Stev. 320.
Trst, v soboto 16. novembra 1912
Tečaj XXXVII.
IZHAJA VSAK DAN
fetf «b Redeijah in praznikih «& 5., 0b ponedeljkih ob 9. zjutraj. yrs«mične SteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) t mnogih fc>'cakarnah v Trstu in okolici Gorici, Kranju, št. Petru, FcPtojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-tttfni, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.) «**LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t iirokosti 1 šalone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 et. mm. laaarinice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka oodaijna vrsta X 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 10 stot. Oglase sprejema Ineeratni oddelek uprav« *:,;£n©Bti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plifljlvo in tožijivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„ V edm»$ti je t"
NAROČNINA ZNAŠA
ca celo lato 24 K, pol leta 12 K, 3 mesec« O K; na »»•
ročbe bres doposlane naročnin«, se uprava ne ozira, ■aroialaa m n«4*lJsko lsdanj« „EDZVOSTZ" atma«: ■»
••1* Uto Krta 5*30, ma pel ltta Kron HO. Tri dopisi naj s« pošiljajo na arednidtvo lista. Nefranko-
▼ana pisma «« o« sprejemaj« in r«kspisl •« a« vračajo. Naročnino, oglas« im reklamacije ja pofiiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorglt Galattl 20 (Nararfnl daa) Izdaj atelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODIVA. Lastnik k»asorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinott", vpisana zadrnga z omejenim poroitvoin v Trstu, ulica Giorgio Galatti Stev. 30.
PoStao-HranUnltnl ra?un Stev. M1-652. TELEFON It. 11-57.
JU
Vedno bliže mira!
Temelji miru še niso znani.
Pogoji zaveznikov za mir.
BEROLIN 15. (Izv.) „Beri. Lok." javila iz Sofije, da. še niso dogovorjeni pogoji za premirje in mir. Zavezniki pa baje zahtevajo:
1)	da opuste Tuiki boj na Čataldžanski črti,
2)	da Turki zapuste Drinopolje, Ssader, Bi-tolj in Janino, 3) da zasedejo Bolgari Carigrad, 4) da obdrže zavezniki zasedene pokrajine, 5) da postane Carigrad mednaroden 6) da se odpro Dardanele in 7) da se prima zaveznikom primerna odškodnina.
(Ker Turki nimajo denarja, bi morda kazalo, da bi zavezniki vzeli v račun turško loto. — Ured.)
Srbska zmaga pri Bitolju.
BELORAD 15. (Kor.) Iz Prilepa javljajo vesti, da je prišlo pri Brltolju sinoči do prvega spopada med srbsko kavalerijo in turškimi četami. Turki so se morali po kratkem boju udati.
Srbski pohod k morju.
BELGRAD 15. (Izv.) Srbske čete korakajo preko Albanije k Jadranskemu morju, ne da bi naletavale na močen odpor. Nekatere kraje so vzele, ne da bi počil kak strel.
Srbi na albanskem obrežju.
BELGRAD 15. (Uradno) General Živ-kovlć je zašel s svojimi četami San Giovanni di Medua in Leš In druge manjše kraje na albanskem obrežju. — Srbi uvajajo povsod svojo lastno upravo in smatrajo ozemlje za •svojeno.
Skoplje — druga stolica.
BELGRAD 15. (Izv.) Tu je že gotova stvar, da postane Skoplje drugo glavno mesto.
Boji pred Drinopoljem.
LONDON 15. (Izv.) Iz Carigrada javljajo, da je bil v Carigradu pozno sinoči izdan komunike, ki naznanja, da se zdi, da se |e Drinopolje udalo.
Dopisnik „Daily Maila" iz Svilena (Mu-stafa paše) javlja: Včeraj smo skozi nekaj ur čuli najmočnejše bombardiranje odkar je začela vojna. Na stotine in stotine projek-tllov se je razletelo nad Drinopoljem in okolico. Pokanju topov je sledilo pokanje mu-Iket. Pehotne čete so, predno so prešle na napad, prisostovale božji službi, potem pa so hitele k okopom, ter čakale ukazov, da začnejo streljati. Naenkrat so Turki pospešili izhod. Nastal je pravi pekel. Bolgari so bili pripravljeni in dobili so ukaz, ne streljati, dokler ne pridejo v neposredno bližino. Tedaj pa se je vlila na Turke prava svinčena toča. Turki, ki niso padli, so začeli obupno bežati, a tedaj so se vrgli Bolgari za njimi z bajoneti. Prišlo je do divjega boja. Le malo Turkov se je moglo vrniti v mesto, pustivši zunaj mnogo mrtvih, ranjenih in umirajočih.
Bolgari prodrli turško sredino.
BEROLIN 15. (Izv.) Sem se poroča, da %m Bolgari prodrli skozi turško sredino in
zasedli 6 turških utrdb.
Bolgari pred Carigradom.
LONDON 15. (Izv.) „Daily Cronicle"
javljajo Iz Carigrada, da so Bolgari tako-rekoč že pred carigrajskiml vrati. Turki so opustili obrambo pri Cataidži na vsej črti.
Bolgari bodo zasedli Carigrad?
DUNAJ 15. (Izv.) Iz glavnega bolgarskega taborišča se Čuje, da bodo Bolgari vendar zasedli Carigrad, kakor so Nemci 1. 1871 zasedi! Pariz, to pa zato, da primerno ovenčajo svoje vojne uspehe.
Grki gredo proti severu.
ATENE 15. (Izv.) Grška armada Je odrinila iz Soluna proti Janini in Bitolju, kralj pa le ostal v Solunu. Sedaj imajo bolgarske Čete v mestu večino.
ATENE 15. (Kor.) Grška armada Je pod prestolonaslednikovim poveljstvom odrinila iz Soluna v Bltolj. Slovansko dobrodelno društvo Srbom.
BELGRAD 15. (Izv.) Balkanski komite slovanskega dobrodelnega društva v Petro-gradu, ki ima svoj sedež v Parizu, je s podpisom generala Spiridonovića depeširal v Belgrad: „Dve sto milijonov Slovanov je na Vaši strani in vsi Vas bodo podpirali; ne popuščajte*.
Malisori so zopet s Črnogorci.
KOTOR 15. (Izv.) Spor med Malisori in Črnogorci se je baje vsled previdnega postopanja kralja Nikole poravnal. Malisori so sklenili, da se bodo zopet borili na Črnogorski strani proti Turkom. Pri Tuziju na severoiztoku od Skadra se zbirajo mnogoštevilni Malisori, da napadejo Kirifer.
Kolera v Carigradu.
CARIGRAD 15. (Itv.) Tekom zadnjih 24 ur se je pripetilo 24 slučajev kolere. Obolelo Je tudi nekoliko vojakov. Eden je umrl.	_
S črnogorskega bojišča
Cetlnje, 11. novembra 1912.
Bombardiranje Skadra, Brdic in Tara-boša.
Bombardiranje Skadra in Brdic se nadaljuje z večjimi presledki, ki jih zahteva slabo vreme. Turška artiferlja skoro ne odgovarja, ker posadka na Tarabošu trpi pod istimi neprilikami kakor vo|ska v Skadru in njegovo prebivalstvo. Most, ki veže mesto z Brdicami, ne eksist'ra za Skadar več, ker vlada nad tem važnim prehodom čez reko Drin črnogorska artilerija, ki obstreljuje tudi mesto samo in Bakčenik, skadarsko predmestje. Iz zanesljivega poročila se čuje, da vladata v mestu velika nevolja in beda radi pomanjkanja hrane in drugega, kar je za življenje potreono. Da posebno vre med krščanskim prebivalstvom, o tem smo že poročali. Na eni strani lakota, na drugi težki Črnogorski topovi. Isto poročilo javlja tudi, aa je taraboška turška posadka, ki mnogo trpi vsled zime in gladu, skušala vdreti v lastno mesto, v Ssadar, toda da jo je skadarska artilerija s silo zagnala naza) Gotovo Je torej, da teko zadnji dnevi tema turškima točkama na južnem bregu Skadar-skega jezera. Toda, tudi če bi Turk! pre-
PODLISTEK.
Osvit.
Spiaal Kaver Šandor ajalski. — Prevel A. E.
—	Prinesel sem knjig za vas. Imam slovanskih pesmi, in ilirskih — Je nadaljeval Ivan.
—	Ah — kako sem srečen I — Je vzkliknil veselo župnik. V svoji mladosti stm se zastonj trudil, da bi napravil pot domači knjigi. Cesa vsega nismo zasnovali in poizkusi'* skupaj z M:hanovičem in Šporerjem ! Sal je še pred devetimi leti mogel Šporer komaj in komaj v svet s svojim karIo»Škim almanahom 1 In kako v svet ? — Kdo ga je kupil? — No — sedaj bo bolje, vidim iz vsega. — Približevali ?o se bolj in boji dvorcu. Župnik je bil ves navduš n in Hane ai tootei več imenovati diugače kakor v hrvatski obliki. Klical Jo je za Ivanko.
—	Tako — tako ! — |e vzkliknil Ivan ia zaploskal z rokami. Deklica se se je tudi zadovoljno nasmešila in pohitela nekoliko naprej, da naznani župnikov prihod.
V Lučevcu so vstajali zgodaj. Zato so Ivan, Župnik in Hana našli že v so rodbino skupaj na dvorišču. Zvonec v stolpiču je pravkar vabil k zajtrku, za katerega je bilo
pogrnjeno pod lipo, ki Je bila sredi dvorišča. Župnika je pozdravila vsa obitelj z velikim veseljem. Otroci so se obesili okoli njega, da Je komaj mogel poljubiti gospe roko.
