1953
V S E B I N A
Dr. ing. Lujo Šuklje: PLAZ PRI LUPOGLAVU V  EOCENSKEM FLIŠU. 
— Dr. ing. Lujo Šuklje: PLAZ PRI ZALESINI V  RABELJSKIH PLA­
STEH. — Ing. Martin Obran: O DIMENZIONIRANJU TLAČNIH 
JAŠKOV. — Ing. V enčeslav Funtek: LJUBLJANSKO ŽELEZNIŠKO 
VOZLIŠČE. —  Ing. Rudolf Jenko: STATIČNO KOMPRIMIRANJE 
ZEMLJIN. —  Ing. Gorazd Berce: HIDROCENTRALI BRAUNAU - 
SIMBACH IN BIRSFELDEN. — Ing. Gorazd Berce: V DELAVNICI 
MONTAŽNIH STROPNIKOV IZ PREJNAPETEGA BETONA. —  Ing. 
Vlado Mušič: O POVEZAVI MED GRADBENO OPERATIVO IN 
GRADBENIMI ŠOLAMI. —  Ing. M. K.: DRUGO POSVETOVANJE 
STROKOVNJAKOV ZA VISOKE PREGRADE. - -  Dr. Stanko Lajevec: 
KAJ ŽELIJO HIGIENIKI OD PROJEKTANTOV INDUSTRIJSKIH 
OBJEKTOV. — Ing. Ernest Udovč: O POVRŠINSKIH PREVLEKAH 
IN O GRANULARNI STABILIZACIJI TAL. —  M. P. Wahl in M. M. 
Duriez: RAZLIČNE VRSTE CEMENTOV IN NJIH UPORABA. —
ROČNI SKREJPER.
U reju je  u redn išk i odbor. O dgovorni u redn ik  ing. L judevit Skaberne. T iska tiskarna  U m etn iškega zavoda v Ljub­
ljani. R evija izhaja  v  5 dvo jn ih  š tev ilk ah  n a  leto . C ena dvo jn i štev ilk i din 200.—. U redništvo  in up rava: Ljub­
ljana , E rjavčeva  11, tel. 22-958.
Splošno gradbeno podjetje
CELJE
Ljubljanska cesta 16
Telefon 367
IZVRŠUJE
h i t r o  in s o l i d n o  v s a  v g r a d b e n o  
s t r o k o  s p a d a j o č a  d e l a .  S s v o j i m i  
s t r a n s k i m i  obr at i  i z v r š u j e  tudi  vsa  
v s t r o k o  s p a d a j o č a  o b r t n i š k a  d e l a
GRADBENO INDUSTRIJSKO 
P O D J E T J E  S L O V E N I J E
IMM
RADIS
LJUBLJANA -- BOHORIČEVA ULICA 24
Gradi objekte kapitalne Izgradnje 
in družbenega standarda na Jese­
nicah, Mostah, Medvodah, Ljubljani, 
Šoštanju, Velenju, Guštanju, Vuze­
nici, Strnišču in Zenici
GLASILO DRUŠTVA GRADBENIH  
INŽENIRJEV IN TEHNIKOV LRS
LETO V. 1953
Dr. ing. Lujo Šuklje DK 624.131.31 (497.1 Lupoglav)
Plaz pri Lupoglavu v eocenskem flišu*
O bilno jesensko  in pom ladno de­
ževje, ki je  nastop ilo  po velik i suši 
le ta  1950, je  sprožilo  ali oživilo v 
zapadni Ju g o s lav iji z lasti ob želez­
niških p rogah  m nogo plazov. Labo­
ra to rij tza m ehan iko  ta l TVŠ v 
L jubljani je  im el v  zvezi s sanacij- 
kim i deli p riliko  n ek a te re  teh  plazov 
podrobneje  analiz ira ti. Tu bo podano 
poročilo o analizi v e lik eg a  plazu, ki 
se je  sprožil na  nov i progi Lupoglav 
•—Štalije  p ri km 2,1 25. feb ru a rja  1951.
Plaz je  razv it v  p reperin i eocenskega 
fliša. V te j geološki form aciji se je  
v  istem  obdobju  sprožilo ob stari, 
z lasti pa  ob novi is trsk i progi, ki 
je  b ila  tedaj v  gradnji, več podobnih, 
čep rav  m anj razsežnih ali m anj in ­
tenzivn ih  plazov. U gotovitve, k i so 
jih  dale  analize teh  plazov, bodo v 
sp lošnih  zak ljučk ih  za p lazove s 
slično geološko dispozicijo up o štev a­
ne, ne bom o pa jih  n a v a ja li p o ­
drobno.
1. GEOLOŠKI, TOPOGRAFSKI 
IN HIDROGRAFSKI PODATKI
Plaz p ri Lupoglavu im a isto  osnov­
no geološko dispozicijo1 ko t vsi 
številn i plazovi ob stari in novi is tr­
ski progi. Ti dve prog i sta na  velik i 
dolžini izpeljan i po flišnem  pobočju  
blizu čela na  fliš narin jen ih  staro- 
te rc iarn ih  num ulitsk ih , alveo linsk ih  
in kozinskih apnencev. Eocenski 
fliš sesto ji iz pestrih  skladov gli-
Slika 1: S ituac ija  in  geo loška k a rta  plazu. V črtana  je  lega in dodani so tip ični konstruk tivn i profili drenaž po 
nač rtih  Železniškega p ro jek tan tsk eg a  p o d je tja  (ing. A. Poljanšek).
n astih  sk rilavcev , lap o rjev  in p e ­
ščen jakov . N a m nogih m estih  je  
flišna po v rš in a  pobočij p repere la . 
P reperina  je  pom ešana s podorino  
s strm ih  sten  razpadajočih  čel na- 
rin jen ih  apnencev . Preko robu nariv - 
nega  k o n ta k ta  se p re liv a  voda iz 
p ro pustn ih  apnenčev ih  rec ip ien tov . 
V oda teče  po n ep ropustn ih  p o v rš in ­
skih ko ritih , ki jih  je  izdolbla v  
trdn ih  flišn ih  p lasteh . P re taka  pa se 
tudi pod  površino  bodisi po dnu  
zasu tih  g rap , to je  nek d an jih  po ­
v rš in sk ih  ko rit, k i jih  je  za trpa la  
p lazina s podorino, bodisi po šp ra ­
n ja h  v  razpokan ih  trd n ih  p lasteh , 
bodisi po raznov rstn ih  m anjših  k a ­
nalih  v  ra z rah ljan i gm oti flišne pre- 
p erin e  in  apnenčne  podorine; pogosto  
p re d s ta v lja  ta  gm ota staro  p lazino ; 
m an jše  c ev as te  vodne k ana le  v  n je j 
so oč iv idno  izdo lb le  živali ali k o re ­
nine. O b dežju , z lasti ob velik ih  n a ­
liv ih  v s to p a  tudi p adav in ska  voda 
n ep o sred n o  v  to  heterogeno , špra- 
n ja s to  pobočno  kritino .
N a ta  nač in  so b ili že v  n ed o ­
ta k n je n i p rirod i z lasti n a  s trm ejših  
pobočjih  u s tv a rjen i pogoji za d rse ­
n je . N ajdem o  pa znake s ta rih  p lazov  
celo  n a  po ložnih  pobočjih , k i im ajo  
kom aj 12° nagiba.
R azum ljivo  je, da  grozi progi, iz­
p e ljan i po tak šnem  pobočju, n e v a r­
nost p lazov  na  v seh  tistih  m estih, k je r  
se je  p riro d n a  d ispozicija  za p lazen je  
po slab ša la  zarad i um etn ih  del. R av­
n o v esje  se lahko  poruši bodisi zarad i 
p reob težbe  pov ršine  z v isokim i n a ­
sipi, bod is i zarad i uk o p av an ja  p roge; 
p res trm i nag ib i ukopov, n ep rav ilno  
u k o p av an je  s p rev isok im i strm im i 
zasekam i in  posebno še p om an jk ljiva  
ali n ap ačn a  skrb  za o d v a jan je  vode 
povzroče, da se ob v eč jih  pad av in ah  
rav n o v es je  pobočja  poruši.
N asta li p lazovi segajo  pogosto  vse  
do trd n e  flišne h rib ine. D ebelina 
p rep e rin e  nav ad n o  ni v eč ja  od 6 m. 
V en d ar je  z lasti tam , k je r  je  n an jo  
n a v a lje n a  ap nenčna  podorina, p re- 
p e rev a jo ča  v  rdečo ilovico, in na  m e­
stih, k je r  s ta  p lazina in podorina  z a tr­
pali g rape, tud i 10 m in več debela .
Podrobna geo loška s itu ac ija  po ­
d roč ja  p lazu  v  L upoglavu je razv idna  
s slike 1. G lavni odlom ni rob p lazu  
(slika 1) n a  severnovzhodn i stran i 
p roge  (A) je  večinom a v apnenčn i 
podorin i, k i p rek riv a  k o n tak t m ed 
flišn im i lap o rji in s severovzhoda  
narin jen im i a lveo linsk im i apnenci. 
M an jše  odlom ne razpoke so se po 
sp lazitv i p o jav ile  že v  čelnem  delu  
n a riva . Z ato  je o b sta ja la  bojazen, da 
je  k o n ta k t m ed apnenci in lapo rji 
n ag n jen  v  dolino, in po eni izm ed 
geo lošk ih  h ipotez bi m ogel p re d ­
s ta v lja ti s ta ro  drsino. S sond iran jem  
(slika 1 in 2) sicer k o n tak tn a  p lo ­
sk ev  n i b ila  točno dognana. V se­
k a k o r p a  je  bilo  ugo tovljeno , da  je  
n a g n je n a  v  hrib. R azpoke v  apnencu  
so b ile  to re j le  razk ro jn i sledov i 
strm eg a  n a rin jen eg a  čela. A pnenec 
v  tem  čelu  je  tek tonsko  zelo pošk o ­
dovan  in  v seb u je  k rašk e  vo tline.
G lobina trdne  lap o rn a te  podlage 
pod apnečno  podorino  in flišno pre- 
perino  je  b ila  u g o to v ljen a  vzdolž 
g lavne p rečn e  d renaže  (med jašk i 
PA, IV, PO in PU), k i je  prib ližno  vzpo­
redna s prerezom  b — b (slika 1). V 
tem  prerezu , k i je  p odan  n a  sliki 5, 
te r  v  p rerezu  a — a (slika 1), ki je  
začrtan  na  slik i 2, je  p riv ze ta  enaka 
oblika trd n eg a  lap o rn eg a  reliefa  
(polna črta). V p o da ljšanem  delu 
profila  je  p rek in jen o  v č rtan a  do­
m nevna glob ina trd n e  podlage.
izv irov  n a  plaznem  pod roč ju  se  jih  
je v eč ina  po jav ila  n a  označen ih  m e­
stih  še le  po splazitvi.
D renaže, označene v  situacijskem  
n ač rtu 0, so na  področju  izven plazu 
že izvršene, n a  plaznem  pod roč ju  pa 
so v delu. D renažni p rekop  n a  sev e ro ­
zahodni stran i je  p resek a l več  m an j­
ših  podzem nih vodn ih  tokov, ki tudi 
v  p o le tn i suši ne usahnejo . Enako so 
na le te li n a  sta lne  m an jše  izv ire  v  
vzdolžni drenažni ga leriji, vzporedni 
s progo. Ob večjem  dežju  pa  voda
apnenčna podorina 
alveolinski apnenec
V jašk ih  PA, IV in  PO  te r m ed ja ­
škom a III in  VII vzdolž g lavne 
vzdolžne d renaže  je  b ila  d rsna p lo­
skev  razk rita . D rsina, začrtana  v p ro ­
filu b — b (slika 5), je  po tegn jena  
skozi u g o to v ljen a  d rsn a  m esta2. V 
zgornjem  delu  je  d rs ina  zelo blizu 
trdne  podlage. D rsna p lo skev  je  zelo 
g ladka, to d a  m nogok je  vzvalovana. 
Blizu ja šk a  VII je  sled ila  kon tak tu  
m ed sivo in ru jav o  s ta ro  plazino, ki 
je  bil p rav o k o tn o  n a  sm er p lazen ja  
drobno vzvalovan .
skozi p res ledke v g a le rijsk ih  obokih  
do tek a  ko t skozi rešeto.
Sonde, ki so bile izv rtan e  v  osi 
p red o rsk e  v arian te  za  p re lo ž itev  p ro ­
ge, so pokazale , da  je  flišn i re lief 
ko ritast. Po podatk ih  teh  sond pa 
tud i po profilu  trdne  flišne površine, 
ko t je  bil ugo tov ljen  v  vzdolžni in 
p rečn i d renaži n a  zgorn jem  koncu 
plazu, je  zelo v erje tn o , da  p ritek a  
podzem na voda v  tem  pod ro č ju  v 
g lavnem  po dveh  zasu tih  g rapah . Po 
vzhodni, ki je  že izven  plazu, prite-
Slika 3: Ž elezniški n asip  po zdrsnitvi. 
Pogled  od jug o v zh o d n eg a  robu  plazu 
p ro ti Lupoglavu.
O m enjena  d rs in a 3 p red s tav lja  sa ­
mo gorn ji del p lazu . — Im pulz te 
sp lazitve se je  razš iril n a  razm očene 
m ase flišne p reperine , p ok rite  m e­
stom a z apnenčno  podorino , do okrog 
400 m daleč p ro ti ju g u 4. P lazen je  se 
je  u s tav lja lo  n a  zapadu  ob b a rije ri 
trdn ih  alveo lin sk ih  apnencev , ki leže 
pod lapo rji v  no rm aln i leg i5.
N a s itu ac ijsk i slik i 1 so v črtan i 
vodni izviri. Zelo m očni so izviri 
v  apnencu  n a  vzhodn i s tran i plazu. 
Izviri v  flišu  ob p rog i na  severo ­
zahodni s tran i so p rece j šibki, ven d ar 
n ek a te ri tud i p o le ti n e  usahnejo . Od
Slika 4: C esta  po zdrsnitv i. Pogled  od 
severovzhodnega robu  plazu  p ro ti ju ­
gozahodu.
ka  voda do m očnih izv irov  v  ap n en ­
cu; zahodno bo ve rje tn o  p reseka la  
d renaža  m ed sondnim a iaškom a III 
in  II.
2. GEOTEHNICNI PODATKI
P re iskana  je  b ila  v rs ta  vzorcev  
zem ljin  iz plazu. Ti vzoci so bili vzeti 
v  sondažnih  ja šk ih  in  v  drenažn ih  
izkopih  .M nogi vzorci so b ili vzeti 
neposredno  iz drsine.
Tu ob jav ljam o  p oda tke  o rezu lta ­
tih  geo tehn ičn ih  lab o ra to rijsk ih  raz­
isk av  za 3 tip ične  vzorce. V zorci so
St. V r s t a  z e m l j i n e Mestovzetja
Sestavina Plastičnost Strižna
odpornostglina 
< 0,002
0/o
prah
0,002-0,02
°// 0
meja
židkosti
W p%
indeks
plast.
P°/0 C v
1 rujavo rdeča preperina laporjev in apnenca blizu drsine 40 43 108 74 0 16° 40'
2 rujava preperina laporjev iz drsine 13 45 54 31 0 18° 10'
3 modrikasto siva preperina blizu drsine 19 v 53 52 29 0 20° 30’
bili v stav ljen i v  ro tac ijsk e  strižne 
ap a ra te  v  konsistenci b lizu  m eje  žid- 
kosti. Po p res trigu  je  b ila  konsistenca 
s red n je  do težko  gnetna . P rirodna 
konsistenca  je  v  te j lu k n jičav i p la ­
zini in  p reperin i zelo odvisna od 
tren u tn e  prem očenosti. V zorci, k i so 
bili vzeti ob suhem  vrem enu, so imeli 
večinom a konsistenco  blizu spodnje 
m eje  p lastičnosti. Če so bili v  tej 
konsistenci v s tav ljen i v  strižne apa­
ra te , so pokazali začetno  kohezijsko 
odpornost c v  in te rv a lu  0,7 do
3,3 t/m 2 ob zm anjšanem  ko tu  striž­
n ega  odpora. Zdi se, da  je  ta  kohe­
z ijska  odpornost v sa j na  površinah  
posam eznih  ilovnatih  g rud  zelo la ­
bilna. — N ekate ri vzorci istih  tal, 
vzeti nad  drsino, so pokazali —• v s tav ­
ljen i pri prirodni v lag i — strižni 
odpor, ki je  dokaj v eč ji od zgo­
raj naveden ih  vrednosti; strižni 
ko t seže do 30° (pri n ičn i koheziji). 
P reperina je  pač zelo he te rogena  in 
tud i n jen  s truk tu rn i odpor je  različen. 
— M anjših  vrednosti od 9 =  16° pa 
(pri n ičn i koheziji) v  nobenem  pri­
m eru nism o ugotovili.
P ropustnost sam e zem ljine je  m ajh­
na. T ako smo n. pr. za vzorec 2 (po 
zgornji razpredelnici) ugo tovili p ro ­
pustnost okrog 2.10 -8 cm /sek. V endar 
tako  na  p re to k  vode ko t n a  konso li­
dacijo  ta l pod obrem enitv ijo  n e ­
dvom no v večji m eri vp liva mnogo 
v eč ja  p ropustnost celo tnega lu k n ji­
častega sistem a g linatih  grud pre- 
perine in plazine.
3. GEOMEHANSKE ANALIZE 
STABILNOSTI
a) Metode in rezultati raziskave
Raziskali smo stab ilnostne pogoje 
za drsino, ki jo  nareku je jo  za profil 
b — b (slika 5, situacija  na  sliki i) 
ugotovljen i, odseki drsne p loskve in 
konfiguracija  trdne  podlage. Za 
krožno drsino, kakršna  je začrtana  
n a  sliki 5, je  zd rsn itev  po običajn i
Slika 5; G eom ehanska analiza  zgornjega dela plazu v profilu  b—b po »švedski« metodi. (Rj je  rezu ltan ta  tež- 
nostn ih  sil brez up o štev an ja  vzgona in s tru jnega  pritiska; 9ni i e ustrezn i kot strižnega odpora pri n ični kohe­
z i j i  — r 2 je  rezu ltan ta  težnostn ih  sil te r  sil vzgona in s tru jn eg a  pritiska,- ?n2 je  ustrezn i ko t strižnega od­
pora  pri n ični koheziji. — Podrobno po jasn ilo  v  pripom bi 7.)
Ti *-p<
Ugotovljeni deli dnine
’V///y/777?/77777//, Ugotovljena |
I površina trdnega laporja 
Domnevana j
Dolžine.
10 0 K) 20 30 m
M 11 . ........ ..........1----- i------ *------1------ '------1
Sil? zq pa širine 1m 
50 o 100
--------- .---------!—
‘■00 0 K O  200
«oo r posam ezn i
ecc t skupni
i poligoni
analiz i pogojena s strižnim  kotom  
9% =  10°40' pri n ičn i koheziji, če 
se vzgon in stru jn i p ritisk  ne upošte­
va ta  (Rj), ali s kohezijo  (=  srednjo  
strižno odpornostjo) C n ,= 2 ,6 5 t /m 2 
pri 9 =  0. Ob u p o štev an ju  vzgona 
in s tru jnega  p ritiska  za prim er, da 
so tla  docela p repo jena  (slika 5, R2), 
pa je  po treben  za stab ilnost strižni 
ko t 9n2 =  16°30' p ri n ičn i koheziji7.
R aziskava z logaritm ično  spiralo, 
ki se  prilagodi oblik i raziskanega 
krožnega loka, je  da la  identične 
rezultate.
Po znanem  k rite riju
S T
tpn =  a rc  tg
(T so tangenc ia lne  in N  norm alne 
kom ponente  sil za posam ezne odseke 
p rofila  nad  drsino) pa  sledi — ob
pokaže enostaven  račun, da postane  
ob supon iran i poroznosti 40% pobočje  
lab ilno  že v  prim eru, da ko t s triž ­
n eg a  odpora (pri n ični koheziji) ni 
v eč ji od 20°. S tem  pridem o v  ob­
m očje  labo ra to rijsko  ugo tov ljen ih  
v rednosti, če upoštevam o, da  m ore 
v o d a  v  lu kn jičas ti gm oti un ič iti la ­
b ilno  »navidezno« kohezijo  oz. ad- 
hezijo.
b) Zaključek za plaz pri Lupoglavu
A naliza  plazu je  pokazala, da so 
lab o ra to rijsk o  ugo tov ljene  strižne 
k a rak te ris tik e  z zd rsn itv ijo  v  skladu, 
če se  upošteva  vp liv  vode n a  zm anj­
šan je  kohezije  (adhezije) te r  na  
o s tv a rje n je  vzgona in stru jn eg a  p ri­
tiska . Ta vp liv  je  razum ljiv, če voda 
po v e lik ih  naliv ih  tla  docela p rep lav i.
c) Splošni zaključki
A nalize drugih, m anjših  plazov s 
slično geološko dispozicijo  so has 
vodile do enak ih  zak ljučkov . V  tleh, 
ki se po sv o jih  ses tav inah  niso b i­
stveno  razlikovala , smo ugo tav lja li 
zdrsn itve, k i so po običajn i analizi 
brez up o štev an ja  s tru jan ja  oz. vzgona 
ustrezale  pri n ični koheziji strižnim  
kotom  v  dokaj širokem  in te rv a lu  m ed 
11° in 25°. N a jv iš je  teh  vrednosti 
v e lja jo  za prim ere, ko je  prišlo  do 
zd rsn itve  v g lavnem  zaradi zm anj­
šan ja  nav idezne kohezije, ki pa je  
delom a ven d arle  še  sodelovala  p ri 
ce lo tnem  strižnem  odporu. N ajn ižje  
teh  v rednosti v e lja jo  za prim er, ko je 
im ela voda, tako  razvezujoč n av i­
dezno kohezijo  ko t učinkujdč z
S  T
Slika 6: G eom ehanska analiza  zgo rn jega  dela  plazu po k rite riju  9n =  a re  tg -y  ^  . (Pojasnilo v  pripom bi .)
u p o štev an ju  vzgona — 9ns =  17°20' 
(slika 6)8. Z istim  k rite rijem  smo raz­
iska li tud i p rim er, da se tla  pod 
težo  nasipa  še n iso docela kosoli- 
d irala . Če upoštevam o sam o 50-% no 
konso lidacijo  (po T erzaghijev i teo riji 
bi ta  odsto tek  prib ližno  ustrezal p ro ­
pustnosti 2.10 8 cm /sek  1 le to  po 
obtežbi), se  po trebn i strižni ko t (pri 
c =  0) poveča na  9 n4 = 2 1 ° .°  
P lazen ja  gm ot pod  to  gornjo drsino 
nism o raz iskovali podrobneje, ker 
za takšno  raz iskavo  nism o im eli toč­
n ih  podatkov  o trdnem  reliefu  
Povprečn i nagib pobočja  v  profilu  
a — a (slika 2 in  situacija  n a  sliki 
1) je  13°. G lede n a  strižne k a ra k te ­
ris tik e  pobočnih  zem ljin  si je  tud i tu  
težko  razložiti p lazen je , ako se n e  
upo štev a  vp liv  s tru jan ja  oz. vzgona. 
A ko pa  upoštevam o, da so b ila  tla  
po do lgo tra jnem  dežev ju  vse  do po­
v rš ine  docela p rep o jen a  z vodo,
V delu  p lazu  pod cesto  je  b ila  še 
dolgo po splazitvi popolna p rep o je ­
n o st ta l očita. G lede na  obilico vode, 
ki se  zbira v  izvršen ih  drenažah, m o­
rem o uprav ičeno  dom nevati, da se 
je  tu d i pod nasipom  ustv a ril kon- 
tin u iren  tok  s tru ja joče  podtaln ice.
V en d ar je  b ila  m orda n jen a  g lad ina 
n ižja, k o t smo suponirali, in s tem  
n jen  učinek  m anjši. E kv ivalen t bi 
m ogli iskati z lasti v  de js tvu , da 
se pod različnim i norm alnim i tlak i 
z lasti v  heterogen ih  tleh  ak tiv i­
ra  ce lo tna  strižna odpornost pri 
raz lično  v e lik ih  prem ikih. Zato upa­
de v  delih  drsine strižna odpornost 
že pod  svojo  m aksim alno v rednost, 
ko  se  ta  v  drugih  delih  šele polno 
u v e ljav i. —  N a vp liv  nepopolne ko n ­
so lidacije  smo že pri stab ilnostn i 
analiz i opozorili. V endar m orem o so­
diti, da  v  tem  prim eru  ta  vp liv  n i bil 
odločilen.
vzgonom , sličen  vp liv  ko t v  prim eru, 
ki smo ga tu  analizirali.
Po tak šn ih  ugo tov itvah  naših  an a­
liz je  razum ljivo , da obsto je  na  te ­
renih, po kak ršn ih  s ta  v  velik ih  
dolžinah izpeljan i obe is trsk i progi, 
š tev ilne  d ispozicije za p lazen je . Te 
dispozicije n iso  povsod očite, ker jih  
u s tv a rja  z lasti podzem no s tru jan je , 
ki je  pogosto  p rik rito  in ki naras te  
do n ev arn ih  ko lič in  sam o po velikem  
deževju . Z geom ehanskim i analizam i, 
osnovanim i n a  geo tehničn ih  p re isk a­
vah  zem ljin, je  zato  težko n a  v seh  
tak ih  te ren ih  n ev arn o s t sp lazitve 
napovedati. A ko nam reč ne vem o 
dovolj o in tenzivnosti in  globini 
podzem nega s tru ja n ja  v  času  velik ih  
padav in , n e  m orem o dosti dobro 
oceniti, koliko  v p liv a  to  s tru jan je  na  
razvezovan je  kohezije , z lasti p a  z 
vzgonom  in stru jn im  pritiskom  na  
po v ečan je  nag ib a  n ap e to s tn ih  v ek ­
to r jev  ob drsini. Supozicija, da je  ta  
uč inek  povsod  popoln, bi p rak tično  
skoro  onem ogočila tra s iran je  prog 
po tak šn ih  pobočjih.
T oliko bolj je  potrebno, da smo 
p rev idn i n a  tistih  m estih, k je r  oči- 
tu je jo  n ev arn o s t p lazen ja  pov rš in ­
ski izviri, k je r  je  te rensk i re lief strm  
in k je r  ta k a  pobočja  z visokim i n a ­
sipi obrem enju jem o ali k je r se v an ja  
g loboko ukopavam o. Da n a  tak šn ih  
m estih  kom unikacijo  zoper p lazen je  
zavaru jem o, m oram o že p ri p rip ra ­
v ah  za p ro jek tiran je  te ren  skrbno 
p reg led a ti in sondirati z jašk i te r dalj 
časa  —  zlasti v  deževni dobi in po 
v e lik ih  n a liv ih  —- opazovati vodne 
to k o v e  n a  površin i in  znake pod­
zem nega s tru jan ja  na  površin i in v  
izkopan ih  jaških . G lede na  ugo tov itve  
tak šn ih  raz iskav  je  treba  po po treb i 
k ritičn a  m esta  zavarovati s p rim er­
nim  sistem om  površinsk ih  odvodnih  
ja rk o v  in g lobokih drenaž. V  po-
* To poročilo  o plazu pri Lupogla- 
v u  je  p rv i del referata, ki ga je  im el 
av to r n a  4. le tn i skupščini Jugoslo­
vanske sekcije Mednarodnega društva 
za mehaniko tal in iundiranje dne 
15. novem bra  1952 v A rand je lovcu  
pod naslovom  »Izkustva iz analize 
dveh velik ih  plazov v  Jugoslaviji«.
1 G eološke podatke  sem v te j an a ­
lizi črpal iz poročil docenta Dušana 
Kuščerja, prof. dr. ing. Jožeta Duhov­
nika in  geologa Karla Grada.
2 U gotov ljen i del drsine, označen na  
slik i 5 pod nasipom  v prvo tn i legi (ja­
šek  IV in  ro v  III—VII), je  izobliko­
van  zelo jasno. Tu je  d rsina enovita, 
čep rav  vzvalovana. N aspro tno  je  bilo  
ob vznožnem  koncu suponirane k rož­
ne  d rsine  ugo tov ljen ih  v  zelo h e te ro ­
genem  m ateria lu  iz flišne p reperine  
in  apnenčne podorine več bolj ali 
m anj vzporedn ih  drsnih  razpok  v 
označeni sm eri. Ob tem  koncu p rve  
d rs ine  se je  tud i že ostvarja lo  vzg lav ­
je  nove n iž je  drsine, k i so jo  sprožili 
d rsn i p rem ik i vzdolž zgornje drsine.
3 T udi nazaj (v hrib) nag n jen a  lega 
p lanum a zdrselega odseka proge 
kaže, da je  b ila  p rva  drsina po vse j 
v e rje tn o sti razm erom a k ratka.
4 Plaz se je  u trga l 25. 2. 1951, ko je  
b ila  n ed e lja  in  je  delo počivalo. P rve 
razpoke so opazili prečno  p reko  ceste 
n a  vzhodni m eji plazu (na stran i p ro ti 
Štalijam ). R azpoke so se h itro  odp ira­
le. P rv i odlom ni rob je  p o teka l nad  
železniško progo približno v  v o do rav ­
n i oddaljenosti 30 m od osi trase .
Ze drug i dan je  bil nasip  na  vzhod­
n i s tran i p rem akn jen  za 6 m, cesta  sa ­
m a pa  za 2 m. N asip se je  p rem ikal 
tako , k o t da  b i se v rte l okrog n ek e ­
ga te č a ja  n a  severozapadni s tran i (si­
tu ac ija  na  sliki 1 in fo tografija  na  sli­
k i 3). C esta se je  nižala, vodni rezer- 
v a r  pod  cesto  pa  se je  dvigal. Od- 
lom ne razpoke so se pokazale  že v  
oddaljenosti 40 do 50 m od osi trase ;
sebno k ritičn ih  prim erih  — zlasti n a  
mestih, k je r  je  te ren  že sam  po sebi 
plazil —  bo um estno nadom estiti 
težke nasipe s p rem ostitvenim i kon­
strukcijam i (v iadukti); n jihov i opor­
nik i naj bodo v  sm er pričakovanega 
p lazen ja  po stav ljen i in šiljasto  obli­
kovani, da p lazino »režejo« ko t k ljun  
lad je  va love , tem eljen i pa  m orajo  
biti na  trdno  podlago in sta tično  p re ­
izkušeni n a  p ričakovan i zem eljni p ri­
tisk  za prim er, da bi pobočje pričelo  
plaziti; p rehodn i (»svetli«) profili med 
oporniki in pod konstrukcijam i naj 
bodo dovolj velik i, da m orejo  pro- 
puščati pobočne gmote, ki bi m ore­
b iti splazile, sam e konstru k c ije  pa  
naj bodo lahke. — Pri izvedbi uko- 
pov  je  važno uko p av an je  v  širokem  
profilu  z dovolj položnim i pobočji 
ob p rav iln i o rgan izaciji dela, skrb 
za sp ro tno  o d v a jan je  vode in h itro  
zavarovan je  pobočnih  površin  z v e ­
getac ijo  zoper razd iraln i uč inek  po­
vršinske  vode.
Pripombe
vendar so te  le  znaki p litv ih  zdrsov 
mas p reperine  in  podorine na  strm em  
pobočju (20 do 30°), ki so izgubile 
vznožno oporo.
T retji dan se je  p lazen je  razširilo  v 
sm eri p ro ti L upoglavu p reko  km  1 +  
960, če trti dan pa  je  segal plaz n a  
spodnji stran i že 160 m južno od ceste.
N a obseg, k i je  razv iden  s slike 1, 
se je  razširil p laz v  g lavnem  že v n e ­
kaj n asledn jih  dneh. V išje razpoke na  
severn i s tran i v  a lveo linsk ih  apnencih  
pa so se pokazale  šele pozneje. S ledo­
vi m anjših  površinsk ih  prem ikov so 
bili u g o tov ljen i v se  do zgorn jega  roba 
strm ega pobočja  pod, široko pobočno 
polico, to  je  b lizu  150 m v vodoravn i 
oddaljenosti od osi trase . Te m ale raz­
poke pa se v se  do danes niso razši­
rile.
5 Prem iki v  zgornjem  delu plazu k a ­
žejo, da je  b ilo  p lazen je  zgornjega 
dela usm erjeno  bolj p ro ti jugozapadu. 
Ob trdnem  robu  num ulitsk ih  apnencev 
na  zapadu so se tak o  p rem aknjene 
gm ote u stav lja le , se v  srednjem  delu 
kopičile, p ritisn ile  n a  p reperino , po- 
dorino in  s ta ro  p lazino spodnjega po­
bočja  in  p riče le  p rem ikati te  pov r­
šinske gm ote v  južn i sm eri. Ker se 
je  zarad i teh  p rem ikov  izpodm aknilo 
vznožje enak ih  gm ot na  severozapad­
ni stran i nad  železnico in cesto, so se 
tudi te  gm ote priče le  p rem ikati po po­
bočju  p ro ti jugu  oz. jugovzhodu; te 
gm ote so b ile  še posebno razm očene, 
k e r jih  n ap a ja jo  štev iln i pobočni iz­
v iri na  severn i stran i proge.
O pisana shem a p lazen ja  je  n a jv e r­
je tne jša . V endar je  p rav  tako  možno, 
da se gm ote, k i so b ile  prem očene in 
ko so dobile p rv i impulz, n iso  p re ­
m ikale povsod  v  jasno  določenih  sm e­
reh, tem več so v posam eznih  delih 
sledile sm erem  najm an jšega  odpora 
tako  glede n a  p rvo tno  in  novo razpo­
red itev  pov rš in sk ih  m as, glede na  to ­
pografsko  obliko trdn ih  laporastih
4. SANACIJA
R ezultati opisan ih  raz iskav  plazu 
pri L upoglavu so n a rek o v a li način  
sanacije . P ro jek tiran  je  bil sistem  
drenažnih  - rovov  in p rekopov  te r 
zaščitn ih  in  odvodnih  ja rk o v  (sli­
ka  l )8. Proga je  b ila  p re ložena  bliže 
odlom nem u robu, k je r  ob rem en ju jejo  
tla  le  m anjši nasip i, ukopi pa  celo 
razb rem en ju je jo  vzg lav je  plazu. (Pro­
jek tan t; ing. A. Poljanšek.)
O bsto ji uprav ičeno  upanje , da bo 
uspelo  s p ro jek tiran im i drenažam i in 
odvodi zagotov iti več jo  stab ilnost 
pobočnih  m as10. Za prim er, da to  ne 
bi uspelo, sta  m ožni dve v arian ti: 
p rem ostitev  k ritičnega  m esta  z v ia ­
duktom  ali p re ložitev  p roge v  predor. 
Za predorsko  v a rian to  napovedu je jo  
sondažni podatk i v e like  težave, ker 
na  velik i dolžini seka  narivn i pas. 
V iaduk t bi m oral p rem ostiti plaz z 
velik im i razponi. A  že zarad i ceste 
bi b ila  sanac ija  p lazu  tud i v  tem  
p rim eru  potrebna.
plasti, glede n a  debelino  in  sestav  
plazine, p reperine  in podorine te r  g le­
de n a  sm eri in  in tenzivnost podzem ­
nih  vodnih  stru j.
6 N a sliki 1 p rik azan a  m reža d re ­
naž in odtočnih ja rk o v  k ak o r tudi 
konstruk tivn i profili d renaž so posne­
ti po n ačrtih  železn iškega p ro jek tan t­
skega p o d je tja  (p ro jek tan t ing. A. 
Poljanšek) brez izprem em b. V te j štu ­
diji te  mreže in ko n stru k tiv n ih  po­
drobnosti ne bom o k ritično  ob ravna­
vali.
7 N a sliki 5 je  ves profil n ad  krož­
no drsino s polm erom  r =  128 m in s 
središčnim  kotom  a ; =  56°30’ razdeljen  
n a  sedem  delov. V  težiščih  te h  delov
učinku je jo  težnostne sile: Z i (i =  1, 
2 , . . .  6) za 6 odsekov  m ed drsino in
prvo tno  površino te ren a  te r  K7 in  K8 
za 2 odseka kam nitega  nasipa. Sile Z i
ses to je  iz teže trdne  substance  Z si 
(svojska teža  2,7 t/m 3) in  iz teže
vode Z v i. V zeta  je  povp rečna  poroz­
nost e 0,80 pri v lažnosti e v =  0,75 
nad  gladino pod ta ln ice ; [e (ev ) je  
p rostorn insko  razm erje  m ed vo lum ­
nom  praznin (vode) in trdne  substan ­
ce]. R ezultan ta  v seh  težnostn ih  sil za 
1 m široko lam elo  je  
—» 6 —» —» —»
R i =  2 Z i  -f- (K 7 -J- Kg) =  1752 t.
Ta rezu ltan ta  im a glede na  središče
krožne drsine m om ent |M;J =  |R] | Pi =  
=  1752 t .  24,40 m  =  42750 trn.
Če ne upoštevam o nobene kohezije 
(c =  0), je  za  rav n o v es je  po treben
Piko t strižnega odpora f n l  =  a re  sin
To je  kot, ki ga ok lepa  rezu ltan ta  R l 
z d rsin i koncentričn im  krožnim  lokom  
z rad ijem  tj r; tj je  ko rek c ijsk i ko lič­
nik, ki je  odvisen od sred iščnega ko ta  
d rsine in od razde litve  n ap e to s ti oh
drsini; v  tem  p rim eru  je  n. pr. po 
Ohde-ju za suponirano  parabolično  
razdelitev  tlakov  rj =  1,025 in fn l — 
— 10° 40’. — Če pa  bi vzeli 9 — 0, 
bi bila za rav n o v esje  p o tjebna  kohe­
zija  oz. sredn ja  strižna  odpornost ob 
drsini Cnl =  2,65 t/m 2; dobim o jo iz 
ravnovesne enačbe Cnl a  r2 =  Mj.
Suponirana g lad ina  podtalnice po 
večjem  dežju  je  na sliki 5 označena. 
Ker so tedaj tla  pod to  gladino docela 
p rep lav ljena, se v  n jih  uve ljav i
vzgon ( W ) .  N a vodno  sestav ino  zem ­
ljine  s težo Z vj učinku je  kom ponenta
vzgona W vj. N jeno  sm er in velikost 
ugotovim o, če upoštevam o, da m orajo  
tvo riti za vodno sestav ino  zem ljine
težnostna sila Z vj, sila  vzgona W vj 
in tren je  vode ob zrn ju  trdne ses ta ­
v ine  Ti ravnovesen  tr ik o tn ik  sil. T or­
n a  sila T j, ki se  k o t stru jn i p ritisk  
P ; =  —T i reakc ijsko  p renaša  na  trd ­
no sestav ino  (zrnje) zem ljine, pa Je 
po sm eri podana s sm erjo s tru jan ja  
(tu smo privzeli, d a  je  sredn ja  sm er 
s tru jan ja  vzporedna povprečnem u p a ­
du terenske  površine) in po velikosti
s |Ti I =  I,- |ZTi I, če je  I i srednji spe­
cifični padec s tru ja n ja  v  odseku i.
K ak tivn im  norm aln im  napetostim  
v  zem ljini ob drsin i p rispevajo  tedaj 
sam o težnostne sile trdne  sestav ine
Zsi, sile s tru ja n ja  P,- te r  sile vzgona
Ws;, učinku jočega n a  trdno sestavino 
zem ljine. Če je  n  p rosto rn insk i ko lič­
n ik  abso lu tne poroznosti (to je  ra z ­
m erje  m ed volum nom  praznin in vsem
0
volum nom  z e m ljin e : n =  - — — ), je 
-  n — 1 - “ 1 +  e ' J
W si =  — £—  W vi, sm er vzgona na
trdno  zrnje pa  je  seveda enaka ko t 
sm er vzgona n a  vodno sestavino.
T ako se to rej od težnostn ih  sil sile 
za odseke pod gladino s tru ja jo če
pod ta ln ice  — v tem  p rim eru  sile Z j 
od i =  2 do i =  6 -  zm anjšajo  za
sile  vzgona W; =  Wvi +  Wsi in  za 
ak tivno  obrem enitev  d rsine up o štev a­
mo rezu ltira joče  sile teh  odsekov
Aj =  Z r +  Wi =  Z si +  Pi + W si. 
Z m nogokotnikom a sil in  rezu ltan t 
smo na  slik i 5 določili rezu ltan to
vseh  dejavnih  sil R.) (R2 =  Zx +  S Ai +
2
enaka  vsoti vseh  strižnih odporov: 
STj =  2 Tmi =  2 (Ni tg 9) =  tg 9 £  N i. 
Na meji ravnovesja je torej tg cp =  
S Ti ,. , 2 Ti .
=  Y n 7 al1 V =  a rc  ‘S . A naliza
po sliki 6 da rezultat cpn3 =  arc  tg
M l  =  170 20’
1081 t
° S topnjo  50% -ne konso lidacije  smo 
v analizi na  slik i 6 upoštevali na  ta  
način, da smo pri določitv i norm al­
n ih  kom ponent N7 in Ns upoštevali 
sam o polovično  v rednost težnostn ih
+  K; +  K8 =  1141 t), u č inku joč ih  na 
drsino .
Ta rezu ltan ta  povzroča okrog  sred i­
šča  krožne drsine z rad ijem  r m om ent
|M2| =  |R2| p2 =  1141 t . 37,30 m =  42600 
tm. Če ne upoštevam o nobene začetne 
kohezije  (c =  0 pri a =  0), je  za ravno ­
v es je  po treben  ko t strižnega odpora
9n2 =  arc sin —  =  16° 30’. Če pa  vza-7)r
m em o cp =  0, je  za ravnovesje  p o ­
treb n a  približno is ta  s red n ja  strižna 
odpornost (kohezija) Cn2 =  2,65 t/m a 
k o t v  prim eru, ko vzgona nism o upo­
štev a li; v rtiln i m om ent je  nam reč 
osta l skoro neizprem enjen  (M2 =  Mj).
8 N a sliki 6 so analiz iran i po tej 
m etodi pogoji zdrsn itve za is ti profil 
b — b in za isto  krožno drsino  kakor 
p re je  na  sliki 5 po švedsk i metodi. 
R ezultira joče sile posam eznih odse­
ko v  profila  Z lf  A 2 do A 5, K 7, K 8 
so v  p resečiščih  n jihov ih  sm ernic z
drsino  razs tav ljene  na norm alne (Ni)
in  tangenc ia lne  (Ti) kom ponente. Silo 
strižnega  odpora posam eznega odse­
k a  drsine določa prib ližno Cou- 
lom bov zakon Tm; =  c  s ; +  N; tgcp, 
če je  c kohezija  in  9 ko t strižnega 
odpora. K adar je  c =0, je Tmi =  Ni tg9.
V zamem o, da je  na  m eji ravnoves­
ja  v so ta  vseh  strižnih  kom ponen t T i
sil n asipa  K7 in K8, pri določitvi ta n ­
gencia ln ih  kom ponent T7 in Ts p a  po l­
no v rednost teh  sil. Tako smo dobili 
z a l . T ;  isto  v rednost ko t zgoraj, za 
Y N i pa m apjšo  v rednost: S  Ni =  883 t. 
U strezni ko t strižnega odpora j3 9n, =  
338 t
=  arC<S 8 8 3 T  =  2 1 -
P ropustnost k  =  2.10’8 je  b ila  ugo­
to v ljen a  za vzorec ru jav e  p reperine  
lapo rjev  iz p lazine pri poroznosti 
e — 0,68. Toda m ed ilovnatim i g ru ­
dam i s takšno  m ajhno p ropustnostjo  
obsto je  v eč je  praznine, ki u stv a rja jo  
p riv ileg irane  kanale  za p re tok  in  od ­
ce ja n je  vode. Zato m oram o računati 
s tem , da so se tla  pod težo nasipa 
konso lid ira la  h itre je , nego sledi to po 
Terzaghijevi teo riji g lede n a  ugo tov­
ljeno  p ropustnost posam eznih grud.
10 To up an je  žal zm anjšu je  dejstvo, 
da izv ršu je jo  d renažna dela  vse p re ­
počasi in prem alo  sistem atsko. G lav­
n i d renažn i ro v  oz. p rekop  v zgor­
n jem  delu  p lazu  (pod nasipom  m ed ja ­
ški III in VII te r  IV in  PU) še ob p i­
san ju  teg a  poročila, ko se bliža  h 
koncu drugo  le to  po splazitvi, nim a 
odtoka s p laznega področja, tem več 
se voda, p res trežena  v teh  drenažah, 
raz liva  po spodnjem  delu plazu. Tudi 
površinsk i od tok  se v  tem  spodnjem  
delu  šele v  zadnjem  času sistem atsko 
ureja .
Dr. ing. Lujo Šuklje DK 624.131.31 (497.1 Zalesina)
Plaz pri Zalesini v rabeljskih plasteh*
1.Geološki, topografski 
in hidrografski podatki
V elik i plaz p ri Zalesini na  progi 
Zagreb — R ijeka je  spontan p rirodni 
po jav , na k a te reg a  človeška dela niso 
im ela b is tvenega  vpliva. O dlom ni 
rob plazu (slika 3 p reds tav lja  fo to­
grafski posne tek  n jegovega južnega 
konca) sledi k o n tak tu  m ed zgornjim i 
rabeljsk im i sk lad i in g lavnim  dolo­
m itom  (slika 1). Ta ko n tak t je  ob 
prelom nici d in arsk e  sm eri (SZ—JV ). 
G lavna sm er p lazen ja  je  n a  sm er 
prelom nice norm alna. G lavni dolom it 
tvo ri le  kapo hriba, čigar površina  je 
sicer v  obm očju p lazu  vsa  v  zgornji 
rabe ljsk i form aciji.
V elike gm ote rabe ljsk ih  slo jev  se 
pom ikajo  v okrog  500 m široki fronti
p ro ti po toku  Sušica. V  sm eri p lazen ja  
je  povprečna  dolžina p lazu  okrog 
300 m. Topografija  te ren a  je  razv idna 
iz p riložene situacijske  k a rte  (sli­
k a  1) te r  iz p rečn ih  profilov  (slika 2). 
Ti so izrisani na  v sak ih  100 m p ra ­
voko tno  n a  sm er om enjene geološke 
prelom nice ob zgornjem  odlom u in 
im ajo  sm er g lavnega drsen ja .
N a situacijsk i k arti so začrtan i tudi 
rezu lta ti geološkega k a rtira n ja  po­
d ro č ja  plazu in b ližn je  okolice. Pestri 
flišo idni go rn ji rabe ljsk i slo ji sesto je  
iz rum enkastih  k rem enastih  pešče­
n ja k o v  in rum enkasto  siv ih  dolom it­
n ih  peščen jakov , iz rd ečkastih  sljud- 
n a tih  skrilavcev  in p esk as tih  skrilav ih  
laporjev , zlasti pa  iz siv ih  celičastih  
dolom itov, lapo rastih  dolom itov in 
dolom itnih  laporjev . P rev ladu je jo
hrib ine sv e tle jše  barve. Dolom iti n a ­
stopajo  zlasti ob prehodu v norijske  
dolom ite, ki so docela čisti in slo­
jev iti. —  V spodnjem  delu  rabeljske  
stopn je  p rev lad u je jo  v ijo ličasti in 
rdečkasti sk rilav i laporji. Leže na  
s ljudna tih  krem enov ih  perm okarbon- 
sk ih  peščen jak ih , ki v sebu je jo  tanke  
slo je  b itum inoznih  skrilavcev.
T ek ton ika  področja  je  zelo kom ­
plic irana. Sloji so delom a p rev rn jen i 
s severovzhoda pro ti jugozahodu. 
P rek lan i so z m nogimi prelom i di­
narske  in p rečne smeri. S lo jev itost 
in pad  p lasti v  plaznem  področju  se 
m en java ta . Podrobnih  geoloških  p ro ­
filov skozi te  slo je  ni bilo m ogoče 
sestav iti. O brobne sondne v rtine , ki 
so b ile  izvedene v  perifern ih  delih  
plazu (slika 1) in k i so p ro jic irane  na
Slika 1: S ituacija in geološka k a rta  plazu.
ravn ine  p rečn ih  profilov (slika 2), 
pa  kažejo , da p ripadajo  skoro gotovo 
vse p lazeče gm ote gorn jem u delu 
rab e ljsk e  stopnje.
Severozapadni rob plazu, ki se 
v e rje tn o  delom a sk lada s prečnim  
prelom om , seka  železniško progo 
pod velik im  ukopom  v zgornjih  r a ­
be ljsk ih  p las teh  in sega pod v isoki 
nasip  vse do potočne struge. Potem  
sledi strug i vzvodno. Ob vsej strugi 
po to k a  so jasn i sledovi in tenzivn ih  
p rem ikov  zem eljnih gmot, k i že u te ­
sn ju je jo  potočno dolinico, u stv a rja jo č  
zajezne vodne bazene.
N a južnozahodni strani se vzpne 
robna odlom na razpoka plazu  v iš je  
v pobočje. Tu u s tv a rja  strm a topo­
g rafija  pogoje za p litve jše  sekun ­
darno  obrobno d rsen je  v sm eri proti 
potoku. N a grebenu  pa so nasta le  ob 
ov inku  Lujizine ceste še v  področju  
osnovnega g lobokega p lazen ja  široko 
zevajoče  p rečne in vzdolžne razpoke 
v  no rijsk ih  dolom itih. (Slika 4 je  fo­
tog rafsk i posnetek  ene teh  razpok.) 
S k ra jn i vzdolžni odlom ni rob se z 
ožjo razpoko podaljšu je  še p reko 
Lujizine ceste proti v rhu  hriba.
O pisane obrobne in še n ek a te re  
d ruge v eč je  razpoke so označene v 
p riložen i situaciji (slika 1). N a sliki 
2 so obrobne razpoke pro jic irane  na 
ravn ino  p rečn ih  profilov  g lavne 
p lazne  smeri.
N a področju  tega razsežnega plazu 
so v idn i zarasli sledovi sta rih  in  sve­
že razpoke novih  sekundarn ih  p lazov 
tam, k je r  jih  je  n arekova la  prepe- 
re lo st površinsk ih  slo jev  in kam or 
jih  je  usm erja la  — delom a v  zvezi 
s prem iki g lavnega plazu —  strm a 
pobočna topografija . V ečinom a so 
to  sorazm erno p litve jš i plazovi. V prav 
v bližini železniške proge pa  je  mo­
goče konsta tira ti, da sega tud i se­
kundarno  p lazen je  zelo globoko. Saj 
se je  ves ukop nad progo s progo 
v red  prem aknil v  dobrem  le tu  tako, 
da je  kom ponenta prem ika, ki je 
no rm alna na  g lavno plazno smer, 
p reko  4 m dolga. Tu g re  v e rje tno  
bolj za zasuk g lavne plazne sm eri 
ko t za kom binacijo  g lavnega in se­
k u n darnega  plazenja.
V odni izv iri so sta ln i z lasti na 
severnovzhodnem  koncu plazu, k je r  
p riteka  voda na  dan v dveh studen­
cih n a  ko tah  717 in 727, to je  okrog 
17 m nad  potočno dolino. (Studenca 
sta  na  sliki 1 označena.) Tudi na  
južnovzhodni stran i plazu p ritek a jo
s hriba nad  Lujizino cesto  površin ­
ski izviri. K er so v tem  delu  dolo­
m itni slo ji n ag n jen i (za 30°) p ro ti 
jugozapadu, to  je  p ro ti g lavnem u di­
narskem u prelom u, obsto ji verje tnost, 
da  p riteka  m ed porušene gmote 
p laznega p od roč ja  več  vode, nego
Slika 2: Prečni profili plazu. oiN
«0*0 tot-0‘0
Vrtine
£  ^  zgornje 4= g 
Q o. J
verjetna dr sina
■§ j spodnje I  m razmehčane plasti
permo karbon I
meje plazu
Slika 3: Južn i konec odlom nega robu 
(Foto L. Suklje.)
bi mogli sk lepati po površinskem  
reliefu. — Tudi v  d renažne prekope, 
ki jih  kop lje jo  ob železniški progi že 
izven m ejnice p lazu  za d ren iran je  
vode s sekundarnega  površinskega 
plazu v  zapadnem  delu  ukopa, p r i­
tek a  voda v p rece jšn jih  ko lič inah  
tudi ob po letn i suši.
S lika 4: R azpoka v  no rijskem  dolo­
m itu. (Foto D. Kuščer.)
G ladine podtaln ice, ki so bile v 
sondnih  zap isn ik ih  zabeležene za 
v rtin e  S 13a, S 6, S 2 in  S 7, so ozna­
čene v  p rofilih  n a  slik i 2. Žal pa n i­
mam o zanesljiv ih  poda tkov  o g la­
d inah  in osc ilac ijah  pod ta ln ice  sredi 
p laznega področja . Toda v neka te rih  
sekundarn ih  p lazov ih  so bili opazo­
v an i p riliv i podzem ne vode iz po ­
bočja . Te vode so p repo jile  dolo­
m itni p esek  rabe ljsk ih  sk ladov  in  ga 
p re tv a rja le  v  docela  Žitko kašnato  
gmoto.
2. Razvoj plazu
Prvi sledovi p rem ikov  so bili za­
beležen i 1. 1936. Kolovoz, ki je  bil 
izpeljan  ob prelom nici, je  postal 
zarad i p rem ikov  že ta k ra t n eu p o ra ­
ben. — L eta 1940 in 1941 so p rem i­
ki v  p o točn i strug i po rušili vodovodni 
rezervar. — N a progi so opazili p rve  
vp live  p lazen ja  po leti 1949. T ir se 
je  useda l za 3 do 6 cm n a  m esec. 
V m aju  1950 je  b ila  že opazna n ep re ­
trg an a  razpoka od ceste ob prelom ­
nici p reko  p roge do po točne struge. 
