KRANJ, petek, 23.11.1984
CENA 23 din
V. d. glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek
08 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
Št. 90
LETO XXXVII
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
ZA GORENJSKO
Napačni podatki
Ob polletnih in že ob trimeseč-•th obračunih so v analizah gospodarskih rezultatov objavljali telo nizke rasti proizvodnje na Gorenjskem, zlasti pa v Kranju, kjer naj bi v polletju naredili celo nanj kot pred letom dni. Medobčinska gospodarska zbornica je Aapaj z Iskro Kibernetiko ugo-Mvila napačno prikazovanje potokov v panogi — 'proizvodnja električnih aparatov, ki ga je povzročila napaka programa ra-onalniške obdelave podatkov. *a podlagi popravka programa ia podatkov so izračunali, da je Wa v prvem tromesečju proiz-wdnja v Kranju večja za 6,1 od-fetka in v regiji za 4,2 odstotka. V polletju pa se je proizvodnja v Kranju povečala za 5,2 odstotka ■ na Gorenjskem za 3,7 odstotka. Torej se ni v Kranju zmanjšali a 0,1 odstotka in na Gorenjce« povečala le za 1,4 odstotka.
Začetek gradnje čistilne naprave
Kranj — Gradnja čistilne napra-'vZarici na desnem bregu Save v fcttju se je začela. Pravočasna iz-tftfnja čistilne naprave je povezali izgradnjo hidroelektrarne Mav-(Mtrbo nastalo jezero za pregra-btpfivalo na kanalizacijske zbira!-sfain samo čistilno napravo. Inve-Ur/t gradnje je Komunalno obrtno Mbeno podjetje Kranj Tozd Ko-tokila, napravo bo gradilo Splošno Nbeaopodjetje Gradbinec Kranj. Wtova v višini prek 700 milijonov tovjev bosta na podlag: samotnega sporazuma zagotovili Sa-,*%fcvna  komunalna   in Samo-
*Na interesna skupnost za go-
''^ienje s stavbnim zemljiščem '*&»i. Dobršen del sredstev bodo fttvale tudi Savske elektrarne, "^taa naprava mora biti zgrajena
konca prihodnjega leta, ko bo za ^ado hidroelektrarne Mavčiče *■ nastalo umetno jezero. Čistilna ***vabo do srede 198G. leta obra **la poskusno. Njena zmogljivost *>*x\ku bo 100 tisoč tako imeno-*4ekvivalentnih enot, po dokon-* izgradnji pa bo njena zmogljivi« enkrat večja. „
A. Z.
Šestkrat večja izguba
Gorenjsko gospodarstvo je v devetih mesecih naredilo za 3,2 odstotka več, izvozilo za 7 odstotkov več, ravno toliko povečalo uvoz, izgube pa so šestkrat večje
Pogoji gospodarjenja so letos še ostrejši kot so bili do sedaj. Razpolagalna pravica z ustvarjenimi devizami je še manjša, težko je uvažati potreben material za proizv.odnjo, omejevanje uvoza opreme pa že povzroča težave v proizvodnji. Zaostajanje prilagajanja tečaja dinarja in hkratnem zmanjševanju izvoznih stimulacij zmanjšuje finančno učinkovitost izvoza, obenem pa draži nujno potrebne uvožene surovine in materiale. Izenačevanje konvertibilnih in klirinških deviznih tečajev pa glede na to, da na kliring izvažamo predvsem izdelke, uvažamo pa surovine in energijo in ker so cene na vzhodu praviloma ugodnejše, povzroča, da nekatere temeljne organizacije lahko zaslužijo denar, drugim pa se zaradi tega večajo stroški. Oblikovanje sistema cen surovin in materialov za proizvodnjo ter izdelkov še ni dodelano, zato se akumulacija še vedno preliva iz predelovalne v surovinsko industrijo. Stroške povečujejo tudi sive cene. Pomanjkanje obratnih sredstev povečuje zadolženost temeljnih organizacij, zaradi visokih obresti pa se zmanjšuje dohodek. Na drugi strani pa se že pojavljajo organizacije, ki imajo denar in na račun obresti izboljšujejo finančne rezultate.
Ob takšnih pogojih gospodarjenja je po podatkih kranjske SDK gorenjsko gospodarstvo v devetih me secih ustvarilo 275 milijard dinarjev celotnega prihodka, ki se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 67 odstotkov. Glavni raz log za tako visok skok so cene. Ob seg proizvodnje se je v tem obdobju povečal za 3,2 odstotka, kar je bolje od republiškega povprečja rasti, ki znaša 2,9 odstotkov. Ker se je število zaposlenih povečalo za 1,4 odstotka in so cene industrijskih izdelkov porasle za 61 odstotkov, se je produktivnost povečala za okoli 1,5 odstotka.
Devetmesečna zunanjetrgovinska menjava se je povečala ža 7 odstotkov. Po enotnem tečaju (124,80 din
Tržič — Na cesti Tržič —Jelendol v bližini odcepa :a Lom su .se letos btili urejanja ovinka, na katerem se je pripetilo če reč prometnih ne-Vtt. Obnovili in razširili bodo 200 metrov ceste, kar bo po predračunu w[]alo II milijonov dinarjev. Letos nameravajo zgraditi 50 metrov pločnika (na sliki), nadomestiti na njem varovalno ograjo ter : nasi-ym. razširiti cesto do pločnika. Prihodnje leto bodo ovinek še ublažili tnuredili preostalih 150 metrov ceste. Denar :a to je zagotovila občin-tka komunalna skupnost. — C. Zaplotnik
je 1 dolar), je gorenjsko gospodar stvo v tem obdobju izvozilo za 23,6 milijard dinarjev. Na konvertibilne trge so v tem času prodali za 15,4 milijarde dinarjev, kar je za 8 odstotkov več kot lani, na kliring pa so izvozili za 7 odstotkov več v vrednosti 8,2 milijarde dinarjev. Pri izvozu na konvertibilno področje so doseženi rezultati slabši, pri izvozu na klirinško področje pa boljši, kot jih določa republiška resolucija. Uvo/. je bil prav tako za 7 odstotkov večji in sicer je gorenjsko gospodarstvo uvozilo za 21,4 milijarde dinarjev. Z zahoda so uvozili za 12 odstotkov več v vrednosti 17 milijard dinarjev in iz vzhoda za 10 odstotkov manj v vrednosti 4,4 milijarde dinarjev.
Stroški so bili letos večji za 75 odstotkov, zato je bil dohodek le za 49 odstotkov večji in je znašal 55 milijard dinarjev. Cisti dohodek je bil prav tako večji za 49 odstotkov in ga je gospodarstvo obračunalo 33,9 milijarde dinarjev Osebni dohodki so se v tem času povečali za 44 odstotkov. Ugodna je rast akumulacije, ki presega rast dohodka. Po devetmesečnih obračunih so ta sredstva znašala 11,3 milijarde dinarjev in so se v primerjavi z lani povečala za 62 odstotkov.
Izguba se je v primerjavi z lani povečala za šestkrat. Skupno jo je v petih občinah 2,9 milijarde dinarjev. Iskra Telematika ima 1,6 milijarde dinarjev izgubo. Železarna Jesenice milijardo in Iskra Reteče 245 milijonov dinarjev.
L. Bogataj
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Koruza kroji setvene načrte
Na (iorcnjskeni je pridelovanje poljščin podrejeno živinoreji, zato ne bi bilo smotrno, da l)i sejali več pšenice 111 zavoljo tc<j(i zmanjšali prirejo mesa in mleka. To tudi ni smisel sedanjih družbenih prizadevanj. Cilj je izkoristiti obstoječe možnosti: s primemo izbiro semen in s pravilno skrbjo za posevek dvic/niti hektarske pridelke, povečati trzrioat ter z zamenjavo kakovostne pšenice za kakovostno koruzo doseči, da bi čimveč pšeriiee namesto v jaslih končalo v mlinih.
Možnosti so tudi na Gorenjskem še precejšnje. V največji gorenjkki kmetijski zdrugi (v GKZ Kranj) so pred štirimi leti odkupili le '34 ton pšenice; lani, ko je bila obilna letina, :e 804 tone ali približno dve petini vsega pridelka. O stoodstotni tržnosti ni mogoče razmišljati, ker na številnih gorenjskih kmetijah še vedno pečejo kruh iz domače moke in (kljub prepovedi) krmijo pšenico kokošim, prašičem in mlademu govedu. Mnogi tudi zatrjujejo, da gorenjske predalpske vremenske razmere niso primerne za pridelovanje pšenice. Kmetijska posestva in tudi nekateri kmetje pa so letos in predvsem lani dokazali, da je mogoče na hektarju pridelati tudi 60 stotov pšeničnega zrnja.
Ob letošnji setvi — na Gorenjskem je bila končana zad-nje dni oktobra, v Srbiji in na Hrvatskem pa precej kasni — .se zastavlja tudi vprašanje, kako »kimariti« med družbenimi potrebami po pšenici in družbenimi zahtevami po uspešnem gospodarjenju. Čeprav so strokovnjaki izračunali, da pri pridelovanju pšenice vsak vložen dinar povrne dva dinarja čistega dohodka, so letos v Kmetijsko-živil-skem kombinatu Gorenjske med vsemi poljščinami dosegli najmanjši ostanek dohodka prav pri pšenici.
Je zato sploh nenavadno, da setvene načrte bolj kot družbene potrebe krojita gospodarnost pridelovanja in dohodek. Krivec za vse to je koruza, »prva dama« med poljščinami, gospodarica kmetijskega trga. Presegla je vse razumne cene in porušila cenovna razmerja med poljščinami. Čeprav uradno stane kilogram koruze 27 dinarjev, že zdaj velja na trgu 40 dinarjev. Kmetje in kmetijska posestva pa naj bi ob prihodnji žetvi dobili za kilogram pšenice le 33 dinarjev. Pridelovalci pšenice so si hitro izračunali, da bi jim hektar koruze dal trikat več čistega dohodka kot hektar pšenice. To je tudi razlog, da so doslej v Jugoslaviji posejali le nekaj več kot dve tretjini načrtovanih površin (mimogrede: če bo pri tem ostalo, bo morala naša država prihodnje leto uvoziti milijon ton pšenice). Preusmeritev k donosnejšim poljščinam in k večji samooskrbi s krmili je opaziti tudi v gorenjskem kmetijskem kombinatu. Tu so letos posejali več oljne ogrščiee, pri kateri so ob minuli žetvi dosegli največji ostanek dohodka, več ječmena, več bodo spomladi posadili tudi koruze za zrnje. Pšenice so letos posejali 225 hektarov, prav toliko jo bodo tudi prihodnjo jesen, v naslednjem srednjeročnem obdobju pa jo nameravajo pridelovati le še na 200 ali celo na 150 hektarih. C. Zaplotnik
Radovljiška komunala ima kup pomanjkljivosti
Posebna delovna skupina je pripravila informacijo, o razmerah v radovljiškem komunalnem gospodarstvu, ki ga bodo pretresli delegati občinske skupščine — Opozorila je na kup pomanjkljivosti, če opozorila ne bodo zalegla, se bodo morali odločiti za ostrejše posege
Radovljica — Čez komunalno gospodarstvo radovljiške; občine s*- tj u dje često pritožujejo, Pravijo, da je pogrebno pokopališka služba slaba V lanskem vročeni poletju so bih ponekod celo brez pitne vodo V I.ipni-ški dolini se \v kasneje izkazalo, da jo temu botroval slabo vzdrževan vodovod, ki je krepko puščal. Pri obnovi objezerskega kanalizacijskega kanala na Bledu so ugotovili, da je bil
popolnoma za masen m odpadne vode so se torej izlivale v je/.em.
Januarja letos je občinski izvršni
svet imenoval posebno delovno skupino, ki je daia pod drobnogled orga niziranost in delo komunalnega M'» spodarstva \ radovljiški občini. Pri pravila je gradivo, ki ga bodo pretresli delegati občinske skupščine. V gradivu lahko sledimo naštevanju problemov in pomanjkljivosti, dodane so razvojne usmeritvi', ostrejši posegi družbene skupnosti v ureditev razmer- komunalnega gospodarstva zaenkrat še niso predlagane. Sicer pa počakajmo, kaj bodo rekli delegati občinsko skupščine, saj bodo brez dvoma prinesli glas ljudi, ki jih komunalni problemi žulijo.
Pred časom je brlo komunalno gospodarstvo \ radovljiški občini razdrobljeno v to/.de Radovljica, Bled in Bohinjska Bistrica. Vsi so delali vse. vsem  je  manjkalo strokovnjakov.
Pred tremi leti so se nato združili v enovito delovno organizacijo, delo pa imajo.še naprej razdeljeno po starem. I.c odvoz smeti je za vso občino organiziran pri delovni (moti na Ble du. delovna enota v Bohinju pa ima močno gradbeno skupino. Vendar pa se dandanes ob \ se dražjem prevozu že zastavlja vprašanje, če je pamet no vo/iti smeti iz Bohinja do HO kilo metrov oddaljenega smetišča na Čr niveu, Med razvojnimi usmeritvami je v gradivu zapisano, naj se komunalno gospodarstvo organizira po dejavnostih, čemur so dodali, naj pri novi organizaciji pazijo tudi na st roške.
Komunalno gospodarstvo bo moralo v bodoče poseči tudi po delu, ki ga doslej ni opravljalo. Sedaj skrbi za odvoz smeti, upravlja z večjim delom javnega vodovoda ter z napravami /a odvajanje odpadnih vod. Povedati velja, da je 24 vaških vodovodov se vedno v upravljanju krajevnih .skupnosti. Podobno je s pogrebno in pokopališko službo, javno razsvetljavo, dimnikarska služba in tržnice prav tako niso v upravljanju komunalnega gospodarstva. Skratka razdrobljenost in nered je velik, saj se pogosto dogaja, da v krajevnih skupnostih največjo skrb posvečajo urejanju cest, na komunalne naprave pa radi pozabljajo. H Komunalnemu
gospodarstvu bi sodila tudi oskrba plinom.
S prevzemanjem novih nalog p bo Komunalno gospodarstvo moral zmanjšati obseg stranskih dejavnr sti. Posebno pozorno pa bo moral skrbeti za turistična območja, kje so zahteve razumljivo večje. Pri ter se bodo seveda lahko posluževali pi sobnih dogovorov in načina financ ran j a.
Dobra organiziranost komunalni ga gospodarstva je torej prva nali ga, slediti ji bo morala politika cei ki bo omogočala dobro vzdrževanj komunalnih objektov in naprav.
M. Volčjak
Obisk pri Triglavu v Sindelfingenu
Predstavniki družbenopolitičnih organizacij, nekaterih družbenih organizacij, otroci iz osnovne šole Peter Kavčič ter komorni pevski zbor Škofja Loka so danes zjutraj odpotovali na obisk k slovenskemu društvu Triglav v Sindelfingenu v Zahodni Nemčiji. S tem vračajo obisk zdomcem in predstavnikom društva, otroci pa bodo obiskali vrstnike, ki so bili poleti na obisku v Škofji Loki in so se udeležili tudi šole v naravi.
L. B.
V_4
25. novoletni sejem kron j, Z. - 17. 12. '89
— blago široke potrošnje
— kmetijska mehanizacija
— velika izbira obrtniških izdelkov
— novoletna darila in darilni zavitki
O LAS 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO
PETEK, 23. NOVEMBRA 1
»
PO JUGOSLAVIJI
Osnutek resolucije o razvoju škofjeloške občine
Proizvodnja in družbeni proizvod večja za 4 odstotke
Ključne naloge v prihodnjem letu so dinamična rast proizvodnje, izvoz, zaustavitev padanja realnih osebnih dohodkov, uvajanje nagrajevanja po delu in sanacija Iskre Reteče
Zaustaviti slabšanje položaja delavcev v družbenih dejavnostih
Med pripombami na republiško resolucijo za leto 1985 v Kranju izpostavljajo problem zaostajanja osebnih dohodkov in skup« porabe za rastjo dohodka v družbenih dejavnostih — To bi pomenilo nadaljnje slabšanje materialnega položaja delavcev v tt* dejavnostih, kar je bilo sicer značilno že za vsa zadnja leta Kranj — Na zadnji seji skupščine    zaostajanje osebnih dohodkov a
Čestitke Milki Planine
Predsednica zveziiega izvršnega sveta Milka Planine je praznovala 60. rojstni dan. Za življenski jubilej ji je med drugim čestital predsednik predsedstva SFRJ Ve-selin Djuranovie. Čestitko je Milki Planine poslal tudi predsednik predsedstva CK ZKJ Ali Shukri-ja. V njej je med drugim zapisal, daje Milka Planine bila m ostaja primer borca, katerega značilnost je vztrajnost in upornost revolucionarjev v boju za nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, bratstva in enotnosti ter enakopravnosti naših narodov in narodnosti. Predsednici vlade je zaželel veliko ustvarjalnih uspehov.
Čestitke z najboljšimi željami za praznik je predsednici Milki Planine v imenu izvršnega sveta Slovenije poslal tudi predsednik Dušan Sinigoj.
INA izpolnjuje načrte
Delovna organizacija 1NA — nafta plin je v devetih mesecih proizvedla 2,3 milijona ton nafte na domačih naftnih poljih, kar je skoraj enako načrtovani količini za to obdobje. Hkrati so načrpali milijon ton kubičnih metrov zemeljskega plina, vendar pa s tem niso dosegli plana. Razlog je v zamudah pri dobavi tuje opreme za črpanje plina.
V dveh letih sedem tovarn
Tovarni ntotorjev Famos je zahvaljujoč se dobremu delu delavcev železarn Ravne, Jesenice in Nikšič,  kombinata  Bratstvo iz Pucareva,   delovnega kolektiva Petra Drapšina iz Mladenovea, zavoda Tito iz Skopja, industrije precizne mehanike in 21. maja, Pn-e petletke iz Trstenika, tito-grujskega Radoja Djakića, kotorske industrije ležajev in več deset drugih kolektivov iz vse Jugoslavije v dveh letih uspelo postaviti sedem tovarn. Vse bodo izročili namenu ob bližnjem dnevu republike. Tovarne so postavili na-različnih koncih BiH in bodo njih zaposlili okoli 11200 delavcei
Ključne naloge, ki so jih v škofjeloški občini zapisali v osnutek resolucije za leto 1985, so ohranitev dinamične rasti industrijske, gozdarske in kmetijske proizvodnje ob boljši oskrbi s surovinami in materiali za proizvodnjo, ofenzivna izvozna usmeritev in povečanje deviznega priliva, krepitev materialnega položaja gospodarstva, ki mora biti razbremenjeno čezmernih zakonskih in pogodbenih obveznosti, finančna utrditev gospodarstva, ustavitev padanja osebnih dohodkov in uvajanje nagrajevanja po delu ter sanacija Iskre Keteče.
Za dosego teh ciljev bo treba veliko skrbi posvetiti zagotavljanju redne oskrbe proizvodnje z materiali /a delo hkrati pa si prizadevati za uvajanje tehnološko zahtevnih programov in zaposlovanje delavcev z ustrezno izobrazbo. Proizvodnja bo v čimveč j i meri delala za izvoz. V povečevanje izvoza se morajo vključiti vse strokovne službe v delovnih organizacijah.
V kmetijstvu bodo pospeševali poljedelstvo v nižinah in živinorejo v hribovskih predelih. Nadaljevali bodo z vlaganji v oblikovanje dvomesečnih blagovnih rezerv v občini in izgradnjo ustreznih skladiščnih prostorov za zmrzovanje mesa za vso Gorenjsko.
V drobnem gospodarstvu bodo spodbujali prenos proizvodnje, značilne za drobno gospodarstvo na sedanje in nove enote drobnega gospodarstva.   Skladno   z republiškimi
Inovacijski prihranek
Jesenice — Oktobra so odbori za gospodarstvo v temeljnih organizacijah jeseniške Železarne obravnavali dvanajst predlogov tehničnih izboljšav, koristnih predlogov in idej, pozitivno ocenili in odobrili ustrezno nu-domestilo inovatorjem. Skupni pri hranek znaša 3 milijone 200 tisoč di narjev, za kar je 29 inovatorjev prejelo 335 tisoč dinarjev posebnih nadomestil ali 10 odstotkov od ugotovljenih koristi. p g
Popravek
V članek Delavska univerza v Radovljici doživlja težke čase, ki je bil objavljen v Glasu 13. novembra, se nam je vrinila neljuba napaka. Ko smo govorili o denarnih sredstvih, ki jih dobi Delavska univerza Radovljica za svoje delo, smo zapisali, da ima na voljo komaj dve milijardi in pol. To seveda ne drži, saj bi s tolikimi sredstvi lahko nemoteno delali. Gre za 2,4 milijone dinarjev. Za napako se opravičujemo.
usmeritvami bodo zmanjšali osnovo za davke iz dohodka za znesek vlaganj v drobno gospodarstvo, če bo šlo za odpiranje novih strokovnih delovnih mest in za večjo proizvodnjo. Ranka bo skušala ponuditi ugodnejše mere pri kreditiranju, izvoza in zagotavljanja obratnih sredstev drobnemu gospodarstvu.
V družbenih dejavnostih si bodo prizadevali ohraniti sedanjo raven družbenega standarda, vendar pra vic uporabnikov ne bo mogoče širiti. V družbenih dejavnostih ne predvidevajo drugih investicij kot uresničevanje referendumskega programa. Možnosti rasti skupne porabe pa bodo temeljile na ustreznejši odmeri davkov in hitrejši ter učinkovitejši izterjavi ter spremenjeni davčni politiki.
Ob upoštevanju letošnjih gospodarskih rezultatov in ob omenjeni gospodarski politiki v škofjeloški občini menijo, da se bo družbeni proizvod povečal za 4 odstotke. Ravno toliko naj bi se povečala proizvodnja. Število zaposlenih naj bi se povečalo za 1,4 odstotka. Možnosti zaposlitve za mladino, ki prihaja iz šol, bodo povečali z večjo proizvodnjo kot tudi z omejevanjem vseh oblik dela po pogodbah zmanjšanjem dopolnilnega dela, omejevanjem nadur in drugimi ukrepi. Na ta način računajo, da bodo lahko zaposlili vso mladino, ki bo prišla iz šol.
Investicije v osnovna sredstva gospodarstva naj bi se povečale za 4 odstotke (brez vlaganj v RUŽV), v stanovanjsko-komunalni dejavnosti bi ostale na lanski ravni, drugih negospodarskih investicij, razen šol, ki so v referendumskem programu pa ne predvidevajo.
V kmetijstvu naj bi oddali 3 odstotke več tržnih viškov, kar je zelo optimistično glede na znane razmere v živinoreji. Zelo optimistično planirajo tudi povečanje izvoza, ki naj bi bil večji za Ki odstotkov, konvertibilni pa za 14. Uvoz pa naj bi bil večji za 14 odstotkov.
Republiška resolucija predvideva 10 odstotno zaostajanje rasti osebnih dohodkov za dohodkom, vendar v Škof j i Loki menijo, da bi z večjo produktivnostjo in boljšim gospodarjenjem kot tudi z večjo proizvodnjo lahko ohranili vsaj letošnjo raven.
L. Bogataj
občine Kranj so delegati sprejemali tri osnutke treh pomembnih dokumentov: občinsko resolucijo, republi ško resolucijo o družbenoekonomskem razvoju v prihodnjem letu ter osnutek smernic za družbeni plan občine za naslednje srednjeročno obdobje. Ko so delegati razpravljali o republiški resoluciji, so še posebej opozorili na problem zaostajanja rasti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v družbenih dejavnostih za nominalno rastjo dohodka. V osnutku   republiške   resolucije se namreč predvideva, naj bi ta sredstva tudi v prihodnjem letu zaostajala za K) odstotkov. To pa tudi pomeni, naj bi se nadaljevalo že nekaj let trajajoče upadanje standarda predvsem zaposlenih' v družbenih dejavnostih, čeprav jo bilo v resolucijah določeno drugače. Prav nič drugače ni z določilom o predvidenem zaostajanju rasti sredstev za delovanje delovnih skupnosti za rastjo dohodka. V Kranju namreč ugotavljajo, da je uveljavljanje svobodne menjave dela med tozdi in delovnimi skupnostmi v preteklih letih ta sredstva že skrčilo na raven, kjer dodatnih rezerv ni več. Prav zato bi bilo tako omejevanje tudi v prihodnje že povsem brez pomena.
Delegati na seji so se zato zaskrbljeno vpraševali, ali je predvideno
zaostajanje
skupne porabe za družbene dejav* sti sploh še gospodarno, vsekakor p je dokaj preživelo. Delegati so se a to še vprašali, kje naj bi potem 't iskali motiviranost za boljše delo* teh dejavnostih, še posebej, oe bf infiacija najmanj takšna kotjepl* nirana — to je okoli 50 odstotna.Sir bega položaja v gospodarjenju ar. nas pač ne gre še naprej razreševali predvsem na plečih delavcev v dna-benih dejavnostih. V Kranju soprav sedaj napravili analizo o položaju o vajalcev družbenih dejavnostih tem srednjeročnem obdobju, kjer» kaže neprestano slabšanje mateni-nega položaja delavcev v teh umnostih vse od leta 1980. Čisti oseba dohodki delavcev v teh dejavnost so realno v preteklih letih upadali k* treje kot pa osebni dohodki delaven v gospodarstvu oziroma — nominalno naraščanje osebnih dohodkov je bilo počasnejše kot v gospodars^ Tako očitne razlike med materi nim položajem in osebnimi dohodki delavcev v družbenih dejavnostih a gospodarstvu so trajale že kar predolgo, podaljševanje takšnih rathk še v prihodnje leto pa bi bilo sploe težko sprejemljivo, saj bo trebaupfr števati še učinke sprememb zakoN o ugotavljanju celotnega prihodka« delitve dohodka ter zagotavljanji obratnih sredstev. ^ ^
Radovljiška resolucija za prihodnje leto
Skrbi jih upadanje življenjske ravni
V razpravi o" osnutku resolucije za prihodnje leto se je radovti, I ški izvršni svet dlje ustavil ob upadanju življenjskega standardi saj se bodo prihodnje leto temu lahko izognili le z več kot 3 od-stotnim porastom družbenega proizvoda
Radovljica — V osnutek resolucije zapisana uvodna usmeritev, da bodo prihodnje leto ohranili raven življenjskega standarda ter v prvem poglavju zapisana napoved, da bo osebna, skupna in splošna poraba rasla 10 odstotkov počasneje kot dohodek, res ne gresta vkup, saj se je zavoljo omejitve slej ko prej izkazalo, da življenjski standard še naprej upada. Na neskladje je opozoril predsednik radovljiških sindikatov, ki je pri tem slikovito dejal, da lok, ki ga krepko
Jeklarna pomembno vpliva na načrte
V jeseniški občini gradijo e le k t roje k lamo, ki terja več zaposlenih, večji uvoz opreme in nova stanovanja — Resolucija temelji na boljšem gospodarjenju
Tudi v tričetrtletju gospodarjenje ni boljše
V kranjski občini se po slabih polletnih rezultatih še naprej vlečejo neugodni kazalci gospodarjenja — Na le neugodne trende v veliki meri vpliva slab položaj Iskre Telematike
Jesenice — Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana razvoja občine Jesenice v letu 1985 daje poseben poudarek rasti dohodka, večji produktivnosti in večjemu konvertibilnemu izvozu. Za prihodnje leto načrtujejo za 3 odstotke večji obseg poslovanja, za odstotek večjo produktivnost dela in boljši poslovni uspeh. Računajo, da ne bo več razkoraka med stroški in cenami ter bo stopnja rasti družbenega proizvoda enaka stopnji rasti celotnega pri-
lodka. Akumulacija ;e bo povečala
a 50 odstotkov, sredstva za repro-
ukcijo pa za 57 odstotkov.
Predvidevanja delovnih organiza-ij kažejo, da bo neposredni skupni voz za 2 odstotka manjši, nepo-# edni konvertibilni izvoz pa se bo i 5 odstotkov povečal. Na uvoz bo ■membno vplivala investicija Žele-rne v elektrojeklarno z uvozom 1 reme.
Železarna bo z večjim konvertibil-n izvozom zagotovila dodatna de-na sredstva za konvertibilni uvoz /gradnjo jeklarne II. Posredni iz-! se bo povečal za 4 odstotke, uresile pa ga bodo Železarna, Iskra na •jski Dobravi. KOOP Mojstrana, sgrai, Kompas Kranjska gora. idhinec, Tehnični biro Jesenic«1 in ros ta ln a Jesenice.
Osnutek resolucije, ki so ga iruV-navali tudi na zborih skupščine občine Jesenice, je namenil posebno pozornost investicijam in modernizaciji opreme, cenam, preskrbi občanov, boljši oskrbljenosti z gorivi, zaposlovanju in izkoriščenosti delovnega časa. Zaposlenost se bo povečala bolj, kot bi bilo potrebno in kot izkazuje naravni prirastek, vendar je večje zaposlovanje upravičeno, kajti začela se bo gradnja elektrojeklarno.
V občini, ki je večinoma industrijska, nameravajo povečati kmetijsko proizvodnjo za okoli 5 odstotkov s tem, da bodo pomembno pomagali kmetom. Trgovina, delovna organizacija, Golica, ki je razvojni nosilec preskrbe v občini, mora izboljšati preskrbo v novih stanovanjskih so seskah in v nekaterih krajevnih skupnostih. Ponudba mora biti prilagojena povpraševanju, tudi v mulo obmejnem prometu Zgornjosuvske doline. Ekonomsko bi bilo zanimivo, ko bi razmišljali o raznih spocializi ranih trgovinah za tujce.
Izvenpenzionska potrošnja v turizmu naj bi se povečala, obenem pa bodo nadaljevali z investiranjem v turistično infrastrukturo in prenočit vene zmogljivosti v Zgornjesavski dolini. Niso pozabili tudi na zasebne turistične sobe. kmečki in gorski tu-rizein. 1). Sedej
Kranj — Težko bi bilo pričakovati, da bi se šestmesečni slabi rezultati gospodarjenja v kranjski občini lahko v kratkih treh mesecih bistveno popravili. Zato tudi v tričetrtletju pokazatelji gospodarjenja niso dobri, vendar pa bi zanje lahko rekli, da se Vsaj niso poslabšali. To velja tako za izvoz kot rast dohodka in tudi delitev dohodka.
V devetih mesecih letos je indu strij.ska pioizvodnja za 3 odstotke višja kot v enakem obdobju lani, medtem ko so bili polletni pokazatelji rasti industrijske proizvodnje celo večji, to je 5 odstotni. Vrsta delovnih organizacij sicer močno povečuje industrijsko proizvodnjo, to še posebej velja za Gorenjski tisk, Klektro in Planiki, pa tudi Iskra Kibernetika in Iskra Ero v tem ne zaostajata.