— Vi ne pijete kave. gospod župniki {— morairo si zmislitf za vas drug zajtrk — je rekla ljubeznivo gospa in odšla takoj sama v dvorec, da odredi potrebno. Na mizi je medtem zavrelo v mašini za kavo, in inoš je že razdelil „prežgano juno" na krožnike za otroke, ker Matija Kjtromanić ni dopuščal, da oi otroci dobivali kavo. Za nje so vedno kuhali kako juho ali mlečno jed. Vendar pa ni nihče sedel za mizo, dokler se ni vrnila gospa. Ko sc otroci glasno domoiiii svojo molitev, preden so s>e vsedii, so sedli tudi odrastli — le Hana ne, ki je privezavala otrokom prtiče okoli vratu. Bili so trije majhni otroci, Juca, Klara in Matija, vsi zdravi, lepi otroci, rdečih lic in kodrastih temno plavih las. Srednji sin Pavel nI bil več doma. Pohajal Je latinske šole v Kaniži in bil Je dve leti mlajši od Marije. Marija Je sedaj z neizrekljivo zado-voljnostjo srkala svojo kavo vpričo župnika, da vidi, kako jo celo starši Že štejejo med odrastle, dočim tega priznanja Še vedno ni dobiia od župnika.
Razgovor se Je v začetku vrtel največ okrog gospdarst7a. To je bila neizčrpljiva
magali na kakoršen koli način tega nevidnega sovražnika, glad, zimo in nezadovoll-"tvo. bi se ne ubranili tudi pri največji hrabrosti in vztrajnosti, kajti znano je, da hiti srbska vojska črnogorski na pomoč, vojska, ki se je — kak r poroča brzojavka iz DJa kovice — sestala v tem mestu in ki šteje 100 000 „hrabrih osvetnikov, ki skoro dalje krenejo, da tudi dalje čistilo zemljo od nekrsta." Kedaj dospe ta vojska, je negotovo. Slabo vreme in svet, preko katerega ne vodi nobena cesta, primerna za prevoz težkih topov, gotovo zakasnita prihod. Toda naj dospe dan preje ali pozneje, za Skadar In Taraboš nI rešitve /
SRZCUfiUNE VESTI.
Pod kakimi pogoji neha hrv.-slov. klub obstruirati ?
DUNAJ 15. (Izv.) „Kroat. Korr.« objavlja sklep hrvatskoslovenskega kluba, ki bi naj bil nekaka cena za odkup obstrukcije v državni zbornici. Po tej vesti bi klub zahteval 1) takojšnjo odstranitev Čuvala, 2) u.edenje ustave in razpis volitev na Hrvatskem in 3) ureditev razmer v slovenskih pokrajinah napram Nemcem in Italijanom. H koncu se zagotovlja, da brez hrvatskega deželnega zbora ne sme biti drž. zbora na Dunaju.
Zopet italijanski kurzi.
DUNAJ 15. (Izv.) Danes s 3 zborovali italijanski dijaki po § 2 in so sprejeli resolucijo, ki vprašuje, zakaj vlada še do danes ni ustanovila Italijanskih tečajev v Trstu Zborovale! so pozvali poslance, naj povedo Javnosti vzroke tega postopanja vlade. Zagrozili so tudi z novimi demonstracijami.
Čuvaja hočejo odstraniti.
BUDIMPEŠTA 15. (Izv.) V političnih krogih se vzdržuje glas, ki pravi, da se bo moral Čuvaj gotovo umakniti. Danes Je bil grof S iirgkh pri cesarju v avdijenci in je priporočal, da se da Čuvaju slovo. — Jutri gre tudi Lukacs k avdijenci in bode oslikal cesarju položaj na Hrvatskem.
Negotovost mednarodne situacije.
DUNAJ 15. (Izv.) Mednarodni položaj Je prešel, kar se tiče razmerja med Avstrijo in Srbijo, v neko stagnacijo. — Danes pred-poldne se je na borzi raznesel glas o izboljšanju položaja, kar je povzročilo „haus-siranje". Popoldne pa, ko se je govorilo o težavah med Bolgarijo in Rumunijo, pa je razpoloženje zopet padlo. — Razprave v delegacijah pa kažejo, da si naša diplomacija še sama ni na jasnem o definitivnem svojem programu.
Klofač dobiva grozilna pisma.
PRAGA 15. (Izv.) „Češke Slovo* trdi, da Je posl. Klofač dobil več grozilnih pisem, ker se je zavzemal za dobro razmerje med Avstrijo in Srb |o.
Pomenljivo razpoloženje v Dalmaciji.
SPLIT 15. (Izv.) Člani odbora narodne mladinske organizacije so poslali srbskim iistom častitko za balkanske zmage s sledečim besedilom: „Srbohrvatska narodna omladina v Jugoslovanskem Primorju pozdravlja navdušeno zmage Srbov in sploh Jugoslovanov in se klanja pred maščevalcem Kosovega polja in stvarnikom Jugoslavije. — Sploh se tu opaža gibanje proti avstrijskim interesom.
tema za gospo Kotromaničevo. Pozneje so prešli v pogovoru na sosede. Župnik je pripovedoval o borovškem vlastelinu Stančiću, da je v veliki pravdi s svojimi kmeti, ke* |hn hoče edvzeti odkupljeno zemljo. Pripovedoval je, da Dumić krasno urejuje svoje posestvo Lacko vac. Napravlja cele parke z jezeri, drevoredi in paviljoni. Vedel je pripovedovati tudi o Ženiki Žrtkcvićevi, da [e sedaj na svojem zagorskem posestvu Kali-novcici skupaj z materjo in sestro. Razvt-selili ste se tega i gospa Kotromanićeva i Hana in ste skicn ii t&koj, da ob prvi priliki posetite ljubo malo guspo.
Pivi Je vstal od mize gospod Kotro-manlć, ker je opazil, da prihajajo kmetje skladat rž in da so tudi na vrtu pri kopanju. Ivan je tudi vstal in odšel v sobo po knjige, ki jih Je obljubil župniku.
—	Pa prosim vas, kaj Je z Ženlkino I sestro ? Slišala sem pred kratkim, da ne bo ;nič ž njo In mladim Barakovlčem? — je I začela gospa Kotromanićeva, primaknivši se i bliže k župniku.
Blažković Jo Je pogledal nekako začu-I deno. Potem pa se Je tajinstveno na-I smehnil.
I — Pa kaj se smejete? \ — Čudim se, da vprašujete ravno vi? j menda vi veste najbolje.
—	Kako Jaz?
j Saj
Demonstracije za Jugoslovane v Brnu.
BRNO 15 (Izv.) Včeraj so se vršile v Brnu velike demonstracije češte mladine in izlasti dijakov. Izražali so na poseben način simpatije Jugoslovanom. Demonstranti so hodili po ulicah, prepevali narodne pesmi in nosili pravo „šemo" v sorevodu, ki je predstavljala Čuvaja. Policija je sku*ala demonstrante razpršiti, a ti so se rami umaknili k ruskemu konzulatu in „Narodnemu domu", kjer so priredili Jugoslovanom burne ovacije.
Avstrijski konzul v Prizrenu molči.
DUNAJ 15 (Izv.) „Reichspost* poroča, da se zdi, da je avstrijski konzul v Prizrenu, Prochazka, izginil. — Koresponr^nt omenjenega Usta je Prochazki iz Bikga-grada opetovano telegrsfiral, a on niti na srbski telegram ni odgovoril. Kaj Je s konzulom, se ne ve; do sedaj Je le toliko znano, da o njem ni ne duha ne sluha.
Črnogorci in Jadranska železnica.
CETINJE 15. (Izv.) „Cetinjski Vijesnlk« piše o srbski železnici, ki bi naj vedla do Jadranskega morja in zahteva, da jo Srbi zgrade po činogorskih tleh, tako, da bo končala v Baru.
Bolgari so za srbski pristan ob Jadranu.
TURIN 15. (Izv.) „Štampa" javlja, da se Je njen korespondent pogovarjal z bolgarskim ministerskim predsednikom Gešovim, ki je izjavil, da želi Bolgarija Srbom pristan ob Jadranskem morju.
Bosenski zdravnik našel smrt v Črnigori.
SARAJEVO 15. (izv) Železniški zdravnik dr. Laza Dim<tri|ević, ki se mudi že od početka vojne v Črnigori, je bil baje tam ustreljen.
Canalejasova vdova in otroci.
MADRID 15. (Izv.) Canalejasova vdova z otroki |e dobila pokojnino In plemstvo.
Kakovost Canalejasovega morilca.
MADRID 15. (Izv.) Avtopsija Canalejasovega morilca je dogiala, da je bil atentator zelo degeneriran človek. Med drugim so našli, da so bili n|egovi možgani polovico lažji, nego bi smeli biti pri normalnem človeku.
Prepovedani črnogorski denar.
SARAJEVO 15. (Izv.) Do sedaj je bila navada, da so BosencI in Dalmatinci ob črnogorski meji lahko plačevali svoje davke s črnogorskim denarjem. Sedaj pa ste cbe deželni vladi črnogorski denar prepovedali. Križarica se je potopila.
GENOVA 15. (Izv.) Pri sundskih otokih se je ponesrečila uruguajska križarica „Mon-tevideo", ki je bila prej last italijanske mornarice. Doznalo se je, da je, poškodovana od hude burje, utonila.
Petrograjski metropolit — umrl.
PETROGRAD 15. (Kor.) Umrl je pttro-grajski metropolit Antonij.
Carjevičevo zdravje.