In tenz ivne jši prem iki pa so nastop ili 
šele 1. 1951 po velikem  deževju, ki 
je  sled ilo  po letn i suši. S ituac ija  z 
razpokam i, ki jih  kaže slika  1, je  
b ila  p o sn e ta  ju lija  1951; iz p rečn ih  
pro filov  (slika 2), n ačrtan ih  po te j 
situaciji, so razv idn i ve lik i prem iki, 
ki so se ta k ra t že razvili. —  M alo 
pre je , to  je  16. ju lija  1951, so p ri­
čeli opazovati p rem ike n a  izbranih  
točkah , obeležen ih  s kolci. N a sliki 
2 so začrtan i v ek to rji vodoravn ih  
prem ikov  za obdobje od 16. 6. 51 
do 17. 9. 52. Smeri prem ikov  se  v 
tem  obdobju  niso b is tveno  m enjale, 
in tenz ivnost p rem ikan ja  pa  je  tud i za 
v odo ravne  prem ike približno razv id ­
na  iz časovnih  sovisnic vertika ln ih  
kom ponent prem ikov, ki so na  sliki 
5 začrtane  za n ek a te re  opazovalne 
kolce. D iagram i kažejo  in tenzivnejše  
prem ikan je  v  deževni le tn i dobi in 
upadan je  p rem ikan ja  v  poletn i suši.
3. Geotehnične analize
V  ukopu železn iške proge so ra ­
beljsk i sk ladi lepo  razk riti v  višin i do 
36 m. Tu je  m ogoče spoznati n jih  
pestrost, tek tonsko  razg ibanost in 
zdrobljenost. S loji so delom a trdni, 
delom a docela  zdrobljeni, razk ro jen i 
ali p repere li. —  Sondaže so pokazale,
da se n ah a ja jo  tud i na drugih  m estih  
v  g lob inah  ta l delom a trdni, delom a 
v  pesek  in grušč zdrobljeni ali v  p la ­
stično ilovico  razk ro jen i sloji.
P reiskali sm o več  vzorcev  zdrob­
ljenih, razk ro jen ih  ali p repere lih  se ­
stav in  te h  p isanobarvn ih  raznolik ih  
h rib in1. V zorci so b ili vzeti iz površin ­
skih p las ti oz. iz pobočja  ukopa2. N a­
vajam o n ek a j podatkov  za značilne 
v rs te  zem ljin plazu. Strižna odpornost 
je  b ila  p re isk o v an a  v ro tac ijsk ih  striž ­
n ih  ap ara tih  po predhodni konso lida­
ciji; s trižen je  je  bilo počasno.
V zorec 10 je  bil vzet v  d renažnem  
prekopu  ob prog i že izven plazu. 
P red s tav lja  lokalno  used lino  brez 
v eč je  razširjenosti v  rabe ljsk ih  sk la ­
dih.
S lika 5: Č asovne sov isn ice vertika ln ih  kom ponent prem ikov 
za opazovalne kolce št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, II in V.
Št. V r s t a  z e m l j i n e
Sestavina Konsistenca 
K pri 
vstavitvi 
v strižne 
aparate
Plastičnost Strižna
odpornostgliDa 
< 0,002
%
prah
0.002-0,02
%
meja
židkosti
Wg%
indeks
plastičn.
P % Ct/m 2 9
1 rdečkasta ilovica — — 1,1 36 15 1,0 26° 30’
2 dolomitni prašnati pesek m a lo  g lin o v it, s  p r a h o m  in  p e sk o m 1,0 26 9 1,0 30° 15’
3 preperina skrilavca in laporja — — 1,1 32 14 1,2 32° 15’
4 rjavo rdeča preperina skrilavca in laporja 8 17 0 31 16 0 32°
5 zelenkasto siva preperina skrilavca in laporja 7 18 0 30 12 0 33° 10’
6 temno rjava dolomitna preperina 4 10 0 27 12 0 36°
7 temno siva glina 52 32 0 95 60 0 11° 20’
4. Geomehanska analiza stabilnosti
S sondažam i žal ni b ila  g lobina 
d rs in e3 zanesljivo  ugotov ljena. V se­
k ak o r smo mogli spoznati, da gre za 
globoko drsen je , k i sega od odlom- 
nega  robu  ob prelom nici na jugoza­
padu  v se  do doline po toka  Sušice. 
To p o tr ju je jo  zlasti: a) kon tinu irna  
robna razpoka, n jen a  lega in oblika 
na  severn i stran i plazu, b) dejstvo , 
da im ajo  v e lik i prem iki n a  zgornjem  
odlom u svoj ekv iva len t sam o v  raz- 
sežnih  po ru š itv ah  ob potoku, c) sle­
dovi g lobokega p lazen ja  ob severn i 
bočni robnici plazu, pod ukopom  
ob prog i (slika 6) in v  nasipu, nasu-
Slika 6: S ledovi g lobokega p lazen ja  
ob severozapadnem  robu plazu  sev e r­
no od železniške proge 
(Foto J. Duhovnik.)
tem  nad  potočno dolino; m ed n je  
spada  tud i prem ik za je tja  pri stu ­
dencu  n a  k o ti 717 za blizu 10 m pro ti 
dolin i potoka, ne da bi se za je tje  
po rušilo  ali izvir zm anjšal; d) značaj 
g lavn ih  razpok, e) ve likost in sm er 
v ek to r je v  prem ikov.
S lika 7 p rikazu je  stab ilnostno  an a ­
lizo za p rečna  p rofila  C 200 in C 300 
(glej situacijo) ob p rivzetku  n a jk ra jše  
(valjaste) p retežno  ravn inske  drsine, 
ki veže odlom ni rob z dolino Sušice. 
S tab ilnostne  analize  so b ile izvršene 
s supozicijo , da je  sredn ja  poroznost 
p lazn ih  gm ot n  =  15%4, svo jska  teža  
trdne  substance  2,7 t/m 3 te r v lažnost 
ta l n ad  g ladino podzem ne vode 5% . 
Samo za površinske lam ele nad  su-
ponirano glad ino  podtaln ice (lamele 
1', 2' in 3’ profila C 200 te r 1’ in 2’
profila  C 300) smo upoštevali m anjšo 
svojsko težo  (2,65 t/m 3), a večjo  
kom paktnost (m anjšo poroznost) no- 
rijskega  dolom ita; vzeli smo srednjo  
p rostorn insko  težo  2,5 t/m 3. R aziskavi 
sta bili n ap rav ljen i na jp re j (A) brez 
upoštevan ja  p rep o jitv e  ta l s p ada­
vinsko oz. podtalno  vodo, drugič (B) 
ob upoštevan ju  kon tinu irne  stru  j a- 
joče pod ta ln ice  z začrtanim a p ri­
vzetim a g lad inam a (precejnim a lin i­
jam a). Pogoj, da je  tik  p red  zdrs- 
n itv ijo  v so ta  m om entov tangenc ia l­
n ih  kom ponent težnostn ih  sil zem lji­
ne in vode en ak a  vsoti m om entov 
tangenc ia ln ih  kom ponent reak tivn ih  
sil, ( je  s tg  <¥n pom noženih ak tiv ­
n ih  norm aln ih  kom ponent težnostn ih  
sil, odštevši (pod B) vp liv  vzgona na 
vodno in  trdno  sestav ino), je  dal n a ­
slednje  v red n o sti za zdrsn itev  po­
trebnega ko ta  strižnega odpora <fn
P r o f i l
A B
b rez z vzgonom  in
vzgona ' S tru jn im  pritiskom
C 200 1 9 °  4 0 ’ 2 7 »  4 0 ’
C 300 2 1 °  1 0 ’ 2 8 °
Če suponiram o več jo  sredn jo  poroz­
nost, se pokaže vp liv  vzgona in stru j- 
nega  p ritiska  v  še več ji meri, ne  da 
bi se rezu lta t b is tveno  izprem enil. Ta­
ko bi dobili ob supoziciji, da je  sred ­
n ja  poroznost 30 odsto tkov, svo jska 
teža trdne  substance  2,7 t/m 3 in v laž­
nost ta l nad  g lad ino  podzem ne vode 
10 odsto tkov  (izvzemši zopet p ro s to r­
n insko težo  lam el iz n o rijskega  dolo­
m ita n ad  g lad ino  podtaln ice, ki je  su- 
pon irana  z 2,35 t/m 3) nasledn je  v red ­
nosti k o ta  strižnega odpora (pri n ič ­
ni k o h ez iji):
A B
Profil b rez z vzgonom  in
vzgona stru jn im  pritiskom
C 200 1 9 °  4 5 ’ 2 8 »  4 0 ’
C 300 2 1 »  3 0 ’ 2 9 »  3 5 ’
A ko bi suponirali p ri isti vodni 
g lad in i ob prelom nici popolnejšo , 
v išjo  p repo jitev  pobočja  in  lu k n ji­
čavost 30%, bi dobili za 9n p r i  
u p o števan ju  vzgona še v eč ji v red n o ­
sti: do 32° za profil C 200 in  do 
36° za profil C 300. Toda tak šn e  p o ­
po lnejše  p repo jitve  so m anj v e rje tne . 
R ealnejše  se nam  zdi, da tolm ačim o 
p reosta lo  razliko m ed  9n in  9  po 
lab o ra to rijsk ih  p re isk av ah 6 (okrog 
32°, glej pod 3) v  neis točanosti ak ti­
v iran ja  polne strižne  odpornosti v 
he terogen ih  tleh  z različnim i no rm al­
nim i napetostm i ob drsin i7 te r  v  k o n ­
cen trac iji d robnejših  g linastih  frakcij 
ob n ek i tek tonsko  p red ispon iran i 
narivn i drsni p loskv i.8
Po m enju  geologov je  tak šna  na- 
rivna  p loskev  v e rje tn a  ali v sa j glede 
na  celo tno geološko sestavo  in tek ­
ton iko  področja  n i izk ljučena. N e­
dvom no je, da p ri nagubanosti in 
p relom ljenosti p las ti p laz n i kon- 
sekven ten  — razen  v  posam eznih 
odsekih! Razvoj kon tinu irne , dasi 
v e rje tn o  s topn jaste  in  n izko vzva- 
lovane d rsine v  g lob inah  do 50 m pa 
je  težko um ljiv, ako ne  p redpostav i­
mo neke vzdolž sed an je  d rsine usm er­
jene  predhodne tek to n sk e  poruše- 
nosti.
N ekoliko g lobokejše  d rsine v  obli­
ki krožnega loka  ali logaritem ske 
sp ira le  so stab ilnostno  neka j (a ne 
bistveno) neugodnejše , toda  geološko 
tež je  razum ljive. Razen teg a  želimo 
opozoriti na  dobro p rik lju č itev  ra v ­
n inske  drsine dnu  doline v  raznih 
profilih, na  zadovo ljivo  sk ladnost s 
podatk i sond, čep rav  ti n iso mogli 
drsine docela ja sn o  nakazati, te r  n a  
sk ladnost z lego in  obliko severne 
robne razpoke; ta  je  v  spodnjem  
delu  usm erjena po padu  p las ti v  po­
bočje  in priča, da sega  d rsina  n ižje 
od robne razpoke. T udi zobati plazni 
re lief sredi plazu (detajl A na sliki 
2) se da pri d rsen ju  po rav n i podlagi 
razto lm ačiti s tem, da se po zdrsnitv i 
p redn jega  dela te ren  za odrivom  se ­
sede v nasta lo  šp ran jo .
S lika 7: S tabilnostna analiza  za  p rečn a  profila C 200 in  C 300.
5. Zaključek
R aziskava plazu p ri Z alesini doslej 
ni dala  niti o d rsin i n iti o g lad inah  
podzem ne vode precizn ih  podatkov." 
V endar obsto je  zlasti g lede na  re ­
zultate stab ilnostne  analize m očne 
indikacije, da s ta  eden  g lavn ih  ini- 
c ia to rjev  d rsen ja  vzgon in stru jn i 
pritisk . Ta dva zm an jša ta  po prepo- 
jitv i ta l norm alne kom ponente n a ­
petosti ob drsini, v  tem  ko se ta n ­
gencialne kom ponente  celo povečajo .
V erje tno  je  o b sta ja la  v  teh  rab e lj­
sk ih  p lasteh  osnovna tek tonska  p re ­
dispozicija za d rsen je . P rvi pogoj za 
ak tiv izacijo  tak šne  la ten tn e  drsine 
je  m ogel biti podan, ko je  potok 
svo je  korito  dovolj globoko erodiral. 
V oda je  potem  skozi s to le tja  ali de­
se tle tja  izpirala d robne frakcije  te k ­
tonsko poškodovan ih  zem ljin  pro ti 
la ten tn i drsini. R azm erje m ed striž­
nim i in norm alnim i kom ponentam i 
nape to s ti je  po sta ja lo  ob p repo jitvah  
ta l za takšno  podlago v  la ten tn i drsini 
kritično. P ričeli so se postopni, n a j­
p re j m ajhni d rsni prem iki, ko t jih  
opazujem o tudi pri strižn ih  p re isk a ­
vah  ob napetostih , k i so še p recej 
pod zdrsnim i. U stv a rja la  se je  zgla-
* Ta štud ija  o p lazu  pri Z alesini je  
b ila nap rav ljen a  v  ok tobru  1952 in je  
tudi o b jav ljena  v  času, ko raz iskoval­
na  dela  še niso zak ljučena. O prta  je  
na  supozicije, ki n iso  vse  dokazane 
z neposrednim i dognanji, tem več slo­
ne delom a sam o n a  ind ikacijah . Zato 
ta  razp rava  še n i zak ljučno  poročilo  
o p rob lem atik i teg a  izrednega plazu. 
V endar je  av to r m nenja , da m ore 
biti ob java  dosedan jih  analiz že da­
nes zanim iva, pom em bna in koristna. 
Če bodo ta  izv a jan ja  izzvala  n asp ro t­
na  m nenja, bo m ogla b iti jav n a  s tro ­
kovna d iskusija  k o ris tn a  tako  za raz­
jasn itev  splošnih  po jm ov o te v rs te  
geom ehansk ih  problem ih kakor za 
vp rašan je  sanacije  ozirom a za v p ra ša ­
n je  p ridob itve  p o treb n ih  osnov za 
preso jo  stab ilnosti in za sanacijo  pri 
tem  in  pri podobnih  plazovih.
Tu ob jav ljena  š tu d ija  o plazu pri 
Z alesini je  drugi del re fera ta , ki ga je  
im el av to r na  4. le tn i skupščini Jugo­
slovanske sekcije M ednarodnega dru­
štva za mehaniko tal in fundiran j e v 
A rand je lovcu  15. novem bra  1952 pod 
naslovom  »Izkustva iz analize dveh 
velikih plazov v  Jugoslaviji«.
1 Za p re iskavo  so bili odbrani do­
volj drobnozrnati vzorci, ki jih  je  bilo 
m ogoče v  labo ra to riju  p re isk a ti z obi­
čajnim i strižnim i apara ti. Raziskava 
tako  odbranih  vzorcev  seveda ni m o­
gla pokazati neposredno  strižne od­
pornosti celo tne h e te ro g en e  gm ote, ki 
sesto ji razen iz tak šn ih  d robnejših  tu ­
di iz več jih  skaln ih  kosov. K er pa 
smo v  p reiskavo  v k ljuč ili vzorce vseh 
najbo lj d rs ljiv ih  sestav in , kar jih  je  
bilo m ogoče doslej spoznati na pov r­
šini p laznega področja, v  d rsin i na 
odlom u, v  velikem  (»belem«) ukopu
je n a  d rsna  p loskev z vse m anjšo  od­
p o rnostjo . Ob posebno in tenzivn i 
p rep o jitv i je  prišlo  do p rvega  več jega  
drsen ja .
Sam o »mazanje« drsne p loskve za­
rad i p rem očitve ob večjem  deževju  
je  m anj verje tno . Saj kažejo  sta ln i 
izv iri n a  to, da je  g loboka d rsina 
v e rje tn o  vedno vlažna.
D om neva, da je  s tru ja jo ča  pod ta l­
n ica, k a te re  g lad ina se ob velikem  
d ežev ju  nev arn o  dvigne, g lavn i vzrok 
p lazen ja , n av a ja  k  sanaciji p lazu  z 
d ren iran jem . V prašan je  pa je, ali je  
u spešna  d renaža izvedljiva. V seka­
kor bi m oral biti izpeljan  g lavni 
d renažn i vod v  v a rn ih  trdn ih  p lasteh  
pod d rsino  (drsnim pasom ), do drsine 
pa  bi segali sam o stransk i drenažni 
odtoki. D rsina je v erje tno  preveč 
neenakom erno  oblikovana, da bi ji 
m ogli d renažn i vodi na  v eč ji dolžini 
v a rn o  slediti, segajoč sam o s tem e­
nom  n ad  njo . —  V prašan je  uč in k o ­
v ito s ti d renažnega sistem a, k a k r­
šen  bi bil tehn ično  izvedljiv , se 
re šu je  s preizkusnim  drenažnim  ro ­
vom,
D ruga m ožnost sanacije  bi b ila  v 
tem , da se plazne m ase brez p red ­
hodne drenaže  ali z delno drenažo
Pripombe
nad  progo, ki ga je  bilo treba  zaradi 
p rem ikov  plaznih  gm ot sta lno  odko­
pavati, da lje  m ed izrinjenim i gm ota­
mi, v  sondažnih  jaških , v  d renažnih  
ja šk ih  in sondažnih vrteh , so m ogle 
dati tak šn e  labora to rijske  p re iskave 
v sek ak o r spodnjo  m ejo strižne od­
pornosti, k i nas je  p ri geom ehanski 
analizi z lasti zanim ala. Pri ap likaciji 
re zu lta to v  teh  labo ra to rijsk ih  p re ­
isk av  za analizo  stab ilnosti smo mogli 
u p o štev a ti tud i izkustvo, da je  v  h e ­
te ro g en i zd robljen i hrib in i za strižno 
odpo rnost m erodajna neodpo rne jša  
se s tav in a  iz d robnejših  zrn, če je je  
to liko , da p rep reču je  neposreden  
kon tin u iren  k on tak t m ed velik im i zrni 
(kam ni, skalam i).
2 Podrobnih  podatkov  o legi in  g lo­
bini p re isk an ih  vzorcev  ne  navajam o, 
k e r  p red s tav lja jo  p reiskani vzorci — 
razen  vzorca  7 —• sestav ine p lazn ih  
gm ot, k ak ršn e  se dobe po vsem  pod­
ročju  in v  različnih  g lobinah plazu. 
— V ečinom a si bili p re iskan i vzorci 
vzeti iz globin  pol do 2 m od ted an je  
površine . P redstav lja jo  pa n. pr. 
vzorci, v ze ti v  pobočju  ukopa, zem ­
ljino  iz g lobine m nogo m etrov  pod 
p rvo tno  površino  te rena  in — zarad i 
sp ro tn eg a  odkopavan ja  n arin jen eg a  
m a te ria la  v  ukopu — na ka te rih  m e­
stih  tu d i nek a j m etrov pod p rvo tno  
površino  ukopnega pobočja.
3 N ajb rže  gre  bolj za nek  drsni pas 
(drsno cono). N i verje tno , da bi se 
m ogla v  tak o  heterogenem  m ateria lu  
izob likovati v  to likšn i razsežnosti en o ­
v ita  zvezna p loskovna drsina.
4 V  p eskas to  zem ljino zd rob ljena in 
v  ilov ico  p rep e re la  hribina, ki se n a ­
h a ja  v  drsnem  pasu  najbrže v  velik i
— po predhodnem  kanaliz iran ju  po ­
toka  v  trdnem  desnem  bregu  — tako  
prelože, da se doseže stabilno  stan je . 
E kstrem ni k rite riji, s katerim i se an a ­
liz ira  obsto ječ i plaz, bi mogli dati 
osnovo za stab ilnostno  pre izkušn jo  
na  novo  razpore jen ih  m as10.
N ajp re j se je  iskala  m ožnost p re ­
ložitve proge. Ker je  p reložitev  v 
tem  p rim eru  zarad i težkih  topog raf­
sk ih  in  geoloških  p rilik  zelo draga, 
je  v  š tud iju  m ožnost sanacije  po 
n av eden ih  sm ernicah. Razen teg a  
so bili izvedeni lokaln i zaščitn i u k re ­
pi za vzd rževan je  proge ko t u red itev  
v to k a  po toka  v propust, ub laž itev  
ukopnega pobočja  ob progi in  dre- 
n iran je  p laznega pobočja tik  nad  
progo izven robnice plazu. Prem iki 
b rega pa se sta lno  opazujejo  in b e ­
ležijo.
*
Pri ses tav i teg a  poročila  mi je  
ko ristno  služila dokum entacija  s tro ­
kovn ih  kom isij, v  ka te rih  sem  sodelo­
val. Z lasti d ragoceno  pa  mi je  bilo  
sodelovan je  z docentom  Dušanom  
Kuščerjem, ki je  tako  pri te rensk ih  
ogled ih  ko t v  m nogih pogovorih  ko t 
geolog m oje analize  kon tro lira l in 
dopolnjeval.
m nožini, im a pač poroznost nad  30 
odsto tkov. K er pa  sesto ji p lazina — 
kot kaže profil v  velikem  (»belem«) 
ukopu  ob železniški progi — v erje tn o  
v pretežnem  delu  iz kom paktnih  p la ­
sti, je  k ljub  tem u, da je  zlasti celiča- 
sti dolom it rab e ljsk ih  slo jev  precej 
porozen, v eč ja  srednja poroznost od 
15 odsto tkov  m alo verje tna .
5 Pri g lobokih  drsinah  je  vp liv  ko ­
hezije, če jo  tolm ačim o kot strižno 
odpornost pri n ičnem  norm alnem  tla ­
ku, razm erom a m ajhen.
6 2 e  v  pripom bi 1 smo pojasnili, kaj 
nas up rav iču je , da prim erjam o zdrsne 
pogoje  ce lo tnega  plazu s pogoji, ugo­
tov ljen im i n a  m alih labo ra to rijsk ih  
vzorcih. H eterogena m asa plazine po 
našem  p reu d ark u  n im a m anjše striž­
ne odpornosti od n jen ih  najbo lj d rs­
ljiv ih  sestav in . Z labora to rijsk im i raz­
iskavam i smo skušali ugotoviti drslji- 
v o st te h  sestav in . D rsino je  p re v r ta ­
lo več sond, ne  da bi n a le te le  n a  d ru ­
gačne zem ljine od tistih , ki se dobe 
na  površin i ali v  ukopu  m ki so bile 
raziskane.
7 Pod različnim i norm alnim i tlak i se 
zlasti v  h e te ro g en ih  tleh  ak tiv ira  ce­
lo tn a  strižna odpornost pri različno 
velik ih  prem ikih . Zato upade v delih 
d rsine strižna  odpornost že pod svojo 
m aksim alno v rednost, ko se v  drugih  
delih  šele polno uveljav i.
8 M alo pa je  verje tno , da bi se s 
tem  ustv a ril kon tinu iren  drsni pas, ki 
bi bil b is tveno  bo lj d rsljiv  od p re ­
iskan ih  d robnozrnatih  sestav in  p lazi­
ne. T olikšne k oncen trac ije  d robnih  
g linastih  frakcij v  drsnem  pasu  ni 
odkrila  no b en a  od sond, ki so drsino 
p rev rta le .
9 Z načaj d rsine oz. d rsnega pasu  
bo ugo tov ljen  s sondažnim  drenažnim  
rovom, ki je  p redviden. Za ugo tov itev  
g ladine pod ta lnega  s tru jan ja  bi p ri­
šla v  poštev  neposredna p iezom etrska 
m erjen ja  n a  več m estih  sredi plazu in 
sicer v  daljši, zlasti v  deževni dobi. 
Dala pa  bi zanesljive  podatke  sam o 
v dovolj p ropustn ih  dolom itnih sk la ­
dih (zlasti v  področju  g lavnega do­
lom ita). V  m anj p ropustn ih  g lina­
stih  h rib inah  bi drenažno  odcejan je  iz 
zgornjega pasu  kap ila rne  in pronicu- 
joče vode te r  s površine  motilo m er­
jen je  g ladine pod taln ice. Razen tega 
bi b ila  zarad i v e lik ih  prem ikov iz­
vedba p iezom etrsk ih  v rtin  težavna in 
m ožnost n jih  vzd rževan ja  tvegana . Pri 
analizi rezu lta to v  m orebitn ih  takšn ih  
opazovanj pa  bi b ilo  vsekako r treba  
upoštevati m ožnost, da se je  plaz ob
velik ih  dosedan jih  prem ik ih  delom a 
že sam  dren irah  Za to  obsto je  n e ­
ka te re  indikacije. V zpored iti bo treba  
tud i razm erje m ed dosedanjim i in n a ­
daljn jim i oscilacijam i prem ikov.
10 Podrobna tehn ična  štud ija , ki naj 
bi pokazala, ali re lie f dov o lju je  tak š­
no reš itev  problem a in ali je  takšna 
reš itev  ekonom sko up rav ičena , žal še 
ni izvršena.
In g . M artin  Obran: DK 627.844 : 624.04
O dimenzioniranju tlačnih jaškov
T lačn i cevovod i in tlačn i ja šk i 
(Druckischächte) so konstrukci­
je, ki d ovajajo  vodo iz vodosta- 
na do turbin . M edtem  ko so t la č ­
ni cevovod i položeni po pobočju  
na fik sn ih  točkah in ob ičajno po­
k riti s p la stjo  zem lje, so tlačn i 
ja šk i zgra jen i v  h rib in i (skali).
Že n a  p rv i p ogled  je  v id eti, da 
bo za ja šek  v  dobri trdni sk a li 
zad ostova la  m nogo tan jša  p loče­
v in a  kakor p a  za prosto po zem ­
lj i p o loženi tlačn i cevovod. Zato 
so pred približno 30 le ti 'kon­
stru k to r ji iz  ekonom skih  (razlo­
g o v  n adom eščali tlačn e cevovode  
s tlačn im i jašk i, k jer  so to do­
p u šča le geološke razm ere terena. 
Š ted n ja  z jek lom , ki je  bilo že po 
p rv i sv e to v n i vojn i precej dra­
go;, j ih  je  s ilila , da so isk ali take  
reš itv e  konstrukcij, za katere se  
p otrebuje čim  m anj jek la  pa če­
prav bi zah teva la  izvedba več  
d elovne sile.
(C elotni strošk i tlačn ega  .jaška 
v  m nogih  prim erih  sicer ne bodo 
nižji kot so strošk i cevovoda, pač  
pa bo poraba jek la  precej m a n j­
ša.)
G radnja tlačn ega  jašk a  pride  
v p oštev  v  tak i hrib in i, k i je 
sposobna p revzeti del obrem eni­
tv e  vod n ega  p ritiska. T lačni ja ­
šek  n am estim o tako, da im a do­
v o lj  k r itja  s  hribino, k a jti le  ta ­
krat p ride razbrem en itev  do iz ­
raza. Čim večji jo vodni pritisk , 
tem  d eb elejša  m ora b iti kritina- 
P ri vodnem  p ritisku  500 — 800 m  
je pri dobri skali potrebno ca- 
50 m, p r i s la b ši pa še več. V  te ­
renu, k jer  je  nevarn ost večjih  
posedanj ali prem ikanj, ne m o­
rem o g ra d iti tlačn ih  jaškov, ker 
nobena cev  n e bi m ogla  p revzeti 
tak ih  ob rem en itev . P ra v  tako ne 
m ore b iti govora o grad n ji t la č ­
n ega  cevovoda, k jer je  n ev a r­
nost p ovršin sk ih  plazov.
P rerez  tlačn ega  jašk a  je  ra zv i­
den iz sk ice 1. Iz statičn ih  raz­
lo g o v  vo lim o  vedno ok rogli pre­
rez. O brem enitev  z notranjim  
vod nim  pritiskom  povzroča v  j e ­
k len i cev i sam o natezne n ap eto ­
sti. P ro ti m orebitnim  zunanjim
obtežbam  od k atere ‘k oli stran i 
je pa tud i krožna ob lik a  naj­
ugodnejša.
N avadno lež i t la čn i jašek  po­
ševno, redk eje vertik a ln o , n jegov  
svetli prem er je  skoraj vedno  
večji od 1,0 m.
Slika 1
Izkop jašk a  poteka na ob ičaj­
ni m inersk i način . Prostor m ed  
hrib ino in  cev jo  zabetoniram o. 
P ri tem m oram o p aziti na dobro 
n abijanje betona, da se  beton čim  
tesn eje  p r ileg a  jek len e cev i in  
hrib ine ter da ne n astan ejo  »gne­
zda«, D eb elina  b etonsk ega obro­
ča znaša najm anj 25—30 cm. Za­
radi čim  b o ljšeg a  sod elovan ja  
hribine s cev jo  in jic iram o  med  
cevjo  in  betonom  in  hribino. 
P ra v  tako z in jiciranjem  zapol­
nim o razpoke v  hrib in i sam i, ki 
so n a sta le  m ed m iniranjem  ali 
pa so b ile  že prej v  skali.
Teoretične osnove statičnega 
računa
V  začetku  grad en j tlačn ih  ja š ­
k ov n iso  neposredno pri dim en­
zioniranju  u p o štev a li razbrem e­
n itv e  cevi od hrib ine, am pak so 
računali z v išjim i obročnim i nape­
tostm i v  ce v i do ca 2000kg/cm 2. 
K o so se m etode elek tr ičn ega  
va rjen ja  izb o ljša le , so  pri jašk ih  
v  dobri skali jem ali računske ob­
lo č n e  n ap etosti v  p ločev in i do 
4000 k g /cm 2. P rv a  štev ilk a  u stre­
za p rib ližno spodnji m eji p la stič ­
nosti, zad n ja  pa porušni trdnosti 
k oteln ih  p ločevin .
P r i tem  načinu  d im en zion ira­
n ja  so p red p ostav lja li precejšnjo  
razbrem enitev cevi od hfribine, 
če stvarn e obročne n ap etosti ne 
prekoračijo  d opustn ih . M eritve  
v n ekaterih  ja šk ih  so pokazale, 
da so bile s tv a rn e  obročne nape­
to s ti p ri n a jv e č ji ob rem enitv i 
n ižje  od dopustnih.
To m etodo d im en zion iran ja  
m orem o sm atrati za precej gro­
bo, ker ne u pošteva  la stn o sti h r i­
bine. P ri razm erom a sla b i sk a­
li pride lahko do n eu god n ih  pre­
senečenj. V  takem  p rim eru  je  
razbrem enitev  cev i od hribine  
precej m ajhna in  u teg n e  pri 
m anj k va litetn i p lo čev in i p riti 
celo do p oru šitve cevovoda.
D anes strem im o za tem , da čim  
točn eje u p oštevam o la stn o sti 
hrib ine pri ra zb rem en itv i cevo­
voda. Tako dobim o n a jta n jše  
m ožne debeline p ločev in e cev i 
in s tem  n a jcen ejše  konstru kcije.
N ap etosti in  d eform acije v ce­
v i, betonu in h r ib in i o stan ejo  v  
elastičn em  obm očju, v e lja  torej 
H ook-ov zakon. V es m ateria l (jek­
lo, beton, hribina) je  h om ogen  in 
izotropski. (Izo trop ijo  hrib ine  
m otijo  večkrat razpoke.)
V sa  obrem enitev  n o tran jega  
vod n ega  p ritisk a  se /razdeli na 
cevovod in  hrib ino. B eton sk i 
obroč ne prevzam e nobene obtež­
be am pak sam o p ren aša  del vod­
n ega  pritiska na hribino. P r i tem  
se  b etonsk i obroč stisn e . P red ­
p ostavljam o, da n astan ejo  v  be­
tonu  tako v e lik e  ta n g en c ia ln e  na­
tezne n apetosti, da b eton  razpo­
ka. V  takem  sta d iju  pa ne m ore  
p revzeti nobenih  obrem enitev. 
Take razpoke n astan ejo  običajno  
p ri večjih  vod nih  pritisk ih . S e­
veda je  odvisna tvorba razpok v 
naj večji m eri od n atezne trdno­
s t i  n earm iranega  betona. K er je  
ta  navadno m ajh na, b i b ilo  tv e ­
gan o račun ati z n jo. K olikor  
beton prevzam e obtežbo d elnega  
vod n ega  pritiska, im am o s tem  
dodatno varn ost k onstru kcije.
V es notranji vod n i p r itisk  Pi 
d elu je  najprej n a  cevovod, ki do­
bi p ri tem  radialne d eform acije. 
K o p ostane raztezek  ce v i enak  
regi, se cevovod  n aslon i na be-
ton, ta pa na hribino. B eton  in  
hrib ina nudita odpor e lastičn im  
radialnim  d eform acijam  cevi in 
se pri tem  tud i sam a elastičn o  
deform irata. P r it is k  cevovoda na  
beton n aj znaša p.,i k g /cm 2. P ri 
tem  je  cev  p revzela  del vod n ega  
p ritisk a  (pi—p„i) v  ob lik i natez- 
n ih  n apetosti. K er beton ne p re­
vzam e nobene obtežbe, se  p ren a­
ša p ritisk  p,,! preko n jeg a  n a  h r i­
bino. Ta p ritisk  kom prim ira sk a ­
lo, v  kateri n astan ejo  ta n g en c i­
alne natezne in  rad ialne tlačn e  
napetosti.
P r i p redpostavk i, da n apetosti 
v cevi ostan ejo  v  elastičn em  o b ­
m očju <oj dop., bo n astop ila  raz­
brem enitev cev i od hribine le  
takrat, kadar v e lik o st rege znaša
aidop . a
A  ( — g-— U - b - j )
V  prim eru, da je  rega  večja , je  
p ločev in a  cev i obrem enjena ob 
n aslon itv i na beton  preko dopust­
ne n apetosti.
Rege (prazni prostori)
S prazn im i prostori (regam i) 
niso m išljen e  praznine, ki n a sta ­
n ejo  zaradi slab ega  n ab ijan ja  
betona, kakor tud i ne po n ačrtu  
p red vid en e odprtine (n. pr. dre­
naža ipd.). R ege, k i igra jo  važno  
v lo g o  pri zm an jšan ju  razbrem e­
n itve cevovoda od hribine, so t i ­
sti m ajhni prazn i prostori, ki n a ­
stan ejo  zaradi e lastičn ih  d efor­
m acij betona in  hrib ine. Tem  
votlin am  se ne m orem o iz o g n iti  
pri nobeni, še tako dobri izved ­
bi. Pri sta tičn em  računu nredpo- 
stavljam o, da je  širina reg  en a ­
ka po vsem  obodu.
R ega, k i n astan e m ed cev jo  in  
betonom , izv ira  iz e lastičn ih  de­
form acij betona, m edtem  ko n a­
stane p razn in a  m ed betonom  in  
hribino zaradi e lastičn ih  d efor­
m acij hribine. S  časom  se obe  
v o tlin i sk on cen tr ira ta  m ed cevjo  
in  betonom .
Z in jic iran jem  m ed cevjo  in  
betonom , ter  m ed  betonom  in  h ri­
bino, kakor tudi v  sam i sk a li za­
polnim o predvsem  rege, ki n asta ­
nejo zaradi vezan ja  in  krčenja  
cem enta ter delno tud i rege zara­
di p la stičn ih  deform acij hribine- 
Tako dosežem o p recej dober k on ­
takt m ed p osam eznim i s lo ji, p o­
sebno p ri sred n je  debelih p loče­
v in ah  od 12—30 m m. P ri zelo ta n ­
kih a li pa d eb elih  p ločevinah  
dosežem o za tesn itev  težje in  sicer  
pri tank ih  zaradi p revelik e, p ri 
debelih pa zaradi p rem ajhn e po- 
dajnosti.
P ri računu zm an jšan ja  razbre­
m en itve cevovoda od hrib ine upo­
števam o sam o rege, k i ostanejo  
po izvršenem  in jiciranju .
1. R ega  m ed cevjo  in  betonom .
a) P o  končanem  vezanju  ce­
m en ta  n astan e zm an jšan je pro­
storn in e b etonsk ega  obroča. Za­
rad i m ajh ne debeline b etona je  
od d aja  top lote do časa in jicira- 
n ja  večin om a končana in po iz­
v ršen ih  in jek c ija h  n e ostane prak­
tično nobena praznina. Isto  velja  
tu d i za  rego, ki n astane med  
betonom  in  hribino. O bičajno na­
stan e  naj več ja  praznina v  tem e­
nu zaradi g rav itac ije , ki n avad ­
no o d lep i beton  od hribine. Z in ­
jic ira n jem  zapolnim o tu d i te 
praznine.
V  vsak em  prim eru  p a  ostane  
rega  zaradi oh lajenja  cevovoda  
z vodo in  sicer pozim i, ko im a  n aj­
n ižjo  tem peraturo. Te praznine  
ne m orem o z in jiciran jem  zates­
n iti. T a  rega  u streza  oh lad itv i 
za ca. 10° in  sicer p red p ostav lja ­
m o, da se sam o cev  ohladi. V e li­
k ost šir in e rege znaša
A lt  =  10-5 A t. ai 
A tc ^ lO 0 C; ai =  polm er cevi
K e r  je  jek lo  dober prevodnik  
top lote, se oh ladijo  tud i n otranje  
p lasti betona, kjer n astan ejo  tud i 
n a p eto sti zaradi tem peraturnih  
razlik . Če se ni že poprej, s e  bo 
po v se j v er jetn o sti sed aj o d lep i­
la  cev  od  betona, vendar bo na­
s ta la  rega  p red vid om a zelo  
m ajh na.
b) V p liv  k rčenja  cem en ta  je  
razm erom a m ajhen, ker v  večin i 
p rim erov  o stan e  beton precej 
vlažen . Le v  popolnom a su h ih  
odsek ih  pride do izraza, vendar  
šč iti h rib in a  beton tud i v  teh  p ri­
m erih  pred izsu šitv ijo . Za n a jn e­
u g o d n ejš i prim er n avaja  K ä st­
n er (po Saligerju) izraz
w  =  vodocem entni fak tor  
T s max =  čas v  m esecih , v  k a te ­
rih  se  k rčen je  p opolnom a kon­
ča, zn aša  približno 24 m esecev  
Tsi =  čas m ed zab eton iran  jem  
in  izvršen im i in jek c ijam i 
(a5—a,) =  debelina betona
c) R azlezenje (K riechen) je  fu n k ­
cija  p ritisk a . K astn er n avaja  (po 
S a ligerju )
A lk =  6.10-6 P a l ( \/ Tk max -
V T k i)  (a2 a i )
Tkmax =  čas v  m esecih , ko se  
k onča v p liv  razlezenja  (K rie­
chen) m orem o ga  v zeti ca- 30 m e­
secev
Tui =  čas v  m esecih  m ed za- 
b eton iran jem  in  p o sta v itv ijo  ja ­
ška v  obrat.
2. Rega med betonom in hribino
n astan e  zaradi lastn osti hribine. 
O značim o jo z A 2. V p liv  tem pe­
rature m orem o zanem ariti, ker je  
p od rejen ega  pom ena.
a) S ta ln a  p lastičn a  d eform aci­
ja  je  zelo važna, saj m oram o  
u p ošteva ti ra zra h ljiv o st hrib ine  
ok rog  jaška, ki je n asta la  zaradi 
m iniran ja . V elik ost sta ln e rad i­
a ln e d eform acije sk ale na robu  
ja šk a  je  fu n k cija  p ritisk a  p?2 . Za 
u g o to v itev  m odula s t is lj iv o s t i  
V|, (V erform u ngsm odu l) kakor  
ela stic ite tn eg a  m odula E h so  n u j­
no potrebne m er itv e  v  p oizk us­
nem  jašku . P r i prvi obrem enitvi 
izračunam o iz celotne deform a­
cije  m odul s t is lj iv o sti in še le  po 
izvršen ih  štev iln ih  obtežbah se 
p rib liža  p la stičn a  deform acija  
svoji m ejn i vrednosti- 
V  m nogih  p rim erih  se ta dva  
m odula (Vh in  Eh) zelo raz lik u ­
jeta . N) pr. P re y  - B aer poroča o 
m eritvah  raztezkov v  tlačnem  
rovu cen tra le Lucendro, k jer zn a­
ša  m odul s t is lj iv o sti v  sk rilastem  
p a ra g n a jsu  Vh =  120.000 k g /cm 2, 
ela stie ite tn i m odul Eh =  390.000 k g  
n a cm 2. R azm erje m ed n jim a
Vh
Z izm erjen im i vrednostm i^  v 
probnem  jašk u  m orem o izraču ­
nati rego, ki n astan e zaradi p la ­
stičn e  deform acijo hribine. K a st­
n er priporoča, izraziti p lastičn o  
deform acijo  v  razm erju  z e la stič ­
no v  ob lik i
1 Hlh +  1
A 2» =  vp E., ' m h ai ' Pal
p ri čem er je  treba določiti vP s 
poizkusnim i m eritvam i.
b) O razlezen ju  hrib ine zaradi 
d elovan ja  p ritisk a  p n 2 je  do da­
nes zelo m alo znanega, ker n i na  
razpolago rezu lta tov  m eritev . Če 
je  m era razlezen ja  (K riechm ass) 
enaka kot pri betonu m nogo­
k ratn ik  e lastičn e rad ialne d efor­
m acije na robu jaška, se bo sča­
som a razbrem en itev  jek lene cevi 
občutno zm anjšala .
K a stn er p red p ostav lja  za raz­
lezen je  (K riechen) h rib in e m n o­
gokratnik  e la stičn e  radialne de­
form acije  na robu jašk a  v  oblik i
Ask =  Eh mh a i.p „ i.
V  n a  j več j i  m eri je  odvisna v e ­
lik ost reg  od la stn osti hribine. 
H u tter in  Sulzer n a v a ja ta  za 
skupno v e lik o st rege
A m in — ca. 0 ,1 5% o a do A  max 0,4'n a
Te vrednost; m orem o sm atrati 
za okvirne, za n esljiv ejše  vredn o­
sti dobim o le  z m eritvam i Eh in
Vh.
Injiciranje
N am en  in jic ira n ja  je, doseči 
čim  tesn ejši s t ik  m ed cevjo, be­
tonom  in  hrib ino, k er le takrat  
pride razbrem en itev  cevovoda od 
hribine do v e lja v e . R ege, k i n a ­
stan ejo  pri vezan ju  cem enta, d el­
no od k rčen ja  cem enta in  p la ­
st ičn ih  deform acij, m orem o za-
tesn iti z in jek cijam i. Tudi razpo­
ke v  hribini, k i so n asta le  m ed  
m iniranjem  a li so že b ile prej, 
m orem o več  ali m anj zapoln iti. 
P ra v  tako m orem o in jic ira ti s la ­
ba m esta  (»gnezda«), k i so n asta ­
la  m ed betoniranjem . P raznine  
m ed cev jo  in betonom  ugotovim o  
s trk anjem  po cevovodu. (Zvok  
m ed p oln im i in  praznim i m esti 
je zelo različen), Gnezda m ed b e­
tonom  in  hrib ino je seveda m no­
go težje n ajti.
P r i in jiciran ju  m oram o paziti 
na v e lik o st  pritiska, pod k aterim  
in jiciram o zaradi u bočenja p lo ­
čev in e cevovoda- R azen teg a  je 
treba p rav iln o  izb rati razd a lje  in ­
jek cijsk ih  odprtin.
T vegano b i pa bilo, če bi po 
končanem  in jic ira n ju  pri dim en­
zion iran ju  cevovoda na n otran ji 
p ritisk  računali z zunanjim  pro- 
tipritiskom , izv irajočim  od in jek ­
cij na p ločev in o  cevovoda.
P ra v  tako je  tvegan o računati 
z razbrem en itv ijo  cev i od h rib i­
ne če n ism o injicirali, ker ne po­
znam o v e lik o sti reg.
Ce n i izg led ov  za uspešno in ji-  
ciranje, je  p rip oročljivo  o p u stit i  
in jek c ije  in  d im enzionirati cev  
na ce lo tn i n otran ji vodni p ritisk . 
N", pr. p ri slabi in  zelo razpokani 
hrib in i.
Razbremenitev cevovoda
R azb rem en itev  cevovoda s =
-----je  razm erje m ed zunanjim
P i
p ritisk om  in  notranjim  vod nim  
p ritisk om .
N asta le  rege delim o v  d va dela:
1. n eod visne od n otran jega  p ri­
tisk a
“ =  10'5 A  t . ai +  (y  Tsm.„ -  
—  \ 'T p i )  (a s— a i )
to je  zarad i oh lajenja  cevovoda  
in k rčen ja  betona;
2- odvisne od n o tran jega  pritiska  
ß P a l  =  ß  £ p i
ß = 6.10-6 (\/Tk m,s -  v/ Tm )(a ,—
P r i d a ljš ih  jašk ih , se debelina  
cevi z naraščajočim  notranjim  
pritiskom  vode veča  in  sicer ta­
ko, da obdržim o debelino cev i v  
posam eznih  od sek ih  konstantno. 
R azb rem en itev  cevovoda raču ­
nam o tako, da vzam em o napeto­
sti jek la  na spodnjih  koncih  po­
sam eznih  odsekov cevovoda ena­
ko dopustni n ap etosti Odop. Z ra­
čunom  razbrem en itve začnem o  
na spodnjem  koncu jaška.
Za razbrem enitev  dobim o po 
K astn erju :
ajdop —  S  .
“b in  „- +  n h m h+ l  
m h +
E narašča s  pojem ajočim  Pi. 
zato dobim o za razbrem enitev  
k rivu ljo  se sta v lje n o  iz posam ez­
nih n araščajočih  v ej h iperbole, 
ki seka k rivu ljo , ki sm o jo  dobili 
za razbrem en itev  cevovoda z m i­
n im alno debelino p ločevine.
2. R azb rem enitev  jašk a  po 
H u tterju  in  S ulzerju .
Za račun  razbrem enitve razli­
kujem o dve obm očji:
1- N o tr a n ji vod n i p ritisk  je  
m an jši od k ritičn ega  p <  p k, ki 
je  potreben, da postane deform a­
cija cevovod a  enaka reg i m ed  
cevjo  in  betonom , tako da se cev  
nasloni n a  beton.
V  tem  p rim eru  prevzam e cev  
ves p ritisk  in  računam o napeto­
sti po k o te ln i enačbi.
p . a
o =  -------s
2. V odni p r it isk  p je  v eč ji od 
kritičnega  p ritisk a  p k
P > Pk
N a p eto sti računam o po for­
m uli
3. Razbremenitev cevovoda brez 
upoštevanja reg s sodelovanjem 
betonskega obroča in hribine
V  tem  prim eru  izhajam o iz 
ravn otežnega  pogoja, da sta  de­
form aciji jek len e  obloge in  n o­
tra n jeg a  roba b eton sk ega  obro­
ča ter zu n an jega  roba b eton sk e­
ga  obroča in  n o tran jega  obroča  
h rib in e enaki. Po izen ačen ju  de­
form acij n a  teh  dveh m estih  do­
bim o u strezn i delež vod nega  
p ritisk a , k i odpade na jek leno  
oblogo, betonski obroč in  h ri­
bino.
Ta m etoda d aje  p reveč u god ­
n e rezu lta te  za razbrem enitev  ce­
vovoda, ker ne u p ošteva  reg  in 
rad ialn ih  razpok v  betonu in  h ri­
bini.
Praktični primer
N a sled n ji p rim er naj pokaže  
račun  razb rem en itve tlačn ega  
jašk a  v sred in i m ed vodostanom  
in  turbinam i, izračunano po raz­
nih m etodah.
P odatk i za ja šek  so n asled n ji:  
svetli prem er cevovod a  2a=4.50 m, 
debelina p ločevine s  =  22 m m, 
debelina b etonsk ega  obroča 0.75 m, 
E h =  120000 k g /cm 2, E,, =  210000 
k g /cm 2, Ej =  2100000 k g /cm 2, n ; 
=  0.3. R azlika  m ed m aksim aln o  
glad in o  vodostana in  u poštevano  
točko znaša A h  =  82.5 m. D in a ­
m ične učinke u poštevam o s 25% 
sta tičn eg a  pritiska- P ritisk  v  toč­
k i a zn aša potem
p =  . 1.25 =  10-3 k g /cm 2.
aV
+  d -
2 Eb a2 T" Eh
1 +  Oh
------ G - 2 o  .
■7—1 h
iV r)
(1—O2) a r ( l- r .3 )  +  -
9-2 9 S
T e ^  +  F
i +  Oh ( l Oh +  0h 7)
T -  1
O h = —  a2, ai, a, s  g le j skico 1.
- a i )  +  ( V p + V k )  j r -  ■ a t
to je  zaradi razlezenja betona ter 
p lastičn ih  deform acij in  raz leze­
n ja  hribine.
P o  K a stn erju  dobim o za raz­
b rem en itev  s =  Cl— ~~~
P i
a2, ai rad iji jaška  (glej skico).
T je  od visen  od razpokanosti 
skale; za popoln om a razpokano  
skalo v  rad ia ln i sm eri znaša  
T =  1, m edtem  ko v e lja  za h ri­
bino brez rad ia ln ih  razpok 7 = 2 .  
V  v ečin i prim erov  je  sk a la  delno  
razpokana v  rad ialn i sm eri, zato 
v e lja  re la c ija
1 < 7 < ?•
Za A k  je prip oročljivo , da bi 
p ri računu n a p eto sti u p ošteva li 
spodnjo in  zgornjo  m ejno  vred­
nost.
Ci =
1 1  S ,
1 +  i r In ^7
Pi P; a 2i
m h+ l  
nh m 7~
. a ;  nb =  K ;
s  =  d eb elin a  p ločevine  
m b =  P oisson ovo štev ilo  h r i­
bine
I. P o  K astn erju
1. R ega  po olila jenju  cev i po 
obratni vodi za 10°C /A i t=0.0227 
centim etrov.
2. K rčen je  betona: vodocem ent- 
ni fak tor W  =  0.60.
Tsmax =  24 m esecev
T si =  9 m esecev
A ls =  0.01 cm
a =  0.0227 +  0.01 =  0.0327 cm
nit, =  10
Za p lastičn e d eform acije in  
razlezenje h rib ine vzam em o za 
fak torje  Y p in  V k sp rem en ljiv e  
vredn osti od 1 do 3.
R ezu lta te  za razb rem en itev  s e ­
stav im o tabelaričn o  (g lej str . 146).
Razlezenje
betona
Vp 
_  E g
~  Vg
Plastična
deformacija Vk
Razlezenje
hribine ß =  (1 +  3 +  5) Ci Pi
Razbremenitev
=  Q  — —2- 
Pi
A Kt 
Pai
A 2p 
P ai
A 2 K
pai
0.000375 1 0.00208 1 0.00208 0.004535 0.615 0.175 0.440
r .000375 2 0.00416 2 0.00116 0.008695 0.501 0.142 0.359
0.000315 3 0.00624 8 0.00624 0.012855 0.422 0.120 0.302
i 1
II. P o  Hutter.i u in  S u lzerju
S podnja m eja ve lik osti reg  
AK„lin =  0.15%0 a =  0,0338 
Zgornja m eja  velikosti reg  
A K max =  0.4°/„„ a =  0.09 cm.
pk =  p K m i n  =  3.38 kg/cm2,
pKmax — 9 kg/cm2.
V obeh primerih je p>pk. Za y  vza­
memo srednjo vrednost j  =  1.5. Na­
petosti v jekleni oblogi izračunamo po 
prej navedenih formulah in dobimo
1. Za spodnjo mejo velikosti reg 
aj =  557 kg/cm2.
2. Za zgornjo mejo velikosti reg 
aj =  971 kg/cm2,
3. Za primer, da ni nobene rege 
aj =  314 kg/cm2.
Za primer, da prevzame cev ves 
notranji vodni pritisk, dobimo nape­
tost v cevi
a] =  P ' a =  1053 kg/cm2
Velikost reg primer 1 2 3
Obremeo. cevi v °/° 53 92 29.8
Razbremenitev v % 47 8 70.2
V elikost rege, p ri k a te ri n i več  so ­
de lovan ja  h rib ine  (aj <  adop)
A k =  (1 -  P2) =  0,103 cm.
Ej
3. R azbrem enitev  v  prim eru, da ni 
nobenih  reg, z upoštevan jem  sodelo­
v a n ja  betona  in hribine.
Po razdelitv i vodnega pritiska  na 
jek leno  oblogo, be tonsk i obroč in  h r i­
bino dobim o nasled n je  tangen tia lne  
napetosti
v  jek len i oblogi — 15 kg /cm 2
v  betonskem  obroču a“ =  13.7 kg /cm 2 
a2 =  6.6 kg /cm 2 
v hrib in i aJJ =  4.9 kg /cm 2
Prim erjava  rezu lta tov
Pod 3. iz računan i rezu lta ti so za 
razbrem enitev  cevovoda p reveč  ugo- 
ni. (Niso u p oštevane  rege te r  rad ia l­
ne  razpoke v b e to n u  in hribini.) Re­
zu lta ti po K astnerju  te r H u tte rju  in 
Sulzerju  se p recej dobro u jem ajo  (ra­
zen p ri m aksim alni regi), tak o  da m o­
rem o vzeti s p recejšn jo  zanesljivostjo  
razbrem enitev  ca. 30 odsto tkov. D ebe­
lina  cevi 22 mm (izračunana brez upo­
š tev an ja  razbrem enitve) bi se potem
zm an jša la  za 30 odsto tkov  k a r pom e­
ni p rih ran ek  ca. 700 kg jek la  n a  m1 
jaška .
VPLIV POSAMEZNIH FAKTORJEV
a) E lastic ite tn i m odul hribine.
Čim v eč ji je  Eh hribine, tem  večja
je  razbrem enitev . Z anesljive v redno­
sti za E h  dobim o le z m eritvam i raz- 
tezkov  v  poizkusnem  jašku . M erje­
n ja  n a  prizm ah kam enine ne  daje jo  
p rav iln ih  vrednosti in jih  zarad i tega 
ne  m orem o uporab iti za do ločitev  Eh. 
R ezultatov, ki smo jih  dobili z m erit­
vam i v hrib inah  podobne ses tav e  ne 
m orem o vzeti »per analogiam «, am ­
p ak  jih  im amo le za orien tac ijo . Če 
nim am o m eritven ih  rezu lta tov  je  p ri­
po roč ljivo  upoštevati v  računu  ver­
je tn o  spodnjo in zgornjo m ejo E h - 
P rav  tak o  je  treba izm eriti m odul stis- 
ljiv o s ti Vh.
b) Poissonovo število.
