Št. 8. V (jonci, v soboto dne 26. jaiiuvarja 19U7. lietnik IX. Izhaja vsaktorek in soboto ob 10. uri predpoldne. Akopade na ta dncva praznik izido dan prej ob 6. zvečer. Stane po pošti prejemaii ali v Gorici na dorn pošiljan celoletno 10 K, polletno 5 K in četrtletno 2*50 K. Prodaja sovGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. GORICA Uredništvo in upravnistvo se nahajata v «N a r o d n i tiskarni», ulica Vetturini h. št. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oplase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se raČunijo po petit- \rstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se veökrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Železniška proga Sv. Lucija - Idrija. Županstvo v Idriji je sklicalo po nalogu železniškega odseka v dan 25. t, in, sestanek vseh interesentov za zgradbo železnice od Sv. Lncije do Idrije, da se pospeši to vpraäanje, ki se je vže raz- pravljalo v deželnem zbora goriškem in za katero so se živo zanimali razni krogi v Ljubljani. Ümeßtno bo nam vidi, ponoviti in objaviti sedaj, ko postaja zadeva bolj ak- taalna, glavne podatke, zadevajoče to vprašanje, v kolikor se tičejo tozadevne akcije od goriške strani. Vie v seji deželnega zbora goriškega dne 6. oktobra 1904 je stavil dr. Tnma predlog, da si isti izposljüje pri visoki vladi koncesijo za predhodno proučeva- nje glede zgradbe krajevne Železnice Sv. Lucija-Idrija in od St. Lucije mimo To- mina in Kobarida do Loga. Po nasvetu poßlanca Berbnč-a se je oddal ta predlog železniSkemu odseku, v čegar imenu je porcčal ta poslanec v deželnozborski seji dne 12. nov. 1904, in sicer ne le o tem načrlu, marveč o celem obsegu železni- Skih vpraSanj na Goriškem. Glede" tega načrta se je glasil dobro motivirani zadevni predlog poročevalca ^erbuč-a tako-le: „Deželnemu odbora se nalaga, da izvede do prihodnjega zasedanja predätu- dije za zgradbo lokalne železnice od Sv. Lncije proti Idriji do kranjske meje s potrebnimi tehničnimi močmi. V ta na- men se no da na razpolago vsota do najvišjega znaska 5000 K iz poglavja raz- Qih podpor". S iem predlogom je bil pa tudi v tesni zvezi predlog za koncesijo in pro- uč enje proge Sv. Lncija-Kobarid; toda iz finančnih razlogov ni mogel deželni 0 dbor izvräiti ta dva predloga. Zato je prišla vsa ta zadeva vnovič v deželni zbor leta 1905 in sicer v seji dne 24. novembra v zvezi z črto Gorica- Cervinjan, o katerem je poročal poslanec Holzer ter stavil predlog: 1.) „Deželnemu odboru Be vnovič oalaga, da ukrene potrebno, da dovoli dovoljenje v izvršitev Uhničnih poizve- deb za zgradbo železnic Gorica Červinjan od Kobarida preko Sv. Lucije do kranj- ske meje. 2.) V to svrho se mo dovoli znesek 12.000 K iz deželnega zaklada in preu- darka za leto 1906 in sicer po 6000 K za vsako omenjenih dveh črt....". Na temelju tega sklepa je zaprosil deželni odbor kmala po zaključka de- želnozborskega zasedanja pri visoki vladi predkoncesije za progo od Sv. Lucije proti Idriji do kranjske meje na eni strani in proti Robaridu na drugi, a do danes hi dobil vkljub opetovanim pospešnicaui §e nobenega odgovora. Ker je imel kranjski železniški od- sek vže izdelane načrte in koncesijo za progo Vrhnika-Idrija, izgovarjali so se gospodje na merodajnih mestih na Du- naju, da ne morejo dati zahtevane pred- koncesije radi tega, ker bi ostala proga od Idrije do kranjske meje brez zveze. Toda ta nedostatek se je, kolikor nam znano, kaeneje cdstranil; a vkljub temu ni od ministerstva nobenega odgovora. V svrho menda, da bi vlada neko- liko opravičila svoje predolgo molčanje v tej zadevi, zahtevala je med tem od deželnega odbora podatke o eventualnem prometu na črti Sv. Lucija-Idrija, katere je tudi v razmerno jako kratkem času dobila. Tako stoji sedaj ta zadeva. Naj bi se intere&entcm tu- in onstran kranjBke meje kmalu posrečilo vzbuditi k življenju veaj zvezo Sv. Lncija-ldrija, ki bi bila za idrijsko dolino velike važnosti. Seveda bi nam bilo še IjnbSi, ako bi se ta črta ta- koj podaljäala tudi do Vrhnike. Kako se je „prerajala" liberalna sfranka. In približal se je nsodni zgodovinski dan. Takoj zjutraj je bilo po ulici opa- ziti svečanosten mir, kajti bližali so se bataljoni nove etranke. Prišli so ti bata- Ijoni, videl pa jih ni nihče, tako skriv- nostno tiho so šli v „Trgovski dom". Ob V2II dopoldne je štel Gabršček glave svojih vernih in bilo jih je v drorani 36. Veliko poklicanih pa malo izvoljenih. „Prokleto", zarentači general, „saj se jih je oglaBilo 320 !" ter šel iskat bata- Ijonov v gostilno. Polagoma so cepali notri, a malo jih je bilo. Veliko jih je bilo poklicanih, a malo je prišlo izvolje- nih zaupnikov. Zato je poslal general svoje korporale na ogle cest vabit na Bvatbo in pirovanje nezaupnike. Mimo je prišel priprost možakar iz okolice. „Ali greste noter?" ga praša korporal. „Kam?" „Narodno-napredna stranka se preraja!" Mož je sei notri in gledal „prerojevanje" mrtvega otroka. Gabrščekovi priganjači so hodili za ljudmi po gostilnah in jih vabili na shod, a niö ni izdalo, Spravili so skupaj le 250 |?j zaupnikov in nezaupni- kov. Med temi je bilo več socijalnih demokratov. Med tistimi „zaupniki" je bilo