SPALA 15. (Izv.) Prestolonaslednikovo zdravje se je že tako izboljšalo, da bedo izdajali buletlne le če bi se nenadoma zopet kaj izpremenilo.
Smrt kardinala Capecelatra.
RIM 15. (Izv.) Sinoči o pol sedmih je umrl kardinal Capecelatro. Pravijo, da ni rad gledal intransigentnega (ezuitizma, ki vlada v Vatikanu. Star je bil 88 let.
Tuje ladje v Bosporu.
CARIGRAD 15. (Izv.) Do sedaj je v Bosporu, vstevši vse stacljonarke, 24 lujih vojnih ladij. Ker bi se znali pripetiti radi navzočnosti toliko tujih pomorščakov nemiri, jim je samo do 7 zvečer dovoljeno muditi se v Peri, dočim v Stambul sploh ne smejo.
Turški yojaki na Dunaju.
DUNAJ 15. (Izv.) Jutri prispe zopet 200 turških vojakov, ki so bili svoječasno pobegnili v Bosno, ra Dunaj. Do sedaj bili v vojašnici v Bo^enskem Brodu, ki jo pa bodo sedaj porabill za avstrijsko vojaštvo, došlo od severa.
Črne koze med Turki na Slovaškem
BUDIMPEŠTA 15 (Izv.) V Lučovi na Slovaškem se nahaja	turških vojak j v,
med katerimi so se pojavile črne koze. Eden vojak je že umtl. Med meščani vlada vsled tega veliko razburjenje.
Omejen železniški promet v Srbiji.
BELGRAD 15. (Izv.) Po celi Srbiji so na železnicah zopet uvedli omejen blagovni promet.
Gerhard Hauptmann je dobil Nobelovo nagrado za književnost.
STOCKHOLM 15. (Kor.) Švedska akademija je priznala nemškemu pisatelju G.r-hardu Hauptmannu Nobelovo nagrado za književnost.
Strun II.
,,ELIV()fiT« št. 320.
V Trsta, dne 16, novembra 1912.
bi!
DELEGACIJE.
Bosenski kredit — sprejet.
BUDIMPEŠTA 15. (Kor.) Danes je sprejet kredit za bosenske žt Uznice.
Avtomobil v avstrijski armadi.
BUDIMPEŠTA 15. (Kor.) Armadni odsek ie dane* nadaljeval posvetovanja. Poročevalec grof Clam-Martinlc je opozarjal na važnost avtomobilov v armadi, kar se pa tiče artileri(e, se je delegacija za časa obiska v Hajraaskerju prepričala, da se je kredit za njo dobro uporabil. Avtomobiistvo je vojnemu ministru priporočal tudi del. Exner. Obema je vojni minister odgovoril, da vojna uprava posveča tej panogi mnogo pozornosti.
Na to je bil ves ekstraordinarij sprejet in seja zaključena.
Dr. Ellenbogen o Albancih.
BUDIMPEŠTA 15. (Kor.) Dočim grozi na naših mejah vojna, obstruirajo naši Jugoslovani na prav otročji n2čin, ker nimajo pojma o resnosti položaja. — Če bi bila avstrijska diplomacija le nekoliko spretna, bi si lahko zasigurala prijateljstvo Srbov, kajti če ima Avstrija zgodovinsko misijo, ima dolžnost, da svoje narode zadovolji. Za albanske zadeve ne sme teči ne nemška ne slovanska kri. Albanci si naj vse sami uredijo, kakor hočejo.
Dr. KramaF o srbskem pristanu.
BUDIMPEŠTA 15. (Kor.) Dr. Kramar se Je izjavil proti temu, da bi postalo albansko vprašanje življensko vprašanje za monarhijo. Za Albanijo se naj zavzema v prvi vrsti Itaiija in ona naj prevzame tudi odgovornost, Avstrija se je pa že dovolj eksponirala. Srbski pristan bi bil ugoden tudi za Avstrijo, gotovo pa žele vsi avstrijski narodi, da on ne postane vojno pristanišče, ker bi potem Avstrija izgubila svoje svetovno stališče.
Zborovanje članov „Trg. obrtne zadruge" v Gorici,
Gorica, 14. nov. 1912. Določeno posvetovanje članov nesrečne „Trgovsko-obrtne zadruge" goriške se Je pričelo danes ob 10 predpoldne. Že pred določenim časom so se zbirale trume večinoma revnih kmetov in na njihovih resnih obrazih se Je čitala žalost in jeza.
V dvorani „Trgovskega doma* se menda še ni vršilo tako resno zborovanje Večinoma razdraženi zborovalci so se komaj pomirili, ko je otvoril shod g. K a č i č, podpredsednik likvidacijskega odbora. Shodu sta prisostvovala tudi g. dr. Ryoar in g. dr. Gregorin, ki sta dospela direktno iz Dunaja. Otvorltelj shoda je dal besedo pravnemu konzulentu banke g. dr. Podgorniku, ki je z odkrito in krepko besedo pojasnil zboro-vaicem kritičen položaj:
„Cenjeni člani! Predočiti vam hočem, kaj je treba storiti, da se obranite preteče nevarnosti.
Ko je »Mizarska zadruga* napovedala konkurz, je načelniŠtvo, izvoljeno leta 1911. in že prejšnje od leta 1910. iskalo odpomoči. (Mizarska zadruga ima pri Trgovsko-obrtni zadrugi velik dolg, ki v naj?ečjem delu še ni odplačan.) Obračalo se Je na vlado, naj odpomore v tej hipni stiski, v katero je spravil Trgovsko-obrtno zadrugo velik dolžnik, ki Je napovedal konkurz. Vlada bi lahko pomagala z nizko obrestovanim poso JUoiU. V garancijo tega posojila se Je že nabral garancijski fond v znesku K 250 000; poleg tega so bile pripravljene še tri banke Jamčiti za to posojilo. A vsa prizadevanja so bila brezvspešna; nazadnje Je vlada dovolila le letnih 20.000 K režijskega prispevka za dobo treh let. To podporo Je vlada obljubila, a je ni še nakazala.
Imamo velike obveznosti napram svojim upnikom, ki lahko odpovedujejo vsak hip svoje vloge. Mi seveda tudi nismo brez premoženja: pri dolžnikih, ki nam dolgujejo okoJu poldrugi milijon kron, dalje imamo 900.000 K naloženih v stavbah, a imamo tudi ravno toliko obvezuostij. Će bi naši upniki naenkrat ves denar Iztirjali, bi se to pravilo, našim dolžnikom vrat zaviti in s tem bi lahko vsi člani izgubili, *.er bi mi vsega ne iztirjali.
Glavni naš? upniki so nam obljubili, da bodo čakali do 5 let, da se nirno spravi v denar premoženje Trgovsko-obrtne zadruge Druga 3kupina upnikov pa noče čakati; ta je sestavljena večinoma iz malih vlagate Ijev in nekaterih zadrug. Nastane sedaj vprašanje, kako zadovoljiti te nestrpne upnike. Potrebovala bi se do 31. decembra 1.1. svoia 100 do 150 tlscč kron.
Prenaglo iitirjevati naše dolžnike in
Če pa
solidarno, eden za vse, „ vsi za enega. Kaj nastane iz tega? Ce eden ne more plačati, se zahteva ta znesek od drugega, ki Ima. To bi raslo kakor kvas in Goriška bi prišla do gospodarskega poloma.
Zadovo!|iti moramo torej one nestrpne upnike. Likvidacijski odbor ni mogel toliko v denar spraviti. Prepuščeni smo sami sebi. Ako vsak izmed 1000 članov plača 300 K. naberemo 300.000 K. In tega denarja noben član ne izgubi. Ako pa ni do srede decembra t 1. denarja, pride konkurz.
Sedaj nt časa iskati krivce, krivce je težko najti. Če za nami hiša gori, bomo prej hišo gasili in potem šele Iskali krivce. (Tako je!) Trpeli bi goriški Slovenci in potisnjeni bi bili za desetletja nazaj. Vspričo tega dejstva so se našli rodoljubi, ki so kar darovali znatne zneske kot nečlani. (Ploskanje.)"
Dr. Podgornikov govor Je uplival kakor balzam na skeleče rane. A mrmranje še redno ni hotelo nehati. Predsednik Kačič Je dal besedo g. dr.u O. Rybdru, ki se ni ustrašil nočne vožnje z Dunaja v Gorico, čeravno Je prisostvoval Še včeraj ob 5 pop. esžni seji:
„Žal mi Jo da moram tu v Gorici iz-pregovoriti o tako resnem vprašanju. Stvari, H vam jih povem, vam ne bodo prijetne. Že koj v začetku, ko Je prišla T. o. z. v težak položaj, ?em vam hotel pomagati. Velika nesreča bi bila, ako bi zadruga propala, trpel bi ves slovenski narod na Goriškem do Trsta in Istre. S kričanjem se te stvari ne more odpraviti, s tem se ne pomaga, dragi moji I Jako nespametno Je, če kričite na te nedolžne gospode, ki se žrtvujejo, da vam le pomagajo rešiti voz iz blata.
Ti gospodje lahko rečejo: mi položimo knjige na sodišče in izročimo zadevo odvetniku oziroma sodniji.
Spregovorim še par besedi, kaj se je prej storilo, da se vam priskoči na pomoč. Vlada je že hotela dati pol milijona kron za iako nizke obresti. To je obljubila gospodu Ploju in meni, a zahtevala Je garancijo. Po gajali smo se z bankami in vse te so že ugodile naši želji. A med tem časom Je odstopil fin. minister Bilinski in prišel Je min. Zaleski, ki Je nam rekel, da ga obljube Bl-iinskega ne vežejo. Mi smo mu sicer odgovorili, da se nismo pogajali z Bilinskim, ampak s finančnim ministrom, a dobili smo le na posebno priporočilo ministrskega predsednika grofa Stiirgkha tistih 60 000 K. Ako pride do konmrza Je izgubljena ne samo T. o. z., ampak tudi mnogi posestniki in uradniki. Vsak Član jamči za vse.