N ajzan esljiv e je  ugotovim o njegovo
v red n o s t na  podlagi m eritev . V  raču-
. .. m h + 1nu  n astopa  to  število  v i z r a z u -------- ■
m h
Čim v eč ji je  m h, tem  bližje 1 leži 
v red n o s t ulom ka. Če suponiram o 
spodnjo  m ejo mh =  5, dobim o za u lo ­
m ek v rednost 1,2, če pa vzam em o za 
zgorn jo  m ejo mh =  15, je  v rednost 
u lom ka 1,07. V ariac ija  mh p ride zelo 
m alo  do izraza pri slabi skali (nizek 
E h ,  veliki P), m edlem  ko je njen vpliv 
v eč ji p ri dobri skali.
c) E lastic ite tn i m odul betona.
O bičajno  vzam em o r. b =  10, to je
E b  =  210.000 kg/cm 2 p ri E j  =  2100.000 
kg n a  kvadr. cm. Ta v rednost ve lja  
za n iž je  napetosti betona, m edtem  ko 
se p ri v iš jih  nape to s tih  be tona  Eb 
zm anjšu je . Če cenim o za napetosti, 
p ri k a te r ih  beton razpoka, E b  =  
100.000 kg n a  kvadr. cm, znaša nb 
z= 21. S tem  se razb rem en itev  neko­
liko  zm anjša in  sicer bolj p ri dobri 
skali ko t pri slabi, k je r sploh ne  p ri­
de do izraza, m edtem  ko im a pri do­
bri skali podre jen  pomen.
d) E lastic ite tn i m odul p ločevine ce­
vovoda.
N avadno  je  cev  iz jek la , za katero  
v e lja  Ej == 2100000 kg na  kvadr. cm. 
V  dobri skali p ride razbrem enitev  
m nogo bolj do veljave,, če je  cev  iz 
kovine, ki je  bolj raztezljiva. Zaradi 
teg a  H u tter in Sulzer p red lagata , da 
je  tre b a  d a ja ti p rednost raztezljiv im  
m ateria lom  k o t so Al, Cu, Zn.
M otnje razbrem enitve
Pri računu  razbrem enitve smo p red ­
postavili, da je  rega  enake širine po 
vsem  obodu. Z arad i tega  so enake tu ­
di na tezne  napetosti, izv irajoče od 
n o tran jeg a  vodnega pritiska.
Če je  m ed beton iran jem  ostala  p raz­
nina ozirom a gnezdo, ki ga nism o in- 
jic ira li, lahko  pride do občutne m ot­
n je  n ap e to s tn eg a  s tan ja  cevovoda. Pri 
supoziciji, da je  gnezdo okrogle ob­
like in da je  n jegov  p rem er d m ajhen 
nasp ro ti p rem eru  cevovoda, lahko 
sm atram o, da delu je  p ločevina cevi 
na  tem  m estu  ko t vpeta  k rožna p lo­
šča, ob rem enjena s polnim  no tran jim  
vodnim  pritiskom .
N apetosti lahko  izračunam o po 
Föpplu (Drang und Zwang I. Bd.)
d2a =  0.1875 . p i  A r
s2
Ta izraz daje  dobre v rednosti do 
m ere proporc ionalite te , m edtem  ko 
dobim o v p lastičnem  obm očju preveč 
neugodne rezu lta te .
Če je  g lob ina prazn ine m ajhna, se 
bo p ločev ina  cev i naslon ila  na  beton  
preden  doseže m ejo p lastičnosti in 
n evarnosti po ruš itve  je  m ajhna. Pri 
g lob ji p razn in i u tegne na  robovih  
odprtine  n a s ta ti k ritičn i raztezek. N e­
va rn o s t po ruš itve  je  pri tan jš ih  p lo­
čev inah  v e č ja  k o t pri debele jših . Za­
rad i tega  upo raba  p reveč tank ih  p lo­
čev in  n i dovoljena.
Razen teg a  u tegne  pri večjih  odpr­
tin ah  priti do zasukan ja  cevovoda, 
k e r je  na tezna  sila  po obodu različna. 
V  obm očju prazn ine delu je  polni n o ­
tran ji vodni pritisk , v  ostalem  pa le 
delni. Če je  razlika natezne sile v eč­
ja  ko t tren je  m ed cev jo  in betonom  
te r sp rijem ljivost m ed obema, se bo 
cev  zasukala.
M otnje razb rem en itve  povzroča tu ­
di an izo trop ija  h rib ine in sicer zaradi 
razpok, k e r  se  zarad i n jih  e la s tic ite t­
ni m odul h rib ine  E sprem inja po 
obodu.
N apeto stno  stan je  cevovoda m otijo  
tud i odstopan ja  od krožne oblike. Za­
rad i teg a  dovo lju je jo  predpisi m aksi­
m alno to leranco . N. pr. po francosk ih  
predp isih  ±  1%.
Če hočem o doseči va rn o s t cevovo­
da za prim er, da razb rem en itev  v  do ­
ločenem  obm očju  cevovoda odpove, 
je  p ripo ročljivo  tako  dim enzionirati, 
da im am o koeficien t varnosti v ^  1'2, 
pri čem er vzam em o dopustno nape-
Op
to s t a dop ~  ~i~2 ^ je r  ozna^uj e aP
n ap e to s t jek la  n a  koncu p lastičnega 
obm očja °p  =  2700 kg na  kvadr. cm. 
Za rjav en je  cevovoda dodam o k  s ta ­
tičn i debelin i 1 do 2 mm.
Zunanji pritisk
T lačne ja šk e  gradim o navadno  le v  
dobri skali, tak o  da podp iran je  rova  
m ed gradn jo  običajno n i potrebno. 
M orebitn i p ritisk  hrib ine prevzam e 
betonsk i obroč in  na  p razen cevovod 
ne računam o nobenega pritiska.
N a p razn i cevovod delu je  v  m nogih 
p rim erih  zunan ji p ritisk  vode, ki je  v  
hribini. N osilnost cevovoda v vzdolž­
ni sm eri je  m ajhna, zato m oram o ce­
vovod  v  tak ih  prim erih  ojačiti. U klon- 
sko dolžino zm anjšam o s p rivarjen im i 
obroči (na zunanji stran i cevi). Tako 
o jačena  cev  m ore p revzeti m anjše  zu­
n a n je  p ritiske.
V  p rim eru  v eč jih  zunanjih  obtežb 
se dobro obnese dvojna cev  z b e to n ­
sko zapolnitv ijo , k i m ore prevzeti 
večje  pozitivne in  negativne  m om en­
te v  vzdolžni sm eri. Tako je  izveden 
razdelilni cevovod cen tra le  Innertk ir- 
chen v Švici. N am esto  zunanje  cevi 
m orem o izvesti arm irano  betonski 
obroč, ki je  p rav  tako  sposoben p re ­
vzeti v eč je  obrem enitve.
Če je  v  hrib in i v eč ja  količina vode, 
je  p ripo ročljivo  izv ršiti drenažo. V o­
do m orem o o d v a ja ti p ri »oknih« (Fen­
sterstellen) tako , da je  v  najneugod­
nejšem  prim eru  vodni p ritisk  enak  v i­
šinski razlik i m ed  dvem i okni.
Primerjava med tlačnim jaškom in 
tlačnim cevovodom
1. Pri tlačn ih  ja šk ih  ni nevarnosti 
zm rzovanja in  lavin .
2. Poraba jek la  je  m anjša, doba 
g radnje  p a  daljša .
3. K ontrola nad  cev jo  je  pri tlač ­
nih cevovodih  m nogo lažja, p rav  tako 
tudi m ontaža sam a, k e r se dela  na 
prostem .
L i t e r a t u r a .
J. Büchi: Zur B erechnung von
D ruckschächten  (Schw eizerische Bau­
zeitung  1921).
H. K ästner: ü b e r  d ie Bem essung 
von  gepanzerten  D ruckschächten  
(ö s te rre ich ische  B auzeitschrift 1951).
H. K ästner: N ebenw irkungen  in  der 
B eanspruchung von  D ruckschach t­
ausk leidungen  (ö s t. B auzeitschrift 
1947).
A. H u tte r in A. Sulzer: B eitrag  zur 
T heorie  und K onstruk tionen  gep an ­
ze rte r D ruckschächte. (W asser und 
E nergiew irtschaft 1947).
Povzetek
G radnja  tlačn ih  ja šk o v  je  ekonom ­
ska v  dobri skali, k je r  je  po rab a  je ­
k la  m nogo m anjša. Posebno pažnjo  
m oram o posvečati dobrem u n ab ijan ju  
betona, da ne  n a s tan e jo  gnezda, ki 
povzročajo  m otn je  v  razbrem enitv i. Z 
in jic iran jem  zapolnim o delno rege  in 
dosežem o bo ljše  sode lovan je  hrib ine.
Ing. V enčeslav  Funtek: DK 656.21:711.4-163
(497.12 L jubljana)
Ljubljansko železniško vozlišče
O d časa  do časa se po jav i p red  
jav n o s tjo  n o v a  reš itev  ljub ljan skega  
že lezn iškega vozlišča — pa zopet 
u tone v pozabo. Kako različne v a r i­
an te  so se po jav ile  v  šestdese tih  le ­
tih, odkar se  to  vp rašan je  p o stav lja  
k o t p rob lem  p red  nas! Sedaj, ko di­
sku tiram o o regulacijskem  n ačrtu  
m esta  L jubljane, je  potrebno, da se 
dokončno odločim o za neko  rešitev .
V se dosedan je  v a rian te  bi lahko  
razdelili v  neka j skupin, in sicer:
1. Železnice ostanejo  n a  svojem  
m estu, n a  T itovi in C elovški cesti pa 
izgradim o nadvoze ali podvoze.
2. železnice prem aknem o v  sm er 
sev e r —• jug  ali vzhod —  severoza­
hod  to liko , da  n a  nezazidanem  m e­
stu  zgradim o nadvoze ali podvoze na  
T itovi in  C elovški cesti:
3. železnice sm erno ostanejo  na  
svo jem  m estu, jih  pa  dvignem o ali 
znižam o to liko , da naredim o podvoze 
ozirom a nadvoze  cest;
4. Ž eleznice um aknem o iz sred išča 
m esta  in  zgradim o periferne čelne 
posta je .
V  teh  skup inah  so v  g lavnem  za- 
popadene v se  dosedan je  m nogošte­
v ilne  varian te . Seveda pa  im a v sak a  
skup ina  ve liko  štev ilo  razn ih  inačic.
N u jno  se  nam  vsilju je  vp rašan je , 
zakaj p ri to lik ih  v a rian tah  doslej še 
nism o n ašli na ju g o d n ejše  rešitve . Za­
htevam o nam reč  takšno  rešitev , k i 
nam  prom etno  tehn ične  in  u rban is tič ­
ne  prob lem e k a r  na jugodnejše  reš i 
ob n a jm an jš ih  stroških.
O glejm o si, kako  te  problem e re ­
šu je  p rv a  skup ina  varian t. Sedan ja
lega železnic je  v sek ak o r na jugod ­
nejša, o tem  se prepričam o že ob 
prvem  pog ledu  na  karto . V endar s 
tem, da elim iniram o dve prom etni 
vozlišči, še nism o rešili celo tnega 
problem a. P reostane jo  še p rav  tako  
nev arn a  križ išča  n a  Z aloški cesti, 
Č ernetov i ulic i in  še celo  v rs ta  p re­
hodov od C elovške do Tržaške ceste; 
pri tem  nism o p rav  n ič  upoštevali 
T ovarn iške ulice  in  vse  p rehode od 
Zaloške do D olen jske ceste. Ta sku­
pina to re j sam o delno reš i problem e 
prom etnih  vozlišč, ki p o sta ja jo  iz 
dneva v  dan obču tljive jš i tako  za 
cestn i k ak o r tud i za železniški p ro ­
met. C estnem u p rom etu  bodo postali 
še v se  n eu godnejš i z uvedbo  nov ih  
kom unaln ih  p rom etn ih  sredstev . Ta 
skupina p rav  tak o  ne  ustreza  u rban i­
stičnim  zahtevam , saj ostanejo  želez­
niške kuriln ice  n a  istem  m estu. Vse 
posta jne  zgradbe in n ap rav e  bi bilo 
po trebno  preu red iti, da bi ustrezale  
povečanim  zah tevam  prom eta.
Če bi delali nadvoze ozirom a pod­
voze n a  om enjen ih  dveh  cestah , bi 
m orali p o ru š iti obsto ječe  zazidane 
b loke in izkopati a li n asu ti široke 
ulice n a  več jo  dolžino. Z em eljska 
dela  bi zavzela  v e lik  obseg. Pri pod­
vozih bi m orali razen  tega  spelja ti 
posebne kana lizac ijske  vode.
P ro jek tan ti za  podvoze so izšli iz 
v rs t železn išk ih  s trokovn jakov , k a r 
nas še bolj u tr ju je  v  prep ričan ju , da 
so železniške lin ije  v  obsto ječih  tra ­
sah  na ju g o d n eje  položene. N advozi 
so neugodnejši, k e r  zah teva jo  večjo  
v išino in  v  zvezi s tem  daljšo  navoz-
no  ram po; zato  po trebu jem o večje  
ko lič ine nasipnega m ateria la  in  m o­
ram o porušiti v eč je  štev ilo  hiš.
Po drugi skupin i v a rian t b i m ora­
li ok ren iti sm er po sta je  iz sedan je  
lege vzhod — zahod v  lego  vzhod — 
severozahod  n a  m esto  za a rtile rijsko  
vojašnico , ker so tam  še nezazidane 
parcele . Če prem aknem o traso , nam  
zaradi podvozov n a  teh  m estih  ni 
treb a  porušiti to liko  obsto ječ ih  s ta ­
n o v an jsk ih  blokov. R azen teg a  tudi 
cestna  m reža ni tak o  m edsebo j­
no  povezana in  n i po treb n a  to lik ­
šna količ ina izkopov. V  podaljšku  
sta  izdelani dve v arian ti, in  sicer se 
ena  p reb ija  skozi p red o r pod Šišen­
skim  hribom  pro ti T rstu, d ruga  pa se 
v ije  izza h riba prib ližno po tra s i za­
čete proge V. kongresa . T a v a rian ­
ta  p redv ideva perife rne  to v o rn e  po­
s ta je  n a  p rik ljučn ih  m estih  sedan jih  
prog.
Ena v a rian ta  iz te  skup ine  skuša 
rad ika lne je  rešiti p rob lem  k rižan ja  
n a  T itovi cesti, k je r  je  cestn i prom et 
na jveč ji. Bodočo po sta jo  p redv ideva  
tako j za prehodom  Šm artinske ceste  v  
sm eri jug-sever, to  je  v  sm eri T itove 
ceste, in  izkoristi nezazidan i del za 
sedan jo  postajo , n ad a lje  pa  po teka  
po sm ereh, ki so n ak azan e  že pri 
p rv i v a rian ti te  skupine.
P rom etno tehn ično  ta  skup ina  v a ­
rian t ne  prinese  n ik ak ih  zboljšanj, 
tem več sam o om ogoča, da na  novih  
m estih  zgradim o ta k e  železniško te h ­
n ične  naprave , k ak ršn e  zah tev a  da­
n a šn ja  prom etna situac ija . U rban istič­
n i m om enti pa  se sam o za n ek a j časa
odmaknejo, že v  bližnji bodočnosti 
pa bi se znova pojav ili v  p rav  to likš­
nem  obsegu, Zazidalni načrt predvi­
deva na severovzhodu in na severo­
zahodu industrijske predele; po treb ­
na bo torej kom unalna prom etna 
zveza med tem a dvem a območjema 
in tak ra t se bodo sedan je  nep rije t­
nosti postaje in železnic pojavile na 
novem  mestu. Torej tudi ta  skupina 
varian t ne reši postav ljen ih  proble­
mov na način, ki smo ga kot pogoj 
dobre rešitve postavili v  začetku.
Tudi pri tem  m oram o poudariti, da 
so avtorji teh  v arian t izšli iz v rst že­
lezniških strokovnjakov.
Iz tre tje  skupine va rian t bi v  g lav­
nem omenili dve. Po p rv i bi dvignili 
železnice približno v  is tih  trasah  za 
toliko, kolikor je  potrebno, da pod 
njimi speljem o m estne ceste. Ta 
varian ta  v  prom etno tehničnem  po­
gledu ne pomeni n ikakega izbolj­
šanja, tem več naspro tno  poslabšanje. 
Poudariti moramo, da vodijo  vse že­
leznice po nasipih in bi bilo torej 
dviganje izvršeno precej nasilno, za 
trakcijo  pa celo neugodno, posebno 
če pogledam o vzdolžni profil do lenj­
ske proge. V sako povečanje  prom et­
nih naprav  na  dvignjeni n iveleti bi 
bilo skoraj nem ogoče ali pa vsaj zve­
zano z velikim i stroški. P rav  tako  ko t 
to velja  za prvo skupino varian t, tudi 
ta  varian ta  ne bi odstran ila  vseh ne­
prije tn ih  prom etnih vozlišč.
Po drugi varian ti te  skupine bi po­
globili železnico v  is tih  trasah, k jer 
so že sedaj položene proge. Ta v a ­
rianta obdrži ugodnost dosedaj izvr­
šenih železniških prog, kar pomeni 
določene prednosti v  prom etno teh ­
ničnem vidiku. To, k a r smo navedli 
pri prvi skupini v a rian t glede pro­
m etnih vozlišč na sedanjih  prehodih 
v nivoju, je  pri tej varian ti mnogo 
bolj radikalno rešeno. V  urbanistič­
nem oziru se sicer v  sredini m esta 
pojavi neljub jarek , ki bi ga pa lahko 
izkoristili pri določeni obdelavi kot 
poseben urbanističen  elem ent. ,'Tak 
jarek  je mogoče na  poljubnem  me­
stu prekoračiti, k ar sicer p redstav ­
lja  izdatek, ne pa neprem ostljive za­
preke.
Sicer današnja železniška linija ne 
predstav lja  neprem agljive ovire, 
je  pa že tako m očno zraščena v 
mestni organizem, da je  vsaka  spre­
memba vezana na  neko večjo  opera­
cijo.
Zanim ivo je, tudi to  moramo po­
udariti, da so p rvo varianto , to je  
dviganje, predlagali železniški stro ­
kovnjaki. Drugo, to  je  poglobitev, pa 
so predlagali neželezniški strokov­
njaki, obdelali pa so jo  tem eljiteje 
železničarji.
V poslednjo skupino so uvrščene 
tiste variante, ki vse železniške p ro ­
ge izbrišejo iz področja m esta in jih  
prenesejo na n jegove tangente. Že­
lezniške postaje so p ro jek tirane kot
čelne v  predm estjih , in to  na  zelo 
različnih m estih. Ena od v a rian t p red ­
laga posta jo  približno pri Žalah, d ru ­
ga na  Ježici, tre tja  v  Trnovem, če­
trta, na jnovejša , pa p redvideva tako  
čelno posta jo  ob C elovški cesti p ri­
bližno tam, k je r je  bil p reje  p rostor 
ljub ljan skega  velesejm a.
V se te varian te  pom enijo v p ro ­
m etno tehničnem  vidiku neko po­
slabšan je  glede na sedanje stan je , ko 
im amo v  L jubljani prehodno p o sta ­
jo. Če odm aknem o osebno posta jo  od 
sred išča m esta, pa m oram o seveda 
kom unalne prom etne mreže organizi­
rati glede na  nov položaj.
S tem  smo poskusili na k ra tko  in 
grobo obdelati razne skupine v a ri­
ant. Če bi se hoteli dotakniti vsake 
v arian te  posebej, ne bi dobili n iti 
grobega pregleda. Ocena, ki je  dana 
za vsako  skupino variant, je  sicer n e ­
popolna, je  pa skupna za vse  razne 
v arian te  v  posam ezni skupini. V er­
je tno  bo vsakdo pogrešal p rim erjavo  
stroškov  za vsako skupino varian t. 
P rim erjati stroške je  nam reč nem o­
goče, ker so za posam ezne inačice 
g radbeni stroški zelo različni, Pa 
tud i p rim erjava  stroškov, ki je  n a ­
vzno ter skupine izvršena, ne vsebuje  
istih  e lem entov tako  v pogledu že­
lezniško tehničnih  nap rav  k ako r tud i 
ostalih  elem entov dolnjega u s tro ja  in 
kom unalnih  naprav. P rava p rim erja ­
va bi zah tevala  obsežno delo, ki ga 
lahko opravi samo tehnični biro.
V endar bi mogli na  tem  m estu 
ugotoviti nekaj načeln ih  napo tkov  za 
izbiro varian t. Prvo, k a r m oram o 
zah tevati, je, da dosežemo z zg rad it­
v ijo  tehn ičn ih  naprav  zadovolji- 
ve jše  odvijan je  delovnih procesov. 
Dohodki, ki izvirajo  od cenejšega 
procesa, so nam  na razpolago za in ­
vestic ije  za m odernizacijo naprav . 
V saka skupina va rian t pa zah teva 
popolnom a druge stroške, ki z m oder­
n izacijo  železniško tehničnih  nap rav  
nim ajo nič skupnega. Če je  tem u ta ­
ko, ali je  mogoče, da bo železnica to 
v  doglednem  času gradila?
O glejm o si prvo skupino; kakšne  
koristi im a železnica, če zgradi pod­
voze ozirom a nadvoze na  T itovi in 
C elovški cesti? P rihrani si m esečno 
6 uslužbencev, kar p redstav lja  le tno  
720 tisoč ali v  25 le tih  18 m ilijonov 
d inarjev ; to  bi kom aj zadostovalo  za 
po rušen je  »bavarskega dvora«.
Pri drugi skupini v a rian t je  treba  
nap rav iti celoten 'dolnji ustro j n a  n o ­
vem  m estu, razen tega  tudi še pod­
voze n a  T itovi in Celovški cesti. Pri 
tem  n iti ne  upoštevam o predora  pod 
Šišenskim  hribom, ki stane za dvo­
tirno  progo približno 800 m ilijonov 
d inarjev  za kilom eter. In k a j je  k o ­
nec koncev  železnica s tem  p ridobi­
la  glede zboljšanja delovnega p ro ­
cesa? N ičesar razen to, da je  po d a lj­
šala po t tovora v  sm eri p ro ti Trstu.
T re tja  skupina v a rian t ne  daje  že­
leznici nobenih  prednosti v  p rom et­
no tehn ičnem  v id iku  razen, da p ri­
h ran i po tr i uslužbence na  D olenjski, 
Zaloški, T ovarniški, Titovi, C elovški 
te r Č ernetov i cesti in po tr i n a  dveh 
službenih  m estih  v  Tivoliju, skupaj 
to rej 24, kar pom eni v  25 le tih  72 
m ilijonov d in a rjev  p rihranka. Ta p ri­
hranek  pa  je  v  prim eri z gradbenim i 
stroški zelo nizek.
In če pogledam o še če trto  skupino 
varian t, vidim o, da tudi s tem i v a ­
riantam i železnica ne p rih ran i na 
svojem  obratu  n iti enega odsto tka 
gradbenih  stroškov, nasprotno, n jen i 
obratn i strošk i se celo povečajo.
V  tem  m enda tič i sk rivnost tako  
dolgega rešev an ja  ljub ljanskega že­
lezniškega vozlišča. G ornja po jasn ila  
še zdaleč n iso upoštevala  v seh  kom ­
ponent, s katerim i sedanje  stan je  že­
leznic vp liva  na  naše gospodarstvo. 
V endar nobena kom ponenta ni tako  
močna, da bi za in teresira la  tistega, ki 
je  na reš itv i p roblem a zain teresiran . 
To je  tud i vzrok, da so doslej na jveč  
v a rian t iskali p rav  železniški strokov­
njaki, ki so se ho teli s svojim i re ­
šitvam i prib ližati ekonom ski s tvarno ­
sti. Sedanje s tan je  železniško tehn ič­
n ih  nap rav  je  nem ogoče, ne vem o pa, 
ali naj te  nap rav e  izpopolnim o na se­
danjem  m estu  ali p a  v sklopu rad i­
kalne reš itve  ce lo tnega železniškega 
vozlišča.
G orn je  štev ilke  so dane v neen a­
ki p rim erjavi, k e r menimo, da je  tre ­
ba tehnično dovršitev  tirn ih  nap rav  
izvesti ali na  sedanjem  m estu ali pa 
na  drugem . Če pa rešitev  odlagam o, 
ostanejo  naše nap rav e  p rav  take  ko t 
so bile, k a r dnevno  te r ja  ali večjih  
naporov  ali pa  celo otežkoča delovni 
proces, k a r je  možno izraziti tudi s 
finančnim i čin itelji. Če bi upoštevali 
ene in druge pokazatelje , bi uvideli, 
da bo h itra, pa čep rav  ne tehnično 
popolna rešitev , na jbo ljša  in na ju č in ­
kovitejša.
Ker je  to problem , ki raz jeda  m e­
sto pa tudi železnico že nekaj let, 
je  potrebno, da se d iskusije o regu­
laciji m esta  L jubljane s posebnim  
poudarkom  reš itv e  ljub ljanskega že­
lezniškega vozlišča, udeleži tudi stro ­
kovno društvo.
Delo šes tdese tih  le t m ora prej ali 
slej dobiti nek i rezultat, ki naj bo 
vsa j načelen, k a jti izdelava p ro jek ta  
bo zah tevala  še študij m nogih v a ­
rian t in zaradi n jih  tudi določena od­
stopan ja  v  nače ln ih  postavkah.
V vsej dobi doslej nism o prišli n iti 
do načelno  enakega  g ledanja. Če bi 
sam o p ri železniških  s trokovn jak ih  
izvršili anketo , bi videli, da n iti tu  
g ledan ja  n iso enaka. Ker pa  to  ni sa ­
mo železniški, am pak mestni, če ne 
še celo republišk i problem , je  po ­
trebno  sodelovanje  večjega  forum a 
strokovnjakov , da  bi se našla  tehn ič­
no n a jbo ljša  rešitev , ki bi hk ra ti 
u strezala  tud i naši ekonom ski s tv a r­
nosti.
Ing. Rudolf Jenko, DK 624.138 : 625.084
Statično komprimiranje zemljin
R azm erova v isok i g radben i strošk i 
sodobnih cest in  p rav  tako  občutni 
prom etni s tro šk i po slabih  voziščih 
zahtevajo , da  novo  ali pa rek o n stru ­
irano cesto  čim prej izročim o prom e­
tu. To pa n u jno  zahteva, da je  spod­
n ji ustro j tako  stabilen, da m ore n e ­
posredno po končani g radn ji prevzeti 
svojo funkcijo . Zato se vedno bolj 
u v e ljav lja  načelo , da se spodnji 
ustro j m ehansko  kom prim ira, s čim er 
povečam o gosto to  spodnjega ustro ja , 
t. j. n jegovo  stab ilnost in nosilnost. 
S tem  h k ra ti tud i kar na jbo lj m ogoče 
zm anjšam o k asn e jša  n ep rije tn a  u se ­
dan ja  ali p a  jih  sploh preprečim o. 
Podobno je  treb a  rav n a ti tud i pri 
g radn ji obram bnih  nasipov  in do lin ­
skih zem ljinsk ih  pregrad.
M ehansko kom prim iran je  zem ljin 
pa je  v p rašan je , ki ga n ikako r ni 
m ogoče reš iti enostransko  ali zgolj po 
občutku. U poštevati je  treb a  m nogo 
fak torjev , ki so po svoji n a rav i tudi 
zelo sp rem enljiv i. P redvsem  je  n u j­
no po trebno  poznati sv o jstv a  zemljin. 
Zem ljine so nam reč  ses tav ljen e  iz 
delcev n a jraz ličn e jš ih  oblik, d im en­
zij, m inera lo škega  ses tav a  in v lage. 
M ed tem i delci pa  so praznine, k a ­
terih  obseg in  razpored b istveno  
v p liv a ta  n a  zad ržan je  zem ljine. S 
kom prim acijo  želim o prisiliti posa­
m ezne delce, da  se p reg rup ira jo  in 
zapolnijo  tu d i na jm an jše  vrzeli. J a s ­
no je, da teg a  n e  m orem o doseči v ed ­
no n a  is ti način . K akšen je  p ri tem  
vp liv  v lage, o tem  smo razp rav lja li 
že n a  drugem  m estu (glej članek: 
»Pomen v lag e  p ri kom prim iranju  k o ­
h e ren tn ih  zem ljin«, N ovato r 1950, str. 
193, št. 8-9-10!). G lede n a  svo jstva  
zem ljin n a to  lahko  izberem o prim er­
no kom prim acijsko  sredstvo, p rav ilno  
v išino  n as ip av an ja  in sm iselno v g ra ­
d itev  n asip n eg a  m ateriala, tako  da 
posam ezne zem ljine p ridejo  n a  tisto  
m esto, k i n jihov im  svojstvom  najbo lj 
ustreza.
Sodobna kom prim acijska tehn ika  
pozna danes v  b is tvu  tr i načine  m e­
hanskega  kom prim iranja, in  sicer s ta ­
tično, k inetično  in dinam ično kom pri­
m iranje. S tatično  kom prim iranje upo­
rab ljam o tedaj, k ad ar dosežem o za­
dostno zgostitev  nasipnega m ateria la  
s sta tičn im  pritiskom , k inetično  tedaj, 
k ad ar je  za to  po trebno  v ib riran je  
m ateriala, d inam ično pa  v prim eru, 
da so za zgostitev  po trebn i m očni 
udarci in  bi b ila  p rv a  dva načina  
brez efekta.
N ajbolj tip ičn i p red s tav n ik  v a lja r­
jev  je  znani ob iča jn i g ladki va lja r, in  
sicer ali triko lesn i ali pa  tandem ski. 
V  novejšem  času  se je  zelo uveljav il 
tudi tandem ski v a lja r  s trem i kolesi 
is te  širine, toda  raz ličn ih  tež. (Sl. 1.)
Č eprav je  b il g ladk i v a lja r  do n o ­
v e jše  dobe n ekakšno  un iverzalno  in  
edino kom prim acijsko sredstvo, m u 
sodobna teh n ik a  danes up rav ičeno  ne 
m ore več priznati vodilne v loge pri 
kom prim iran ju  zem ljin. P reiskave in 
izkušnje so nam reč pokazale, da im a 
nekaj očiv idnih  pom anjk ljivosti.
S lika 2 Slika 3
Predvsem  je  treb a  poudariti, da so 
specifični p ritisk i n a  k o n tak tn i p o v r­
šini koles re la tiv n o  zelo m ajhni, saj 
znašajo  le  ca. 5 k g /c m 2. Ta p ritisk  se 
v  globino zelo h itro  m anjša. Če p red ­
postav ljam o, da se p ritisk i razširja jo  
približno pod  ko tom  45°, potem  v id i­
mo, da je  v  p rim eru  širine kon tak tne  
p loskve 10 cm (sl. 2) n ap e to s t v  glo­
bini le še 1 .67kg/cm 2. Jasno  je, da 
lahko tako  m ajhna  n ap e to s t zgosti sa ­
mo dokaj p lastične  zem ljine, pri k a te ­
rih  je  odpor p ro ti p reg rupac iji delcev 
zelo m ajhen. Poleg teg a  pa  je  v  v e ­
čini p rim erov  k o n tak tn a  p loskev to ­
gega ko lesa š irša  od 10 cm. Pri kohe­
ren tn ih  zem ljinah  so pa  razm ere še 
neugodnejše . P rv i p rehod  nam reč že 
m aksim alno kom prim ira v rhn i sloj, 
pri čem er se s tvo ri bolj ali m anj 
kom paktna skorja , ki v  sm islu teo ­
rije  dvoslo jn ih  sistem ov znatno red u ­
cira  p ritiske  v globino in s tem  seve­
da p rep reču je  efek tno  zgoščevan je  
spodnjih  slojev. Poleg teg a  je  g lad ­
ki v a lja r  pom an jk ljiv  tud i zato, ker 
zah tev a  enakom erno in  ravno  pov r­
šino razg rn jenega n asipnega  m ateri­
a la ; s ice r zarad i togosti ozirom a n e ­
p rilagod ljivosti ko lesa n e  m ore vse 
p o v rš ine  enakom erno  kom prim irati, 
am pak pušča  na  k o tan jah  nezadostno  
zgoščena m esta  (sl. 3). O m eniti je  
treb a  končno  tud i to, da  se  v  večin i 
p rim erov  (razen trdega, kom pak tne­
ga kam nitega  m ateria la) v a lja r  bolj 
ali m anj pogrezne v  nasipno  zem lji­
no. Pri pom ikanju  se  ted a j p o jav ijo  
sile, k ak o r je  razv idno  n a  sl. 4. H o­
rizon ta lna  kom ponenta  p a  se jav lja  
p ri tem  na  dva načina , in  to  bodisi da 
po tisk a  p red  seboj zem ljino, ki tvo ri 
v eč ji a li m anjši greben , p reko  k a te re  
potem  kolo  v a lja r ja  zapelje, bodisi 
da m anjše  grebene odstriže  tako, da 
je  v rh n ja  p las t p reg ru p iran a  in 
z rah ljana . V  prvem  prim eru  dobim o 
nezaželeno  v a lov ito  površino , k e r 
v a lja r  p ri pom ikanju  p reko  grebena 
seveda  greben  sam  kom prim ira. V 
drugem  prim eru pa  dobim o zrah ljano  
površino.
Pri zelo m ehkih, p las tičn ih  zem lji­
n ah  pa se lahko zgodi tud i to, da se 
v a lja r  p regloboko pogrezne in  da  se 
sploh n e  m ore prem akniti.
Iz naveden ih  razlogov  je  jasno , da 
je  po trebno  te j poševno  učinkujoči 
rezu ltan ti posve titi posebno  pozor­
n o st v  zvezi s ko n stru k c ijo  va lja rja . 
O bičajno  je  teža  v a lja r ja  razde ljena  
n a  sp red n je  in  n a  zad n ja  ko lesa  v 
istem  razm erju , k ak o r so si p rem eri 
koles. Posledica teg a  je, da je  teža 
n a  zadn jih  ko les ih  p rem ajhna, n a  
sp redn jem  ko lesu  pa  prevelika . Zato 
je  tre b a  izbrati tako  konstrukcijo , 
k je r  je  p redn je  kolo  re la tiv n o  malo 
obrem enjeno  in ob težba na  zadn jih  
ko lesih  znatno večja . S. tem  doseže­
mo, d a  se sp redn je  kolo  zarad i p re ­
v e like  teže ne  pogreza, ne  tvo ri g re­
benov, ne trga  pov ršine  te r  rah lo  n a ­
su ti m ateria l usposobi, da prevzam e 
v eč je  obtežbe zadn jih  koles, k i so s 
svo je  stran i zopet sposobna, da 
vk lju b  delni kom prim aciji v rhn jega  
s lo ja  u č inku je jo  dovolj m očno in v 
zadostno globino. Iz n ače la  teg a  po-
trebnega p ređkom prim iran ja  sledi 
jasno , da triko lesn i ob iča jn i v a lja rji 
tem u pogoju  sploh n e  m orejo  zado­
stiti, k er je  po t n jihov ih  zadn jih  k o ­
les ali sploh izven sled i p rv eg a  k o ­
lesa, ali p a  se k rije  le  v  ozkem  pasu. 
O predkom prim aciji to re j ne  m ore 
b iti govora, ker se zadnja , dokaj m oč­
no  obrem enjena ko lesa  pom ikata  pri 
p rvem  prehodu  po zelo razrah ljan i 
zem ljini z m inim alno nosilnostjo . 
Zato je  kom prim acija n asipov  s tak i­
mi tipam i v a lja r je v  m ogoča le v  p ri­
m eru, da teža  zadn jih  ko les v a lja rja  
nim a za posledico  p reve likega  pogre­
zan ja  in da je  možno g iban je  v a lja r­
ja. Iz teg a  razloga teže  v a lja rjev  za 
kom prim iran je  nasipov  navadno  ne 
p resega jo  10 ton. Razen seveda  tedaj, 
k ad ar je  nasipna  zem ljina sam a zelo 
nosilna. Iz re fe ra tov  n a  kongresu  
cestn ih  stro k o v n jak o v  v  Londonu
1. 1946 je  tu d i razvidno, da se je  v  
p raks i pokazala  ko t na jp rim erne jša  
teža 8— 10 ton. T ežje v a lja r je  uporab­
ljam o le tedaj, če p re je  kom prim ira­
mo zem ljino z lažjim i tipam i. T an­
dem ski v a lja r ji so to re j nedvom no 
za tak e  nam ene neprim erno  bolj p r i­
kladni, z lasti pa tandem sk i triko lesn i 
va lja rji, pri k a te r ih  je  problem  pred- 
kom prim acije  posebno dobro  rešen.
Da bi se povečal g lobinski efek t 
g ladkega v a lja rja , so b ile  n ek a te re  
tipe  op rem ljene s horizontaln im i ali 
poševnim i reb ri iz ko tn ih  želez. Toda 
n a  p rv i pogled  je  jasno, da služijo 
tak a  reb ra  kvečjem u za bo ljše  prem i­
k a n je  po m okrih  in spolzkih  vezlji- 
v ih  tleh . G lobinski uč in ek  ni pove­
čan, pač pa  je  navadno  v rh n ji sloj 
zarad i m ateria la , k i ga  izm etava k o t­
no železje, p recej z rah ljan . O pera tiv ­
n a  pom an jk ljivost g ladkega  v a lja rja  
je  ta , da zah teva  za ekonom sko delo 
razm erom a dolgo progo  za va ljan je . 
Kot pom an jk ljivost je  treb a  tudi 
om eniti dejstvo , da  je  efek t kom pri­
m iran ja  najm očnejš i v  jed ru  nasipa. 
Ram ena ozirom a robov i nasipa  so pa 
tem  bolj nezadostno  uvaljan i, čim 
v iš ji je  nasip . Z arad i svo je  razm e­
rom a ve like  teže nam reč  n e  m ore v a ­
lja r  voziti tik  ob robov ih  nasipa, ker 
bi sicer obsto ja la  v e lik a  nevarnost, 
da zdrsne po pobočju. Zato pri nasip ­
n ih  v iš in ah  nad  3 m n i p ripo ročljiv  
ali pa le  za prim er, da se  robovi n a ­
sipa ozirom a pobočja  stab iliz ira jo  po ­
sebej z drugim i, za to  delo uporab- 
ljivejšim i kom prim acijskim i sredstvi.
P rednost g ladkega v a r ja r ja  pa  je  v 
tem, da  im a p rece jšn jo  storilnost, se ­
veda  v  površinskem  sm islu. Zaradi 
razm erom a velike  širine koles je  p o ­
trebno  le m alo štev ilo  prehodov.
G lede h itrosti v a lja r ja  naj poudari­
mo, da je  h itro st ca. 1 km /uro  nekako  
zgorn ja  m eja. Z goščevan je  rabi dolo­
čen čas, k a r  je  z lasti po trebno  pri 
vezljiv ih  zem ljinah. Z ato  im ajo več je  
h itro sti vselej za  posledico  zm anjša­
n je  g lobinskega u č inkovan ja  in s tem  
zm anjšan je  stab ilnosti nasipa.
Posebna v rs ta  v a lja r je v  so tako  
im enovani ježi (sl. 5). Č eprav  je  Fitz­
gera ld  tako  v rs to  v a lja r ja  skonstru i­
ra l že 1. 1904 (v K aliforniji), je  v en ­
d a r v lo g a  teg a  v a lja rja  p ridob ila  n a  
važnosti še le  tik  p red  m inulo sv e ­
tovno  vo jno , z lasti pa m ed vo jno  in 
po n je j. To pa  n a  račun  n ek a te rih  
izraz itih  p rednosti, k i jih  tak  v a lja r
M ed va ljan jem  p a  se  tla  ozirom a 
nasipni m ateria l postopom a kom pri­
mira, poveču je  se m u pri tem  nosil­
nost in zato  se jež  začen ja  dvigati, 
in seveda v  takem  razm erju, da ob­
težba n a  nožicah  vse le j u streza  no-
M E E
>0 cm fZO EDO
Slika 7
ima. Z am isel te  konstrukcije  izv ira  iz 
m inu lih  časov, ko so po obram bnih  
nasip ih  v  ZDA in v  državah  ob obali 
S evernega  m orja  gonili m očne črede 
ovac, ki so zelo učinkovito  stlačile  
nasipn i m ateria l. Danes sodi jež n e ­
dvom no v  najsodobnejša  in na jbo lj 
ra z š irjen a  kom prim acijska sredstva .
K akor vsi novodobni gradbeni s tro ­
ji, tak o  je  tud i jež p redm et p recej po­
drobn ih  lab o ra to rijsk ih  in  p rak tičn ih  
p re iskav , ki p redvsem  ob ravnava jo  
n jegovo  ekonom ijo  in n jegov  način  
dela. K er pa  ig ra  pri tem  važno v lo ­
go m nogo fak to rjev , k ako r so n. pr.: 
teža  in ve lik o st v a lja rja , oblika, d i­
m enzije  in  štev ilo  nožič, v rs ta  zem ­
ljine  in  n je n a  v laga  itd., je  razum ­
ljivo , da  v sa  ta  vp rašan ja  še n iso do­
končno  razčiščena  in da so m nen ja  
v  posam eznih  v p rašan jih  včasih  bolj 
ali m an j različna. Zato je  še  vedno  
n a jv a rn e jš a  in n a jh itre jša  po t p re ­
isk av a  n a  te ren u  sam em  s sode lova­
n jem  geo tehn ičnega labora to rija .
Prvo v p rašan je , ki je  za p rak tik a  
zanim ivo in važno pri v sak i kom pri- 
m acijsk i naprav i, je  v p rašan je  spe­
c ifičnega p ritiska, ker je  ta  v  p rv i v r ­
sti od ločilen  za kom prim acijski uči­
nek, in sicer v  izključno tehničnem , 
k ak o r tu d i v  ekonom skem  pogledu. 
T ega specifičnega p ritiska  p ri ježih  
p rak tičn o  p ravzap rav  n i m ogoče do­
ločiti. N om inalni p ritisk  sicer dobim o 
tako , da  celo tno težo v a lja r ja  delim o 
s površino  v rs te  nožič, n a  k a te r ih  jež 
sto ji. Ti nom inalni p ritisk i znašajo  za 
lahke  ježe  (skupna teža  do 5 ton, p re ­
m er v a lja  brez nožič ca  1.0 m) od 5 
do 20 kg /cm 2, za sredn je  težke (skup­
n a  teža  do 18 ton, prem er v a lja  ca. 
1.5 m) od 20—50 kg/cm 2 in za težke 
ježe -g igan te  (skupna teža  do 35 ton, 
p rem er v a lja  ca. 2.5 m) do 75 kg/cm 2. 
V  resn ic i p a  teh  p ritiskov  ne m ore­
mo doseči, k er je  nosilnost nasipne  
m ase v  večin i p rim erov  že p rek o ra ­
čena  in  se zato  jež pogrezne te r  v sa  
teža  sloni n a  več v rs tah  nožič. Pri 
zelo m alo  nosiln ih  tleh  se p a  jež  p o ­
g rezne p rav  do valja , tako  da tud i ta  
nosi del obrem enitve. Jasno  je, da 
je  tak šn o  pogrezanje  odvisno od v rs te  
ozirom a kva lite te  nasipnega m a te ria ­
la  in d a  se v a lja r  pogreza vse  dotlej, 
dok le r n i nosilnost nasip ine  ozirom a 
ta l en ak a  p ritisku  valja . N a slik i 6 je  
pokazan  prim er, v  ka terem  je  sedem  
v rs t nožič  (po 4 nožice v  en i vrsti) 
p o g rezn jen ih  v  tla  in počiva teža  to ­
re j n a  28 nožicah.
silnosti nasipnega m ateria la . V  praksi 
pa  običajno  ni po trebno  v a lja ti toliko 
časa, da jež popolnom a zleze iz 
tal, am pak je  povsem  zadostno, da 
preneham o tedaj, k ad a r se nožice ne 
pogrezajo  več  k ak o r za ca. 20—50 od­
sto tkov  svo je  dolžine. Zelo redko 
je  treb a  v a lja ti tako  dolgo, da teža 
delu je sam o na  eni v rs ti nožič. K akor 
je  razv idno  iz slike 6, so že pri po- 
g reznitv i za pol p a lca  (1.27 cm) 3 v r­
ste nožič v  tleh. V sekako r je  pa ja s ­
no, da ježi v  p rim eri z drugim i kom ­
prim acijskim i s redstv i izredno močno 
obrem en ju je jo  tla  in sicer veliko  
m očneje, k ak o r je  to  včasih  sploh 
zaželeno in  potrebno . Tako n. pr. so 
na  nekem  nasipu  v  ZDA va lja li z je ­
žem, k i je  im el 42.0 kg /cm 2 nom inal­
nega specifičnega p ritiska . Po p e td e ­
setih  prehodih  n i b ila  dosežena zaže­
lena gosto ta  nasipa. Ko so potem  
zm anjšali obtežbo in  v a lja li z nom i­
nalnim  p ritiskom  28 kg /cm 2, je  po 20 
prehodih  dosegla gosto ta  p redpisano  
mero. Jasno  je, da je  bil v  p rvem  
prim eru za tis to  zem ljino v a lja r  p re ­
težek  in  da  so nožice m ateria l drob i­
le, m lele in  ga prem ikale, ne  pa  go­
stile. Za kom prim acijo  je  to re j zado­
stovala  m an jša  obtežba. N a nekem  
drugem  nasipu  iz p rašna te  g line in 
g linovitega peska, k a te r ih  nosilnost 
je  bila m ala  ali sredn ja , se je  poka­
zalo, da sprem em ba nom inalnih  spe­
cifičnih p ritisk o v  p ri določenem  šte­
v ilu  p rehodov  p rak tično  ni im ela ni- 
kakega  v p liv a  n a  končno doseženo 
gostoto. V zrok tem u je  treb a  iska ti v  
dejstvu , da  je  b ila  nosilnost nasipne­
ga m ateria la  v  v seh  prim erih  p rek o ­
račena, da n iso  bili doseženi nom inal­
ni pritisk i, am pak nek i drugi, k i so 
bili v  v seh  prim erih  p rak tično  m ed 
seboj enak i in  so k a jp ad a  ustrezali 
nosilnosti zem lje.
D osedanje p re isk av e  in  p roučeva­
n ja  to re j že kažejo , da je  v a riiran je  
obtežilne pov ršine  v rh a  nožice oziro­
m a v a riira n je  specifične obrem enitve 
nedvom no p rik laden  način, da se  k a r 
na jbo lj p rilagodim o nosilnosti zem lji­
ne. Po d o sedan jih  izkušn jah  v ZDA 
lahko  sklepam o, da so k o n tak tne  po­
v ršine 75— 100 cm 2 na  nožicah n a jp r i­
m ernejše .
N ada ljn ji važen  fak to r p ri kon­
strukciji ježa  je  dolžina nožice. Danes 
v e lja  načelo, n a j bo nožica najm an j 
tako  dolga, k ak o r znaša debelina 
sloja, ki ga  kom prim iram o. V ečje  do l­
žine nožič povzročajo  znatne upore
pri trakciji, zato je  potrebno, da se s 
povečan jem  dolžine poveča tudi p re ­
m er valja . O bičajno  so nožice dolge 
okrog 20 cm.
M nogo razp rav lja jo  tud i o obliki 
nožič. V  splošnem  poznam o danes 
razne oblike, k ako r je  to  razvidno iz 
slike 7. V a lja r je  z nožicam i v  obliki, 
p rikazan i n a  slik i 7d in 7e im enu je­
mo tud i v a lja r je  n a  ovčje  noge. V en­
dar pa  nav ed en i dve obliki danes po ­
časi izg in jata . Im ata  nam reč pogosto 
to  pom anjk ljivost, da s kolenom  na  
g lav icah  v lažne jše  in lep ljive jše  zem ­
ljine  izm etavata . O blika po sliki 7d 
je  v  to liko  še  k a r uporabna, ker ta ­
k ih  zem ljin  n e  izm etava, če se  v a lja r  
pom ika v  sm eri, kakor je  razvidno
na slik i 8. Im a pa zopet to  pom an jk ­
ljivost, da v a lja n je  ni reverzib ilno  in 
da m oram o v a lja r  obračati, k a r seve­
da zah teva  do ločene neizogibne za­
mude, ki se  z lasti n a  k ra jš ih  progah  
občutno sum irajo . Da naveden i obliki 
nožič n is ta  posebno prik ladni, so p o ­
vsem  po trd ile  tudi izkušn je  na  g rad ­
n ji cest B eograd-Subotica in Beograd- 
Zagreb.
Podrobneje  se je  u k v arja l s tem  
problem om  Lapin (1950 L), ki je  zla­
sti n a  m odeln ih  poizkusih  v  lab o ra­
to riju  (z d im enzijam i ježa  ene petine  
na rav n e  velikosti) p roučeval v logo 
oblike teg a  na jv ažn e jšeg a  delavnega 
organa v a lja rja . N a podlagi teh  p re ­
iskav  in  n a  podlag i kon tro le  na  te re ­
nu  je  p riše l do zaključka, da je  na j-
Slika 10
p rim erne jša  oblika nožice taka, k a ­
k ršn a  je  n a  sl. 9. Pri te j tip i je  n a ­
m reč ob lika tehnološko  p rep rosto  iz­
v ed ljiva ; zarad i g ladk ih  p loskev  se 
zem ljine n e  lep ijo  te r  pri izstopu n o ­
žič iz ta l ne  izm etavajo  zem ljine (sl. 
10), k ak o r n. pr. nožice z o jačenim i 
g lavam i (sl. 11), poleg tega  lahko v a ­
ljam o z enak im  učinkom  v  obeh sm e­
reh  brez zam udnega obračanja.
Poleg oblike nožič je  seveda važ­
no  tudi n jihovo  število . To pa  je  
predvsem  funkcija  površine  obrem e­
n ilne p loskve n a  v rh u  nožič. D oseda­
n je  izkušn je  kažejo , da je  dovolj, če
S lika 11
znaša celokpuna po v rš in a  kon tak tn ih  
p loskev  nožič ca. 5%  od površine p la ­
šča, ki si ga mislim o položenega 
okrog v rh a  nožič.
Za kom prim acijsko p rakso  je  iz ra ­
zum ljivih razlogov  zelo važno v p ra ­
šanje, kolikšno  štev ilo  prehodov  je  
potrebno. Če nanašam o dobljene go­
sto te  v  aritm etičnem  m erilu, število  
prehodov pa  v  logaritm ičnem , potem  
vidimo, da je  razm erje  m ed gostoto in 
m ed številom  prehodov  večinom a p re ­
m očrtno (sl. 12). Da pri tem  pridem o 
tudi do m eje, p ri ka te ri je  potrebno 
zelo veliko  štev ilo  p rehodov  za re la ­
tivno  m alo po v ečan je  gostote, je  ra ­
zum ljivo (glej sliko  20).
2000 _____
^  0 * 10 100 
Število prehodov
Slika 12 Slika 13
Število  p rehodov  je  odvisno pred ­
vsem  od p re j om en jenega p rocen ta  p o ­
k riv an ja  (ca. 5% ). V a ljan a  površina 
seveda ra s te  s štev ilom  prehodov, in 
sicer prib ližno v  is tem  razm erju  s tem  
številom , k e r  nožice v  g lavnem  ne 
zadenejo  v ečk ra t is tih  površin. Teo­
retično  gledano, b i m oralo  biti š tev i­
lo prehodov  tako  veliko , da je  ce lo t­
n a  površina  zadeta  od nožič. P raksa 
pa je  pokazala, da tak o  veliko  š te ­
vilo  prehodov  n ik ak o r ni potrebno, 
am pak da  zadostu je  p recej m anjše  
število. To si je  m ogoče razložiti n a  
podlagi de js tva , da se pod  k o n tak t­
no p loskvijo  nožič razš irja jo  p ritisk i 
pod določenim  ko tom  v  globino. V 
določeni rav n in i km alu  pod  površino 
se to re j p o jav lja jo  pritisk i, k i so že 
po razdeljen i po v se j površin i (sl. 13). 
Ti p ritisk i so sicer m anjši od p riti­
skov  n a  sam i površin i, v en d ar so še 
vedno dovolj m očni, da  dosežejo  za­
želeno gostoto. Ja sn o  je, da zaradi 
teg a  ni tre b a  v a lja ti  v se  površine, 
am pak da lahko  o stane jo  p resledk i v 
širin i a  nezva ljan i.
G lede p rem era  ježa  n a j omenimo 
to, da nud ijo  m ali p rem eri znatne 
upore p ri p rem ikan ju  in  zato  zah te­
4 . (C
a
z /
v ajo  m očno v lečno silo. O bičajno 
znaša p rem er 1.-—2.5 m.
Da se po trebna p redkom prim acija  
k a r n a jbo lj prilagodi las tnostim  zem ­
ljine, z lasti seveda n je n i nosilnosti, 
so ježi konstru iran i tako , da  lahko  
n o tran jo s t v a lja  dodatno  obtežim o ali 
s peskom  ali z vodo. N ek a te re  tipe 
(glej sliko 5) so oprem ljene  n a  obeh 
s tran eh  s posodam i za dodatno  obre­
m enitev , k i jih  po po treb i napolnim o 
s kam ni, betonskim i b lok i a li podob­
nim. Tako n. pr. znaša teža  n a  sl. 5 
p rikazanega  ježa  8600 kg  v  praznem  
stan ju , 14.700 kg pri napo ln jenem  v a ­
lju  (z vodo) in 21.700 kg če je  valj 
n ap o ln jen  z vodo in  posode s p e ­
skom . U strezni nom inaln i p ritisk i so 
23, 40 in  59 kg/cm 2.
P rav  posebno posrečeno  je  rešeno  
v p ra šan je  p redkom prim acije  p ri n o ­
vem  m odelu  ježa, k i se je  p o jav il na  
razs tav i v  Parizu  le ta  1951 (glej sliko 
14!). N ožice im ajo obliko  k lju k e  in 
so m on tirane  n a  železnih  g redah  ob 
valju . Te grede je  m ogoče zasukati 
tako , da  nožice zavzam ejo  lah k o  3 
različne lege, pri čem er se nom inalni 
specifični p ritisk  sp rem in ja  od 4.5 do 
33 kg /cm 2. C elokupna teža  znaša pri 
tem  9 ton.