Tudi z. izvozno ekspanzijo se gospodarstvo v tričetrtletju ne more posebno pohvaliti, saj je izvoz na konvertibilno področje v primerjavi Z lani porastel le za 10 odstotkov, uvoz s konvertibilnega trga pa za 14. Poleg še vedno neugodnega pokritja konvertibilnega izvozu z uvozom, ki dosega 84 odstotkov, so za to obdobje značilni tudi za nekatere delovne organizacije neuspešni odstotki doseganja letnega planu izvoza, kot je to v Ibiju, Iskri Telematiki in Kiber-netiki in nekaterih drugih, uspešneje pa izpolnjujejo izvozni plan v Tok stilindusu. Kxotormu, Savi. Gorenj m ;.sku, v Creini pa SO letni plan v tričetrtletju že presegli.
I.e skromno povečanje dohodka v devetih mesecih, realno se je celo zmanjšal /a okoli 5 odstotkov, razumljivo odsevu tudi v skromni delitvi dohodka. Tudi produktivnost se
je v primerjavi z lanskim tričetrtlet-jem znižala za 7 odstotkov. Na takšne celotne gospodarske rezultate še vedno vpliva izredno slab gospodarski položaj Iskre Telematike. Brez njenih rezultatov, bi ostalo gospodarstvo lahko prikazalo za 12 odstotkov višji dohodek ali realni višji za 3 odstotke. Realno višji dohodek so v tem obdobju imeli le v gozdarstvu, trgovini in v linančnotehničnih ter poslovnih storitvah. Tudi delež izgub v doseženem dohodku je večji kot luni — 8.4 odstotke, izgube v gospodarstvu pa so v občini za 350 odstotkov večje kot lani: na to v največji meri vpliva slab rezultat Iskre Telematike. Med slabšimi pokazatelji gospodarjenja v tem obdobju velja omeniti se sredstva za investicije, ki so so v primerjavi z lani prav tako realno zmanjšala.
V delitvi družbenega proizvoda v gospodarstvu kranjske občine med pokazatelji, ki vsi po vrsti presegajo lanske zneske tako za skupno pora bo, osebno porabo in tudi sredstva za reprodukcijo pade v oči le znesek sredstev za splošno porabo, ki se je v primerjavi z lani edini zmanjšaj za dobrih 15 odstotkov.
L. M.
napenjamo, lahko tudi poči. Seirtr/ nil je izvršni svet, da so sindikati t>| gorenjski ravni že dorekli usn*rr| tev, naj se delež osebnih dohodkov dohodku prihodnje leto ne zmaaj* V razpravi, ki je sledila temu op&v rilu, se je izkazalo, da kaj prida«* I bode zaradi upoštevanja republtin | razvojnih usmeritev pri doloćaajl omejitev osebne, skupne in sptoat porabe nimajo in da bi lOodstocs zaostanje osebne porabe za ras^ dohodka ne pomenilo nevarnem -' padanje življenjskega standarda, bi jim uspelo realni družbeni proc vod povečati za več kot 3 odsww. Do oblikovanju predloga resohiojo bodo to vprašanje morali raJ&stifc. !
V radovljiški občini računajo, m bo industrijska proizvodnja prihod nje leto porasla za najmanj 3,5 at stoika, kmetijska za 2 odstotka fc večanja kmetijske proizvodnje tonj ne načrtujejo več tako smelo kot lani, bolj pogumni so pri industrijski proizvodnji, saj jih spodbuja 5,1 o* stolen porast industrijske pronvod-"nje v devetih mesecih letošnjega leta.  Podobno je  pri  »zvozu, kjer načrtujejo 12 odstotni porast zgolj konvertibilni pa naj bi bil večji M ll odstotkov. Računajo, da bi bil prihodnje leto delež gospodarskih in\\> sticij v družbenem proizvodu 15 odstoten, kar bo moč doseči z vlaga-1 njem tujih sredstev in z boljšim go spodarjenjem z zalogami, ki zdaj \y žejo veliko sredstev.
Na področju družbenih dejavnost bodo največjo prednost dali zdrav stvu, šolstvo bo obdržalo zdajšrvj: cvv ložaj. Prihodnje leto bodo dognal 117 stanovanj ter začeli gradfc 168 novih. Večjo pozornost bodo dal obnovi starih poslopij. Indiv.. stanovanjska gradnja pa bo moinav Vrbnjah, Poddobravi pri Begtinjak Zasipu, Bohinjski Bistrici. Stan Fužini in v Brezovici pri Kropi.
Kot vse kaže bodo spomladi :^V; z gradnjo nedokončane bohinjsi* ceste, od Bohinjske Bele do Soteski, končali pa naj bi tudi cesto Pv Begunje. Za izgradnjo ceste od Lesc do Bohinjske Bele ter mostu v 0*> Čah pa bodo izvedli pripravljata*
dela- M Vok
G L« A S u»,»n<»v"«IJ' Q';»» občinske Konference SZDL Jesenic«. Kranj. Radovljica, Sfcofja Um« , Trtic - Izdaja Časopisno pod|et)e Glas Kranj — V.*d. glavni uradnik Igor Slav*: - ,W vornl uradnik Jože Kosnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc Dušan Hume* tliliui jSI can. Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cvato Zaplotnik. Andrej Žalar mi Dante« V blr — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojza Erjavec Hain — Predsednik izdajateljskega svata Mirko Birk (Radovljica) — Ust Izhaja od oktobra 1947 kot a** od januarja 1958 kot poltednlk. od Januarja 1960 trikrat tedensko, od Januarja 1964 kot poltednik ob ceoa» In sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih — Stavek TK Gorenjski tisk. tisk ZP Ljudska pravica Uubftv ne. Naslov uredništva m uprave lista: Kranj, Mose Pijadcja 1 — TekočI račun pri SDK v Kranju nt.au 51500-603-31999 - Telefoni direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860. odgovorni urednik 2l-W, tehnični urednik 21-835 komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglaai, naročnina 27-Mc -Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za II. polletje 750 dm
«TEK. 23. NOVEMBRA 1984
GOSPODARSTVO
3. STRAN
Razbremenitev ostala na papirju
škofjeloško gospodarstvo je v devetih mesecih doseglo zadovoljive rezultate, čeprav na vseh področjih ne gre vse dohro — Povećala se je produktivnost in proizvodnja - Obveznosti iz dohodka ID se povečale bolj kot dohodek, kar dokazuje, da od razbi črneče gospodarstva ni bilo veliko koristi — Zaloge izdelkov so se već kot podvojile
Iz analize gospodarjenja v prvih ievetih mesecih letos, ki jo je prijavil komite za planiranje in razvoj ;r občinski skupščini, je razvidno, »»finančni rezultati škofjeloške-' 9 gospodarstva zadovoljivi. Finan-'% rezultati sicer nekoliko zaostaja '.za republiškimi, vendar pa se je joizvodnja povečala več, prav tako »več izvozili na konvertibilni trg, Nwem pa je več porasla akumu-»ja Ta je za več kot četrtino pretil inflacijo. Pozitivno ocenjujejo t* hitrejše obračanje obratnih ■sktev in smoirnejše gospodarje-cnarjem. Investicijska dejav-*at se oživlja, žal pa je še vedno razdrobljena in premalo Wzno usmerjena. V večini prime za odpravljanje ozkih grl v Hevodnji.
'/Apodarske organizacije v občini »letos v devetih mesecih ustvarile otkov več celotnega prihodka v enakem času. Ob upošte-»jurasti cen v občini so izračunato jecelotni prihodek letos realno tbza odstotek slabši kot lani. Pri-ttk na domačem trgu so znašali •'odstotka celotnega prihodka in povečali za 62 odstotkov, pri-na   tujem    trgu pomenijo Ji odstotka celotnega prihodka in *tetosvečji za 72 odstotkov, interni v okviru OZD znašajo 18,3 ''-oletos večji za 40 odstotkov, pri-'<■< od skupnega prihodka na do-*Wn in tujem trgu znašajo 7,5 od-tain so manjši za 13 odstotkov *>rihodki ustvarjeni s prodajo blu-»išajo 22,4 odstotka celotnega fftodka in so večji za 4 odstotke, •^prihodki predstavljajo 5,4 od-, *tacelotnega prihodka. ,Stroški so nominalno  porasli za "•atotkov. Vzrok   za   nižjo rast •sikov je treba iskati predvsem v ni minimalni amortizaciji, ki uvlja niti enostavne repro-Će se hkrati upošteva še ve večje stroške za energijo in po proizvodnje za 2.8 odstotka,' so se stroški na enoto propada zmanjšali.
m je  dohodek   povečal za kar pomeni, da je bil ^kvvanju 56 odstotne inflacije Wm,. lani  v devetih mesecih.
'ELOVNEM MESTU
Strokovna nega na domu
Kranj - Deset let dela v ur-fcrtni ambulanti je dovolj dolga **a,dasi medicinska sestra lahki nabere obilo koristnih izku-hj m tudi samostojnega dela.
> o dnevno uporablja pri svo-/Mdelu strokovne nege bolnika udarnu medicinska sestra Bran a Kozina -Zorman iz kranjskega ffcavstvenega domu. Zadnjih pet ftfta sicer v okviru patronažne dve medicinski sestri ali strokovno nego na do M /.daj pa je kolegica prevzela •Kgadela. Vendar pa zaradi teplo področje v kranjski občini s* bo okrnjeno.
•Vedno je na spisku okoli <ov, za katere od zdravni-ildobimo napotilo, da potrebuje-Ijtftkovno nego: največkrat gre %u previjanje, dajanje injekcij ■ h'o nego. Sama bi zdaj te/ faZmogla to število, saj .ie neka
" pomoč medicinsko sestre Jfl!/ebna vsak dan. drugim na Ji dni ali enkrat na teden. Zato 0i del strokovne nege prevzele Wi patronažne sestre, vsaka na -'; terenu, kar pa gre verjet tudi na škodo preventivnega Hrama patronažnega dela.«
Kljub dolgoletnim izkušnjam I K ,/.nova pravi, da je to delo da se še vedno lahko pri ijem naučiš kaj novega. Njena itljgi je tudi priprava svojcev za /Vrbo težjega bolnika predvsem bigiene. Običajno je dovolj.
enkral pokaže na primer kopa ' <■ v-pokrctnegu bolnika, so pa wedaljudje, ki ne morejo ali no-ffjjj) r.uditi take sicer enostavne Mge svojcu. Seveda so primeri, i.,' .vgu izredno težavna, ven 4w pa je včasih še najteže pretok družine. Ki znova pepne težkega bolnika medse a9 odpustu i/, bolnišnico. .VI ar si ''/,-.'■ težko sprijazni z mislijo, il bo treba živeti naprej tudistu-- ali drugačno boleznijo, naloga
Najbolj je porastel delež dohodka, ki so ga plačali za obresti. Zanje je šlo 12,0 odstotka dohodka, kar je 106 odstotkov več kot lani v enakem času. Za pospešeno amportizacijo pa so letos namenili 2 odstotka dohodka, kar pomeni da so vstoto v ta namen skoraj podvojili.
Čisti dohodek je porastel za 53 odstotkov, kar kaže na povečanje obveznosti organizacij združenega dela iz dohodka. Pomeni, da je zahteva po razbremenitvi gospodarstva ostala le priporočilo. Za osebne dohodke so letos delovne organizacije namenile 39 odstotkov čistega dohodka, lani pa še 42,3 odstotka. To lahko tudi pomeni, da se še vedno najbolj varčuje prav pri osebnih dohodkih, ki so bili letos sicer nominalno višji za 40 odstotkov, vendar pa realno nižji za približno 10 odstotkov. Za razširitev materialne osnove dela so namenili 10,1 odstotka čistega dohodka, lani 15,2 odstotka. Nominalno so sredstva v ta namen porasla za 09 odstotkov. Davki iz. osebnega do
hodka delavcev so se v primerjavi z lani zmanjšali za 38 odstotkov, prispevki iz osebnih dohodkov pa povečali za 42 odstotkov.
Takšne rezultate je škofjeloško gospodarstvo doseglo z 1,4 odstotka več zaposlenimi, kar ob 2,8 odstotnem povečanju proizvodnje pomeni, da se je povečala produktivnost. Akumulacija v ozdih je porasla za 81 odstotkov, kar je vsekakor dober rezultat, ki pa ga poslabšuje skromnejša rast sredstev za reprodukcijo. Neskladje med rastjo akumulacije in sredstev za reprodukcijo nastaja predvsem zaradi izredno nizke rasti obvezne amortizacije, ki je že izgubila svoj namen
Izgubo imajo po devetih mesecih le v reteški Iskri. Od polletja se je povečala od 105 milijonov din na 244 milijonov dinarjev. Izguba še vedno narašča in brez. temeljite finančne sanacije tej tovarni ni pomoči.
Zaskrbljujoč je tudi podatek, da imajo delovne organizacije vse večji del obratnih sredstev vezanih v zalogah. Zaloge nedovršene proizvodnje so večje za 94 odstotkov, zaloge blaga za 78 in zaloge gotovih izdelkov kar za 117 izdelkov. To vsekakor pomeni, da bo treba več pozornosti nameniti prodaji in cenam, j |$(),-,ta-
Pred razpravo o osnutku resolucije
Delegate oborožiti s predlogi in informacijami
V ponedeljek, 26. in v torek. 27. novembra bodo zbori skupščine socialistične republike Slovenije med dokumenti, ki vplivajo na gospodarjenje v letu 1985, obravnavali osnutek resolucije o politiki uresniceva nja družbenega plana Sloveniji' v le tu 1985. Resolucija je osrednji dokument, kfobravnava cilje družbenega in gospodarskega razvoja. Med ključnimi cilji v naslednjem letu so:
• Nadaljnje večanje kakovostnega konvertibilnega izvoza in deviz nega priliva, ki bo pogoj in spodbujevalec povečanja proizvodnje in temeljno merilo za prostruktuiran je gospodarstva.
• Nadaljnje večanje obsega in kakovosti proizvodnji1, njeno prilagajanje zaostrenim tržnim razmeram, boljše izkoriščanje naravnih danosti in razpoložljivih zmogljivosti.
Branka Kozina-Zorman
sestre pri tem pa je tudi prikazati Situacijo manj tragično, kol (>a jo svojci in bolnik običajno tulijo.
Kranjsko območje Je /elo i.«a/ pTosliurijc .»o. s..., iui •••čvoru sega tudi na Jezersko.
»Če bi nas bilo več. bi Seveda lahko opravile poleg kurativnega dela, če strokovni negi lahko tako rečemo, tudi več socialnega.' meni Kozinova, ki si s kolegicami i/ patronažne službe deli delo / nor mativom okoli 4000- prebivalcev na eno patronažno sestro, kar je skoraj še enkrat več od republi škega normativa. Zal za večje šte vilo patronaž.nih sester v zdrav stvu ni denarja, zato se /daj do gaja, da obiskujemo v pretežni večini "le nujne primere.
Prav /uradi tega, ker je dela \ e-liko. strokovne nege pa v nujnih primerih večkrat ni mogoče opra vljati vsak dan. je treba nekatere bolnike tudi napotiti v domove /a starejše občane, kjer imajo oddej
ke za nepokretne. Strokovna ne ga na domu pa se dopolnjuje tudi s takoimenovano laično 00140 n'.< domu. ki jo v Kranju /o imajo v nekaterih krajevnih skupnostih, organizacijsko pa jo Je v jeseni prevzel RdeČi križ. Vendar pa je tudi tli problem, kje dobiti negovalke, tako rla 50 včasih starejši invalidi, bolniki 111 njihovi svojci v sila težkem.položaju.    1. M.
• Uvajanje večizirieriskega dela povsod tam, kjer je ekonomsko in tehnično mogoče in smotrno. Spodbujanje delavcev k manjši porabi surovin, energije in repromaterialu ter izboljšanje organizacije in tehnologije dela.
• Pospešeno uvajanje sodobnih tehnologij in proizvodnje z večjim uveljavljanjem domačega znanja, ustvarjalnosti in inovacijske sposobnosti.
• Prilagajanje vseh oblik porabe razpoložljivemu dohodku, pri čemer bomo kljub zmanjšanim materialnim možnostim vladali več, /lasti v tiste raziskovalne in izobraževalne programe, ki bodo neposredno pripomogli k prestruktuiranju gospodarstva, družbene dejavnosti in uprave.
Ob smotrnem izkoriščanju vseh razpoložljivih resursov bi po nuved-bab planerjev resolucije prihodnje leto povečali proizvodnjo za 3,5 odstotka, ekonomičnost /a 1,5 odstot ka. kar bi dalo 7 odstotno povečanje družbenega proizvoda. Verjetno, je to zelo optimističen program, ki pa poceni republiškega i/vršnega sveta in gospodarstvenikov sloni na realnih možnostih, če bodo ustvarjeni nekateri pogoji gospodarjenja in če bo znotraj delovnih organizacij pri šlo do boljše organiziranosti in motivacij za boljše delo. Prav gotovo bo treba več narediti za nagrajevanje po delu. predvsem za boljše nagraje vanje učinkovitega in' kreativnega dela. Drugi pogoj je oskrbljenost z repromutorialom. Odpraviti je treba o/.ka grla v proizvodnji m nadomestiti zastarelo Opremo. Zato je treba podpreti pobudo, da bi delovne orga-
ni zaci je lahko 1/ svojega deleža de-v 1/. po bv oji presoji uvažala nujno potrebno opremo s tem. da bodo hkrati zagotovile tudi potreben ropromate-rial za proizvodnjo. Ta predlog je boljši, kot dosedanje zavzemanje /a 1<» odstotno razpolagalno pravico /a nakup Opreme. Prav tako mora de lovnim organizacijam ostati vsaj enaka razpolagalna prav ii a / (lev iza mi. ki jih dobijo z izv o/om.' kompen zaciiami, kooperacijami in drugima posli v tujino
Ob le tako povečanj ekonomično sti in rasti proizvodnje let -družbenega proizvoda lahko pričakujemo enake realne osebne dohodke kot le tov prav tako bi splošna in skupna poraba ostali naenaki ravni. Vendar bo tudi pri družbenih dejavnostih potrebno selekcionirati programe in nekatere programe izpostaviti kol osnovo za nadaljnji razvoj. Zlasti to velja za področje izobraževanja, kjer 00 treba začeti raznusjjuti .1 hitroj sem uvajanju modernejših progra mov, kot je na primer računalništvo Ud.
1/ v.egaUega sledi, da domača -potrošnja ne bo osnova za nadaljnjo rast in razvoj, tenove je izvoz tisti, ki daje možnost večje proizvodnje. Seveda pa ne gre za izvoz za vsako tono. lemvec za večji devizni- priliv. ki temelji ludi na medsebojnem so delovanju <imvei je predelave osnov nega materiala.
Da bi bila resolucija čimbolj ieal na in obvezujoča, naj v vseh okoljih oborožijo delegate s konkretnimi predlogi in inlormai ijami in tako po magajo, da bo sprejet taksen razvojni dokument, ki ga bomo mogli in hoteli uresmci! i Štefan Nemce
Kranj — Sredi tega tedna so v Prešernovi ulici odprli prenovljeno trgovino Peko. V sodolmeje urejeni trgovini je na novo urejen predizbor čevljev, to je razstava čevljev, ki so na zalogi v. skladišču trgovine. Preureditev, narejena po zamisli inž. Premrova in Pekovega biroja, je podaljšala tudi trgovski prostor, bolj funkcionalno pa jc :daj urejeno tudi skladišče. Obnova trgovine je veljala okoli 2,5 milijona din. —     M. — Foto: F. Perdan
Devetmesečni rezultati gospodarjenja
Premiki na bolje
Radovljiško gospodarstvo kaže svojo trdoživost in prilagodljivost — Industrijska proizvodnja večja za dobrih 5 odstotkov, produktivnost za 4 odstotke, investicijska vlaganja so višja za 62 odstotkov — Na področju kmetijstva rezultati niso spodbudni — Dobro prodajajo na tuje, saj vse kaže, da bodo letos konvertibilni izvoz povečali za 17 odstotkov
Radovljica — Ponekod na Gorenjskem se ubadajo z. resnimi gospodarskimi težavami, v radovljiški občini pa so z. rezultati gospodarjenja v devetih mesecih letošnjega leta lahko zadovoljni. Zadovoljni, ker v zaostrenih gospodarskih razmerah radovljiško gospodarstvo kaže svojo prilagodljivost in trdoživost. Raste industrijska proizvodnja, izvoz, odlični so rezultati turističnega gospodarstva, večja je učinkovitost razpoložljivih sredstev, narašča akumula-tivnost. Resolucijske usmeritve bodo kol v se kaže uresničene.
Industrijska proizvodnja je v devetih mesecih letošnjega leta pora sla /a .r>.l odstotka, kar- kaže na dobro (lomače in tuje povpraševanje po izdelkih radovljiške industrije. Največjo, kar 28,4 odstotno rast beleži strojna industrija, z 20,3 odstotki rasti ji sledi proizvodnja električnih strojev in aparatov. Izrazitejše je upadanje le pri pridobivanju jezerske krede in pri predelavi kamna, gramoza in peska. Če v zadnjih dveh mesecih ne bo večjih težav, bodo presegli resolucijsko začrtano rast industrijske proizvodnje.
Razveseljiva je ugotovitev, da je v industriji produktivnost porasla za 4 odstotke. Po večletnem upadanju investicijske dejavnosti se je letos
izboljšala, vlaganja so znašala dobro milijardo dinarjev in bila tako za 02 odstotkov večja kot lani v tem času. V družbenem proizvodu imajo tako 12,1 odstotni delež in vsaj približali se bodo torej 15 odstotkom, kar so si zadali kot cilj. ■
Malce manj uspeha so imeli na področju kmetijstva, zlasti so dosežki slabši pri poljščinah in mesu. Manjši pridelek osnovne krme in krompirja je posledica deževnega vremena in tri tedenske kasnitve vegetacije. V živinoreji je prireja mesa manjša zaradi hitre rasti cen koruze in krmil.
Izvoz radovljiškega gospodarstva je v devetih mesecih znašal 4 milijarde dinarjev in je bil za 16,7 odstotkov večji kot lani v tem času. S tem je le 9,9 odstotkov pod letnim izvoznim načrtom. V skupnimi izvozu ima kai 84,8 odstotni delež konvertibilni izvoz.
Turistično gospodarstvo ima za sabo uspešno sezono, ki jo je letos dočakalo bolje pripravljeno. V devetih mesecih je imelo 566 tisoč nočitev, kar je 20,5 odstotkov več kot lani. Obisk domačih gostov je bil za 14,2 odstotka manjši, čemur botruje upadanje življenjskega standarda, toliko večji pa je bil obisk tujih gostov
M. Volčjak
Novosti, ki bodo razveselile smučarje
V Alpini so razvili novo tekaško vez, ki skupaj s čevljem omogoča boljšo vodljivost smuči — Razvijajo tudi nove panterje z vstopom od zadaj
bo ni
V /.uovski Alpini letos predstavljalo lujemu in domačemu trgu novost, kj bo razveselila ljubitelje smučarskega tčka. I/delali so nov smučarski čevelj skupaj z vezjo, ki jo je močna 1 nest it i na katerikoli tip tekaške smučke.'I.etos so izdelali 25.000 parov čevljev /. vezmi, ki jih bodo v (•kivnom prodali na tujih trgih, ne kai pO jih bo v teh dneh mogoče do biti tudi doma. Pričakujejo, da se b( novost obnesla, posebno zato. kei dražji! od klasičnih tekaških čevljev m vc/i. Novi izdelek so razvili v Alpini in je tudi patentiran.
NoVO vez skupaj s čevljem so poimenovali »control sistem". Na smučki je pritrjena vzdolžna plošči ca z zapiralotf) na kovinsko vzmet, na podplatu čevlja pa je utor. v katerega se prilega ploščica. To omogoča boljši stik čevlja s smučko in s tem lažje vodenje smuči, zlasti pa stransko vodljivost, kar- je j^osebno pomembno pri smučanju navzdol m zavijanju. Odpenjanje in zapenjanje je zelo enostavno. Voz. je narejena tako, da jo lahko Uporabljajo predvsem ickieativci in tisti, ki ne želijo teci po utrjenih progah, temveč imalo radi razgiban teren in turno smuko.
Novo ve, so preizkusili lansko /i rno in jo /.elo jjobvalno oiemli Trdi jo tudi da |c njiho. tekaški • ov olj, ki sodi k nov 1 vezi, trehutrio eden naj-boij kvalitetnih na svetovnem tržiš-
ču. Čevelj je visok, nepremočljiv, mehak in lahek.
Tudi za prihodnja leta računajo predvsem na prodajo na tujih trgih, zlasti v Ameriki, kjer je vsak tretji prodan tekaški ievelj narejen v Alpini. Doma prodajo le okoli 30.000 parov tekaških čevljev.
S tem razvoja tekaškega čevlja in vozi niso zaključili. Tako naj bi novi vezi dodali še posebno varnostno ve/, ki se bo podobno kot pri alpskem smučanju ob padcu odprla. Razvijajo tudi tekaški čevelj, ki bi ga i/delali po povsem novi tehnologij^
Enako pozornost posvečajo tudi razvoju alpskega smučarskega čevlja. V proizvodnji pancerjev je prišlo v zadnjih dveh letih do revolucionarnega preobrata. Nekdanji izdelovalec smučarskih vezi Solomon se je uveljavil z. novim smučarskim čevljem, v katerega se vstopa od zadaj. Ker je čevelj lažji za obuvanje in tudi lažji od klasičnih, so se zanj hitro ogreli rekroativei.
Alpina je takoj reagirala na novost in /e lani so izdelali prvi čevelj z vstopom od zadaj, ki sp ga letos še izboljšali. To je trenutno najboljši čevelj za rekroativec na našem trgu, vendar je precej drag. Zato razvijajo nove, cenejše modele, za katere računajo, da jih bo drugo leto že dovolj v trgov mah. Novi modeli bodo tudi v Umih barvah in lahki.
L. Bogataj
G LAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE   ZANIMIVOSTI GOSPODARSTVO
PETEK. 23. NOVEMBRA M
20-letnica Obrtnega podjetja Tržič
Konkurenca je huda
Janez Kern:
.Sredi Kranjske gore stoji sedem kioskov, ki so jih postavili zasebniki, in s svojo podobo hudo motijo — Foto: F. Perdan
Kioski so prrva skrpucala
O sedmih kioskih, ki stojijo sredi Kranjske gore, razpravljali tudi člani izvršnega sveta skupščine občine Jesenice
Kranjska gora — Kioski, ki stojijo sredi Kranjske gore in ki naj bi popestrili drobno ponudbo našega najbolj znanega smučarskega središča, šo bili dokončno »obsojeni« tudi na seji izvršnega sveta skupščine občine Jesenice.
Sedem kioskov na najbolj vidnem in poslovno najbolj zanimivem kraju Kranjske gore so postavili zasebniki. Krajevna skupnost je naročila ureditveni načrt za ta predel, izdelali so ga pri Biroju za urbanizem in stanovanjsko poslovanje na Jesenicah. Potem so prostor oddajali z nujemni-škimi pogodbami, zasebniki pa so gradili, čeprav po zakonu o gradnji objektov z najemno pogodbo ne smeš graditi. Najemnino pobira krajevna skupnost, ki tudi gospodari s tem prostorom.
Kioski sredi Kranjske gore so prava skrpucala, kajti sleherni je gradil, kakor se mu je zdelo. Obiskovalci se
pravzaprav ne morejo dovolj načuditi, kako je mogoče, da inšpekcije ali kdorkoli že lahko prenese pogled na te oblikovne zmazke. Sploh se ne ve, kaj naj bi predstavljali: park, tržnico ali kaj drugega. Tu se neustrezno prodaja zelenjava, kar naj bi kupovali predvsem turisti, drobni in večji spominki ter galanterijski izdelki, vse, kar naj bi kupovali turisti. Eden izmed najemnikov si je v kiosku uredil celo začasno bivališče. Nedvomno so imeli pri krajevni skupnosti Kranjska gora dober namen, ki pa se je žal popolnoma izjalovil. Veliko bolje bi bilo prostor kar pustiti prazen in ga ne tako iznakaziti.
Komite za urejanje prostora in varstvo okolja čaka torej silno nehvaležna naloga, da kakorkoli že ustrezno reši kranjskogorski problem, ki moti tako poslovno kot obli kovno.
D. Sedej
sinjo ni elektromaterial za Iskro. U*peSno sodelujemo s špeditorskimi službami, uvozniki in izvozniki Gorenjske, jih obveščamo o vsebini navodil in drugih spremembah predpisov v carinskem postopku in večkrat na leto organiziramo delovne sestanke.
Delavci si nenehno prizadevajo, da pri delu ni zastojev, kur je mogoče le z dobro organizacijo in vestnim ter odgovornim delom,« pravi Veko
slav Mule j.
Ob 40-letnici carinske službe v Ju goslaviji so praznovali tudi v carinski izpostavi v Kranju ter sv pogOVO rili o svojem delu in težavah, ki spremljajo njihov poklic.
»Včasih družba neupravičeno negoduje nad carinsko službo in načini postopkov,« pravi šef izpostavi'. »Zdi se, kot da bi carinska služba predpisovala pravila in zakone. Premalo se ve, da je carinska služba le izvrševalec zakonov in določil in da si sleherni dober carinik prizadeva.
Kvalitetno delo kranjskih carinikov
iSs^l^Lnir^ i .KranJ.U °PraV,Ja °Sr0™° de,° * štiri« ~ Sot,e,0vanje z S^njskiini delovnimi organi-
Kranj - V Carinarnico Ljubljana sodi sedem carinskih izpostav. Med temi je na prvem mestu po obsegu opravljenega dela izpostav a Kranj, ki so jo pred osemnajstimi leti ustanovili na pobudo gorenjskih delovnih organizacij.
Carinska izpostava Kranj mesečno ocarini 1.500 ton blaga, stalna zaloga pa je 1.200 ton. Blago pregledujejo in carinijo v carinskem skladišču in carinski shrambi, na kamionskom parkirišču, na železniški postaji v Kranju in vagonske pošiljke za izvoz tudi v Škoiji Loki. V izpostavi opravlja ogromno delo le 14 delavcev, po obsegu pa bi jo lahko primerjali z izpostavo, kjer je zaposlenih vsaj 40 delavcev.