Težko Je najti krivce. Ti ljudje bi sami ne priznali, da so krivi in tožiti bi se Jih moralo in tožba bi trajala leta in leta. Tisti, ki vas šunta proti T. o. z., hoče škoditi nji in vsem njenim članom. Kot odvetnik, kot poslanec in kot rodoljub sem vara hotel razjasniti položaj. Ta nesreča bi zadela tudi vse naše sosede in tiste, ki bi hoteli, da bi šla njih pšenica v klasje.
Napravili bomo na Dunaju vse potrebne korake. Vlada Je dala goriški »Banca Popolare" in oni v Trstu velikanske svote. Ampak tam so nekateri poprej sami žrtvovali stotlsoče. T. o. z. Je pa dosedaj Jako malo dobila. Že star pregovor pravi: Pomagaj si sam in Bog ti pomore. Pomagajte si torej sami in drugi vam bodo pomagali.
Nekateri člani si mislijo: Prepišem premoženje ženi ali komu drugemu in tako ne plačam ničesar 1 A ti naj bodo uverjeni, da se s tem sami opečejo, ker bodo prišli v konflikt z zakonom. V tem usodepolnem trenutku bi k T. o. z. lahko pristopili na pomoč vlagatelji, kakor tudi banke, ki so pri njej toliko zaslužile.
Rybarev govor je sprejela množica z iskrenim odobravanjem, tržaški prvoboritelj Je prepričal ako že ne vse, pa vsaj veliko večino navzočih članov.
G. Klanjšček pa naprosi g. dr. Rybara za nadsijao pomoč pri dunajski vladi ter svari zborovalce pred bobni, ki se bodo razlegali na dražbah, ako se ne uklonijo nasvetom predgovornikov.
G. Kačič je nato dal besedo g. inženirju Vošnjaku, našemu prvemu strokovnjaku na tem polju. Častitljiv starčfek je prepričal i moško in resno besedo člane: „Jaz tem pristopil, da vam pomagam. VI morate imei zaupanje v likvidacijski odbor. Resno vam pravim, ne poslušajte hujskačev, ki imajo svoje politične in osebne koristi. Bog vas
živi.
Nato je vsta< dr. Gregorin, ki se tudi nI strašil dolge vožnje iz Dunaja v Gorico, da le da svojim rojakom v tej težki uri dober nasvet: „Srglašara popolnoma s predgovorniki in ogiašam se zato, ker sem ljudski zastopnik treh prizadetih okrajev in (ter moram braniti svoje volilce in pomagati Najprej pomagajte si sami in potem
prenaglo prodati stavbe, se ne sme.
ne moremo piačati svojih nestrpnih upnikov, \ jim. __ _ _ pride Trgovsko-obrtna zadruga! iščite krivce In ne ravno narobe. Kakor sem v konkurz. S konkurzom nastanejo veli- \ slišal, se Je ustanovil pomožni odbor, ki bo kanski stroški. Konkurzna uprava bi morala | pobiral deoar od člana do člana. Dajte, ako
le morete, ako ga nimate, ga poiščite. Vlada vam bo pomagala, ako si prej sami pomagate. Pritrjevanje navzočih je značilo, da razumejo svojega poslanca In rodoljuba. K besedi sta se oglasila Še župan g. kih tudi pol miljona, a pridejo še konkurzni [ Vran, ki Je pozval člane na izpolnjevanje stroški in to bi šlo do stotisočev, kar bi.njihovih sedanjih dolžnosti) in dr. Rybaf, ki bila nepotrebna izguba, ki bi |o trpeli le vi I Je povedal, da dr. Lagtnja ni mogel priti na člani. Ce znaša izguba 1,000 000 K pride I shod, ker ga zadržujejo na Dunaju važni na vsakega člana 1000 K. Vsi člani Jamčilo ■ posli, na kar je bil shod zaključen.
delžalke takoj iztiriati, s silo bi morala nastopiti proti njim in izgubili bi lahko tudi vse svoje premoženje. Poslopja pridejo lahko na dražbo. Samo pri stavbah se lahko zgubi pol milijona kron in pri dolžni-frlh tudi nnl millona. n nridpfo knntnrmi I
Polom v Puli.
Pula, 14. novembra.
Mi smo aa tem mestu že večkrat omenjal, da Je v občinski aferi pričakovati š? raznih aretacij „velikih" — to Je glavnih krivcev. Izrazili pa snso obenem dvome, da-li iz političnih ozirov — ki Jih ima vlada vedno za Italijane — sploh pride do teh aretacij. Vlada Je pritisnila In — mirna Bosna !! Aretacije so izostale.
Preiskava v tem velikem procesu Je sedaj zaključena. Sodnija se je omejila na 28 aretirancev, katerih večina Je itak že obsojena. Preiskovalna sodnika Quarantotto in Polentina sta že zapustila Puio in odšla na svoji mesti v Rovinj, oziroma Pazin.
Vendar pa vsa stvar prav za prav še ni končana. Od onih 28 aretirancev, čaka še garda — z ono karikaturo Galantijem na čelu — v zaporih na svojo usodo. Ti spadalo k „večim* in pridejo pred poroto. Oblasti se sedaj pričkajo med seboj, pred Katero poroto naj bi postavile te poštenjake. Govori se, da je Rovinj izključen. In to iz lahko umljivih razlogov. Ni pa izključeno, da se oblasti odločijo za tržaško poroto. Vsekako pade odločitev v najkrajšem času.
Na teh razpravah pridejo gotovo zelo zanimive stvari na dan — razkritja o pulj-ski gnilobi. _
Impresije z bojišča.
Vojni poročevalec »Obzora" iz glavnega tabora srbske vojske prinaša pod gornjim naslovom v feljtonu opise svojih doživljajev in utisov, ki je dobiva na vršenju svoje težavne naloge.
Iz teh črtic posnemljeno:
V četi vojvode Tonkosića se nahaja Čuden četnik. To je neka 20letna devojka, ki se je hotela umoriti, ko so jej prvikrat izjavil;, da Je ne morejo sprejeti. Ali na nje neprestane prošnje so se je na zadnje usmilili in jo vzeli seboj. Rekli so: nam bo vsaj povijala rane in kuhala kavo. Pristrigla si je lase, stekla krila, si nadela težko obleko makedonskega seljaka iz grobe snovi ter obula kmečke opanke. Pripasala si Je bodala ter dela na ramo malo lepo srbsko karabinko.
Njeni tovariši pripovedujejo, da se Je v boju Junaški držala, da je dobro ciljala in lahko prenašala težke strapace.
Ker pa Je njen rajon že davno osvobojen, se ona sedaj dostojanstveno sprehaja po Skoplju in zdi se, da jej to slino ugaja, ko se ljudje, možki, ženske in otroci, zbirajo okolo nje in jo gledajo kakor kako čudo. A če prihaja k njej kak tuji novinar s fotografskim aparatom, hitro snemlje puško z rame, jo meče preko, se namešča in poskuša, da bi svojemu bledemu mladostnemu licu dala čim strašneji izraz. — Dočim se Je jedni divijo, se Jej drugI čudijo.
to moderno amaconko v pristriženimi lasmi, sra-In maiokrvnim tenom, z kako v kavarni pije samo sladoled in je slaščice, in govori z drobnim ženskim glasom, oblizavajoč in grizeč ustnice, da bi jej bile boli rdeče — se tudi meni zdi to smešno, tako čudno in nenaravno. Pravijo, da je njena četa doŠla k nekim zapuščenim turškim hišam, njeni tovariši so plenili čibuke in jatagane, a ona Je |pobrala razne ženske stvari.
Kaj hočemo: ženska ostaja ženska. *
* *
Neki rezervni častnik pripoveduje to-le interesantno anekdoto:
Za časa bitke pri Kumanovem je bil naš pol« na desnem krilu drinske divizije. Od rane zore pa skoro do poldne smo se počasi primikali v tolgih Unijah sovražniku, si je neprestano sipal na nas ogenj. Topov na tem mestu nismo imeli ne mi, ne sovražnik. Mokri do kože od vlage in poize-nja po blatu, iznemogli radi nespavanja in slabe hrane in tresoči se od mraza, smo napenjali poslednje moči In tako počasi napredovali.
Zdelo se nam je, da se ta bitka nikdar ne izvrši, da iznemogli pustimo svoje kosti v blatu; začeti smo že obupavati komaj pričakujoč, kedaj se nas nebo usmili in nas reši teh muk. Turki so se zavlekli za neke nizke holrae in ostali tam kakor pribiti. N) bilo do niih niti dvesto korakov in izza na-kopov iz mokre zemlje smo lepo videli cevi auške in glave za njimi. Zdelo se Je, da je bito nJim huje, nego nam, ker so tako neradi streljali in slabo merili. A ko smo se primaknili na sto korakov, dogodilo se je čudo: povsem jasno smo začuii melodijo in divne akorde — naše himne 1 Vsi smo se obrnili in zapazili za seboi popolno našo godbo. Preko naših glav in proti njim so frčale kroglje. V isti čas je zapovedal naš kapitan naskok. Vojaki so nataknili bodala na puške, skočili kakor veverice po konci in so se, kričeč iz vsega grla „hura", vrgli kakor strela na sovražnika. Nastal Je ne-o pisen vrvež, metež, klanje in davljenje. Eai so že padali, a drugi so se prijemali za ranjena mesta. Kakor ogromen klopčič smo se strnili, a naenkrat smo opazili, da Turkov ni več med nami. Tedaj še le Je prenehala godba...