največ učiteljev, nedorasle mla- dine in liberalnih denarnih „veljakov". Kmetov je bilo zelo malo. Večina je bila iz mesta, najbližje okolice, iz bliž- njih goii'i in Brd. Od drugod jih ni bilo skoro nič. Cvetje goriške dežele. Ta „impozantni" shod je pozdravil v imenu Lpripravljalnega odbora Andrej GabrŠuek, ki je v teh zaupnikih gledal „cvetje goriške dežele". — Brzojavni pozdrav je poslala umirajoča li- beralna stranka na Rranjskem in pa par cerkljanskih liberalcev, med temi seveda učitelj Rakovšček in posestnik R 0 j c, ki so ga zato na konca izvolili v „izvrževalni" odbor nove stranke. Na- dalje je naznanil Gabršček, da je priälo na shod 25 pozdravnih pisem. Za predsednika shoda je bil izvoljen velezaslužni in delavni državni poslanec gospod Oskar Gabršček, župan tol- minski. Podpredsednika shoda sta bila MiroBlav Pies in Furlani. Zapisnikarji učitelj Kenda, Levpušček in Gruden. Ko se je predsednik zahvalil za izkazano cast, so začeli pretresovati „program". Pobožni dr. Treo deli odpuste. Prvi je govoril dr. Treo, ki je pravil, da bo nova stranka narodna, ljudska in svobodomiseljna. Zahteval je enakopravnost za Slovence s tern, da je na duhovit način lazkril zakaj nas drugi narodi tlačijo ker; smo Slovenci p o b o ž n i, so drugi narodi s tem za- dovoljni, da nas lažje tlačijo. Radi bi nam prepustili še nekaj svojih odpustkov, da bi bili mi še bolj pobožni. Za po- božnim dr. Treom je Andrej Gabršček kričavo razglasil vsem stanovom enake pravice; protivil se je zlorabi prižnice in spovednice ter zahteval na ves glas „svobodno solo". Svobodna trgovina fn narodni kapital. Franc Kocjančič je-govoril 0 „liberalnem narodnem gospodarstvu ter o zadrugah. Rudolf Konjedic, znani „Representant des Hauses", pod čegar vodstvom se je razvijal, kakor znano, hotel „Südbahn" na prav čudne načine, se je navduševal za krepko in svobodno slovensko trgovino. Kako so „rešili" „socialno vprašanje." Nato je na čudovito mojstrski na- čin rešil delavsko vpraäanje advokataki koncipijent dr. Levpušček, ki je dejal, da je liberalno stranko prignala sila do tega prepričanja, da mora pod- pirati delavstvo. Delavstvo treba organi- zirati na narodni-liberalni podlagi. Niti krščanski socializem niti socialna de- mokracija ne bodeta pomagala delavstvu, ampak le narodno-napredta stranka. Delavec mora držati z delodajalcem, ker brez delodajalca ne pomeni nič. Strme so posluSali zaupniki modrost „mladega inteligenta". Dr. Puc prodaja..... Dr. P a c se je zavzel po porazn liberalnega nasprotovanja proti splošni in enaki volilni pravici za sploäno in enako volilno pravico ter po „Narodovem" in „Sočinem" receptu prodajal Korošce in Goričane. — Za dr. Podgornikom, ki je zahteval od države več pozornosti za goriško deželo, je na silno „kratkočasen" način rszlsgal dr. June organizacijski ätatut. Izvrševalnl botri. Za botra „prerojenemu" otroku so izvolili 36 članski odbor, v katerem se sledeči gospodje: Dr. Ernest Dereani; Andrej Gabršček; dr. Ignacij Jane; Fran Kocjančič ; Rudolf Konjedic ; dr. Šrečko LlSTEK. Ob pogrebu pesnika S. 6regorčič-a. Govor Siinoiui Gre^orčiča nil. Precastila gospoda, dragi rojaki! Bilo je pred 43. leti, ko sem se pGljal 'z gospodom — cigar trnplo zdaj takaj Ieži — iz sosednje vasi — proti Robaridu, in odtod dalje do mesta: on olizo v zadnje sole, a jaz v začetne. Bil Jö to prav žalosten dan, in to zaradi ^remena itd. Še veliko bolj žalosten dan siarn je bil včeraj in je danes — če 'uOi pri najlepšem |vremeru — ko smo spremljali sem istega gospoda blizo po isti poti. Ali vendar nas tu tolaži vsaj nekaj ; videli smo namreč sinoči — in danea, kako lepo je sprejelo naäe dobro ^udstvo tega dragega mrliča; kako vö ceniti in upoštevati zasluge vrlih mož, k»ko Ijubi one, ki so delovali zanj. V tolažbo nam je tudi to, da se je izpolnila Nagemu ranjkemu srčna želja: „Da v zemlji domači mu truplo leži!" Kdo pa je bil ta gospod, Cigar te- lesne ostanke imamo zdaj pred sabo ? Bil je svečenik Gospodov, mašnik, darovalec najsvet. daritve; in kot tak učitelj zveličavnih verskih resnic, razšir- ja'ec prave krščanske omike in krščaneke prosto8ti. Kaj je neki omika brez verske podlage? in kaj svetna prostost sama brez krščanBtva? Prostost, svoboda ! kli- čejo dan danes; ali prava prostost je le v krščanstvu, če je človek prost sa- tanskih vezi in spon in more in hoče vršiti svoboden brez strahu, kar je prav in Bogu všečno, lepo in krepostno, po- šteno in pravično. Imel sem priliko brati njegove cerk. govore in jih tudi poslušati. Kako je bilo vse to lepo: govoril je v krasnem, pes- niško vznesenem jeziku, vsaka beseda je bila na svojem mestu, in rabil je tako lepe prilike in prispodobe, da je bila prava milota, posluäati ga. Ni čudo, da ga je ljudstvo sploh povsod ljubilo... Če so pa pOBamniki morda celo njemu včasih napolnili wgorjupo kupo", to le dokazuje, da so resnične besede Gospo- dove: UČenec ni nad učenika, hlapec ni nad goöpodarja. Če so mene preganjali, tudi vas bodo !" Zaradi bolehnosti pa ni služil prav dolgo v duänem pastirstvu in kot tak tudi ni prišel prav visoko. Za to pa je pokazal v drugih obzirih sree katoliäkega svečenika, ki se zaveda