V  prim eri z navadn im  g ladkim  v a ­
lja rjem  im a jež nek a j zelo značiln ih  
prednosti.
6  -  33 k g /c m ’  G  = 12.5 ug /cm s 4,5 kg /c m
Slika 14
P rva  je  nedvom no ta, da zarad i re ­
la tivno  visok ih  e fek tivn ih  p ritiskov  
dobro p regne te  zem ljine, p redvsem  pa 
dobro kom prim ira spodn je  slo je  in 
pri tem  tlači od spodaj navzgor, k a r 
je  sev ed a  b is tveno  u č in k o v ite jše  od 
n ač ina  kom prim iran ja  z g ladkim  v a ­
ljarjem . V rhn ji sloj (ca 3—5 cm) je  
nekoliko  slabše kom prim iran  in  za ra ­
di opisanega pog rezan ja  bo lj a li m anj 
zrah ljan  in hrapav , je  p a  kom prim i­
ran  tedaj, ko va ljam o  n a  novo  raz­
g rn jen i nasledn ji sloj. K ončno p o v r­
šino je  treb a  k a jp ad a  p o v a lja ti z 
g ladkim  valjarjem . To pa  običajno 
tako , da pri v a lja n ju  zak ljučne  p o v r­
šine prik lopim o ježu  g ladki, brezm o- 
to rn i v a lja r  približno enak ih  d im en­
zij.
Poleg tega  im a to  p rednost, da se 
zelo dobro p rilagodi n e rav n i p o v r­
šini. V kljub  even tua ln im  ko tan jam  so 
slo ji zarad i dolžine nožič dovolj in 
enakom erno  kom prim iran i (slika 15). 
Zelo p rip raven  je  jež  tu d i p ri kom ­
prim iran ju  robov  nasipa . O bičajno 
ravnam o tako, da  več  ježev  sklopim o 
in sicer po dva a li tr i  in  to  p rečno  
in  podolžno. V  tak i g rup i se lahko 
ježi brez v sake  nevarnosti, da  bi zdrs-
nili, pom ikajo  tik  ob robu ali tudi na  
sam em  pobočju, kakor je  to  razvidno 
n a  sliki 16a. Zato ga p rav  lahko  brez 
pom isleka uporabljam o tud i pri zelo 
v isok ih  nasipih.
Zelo prip raven  je  jež tud i za kom ­
prim iran je  pobočij. K akor je  razv id ­
no  iz slike 16b, ga s pom očjo  tra k ­
to r ja  ali pa  s tro jnega  v itla  na  bu ldo­
žerju  spuščam o in v lečem o po po­
bočju.
G lede h itro sti v a lja n ja  n a j pripom ­
nim o, da n a j bi b ila  m aksim alna 4 km 
n a  uro. V eč ja  h itro st je  izredno škod­
ljiva, k e r začen ja jo  nožice izm etava- 
ti m aterial.
P rednost ježev  je  končno  tudi ta, 
d a  so n abavn i stroški re la tiv n o  m ajh ­
n i in da je  v lečna sila  (navadno tra k ­
tor) na  razpolago za d ruga  dela  na  
stavbišču , kadar ježi n e  ob ratu jejo .
Slika 18 Slika 19
V ZDA so se v  p re tek lem  le tu  po­
kazale nove tipe v a lja rjev , ki so po 
delovnem  učinku bolj ali m anj podob­
ne ježom  (sl. 17, 18, 19). Z ačetni p re ­
izkusi so pokazali zelo ugodne rezu l­
ta te , ven d ar bo šele p rihodnost poka­
zala, ali se bodo te  ob like v v sakda­
n ji p raksi tudi udom ačile.
V zadn jih  le tih  se je  po jav il nov 
tip va lja rjev , in sicer v a lja r  s kolesi 
n a  pnevm atike. To so v a lja rji v  ob ­
lik i tovo rn ih  prikolic z različnim i ob­
likam i in  različnim  štev ilom  koles (sl.
20 in sl. 21). Te v a lja rje  napolnim o 
s kam enjem , z betonskim i bloki, že- 
lezjem  ali podobnim  in jih  vlečem o 
s trak to rji. N jihova teža se g ib lje od 
10 do 150 ton.
Slika 21
T udi pri teh  v a lja rjih  so sprem en­
ljiv i fak to rji obrem enilna (kon tak t­
na) površina , specifična obrem enitev  
in  štev ilo  prehodov.
K on tak tna  površina  pnevm atike  je  
funkcija  in flac ijskega  p ritiska. P ri is ti 
ob rem enitv i k o lesa  je  ta  p loskev  tem  
m anjša, čim  več ji je  pritisk . P ri istem  
p ritisk u  v  pnevm atik i se pa seveda  
ob rem en ilna  p loskev  v eča  z rastočo  
težo  v a lja rja . B istveno p ri tem  je, da 
je  specifični p ritisk  n a  tla  konstan ten  
in  teo re tičn o  enak  inflacijskem u p ri­
tisku  v  pnevm atik i. D ejansko je  za ­
rad i togosti težk ih  pnevm atik , k i de­
lom a sam e p ren aša jo  neka j obtežbe 
n a  tla, neko liko  večji. M eritve k a ­
žejo, da  je  s tv a rn a  specifična obre­
m en itev  1,1 do 1,2 k ra t v eč ja  od in ­
flac ijskega  p ritiska. Pri konstan tnem  
inflac ijskem  pritisku  to re j ne  doseže­
mo po v ečan je  specifičnega p ritisk a  s 
povečan jem  teže. Pri tem  se poveča  
sam o k o n tak tn a  površina.
Za kom prim acijsko prakso  so pa  te  
ugo tov itve  dokaj važne. Da bom o bo ­
lje  razum eli, si oglejm o podrobneje  
ta  odnos n a  prak tičnem  prim eru.
V d iag ram u slike 22 so teo re tično  
(po Boussinesq-u) izračunane n ap e to ­
sti ta l v  razn ih  g lob inah  in  sicer za 
ob ičajn i in flac ijsk i p ritisk  tak ih  p n ev ­
m atik  4.5 atm . V  prvem  prim eru  (kri­
v u lja  1) je  kolo  obrem enjeno s 4.5, v 
drugem  p a  z 18 tonam i. V  p rvem  p ri­
m eru znaša  obtežilna (kontaktna) p lo ­
skev  908 cm 2, v  drugem  pa 3630 cm2. 
O b ičajna  v iš ina  n as ip av an ja  znaša za 
v a lja r je  s pnevm atikam i 10— 15 cm 
in, če  pogledam o n a  naveden i d ia ­
gram , vidim o, da je  n. pr. v  g lobini 
15 cm raz lik a  v  nape to s ti ta l le  ca. 
1 kg /cm 2 (oz. ca. 30%). Ta raz lika  je  
pa p rav  m alo izdatna, čep rav  je  ob­
težba  k o lesa  in obrem enilna p loskev
štirik ra t večja . Z drugim i besedam i 
je  s tem  povedano, da tudi z občut­
nim  povečan jem  obtežbe v a lja rja  pri 
istem  in flacijskem  p ritisku  p rak tično  
na  naveden i g lobini ni m ogoče pove­
SI. 22
čati n ape to s ti ta l in s tem  seveda 
tudi ne  kom prim acijskega učinka. 
Pridobim o lahko  kvečjem u to, da se 
zm anjša štev ilo  prehodov  in  to  zara­
di znatno v eč je  kon tak tn e  površine. 
A li pa  je  to  zm an jšan je  štev ila  p re ­
hodov v  tak em  razm erju , da op ra­
v iču je  znatno  več jo  v lečno silo, je  
drugo v p rašan je , ki ga reši edino ren- 
tab ilite tn i račun . V  večin i prim erov 
bo gotovo cenejše , upo rab lja ti lažje  
v a lja rje  in  v eč je  štev ilo  prehodov. 
Poleg teg a  so laž ji v a lja rji p rip rav- 
n e jš i od težkih, k i s svo jo  n eo k re t­
nostjo  z lasti n a  om ejenem  prostoru  
zelo ov ira jo  delo.
Pripom nim o n a j še, da so v redno­
sti v  d iagram u n a  slik i 22 sicer izra­
čunane teo retično , da se pa  preizkus­
ne m eritve na  stavb išču  s tem i ugo­
tov itvam i popolnom a u jem ajo . Speci­
fični p ritisk  m orem o torej povečati 
sam o s tem , da  povečam o inflacijsk i 
pritisk . V endar tud i za ta  p rim er v e ­
lja  načelo, da m ora biti specifični 
p ritisk  v  p rav ilnem  razm erju  z nosil­
nostjo  n asipnega  m ateria la , ker bi se 
sicer pri več jih  obrem en itvah  začel 
v a lja r  pogrezati.
G lede po trebnega  štev ila  p rehodov 
v e lja  v  splošnem  isto  k ako r za ježe, 
le  ta  raz lika  je, da je  treb a  zaradi 
m anjših  specifičnih  p ritiskov  zva lja ti 
vso  površino. Š tevilo  prehodov  p a  na  
račun  dokaj ve lik ih  obrem eniln ih  po ­
v rš in  n ik ak o r n i p re tirano .
S tem  smo v  g lavn ih  po tezah  poda­
li n a jv ažn e jše  delavne značilnosti 
sta tično  de lu joč ih  kom prim acijskih  
sredstev  in  n a  podlag i navedenega 
lahko pridem o do sledečih  p rak tičn ih  
zak ljučkov:
G ladki v a lja r j i so upo rab ljiv i le  pri 
tak ih  zem ljinah, pri k a te rih  s sta tič ­
nim  p ritiskom  res dosežem o zaželeno 
gostoto, k ako r so n. pr. m ehke, dobro 
stisljive, d rob tinaste  zem ljine (puhli- 
časta  ilovica, peščena  ilovica, en ak o ­
m erno g ranu liran  kam nit m ateria l s 
h rapavo  površino  in  z zm erno zrna- 
to stjo  do n a jv eč  15 cm prem era). Vi-
šina n a s ip av an ja  m ehkejših  zem ljin 
je  n a jv eč  20 cm, redko 30 in sicer sa­
mo p ri m očno s tis ljiv ih  zem ljinah. Pri 
to lčencu  ali podobnem  kam nitem  m a­
te r ia lu  znaša ta  v iš ina  n a jveč  10 cm. 
G ladki v a lja r  je  to re j predvsem  po­
treben  za kom prim iran je  razn ih  tel- 
fordskih, m akadam skih , asfaltn ih  ali 
te ro v ih  vozišč in  za p lan iran je . N e­
ekonom ičen ali neuporab ljiv  je  za 
zem ljine, k i jih  je  treb a  pri kom pri­
m iran ju  hk ra ti tud i drobiti, k ako r so 
n. pr. zem ljine s sk riljavo  struk turo , 
večji kosi neobsto jnega  ali obsto jne­
ga k am n itega  m ateria la  i. p. P rav  
tako  n i p rim eren  za peščeno-gram o- 
zen m ateria l z okroglim i oblikam i zrn. 
Za ko h eren tn e  zem ljine (gline, ilo ­
vice i. p.) je  sicer uporabljiv , toda  le 
pri do ločen ih  pogojih . Predvsem  m o­
ra  b iti v lag a  prim erna, t. j. zem ljina 
ne sm e b iti ne  p resu h a  in ne  prevlaž- 
na. V išina n as ip av an ja  pa  ne sme p re ­
segati 15—20 cm. Pri teh  pogojih  je  
tudi z g ladkim  va lja rjem  m ogoče do­
seči p redp isano  gosto to  koheren tn ih  
zem ljin, v en d ar se m oram o zavedati, 
da je  kom prim iran je  tak ih  v rs t zem ­
ljin  v  p rim eri z drugim i način i n e ­
ekonom ično in da  uporabljam o g lad ­
ke v a lja r je  le  v  prim eru, da drugih, 
p rim erne jših  sredstev  nim am o na  
razpolago.
Jež i oz. v a lja r j i n a  ovčje  noge so 
p rim ern i za vez ljive  zem ljine, kakor 
so g lin a  in  ilov ica  v  na jraz lične jš ih  
v ariac ijah . Za peščene m ateria le  so 
m anj prim erni, neupo rab ljiv i pa  so za 
kam nite  zem ljine v seh  v rst. V išina 
n as ip av an ja  je  odvisna od dolžine 
nožice. N avadno  pa se g ib lje od 15—- 
20 cm. Pri te j debelin i slo ja  so dose­
žene gosto te  za  današn je  dim enzije 
in teže  ježev  na jv eč je . Predvsem  so 
upo rab ljiv i za peščeno g linaste  ali 
peščeno ilo v n a te  zem ljine. Za kam ni­
te m ateria le  a li za težko gnetne ilo ­
vice in g line n iso  priporočljiv i. V iši­
na  n a s ip av an ja  se g ib lje po teži v a ­
l ja r ja  od 15—20 cm, redke je  več. Pri 
g radn ji le ta lišč , stad ionov  i. p. upo­
rab ljam o  težke v a lja rje  (do 150 ton) 
ker p ri tak ih  obsežnih površinah  n e ­
ok re tnost ne  ig ra  velike  vloge. Za 
g radn jo  n asipov  uporabljam o m anjše 
tipe.
Za vse  v rs te  v a lja rjev  pa  v e lja  n a ­
čelo, da je  za končn i uč inek  odločilna 
p redvsem  m etoda v a ljan ja , ne  p a  teža  
ozirom a specifični p ritisk  v a lja rja . 
Zato v e lja  s ta ro  p ravilo : čim tež ji je  
v a lja r, tem  v eč ji je  efekt, le p ri po ­
vsem  določen ih  pogojih.
V p raksi si m oram o nedvom no po ­
s tav iti tud i vp rašan je , kakšne so sto ­
rilnosti nav ed en ih  v rs t v a lja rja  in v  
k a te r ih  p rim erih  dajem o p rednost eni 
ali d rug i vrsti.
Iz prej n av ed en eg a  je  razum ljivo, 
da ni m ogoče odgovoriti na to v p ra ­
šan je  s kako vse le j v e ljavno  šablono, 
k e r imamo op rav iti z m nogim i fak ­
torji, ki so lahko  zelo različni in  ki 
jih  m oram o vse  upoštevati. V endar je  
m ogoče p o stav iti neko  splošno n a ­
čelo.
V sliki 23 so v d iagram u pokazane 
sto rilnosti za neko  glino, pom ešano s 
p rav  drobnim  peskom . Pri isti v lag i 
je  bil nasip  kom prim iran  na  raznih
___ — -----.L —
A '7 Ž
....
//
/> ------- Gladki valjar 8 ton
------- Jež 5 ton
Ion
kg/cm
1 7 /
i j
t
Valjar na ovčje noge 5 
Valjar na pnevmatike 2
0 a 16 24 1? 40
Število prehodov
Slika 23
m estih  s 4 v rstam i v a lja rjev , in  sicer 
z 8 tonskim  gladkim , z ježem  in v a ­
lja rjem  na  ovčje  noge, ki sta  b ila  
težka po 5 ton te r  z va lja rjem  na  
pnevm atike, k a te reg a  spicifični p ri­
tisk  na  k o n tak tn i p loskvi je  znašal 
ca. 2 kg /cm 2. Ta po izkus je  izvedel 
angleški »Road R esearch  Laboratory« 
le ta  1950 z nam enom , da  si ustvari 
podobo o odnosu različnega števila 
p rehodov  teh  v a lja r je v  n a  doseženo 
gostoto. N a  pod lag i rezu lta tov  teh  
p re iskav  je  m ogoče jasno  videti, da 
g ladki v a lja r  in  v a lja r  n a  pnevm ati­
ke  dosežeta  svoj m aksim alni učinek  
po razm erom a m ajhnem  štev ilu  p re ­
hodov. N ad a ljn je  v a ljan je  pa  p rak tič ­
no gosto te p rav  n ič  več ne  poveča 
in  je  zato  nesm iselno.
P ri jež ih  ozirom a v a lja r jih  n a  ov­
čje noge je  po trebno  znatno več je  
štev ilo  p rehodov  za isto  gostoto. 
V endar pa  je  p ri n jih  značilno to, da 
n i dosežen k ak  m aksim um , am pak da 
gosto ta  z n arašča jo č im  številom  p re ­
hodov še vedno  raste . Razlika med 
ježem  in m ed  v a lja rjem  n a  ovčje  no ­
ge je  ta, da  v  zače tku  gosto ta  pri 
ovčjih  nogah  h itre je  n a rašča  kakor 
pri ježu. To je  razum ljivo, k e r im a­
jo ovčje  noge več jo  kon tak tno  povr­
šino. Če pa  je  štev ilo  prehodov še 
povečano, se  k riv u lji križata, to  je, 
z ježem , dobim o v eč je  gostote, k a r je  
treba  nedvom no p rip isa ti večji speci­
fični obrem enitv i.
Pri te j p rim erjav i pa  ne  smemo po­
zabiti n a  dejs tvo , da  je  v  navedenem  
prim eru teža  ježev  ozirom a v a lja rja  
na  ovčje  noge le 5 ton. To je  seveda 
n jihova dobra  stran .
Samo po sebi je  razum ljivo , da n a ­
veden i p reizkus n ik ak o r ni splošno 
v e ljaven . Pač pa  je  de js tvo , da se pri 
v seh  zem ljinah, ki so p rim erne za 
kom prim iran je  z opisanim i va lja rji, 
p o jav lja jo  p recej podobni rezu lta ti. 
Po ang lešk ih  izkušn jah  m orem o ra ­
čunati, da  so po trebne gosto te  dose­
žene z gladkim i v a lja r j i p ri 4— 16, z 
ježi pri 14— 16 in z v a lja r j i na  p n ev ­
m atike pri 6—8 prehodih .
O m enili smo že, da so zem ljine 
gradben i m aterial, k i se zelo h itro  in 
često  m enja. Če uporab ljam o  splošne 
sm ernice, kak ršne  smo navedli, potem  
sicer ne  bomo b istveno  grešili. V p ra­
šan je  pa  je, ali bo tak o  delo tudi 
ekonom ično. Podana štev ila  p reh o ­
dov  se g ib lje jo  v  p recej š irok ih  m e­
jah . Za sam e stro ške  p a  je  gotovo 
potrebno, da  določim o tak o  število  
prehodov, ki nam  zagotovi zaželeno 
gosto to . P rav  tako  pa  m ora b iti se­
v eda  to  štev ilo  om ejeno  navzgor in 
n ik ak o r ne  smemo dopuščati nesm i­
se lnega  in dragega p rekom ernega  v a ­
ljan ja . Če si hočem o u s tv a riti k ar 
n a jja sn e jšo  podobo o v seh  vp livn ih  
fak torjih , potem  je  nedvom no edino 
p rav iln a  po t ta, da p ritegnem o k  so­
d e lovan ju  geo tehničn i lab o ra to rij. S 
tem  izključim o »slučaj«, v eč je  po­
m an jk ljivos ti in  ind iv idualno  zelo 
v a rljiv e  občutke. L aboratorij nam  da­
je  p oda tke  o p rav iln i optim alni v lagi, 
o p rav iln i višin i n as ip av an ja  in o p o ­
trebnem  štev ilu  prehodov. M etode teh  
predhodn ih  p re iskav  in  k o n tro la  na  
sam em  stavb išču  zah teva jo  re la tivno  
m alo  časa in denarja . Ti strošk i so 
pa  bogato  p lačan i z uspehom  takega  
dela, k i tiči p redvsem  v  doseženi za ­
h tevan i stab ilnosti in nosilnosti ze­
m eljsk ih  gradenj in v  tem, da odpade 
v sako  nepo trebno  p rekom erno  v a lja ­
n je , ki, k ako r znano, v  p ro računu  
m očno obrem enju je  postavko  za ze­
m eljska  dela.
. LITERATURA:
1. B jerrum , K ünstliche V erd ich tung  
der Böden (Strasse u. V erkehr, N o 2, 
3, 4 in  5, 1952).
2. Keil, Der D am m bau, Springer 
1938.
3. Lapin, Izbira rac ionalne  oblike 
nožič ježa  D-130. (M ehanizacija stro- 
jite ljs tv a , No ., 1950).
4. N eum ann, D er neuzeitliche  Stras- 
senbau, Springer 1951.
5. Technique M oderne-C onstruction , 
N o 7, 1951.
6. T um bull, Johnson , M axw ell, 
K om prim iranje zem ljin  (Bulletin H igh­
w ay  R esearch  Board, N o 23, 1949).
7. W este rn  C onstruction  N ew s, No 
5, 1951.
Ing. G orazd Berce DK 627.8 (B raunau +  Birsfelden)
Hidrocentrali Braunau-Simbach in Birsfelden
Hidrocentrala Braunau — Simbach
Pri so toč ju  rek  Salzach  in  Inne, 
p ra v  n a  m eji m ed N em čijo  in A v stri­
jo , g rad ijo  N em ci in  A v str ijc i pri 
m estu  B raunau novo  h id rocen tra lo . 
Z anim iva je  že zarad i tega , k e r jo  
g rad ijo  N em ci in A v str ijc i skupno. 
V se  je  razde ljeno  n a  po lov ico . Polo­
v ico  m a te ria la  da jo  N em ci, polovico 
A vstrijc i; p rav  tak o  je  s s tro ji, de lo ­
vno  silo in  tehn ičn im  oseb jem . S tro j­
n e  n ap rav e  so delno n ab av ili v  N em ­
čiji delno v  A v striji. D elavcev  je  
60%  N em cev  in 40 % A v strijcev . 
T udi k ap ita l (investic ije) za  g rad itev  
s ta  p rispeva li obe s tran i v  en ak i m eri. 
O b jek te  g rad i več n em šk ih  in  a v ­
s tr ijsk ih  p o d je tij, k i so se v  ta  n a ­
m en združila  za čas g rad n je . V kljub 
tem u, da s ta  se obe s tran i sporazu­
m eli za sod e lo v an je  p ri g radn ji 
h id rocen tra le , pa  sm o m ed razgovo­
rom  lahko  ugotov ili, da  n i posebno 
p risrčn eg a  odnosa m ed obem a s tran ­
kam a. N em ci se p rito žu je jo  nad  
A vstrijc i in  ob ra tno . P osebno  lju b o ­
sum no ču v a jo  en i k o t d rug i svo je  
p rav ice, k i jim  p rip ad a jo  po  določeni 
soudeležbi. To pa  je  razum ljivo , k e r 
je  m ed p o d je tji v  N em čiji in  v  A v­
s triji p rece j h u d a  b o rb a  za to, kom u 
bo uspelo  p rev ze ti delo. Podjetij 
je  mnogo, de la  pa  razm erom a malo.
Poleg g radben ih  p o d je tij so p ri­
teg n jen a  še  m noga p o d je tja  za iz­
vedbo  p o sebn ih  del. T ako  sode lu je jo  
tv rd k e  Brown Boweri za s tro jn e  dele, 
»Elin« za e lek trične  n ap e ljav e , Säger 
und  W oerner, H olzm ann D yckerhof 
za  lesne  k o nstrukc ije , opaže  itd.
K er je  g radb išče  n a  m eji, je  dostop 
dovo ljen  le s posebn im  dovoljen jem . 
C elo  s tavb išče  je  obdano  z žico. Ob 
vhodu  p reg led u je jo  po tn e  liste  in 
im ajo  carino . ' O b iskova lc i m orajo  
oddati d en a r in  p rtljago , k i jo  na to  
čuvajo  v  carinarn ic i do odhoda z 
g radbišča.
H id rocen tra la  sodi v  v rs to  hidro- 
cen tra l, ki jih  n am erav a jo  ozirom a 
so jih  že zgrad ili n a  Innu. N a b av a r­
sk i s tran i je  že izg o to v ljen ih  5, n a  av- 
strijsko -nem šk i m eji n a  In n u  pa  2.
H id rocen tra la  je  n izko  tlačna . Let­
no  bo d a ja la  513 m iljonov  KW h, od 
teg a  p o le ti 337 KW h, pozim i pa  176 
m iljonov  KW h. P re točne  v o d n e  m no­
žine so tu  p ri n izk i v o d i 170 m 3/sek , 
p ri sredn jem  v o d o sta ju  697 m 3/sek., 
p ri na jv išem  v o d o sta ju  celo  5600 m 3 
n a  sekundo.
Reka je  n a  tem  m es tu  š iroka  250 m, 
od teg a  odpade n a  za jez itv en e  n a ­
p rav e  150 m in n a  stro jn ico  100 m. 
Z a jez itev  tvo ri 5 za tv o rn ic  velikosti 
23 X  13.50 m, ki so p re to čn e . S tro jn i­
ca  n i d v ign jena  nad  v iš ino  jezu, tem ­
v eč  je  v  is ti v iš in i k o t zatvorn ica, 
tak o  da  ce la  h id ro cen tra la  tud i a rh i­
tektonsko zelo  ugodno  u č inku je  na
vso  okolico , k i je  ravna. P orta ln i že r­
ja v  teče  p rek o  v se  naprave , to  je  
p reko  za jez itv e  in stro jn ice, v  isti 
v išin i. Sl. 1.
Ko so rek o  zajezili, se je  voda  tako  
dv ign ila , da  sega  n je n a  g lad ina  nad  
okolico. Z ajezeno  vodo so m orali 
zad ržati z ogrom nim i nasipi.
Ti so obenem  eno n a jv eč jih  del na  
stavb i. N asip a ti je  b ilo  treb a  ob obeh 
b reg o v ih  Inna; n a  levem  b regu  v 
dolžini 8 km  n a  desnem  bregu  10 km, 
po leg  te g a  p a  še  v  loku  m ed Innom  
in  Salzachom . Za te  nasipe  so p o ra ­
b ili in  p revozili 3,900.000 m3 zem lje. 
P revaža li so s kam ioni tipa  Euklid. 
N asip i im ajo  različno  v išino  in širino. 
N a jv iš ji n as ip  je  v isok  14 m in širok
3.5 m. P obočje  n a  vodn i stran i je  v  
nag ibu  1 : 1.75. O bloženo je  s 30 cm 
debelo betonsko  oblogo. Zanim iv je 
način , kako  b e to n ira jo  to  oblogo. N a 
v rh u  nasipa  sto ji be tonsk i m ešalec, 
ki se pom ika po tiru  vzdolž nasipa. 
Po nag ibu  n as ip a  so položene tirn i­
ce v  širin i 3 m in po te h  teče  finišer. 
Iz m ešalca dovažajo  beton  do m esta 
uporabe, tam  ga p a  fin išer vgradi. 
B etonski m ešalec, d ostava  be tona  in 
pom ikanje  fin iše rja  tv o rijo  skupno 
nekako  prem ično  betonarno .
O dvodna s tran  n as ip a  je  izvedena 
v  k riv i lin iji z nag ib i 1 : 1.75; 1 : 2, 
1 : 3 in  1 : 5. P obočje  bo pokrito  s 
hum usom  in  zase jano  s travo . Za 
pron icu jočo  vodo je  n a  odvodni stra-
ni n ap rav ljen a  d renaža 50.50, od k a ­
tere  vodi be tonska  cev 0  15 cm do od­
prtega  kanala , ki odva ja  vodo  zopet 
v  reko. N asip i so n ap rav ljen i v  p la ­
steh  po 1 m; ležijo  p a  brez posebne 
podlage n a  tleh , k je r  je  odstran jen  
le hum us. Sl. 2.
O paži so iz lesen ih  oblan ih  m ontaž­
nih tabel, ki jih  m on tira jo  m ed lesene 
ali železne pokončne nosilce.
N a gradbišču je zaposlenih  okoli 
2000 delavcev, ki so večina  iz okoli­
šk ih  k rajev . D elavci, k i stanu je jo  na 
gradbišču, ne  p laču je jo  stanovanja .
l a p o r
5 t z  ■ Pr<LCtit ̂ orašak n a sip a .
Delo po tek a  v  dveh  delih. N ajprej 
so z L arsenovim i železnim i zagatni- 
cam i zaprli lev i del reke  in zgradili 
oporne steb re  in  podnožje pretočnih  
polj. Sedaj im ajo  zg rajen  desni del, 
k je r  g rad ijo  v  suhi jam i tem elje  za 
tu rb in ske  kom ore in  stro jn ico . Za 
celo tno nap rav o  bodo porab ili 200.000 
kub. m betona , 4000 ton bet. železa 
56000 ton  cem enta, 2000 ton  železnih 
zagatnic.
G radbišče je  zelo m ehanizirano; 
im ajo tr i W olfove žerjave, 1 K aiser 
žerjav , 1 m ali po rta ln i žerjav , 4 — 12 
b ag erjev  in več  m otornih  ovnov. V es 
m ateria l p rev aža jo  z kam ioni Euklid 
vseb ine  5 — 12 m3.
S eparacija , be tonarna, železokriv- 
ske delavn ice, silosi in delavsko  n a ­
se lje  so  razpo re jen i na  lev i stran i 
reke. O d desnega n a  lev i b reg  pa  je  
p o s tav ljen  delovn i m ost, po katerem  
je  speljan  ozki tir  in vse  ostale  in ­
sta lac ije , po trebne  za gradbišče.
G ram oz dob ivajo  iz prodišč Inna, 
ga z b ag e rji na laga jo  n a  avtom obile 
in p revaža jo  do separacije . Tu ga 
drobe, se je jo  in pere jo  te r  ga  z ele- 
v a to r ji dv igajo  v  silose nad  b e tonar­
no. B etonarna  je  podobna ko t v  K a­
prunu . F rakc ije  gram oza 0 — 3 mm, 
3—7 mm , 7—30 mm in 30— 60 mm te r 
cem ent g redo  iz silosov p reko  teh tn ic  
v  m ešalce. T eh je  6 in da je jo  60 m 3 
be tona  n a  uro . Iz m ešalcev gre izgo­
to v ljen  beton  v  betonske črpalke. 
V sa b e to n arn a  je  to rej u re jen a  na  
težnostn i podlagi.
C em ent dobivajo  po železnici do 
p o sta je  S im bach n a  nem ški stran i te r 
ga v  raz tresenem  stan ju  dovažajo  po 
ind. tiru  do silosov n a  gradbišču. 
V agone p razn ijo  z ročno m ehansko 
lopato, k i jo  delavec zasadi v  cem ent 
in  jo  n a to  m otor v leče  k  odprtini 
.do e lev a to rja . V  silos dv igajo  cem ent 
s korčnim  e lev a to r jem.
Beton dovažajo  do m esta  vg rad itve  
z be tonsk im i črpalkam i, m ed katerim i 
je  po treb n o  posebno om eniti č rpal­
ko tip a  R ex z kapacite to  38 —  40 m 3 
n a  u ro  n a  razdaljo  300 m. Beton je 
p lastičen ; m arke M  225, 325 in  425.
N aselje  je  podjetn ikovo . Če preno­
ču jejo  v n ase lju  tu ji delavci, p lača­
jo  po 1.2 DM za eno noč. Plače 
nekvalific iran ih  d e lav cev  znašajo 
1.2 DM na uro, kvalific iran ih  pa 1.4 
•— 1.6 DM. Če se delavec vozi na  delo 
s kolesom  dobi še 1 do 1.5 DM na 
uro  ko t odškodnino. Povprečni zaslu­
žek  delavca znaša 250 DM na mesec. 
N a stavbi je  18 inžen irjev . N jihov 
zaslužek se suče od 400 do 450 DM 
na mesec.
C ela h id rocen tra la  bo predvidom a 
sta la  120 m ilijonov  DM, od tega grad ­
bena dela 40 m ilijonov  DM, ostalo 
p a  oprem a. O m eniti m oram  še to, 
da cem ent in  železo n ab av lja  inve­
s tito r sam in da n is ta  v računana  v  
ponudbi pod je tn ikov . En m 3 betona 
brez železa in  brez cem enta stane 
18 DM, tona  cem enta v  raztresenem  
stan ju  pa 80 DM.
H idrocentralo  B raunau so pričeli 
graditi v  ap rilu  1951 in  jo  bodo do­
gradili v  decem bru 1953. P reseneča
izredno k ra tka  de lovna doba, ki je  
pa razum ljiva spričo v isoke m ehani­
zacije gradbišča in težnje, da bi se 
vložen denar pričel čim p re je  ob re­
stovati.
H idrocentrala  B irsfelden
Birsfelden je  predm estje  šv icarske­
ga m esta  Basel, k i leži ob rek i Reni. 
M eja m ed N em čijo in Švico po teka 
tu po sredini reke in to  do m esta, ki 
je  oddaljeno 1.5 km  od B irsfeldna 
p ro ti vzhodu, tam  p a  zav ije  p ro ti se ­
veru  tako, da teče Ren ves po Švi­
carskem  ozemlju. N a tem  m estu  g ra­
dijo novo hidrocentralo  Birsfelden, in 
sicer Švicarji v  družbi z Nemci. Torej 
po istem  načinu  ko t v  B raunau, samo 
da im ajo  tu  Švicarji v eč ji delež 
(68% ) ko t Nemci (32% ), k e r  je  n a ­
p rav a  v sa  n a  šv icarskem  ozemlju. 
Švicarji pa  so m orali upoštevati tudi 
pravice, k i jih  im a na  Reni N em čija 
vzvodno nad  cen tralo  k ako r tudi 
nizvodno.
P ro jek tirana  cen tra la  je  čista 
zajezitev  s pretočnim  jezom . Jez za­
vzem a večji del širine rek e  tako, da 
leži stro jn ica  sicer v  podaljšku  jezu, 
toda v  um etno izkopanem  zalivu ali 
razširitv i reke na  levem  bregu. Sl. 3.
N a razpored itev  naprav , k ako r tudi 
na  g radnjo  samo je  im elo odločujoč 
vp liv  dejstvo, da se je  m orala  m ed 
g radnjo  p lovba nem oteno razvijati. 
To je  vplivalo  na  velikost pretočn ih  
polj, k er so m orala biti ta  širša in se 
je  s tem  tudi podaljšal ves jez. Spr­
va  so nam eravali na jp re j zgraditi 
p lovne objekte in jih  uporab lja ti že 
m ed gradnjo  ostalih  naprav . To bi 
pa povzročilo mnogo v eč je  izkope v 
zgornjem  delu p lovnega kanala  in 
reke  same, pazneje p a  bi se tud i po ­
daljša l čas graditve. K alkulac ija  je 
pokazala, da je  najekonom ičneje  
vzdrževati plovbo po g lavni strugi 
tudi m ed gradnjo.
Prav ilno  u red itev  n a p ra v  za h idro­
cen tra lo  in za p lo v n i k an a l so p re ­
izkušali več  ko t dve le ti n a  m odelu 
v  m erilu  1 : 100, ki je  obsegal del 
R ena od že lezn iškega m ostu  do p ri­
stan išča  B irsfelden. V se p o m an jk lji­
vosti. k i so se p ri tem  pokazale , so 
sp ro ti po p rav lja li in  tak o  p rip rav ili 
za  zače tek  del res v se s tran sk o  p re ­
v e rje n  načrt.
H id rocen tra la  ses to ji iz h id rocen ­
tra le  s stransk im i n ap rav am i in iz 
p lovne  kom ore. H id ro cen tra la  sam a 
obsega jez, stro jn ico , stisk a ln ico  in 
u p ravno  poslopje.
Jez  je  dolg 157 m in im a p e t p re ­
točn ih  polj po 27 m. V sako  p re točno  
p o lje  je  zaprto  z d v o jno  za tvorn ico  
v iš ine  11.25 m. S spuščan jem  gorn je  
za tvorn ice  ali z dv ig an jem  spodn je  
za tv o m ice  ali s p rem ikom  obeh  delov 
lahko  obdrže vodno  g lad ino  na  isti 
v iš in i pri k ak ršn iko li v o d n i m nožini. 
Za d v igan je  in sp u ščan je  zatvorn ic  
so  nam eščene n a p ra v e  n a  s teb rih  sa ­
m ih in ne  ko t ob iča jno  n a  zatvor- 
n icah  ob stran eh . Jez  je  tak o  dim en­
zioniran , da od teka  n em o teno  tudi 
dosedaj n a jv iš ja  voda, to  je  5500 m3 
na  sek, čep rav  je  eno  p re to čn o  po lje  
zaprto .
Dno nad  in pod jezom  je  zav a ro ­
vano  z betonsk im i b loki. Č e bi teh  
b lokov  ne bilo, bi m oral b iti jez  m no­
go glob lje  fundiran .
S tro jn ica  je  dolga 121 m  in 21 m 
široka. V  stro jn ic i so 4 v e rtik a ln e  
tu rb ine, v sak a  im a 28.000 KS. P rese­
neča jo  d im enzije  s tro jn ice , k i so res 
izredno  velike . So pa  v  razm erju  z 
dim enzijam i tu rb in  in gen era to rjev . 
V elikost tu rb in  in o s ta lih  n a p ra v  pa 
je  zopet v  odv isnosti od m alega  p ad ­
ca  in v e lik ih  m nožin v o d e , ki dose­
g a jo  1200 do 1300 m 3/sek .
N a zgorn ji stran i s tro jn ice  sta 
m on tirana  dva s tro ja  za  č iščen je  
u točn ih  g rabe lj. Za zap iran je  Utoka k 
tu rb inam  p ri re p a ra tu ra h  služijo  po ­
sebne zapornice, ki jih  v ložijo  z žer­
jav i.
Od s tran sk ih  n ap rav  m oram  om e­
n iti r ib jo  stezo, ki je  do lga 145 m in 
se n a h a ja  n a  desni, sončni obali R e­
na. N a lev i stran i je  ob p lovnem  k a ­
n a lu  n ap rav ljen a  p o seb n a  prehodna 
ram pa za p revoz čo lnov  iz spodn je­
ga v zgorn ji del in  ob ra tno . P redv i­
deno  je  tud i posebno  p ris tan išče  za 
k a jak e .
N ap rav a  za p lovbo  obsega  spodnje, 
450 m dolgo in 60— 80 m široko  p ri­
stan išče, 180 m dolgo in  12 m  široko 
za tvo rn ično  n ap rav o  za spuščan je  in 
d v igan je  lad ij te r  zgorn je , 420 m dol­
go in 45 m široko  p ris tan išče . Za raz ­
širitev  so pustili p ro s to r, tak o  da 
bodo pozneje  lahko  zg rad ili še en za- 
tvo rn ičn i kanal. K anal zap ira  spodaj 
dv igalna  za tv o rn ica , zgo ra j pa  za- 
tvo rn ica , ki se pogrezne  v  vodo.
Desni in  lev i b reg  R ena s ta  dovolj 
v isoka , da p revzam eta  v so  zajezeno 
vodo  in n iso  to re j p o treb n i n ikak i 
nasip i ko t v  B raunau. Le delno bo 
tre b a  n a  lev i stran i n a su ti n ek a j n iz­
k eg a  te rena . M ateria l za to  p ridob i­
v a jo  iz g rad b en e  jam e, k je r  bo p o ­
treb n o  izk o p a ti cca 1.5 m ilijona m 3 
zem lje.
Z anim ivo  je, d a  sega za jez itev  Re­
na  p ri B irsfeldnu do nasled n je  h i­
d ro cen tra le  p ri A ugst - W yh len  in  
v p liv a  na  p ro d u k c ijo  te  cen trale . P re­
iskave , k i so jih  Š v icarji izvedli, pa  
so dokazale , da  v p liv a  to  ugodno  n a  
p lovbo  in  da  dv ig  vode p ri zgorn ji 
h id ro cen tra li tu d i k a r se tiče  p ro d u k ­
c ije  en e rg ije  ne  vp liva  neugodno. Pri 
tem  je  tre b a  sev ed a  up o štev a ti p ro ­
dukc ijo  obeh  h id rocen tra l. Če bi n a ­
m reč b ila  za jez itev  p ri B irsfeldnu za 
1 m n iž ja  k o t je  p redv ideno  sedaj, bi 
b ila  izguba n a  en erg iji p ri A ugst- 
W yhlen  v  enem  letu, pri sredn ji vodi 
za 35 m ilijonov  K W h m anjša, toda  iz­
guba pri B irsfeldnu bi znašala  63 m i­
lijonov  K W h. T ako bi znašala le tn a  
izguba p ri obeh  h id rocen tra lah  28 m i­
lijonov  K W h. N a drug i stran i pa  se ­
v ed a  n i m ogoče zajez itve  po ljubno  
dv ign iti, p ra v  zarad i zgorn je  h id ro ­
cen tra le .
P ro d u k c ija  en e rg ije  znaša p ri s re d ­
n jem  le tn em  do toku  vode in  po od­
b itk u  izgub A ugst-W yhlen , ki jo  m o­
ra  B irsfelden nadom estiti. 362 m ilijo ­
nov  K W h; od teg a  odpade 162 m ili­
jo n o v  K W h n a  zim sko dobo (45%) in 
200 m ilijonov  K W h (55%) na le tno  
dobo.
G rad n ja  je  sedaj v  polnem  razm a­
hu. Del p reg rad e  s s treb ri je  že do­
g ra jen ; ob našem  prihodu  so b e to ­
n ira li in spuščali keson  za zadnji 
steber. S tebri so vsi g ra jen i s p o ­
m očjo  kesonov . K esone za steb re  
im ajo  obešene  n a  posebnem  og ro ­
d ju  in jih  spuščajo  s posebnim i 
o g rod ju  in  jih  spuščajo  s posebnim i 
spuščevaln im i napravam i. Ko zab e to ­
n ira jo  d v a  s teb ra , zTaprejo vodo m ed 
n jim a  in  b e to n ira jo  pre točno  polje. 
Dno p re to k a  so n a jp re j nam erava li 
obložiti s kam nitim i kvadri, po tem  
pa  so se  odločili, da ga bodo oblo­
žili z be tonsk im i bloki, k e r so v la ­
b o ra to riju  ugotovili, da je  efek t sk o ­
ro  isti, le  da  so betonsk i b lok i m no­
go cene jši. Tudi tem elji podnožja  
so g ra jen i na  kesonih.
G radbišče je  razdeljeno  z že lezn i­
m i zagatn icam i n a  dva  dela. En del 
p re d s ta v lja  g radn jo  p re točn ih  polj z 
jezov i in  za tvorn ico , k i je  bil izv ršen  
pod vodo; d rug i del je  s tro jn ičn i del 
k i se g rad i v  suh i g radben i jam i. Lar- 
senove  zag a tn ice  so zab ite  v  tla ; na 
m estih  z večjim i p ritisk i vode, so 
dv o jn e  z 1.5 m vm esnim  prostorom , 
n ap o ln jen im  s peskom . Z agatn ice so 
zab ija li s stro jn im i zab ijač i teže  ovna 
do 2 to n i in s 150— 180 u darc i na  
m inuto.
O d v seh  gradbišč, ko liko r sm o jih  
v ideli, je  g radb išče  Birsfelden n a j­
bo lj m ehan iz irano . N a stavb išču  je  
ozirom a je  b ilo  8— 12 sto lpn ih  ž e r ja ­
vov, 14— 20 bagrov , k i so u n iv e rza l­
ni, 3—4 sk rep e rji in 25—50 kam io­
n o v  za p re v o z  gram oza in cem enta. 
O d te h  je  b ilo  16 do 18 tipa  E uklid 
z v seb ino  10— 17 m 3 zem lje. Za p re ­
voz im ajo  še  5 km  po ljsk e  železnice
z 8 parn im i lokom otivam i. V agoneti 
im ajo  do 7 m 3 vseb ine  in  je  širina 
tira  zaradi teg a  v e č ja  ko t 60 cm. N a 
gradb išču  je  tud i več  s tro jn ih  nabi-
B etonarna je  p rep ro sta ; gram oz v 
več  frak c ijah  im ajo  v  posebnih  silo ­
sih  na  poboč ju  g rad b en e  jam e. A v to ­
m obili p rip e lje jo  gram oz iz cca 1 km 
oddaljene  sep a rac ije . Iz silosov teče  
gram oz p reko  posebn ih  p rem ikajočih  
se doza to rjev  na  tekoči tra k  in  od 
tam  v  m ešalec. C em ent dovažajo  na  
stavbo  iz žel. p o s ta je  s posebnim i že­
leznim i k o n ten e rji n a  kam ionih. 6  
stisn jen im  zrakom  izprazn ijo  konte- 
n e r v  silos, od tam  pa  po tiskajo  ce ­
m en t s č rpalko  do m ešalca.
Beton vozijo  z D iesel lokom otivo 
do žerjava , k i ga  dv ig n e  na  delov ­
no m esto. N a mesta-, kam or žerjav  
ne  doseže, d o s tav lja jo  beton  s poseb ­
nim  trakom , ki je  p r itr je n  n a  prem ič­
ni žerpav. B etonskih  črpa lk  ne upo­
rab lja jo , k e r  v g ra ju je jo  le v lažen  b e ­
ton.
S eparacija  je  ob iča jno  izvedena. Si­
ta  so v ib rac ijska . S eparira  in pere  
pa se gram oz, ki ga p ridob iva jo  pri 
izkonu za g lavn i kanal. Fin pesek  
(mivka) k i se usede  v  vodi, izločajo 
iz vode s posebnim i spiraln im i kolesi. 
Zanim ivo je  tud i n ak lad a n je  gram o­
za n a  kam ione. A v to  zapelje  pod  s i­
los; šofer sam  po tegne m ehanizem . 
Ta odp ira  zak lopko  odprtine  silosa 
s pom očjo s tisn jen eg a  zraka. Ko je  
av to  napo ln jen , g re  n a  vagonsko  
tehtn ico , tako  da im ajo  zelo n a tan č ­
no ev idenco  n ad  količ ino  gram oza. 
V oznik dobi p rv eg a  ozirom a zadn je ­
ga v  m esecu na  pod lag i listkov  o 
teh tan ju  izplačilo  za prevoz gram o­
za. V ozijo pa  p riv a tn ik i s svojim i av ­
tom obili, k i so po v eč in i 5—7 tonski 
p rekucn ik i tip a  Saurer. A vtom obili 
vozijo  v  p res ledk ih  tre h  do petih  m i­
nu t n ep rek in jen o  noč in dan.
V se izkopava jo  s stro ji, lopate  in 
sam okolnice n i v id e ti n ik jer. V  p lov ­
ni kom ori k o p lje ta  d v a  bag ra ; eden 
je  zličar, d rug i p a  je  oprem ljen  s 
sk reperjem . N a vsem  gradbišču  iz­
k o p lje jo  dnevno  3500— 4000 m 3 zem ­
lje  .Za opaž u p o rab lja jo  posebne le ­
sene lep ljen e  m ontažne  plošče, debe­
line do 3 cm. V es opaž je  iz žaga­
nega in sko b ljen eg a  lesa. U porab lja­
jo  tudi opaž iz železne m reže, tako  
im enovani »Streckm etal«. M reža je 
iz p ločevine, k i im a m ed širokim i 
reb ri tan k e  železne trakove. Zelo 
dobro se obnese tam , k je r  je  po treb ­
no p rek in iti z b e to n iran jem  in n ad a­
ljev a ti pozneje . Z m režo dosežejo 
veliko  h rap av o s t in  s tem  dobro pri- 
jem ljivost obeh delov.
Za izdelavo  b e to n sk ih  obložnih b lo ­
kov  in  d rug ih  be tonsk ih  izdelkov 
im ajo  posebno  betonarno , ki je  dobro 
u re jena . D oziranje gram oza je  tu  re ­
šeno s posebnim  k ra tk im  tran sp o rt­
nim  trakom , ki se v rti tik  pod odpr­
tino  silosa. S h itre jš im  ali p očasne j­
šim  v rten jem  p ad a  v eč ja  ali m anjša  
ko lič ina g ram oza iz silo sa  na  tekoči 
trak . C em ent dozira jo  preko  posebne 
av tom atske  e lek tričn e  teh tn ice.
N a g radb išču  im a inves tito r labo­
ra torij za p re iskavo  v seh  m aterialov. 
Na 100 m 3 be to n a  odvzam ejo po tri 
kocke za p re isk av o  po 7 in po 28 
dneh. T rdnosti so a7 — 290 kg /cm 2 
a28 =  386 kg /cm 2. Z ah tevana trdnost 
znaša celo 450 kg /cm 2 z dodajo 300—• 
350 kg cem enta, toda  te  trdnosti red ­
ko dosežejo. U pogibne trdnosti ce ­
m enta pa znašajo  a7 =  45—55 kg in 
2̂8 =  60—75 kg/cm 2 in to z gred ica­
mi 4X 4X 16.
N a gradbišču je  zaposlen ih  cca 550 
delavcev. O tehničnem  osebju  je  tre ­
ba om eniti to, da je  tu  zaposlenih 
20 inženirjev . D elajo pa  v dveh iz­
m enah po 10 ur. D elavci im ajo na 
uro  2—2.40 Frs, kva lific iran i pa  2.80
do 3.50 Frs. M esečni zaslužek  znaša 
cca 600 Frs.
C elotna naprava  bo s ta la  136,38 m i­
lijonov  Frs, od tega odpade na  cen ­
tralo  112,6 m ilijonov in  n a  p lovne 
naprave  23.78 m ilijonov Frs.
Zaradi zahteve, da m ora b iti p lovba 
m ed g radnjo  nem otena, se bodo dela 
zav lek la  na  čas 5 let.
Ing. G orazd Berce DK 691.52:691.328.23
V delavnici
montažnih stropnikov iz prejnapetega betona
P re jnape ti be ton  se  v  g radbeništvu  
vedno bolj uv e ljav lja . N jegova do­
m ena so slej ko p re j v eč je  in težje  
železobetonske konstrukcije  z v e lik i­
mi razponi in  velik im i obrem enitvam i 
pri m ostovih, in d ustrijsk ih  s tav b ah  in
311
celo p ri obrežn ih  pom orskih  zgrad­
bah. V  inozem stvu  so ga pa pričeli z 
uspehom  u p o rab lja ti tud i pri stano ­
van jsk ih  s tav b ah  za stropnike, oken­
ske in v ra tn e  p rek lade  in to v  zvezi 
z opečnim i izdelki.
V  m estecu  F rick  ob progi Z ürich— 
Basel v  Švici izdelu jejo  lahke  m on­
tažne s tropn ike  iz p re jnape tega  b e ­
tona. D elavnica sam a je  postav ljena  
tik  ob v e lik i opekarni, ki dobavlja  
opečne izdelke, po trebne za p roduk ­
cijo  m on tažn ih  p re jn ap e tih  s tropn i­
kov. O snovni elem ent nosilcev  je  n a ­
m reč reb ričast opečni zidak po sl. 1 
ali v o tlak  po sl. 2.
Te e lem en te po lagajo  drugega po­
leg drugega, m ed reb ra  ozirom a v 
u to re  v ložijo  jek len e  palice, ki jih  
napnejo , u to re  p a  nato  zalije jo  z b e ­
tonom . O pečni izdelki so iz p rv o v rs t­
ne gline, dobro  žgani. T rdnosti se 
g ib lje jo  od 190—250 kg /cm 2, povp reč­
no dosegajo  220 kg /cm 2. Za beton 
upo rab lja jo  p ran  rečn i pesek  (renski), 
v e lik o st z rn ja  do 5 mm. N a 116 li­
tro v  be to n a  porab ijo  50 kg cem enta, 
k a r u streza  prib ližno 400 kg cem enta 
na  1 m3 izgo tov ljenega betona. A r­
m atu ra  ses to ji iz jek len ih  žic p rem e­
ra  4.5—5 mm. Te im ajo n a  obodu 
m ajhne vd rtine , da se be ton  bolje 
oprim e. U porab lja jo  pa jek lo  izredno 
visok ih  trdnosti, 160 kg/m m 2, P re jn a ­
pe ti beton se izkaže ko t ren tab ilen  
le, če uporab ljam o jek lo  trdnosti 
nad  120 kg/m m 2. Tem u prim erna pa 
m ora biti tudi kva lite ta  be tona  sam e­
ga in tako  je  nu jno , da dosežejo vi- 
sokovreden beton. To jim  uspe z v i­
soko dozacijo  cem enta, predvsem  pa 
z v ib riran jem  betona. V ib ra to r so v 
delavnici izdelali sam i po svoji za­
misli. P rire jen  je  tako, da v ib rira  
beton m ed posam eznim i rebri. Štiri
jek len a  tan k a  peresa so p ritrjen a  v 
obliki vilic  na elek tričn i v ibrator. V i­
b ra to r polože tako, da sega v  vsako 
reb ro  eno pero v ib ra to rja , tega  pa  
nato  pom ikajo  po nosilcu. S tem  n a ­
činom  v ib riran ja  dosežejo, da je  b e ­
ton  m ed reb ri izredno zbit. Profil je  
popolnom a zalit in je  v saka  guba v 
reb ru  izpolnjena z betonom . O peka 
in beton se z lijeta v  m onolitno eno­
to, tak o  da se v  p rerezu  oba m ate­
ria la  raz liku je ta  le po barvi. N a črti 
med opeko in betonom  ni opaziti k a ­
ke m eje.
V es proces, to  je  sestav ljan je  opeč­
n ih  elem entov, n ap en jan je  žice in 
vg rad itev  betona, po teka  na  posebni 
mizi, ki je  dolga 70 m in to liko  širo ­
ka, da lahko beton ira jo  6 v rs t nosil­
cev hkrati. N osilce ali deske, ko t jih  
im enujejo  Švicarji, zabeton irajo  v 
dolžini 70 m, nato  jih  pa razrežejo  na 
tak e  dolžine, kakršne  pač zah tevajo  
konstrukcije , pri k a te rih  jih  bodo 
uporab lja li. Jek leno  arm aturo  med 
dvem a nosilcem a p rerežejo  z av to g e ­
nim  plam enom . Sl. 3.
5 t S ' H z L c n m n  n a c z a
P rip rav a  za p re jn a p e n ja n je  jek le ­
n ih  žic je  razm erom a p rep ro sta . N a 
obeh  koncih  mize so v b e to n iran i m o­
čni železni nosilci, k i n o s ijo  posebne 
p rip rav e  za p ritrd itev  jek len ih  žic. 