»Lani smo carinili 40.600 ton blaga iz uvoza v vrednosti več kol 7 milijard dinarjev in 31.000 ton izvoznega blaga v vrednosti 10 milijard dinarjev. Delavci so obdelali 12.000 uvoznih deklaracij in 1700 uvoznih deklaracij za začasni uvoz ter 9.500 izvoznih deklaracij in 253 izvoznih deklaracij za začasni izvoz,« pravi šef carinske izpostave Kranj Vekoslav Mulej, ki je v tej službi že 37 let.
»V zadnjem času ugotavljamo, da se deloma spreminja struktura dela, saj se zmanjšuje redni uvoz, povečuje pa začasni uvoz blaga. Obsega predvsem blago za čevljarsko indu-
Kip Jožeta Zupana-Ježka
Koroška Bela — V sredo. "21. novembra, so v večnamenskem prostoru osnovne šole Karavanških kurirjev NOB na Koroški Beli slovesno odkrili doprsni kip Jožeta Zupana-Ježka
Jože Zupan-Ježek je bil sekretar SKOJ-a in letos mineva 40 lej >d nje gove hrabre smrti v .lav iškem Rovtu. Po njem nosi ime tudi pionirski odred osnovne šole na Koroški Beli.
Doprsni kip je izdelal akademski kipar Jaka Torkar z Jesenic, kraje vna skupnost, mladinski aktu Ja vorniški Rov t in pionirski odred Jo žeta Zupana-Ježka pa pripravljajo pogovor ob 40-letnici smrti sekretai ja SKOJ-a. Na pogovor so vabljeni udeleženci NOB na tem območju, pripravili pa ga bodo danes, v petek, 23. novembra, ob |g. uri v gasilskem domu v Javorniških Rcvtih.     v g
\ekoslur \hiicj. \, / citrinskv i:postave Kranj
da hi bilo cimmanj zastojev in negodovanja. Kritike ne letijo na pravi naslov in zato Indijo.
V naši carinski izpostavi nas jc za takšen obseg dela premalo zaposlenih. Smo na prvem mestu po obsegu opravljenega dela na enega zaposle nega. Kljub vsemu nam uspe. da se delo opravi v rednem delovnem času, saj smo mnenja, da cezurno delo predstavlja le obremenitev in stro-
skt'" D. Sede:
Skromen je bil začetek Obrtnega podjetja Tržič. Nastalo je leta 1064 iz stanovanjskega servisa, ki je svoj čas spadal pod tržaško predilnico. Prostore so imeli v predilniškem parku — staro skladišče za delavnico in barako za upravo. Prvotno je bilo mišljeno, da bodo vodili več dejavnosti, a prav zaradi pomanjkanja prostora so ostali le pri mizarstvu, slikoplesku? stvu in polaganju vseh vrst talnih oblog Na začetku je bilo zaposlenih 28 delavcev, danes pa jih je s štipendisti vred kar okrog 60. Najmočnejša sta mizarski in pleskarski oddelek, kjer dela po 20 do 25 delavcev, polagalci podov po so največ krat za to delo usposobljeni pleskarji. Majhni so in morajo kombinirati delo. Težko je čez zimo 25 pleskarjem preskrbeti delo, razmišlja direktor Janez Kern, ki zdaj že tretje leto uspešno vodi to majhno tržiško delovno organizacijo, ki pa nima tudi majhnih problemov. Kar precejšnji so v današnjih razmerah, ko gradbena podjetja vse manj gradijo in je zato manj naročil tudi zanje. Po drugi strani jim pa udarjajo v hrbet »fušarji«, ki jih posebno med pleskarji v Tržiču kar mrgoli, nič manj pa zasebni obrtniki.
»Včasih se čutimo naravnost ogroženega,« pravi direktor Janez Kern. »Pri licitacijah sodelujejo tudi zasebni obrtniki in danes delovne organizacije pri izboru izdelovalca ne gledajo več ali je to družbeni ali zasebni sektor, in tako moraš konkurirati privatniku, če hočeš dobiti požel. Danes so že šole, vrtci, ki so bili zgrajeni s samoprispevki prešli v zasebno vzdrževanje. Mi niti do licitacije in ponudbe ne pridemo več. Pokličejo nas le za kakšna mizarska dela, ki jih noben drug noče opraviti. To ni prav. In tudi ni prav, da je pri nas lahko že vsak zasebni obrtnik, tudi z nepopolno izobrazbo. Potem pa takle »mojster« vzame še učenca v uk; saj ga ne more naučiti drugega, kot narediti iz njega še enega slabega delavca. Vprašljive so tudi kalkulatiie, ki jib tak nestrokovnjak izstavlja. Za malenkost ceneje ponudi delo kot družbeni sektor, pa vsak misli, da je ogromno pridobil Ne pomisli pa na kvaliteto dela in mali i ial m vse ostalo. Pri nas na-ročnik plača le čiste kvadratne metre, po ceni. kot smo jo postavili v predra čunu. Delo je nadzorovano, za svoje delo dajemo garancijo »Fušarji« pa znajo le dobro računati Pri njegovem delu material največkrat nabavlja naročnik sam, zalo ga navadno kupi preveč in po končanem delu je to zanj le velik m nepovrnjen strošek. Če bi preračunal vse stroške, bi na koncu le spoznal, da l>i bito ceneje, če bi to naredila za tO usposobljena delovna organizacija.
Naše inšpekcijske službe se<premulo ukvarjajo s susmarji. Slednji vodijo pravo protipropagando proti družbene mu sektorju. Enkrat bi se moral podre ti ta mit o poceni šušmarjih in dragih družbenih delovnih organizacijah."
V teh dvajsetih letih so kar precej prigospodarili. Zgradili so novo mizarsko delavnico in nove poslovne prostore, uredili novo pleskarsko delavnico z brizgalno kabino. Stare pisarniške prostore so predelali v skladišča in garderobe. Računajo pa tudi, da bi v bližnji prihodnosti na mestu, kjer je zdaj stara Pretnarjeva hiša, postavili novo stavbo za mizarsko delavnico in skladišče. Sedanja delavnica je premajhna, ni prostora za nove stroje. Že na teh se delavci komajda zvrste. Dostikrat se zgodi, da kakšen od delavcev pride sam od sebe prav zaradi prezasedenosti strojev med šihtom, popoldne delati na stroje. Tudi vozni park bodo obnovili.
Mizarji Obrtnega podjetja Tržič izdelujejo predvsem stavbno pohištvo. Tudi za individualne naročnike. Pravkar pa poskušajo, da bi izdelovali kakšno leseno galanterijo za Dom in izvoz. Pripravili so majhne lične večnamenske stenske omarice, ki so jih ponudili francoskemu tržišču. Če bodo uspeli prodreti za primerno ceno, bodo tudi izvažali. Sicer pa se bodo držali domačih naročnikov.
Zadnja leta, ko je zaradi zmanjšanja novogradenj v Tržiču manj naročil, se odpirajo tudi na radovljiško in kranjsko območje. Tako so prevzeli vzdrževanje psihiatrične bolnice v Begunjah in delno tudi bolnice Golnik. Petnajst let pa že opremljajo in obnavljajo Pekove poslovalnice po vsej Jugoslaviji. Prav te dni zaključujejo eno največjih naročil, odkar obstajajo: opremo kar dveh tržaških stanovanjskih blokov hkrati.
lAiio bodo pozitivno zaključili. Ob de-vetmesecnem obračunu se je pokazalo
Janez   Kern,   direktor Obrtatfi
podjetja Tržič: -Fnkrat bi že momft podreti mit o poceni šušmarjih « dragih družbenih delovnih organizacijah.« — Foto: D. Dolenc
35-odstotno preseganje plana. Skup« bodo naredili okrog 650 milijonov premeta, za naprej pa imajo tudi žezaJR milijonov sklenjenih poslov. Radi pa bi pridobili čim več individualnih narot-nikov iz Tržiča in bližnje okolice rto mišljajo pa tudi, kako bi s keopgraft skimi deli prodrli na bližnji avstrijto trg, kjer bi s kvaliteto in konkurwr» mi cenami zagotovo imeli dovolj dtk
Akcijo za boljši izkoristek delovw|l časa in materialov vodijo prav id#i Povsod je še vsaj za 25 odstotkov zerv, je prepričan direktor. Tudi driiv ci sami se vse bolj zavedajo, da je a eden velikih virov izboljšanja osebek dohodkov.
Drugi teden, pred praznikom bode delavci Obrtnega podjetja Tržič prenovah svojo 20-letnico. Tisti, k: ■ h 1 od vsega začetka, bodo dobili posebni priznanja. D Dole*
Urejanje razmer v radovljiškem Kij učavničarstvu
Majhni, a povzročajo velike skrbi
15-članski delovni kolektiv obrtne delovne organizacije Ključavničarstvo Radovljica bo moral ponovno razmisliti o priključitvi k delovni organizaciji Gorenje — V zadnjih mesecih sicer makt boTje delajo, toda njihova samostojna bodočnost ni rožnata
Radovljica — Posebna delovna komisija, ki jo je pred časom imenoval občinski izvršni svet, je ocenila, da bi bilo za radovljiško obrtno delovno organizacijo Ključavničarstvo najbolje. čY se priključi delovni organiza ciji Gorenje. Ob tem velja povedati, da takšna rešitev ni nova, saj so )(j tehtali že pred leti, ko je celo refe rendum o združitvi uspel, kasneje pa so se premislili. Ha/mere so v Ključavničarstvu /daj toliko slabše, da je
S
KMrsru
Skoraj vsako gospodinjstvo telefon
Pred dnevi so krajani Tupalič v krajevni skupnosti Preddvor dobili H<{ novih telefonskih priključkov — Jože Valjavec, predsednik gradbenega odbora: »Celotna akcija, v kateri smo sodelovali praktično vsi, je trajala deset mesecev . . .«
Tu palice pri Preddvoru — V kra
jevni skupnosti Preddvor ni naselja, kjer letos ne bi bila potekala kakšna delovna akcija. Tako so se krajani v naselju Tupaliče odločili, da bodo s skupno akcijo pridobili nove telefonske priključke. Akcija je bila pred dnev i svečano končana. Zgrajenih je bilo 06 novih telefonskih priključkov. Tako so Tupaliče danes redko naselji- pri nas, kjer ima skoraj vsako gospodinjstvo telefon. Od 05 gospodinjstev mul telefone namreč kar 81.
»Priprave so se začele na sestanku januarja letos, nam je zadovoljno pripovedoval predsednik gradbene f»a odbora /a izvedbo akcije Jože Valjavec iz Tupalič »Pokazala se je možnost in akcije smo se lotili skupaj s Hntcmuzani in Olševčani. \ si interesenti za telefon so bili za to, da čimveč naredimo s prostovoljnim delom. Tako smo v začetku maja začeli z izkopi in nato polaganjem kabla. Dela so potekala pod strokovnimi nasveti Vinka Plevela iz Preddvora.«
Ste imeli kaj težav?«
»63 krajanov je bilo vsak hip pripravljenih za delo. Tri četrtine del smo opravili dokaj lahko. Potem pa so se začele težave na terenu. Naleteli smo na skalnato območje. Dva dni smo delali vrtine, da smo potem lahko štiri dni minirali. Najteže pa je bilo. ko je bilo treba izpodbiti cesto. Imeli smo sicer tako imen \ ano raketo, vendar nam je usla in se izgubila tn metre globoko. Takrat smo delali noi in dan iu problem
Jože Vttljavec, predsednik gradbene ga odbora: »Xa trenutke je bilo zares težko, vendai smo trmasto v:trajali. Zato prav vsi :aslužijo pohvalo . . .«
uspešno resili. Nil trenutke je bilo zares težko. Zdaj smo zadovoljni in ponosni. Celotna akcija, v kateri smo sodelovali praktično vsi, je trajala deset mesecev. In prav gotovo je to zares velik uspeh.«
Krajani so za ureditev in pridobitev novih telefonskih priključkov opravili prek 2600 prostovoljnili do-lovnih ur. Ocenjujejo, da je njihovo prostovoljno delo vredno okrog 1.15 milijona dinarjev Kazen tega pa je vsak interesent za priključek prispe val prek 5.6 mili iona dinarjev.
A. Zalar
mi 23. NOVEMBRA 1984
KULTURA
5. STRAN
Nove knjige Prešernove družbe
Privlačna bera domačega branja
i redni knjižni zbirki je založba Prešernova družba letos izdala ^privlačnih knjig domaćih avtorjev - 11.000 izvodov naklade 0 do konca leta nedvomno pošlo, saj se je na zbirko naročilo jtk 10 tisoč bralcev — Pomoč Ljubljanske banke in slovenske ,.jlturne skupnosti pocenila knjige
Ljubljana — Prešernova družba je redni knjižni zbirki tako kot * enaintrideset- let, ob koncu leta awa izdala pet knjig in Prešernov za leto 1985. Letošnjo zbirko kidala v 11 tisočih izvodih, kar je ■%mkulturni prostor, vajen nakla-r/, 4 ali 5 tisoč knjig, veliko. Ker <s,ežezdaj na zbirko naročilo prek i//bralcev, se bojijo, da bo na--ajena naklada še pred koncem le-ipila Letos so knjige res zelo po % Vsa broširana zbirka stane le dinarjev. Knjige je pocenila letovi visoka naklada, pa tudi denar-žpomoč Ljubljanske banke in Kul-traeskupnosti Slovenije.
je torej poleg koledarja še f„ naslovov: delo Franca Šetinca Vek z več imeni, roman gorenj
(ULTURN/ KOLEDAR
LJUBLJANA — V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih Mftnikov Ljubljana, Komenske-M,razstavlja akademski slikar tojan Bratuš.
CRNICE — V razstavnem 0m Dolik na .Jesenicah Jz>o v Ms,23.novembra ob 18. uri ot-pttV skupinske razstave čla-**Dolika. Razstava je odprta v
-. dneva republike. KRANJ — V dvorani na Prim-|s»mn bo Prešernovo gledališče Kranja uprizorilo delo O. Fay-fcaua- Maček v žaklju in sicer: i novembra ob 19.30 za \Hpetek, v soboto, 24. novembra 1 red sobota,   v ponedeljek, p novembra ob 19.30 za red po-|;n v torek, 27. novembra 5» red torek.
lupina kranjskih kinoama-jftj bo v petek, 23. novembra /* 20.uri v prostorih Galerija $M Delavski dom — vhod 6, , svoje filme. Odprta bo razstava feosa Perneta. / .'gjaeriji Kavka v Kranju raz Wm svoja   dela    Mik-Neven Razstava   bo  odprta do ' ^mbra.
,^»FJA LOKA - V knjižnici "»Tavčarja v Skofji Loki bo v m 23. novembra Studentski «w V torek, 27. novembra ob pa bo Ura pravljic — Sne-
rgunje na gorenjskem
;,Movna organizacija Gorenj-bolnišnica TOZD   Psihi atri-ikbolnica Begunje bo priredila iMnj praznovanja 29. novem Macstavo izdelkov delovne teli in izdelkov ljubiteljskih Mirnosti   delavcev Gorenjske fetinice Razstava bo odprta od I.sovefnbra do vključno  2. de-a*ra,vsak dan od 9. do 17. ure jMtorih bolnice Begunje.
M0OVUICA — V Šivčevi hiši /iadovljici bo drevi ob 10. uri-
•/>-. razstave akademskega šlurja Albina Polajnarja. Raz-«wboodprta do 9. decembra,
VAKLO - V tradicionalnem ^mjkulture v Naklem, ki bo od ; I do 9.12. 1984 se bodo zvr-
( naslednje predstave v TVD Naklo: 24. novembra, ob / jri bo otvoritev Tedna kulture
pitavo Predstavitev športa v 0tm, ki bo odprta do 2. de-pra V nedeljo, 25. novembra /ii)15 bo lutkovna predstava P Severja — Vrtiljak. V to-KJB novembra, ob 18. uri bo mm ob Dnevu republike. V7 ^,,28. novembra, ob 18. uri bo Večerni koncert mešanega gfkega zbora Iskra iz Kranja vom Marka Studena. V W0, 1 decembra, ob 19. uri bo bfftt s plesom. Igrala bosta Pop design in Sekta 07. ■*«deljo.'.). decembra, ob 16. uri L premiera otroške predstave
«j»oe Makarovič Pekarna-Igrico je pripravila „,",:.f-i skupina KUD Dobrava
jSftHICE V torek, 27. no-^j>ra, ob 15. uri bo v dvorani /,,'<- sole Tone Ćufar Jesenice L/itevXXV. republiške razsta-'jionirske fotografije PIONIR-Af&TO 84.
^DOMIJK  -   V  Galeriji "
i^jpiku pri Radomljah bo v pe-&J3 novembra, ob 20. uri sre-
Stanislavo
je in razgovor s -Pudobsko.   Otvoritev raz-umetnico bo
Wr
m in razgovor
}■:. s poezijo in glasbo
ske pisateljice Polone Škrinjar Črni človek, izbor del Miška Kranjca za mladino pod naslovom Šola za čarovnike, nagradna knjiga je letos roman Dvorec bosanskega pisatelja Čamila Sijariča, dokumentarno delo pa ponatis Kardeljevih Spominov iz boja za priznanje in neodvisnost nove Jugoslavije.
Šetinčev Človek z več imeni je pričevanje o tistih usodno prizadetih ljudeh, ki so se med drugo svetovno vojno znašli v nemški uniformi, se borili na vzhodni fronti, prebili del vojne v ruskem ujetništvu in nazadnje na strani našega narodnoosvobodilnega boja na frontah od Srbije do Slovenije. Po vojni so nekdanji »švabski soldati« preživljali težke čase. Pripoved je navdihnil nekdanji nemški soldat iz Planine pod Golico, avtorjeva medvojna pot v internaciji pa se je tudi nemalokrat križala s pretresljivimi usodami naših ljudi v nemški uniformi.
Po Pavli se gorenjska pisateljica Polona Škrinjar tokrat predstavlja s Črnim človekom. To izvirno delo priča o kmetiškem dekletu, ki jo od zemlje odvrneta tovarna in mesto, ki sta vzrok njene kasnejše življenjske tragike. I/, življenjske praznine se iz'-trga, ko se znova vrne k zemlji. V času, ko je izšel roman Črni človek, se je pisateljica že spoprijela z novim, ki ga je naslovila Grenko brinje.
Kmalu pa bo izpod njenega peresa na voljo tudi zbirka novel.
Najlepše, najčarobnejše črtice, pravljice in spomine Miška Kranjca, ki govore o hrepenenju revnih po kruhu, lepoti in sreči, so izdali v knjigi Šola za čarovnike. Iz zbirke te proze je videti Kranjčevo rast, raz voj, pisateljsko dozorevanje, spoznanja odraščanja...
Za slovenske bralce bo nedvomno zanimiv roman Dvorec Čamila Sijariča, ki časovno sega v 19. stoletje, ko na Balkanu začenja propadati turštvo. Sijaričeva literatura osvetljuje kmečko muslimansko življenje Sandžaka, posebno vzhodnjaško ljudsko modrost, humor in zgodovino, kar je slovenskemu bralcu gotovo še v precejšnji meri neznano.
Kardeljeva druga spremenjena izdaja Spominov na boj za priznanje in neodvisnost nove Jugoslavije, je pričevanje o burnih povojnih dogodkih, ko se je mlada Jugoslavija borila za svojo samostojnostim obstoj v vzhodno in zahodnoevropskem prostoru. Odkar je knjiga prvikrat izšla, je doživela italijanski, angleški, kitajski in nemški prevod. K slednjemu je spremno besedo napisal Bruno Kreiskv, ki boj Jugoslavije za obstoj ocenjuje kot svojevrsten zgodovinski fenomen.
Prešernov koledar je letos boga tejši kot minula leta, saj ga krasi več barvnih reprodukcij domačih umetnikov Jakca, Mihelčiča, Šubica in drugih. Leto 1985. je namreč leto pomembnih obletnic, tudi 4(Metniea osvoboditve, zaradi česar je koledar tematsko in oblikovno bolj slavno stno obarvan. D. Z Žlebir
Lipovce v Donita - Kamniški akademski slikar Dušan Lipovec te dni razstavlja V medvodskjem Donita. Lipovec se je skoraj v celoti posvetil slikanju krajine, na 27. samostojni razstavi pa se predstavlja z okvare it, teinpcraini m kolonranimi risbami, -fr
Elementaren način izražanja
Za knjige zmanjkuje prostora
Ne denarja, pač pa prostora za knjige, zmanjkuje vsem oddelkom Osrednje knjižnice Kranj — Splošni oddelek z okoli 00.000 knjigami v prostorih Delavskega doma obišče okoli 50.000 obiskovalcev
Kranj — Ko se je nekako pred sedmimi leti splošni oddelek Osrednje knjižnice Kranj znašel v lepih in prenovljenih prostrih Delavskega doma, je kazalo, da bo problem knjižničnih prostorov za dolga leta rešen. Čeprav knjižna stojala v obiskovalcem pristopnem delu še niso tako tesno skupaj, kot v utesnjenem študijskem oddelku v Tavčarjevi ulici, pa se stiska s prostorom vendarle že kaže. V sedaj pregledni prostor sicer ni nemogočege stlačiti še dodatna stojala, vendar bi precej otežili pristop obiskovalcev do knjig. Skladiščni- prostor pa je napolnjen do zadnjega kotička, tako da je treba knjige že zlagati po tleh. Zato bi knjižnici prišel prav vsak dodaten meter prostora v Delavskem domu, seveda v soglasju z ostalimi uporabniki Doma.
Težava, kako najprimerneje razporediti fond okoli 60.000 knjig, se je stopnjevala postopno z leti, čeprav so sproti odpisovali stare, dotrajane knjige. Vendar se v Kranju neprestano povečuje število obiskovalcev knjižnice"— letno jih je že okoli 50.000. Na žalost se namreč načrti, da bi povečali število izposojevalnih mest, to velja predvsem za Planino, niso uresničili. Razen v Kranju so izposojevalnice še v Naklem, Preddvoru, Šenčurju in Stražišču, za izposojo skrbi tudi potujoča knjižnica. Tudi bibliobus ostaja verjetno še za naprej samo želja. Verjetno se bo ob stiski s prostorom treba odločati za hitrejše odpisovanje knjig, ki se ob dokaj   hitrem  obračanju  v rokah
bralcev — mesečno okoli 10.000 knjig s periodko vred — razumljivo hitro obrabijo.
Čeprav se knjižni fond dobesedno grmadi do stropa, ostaja že vsa leta odnos kulturne skupnosti Kranj nespremenjen, saj odmerja za nakup knjig vsako leto dovolj denarja. To je v razmerah, ko lahko vse manj ljudi kupuje knjige in si jih le izposojajo, več kot razveseljivo. Knjižnica takšnega tipa, kot je splošni oddelek, edina omogoča branje knjig. Kartoteka sicer ne daje vtisa, da po knjigah posega vse več ljudi, toda po količini knjig, ki si jih posamezen obiskovalec S člansko izkaznico izposodi, se da sklepati, da bere knjige nekajkrat več ljudi kot 4300, kolikor je članov. To so opazili tudi v drugih knjižnicah in zato uvedli nekakšno družinsko članarino. V Kranju pa lahko se vedno za 200 din letne članarine bere vsa družina in to vse novitete s knjižnega trga.
Če je sicer za nove knjige trenutno dovolj denarja, pa ga od lani ni več za druge knjižničarske dejavnosti, namenjene predvsem pridobiva nju novih bralcev in povečevanju za; nimanja zaknjigo nasploh. Denarna stiska je namreč zbrisala dolga leta vpeljana literarna srečanja tako v splošnem oddelku kot v pionirski knjižnici. Res škoda, da te dejavnosti, ki jo je v Kranju ohranjala le knjižnica, ni več — stik med bralci in literarnimi ustvarjalci bo poslej osiromašen in se bo ohranjal le preko knjig.
L. M.
Ali Gorenjska potrebuje revijo?
)
Ali Gorenjska potrebuje revijo, v zadnjem času zanima številne kulturnike in javne delavce na Gorenj skem. Tudi v tisku je bilo /e marsikaj povedanega o tem in zasledili smo troje osnovnih vprašanj.
Ali je na Gorenjskem zadosti kulturnikov in literatov, zgodovinarjev in drugih piscev, ki bi polnili strani nove revije? Ali ne zadostujejo osrednje slovenske literarne in stro kovne revije'.' Ali bi bilo moč zbrati dovolj sredstev in seveda bralcev?
Mislim, da na prvo vprašanje lahko odgovorimo pritrdilno, saj na Gorenjskem piscev ne manjka. Morda res niso vsi »v vrhu«, vendar bi revija mnogim dala možnost, da se uveljavijo. Tudi gradiva ne manjka, posebej kulturnozgodovinskega, zgodovinskega in literarnega. Revija bi lahko vsaj deloma nadomestila izdajanje raznih monogratij, zbornikov in drugih priložnostnih brošur. Mar si kje takšne izdaje danes ni prave spodbude, tudi dragi1 so.
V Sloveniji izhaja precej raznovrstnih revij, tudi povsem strokov nih. Toda, ali so res odprte piscem, ki želijo pisati o specifični, gorenjski
problematiki? V marsikateri zasledimo vedno ena in ista imena. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, koliko so osrednje revije razširjene med ljudmi.
In tretje. Čas res ni najbolj ugoden za izdajo nove revije. Le z združevanjem sredstev pri vseh gorenjskih kulturnih skupnostih bi ta problem lahko rešili. Seveda pa bi morali reviji dati prednost pred drugimi tovrstnimi pobudami. Vsi problemi se seveda ne sukajo le okoli denarja, izbrati bi morali izdajateljski svet, ki bi bil pripravljen žrtvovati veliko časa. To je seveda dandanes težko in tudi naročnikov v današnjih časih ne bo lahko dobiti. Kdo še zmore kupovati veliko revij pa še to in ono knjigo7
Verjetno ima se najbolj prav Jože Vari, ki je v Zelezarju napisal, naj bi začeli skromno, z obnovo Snovanj kot priloge Glasa. Dali naj bi jim si roko vsebinsko zasnovo m jih odprli predvsem mlajšim. Iz tega naj bi kasneje nastala nova revija, če bodo pisci m bralci pokazali dobro voljo.
B. Benedik
V galerijskih prostorih Mestne hiše v Kranju je že nekaj časa odprta razstava likovnih del otrok z možgansko okvaro. Razstavo so pripravili Zveza društev za cerebralno paralizo, Gorenjski muzej in Likovno društvo v Kranju. Razstavljena dela, ki so jih posredovali številni zavodi in šole za prizadeto mladino pri nas in na Hrvatskem, so bila prvikrat prikazana meseca septembra na Bledu v času mednarodnega simpozija o novih dognanjih o ocenjevanju zgodnjih možganskih okvar, njihovem odkrivanju in zdravljenju. Po zaslugi članov organizacijskega komiteja dr. Milivoja Veličkoviča in še poseDej dr. Tatjane Veličkovič je razstava, ki je bila na Bledu deležna posebne pozornosti udeležencev simpozija, obiskala tudi Kranj, kjer bo na ogled do 25. novembra.
Nerazpoznaven vrvež črt, amorfne gmote barv, spadajo med najzgodnejše pojave človekovega ali natančneje otrqkovega slikarskega udej-stvovanja. Kasneje začutimo v njegovi slikarski materiji prve znake bolj ali manj usklajenega oziroma ritmičnega gibanja. Počasi se iz vrveža črt ali barvnih lis izločijo prve, v začetku komaj razpoznavne, kro-£gu, prvokotniku ali kakšnemu drugemu geometričnemu liku podobne forme. Na podlagi opazovanj in izkušenj se pri otroku sčasoma pojavijo znaki bolj kompleksnega gledanja na objekte v njegovi okolici. Predvsem velja ta ugotovitev za podobo človeka. Mladi slikar ali risar zazna najprej njegove najbolj plastično izstopajoče sestavine. Tak-, se prvi poskusi upodabljanja navadno začno pri glavi, ki dobi v primerjavi z ostalimi deli telesa nesorazmerne raz
Obisk knjižničarjev iz Ptuja
Radovljica - 10. novembra je 14-članska .skupina knjižničarjev iz Ptuja obiskala Radovljico in se srečala ž radovljiškimi. Po ogledu in pogovoru v matični knjižnici v Radovljici so odšli še v Begunje, po Poti kulturne dediščine in v Čebelarski muzej v Radovljico. Povabili so radovljiške knjižničarje na obisk.
Večer s koroškimi Slovenci
Preddvor V soboto ob 19. uri bo v domu družbenopolitičnih organizacij v Preddvoru večer s koroškimi Slovenci, na katerem bodo v pesmi, besedi in sliki predstavili slovensko zamejstvo. Nastopili bodo recitator j i iz Preddvora in okolico, učenci osnovne šole Matija Valjavec ter gostje, člani mešanega pevskega zbora SPD Zarja iz Železne Kaple.
Obisk iz Trbovelj
Jesenice —- V soboto, 24. novembra, bodo gostovali v delavskem domu Albina in Julke Pibernik na Ja-vorniku člani mešanega pevskega zbora iz Trbovelj. S pevci in DPI) Svobodo iz Trbovelj sodeluje DPD Svoboda France Mencinger z Javor-nika že dolgih trideset let. Izmenjujejo gostovanja pevskih zborov in dramskih skupin.
Ob letošnjem jubilejnem srečanju, ki bo ob 19. uri, se bodo trboveljski pevci predstavili z jubilejnim programom in zapeli todi več tistih pesno, ki so jin pen na sreenju pivu tridesetimi leti.
D. S.
sežnosti. Glavi sledi trup, medtem ko noge in roke še dolgo zaznamujejo le enostavne črte. Vzporedno z umskim razvojem in z njim zveza nim vedno večjim zanimanjem za dogajanja v okolju se njegova pozornost obrača tudi k podrobnostim človeškega telesa. Vedno bolj postaja za otroka privlačen tudi prostorski ambient, v katerem se figura giblje, to je interjer ali krajina. Vendar se kompozicija otroške slike ne razvija v globino prostora, temveč v višino.
Na podoben način kot figura ali interjer nastaja tudi otrokova krajina: arhitekture dobivajo podobo pravo-kotnikov z izstopajočo barvo streh, trava ima obliko pokončnih črt, sonce se nam kaže kot velika okrogla rumena ploskev, drevesa imajo poudarjena debla, oblaki so beli na modrem nebu, vode plave, ceste bele itd. Medtem, ko so barve otrokove krajine bolj ali manj »objektivne«, so barve, ki jih otrok uporablja pri oblikovanju človeške figure na .splošno individualizirane. Do tu je oblikoval na sposobnost otroka oprta na lastne sile, oziroma na njegovo večjo ali manjšo sposobnost opazovanja vidnega sveta. Pravila perspektive oziroma oblikovanja prostora posreduje otroku šola ali likovno bolj osveščeno okolje.