velike odgovor- nosti in deluje po možnosti za uresni- čenje velikih uzorov. Ko je bil nastal razkol, tedaj je trebalo pokazati barvo: za koga si in za kaj: ali za katoliško stvar in pravi ka- toliäki napredek ali za brezverski... In naš ljubljenec je to pokazal. Priäle bo volitve, ki niso prav [popolnoma proste, kakor nekateri hočejo — vsaj pred Bogom ne. Božja beseda ima Sirok, ob- 8ežen pomen, in öetrta zapoved veleva naravnost podpirati vladarja s tem, da be volijo izkuäeni kr^čansko misleči možje. In tako je storil blagi rajni ter glasoval za katoliško stranko — brez strähn, ali se komu zameri, ali ne. Tako dela mož, tako ravna katoliški svečenik ! Omika — pravijo — omika nas bo rešila ter nam pomogla do boljše bo- doeaosti. Da, omika: ali le prava krščanska omika, kjer verski in svetni učitelj vzajemno in složno delujeta na verski katoliäki podlagi — in po verskih načelih za vzgojo mladine in]novega na- raačaja. In za take sole je bil naš blagi rajni vedno vnet. In zato mu je bil vedno pri sreu naä ljubljeni „Šolski Dom". (Da, ko bi uBtanovitelji tega ne hili storili nič drugega, kot to, je že to samo silno veliko !) Zanj je deloval tudi on z vso vnemo, zanj se žrtvoval in se ga spomnil tudi v svoji oporoki. Jednako je podpiral tudi druge koristne naprave. Gospod Bog mu je bil podaril po- sebne vrline, velik duh in globoko öu- teče sree, podelil mu dar pesništva, in kot pesnik je naä blagi rajni posebno imeniten in sloveč. In nekoč se poreče: Da je bil mejnik v naši književnosti; in ko nss že davno veö ne bo, pa bo še slovela Pomolčeva hiäa, ki je rodila in vzgojila takega sina ! Saj je pravi pesnik nekak prerok svojega rodu, njegov ba- ditelj in voditelj, ki ga vodi se svojimi mi8limi in idejami, ki jih razširja. — In kakšne bo misli naäega peenika, kakäne pesmi nam je zapustil? Kot rdeča vodilna nit se vije po njogovih pesmih ljubezen do domovine. Ali on ni ljubil le tega koščka zemlje, v katero ga danes položimo, ne, imel je globoko sree pa široko obzorje; ljubil je vroče ljubil ne le ozjo domačijo, ampak vse slovenstvo (slovanstvo), ljubil bolj kot drug svet, kot drugo človeštvo. In — Kovačič; dr. JoBi'p Levpuaček; dr. Karol Podgornik; dr. Dinko Pac; Josip Rovan: dr. Dragotin Treo vsi v Gorici; Artor Lokar, c. kr. notar, Ajdovščina; Josip Kosovel, žapan, Crniče; Furlani Franc, župan, PrvaČina; Anton Možina, učitelj in posestnik, Brje-Rihemberk; Anton Bra- tuž, poaettnik, Čepovan; Fran Obljubek, župan in veleposestnik, Kojsko; Joaip Pavletič, tovarnar in veleposestnik, Ga- •' brije; Fran Gomišček, delovodja, Solkan; '• Leban Vincenc, žapan, Šempas; Krizniš j Anton, žnpan, Kanal; dr. Alojzij Kraigher, zdravnik, Boves; Vincene Rojic, posest- nik, Cerkno; Franc Miklavič, posestnik, Kobarid; Oskar Gabraček, državni posla- nec in veleposestnik, Tolmin; Josip Sva- ra, poseBtnik, Komen; Ivan Caharija, žu- pan in posestnik kamnolomov, Nabreži- na; Albin Štrekelj, ačitelj, Škocjan; Ant. Muha ml., veleposestnik, Lokov pri Di- vači; Josip Sfiligoj, župan in poseatnik, Biljana; Miroslav Ples, posestnik, Devin; Urbančič Alojzij, učitelj, Miren; Ferletiö A., Miren; Anton Kutin, c. kr. voditelj pripravnice, Tolmin; Predsednik okr. od- bora v Sežani; Živic Jos., Skopo. Po tej izvolitvi, je bil thod raz- paščen. Na shodu ni bilo nobenega navdu- šenja. Bilo je vse mrtvo. R debali se ni oglasil nihče. Govorniki so svoje govore večinoma brali, pritrjevanja silno malo. Shod, za katerega je „Soča" bob- nala mesece in mesece, ki naj bi nam zaprl sapo, se je žalostno izjalovil. Pre- roditi so hoteli svojo stranko, priäli pa so gledat pogreb stare stranke in mrtvo- rojenega otroka. Liberalci so vpili, da jim bo zmanjkalo vstopnic ter so hodili po Gorici prosit poatelj za ndeležnike od daleč, sedaj pa taka blamaža. Vidi se, da Ijodje spoznavajo Gabr- ščekovo „farbanje". Pred 7. leti so ravno tako hodili okrog in se „prerajali", kakor sedaj. Stara komedija se pričenja iznova. Briska železnica. li Brd smo dobili eledeči dopis, ki ga na željo priobčnjemo. Glasi se: Vaa goriäka dežela se je priČela zanimati za brisko železnico. Vai so oprli svoje dremajoče oči ter obrnili svojo pozornost na pravično zahtevo naäih zapuäcenih Brd. Od vseh stranij se äiri govorica, da se je brisko ljadstvo vendar enkrat zbudilo iz svojega stolet- nega spanja ter se pričelo ganiti za svoje interese, za svoje koristi, za svoj gospodarski napredek, za blagor in srečo celih Brd. Vsi občudujejo naäe ljudstvo, katero je gotovo v gospodarskem ozira cela in cela stoletja za svojimi sosedi, da je vzdignilo svoj glas za zboljäanje revnega svojega gospodarstva, za zbolj- prosim vas — to je naravnost dolžnost, je čednost. Žo prirodni zakon to veleva : še ptica Jljubi svoje gnezdo, in kri ni voda. To veleva tadi hvaležnost do do- mačije, ki ga je vzgojila. In dolžnost je skrbeti, da se iztrebijo slabe navade, razvade in napake, pa se širijo lepe čednosti, častne in narodn koristne vrline. Pač sramotno je: če se nekateri naši sinovi pohujäajo, se nauče par ptnjih besedi, potem pa bijejo v svoji nadatosti lastno mater po ustih. Blagi dobro mieleči možje govore vse drugače o narodnem