Ali zato Je naše muzikante drago stal ta koncert. Dva sta padla, a nad polovico jih je ostalo ranjenih.
Ko gledam molki obleki, s možljiveml očmi izbočenimi prsi,
Domače vesti.
Nenavadno odločne in samozavestna besede kralja Nikole. Radi netočnega razumevanja, ki ga vsakokrat povzroči slčbo vreme ob telefonski progi, se nam je v zadnji številki vrinil neljub pegrešek. Kralj Nikola je avstrijskemu poslaniku odgovoril: „Nimam pooblastila od zaveznikov, a kar se mene tiče, vam lahko že danes povem, da se ne damo motiti, da se ta mesta ne bi priklopila obema srbskima kraljestvoma in da je Turčija kot taka nehala eksistirati". — S tem popravljamo netočnost.
Take so njihove — simpatije I Naši „Plccolo" in „Indipendente" imata posebno smolo, kadar nastopata v ulogi hinavcev. Z bobnečimi frazami se trudita, da bi uverila svet, kaki veliki prijatelji balkanskih Slovanov so — o Itaiijau'h v kraljestvu ne govorimo — ti naši primorski še neodrešenl Italijani, ki v svoji „Regione delle Alpl Giulie" ječe — v robitvu. Iz predalov imenovanih dveh listov se kar cede simpatije do balkanskih Slovanov, ker se bore za narodno svobodo in neodvisnost, torej za liste vzvišene ideale, katerim so ti naSi Italijani udani do globine src. Še več, Še več! Ne samo, da simpatizirajo z balkanskimi Slovani, ampak njihove simpatije so resnič-neje, so pristneje, nego jih kažemo mi
—	primorski Slovani. Naravneje zato, ker oni so sorodni olemenitim junakom — te epitete sta rabila „Piccolo" in „Indipendente" — po svoji neomejeni In neo najni ljubezni do narodne svobode vsakega naroda, dočfm smo mi primorski Slovani le izrodki, ki nimamo ni najmanje pravice, da bi se postavllali ob bok balkanskim Slovanom 1
Tako sta nam te dni kadita pod nos ,Piccolo* in .Indipendente* v našo — veliko zadovoljnost I
Da, v zadovoljstvo. Kajti s tem podčrtavanjem razlike med nami na eni in balkanskimi Slovani in Italijani na drugi 3trani italijanski iisti le podkrepljajo našo trditev, da tem listom je le do tega, da zalučajo na n*.s nov insult, da n3s sramote pred svetom. Gre jim le za sovraštvo proti primorskim Slovanom, a da ustrezajo temu svojemu razpoloženju, igrajo
—	komedijo s simpatijami do balkanskih narodov, ko se ti bore za svobodo, torej za najvzvišeneje ideale. Po divjaški sovražijo nas, torej narod, ki živi žnjiral v vsakdanjih stikih; sovražijo nas že zato, ker smo tu, ker smo živi, ker smo se rodili reakor Slovani! In ti ijud e bi hoteli paradirati pred svetom kakor navduševale! za narodno svobodo!
Hinavci uprizar|ajo komedijo. Ali — kakor rečeno — režiserji te komedije imajo smole. Že uspeh, ali bolje: neuspeh njihove akcije v pomoč balkanskim ranjencem le prinesel velikansko blamažo, ker Jih Je naša italijanska javnost popolnoma pustila na cedilu. Je namreč tako poštena, da ne hlini simpatij, ker jih — ni I Na tem dejstvu ne spreminja nič niti dejstvo, da Je italijansko novinstvo v balkanski vojni na strani balkanskih narodov. Ali ne iz simpatije, ampak pod „moraš*, ker neposredno po tripoli-tanski vojni in po velikanski uslugi, ki so jo napravili Italiji balkanski narodi s svojo vojno, bi se italijanski listi, ako bi se postavili na stran Turkov, kazali figure----
(nočemo izpopolniti tistega znanega epiteta), ki bi vzbujale gnus v vsem poštenem svetu l
Ne radi simpatij, ampak radi lastne sramote mora biti sedaj na strani balkanskih Slovanov I In da res ne more biti govora o kakih resničnih simpatijah, priča dogodek, ki se je pr«petil te dni v Zadru. Iz Trsta in Reke so se te dni vračali v domovino Črnogorci, da se tam uvrste med boritelje za svobodo balkanskih Slovanov. Žnjlmi je bilo tudi ruskih prostovoljcev. Niso bih torej to kaki primorski izrodki, ampak linovi naroda, do katerega goje baje naši Italijani toliko iskrenih simpatij. Sedaj pa čujte, kal se je zgodilo it dni v Z^dru, ko Je parni? z vračajočimi se Črnogorci dospel v Zader! Zr.derski Hrvatje in Srbi so seveda navdušeno klicali svojim bratora in so peli narodno himno. Človek bi smel pričakovati, da bodo Italijani cb taki priliki in vspričo tolikega baharjenja po listih s simpatijami vsaj molčali in mirovali. Ali kdor tako miVi, ne pozna italijanskih — simpatij do balkanskih Slovanov ! Italijani so začeli hrupno
demonstrirati in kričati: ,Fora le c----1
Doli s Slovani 1 Doli s Srbijo l Živela Avstrlia! Živel avstrMski Zader! Mi smo Avstrijci! Živel Čuvaj! Živeli Turki!" idt. itd.
Takov nastop Je morai vzbuditi največje ogarčenje med Hrvati in Srbi. Prišlo je do spopadov in na nekaterih mestih celo na pesti. Dr.a Matovćiča, k'i Je bil med maso, Je neki onih divjakov udaril z boksom po glavi.
Zaderski .Narodni Ust" označa ta na-slep zadersklh Italijanov za največjo infamijo. To da Je bilo nekaj nič vrednega, nekaj uprav groteskaega, smešnega, a obenem tudi gnusnega in podlega. Res — grotesknega, ako je Italijanom celo Avstrija dobra, ako jim nje ime more služiti za izbruhe sovrašUa proti — balkanskim Slovanom 11 A gnusnega, podlega, ako sinovi naroda, ki se toliko baha s svojim nacionalizmom In svojim svobodoljubjem, Insultirajo lj di, ki gredo v boj in tvegajo svoje življenje za 3vobodo. A gnusno in podlo Je tudi, da „Piccolo" in ,Indipendente", ki gotovo
V Trstu, dne 16. novembra 1912.
,EDINOST" št. 320.
Stran III.
dobro poznata razpoloženje med Bvojimi ljudmi, hočeta varati svet s komedijo o simpatijah, ki jih — ni 1
Divjaški nastop Italijanov v Zadru kaže eklatantno, kakove so njihove simpatije I
Kako obsoja Nemec nemške sati rlčne ilustracije o Jugoslovanih ! Posebni poročevalec dunajske „Zeit" v Bolgariji piše v svojem feuilletonu med drugim: „In dogodilo se je oni večer, ko sem za~u$čal mesto Mustafc-Pašo, da je prišel na čudežen način nov nemški satirični list na mizo. Zunaj se vali majestozno veletok armade, ki se zdi brez kraja, a bolgarski poročnik si ogleduje v poltemi ta produkt nemške duhovitosti. Poklonili so ga seveda balkan skl vojni in njegovi dovtipi kažejo prisiljen humor. Češ, da se v teh deželah dobiva različne nadležne golazni. Oficir mi kaže molče te podobe in verze, kaže tudi molče zunaj na silni armadni tok in maja z glavo. Jaz ga razumem in se — sramujem. Kako je možno biti tako nepravičen in hkratu neumen ? Ljudstva vstajajo, v usodepolnih trenutkih postajajo silna jednota. Čudeži udanosti se dogajajo, a satira se zabava z vprašanjem, se-Ii junaki tudi zadosti umivajo? Kako se slabo razumeva časi Mo rerao se naučiti, da ne ekzistira operetni Balkan. Ljudstva stopajo nova in pomlajena ▼ zgodovino in si izvojujejo s silo jednako-pravnost".
Td Nemec biva sedaj na Balkanu, razumeva Bilkan in čuti z Balkanom 1
Rdeč križ — Z Lloydovim parnikom „Prlnz Hohenlohe" je v četrtek odpotoval novi oddelek angleškega rdečega križa, ob stoječ iz 3 zdravnikov In 6 postrežnic, ki odpotujejo preko Kotora v Skadar. — Dalje je doŠia v Trst daljna ekspedicija ruskega rdečega križa, sestoječa iz 9 zdravnikov in 25 postrežnic, ki so tudi namenjeni v Črno-goro.
Strah pred vojno. V teku zadnjega tedna |e iz Pule pobegnilo okoli 50 mornarjev iz strahu pred vojno.
—	Od teh jih je dve tretjine ogrskih
Židov I
Predavanje. Opozarjamo, da je danes v soboto ob 8. zvečer v „Gosp. društvu na Frdeniču" predavanje. Predaval bo dr. I. M. Čok: Balkan in sedanja vojna. Vstop brez plačen.
Združeni odbori svetoivanskih narodnih društev so priredili v nedeljo kon-certno-dramatični večer v korist Balkanskemu Rdečemu križu, ki je izpal kar najbolje v moralnem kakor tudi v materJjalnem oziru Velika dvorana „Nar. doma", je bila natlačeno polna domačega in tudi mestnega občinstva. Vse točke so bile primerne večeru
—	Iz vseh Je vel pristno Jugoslovanski duh. Sodelovale! so se potrudili vsi s pravo vnemo ter izborno rešili svoje naloge. Ome njatl moramo tudi, da je prireditev pričela točno ob 4 in ob 6 izvršila, kar je vsem brezizjemno vgajalo. Ob tej priliki so pre-plačali oziroma darovali razni gospodje in gospe K 30 80.