V zgoraj naštetih mejah se odvijajo tudi likovna prizadevanja otrok s prizadetostjo, ki so prikazana na naši razstavi. Stopnja njihove likovne usposobljenosti ni odvisna od let, temveč od njihove umske in telesne razvitosti oziroma nerazvitosti ali prizadetosti. Vendar ta trditev velja le za formalno likovno znanje. Svoja čustva utegne otrok s prizadetostjo ■ /'ciziti na prav tak ali še bolj neposreden, bolj elementaren način kot neprizadet otrok, saj ga pri njegovimi izražanju običajno manj ovira privzgojena »notranja kontrola«. Slikarski svet teh otrok utegne biti prečudovita in iskrena izpoved njegovih stisk, veselja, ljubezni pa tudi zavračanju. V pomoč so jim simbolne prvine barv in oblik, ki se jih pri likovnem izražanju ti otroci "podzavestno poslužujejo. Naučiti se brati otrokovo likovno govorico, se pravi otroka pobliže spoznati in mu s tem lažje in hitreje pomagati.
Cene Avguštin
TO ZARJA JESENICE
Prodaja na smučarskem sejmu v Kranju
različne artikle iz
programa
YU SKJ POOLA.
Pomagajmo našim smučarjem!
6. STRAN
ZA DOM IN DRUŽINO ,z ŠOLSKIH KLOPI
PETEK, 23. NOVEMBRA 1
specimo kaj dobrega za praznik
Morda so premalokrat opomnimo listnatega testa, ki ga zamrznjenega vedno dobimo v /a mrzovalnikih trgovin. / njim hi
tro lahko pripravimo odlično sla
dice pa tudi mesne dobrote, kakršne \ am danes predstav ljamo.
Mesni zavitek s sirom
Potrebujemo 306 g globoko zamrznjenega listnatega testa, za nadev pa 1 veji ko čebulo. 2 paradižnika, po 2 rdeči in zeleni papriki. 2 /lici olja, :t.r)0 r sesekljane govedine, 2 žlici pekočega paradižnikovega kečupa, sol. črn poper, moko za posipanje in 125 g topljenega zeliščnega sira. /a namaz potrebujemo 1 rumenjak.
Globoko zamrznjeno listnato testo po navodilu odtajamo. Za nadev olupimo in na drobno ser sel jamo čebulo. 1'aradi/nike poparimo, olupimo, odre/emo jim sredino, operemo in razrežemo najprej na trakove in nato na kvadratke Olje segrejemo v ponvi. Zlatorumeno spruž.imo Sesekljano čebulo. Dodamo paradižnik in kosce paprike in du-šimo 10 minut. Vmes včasih premešamo. Pustimo stati 5 minul, da se ohladi.
Sesekljano gove'dino stresemo v skledo, dodamo dušeno zelenjavo, kečup, sol in poper, /mešamo z vilice ali s čistima rokama. POpopramo in solimo po okusu.
Odtajane kose listnatega testa položimo drugega na drugega in jih na pomokani deski ra/valja-mo 40 x 4fi cm na veliko. /. valjarjem skušajmo čim manj pritiskati na testo. Na razvaljuno testo enakomerno razporedimo
mesni nadev, tako da pustimo pri koncu testa .'tem širok rob. Na mesni nadev pride se na koščki* narezan sir Zavitek zvi-jetno. Zvijati /ae nemo t o/je strani testa. Ob konceh dobro stisnemo. Položimo ga na s hlad
no vodo oplaknjen pekač! Kume njake temeljito stepemo. Zavitek pomažemo in ga postavimo v že ogreto pečico na srednjo mrežo. Pečemo 40 minut pri 220 stopinjah
Ponudimo še vroče.
Pečeni mesni zvitki
Potrebujemo 300 g globoko za
mrznjenega listnatega testa, moko /a posipanji1. 200 g seso
kljane govedine, 90 g fine suhe klobase, 1 čebulo, rumenjak, pol stroka besna, so!, 1 /ravnano /li-co sladke paprike, 1 Žlico para dižnikovega pireja. 1 rumenjak
za premaz (za 3 osebi«)
Listnato testo po navodilu od tajamo, Na pomokani deski ga tenko ra/valjamo, razrežemo na kvadrate lOvlOcm. Sesekljano meso zmešamo s suho klobaso, olupi jenu in na drobno seseklja no čebulo, rumenjakom, strtim česnom, papriko in paradižnikovim pirejem. Po potrebi dosoli-mo. Na testo polagamo po žlico nadeva. Ob robovih namažemo s stepenim rumenjakom. Zvije-mo. Na koncih testo stisnemo. Iz ostankov testa s koleščkom izrežemo trakove in z njimi okrasimo zvitke. Pomažemo z. rumenjakom in pustimo za 10 minut na hladnem. Pekač splaknemo s hladno vodo. Nanj položimo mesne zvitke. Postavimo v že ogreto pečico in pečemo 20 minut pri 220 stopinjah (dobimo (i kosov)
Ponudimo vroče ali hladno.
OZIMNICA
Tradicionalni paketi
E-TA OZIMNICE
že v vseh živilskih trgovinah
Sobotno razpoloženje
Skozi okno me je prebudile jesensko sonce. Premišljevala sem. kako prijetno je poležavati v postelji, saj danes ni pouka. Na hitro vstanem in stečem v kopalnico, kjer se umijem in smuknem v trenerko.
Prižgem radio in,prepevam s pevcem in hkrati pospravljam stanovanje. Ko sem gotova, zadovoljna vzamem spisek Stvari, ki jih je treba nakupiti. Vzamem Se denar in košaro ter odhitim v trgovino. Kljub temu, da je /elo dolga vrsta, dobra volja kai- kipi iz mene. Komuj pridem domov, že pograbim vrečko in odidem v gozd po kostanj. Zadovoljna sem. ker lahko hodim po prijetno šumečem listju, in da me greje jesensko sonce. Naberem veliko kostanja. Doma ga skuham. Odločim se, da skuham kosilo in presenetim mamico, ki se bo utrujena vrnila z dela. Privežem si piedpasnik in Se lotim dela. Pozvoni pri vratih. Pred vrati začudena pogledam v poštarja, ki mi .je prinesel paket. »Še nekaj, kar bo prispevalo k mo.ji dobri volji« Vrnem se v kuhinjo in skuham kosilo. Nato v roke v/a mem pletenje a misli mi uhajajo drugam. Spomnim se počitnic in morja. Premišljujem, kaj bi kupila očku /.a rojstni dan, o sestrici, ki je zelo nagajiva . .
Iz premišljevanja me predrami mamicu, ki se je pravkar vrnila iz službe. Skupaj ugotoviva, da sva preživeli lep dan. pa čeprav delaven. K temu je pripomoglo obilica dobre volje, ki nama je ohranila dobro razpoloženje vse do večera.
Katja Razinger, 7. r.
OS heroja Bračiča, Tržič
Pila na
gospodinjski način
Potrebujemo 300 g globoko zamrznjenega listnatega testa, moko za posipanje, 250 g klobase pečenice, 4 dolge, tanke kisle kumarice (160 g). 4 rezine kuha ne sunke (200 g), 1 rumenjak, za okras pa šopek peteršilja in 2 paradižnika.
Globoko zamrznjeno listnato testo odtajamo po navodilu. Desko posujemo z moko. Kose testa položimo drug na drugega. Ha/valjamo     v pravokotnik
30x40 cm.
Pečenice razrežemo in dumo na sredo testa. Kumarice zavijemo v šunko in jih položimo na pečenice, Testo z vseh strani prepognemo čez nadev. Pri šivih stisnemo Premažemo 2 rumenjakom. Na /gornji strani i zre žemo nekaj manjših luknjic, da lahko uhaja para. Pekač splaknemo s hladno vodo. Nanj položimo pito. Postavimo v že ogreto pečico in pečemo ,r>0 minut pri 220 stopinjah. Ko pito vzamemo iz pečice, jo razrežemo na 4 cm
široke kose in položimo na se grete krožnike. Tu pito se okrasimo s peteršiljem in paradižnikovimi rezinami.
Kadar sem sam doma
Večkrat sem sam doma. Takrat ponavadi berem, delam nalogo ali se zunaj igram. Ko sem bil še manjši, sem šel večkrat na obisk k Matjažu. Pri njem sem vedno našel delo. Če nisva žagala drv, sva popravljala kolesa, pobirala krompir. Matja! je zato raje prihajal k meni, saj nama ni bilo treba delati.
Zopet sem bi! sam donu; Bilo mi je dolgčas. Na srečo je k meni prišel Matjaž. Začela sva sti kati po garaži. Čez nekaj časa sva odkrila star pokvarjen radio. Lotila sva se popravila. Vzela sva kladivo in klešče ter ga začela razbijati. Radio se ni vdal. Zato je Matjaž, ki je v temu delu bolj vešč, vzel klešče in začel trgati stene. Matjaž je na mreč doma že »popravil« telefon. Kmalu se je pred nama pokaza la vsebina radia. Polno temnih žičk se je prepletalo po svetlih •ploščicah. Tedaj sva se ustrašila: »Kaj bo, če naju kdo vidi?'- Zad nja stran radia je bila v hipu na svojem mestu in radio tam, kjer sva ga našla.
Za ta podvig so kmalu izvedeli in "naju »nagradili«. Zdaj česa ta fcega no delava več, ker imava mnogo pametnejšega dela.
Grega Dolence, 5. d. V OŠ Lrance Prešel en
Razstava
ta mesec na vrtu
moda čipke in ■tiveed
Dokler tla še niso zmrznjena, iahko tudi še novembra iz-kopijemo prevelike okrasne grme in jih zamenjamo z novimi Pri tem pazimo predvsem to, da ne sadimo rastlin istega rodu. Med občutljivejše grme, ki ph sadimo raje spomladi, štejemo metuljnik (Buddleja), reliko (Cvtisus) in hipericum (Hvpericum). Ce te grmičke sadimo jeseni, jih moramo še posebej dobro zavarovati. Iz istega razloga sadimo raje spomladi tudi spenjavke kot je srobot ali klematis, pipovec, dresen in glicina.
Vsak okrasni grm mora dobili na vrtu toliko prostora, da se lahko razvija do polne lepote  '«''< erme razporejamo, mo-
Grobo in fino. strogo in mehko. Modna so nasprotja. Letošnjo :imo je na površju spi dobri stari topli in neuničljivi ticeed. Tiveed nasploh deluje zelo žensko, ko pa mu dodamo še čipko, iz kate>< • hlu:a, šal, ovratnik na puloverja, deluje še bolj mehko' n toplo. Vsaj en kos oblačila si omislimo iz grobega blaga :a to :im<>. (e ho to jakna, naj bo široka, ohlapna, skratka na pol prevelika.
prevoz z reševalnim
a vtomobilom Dogovorjeni
smo, da na Gorenjskem odreja prevoz z reševalnim avtomobilom samo zdravnik, le v njegovi odsotnosti pošlje na teren reševalce dežurna medicinska sestra. Odklanjamo način, ki je ponekod v navadi, da v stiski kličejo namesto zdravnika kar reševalno postajo. Vzrok za našo pdlOČitev je V dejstvu, da reševalci pridejo iz centra mimo zdravstvenega doma ali zdravstvene postaje in peljejo bolnika ali poškodovanca mimo njih v center. Domači zdravnik pa bi v času. ko reševalcev še ni, marsikdaj pomagal in odpravil tudi tako škodo na zdravju, ki je lahko za človeka usodna.
Kako ravnati, ko smo se dogovorili za prevoz?
Natančno vest*' do kje lahko pridejo rese-valci. Posebno v snegu se kaj lahko pripeti, da ne bodo mogli do niše. Ze ob naročilu prevoza se dogovorite kdaj in v kateri hiši ali na katerem odcepu stranske ceste se boste dobili. Pripeljite bolnika ali poškodovanca na dogovorjeno mesto. Zaradi možnega čakanja (reševalci so zadržani) je boljši kraj srečanja hiša ob cesti, v kateri se lahko tudi počaka kakšno uro ali celo več. Čakanje doma je lahko usodno! Tega bi se morali zavedati predvsem pri prevozih porodnic-. Reševalci vedo povedati, da jih kličejo visoko v oddaljeno vas po porodnice, cesta ni preplužena in dvojni čas je potreben, da jo spravijo v dolino. Ta čas lahko nekje na poti rodi. Podobno je s kontrolami, vnaprej dogovorjenimi prevozi. Kako v dolino do reševalnega avtomobila s porodnieciP bolnikom ali poškodovancem? Običajno gre za zimo in sneg. Zavijemo ga in pa na snneh lahko tudi na otroških sankah.
pripeljemo na dogovorjeno mesto. Dosti bolj enostavno bo kot pa prenašanje z nosili. Včasih se vremenske a/mere poslabšajo čez noč in prevoz, je vprašljiv. Če ne gre za nujnost (neka kontrola pn specialistu), lahko tak prevoz čaka na ugodnejše razmere« tudi več dni.
Čeprav nekatc i menijo, da je helikopter odlično prevozno sredstvo v stiski, pa to ne drži v celoti, kajti a vzletanje in pristanek helikopterja so pol robne zelo ugodne vremenske razmere Zato se nanj obračamo le ob nujnih prevozih iz zares nedostopnih krajev (nesreče ali nenadne bolezni v gorah). Zanesljivejši bo prevoz z reševalnim avtomobilom, pa čeprav smo do ceste prepeljali člove ka na preprost an improviziran način.
Za konec pa Se nfasvet: ni birokratska muha, če bo naročilu prevoza z reševalnim avtomobilom dežurna sestra povpraša po zdravniškem nalogu za prevoz. Razumela bo, če ji boste povedali, da gre za nujen primer, domačega zdravnika pa niste mogli preklicati. Drugače pa bo, kada i gre za kontrolo, pa niste pravočasno poskrbeli za nalog. Tedaj bo prevoz pač počakal. Večina kontrolnih prevozov se namreč opravi skupinsko, v jutranjih urah. zato morajo biti sporočeni dežurni službi pravočasno, vsaj en dan pred prevozom zaradi razporejanja.
Večini Gorenjcev je poznana telefonska številka, s katero prikličemo reševalno posta jo: 04. Ce ni odziva., pokličite številko zdrav stvenega doma.
Nobenega vzroka pa ni za prevoz z reševalnim avtomobilom, če bolnik ali poškodovanec lahko sedi in med prevozom ni potrebno ukrepati (npr. dajanje kisika) — seveda če imate prevoz na razpolago. Tak lasten prevoz se praktično ne razlikuje od prevoza /. reševalnim avtomobilom.
dr. Tone KOSIR
ramo računati tudi z nj višino, da ne bodo večji gm ovirali manjših. Za okras« grme moramo tla pripravit prav tako dobro kot za sate drevje. Svežega hlevskaj gnoja pri sajenju okrasne* grmovja ne dajemo v zenlj* temveč ga porabimo raje a pokrivanje tal.
Kakor hitro odpade vseh* je, tla pod okrasnim gnw jem preštihamo Da pn tt« ne poškodujemo potekajofii korenin, delamo z vilasto sobarico.. Listje, ki je pod gnar jem, plitvo podštihamo.
Konec- novembra prične* obrezovati okrasno drevna* Če so tla pod nasadi presti* na, je s tem delom bolje počakati tako dolgo, da tla o* zmrznejo.
Tiste dvoletnice, ki naj bi prihodnje leto cvetele, nov» bra pokrijemo s smrečjec Zlasti je pomembno, da pobijemo spominčice. Zavaruje« pa tudi zvončnice, seboj, mačehe in druge podobne rasti-ne, ki zlasti trpe v suhih a-mah brez snega
Metuljnik (Buddleja). *► drin (Ceanoth is), sirski oski (Hibiscus svriacus), tamariska (TarnJarix), hionant (Chioon*-hus) in še mnoge druge §r movnice zmrznejo v huda nesneženih zimah vse do tai To preprečimo tako, da tla pod temi grmovnicami pokrije« SO cm debelo z listjem. Potni pa še vsako rastlino posebej obsujemo enako na debelo: listjem.
Sleč (Rhododendron). bwfc-ko (Iiex), lovorikovec (Pruae laurocerasus) in tiso (Taxw) novembra ogradimo z ogrodjem, na katerega damo savu) je. S tem bistveno zrna zimsko transpiracijo (oddajanje vode skozi liste). V prvič sti je torej važno, da rasflM zavarujemo pred soncem a suhimi vzhodnimi vetrova Preden začnemo delati ogrt dje, tla pod rastlinami pokrit mo 10 cm na debelo s šoto aH t listjem.
Velecvetnim klematisom aj dostuje, če jih rahlo ovijenu slamo ali smrečjem. Čeprav j večina sort prezimno trd, to varovanje koristno posttijj tam, kjer so rastline izpostavljene hudim vzhodnim veto vom. Praviloma je dovolj, stebla ovijemo okrog 1.5 m\r soko. S tem dosežemo najmanj to, da rastline ne smrtne j o do tal.
Srečanje s partizanskim kurirjem Srećkom
Tovarišica razredničarka nas je navdušila, da bi pripravili raz stavo izdelkov, ki smo jih naredili doma v prostem času. Bili smo navdušeni. Pred tem smo /e okrasili razred s sobnimi cvetlicami, tako smo si nabrali že nekaj izkušenj. Vsakdo izmed nas je imel kup zamisli, ki bi jih moruli uresničiti. Tudi sam sem dobil lepo zamisel. Dela sem se lotil takoj, ko sem prišel iz šole. Pripravil sem si potreben material in naredil svoj izdelek. To je bila gugalnica.
Tudi sošolke in sošolci so se potrudili in prinesli v solo svoje izdelke. Deklice so prinesle gobeline in razna druga ročna dela, dečki pa lesene Izdelke.
Na hodnik ob knjižnici smo postavili tri klopi, na katere smo razvrstili svoje izdelke. Na steno knjižnice pa smo obesili napis: »Kar se Janezek nauči, to Jane/ zna!« Napisala ga je Martina
.   Mod odmori se je okoli ta/.
stavnega prostora nabralo veh ko radovednežev, ki so si ogledu vali naše izdelke.
Zaželeli smo si. da bi uid učenci drugih razredov pripravi h take in podobne razstave, j
Robi Modrijun, ti. d.
OŠ DavorinMenko,
Cerklje
Pred kratkim so se borci Ko-krškega odreda podali na 9-dne-vni pohod po nekdanjih poteh. S tem so počastili 40-letnico obnovitve odreda. Pohodniki so se-na svoji poti ustavili pri številnih spomenikih padlim, pri partizanskih delavnicah in bolnišnicah in obiskali mnoge domačije, ki so vse, kar so imele, delile z. borci in tako neizmerno pomagale naše vojski.
Kot mnogi mladi smo se borcem priključili tudi učenci naše šole. Spremljali smo jih koscek poti — od partizanske bolnico Košuta do Preddvora. Takrat smo se že drugič srečali z. nekdanjim kurirjem odreda in enim izmed organizatorjev tega spominskega pohodu — Dušanom Feldinom-Sročkom.
Prvič pa smo se / njim pogovarjali že marca, ko nam je izročil kurirčkovo torbico, ki smo jo kot prvi ponesli na pot preddvor-ski pionirji. Ze takrat smo se dogovorili, da nas bo tovariš Pel din se obiskal in nam povedal nekaj zanimivosti iz partizanskih bojev na našem področju.
Nekdanji kurir, obveščevalec in diverzant svoje obljube rii prelomil. Pretekli četrtek se je ustavil na naši šoli in nam posvetil dve bogati in zanimivi uri zgodovine. Nekaj lega bomo poskusili zapisati vendar moramo priznati, da si vsega nismo mo gli natančne /opomniti. Zato si želimo, da bi Srečkova knjiga spominov »Skozi zanke in zasede«, ki jo pripravlja v svojem prostem času, iim prej piišla med nas in nam zapolnila mar si katero vrzel v spomine, m oboga-tila 'poznavanje dogodkov v naših krajih
' Dušan Poldni se je rodil 102.r>. leta v Naklem V dru/.im je bilo pet otrok - štuje laritjein enb dekle. Starša sta bila narodno stno zelo napredna, se posebno mati, po rodu Ti žac/arika, .ki jena Gorenjsko prtbežala pred itn lijanskim fašizmom.
Kot njegova dva starejša brata je tudi Dušan želel študirati, zato se je v Kranju vpisal v gimnazijo. Končal je tri razrede, potem pa ga starša nista mogla več vzdrževati in se je še ne sest najstleten moral zaposliti pri železnici, kjer je delal tudi njegov oče. Kmalu zatem je izbruhnila vo|na.
Ze v začetku se je vključil v osvobodilno gibanje — raznašal in trosil je razne letake, prenašal različna sporočila, zbiral določene podatke na železnici. Dokončno prelomnico pa je doživel ob tragičnem dogodku v jami na Okroglem. Smrt osmih partizanov je vzbudila v njem neizmeren odpor do okupatorja in mu se utrdila partizansko zavest.
Nekaj časa je še ostal pri železnici, saj je ravno tam lahko prišel do mnogih koristnih podatkov. Vendar pa so tla zanj kmalu postala prevroča, zato je v začetku 1943. leta odšel v Udin boršt, kjer je bilo središče partizanskega delovanja v tem delu Gorenjske; Postal je kurir in obveščevalec Kokrškega odreda.
Povedal nam jo mnogo dogodkov s svojih kurirskih poti. Kljub mrazu in globokemu snegu je tudi trikrat na dan šel čez Bašeljsko sedlo. Bil jo neustrašen in spreten, vendar pa je de jdl. da je imel v partizanih tudi mnogo sreče. Nekega dne je na mreč s kolesom hotel prepeljati pošto, pa ga je malo pred Goricami ustavila nemška policija. Temeljito so ga preiskali, odložiti je moral vso obleko in čisto je bil ze prepričan, da bodo tokrat
našli, kar so iskali. Pa na siečo pošte niso odkrili. Sedeža kole sa. kjer je bila skrita, se ni nihče dotaknil. Od takrat naprej so ga klicali Srečko.
Jeseni leta 1944 je opravil le čaj za divorziTnte m j« potem do konc-uvojne organiziral in sodeloval v raznih diverzantskih ak-. cijah. Porušili so več mostov in s
tem onemogočili okupatorjev promet. Največja izmed teh akcij pa je bilo miniranje hotela »Evrope« januarja 1945 v Kranju. Namen vseh teh akcij pa ni bilo le ubijanje in rušenje, marveč uničevanje okupatorjeve samozavesti in vzbujanje občutka, da ni nikjer več varen, nepremagljiv-
Počasi je prišel konec vojne. Tovariš Srečko je osvoboditev pričakal v Kranju. Doma pa ni imel več, saj so mu oba starša Nemci med vojno ubili. Poleg Srečka sta bila v partizanih še dva njegova brata.
Tako se po osvoboditvi Dušan ni vrnil domov. Do 1950. leta je ostal pri vojaški policiji, potem pa se je vrnil v Kranj, kjer si je kmalu ustvaril družino. Ob delu je najprej končal ekonomsko srednjo šolo, nato pa še študij na visoki ekonomsko komercialni šoli v Mariboru.
Zdaj živi na Zlatem polju v Kranju. Čeprav je že v pokoju, je še vedno izredno aktiven, poln življenjske energije in volje do dela, predvsem do dela z mladimi, s katerimi se je družil vse življenje. Z njimi sodeluje v krajevni skupnosti in v svojem rojstnem kraju Naklem, kjer skupaj s svojim sinom trenira tamkajšnje osnovnošolce v nogometu. Rad pa se odpravi z njimi tudi v planine, po svojih nekdanjih poteh, in jim pripoveduje o preteklih težkih, a tudi lepih dogodkih in trenutkih, polnih tovarištva in prijateljstva in vere v lepšo prihodnost.
Tovarišu Dušanu Feldinu-Srecku želimo š<e veliko lepih trenutkov in srečanj t mladimi, čimprejšon izid njegovih spominov in pa seveda zdravja in zadovoljstva v osebnem življenju.
Andreja Kern, Jana Rehberger, Minko Križnar, H i. -x
OS Matija Valjavec, Preddvor
Računalniki bodo pisatelji
Že čez nekaj let pisatelji računalniki bodi saj vse vedo in vse v»aj&
Knjige v petih minutah napisane bodo. še brati jih sproti mogli ne bomo.
Računalniki pa bodo pisali in pisati, navdušeni bralci pa bodo knjige s pomočjo TV ekrana brali.
Mojca Guncelj, 6. b.
OŠ bratov Žvan. Gorje
-J
Sprehod skozi mesto Kranj
Sončen dan. Po ulicah in pfc-čnikih  hodijo ljudje. Starejši mlajši, ki jim pravimo otroe T.1 smo tudi mi. Spoznavamo okal-' co. Gremo skozi mesto Oglear jemo si izložbe. Koliko izloaV galerij in razstav! Gremo miaa ( Prešernovega gledališča. ft)|lt-< dam kip našega največje nika. Toda pot nas pelje Ustavimo se ob glasbeni Nato pa nadaljujemo pot do cer kve in naprej do zidu. Opaaujaa lep razgled na reko Savo. Izdatni kov tovarne Save in Iskre) haja dim. Odpada pozlačeno,nt-j meno jesensko listje.
Ogledat si gremo Svet knji^ V njem so knjige za otroke in odrasle. Ogled je zanimiv, a m se poslovimo in gremo dalje.
Naš korak se ne ustavi. Hit mo v šolo. Videli smo veliko; nimivih stvari. Prešernov' meni k, izložbe ...
Gremo mimo knjižnice, šernovega gaja.
Smo že v šoli.
Vesna Jereb, 4. b. OŠ Simon Jenko. DE Center
rTO 23. NOVEMBRA 1984
TELEVIZIJA, RADIO, BANKA SPOROČA
7. STRAN O LAS
TELEVIZIJSKI SPORED
Sobota, 24. 11.
. MO Poročila - 8.05 ZBIS ■ t B. Crotet: Svilena obleka -j»20Pedenjžep - 8.50 Pešec ; ?avtomobilu, otroška serija TVTitograd - 9.20 T. Seli-,ikar: Bratovščina sinjega jjaleba, mladinska nadaljp-^/anka-9.50 Slovenska Ijud-',ska glasbila in godci: Violinske citre - 10.20 Pred iz-!biro poklica: Poklic obliko-!taka v tekstilni industriji -19.40 Čudeži narave: Zgod ta 0 tigru - kanadska po-lljadnoznanstvena serija -'11JW Včeraj za jutri: Poletjeli, dokumentarna serija- 11.35 Ljudje in zemlja ponovitev - 12.40 Poročila -1155 PJ v nogometu — Slo-jiada : Hajduk, prenos iz [Tuzle - v odmoru Premor -15.15 Poročila - 15.20 Mali L&rd Fauntlerov, angleški m%uki film - 17.00 Beo pad: Rokomet Crvena |p|| : Infosistem, - v od-»ru Premor - 18.30 Čudeži aaravr. Skrivnostni svet plazilcev II2. del, kanad-«« poljudnoznanstvena serija - 20.00 Naše 33. srečanje • 21.35 Zrcalo tedna -19 Plačanec, italijanski jtan-23 35 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
15.3? Test - 15.50 Zvezda v prahu, ameriški film - 17.10 Lovska zgodba, lutkovna predstava gledališča iz Mo-starja na festivalu v Bugojnu - 17.50 Dnevnik J. Otče-naška, TV nadaljevanka -18.45 PJ v odbojki - Mladost : PartUan - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Poje Nina Spiro-va - 20.30 Dokumenti našega časa, feljton - 21.15 Poročila - 21.20 Športna sobota -21.45 Martin Luther, TV nadaljevanka - 23.20 Poezija
Nedelja 25. 11.
9.15 Poročila - 9.20 Živ žav, otroška matineja - 10.15 Jack Holborn, zahodno-nemška mladinska nadaljevanka 10.40 B. Ščepano-vič: Sutjeska, nadaljevanka TV Sarajevo - 11.40 625 oddaja za stik z gledalci -12.00 Kmetijska oddaja -13.00 Znanje-imanje - sodeluje KZ Žalec - 14.25 Poročila - 14.30 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete - 15.15 Mostovi - 15.45 Otvoritev lutkovnega doma v Ljubljani, prenos - 16.35 Športna poročila - 10.50 Kmečka hči, ameriški film
- 18 25 t/aharet koroških Slovencev - 20.00 A. Maro-dič: Resni obraz Anite Novak, TV nadaljevanka 21.00 Športni pregled - 21.30 Življenje ribičev, reportaža TV Novi Sad - 22.15 Poročila
Ponedeljek, 26. 11.