jezikn. Tako n. pr. slav. škos Slomšek, ki je pisal pred 70. leti (1830): „Oj ljubi, lepi in pošteni, slo- venski malerin jezik, s katerim sem prvič klical svojo ljubeznivo mater in dobrega očata, v katerem bo me mati nčili Boga spoznavati, v katerem sem prvikrat klical svojega Stvarnika! Tebe hočem kot najdražji spomin svojih rajnih staršev hvaležno spoštovati in ohraniti, za tvojo cast in lepoto po pameti, ko- likor morem skrbeti v slov. jeziku do svoje poslednje ure Boga najrajäi hvaliti; v slov. jeziku svoje ljube brate in sestre Slovence najrsjši učiti; in želim (kakor hvaležen gin svoje ljube matere), da kakor je bila moja prva beseda slo- venska, tako naj bo slov. tudi moja po- slednja beseda". (Konec pride.) šanje prometa ter za izobrazbo sleher- nega človeka. Cas je vendar enkrat, da je priälo do tega. ŽivelaJBrda ! Poglejmo druge dele goriške dežele. Vsi so prepreženi z žHezniško mrežo, le Brda so zapuščena, le Brda zanemerjena 1 Do8lej se ni za-nje nicesar storilo. De- žela nič, država äe manj I Sltrajni čas je torej, da nas država upošteva, kakor druge naäe sosede; ako ne z gospodar- skega staliäca, vsaj v obrambo rodne naše zemlje pred sosedno Italijo. Naša meja je popolnoma odprta. Edina utrdba, edina trdnjava je potok Mnja, ki o suši izgine. Pot je toraj v Brda in v Avstrijo popolnoma odprta. Neobhodno je potrebna na hribu Svete Genderce mogočna trdnjava, ki naj vlada in varuje ne le naäa Brda, ampak celo goriäko deželo in tudi Kranj- sko. Ta trdnjava bi težko prej priäla do obstanka, dokler ne bodeta glavni že- lezniäki postaji na Kalehih v Kojskem, pol ure od Sv. Gonderce, in na Dobro- vem. Ljudstvo božje 1 Ziaj je čzs! Odpri svoje nazadnjaške oöi ter zri v boljäo bodočnost! Ziaj je čas! Gani se, zaupaj svoji moči zahtevaj, česar ti pritiče, vpraäaj, česar potrebujeä, zahtevai že- laznico! Povej deželi in državi: „Žolez- nico potrebujemo ! — železnico hočemo!" Od naše zahteve ne ndnehajmo, dokler se nam ne ugodi. Železnico hočemo! Vse je odvisno od tvoje volje in od volje tvojih zastcpnikov. S kakänim malenkostnim trudom so pred par leti dobili Furlani železniško zvezo med Trziöem in Červinjanom. Ta uboga železnica ima toliko dohodkov, toliko dobička, toliko prometa, da ne dobiva niti za „karbon". Še za „karbon" ji morajo prispevati. V tako pustih s- romašnih krajih gradijo železnico! Za tako železnico se nobenemu ne smilijo milijoni ; za kraje pa, v katerih so mi- lijoni zakopani, in kjer se milijoni pri- delajo, se ne gane noben vrag za korak. V gorah bodo gradili železntco Sv. Lucija-Kobarid-Bovec itd., potem pa äe Sv. Lucija-Idrija in Bog vedi äe kam ! Bravo — ta je Iepa ! Farlanom in gor- janom vse — nam pa nič ! Tako je prav! Bric — pa glej ! Po goratih pustih krajih, kjer je k večjemu kak gozdič in obilo kamenja, kjer pridelujejo le repo in ko- renje, inpo saharsko pusti furlanski nižini imajo vso železniško ugodnost, pri nas pa, kjer se prldeluje ogromne kvintale vsakovrstnega sadja in velikansko število hektolilrov vina, glavnega pridelka Go- riške — pa nič. Bravo — ta je Iepa! Bric pa le molči in glej, kako te drugi prezirajo in kako se ti smejejo v obraz. Prav ti je — le molči! Vipavska želez- nica, ki je imela začetkoma velikanski uspeh, je že poplačala*) one kavcije, po- ložene od občin in intere^entov. Po- mislite torej, ta železnica teče jedva tri leta, pa ima žo takšen dobiček. Ta že- leznica pride Vipavcem popolnoma „äen- kana!" Največ prometa pa irna poleti, kadar prirerajo Goričani izlete v razne vipavske vasi, kakor v Dornberg, Sv. Križ, Kihemberg itd. Ako ima Vipava, ki s svojimi pridelki zelo zaostaja za Brdi, s svojo polževko toliko dohodkov, koliko več bi imela naäa briska železnica, ki bi naravnost spajala Gorico s Korminom. Koliko veö izletov bi prirejali naši go- riäki rojaki v zapuäuena Brda, ako bi po njih drdral noč in dan hlapon ! Povemo tudi vsem briskim občinam, da se jim z železnico kolikor mogoče mtreže. Sicer bi morala marsikatera občiua imeti malo potrpljenja, kajti vsem ne bode mogla ropotati pred hiäo. Največ bode upoäte- vana ugodnost, ki jo bodo imela cela Brda. Marsikateremu je že naČrt železnice izpuhtil iz glave, zato pa ponovimo: Iz gorišsega državnega kolodvora pojde že- leznica po stranski progi na novem Sol- kanskem mostu skozi kratki predor v hrib S7. Valentina, nimo Sv. Mavra, kjer bode lahko mala postaja za vstop in izstop ljudstva. Od Sv. Mavra se bode vila med Podsabotinom in Sv. Fiorjanom, kjer bode taka postaja, kakor v Sv. Mavru na Kaleha v Kojskem. Tu bode glavna postaja za cela severna in deloma za srednja Brda. Nadalje bi šla železnici okoli vedrijanskega hriba naravnost na Dobrovo, kjer bode giavna postaja za dolenja in srednja Brda. 01 Dobrovega bi äla na Sv. Lorenc, Neblo, Ratarje, Bracan v Kormin. S to zvezo se ugodi celim Brdom. Upamo, da ne bode nihöe ugovarjal temu, celim Brdorn ugajajočema načrtu. Ljudstvo, zahtevaj to zvezo ! Z nepopisnim zanimanjem, zado- voljstvom ter priznanjem se je odzval temu ljudskemu klicu naä župan gospod Franc Obljubek, ki sam spoznava največ potrebo in pomen železnice v Brdih ter zelo skrbi, za vse v njegovo področje spa- dajoče