Skozi lu k n je  na  teh  p rip ra v a h  po teg ­
n e jo  žice. N a enem  koncu  p ritrd ijo  
žice z v ijak i ali posebnim i klini, na  
drugem  k ra ju  pa  p ritrd ijo  žico na  
p rin rav o  za nap en jan je . Ta ses to ji iz 
e lek tro m o to rja  in  šk rip čev ja , s k a te ­
rim  v leče jo  žico. M ed šk ripcem  in 
žabico za p rijem  žice je  nam eščen  
tenzom eter, k je r  k o n tro lira jo  silo, s 
k a te ro  je  žica n ap e ta . V sa  n ap rav a  
je  m on tirana  na  posebnem  prem ičnem  
ogrodju , ki drsi n a  tra č n ic a h  pod 
stropom , da  jo  lahko  p rip e lje jo  do 
v sak e  m ize v tovarn i. S posebno  n o ­
go se n a p ra v a  p ri n a p e n ja n ju  up re  
ob betonsko  mizo, k o t je  razv idno  
iz sl. 3. Ko je  ž ica n ap e ta , jo  z v i­
ja k i uk leščijo , n a p en ja ln o  nap rav o  
pa odstran ijo . P etm ilim etrsko  žico 
n ap n e jo  za 1600 kg  k a r  znaša  8000 kg 
na  kv. cm.
Izdelk i so n asled n ji:
O kenske  in  v ra tn e  p rek lad e  po sl.
4. in  5. P ro s to r nad  m ontažn im i p re ­
k ladam i lahko  zazidam o z opeko  v 
cem en tn i m alti ali p a  zabeton iram o 
in dobim o tak o  nosilno  prek lado . 
M ontažni nosilec  in n a d z id a v a  tv o ri­
ta  hom ogen nosilec, k je r  prevzam e 
m ontažni p re jn ap e ti n o silec  v logo  a r ­
m iran ja , to  je  n a tezn e  n ap e to s ti, n ad ­
z idava  p a  p ritiske . Č e uporab ljam o  
te  izdelke, je  to re j nu jno , da  n ap ra v i­
m o še opečno izpo ln itev  v  cem entn i 
m alti. P rospek ti do ločajo , da  je  po-
iT.  ̂ /S
5 1 4 s f/ ć v  p P o JL la jc fć i-
trebno  p ri razpon ih  do 1.20 m nad z i­
da ti m ontažno p rek lad o  z v sa j dvem a 
slo jem a opeke v  cem en tn i m alti.
T ovarna  izdelu je  nosilce  za razne 
razpone od 0.80 do 2.20 m z vm es­
nim i stopn jam i po 20 cm  razlike. O b­
težbo  stropa  do 500 k g /m 2 la s tn e  in 
k o ris tn e  teže p revzam e p rek lad a  z 
v iš ino  d, ki je  za razne  razpone raz­
lična. T eža m ontažnega nosilca  n a  m 1 
znaša  od 12 kg  p ri širin i 10 cm  do 21 
k ilog ram ov  p ri širin i 20 cm.
Stropi
M ed po ložene  m ontažne p re jnape- 
te  nosilce  n am estijo  posebne vo tla - 
k e ; p reko  v seg a  pa  zabe ton ira jo  tla č ­
no  ploščo. Sl. 6. M ontažni nosilc i 
služijo  to re j k o t nosiln i e lem enti n a ­
m esto  opaža  in  podpor. K er so pa  
nosilc i zelo  n izk i (6 cm) jih  je  tre b a  
po d p re ti n a  razd a ljo  1.5 m do 1.7 m  z 
lesen im i podv lakam i. P re jnapetim  n o ­
silcem  v b e to n ira jo  n a  stik ih  m ed 
dvem a zidakom a strem ena, k i so 
u p o g n jen a  navzdo l ob reb ra . Pri n a ­
m estitv i dv ig n e jo  n a to  strem ena  in  
jih  z ab e to n ira jo  v  ploščo. Podrobno­
sti so razv id n e  iz sk ice 6. Teža izgo­
to v lje n e g a  s tro p a  se rav n a  po k o n ­
s tru k tiv n i v iš in i in  znaša od 183 kg 
n a  kvad r. m  do 395 kg  n a  kvadr. m 
p ri v iš in i 26 cm. Poraba  železa je  
1.37 kg  n a  m 2 jek la  trd n o sti 160 kg 
n a  m m 2 in  1.62 kg  jek la  trdnosti 32 kg  
n a  m m 2, skupno  2.99 kg  železa n a  m 2 
stropa .
Za v e č je  razpone  in  ob težbe je  p r i­
če la  to v a rn a  izdelovati p re jn ap e te  
nosilce  iz  v iso k ih  vo tlakov , m ed k a ­
te re  p o lag a jo  n av ad n e  v o tlak e  po 
sl. 7a a li p a  n izke  opečne elem en te  
po  sl. 7b. P ro s to r m ed m ontažnim i 
nosilc i in p rečn im i opečnim i elem enti 
zapo ln ijo  z betonom . K am or p ride jo  
p rečn e  b e to n sk e  o jač itve  (rebra), so 
po ložene m ed  nosilce  le  opečne p lo ­
šče, re b ra s ti opečni izdelki ali p a  so 
m ontažn i nosilc i in v o tla  opečna te le sa  
poševno  zarezana . S trop po sl. 7a je  
spodaj rav en , izveden  po nač inu  k o t 
kaže  sl.7b ; k je r  se reb ra  v id ijo , jih  upo-
b  •  to, ,2  13, 2 0 , Z 5  Cjn.
S t  5 IVai/zia
rah lja jo  za in d u strijsk e  zgradbe ali 
jih  pa  p o seb e j obdela jo  ozirom a iz­
po ln ijo . N a jv eč ji razponi, k a te re  la h ­
ko prem ostim o  s tem i s tropn ik i zn a­
ša jo  do 4.80 m, k a r zav isi od k o ris t­
n e  obtežbe , k i g re  od 100 kg /m 2 do 
300 kg /m 2. L astna teža  znaša p ri v seh  
v rs ta h  150 k g /m 2. Je k la  po trebu jem o  
2.29 k g /m 2.
Izdelu jejo  tud i p re jn ap e te  m ontaž­
n e  nosilce  iz sam ega betona, ki 
im ajo  obliko  T. N osilce  polože v  raz­
da lji 50 cm, m ed te  p a  opečne v o t­
lake.
Poleg op isan ih  p re jn ap e tih  nosilcev  
izdelu je  to v a rn a  tu d i opečne p re jn a ­
pete  plošče, k i jih  lah k o  u p o rab lja ­
jo  za vm esne p red e ln e  stene, ko t ob­
logo k le tn eg a  bet. zidovja , k o t stene 
za v en tilac ijsk e  k a n a le  ali p a  ko t
opaž in  izo lacijo  p ri betonskih: zido­
vih. S tene so iz opečnih  zidakov 
25 cm dolgih, debe line  4.5 cm te r  te h ­
ta jo  11.5 kg  za l m 1 a li cca 46 kg 
1 m 2. V  sred in i im ajo  u to r za prej- 
nape to  arm atu ro . Im ajo  veliko  izo­
lac ijsko  sposobnost; k e r  so p re jn ap e ­
te, so b rez  razpok . Lahko jih  p rib ija ­
jo  n a  les z žeblji.
517
V si op isan i m on tažn i p re jnape ti no ­
silci so se zelo dobro  obnesli za s ta ­
no v an jsk e  zgradbe. So razm erom a 
lahki, p ri p ren o su  se ne  lom ijo n iti 
n e  dob ivajo  razpok. M ontaža je  p re ­
prosta . P o v p rašev an je  po tak ih  no ­
silcih  je  tak o  veliko , da  jih  delavnica 
ne  m ore izde la ti v  zadostn ih  ko lič i­
nah.
Ing. V lado M ušič DK 69.002 : 373.634
O povezavi
med gradbeno operativo in gradbenimi šolami
V dneh 14. in  15. jan . 1952 je  b ila  
na b ivšem  S vetu  za gradbene in  ko ­
m unalne zadeve LRS konferenca g rad ­
bene opera tive , k i je  k ritično  p reso ­
dila svo je  delo, ugo tov ila  pom an j­
k ljivosti in podala  tud i napotke, 
kako odp rav iti te  pom anjkljivosti.
N as šo ln ike  zanim ajo  predvsem  
ugotov itve, k i ob ravnava jo  kvalite to  
abso lven tov  G radbenega tehnikum a 
LRS v  L jub ljan i in  k i jih  posnem am o 
iz č lanka ing. C im olinija R. v  G rad­
benem  v estn ik u  št. 11 — 12, le tn ik  
1952.
Pod p og lav jem  »Tehnični kadri« 
n av a ja  p isec: »Sredji tehnični kader 
bolj številčno zadošča, kot pa po 
znanju in odnosu do dela. (Podčrtal 
jaz) S ta re jš i stro k o v n jak i bi m orali 
nuditi v eč  pom oči m lajšim  kadrom . 
O rganizacija  p o d je tja  in  del zahteva, 
da im ajo  v  svo jem  sestavu  srednji 
tehn ičn i kader. N aloga je  to rej, do ­
seči tu d i k v a lite to  teg a  kadra.
P rim an jku je  tud i sposobnih  delo­
vodij, k i bi im eli dovolj teo re tičnega 
in p rak tičn eg a  znan ja  v  g radbe­
ništvu, k i bi im eli tudi čut in 
de jansko  skrb  za organ izacijo  del, 
za k v a lite to  del in podobno.«
M ed zak ljučk i n av a ja  pisec članka 
še to le : »Da bi dosegli bo ljše  sred ­
n je  tehn ične  kadre, n a j opera tiva  
opozarja  vodstvo  G rabenega teh n i­
kum a n a  u g o tov ljene  pom an jk ljivo ­
sti. B olje bo treb a  sk rbeti za 
povečan je  štev ila  in šo lan je  delo ­
vodij.«
Te ugo tov itve , ki so v  b is tvu  p ra ­
vilne, hočem  pojasn iti, da bo slika 
popolna in  da ugotovim o tud i ob jek ­
tivne vzroke  pom anjk ljivosti sred ­
n jih  g radben ih  kadrov . Potrebno je  
tudi n ak aza ti pot, kako  bom o v  p ri­
hodn je  izbo ljšali te  kadre. Brez tega  
po jasn ila  b i si strokovna  in tud i 
ostala  jav n o s t nam reč lahko  u stv a ­
rila  enostran sk o  in napačno  sodbo 
o našem  gradbenem  strokovnem  
šolstvu; zato  mislim , da je  p rav , da 
jo  seznanim o v  pog lav itn ih  obrisih  
tud i s p rob lem atiko  in razvojem  
teg a  šo ls tv a  po le tu  1945 in n e  za­
m olčim o raz ličn ih  ob jek tivn ih  oko­
liščin, ki so m očno in  kvarno  v p li­
vale  n a  razvo j in seveda tud i na  
k va lite to  povo jn ih  abso lven tov  
tehn ičn ih  s red n jih  šol. D oslej je  bilo 
slišati iz o p era tiv e  sam o splošne in 
n eu tem eljene  opazke posam eznikov 
o pom anjk ljivem  prak tičnem  znanju  
m ladih  tehn ikov . Slišimo pa tud i 
ugodne sodbe operativcev , ki nam  
izjav lja jo , da  so naši abso lven ti zelo 
d isc ip lin iran i in  delavoljn i. Res pa  je  
tudi, da jih  opera tiva  ne  zaposlu je 
tako, da  bi p rešli v se  faze dela, 
to re j sistem atično ; to je  že sedaj 
v  škodo  tem  absolventom , k a s­
ne je  pa bo trpe la  zavoljo  tega  tu ­
di operativa. U vodom a om enjena 
konferenca je  šele podala  predm etno 
k ritiko  in vsaj neko likan j ugotovila, 
da stare jš i strokovn jak i — izkušeni 
p rak tik i — pom anjk ljivo  vzgaja jo  
m lajše kadre v  operativ i. Tej ugoto­
v itv i se pridružujem o, k a jti le redki 
so m ed stare jš im i strokovn jak i, ki 
se zavzem ajo za m lade tehn ike  in 
jih  načrtno  u v a ja jo  v  b istvo  in način 
prak tičnega dela. V si le  p rerad i po ­
zabljajo , kako se je  njim  godilo v 
operativ i, ko so zapustili šolske klopi. 
V sakega m ladega inžen irja  in tehn i­
ka  bi m orali s ta re jš i izkušeni stro ­
kovn jak i sistem atično  u v a ja ti v  
p rak tično  delo v  dobi, k i je  po 
uredbi p redp isana  za m ladega p ri­
p ravn ika  do strokovnega izpita. Da 
ne delajo  tako, so ugotov ile  om e­
n jen a  konferenca  gradbene ope­
ra tiv e  in tud i izpitne kom isije pri 
strokovnih  izpitih; ponovno so ugo­
tovili, da m lade tehn ike  v  p ri­
p ravn išk i dobi sam o enostransko 
zaposlu jejo  in jim  ne  om ogočajo, da 
bi spoznali v se  faze gradbeno opera­
tivnega dela. V od ite lji g radbene 
opera tive  bi m orali pokazati več 
razum evanja  za sistem atično vzgojo 
m ladega n arašča ja , m orali bi ga 
učiti, mu p rikazova ti in po jasnevatl 
način  dela  n a  gradbiščih , ki jih  
s trokovna šola v  d anašn jih  okolišči­
nah  ne m ore nuditi, k e r je  v  šoli 
pač poudarek  na  teo re tičn i izobrazbi.
Za bo ljše  razum evan je  šolske 
prob lem atike si oglejm o v  pog lav it­
n ih  po tezah še razvoj in delo s tro ­
kovnega šo lstva  za g radbeno  stroko 
po L 1945, razm erje  g radbene opera­
tive  do tega  šo lstva  in  ukrepe, ki bi 
bili po trebni za zbo ljšan je  kva lite te  
srednjih  strokovn ih  kadrov .
S rednji in  nižji tehn ičn i kadri so 
se v  stari Ju g o s lav iji izobraževali na  
T ehniški sred n ji šoli (TSŠ) v L jub­
ljan i po učnem  načrtu , ki je  zajem al 
teo re tično  snov  v isok ih  in nizkih 
graden j brez kake  specializacije za 
eno ali drugo  panogo gradbeništva. 
N ekaj več pou d ark a  je  bilo na  v iso ­
k ih  gradnjah , k a r  je  bilo  za tak ra tn e  
razm ere tud i prim erno. D om ača grad ­
bena pod je tn iška  d e javnost je  b ila  
po prvi svetovni vo jn i pri nas šele 
v  razvo ju  in  se je  v  poglavitnem  
usm erila v  v isoke  g radnje . Podjetij, 
k i so g rad ila  p redvsem  nizke g rad ­
nje, je  bilo  m alo, a  še ta  so b ila  v 
rokah  tu jeg a  bančnega kap ita la , ki 
je  svo je  s tro k o v n jak e  —  Nem ce —- 
uvažal iz dežel b ivše  A vstro-O grske 
m onarh ije  (n. pr. S tavbena družba, 
Tönnies). V endar so abso lventi arhi- 
tek tonsko-g radbenega odseka n a  TSŠ 
obvladali obe sm eri gradbene stroke 
toliko, da  so se km alu  pričeli u v e ­
ljav lja ti in da je  uvoz tu jcev  za 
zaposlitev  v  gradbeni strok i p ren e­
hal. U veljav lja l se je  to re j srednji 
tehn ičn i kader, razen n jeg a  p a  se je  
p ričel uve ljav lja ti tudi naš m ladi 
inžen irsk i naraščaj, k i je  izšel iz 
dom ače tehnične fakulte te . V  drugem  
desetle tju  po prvi svetovni vo jn i 
so zasedli vsa s trokovna m esta  v  
našem  gradbeništvu  in v  tehnično 
upravni službi domači strokovnjak i. 
To stan je  je  p renehalo  s p ričetkom  
okupacije  v  L 1941-42.
Dve le ti po osvoboditvi je  šo la 
de lala  še po starih  učnih  n ačrtih  
brez specializacije pouka v razne 
sm eri n. pr.: v isoke g radnje , p ro ­
m etne gradnje, vodne gradnje, kon­
s truk tivna  smer.
O bnova porušene dežele in sledovi 
okupato rjevega pusto šen ja  še niso 
bili docela zabrisani, ko  so bile le ta  
1947 postav ljene  vsem  strokovnim  
šolam  konkretne  naloge v  zvezi s 
petle tn im  gospodarskim  načftom . V  
zvezi s tem i nujnim i nalogam i so 
m orale strokovne šole p re iti od š tiri­
le tnega na  triletno  šo lanje; to  je  bilo 
izvedljivo  in izvršeno z uvedbo sp e ­
cializacije pri pouku  strokovnih  
p redm etov  (visoke gradnje , prom etne 
gradnje, vodne gradnje, konstru k tiv ­
na smer). Za tak  pouk  so bili izde­
lan i in  uvedeni novi učni načrti, a 
d ijak i v iš jih  le tn ikov  so se m orali 
tako j p reusm eriti v  razne specialne 
sm eri strokovnega štud ija . Res je, 
da se je  z uvedbo specializacije 
strokovnega štud ija  teo re tičn a  snov 
skrčila  in da je  bilo m ogoče v  treh  
le tih  d ijake  n a trp a ti z že op redelje­
nim  tehničnim  znanjem . Res pa  je 
tudi, da so bili ti d ijak i oškodovani 
pri sistem atičnem  šo lan ju  za eno do 
dve leti, da so zapustili šolo p rem la­
di, nezreli, sk ra tk a  —  bili so taki, 
k ako r jih  j]e 'ocenila konferenca 
g radbene operative. Tem u dejs tvu  se 
je  pridružilo  še drugo zlo, da so n e ­
ka te re  teh  absolventov, ki so im eli 
dobro politično oceno, postav ili za­
rad i tak ra tn eg a  ve lik eg a  pom anj­
kan ja  strokovnih  k ad rov  tako j na 
vodilna m esta, za šefe gradbišč itd. 
N i čudno, če so tak i abso lven ti od­
povedali, n ap rav ili več  škode (kot 
ko risti in  da so svo je  p redpostav lje ­
ne  razočarali. Bile so tudi izjem e 
m ed njim i, a neka j la s to v k  še ne 
prinese  pomladi. S labe izkušn je  ope­
ra tiv cev  s tem i abso lven ti so po­
vzročile  enostransko  kritiko , ne  da 
bi le  ti razm išljali in  skušali ob jek ­
tivno  analiz ira ti p rav e  vzroke takega 
stan ja . Poglejm o, kako  ja  po tekalo  to 
m nožično šo lan je  v  dobi pe tle tke.
P lanski vpis v  p rv e  le tn ike  arhi- 
tek tonsko-g radbenega odseka na 
TSŠ, pozneje  G radbenega tehniku-
m a, je  p redp isoval n a s led n je  štev il­
ke : v  š. 1. 1947/48 220 d ijakov , v  
š. 1. 1948/49 450 d ijakov , v  š. 1. 
1949/50 220 d ijakov  in  v  š. 1. 1950/51 
220 d ijakov.
P lanski vp is v  šo lskem  1. 1947/48 
je  zah teva l od v seh  s tro k o v n ih  šol, 
da izpolnijo  težavne  naloge . Ni 
b ilo  učilnic, in te rn a tsk ih  p rostorov , 
učn ih  kadrov , učbenikov , razn ih  učil 
in  risarsk ih  p ripom očkov; v se  to  je  
b ilo  treb a  p rip rav iti in  je  bilo tudi 
p rip rav ljen o  z izrednim i napori. Da 
sm o dosegli p lansko  štev ilo  d ijakov  
za v sako le tn i vp is v  p rv e  le tn ike, 
sm o m orali izvesti m očno p ro p ag an ­
do po časop isju  in  po razn ih  g im na­
z ijah  v  S loveniji. S p re je li smo v 
šolo vse, dobre in s labe  d ijake , celo 
take , ki niso im eli po p o ln e  šo lske 
pred izobrazbe. V  d rugem  le tu  p e t­
le tke  so p rih a ja li n a  s red n je  s tro ­
kovne šole že d ijak i s sam o trem i 
gim nazijsk im i razred i. Z arad i v e li­
k an sk eg a  p red v id ev an eg a  štev ila  di­
jak o v  v n as led n jih  le tih  p e tle tk e  in 
v  skrbi, da se da vzgo ji g radben ih  
k ad rov  več  poudarka , je  n a s ta la  po ­
treb a  po u s tan o v itv i G radbenega 
tehn ikum a LRS. N ovo u s tan o v ljen i 
zavod je  p revzel od TSŠ v se  d ijake  
g radbenega in  geo m etrsk eg a  odse­
ka, iz sta leža  učnega k a d ra  na  TSŠ 
pa  13 inžen irjev  — p re d a v a te lje v  in 
enega  p ro feso rja  za p red m ete  splošne 
izobrazbe. V es o sta li še  po trebn i 
učn i k ad er sm o dobili iz g radbene 
op era tiv e  in razn ih  u stan o v . T ak ra t­
no  M in istrstvo  p ro sv e te  nam  n i m o­
glo p rida  pom agati, k e r  je  po v seh  
učn ih  zavod ih  obču tno  m an jkalo  
sposobnih  učn ih  moči. U čni k ad er je  
b il to re j znesen z v seh  ve trov , n e ­
enoten , b rez  pedagoške in  m etodične 
p rip rav e  in  ideo loško  šibak . T ako 
je  pri pouku  n u jno  p riš lo  do napak . 
Prvi, zelo štev iln i le tn ik i (12 p rv ih  
le tn ikov) so n u jn o  te r ja li, da  se po ­
enoti pouk  v  razred ih , k je r  so p o u ­
čevali is te  p red m ete  po  š tir je  ali 
celo  p e t p ro feso rjev . N eogibno  po­
treb n a  je  po sta la  k o o rd in ac ija  v sega  
pedagoškega in  m eto d ičn eg a  dela  v 
v seh  le tn ik ih , da  bi doseg li zadovo­
ljiv e  učne  uspehe. Z ato  sm o uved li 
obvezno po u p rav n i p o ti »Predm etne 
kom isije«. Te kom isije  so posta le  
zelo pom em bne za m nožično vzgojo  
in  so u sm erja le  pod  pedagoškim  
vodstvom  ta k ra tn e g a  ko m ite ja  za 
strokovno  šo lstvo  v se  vzgo jno  delo 
n a  posam eznih  s tro k o v n ih  šolah. 
P red av a te ljsk i k ad e r je  z le ti po sta l 
enov ite jš i, p edagoško  in  m etodično 
zrelejši. Skušali sm o se poveza ti z 
g radbeno  opera tivo . N aši inžen irji 
so ob iskovali c ik lus s tro k o v n ih  p re ­
davanj p ri »S lovenija  p ro jek tu« , k je r  
so se ob rav n av a li ak tu a ln i sodobni 
p roblem i pri g rad n ji s tanovan jsk ih , 
javn ih , in d u s trijsk ih  in  km etijsk ih  
zgradb. Izvedli sm o razne  eksku rz ije  
na  g radbišča k lju čn ih  ob jek to v  v 
n aš i republik i. N a n aš i šoli smo p ri­
red ili obvezen teča j za v se  inžen irje  
iz sodobnega g radbenega  poslovanja ,
izd e lav e  p ro računov , obračunov , 
ana lize  cen  in  no rm iran ja . V zlic vsem  
tem  uk repom  pa je  — to  je  treb a  
u g o to v iiti —  povezava  z opera tivo  
še n ezadostna . N aši inžen irji — p re ­
d av a te lji pogosto  n e  vedo, kaj v se  
se  tren u tn o  do g a ja  v  operativ i, k e r  v  
n je j ne  d e la jo . N ekdaj' so m orali 
s tro k o v n i p red av a te lji h k ra ti o p rav ­
lja ti  c iv ilno  p rakso ; ta  jim  je  om o­
gočala , d a  so poznali v se  p ridob itve  
o p e ra tiv e . D anes, žal, n u jno  zao sta ­
ja jo  v  stro k o v n em  znan ju  za o p e ra ­
tivo . B oleča to čk a  v učnem  oseb ju  
je  še v ed n o  p o treb a  po hon o rarn ih  
p red av a te ljih . V  ko liko r g re  za ho n o ­
ra rn e  p re d a v a te lje  iz operative, je  to  
k a r  dobro , k e r  vedo  za vse, k a r  se 
d o g a ja  n a  terenu . Slabo je le, ker 
p rem alo  so d e lu je jo  v  vzgojnem -pe- 
dagoškem  delu  n a  šoli, k e r jim  za 
to  p rim an jk u je  časa. P repogosto  se 
dogaja , da  n iti redn ih  učn ih  u r ne 
op rav ijo , kaj še le  da bi sodelovali 
v  p red m etn ih  kom isijah  in pri n a ­
d robnem  vzcjojnem delu na  šoli. Šola 
v zg a ja  s tro k o v n jak e  n o vega  k o v a  s 
sp lošno  po litično  razg ledanostjo , ki 
bodo zvesto  g rad ili socializem  v  naši 
dom ovini. Žal je  b ilo  v  tem  pog ledu  
p rem alo  pozornosti p ri n a s ta v lja n ju  
s ta ln ih  in  h o n o ra rn ih  učnih  moči, pa 
tu d i m ožnosti izbire n i bilo.
N iso b ile  težave  sam o pri vzgo j­
nem  delu . Šola si je  m orala  tud i sa ­
m a zg rad iti učiln ice in lastno  in te r­
n a tsk o  n ase lje . D ijaki so sicer bili 
deležn i p rak tičn eg a  pouka, v en d a r le  
p rev eč  n a  škodo teo re tičnega. Po re ­
so luc iji III. p lenum a SK-KPJ, k i je  
te r ja l k v a lite tn e  kadre, smo v šol. 
le tu  1951/52 zopet odprav ili kom aj 
uvedeno , a p reš iroko  za je to  spec ia li­
zacijo , in  združili p re jšn je  odseke 
za p rom et, vode  in k o n strukc ije  v  od­
sek  za n izke  gradn je . Tako sm o š te ­
v ilo  od sek o v  skrčili n a  m inim um  in 
s ice r n a  te le  odseke: odsek  za v iso ­
ke g rad n je , odsek  za n izke g radn je  
in  n a  geom etrsk i in in d u s trijsk i od ­
sek. Z opet sm o m orali p red e la ti v se  
učne  n a č rte  in  jih  tak o  p rik ro jiti, da 
se uče d ijak i odsekov  v isok ih  in  n iz ­
k ih  g rad en j encik lopedično  tu d i s tro ­
k o vn ih  p redm etov  sorodn ih  odsekov. 
P ostopom a skušam o to re j vzgo jiti 
teh n ik e  s sp lošno  tehn ično  izobraz­
bo, da bodo uporabn i tako  n a  v iso ­
kih, k ak o r tud i n a  n izkih  g radn jah . 
Z arad i te h  u k repov  smo m orali zv i­
ša ti š tev ilo  tedensk ih  učnih  ur, ki 
znaša  d an es  42 u r; s tem  smo sev e ­
da p rev eč  obrem enili d ijake . V zgoja  
so c ia lis tičn eg a  teh n ik a  ne  te r ja  sam o 
de la  v  šoli, tem več tu d i izven  šole: 
v  športu , ku ltu rn o -p ro sv e tn ih  k rož­
kih, lju d sk i tehn ik i itd. Tako obsežno 
delo  v p liv a  na  uspeh  d ijak o v  tako , 
da dosežejo  tud i odlični in p rav  do ­
b ri d ija k i iz g im nazije n a  n aš i šoli 
pov p rečn o  sam o dobre uspehe. N a 
v iš jih  g im nazijah  znaša ted en sk a  
o b rem en itev  d ijak a  po šolskem  u r ­
n ik u  sam o 34 ur. M ar o stane  našem u 
d ijak u  še  ka j časa  za razvedrilo , g le ­
dališče, k ino  itd.? P rav  nič! K olikor
si ga vzam e, trp i n jegovo  redno 
šolsko delo. T udi počitn ice  našega  
d ijak a  so v  p rim erjav i s počitnicam i 
g im nazijcev  za po lov ico  k ra jše , ker 
m ora po vsakem  abso lv iranem  le tn i­
ku op rav iti obvezno  štiritedensko  po ­
čitn iško prakso . R azen tega  smo po­
ostrili o cen je v an je  šo lskega dela  di­
jakov . Če sm o h o te li izbo ljšati k v a ­
liteto , smo m orali izločiti vse slabe 
d ijake, m ed  njim i m nogo takih , ki 
smo jih  sp re je li n a  šolo sam o zato, 
da smo dosegli p lan sk i vpis. V  š. 1. 
1951/52 smo izločili in  p rešo la li 150 
dijakov , v  š. 1. 1952/53 — 90 dijakov, 
k e r n iso  dosegli zadovo ljiv ih  učnih  
uspehov  iz razn ih  vzrokov : lenobe, 
nedelavnosti, n en ad arjen o sti, nebriž- 
nosti s ta ršev  itd. M ed p reosta lim  di- 
jaš tvom  je  sam o m ajhen  odsto tek  ta ­
kih, ki ne  sod ijo  n a  šolo. Tudi te bo ­
mo izločili, če se ne  bodo resno po­
p rije li dela  in učen ja . Lahko trdim o, 
da je  danes šo lsk i d ija šk i ak tiv  p re ­
čiščen in d a  bodo iz teh  d ijakov  n e ­
koč posta li dobri tehn ik i, če bo pri 
tem  pom agala  tu d i operativa.
V uvodu  sem  om enil, da slišim o iz 
g radbene o p e ra tiv e  pritožbe, p red ­
vsem  o tem , da je  p rak tično  znanje 
naših  ab so lven tov  pom anjk ljivo  in da 
šola ne  m ore v zg o jiti p erfek tnega  
p rak tika . N ik je r n a  sv e tu  teg a  ni bilo, 
ni in tud i n iko li n e  bo; n a  vsak i 
strokovn i šoli je  pač g lavni poudarek  
n a  tem, da si d ija k  pridobi teo re tič ­
no znanje . S icer do loča učni nač rt 
vzporedno  s teo re tičn im  poukom  tu ­
di p rak tičn o  delo. To p rak tično  delo 
pa v isi za zdaj še  zelo v  zraku. V 
letih., ko smo g rad ili šo lske p rostore  
in in te rn a tsk o  n ase lje , smo d ijake 
h k ra ti s teo re tičn im  poukom  uva ja li 
tud i v  p rak tičn o  delo, ven d ar v  
pog lav itnem  ko t de lovno  silo. Tem ­
po dela  je  bil tak , da ni bilo časa  in 
tud i ne  in š tru k to rjev , ki bi se n a ­
drobno zanim ali za p rak tične  učne 
uspehe. R azen teg a  so bili d ijaki, ki 
so p rišli s trem i gim nazijsk im i raz­
redi n a  s trokovno  šolo in jo  končali s 
16 ali 17 leti, to re j prem ladi. M nogi 
od teh  d ijak o v  niso  im eli sm isla za 
resno  in redno  učen je . D anes je  p rak ­
tično delo  om ejeno  sam o na  eno­
m esečno obvezno počitn iško  prakso. 
Šolska u p rav a  in  učno  oseb je  se za­
vedata , k ak o  važno  je  tud i p rak tič ­
no delo  n aših  d ijakov . N a šoli je  v e ­
liko  v o lje  in  p rip rav ljen o sti, da  bi 
sodelovali z g radbeno  operativo , a 
žal, ta  ne kaže za to  dovolj razum e­
v a n ja  in odziva. Izdelali smo n ad ro ­
ben učni n a č rt za  p rak tično  delo n a ­
ših d ijak o v  ob počitn icah . Ta nač rt 
upošteva  za v sa k  le tn ik  zaposlitev  in 
delo n a  g radb išč ih  —• v  obsegu, k i bo 
u strezal m ed šolskim  letom  p rede la ­
ni teo re tičn i snov i —- pod vodstvom  
naših  p ro feso rjev . P rav  tako  je  bil 
p redložen nad robno  izdelan  predlog 
za u s tan o v itev  šo lskega rem ontnega 
pod je tja , v  k a te rem  bi naši d ijak i 
m ed šolskim  le tom  izm enom a po 14 
dni p rak tičn o  delali. P od je tje  bi 
vzdrževalo  sam o sta len  vodstven i 
k ad e r in p rim erno  štev ilo  in struk to r-
jev. Za tak o  šolsko  pod je tje  je  bil 
izdelan nad ro b en  proračun , ki glede 
stroškov ni izved ljiv . P rvi in tudi 
drugi p redlog s ta  o sta la  sam o n a  p a ­
pirju. T ako je  ostalo  vse pri starem . 
Da opera tiva  ne  razum e potreb  šole, 
je  ugo tov ila  tud i konferenca opera­
tive, ko prav i, da  bi m orali s ta re jš i 
kadri posveča ti več  pozornosti m la­
dim tehn ikom  itd. Da, še celo obisk 
gradbišč pod vodstvom  pro feso rjev  
je nad ležen  —  vzem im o k a r  v  L jub­
ljani. K je n a j si to re j tehn ik -študen t 
pridobi m ed šo lan jem  p rak tično  zna­
nje? O pera tiv a  im a trenu tno  zadosti 
osebja, a  ne v id i p rihodn jih  potreb. 
Pozablja, da bodo pričeli s ta re jš i k a ­
dri o d h a ja ti v  zasluženi pokoj, za 
uspešno p rak tično  izobrazbo n a rašča ­
ja pa noče  n ičesar žrtvovati. Ta po­
jav  je  značilen  za g radbeno opera ti­
vo p rav  tako  k ak o r za naše  obrtnike, 
ki se bodo lepega  dne znašli brez 
dobro šo lanega n arašča ja . V le toš­
njem  š. 1. 1952/53 se je  prvič zgodilo, 
da nim am o n a  šoli nobenega le tn ika  
gradbeno - delovodske šole. Vsem 
gradbenim  p o d je tjem  v S loveniji smo 
poslali p ro sp ek te  in vab ila  za vpis 
gradbenih  delovodij v  p rv i le tn ik  
m ojstrske  šole. O dzvalo se je  skup­
no sam o 8 kan d id a to v  — seveda, za 
to m alo štev ilo  d ijakov  nism o odprli 
razreda. N aše n av eč je  industrijsko  
gradbeno p o d je tje  je  pism eno odgo­
vorilo, da n im a nobenega kand idata  
za to  šolo, čep rav  je  konferenca 
g radbene op era tiv e  ugotovila, da bi 
bilo teo re tičn o  šo lan je  gradbenih  de­
lovodij zelo po trebno . V prašajm o se, 
k je  je  v zrok  za tako  nerazum evan je  
šo lan ja  n iž jih  s trokovn ih  kadrov? Pa 
m enda ne  v d a jan ju  štipendij?
Tako je  s tan je  danes g lede teo re­
tičnega in p rak tičn eg a  šo lan ja  n ižjih  
in sredn jih  s trokovn jakov . Da, n ap a ­
ke na  šoli in v  opera tiv i so in se še 
delajo, povezava m ed šolo in  opera­
tivo je  p re rah la , opera tiva  se p rem a­
lo zanim a in p rem alo  pom aga šoli, a 
za vse to  so vzrok i sam o delom a ob­
jek tiv n eg a  značaja . Šolanje s trokov ­
n jak o v  je  nav idezno  nega tivna  postav ­
ka v  p rodukcijskem  procesu, ni pa  
treba  b iti kdo  ve  kako daljnoviden  
operativec, da n e  bi vedel, da se v lo ­
ženi k ap ita l obilno obrestu je  šele po 
nekaj letih . T renutno  so izdatki za šo l­
stvo n eg a tiv n a  postavka, ki znižuje 
ob zak ljučku  le ta  dobičke; če g leda­
mo prav, p a  je  to  dobro naložen k a ­
pital, k i se bo ob prav ilnem  zanim a­
n ju  za šo lan je  p rihodn jih  stro k o v n ja­
kov bogato  obrestoval, v  naspro tnem  
prim eru  p a  bo lahko  povzročil krizo 
v g radben ištvu . O kak i k rivd i n a  
tej a li oni s tran i ne  m orem o go­
voriti. Šola je  m orala  Izpolniti ko n ­
k re tn e  na loge  glede produkcije  š te ­
v ila  tehn ikov , p rav  tako  je  im ela 
o p era tiv a  svo je  naloge glede zg ra­
ditve razn ih  ob jek tov  - gigantov. Šoli 
in o pera tiv i je  m an jkalo  ljudi, p rv i 
za teo re tičn o  izobrazbo, povezano s 
p rakso, d rug i za sm otrno in  načrtno  
u v a jan je  teh n ik a  v  vse faze o p era tiv ­
nega dela. Tem po so narekova le  po ­
stav ljen e  naloge. R esolucija III. p le­
num a je  sk len ila  to  urediti. Hočemo 
dobre strokovnjake! Šola je  storila 
vse, da to doseže na  lastnem  področ­
ju. Potrebna je  pom oč g radbene ope­
rative, ki jo  za zdaj še pogrešam o, 
čeprav  smo dali povsem  stvarne 
predloge. N anje  še do danes ni bilo 
odgovora niti n iso  o tem  govorili na 
konferenci s trokovn jakov  iz operati­
ve  in  šolnikov.
V  podkrep itev  gorn jih  izvajan j še 
neka j prim erov, kako  so naši dijaki 
op rav lja li počitn iško p rakso  v  š. 1. 
1951/52 v pod je tjih  državnega, za­
družnega in p riv a tn eg a  sek to rja . Iz 
preg ledov  dnevnikov, ki so jih  dijaki 
obvezno vodili m ed prakso, vidiš, da 
so se m arsikaj naučili, k a r jim  bo 
v prid, žal pa  n i bilo  to  delo n ik jer 
sistem atično vodeno  in  nadzorovano. 
D ijaki so bili zaposleni v  p isarnah 
pri različnem  adm inistra tivnem  delu, 
pri obračunih  gradben ih  storitev, 
k a r  je  našim  dijakom  v išjih  letn ikov 
tud i potrebno. D ijaki n ižjih  letn ikov 
pa bi se m orali n u jno  seznan jati z 
vsem i fazam i dela  n a  gradbiščih  pod 
vodstvom  zidarjev  in š truk to rjev . N e­
k a te ra  v eč ja  p o d je tja  so pokazala 
popolno nerazum evan je  za naše 
p rak tikan te . V so dobo enom esečne 
p rakse  so jih  zaposlovala  samo kot 
delovno silo p ri izkopih, donašanju 
m alte, pri prevozih , č iščen ju  p rosto ­
ro v  itd. To zlo se da poprav iti samo 
tako, da gradbena opera tiva  tesneje  
sodelu je  s šolo in p rispeva  večje  m a­
te ria ln e  žrtve. D ruge re š itv e  ni.
V se te  ugo tov itve  nas silijo, da 
razm išljam o in  iščem o poti, po k a ­
te r i bomo vzgojili, izobrazili in  p ri­
p rav ili abso lven te  n ašega  zavoda za 
ž iv ljen je  v  službi tako , da bo grad ­
bena opera tiva  z n jim i zadovoljna.
G radbena o p era tiv a  —- to je  naša  
želja  — naj om ogoči sistem atično iz­
vedbo  počitn iške p rak se  naših  d ija­
kov  po izdelanem  načrtu , naj om o­
goči, da se ustanov i šolsko rem ontno 
p o d je tje  s štabom  zidarjev-instruk- 
to r jev  za p rak tično  delo d ijakov  med 
šolanjem . V rh teg a  predlagam o, da 
se podaljša  strokovn i študij od da­
našn jih  š tirih  na  p e t let. Kaj lahko 
pričakujem o od po d a ljšan ja  pouka na  
pet let? P ričakujem o tole:
1. R azbrem enitev  d ijakov  od te ­
denskih  42 u r pouka n a  največ  35 ur.
2. V saj dve uri tedensko  pouka te ­
lesne vzgoje —- sedaj sam o ena  ura. 
To je  razum ljivo  in  nujno, če hoče­
mo im eti zdrav in  odporen tehnični 
kader v  opera tiv i in  vojski.
3. V eč časa za izvenšolsko u d e j­
stvovan je  d ijakov  v  LMS, športn ih  
in p rosvetno  - ku ltu rn ih  društv ih . 
V eč časa za politično, ideološko in 
ku ltu rno  vzgojo.
4. Poglobitev  strokovnega in p rak ­
tičnega š tu d ija  z uvedbo  sem inar­
skega dela  in  daljše , n ep re trgane  do­
be p rak tičnega  dela  n a  gradbiščih  po 
četrtem  le tu  šolanja.
5. V ečjo  pog lob itev  v  splošni iz­
obrazbi, ki ne bo b is tveno  zaostajala
za gim nazijsko. N aš abso lven t m ora 
strokovno delati, razen tega  pa tudi 
vzgojite ljsko  m ed delavci v  sindika­
tih, de lavsk ih  svetih, v  ku ltu rnopro- 
svetnem  in politično - ideološkem  
področju.
6. M orebitn i prehod za izredno 
sposobne absolvente na  univerzo bi 
bil mogoč brez d iferencialne m ature  
na gim naziji.
7. V ečjo  zrelost, bo ljše  razum eva­
n je  dela, razsodnost in k va lite to  ab­
solven tov  za razne naloge v  opera­
tivi.
Za zak ljuček  še nek a j u tem eljitev  
in napo tkov  za prehod  na  petle tn i 
študij na srednjih  strokovn ih  šolah;
1. S rednja  strokovna šola pom eni 
zaključen  študij za izobrazbo sred ­
n jih  strokovn jakov  in  pravilom a ni 
odskočna deska za univerzo, kakor 
je  to gim nazija. A boslvent srednje  
strokovne šole dobi tako j zaposlitev  
in dobro plačo, ki je  ab itu rien t gim ­
nazije ne  m ore doseči; ta  im a pred 
seboj še dolgo štud ijsko  dobo. Zato 
je  p rav , da naš abso lven t eno le to  
dalj študira, ker im a naša  družba 
prav ico  od n jega  zah teva ti poleg 
strokovne usposobljenosti tud i zado­
voljivo  splošno znanje; le tako  bo 
zmožen oprav lja ti v  opera tiv i tudi 
nu jne  vzgojne naloge.
2. K valiteto  srednjih  strokovnih  
k ad rov  m oram o izboljšati tud i zaradi 
h itrega  razvo ja  tehnike. Pri današnji 
nepopolni splošni izobrazbi bo naš 
tehn ik  težko sledil tem u razvoju. 
(Znanje jezikov.)
3. Sedanji učni nač rt je  treba  sp re­
m eniti, iz n jega  m oram o p ri strokov­
n ih  predm etih  izločiti v se  nebistveno 
in zastarelo, ohraniti pa  samo tisto, 
k a r nudi osnovo za razum evanje 
stroke, k a r  bo tehn ika  usposobilo za 
n ad a ljn jo  izobrazbo in uspešen štu ­
dij nov ih  dognanj n a  področju  teh ­
nike, gospodarstva in  razvo ja  druž­
be. Pri splošno izobraževalnih  p red ­
m etih  bo potrebno učni n ač rt tako  
urediti, da bomo lahko  vzgojili teh ­
n ika  novega socialističnega , tipa, 
tehn ika  s splošno razgledanostjo , ki 
bo zmožen zavestno pom agati pri ob- 
likovn ju  našega gospodarstva  in  n e ­
nehnem  večan ju  živ ljen jsk ih  dobrin 
za vse  delovno ljudstvo  naše  dom o­
vine.
Do teh  spoznanj, k i nakazu jejo , 
kako bi izboljšali kakovost tehnikov, 
smo prišli šolniki po večle tn ih  iz­
kušn jah , poskusih s trile tn im  in š tiri­
letn im  šolanjem , k ako r tudi po izku­
stv ih  iz gradbene operative.
Ta č lanek  sprem lja želja, da vzbu­
di d iskusijo  m ed šolnik i d rugih  sred ­
n jih  strokovnih  šol, k ako r tudi med 
strokovn jak i gradbene operative; ti 
naj p rispevajo  nasvete , kako bi re ­
šili nakazane problem e, povejo  naj 
svo je  m nenje  glede po trebe  poda lj­
šan ja  štud ija  na  sredn jih  strokovnih  
šolah  od šitirih  na pe t let.
Ing. M. K. DK 627.82:061.3 (Jablanica)
Drugo posvetovanje strokovnjakov za visoke pregrade
(Jablanica na Neretvi 25.—28. IX. 1952)
Prvo posvetovan je  s trokovn jakov  
za v isoke dolinske p reg rade  v Ju g o ­
slav iji se je  v ršilo  od 18. do 23. sep­
tem bra 1950 v  Zagrebu. N a  podlagi 
sk lepov  tega  prvega posv e to v an ja  je  
Jugoslovanska  sekcija  M ednarodne 
kom isije za v isoke p reg rad e  (Com­
m ission in ternationale  des grands 
barrages de la  C onference m ondiale 
de  1’ Energie) o rganiziralo  drugo po ­
svetovan je , ki se je  v rš ilo  25. do 
28. sep tem bra 1952 v  Jab lan ic i na  
N eretv i, t. j. ob gradb išču  naše  do 
sedaj n a jv eč je  dolinske p reg rad e  v 
izvedbi. N eposredno tehn ično  orga­
n izacijo  posve tovan ja  je  izvedla  Sa­
ra jev sk a  sekcija  DIT-a.
U deležence posv e to v an ja  — okrog 
120 strokovn jakov  in  zastopnikov  
za in teresiran ih  pod je tij in  u stanov  
—  je  v  im enu v lade  NR Bosne in 
H ercegovine pozdravil m in is te r To- 
dor V ujasinovič  in pri te j p rilik i po ­
dal k ra tek  preg led  prob lem ov k v a ­
lite te  in ekonom ije dela  te r  razvo ja  
dom ačega strokovnega kadra.
Program  posve tovan ja  je  b il n a ­
slednji:
25. IX. dopoldne: Z ačetek  zboro­
v an ja  in poročilo  o IV. m ednarodnem  
kongresu  za v isoke p reg rade  m eseca  
jan u a rja  1951. v  N ew  D elh iju  v  In ­
diji.
Poročali so:
1. Prof, ing. Bogić K nežević (TVŠ 
Beograd) o problem ih zasipan ja  ak u ­
m ulacijsk ih  bazenov z nap lav inam i. 
Prof. K nežević je  bil navzoč pri k o n ­
gresu  v  N ew  D elhiju.
2. Ing. D ragan C arić  (Elektropro- 
je k t Sarajevo) o p rob lem ih  evakuac ije  
v isok ih  voda.
3. Ing. E rvin N onveille r (Elektro- 
p ro jek t Zagreb) o n asu tih  preg radah .
4. Ing. Raul S ab ljak  (E lek tropro jek t 
Sarajevo) o betonu  in  cem entu.
25. IX. dopoldne: Skupni ogled u d e ­
ležencev posve tovan ja  del p ri g rad ­
n ji velike ločne betonske  p reg rade  
na  N ere tv i za h id ro e lek tra rn o  J a ­
blanica. Del b lokov  p reg rade , ki bo 
po dovršitv i ca  70 m  visoka, je  do 
dne ogleda dosegel že v išino  55 m.
26. in 27. IX. se je  v rš il g lavni 
strokovni del posve tovan ja . Dom ači 
strokovnjak i, k i se teo re tično  ali 
prak tično  — ko t p ro jek tan ti ali iz­
va ja lc i — u k v arja jo  s problem i do­
linskih  pregrad, so podali v  izvlečk ih  
b istveno  vsebino sv o jih  refera tov . 
O ba dneva je bilo dopoldne določeno 
za referate , popoldne pa  za d iskusijo  
o n jih .
28. IX. dopoldne je  b ila  d iskusija  
o zaklučkih  posve tovan ja  in  n jih o v a  
končna  redakc ija . N azadn je  je  bil
op rav ljen  d ru š tv en i del posvetovan ja : 
Poročilo  odbora Sekcije, o rgan izacij­
sk a  v p ra ša n ja  in  vo litve  novega  
odbora.
R eferati dom ačih s tro kovn jakov  za 
p reg rad e  so b ili po ožjih  s trokah  raz­
d e ljen i n a  5 skupin. P redloženih  je  
b ilo  skupno  39 referatov , od ka te rih  
jih  je  b ilo  podan ih  n a  posve tovan ju  
37. D va a v to r ja  s ta  b ila  zadržana in 
se  n is ta  m ogla udelež iti posvetovan ja . 
En re fe ra t, t. j. 40. po številu , pa  je  
b il n a jav ljen , pa  ni prispel p rav o ­
časno.
P regled  refera tov :
I. grupa: Akumulacije
1. Ing. Bogić K nežević — ing. V u­
jiča  Jev d jev ić  — ing. Geza Bata: 
P roblem i zasipan ja  nanosom  Jab la - 
n ičkog  jezera .
2. Ing. M ilan  V erčon  —  ing. B. Jo ­
vanov ič : D ispozitiv za zaštitu  izrav- 
n jav a ju čeg  basena  od pu n jen ja  vu- 
čenim  nanosom . (Čita ing. Jurišič)
3. Ing. Lazarev: P itan je  u red jen ja  
bu jičn ih  područja  u  vezi sa zaštitom  
akum ulacionog  basena  HE Jab lan ica .
4. Ing. P a ja  Šulentić: O dred jivan je  
g ran ičn ih  ekonom skih  v rednosti vod­
nih  akum ulacija .
5. Ing. M ilko Janežič: P lan iran je  
akum ulac ija  u pojed in im  slivnim  pod­
ručjim a.
II. grupa: Hidravlika
1. Ing. F ranković: P roc jed jivan je  
vode kroz nasipe i nasu te  b rane.
2. Ing. V učetić : Isp itivan je  s tru jan ja  
vode kroz zem ljanu  b ranu  L okvarka 
pom oću e lek trične  analogije.
3. Ing. M. G oljevšček: H id rod ina­
m ične značilnosti zap rtih  evakuacij- 
sk ih  organov  n a  preg rad i HE Ja b la ­
nica.
4. Ing. V. Jevd jev ić : O ptočne ga le ­
rije  kod  b ran a  (difuzor na  izlazu).
5. Ing. J . B leiweis: G lavni zak ljuč­
ki iz m odelne p re iskave  HE M edvode.
6. Ing. Levin: Razvoj va lo v a  od 
ru šen ja  v isok ih  brana.
7. Ing. G oljevšček: K av itac ijska  n e ­
v a rn o s t v isoko  obrem enjen ih  do lin ­
sk ih  p reg rad  in n jih  h idrom ehanske 
oprem e te r  m etodično p roučevan je  
tega  po java .
8. Ing. V ojinović: Problem  ras ip an ­
ja  en erg ije  ko t o b jek a ta  n a  branam a.
9. Ing. J. B leiweis: D va tip a  sek to r­
skega  jezu  za HE Zvornik.
10. Ing. G rčić: Proticaj m ješav ine  
vode i z rak a  kroz optočni ro v  Lok- 
v a rk e  HE V inodol.
11. Ing. M. G oljevšček: U stanov itev  
raz iskovalnega cen tra  za h idrom e­
h an sk o  oprem o v vodogradbenem  
lab o ra to riju  TVŠ v  Ljubljani.
III. grupa: N asute pregrade
1. Ing. E. N onveille r: Prikaz p ro ­
jek ta  in g rad n je  n asu te  b rane  Lo­
kvarka.
2. Ing. B. R ajčev ić: T o lerancija  ko t 
g rad jen ja  n a su tih  vodojaža.
3. Ing. B. R ajčević: P ro jek tovan je  
i konstru k c ija  n asu tih  b rana  u Ju ­
goslaviji.
IV. grupa: M asivne brane
1. Ing. M. P ečinar: Z ap tivan je  spo j­
n ica kod vodo jaža . Iskustva  kod b ra ­
ne  na Trešči.
2. Ing. M. O bran : M etode računan ja  
ločn ih  preg rad . Ide jn i osnutki p re ­
grad »Trenta« na  Soči in »Tilnik« na 
Idrijci.
3. Ing. D. C arić: Razvoj betonskih  
b rana  kod nas i u  svetu .
4. Ing. P rohaska: M ehanizacija  na 
grad ilištu  HE Z vornik.
5. Ing. M. K leindienst — Dr. ing. L.
Šuklje: M eritve  in opazovanja na
pregrad i v  M ostah  (referira ing. Klein- 
d ienst).
6. Ing. Rudi: G eodetske m eritve na 
preg rad i v  M ostah.
7. Ing. A. Ju riš ič : Beton ugrad jen  
u b ran e  Z vornik , Jab lan ica  i M edju- 
vršje.
8. Ing. A. K ovač —  tehn. D jurićin: 
F und iran je  i z a tv a ran je  zagata  druge 
faze HE Z vornik.
9. Ing. M. V erčon: K akvoća dom a­
čih cem enata  u p o treb ljen ih  za sp rav ­
ljan je  m asovnog betona. (Čita ing. 
Jurišič.)
10. Ing. R. S abljak : P rim jena ko- 
noidn ih  p loha  kod  lučnih  brana.
11. Ing. M. O bran : T ehnologija be­
tona  za v isoke  ločne pregrade.
12. Ing. Bišćević: K ako se izrad ju je  
be ton  v isoke  b ran e  n a  N eretv i.
13. Ing. A tanackov ić : Problem  grad ­
n je  HE Z vorn ik  i iskustvo  u periodi 
g rad jen ja  1951/52. sa  posebnim  osvr­
tom  n a  be to n  b rane.
V. grupa: Fundiranje, injiciranje
1. Ing. K ujundžić: O dred jivan je  e las­
tičn ih  osobina stene  b ran a  tlačnim  
jastucim a i rad ija ln im  presam a.
2. Teh. M. M asterl: In jic iran je  pri 
HE M edvode.
3. Ing. S trm ac — Dr. Stubičan: Ce- 
m en tno-ben ton itne  i cem entno-gline- 
ne  in jekcije .
4. Ing. F. B oltežar: S tan je  in jek c ij­
sk ih  del ob p reg rad i v  M ostah.
5. Dr. S tubičan —  ing. Strm ac: Do­
m ači p las tifik a to ri i d isperzno sret- 
stvo  za cem ent.
Spričo om ejenega časa in  velikega  
š tev ila  delom a zelo obsežnih re fe ra ­
tov  so re fe ren ti m ogli podati samo 
p reg led  v seb in e  re fe ra to v  v k ra tk ih
izvlečkih, za k a te re  je  bilo določeno 
največ 20 min. časa. V ečina re fe ra tov  
je bila sp rem ljana  s p ro jekcijam i slik  
in diagram ov.