8.50 TV v šoli - 17.20 Poročila - 17.25 Pešec v avtomobilu, otroška serija TV Tito grad 17.55 Nega bolnika na domu, izobraževalna serija - 18.10 Varnostni pas, izobraževalna oddaja 18.25 Podravski obzornik -18.40 Pet minut za rekreacijo - 18.45 Video šola - oddaja za mlade - 20.00 Želimir Žilnik: Prvo tromesečje Pavla Hromiša. drama TV Novi Sad - 21.35 Spoznano, neznano - oddaja o znanosti - 22.30 TV dnevnik II
Oddajniki II, TV mreže 4
17.25 TV dnevnik - 17.45 Mesto basni, otroška odda ja TV Skopje - 18.00 Miti in legende - 18.15 Narava in človek, izobraževalna seri ja - 18.45 Glasbeni album -19.00 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost -20.50 Zagrebška panorama
RADIJSKI SPORED
»BOTA, 24. NOV. N program
$-18.00 Jutranji program fcsba-8.05 Pionirski ted-«*-9.05 Poj te z nami - 9.20 ktinejski koncert - 10.05 *5 republikah in pokrajini - 10.25-11.30 Dopoldne
* lahki glasbi - i 1.30 Srenja republik in pokrajin M-14 00 Naši poslušalci fctttajo in pozdravljajo -M*Vrtiljak - 17.00 Studio
* 17.00 -. Zunanjepolitični
Xin - 18.00 Škatlica z -18.30 Mladi mladim M4-23.00 Oddaja za Slo-«ttpo svetu - 20.00-22.00 h*m proslave iz Jajca -845 Literarni nokturno -£*5 0d tod do polnoči -IJJHOO Nočni program -
n
%Jfi, 25. NOV. ^ program
'^•00 Jutranji program -**»-8.07 Veseli tobogan **5Se pomnite, tovariši **5Nedeljska matineja -:*-13.00 Naši poslušalci "foajo in pozdravljajo -ijObvestila in zabavna ^ba-13 20 Za naše k m t' - 14.20 Humoreska štedna - 16.20 Pogovor s fctaialci- 17.05 Priljubljenome melodije - 17.50 «ivna radijska igra -ty Na zgornji polici -^22.00 V nedeljo zvečer 831 Glasbena tribuna *Wih - 23.05 Literarni iirBO - 00.05-4.3O Nočni ir^am - glasba
^VEDELJEK, 26. NOV. M program
'M'/) Jutranji program $»ba - 8.05 Aktualni pro-
marksizma - 8.40 Iz-Xte pesmico - 9.05 Glas-
"btineja - 10.05 Re-brviraoo za ... - 11.05 Ali paate... - 14.25 Naši polici čestitajo in pozdra-16.00 Vrtiljak - 17.00 ||lHlio ob 17.00 - glasba j4A0 Na ljudsko temo Hi Kulturni globus Ipfop barometer - 21.05 »ajeredov simfoničnih or-■fev - 23.05 Literarni titumo - 23.15 Zimzelene Modije - 00.05-4.30 Nočni Maram - glasba
27. NOV. m program
UM 00 Jutranji program -- 8.05 Radijska šola atrofijo stopnjo - 8.35 Iz saberu h šol - 9.05 Glusbe-a matinej a - 10.05 Rezervi-■ tt. . 11.05 Ali po-aurte - angleško glsbo za '*<-''• 12.30 Kmetijski na-14 05 V korak z mla-♦aa 16.00 Vrtiljak - 17.00 fcafo ob 17.00 +glasba -■W)Sotočja (prenos iz štuli rAii Maribor) - 20.00 Sovenska zemlja v pesmi fp0M - 20.35 Radijsko *wvanje mladih glasbe Wg 21.05 Radijska .gra -%'A Literarni nokturno -m Operetna glasba *W Nočni program - glas-
SREDA, 28. NOV. Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohr-vatsko - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Ali poznate -12.10 Veliki zabavni orkestri - 14.05 Razmišljamo, .ugotavljamo - 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 4-glasba - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.30 S knjižnega trga - 20.00 40-letnica moškega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Jazz za vse - 00.05 Nočni program -studio Maribor
ČETRTEK, 29. NOV. Prvi program
5.00-8.00 Jutranji program -glasba 8.05 Posebna oddaja otroškega programa -9.05 Slovenski zbori na festivalu Revolucija in glasba 1984 - 10.05 Od kraljevine do samopravne federacije -11.05 Ustvarjalnost jugoslovanskih skladateljev lahke glasbe - 11.35 Naše pesmi in' plesi - 14.05 Postanki ob slovenski partizanski magistrali - 14.30 šesti tabor združenja pihalnih godb Slovenije 16.00 Iz jugoslovanskih oper 17.02 Jugoslovanske vezi - pobratena mesta Ljubljane - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer (praznični) -22.15 Iz. naših sporedov -22.20 Večerna podoknica 23.05 Literarni nokturno -23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05-5.00 Nočni program glasba
PETEK, 30. NOV. Prvi program
5.00-8.00 Jutranji program -glasba 8.05 Radijska igra za otroke - 8.35 Skladbe za mladino 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Mirovna gibanja - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Jugoslovanski pevski zbori za praznik -14.25 Glasba - 16.00 Vrtiljak - 17.02 Kako iz gospodarskih težav ali kaj nas v Jugoslaviji vendar združuje -18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zakaj imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih glasba 22.15 lz naših sporedov 22.20-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
SOBOTA, 1. DEC. Prvi p rog rum
4.30 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik - 0.05 Po j Le z nami - 9.20 Matinejski koncert - 10.05 Svetovna reportaža 10.25-11.30    Dopoldne oh
lahki glasbi - 11.30 Srečanja republik in pokrajin -12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo - 20.00*23.00 Oddaja za Slovence po svetu - 23.05 Literarni nokturno 00.05-5.00 Nočni program -glasba
NEDELJA, 2. DEC. Prvi program
5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 10.00 Nedeljska matineja - 11.00 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.20 Humoreska tega tedna - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - 16.20 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-23.00 Glasbena tribuna mladih -23.05 Literarni nokturno -23.15 Zaplešite z nami -00.05-4.30 Nočni program -glasba
PONEDEI JEK, 3. DEC. Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni pro blemi marksizma - 8.40 Naučimo se novo pesmico -9.05 Glasbena matineja 10.05 Rezervirano za , 11.05 Ali poznate ... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.50 Ponedeljkov kri žemkraž - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 glas ba   18.00 Na ljudsko temo -20.00   Kulturni globus 20.10 Pop barometer - 21.05 lz sporedov simfoničnih orkestrov - 22.30 Ob domačem ognjišču - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Zini zelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
TOREK, 4. DEC. Prvi program
4.30-8.00 Juranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Glasbe na matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate ... - 11.35 Nase pesmi in plesi - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? 14.35 Revija mladinskih pevskih zborov - Zagorje ob Savi 84 - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 (-glasba - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.35 Radijsko tekmov Inje mladih glasbenikov 21.05 Radijska igra 22.15 Informativna oddaja v nemščini m angleščini 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Mozaik lahke glasbe - 00.05-4.30 No-
ni program -
•kisba
- 21.10 Dinastija, serijski film - 22.05 Hit meseca, zabavna oddaja
Torek, 27. 11.
9.00 TV v šoli - 16.35 Šolska TV - Slikarstvo XX. stoletja: Obnova predmeta - Zgodovina: Hrvaško-slovenski kmečki upor 1575 - Ekologi j a: Hrana in sonce - 17.35 Poročila - 17.40 ZBIS-J. Ri-bičič: Nana, mala opica, otroška serija - 17.55 Naša pesem - 5. oddaja - 18.25 Notranjski obzornik - 18.40 Človek z ulice, jugoslovanski kratki film - 18.55 Knjiga - 20.00 J. Romains: Nekaj ljudi dobre volje, francoska nadaljevanka - 21.00 Aktualno - 22.00 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik 17.45 Otroška oddaja 18.15 Čas knjige - 18.45 Glasba za mlade - 19.30 TV dnevnik -2000 Narodna glasba -20.45 Žrebanje lota 20.50 Čas podvigov, dokumentarna oddaja - 21.35 Zagrebška panorama - 21.50 Čas jazza
Sreda, 28. 11.
8.45 TV v šoli - 12.55 Craio-va: Nogomet za pokal UE-FA - Universitatea : Željezničar, - 16.35 Poročila 16.40 Ciciban, dober dan: Je to res papir? - 16.55 Szekes-fehervar: Nogomet za pokal UEFA Videoton : Partizan, prenos - v odmoru propagandna oddaja - 18.45 Koroški obzornik - 20.00 35 mm Filmska delavnica ob slovenskem filmu Eva
Oddajniki II. TV mreže:
15.35 TV dnevnik - 15.55 Merlin, otroška serija -16.25 Živko Milovanovič, izobraževalna oddaja 16.55 Nogomet za pokal UEFA - Videoton : Partizan v odmoru ... - 18.45 Ohridska starogradska srečanja, narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Košarka (M) kvalifikacije za SP - Jugoslavija Nizozemska, prenos (slov. kom) v odmoru 21.30 Zagrebška panorama - 21.45 Koncert za TV kamere - 22.30 Povodi in sledi, kulturna oddaja
Četrtek, 29. 11.
9.30 Poročila - 9.35 Praznični zvoki: Pihalna godba Litostroj - 10.05 Živ žav, otroška matineja - 11.00 B. Šče-
panovič: Sutjeska, nadaljevanka TV Sarajevo - 12.00 Otroška oddaja vseh TV studiov - 13.30 Gremo na-Pr'ej. jugoslovanski film -14.45 Narodni park in spo minsko območje Brioni, reportaža TV Zagreb - 15.35 Poročila - 15.40 A. Ingolič: Mladost na stopnicah, mladinska nadaljevanka 16.15 Visok pritisk, zabavnoglas-bena oddaja TV Koper -17.10 Kako ukradeš milijon, ameriški film - 20.00 Prepovedane igre, francoski film (ČB) 21.30 J. Cla-vell: Šogun, ameriška nadaljevanka - 22.20 Festival 10 volucija in glasba - 23.20 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
14.00 Smučajmo vsi, izobra-Ževalna serija 15.00 Sveto zarevo: Boks za »Zlato 10-kavico«, prenos - 18.00 Vi deo art - 18.45 Mali konceri - 19.00 F.vrogol — 19.15 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Hlapet Jernej, oratorij - 21.30- Poročila 21.35 Policijska pištola 357, francoski film
Petek, 30. 11.
9.13 Poročila - 9.20 Pajkova pojedina, predstava baletne Šole SSG Trst - 9.45 D. Zaje: Kralj Matjaž in Alenčica, predstava Lutkovnega gledališča Jože PbrtgOv Dra-vlje - 10 20 B Ščepanovic: Sutjeska, nadaljevanka TV Sarajevo - 11.20 Zlato za sol, češkoslovaški mladin ski film - 12.45 Zlati slav-ček, posnetek otroške pri reditve - 13.20 Poročila -15.10 Dokumentarna oddaja - 15.55 Poročila - 16.00 Lepa si kot glasba, oddaja TV Skopje - 17.15 Jack Holborn, zahodnonemska mladinska nadaljevanka - 17.40 Pekinško prepovedano me sto. japonski dok film 20.00 Včeraj za jutri: Jesen rumena, dokumentarna serija 20.40 A. Jav J. Lvnn: Da, gospod minister, angleška humoristična nanizan ka - 21.10 Propagandna oddaja - 21.15 Za dolar vec. italijanski film • 23.25 Poro
NAGRADNA KRIŽANKA
j RAsruNS
I BODIC*
SL PEVKA
ti ?>vi m
HAvNi ClNSKl ARHITEKT
(AlVAfll
PflADAVN
MEH* |f
Rešitev nagradne križanke z dne 16. novembra: Antarktika, martinarna, area, uboj, raz, tonin, ovnič, riga, Noili, jor, čas je zlato, Antunac, RK, ŠJ, Šik, IŠ, Aedi, Asta, znanstvo, OF, kation, poslanik, orient, los, ruta, emajl, amor, solea.
Prejeli smo 142 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Janja Žepič, Kranj, Koroška 14, 2. nagrado (150 din) prejme Zlatko Bogataj, Vrbnje Id, Radovljica, 3. nagrado (100 din) prejme Drugo Goričan, Naklo, Pavle Medelove 19. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitve nagradne križanke pošljite do 5. decembra na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijade 1 — z oznako Nagradna križanka — 23. november. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din.
S tekočim računom vam je denar vedno pri roki
Po osebni dohodek v banko . . . ?
Na izplačilni dan je osebni dohodek avtomatično knjižen na tekoči račun in denar vam je takoj na voljo.
Ali se priložnost za nakup ponudi najraje tedaj, ko pri sebi nimamo denarja?
S čeki tekočega računa vam bo denar vedno pri roki.
Ali je nujno, da iz meseca v mesec skrbimo za plačevanje ponavljajočih se obveznosti (elektrika, naročnine za radio, televizijo, časopise, komunalne storitve in drugo), tekamo s položnicami v banko ali na ošto in čakamo na inkasanta?
Trajno pooblastilo za plačevanje ponavljajočih se obveznosti na tekočem računu nam prihrani marsikatero pot ali odvečni obisk.
Kako premostiti trenutno denarno stisko?
Do 20.000 dinarjev lahko imetnik tekočega računa z dovoljenjem banke prekorači stanje na računu takrat, ko so mu sredstva najbolj potrebna.
Zakaj so lahko obresti na tekočem računu ob koncu leta skoraj še enkrat tolikšne, kot pri enakih dohodkih in izdatkih na hranilni knjižici?
Do trenutka, ko imetnik izda ček oziroma ko banka po pooblastilu imetnika poravnava določeno obveznost, je denar na tekočem računu obrestovan.
MMk ljubljanska banka
M Temeljna banka Gorenjske
OLA8 8 STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
Malo novega na gorenjskih smučiščih
Vsa gorenjska smučišča so dograjena na pol. Čeprav imajo njihovi upravljalci izdelane razvojne načrte, je naložbena ihta v zadnjih letih pojenjala. Na načrtih, ki so v sedanjih gospodarskih razmerah bolj zbir želja kot izraz stvarnih možnosti, se je začel nabirati prah, kar pomeni — zastoj v razvoju gorenjskih smučišč. Letos je na njih bolj malo novega.
Na novem smučišču v Podkorenu, kjer bo tudi smučarski poligon, so letos namestili vse potrebne inštalacije, na katere bodo lahko priključili petero snežnih topov za umetni sneg. Zdaj postavljajo ob slalomski in veleslalomski progi še vlečnici, ki bosta v eni uri pre peljali skupno 1800 smučarjev. Kako napredujejo dela, smo povprašah Alojza Zupana, tehničnega voidja žičnic v Kranjski gori. »Enega od stebrov za novi vlečnici smo že namestili, medtem ko nam bo pri postavitvi ostalih pomagal helikopter,« pravi. »Na progah, kjer bo 10. in 11. decembra tekmovanje za svetovni pokal, kakor tudi na ostalih smučiščih, smo novozapadli sneg že step'tali. Zdaj bi bilo najbolje, da bi pritisnil mraz in trudil podlago, na katero bi lahko kasneje s pomočjo snežnih topov nasuli novega snega. Čeprav so kranjskogorski hoteli zaprti in v kraju še ni običajne gneče, so se v nedeljo najbolj vneti že smučali na 20 centimetrov debeli snežni odeji. Če bodo snežne in vremenske razmere ugodne tudi ob koncu tega tedna, bomo spet zavrteli nekatere žičnične naprave.«
Na Zelenici smo kupili nov teptalni stroj, vreden 15 milijonov dinarjev; vlečnico Triangel, ki je tri leta mirovala, pa bomo do pričetka zime ponovno usposobili za obratovanje,« je razmere na edinem tržiškem smučišču orisal Matevž Zaplotnik, vodja žičnic na Zelenici.
»Na Kobli ni od lanske zime nič novega, kar bi bilo vredno omeniti,« je jedrnat direktor Planuma — tozd Smučarski  center  Kobla  Boris Čebulj.
»Prek poletja smo urejali odvodnjavanje, zatravljali smučišča in opravili redna vzdrževalna dela na žičničnih napravah. Dokler Bohinjska Bistrica ne bo dobila novih prenočitvenih zmogljivosti, nima smisla na Kobli postavljati novih vlečnic«
»Na Zatrniku že dlje časa načrtujemo postavitev dveh novih vlečnic ter izgradnjo poslovne stavbe, vendar smo tudi letos zaradi pomanjkanja denarja odložili naložbe na prihodnje leto,« pravi Andrej Ristič, direktor HTP Bled — tozd Turizem in rekreacija. »Letos smo nabavili nov teptalni stroj, vreden 22 milijonov dinarjev, s katerim bomo lahko hitreje in bolje kot doslej urejali smučišča. Če bo dovolj snega, bomo tri ali štiri žičnice zavrteli že za dan republike. V letošnji zimi, predvsem v času počitnic, bomo poskrbeli, da bo avtobus pogosteje, vsake pol ure, vozil z Bleda na Zatrnik. Čeprav so na večini
smučišč ukinili točkovne smučarske karte, jih borno pri nas tudi letos obdržali, ker imamo veliko smučarjev začetnikov. Poleg običajnih popustov za organizirane skupine bodo iahko smučarji uveljavljali do 5. januarja še dodatni 10-odstotni popust za vse vrste smučarskih kart.«
»Na Voglu smo izboljšali vstopna in izstopna mesta vlečnic. Ne da bi zmanjšali varnost sedežnic, smo za deset odstotkov povečali njihove zmogljivosti, s tem da smo na vlečne vrvi namestili dodatne sedeže. Novost je tudi naprava za avtomatsko upravljanje dostavne kabinske žičnice, ki nam omogoča, da lahko v eni uri prepeljemo desetino obiskovalcev več, kot smo jih prej. Deset milijonov dinarjev smo letos vložili tudi v obnovo starih teptal-nih strojev, enega pa nameravamo do začetka zime še kupiti,« pravi Lovro Sodja, vodja Alpetourovega tozda Žičnice Vogel.
»Na Starem vrhu smo razširili smučišče ob vlečnici Kopa, tako da bodo lahko tekmovalci na njem nemoteno vadili, rekreativci pa prirejali sindikalne in druge podobne tekme. Na vsak steber sedežnice srno namestili dodatne varnostne naprave in temeljito smo popravili dva teptalca. Na Soriški planini je za zdaj še vse po starem, čeprav načrt konzorcija za izgradnjo planine predvideva, da bi do konca tega desetletja uredili 1700 ležišč in postavili novo sedežnico ter dve vlečnici,« pravi Tone Pogačnik, direktor delovne organizacije Sport in rekreacija.
V Rekreacijsko-turističnem centru Krvavec že več let načrtujejo obnovo ceste Grad—Ambrož—-Jezerca ter izgradnjo »krvavške vasi« (počitniških domov imbungalovov), vendar je vse za zdaj še na papirjih. »Letos smo kupili nov teptalni stroj z vsemi priključki za hitro in kakovostno urejanje smučišč. Razstreljevali smo skale, nanašali . prst, zatravljali smučišča in opravili vzdrževalna dela na vseh žičnicah,« pravi direktor RTC Krvavec Franjo Kreačič. »Jeseni smo začeli akcijo, da bi tudi delavcem s povprečnimi mesečnimi prejemki omogočili smuko na Krvavcu. Ljubljanskemu mestnemu in kranjskemu občinskemu sindikalne mu svetu smo predlagali, da bi nakup dnevno smučarske karte, ki sicer pri nas velja 700 dinarjev, regresirali s 150 dinarji. Če bi k temu primaknil nekaj še tovarniški sindikat, bi se delavci lahko smučali na Krvavcu že za 300 do 400 dinarjev.« C. Zaplotnik
Povečan obisk na drsališču
poWneniinih b° <lrSi,liSft' V Krani" 0<l"r'» Opoldne in po-
Kranj — V Poslovno prireditvenem centru Gorenjski sejem v Kranju, ki
karto, ki stane 3500 di-
ima na skrbi vzdrževanje in obratovanje drsališča v večnamenski hah v Savskem logu, ugotavljajo, da se je letos obisk na drsališču precej povečal. Drsanje je postalo tako rekoč množična rekreacija mlajših in starejših Kranjčanov ter drugih. Kar precej jih je, ki so se ogreli za novost; kupili so si
Nordijska reprezentanca na sejmu
Kranj — Včeraj se je v prostorih Gorenjskega sejma v Kranju začel jubilejni, 10. zimskošportni sejem rabljene in nove smučarske in ostale zimsko športne opreme. Sejem bo odprt danes od 14. do 19. ure ter jutri in v nedeljo od 9. do 19. ure. Danes, v petek, ob
16. uri se bo na sejmu predstavila jugoslovanska nordijska reprezentanc a. Ob tej priliki bo tudi novinarska konferenca, na kateri bodo tekmovalci, trenerji, direktor nordijskih reperezon-tanc Lojze Gorjanc ter člani jugoslovanskega nordijskega smučarskega sklada odgovarjali na vprašanja novinarjev in obiskovalcev sejma.
Organizacijski komite 1'lanica bo ob tej priložnosti seznanil prisotne tudi s praznovanjem 50-letmce Planice in s pripravami na 8. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Smučarska zveza Slovenije, ki v letošnji* sezoni prireja tudi več drugih pomembnih medna)od nih tekmovanj, je na novinarsko kon ferenco povabila tudi izvajalce teh pri reditev: Občinsko zvezo smučarskih or ganizacij Jesenice, ki organizira Hi. in
17. decembra v Planici tekmovanje /a mladinski pokal alpskih držav v skokih in nordijski kombinaciji, Smučarski skakalni klub Ilirija - organizator ja tekmovanja za evropski pokal v skokih 11. januarja v Planici ter organ iza cijski odbor tekaške prireditve "Bohinj 85«.
Za prijetno razpoloženje bosta poskrbela plesna skupina Krik in Andrej Šifrer.
kar sezonsko narjev.
V prazničnih dneh, od 28. novembra do vključno 2. decembra, bo drsališče odprto vsak dan dopoldne in popoldne; dopoldne od 10. do 12., popoldne pa od 15. do 17. in od 18. do 20 ure. Vstopnica /a predšolske otroke bo 50, za ostale obiskovalce oziroma drsalce pa 100 dinarjev. Letos imajo na drsališču tudi nov stroj za vzdrževanje ledu, ki so ga nabavili pri olimpijskem komiteju v Sarajevu. Vzdrževanje ledu s tem strojem je veliko hitrejše in brez onesnaževanja ter hrupa
Vodstvo drsališča tudi svetuje obiskovalcem oziroma drsalcem, da dragocenejše in vrednejše predmete raje pustijo doma. Če pa že pridejo z njimi na drsanje, naj raje najamejo garderobno omarico.
A Z
Obiščite Dom na Kališču
Odprt bo od 27. novembra do vključno 2. decembra
Kranj — Planinski dbm na Kalisču. ki ga upravlja Planinsko društvo Kranj, bo med {bližajočimi si- prazniki odprt. Dom lahko obiščete že 27. novembra, odprt pa bo do vključno 2. de cembra. Vsemi obiskovalcem svetujejo dOStOp iz proddvorske smeri oziroma iz Mač. Druge poti so namreč precej glad ke. Seveda za vse tudi velja, da se podajo na pot toplo oblečeni in ohuti ter s primerno opremo. Za morebitni vzpon na Storžic je v tem času nujna popolna alpinistična oprema.
V prazničnih dneh bodo v Domu po skrbeli za ceneno prehrano in pijačo, na voljo pa je tudi 60 prenočiš.1 Zvečei pred praznikom, 28. novemhia. bodo na Kalisču zakurili kres. Vsi. ki se na mei av ajo ta dan podati r.a Kahsče. lah ko pi idejo /e prej, da bodo skupno pri
pravih kres.
A Z
ŠPORTNE PRIREDITVE
Jesenice: gorenjski hokejski derbi — *
Vil kolu I. zvezne lige se bodo hokejisti Jesenic pomerili jutri, v soboto, ob 18.30 ha drsališču pod Mežakljo z mlado ekipo Kranjske gore.
Kranj: košarkarice Suve gostijo vodeću ekipo — Igralke kranjske Save, ki so v 5. kolu II. zvezne lige — zahod gostovale v Osijeku in presenetljivo visoko premagale domačo Murso (rezultat 90:73), bodo v 0. kolu igrale v soboto ob 17. uri v športni dvorani na Planini z vodečo in še neporaženo ekipo Revija F.lemos. Košarkarji Triglava se bodo pO porazu v 4. kolu slovenske lige z ljubljansko Ilirijo (rezultat 114:99) pomerili jutri na domačem igrišču z Novole-SOm iz Nbvega mesta. Drugi gorenjski predstavnik v tej ligi, škofjeloški Loka-invest, je po štirih kolih še vedno brez zmage na začelju lestvice. V 5. kolu bo v gosteh igral s košarkarji Pomurja.
Tržič: občni zbor Smučarskega kluba Tržič — Smučarski kub Tržič sklicuje v soboto ob 18. uri v domu TVD Partizan Tržič občni zbor, na katerem bodo ocenili delo v preteklem obdobju in se dogovorili za nadaljnjo dejavnost. Po občnem zboru bo tovariško srečanje. — J. Kikel
Škofja Loka: sejem smučarsk? opreme — Smučarski klub Alpetour prireja sejem smučarske opreme. V soboto bo odprt od 14. do 19. ure in v nedeljo od 8. do 13. ure.
Jesenice: mednarodni kegljaški turnir — V počastitev dneva republike bo v nedeljo na drsališču pod Mežakljo mednarodno tekmovanje v kegljanju na ledu za pokal mesta Jesenic. Turnir se bo začel ob sedmih zjutraj. Nastopilo bo 17 ekip iz Avstrije, Italije, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije.
Tek na Jošt
Kranj — Zveza tabornikov občine Kranj prireja ob pomoči Odreda straž-nih ognjev v soboto, 24. novembra letos, tek in hojo na Jošt. Prireditev je namenjena tabornikom in drugim ljubiteljem gibanja v naravi, od zmogljivosti vsakega posameznika pa bo odvisno, ali se bo odločil za tek ali hojo. Zbor vseh udeležencev bo ob 10. uri ob vznožju Jošta. Startnina je 50 dinarjev, organizatorji pa bodo poskrbeli za tople napitke, prvo pomoč in nagrade za vse udeležence, ki bodo prišli do cilja.
(S)
Prireditve ob prazniku
Tržič — Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Tržič prireja v počastitev dneva republike Več športnih prireditev. Včeraj je bilo na strelišču na Čimpru strelsko tekmovanje Jutri ob 8. uri se bo v osnov ni šoli v Krizah začelo namiznote-nisko tekmovanje za moške in ženske ekipe. V torek ob 17. uri bo v domu Petru C za rja posamični hitropotezni šahovski turnir. Kegljaske ekipe šestih tekmovalcev ah tekmovalk pa se bodo merile v borbenih partijah na kegljišču pri avtobusni poslan vsak dan med 1H. in 20. uro vse do 28. novembra.
Omenjena tekmovanja bodo izvedli Stralska družina »ŠAK« Tržič, nami/ noteniška sekcija osnovne šole v Kn žali. Šahovsko društvo Tržič in Keglja ška sekcija TVD Partizan Tržič
J. Kikel
Telovadba z aerobiko
Orehek — Pri Športnem društvu »Zarica« v krajevni skupnosti Ore hek Drulovka že osmo leto deluje ženska rekreacijska skupina Va njo se vključujejo žene Orehka in Drulovke, ki si po napornem delu v službi m doma vsak četrtek zvečer privoščijo dobro uro telovadbe in razgibalnih vaj v telovadnici tamkajšnje osnovne šole. Letošnjo sezono so začele pretekli teden. Rekreacijsko večere, ki jih vodi kar ena od žena, Irena Eržen, so domiselno dopolnile tudi z elementi ue robike. Zadovoljne so, da jim krajevna skupnost omogoča te skupne večere, ki so obenem tudi družabni. Trenutno se redno udeležuje telovadbe ob četrtkih 19 žena. .Število bi bilo nedvomno lahko večje. Ura in pol, ki jo prebijejo skupaj pri telovadbi, jim ogromno pomeni, zato vztrajajo na svojih četrtkovih večerih in vabijo medse tudi druge žene. Le začeti je treba, pravijo, potem šele vidiš, da je tovrstna rekreacija z delom preobremenjeni /oni nujno potrebna Rekreacija te sprosti in počutje je odlično. dd
BlažAndolšek o nakupu smučarske opreme:
Ni vse varno, kar je drago
ŠAH
Kranj — Blaža Andolška iz Oprešnikove ulice 13 v Kranju, diplomanta prve stopnje (nekdanje) Visoke šole za telesno kulturo, izkušenega smučarskega učitelja, demonstratorja jugoslovanske smučarske šole ter stalnega sodelavca kranjskega zimskošportnega sejma, smo pred leti že predstavili. Takrat smo se razpisali o njegovi delavnici, v kateri v popoldanskem času »zdravi« ogrebine na drsni ploskvi smuči, namešča okovje na stare in rabljene smuči in svetuje pri nakupu alpskih smuči, palic, okovja in ostale zimskošportne opreme. Tokrat smo se z njim pogovarjali o izkušnjah, ki si jih je pridobil v tem času, predvsem pa o tem, ali smučarji kupujejo sebi primerno opremo.
»Časi, ko so ljudje menjavali smuči in ostalo opremo domala vsako leto, so spričo draginje in padanja življenjskega standarda minili,« pravi Blaž Andolšek. »Trditev, da je smučarska oprema za povprečen žep predraga, pa tudi ne drži povsem. Zakaj? Na sejmih rabljene smučarske opreme — in teh je na Gorenjskem pred vsako zimo precej — ter v neuveljavljenih trgovinah, kot je, denimo, kranjski Lovec (tu so še do nedavnega imeli lansko zalogo smuči po starih cenah), je moč kupiti opremo, primerno za povprečen žep. Občani, ki želijo smučati ceneje, bodo zanesljivo izkoristili priložnost na kranjskem zimskošportnem sejmu, kjer bo RTC Krvavec prodajal smučarske karte petino ceneje. In takšnih priložnosti za cenejši nakup opreme in kart je še precej.«
»Zmotno je prepričanje,« meni Blaž Andolšek,« da samo draga oprema zagotavlja užitek pri smučanju. Drage vezi niso vedno tudi najvarnejše. Če bi to upoštevali, oče ne bi kupil svojemu 40 kilogramov težkemu sinu najdražjih (in obenem ne najbolj varnih) vezi, katerih nastavitvena skala se začne šele pri 55 kilogramih. Starši kupujejo pogosto otrokom daljše smuči, kajpak z namenom, da jih njihovi na debudneži ne bi vsako leto nadlegovali za nove. S tem otrokom ne
ustrežejo. Vijuganje s predolgimi smučmi ni prijetno, razen tega je tudi nevarno.
Smuči    Elan    prominence ali RC-04, 03,02 ter FAS 580 in 300 so primerne predvsem za rekreativne smučarje, tipi RC, GS in SL pretežno za zahtevnejše smučarje in ba FAS 100 za predšolske otroke. Dolžina smuči je odvisna od več de:i'. nikov; navadno pa je pravšnja, £e je pri moških 15 do 25 centimetrov večja od njihove telesne višine, pn ženskah od 5 do 10 centimetrov, pn predšolskih otrocih pa enaka njihovi višini. Izbira vezi. predvsem cenejših, je zelo skromna. Se najpe-strejša je ponudba okovja Tvrolu vendar je (predvsem serija 90) »k> drago. Tvrolia 180 D kakor tudi Marker M 20 in M 30 so primerni:* rekreativne   smučarke,   za manj zahtevne smučarje in za mladino. Tvrolia 40 za najmlajše in šolarje nižjih razredov, Tvrolia 60. 80 in w. tipi do 180 D že za nekoliko starejše šolarje; tipi Tyrolia 390 RD. 3» RDX in 380 RDU pa predvsem u boljše smučarje. Seveda je v nash trgovinah moč kupiti tudi opremo drugih proizvajalcev, ki v ničemer ne zaostaja za omenjeno.«
Kaj smo izvedeli iz kratkega klepeta z Blažom Andolškom'* Vatli kor to, da ni vse varno, kar je drago, in ni vse slabo, kar je poceni.