Vsem izreka združeni odbor srčno zahvalo.
Nekaj — avstrijskega. Minole nedelje so inavgurirali v Z dru telefonsko zvezo med Dalmacijo in monarhijo. Otvoril Jo je poštni ravnatelj dr. Wagner. Zvečer je bil v hotelu Bristol banket, na kateri so bili povabljeni predstaviteljl oblasti. Bilo je se veda govoranc, ki so jim sledili — hoeh-klici. Nekdo v kavarni je pripomnil: Vidi se, da nas je telefon zvezal z — Berclinom I
Po — avstrijsko. V deželi, ki je po 98 odstotkih slovanska, je za našo državno upravo oficijelni Jezik le nem ki, da-si bi zahteval že na]naravnejl takt, da pokažejo spoštovanje do Jezika vse dežele I Še en velekarakteristlčen slučaj z namestništva v Zadru. Svetnik na tem naraestništvu dr. Kanter je bil te dni Imenovan za upravno sodišče na Dunaju. Kakor on, tako sta bila dva njegova prednika Nemca — vsi trije „a d personara*. Ker pa sedaj ni nobenega Nemca na razpolago in bi prišel kak Hrvat na vrsto, so gospoda na namestništvu sklenili, da ostane to mesto nespopolnjeno. Posle onega oddelka pa so poverili nekemu komisaiju, prezršl vse hrvatske glavarje in tajnike. Vrhu tega je bil te dni neki Nemec premaknjen v 8. razred, preskočivši mnogo domačinov I
Take krivičnosti in slepote res ne moremo pismeno označiti drugače, nego z vskli-kom: po — avstrijsko 1
Potem pa se Se čudijo in zgražajo, da se Jim zdi — ali samo le zdi — da se kje pojavlja slovanska iredenta! Ti ljudje so izgubili glavo. Ob sedanjih zgodovinsko-znamenltih dogodkih, ko bi tako krvavo potrebovali zaupanja Jugoslovanov, pa tako protežiranje Nemcev v deželah, kjer sp'oh ni nemškega prebivalstva. Res — po avstrijsko 1!
Danes se vrši „Martinov večer" šentjakobske Čitalnice v krasni dvorani „Trgovskega izobraževalnega društva" ul. sv. Frančiška 2. I. Velezanimivi spored gotovo privabi obilo ljubiteljev lepe domače zabave. Ker je „Čitalnica" vsled raznih zaprek na slabih nogah, upamo, da posetijo vsi udje in vsi prijatelji današnjo zabavo. Začetek ob 9 zvečer. Vstopnina 40 stot. za osebo. Po zabavi ples do 3.
Odborova seja »Matice slovenske" bo v ponedeljek, dne 18. nov. 1913 ob 6 zvečer. Dnevni red: 1. Poročilo predsedni-Štva. 2. Potrditev zapisnika. 3. Iz knjižnega
odseka: a) Knjige za 1912, b) Štrekljeva literarna zapuščina, zlasti njegova zgodovin ska slovnica slov. jezika, c) Štrekljeva kn|iž niča, d) Načrt „Matice Hrvatske" za veliko ilustr. delo o Istri. 4. Blagajnikovo poročilo, 5. Talnikovo poročilo. 6. Slučajnosti.
Prijateljem zimskega Sporta. Ker Je pol metra snega padlo v Bohinju, se san kališče prihodnjo nedeljo otvori. Prijatelji zimskega Športa so vljudno vabljeni v Bohinj.	Zinskl športni klub
za Boh. Bistrico.
Zidarji iz Sv. Ivanskega okraja I Jutri v nedeljo ob 4 popoldne bo javen «hod zidarjev v kons. društvu na Frdeniču. Shod sklicuje zidarska skupina „Nar. del org." Vabimo Vas, da se shoda, ki je zelo važen, udeležite v čim večjem številu.
Radi shoda na Kolonkovcn se „Zarja" Jezi. Napada vsevprek, posebno dr. Mandića. Socijalnim demokratom pač m prav, da so tako temeljito pogoreli na Ko-lonkovcu. Prav Jim ni, ker se Je vršila ns Kolonkovcu manifestacija slovenskih zidarjev, ki se morajo bojevati proti neštetim sovražnikom.
„Zarja" se tolaži z majhno udeležbo in z napadi na voditelje NDO. To soc. dem ne bo nič pomagalo: nasprotno, Škodovale: Jim bo bo. Pravzaprav Je pa to prav dobro znamenje, da so začeli pljuvati ogenj v svoji jezi, ki postaja baje od dne do dne večja in silnejŠa. Mi jim to jezo privoščimo Iz dne srca.	_
Slovensko gledališče.
O dobrouspeli ljubki Fallovi opereti „Ločeni ženi", ki Je doživela v četrte* zvečer svojo premijero na našem odku, priobčimo natančnejšo oceno po nedeljsfe reprizi, ki bo gotovo prav tako ali morda, če se popravijo do tedaj nekatere pomanjkljivosti premijere, še bolj ugajala občinstvu nego premijera. „Ločena žena" nima bogve kako sijajnih posameznih točk, vendar pa jt v svoji celoti tako ljubka, tako prikupljiva, da Je postala prava privlačnost vseh operetnih gledališč. Poleg tega pa se odlikuje s take pestrim, tupatam naravnost šegetajočlm humorjem, da občinstvo ne pride iz smeha.
Kakor rečeno, pričakujemo v nedeljr vsestransko zaokrožene reprize in izprego-
vorimo potem obširneje o obeh vprlzoritvah
*
m *
Jutri (v nedeljo) popoldne ob 3'30 se ponovi poslednjikrat pesniško-prekrasna latrijotična drama črnogorskega kralja Nikole I.
„BALKANSKA CARICA",
Tudi naši okoličani bodo imeli priliko čuti lepe besede Junaškega vladarja.
Zvečer ob 8 se ponovi Leo Fall-ova dražestna opereta
»LOČENA ŽENA«
(.Dle gesehiedene Frau"),
ki je pri premijeri dosegla popoln uspeh.
Predstava bo za par (A) abonemente.
Drama Študira Schillerjevo kla sično žaloigro „Razbojniki". Potem pride v najkrajšem času Sardouova veseloigra „Dobri prijatelji0 ter Sudermannova drama „Dom".
Lehki kot pero elegantni.
Trajnejši so kot usnjafi.
P prednosti
gumificUnetniJccv
vsi so en©£a mnenja.
JulioMeinl uvoz kave
Jfova filijalkd
Gorso 30 - Jrst - Corso 30
•t
Paroplouna družba fe D.TripcouicluCi.Irst
EKSPRESNA VOŽNJA
TRST - BENETKE
- IN NAZAJ --
s krasnim parnikom na turbine in tremi vijaki
Centralna kurjava
VEKEZ1A
Prevoz v treh urah.
opremljen z vsem modernim konfortom ter s saloni I., II. in IIL razreda.
Zimski vozni red:
(veljaven do preklica).
ODHOD IZ TRSTA:
(Pomol sv. Karla)
vsako nedeljo, sredo in petek ob 8 zjutraj
ODHOD IZ BENEfEK:
(Bacino S. Marco) vsak ponedeljek, četrtek in soboto ob 1.30 popoldne.
Izbrana restavracijska postrežba in v bifeju.
Ob nedeljah se izdajajo poleg navadnih voznih listkov tudi listki po ceni izletnih voženj s povrnitvijo iz Benetek prihodnji ponedeljek.
(V smislu službenega pravilnika).
Odprl se je v- ulici San Lazzaro št. 8
nov centralni BUFFET


Vsak dan ra/.iia gorka in mrzla jedila za zajutrek.
Dunajske in kranjske klobase, praške gnjati itd. — Toči se pivo belo in Črno najfinejše vrste. — Raznovrstna vina : istrsko, furlansko, kraški teran,
belo vipavsko in briško.
Ob nedeljah in praznikih bo odprt Buffet do polnoči.
s
Pekarna m slttičlčanm YIEZZ1
Trst, al. Naova št. 41.
- - - (palača Salem) - - -
in Barriera vecchia Štev. 4. — Telefon štev. 14-43-
Velikanska izber slaščic, mandljeve torte,
zdrobov kipnik, sadni in orehovi pov^lniki, potvica s pinjoli, polentina, torte, krema glacč.
Dezertua vina — Štirikrat na dan svež kruh.
Sprejemajo se vsakovrstna naročila za svatbe, botrinje in vsakovrstne druge slavnosti. Postrežba na dom.	Pošiljatve na deželo.	Postrežba točna.
Alberto Fiozi & f.o
Tsst, ulica Gaetano Donlzetti 1.
Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke
(Ungarische Allg. Creditbank) podružnica v Reki prodaja po zelo dobrih cenah: žito vsa&e vr*te, debele in fine otrobe, oves in sačivje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo.
Zastopstvo in skladišče
dobroznane moke Združ. parnih mlinov „Hnngana" ak. dr. v Budimpešti.
Ceniki in umjtcI se pošiljajo na mahtevo.
Telefon št. 458, zvoniti dvakrat.	Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst. ga
8SB8BHBSS3B8IISB8SBI K?
Zahtevajte »Kolinsko cikorijo«!
Q Itedka prilika!
Originalne turške in perzijske preproge.
p. n.