občine. *) Kolikor je mim /.tuiiio, se to ni še zgodilo. Ur. Zagotovil je, da skliče v tekuenega meseca shod vseh briskih gtj. županov, podžupanov in starešin v Š nartno, z dnevnim redom: „Briska železnica". Temu prijaznemu vabilu se bodo drage volje odzvali sledeči gg. žapani : Ant. Klančič v Podgori, Jos. Klanjšček v Sv. Florjanu, Josip Sfiligoj v Biljani, Ant. Blažič v Kožbani, Ant. Zucchiatti v Me- dani, župan v Djlenjah, ter sklicatelj shoda Fr. Obljubek v Kojskem. Vai ime- novani gg. župani naj privedejo na ta za cela Brda preim^nitni in važni shod, na katerem se določi za vnelej usoda zapuščenih in zanomarjenih Brd, vae gg. podžupane in starešine. Vsi toi-ej na shod z zahtevo — železnica ! Nadalje bodo vabljeni na ta shod tudi vsi gg. dežslni in državni poslanci, katerih imen si do- volimo tu naveäti^ Jakončič, Klančič, dr. Tuma, dr. Treo, Štrekelj, dr. Gregorčič, Bsrbuč, Bolko, Lapanja in 0 )k. Gdbräöek. Posebno pa polagamo na srce našima rojakoma gg. Jakončiču in Klančiču, da se ona kot taka poprimeta z vso odloč- nostje tega resneg i dela. Tudi od drugih gg. poslancev upamo, da uporabijo vse svoje moči v korist in blagor onih, ka- tere zastopajo. Zadnji poziv posvečujemo vsem občinskim zastopnikom in stare- äinom, da oni kakor en mož nastopijo na shodu ter slovesno zahtevajo eno- glasno : Brisko železnico ! Vsi zahtevajmo na shodu: Ž^leznico potrebujemo! — železnico hočemo ! 01 naäe zahteve ne odnehamo, dokler se nam ne ugodi ! — Na delo tedaj, ker resnobni so dnevi, a delo in trud Vam nebo blagoslovi I Briski trpini. PoIiMčni pregled. Državni zbor . Zbornica poslancev je sprejela kon- gruo, vojaäki kredit in vojaške takse, na- to je priöela razpravljati o penziji zi vo- jaäke vdove in sirote Gosposka zbornica pa je odobrila predlogo o zboljšanju uradniških in profasorskih plačah. Darovi. Z a „Š o 1 s k i Do mfc Došlo naäema upravniätvu: Sku- piček sveč, katere so darovali duhovniki 0 priliki pogreba pok. monsg. Gibiöa 27 K (ravno toliko za „Alojzijoviäce"); Ve- sela druiba pevcev na Vojščici 2 K; Henr. Črnigoj, župni upravitelj v Vel. Zäbljah 10 K; Martin Černuta, župan v Logn 5 K (ravno toliko za „AlojzijeviäÖ4.) Predsedništvu so plaöali : Ivan Lu- kežič, dekan v Komnu 10 K ; Jarij Pd- ternel, dekan v Kobaridu 10 K ; Valen- tin Knavs, vikar v Lagjeh 6 K; gosoa Ana Bolkova v Gorici 2 K; gospa Fi- strovic v Gorici 2 K ; Peter Leban, po- sestnik v Gorici 2 K ; J.na Marija Vilhar 1 K; Ivan Kovačič, župnik v Podmelcu 10 K ; Kanalski uradniki mesto venca preč. pok. dekanu Fc. Vidizu 25 K. (Dalje pride.) Srčna hvala ! Preplačila za ,.Šalski Dom' za Sim. (iregorču-evo knjigo „Job" je nadalje došlo Jakob Rejec, župnik v Čepovanu 60 v. Za Gregorčičev sporaenik. Ivan Vidmar, dekan v Bovcu je poslal zbranih v Č^z-Soči 30 20 K; Lu- dovik Kumar, župnik v Biljani 10 K; Auton Godec, uöitelj v Lnmbah pri Ma- riboru 2 K; Henrik Črnigoj, žup. üpr. v Velikih Žabljah 10 K; UpravniStvo „Slo- venca" 5 K. Novice. Vclik koncert za S. Grcgorčičev gpomuiiik bo v citalniäki dvorani dne 7. aprila t. 1. „Zabava pri kavi", ki se bo drevi vräila na čilalniškem odru, obeta prav lepo zabavo tudi slušateljem po dvorsni, kakor pripovedujejo oni, ki so bili nav- zoči pri skuänjah. Ker je napovedan tudi ples, bo zabava trajala ša po končanem sporedu naprej. Pričakuje se torej obilna udeložba, pa tudi z ozirom na dobro- delni namen veselice, ker se čisti doho- dek odda „Sjlskemu domuM. Kmetovalci, pozor! — Bliža se čas, ko je treba naročevati se na modro galico in žveplo. Modra galica je letos y ceni zelo poskočila, zato naj poskrbi vsak, da äe za časa naroči na njo. „Go- riäka zveza" vabi, kakor vsako leto, vse Clane posojilnic in zadrug na Goriäkem, katere so zaölanjene pri tej zvezi, da se pravočasno naročijo toliko na modro ga- lico, kolikor na žveplo. V svoji zalogi pa ima na razpolago za omenjene Clane ka- lijevo sol, superfosfdt^ klajno apno, belo iu živinsko sol. Poziv. — „Soča" z dne 5. t. m. pripoveduje o neki intabulaciji na pre- moženje Antona Gregorčiča in o letnih obrestih 90 gld. ter dostavlja besede: „Povedali bi Iahko äe kej, ali menda za- došča i to, in to toliko bolj, ker od take vrste polemike bi padala senca lahko i tje, kamor — padati ne sme". Ker bi se to Bkrivnostno namigavanje tolmačilo lah^co krivo, zahtevamo, da „Soča" ime- nuje dotično osebo, oziroma, da določno izjavi, da s tem ne cika na pesnika S. Gregorčiča. Protestai shod proti naöelniku državnega kolodvora v Gorici, Wieserjn, si bo vršil v nedeljo 27. t. m. ob 10. uri dopoludne, na Goriäceku. Udeleže se ga S!ovenci in Lihi. Vsi na shod! Hipotečna banka. — „Sočau na- pads ta denarni zavod od onega časa 8koro neprenehoma, odkar ji je isti odposlal neko notico o sreökanju, ki se je v zuvodu izvräilo. Ker je „Soöa" zahtevala, da se ji odposlana notica plača kot inserat, a je ravnateljstvo prošnjo odbilo, je „Soča" zapretila, da bode zavod napadala kar se tudi istinito godi. Kar pa „Soča" «opet čveka o „Go- rici", je čisto navadna laž in podlo ob- rekovanje. Brezobrestna posojl'a. — Kakor nas je obvestil naä državni poslanec dr. Gregorčič z Dunaja, je nakazalo polje- delsko