(cz)
Nujna prenova kranjskega strelišča
Čeprav so v Kranju načrtovali že pred dvema desetletjema i: gradnjo novega strelišča, imajo še vedno le neurejeno streliš«' Struževem — Letos prva zemeljska dela — Pri prenovi pričaka* občinski štab TO iz Kranja pomoč vseh drugih uporabnikovsinr
Orel zmagovalec
Begunje      Šahovska sekcija tovar ne Klan i/ Begunj je pred" nedavnim priredila gorenjsko delavsko šahov sko prvenstvo. Meo  18 igralci je zmagal Oskar Ore] (I.TH) pred Leonom Ma/i jem  (Iskra  F.RO). Slavkom Malijem (Obrtno združenje  Radovljica), Joze-tom Prestrlom (ŠZS) in Francem Ravnikom (Železarna Jesenice). Pokal so poleg zmagovalca Orkrprejeli se Jože Rupar (Jelov icu Skofja Loka), kot nuj bolje, uvrščeni tret jekategornik. Simo na Orel kot najuspešnejša med igralkami in Tone Benedičič (Klan Begu nje) kot najboljši med šahisti s cetr'o kategorijo. T. Benedičič
lišča
Kranj — Vrsto let nazaj uporabljajo Kranjčani travnik ob Savi pri naselju Struž.evo za osnovno urjenje vojakov, Strelcev, mladincev in drugih prebival-eev v streljanju. Nanj so nekoliko pozabili, ko so približno pred dvema de setletjema hoteli urediti sodobno strelišče v novem športnem parku. Zaradi zahtevnosti izgradnje objekta in stalno pomanjkanje denarja pa že izdelanih načrtov doslej ni nihče uresničil in je strelišče v Struževem ostalo edino primerno mesto za strelsko ur jen i.\
Primeren je le prostor, saj je strelišče samo delno urejeno in omogoča izvedbo edino enostavnih oblik streljanja. Ker so strelna mesta na prostem, ga ni moč uporabljati ob slabem vremenu. Težave pa so tudi z izvedbo slehernega streljanja po formalni plati; strelišče namreč ni uradno priznano in mora vsak izvajalec sam prevzeti vso odgovornost pri organizaciji streljanja.
Takšne razmere in po drugi strani velike potrebe po urejenem strelišču za opravljanje nalog v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti sc narekovale rešitev problemov. Lani je skupina predstavnikov sekretariata za notranje zadeve in sekretariata za ljudsko obrambo v kranjski občini pripravila osnutek programa za ureditev struževskega strelišča za vse vrste pehotnega orožja, strelišče pa je prevzel v upravljanje občinski štab ža teritorialno obrambo. Stab je najprej opravil odkup dela zemljišča in se zatem lotil preučitve vzrokov za negativno balisti-čno oceno ob priglasitvi karakteristik strelišča pristojni službi armade. Ker je ugotovil potrebo po zasuku smeri streljanja čimbolj od severa proti jugu, da ne bi varnostna cona posegala v naselio, se je letos lotil prvih potrebnih Zemeljskih del. Izkop in izdelava vzdolžnega varnostnega nasipa sta že i zgotovljena, .do -konca leta pa> bodo upravljulci strelišča pripravili tudi predlog novih karakteristik strelišča le i ga dali v oceno.
»Prihodnje leto,« je povedal povelj nik občinskega štaba TO v Kranju Zvone Rešek, »nas čaka še veliko opravil. Poskrbeti bo ti ehu za odkup manjšega dela zemljišča ob Savi. nadaljevati nekatera zemeljska dela. postaviti nadstrešek nad strelnimi mesti in strelišč«- zavarovati z žično ograjo. Nadaljnja prenova strelišča bo potekala postopno; v načrtu je ureditev mest za tarče, avtomatizacija nekateiih strelnih linij, zlasti za inalokaliht sko oro-
žje, ozelenitev nekaterih površin • i ureditev dovozne ceste od nasedaj strelišča. Ob tem bo vsako leto potr* no popravljanje savskega obreijt * j ga ne bi izpodkopala voda.«
Glede na zahtevnost nalog pripre** j vi strelišča in njegovo namomb"^ j uporabljali   bi   naj   ga : ebi ambno zaščitnega usposabi.a:: • občini pri streljanju z vojaškim a'"i lokuhbrskim orožjem ter pištola: I bo gotovo nujna združitev vsegtm^ j ložljivega denarja in delovnih (».vi Nekatera dela bodo lahko prostcuv« opravili pripadniki teritorialne obrt* j be in mladinci. Štab se bo dogovorila sodelovanje  pripadnikov armade »j kranjske vojašnice, računa pa ftn -pomoč delovnih organizacij, interesa*! skupnosti, šol in družbenih organi* cij. i
Tako velika občina, kot je krtajskv nikakor ne bi smela še napre: Maj j brez urejenega strelišča. lzpoln:u\ I obveznosti bo seveda mogoča le \ pri j meru, če se bodo vsi obrambno H&M členi te družbenopolitične skupnoj strnili v čvrsto verigo.
S. Saje
HOKEJ
Olimpija :
Jesenice
2:5 (2:2, 0:2, 0:1)
Ljubljana — Tekma 10. kolal.r* ne hokejske lige, gledalcev 6000.sedat-j
ka Grepl (Sisak) ter I,ešnjak žar (oba Ljubljana)
Strelci: 1:0 — B. Lomov sok f2) S. Ščap (14), 1:2 S. Ščap (Iti) -V D. Lepša (20). 2:3 - Hafner Raspet (39). 2:5 - D. Horvat (57)
Po enakovredni igri v prvi tretjin: Jeseničani  v  diugi pr« Ljubljančani, utrujeni od nenehr^s> igranja v I. zvezni ligi in t tekmo za evropski pokal, so delali napa1 podajah, slabo organizirali napi neučinkovito streljali na vrata gc čega vratarja Cveta Pretnarja zarji« so izkoristili slabosti dom moštva in s tremi zadetki zap njihovo usode. Vratar Lomovšek preprečil, da se mreža ni ševečkj tresla.
PETEK, 23. NOVEMBRA 1984
KINO, NOVO V KINU, REPORTAŽA
9. STRAN O
Zvezdinih petinštirideset let
S trdim delom, nenehnim posodabljanjem opreme, ki omogoča tudi večji prodor na tuje bge, je mogoče v tekstilni industriji dosegati ibre uspehe — To dokazuje tudi razvoj Tekstilne tovarne Zvezda, ki prav danes mnuje visok jubilej
• Z uradno otvoritvijo nove in-•jfcije — plastificirnega stroja
* i slovesnostjo v Delavskem «MU, rta kateri bodo podelili **cem priznanja, obeležuje »Jnjska Tekstilna tovarna Zvez-
TEKSTILNA ZVEZDA
TOVARNA
KRANJ,
Savska cesta 46
'^ecializirana tekstilna tovarna za proizvodnjo fcpljivih tekstilnih "iedvlog.
CENTE LINR
za konfekcijsko ndustrijo, industrijo 'ožne konfekcije in ;Dutveno industrijo.
Novo!
^oizvocinja kaširanih . tvanin za obutveno ''ustrijo
^Jljivi trakovi — 'Ptforirani v poljubnih ^ibinacijah za lahko in #ko konfekcijo
Zaščitni znak CDiTELIN" je znak tolitete!
da 45-ieinico svojega obstoja. Obletnice so navadno vedno nekaj prijetnega, če pa gre za leta trajajoč neprestan vzpon, kot je značilen za Zvezdo, je taka obletnica še posebej pomembna. Danes 156-članski kolektiv, ki z ustvarjenim dohodkom v tem ie-tu pristaja kar na petem mestu v slovenski tekstilni industriji, seveda kar težko primerja današnje pogoje dela in tiste pred desetletji. Najstarejši se sicer še dobro spominjajo nekdanje barvarne in kemične čistilnice Anton Koliaš še v tridesetih letih, v desetletjih razvoja po vojni pa je nastala specializirana delovna organizacija za proizvodnjo lepljivih medvlog za konfekcijsko, obutveno in kožno industrijo. Pravzaprav je datum konstituiranja delovne organizacije Zvezda leto 1979, ko se je formirala delovna organizacija iz poprejšnje temeljne organizacije v okviru Tekstilnega centra Kranj. • Značilno za ves dosedanji razvoj Tekstilne tovarne Zvezda je vsekakor približevanje takšne-
mu izboru proizvodnje, ki lahko zaradi specializacije, vloženega znanja in produktivnosti dosega vedno večji prodor tako na jugoslovanski kot tudi tuji trg. Začetki usmeritve v proizvodnjo lepljivih medvlog segajo nekako dvajset let nazaj, ko je postala znana s proizvodom imenovanim Cen-telin. Seveda se takratna proizvodnja !e težko primerja s sedanjo, saj je od 148.000 metrov letno narasla na 8,5 milijona metrov. Zvezda, ki je bila ena prvih tovarn za proizvodnjo medvlog pri nas, ponuja danes konfekcijski, obutveni in kožni industriji izbor okoli 70 vrst lepljivih mpd-vlog. Tolikšen izvor medvlog z imenom Centelin je seveda poleg kvalitete ključ do prodora na trg.
• Brez neprestanega posodabljanja proizvodnje, prilagajanja zahtevam porabnikov njihovih proizvodov nikakor ne gre. Pred štirimi leti so v Zvezdi razširili proizvodni program a kasirane tkanine za obutveno industrijo, z novim plastificirnim strojem pa se bo delež kaširanih tkanin še povečal. Doslej so okoli 20 odstotkov proizvodnje lepljivih medvlog izvozili, vendar pa ne ostajajo pri tem, pač pa načrtujejo večji prodor na zahtevni zahodni trg.
• Že letos so izvozne načrte presegli za okoli 10 odstotkov, tako da bodo do konca leta izvo-
Univerzalni stroj za plastificiranje, Investicija, ki jo odpirajo ob jubileju, bo Zvezdi prinesla odločnejši prodor na tuje trge.
žili vsega skupaj za 1,2 milijona dolarjev izdelkov. Tolikšen delež na tuje prodane proizvodnje jih z 8000 dolarji na zaposlenega uvršča med pomembnejše izvoznike v kranjski občini. Večje vključevanje v mednarodno delitev dela pa seveda med drugim prinaša tudi večja sredstva za uvoz sodobne opreme in reprodukcijskega materiala. To pa je v skladu z razvojno politiko Zvezde, ki za naslednje obdobje načrtuje večja vlaganja v sodobno opremo. To je bilo sicer vodilo razvoja že doslej, saj so v zadnjih petih letih namenili za investicije 131 milijonov din pretežno lastnih sredstev. Številka je za ta razmeroma majhen kolektiv, z 202 milijonoma din dohodka letno oziroma 1,3 milijona din na delavca — podatki so za leto 1983 — razmeroma visoka. Druge izbire, kot slediti hitremu razvoju najsodobnejše tehnologije in s tem prilagajanja proizvodnje za Zvezdo niti ne more obstajati. Že pred leti so se namreč odločili, da bodo s sodob-
nejšo opremo omejevali povečevanje deleža živega dela, ki je bilo nekaj časa tako značilno za razvoj  lekstilne  industrije pri
nas.
© Plastificirni stroj, investicija vredna okoli 90 milijonov din, ki jo v Zvezdi uradno odpirajo pred praznikom republike, pomeni v mnogočem prelomnico — predvsem pa bo omogočil odločnejšo uveljavitev na konvertibilnih trgih. Stroj namreč omogoča dvojno širino medvloge, po kateri se na zunanjem trgu skoraj izključno povprašuje. Razen tega, da dvojna delovna površina pomeni tudi podvojitev zmogljivosti in zmanjševanje stroškov, omogoča tudi široko tehnološko raznolikost ter s tem širi izbor izdelkov Ob tej novi investiciji pa v Zvezdi že razmišljajo o nadaljni modernizaciji strojnega parka. Kajti zastati na določeni stopnji bi pomenilo tudi zmanjševanje vsega doslej doseženega — to pa je seveda zadnje, na kar bi kolektiv Zvezde lahko pristajal.
Tekstilna tovarna Zvezda na Savski vila v eno pomembnejših tekstilnih za lepljive medvloge.
cesti v Kranju se je z leti raz-tovarn pri nas, specializirana
Ob prazniku republike delovni kolektiv Tekstilne tovarne Zvezda Kranj čestita vsem delovnim ljudem in občanom Kranja
NOVO V KINU
hmeviki film LJUDJE MAČKE se ponaša s 4 »Zlatimi globusi«. Med irng\mgaje dobila tudi glavna igralka Nastassia Kinski. ki je bila le-M IMl proglašena za najboljšo igralko. Zgodba je pa naslednja. Irena nn;en brat Paul sta dolgo ločena po nepojasnjenem samomoru nju-uk»taršev. Srečala sta se po mnogih letih, a takrat brat pojasni sestri mavadno družinsko dednost: ljubijo se tako močno, da se ob tem posvetijo s panterji/m. Sanje in legenda se stalno prepletajo. Mogoče pd)e mačke ali mačke v ljudeh resnično obstojajo ... Hmkoniki film LETEČA GILJOTINA je narejen v žanru »kung fu«. f*Clk edini živi mojster leteče giljotine, orožja, ki povzroča strašne foikodbe. Zaradi uboja svojih dveh najboljših učencev. Vu-Či hoče Mihu vse enoroke borce. Xa nekem velikem mednarodnem turnirju rmih veščin, ga premaga mladi enoroki borec Tjen-Lun s svojo novo %Uino.
1
HIJr It
h teden prihaja v gorenjske kinvmuloffrufv nori slovenski film NO-V,fN0 SONCE režiserja Ju ne tu Kavčiču. V njem bomo lahko videli kudve Kranjčanki, JVlarijo hojk-Tršur in Vesno .Ivvnikar.
ZVttoniko se srečamo v drugem letniku usmerjenega i:ohrci:eva-infkvioli, na katero v nvojih mladostnih željah ni niti pomislila. Sem W p prignali napotki in druge vrste prisile, ki pač he jemljejo za rn<>-• talent, temveč brczvreJ.no povprečje zadnjih šolskih ocen. Vendar Veronika tudi v tej šol1 najde nekaj rase. Toda kot bi sv vse zurotilo njej. fie prva ljubezen. Ta upov polna mladost se nenadoma src
■ .<■   ttvarnostjo: s pohlepno malomeščansko pridobitnostjo, s karu
■ om in klečeplazništvom. s hinavšeino m še mamcem. hI m ima ter vrsto zabavnih vložkov, j.a vendar ji /•> icsen ['tint. ki ru uulja
' dan usnje o, ludine. Suivion jerku na koncu poje, da" so dnevi "•nijih mladosti . r/r* ■•' i!i svoje sončne dni . . .
KINO
KKANJ   CENTER    -   23. novembra;
umor. barv. glasb, film BREAKDANCE ob IG.. IH. in 20. u n. 24. novembra; umri bun i itiii RttKAKJ)A.\CK ob Ili., I" in 3». uri, premieru urm*r, barv. ikilttjtvkv l'II OIK \I.\C'KK ob 2:1. un 25. novembra: ju-i/osl. buri-, mlad. film VIAK V SNEGl ob 10 uri. amer. ban film BREAKDANCE ob /■r>.. 17. |t| l'J. uri, premieru nem barv. filmu i.O!A ob 21. uri 26.. 27. In 28. novembra; umer. ban- srhljivka LJUDJE MAČKE ob Iti., IH. in 20 uri. 29. novembra; amer. harr. alusb. film IIF.A VY MF.TAl. ob 16. uri. nem. bun: drama LOLA ob IX. in 20. liri. prcdpiemieru amer. ban-, filma POLTER-GEIST nb 22. uri
KHANJ  STORŽIC  -   23. novembra;
honuk. bun: film KAČA V ORLOVI SENCI ob 10.. I H. in 20. un, 24. novembra: amer barv. akcij film OKRUTNA IGRA ob 16., IS. in 20. uri. 25. novembra: hont/k. buri: film KAČA V ORLOM SENCI »b 14. uri. nem. ban: erot film KAKO SLADKA JE NJENA DOLINA ob 16. in IS. un. premieru hongk harr filma LETEČA GH JOHNA ob 20. un. 2H. in 27. novembra, horu/k buri: film LETEĆA GILJOTINA ob lil, IH. In 20. un. 2H. novembru: amer. ban: film MEJA V/t RIO GRANDE Ob 10.. IS m 20 ttfi 29. novembru; jnqosl. ban: mlati, film BO-SKO BUHA ol) ti, un. amer. ban: vojni film NOT GENERALOV ob 17. in 19.J0 un
TRŽIČ — 24. novembra: umer. ban: ritam film IIIJIH ob 10 uri. frunc buri: komediju T.EIJNATA JUHA ob is m 20 un. premiera amer lian: filmu RAGTIME ob 22. uri. 2.1 novembra, amer. buri: risani film III IDI ob ir,. un, (rane. ban: komediju ZELJNA TA JUHA ob 17. in IV uri premiera umer. ban: filmu 1.1 UDJE MAČKE ob ti Utt, 20. novembra, front buri: ljub. drama CAS 1'ltVE UUBE7.Nl <>>> 17 "' 10. un. 27. novembra: premiera >:em bari:
filme i.oiA ob 17. m iu uri, W. /nm <•/»'»/.•».
umer. harr film IIE\) Ml /.!/ ')/> 17 in Ii) un. 20. novembru umer htm fihu l'O-M) V SKOK - !U<h'Y V JOK ob l> uri, amer, bon- film litSCtlUNA Ulit/. Ml HlS II ob 17 in r.i. uri
KAMNLKDOM - 24.novetnhm; nlsoz. harr krhtjivku l'IH.\\ll.\ II ob Hi m IS. uri. nem. bfin. emt jilm KAKO SIAD-KA SE \H\ \ DOtJNA ob 'M un. umrl buri film C UM >'t il-.l\ /A /»..'•
ob 22. uri, 25. novembra; amer. buri: ZfOfl. film DESET ZAPOVEDI U del ob ir>. uh. ::::!. bon: srhliivku PIR ANI!A ob 17. in
19. un, premiera umer. ban: filmu UAGTl ME ob 21. uri, 26. novembra; umer. burv. film OKRUTNA ICiliA ob IS. m 20. un, 28. novembra: nem. ban: dramu I.OIA ob IS. in 10. un. premieru amer. barv filma PO! TER G KAST ob 22. uri. 2H. novembra; umer. bun: risani fit'» HLADI ob l!>. uri, umer. ban: nrhljtvka LJUDJE MAČKE ob 17 in Ii). uri. premiera slov. barv. filma NOflENO SO\t E ob 21. uri
DUPLICA — 24. novembra; itul. ban: drama DEKLE IZ TRSTA 00 >0. uri. 25. novembra hongk. ban: film BOJEVNIKI SHAOLLNA Ob M. uri. juqosl. ban: komedija MOŽ. S ŠTIRIMI NOGAMI ob 17. in 10. uri, 28. novembra; slov. bun: film NOBENO SONCE ob 20 uri. 29. novembra, trune, buri  cr/od film BOJ ZA OGENJ ob
20. un.
JESt.SKE RADIO - 23. novembra: ulov. bun: film LETA ODLOČITVE ob 17. in IV. un. premieru umer tiun: filmu DISCIPLINA BREZ MILOSTI ob 21. uri. 24. nmembra; slov. ban: mlad. film NOHTNO SONCE ob 17. in 19. uri. 25. novembra, amer ban: film DISCIPLINA UREZ MILOSTI ob 17. in 19. un, 2H. novembra: frunc ban: film BOJ ZA OGENJ ob 17. in 19. un, 27. novembra; anql. bun: film ŽELEZNI KRIŽ ob 17. in /9.7.0 uri. 28. in 2». nmembra; umer. bun: film HREAK-DANCL ob 17. in 19. un
JESENICE  PIAVŽ  -   23. novembra:
umer. bun: drumu MEJA NA RIO GRAN-DE ob 18 in 20. uri. 24. novembra, frunc bun: ;u(»l spekrakel BOJ ZA OGENJ ob IS. in 20. un. 23. novembra; slov. nun: mlad. film NOBENO SONCE ob tO. in IS. un. frunc ban: -qod. speklukel HOJ ZA OGENJ ob' 20 un. 2H. in 27. novembra; umer. barv film DISCIPLINA BREZ MILOSTI ob IS. in 20. un 29. novembra; ju-oonl bun mlad. film VIAK V SNEGU ob Hi uri. un.er l<an: knm. film KO Z.AZ.Vi) M TELEFON ob 18 in 20. un
KRANJSKA   GORA    -   23. novembra;
umer. barv akcij, film OKRUTNA IGRA nb IS uri. JI. novembru; umer. hui,\ vojni film \<)( C,lM.RALOV ob 2(1. un. 27.no-vembrm; amer. burv. ulu-b film BREAK DANI. h. uh JU. un
DOVJE — 21. nimoihru; film I I
I \ • •! H.i K ITVK uli IN un. 25. nmeinbru: ( /;\/ It  ' K ZA GASGSTF.RJE >b 19. url
SKOEJA LOKA SOKA - 23. novembra;
amer ban: srhljivka PODGANE ob 18. in 20. uri, 24. in 25. novembra, umer. akcij, film SHABKVJEV STROJ ob IS. in 20. uri, 27. in 28. nmembra. honqk. bum. film DVOBOJ MOČNIH ob IS. in 20. uri, 29. novembru; m;, dramu SEX NA MOTORJU ob 20. un
ŽELEZNIKI OBZORJE - 23. novembra;
umer. akcij, film SHARKVJEV STROJ ob 20. un, 24. novembra; jop. erot. film METI I JEVA MREŽA ob 20. un. 25. novembra; umer. srhljivka PODGANE ob 18. in 20. un. 28. novembra; hongk. barv. film ZMAJEVA IGRA SMRTI ob 20. uri
POUANE — 23. novembra; jap. erot. film METULJEVA MREŽA ob 19. uri, 25. novembra; hon.fi. burv. film ZMAJEVA IGRA SMRTI ob 17. uri, 27. novembra; niz. drama SEX NA MOTORJU ob 19. uri
RADOVLJICA - 23. novembra; nem. barv. film POHITI ZABAVA SE PRIČENJA ob 20 un, 24. novembra; nem. barv. film POHITI ZABAVA SE PRIČENJA ob 18. uri, amer. barv. film DEKLETA S PlAŽE ob 20. un. 25. novembru; amer. ban: film SU-PERMAN ob 10. in IS. uri. nrm. barv. film LJUBEZENSKA PISMA NUNE ob 20. uri, 20. nmembra: nem bun: film LJUBEZENSKA PISMA NUNE ob 20. uri. 27. novembra, umer. bun: film DEKLETA S PlAŽE ob 20. uri. 28. novembra; nem. barv film POHITI ZABAVA SE PRIČENJA ob 20. uri. 29. novembra, nem. bun: film LJUBEZENSKA PISMA NUNE ob 18. uri, umer. barv film ROČKY 11 ob 20. uri
HLED 23. novembra; amer. burv. film SUPERHAN II ob 20. uri. 24. novembra: amer. ban: film SUPERHAN II ob 18. in 20 uri 25. novembra: netn. ban: film ZA-KIAD V INDIJANSKEM REZERVATU ob 16. un. umer. ban: film CUTTERJEV OBRAČUN ob 18. in 20. uri. 26. in 28. novembru; umer. ban: film DEKLETA S PlAŽE ob 20. uri. 27. novembru: nem, bun: film LJUBEZENSKA PISMA NUNE ob 20 uri. 29. novembra; nem. bo/V film POHITI ZABAVA SE PRIČENJA ob 18. un
BOHINJ — 24. novembru: nem. barv film ZAKLAD V INDIJANSKEM REZER-l i/( 00 18. un. umer. bor: n CUTTERJEV OBRAČUN ob 20. uri, : >. mmmbem; umer barv. knm film DVOM t EKSPOZICIJA ob 18. uri, u«/, bani (tim .ARA: VA LJUBEZEN ob 20 uri. 29.nove ibnc t« ni ban: film ČEJENl V BOJU ZA /.V I JE KJE >h 20, uri
J v
J
10. STRAN    PETEK, 23. NOVEMBRA 1984
REPORTAŽA
PREDSTAVLJAMO VAM DRUŠTVO ZA PODVODNE DEJAVNOSTI IZ KRANJA
Reševanje, spor
V društvu, ki deluje od 11)72. leta, je sedaj že okrog 60 članov — Med raznovrstnimi dejavnostmi prevladuje skrb za reševanje in podvodna dela — Težko do drage in povečini tuje opreme
Kranj — Staro potapljaško pravilo uči, naj se človek nikoli ne odpravi pod vodo sam Morda se prav zaradi u pošte vanja tega pravila potapljači združujejo v društvih.
V Kranju so ustanovili Društvo za podvodne dejavnosti pred dvanajstimi leti, ko se je v njem zbralo osem potapljačev. Njihova takratna dejavnost je bila omejena v glav nem na podvodni ribolov; ne le zaradi veselja, ampak bolj /a radi pomanjkanja potapljaške opreme. Šele ob večanju članstva, izboljševanju opremljenosti in ureditvi lastnih prostorov so v društvu lahko začeli razvijati tudi druge aktivnosti.
»Danes imamo«, pripoveduje predsednik društva Bojan Jenko, »že približno 60 članov. Med njimi je večina mladih, vmes je tudi nekaj žensk. Seveda je le okrog polovica članstva stalno dejavna. V društvu skrbimo predvsem za reševalno dejavnost in podvodna dela, veliko članov pa se ukvarja tudi s podvodnim ribolovom, potapljanjem s pomočjo kisika in podvodno fotografijo.«
Vsakdo, ki ima veselje do ene teh dejavnosti oziroma potapljanja nasploh, se lahko včlani v društvo. Pred sprejemom mora opraviti temeljit zdravniški pregled, saj potapljanje terja od človeka dobro psihofizične sposobnosti.
»Potapljač potrebuje tudi veliko znanja«, pojasnjuje Vojko Artač, Ki v društvu skrbi za vzgojo in izobraževanje, »zato stalno /ugotavljamo potrebno usposabljanje članstva.
Novim Članom dajemo na tečaju za mlajše potapljače osnovna znanja; ob ustroju in delovanju človeškega organizma morajo spoznati veliko fizikalnih, bioloških in kemijskih zakonov v naravi ter se naučiti glavnih pravil potapljanja in ravnanja / opremo pa nuđenja prve pomoči. Veliko zvedo tudi o potapljaških boleznih in nesrečah pod vodo.«
Letošnjega tečaji) /a mlajše
potapljate se je udeležilo 12 novih članov, l/.pit zanj se lahko prijavi vsak član. stare j ši od IH let — je med večdnev mm bivanjem na morju opra vilo 9 kandidatov. Poleg njih je 5 mlajših potapljačev uspešno končalo preverjanje za starejšega potapljača. Mlajši potapljač se mora namreč pred izpitom za starejšega v dveh letih v spremstvu izkuše nega tovariša vsaj 2()-krat na leto potopiti ter preučiti določeno teoretično gradivo, starejši potapljač pa lahko po dveh letih usposabljanja opravlja izpit za samostojnega potapljača.
Podvodne mikavnosti
»Za potapljači--reševalce je nujno dopolnilno usposabljanje,« dodaja vodja reševalne ekipe Luka Belič. »Letos spomladi je naše društvo pripravilo tečaj za gorenjske reševalce z Bleda in Jesenic pa iz Škofje Loke in Kranja, vsako leto t. julija pa se udeležuje-
mo tudi tradicionalnega spusta po Savi, nekakšnega tekmovanju v obrambnozaščitnih veščinah potapljačev.«
Reševanju ljudi in premoženja i/ vode ter raznim delom
pod vodo dajejo prednost v društveni dejavnosti, /.a te naloge skrbi stalna 0-članska ekipa, v kateri sta tudi dve ženski, pomaga" pa ji zdravnik. Doslej so kranjski reševalci sodelovali pri očiščevanju raz nih voda in vzdrževalnih delih na hidroenergetskih objektih. Njihova najbolj humana, a najmanj hvaležna dolžnost je reševanje utopljencev m pone šrečencev iz vode. Kot tigOta vljajo, pa /a potapljače-rese Vtthve v okolju bolj mak) vedo m jih ob potrebi včasih najdejo zgolj po naključju.
»Zelo privlačna, a nevarna potapljaška dejavnost,« opisu je dolgoletni član društva Vojko Nežmah, »je podvodni ribolov. Potapljač se lahko z njim ukvarja za rekreacijo in užitek ali pa se udeležuje raznih tekmovanj. Najbolj znana tovrstna prireditev pri nas je novoletni ribolov na I^ošinju, kjer kranjski potapljači glede na slabe možnosti za trening kar solidno zastopamo svoj kraj, saj smo že dosegli uvrstitve pod 2(1. mestom. Udeležujemo se tudi reubliških tekmovanj in včasih celo državnih prvenstev.«
Del članstva privlači bolj avtonomno potapljanje, to je po tapljanje s kisikom iz jeklenk. I.o-to omogoča daljše bivanje pod vodo in predvsem dosega nje večjih globin. Nekdaj se je več potapljačev že ukvarjalo s
Čluiii potapljaške reševalne ekipe ste pripravljajo zu iskanje utopljencu
podvodno orientacijo, vendar so jo opustili zaradi težavne oskrbe / opremo. Knaki pro blemi zavirajo napredek podvodne fotografije kot umetniške dejavnosti.
»Društvo ima,« končuje po govor njegov predsednik, »nujno opremo za osnovno dejavnost; deset potapljaških kompletov, v katerem so obleke, dihalni aparati in jeklenke, (Iva kompresorja za polnjenje jeklenk, čoln in kombi za prevoz opreme. Primanjkuje nam zaščitnih suhih oblek za dela v hladnih vodah; ker jih ni na domačem trgu, jih ne ho moč dohiti, dogovarjamo pa se vsaj za nakup podvodnega telefona. Oskrba z opremo je sploh težavna, ker je draga in povečini uvožena, zato jo
Foto: V. Nežmah
vzorno vzdržujemo in obnavljamo le najnujše.«
Čeprav dejavnost društva
sofinancirata Zveza telesno* kulturnih organizacij in Zveza organizacij za tehnično kulturo v kranjski občini ter jo posebno zadnji čas z opremo podpira tamkajšnji sekretariat za ljudsko obrambo, imajo potapljači le skromne možnosti za nadaljnji napredek dejavnosti. Ob tem je toliko pomembnejše, da jih druži tova-riško sodelovanje, ki posamezniku zagotavlja predvsem varnost in kolektivu daje občutek družbene koristnosti. Zato bodo v Društvu za podvodne dejavnosti v Kranju veseli slehernega novega prizadevnega
člana. c. .     „ .
Stojan Saje
KRAJEVNA M
Name!
Mošnje — Medvojfj Mošnje v radovljiški« romašna in vrhu tejp^ žgana vas. Takoj po1 bila ustanovljena zadruga in domačijesfl obnovili. Danes je to' manjših krajevnih« občini.   V naseljih Spodnji in Zgornji Globoko živi reki prebivalcev. Prav \'r. j ko rekoč ni več, še kar nekaj. V se je starejšim Mošnjah prid: vih hiš. Neka ra je še za gradnja, menijo, da bi v pnho rali razmišljati o gradnjo na terasi n«*J kom Dobruša v smen| nivcu; nekako na krajevnima skupne nje in Brezje.