Zaradi krize v orijentu smo dobili nalog od vodstva v Carigradu, da v kratkem času prodamo preproge in druge predmete, ki se nahajajo
v Jrs/u (Corso), Capo di piazza 2
in v Reki, ul. Adamich št. 8.
Preproge 20% j	Okoristite se te ugodne prilike!
Bronce . 35 % [ popusta
Vezenine 10 °L I	M. OABAI.
Stran IV.
EDIJNOST št 320
V Tivtn, 'i-p J 6. novembra 1912.
Tržaška mala kronika.
TRST, 15. novembra.
Odmevi uloma v tobakarno. V noči od 25 na 26. oktobra so neznani zlikovci ulomili v tobakarno Julije Podjet, ki se na haja poleg hiše (sedaj zaprte) restavracije Llcyd (na vogalu obrežja Sanica in ul. Mercato vecchio) ter odnesli za 200 kron poštnih znamk in duhana. Kot krivci so bili nekaj dni pozneje aretirani 18ietni Fran Svetina lz Sitiča, okraj Litija, 181etni Fran Vošnikar iz Ljubljane in 171etni Maks Rozman tudi iz Ljubljane.
Ko so jih aretirali, so še našli pri nj?h za prilično 100 K duhana in znamk. Višni-karja so iskali že radi neke drugev tatvine, ki jo je napravil nedavno temu v St. Petru na Krasu. Rozman pa Je bil natakar v restavraciji Uoyd, kjer Je napravil načrt za vlom.
Goljufiv bankir Neumann aretiran.
— Čitatelji se še spominjajo, da Je meseca avgusta letos pobegnil bankir Sigmund Neumann, potem ko Je razne upnike in klijente ogoljufal za približno pol mlljona kron. Te dni pa se Je nahajal neki Tržačan v Florenci, kjer Je videl Neumanna, kako je mirno pušll svojo cigareto in se šetal po mestu.
Ker Je Neumanna dobro poznal, Je vso stvar naznanil tržaški policiji, ki se Je obrnila brzojavno na italijansko policijo v Florenci, ki je moža aretirala. Ko bodo rešene diplomatične formalnosti, se Neumanna izroči naši oblasti. Seveda se Je Neumann javil v Florenci pod tujim imenom.
Samomor. 46!etni Maksimilijan Mag-nani, voditelj neke gostilne, stanujoč v ulici Crosada Št. 13, Je včeraj izpil močno dozo žveplene kisline. Spravili so ga v bolnišnico, kjer je kmalu potem umrl. Uzrok samomora |e baje neozdravljiva bolezen.
Aretacija na drž. kolodvoru. Pred nekaj tedni je že večkrat kaznovani, 23ietni dninar Fran Ceglar iz Trsta, goljufal na Jesenicah ubogo služkinjo Ano Oficjo za 50 K. Predvčerajšnjim so tička prijeli na državnem kolodvoru in utaknili pod ključ.
Tatvina v železniškem vlaku. Gosp Anton Ponsode, ki je dospel včeraj z južno železnico iz Benetk, je naznanil policiji, do mu Je bila — mejtem ko Je spal — ukradena v železniškem vlaku zlata ura v vrednosti 150 K in denarnica, v kateri Je bilo 55 italijanskih lir in nekaj dolarjev. Tatvina se Je morala izvršiti med Krminom in Trstom.
Zopet goljuf. V marcu t. 1. Je uradnik neke zastavl|alnlce Mari) Cecconi vsled neke menične goljufije trpel 400 K škode. Pro-vzročitelj goljufije Je bil bivši lastnik gostilne „Alie Catene" v ul. Stadion, 57letni Florijan Bellotti iz Benečije, ki jo je popihal, ko se mu je že goljufija posrečila. Te dni pa se Je možakar vrnil v Trst, kjer so ga spravili v varno zavetje.
Izpred sodišča.
Abbasso i Ščavi 1
Dne 16. maja t. 1. so gg. Detela Stanislav, Mlljavec Ivan in Andrej Munlh v družbi neke gospice stopilli v Borštu v nedeljski zabavni vlak, ki odhaja okoli 9 iz Boršta v Trst. V istem vozu je bila med drugim tudi družba Štirih tržaških Italijanov, ki so prepevali razne tržaške poulične popevke. Ko so pa ti opazili, da se je gori-omenjena družba razgovarjala med seboj slovenski, so začeli ono znano zbadljivko: „Se i ščavl vol le scuole slave, che vada a Lubiana, perche Trieste e, restera italiana Potem so tudi kričali: Abbasso i Ščavi. Porco i ščavl, M ... a per i ščavi itd. Slovenska družba je na to reagirala, na kar so oni začeli Še huje rogoviliti. Ker jih je v istem vozu navzoči pameten Italijan Ivan Tribussan posvaril, naj bodo pametni, so ga zato okiofutali in osuvall 1 V Trstu so Slovenci, katerim se je pridružil tudi Tribussan, vso stvar ovadili policijski ekspozituri na državnem kolodvoru. Tam so se provokaterji legitimirali kot Franc Ghe sina, Mtano Pitterrt, Giusto Petri in Guido Macousek, vsi težaki v prosti luki. Vsled ovadbe policije je državno pravdništvo uvedlo proti omenjenim kazensko preiskavo in včeraj so se imeii vsi zagovarjati radi preg-eška po § 305 k. z. (žaljenje naroda) in MacouŠek še prestopka po § 431 k. z. (prestopek proti telesni varnosti), ter so bili obsojeni: Gher-sina na en teden, Pitteri na 10 dni, Petri na 14 dni in Macousek na 3 tedne zapora.
Društvene vesti.
Pevsko dmštvo „Trst". Jutri popoldne ob 1 zbirališče v društvenih prostorih za izlet v Šežano.
Pevski klub bivših kolašev ima drevi ob 8 sestanek v ulici G. Gaiatti 18.
CM podružnica v Bazovici priredi dne 24. t. m. v prostorih „Gospodarskega društva" veselico s petjem, igro, srečolovom in plesom. Pri plesu in med veselico bo sviralo tamburaško društvo „Zora" Iz Lipice. Ker ni bilo pri nas možno še prirediti cvetličnega dneva, se bode pri tej priliki raprodalala cvetlice v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Upamo, da bodo naši domačini pridno segali po cvetju, da ne zao-stanemo za dmzimi vasmi okolice.
Narodni pipčarski klub od Sv. Jakoba priredi v soboto dne 7. decembra t I
Miklavžev večer v otroškem vrtcu na stari policiji. Darovi opremljeni z narodnim kolegom, naj se pošiljajo na g. Pino Babičevo
Podporno društvo za slovanske vi-sokošclce v Gradcu vabi p. n. druš venike na redni občni zbor v soboto dne 30. no vembra ob 8 zvečer v Hammerlinggasse 4. I nadstr. (Rcstaurant Neu Graz). Vspored občajen.	_
^iar. de!, organizacija.
Društveni ples NDD Jutri društven ples v društveni dvorani, ki se prične ob 4 popoldne.
Zaključna seja nadzorstva in pregle dovalcev računov danes ob 8 zvečer, v društvenih prostorih.
Zidarska skupina NDO sklicuje za jutri ob 4 popoldne javen shod v kon-sumnem društvu na Frdenlču. Dnevni red: „Raivoj zidarskega gibanja, posredovalnica dela in pomen zidarske organizacije"*.
Zidarji Sv. Ivanskega okraja, v nedeljo vsi na shod 1	Odbor.
Socijalni tečaj. Radi volilnega shoda |e moralo včerajšnje predavanje izostati. Prt hodnje predavanje v torek.
Pekovski pomočniki so vabljeni na društven sestanek, ki bo danes ob 10 in pol predpoldne v društveni dvorani, v ulic Sv. Frančiška 2.
Tega sestanka se smejo udeležiti samo člani NDO, kajti sestanek je druStven in se bo na njem razpravljalo o važnih notranjih stvareh.
„Narodna delavska organizacija4*
sklicuje za j u t r i ob 9 in pol predpoldne redni občni zbor v društveni dvorani v ulici Sv. Frančiška Št. 2. Dnevni red: 1.) Nagovor predsednika; 2.) Tajniško poročilo ; 3.) Blagajniško poročilo ; 4.) Poročilo strokovnega tajništva; 5.) Poročilo pregte-dovalcev računov in razsodišča ; 6.) Volitev odbora; 7.) Slučajnosti.	Odbor.
„Narodna delavska organizacija" sklicuje za danes ob 8 zvečer društven shod v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu. Na shod so vabljeni delavci vseh skupin šentjakobskega okraja: Tehničnih zavodov, Mestne plinarne, „Linoleum", Tovarne olja, Lloyd itd. — T o v a r i š i I Agitirajte za obilno udeležbo 1 Dnevni red shcda je za razvoj vseh skupin silno važen.
Vesti iz Istre.
Občinske volitve v Kanfanaru. Iz
Kanfanara: Poročali smo že opetovano o škandaloznih razmerah na naši občini. Upamo pa, da bo tem razmeram kmalu konec Volilne liste, ki jih je sestavilo okr. glavarstvo s pomočjo davčnega urada v Rovinju, so sedaj popolnoma v redu. Dan volitev sicer še ni določen, toda to lahko rečemo z vso gotovostjo, da se bodo vršile nekako zadnje dni tega meseca, ali pa — najkasneje — prve dni meseca decembra.