ministrdtvo koneöno äe 30.000 K c. kr. namestniätvu v Trstu, za brezo- brestna posojila, tako da dobijo sedaj lahko äe oni prosilci določene jim zneske, na katerih posestva se je vlada vže vknjižila. Navdušenje po narddno-naprednem shodu je moralo biti res veliko. Vsi so plamteli v goreči želji uničiti klerikalizem in junaäka bojazelnoät jim je sijala it mladeniäkih oči. C9I0 starega Jikilja so „krasni" govori tako ganili, da je pri- äedäi ven hotel takoj praktično izvajati liberalne principe ter napadel našega urednika. „Soča" se s tem činom seveda strinja, iz česar sklepamo, da je bil to oficijelen začetek delo van ja „premla- jene" liheralne stranke na Goriäkern, Pogreb preö. g. Fr. Vidica, je bil v sredo obmnogobrojni udeležbi. Navzočih je bilo 20 duhovnikov, dva Č. gg. sranči- äkana s Kostanjevice : P. E. in P. Arhangel in dva a sv. Gore: P. gvardijan Salve- ster in P. Kapistran. Sprevod je vodil veleč. g. prelat dr. Josip Gabrijevčič ki je imel v cerkvi tudi primeren govor. Xcvarno jo obolel pesnik Anton Med v ed. V pondeljek je bil operiran v ljubljanskem Leoniäca. Operacij«, ki je bila silno nevarna, se je posrečiia Sedaj se pesnik počuti bolje. Promoviran je včeraj za doktorja prava na dunajski univerzni gosp. AI. Gradnik, c kr. sodni praktikant. — Srcbrno poroko je praznoval 22. t. m. v Kamnju g. Jožef Cermelj, sedaj gostilniöar v Trstu. — Yojaske vesti. — Častniški avanzma. — Da bo več častnikom kot doslej mogoče avanzirati, namerava vo- jaška uprava izvrštti sledeče izpremembe: Pri nadomestnih bataljonih V3akega polka se imenuje mesto stotnika, kakor je to dozdaj bilo, za poveljnika major, kate- remu se podredita en poročnik in en nadporočnik. Dozdaj je bil prvi častnik pri okrajnem nadomestnem uradu nad- poročnik, sedaj pride na to mesto stotnik. Dozdaj sta bila pri vsakem polku dva stotnika nad normalnim äteviiom, odslej bodo ätirje, pri vsakem bataljona eden. S tem bo več častnikom mogoče priti do višje stopnje. — Izdaja novih ukazov o izpre- mcmbah poštuih, brzojavnih in tcle- iouskih tarlf v svrho razprodaje. Po- sebna izdaja ukazov c. kr, trgovinskega ministdrstva, tiäoöa se izprememb poätnih, brvojavnih in telefonskih tarif, katere so bile 8 tukajšnjimi objavami z dne 1., ozi- roma 8. jannarja t. J. naznanjene, se je žačela razprodajati in se lahko naroča- vajo posamezni izvodi te objave s posre- dovanjem vseh poštnik uradov. Izvod stane 10 vin. — Znamcnja gorskih polkov. — Trije gorski polki, katere nsmerava letos postaviti vojna oblast oziroma tako pre- urediti domobranske polkp, h katerim tadi spada koroški domobranski Dolk šl. 4, bodo posebno zaznamovani. Častniki in moštvo bode namrec na ovratnikih imelo kot distinkcije planinke, na ta na- Čin, kakor ima železničar.iki in telegra- fiöni polk kolo s peroti. — Nova vpeljava po trafikah.— Odslej dalje bodo na razpolago po vReh boljših trafikah takozvani „poizvedovalni blanketi". s pomočjo katerih bo lahko vsakdo za nizko cano in popolnoma dia- kretno zvedel o razmerah in pogojih raznih obrti, posojilnic, tvrdk, oseh i. t. d. — C kr. okrajno glavarsto v Gradišču razpošilja sledeče okrožnico vsem županstvom in v. č. dahovnim uradom Gradiačanskega pol. okraja! Gla- aom odloka c. k. nameptništva v Trsta od dne 31. dec. 1906 žt. 19578 se je dognalo, da je v Tržaški okolici in bližnjih vaseh v Dolini, Ricmanjih, Bol- junca (občina ÜMina) in Nogeri (občina Plavija) okraj Koper novo okaženje ma- rovnega drevja in listja po koäenjilki (Diaspis pentagona). — Skličnjoo ae na tukajšnji odlik od dne 6. maja 1903 št. 7239 vabim župansUa in v. č. dahovne urade naj obveste posestnike zemljišč in vrtov v označenej rastlinski kužni bolezni, er jim odsvetuje nabavo vsakoränih ma- rovnih in dragih sadik iz zgoraj nave- denih krajev. — C. k. okrajni glavar : Pozzj. — Drobiž od inorja. — L o v. — Valed pičlega ilova divjačine sklenil je tržaški lovski klub „Circolo", ki ima lov akoraj v vseh kraških občinah, da po- množi divjačino. V ta namen je izpnatil v devinski žapaniji 24 parov štajerskih planinskih zajcev, bliza petdeaet jerebic in katornov. Pribodnje dni bo velik lov aa liaice. M r a z. — ILtra sprememba vro- öega in mrzlega vremena nas je vaeh osupnila. V sredo je bila ysa severna obala jadranskega morja od 1/2 do I me- tra posata z ledom, ki se je napravil vsled razbarjenega raorja, ki je z vso silo zaganjalo svoje valove v kraško stene. Krasno je bilo gledati bel ledeni obroč, kjer so vpleteni vmes tudi dolgi ledeni kapniki. Mraza srno imeli 1G°R — kar se ni zgodilo vže od 1. 1857 — torej ravno pol stoletja. Če na3 bode tak gost tako pored- konaa obiskoval, — se ne bomo prav oič jezili. Sedaj pričakujejo obilen ribji lov. — Velik mraz je vladal začetkom 'tega tedna v Gorici. A še v zadnji šte- vilki smo poročali, da bo vreme snho la mimogrede. In res je v četrtek dopoldne začel sneg naletavati opoldne pa je že krepko medlo. Danes in včeraj dežuje.