Iz ve lik eg a  š tev ila  udeležencev  
posvetovan ja  in  ž ivahnega sodelo­
van ja  pri re fe ra tih  in pri d iskusiji se 
vidi živo zan im anje naših  s tro k o v n ja ­
kov in za in te res iran ih  ustanov  za 
ob ravnavan je  prob lem ov izgradnje  
visokih preg rad . To je  obenem  p o ­
trdilo o uspešnosti dosedan jega  dela 
v začeti sm eri, z lasti pa pri pog la­
b ljan ju  š tu d ija  n a jvažne jš ih  vp rašan j. 
Podani re fe ra ti so bili na  višini, tako  
glede s trokovne  obdelave k ako r tud i 
glede ak tu a ln o sti ob ravnavan ih  p ro ­
blem ov. V eliko  pozornost udeležencev  
zborovanja  so vzbu ja la  poročila  o 
izkušn jah  pri g radn ji p reg rad  te r  še 
posebno o m eritv ah  in  opazovanjih  
na izv ršen ih  p regradah . Posebno za­
nim iva so b ila  poročila o n ek a te rih  
novih  dognan jih  v  konstrukciji n a su ­
tih  in m asivnih  preg rad  te r  zlasti o 
razvoju  dom ačih specialn ih  cem entov 
te r s redstev  za dodajo  cem entu  za 
povečan je  p lastičnosti betona in dis- 
perznih  s redstev  za cem entne suspen­
zije za tesn ilna  in konso lidacijska  
dela.
Iz LR S loven ije  se je  posvetovan ja  
udeležilo  23 strokovn jakov , k a te ri 
so p rispevali 12 referatov . Poleg tega 
sta b ila p red ložena še dva refera ta , 
ki bosta  o b jav ljen a  skupno z ostalim i 
referati, zarad i odsotnosti av to rjev  
pa n is ta  m ogla b iti podana na posve­
tovanju . Po pod je tjih  oz. u stanovah  
iz S loven ije  je  b ila  udeležba n a ­
sledn ja:
T ehniška v isoka  šola .....................
E lek trop ro jek t .....................................
G radis IMM ...........................................
D ravske in Savske e lek tra rn e  . . .
M etalna »Franc Leskošek«, M aribor
G eodetski zavod LRS .....................
G lavna up rav a  za vodno gospodarstvo  
U prava za h idrom etereo loško  službo 
P od je tje  za regu lac ije  in m elioracije
V živahni d iskusiji zlasti o p ro b le ­
mih kva lite te  g rad iva in dela, o 
o ekonom skih  v p rašan jih  in o m eha­
n izaciji dela  itd. je  sodelovalo  veliko  
število  udeležencev  zborovanja . Zal 
je  bilo  sp rem ljan je  poda jan ja  re fe ­
ra tov  in sodelovan je  v  d iskusiji otež- 
kočeno, p ri re fe ra tih  čisto teo re tičn e ­
ga znača ja  pa  dom ala onem ogočeno 
zato, k e r organ izatorjem  p osve to ­
v a n ja  n i uspelo  do p redv idenaga roka  
zbrati refera tov , jih  razm nožiti in 
posla ti udeležencem . Tako je  b il v e ­
lik  del re fe ra to v  predložen še le  med 
sam im  posvetovanjem . V zak ljučk ih  
po sv e to v an ja  je  bil sp re je t sklep, da 
se m ora jo  za bodoča posv e to v an ja  
re fe ra ti p red ložiti do postav ljenega  
roka, da jih  redakcijska  kom isija 
u tegne  še p ravočasno  p reg leda ti in 
da bo m ogoče po s trokah  določiti 
g lavne referen te , z lasti pa da bodo
re fe ra ti p ravočasno  razm noženi in 
udeležnecem  dani n a  razpolago  pred 
zborovanjem .
Sklen jeno  je  bilo, da se bodo — 
podobno k ak o r po p rvem  posveto­
v an ju  1. 1950. v  Z agrebu  —  referati 
ob jav ili v  posebnem  poročilu  o II. po­
svetovan ju , k a te reg a  izdajo  bo orga­
n iz ira l novi odbor Sekcije. Za u red i­
tev  in izbiro g rad iva  je  b il določen 
redakc ijsk i odbor.
M ed zaključki, ki so bili sp rejeti 
na  posvetovan ju  v  Jab lan ici, so n a j­
važnejši nasledn ji, ki jih  navajam o v 
izvlečku:
1. K er je  akum ulacija  vode najm e- 
ro d a jn e jš i in  n a jk o ris tn e jš i ukrep, 
ki se m ore p redv ide ti v  spošnih vo­
dno gospodarsk ih  načrtih , je  nu jno  
potrebno, da se štud ij p reg rad  in z 
n jim i u stv a rjen ih  vodn ih  akum ulacij 
v rši po splošnih  vodno gospodarskih  
načelih . To v e lja  še posebno za v p ra ­
šan je  po trebe in ekonom ične veliko­
sti akum ulacij. P oudarja  se potreba 
po čim prejšn ji izdelavi vodno gospo­
darsk ih  osnov za vse  naše  glavne 
reke.
2. Ker je  od k v a lite te  predhodnih 
štud ij in p re iskav  v odločilni meri 
odvisna izdelava  p ro jek ta  in  izbira 
na jrac io n a ln e jše  v a rian te  za izvedbo, 
kva lite ta  in ekonom ičnost izvedbe pa 
od solidno p rip rav ljen ih  p reddel na  
gradbišču, je  treb a  p u stiti p redhod­
nim  štud ijem  in preiskavam , p ro ­
jek tiran ju  in u red itv i te r  oprem i 
g radbišča dovolj časa. Samo tako  bo 
zago tov ljena  h itra  in ekonom ična 
izgradnja.
. . . . 3 udelež. 6 (7) refer.
. . . .  5 „ 4 (6)
. . . . 3 „ — „
. . . .  3 „ 1 (2)
. . . .  1 „ — „
. . . .  2 „ 1
. . . .  2  „  —  „
. . . .  2  „  —  „
. . . .  2  „  —  „
3. Da bi se  p ro jek tiran je  in g radn ja  
novih  preg rad  m ogla op irati na naše  
in inozem ske dobre in slabe izkušnje 
pri g radnji in ob ra to v an ju  visokih 
pregrad, je  treba  organizirati cen ter 
za dokum entacijo  o pregradah .
4. Ž iv ljenska doba akum ulacij je  
odvisna od in tenzivnosti zasipanja  
n jihovega p ro s to ra  z nap lav inam i oz. 
od uspešnosti uk repov  za zm anjšanje 
donašan ja  n ap lav in  v  bazene. Zato 
je  treb a  o rgan iz ira ti službo zbiran ja  
podatkov  o eroziji zem ljišč in o pro- 
donosnosti rek  te r  p o sve titi na jveč jo  
skrb š tud iju  z av a ro v an ja  zem lje pred  
izpiranjem  in san iran ja  hudourn i­
kov. Pri p ro jek tiran ju  preg rad  je  
treb a  posvetiti posebno pozornost 
praviln i d ispoziciji ob jek tov  za od­
v a jan je  v isok ih  voda, da bi se  obe­
nem  z vodo odplav ilo  čim več nap la ­
vine, z lasti suspendirane.
5. Pri k va lite ti be tona  za p reg rade  
je  m ogoče ugo toviti do ločen  n ap re ­
dek. V  zvezi s tem  p a  je  n erešen ih  
še m nogo problem ov, z lasti glede 
kva lite te  cem enta; n u jn o  je  doseči 
sta lnost kva lite te  cem en ta  in  razv i­
ja ti n ap re j specialne cem en te  za m a­
sivne betonske  zgradbe. N eobhodno 
je  p o treb n a  izdaja n ov ih  standardov  
za cem ent. Potrebno je  o rgan iz ira ti 
labora to rij za m odelne p re isk av e  p re ­
grad ko t dopoln itev  sta tičn im  raču ­
nom.
6. Da bi se dvignila kva lite ta , eko ­
nom ičnost in sto rilnost dela  pri g rad ­
n ji p reg rad , je  treb a  p o sve titi n a j­
večjo  skrb  razvo ju  m ehanizacije  
dela, z lasti s p rav ilno  izbiro  in 
harm onično v sk lad itv ijo  posam eznih  
delov  ve like  m ehanizicije  gradbišč. 
Za p ro jek tiran je  in vodstvo  m eha­
n izacije  n a  gradbiščih  je treb a  dobiti 
izkušene stro jn e  s tro k o v n jak e  vseh 
stopenj s trokovne kvalifikacije , pri 
izbiri m ehanizacije pa u p ošteva ti vse 
na jn o v e jše  izkušn je  n a  dom ačih in 
inozem skih  v e lik ih  gradbiščih .
7. S to rjen i so p rv i ko rak i pri p r i­
p rav ljan ju  naših  las tn ih  navod il in 
p redp isov  za p ro jek tiran je , g radn jo  
in vzdrževan je  v isok ih  preg rad . Tem u 
delu  se m ora tud i v  bodoče posvetiti 
po trebna pozornost, da bi čim prej 
p rišli do las tn ih  predp isov  te r  sm ernic 
za pregrade.
Pri v o litvah  dne 28. IX. je  bil 
izbran nov  odbor Sekcije v  n asled ­
n ji sestav i:
P redsednik : dr. ing. M ilo G oljev- 
šček.
I. sek re ta r: Ing. E rvin N onveiller.
II. sek re ta r: Ing. K ujundžič.
Podpredsednik i: ing. Blaževski, ing.
C arić, ing. V erčon.
Č lani: ing. D. Popovič, ing. D. Pro- 
tić, ing. Č alogović, ing. B. Pipan, ing. 
A tanackovič-
Č lana za vodno gospodarstvo : ing. 
Đ urović, ing. V lad isav ljev ić .
R edakcijsk i odbor:
G lavni redak to r: ing. V. Jevd jev ič .
R edak to rja : ing. N onveiller, ing.. 
K ujundžič.
*
Po zak ljučku  p o sv e to v an ja  stro k o v ­
n jak o v  za v isoke p reg rad e  je  b ila  v  
Jab lan ic i strokovna  razp rava  o p ro ­
blem ih zav a ro v an ja  akum ulacijskega  
jeze ra  HE Jab lan ica  pred  zap lav lja- 
njem . Sodelovali so izbran i s tro k o v ­
n jak i iz vse  države, m ed n jim i tudi 
tr ije  iz S lovenije. M ed razpravo , ki 
je  b ila  pod vtisom  v e lik ih  neurij, ki 
so ravno  tis te  dni d iv ja la  v  po reč ju  
N ere tve , je  ponovno  p rišla  do izra­
za ogrom na važnost p rav o časn e  iz­
vedbe sanac ijsk ih  del za zm anjšan je  
erozije  zem ljišč in za u red itev  hudo­
urnikov.
Kaj želijo higieniki
N ajh u jše  je  že za nam i. T isti k r i­
tičn i časi, ko se je  g rad ilo  b rez  upo­
š tev an ja  osnovnih  p rinc ipov  higiene, 
p a  še n iso  tako  daleč, d a  bi nas n a ­
p ake  ne  bolele več. Posled ice  teh  n a ­
p ak  nosijo  up rav e  p o d je tij in  de lov ­
ni ko lek tiv i in vse n aše  gospodar­
stvo. Res je, da smo v S loven iji d e­
la li m anjše  in  m anj n a p a k  k o t v  d ru ­
g ih  republikah , v en d ar tu d i te, če­
p rav  redke napake, n iso  v  čast ne 
p ro jek tan to m  ne  h ig ien ikom .
H igiensk i stan d ard  v in d u s trijsk ih  
o b jek tih  je  za našo  d ržavo  ja sn o  do­
ločen s »Splošnim  p rav iln ik o m  o h i­
g iensk ih  in v a rn o s tn ih  tehn ičn ih  
u k rep ih  p ri delu« te r  z v rs to  posebnih  
p rav iln ik o v  za n a jb o lj v ažn e  in n a j­
bolj zd rav stv en o  ogrožene g ospodar­
ske d e jav n o sti (s tek larne, tiskarne , 
u sn ja rn e , kem ične tovarne , rudn ike  
itd.) Poleg tega  pa so zah tev e  h ig ie­
n ikov  jasno  p rec iz irane  v  kn jig i »Hi­
g iena  g rad jev n ih  o b jeka ta« . Če se 
bodo p ro jek tan ti s tem i p rav iln ik i 
seznanili in up o štev a li n jih  odredbe, 
n e  bo težav  pri rev iz iji g radben ih  
p ro jek tov .
P riznati m oram o, da  v eč in a  naših  
a rh itek to v  in g rad b en ik o v  več  ve  o 
kom unaln i h ig ieni, k o t vedo  naši po ­
vp rečn i zd ravnik i. N am  zdravnikom  
d e la jo  teh n ičn a  v p ra šan ja , celo  č ita ­
n je  g radben ih  p ro jek to v , v e lik e  te ­
žave in se le n e rad i spuščam o v  de­
bato  s tehn ičn im i stro k o v n jak i. P ro­
je k ta n ti g radben ih  in d u s trijsk ih  ob­
je k to v  bod ite  zato po trp ež ljiv i z n a ­
m i zdravnik i, k i se v čas ih  res v tik a ­
mo v s tvari, k i jim  nism o popolnom a 
kos. To delam o le  zato , da  bi oču v a­
li zd rav je  d e lav cev  v  to v a rn i in  p re ­
b iv a ls tv a  v b ližn ji in da ljn i okolici 
tovarne , k a r  sev ed a  tu d i v i po svoji 
s tran i sk u ša te  doseči. V endar pa za­
radi p ritisk a  s s tran i finančnikov , in ­
v es tito rjev , te ren a  in p redvsem  za ra ­
di š tev iln ih  s lab ih  zg ledov  v  p re te k ­
losti in  sed an jo sti le pog o sto k ra t ne 
vzam ete  te  s tv a ri tak o  zares in  tako  
brezpogojno, ko t to  delam o mi.
Ko se  nova  to v a rn a  g rad i ali s ta ­
ra  poveča, n as zd rav n ik e  p redvsem  
zanim a, ali je  dovolj p itn e  vode, k a ­
ko bo u re jen a  k an a liz ac ija  in  kako  
bo z odpadnim i snovm i. N a jv ečk ra t 
se pri n as to v a rn e  k o t p araz it obesi­
jo  na  obsto ječe  vodovode, kana liza ­
cijo, rek e  in po toke, č ep rav  te  n a p ra ­
ve  še za  d o tedan jo  ob rem en itev  ne  
zadostu jejo . Povsod  po sv e tu  m ora 
in d u s trija  za kom unalne  n ap rav e  sa ­
m a sk rbeti in  tu d i p ri n as  m oram o 
to v  bodoče doseči.
Pri rev iz iji g rad b en ih  p ro jek to v  
im ajo  nas zd ravn ike  p redvsem  za iz­
v edence  za san ita rn e  p ro s to re  in 
p redvsem  p ri tem  v p ra ša n ju  p rič ak u ­
je jo  n ašeg a  sode lovan ja . V p rašan je  
san ita rn ih  p ro sto rov  tud i mi sm a tra ­
od projektantov industrijskih objektov
mo za važno, v en d a r pa  m anj važno, 
k o t v p ra ša n je  u red itv e  delovn ih  p ro ­
sto rov .
Žal se p ri rev iz iji g radben ih  p ro ­
je k to v  g lede  h ig iene  v  delovn ih  p ro ­
s to rih  še ne  m orem o popolnom a u v e ­
ljav iti, k e r  nam  m arsikakšen  te h n o ­
lošk i p o s to p ek  za nov  ob jek t ni tak o  
v  p o tan k o s ti znan, ko t bi nam  m oral 
biti. T ako  se v  g lavnem  om ejim o n a  
v p rašan ja , k ak o  bo u re je n a  n a rav n a  
in u m etna  svetloba, kako  bo z v e n ­
tila c ijo  in  o g revan jem  delovn ih  p ro ­
sto rov , k o n tro liram o  površino  in  ku- 
ba tu ro , zanim am o se k akšna  bodo 
tla , kako  bodo  delovn i p ro s to ri izo­
liran i p red  ropotom  in podobno.
G lede raz sv e tljav e  nas zakonodaja  
slabo  podp ira , sa j »Splošni praviln ik«  
p red p isu je , da  m ora b iti okenska  po ­
v rš in a  v sa j eno osm ino ta ln e  pov ršine  
posam eznega  de lovnega p rosto ra . To 
pa  več inom a ne  zadostu je , posebno, 
k e r  je  k v a li te ta  okenskega stek la  s la ­
ba, k e r ok v iri v  oknih  od jem lje jo  
v e lik  p ro c e n t svetlobe  in  ker okna 
n a jv e č k ra t n iso  razp o re jen a  z ozirom  
n a  s tro jn e  n ap rav e  v delovnem  p ro ­
storu . N a splošno se v  p raksi p o ­
kaže, da  sve tlobe  n i n ik d ar p reveč , 
v e lik o k ra t pa  prem alo . N aši a rh ite k ­
ti pogosto  pozabijo , da je  treb a  okna 
um ivati z n o tra n je  in zunan je  stran i 
in da se  m o ra jo  da ti okna odp ira ti 
b rez  p o sebn ih  cerem onij tako, da s to ­
ji  tisti, k i jih  odpira, n a  tleh  de lo v ­
n eg a  p ro s to ra . B etonska okna, k i se 
ne  d a jo  odp irati, že opuščam o. In o ­
zem ski h ig ien ik i nam  to »pogruntaci- 
jo« zelo zam erijo .
N ism o se še usod ili zah tevati, da 
bi nam  p ro jek tan ti p red laga li n ač rt 
u red itv e  um etne razsve tljave . D rugod 
po sv e tu  se  to  de la  in p ri nas je  tud i 
zelo po trebno , v en d ar bi p ro je k ta n ­
tom  s to  zah tevo  n ap rav ili ve liko  
sitn o sti in ne  čutim o se  še dovolj 
izvedene, da  bi m ogli te  n ač rte  
uspešno  kon tro lira ti. Res pa je , da 
je  u m etna  raz sv e tljav a  v  n a š ih  to ­
v a rn a h  š ib k a  točka, o čem er se  lahko  
p rep ričam o  že brez v sak e  apa ra tu re . 
Z luk sm etro m  v  rok i pa  smo skora j 
povsod  ugotov ili, da je  o sv e tljen o st 
d e lovn ih  m est globoko pod h ig ien ­
skim  minim um om .
Za v en tila c ijo  im am o m alo s tro ­
k o v n jak o v  in delam o zato  tu d i g rad ­
b en e  n a č rte  brez tem eljitega  računa, 
kako  se  bodo delovn i p ro s to ri v e n ti­
lira li. Za uspešno  aerac ijo  je  p o tre ­
ben  to čen  sistem  odprtin  v  sten ah  
in  v  s treh i in  om ogočeno nam  m ora 
biti, d a  te  odprtine  z ozirom  n a  v e ­
te r  in  zunan jo  tem pera tu ro  po ljubno  
odpiram o ali zapiram o. P ro jek tan t 
bi m ora l vedno  v ed e ti za p re težno  
sm er v e tra  v  k ra ju , k je r  bo p ro je k ti­
ran a  to v a rn a  sta la , k e r je  d rugače  
nem ogoče uspešno  u red iti ae rac ijo .
Pri um etni v en tila c iji so običajno 
po trebne  v e lik an sk e  ko lič ine zraka, 
ki ga z odsesovaln im i n ap ravam i od­
vajam o na  prosto , pozabim o pa  po­
gosto u red iti n a  prim ern ih  m estih  
odprtine, k je r  bo p rih a ja l v  delovni 
p ro s to r svež zrak . P ri p ro jek tiran ju  
delavnic, v  k a te r ih  se razv ija  zd rav ju  
škod ljiv  p rah , h lapi, p a re  ali plini, 
bi bilo n u jn o  n ap rav iti tudi podro ­
ben n ač rt a e rac ije  ali m ehanične 
ven tilac ije , pa  ne  bi bilo  več tak ih  
polom ij, k o t so n. pr. pri e lek tro- 
pečeh  na Jesen icah , v  L itostro ju  in 
v  Ž elezarni R avne.
Pri b a rv a rn ah  in k u h in jah  v  tek ­
stiln ih  to v a rn ah  in  v  kem ični indu­
striji še  tako  d ob ra  ven tilac ija  nič 
ne pom aga, če je  ob jek t g radbeno 
zavožen. N a jv e č k ra t strop  in stene 
niso top lo tno  izo lirane  in  je  v išina 
p rem ajhna.
Za san ita rn e  p ro s to re  pri in v es ti­
to rjih  in p ri p ro jek tan tih  ni še to li­
kega razu m ev an ja  ko t za delovne 
prostore . In v es tito rji bi še vedno 
rad i g rad ili »v etapah«  tako, da bi 
san ita rn i p ro s to ri p rišli na  v rsto  v 
»boljših  časih«, p ro jek tan ti pa so 
pri n ač rto v an ju  san ita rn ih  prostorov 
p reveč  dovzetn i za kom prom isne 
rešitve.
Splošno se p ro jek tan ti ogrevajo  
za cen tra liz iran e  san ita rn e  prostore, 
mi pa  za decen tra liz irane . P ro jek ­
tan ti p rikazu je jo , da so cen tra ln i 
san ita rn i p ro s to ri bolj ekonom ični 
pri g radn ji in vzdrževan ju , mi pa 
pravim o, da so funkcionalno  in h ig i­
ensko decen tra liz iran i boljši. K ajti pri 
nas je  m rzlo  po d n eb je  in  je  n ev a r­
nost, da se n a  po ti do san ita rn ih  
p ro s to rov  delavc i p reh lad ijo , da je 
treb a  našim  delavcem  n ap rav iti sa ­
n ita rn e  p ro s to re  čim bližje delovne­
m u m estu, da jih  navadim o na  upo­
rab ljan je  in  da  jim  omogočimo, da 
n. pr. v  g arderob i tu d i po jedo  m alico 
v  g lavnem  odm oru, ki jo  navadno  
h ran ijo  v  g a rderobn ih  om aricah. Se 
pa  dam o p rep riča ti tud i p ro jek tan tom  
za vse  druge san ita rn e  prostore, le 
za s tran išča  ne. Ta m orajo  iz razum ­
ljiv ih  raz logov  o sta ti decen tra liz i­
rana.
Za san ita rn e  p ro s to re  v  splošnem  
želimo, da  so tla, s tene  in vsa  op re­
m a tak o  u re jen a , da se dajo  čistiti 
z vodnim  curkom . N iso nam  všeč 
od točne jam ice, če so na  takem  m e­
stu, k je r  de lavc i veliko  stopajo , 
k e r se tak o  lahko  okužijo, če  se 
n. pr. u rin  in  feka lije  obenem  z 
drugim i odplakam i zlivajo  v  odprti­
no sredi p rosto ra . Posebno pri p iso­
a rjih  in  pri počepn ih  stran išč ih  naj 
bodo od tok i u re jen i čim  bližje piso- 
arn i s ten i a li sten i, ,ob k a te ri je  
počepno  stran išče , da ne bodo delavci 
stopali po u rin u  in fekalijah , k a r bi
lahko povzročilo  epedem ijo  č reves­
nih n a lez ljiv ih  obolenj.
V stran išč ih  n i n ik d a r p reveč sv e t­
lobe in zraka, želimo, da bi bil celo 
p redp rosto r stran išča  d irek tno  z ra ­
ven. Tam. k je r ni svetlobe, ni čistoče 
in bacili te r  p lesn i se v  tem i razbo­
hotijo.
V kopaln icah  n a s ta ja  veliko  pare, 
pa p rav ijo  naši p ro jek tan ti, da se bo 
zadeva u red ila  s ka lo rife rji. Teh pa 
ni dovolj celo  za delovne p rostore  
in skoro  vse  naše  kopalnice so v 
megli, s p rek lad  in  s stropa pada 
kondenzirana voda, lesene  reše tke  
gnije jo  in n a  s ten ah  in po lesu  se 
razbohotijo  p lesni. Č iščenje kopal­
nice bi bilo  o lajšano , če bi stene 
kapaln ih  celic ne segale do tal. Do­
stop do kopaln ice  naj bo tako  u re ­
jen, da po kopeli ne  stopi delavec 
kar v  m rzel hodn ik  ali celo na 
prosto, tem več, da  se polagom a ohla­
di v  p redsobi, top lem  hodniku ali 
garderob i te r  g re  tako  nekako  p ri­
p rav ljen  n a  m rzlo dvorišče.
G arderobe zah tev a jo  zelo veliko  
prostora, posebno v  um azanih ali 
zd rav ju  škod ljiv ih  obratih , k e r im a­
jo delavc i po »Splošnem pravilniku« 
pravico  do dvo jn ih  om aric. G arde­
roba m ora b iti zelo dobro zračena, 
da se even tua lno  m okra cestna  ali 
delovna ob leka  posuši, in m ora biti 
ogrevana, da se delavci p ri ob la­
čen ju  in  s lačen ju  ne  prehlad ijo . Iz 
h ig iensk ih  ozirov nam  bi bili bolj 
všeč obešaln ik i, da bi se obleka 
boljše posušila  in p rezračila, vendar 
m oram o zarad i pogostih  ta tv in  še 
vz tra ja ti p ri d rag ih  in neh ig iensk ih  
om aricah. Če so om arice kovinske, 
lahko s celo  p loskv ijo  sto je  na  tleh, 
lesene  pa n a j im ajo  15 — 20 cm
visoke noge, da m okrota ne pride v 
om arice, kad ar tla  čistimo. Strešica 
om aric naj bo vedno  strm o poševna, 
k e r na ravne strešice  delavci odla­
gajo  ostanke h rane, cun je , razbite 
steklenice, zaradi česar se zaredi 
m rčes in golazen.
Za »sobe za žensko higieno« n i­
mam o točnejših  navodil. U rejena  
m ora biti povsod, k je r  je  zaposlenih 
50 ali več delavk. Da pa bo mogla 
služiti svojem u nam enu, m ora biti v 
n je j um ivalnik  s toplo tekočo vodo, 
postav ljen  m ora b iti b ide s toplo 
vodo (30—40 stopinj C) in p rostora  
m ora biti dovolj za om arico s p red ­
logam i, leža ln ik  in posodo za um a­
zane predloge. Soba m ora b iti svetla  
in zračna te r ra jš i blizu garderobe 
ko t blizu stranišča.
Soba za n uden je  prve  pom oči naj 
bo cen tralno  ležeča, tako  da je  vsem  
lahko  dostopna ali pa  blizu v ra ta r­
nice. D ostopna m ora biti za rešilni 
auto. V sobi m ora biti um ivalnik  s 
tekočo toplo vodo. Soba m ora biti 
zelo svetla, k e r  se vrši v  n je j obve- 
zovanje . Tla m orajo  b iti iz m ateri­
ala, ki se da lahko um ivati, soba pa 
to liko  velika, da enega ali dva 
poškodovanca lahko  položim o na  le ­
žalnik ali divan, ki m ora b iti zd rav­
n iku  ali bo ln ičarju  od vseh  strani 
dostopen. R edom a n a j bo ta  soba v 
p ritlič ju  in n a  takem  m estu, da tran ­
sport z nosili ne  bo oviran.
Za um azane in zd rav ju  škodljive 
ob ra te  so p redp isane  tud i obednice. 
Te naj bodo čim  bližje garderobi, 
k e r im ajo delavci v  n je j sprav ljeno  
malico. V  p redsobah  obednice m ora 
biti u re jena  um ivaln ica za roke, v 
kolikor sp lošna um ivaln ica ni v  b li­
žini.
T ovarn iška am bulanta sicer ni več 
po zakonu predpisana, ven d ar pod­
je tja  čedalje  bolj uv idevajo , da je  
za dobro ure jen  obrat am bulanta 
neobhodno potrebna. Tudi v  ino ­
zem stvu jih  im ajo v vsak i srednji 
in v eč ji tovarn i te r celo to v arn arji 
sam i p laču je jo  zdravnike in zdravila. 
Za lokacijo  velja  isto ko t za sobo 
za nuden je  prve pomoči. Kot m ini­
mum zahtevam o za am bulanto  vsaj 
tri p rosto re  in stranišče s posebno 
kabino za moške in ženske te r za 
osebje am bulante. Ing. P la tner na  
CHZ-ju v L jubljani je  izdelal za to ­
varn iške  am bulante podroben  p ro ­
gram  in načrte  za tr i različne tipe. 
P rogram  in tipski n ačrti so bili pre- 
d isku tiran i z zdravniki in  odobreni 
po Svetu  za zdravstvo in soc. politiko 
LRS. N ajm anj težav pri n ačrtovan ju  
bo, če se p ro jek tan ti okoristijo  s 
tem  program om  in tipskim i načrti. 
N ihče ne bo im el n ičesar p ro ti temu, 
če k  tem  načrtom  kaj pridajo , pod 
ta  minim um  pa ne  m orem o iti, da 
se om ogoči poslovanje  am bulante.
Da se izognem o neljub im  p re re ­
kanjem  ali zav račan ju  gradbenih  
p ro jek tov , bo treb a  sodelovan je  
zdravnikov  — higien ikov  s p ro jek ­
tan ti še poglobiti. R edki so p ro jek ­
tanti, k i bi prišli s skico n a  posvet 
n a  Sanitarno inspekcijo  in n a jv eč ­
k ra t je  p rvi k on tak t h ig ien ika s 
p ro jek tan tom  šele p ri rev iziji g rad ­
benega projekta. Doslej se je  res 
vsem  in vedno »tako mudilo«, v 
bodoče pa  upamo, da  se bo tudi za 
h ig ienske problem e našlo  več časa 
tudi pri p ro jek tan tih . Z dravniki hi­
g ieniki bodo prav  gotovo ra jši po­
m agali in svetovali, ko t pri rev izijah  
kritizirali.
Ing. E rnest U dovč: DK 625.75+625.731.2
O površinskih prevlekah in o granularni stabilizaciji tal
O teh  dveh  tem ah, ki bi jih  lahko 
ob ravnavali tud i vsako  posebej, ho­
čemo tu k a j sp regovoriti v  zvezi z n a ­
šo term ino log ijo  in glede na  č lanek  
pod naslovom  »Površinske prevleke«, 
ki je  izšel v  G radbenem  vestn iku  št. 
9-10 od 1951 ozirom a št. 13-14 od 1952. 
V  tem  članku  je  pisec sam  izrazil že­
ljo, da  bi bilo  treb a  'postav iti točno 
dom ačo term inolog ijo  za površinske 
obdelave, k i jih  poznam o več vrst. 
M enimo, da bi bilo to  po trebno  ne 
sam o za te  v rs te  obdelave cestišč, 
am pak  bo treb a  določiti točne pojm e 
in izraze tud i za vse  osta le  asfaltne 
sistem e. Podajam o tuka j neka j misli 
g lede nazivov  in obdelave posam ez­
n ih  v rs t površinsk ih  p rev lek  in om e­
n jam o is točasno  tudi posam ezne tipe 
g ran u la rn e  stab ilizac ije  ali u trd itve  
tal, ki so p ri nas v  p raksi še skoraj 
docela  neznani.
N ajp re j si dovolju jem o iznesti n e ­
kaj pripom b k om enjenem u članku v 
G radbenem  vestn iku . Zdi se nam, da
je  beseda »zastor« v sm islu naziva 
za posam ezne v rs te  »asfaltnih plasti« 
našem u jeziku  tu ja . V  srbo-hrvaškem  
jeziku  jo  sicer upo rab lja jo  v  tem sm i­
slu, jav lja jo  pa  se tud i tam  k ritike m 
n i ta  izraz še končnoveljavno  sprejet. 
Pri nas pom eni ta  b eseda  nekaj d ru ­
gega ko t »sloj« ali »plast«. P red laga­
mo nam esto  »m oderni asfaltn i zastor- 
ji« izraz »m oderna asfa ltna  cestišča«, 
ki u streza in  ki ga srbohrvatsk i jezik 
sploh ne  pozna. Tudi »asfaltni sloj« 
je  bolje ko t »zastor«, če pa  govori­
mo na  splošno o asfaltu  ko t m oder­
nem  načinu  gradnje , pa  mislimo, da 
lahko uporabim o besedo  »asfaltni 
sistemi« ali pa  »asfaltna cestišča« kot 
že om enjeno, pa tudi »moderni na- 
način i g radn je  asfalta«. M ogoče g re­
šimo, če trdim o, da b eseda  »zastor« 
v te j zvezi ne  zveni slovensko.
Iz om enjenega č lanka citiram o še 
izraz »hidrokarbonati« , ki je  tam  upo­
rab ljen  nam esto  n ašega  izraza »og­
ljikovodiki«. Mi ne rabim o te tu jk e  v
tem  smislu, ker ona ne  pom eni tisto, 
k a r je  pisec hotel izraziti. H idro- 
karbonat pom eni b ikarbona t t. j. k i­
sli anorgansk i karbonat. V  angleščini 
(in tudi v  francoščini) obsto ja ta  dva 
zelo podobna izraza, k i pom enita 
v sak  neka j drugega. Tako je  »hydro- 
carbonate« (angl.) naš b ikarbonat in 
izraz »hydrocarbon« naš »ogljikovo­
dik«. N aš izraz »ogljikovi hidrati« 
pa je  v  angleščini »carbohydrates« in 
zajem a ta  beseda le en del »ogjiko- 
vodikov«. N aši »ogljikovi hidrati« 
(»carbohydrates«) so na  prim er slad­
korji, škrob, m oka in n jim  sorodne 
snovi. N aši »ogljikovodiki« pa  niso 
sam o bitum eni, am pak vse organske 
spojine. Kljub tem u to re j tud i ne 
smemo reči, v  sm islu navedenega 
članka, da . . . obdelujem o m akadam  
z ogljikovodiki, k e r bi to  lahko  po­
m enilo obdelavo m akadam a z alkoho­
lom, z benzinom , s sladkorjem , s 
klejem , z ocetno kislino, z nikotinom  
itd. V se te  snovi obsega izraz »oglji­
kovodiki«  ali ang leško  »hyd rocar­
bons«. Kot absurdum  n ava jam o , da 
n e  bomo m ogli v  tem  sm islu zaščititi 
m akadam a od vp liva  vode  in  p rom e­
ta, če ga bom o polili n a  p rim er z 
benzinom  ali alkoholom .
Pisec om enjenega č lan k a  up o rab lja  
tu jk o  »hidrokarbon« še  v  n a d a lje v a ­
n ju  tek s ta  ko t ad jek tiv u m  v prim erih  
ko t so »hidrokarbonsko  vezivo», »hi- 
d rokarbonsk i zastor«, k a r  ni p rav ilno  
in p redlagam o nam esto  teg a  izraz 
»bitum enski pobrizg«, »asfaltne p re ­
vleke«, tud i »b itum enski prem az«, 
»črne prevleke«, »črni sistem i g rad ­
n je  cest«, »asfaltne obdelave«  m ak a­
dam a, »črna cestišča«. V  podobnih  
p rim erih  pa  m oram o tu d i paziti, da 
uporab im o izraz p rav iln o  v  sm islu p o ­
m ena, k e r je  na p rim er po jem  »asfalt­
n a  p rev leka«  točno  do ločen  in  ozna­
ču je  eno od več  v rs t »asfa ltn ih  ce­
stišč« izdelano  tako , da  pov rš ino  po­
brizgam o s čistim  b itum enom  v  tenk i 
p lasti. »A sfaltna p rev leka«  ali tudi 
»obdelava« pom eni ten k o  p las t b itu ­
m ena (asfalta) n a  m akadam u  ali na 
drugačn i podlogi cestišča . K adar im a­
mo op ravka  z debele jšim i p lastm i 
asfalta , recim o od 2 do 15 cm, ne  go ­
vorim o o »prevleki« am pak  o »asfalt­
nem  sloju«, o »asfaltn i p lasti«  ali o 
»težkem  asfaltnem  sistem u  gradnje« . 
V  tem  p rim eru  lah k o  rečem o tudi 
»črni nosiln i sloj« od 10 cm  debeline.
M ed m nogim i »asfaltn im i p rev lek a ­
mi«, ki so n av ed en e  v  om enjenem  
članku, pogrešam o tak o zv a n i »zapor­
n i sloj«, ki služi v  is ti nam en, k o t ga 
n a v a ja  p isec za »prevleke«, le  da  po 
svo ji izdelav i ne  spada  m ed brizgane 
sistem e, k e r  je  izdelan  tako , da se na  
spodnjo  plast, k i n a j se zav a ru je , p o ­
loži asfa ltna  zm es iz finega  ag rega ta  
in  »rezanega b itum ena« ali em ulzije. 
M ogoče bi ga kdo u v rs til pod  točko 
č) v  č lanku, po n ašem  m n en ju  pa  bi 
t ja  spadal le  po svo ji izdelav i in ne 
po svo jem  nam enu.
N aj om enim o še u p o rab ljen  izraz 
»asfaltna preproga« , ki je  bo lja  od 
»zastorja«, je  pa  žal tu d i dobesedno 
p re s tav ljen a  iz nem ščine (Teppich). 
Isto  je  naše  m nen je  o izrazu »rezan 
bitum en« (»cutback« in »V erschnitt«), 
ki pa  im a svo j »pendant« p ri nas, če 
pom islim o n a  »rezano vino«. K jer ne 
bom o za sedaj n ašli do b reg a  dom ače­
ga izraza, je  bo lje  u p o rab iti tu j naziv  
ko t pa kovanko , ki slabo  zveni.
T oliko g lede n a  term ino log ijo  v  
zvezi s površinsk im i p rev lekam i. 
G lede na  izv a jan je  p isca  č lanka v 
strokovnem  sm islu n a  pod lag i fran ­
coskih  in  d rug ih  izkušen j na  področ­
ju  po rabe  posam eznih  v rs t ag rega tov  
za razne v rs te  in  ko lič ine  veziva pa 
pripom injam o, da je  v  p rak s i že zdav­
n a j ugo tov ljeno  načelo , po ka te rem  
naj se za bolj d roben  ag reg a t upo­
rab lja  ko lič insko  m anj veziva  in  n a ­
robe, za bolj g robe ag reg a te  pa  več 
veziva če tud i ti odnosi v  p rv ih  le tih  
m ed obem a svetovn im a vo jn am a  niso 
bili š tev ilčno  p od robne jše  obdelani. 
O m eniti pa je  treba , da  pad a jo  tud i 
štev ilk e  p o stav ljen e  v  francosk ih  in
ang lešk ih  no rm ah  (specifikacijah), k a ­
d a r g re  za  raz lično  v iskozne in raz­
lično  vezne m ateria le . K oličine ag re ­
g a ta  za p o sip an je  bodo različne pri 
isti ko lič in i u p o rab ljen eg a  »cutback- 
a«, k a tra n a  in  č is tega  b itum ena, še 
celo  pa  p ri upo rab i em ulzije. Te ko ­
lič ine se bodo  v p raksi m en ja le  tudi 
tak ra t, k a d a r  bo zah teva  za določeno 
v rs to  k o nčno  obdelane  pov ršine  m e­
ro da jna . K adar bom o zah teva li g ro ­
bo in bolj težk o  asfa ltno  plast, bom o 
u p o rab lja li d rugačen  ag regat, k o t za 
g ladko  površino . V ečk ra t nam  tud i 
le tn i čas n a re k u je  v rs to  in  g ran u la ­
c ijo  ag rega ta . Z drugim i besedam i, v  
p rak s i se v e č k ra t znajdem o pred  p ro ­
b lem atiko , ki jo  »specifikacije« n iso  
p redv ide le . R azen n aveden ih  m om en­
to v  pa  je  posebno  pri n as  zelo p o ­
m em bno d e js tvo , da nim am o zasedaj 
še  u strezn ih  e ru p tiv n ih  ag rega tov  za 
p o v rš in sk e  obdelave  in bom o po sto ­
pa li pri izb iri ag rega tov  drugače, če 
bom o im eli n a  razpolago  apnenec 
s red n je  k v a lite te , ko t če bom o upo­
rab lja li b aza ltn i zdrob. Če bodo spe­
c ifikac ije  zah tev a le  določeno zrna- 
v o st ag reg a ta , bom o to zrnavost v  
p rak s i č is to  go tovo  m en ja li v  prid  
bo lj g ro b eg a  zrna, k ad a r bom o upo­
rab lja li m eh ak  apnenec  nam esto  trd e ­
ga  e ru p tiv n eg a  m ateria la . T akih  oko­
liščin  na  »zahodne« specifikacije  ne 
p red v id ev a jo , ker n iti F rancozi n iti 
A ngleži ne  p red p o stav lja jo , da bi se 
pri nas m ogle dobre pov rš in ske  p re ­
v lek e  doseči s apnencem . Kot d ra s ti­
čen  p rim er n av a jam o  dejs tvo , da bi 
p o v rš in sk a  obde lava  n a  m akadam u v 
k ra tk em  času  propadla , če bi ho te li za 
p o sip an je  upo rab iti apnenčev  zdrob od 
6 mm, k e r  ga bo že slab  p rom et h itro  
zm lel. S icer pa  n a j bo, še celo  pri 
n aš ih  k lim atičn ih  ram erah  in razpolož­
ljiv ih  ag rega tih , osnovno  načelo  za 
p o sto p ek  p ri pov rš in sk ih  p rav lek ah  
to-le: z izdelano  površinsko  p rev leko  
dostopam o spom ladi d rugače, d ru g a ­
če p o le ti in  d ruqače  pred  zimo. P red 
p o le tjem  rab i b itum enska p last vedno  
več  ag rega ta , k o t p red  zimo, k e r  ga 
p rom et v  top lem  v rem enu  vdela . N e­
posredno  p red  v lažno sezono pa  je  
treb a  v e s  p reo s ta li nevde lan i m a te ­
ria l o d s tran iti s cestišča, ker ga b itu ­
m en v m okrem  času ne bo abso rb ira l 
in  bi ta k  m a teria l u s tv a rja l b la to  na  
pov ršin i a sfa ltne  p rev leke . Ob tak ih  
n ače lih  se m orajo  m en ja ti seveda vse 
tis te  tab lice , ki jih  n av a ja jo  teo re tik i 
v  lite ra tu ri, še celo  če se vzam e v 
poštev , da  to  n iso edin i argum enti, k i 
v p liv a jo  n a  sprem em bo Količin in 
g ran u lac ij ag reg a to v  v  p raksi. Le-ta 
pa  (nam reč praksa) je  tisti n a jv a ž ­
n e jš i fak tor, ki nam  pom aga re šev a ti 
v rs to  prob lem ov, k i vedno  n as to p a jo  
pri d e lu  sam em , za sedaj pa  m oram o 
žal ugo tov iti, da nam. m an jka  p rav  te  
p rep o treb n e  p rakse  in k a r  je  še bolj 
značilno , m an jk a  p ri naših  lju d eh  tudi 
p o treb en  in te re s  za to  panogo. Brez 
teg a  in te resa , p rak se  in  po trebnega  
zn an ja  p a  bom o kom aj m ogli izbo lj­
ša ti n ašo  cestno  m režo.
GRANULARNA STABILIZACIJA TAL
O u tr je v a n ju  ali s tab ilizac iji ta l je  
b ilo  v  naši stro k o v n i li te ra tu ri ob jav ­
ljen ih  že neko liko  č lankov . V  p raksi 
pri nas je  ta  sistem  u tr je v a n ja  ta l 
do sedaj skoro  še popolnam a neobde­
lan. V  A m eriki je  nač in  u tr jev an ja  
ta l z n aravn im i ag reg a ti in vezivi 
vp e ljan  v  več jem  obsegu, od koder 
je  zato treb a  črpati tu d i rezu lta te  iz­
kušen j na  tem  področju . Pri nas sta  
se s tem  v p rašan jem  bav ila  bolj in ­
tenzivno  sam o Z vezni in s titu t G radje- 
v in a rs tv a  v  B eogradu in  pa V ojno- 
tehn ičk i zavod, ki je  izdelal tud i že 
neka j poskusn ih  del po tem  postopku.
Če govorim o o sistem u  g ranu la rne  
u trd itv e  tal, m islim o n a  način  m e­
šan ja  p rirodn ih  ag reg a to v  z vezivom  
na  k ra ju  sam em  tam , k je r  se nahaja jo . 
M an jkajoče  g rad ac ije  se pri tem  po­
iščejo  v  b ližin i g radb išča  in se ne 
dovažajo  iz o d d a ljen ih  kam nolom ov. 
N am en tak o  u tr je n ih  ta l pa je, da 
služi ko t pod laga  za solidno izdelano 
betonsko  ali asfa ltno  nosilno  p last 
cestišča. N ačin  izdelave  u trd itv e  tal 
potom  m ešan ja  n a rav n ih  ag rega tov  z 
glino, cem entom  ali b itum enskim  v e ­
zivom  im enu je jo  A m erikanci »Soil 
S tab ilization  by  M ix - in  - Place«. Ta 
naziv  »mix - in - place« pom eni to rej 
m etodo dela  ne g lede  n a  to, kakšno 
spojno sredstvo  je  pri tem  uporab­
ljeno.
Za izdelavo  stab iliz iran ih  ta l je  tr e ­
ba im eti na  razpo lago  poseben  stro jn i 
park , s ka te rim  se lahko  brazdajo  tla, 
m ešajo  ag regati, p rem etav a jo  zm esi z 
ene s tran i ceste  n a  drugo, dodajajo  
b itum enska veziva , razp ro stira jo  ag re ­
gati in zm esi in končno  tudi h itro  v a ­
ljao. V  ta  nam en služijo  buldožerji, 
ca te rp illa r-ji, g rad erji, brazdače, zo­
ba te  in  k rožne b rane , cestna  ravnala , 
brizgalne n ap rav e  in v a lja rji raznih 
velikosti. Ekipe,, se s tav ljen e  iz tak ih  
stro jev , lahko  dnevno  izdelajo  več 
tisoč k v ad ra tn ih  m etro v  stab iliz iran ih  
površin  po m etod i »granularne u tr­
d itve tal«. Ta nač in  j e  dosedaj edini, 
k i om ogoča izredno  h itro  in  zaradi 
teg a  ekonom ično  izdelavo solidne 
podlage za zgorn je  nosilne p lasti 
cestišč.
a) Granularna stabilizacija tal z glino
Pri u tr je v a n ju  ta l z glino ko t spo j­
nim  m aterialom , je  treb a  upoštevati 
z rnavost n a rav n ih  m ineraln ih  ag re­
gatov  te r  indeks p lastičnosti uporab­
ljene  gline. G lina n a j v sebu je  dolo­
čen odsto tek  v lage, k i se pri tem  
načinu  stab ilizac ije  ta l g ib lje m ed 6 in 
10%. U trd itev  ta l z glino in na  g rad ­
bišču  n ah a ja jo č ih  se ag regatov  je  zelo 
p rik lad n a  za p rip rav o  podloge na  
razsežn ih  površinah , le ta lišč ih  ipd.
F rancozi im enu je jo  to  v rs to  u trd itve  
ta l »beton d ' argile«, N em ci jo im e­
n u je jo  »Kies - Sand - Ton - V erfahren«, 
A m erikanci pa  »G ravel Base Course« 
če je  izdelana  iz n a rav n eg a  gram oza, 
k ad a r pa  u p o rab lja jo  d rob ljene ag re­
gate , se pa  ta  nač in  im enuje  »Crushed 
S tone Base C ourse«.
b) Granularna utrditev tal s portland- 
cementom
Pri načinu  u tr je v a n ja  tal, k je r  se 
uporablja n av ad en  cem ent ko t spojno 
sredstvo, postopa jo  podobno, ko t v 
prim eru n avedenem  pod a), le  da je  
predpis za d o v a jan je  vode različen 
od tistega, k je r  se upo rab lja  g lina 
kot vezivo.
Po tem  postopku  za uporabo  cem en­
ta je  v  naši d ržav i že izdelan m anjši 
poskus n a  te ren u  (ca. 10.000 m2) p a ­
ralelno s poskusom  stab ilizacije  ta l z 
glino in so b ile v  tem  prim eru  z u spe­
hom up o rab ljen e  n asledn je  zmesi 
naravn ih  ag regatov :
gram oz (2 — 35 mm) . . . .  35—60% 
pesek (0,09 —  2 mm) . . . .  19—57% 
-ilovica (do 0,09 m m ) ............. 8— 16%
K akor je  v ide ti lahko  zmes m ate­
ria lov  za s tab iliz irana  tla  v arira  v  
zelo š irok ih  m ejah . Indeks p las tič ­
nosti up o rab ljen e  g line je  bil v  tem  
prim eru izpod 6, k a r ustreza  specifi­
kaciji za ta  nač in  g radnje . O količini 
dodanega cem en ta  nim am o podatkov. 
Skupna p las t je  po dovršitv i im ela 
ca. 22 cm  debeline, položen pa  je
m ateria l v  treh  enak ih  slojih, v sak  
od n jih  je  imel ca. 7 cm in je  tudi 
v sak  posebej uvaljan .
c) Utrditev tal z uporabo bitumenskih 
veziv
Ta način u red itve  ta l v  naši državi 
še ni bil preizkušen. Baš ta  način 
stab ilizacije  ta l p a  je  n a jin teresen t- 
nejši, k e r daje  n a jbo lj u tr jen e  pov r­
šine in je  v  inozem ski lite ra tu ri pod­
robno opisan. Za izdelavo stabilizi­
ran ih  terenov  z b itum enskim i spo j­
nim i sredstv i na  velik ih  površinah  je 
treb a  im eti brezpogojno  na  razpo­
lago že prej om enjeno ekipo stro jev , 
k e r se  d rugače delo n e  bi izplačalo. 
Sploh je pri v seh  teh  sistem ih u trd itve 
ta l močno poudarjena  po treba  po čim 
v eč ji m ehanizaciji del.
Francozi in A m erikanci poznajo ta 
način  u trd itve  ta l z bitum enom  pod 
im enom  »R etread«-proces, N em ci pa 
ga im enujejo  »O berflächenverm i­
schung«, če pa je  ta  postopek  izdelan 
na  cestah, ga A m erikanci im enujejo  
»Open (Dense) G rade Road Mix«.
Ob slabšem  prom etu  ta  sistem  že 
sam  lahko služi ko t dokončno cestišče,
kauar pa gre za srednji ali težak  p ro ­
met, so u trjena  tla  le podlaga za n o ­
silno p last iz betona ali v a ljanega 
asfalta. Pri nas se je  pokazalo v p rak ­
si, da so stroški izdelave ekv ivalen tne  
podlage cestišča po starem  (t. j. m a­
kadam skem ) načinu še en k ra t v išji 
od stroškov  za izdelavo u trd itve  tal, 
ki so znašali osrog din 1000.— za 1 m 2 
stabilizirane površine debeline p lasti 
21 cm (utrd itev  z glino oz. s cem en­
tom kot vezivom). To dejs tvo  že sa­
mo uprav iču je  veliko zanim anje za to 
v rsto  g radn je  podlag oz. cestišč. V e­
rujem o, da bodo stroški v  posam ez­
n ih  prim erih, k je r  so k ra jev n e  raz­
m ere ugodne, še dokaj nižji. Posebno 
v am eriški p raksi se opaža, da se 
vedno bolj poslužujejo  teh  »moder­
nih« načinov  gradnje  podlog, ki so 
prik ladne n a  velik ih  površinah  in da 
se p raksa  vedno bolj in  bolj odda­
lju je  od starih  načinov  po lagan ja  
(ročnega) tem elja  iz lom ljenca in m a­
kadam a, k e r je  ta  način nem ogoč, če 
hočem o v kratkem  term inu  izdelati 
večje  površine u trjen ih  le ta lišč  in 
cestišč, ki jih  zah tevajo  današn je  
prom etne in s tra teške  razm ere.
M. P. W ah l — M. M. D uriez DK 691.32 : 389.64 (44)
Različne vrste cementov in njih uporaba
(Prevod iz rev ije : A nnales de l ’in s ti tu t technique du bätim en t e t des tra v a u x  publics« Paris 1952. N aslov o ri­
g inala: »Les đ ifferenfs types de c im en ts  et leurs u tilisations« . Prevod o b jav ljam o  s posebnim  dovoljen jem  ured-
S p l o š n o
NORM IRANJE CEMENTOV
Do le ta  1919 so lastnosti cem entov, 
ki so jih  vg rad ili bodisi ko t malto, 
bodisi ko t beton, svobodno določali 
dobav ite lji ali g radben i podjetn ik i.1
Prvi poskus no rm iran ja  cem entov 
se je  p o jav il le ta  1919. T edaj se je  
zbrala K om isija m in is trs tev  za s tan ­
dard izacijo  z nam enom  poenotiti 
u redn ištvo  in  p redp ise  razn ih  speci­
fikacij, ki so jih  upo rab lja le  javne  
uprave . Ta kom isija  je  izdala U rad­
ne  eno tne  specifikacije  B 1, ki so 
jih  le ta  1934 zam enjali z uradnim i 
specifikacijam i B 1-1.
Te u rad n e  specifikacije  n iso n o r­
me v p ravem  pom enu besede, tem ­
več fo rm ularji za dobavite lje , s p raz­
nim i m esti, k i jih  je  bilo treba  izpol­
n iti ob naročilu . S tem  so nakazali 
ob ičajne la s tn o sti različnih  proizvo­
dov.
Šele le ta  1946 je  Francosko d ru ­
štvo  za no rm iran je  (AFNOR) sp re je ­
lo sporazum no s p ro izvaja lc i in ko ­
ristn ik i norm e za najbo lj uporab ljive  
v rs te  cem entov  t. j. N orm e P 15 302 
do P 15 310. 31. jan . 1950. je  bila 
norm a P 15 302 v  n ek a te rih  točkah  
sprem en jena . T reba pa  je  poudariti, 
da u s treza jo  te  norm e običajnim  okol- 
nostim , p ri k a te r ih  se upo rab lja  ce ­
m ent, t. j. v  g radn ji ko t m alta ali 
beton. N e obsegajo  pa  specifikacij, ki 
jih  zah tev a jo  n ek a te re  industrije  (n.
n iš tv a  n av ed en e  revije.)
pr. p ro izvodnja  la tex  — cem enta), za 
ka te re  m ora im eti uporab ljen i ce­
m ent posebne lastnosti.