»Ni nam bilo dano,« našem območju ime* različne delovne or s pomočjo katerih bt sel oblikoval tudi razvoj,* predsednik sveta skupnosti Anton Pk**-J dar pa smo z voljo,J vseh krajanov v letih P8^ veliko naredili. Dan«1 v krajevni skupnosti koč vse osnovne objekfj
V začetku leta 1950. nekatere začela že boH| zaradi zadružnih do si zgradili nov kultura'
Soudeležba hudo ud
V ieseniški Železarni je dvajset prosilcev za nova stanovanja odklonilo ključe, ker niso modi plačati po zakonu določene soudeležbe ob vselitvi - Soudeležba je vračljiva v 'setih letih po 3-odstotni obrestni meri
ki velja od leta 1981. Od tedaj se zahteva, da soudeležbo pla ča sleherni lastnik stn««.«;-'"
Srebro ne izteka več v kanalizacijo
Srebrove soli v ftksirju so poprej preko kanalizacije odtekale med odpadne vode in tako onesnaževale okolje — V Gorenjskem tisku so pred tremi
ki
leti sami Izdelali rekuperator, z elektrolizo lovi srebro iz odpadnega fi k si rja — Okoli M) kju srebra letno je nagrada za narovanje okolja
Kranj — Žlahtna kovina —. srebio. ki jo vsebuje liksirna tekočina, je v isto let odte kaki v kanalizacijo To se je dogajalo doma ki V vseh slovenskih tiskarn.th oziroma po \ sod tam. kjer se ukvarjajo z razvijanjem filmov. Nič drugače ni bilo tudi v Gorenjskem tisku. Iiksirja sicer ze nekaj let niso izlivali v kanahzaeiio. saj kai, lakega niti ni dovoljeno zaradi prekomernega onesnaženju vode, vendar kaj drugega niti niso s tik sirjem počeli \a uvo/ dragega roRuporutor |a. ki bi bil sicer Ob velikem Številu a v tomui skdi ruzvijalrnh strojev  nujen, seveda niso mogli misliti Ko pa so nekako pred štirimi leti na zagrebškem grafičnem sejmu opazili razstavljen uvožen rekuperator, so spoznali, da takega lahko narede tudi sami Gre na mreč za dokaj enostaven postopek elektrolize, ki iz dovolj koncentriranoga fiksiri a po tegne keipijsko čisto srebro
Naprave za elektrolizo Iiksirja se je skupina njihovih strokovnjakov, ter v či vzdrževalni delavnici izdelala rekupera tor, prav nič slabši od tistega, ki bi ga morda kupili za drage devize Zdaj ze piibhz.no tri leta iz Iiksirja pridobivajo srebro, ki ga |e treba le se rafinirati, pa dobi svoj značilni zven in barvo in seveda ceno Stroški /a re ' kuperator so se že zdavnaj povrnili: letno I pridobljena količina srebra — okoli IW) ki; i, •'100(1 litrov   Iiksirja  —  pa je kar primerna g •nagrada« delovni organizaciji, du s strupe J nimi  odplakami   ne  onesnažuje odpadnih vod. Fiksir je, potem ko se mu / elek• 11 Jizo Ii
I
Jesenice — Ko so v jeseniški občfni zgradili 80 novih stanovanj, deloma na Hrušici, deloma v mestu, in želeli prosilcem izročiti ključe«, je bilo kar precej takšnih, ki so se stanovanju morali odreči. Odreči zato, ker niso namensko varčevali za obvezno soudeležbo in niso bili zmožni plačati kar visokega zneska.
V Železarni, ki gradj največ stanovanj in tudi dobro skrbi za stanovanjske probleme za poslenih. je dvajset prosilcev, ki so čakali na stanovanje pet let. vrnilo k I i u< e
Soudeležbo kijata zakon o stanov anjskem gospodarstvu in ustrezni družbeni dogOVOr,
istnik stanovanja, tudi ti.sti, ki po smrti staršev ostane v stanovanju. Izjema je le pri zakoncih, ki stanujejo v skupnem gospodinjstvu. Po smrti enega izmed njih n« treba plačati soudeležbe. Najbolje je kajpak namensko varčevati, saj se soudeležba vrne po
desetih letih s J-odstotno obrestno mero.
Pri samoupravni stanovanj ski skupnosti na Jesenicah dosledno upoštevajo zakonska določila in deloma popuščajo le pri mlajših družinah in takih, ki so v težjem gmotnem položaju. Možna je tudi opro-
stitev plačila soudeV tako mnenje centra ■** no delo, ali preložita ' Jeseniška praksa ;•-da plačilo preložijo »*| noma oprostijo pri cih, ki večinoma zarftj zavidanja vrednih Številni dobivajo ze * dodatek,  da sploh najnižjo pokojnino
Soudeležbo pl* vrednosti stanovanj*' valorizirane v red nos' stanovanj. Povpn plačajo okoli 7 odstoti nosti, odvisno od hodka   lastnika dr stanovanja. Tako ob' dvosobno stanovanj rem je kvadratni it**fl vanjske površine oko* dinarjev, plača okoli 140.000 dinarje-soudeležbe.
I*ri samoupravni ski skupnosti terjajo ^
Ml PA NISMO SE UKLONIL/
Na dravskem mostu je bilo najbolj vroče
lotila di >m.i
lahk-
odvzame srebro, povsem neškodljiv rečemo celo cist m lahko tudi mimo v seli lil .trov izteka v odpadne vode Za domači reku perator so se zanimale tudi nekatere večje in manjše tiskarne v Sloveniji In 14a tudi na ročile. Zdaj se je na jugoslovanskem trgu pojavil izdidek Iu Nis. ki je zaradi razmero ma ugodne cone zanimiv tudi za vse ostalo jugoslovansko potJročje, kjer doslej za tak snu ravnanji' z za okolje škodljivim liksir
jem ru bilo zanimanja.
I. M.
ELEKTROLIZA ČISTI FIKSIR - Rekuperator lahko naenkrat sprejme okoli 100 litrov tik širin s koncentracijo 6 ali 7gr srebrnih soli na liter. I sko čisto srebro na knttnlni pol. Po tem enostavnem čisto srebro le še dodatno prečistit:. - loto: t. I enU
Enosmerni električni tok nalaga kemii-in poceni postori    ie treha 9& odstotno rtiut: i
Dva dni je hodil z nami po poteh Kokrškega odreda: V PudljubeHu se nam je pridružil tisti dan. ko smo se spustili z Bistriške planine in šel z nami do Kolar ia, do Doline, naslednji dan pa iz Doline preko toriru pa vse do rodstoržiča. Pri druzil.se nam |e kot predsednik odbora koroških partizanov v Tržiču. Prav tako. kot so te kmetije nudile pomot borcem Kokrškega odreda, so jo tudi koroškim partizanom. Zato je izkoristil to priložnost in v imenu Odbora koroških partizanov Tržič na tej poti nekaterim kmetijam podelil spominske listine v zahvalo za pomoč  v tistih
težkih đneH.#
Te dni pa |e imel polne roke dela z organizacijo sie< uma koroških partizanov vse Gorenjske. Vsako leto še si cčajo. I -ani so se dobili na Jeseni cah. letos je na vrsti Ti žic. V Peku bodo imeli manjšo stovcsrk>st.(Okdli sto nekdanjih koroških -partizanov pričakujejo Na vsakem takem srečanju podelijo jubilejna priznanja tistim, ki dožive okrogle obletnice. Letos bodo dobili priznanju tu di tisti, ki so stari nad 7.ri let. Upa. da bo vse v redu  Ne bi rad. da bi se Tržič ani slabše odrezali
kot drugod.
Franci ohooc mk-Bogdan je Bučarjev iz Trži c .1 TrgOŠ me so imeli včasih na Trgu svobode. Na tiste < ase spominja velika, preko tristo let stara hiša. Lepi, obokani hodniki, veže, stopnišča . . Prav tamle. kjer so ti lepi balkonski stebri, je stanova! pred vojno Lado Mavric, prvoborce, ki je imel zvezo s partizani, ko je bila TržiŠka četa se najd ApnencO. Od njega in pa od očeta, ki je bil \ Tizicu župOU, starosta Sokola in dobrovoljce v Rusiji do lel^i 1921, se je Franci nav zel revolucio-nai ruh idej. Oče je bil ob okupaciji prvi v Tržiču aretiran in zaprt.
Druga šola revolucije je bila pa bežigrajska gimnazija in internat v učiteljskem domu, ime nov .in r<)e< a kasarna«. Okrog Sfl gimnazijcev je bilo ieseni 1941 v 5. gimnaziji. Vse so vrgli ven
Franci Globočnik-Bogdan
jih jo padlo. Preživeli sošolci so jitn 1 S I vili spomenik. Se danes se dobivajo Svoj klub imajo. Klub Klemene 'KRK-. V Pacugu so postavili svoj dom. Z udarniškim delom. Vsa leta " brezplačno bivanje starši padlih sošok Vsak je imel svojo zgodbo. Francije slu gimnazije prišel domov in delal > 194.T pa je moral v nemško vojsk, 1 N izogniti Tri mesece na delu, tri mer:: nju pri topniški enoti na Bavarskem, na rusko fronto. Hudo ie bil var.-
REPORTAŽA
PETEK. 23. NOVEMBRA 1984 11. STRAN O LAS
i mMOŠNJE
»vrtca te
.Au-na oziroma dramska ni bila namreč že
, I j.r.o v Mošnjah dokaj ,4 K.".a Ko so zgradili dom, ,3 > Kar razcvetela. Zadnje ii Ifaježal upadla. Zdaj je ,1 ir, bolj živo na športnem ^ b#L V okviru športnega £ it.i M aktivni baiinarji, j,i * tekači, smučarji . . . 4 It? smo zgradili dom, vas gt P*Da primer še ni imela d tokt 0 telefonu sploh ni--J »(izmišljali. 1951. leta smo i iMui železniško postajo. ^ Wkasneje vodovod, pred
desetimi leti smo urejali ce ste .. . Zasebni stanovanjski gradnji se je pred leti pridružil tudi stanovanjski blok, v kate rem je danes trgovina; v njem pa ima prostore tudi krajevna skupnost. Tri leta nazaj jo bila obnovljena tudi podružnična šola in zraven nje je športno igrišče. Pri vseh teh delih in akcijah so krajani poleg družbene pomoči in vlaganj veliku sodelovali s prostovoljnimi ak cijami in prispevki.«
»Pred petimi leti ste imeli tudi referendum za samopri-
Mitst čez Savo v Globokem je dotrajan; pomeni pn /elo pomembno povezavo. Čimprej bo potreben obnove, siccir.ga lahko v /ume prva večja voda.
ozkem odseku ^pred mostom v Globokem so cestišče ^Ht* en meter. Sicer pn jih, kur zadeva eeste, čuku v ,.| ™<tkupnosti še precej delu.
jpo žepu
fc namensko varčujejo, zakon tega izrecno ne »4 Zdaj je najnižji zne-'««iskega varčevanja v I l2DW dinarjev, ob tem ^ »»posebnih primerih lah-ji ^r/zonjo, da lastniki pla-^ '»udeležbo šele čez. nekaj ;ii !K.kako- pa lastne soude" -pridobitvi stanovanj-, ic* ni mogoče plače-Srokih. stanovanja, ki se jim p dviga cena, dobiva-družine in le redko-takoj odšteti po fcfcnar. Će ne pomagajo Ni sorodniki, morajo pjeodkloniti; če imajo dobiti   kredite, se kvečjemu v pra-hfcranje. Pred leti so še pipfli kuhinjo ali dne-7, la račun obleke in '"<• danes je denarja ko I njne potrebe. Inka-*do povedati, da neka-
teri v stanovanjih sredi mesta nimajo prav ničesar in da spi jo na improviziranih ležiščih.
Soudeležba prosilca hudo udari po žepu, še posebej, če živi iz meseca v mesec. Udari delavca S povprečnimi dohodki kot tistega, ki več zasluži. Zakonca, ki se vselita v novo stanovanje, ki ga je kupila delovna organizacija, morata po lestvici dohodka in stanovanjske površine ter vrednosti stanovanja plačati za soudeležbo več kot 500 tisoč dinarjev.
Znesek je resnično visok, čeprav bo njegova vrednost po desetih letih kaj pičla, vendar ga je treba nekako zbrati. V tolažbo je nosilcem stanovanjske pravile lahko le to. da bo potem stanarina majhna, saj je še vedno daleč od ekonomske. Velja komaj nekaj več kot mesečni prevoz z. mestnim avtobusom . . •
I). Sedej
spevek. Odločali ste se za vrtec in dograditev gasilskega doma.«
»Takrat je bilo precejšnje zanimanje za gradnjo vrtca ob šoli. Ko pa so bile ukinjene« ne gospodarske investicije, je postopoma upadalo tudi zanima nje za vrtec. Zato smo krajane Z anketo vprašali, kaj naredili z denarjem, ki se je zbiral v ta namen. Največ zanimanja jo bilo za razširitev telefonskega omrežja. Tako smo lani pono-. vno na referendumu sklenili, da se z denarjem, ki smo ga zbrali, lotimo te akcije. Povezali smo se skupaj s krajevno skupnostjo Brezje in letos smo opravili vsa potrebna zemeljska dela ter položili kabel. Sedem starih milijonov nas bo veljal priključek in še prosto voljno delo. Dobili pa bomo 75 novih telefonov. Gradbena dela (razen ozemljitev) so končana. Zdaj smo tik pred tehničnim prevzemom. Računamo, da bo spomladi ,-e povsod zazvonil telefon.
S preostankom sredstev zbranih na podlagi referenduma izpred petih let pa smo letos dogradili tudi gasilski* dom, kjer ima prostor tudi civilna zaščita.«
»Kaj pa načrtujete v prihodnje?«
»Trenutno nas najbolj pestijo ceste. Asfalt na robovih se je začel krušiti. Ce bo vreme nameravamo še letos od hotela Grad Podvtn do Kulturnega doma v Mošnjah razširiti ce-sto. Pravktir pa smo tudi v Globokem pred mostom razširili najbolj ozek odsek. Veliko teza v. imamo s cesto, ki vodi v Graben v Mošnjah, kjer je ob potoku Dobruša 8 hiš. Pred dvema letoma se je cesta tamkaj udrla. Potem smo jo uredili, vendar jo je lani spomladi ponovno zasulo in letos še enkrat. Teren bo treba geološko pregledati in se potem odločiti, kako rešiti dostop do teh hiš . . .
I kretmčarskih kabinah vlakov pripeljal do 1 Najtežje je bilo v Celovcu dobiti zvezo. ; " neuspelih poskusih v vaseh nad Bo-I -dobil zveze; pri Maku v-avstrijskem . Tri mesece je bil v bunkerju Oblast-. nad kmetijo Kavnik pod Košuto, bila aktivistka Breda Markelj. Tu je fcjai bunker in počasi okreval. Septembra i je pri vi v 1. bataljon Zahodno koroške Vrsto akcij so speljali. Na Koroškem BplJfKrti/ani še posebno težaven položaj. Km^i ]«• bilo vsiljenih veliko sovražnikovih Mt»V. vsi lovci so bili njihovi sovražniki, ftlpora so bile visokogorsko kmetije, ki pa [iirpvne. A ljudje so jim pomagali po vsi h PifflOćeh. Hud sovražnik je bil tudi sneg. »držal od novembra pa vse do maja. Ves i lahko sledili.
■ dogodkov s Koroške, ki jih bo še tn Tržiški koroški partizani se prav zdaj <0o.da bi napisali vse spomine. Akcija te /eni j i in dogodki do leta \U4'.\ so že IClavnina akcij p.a je bila leta 1944 in za-^boji leta 194.r>  Zanimive spomine na Ko «,ima tudi Franci.
j^nladi 1945 je bataljon med ostalimi uničil Jgldarmerijsko postojanko v Slovenj 1'laj • T» ><• je partizanom prid ružilo tudi neka] Imtkfr vojakov. Med njimi je bil podoficir, ki Hfat/. voljom.! predlagal, da bi poskušali na Bf r.*''in pridobiti žandar je iz postojanke v fc, Predlog je bil sprejet in Franci, ki je do •/. nemško, je bil določen, da spelje akei-/.-'.ovbntu postojanke- je v pismu predla i lestala v bližnjem gozdu. Močna po ^ ipjfca je bila v Podnu. Nikoli ji niso mogli do
komandant rui dogovorjeno me
■.' . je vljudno pozdravil in poved a * ,..>;•;. da bo v naslednjih dneh predstavljen rao zato naj razmisli o predaji. Če bi yufy\. k partizanom, bi mu ti garantirali /.i r   - prosto vrnitev domov . . . '.,>-. idločitev je bika to zanj in prosil je za ygtefc tez noč. Težje je bilo še zato. ker je /eno. Će se bo odločil, bo prišel zjii-■<■-; *<imoin polosmo uro na rob hrib, .
'dal, da
Kes so ga cakah tisto jutro. Nič kaj obetavno ni kazalo. Nedaleč od postojanke je bilo slišati pokanje. Naenkrat pa je Franci v daljnogledu ugledal dve postavi: bila sta komandant in žena z malim kovčkom v rokah . . .
Že naslednji dan jim je nemški komandant predlagal, da lahko zasežejo pošiljko živeža in streliva, ki jo bodo pripeljali v postojanke/ Hitro so se odločili in šli v akcijo. Zajeli so šest ali se dem volovskih vpreg. I/, podi jubeljske policijske postaje so prihiteli policisti, a udarili se niso. Partizani so se s plenom dovolj hitro umaknili. Kasneje' se je komandant postojanke v Podnu pridružil avstrijskim prostovoljcem za o-v obori i tev Koroške.
Najhujši pa je bil konec. Na dravskem mostu v Kožentauri je franci s svojimi fanti zadrževal drhal, ki se je valila čez. nase meje. Ce-Muki. usta si, beli. Drava jih je zadrževala Zato so s se večjo silo rinili k mostu, da bi čim prej pi isli i/ obje ma partizanskih enot. Franci je pri mostu upra vljal z. dvema protitankovskima topovoma Vse ciljne naprave so Nemci uničili, a je bil Franci dobro izve/ban zanje: brez ciljnih naprav je do segel cilje v Zingarici. v vaseh pod Zingarico. v Borovljah in tako posegal v zaključne borbe na Koroškem.
-S Stanetom Žagarjem iz Ljubljane, ki je vozil motor s prikolico, zaplenjen tudi nekje na Koro škern. sta se peljala od mostu proti Borovi jam pogledat, kako se pomikajo sovražne enote proti Dravi Male pred odcepom ceste i/ Kož.entaure za BorOvlje pu sta padla med cel bataljon o>ja kov SS Prinz Lugen divizije. Takrat.ju je rešila le prisebnost in znanje jezika. Zanimivo je. da sta šele pi tridesetih letih, na kongresu Avto mo to zveze Slov eni ie ugotovila, da sta bila to ona dva. Orožje so naperili vanju. Titova bandita! Stoik !i vas bomo! Se smo min m! Odločni, sta njihovemu komandantu povedala, da ju morajo spustiti, da ona dva le red delata tu, da bodo šle enote brez zastoja čez Dravo. Vedela sta, da uio rata hitro naprej, kajti malo naprej ca ca esesov ce močna partizanska zaseda, oba topova pri mo stu. Slane je pognal stari /.vndapp skozi esesov ski kordon in ko sta prišla ven. je na onem konca zaropotale
Drug proBlem, ki nas čaka, vendar mu sami ne borno kq,s, je most čez Savo v Globokem. • Čezenj vodi lokalna cesta, s katero upravlja Cestno podje t je Kranj, in povezuje Mišače v sosednji krajevni skupnosti Srednja Dobrava Most je vsekakor velikega pomena, vendar1 pa v nevarnosti da ga narasla voda vzame In če bo šel ta most, bo skoraj zagotovo potem \zelo tudi most v Oto-čah. V dveh srednjeročnih programih je že bil in zdaj bo še v tretjem V krajevni skupnosti smo v zvezi z. njim nemočni, letos smo na primer vložili vani devet kubičnih metrov hlodovine, a se prav nič ne pozna.^
Y naslednjem srednjeročnem obdobju pa nameravajo zgraditi tudi mrliško vežico. Zdaj. ko je izšel zakon 0 pokopališču in določa, da je v osmih letih ob pokopališčih treba zgraditi vežice, bo to ce lo obveza. Vendar pa se nalog, ki jih v prihodnje čakajo v krajevni skupnosti Mošnje, ne bojijo. Ocenjujejo sicer, da bi posebno v nekaterih organizacijah bila potrebna večja aktivnost: pri čemer za zgled postavljajo špOrttlike, ki nameravajo se to zimo na bregu pod ltesjem med gasilskim domom in holelom Grad Podvin, postaviti smučarsko vlečnico.
Ah pa šola. kjer so se po nedavni Sadjarski razstavi v Rado vljici odločili, da bodo na zemljišču, na katerem je bil predviden vrtec, uredili sadni in zelenjavni vit.
A. Žalar
PETKOV PORTRET
Pavle Košir
Ob potoku I.ipniku, ki dere v dolino H rast niče iz Osovnika, se v grapi stiska Koširjeva domačija. Skoraj štiri mesece jim nasprotni hrib vzame sonce, zato je zima pri njih še bolj ledena. Skromne košenice in njive ležijo v bregu, tako strmem, da je za spravilo krme še vedno najprimernejša kosa. Kmetija, pravzaprav bajta, ni velika, vendar ravno prav, da imata gospodar in gospodinja vedno dovolj opraviti. Hiša spada k Barbari, vasi, ki leži više gori na sončnem pobočju in je dobila ime po cerkvi svete Barbare.
Pavle se je sem v grapo priženil pred približno 25 leti. Bojen je bil pri Blažetu na sosednjem hribu Andreju. Tudi pri njih so imeli majhno kmetijo, zato je že kot mladenič delal v bližnjih gozdovih, pozimi pa se je doma pri očetu učil plesti koše, čajne, košare, delati »stile« in razna druga kolarska dela, kar mu še sedaj krajša zimske dneve. Med vojno, osemnajst let mu je bilo, ko se je začela, so bili vse od začetka pri njih partizani redni gostje. Ko je pričakoval vpoklic V nemško vojsko, se je z njimi dogovoril, da bo šel v h os to.
»Januarja 194J sem dobil poziv. Napravil sem se, kot da grem na vlak, vendar sem uredil tako, da so drugi fantje odšli brez mene. Sele čez kakšna dva meseca so se oglasili zandarji in povpra-
MlKRORAČUNALNIŠKI KLUB KRANJ
ly  ■       i. C ( '
■{     ti!     U i'?: Vi
Kranj — Razviti svet je že   bernetika, ERO in Delta O)
je
kdaj izdelal celovite- projekte razvoja informatike, medtem ko naša ^tehnološka provinca« čemi nekje zadaj. Računalniki so počasi začeli prodirati v posamezne šole, tovarne in klube, pa kajpak v zavest ljudi, da sodobna tehnika pomeni prihodnost in da jo kaže čimprej osvojiti in obvladati. Zal glede Uporabe računalnikov sloven ska srenja nima enakih možnosti. V nekaterih šolah otroci že sedijo v sodobno opremljenih računalnicah, imajo računalništvo kot obvezen šolski predmet (denimo v Žirovnici), drugje gostujejo v kakih klubih, spet tretji postopno osvajajo računalniška znanja v krožkih . . . Tisti pač, ki imajo srečo. Drugi lahko le zavistno gledajo, kako je lahko to računalniško čudo ubogljivo, če je v veščih rokah.
Ko je letos v začetku leta slovenski prostor zajela računalniška evforija, se je tudi kranjsko Elektrotehniško društvo prilagodilo novim razmeram. Osnovalo je mikroraču nalniski klub za sedanje in bodoče lastnike osebnih računalnikov. Ker se je zanimanje /a računalnike tako široko razmahnilo so morali tudi ambi-ciozneje načrtovati. Po vsej Gorenjski, ne le v Kranju, bi radi računalniško opismenili kar največ ljudi, začenši kajpak pri osnovnošolski mladini.
Tako so se ta teden začeli prvi računalniški tečaji za učence T in 4.razreda osnovnih šol Simona Jenka in Staneta Žagarja. V dvajsetih urah se bodo otroci spoznali z računalnikom, se naučili osnovne računalniške abecede, se igrali privlačnih računalniških igric, risali z računalnikom na ekran in se morda na koncu naučili tudi preprostejšega programiranja. Tudi osnovna šola f.ucijana Seljaka pride še na vrsto. Prešernovo je v okrilje prevzela fskra, prav tako šolo Bratstvo in enotnost na Planini, kjer že poteka računalniški krožek. Vsi tečaji bodo v gimnaziji, kjer so v začetku let*i Iskra Telematika, Ki-
opre-
rriile »računalnico«. Žal zrno-' gljivost učilnice še zdaleč ne zadošča za ogromno zanimanje, niti ne za načrt, ki sta si ga zadala Elektrotehniško društvo in njegov Mikroraču-nalniški klub.
Do konca leta bi radi opremili učilnico, v kateri bi bilo v saj deset kompletov računalnikov, tako da bi se deseterica tet ajnikov lahko nemotenb učila. Prihodnje leto bi radi še drugo in nato še eno na periferiji, da bi bili računalniki dostopni tudi podeželskim otrokom. Kajpak oprema takšne računalnico niso mačje solze. Zanjo je potreben vsaj milijon. Zdaj tovarne, ki so pokrovitelj posameznim šolam (kot je Iskra Telematika denimo osnovni soli Bratstvo in enotnost na Planini), slednjim kupujejo po enega ali dva računalnika, s katerima si ne morejo veliko pomagati. Ko pa bi biii v Kranju dve računalniški učilnici, ki bi ju družno opremilo več podjetij morda še ob podpori raziskovalne in izobraževalne skupnosti, bi bile nedvomno laže.
Ne le otroci, generacija pri-odnosti, tudi odrasli, zlasti pa učitelji, bi morali kaj vedeti o računalnikih, sicer bo res držalo geslo »jajce več od pute Ve«. Toda računalniške kulture še nismo osvojili v toliki meri, da bi za vse postala nekaj vsakdanjega. Tako ni opreme, ni dovolj strokovnih ljudi, ki bi neprosvetljene poučevali o računalnikih, tako večina še* ostaja v mraku računalniške nepismenosti.
Prispevek k dvigu računalniške kulture naj bi bili tudi decembrski dnevi odprte raču-nalnice. ko se bodo na računalnikih v kranjski gimnaziji v 24 urah zvrstili vsi kranjski sedmošolci in osmošplci, one s podeželja pa bodo pripravili posebno prvo srečanje 2 računalnikom. A osvestiti bi morali zlasti tiste kroge, ki lahko kaj storijo za opremo novih učiinic in za to, da računalništvo iz ljubiteljske zagnanosti postane široko ljudsko gibanje. D. Z. Žlebir
šali, kje sem, ker se nisem javil v kasarni. Doma so zatrjevali, da sem šel, drugega pa ne vedo. Tako se jim ni nič zgodilo.«
Najprej je šel v Loško četo, /. njimi prehodil pol Slovenije, od februarja 1944 pa je bil kurir na G-15. Večina se je zadrževal v okolici Škofje Loke.
Avgusta 1944 je bil sprejet v Komunistično partijo.
»Nekje nad Polhovim gradcem smo bili,« se spominja, »ko so nas, dva ali tri, poklicali in nam povedali, da smo sprejeti v partijo. Zakaj so nas sprejeli, nam niso-razlagali in tudi nismo o tem premišljevali.«
Po vojni je najprej delal pri gozdni, potem je bil vrsto let zaposlen v I.TH, nekaj manj kot osem let pa je že upokojen. Nikdar se ni veliko ukvarjal z mislijo, da je
komunist, da je član Zveze komunistov, še manj je od tega pričakoval kakšne ugodnosti. Najbrž mu je bilo zaradi tega v vaškem okolju marsikdaj teže kot drugim. Vedno si je prizadeval, da je dobro delal, zato se ga še vedno radi spomnijo v tovarni, kjer je bil zaposlen, dobro se počuti med nekdanjimi soborci, in če le ni preslaba pot, gre tudi na sestanek osnovne organizacije ZK. Nima veliko, vendar so si znali ustvariti lepo življenje in prijeten dom, tako da ima sin, ki je sedaj pri vojakih, že velike načrte, kaj vse bo naredil. Zato se pri njih radi ustavijo lovci ali kmetje, ki se vozijo z Osovojku in Barbare dol mimo hiše, da poklepetajo z njim in popijejo šilce dišečega žganja iz dr-nulj.
L. Bogataj
GLAS 12. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
PETEK, 23. NOVEMBRA 1984
GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZO CERKLJE
Zadružni svet razpisuje prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA TZO
Kandidati naj poleg splošnih, z zakonom določenih, izpolnjujejo še naslednje pogoje:
— visoka ali višja strokovna iV.obra/.ba kmetijske, veterinarske uli ekonomsko-komereialne smeri,
— 5 let delovnih izkušenj,
— poslovne, organizacijske in vodstvene sposobnosti, razvidne t/, rezultatov dosedanjega dela
Delavec bo izbran za opravljanje nalog poslovodnega ciganu /a dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v roku 8 dni po objavi na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga, TZO Cerklje. Cerklje 85. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po opravljeni izbiri.
Iskra
ISKKA KIBKKNFTIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo, h. sol. o.. KRANJ
Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb razpisuje dela in mi loge delavca s posebnimi pooblastili
VODJE PROIZVODNO PLANSKE SLUŽBE
Kandidati morajo poleg Z zakonom določenih pogojev izpolnjevati tudi na slednje pogoje:
— visokošolska izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri.
— 5 let delovnih izkušenj na ustreznih področjih deda.
— aktivno znanje tujega jezika,
— pogoji, določeni z družbenim dogovorom d uresničevanju kadrovske po litike v občini Kranj \
Mandatna doba imenovanja je 4 leta
Pisne prijave /. dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih de lovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v priporočenem pismu v 15 dneh po objavi na naslov Iskra Telematika, kadrovska služba. Ljubljanska cesta 24 a, Kranj, z oznako »za razpis DSSS«,
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v IH) dneh po končanem razpisnem roku.
Lth
SOZD LTH o. sol. o. DSSS ŠKOI MA LOKA
Objavlja prostu delu in naloge
VS I PRIPRAVNIKA
Pogoji:
— visoka izobrazba pravne smeri,
— poznavanje interne zakonodaje.