— 0 veliki zimi tožijo povsod. — Huda zima ua Krasu. — S Kra- sa nam poročajo: Letos imamo precej hudo zimo. Mraz je pa tak, da je dne 22. Jan. bilo 14° G pod 0; dne 20. jan. 16°, dne 24. zjutraj — 15° G in okolu 10. ure le — 10°; popoldne je obmilj na jug, tako da je padel termometer na 3° C proti večera je počelo snežiti in po Qoči mesto dežja je padel led. Ljudje Pravijo da tako hade zime kot letos ni failo od leta 1891. — Goriški lovci, ki imajo v na- Jetnu O-ieški lov, so se v nedeljo dne 13, t. m. pojali s svojimi psi okoli vasi, ravno takrat, ko je ljadatvo prihajalo k popoldanski slnžbi božji. Elen je bil to- liko nepreviden, da bi kmalu dva mošsa obstrelil. Slišala sta prav razločno, ko so šibre frčale mimo njihovih ušes. . . . Sonntagsjäger? ! . . . . — V Vitovljah se aatanovi eks- pozitara k dvorazredni ljudski šoli v Ojeku za otroke prviji ätirih šolakih let iz frakcije Vitovlje, Čekavec in Užice; Za to ekspozitaro se je sistemiziralo mesto nčiteljice, kot naznanje ckr. okr. š. svet prosilcem. Stem se je Vitovcem izpolnila njihova dolgoletna vroča želja. — Iz^ubila je neka žena v pon- deljek tedan na poti od Kornja do Sad- nega trga mošnjiček, v katerem -je bilo okrog 11 K denarja in 2 ioterijski iirmi. Pošteni najditelj naj to odd* v našem I aredništvu. — S puško je v nedeljo zvečer nekdo uatrelil mladeniča Radjlfi Bidalič» iz Vitovlj v levo roko. Ali po nesreči ali nalašČ, se še ne ve. G)rori so pa, d* se je zgodilo po nesreči. Rano so ma takoj še donia razrezali in ma vzeli krogljo iz rane. Sploh se sliši večkrat po vasi streljati. Poklicano oblast prosimo, da to nevarno igrača vzame mladini iz rok ! — Uvedba glagolske^a bogo- sluzja. — „O jseryatore Romano" objavlja naredbo kongregacije svetih obredoy, ki zakonito zajamči rabo glagolica za vse cerkva, ki morajo dokazati, da rabijo glagolico že. — Bora 8Üno divja v Vipavi. Pri Št. Vida je bora prevrnila dva voza, ki ležita sedaj na cesti. Neki lončar iz Rib- nice ima tako škode nad 100 krön. — Petdesetletuico odkar pripada avstrijaki armadi praznaje v soboto 26. t. m, grof Karol Lunthieri, huzaraki rit mojster v pokoja v Vipavi. — Štirje novl vlaki vozijo mimo Goric9. To so direktni vlaki med Trstom in Berlinom. — Otrok zgorel. — V Skriljah na Vipavskera je pretečeno nedeljo med 10. sr. maäo zgorela 1 lato in 8 raesecdv stara höerka Aotona Sakaida. Otrok se je v očetovi nenavzočnosti vnel in zgo- rel. Ko je oče prišel nazai, je bil otrok že yes sežgan in mrtev. O3e je z vodo pogasil zadnje ostanke otrokove obleke iz stola na katerem je sedel otrok. — Mraza je bilo te dni na Vipavdkem 11° G. Huda burja je pihala. — Pomnožitev topništva. — Na- novo se u^Unori 13 oddelko? za strojne pnäke, ätiri oddelke dobita inomDŠki in graäki armadni zbor; 5 pa vojaštvo v Bosni. Nunovo se nadalje ustanovi pet divizij haabičnih topov zü obleginje, vsegavkap 60 novih topov (15 baterij po 4 lopove) Topovi so 15-centimeterske havbice. Te nove prenredbe je uvedel novi šef generalnega štaba. — Trdni Bošnjaki. — V Sarajeva imajo mraza 14 stopinj pod ničlo. Kljab temu poizkašajo nekateri kljubovati mrazu. Neki mož se je v meatnem ko- pališča kopal v mrzli vodi, neki drugi mož je pa bosopet letal po mestu. — Naslov bazilike sta dobili ma- borska frančiškanska cerkev in romarska cerkev na Syeti g?ri pri GDrici; prva je največja v Škofi,i in je bila zidana s prispevki vseh vernikov škofije, druga radi častitljive starosti in vsakoletnega navala romarjev. — Dvojni umor v Pulju.— Kmet Stefan Splglič iz Givrana pri Paliu je s sekiro abil svoja sarodnika Martina Gverka in njegovo ženo Alojzijo, ker ata pretepla ženo Spigličevo. Spiglič se je 8am javil polioiji v Pulja. Zmrznil je bliza Trzina na Krani- skem neki Janez Korošec, krojač iz St. Vida nad Ljabljano. Hotel je prebresti čez jarek, pa je omagal in zmrznil. Črniške novice. V nedeljo, 2 0. 1. m. je bil v Črničah občni zbor „Zavarovalnice za govejo živino". Z veseljem smo slišali, da se društvo krepko razvija in napre- duje. Število udov v letu 1906 je zna- šalo 116. Lepo število, a za tako veliko občino kakor so Čmiče vendar še pre- raajhno. Zato bi bilo želeti, da bi se vresničile besede, ki jih je govoril na občnem zboru odbornik g. župan Ko- sovel, namreč, naj bi vsak društvcnik pridobil še enega uda drušlvu, tako, da bi nas bilo ob letu dvakratno število. Društvo si je s pomočjo posojiliiice ua- bavilo tudi stroj za beljenje hlevov —- ker stiaga je prva stvar pri umni živi- noreji. Sklenilo se je, da mora vsak društvenik vsaj do meseca maja dobro pobeliti svoj hlev, izvolil se je tudi odsek, ki bo vse hleve pregledal in se prepri- čal kako društveniki skrbijo za snago v hlcvu. Živiiiozdraviiiku Simonu Bavčarjn iz Sela se je plača povišala z naročilom, da mora povsod, kjer vidi pri društve- nikih kake nedostatke — dotične go- spodarje podučiti. — S i 1 n a burja je divjala ta teden v Vipavski dolini. Tudi mraz je bil hud — 7° pod ničlo Reaumurja. V nedeljo j e umrl — a še-le v četrtek je bil pokopan 91 let stari Anton Morel iz Tabra. V torek in sredo (22. in 23. t. m.) je bila tako divja burja — da ni bilo mogoče preiiesti mrliča iz precej visoko ležečega Tabra k Sv. Vidu v Črniče. Bil je zelo blag mož ta skoraj slepi starček. Mož-poštenjak, da malo takih. Naj v mini počiva ! I p a v a je premrznila čez in čez ; — Led je dve pedi debel. — Stari ljudje pravijo, da