Ustroj
N orm e obsegajo  prav ila , ki se se­
daj upo rab lja jo  v  obrti, t. j. pravila, 
ki izvirajo  iz g radbenega sporazum a 
m ed pro izvaja lc i in  po trošn ik i pod 
pokrov ite ljstvom  F rancoskega d ru ­
štva  za no rm iran je  (AFNOR). To d ru ­
štvo  fiksira ob iča jna  p rav ila , katerim  
se m orajo  prilagod iti vsi p ro izvajal­
ci z izdelavo pro izvoda za tekočo 
uporabo. Ta pro izvod  izdelu je  hk ra ti 
več tovarn .
U strezen u raden  naziv  im ajo lahko 
sam o tisti proizvodi, ki u strezajo  no r­
mi; proizvajalec, k i uporab i tak  n a ­
ziv, prevzam e s tem  tudi jam stvo, da 
proizvod ustreza  norm i.
Pri proizvodih  za določeno poseb­
no  uporabo  in  za tiste , k i se  tehn ič­
no  stalno razv ija jo , se m orata  po troš­
n ik  in p ro izvaja lec  sporazum eti gle­
de kakovosti proizvoda. Za te  ni p ri­
m erno p o stav lja ti norm . Enako je  za 
proizvode, k i jih  izdelu je  sam o en 
proizvajalec (tu m ora to re j ta  dolo­
čiti lastnosti proizvoda) in za večino 
n aravn ih  proizvodov, k a te rih  lastno ­
sti se glede na  eksp loatac ijsk i v ir  
sprem in jajo  te r  jih  proizvajalec ne 
m ore po svo ji vo lji sprem eniti. Zna­
čilnosti, las tnosti in  uporabo  glavnih 
nenorm iran ih  pro izvodov n av a ja  III. 
poglavje.
U radni naziv i norm iran ih  proizvo­
dov za tekočo uporabo so naslednji:
N orm a:
NF P 15 302 portlandsk i cem enti 
um etni portland , cem enti, 
cem ent H. R. I. in 
supercem enti 
P 15 303 železov cem ent 
P 15 311 m ešani m etal, cem ent 
P 15 304 cem ent v isoke peči 
P 15 305 žlindr. k linker cem ent 
P 15 306 žlindrin apnen cem ent 
P 15 307 zidarski cem ent 
P 15 308 naravn i cem enti 
P 15 309 zidarska veziva 
P 15 310 h id rav lična  apna 
P 15 313 sulfatn i cem enti.
Identifikacija cem entov
Specifikacijo  cem entov tako j spo­
znaš iz predpisan ih  nap isov  na  vreči.
N apisi so naslednji:
— U radni naziv proizvoda,
— Razred tlačne trdnosti,
—  Š tev ilka francoske norm e, ki 
u streza uradnim  nazivom ,
— K ontrolne značke, če je  prostor.
K ončno pri cem entih  H. R. I. in su-
percem entih  datum  p o ln jen ja  vreč. 
N apise je  treba  nam estiti n a  spodnji 
tre tjin i vreče. Z gornji dve tre tjin i sta 
na  razpolago pro izvajalcu , da v  po ­
ljubni obliki nam esti kom ercialne 
napotke, proizvodno oznako itd. Tu 
m orajo  biti obvezno b ru tto  teža v re ­
če, naziv  proizvoda, firm a ali proiz­
v odna  tovarna . C em ent n i anonim no 
trgovsko  blago, p ro izv a ja lec  je  zanj 
odgovoren.
V  p rim eru  rinfuzo d o b av e  bodo 
p redp isane  označbe n a  e tik e tah , k a ­
ko r tud i n a  sprem nih  listih , k i gredo 
s pošiljkam i. Za proizvod, ki im a p ra ­
vico  na  gorn ji naziv, so  ta  p rav ila  
obvezna, seveda  so obvezna za vse 
proizvode, ki so pod k o n tro lo  NF— 
V P (o k a te rih  bo g o v o ra  pozneje). 
E den izm ed pogo jev  za n am estitev  
kon tro lne  značke N F—V P je  tud i iz­
po ln jev an je  teh  predpisov .
Te različne nap ise  raz lagam o ta ­
kole:
a) Uradni naziv
Z u radnega naziva  m ore po tro šn ik  
v  obsegu, ki ga  do loča  norm a, zve­
deti, k akšna  je  n a ra v a  p ro izvoda, n je ­
govo sestavo , k ak šn e  la s tn o s ti im a in 
k akšne  v a rn o s tn e  u k re p e  m ora izve­
sti pri n jeg o v i uporabi.
b) Trdnostni razred
T rdnostn i raz red  d a jo  m inim alne 
tlačne  trdnosti, ki se lah k o  dosežejo  
z norm irano  m alto.
Izraža se s skupino  dveh  števil, 
n. pr. 160—250. P rvo  izm ed teh  š te ­
v il izraža v  kg na  cm 2 m inim alno 
tlačno  trdnost, ki jo  d a je  v  lab o ra ­
to riju  kocka s s tran ico  5 cm, izdela­
n a  iz m alte, ki ses to ji iz teg a  cem en­
ta, v  okolnostih , k i jih  no rm a n a ­
tančno  n a v a ja  po eno d n ev n em  leža­
n ju  na  zraku  in 6 d nevnem  h ra n je ­
n ju  v  vodi. D rugo š tev ilo  da je  m ini­
m alno  trd n o st po 28 dneh  t. j. po 1- 
dnevnem  h ra n je n ju  n a  z rak u  in 27- 
dnevnem  v  vodi.
P ro izvajalec, ki n av ed e  trdnostn i 
razred  160—250 jam či, da  je  nudil 
pro izvod  pri ko n tro ln em  poizkusu, ki 
ga  je  to v a rn a  izv ed la  p red  doba­
vo, in da  bo nud il p ri k o n tro li k a k e ­
ga k va lific iranega  la b o ra to r ija  v eč ­
je  trdnosti od 160kg /cm 2 po 7 dneh 
in v eč je  od 2 5 0 k g /cm 2 po  28 dneh.
Pooblastilo  n am es titi kontro lno  
značko, bi se odvzelo  onim  p ro izva­
jalcem , za k a te re  se ugotov i, da so 
sp rav ili n a  trg  p ro izvode, ki ne  
u s treza jo  n jihovem u  jam stvu .
Skupine dveh  štev il, s k a te rim a  se 
izrazi trd n o stn i razred , so n asledn je :
Za h id rav lična  apna  in  z idarska  
veziva: 10—30, 30— 60, 50— 100.
Za cem ent 100— 160, 160—250, 250 
—315.
Za cem en te  z v isoko  začetno  trd ­
nostjo : 315— 400.
Za supercem en te : 355— 500.
Te štev ilk e  so n ap isan e  bodisi ta ­
koj pod nazivom  pro izvoda, bodisi 
v  enem  izm ed spodn ih  oglov v reče  
zelo vidno.
c) Število  norme
Število  norm e, k a te r i u streza  u rad ­
ni naziv, je  nap isan o  v  enem  ko tu  
v reče  in  sicer v  okv iru  štev il 15 302 
in  15 313 pred  k a te rim i s to jijo  za­
če tn ice  NF—P, ki so k ra tic e  od »Nor- 
m es F ranchises de p rodu its  de bäti- 
m ent«.
d) Marka NF — VP
T ehn ična  služba m esta  Pariz je  
uv ed la  sporazum no  s tovarnam i, k i so 
h o te le  d o b a v lja ti cem ent te j u s tan o ­
v i z nam enom , da bi zajam čila  k a ­
k o v o st p ro izvodov  — n e  da b i b ilo  
tre b a  čak a ti n a  rezu lta t sp re jem nih  
po izkusov , sta ln o  kon tro lo  L abora to ­
r i ja  m esta  Pariz.
Ta je  po trd il, da sta  bili izdelava  
in k o n tro la  v  to v a rn i izvršen i tako , 
da se  dobi popolnom a p redp isano  k a ­
kovost, k i u streza  m aksim alnim  za­
h tev am  —  po v e ljav n ih  U radnih  sp e ­
c ifikac ijah . Ta sistem  se uspešno  iz­
v a ja  že 50 le t in  je  dal tak e  rezu l­
ta te , da  so inžen irji za n izke g rad ­
n je , že lezn ice  itd. p recej n a  splošno 
priznali, da  je  k o n tro la  sp re jem a pri 
cem en tu  z značko  VP p rak tično  odveč.
L abo ra to rij m esta  Pariz je  v  spo ­
razum u m ed C entrom  za p ro u čev an je  
in ra z isk o v an je  h id rav ličn ih  veziv  (ki 
bi m oral po svo jem  s ta tu tu  k o n tro li­
ra ti k a k o v o s t cem entov), z m estom  
Pariz in  z AFNOR-om prevze l (za 
C en te r za  p roučevan je) —  kon tro lo  
k ak o v o sti za v se  tovarne , k i b i up o ­
rab lja le  k o n tro ln i naziv  po p rav ilih  
AFNOR-a.
K on tro la  d e lu je  v  n as led n jih  oko l­
nostih . Č e k ak a  to v a rn a  zah teva  
p red n o s ti m ark e  za k ak  svoj p ro iz­
vod, izvede parišk i m estni labo ra to rij 
n a  k ra ju  sam em  pre iskavo , da se p re ­
priča, če je  to v a rn a  dobro  op rem lje ­
na. T ov arn a  se obveže, da bo v sa k  
čas d o vo lila  p ro s t vstop  m estnim  in ­
žen irjem  zarad i odvzem a p re izkusn ih  
vzorcev . T eh  ne  vzam ejo  v se le j iz 
silosov, tem več  predvsem  iz že n a ­
p o ln jen ih  v reč , ki im ajo  e tik e te  in  so 
p rip ra v lje n e  za odpravo. V zorce od­
p rav ijo  v  p lom biran ih  em balažah  do 
m es tn eg a  lab o ra to rija .
Šele po p o tek u  p re izkusnega časa, 
k i t r a ja  n a jm an j 6 m esecev  do 1 le ta  
in s pogojem , da n iso  vzorci n ik d a r 
dali m an jše  od zajam čenih  trdnosti, 
k i so razv id n e  iz n ap isov  n a  v rečah , 
im a to v a rn a  po obvestilu  k om ite ja  za 
m arko  N F —  VP p rav ico  s tav iti n a  
p ro izvode, ki so bili kon tro liran i, 
značko  N F —  VP. Ta p rav ica  se lah k o  
v sak  čas p rek liče  če se u g o tov ijo  
p o m an jk ljivos ti.
V ečina  norm  p redv ideva  za v sak  
pro izvod  2 trd n o stn a  razreda, enega  
n a jn iž jeg a  —  ki u streza  proizvodom , 
k i so sk rbno  izdelani, toda  brez p o ­
sebn ih  v a rn o s tn ih  ukrepov , d rugega  
—  n a jv iš je g a  pa, k i u streza  p ro izvo ­
dom, k i so izdelan i zelo p rev id n o  s 
strogo  to v a rn išk o  kon tro lo  z n am e­
nom , d a  se  doseže n a jv iš ja  tehn ično  
izv ed ljiv a  kakovost.
Ko so  se to v arn e  sam e od sebe 
podv rg le  kon tro li N F—VP in so m o­
ra le  p o v eča ti kon tro lo  svo jih  la b o ra ­
to rijev , so pogosto  opustile  izdelavo  
p ro izvodov  ob iča jnega  raz red a  te r  
dale  k o n tro lira ti sam o p ro izvode n a j­
v iš jeg a  razreda.
Žig N F—VP n a  cem en tih  to re j ne  
pom eni sam o »značko o sk lad n o sti z 
norm am i« tem več v določeni m eri tu ­
di » k va lite tno  marko«.
PRVO POGLAVJE
LASTNOSTI IN NAČIN UPORABE 
NORMIRANIH CEMENTOV
Portland cem ent. Norma P 15 302
N orm a P 15 302 p red v id ev a  4 tipe 
cem entov, ki so d iferenciran i, te r  se 
defin ira jo  po n jih o v ih  trd n o stn ih  raz ­
redih, ki so:
Supercem enti 355—500.
C em enti z v isoko  začetno  trd n o st­
jo  315—400.
U m etni P o rtland  cem en ti 250—315, 
ki se m ed seboj loč ijo  v  2 k a tego riji 
C. P. A. in C. P. B.
U m etne P o rtland  cem ente 160—250 
C. P. A. in C. P. B., ki jih  sedaj ne 
izdelu je jo  več  za tekočo  uporabo, 
tem več sam o za posebne prilike, b o ­
mo n aved li sam o 'v  dopolnilo.
Supercement 355—500 in cement 
H. R. I. 315—400
Ti pro izvodi ses to je  iz čistih  um et­
n ih  cem entov, k i so izdelani posebno 
skrbno  tak o  p ri žg an ju  ko t p ri m le t­
ju.
Za izdelavo  se d o v o lju je  dodati 
top ljive  soli, to d a  ne  več k o t 1% in 
s pogojem , da je  nač in  doda jan ja  n a ­
veden  n a  v rečah .
Supercem enti d a je jo  za daljšo  do ­
bo v iš je  trd n o sti k o t običajn i. P ripo­
ročljiv i so za do ločena  dela, ko t za 
m ostove z ve lik im  razponom , da se 
dopustna  ob rem en itev  be tona  poveča.
C em enti z v isoko  začetno  trd n o st­
jo  H. R. I., ko t n jih o v o  im e n ak azu ­
je, da je jo  po k ra tk em  času v isoke 
trdnosti. U po rab lja jo  jih  za določene 
posebne izdelke, k i jih  je  treba  zelo 
h itro  razpažiti, tak o  za arm irano b e ­
tonska  de la  s ponovno  uporabo  opa­
žev, za p re fab ric irana , za dela  z upo­
rabo  d rag ih  k a lu p o v  itd.
Kakovost in trdnostni razred
Z ah tevane trd n o sti so naslednje: 
(v kg /cm 2)
Po 2 dneh 7 dneh 28 dneh
Za supercem en t 355 500
Za H. R. I. 160 315 400
Tržne prilike. Uporaba. Svarilo pred 
uporabo. Dozacija
Izdelava teh  cem en tov  je  draga. 
M ateria l za  izdelavo  se strogo p re­
izkuša. D robnost m letja , ki je  po treb ­
na, da izkaže m alta  h itro  v isoke trd ­
nosti, se p o v eča  s podaljšan jem  m let­
ja, pri čem er se seveda  kapac ite ta  
m linov zm anjša. N a trgu  razpoložlji­
v a  tonaža  teh  v rs t cem enta je  to re j 
razm erom a m ajhna.
Ti cem enti se m orajo  u p o rab lja ti za 
posebna dela  iz arm iranega betona  po 
navod ilih  in  pod  nadzorstvom  p ri­
s to jn ih  inžen irjev . D ejansko  je  upo­
rab a  teh  cem en tov  ko č ljiv e jša  ko t 
uporaba  n av ad n ih  cem entov. P od je t­
n ik  m ora z n a jv eč jo  sk rbnostjo  pazi­
ti, da se vsi v a rn o s tn i uk rep i izve­
dejo, t. j. s tro g a  k o n tro la  zrnavosti 
ag regatov , v seb in e  vode, tem pera tu ­
re, n eg o v an ja  be to n a  po vgrad itv i. Če 
se opusti k a te re g a  koli izm ed teh
ukrepov, lahko  pride do težk ih  napak  
v računu. To je  lahko  vzrok  vseh  ne­
uspehov, p re sen e tljiv ih  slučajev  pri 
razpažanju, nezadostne  trdnosti, iz­
rednega k rčen ja  itd. N a drugi stran i 
pa je lahko  nevarno , če mislimo, da 
bomo z zelo v isokim i trdnostm i pri 
m anjših dozah cem en ta  kaj p rih ra ­
nili, k a jti z nezadostn im i dozami tv e ­
gamo, da dobim o betone, ki n im ajo  
potrebne kom pak tnosti te r da o sta ­
nemo še nap re j p redan i na  m ilost in 
nem ilost vsem  napakam  tlačen ja , pri 
čem er m ore n e reg u la rn a  porazdelitev  
cem enta povzročiti težke posledice.
Če povzam em o, so supercem enti in 
cem enti HRI cem enti z zelo visoko 
začetno trdnostjo , k i om ogoča h itro  
razpaženje. N jih o v a  trdnost po da lj­
ši dobi je  tud i zelo visoka, čeprav  
ni treba, da bi b ila pri HRI cem entih  
večja  od trd n o sti kva lite tn ih  Portland 
cem entov. N jihova  uporaba  pa  je 
precej k o č ljiv a  in  n jih o v a  odpornost 
proti ag resivn im  vplivom  je brez iz­
jem e ob ičajno  slabša ko t pri n av ad ­
nih P ortland  cem entih.
PORTLAND CEMENT 250 — 315
Portland  cem ent se v  načelu  dobi 
z m letjem  k lin k e rja  brez d ragega  do­
datka razen  m alo sadre, ki im a n a ­
men, da reg u lira  vezan je  — n jihov  
uradni naz iv  je  »um etni P ortland  ce­
ment«.
Izkušn ja  je  pokazala, da se las tn o ­
sti P o rtland  cem en ta  ne  sprem enijo  
znatno, če m u dodam o m ajhne ko li­
čine žlindre iz v isoke  peči. To lah ­
ko d e lu je  v  do ločenih  p rim erih  tudi 
kot stab iliza to r. Ja v n e  oblasti so n e ­
koč dale  p ro izvaja lcem  dovo ljen je  
dodaja ti P o rtland  cem entu  žlindro v 
količini do 10%. Z nam enom  pove­
čati količino cem enta, ki je  b ila  na 
razpolago francoskem u gospodarstvu, 
so jih  celo vab ile  k  takem u doda­
jan ju  žlindre. Da bi omogočili inže­
nirjem  po p redp isih  uporab iti cem ent 
brez žlindre v  p rim eru  posebnih  te ­
žavnih del v  izrednih  okolnostih, sta 
bili p redv iden i ,jdve m ark i in  sicer 
um etni P ortland  cem ent C. P. A. brez 
žlindre in um etn i Portland  cem ent 
C. P. B. z dodatkom  žlindre do 10%.
K ontrolni lab o ra to riji im ajo  na  
splošno m ožnost p rep riča ti se, če so­
razm eren doda tek  10% ni p rek o ra ­
čen.
N orm a P 15 302 p redv ideva 2 trd ­
nostna  razreda  in sicer 160—250 in 
250—315. P rak tično  pro izvaja jo  to ­
varne  sam o d rag eg a  in sam o o tem 
bomo razp rav lja li.
R azred u strezne  natezne trdnosti je  
20—25. Sodili so, da  je  odveč zah te­
va ti v  sp lošnem  natezne  poskuse po­
leg tlačn ih , ker so pogoji za izdelavo 
po rtlandsk ih  cem entov danes dovolj 
enotni, da se lahko  trdi, da  v sak  
P ortland  cem ent, ki zadosti tlačnim  
poskusom  250—315, zadosti tud i na- 
teznim  poskusom  20—25. Posebni 
p redpisi bodo mogli p redv ideti seve­
da tud i te  poskuse, bodisi zarad i kon­
tro le , bodisi za vse  one prim ere, k je r  
im a n a tezna  trd n o st poseben pom en.
Uporaba. Svarilo. Dozacija
U poraba Portland  cem entov  250— 
315 se priporoča za izdelavo m ostnih 
graden j in vodn ih  te r  običajnih 
arm irano  betonsk ih  del. Pogosto jih  
bo lje  uporabim o ko t zelo učinkujoče 
cem ente, ki spadajo  v  kategorijo  ce­
m entov  HRI in supercem entov. Zelo 
v isoke trdnosti, k i jih  lahko  dobimo 
s slednjim i, lahko  zavedejo  v  n ep re­
vidnosti, t. j. v  nezadostno  dozacijo, 
p re tiran e  obrem enitve in p reh itro  raz­
pažen je . Zaradi d robnosti m le tja  se 
bolj raz trese jo  in je  treb a  poveriti 
n jih  uporabo, k i je  kočljivejša , izve­
dencem . Kot bom o videli, se lažje 
upo rab lja jo  cem enti trdnostnega  raz­
reda  250—315, k a te re  lahko  zelo m oč­
no obrem enim o.
T reba pa je  svariti p red  uporabo 
— razen  v  izjem nih  p rim erih  — Port­
land  cem entov za dela  v  škodljiv ih  
vodah  t. j. v  slan ih  vodah, v  vodah, 
ki v sebu je jo  su lfat itd. M orska voda 
je  m anj škod ljiva  ko t su lfa tna  voda. 
Imamo pa do ločene tipe  oz. m arke 
P ortland  cem enta, ki so p recej od­
porne  pro ti m orsk i vodi. Če treba, jih  
lahko  uporabim o ob m orski vodi, 
upoštevajoč v sa  navod ila  za dosego 
zelo kom paktnega betona, toda speci­
fična odpornost n avadn ih  Portland 
cem entov  p ro ti raz jed an ju  soli je  
m an jša  ko t specifična odpornost ce­
m entov  z zelo ve liko  vsebino žlindre 
ali n ek a te rih  d rug ih  (puzolanskih ce­
m entov, po rtlandov  brez alum inija).
Za ta  dela je  U prava za m ostove in 
ceste  izdelala seznam  tovarn  in ce­
m entov, ki se lahko  upo rab lja jo  ob 
m orju  bodisi v  Sredozem lju, bodisi v  
m orjih  s p lim ovanjem .
Prav tako  svarim o p red  uporabo 
cem entov trdnostnega  razreda  250— 
315 za dela, k je r  je  be ton  m alo obre­
m enjen ko t n. pr. sploh pri zidarskih 
delih  in pri betonu, ki je  v lit v  v e ­
lik ih  m asah. Če uporab ljam o za taka  
dela  beton z v isoko  trdnostjo , smo 
razsipni, k a jti im am o cem ente z niž­
jo  trdnostjo  160—250 ali celo 100— 
160, ki popolnom a zadostu jejo . Za 
podzem na ali vodogradbena dela, ce ­
lo tam, k je r vode n iso  čisto ag resiv ­
ne, bomo pogosto  s pridom  uporabili 
cem ente z žlindro  ali n ek a te re  puzo- 
lane.
Če povzam em o, je  um etni Portland 
cem ent 250—315 odličen standarden  
cem ent, ki da je  v isoke  trdnosti, čigar 
uporaba je  lahka  in  znana vsem  po­
trošnikom  cem enta, ki im a zelo red ­
ne  lastnosti, se m alo raz trese  in  ki 
se p rav  tako  obnese n a  zraku  ko t v  
vodi — razen  v  ag resivn ih  okolno­
stih.
ŽELEZOV CEMENT — NORMA 
P 15 303
U radni naziv  »Železov cement« im a 
tisti cem ent, ki ga dobim o z m ešanico 
70 do 80% k lin k e rja  od um etnega 
Portlanda in  20 do 30% žlindre.
Ta tip n iso  p red  letom  1939 upo­
rab lja li v  F ranciji tako  ko t sedaj, k er 
so bile količ ine P ortland  cem entov, 
ki so jih  m ogle s tav iti francoske ce­
m entarne na  trg, več ko t zadostne. 
Edino n ek a te re  cem entarne v M osel- 
li so ga izdelovale redno — n jihova 
uporaba pa je  bila znana in cen jena 
samo v  vzhodnih pokra jinah  blizu teh 
cem entarn.
V N em čiji uporab lja jo  ta  cem ent 
že 40 let. Tam je  uradno  dovoljeno 
uporab lja ti ga za vsa dela, k a te ra ­
koli: za arm iran beton, a rh itek ton ­
ska dela itd., enako ko t Portland  ce­
ment.
Trdnostni razred
D anes izdelujejo  železov cem ent v 
kak ih  20 cem entarnah in sicer iz­
k ljučno  v trdnostnem  razredu  250— 
315. Te cem entarne so dobile p rav i­
co, da stav ijo  na  proizvode k v a lite t­
no značko NF—VP. T lačni trdnost­
ni razred  250—315 ustreza tudi tukaj 
nateznem u trdnostnem u razredu  20— 
25, ne  da bi se zdelo potrebno to 
še p reizkušati.
•
Lastnosti. Uporaba
Železov cem ent 250—315 im a skoraj 
iste lastnosti ko t P ortland  cem ent. 
Če se uk rene  vse po trebno  proti iz­
suševan ju  pri delih, ki so izpostav­
ljena  zraku, so dozacije in  trdnosti 
iste. N adom esti lahko Portland  ce­
m ent 250—315 v vseh način ih  .upora­
be. Posebnost je  v  tem , da ni n ev a r­
nosti, da bi zarjavela  železna arm a­
tura, ko t drugje. Začetne trdnosti po 
2 do 3 dneh  bodo včasih  nižje, toda 
koeficient postopne trdnosti je  višji, 
trdnosti po 28 dneh in pozneje pa bo­
do enake.
MEŠANI METALURŠKI CEMENT
NORMA P 15 311
N aziv  »Mešani m etaluršk i cement« 
im ajo tisti cem enti, k i jih  dobimo, 
če zm ešam o v  enakih  delih  Portland 
cem ent in žlindro.
N aziv »M ešani m etaluršk i cement« 
je  nov, toda  take  v rs te  cem enta iz­
delu je jo  že 50 let, tako  v  inozem stvu 
t. j. v  Nem čiji, v  Belgiji, v  Italiji, kot 
v  vzhodnih  pokra jinah  Francije.
Pred 1916 so uporab lja li naziv  »Ce­
m ent v isok ih  peči« — brez razlike •— 
za vse  m ešanice P ortlanda in žlindre, 
ki so vsebovale  od 30 do 80% žlin­
dre.
Ta defin icija je  b ila  preširoka. 
Lastnosti n iso iste, če je  vseb ina  žlin­
dre v e lika  (70 do 80%) in vsebina 
Portlanda  nekako 30% (cem enti v iso ­
k ih  peči v  pravem  pom enu besede) 
ali če s ta  v  enakih  delih  žlindra in 
Portland.
V  poslednjem  prim eru se lastnosti 
m ešanice prib ližujejo  Portland ce­
m entu, m ešani m etaluršk i cem ent pa 
se m ore uporabiti celo v  v iš inah  brez 
posebnih  opreznosti, razen z upošte­
van jem  naslednjih  posebnosti.
Trdnostni razred
S tem  da, p rim erjajoč ta  cem ent z 
železovim  cem entom , znižam o vseb i­
no Portlanda, v sekako r tež je  doseže­
mo v isoke začetne trdnosti.
D oslej je  k ak ih  10 cem en tarn  u re ­
dilo  svo jo  izdelavo m ešanega  m e ta ­
lu ršk eg a  cem en ta  z nam enom , da bi 
dobilo  trdnostn i razred  160— 250; šti­
r i cem en tarne  p a  da bi dobile  trd ­
nostn i razred  250—315. V  enem  ko t 
drugem  prim eru  pa so ti p roizvodi 
podvržen i kon tro li N F—VP. C em en­
te, ki jih  bodo s tav ile  n a  trg  poob­
laščene  cem entarne, bodo  sledn je  do ­
bav ile  s kon tro lno  znam ko.
Lastnosti, uporaba
M ešani m eta lu ršk i cem en t naj bi 
im el trdnostn i raz red  160—250 in je 
uporab ljiv , čep rav  v seb u je  p recej 
žlindre, v  v iš in ah  b rez  izredn ih  p re ­
v idnostn ih  ukrepov .
Te cem ente lah k o  um estno  u p o ra ­
bim o za dela  v  v iš in i —  m asivnega 
značaja , k je r  n i o b rem en itev  b e to ­
n a  izključn i elem ent, in  p redvsem  v 
tem eljih  — v  stiku  z vodo  in v 
zm erno ag resivn ih»  okolnostih .
Svarilo pri uporabi
Ta cem ent je  treb a  —  k o t Portland  
—- toda  iz n eko liko  raz ličn ih  raz lo ­
gov  — m ed s tr jev an jem  v laž iti. Pri 
Portlandu  p ride  pri h itri izsušitv i do 
k rčen ja , ki povzroča razp o k e  in  p re ­
kom erne napetosti, p ri žlindri pa 
zm anjša ta  izsušitev  trd n o s t te r  po­
vzroča n ep rav iln o sti p ri s tr je v a n ju  
n a  raz ličn ih  to čk ah  izdelka.
T reba se je  izog ibati m ehkih  m e­
šanic pod pre tvezo , d a  bi obdržali 
žlindro  v v lažnem  stan ju . Beton, ki je  
m ehko m ešan, v seb u je  p reveč  vode 
in  se izsuši h itre je  k o t beton , ki je  ze­
m eljsko  v lažno zm ešan s p rav ilno  ko ­
ličino vode, k i je  p o treb n a  za p rav il­
no  vgrad itev .
Po vg rad itv i je  tre b a  b e to n  iz m e­
ta lu ršk eg a  cem enta, če je  n a  p rostem  
zraku, zašč ititi p ro ti soncu  ali izsu­
ševaln im  v e trovom  s p lah tam i, slam- 
n jačam i in po p o treb i m očiti. K er se 
žlindra p o časne je  s tr ju je  ko t P o rt­
land, je  tre b a  m alo d a lje  čakati na  
razpažen je  in  na ob rem en itev , p red ­
vsem , če se de la  v  m rzlem  letnem  ča­
su. Če se držim o točno  teh  navodil, 
bo trdnost be to n a  iz m eta lu rškega 
cem en ta  160—250 le m alo  n iž ja  od 
be tona  iz P o rtlanda  250—315. Ni n o ­
bene nevarnosti, da  bi se arm atu ra  
kvarila .
M ešani m eta lu ršk i cem en t 250—315 
se u p o rab lja  pri v isok ih  g radn jah , je  
pa zanim iv tud i za vodog radbena  in 
podzem na de la  —  v  zm erno ag res iv ­
n ih  okolnostih , k je r  je  ob rem enitev  
velika. K jer se de la  v  zelo ag res iv ­
n ih  oko lnostih  (k oncen trirane  sulfat- 
ne vode) in z zelo v e lik o  obrem enit­
vijo , je  treb a  da ti p red n o s t specia l­
nim  cem entom , (su lfatn im  itd.).
CEMENTI VISOKIH PEČI 
NORMA P 15 304
N aziv  »Cem ent v iso k ih  peči« nosi­
jo  cem enti, k i jih  dobim o iz m ešani­
ce 70% žlindre in 30%  P ortlanda s 
to leranco  5%  več  a li m anj.
G re za tip  cem enta, ki se je  že 40 
le t izkazal in ki se na  splošno odlično 
obnese v  su lfa tn ih  vodah  in v  m orju.
Lastnosti in uporaba
C em ent v isok ih  peči je  cem ent, v  
k a te rem  p rev lad u je  ž lindra. Je  p a  za­
to  o b ču tljiv e jš i za izsušitev  k o t P o rt­
lan d  ali že lezov  cem ent, toda  v  v laž ­
nem  o k o lju  doseže po da ljš i dobi v i­
soke trd n o sti. Zelo je  vzdrž ljiv  n a ­
sp ro ti v sem  v rs tam  škod ljiv ih  voda, 
tak o  p ro ti m orsk i vodi, p ro ti vodam , 
k i v seb u je jo  su lfa t itd. Če ga u p o rab ­
ljam o v arm iranem  betonu , ne  n a g ri­
ze železa. M ed cem entom  v isok ih  p e ­
či in ob iča jn im  P ortland  cem entom  
tud i ni no b en e  reakcije . V endar jih  
n e  sm em o p ri delih  ob m orju  ali ob 
v o d ah  s sulfatom , brez posebne p re ­
v idnosti u p o rab lja ti enega  ob drugem .
C em ent v isok ih  peči je  to re j p o seb ­
no  p rik lad en  za g radn jo  a rm iran ih  in 
n ea rm iran ih  m asivn ih  del, tako  tem e­
ljev , m o s tn ih  podporn ih  stebrov , za ­
g a tn ih  sten , za vodogradbena dela  v  
v e lik ih  m asah, k je r  je  treb a  p re p re ­
čiti p reh itro  n as ta ja jo čo  top lo to  pri 
vezan ju , a li za podzem eljska dela, ki 
p rid e jo  v  s tik  z več ali m anj ag re s iv ­
nim i vodam i t. j. za om ete ja šk o v  
itd. C em ent v isok ih  peči pa  tud i jam ­
či za v eč jo  tra jn o s t in n erazru šnost 
m estn ih  kanalizacij, ki n a j zelo dolgo 
vzdrž ijo  in  ki so izpostav ljene  ruš- 
nim  vplivom . Ti vp liv i se m ed g rad ­
n jo  v e č k ra t ne  p red p o stav lja jo  (ni 
m esta, k je r  ne bi bilo nevarnosti, da 
p ostane  ta ln a  voda nekega  dne več 
ali m anj su lfa ta  a, k e r luži sad ro  ali 
ru šev ine).
Svarilo pred uporabo
C em ent v isok ih  peči lahko  u p o rab ­
ljam o  za dela  n a  zraku. Da b i p ri 
delih  m an jše  debeline p rep rečili po ­
v rš in sk o  sušen je , je  zarad i p rev id ­
nosti um estno, da se m ešanica ne 
p rip rav i p rev eč  m ehko, da  opaže ob­
držim o dovo lj dolgo, da betone  m oči­
mo če treba , s slam o p rek rijem o  ali 
bolje, da  jih  prem ažem o s prem azom , 
ki šč iti p red  izh lapevan jem  (curing 
com pounds).
Če cem en t uporab ljam o za dela  na 
zraku  ali v  suhem  okolju , se p o jav i­
jo  lise, k i rjav ijo . U porabljam o ga to re j 
le  tam , k je r  zunan ji izgled n i važen . 
Brez p o sebn ih  zaščitn ih  u k repov  ga 
ne  sm em o u p o rab lja ti v  m rzlem  v re ­
m enu, k e r  je  ž lind ra bolj o bču tljiva  
za uč in k e  tem p era tu re  ko t P ortland  
cem ent.
ŽLINDRIN KLINKER CEMENT 
NORMA P 15 305
Im e »Žlindrin k lin k er cem ent« n o ­
sijo  tis ti cem enti, p ri k a te r ih  znaša 
so razm erna  ko lič ina  žlindre več  ko t 
80% , m edtem  ko  doseže ko lič ina  
P o rtlan d a  n a jv eč  20%.
V idim o to re j, da skušajo  p ri ce ­
m entih , ki jih  p re izkušu je jo  predvsem  
zarad i odpornosti p ro ti škod ljiv im  
vplivom , om ejiti delež Portlanda.
Trdnostni razred
Za ta  cem ent im am o norm e, ki 
ustrezajo  dvem a trdnostn im a raz re ­
dom a in sicer 160—250 te r  100— 160. 
N ek  do d a tek  k  norm am  dovo lju je  
p roda jo  tak šn ih  cem en tov  z raz re ­
dom 250—315.
K er te  cem en te  ob ičajno  up o rab lja ­
jo  v  ve lik ih  m asah, n e  te r ja jo  zanj 
zelo v isok ih  tlačn ih  trdnosti. Če ho ­
čemo take  trdnosti, je  treb a  žlindro 
h itro  mleti, k a r zv iša  lastno  ceno. Z a­
rad i tega  se je  v eč je  štev ilo  podjetij 
odreklo  trd n o sti 160—250 te r  se om e­
ju je  na  trd n o stn i raz red  100— 160.
Ž lindrine cem ente 250—315 izdelu­
je jo  še vedno  v  razm erom a m ajhnih  
tonažah. K on tro lira jo  in p ro d a ja jo  jih  
z žigom  NF—VP.
Svarilo za uporabo
Pri delih  na  z rak u  m oram o biti 
enako  oprezni, k o t če uporabljam o 
cem ent v isok ih  peči. T reba je  p rep re ­
čiti pov ršinsko  su šen je  in izločiti 
vp liv  m raza.
M raz je  zelo n ev a ren  za cem ente, 
ki v seb u je jo  m nogo žlindre, k a jti ta  
znatno zadržje  reak c ije  in poveča 
dobo, m ed k a te ro  u tegne beton  zmrz­
n iti in se zato  n ep op rav ljivo  poško­
dovati.
Če uporab ljam o  žlindrin  cem ent pri 
n izki tem pera tu ri, m oram o izvesti na 
g radbišču  zaščitne ukrepe, ki jih  n a ­
vajam o pozneje .
K alc ijev  k lo rid  d e lu je  ko t pospe­
ševalec reak c ije  zelo učinkovito , po­
leg  tega  zniža tem pera tu ro , pri k a te ­
ri se tvo ri led. Pri tem pera tu ri 5 do 
6° C je  p rip o roč ljivo  uporab iti ga v 
vodi za m ešan je  v  količin i 1 kg na 
vrečo.
Če tem p era tu ra  pade  na  0° je  treba  
povsem  p ren eh a ti z beton iran jem .
Poglavitne uporabne svrhe
Bolj še  ko t cem ent v isok ih  peči je  
ž lindrin k lin k e r cem ent vezivo za te ­
m elje te r  za vodog radbena in podze­
m eljska  dela, ki se ga upo rab lja  v 
n a jraz ličn e jš ih  ag resivn ih  okolnostih, 
tako  v  sladk ih  vodah, som ornicah, 
v  vodah  s k is lo  reakcijo , m očvirnih  
vodah, v  snežn icah  in ledenišk ih  vo ­
dah, m orski vodi, su lfatn ih  in m agne­
zijev ih  vodah, odpadnih  vodah, od­
p lakah  itd. P rav  tak o  m oram o p red ­
vsem  m isliti n a  ž lindrin  cem ent, čim 
se po jav i k ak  problem  nerazkro jnosti 
ko t n. pr. p ri g rad n ji silosov za k r­
mo, tem eljev  kem ičnih  obratov, re ­
ze rv o arjev  za k ipeče  tekočine ali te ­
kočine s k islo  reakcijo , posebno še 
če so pod  zem ljo. Z b isulfitnim  po­
stopkom  lahko  nev tra liz iram o  žveplo, 
ki ga v seb u je  ž lind ra  te r to n a to  upo­
rabim o p ri g rad n ji reze rv o arjev  za 
v sk lad iščen je  oz. izdelovanje  živil. V 
zelo ag res ivn ih  oko liščinah  se lahko 
dogodi, da neun ič ljiv o st ž lindrine 
ga cem en ta  n e  bo popolna in da ne 
bom o sm eli o p u stiti obdelave pov rš i­
ne  oz. om eta, toda  tam  k je r  ni om e­
ta  in p ron ican ja , je  nev arn o st h itre ­
ga un ičen ja  zarad i razk ro ja  apna 
mnogo m an jša  ko t pri m nogih drugih 
cem entih.
U m estno je  tudi, če mislim o na  ta  
cem ent p ri in jekcijah , ki jih  uporab­
ljam o p ri poškodovan ih  delih, ka jti 
na že v g ra jen e  cem ente ne  reagira, 
ne glede n a  n jih o v o  sestavo  in vzdr­
ži stik  z izdelki, k i so posledica n e ­
kega p redhodnega razk ro ja  (posebno 
su lfoalum inat); v sek ak o r je  treba  v 
do ločenih  oko lnosti pri in jekc ijah  za­
devo posebno  p roučiti in  se posveto ­
va ti z izvedenci.
Ž lindrin i cem en ti 250—315 daje jo  
enako jam stvo  nerazkro jnosti ko t ce­
m enti 100— 160 in 160—250, poleg te ­
ga pa  im ajo  v isoke  m ehanske trdno­
sti.
Lažje se tud i obdelu je jo  in se tudi 
ne izsušijo  tak o  hitro . Te rezu lta te  
dobim o z m nogo drobnejšim  m letjem .
Te cem ente lahko  uporabljam o pri 
do ločenih  arm irano  betonsk ih  delih  
in za om ete, k i so izpostav ljen i zelo 
agresivnim  vplivom .
ŽLINDRINI APNASTI CEMENTI 
NORMA P 15 306
N aziv  »Žlindrin apnast cement« da­
jem o cem entom , ki jih  dobim o iz 
m ešanice žlindre in  delom  apna v 
približni količ in i 30% .
V dobi, ko so p riče li izdelovati žlin- 
drine k lin k er cem ente, s katerim i do­
bimo zelo v isoke  m ehanske trdnosti 
in kem ične odpornosti, so zelo sk r­
čili izdelavo  žlindrin ih  apnastih  ce­
m entov. V  nekem  oziru je  škoda, da 
je  tem u tako , k a jti ž lindrini apnasti 
cem enti, k i so m nogo bolj m astni ko t 
ž lindrin i k lin k e r cem enti, se m nogo 
lažje  v g rad ijo  k o t slednji.
To je  tud i ena  izm ed p rednosti n e ­
k a te r ih  zelo d robn ih  puzolanskih  ce­
m entov, k a te r ih  m alte včasih  bolj 
»vežejo«, čep rav  vsebu je jo  m anj ce ­
m enta.
Trdnostni razred
N orm e p redv ideva jo  2 trdnostna  
razreda  in sicer 100— 160 in 50— 100.
Samo cem enti razreda  100— 160 so 
pripuščen i kon tro li NF—VP in se 
lahko  d o b av lja jo  z žigom. Tudi žlin­
drin i cem enti razreda  50— 100 so od­
lični proizvodi, k i se dajo  uporab lja ti 
na  lahek  nač in  s počasnim  s tr je v a ­
njem  in ki dosežejo  v isoke trdnosti, 
čep rav  n im ajo  prednosti, k i jih  daje  
kva lite tn a  norm a NF—VP.
Previdnost pri uporabi
Ž lindrin  ap n ast cem ent lahko  upo­
rab ljam o tud i za dela na  zraku, če 
ukrenem o nek a j ne p roh ib itivn ih  
uk repov  p ro ti izsuševanju . Ta cem ent 
pa je  še bo lj obču tljiv  za m raz ko t 
ž lindrin k lin k er cem ent. Beton se po ­
časi s tr ju je  in je  zelo obču tljiv  za 
zm rzovanje.
K alc ijev  k lorid  je  neučinkovit. Če 
dodam o količ in i 100 kg cem enta 1 kg 
n a tr ijev eg a  karbonata , se s tem  re ­
akcije  pospešijo  in zm anjša nevarnost 
zm rzovanja. Ta doda tek  lahko upora­
bimo predvsem , če gre  za beton v m a­
sah  ali v  spodnjem  ustro ju , če tem- 
ra tu ra  pade pod 5 do 6°C. Če gre 
za beton, izpostav ljen  zraku, poveča 
n a tr ije v  k a rbona t iz ločanje sige in 
krčen je .
Lastnosti in uporaba
U poraba teg a  cem enta je  lahka, 
k e r da je  dovolj m astne m alte in be­
tone. N ekoliko m anj je  odporen p ro ­
ti sulfatnim  in m orskim  vodam  kot 
ž lindrin k linker cem ent. Ta razlog pa 
je  še bolj vp liva l ko t m anjše  trdno­
sti, da so ta  cem ent v  dobi tik  pred 
drugo svetovno  vo jno  opuščali pri 
delih  podzem ne železnice v  Parizu, 
k je r  se pride pogosto  v  do tik  z zelo 
agresivnim i vodam i. Ž lindrin apnast 
cem ent, čigar trdnost se sicer ne da 
p rim erja ti s trdnostjo  žlindrinega 
k linker cem enta, je  ven d ar zelo od­
poren  pro ti razk ra jan ju . Pol sto le tja  
so ga v Parizu uporab lja li z n a jv eč ­
jim  uspehom  za v sa  podzem eljska 
dela tako  za tem elje, kanale , pod­
zemno železnico itd.
K er žlindrin apnast cem ent zelo 
lahko uporabljam o, je  p rik laden  za 
betonske tem elje  ali zidove, tako 
k le tne  zidove in kanale . Ta cem ent 
bi m orali tud i p re iska ti za po ljedel­
ska  g radbena dela  t. j. za gnojne 
jam e, za h levske  tlake, k a jti z njim  
lahko dela  vsakdo.
ZIDARSKI CEMENTI 
NORMA P 15 307
Sestava
Zidarski cem enti so m ešanice, ki jih  
po svoji uv idevnosti lahko  sestav ijo  
proizvajalci. Sesto je se iz različnih 
h idrav ličn ih  veziv , ki se skladajo, ta ­
ko iz narav n eg a  cem enta, žlinder, pu- 
zolanov. M ešanice n a j dosežejo trd ­
nostn i razred  100— 160 (ali m orebiti 
160—250).
Upravičenost te proizvodnje in pravil, 
ki so jih sprejele Norme
Za m noga d rugov rstna  dela se ne 
m ore uprav ič iti uporabo cem enta s 
trdnostn im  razredom  250—315.
N aravni cem enti le redko, če so 
brez prim esi, dosežejo  trdnostn i raz­
red  100— 160, toda če jim  dodamo le 
malo Portland  cem enta ali žlindre, se 
jih  razm erom a lahko ojači, tako  da 
dobimo cem ente, ki dosežejo trd ­
nostn i razred  160—250. Taki pa  zado­
stu je jo  za d rugov rstna  dela  ko t n. pr. 
za m ajhne betonske  izdelke, zidarska 
dela, om ete itd.
Postopkov, k i se  lahko  uporab lja­
jo  za dosego rezu lta tov , n iso hoteli 
norm irati podrobno. Z idarski cem ent 
m ora n a  splošno zadostiti predpisom  
Norm, t. j. n e  sm ejo vsebovati n a ­
p ihujočih  proizvodov, ki jih  pokaže­
jo  poizkusi z Le C hatellierjevim i 
iglami, ustrezati m orajo  kem ični se­
stavi, vezavi in trdnosti.
Trdnostni razred
Norm e ustrezajo  dvem a trdnostn i­
ma razredom a: 100— 160 in 160—250. 
Danes izdelujejo  oba ta  trdnostna  
razreda. Proizvajalec navede na  la s t­
no odgovornost zajam čeni trdnostn i 
razred. V endar ti proizvodi nim ajo 
pravice n a  žig.
Lastnosti in uporaba
Zidarski cem enti so predvsem  n a­
m enjeni za zidarska dela, razen za 
arm irani beton. U porabljam o jih  lah ­
ko za izdelavo um etnih  sestav ljen ih  
kam nov z razm erom a veliko  dozacijo 
cem enta nam esto v isokokvalite tn ih  
Portland cem entov, ki jih  dodajajo  
včasih  v  tako  m ajhnih  količinah, da 
dobijo  sam o porozne proizvode. U po­
rabljam o jih  tudi lahko za omete, če 
im ajo prim erno barvo.
NARAVNI CEMENTI 
NORMA P 15 308 
Sestava
To so naravn i cem enti brez d ruge­
ga dodatka  razen sadre, ki im a n a ­
m en u ravna ti redno vezavo.
Upravičenost zadevne proizvodnje in 
pravil, ki so jih sprejeli v  Norme
M ajhno število obratov, p e t ali n a j­
več šest v  Franciji, izkorišča n a h a ja ­
lišče tistih  naravnih  apnencev, iz k a ­
te rih  dobijo zgolj s preprostim  žga­
njem  brez drugega izboljševalnega 
dodatka, naravn i cem ent, ki spada v 
trdnostn i razred  100— 160.
G re za kvalificirane proizvode, ki 
so že dolgo znani in renom irani ter 
im ajo v določenih prim erih  posebne 
lastnosti ko t barv itost, odpornost 
p ro ti določenim  agresivnim  vplivom  
— včasih  jih  k ra jevn i odjem alci zelo 
cenijo. Im ajo pa lastnosti, zarad i k a ­
te rih  v ečk ra t ne m orejo  ustrezati 
N orm i P 15 307 zidarskih  cem entov. 
Posebno pogosto p rekorači količina 
S 0 3, ki jo  vsebujejo , 3% , ko likor do­
pušča ta  Norma. Toda izkušnje k a ­
žejo, da so ti n aravn i cem enti zelo 
dobri in da večinom a n e  pokajo  te r 
bi ne bilo logično, da bi jih  p repove­
dali izdelovati. K ontrola NF—VP ni 
dovoljena.
Lastnosti in uporaba
Te cem ente upo rab lja jo  za iste n a ­
m ene ko t zidarske cem ente. N ekatere  
izmed n jih  pa cenijo  za posebna dela 
ko t om ete in izdelavo um etnih  kam ­
nov.
ZIDARSKA VEZIVA 
NORMA P 15 309
Z nazivom  »Zidarska veziva« im e­
nujem o vse h idrav lične proizvode ra ­
zen apna, k a te rih  trdnostn i razred 
doseže 50— 100, ne  doseže pa  100— 
160. Ti proizvodi sodijo  lahko  v tip 
cem enta ali n arav n eg a  cem enta, bo­
disi čistega ali izboljšanega z dodat­
kom  k linkerja  ali žlindre.
HIDRAVLIČNO APNO
A pna dobivam o z žgan jem  n a ra v ­
n e g a  apnenca  ob iča jno  v ra v n ih  pe­
čeh ; n a to  ga gasim o in n a jv e č k ra t 
zm eljem o. H id rav ličnost n ek eg a  apna 
m orem o povečati z dodatkom  m ajhne 
ko lič ine  d rugega h id rav ličn eg a  p ro ­
izvoda ko t po rtlanda , n a ra v n e g a  ce­
m enta, žlindre. Če je  p ro izvodu  doda­
n a  ž lind ra v ko lič in i n ad  20 odst. m o­
ra  p ro izva ja lec  to  v  opozorilo  p o tro š­
n iku  označiti s p rip isom  »z žlindro«.
Trdnostni razred
N orm e p red v id ev a jo  trd n o stn e  raz­
rede  10—30 z nazivom  »Težka h i­
d rav ličn a  apna« in  30— 60 te r  50— 100 
z nazivom  »Izredno h id rav ličn a  
apna«. Z im enom  lah k a  h id rav ličn a  
apna  označujem o proizvode, ki ne  do­
seg a jo  trd n o stn eg a  raz red a  10— 30.
K ontro li se  lahko  v  d o ločen ih  po­
g o jih  p red ložijo  sam o izredno  h id rav ­
ličn a  apna 30—60 in 50— 100. Te od­
red b e  so doslej rab ili sam o 3 obra ti; 
m edtem  ko izdelu je  apno  n ad  150 
obra tov .
O b ičajno  jam čijo  za trd n o sti p ro iz­
vo d o v  in n jih o v o  sk lad n o st z no rm a­
m i sam o pro izvaja lc i.
Uporaba
H id rav lična  apna, ki so  ustrezno  
izde lana  in ki v seb u je jo  m inim alni 
delež nek o m b in iran eg a  apna , p red ­
v id en eg a  po N orm ah, so zelo  dobra 
z idarska  vez iva ; d a je jo  m astno  in  p la ­
stičn o  m alto, k i se dobro  prim e zi­
dakov , če je  sveža  in  se dobro  p rile ­
ga  v  v o tline  v  zidu. Z zadostn im i do­
zam i težkega in izredno  h id rav ličn eg a  
ap n a  lah k o  dobim o ko m p ak tn e  in 
m alo  p ropustne  m alte  (n ikdar ne  b o ­
do to liko  nep ro p u stn e  k o t cem en tna  
m alta). Če pa  izkoristim o  m astnost 
lah k ih  h id rav ličn ih  apen , tak o  da 
uporab im o zelo m ajhne doze s p re ti­
ran o  količino m ešalne  vode, dobim o 
izredno  p ro p u s tn e  m alte . Z idovi iz 
teh  šibk ih  m alt so to liko  bo lj vodo- 
p ropustn i, k o liko r so z idak i kom ­
p ak tn e jš i in  trši. V  tak ih  p rim erih  je  
nu jno , da se  fasade, k i so izpostav ­
ljen e  deževnim  vetrovom , izpolnijo  
s kako  cem en tno  m alto.
A pna lah k o  služijo  za izdelavo  b e ­
to n a  iz opečnega zdroba ali b lokov  iz 
opečnega zdroba.
SULFATNI CEMENT 
NORMA P 15 313
Sulfatn i cem en t dobim o iz m ešani­
ce g ranu lirane  žlindre v iso k ih  peči in 
apnenega  sulfata. M ešan ica  vsebu je  
n ad  5 odst. S 0 3 in m ajh n o  količino 
k a ta liza to rja  (apna, k lin k e ria  ali c e ­
m enta).
Trdnostni razred
N orm a p redv ideva  2 trd n o stn a  raz ­
red a  in sicer 250—315 in 315—400.
Lastnosti
Sulfatn i cem en ti počasi vežejo  in 
se h itro  s tr ju je jo , v  čem er so podob­
ni P o rtland  cem entom . Poleg tega  so 
odporni p ro ti kem ičnim  razkro jem  
te r  so v  tem  podobn i ž lindrin im  klin- 
k e r cem entom . K ot ti so občutljiv i 
g lede iz su šev an ja  te r  jih  u po rab lja jo  
za v o d o g rad b en a  de la  v  zelo ag res iv ­
n ih  okolnostih .
O preznost pri uporabi
Sulfatn i cem en t zah teva  za svojo  
popolno h id ra tac ijo  p recej enako  k o ­
ličino vode k o t za m ešan je  sam o; to ­
da  v sa k  v išek  vode je  škod ljiv  te r  
n ap rav i b e to n  p ropusten , k a r za 
ag res ivne  o k o ln o sti n i p ripo ročljivo ; 
treb a  je  to re j sk rbno  paziti, da bo 
ko lič ina  vode  zadostna  in ne  p rek o ­
m erna, opaži m ora jo  b iti vodotesn i, 
da  p rep reč ijo  izgubo vode.
Izogibati se m oram o m ešanic sul- 
fa tn eg a  cem en ta  s P ortland  cem enti 
ali celo  z železovim i cem enti ozirom a 
m ešanim i m eta lu ršk im i cem enti, k a jti 
na  s led n je  s labo  v p liv a  p rev e lik a  k o ­
lič ina su lfa ta , ki ga v seb u je  sulfatn i 
cem ent. N asp ro tn o  pa lahko  sulfatn i 
cem en t b rez  n ev šečn o sti gradim o ali 
celo  m ešam o skupa j z žlindrin im  klin- 
k e r cem en tom  ali s cem entom  v isok ih  
peči. Če je  um estno  skupaj g rad iti 
su lfa tn i in P o rtland  cem ent bo p a ­
m etno, če vm es vgrad im o p last b e to ­
n a  iz ž lin d rin eg a  k lin k e r cem enta, 
ki se  en ak o  dobro  sk lada  z obema.