Pri tej priliki opozarjamo Še enkrat vse merodajne Činitelje v Pazinu in Puli na pre tečo nevarnost in jih pozivamo, naj v tem velevažnem trenotku priskočijo na pomoč siromakom, ki so brez vsacega vodstva. Skrajni čas Je, da odpravimo enkrat iz ob činske hiše tistega odpadnika Cossaro, ki toliko let absolutno gospodari v tej nesrečni občini. Ob enem beležimo vest, da je župan in glavni zaščitnik Cossare, Basilisco, včera v Kanfanaru umrl.
De mortuis nil nisi bene. Ali po vsem tem, kar se Je godilo vrsto let, kolikor smo pretrpeli, se nam je res težko držati se tega sicer plemenitega pravila. Ne da bi se ga hoteli osebno dotikati, moramo vendar zabeležiti, da Je bil v službi tiste zloglasne istrske oligarhije, ki je zagrešila toliko zla nad ubogo Istro in ki tudi še danes seČe rane našemu narodu, kjer le more.
DVORANA ZA SODNE DRAŽB* ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Dražba se bo vršila danes, dne 16. t. m. dop. od 9 do 12 in od 3 do 6 pop.
Prodajalo se bo: vilice in noži s srebrnim ročajem, omare, omivalniki, kuhinjske omare, zofa, divan, ura (regulator), slike, miza, pult, podnožniki, velika množina oblek, površnikov in sukenj za moške in dečke.
Radi odhoda prodam
idočo gostilno uanlem
na Reki. — Nahajajo se v bližini večje tvornice.
___ katere želijo imeti
I| [I tli P elegantne angleške IIUIIK19 kostume, površnike, športne trese, kakor tudi razne francoske toilete in bluze
naročijo iste po meri v prvem Tr2. Atelierju
OLD ENGLAND"
(Narodno podjetje)
ulica sv. Nikolaja št 34, mezzanin.
m m^mm ■ n ■ ■■■■■■	HALI OGLASI	risi«! ■■■■o!
	MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stot. Plača se takoj laser, oddelku.	im
Hotelska delniška družba Grljan-Miramar pri Trstu.;
vabi na j
I ono cnho z dobro hrano se odda za 70 Lepa SUUd krem dven osebam. Via Geppi 16, I. desno (blizu Balkana)	2415
dr rt h2 Be farađ* odpotovanja biSica a stanovanji I » Ulici ra dve družini v bližini trga Barriera. z lepim razgledom, po nizki ceni. Mulino a vento 70, S herna.	'<*50(>
7mn4on kuhar za k*vo se sprejme. Hotel LU102011 Balkan.
2573
Odda
Be hišica z 4 prosto-i. sama z* se na Scali Santi. Več se pri Dodici mereri 70. 25g4
C+annuama dve aobi in kuhinJa» aoba in
O lwllII »O IIJCI Jruhinja se oddajo takoj v bli-ž ni Sole v ulici Istria. Vprašati .ulica Caserma 13, vrata 13 od 7—8 popoldne.	2576
Orlrin se lepa mala soba zračno svitla z hrano UuUa ta oj. Belvedere 57 II.	2575
M* tori trnnuĐP v ^r9tu Gorici bi bil ■VdlCil irjJUVBU vojan sprejeti na deželi
izuveno trgovako pomt čnico, veščo alovena^-ega in nemškega jezika, v svrho izpopolnitve strokovnega znanja .Pogoji ugodni 1 NubIov pove inseratni oddelek Edinosti pod „Zanesljiva moč*.	2557
I fllfol primeren za kavarno, ae odda v najem. LUKal, Pojasnila v isti hiši, via Trieste, nasproti domobranski vojašnici v Gorici, II. nadstr. 2477
TrnnuinO ^ slovečem letovišču v Istri, se » rgUVIVId. oddajo trgovsk lokali za mešano trgovino pod jako ugodnimi pogoji Trgovma je edina v c li okolici. Jako pripra.na je za zalogo vina, in prav d »bro bi Be rentirala tudi pekarija. Iuteresr ntje naj se obrnejo na naslov : M. Koren, trgovec, Pazin, Istra	2558
Pozor Slovani! da sem prevzel znano
gostilno (z diplomiranim vinom) od gosp. Kovačiča v ul. Giulia ftt. 13 (nasproti ljudskega vrta). Točil bom najboljša dalmatinska vina po nizkih cenah Splitsko in viško vino :
staro (črno) 80 vin., novo (črno) 88 vin, belo ... 88 . opol . . 88 „ Čez cesto ... 80 vin. Dobra domača kuhinja, mrzla in topla jedila v vsakem času Ob*d po 48 viu. (24 kvajcarjev). — Gostilna je pripravna za Bhode, prijateljske večere, sestanke itd. Priporočam se slovanskemu občinstvo in člaDom NDO, da bi me podpi-ali. Za mnogoštevilni obisk: se priporoča ANTE DVORNIK. 2400
ki se bo vršil dne 8. decemb a 1912 ob 10 zjutraj v dvorani Narodnega doma v Trstu.
DNEVNI RED:
1.	Izvolitev predsednika ustanovnega obč-
nega zbora.
2.	Sklep glede ustanovitve delničarske družbe
na podlagi od vlade potrjenih družbenih pravil.
3.	Poročilo in izkaz o izvršenem plačilu
delniške glavnice.
4.	Poročilo o vrednosti in proceni aporta
(Nakup posestva).
5.	Poročilo o ustanovnih stroških in izkaz
istih.
16. Volitev upravnega sveta (9 članov).
i 7. Volitev nadzornega sveta (5 Članov).
8. Slučajnosti.
TRST, dne 16. novembra 1912.
Tržaška posojilnica Id hranilnic*, reg. zadruga z omejen, jamstvom. — Jadraaska bank» v Trata. — Trgovsko-o rt<i» zadruga, registr. zadruga a neom jamstvom: kakor koneesljoattrji.
KrojačnicaVek. Terzo
Trst, ulica Fonderia štev. 4, I n.
Priporoča se c. občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah io najnovejšem kroja. Bogata izbera najnovejših angleških vzorcev.
SVOJI K SVOJIM!
Prodaja konkurzne zaloge.
V konkurzu gospoda Josipa Tomšič v li rski Bistrici
se proda konkurzna zaloga,
obstoječa iz železnine, galanterijskega in mešanega blaga, pohištva in trgovinske oprave itd. v inventurni vrednosti 4662 K 39 vin. ofertnim potom v celoti en bloc
naj bolj še n u ponudniku. Pismene ponudbe z vadijem 400 K (štiristo kron) je poslati najdalje do 15. grudna 1912 oskrbniku konkurzne mase.
Došle ponudbe se odprejo 17. grudna 1912 ter se sprejme le najvišji ponudek; upravitelj konkurzne mase pa si pridrži pravico zavrniti posamezne ponudbe brez navedbe vzrokov.
Vsak ponudnik je vezan na svojo ponudbo do 20. grudna tega leta.
Ako se sprejme ponudba, kar se dotič-nemu ponudniku naznani pismeno do 20. grudna t. 1., položiti je kupnino v got .vini na roke konkurznega upravitelja ter mora zdra-žitelj prevzeti zalogo takoj po kupninski položbi.
Inventurni zapisnik in zaloga sta na na ogled v uradnih urah do 15. dec. 1912.
Upraviteljstvo konkurzne mase ne prevzame nobenega jamstva, tudi ne za kakovost, niti množino blaga, navedeno v inventurnem zapisniku.	Dr. Alojzij ŽnidariČ,
ckr. notar v II. Bistrici kot konkurzni upravitelj.
- ZDRAVNIK-
Dr. D. KARAMAN
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos)
ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št. 12
od 11 Vi do I1/« in od 4 Vi do 5 Vi popoldne. TELEFON 177/IV.
wr jCv mfin TI ■ — Ako hočete imeti JU.A JL JClAl£l : zdrave in močne otroke, dojite jih same in uporabljajte za zboljšanje in pomnoženje lastnega mleka
9
E5I.I.OI.
zelo okusen izdelek, priporočen in predpisan mnogih zdravnikov. Ta izdelek odpravlja valed svoje izborne hranilne moči bolezni, ki so jim pod-
w	»	1 • _____ J _"" ■ ~	rr.f onia in
vržene matere, ki same dojijo namreč vrtenje ia bolečine v glavi, v hrbtu itd Številna zdravniika spričevala.
Prodaja se v vseh lekarnah. Glavna zaloga :
lekarna „GALENO

Lekarna Brelih u Sežani
Ribje oije 9. vrste I steklenica K 1*20; 3 stekl. po pošti vse franko 4 50 K.
Obliž za kurja očesa 20 vinarje/. - Neoporekljivo sredstvo.
Ivan de Lorenzo n/r^"
— Zaloga peci in štedilnikov vsake vrste.
Zastopstvo c. kr. priv. tovarne V.a Lutz in sinovi v Bludenz-u.:
Izbrana zaloga plošč za opremo sten in ognjišč.
Sprejemajo se poprave, ki spadajo v
to stroko. - CENE ZMERNE.


si
a
ss
K
i
3
u&ristide Grualco ■ Trst
via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. V!.
Odlikovana touarna (»iSijo) ceul In cementnih :: pioft, teracoo In nmelnesa kamna.
Sprejeme vsakovrstno delo t eementu.
c • • •
Cene rmerne, delo točno.
99
Dobroznana tvrdka
Vittorio 1'iscur,
ulica Arcata 1, zraven gost. „Air antico ussaro", opozarja svoje cen], odjemalce, da je prejela velikansko partijo
napravljenih oblek za može in dečke
z kolosalno izbero Pato ]ev, U;SterJev, kozjnov. kupljenih pri prvih
tovarnah, za prihodnjo jesensko in zimsko sezijo. Prodala se po tako nizkih cenah, kakor že nlkje- ln_nlkolj_
o