ne pomnijo take zime v blažeui Vipavski dolini. — Velika Pignatarjeva hiša, kjer je bila svoj čas širokoznana gostilna, je bila te dni na prodaj. Kupil jo je Slamič iz Batuj z i skoraj 14.000 kron. Lepo petje imamo sedaj v Čr- ničah. Že dolgo nismo imeli takega. Danes 2 5. t. m. je burja pone- liala, a začeloje gosto snežiti. — za osebo. K mnogobrojni vdeležbi vabi najaljudneje. Odbor. Društua. dr. Za knjižuicu „Alrija" je da- roval g. N. N. 2 K. hkrena hvala ! dr. Plesui vcnčck priredi klnb „Slava" dne 1. sebruvarja t. 1. v dvorani „Goriške čitalnice". Seira vojaški orkes- »er. Začetek ob 8/2 uri zv«čer. Plesalo se bode „Čoško Besedo". Čisti dobiöek je namenjen za Gregorčiče/ spomenik. Kdor pomotoma ni dobil vabila, naj se obrne do gosp. Jos. Kuštrina, GDspoaka ulica 25. dr. Ajdovsko - vipavska podruž- nica „Slov. planin. društva v Ajdov- ščini bodo imela svoj redni oböni zbor dne 1. fdbravarja 1907 ob 8. uri zveöer v hotela Šipla v Štarji z naalednjim dnevnim redom: 1. Poroöilo tajnika; 2. Poročilo blagajnika; 3. Volitev novega odbora; 4. Räznoterosti. K obilni ude- ležbi vabi uljadno o d b o r. dr. Vabilo k vesolici ki jo prirede divaški rodoljabi v korist Simon Gre- gorčičševema spomenika v petek dne 1. sveöana 1907 v prostorih Fran Mohor- čič-eve restavracije (baraka). Ziöetek ob 81/., ari zvečer. Vatopnina k vellci 2 K Cospodarske vesH. „Goriška zveza" nam sporoča, da je dobila glavni cenik za semen» in raatlino semenskega oddeika Polje- delske osrednje posojilnice za Nemöijo ˇ Ersarta. Ta oddelek so u^tanovile pred dvema letoma nemške railHinaenske po- sojilnica. G mik navaja ob^ežrvo zbirko najbolj priljubljenih zelenjavnih in cre- tličnih semen, zelo dobrih vrat žita, krom- pirja, korenja, nadalje potrebščin za dre- vesnice in vrtnardtvo. Samenski odJelek omenjene posojilnice, ki je osrodnja bla- gajna raill'einsenakih zavodov, je v zvezi z najboljšimi gojitelji semen, tako da more zajamčiti brez skrbi dobro in pošteno postrežbo. To tem bolj, ker ima svoje lastno zomljiäöe, na kate- rem preizkaäa semenake vrste, katere prodaja. Kdor se za to zanima, naj se obrne do „Goriäke zveze goapodarskih zadrag in draštev v Gorici", ki preskrbi vsakema izvirni cenik in daje v tem ozirn vsa potrebna pojasnila. Slovanski sveL si. Kaiial med Volgo In Donom. Reäeraje preänjo kneza Söerbatova in odvetnika LiŽiča, da bi se jim dovolila koncesija za gradnjo kanala med rekama Volgo In Donom, je mini- sterstvo prometnih zvez odločilo, da je to vprašanje za sedaj še prezgodnje z ozirom na to, da se ni dokazala možnost tehničkega reäenja naloge, ki sta si jo stavila predlagatelja in ki naleti na ve- like težkoče. Rer pa smatra ministerstvo ta projekt resnim, pozvaio je predlaga- telja, naj razložita natanko tehniäko atran tega podjetja in izjavilo se je priprav- ljenim dovoliti jirna koncesije pod dolo- čenimi pogoji. Umazan minister. — Na Ogrskem, kjer vladajo liber&lci in framazoni, vla- dajo lepe razmere. Minister za pravo- sodje je Polonyi. Tema človeku je neki Halmos po listih očital razne goljafije, kar je vzbadilo občno poxornost. „Pra- vosodni" minister pa je podkupil nekega jadovskega zdravnika, ki je na Halmosa vplival tako, da je preklical svoje trditve. Rekel mu je, da mora preldicati, sicer bodo prišle take reči, da bo iz razbur- jenosti znorcl. Mož se je nstrašil in se udal. Polonyi pa sc je potem bahal, češ da ga je Halmos prosil za odpaščenje. To je Halmosova sinova silno ajezilo in sta razkrila celo stvar. Sedaj pa je nekdo v listih s svojim podpisom izjavil da dokaže pred sodnijo sledeče: 1. Dä je Polonyi prikrival tatvine. 2. Da se je sam ene tatviue udeležil. 3. Da je krivo pri- segel. 4. Bil agent za sramotne hiäe. 5. Pritiskal je na stranke v raznih pravdah. 6. Svoje poalanstvo je porabil v to, da si je na nepošten način pridobil denarja. In tak mož je bil minister za pravoaodje. Sedaj je odstopil. Polonyi po znanem škandala ni odstopil kot minister ampak tožil bo one, ki^BO ma očitali grde reel Sa le potem odstopi. Kaj takega je le na Ogrskem mogoče. Odstopilo je liberalno špansko mi- nisterstvo. Vrgel ga je kaltarni boj. Veliki uemiri so na Bolg&rskem. Vojaštvo nastopa z vso silo. Tudi v Pa- rizu so nemiri. Vojaätvo se upira. Iglo za lase je pogoltnila neka äestletna deklica v Monakovem äe se- bruvarja meseca prejšnjega leta. Ziravnik ki so ga poklicali, je svetoval deklici Novoporoeeneem-novicem Qf osf priporoča J priporoča svojo veliko zalogo pristnih t belih in črnih vin iz lastnih in drugih | priznanih vinogradov; plzenjskega piva > >prii/.droj« iz slovočo oeške >Moš(5ansko pi- I vovarne«, in domačepa žganja I. vrste v | steklenicah, kojoga pristnost se jamči. > Zaloga ledu katerega se oddaja le na t debelo po 50 kg naprej [ Vino doslavlja na dom in razpošilja > po železnici na vsc kraje avstrijsko-ogrske { državo v sodih od 66 1 naprej. ; Cene zmerne. Postrežba poš ; tena in točna. m m m m m m .NitROQNil TISKÜHN9" :: 9 Corici. ulica Vetturini št. 9::: \, je preskrbljena z povseni novimi j W%?s. ^rkami, okraski in finiin papirjem, ^/k$ $$$?,' na vhnjizbo po 51 ;'„ Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. *