Uporaba
Ta cem en t uporab ljam o  za tek o ča  
a rm iran a  in n ea rm iran a  be to n sk a  
dela  tud i n a  prostem  s pogojem , da 
izvedem o is te  p rev idnostne  uk rep e  
p ro ti izsu šitv i k o t za ž lindrin  k lin k er 
cem ent.
U porab ljam o  ga tud i za be tone  v  
škod ljivem  o k o lju  razen  v  m inera ln ih  
k is lih  v o d ah  —  tud i zelo razredčen ih  
(sulfatna voda, m orska voda), p re d ­
vsem . k a d a r  m oram o doseči v isoke  
zače tne  m ehanske  trd n o sti n. pr. pri 
m očno a rm iran ih  tem eljih  v  ag res iv ­
n ih  vodah .
Če ga  upo rab ljam o  za in jek c ije  p ri 
g radn jah , m oram o up o štev a ti do loče­
ne pogo je . Če so su lfa tne  vode te  
g rad n je  že razk ro jile , bi v  tem  p o g le ­
du sulfat, k i ga  v sebu je  su lfatn i ce ­
m ent, s ta n ja  ne  m ogel poslabšati. Če 
pa  su lfa tn e  vode n iso  vzrok  razk ro ­
ja, ne m orem o u p o rab lja ti su lfa tnega  
cem en ta  v  s tik u  z drugim i proizvodi, 
ki v seb u je jo  m nogo apna.
II. P O G L A V J E
LASTNOSTI IN  UPORABA POGLA­
VITNIH NENORMIRANIH CEMEN­
TOV
Kot sm o že om enili, se n i zdelo 
po treb n o  n o rm ira ti cem ente, ki jih  ne 
izde lu je  h k ra ti več p ro izva ja lcev  se ­
rijsko .
P ro izvaja lec  m ora tu  o b jav iti la s t­
nosti svo jih  proizvodov, obveznosti, 
k i jih  lahko  sp re jm e in  jam stva, ki 
jih  lahko  nudi odjem alcu. Če gre  za 
v eč je  dobave, se ta  jam stv a  ugotovijo  
v  specifikacijah , k a te r ih  določbe se 
lahko, če treba , sp rem en ijo  po želji.
Za n ek a te re  d ruge  cem en te  ni bilo 
m ogoče uv esti norm , k e r so n jih  la s t­
nosti neposredno  odv isne  od u p o rab ­
ljen e  su rov ine  in jih  zato  p ro izv a ja ­
lec ne  m ore po svo ji vo lji sp rem i­
n ja ti. D alje se p ro d a ja jo  cem enti, ki 
im ajo  isti naz iv  in včasih  različne 
las tnosti glede na  o b ra t in izvor, kar 
onem ogoča n jih  no rm iran je .
V  n asledn jem  bom o prikazali, k a ­
te r i so p o g lav itn i tip i nenorm iran ih  
cem entov, n jih o v e  o b iča jn e  značilno­
sti, n jihove  la s tn o sti in  uporabo.
ALUMINIJEVI CEMENTI 
Sestava
A lum inijev  cem en t dobim o, če žge­
mo m ešanico  bo k sita  in  apnenca. 
Ž ganje  po tek a  h itro  do popolne sta- 
litve , odtod tud i im e »taljen i ce­
m ent«. Ker v seb u je  o snovna m ešani­
ca boksit nam esto  ilovice, sesto ji ta ­
ljen i cem ent iz zelo ve likega  deleža 
alum in ija  — ob ičajno  40 odst.
Lastnosti
T aljen i cem en t je  le ta  1913 iznašel 
Bied, d irek to r lab o ra to r ija  Lafarge 
obra tov ; ta  d ružba ga  še danes izde­
lu je. Bied je  skuša l z zm anjšan jem  
količ ine apna dobiti cem ent, č igar in ­
deks h id rav ličnosti bi bil v eč ji od 1, 
z nam enom  da bi dobil cem ent, ki 
ne razpada. Po p rv ih  industrijsk ih  
proizvodih, ki so jih  tak o  dobili, so 
ugotovili, da dosežejo  ti cem enti v  
neka j dneh  v iš je  trd n o sti ko t v  tisti 
dobi na jb o ljš i cem en ti šele po neka j 
m esecih. Te ta lje n e  cem en te  so to re j 
prvič uporab ili le ta  1916 na  fron ti za 
gradn jo  zak lonov  in  topn išk ih  tem e­
ljev .
Toda odpornost p ro ti kem ičnem u 
razkro ju , k a r je  im el Bied predvsem  
v  vidu, se je  m anj izkazala  ko t je  
upal. A lum in ijev  ta ljen i cem ent je 
sicer zelo odporen  p ro ti su lfatn im  v o ­
dam. Z velik im  uspehom  so ga upo­
rab ili le ta  1920 za podzem eljska dela 
pri železnici N iza— Coni, ki p rečka  
gom ile sad re  in anh id rita . Toda v 
d rugih  m anj šk o d ljiv ih  okolnostih  se 
je  p ričel ta  cem en t razk ra ja ti, česar 
še niso dovolj raz iskali. Problem  še 
prouču je jo .
N aspro tno  pa  so ugotovili, da je 
a lum in ijev  ta ljen i cem en t zelo dober 
ognjevzdržn i cem ent. N ič n i n a  prvi 
pogled  kazalo  n a  to. V isoka tem pe­
ra tu ra , p ri k a te ri se ga pridobiva, ni 
v  n ičem er m ogla u s tv a riti sodbo, da 
bodo h id ra ti vzdržali tem p era tu re  nad  
1200° C, ne da bi se razk ro jili in da 
bodo s p rim ern im  dodatn im  ag reg a ­
tom  prenesli tud i 1400° C. T aljeni ce­
m ent je  odličen ogn jes ta len  cem ent.
M ehanične značilnosti
T aljeni a lum in ijev  cem ent veže po­
časi; zače tek  v ezan ja  nastop i pribl. 
2 uri po m ešan ju . Seveda čim začne 
vezati, se zelo h itro  s trju je . 48 ur po 
m ešanju  je  cem ent dosegel skoraj že 
svojo dokončno trdnost.
A lum inijev  cem en t p roda ja jo  z 
jam stvom  n asledn jih  trdnosti;
2 dni 7 dni 28 dni
315 355 400
Po 24 u rah  je  trdnost že tako  v e li­
ka, da om ogoča ne  sam o razpaženje  
del, tem več pogosto  celo n jihovo  
obrem enitev , k a r je  važno za nu jn a  
dela in p redvsem  za obnovitve v  to ­
varnah , k i jih  je  treb a  izvršiti med 
dnevom  ted en sk eg a  počitka.
Opreznost pri uporabi
K oličina vode, k i se kom binira pri 
h id ra tac iji, se zelo prib ližu je  tisti 
količini, k i je  po trebna  za m ešanje. 
K om paktnost je  to re j zelo velika, in 
je  lahko delno vzrok  doseženih v i­
sokih trdnosti, v en d ar zah teva  od iz­
vajalcev , da pazljivo  odm erjajo  de­
lež po trebne  vode; posebno opaži 
m orajo  b iti vodotesn i.
R eakcija  je  ž iva in  sprošča veliko  
količino top lo te  te r  povzroča znatno 
razgretje .
To kaže n a  p rednost, da se ta  c e ­
m ent lahko  up o rab lja  v  m rzlem  v re ­
m enu, povzroča pa  zato veliko  n e ­
všečnosti p ri m asivn ih  delih  in p ri 
delih, ki jih  izvršu jem o v  vročem  
vrem enu; če tem p era tu ra  p ri s tr je v a ­
n ju  p reseže  30° C, se trdnost znatno 
zm anjša.
Če m ešam o ta ljen i cem ent s kakim  
drugim  cem entom  ali apnom, povzro­
ča zelo h itro  vezan je . V  posebnih 
p rim erih  se lahko  poslužim o te  la s t­
nosti, toda  z izjem o teh  prim erov  je 
treb a  k a r  n a jb o lj paziti in uporab lja ti 
popolnom a č is te  p rip rave, da se izog­
nem o po javom  zelo h itrega  vezanja, 
ki jim  nism o kos.
Uporaba
T aljen i cem ent se uporab lja :
Za dela, ki zah tevajo  izredno v iso ­
ke napetosti. V  tem  pogledu so su- 
percem enti po rtlan sk eg a  tipa, ki so 
m nogo cenejši in d a je jo  iste končne 
trdnosti, že dosegli ta ljen i cem ent, ki 
je  bil p rv i supercem ent.
Za dela, ki jih  je  treb a  upo rab lja ­
ti v  zelo k ra tkem  roku  ko t na p ri­
m er p ri obnovi stro jn ih  ogrodij, ob­
nov i tem e ljev  cestnega  križišča itd. 
Z arad i h itro sti s tr jev an ja  im ajo za ta  
dela  a lum in ijev i cem enti p rednost 
p red  cem enti z v isoko začetno trd ­
nostjo  in supercem en ti po rtlandskega 
tipa.
Za dela  v  času  zm rzovanja.
Za dela  v  n ek a te rih  škodljiv ih  
oko ljih  — po navod ilih  p roizvajalca.
Za ognjevzdržne betone in za g rad ­
n jo  peči.
CEMENTI S HITRIM VEZANJEM
M edtem  ko za ob iča jna  dela  zah te­
vam o cem ente s počasnim  vezanjem , 
da im am o dovolj časa za p rip ravo  in 
vg rad itev  betona, p reden  začne ta  v e ­
zati, pa po trebu jem o za do ločena de­
la  cem ent, ki veže v neka j m inutah. 
V  tem  prim eru uporab im o cem ente 
s h itrim  vezanjem .
Če žgemo določene n a rav n e  apnen­
ce p ri zm erni tem pera tu ri, dobimo 
cem ente s hitrim  vezanjem , ki u s tre ­
zajo  takim  potrebam .
Te hitrovezoče n a rav n e  cem ente iz­
delu je jo  predvsem  v  dveh  področjih: 
v  dolini V assy, od koder p riha ja jo  
cem enti, ki jih  upo rab lja jo  predvsem  
na  pariškem  področju , in v  dolini Ize- 
re, k je r je  več p ro izvajalcev .
V sredozem skem  področju  označu­
je jo  določene k ra jev n e  hitrovezoče 
cem ente z im enom  »V alentine«-ce- 
m ent ali »Romain«-cement.
Lastnosti
Prva lastnost teh  cem entov je  n ji­
hovo hitro  vezanje.
Splošno p reh a ja  m ehanična trdnost 
v  pravem  pom enu besede v  drugo 
vrsto .
O norm iran ju  n a rav n ih  proizvodov, 
k a te rih  lastnosti p ro izvaja lec  po svo­
ji vo lji ne m ore sprem eniti, ne m ore 
b iti govora. U radne specifikacije  B 1 
—■ 1 iz le ta  1934 so se to re j om ejile 
n a  k lasifikacijo  in  n a  definicijo, po 
ka te ri se im enujejo  veziva »s hitrim  
vezanjem « tista , ki začen ja jo  vezati 
n a jveč  8 m inut po m ešanju , in vezi­
v a  »s polpočasnim  vezanjem « ti­
sta, k i p ričnejo  vezati v  dobi m ed 8 
do 30 m inut.
Te iste u radne specifikacije  so de­
fin irale  tr i k a tegorije , k i da je jo  n a ­
slednje  tlačne  trdnosti:
2 dni 7 dni 28 dni
O bičajni 12,5 20 31,5
N orm alni 20 31,5 50
Za posebna dela  30,5 80 80
G lede kem ične odpornosti lahko 
omenimo, da so h itrovezoči cem enti 
na  splošno bolj odporni p ro ti v sako ­
vrstn im  agresivn im  vodam  kot port- 
lansk i; to  si razlagam o z dejstvom , da 
vsebu je jo  ti cem enti m anjšo količino 
apna.
Uporaba
C em ente z h itrim  vezanjem  upo­
rab ljam o za om ete, za zajeze rečn ih  
tokov, za n ek a te re  p refab rikacije , za- 
tesn itve  itd.
Opomba. — Če treb a  lahko dobimo 
cem ente z h itrim  vezanjem  tako, da 
zm ešam o P ortland  cem ent ali bolje 
»žlindrin apnast cem ent« z m ajhno 
količino ta ljen eg a  cem enta. T aljeni 
cem ent reag ira  z apnom  hitro, tako  
da ga lahko razpažim o; naknadno 
reag ira  P ortland  cem ent ali žlindrin 
cem ent, ki da je  be tonu  končno trd ­
nost. Za ta  postopek  je  treba  oprez­
nosti in  p redhodn ih  poizkusov.
Za is ti nam en se lahko  doda Port­
land  cem entu kak  pospeševalec. Več
specializiranih  firm ko t Sika, Lanco, 
Penton je  dalo na  trg  pospeševalce, 
s katerim i lahko  dosežem o zaželeno 
h itrost vezanja , ne da bi s tem  spre­
m enili kasnejše  trdnosti v  izredni 
meri.
Puzolanski cementi
Puzolanske cem ente dobim o tako, 
da prim ešam o um etnem u cem entu  pu- 
zolane z izjem o žlindre.
V Ita liji uporab lja jo  vu lkanske  
puzolane iz Rima in N eaplja . V N em ­
čiji rensk i tras, v  D anski pa  moler.
V A uvergni so znatna naha ja lišča  
vu lkansk ih  puzolanov. N a m nogih 
drugih področjih  najdem o puzolane 
sedim entarnega izvora. N a trg  p riha­
ja  m alo puzolanskih cem entov. Edini 
cem ent, ki ga izdelujejo  v razm erom a 
večjih  količinah, je  »gaize«-cement*', 
ki ga dobijo  iz m ešanice dveh  tre tjin  
Portland cem enta in ene tre tjin e  žga­
ne »gaize«-e.
Lastnosti
D odatek »gaize«-e znatno zm anjša 
začetne trdnosti. C em ente z dodatkom  
»gaize«-e p rodaja jo  z jam stvom  za 
trdnost 80 kg po 7 dneh in  160 kg po 
28 dneh.
»Gaize«-cem ent je  znatno m asten  in 
daje  be tone  in malte, ki so odporne 
pro ti izplakovanju.
Je  kem ično zelo odporen, tako  za­
radi nev tra lizac ije  apna s puzolanom , 
ko t zaradi kom paktnosti izdelanih  be­
tonov.
U porab lja  se za dela  ob m orju  in 
ob škodljiv ih  vodah.
EKSPANZIVNI CEMENTI 
CEMENTI BREZ KRČENJA
Ti cem enti med s trjevan jem  neko ­
liko nabreknejo . To pa  lahko u rav n a­
mo bodisi s kom penzacijo  k rčen ja , ki 
bo nasta lo  pri sušen ju  betona  (tako 
dobim o cem ent s kom penziranim  k r­
čenjem  ali cem ent brez krčenja), bo ­
disi s povečanjem  sta lne  prostornine 
(ekspanzivni cem ent v  pravem  pom e­
nu  besede).
Te cem ente p ro izvaja jo  danes sa­
mo v  m ajhnih  količinah. U porabljali 
so jih  že v  zelo zanim ivih  okolnostih, 
toda pri obdelavi m orajo  sodelovati 
izkušeni strokovnjaki.
BELI CEMENTI
Beli cem enti so na rav n i ali um etni 
cem enti, ki jih  dobivajo  z žganjem  
zelo čistih  surovin, posebno brez p ri­
m esi železovega oksida. Poleg tega 
m orajo  pri proizvodnji paziti, da se 
ne um aže s pepelom . Zato te  cem en­
te običajno žgejo v p linskih  pečeh ali 
v  pečeh  na  nafto.
N aravn i beli cem enti im ajo razm e­
rom a zm erne trdnosti in  jih  uporab­
lja jo  predvsem  za izdelavo ploščic 
ali odlitkov.
* „ G a iz e “ j c  m e h k a  k a m e n in a  s iv e  a l i  s iv o - 
ru m e n e  b a r v e ,  k i v s e b u je  m n o g o  s i l ic i ja  (80% )- 
N a h a ja l iš č e  „ g a iz e “ -e  j e  v  A rd e n n ih  vH a u te  L o ire )  
v  F r a n c i j i .  (O p . u re d n iš tv a ) .
M nogo obra tov  izdelu je  um etne  b e ­
le P ortland  cem ente, ki dosežejo  trd ­
n o stn a  razreda  160—250 in 250— 315. 
U porab lja jo  jih  za fasadne ob loge ali 
za izdelavo  um etn ih  kam nov.
Nem ožnost normiranja belih  
cem entov
Im am o razne  načine  za p reso jo  či­
s to sti barv e  be lih  cem entov , tak o  s 
p rim erjav o  v zo rcev  ali s fo tom etrič- 
nim i m etodam i v  posebn ih  lab o ra to ­
rijih .
Lahko se to re j, če je  treba , u g o to ­
vi za določen trg  nač in  k o n tro le  v  
u rad n ih  specifikacijah .
Beli cem ent je  »bel« p ro izvod  več 
ali m anj č is te  n ianse, u p o rab lja jo  ga 
tu d i zarad i n jeg o v ih  m eh an sk ih  la s t­
nosti. Od p rim era  do p rim era  bo  k u ­
pec po lagal važnost n a  č is to st barve, 
h itro s t vezan ja , m ehan ično  trdnost, 
lah k o to  v g rad itv e  itd. N i pa  m ogoče 
n o rm ira ti a li k las ific ira ti na  osnovi 
tre h  ali š tirih  n eodv isn ih  lastnosti.
III. P O G L A V J E  
UPORABA IN  VGRADITEV
V obeh p rv ih  po g lav jih  sm o o b rav ­
n av a li veziva , k i pa jih  p rak tičn o  n i­
k d a r ne upo rab ljam o  sam a zase te r  
jih  vg ra ju jem o  in up o rab ljam o  v  zelo 
raz ličn ih  okolnostih .
K akovostna  m arka  jam či za la s tn o ­
sti, ki jih  n a v a ja jo  norm e, toda  te ne 
za jem ajo  v seh  m ožnih u po rabn ih  
okolnostih . O sta lih  la s tn o sti u p o rab ­
n ik  ne  pozna vedno  in pogosto  se do­
gaja , da m orajo  g rad ite lji, p ro izv a ja l­
ci ali izveden išk i la b o ra to r iji iska ti 
vzroke  n eugodn ih  p rip e tlja jev , ki n a ­
s ta ja jo  p ri uporab i cem enta.
Ti vzrok i pa  so lah k o  raz ličn i in 
sicer:
Lahko se dogodi, da se  cem en t po ­
slabša, posebno, če  ga  ne  hranim o 
ali ne tran sp o rtiram o  k o t treba , v e n ­
d a r bo tu  šlo za posebne prim ere, 
k a jti p ro izv a ja ln e  m etode, k o n tro la  v 
to v a rn i in  nadzo rstvo  N F —- VP to 
p rep reču je jo . Izdelovalne  m etode in 
k o n tro la  v  m odern ih  ob ra tih  so take , 
da  p rak tično  n i bojazni, da b i dobav­
lja li pro izvode nezadostne  kakovosti. 
Poleg teg a  pa  pri sed an ji jam čevaln i 
kon tro li p ro izva ja lec  ne  b i m ogel 
da ti na  trg  proizvoda, ki se ne  bi 
sk ladal z naznačeno  k a tego rijo , ne  da 
bi bil h itro  p rim oran  naznač iti s lab ­
ši k akovostn i razred .
Pogosto n a s ta ja jo  nevšečnosti, k er 
je  cem ent slabši zarad i do lgega  tran s­
p o rta  ko t n a  p rim er p ri dobavah  v 
nepro izvodne dežele  A frike  in  Ju ž ­
n e  A m erike. Jam stv o  za dobro  h ram ­
bo  daje  sam o k ov in ska  em balaža; če 
te  ni n a  razpolago, lah k o  u p o rab lja ­
m o posebne v reče  s š tiri a li š e s tk ra t­
n im  ovojem .
N ajpogoste jše  vzroke slab ih  rezu l­
ta to v  n a  g radbiščih  lahko  porazdeli­
mo v  dve skupini:
V ečk ra t n a s ta ja jo  neugodnosti za­
rad i m alom arnosti ali pom an jk ljivosti 
p ri vg rad itv i. T ako dodaja jo  p ri m e­
šan ju  p rev eč  vode  ali prem alo  ce­
m enta, u p o rab lja jo  slabo  sestavo  zr- 
navosti, b e to n ira jo  p ri p ren izk i tem ­
pera tu ri, ne sk rb ijo  dovolj za p rav il­
no s tr je v a n je  itd . Tu ni p ravo  mesto, 
da  b i se  spušča li v  te  pojm e, ki so 
p rak tičn im  s trokovn jakom  dobro zna­
ni in obdelan i v  štev iln ih  pub likaci­
jah.
D rug v zrok  n eu sp eh a  u tegne  biti 
up o rab a  k ak eg a  neprim ernega veziva 
pri do ločenih  de lovn ih  pogojih . Tako 
na  p rim er ne  m orem o pripo ročati ce ­
m en tov  H. R. L, k i se  pogosto  bolj 
k rč ijo  ko t ob iča jn i pri delih  z veliko  
površino , razen  če smo izredno p re ­
vidni. Če bom o uporab ili cem ent, ki 
se dobro  sk lad a  s p redvidenim  de­
lom, se  bom o izognili neuspehom , se ­
v eda  če bom o p ri vg rad itv i dovolj 
oprezni.
ARMIRAN BETON
Za ta k a  dela  se  n a j norm alno  upo­
rab lja jo  P o rtlan d  cem enti trd n o s tn e ­
ga  raz red a  250—315 (C. P. A., C. P. B„ 
železov  cem ent). C em enti H. R. I. naj 
se  u p o rab lja jo  sam o tam, k je r  je  tr e ­
b a  sk ra jša ti ro k  za razpažen je  ali za­
če tek  up o rab e  ob jek ta . (Ni treb a  ra ­
čunati, da bom o dobili po daljši dobi 
v iš je  trdnosti, k a jti p ro izvodn ja  H. 
R. I. cem en tov  im a sam o nam en zv i­
ša ti trd n o sti v  razm erom a k ra tk ih  do ­
bah. Po d aljšem  roku  dosežejo  ce ­
m enti C. P. A. in C. P. B. podobne 
trdnosti.
Za de la  v  ag resivn ih  oko lnostih  
u p o rab lja jo  g lede n a  posam ezni p r i­
m er železov  cem ent 250—315, m ešan  
m eta lu ršk i cem ent 250—315, su lfa tn i 
cem ent 250—315 ali 315—400 ali žlin- 
drin  k lin k er cem ent 250—315 po  d a ­
n ih  m ožnostih  dobave, up o štev a je  n a ­
vod ila  v  p rv em  p og lav ju  (da se arm a­
tu ra  ne  nagrize).
Za m alo  arm irano  delo, m asivne  
be tone  z železom , k i so razm erom a 
m alo obrem enjen i, lahko  uporab ljam o 
cem en te  razreda  160—250.
TEMELJI IN  PODZEMELJSKA DELA
Tu je  v edno  bolje, če uporabim o 
vezivo  z dobro  kem ično odpornostjo , 
k a jti n ik d a r  ne  vem o zanesljivo , če 
ne  bodo tla  nekoč v p liv a la  agresivno . 
P rav tak o  je  znano, da zelo m ehke v o ­
de v p liv a jo  n a  vezivo, pri k a te rem  ni 
v se  apno  nev tra liz irano .
Izb ra li bom o glede na  m ehanično 
trd n o st del in  kem ično ag res ivnost 
ta l raz lična  veziva, ki v seb u je jo  žlin ­
dro  in  tu d i izbrane puzo lanske  ce­
m ente.
BETON V  VELIKIH MASAH
O bičajno  izberem o za dela  v  v e li­
k ih  m asah  veziva, ki oddaja jo  p ri v e ­
zan ju  m ajhno  količino top lo te , da  se
čim bolj izognem o dv igu  tem p era tu ­
re  v  masi, k a jti ta  povzroča pri oh la­
jev an ju  term ično  k rčen je .
M ed portlandsk im i cem enti u s tre ­
za jo  popolnom a ardechk i izredno sili- 
c ijsk i cem enti (dvojno ali eno jno  
žgani).
C em enti z m nogo ž lind re u streza­
jo  tudi tem u pogo ju  in  ko lič ina  od­
dane top lo te  je  to liko  m anjša, ko likor 
več  žlindre v seb u je jo . K er je  zah te ­
v an a  m ehanska  trd n o st zm erna, je  
n a jbo lj p rim eren  žlindrin  k lin k e r ce ­
m ent, ki je  po leg  te g a  zelo odporen 
p ro ti m ehkim  vodam  ledeniškega, 
g ran itonosnega  ali deževnega izvora.
N a koncu n av a jam o  še prim erne 
puzolanske cem ente.
BETONI ZA CESTNA DELA
V to ka teg o rijo  lah k o  uvrstim o tu ­
di betone za le ta lišk a  vzle tišča  in za 
plošče.
Te obloge im ajo  skupno  lastnost, ki 
se  kaže v v e lik ih  v o d o rav n ih  dim en­
zijah  in razm erom a m ajhn i debelini. 
O d n jih  zah tevam o tud i dobro m e­
hansko  trd n o st n asp ro ti sta tičn im  in 
dinam ičnim  obrem enitvam .
Razpoke v  cestišč ih  in vzletiščih, 
ki jih  p rip isu jem o v čas ih  sam o k rče­
n ju  cem enta, n a s ta ja jo  tud i zaradi 
okolnosti p ri v g rad itv i, k a jti beton 
pogosto tran sp o rtira jo  iz m ešalke do 
gradb išča  v  nep rim ern ih  vozilih. Po­
sled ica je . da se ag reg a ti v  n o tran jo ­
sti ločijo, k a r p ostane  še bo lj očitno 
pri v ib rac iji. V  tem  pog ledu  je  oprez­
nost neobhodno po trebna . S tem  pa 
seveda ni rečeno, da  ne  bi sm eli za 
g radn jo  vzletišč  u p o rab lja ti veziva  z 
m ajhnim  krčen jem , to  je  tista, ki n i­
so zelo drobno zm leta.
N ajp rik lad n e jši cem en ti so p o rt­
landski, železov  in  m ešan  m etaluršk i 
cem ent trd n o stn eg a  razreda  250—315. 
Pri v g rad itv i je  tre b a  to liko  bolj p a ­
ziti, čim več  ž lind re v sebu je  cem ent.
C em ent H. R. I. in super cem ent se 
lahko u p o rab lja ta  sam o, če je  ob jek t 
s tav iti h itro  v  p rom et, p ri čem er pa 
m oram o rav n a ti zelo  previdno. Poseb­
no važno  je  m očen je  v  začetni dobi.
M okro d ro b ljen je  žlindre daje  v  
do ločenih  prim erih  zanim ive izglede.
TOVARNIŠKO IZDELAN BETON
Proizvodi, ki jih  izdelu je jo  v to ­
v a rn ah  so zelo raz ličn i; za n ek a te re  
so pogoji izd e lo v an ja  is ti ko t za be­
tone, ki so p rip rav ljen a  na  gradbišču, 
v en d ar je  nek a j postopkov, ki jih  
lahko  izvedem o sam o v  delavnici, bo ­
disi sta lno  nam eščeni ali p restav ljiv i.
Armiran beton
G orn ja  nav o d ila  v e lja jo  tud i tukaj, 
v en d ar p a  lah k o  v  delavn ici izvede­
mo bolj kom plic irane  postopke kot 
n a  gradbiščih .
Parna obdelava
Postopki za  pospešeno  s trjev an je  
betona z g re tjem  v  v lažnem  ozračju 
dajejo  rezu lta te , ki n iso  odvisni sa ­
mo od cem enta, tem več tudi od m no­
gih drugih  fak to rjev . To so tem pera­
tura, p ritisk , tra jan je , hram ba po iz- 
gotovitvi itd . Zdi se, da daje jo  p o rt­
landski in H. R. I. cem enti n a js ta lne j- 
še rezu lta te .
T aljen ih  in  su lfa tn ih  cem entov ne 
smemo up o rab lja ti v  tak e  nam ene.
Prejnapetost v  delavnici ali na grad­
bišču
M očne napetosti, k i jih  daje  p re j­
napetost, nam  n a rek u je jo  uporabo 
n a jtrd n e jš ih  cem entov. Tu so n a jp ri­
m ernejši supercem enti, ali če teh  ni, 
cem enti H. R. I.
Tovarniško izdelani bloki
in drugi z idarsk i nearm iran i elem enti. 
Izbira veziva  je  odvisna od tega, v 
kakšno sv rho  n a j rab ijo  bloki. Ti so 
predvsem  nosiln i a li polnilni, lahko 
so vrem ensko  izpostav ljen i ali v  no ­
tran josti, om etan i a li goli itd. Razen 
v izjem nih prim erih  n i razloga, da  bi 
jem ali veziva  z zelo v isokim  trdnost­
nim razredom , v  v e lik i večin i bo bo­
lje, če bom o uporab ili veziva  razre ­
da 100— 160 in m anjših, tako  žlin- 
drine cem ente, z idarske  cem ente, n a ­
ravne; cem ente, z idarska  veziva z za­
dostno dozacijo , da dobim o dobro 
kom paktnost.
Umetni kamen
Ta p ro izvodn ja  je  v a rian ta  p re jš ­
n jih  p rim erov ; um etn i kam en je  be­
ton iz trd eg a  d rob ljenega apnenca, 
kom biniran  z belim  cem entom , ki je  
barvan  ali neb arv an . O bičajno  ga 
u po rab lja jo  v  ok rasne  nam ene te r  ga 
je  treb a  izdela ti zato  posebno skrbno.
Pri e lem en tih  v eč je  p rosto rn ine n a ­
red ijo  pogosto  jed ro  iz običajnega 
betona, ki ga obdajo  z neka j cm de­
belo p rev leko  iz be lega  cem enta. T re­
ba je  paziti, da s ta  oba betona  p ri­
p rav ljen a  enako  skrbno  z isto doza­
cijo in  is to  konsistenco , k a jti v  n a ­
sprotnem  prim eru  dobim o različna 
k rčen ja , ki povzročajo  razpoke in od- 
lep ljen ja . Če je  p la s t belega  betona  
tanka, n i p ripo ročljivo  uporab lja ti 
ž lindrin cem ent za beton  v  jedru .
Če dodam o belem u cem entu  barve 
se k rčen je  s to p n ju je  in  zm anjša trd ­
nost. V  nače lu  ne sme količ ina barve  
p reseg a ti 10 odsto tkov  teže cem enta. 
Bolje je , če za barvo  izberem o kak  
ag rega t p rim erne  n ianse. Znatno lah ­
ko poveča  k rčen je  tud i prekom erna 
ko lič ina d robnih  delcev v  agregatu, 
kar se  pogosto  p rim eri pri d rob ljen ju  
apnenca.
V eziva, ki se tu  uporab lja jo , so 
beli cem ent, za bolj p rep roste  proiz­
vode pa  h id rav lična  veziva čiste b a r­
ve ali raznov rstne  m ešanice.
Obložne p loščice
Kot v p rejšn jem  p rim eru  se izde­
lu je jo  tud i obložne p loščice iz več 
slo jev ; v rh n ja  p loskev  je  običajno iz 
gostega ali celo čis tega  cem enta. Po­
gosto najdem o n ab rek line  in razpoke, 
ki izv irajo  iz različnega k rčen ja  slo­
jev .
U porab lja jo  beli cem ent, ali za tem ­
no barvne ploščice običajn i cem ent z 
barv ili. Pri tej izdelavi se je  treb a  iz­
ogibati žlindrinih cem entov, ki u teg ­
n e jo  vp liva ti n a  barvo.
Cevi
V načelu  m orajo  b iti cevi prim erno 
trdne. Če so nam en jene  za ja v n a  de­
la, p redp iše jo  u radne  specifikacije 
običajno  preizkus zunan je  obrem eni­
tv e  z 1 tono na  m eter ali pa  tlačni 
preizkus. Poleg tega  jih  ne  sm ejo 
raz jed a ti tekočine, ki se  ~v n jih  odva­
jajo .
T reba je  to re j uporab iti cem ente 
razreda  250—315 in v  p rim eru  zelo 
sladk ih  ali odpadnih  vod  izbrati v e ­
ziva, ki se m anj razk ra ja jo  ko t P ort­
land  cem ent in sicer m ešani m eta lu r­
ški cem ent, ž lindrin k lin k er cem ent 
ali su lfatn i cem ent.
Kritine iz cementnih izdelkov
Ti elem enti m orajo  b iti trdn i in s i­
cer na jp re j, da vzdržijo  prenosne  p ri­
like, potem  pa  da  se ne  drobijo  pri 
po lagan ju  in izm en javaju  pod težo 
krovca. Poleg teg a  m orajo  biti ce ­
m enti za »Obnovo« p o trjen i in p re ­
gledani, ko t zah teva  predp is »Znan­
stvenega in tehn ičnega  G radbenega 
centra«, ki zah teva  obrem enilne in 
lom ne preizkuse.
T reba je  da ti p rednost razredom  
250—315in 315—400.
ZIDARSTVO 
Zidna malta
O d teh  m alt zahtevam o predvsem , 
da  u stvarijo  sp rijem nost kam nov ali 
opeke; to sp rijem nost bom o ustvarili 
tem  bolj, čim v eč ja  bo kom paktnost, 
k a r im a poleg teg a  to  prednost, da 
ov ira  vdor v lage  skozi zunan je  zido­
ve. Zato ni uprav ičeno , če upo rab lja ­
mo cem ente z v isoko trdnostjo , in v 
večin i p rim erov  popolnom a ustrezajo  
veziva razreda  100— 160 in šibkejša, 
k a jti bolje bo, če uporabim o pri isti 
ceni (da zm anjšam o lukn jičavost sti­
kov) večjo  količino cenejšega  veziva 
ko t m anjšo količino zelo trdnega to ­
da d ražjega veziva.
Ta posledn ja  veziva, portlandski 
cem ent, in železov cem ent pa  bomo 
uporabili pri n ek a te rih  tem eljn ih  in 
bolj ob rem enjen ih  zidovih.
Za v iš je  ležeče zidove bomo upo­
rabili zidarsk i cem ent, naravn i ce­
m ent, z idarsko vezivo in h idrav lična 
apna.
Za tem eljne zidove, ki n iso p reko ­
m erno obteženi: iste, k ak o r tudi v e ­
ziva z žlindro, posebno tam , k je r je
nevarnost, da bi tla  ali nasip i v p li­
vali agresivno.
Pri rezanem  kam nu u tegnejo  n e ­
kateri cem enti, kot cem enti v isok ih  
peči ali drugi, ki v sebu je jo  m nogo 
žlindre, kam en um azati, te r  jih  je  tre ­
ba poprej pregledati. V n ek a te rih  p ri­
likah lahko uporabim o h idrav lična  
apna.
Ometi in obnovljeni stiki
Kot za zidarsko m alto je  treba  dati 
p rednost bolj gostim  m altam  iz v e ­
ziv šibkejše  trdnosti, k a r poveča vo- 
do tesnost in  lepljivost. Za om ete v 
v iš jih  legah  niso pripo ročljiva  veziva 
z žlindro.
Portlandskim  in železovim  cem en­
tom  bom o dali prednost sam o tam, 
k je r so om eti izpostavljeni obrabi, 
kot. n. pr. pri p ritlič jih  v  in dustrij­
skih krajih .
Phan beton
Č eprav naj bi bil ta  postopek  eno­
staven  in se zdi, da je  lahko  izved­
ljiv, je  ven d ar treba, da smo neko­
liko oprezni, če hočem o doseči zado­
voljiv  rezultat.
Beton, ki ga tu  uporab lja jo , je  po ­
gosto lahki beton iz opečnega zdro­
ba. V  tem  prim eru v e lja jo  to re j n a ­
vodila, ki sledijo  pozneje. Če upo­
rabljam o običajne betone, se lahko 
prim eri, da kom paktni be ton  sam  od 
sebe slabo kom penzira n o tran je  n a ­
petosti, k i jih  u tegne povzročiti k r­
čen je  cem enta zaradi m onolitnosti 
mase. N a splošno zadostu jejo  cem en­
ti 160—250, razen če n ek a te re  dele 
arm iram o, tako  n. pr. [podporne ste­
bre, p rek lade  itd. V  tem  prim eru v e ­
lja jo  navod ila  za arm iran  beton.
POSEBNI PRIMERI IN POSTOPKI ZA 
VGRADITEV CEMENTA.
Vakuum beton
Ta postopek, ki sesto ji v  tem, da 
se po vg rad itv i izsesa iz be tona  čim 
več vode, ne te rja  drugega veziva  ko t 
tistega, ki ustreza v rs ti zadevnega 
dela. A ko uporabim o ta ljen i cem ent, 
ki pa  zah teva večjo  količino h idra- 
tac ijske  vode, bi bilo pam etno, da 
ne bi zm anjšali vodocem entnega raz­
m erja  pod 0,4.
N e glede na to kakšen  cem ent upo­
rabljam o, je  posebno važno, da beton 
močimo vse  dotlej, dok ler ne  doseže 
dovolj v isoke stopnje  s trjevan ja .
Aktiviran beton (colcrete, prepakt)
Ta beton  dobim o tako, da in jicira- 
mo v  predhodno v g ra jen  kam nit 
ag regat pod pritiskom  fino razpršeno 
m alto.
A p riori lahko uporab ljam o vse ce­
m ente; n jih  izbira je  to re j odvisna od 
drugih  k rite rijev . Lahko celo u po ra­
bimo h itrovezoče cem ente. Toda ti 
im ajo običajno nižjo trdnost ko t o sta­
li cem enti. Poleg teg a  pa sp rav lja jo  
v  n ev arn o st stro je  v  prim eru, če p re ­
kinem o delo.
Transport betona s črpalko
Da beton  lažje  sprav im o skozi cevi, 
m ora biti ta  dovolj m asten  te r  bo za­
to  bo lje  (razen iz d rug ih  odločiln ih  
razlogov) če ne bom o u p o rab lja li ce ­
m en te  z m nogo žlindre, k i so znani 
k o t bolj »grobi«.
Cementi, ki jih uporabljamo v po­
sebno škodljivih okoljih
V tem  pogledu  opozarjam o  n a  č la ­
n ek  A. N ico t-a  z naslovom  »Apergu 
b ib liog raph ique su r les ag en ts  e t les 
causes de la  co rrosion  du beton« v 
R evue des M ateriaux  de C onstruction  
(štev ilk i od m arca in ap rila  1950), in 
n a  obvestilo  štev ilk a  10 od C entre  
d ’E tudes e t de R echerches de l ’Indu- 
s trie  des L iants H ydrau liques.
Dela, ki jih izvajam o v vroči klimi in 
vročih letnih časih
P rep o v ed a ti je  treb a  u p o rabo  a lu ­
m in ijevega  cem en ta  te r  p red  zadostno 
s trd itv ijo  p rep reč iti izsu ševan je , po ­
sebno  pri ž lind rin ih  cem entih .
G lavni ses tav n i deli ro čn eg a  skrej- 
p e rja  so:
s tro jn i v ite l,
sk re jp e rn i koš (oz. sk re jp e rn a  lo ­
pata) z o g rod jem  ali vozno napravo  
te r
sm erni šk ripec  (kolut).
O d v itla  vod i v le č n a  v rv  p reko  
sm ernega šk rip ca  do sk re jp e rn e  lo ­
pate . V ite l u p rav lja jo  s pom očjo 
u p rav lja ln ih  nap rav , k i so p ritrjen e  
na d rža jih  lopate . Sm erni šk ripci so 
nam eščeni v  b ližino c ilja , kam or ho ­
čemo tra n sp o rtira ti m a te r ia l ozir. v 
podaljšku  sm eri tra n sp o rtira n ja  tega  
m ateria la . V itel nam estim o  lahko  po­
tem  n a  p o ljubnem  m es tu  v okolici 
sm ernega škripca. P rav  tak o  pa  la h ­
ko o b ra tu je  ročni sk re jp e r  brez sm er­
n ih  škripcev , sm erno  v rv  lahko  n a ­
m reč napeljem o  d irekno  n a  sam  vitel. 
M ožno pa je  o b ra to v a ti tud i p reko  
več  sm ern ih  škripcev . O b zače tku  de­
la  vk lop i stro jn ik  n a  izhodni točk i 
sk re jp e r s pom očjo kon tak tov , k i so 
nam eščen i n a  d rža ju  lopa te . V ite l na-
O gnjestalne malte in beton
Tu u po rab ljam o  a lum in ijev  cem ent, 
m ešan  z ag reg a ti, k i so sam i odporni 
p ro ti p red v id en i tem p era tu ri (zdrob 
og n jes ta ln e  opeke, šam ot, boksit).
Dela v mrzlem vremenu
C elo ta k ra t, p red en  zm rzne m ešalna  
voda, se p ri cem en tih  zarad i m raza 
zadrži v ezan je  in  s tr jev an je . N e glede 
na  d ruge  re š itv e , ki jih  lahko  u p o ra ­
bim o, je  p rip o ro č ljiv o  vzeti, razen  
tam , k je r  je  to  p repovedano , cem en­
te, ki o d d a ja jo  m nogo h id ra tac ijsk e  
top lo te . V  n e k a te rih  izrednih  p rim e­
rih  lahko  z a lum in ijev im  cem entom  
izvršim o dela , k i bi jih  sicer mogli iz­
v es ti sam o s posebnim i ukrep i, tako  
z g re tjem  ag rega tov , cem enta, m eša l­
ne  vode (kot so delali na  A ljaski).
Lahki in celični beton
V  tem  p rim eru  razisku jem o la s tn o ­
sti lah k e  teže  in izolacije, ki g redo 
n a  raču n  ob iča jno  zah tevan ih  k ak o ­
vosti b e to n a . K er prizadenem o s tem  
zavestn im  v našan jem  celic p redvsem
Ročni skrejper
v ija  n a to  žično v rv  s h itro stjo  0.5 m 
v  sek. in  tako  v leče sk re jp e rn i koš 
v  sm eri sm ernega šk ripca  oz. v itla . 
S tro jn ik  u p ra v lja  sk re jp e rn i koš z 
lahko to . S k re jpern i koš se napo ln i sa- 
m otežno  že v začetku  svo je  p o ti in 
s ic e r za rad i p rem ik an ja  in zarad i sa ­
m e k o n stru k c ijsk e  oblike lopate. O b­
lika  n ap o ln jen eg a  sk re jp e rn eg a  koša
ne  dopušča, da bi se sk re jp e rn i rob 
n ad a lje  v d ira l v  sipki m ateria l; tak o  
sk re jp e rn i koš drsi s svo jo  vseb ino  
p ro ti v itlu  oz. sm ernem u škripcu. 
S tro jn ik  m ore ob vsakem  času  v ite l 
izk lop iti ozirom a ga ponovno s tav iti v  
pogon. P rav  tako  lahko  s tro jn ik  po 
las tn i p reso ji določi ko n ec  tra n sp o rt­
ne poti. Ko je  sk re jp e rn i koš na  k o n ­
cu sv o je  tran sp o rtn e  poti, n ag n e  
s tro jn ik  lopa to  lahko  nap re j in  ta  se 
zarad i te g a  izprazni. N ato  jo  po tegne 
zopet n azaj, obrne vodilno  ogrod je  
p ro ti seb i te r  lopato, ki je  o p rem lje ­
n a  s ko lesi na  pneum atike, p rep e lje  
b rez  težav e  na  izhodno m esto  tra n s ­
p o rtiran ja . V  ozkih p ro s to rih  (železni­
ški vagon i, silosi) de lu je  sk re jp e r 
brez vozila . S k re jpern i koši so g lede
trdnosti, lahko  to delom a kom penzi­
ram o z izbiro  n a jtrd n e jš ih  cem entov, 
ki u strezajo  uporabn im  pogojem . K jer 
je  lahk i ag reg a t in d u s trijsk eg a  izvo­
ra  (opečni zdrob), je  lahko  ta  škod­
ljiv  za cem en t te r  je  zato  bolje, če 
izberem o tak  tip  veziva , ki ne samo, 
da se ne razk ra ja , tem več tud i ne  
izloča sige in ne povzroča  drugih  več 
ali m anj slab ih  posledic. Zdi se, da so 
žlindrini cem enti za  tak e  p rim ere ze­
lo prik ladni.
Posebni postopki in uporabe
C em ent u po rab ljam o  ko t vezivo tu ­
di pri d rug ih  p ro izvodn jah  m ateria la , 
ki ga ne  rabim o v ob iča jn ih  prim erih. 
To je  celični beton, azbestn i beton, 
tlak  brez s tikov  z m ešanico  la tex  ce­
m enta, fib ragglos (plošče iz lesen ih  
vlaken), be ton  iz lesen ih  ostružkov 
ali odpadkov itd.
Ti postopki te r ja jo  običajno  zelo 
natančno  delo, k je r  je  treb a  pri izbi­
ri cem enta u p o štev a ti n eob iča jne  fak ­
to rje . Poleg  teg a  je  v eč ina  teh  po ­
stopkov  p a te n tira n a  in  ta jn a . Zato ne 
bi bilo u p rav ičeno  n a v a ja ti v rs t ce ­
m entov., ki se n a j tu  uporab lja jo .
na nam en upo rabe  različno  izdelani. 
V elikost teh  košev  določim o glede na 
specifično težo  in ve likost zrn snovi, 
ki jo hočem o tran sp o rtira ti, jakosti 
v itla  in  po seb n o s ti tran sp o rtn e  n a lo ­
ge. N. pr. razk lad an je  vagonov, ho ri­
zontaln i tran sp o rt itd . O pisana nova 
un iverzalna  n a p ra v a  om ogoči znatne 
p rih ranke n a  času  in  deiu  pri razk la ­
dan ju  vagonov, uporab i silosov, tran s­
po rtn ih  tra k o v  itd . te r  pri nak lad an ju  
in podobnih  k ra tk ih  tran sp o rtih  sipkih 
m ateria lov . Pri razk lad an ju  soli iz 
vagonov so dobili sledeče vrednosti: 
razk lad an je  iz »O« vagonov  ročno 
z lopato  14 m in /t =  100%,
razk lad an je  iz »O« vagonov z roč­
nim  sk re jp e rjem  4 m in /t =  28.6%.
U činek ročnega sk re jp e rja  po v rsti 
s ipkega m ateria la , dolžine tran sp o rt­
ne  po ti te r  p o g o jev  tran sp o rtira n ja  z 
uporabo enega  s tro jn ik a  8—30 m3/h, 
k a r znaša 4 do 8 k ra tn o  s to ritev  de­
lavca  p ri ročnem  delu.
Zgoraj op isano  nap rav o  p rikazu je jo  
tr i fo tografije .
(Povzetek  po rev iji »B au-irich ter« , 
jan u a r 1952.)
S P L O Š N O
G R A D B E N O  P O D J E T J E
r n i i i i h
A J D O V 8 G O Ö A
i z v r š u j e  v s a  g r a d b e n a  d e l a  t e r  
i m a  l a s t n e  m e h a n i č n e  i n  
m i z a r s k e  d e l a v n i c e ,  
p a r n o  ž a g o  t e r  
a v t o p a r  k
*
Eiekjbiojptiojekt P O D JETJE Z A  P R O JE K T IR A N JE  ELEKTR O - E N ER G ETSKIH  IN  P R E N O S N IH  N A P R A V
L J U B L J A N A ,  P A R M O V A  U L I C A  33
V i z d e l a v o  p r e v z a m e m o  p r o j e k t e  za:
h id ro e le k tra rn e , tra n s fo rm a to rske  po s ta je , d a ljn o v o d e  vseh
na p e to s ti, k a lo r ičn e  e le k tra rn e , n izkon ape tos tn o  o m re ž je , fazne
ko m p e n za c ije , p re g ra d e , re k o n s tru k c ije  h id ro e le k tra rn  in
ka lo r ič n ih  e le k tra rn . •  P revzem am o v izd e la vo  na črte  za
s tre lo v o d n e  naprave , e Izv ršu jem o  te h n ičn a  posve tovan ja
za h id ro g ra d b e n o  in e le k tro s tro jn o  de javnost. •  P r ip o ro ča m o
in d u s tr ijsk im  p o d je tje m , da se za re k o n s tru k c ije  in no vo ­
g ra d n je  tu d i m an jš ih  e le k tro e n e rg e ts k ih  o b je k to v  o b ra č a jo
na nas, da jim  izd e la m o  p ro je k te  kva lite tn o  in po na jn iž jih
dn evn ih  cenah  v skladu z o b s to je č im i zakonskim i p re d p is i.
Projektiramo za Slovenijo in vse ostale republike
Im a v  sk lopu  sv o jih  o b ra to v  s p e c ia ln i o d d e le k  za izd e la vo  vseh v rs t m oza ika  in n a ravne ga  kam na. 
P o d je t je  je  o p ra v ilo  že m n o g o  d e l te  v rs te  in  o p re m ilo  c e le  s tene  n e k a te r ih  re p re z e n ta n č n ih  zg radb  
z m o za iko m , ki p r ik a z u je  ra zne  k o m p o z ic ije  d e lo v n ih  lju d i p r i d e lu , p r iz o re  iz n a ro d n o  o s v o b o d iln e  b o rb e  
itd . N a d a lje  p r ip o ro č a m o  m o za ik  za o b lo g o  s ten  in  ta l v p e s tr ih  ba rvah in n a m e m b i us trezno , p o rtre te  
iz m oza ika  u m e tn iške  k v a lite te . •  T e razzo  p lo šče  razn ih  b a rv  za o b lo g e , b e to n sk i iz d e lk i:  ba n je , fo n te n e , 
u m iv a ln ik i, s to p n ic e  so iz d e lk i, k i j ih  nu d i p o d je t je  svo jim  o d je m a lc e m  po  k o n ku re n čn ih  cen ah  in v  so lid n i 
iz ve d b i. •  P o d je t je  d o b a v lja  iz  la s tn ih  k a m n o lo m o v  m a rm o r v  b lo k ih  in  p lošča h  in kam noseške  izd e lke  
za s ta vb e  te r  ja vn e  sp o m e n ik e , iz v ršu je  vsa m ontažna d e la  u m e tne ga  in na ra vn e g a  kam na.
M IN ER A L
I N D U S T R I J A  N A R A V N E G A  I N U M E T N E G A  K A M N A
LJUBLJANA, TITOVA C. 48
Zahtevajte  detajlne ponudbe!
O
d
r
e
ž
i!
O
o
SIFON ZA TURSKA STRANIŠČA
T e h n i č n i  p o d a t k i :
širina 24 cm
dolžina 53 cm
višina 35 cm
planska teža kom. 18 kg 
notranji premer cevi 0  12 cm
Proizvod izdeluje: 
» M I N E R A  L« 
Industrija naravnega 
in umetnega kamna,
LJUBLJANA, Titova 48
U p o r a b a :  Za sifonske zapore pri montaži turških stranišč 
(poševnih stranišč)
O
o
STOJALA ZA KOLESA
T e h n i č n i  p o d a t k i :
širina 23 cm
dolžina 54 cm
višina 51 cm
planska teža kom. 45 kg
U p o r a b a :  stojala za kolesa
Proizvod izdeluje: 
» M I N E R A  L« 
Industrija naravnega 
in umetnega kamna,
LJUBLJANA, Titova 48
O 3 in 4 cevni
K A B E L S K I  B L O K
T e h n i č n i  p o d a t k i :
O
višina 16 cm Proizvod izdeluje:
širina 50 cm » M I N E R A  L«
dolžina 100 cm Industrija naravnega
planska teža kom. 106 kg in umetnega kamna,
cev  0 10 cm LJUBLJANA, Titova 48
U p o r a b a :  Za napeljavo telefonskih in drugih kablov pod zemljo
O
TLAKOVNE IN OBLOZNE PLOSCICE
T e h n i č n i  p o d a t k i :  Terazzo Proizvod izdeluje: 
» M I N E R A L «  
Industrija naravnega 
in umetnega kamna,
LJUBLJANA, Titova 48
O
15 X  15 
20 X  20 
30 X 3 0  
Majolika 20 X  20 
Venecijanka 30 X  30 
40 X 4 0
N e b r u š e n e :
Standard 30 X  30 
4 0 X 4 0
U p o r a b a :  Za tlakovanje tal in oblaganje sten industrijskih in stanovanjskih zgradb 
(kopalnic, umivalnic, hodnikov, delovnih prostorov itd.)
MOZAIK IZ NARAVNEGA KAMNA
T e h n i č n i  p o d a t k i :
V sakovrstni mozaik iz naravnega  
kamna v  različnih barvah
Proizvod izdeluje: 
» M I N E R A  L« 
Industrija naravnega  
in umetnega kamna,
LJUBLJANA, T itova 48
U p o r a b a :  Za oblogo sten in tal v  reprezentančnih zgradbah O
MASIVNE STOPNICE
(umetni kamen - vibriran beton) O
' f " ■' o T e h n i č n i  p o d a t k i : Proizvod izdeluje:
dolžina
širina
cm poljubno 
28— 30 cm
»M I N  E R A L« 
Industrija naravnega  
in um etnega kamna,
LJUBLJANA, T itova 48p i ß  p * teža 10 m t/kg
U p o r a b a :  Uporablja se za stopnišča na zgradbah
O
MONTAŽNE STOPNICE Z RAMENICAMI
Tehnični podatki: stopnice ram enice
dolžina cm 
širina stop. cm 
širina nav. 
širina izstop, 
višina  
debelina  
teža nastopne 
teža navadne 
teža izstopne
poljubno 
20 —  25 
28 —  30 
28 —  30 
15— 18
kg 41/mt 
kg 53,'mt 
kg 65, mt
cm poljubno
cm 35
cm 8 
kg 50, mt enostransko
Proizvod izdeluje: 
» M I N E R A  L« 
Industrija naravnega 
in um etnega kamna,
LJUBLJANA, Titova 48
U p o r a b a :  Za stopnišča na raznih zgradbah
O
o
TLAKOVNE IN OBLOŽNE PLOŠČICE
Proizvod izdeluje:
» M I N E R A  L«
Industrija naravnega  
in umetnega kamna,
LJUBLJANA, Titova 48
O
o
P rin ted  in  Y ugoslavia
O
d
r
e
ž
i!