— poznavanje eksterne zakonodaje,
— delno poznavanje predpisov s področja zunanje trgovinske de javnosti in zakonov o obligacijah.
— pravosodni izpit,
— 3 leta delovnih izkušenj
LTH DO THN, n. sol. o. Škofju Loka
objavlja naslednja prosta dela in naloge v: DS Skupnih služb — OE nabava: VS II REEERENTA NARAVE II
Pogoji:
— višja šola elektro ali strojne smeri, pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika, aktivno znanje slovenskega jezika, izpit za B kategorijo, 3 leta delovnih izkušenj
TOZD Vzdrževanje: KV KURJAČA KO IVI PR ESO RI STA
Pogoji:
poklicna šola kovinske stroke.
— tečaj oziroma izpit za kurjača,
— tečaj iz varstva pri delu,
— 1 leto delovnih izkušenj
TOZD Hladilstvo — OE KA (kompresorji agregati): SS DELOVODJE STROJNE OBDELAVE
Pogoji:
— srednja tehnična šola strojne smeri ali delovodska šola strojne smeri
— tečaj iz varstva pri delu.
— 3 Ida delovnih izkušenj
KV UREJEVALCA V STROJNI OBDELAVI
Pogoji:
— poklicna šola strojne smeri. Izpit iz varstva pri delu,
— tečaj za inštruktorje dela, 2 leti delovnih izkušenj
2 KV STRUG AR JA ALI REZKA LC A s poklicno šolo kov. str. in 2 leti delovnih izkušenj
KV O K ROG 1.011R U SI I £A
z zahtevano poklicno šolo kovinske stroke in najmani 2 leti delov -n.ih izkušenj.
Vsa navedena dela in naloge se združujejo za nedoločen čas. - n, s k usnim delom treh mesecev.
Ismene nnnutUje /.dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi . ti pošljejo v roku 15 dni po objavi na naskn IT H DO THN I za SOZD LTH), Škofju Loka. kadrovsko socialni službi , 0 odločitvi bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po dpi uvijeni i/ hiri.
/M .
I 1 1 SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJnazorjvva I
8GP GRADBINEC KRANJ
Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja se objavlja razpis za proste delovne naloge in opravila
TOZD STKOJNO KOVINSKI OBRATI KOKRICA
- STAVBNI KLEPAR ali delavec za priučitev
Pogoj: - poklicna šola kovinske smeri s 4-letnimi delovnimi izkušnjami oziroma osemletka z veseljem do kleparskega poklica
- 2 KV STROJNA KIJUCAVNICAKJA ali delavca za priučitev
Pogoj: -- poklicna šola kovinske smeri s 4-letnimi delovnimi izkušnjami oziroma osemletka z veseljem do ključavničarskega poklica
KV STRI1GARJA ali delavca za priučitev
Pogoj: — poklicna šola kovinske smeri s 4 letnimi delovmmi izkušnjami oziroma osemletka z. veseljem do strugarskega poklica
V TOZD LESENI OBRATI KOKRICA
- 2 KV TESARJA za izpostavo n» Jesenicah -2 KV TESARJA za Kranj
Pogoji: — poklicna šola gradbene smeri in 4 leta delovnih izkušenj
- 2 KV MIZARJA
Pogoj: - poklicna šola lesne smeri s 4-letnimi delovnimi izkušnjami Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Prošnji' * dokazili o izobrazbi vložite v roku 8 dni po objavi na naslov: SGP Gradbinec, Krunj, Nazorjeva L
ALPETOUR
SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA TOZD Potniški promet Krunj
Objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta deda in naloge
L PROMETNIKA I na AP Škofja Ix»ka
2. 4 SPREVODNIKOV za DE Škof j« I^oka
3. 10 VOZNIKOV AVTOBUSOV za DE Kranj in DE Skofja Loka
4. 10 VOZNIKOV AVTOBUSOV za mestni promet
Pogoji, pod L
pod 2 pod 3
,      i jot-, delovnih izkušenj, od lega 1 srednja prometna Šote m •itetjnaei nodo, jetn me-
k.to v dejavnosti ggJjMgTS ali bližnji okolic.
sece
in 4.
šola /a voznike motornih vozil in izpit D kategorije, eno do dve leti delovnih izkušenj, od tega več kot leto na delih poklicnega voznika, poskusno delo tri mesece. Kandidati naj imajo stalno bivališče v blizini delovne enote, za katero se prijavljajo.
Delovnb razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj. Koroška 5. Kandidate bomo obvestili v roku 00 dni po izteku prijavnega roka.
Iskra
ISKRA — Industrija za električna orodja Kranj. p. o. Kranj. Savska loka 1
Komisija za delovna razmerja in osebne dohodki" delovne organizacije objavlja naslednja prosta dela:
v sektorju kakovosti:
DELAVCA V KONTROLI MONTAŽE ELEKTRIČNIH ORODIJ. DELAVCA V VHODNI KONTROLI
Pogoji: - dokončana poklicna šola elektro smeri,
— zaželene ustrezne 0 mesečni1 delovne izkušnje,
— odslužen vojaški rok, oziroma
— dokončana srednja šola strojne ali elektro smeri oziroma dokončana poklicna šuiu elektro smer;,
— zaželene »i mesečne ustrezne dedovne izkušnje, odslužen v ojaski rok
v razvojnem področju: TEHNIČNEGA RISARJA
Pogoji! — dokom ana poklic na sola kovinai ske smeri.
— oprav h. u tet uj iz tehnic nega risanja.
— odslužen 1  iuški rok
v proizvodno tehničnem področju: DLLW(A V LAKIRNICI
rlslu
•i n.i Sola pleskarske smej i rok.
VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ
Objavlja licitacijo za
Kombi IMV,
izklicna cena 255.000,00 din,
registriran.
Kombi si lahko interesenti ogledajo 5. 12. 1984 od 10. do 14. ure. Prodano bo po načelu »ogledano — sprejeto«. V ceni ni vračunan prometni davek, ki ga po licitaciji plača kupec.
Stroške nakladanja in prevoza plača Kupec. Pred licitacijo morajo ponudniki pri blagajni WO plačati 16 odstotkov varščine.
Licitacija bo pred vrtcem Janina, Kranj, Kebetova §, v sredo, 5. 12.1984 ob 13. uri.
Kandidati tlUj pismen, prijav* / dokazili o i/pedmev n a .u pogojev pošljejo \ H dneh po objavi v časopisu na iHtslov: Iskra - Industrija za električnu orodja Kranj, SplošMO-kadrovsk« pudtneje. Sa\ i ui ipmi *• Kranj.
iS
SERVISNO PODJETJE
KRANJ
Tavčarjeva 45
Komisija za delovna razmerja in delitev sredstev za OD ponovno objavlja potrebo po.
SNAŽILKI
Pogoji za sprejem na delo so.
— dokončana osnovna šo\a.
— delo se združuje za določen čas — nadomeščanje-delavke med porodniškim dopustom
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte kadrovski službi podjetja v 8 dneh po objavi oglasa. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh sprejemu sklepa o izbiri.
po
IC1
ŠKOfJA LOKA
OBRTNIK ŠKOFJA LOKA
Komisija za delovna razmer ja objavlja prosta dela in naloge
1. 2 HIŠNIKOV — KURJAČEV
2. 4 MIZARJEV
Pogoji: pod 1.
— kvalificiran ali priučen ključavničar, vodovodni ali elektro instalater z enim letom delovnih izkušenj,
— opravljen izpit za kurjača za nizkotlaČne kotle na premog.
— vozniško dovoljenje A. B kategorije,
— odslužen vojaški rok,
— enomesečno poskusno delo,
pod 2.
— kvalificiran ali priučen mizar, lahko tudi NK de lavec za priučitev.
— enomesečno poskusno delo.
Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas. Pismene ponudbe pošl ji te v roku 15 dni od objave oglasa na naslov: DO Obrtnik, Bla-ževa 3, Škofja Loka. Kandidati bodo o rezultatih razpisa pismeno obveščeni.
OBVESTILO
Stanovanjska zadruga Kranj izdaja NAROČILNICE v letošnjem letu do KONCA MESECA NOVEMBRA!
\ lel u 1985 lahko dvigate na-ro< ilnit e od 3. januarja dalje.
PETEK, 23. NOVEMBRA 1984
PRAZNIČNE ČESTITKE
13. STRAN GLAS
Frizerski salon CILKA SATLER
in
Ekspresna kemična čistilnica in pralnica DRAGO SATLER
Kranj, Oldhamska 14 (pri Vodovodnem stolpu)
Cenjenim strankam in občanom čestitamo za praznik republike — 29. november
SGP GRADBINEC n. sol.o.KRANJna zor jeva I
Kolektiv splošnega gradbenega podjetja Gradbinec Kranj
čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike
© metalko
TOZD Triglav Tržič
Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja
Za obešanje na strop. Zlasti primerno za viseče strope. Valovita zagozda sidra pri zabijanju tulec razpre in zasidra obešalo.
V kombinirano podložno in okroglo odprtino lahko namestimo luknjasti trak, vijak, žico, kavelj, itd.
Proizvajamo tudi:
pile za motorne žage, ročno orodje za obdelavo kamna in železa, obešala za centralno kurjavo, prezračevanje, sanitarije, jeklena sidra z notranjimi in zunanjimi navoji, ter konstrukcijska sidra za montažo z vsemi vibracijskimi in električnimi vrtalnimi stroji.
Iskrene čestitke za dan republike, 29. november
m
Gostilna Lovec
GORICE, tel. 57-033
čestitamo za dan republike
Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe.
Priporočamo se za obisk.
KUNSTELJ-
PURGAR
BOGOMILA
frizerski salon, Kranj,
Prešernova 4
Cenjenim strankam in ostalim občanom čestitamo za praznik republike — 29. november
VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAM 29. NOVEMBER - DAN REPUBLIKE!
Štular
vodovodne instalacije,
*
tel.: 28-427.
Se priporočam!
K2>
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
Poslovalnica Kranj
Koroška cesta 2 telefon: 28-472, 28-473 telex: 34-663
VAŠ TURISTIČNI SERVIS
Vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim prijateljem kolektiv poslovalnice
Kompas Kranj čestita za praznik republike
domplan
KRANJ
urbanizem, stavbna zemljišča, investitorski inženiring in stanovanjsko poslovanje
CESTA JLA ŠT 14 - TELEFON 24-440. 21-875    št. žiro računa 51500-601-10579
De/ovna skupnost podjetja čestita vsem delovnim ljudem in občanom za praznik republike 29. november
^   Z izpolnjevanjem nalog, katere prevzemamo, bomo tudi v bodoče zadovoljevali interese delovnih ljudi.
Modna konfekcija »KROJ« ŠKOFJA LOKA
Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november
■JAM
W
KOMUNALNO
PODJETJE
TRZIC
čestitamo ob prazniku republike
O LAS 14. STRAN
PRAZNIČNE ČESTITKE
PETEK, 23. NOVEMBRA 1984
Kemična čistilnica in prainica
<Bl6tca
Škofja Loka p. o. Spodnji trg 27 tel.: (064) 60-317
Iskrene čestitke vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november
4"
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE
Kranj, Koroška c. 53
čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike
Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka
Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave
Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno
Servisira izdelke priznanih firm. ISKRA, Ei, Riz, Elind, Čajevec, Grundig In Sever
PROJEKTIRA • PROIZVAJA • INSTALIRA • PRODAJA • SERVISIRA
KIT KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o
KRANJ
čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike — 29. november
n
PilbO   BOHINJSKA BISTRICA
Delavci delovne organizacije
čestitajo
krajanom Bohinja in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november
v.
r
NEOFtorm
Industrija mesa, mesnih preradževina i konzervi Novi Sad, predstavništvo in skladišče Kranj
čestita občanom Kranja, Jesenic,
Radovljice in Tržiča
za praznik republike — 29. november
v skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51. telefon 064-25-268 in 064-25-267
Nudi: sveže meso, trajne in poftrajne klobasicarske
proizvode, suhomesnate proizvode in konzerve.
Posebno se priporočamo za trajne izdelke visoke kvalitete.
ZCP, CESTNO PODJETJE KRANJ
KRANJ JEZERSKA C 20 • TE I  26 861
TOZD VZDRŽEVANJE IN VARSTVO CEST. TOZD GRADNJE DSSSTDO
Upravljamo, vzdržujemo, rekonstruiramo in gradimo ceste. Poleg tega opravljamo tudi druga dela nizkih gradenj ter nudimo gramozne in kamenite materiale.
Čestitamo za praznik republike — 29. november.
JJ
GOSTILNA »STARI MAYR« Kranj
DOBRA HRANA -UGODNE CENE
NOVI PROSTORI V PRVEM NADSTROPJU. ODPRTO VSAK DAN RAZEN NEDELJE IN PRAZNIKOV
Od 17—24. ure
■
tel. 21-387
TIKO TRŽIČ Tržiško podjetje industrijske kovinske opreme
ROLETARSTVO NOGRA-ŠEK vam nudi izdelavo in montažo vseh vrst rolet in žaluzij. Na zalogi imamo ža-luzije 25 mm, 35 mm ir. 50 mm v vseh izvedbah in različnih barvah.
Roletarstvo Nograšek, Milje 13, Šenčur, telefon 061-50-720.
Delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem čestitamo za dan republike — 29. november.
Pred prazničnimi dnevi v prodaji bogata izbira:
v veleblagovnici
igrač in MW&
. —.^maa globus
opreme %%ss§ ISMffi"1 Za zimski
šport
ISKRENE ČESTITKE ZA DAN REPUBLIKE - 29. NOVEMBER.
Dobijo se suhe domače
KLOBASE PO STARI CENI 570 din za kilogram
PAKIRANE Z ZASEKO po ceni 400 din kilogram
MESARIJA KALAN, Stražišče
DELFIN
Kranj Tel. 21-626
vas vabi na ribje specialitete
Gorenje in Murka na Bledu
prodajna razstava v festivalni dvorani od 24. novembra do 2. decembra 1984
Predstavljamo vam:
• aparate in opremo za dom in gospodinjstvo
• toplotni program
• varilni program
• kmetijski program
• računalništvo in procesna oprema
Pričakujemo vas
vsak dan od 10. do 18. ure, r^rnf?o tudi ob nedeljah in praznikih UlfubJjlri
PETEK, 23. NOVEMBRA 1984
PRAZNIČNE ČESTITKE
15. STRAN GLAS
SOZD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME   MOfJ   LJUBLJANA n.sub.o.
DELOVNA ORGANIZACIJA p. o.
INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV - KRANJ
64001 KRANJ - JUGOSLAVIJA
Izdelujemo stroje za čevljarsko In tekstilno industrijo ter tračne brusilne stroje za kovinsko industrijo.
Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan republike 29. november
Jp KINOKB4NJ
f» KINOPODJETJE •J KRANJ
Priporočamo vam:
NOBENO SONCE
— slov. mladinski film Janeta Kavčiča
s kranjčanko Vesno Jevnikar v glavni vlogi
RAGTIME       _    ameriški film Miloša Formana po romanu Edgara L Doktorovva
Čestita svojim kino obiskovalcem in občanom Gorenjske za dan republike — 29. november.
exoterm
kranj
j u g os I a vi j a
Kemična tovarna Kranj
Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita
za dan republike 29. november
Gorenjska oblačila Kranj
TOZD Konfekcija Kranj TOZD Konfekcija Jesenice in Delovna skupnost skupnih služb
Vsem delovnim ljudem in pčslbvnim prijateljem čestitamo za dan republike 29. november
KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA
TOZD LEPENKA TRŽIČ i
Čestita vsem delovnim ljudem ob dnevu republike.
E
KOVINSKO PODJETJE KRANJ, Šuce\a ulica 27
Delavski svet delovno organizacije razpisuje na podla«, predhodnega sklepa na slednja dola in naloge: n 1
l. VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA
organiziranje, vodenje in koordiniranje dela v sektorju
Poleg zakonskih pogojev so za sklenitev delovnega razmerja od kandidalov se zahteva:
- da irna visoko izobrazbo ekonomske ali tehnične smen in 3 leta delovnih izkušenj na .en. področju dela,
- da ima višjo izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri.in 5 let delovnih izkušeni na tem področju delu,
- da je moralno politično neoporečen in da se /a\ z.ema za razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov,
- da izpolnjuje druge pogoje, predpisano z zakonom ali družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj ,
Delavec se imenuje za dobo 4 let z možnostjo ponovnega imenovanja. Pri opravljanju del in nalog ima delavec posebna pooblastila in odgovornosti. Poskusnega dela ni. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratek življenjepis in opis dosedanjega dela kandidati pošljejo v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo? v \\ dneh po objavi na naslov Kovinsko podjetje Kranj, Sučeva 27, Kranj.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o uspehu izbire v 15 dneh po opravljeni Izbiri.
Trgovska in gostinska DO ŽTVII-A, n. sol. o., Naklo. Cesta na Okroglo 3, TOZD Maloprodaja Kranj, n. sol. o., Naklo
Objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in na loge:
1. OPRAVLJANJE MIZARSKIH DEL
2. PRODAJA BLAGA NA DROBNO (za prodajalno Tistenik s skrajšanim delovnim časom)
i:
— IV. stopnja SI — smer pohištveni miza:.
— poskusno delo dva meseca,
— izpit za voznika B kategorije
— IV. stopnja SI — smer prodajalec, 2 l"ti delovnih izkušenj, •— poskusno delo dva meseca
Delovno razmerje pod točko 2. se sklene za nedoločen čas s skrajšanim delovnim časom po 4 ure dnevno.
Pismene prijave z dokazili O izpolnjevanju zahtevnih pogojev sprejema kadrovska služba 1)0 Živila, Kranj, Maistrov trg 11, 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbirnih postopkov v roku 30 dni po opravljeni izbiri.
POgOj pod 1
pod 2.
0
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ
"ijni organizaciji kooperantov Gozdarstva Tržič in Preddvor obvo.šča-'• lastnike gozdov, da morajo podrto oziroma poškodovano drevje iz le
bruarskega vetroloma na področju tržiške in kranjske občine izdelati in
.praviti les iz. gozdov do 31. decembra 1984.
■V.-rr.j je področje Uden bor.šta (občina Kranj), za katero j,, rok za pospravilo lesa iz navedenega vetroloma 30. april 1985. Lastnikom gozdov, ki na tem področju <lo 15. marca 1985 ne bodo pričeli z izdelavo in sprav ilom lesa iz poškodovanih gozdov, bo potrebna dela izvršilo Gozdno gospodarstvo Kranj na njihove stroške.
Opozarjamo na dosledno sprotno izvedbo gozdnega oda za preprečitev širjenja gozdnih škodljivcev in pripravo za čimprejšnjo obnovitev poškodovanih gozdov (pogozdovanje, spopolnitev, naravna obnova) v prihodnjih letih,
zaradi zahtevnejših zimskih pogojev opozarjamo lastnike gozdov na večjo previdnost pri delih v gozdovih.
TOK Gozdarstvo Preddvor priporoča lastnikom, ki imajo gozdove na poni videni in na terenu označeni trasi daljnovoda Podreca - Mavčiče — Zabni ca—Okroglo, da posekajo novoletne jelke na teh površinal
Wna navodila m pojasnila dajejo*"gozdarji v revirnih pisarnah \ u.adnih dneh. ponedeljek od'7. do 12. ure.
Industrijski kombinat PI.ANIKA KRANJ
Komisija za delovna razmerja DSSS Objavlja prosta dela in naloge
OPRAVLJANJE ELEKTRIKARSKIH DEE
— zelo zahtevno
Zahteva se:
— 4 letna srednja strokovna izobrazba elektro smeri, (šibki tok),
— 2 leti delovnih izkušenj rtu v .fližev aimh delih, sposobnost Kitrega ukre pan ja, iznajdljivost,
— poznavanje si rojev in na prav,
— poskusno delo tri mesece
Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek industrijskega kombinata Planika Kranj, v l."> dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka roka /a oddajo prijav.
S
LKSNINA, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o., Ljubljana, Parmovn 53
Komisija za delovna razmerja TOZD Notranja trgovina prodajna mreža Ljubljana, n.sub.o. Ljubljana, Parmova 53 objavlja prosta dela in naloge
L SKLADIŠČNIKA II
2. MIZARJA - SKRVISANTA II
delo se opravlja v prodajnem mestu na Jesenicah
- srednja poklicna izobrazba trgovske smeri,
— 3 leta ustreznih delovnih izkušenj,
pod 2  — srednja poklicna izobrazba mizarski- smeri, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj.
Za dela o/Irana naloge pod 1, m 2. združujemo delovno razmerje za nedoločen č.i"> s polnim delovnim časom in zahtevamo pod 1. trimesečno poskusno delo. pi i! :>.. p.i dvomesečno poskusno delo. Kandidate vabimo, da poš-. ij.'i' svoje ponudbe > dokaz.h o izpolnjevanju objavljenih pogojev na' na slov; I esni.no, Ljubljana?!;.idrov sko splošni sektor, Ljubljana, Parmova 53, v J< dhoh po objavi,
0 izbiri bomo kandidate obvestili \ 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
pod 1
t3 LAS 16. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
PETEK, 23. NOVEMBRA 1984
CJaiiđB/ tehnounion
^ kovinotehna
CANDY TUDI NA JESENICAH!
V sodelovanju s Tehnounionom je Kovinotehna, blagovnica Fužinar pripravita konsignacijsko prodajo pralnih in pomivalnih strojev, hladilnikov in zamrzovalnih omar ter štedilnikov vsem dobro poznanega proizvajalca iz Italije. Pojem kvalitete je CANDY. Obiščite blagovnico Fužinar na Jesenicah in oglejte si razstav/jene gospodinjske stroje. Odločili se boste za nakup kvalitetnega gospodinjskega stroja, ki ga je izdelal CANDY.
TUDI TO JESEN IN ZIMO VAS KOMPAS JUGOSLAVIJA IN JAT AIRLIFT VABITA ZA ZMERNE CENE PO SVETU. PREDNOST TEH POTOVANJ JE UPORABA JAT-OVIH REDNIH LINIJ. KAR ZAGOTAVLJA ODHOD ŽE PRI ZELO MAJHNEM ŠTEVILU PRIJAVLJENIH POTNIKOV
KO M PA Q   ,N KAM VAS VAB,M0?
JUGOSLAVIJA     NAJ NAŠTEJEMO LE NEKAJ DEŽEL:
TUNIS, EGIPT, MALTA, ŠPANIJA, PORTUGALSKA. TURČIJA. GRČIJA, ANGLIJA. FRANCIJA, SINGAPUR. INDONEZIJA, ZDA, itd.
KDAJ? ZA KOLIKO ČASA IN PO KAKŠNI CENI?
TA ODGOVOR IN OSTALE PODROBNOSTI PA BOSTE DOBILI V VSEH POSLOVALNICAH KOMPASA!
ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 110 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH
KOTO
Koteks tobus in zbiralnica kmetijskih
zadrug
PRIPRA VILI SMO VAM BOGA TO IZBIRO RAZLIČNIH ZIMSKIH TKANIN V ŠIROK/ BARVNI PALETI.
Informativno prodajni center Tekstilindus v hotelu Creina v Kranju, tel.: 25-168
1 TEKSTILINDUS JSBJMF
INTEGRAL 1)0 GOLFTURIST,
TOZD Gostinstvo GOZD MAKTUIJEK
Razpisna komisija objavlja dela in naloge
DIREKTORJA TOZD GOSTINSTVO GOZD MARTULJEK za dobo 4 let
Poleg splošnih in drugih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri,
— da ima :i oziroma 5 let izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostjo,
— da ima moralno • ačne in družbeno politične kvalitete in sposobnost razvijanja socialističnih, samoupravnih in družbeno ekonomskih odnosov.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi tega oglasa v zaprti ovojnici na naslov: Integral, DO Golfturist, tozd Gostinstvo, Gozd Martuljek, z oznako »za razpisno komisijo«.
O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v 10 dneh po opravljeni izbiri.
DEŽURNI VETERINARJI
od 23. 11. do 30. 11. 1984
za občini Kranj in Tržič
Od 7. do 23. ure Živinorejsko
veterinarski zavod, Kranj,
tel.: 25-779 ali 22-781
od 23. do 7. ure pa na tel.
22- 994
za občini Radovljica in Jesenice
URH JANEZ, dipl. vet., tel.:
23- 716 ali 25-779
od 23. 11. do 28. 11. 1984 za občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas  186, tel.: 68-310
OBLAK MARKO, dipl. vet, Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518
PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZD za ptt promet Škofja Loka
objavlja prosta dela in naloge
DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK
na območju pošte Škofja Loka
— 2 delavca
na območju pošte Železniki
— 1 delavec
Pogoji:
— dokončana osemletka,
— vozniški izpit A kategorije. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo treh mesecev. Za opravljanje de la dobi delavec službeno obleko. Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na komisijo za delovna razmerja TOZD za ptt promet škofja Loka, Titov trg 9, Škofja Loka. Komisija sprejema prijave 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri.
BANANE
S PAR
®
RESTAVRACIJA IN ČRPALKA
1 kg
90
MANDARINE SATSUMAS
1 kg
MALLE
V BRODEH NA KOROŠKEM
VSAK DAN SVEŽE SADJE - NAJVEČJA IZBIRA
PRI KAVI
ZNIŽANO 00 22.11. - 7.12.1984
BRASIL KAVA QQ90 1 kg M	LESNIKI    u 29?°	STOCK VINJAK 79?°
REGIO GOLO KAVA 9990 1/4 kg Udi	ROZINE 11?	KAKAO BENCO s69?°
REGIO WIENER MISCHUNG KAVA 9Q90 1/4 kg lili ■	SPAR JEDILNA ČOKOLADA 1990 1/4 kg ■■■■	DASH ET 15 PRAŠEK UQ90
RAMA MARGARINA Q50 1/4 kg vi	BENSDORP ČOKOLADA 11190 300 g lwi	SILAN MEHČALEC QQ90 4 Ltr. U9«
ITAL RIŽ jr?	KRONENOLJE   L 69?°	KALODERMA KREMA 9790 250 ml,                         1 doza mm i ■ y
SPAR
FtTiK, 23. NOVEMBRA 1984
OBVESTILA, OGLASI. OSMRTNICE
17. STRAN GLAS
inex adria aviopromet
MUNCHEN,
glavno mesto Bavarske, je s svojimi kulturnimi ustanovami, muzeji, trgovinami ter s številnimi predstavništvi cilj mnogih jugoslovanskih turistov in poslovnežev.
Potovanje v Munchen bo od 7. decembra še udobnejše, saj vam bodo letala IAA na voljo trikrat tedensko. Tako naj Vam bo potovanje ugodnost in ne napor.
Prodaja kart in info.: IAA Ljubljana, Kuzmičeva 7 in vse tur. poslovalnice v Sloveniji
tam
KOMPAS
TOZD HOTELI KRANJSKA GORA
Objavlja odprodajo osnovnih sredstev in razpisuje po sklepu Komisije za odprodajo osnovnih sredstev:
USTNO LICITACIJO — PRODAJO naslednjih osnovn-ih sredstev:
izklicna cena 300,00 500,00 50.000,00 120.000,00 25.000.00 500,00 500,00 25.000,00 15.000,00 7.500 00
11. Razni ostali predmeti: mize, odpadni tapison, TV antena, smetnjaki, plinska peč, nihalna vrata, različna oprema recepcije hotela, razne sedežne garniture in trim rekviziti
ucitarija bo v ponedeljek, dne 26. 11. 1984 ob 11. uri v garaži hotela Kompas v Kranjski gori. Ogled je možen tri ure pred pričetkom licitacije. Informacije lahko dobite o telefonu 88-66L
l Stoli vrtni
2. Mize vrtne
3. Likalni stroj L Likalni stroj 5. Napa
I. 0G svetilke
7. Zračniki rozete
8. Kombi Zastava 750 — nevozen t. Ovojno korito pomivalno H. Enojno pomivalno korito
Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK n. sol. o. Kranj
TOZD KEPROTEHNIKA b. o. Kranj
— odbor za  kadrovske in družbene zadeve
Objavlja prosta dela in naloga
1 delavec za opravljanje del in nalog
MONTAŽERSKA DELA I.
Pogoji:
— 3-letna srednja grafična šola in 1-letna šola za VK delavce,
— 4 leta izkustev.
Delo enoizmensko in se združuje za nedoločen čas. Ta opravljanje del in nalog je določeno 3-mesečno poskusno delo.
Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije TK Gorenjski tisk n. sol. o. Kranj Moša Pijade-ja 1 v 8 dneh po objavi.
ETIKETA ZIRI
Delavski svet razpisuje v skladu s statutom DO prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za:
L VODJE KOMERCIALNEGA SEKTO Rt A
ki obsega naslednja dola oziroma naloge:
— organizacija poslovanja in vodenje dela v komerciali,
— oblikovanje politike in razvoja komercialne funkcije
2. VODJE KADROVSKO-SPLOŠNEGA SEKTORJA
ki obsega naslednja dela oziroma naloge:
— vodenje kadrovsko-splošnega sektorja,
— organizacija samoupravne funkcije
Na razpisna dela in naloge so lahko imenovani kandidati, ki poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev izpolnjujejo še naslednje pogoje: pod 1. — višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in znanje tujega jezika (nemščina ali angleščina), pod 2. — višja izobrazba organizacijsko-kadrovske oziroma izobraževalne ali pravne smeri in 4 leta delovnih izkušenj v splošnih zadevah.
Kandidati morajo s svojim delom izražati opredeljenost do samoupravnega socializma in ustvarjalno razvijati samoupravne in socialistične družbenoekonomske odnose, obenem pa morajo imeti vodstvene in organizacijske sposobnosti.
Kandidata za navedena dela in naloge bosta imenovana za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Pismene prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: DO Etiketa Ziri, Industrijska ulica 6, s pripisom »za razpis«. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo na razpis.
Pri zahvali za pokojnim
DANIJELOM VUČKOVIČEM
se    zahvaljujem    še ZB Kranj —Stražišče  za govor ob odprtem grobu in družini Ongeršek za pomoč.
ŽENA MARIJA
ZAHVALA \
™2iS*^^ b0,eČi iZgUbi naŠ^ dragega moža, očeta,
ZVONKOTA PAPLERJA
vw«.j—      ~- - -    .. y - i------» /.ciuvuMj srno uoizm
Alpetouru Kranj - Potniški promet. Hvala tudi dr. Janezu Bajžlju; pevcem za žalostinke govornikom zu ganljive besede ob odprtem grobu, gospodu župniku za lep pogrebni obred.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
V SPOMIN
MIHAELI DERLING
roj. ŠMID
/7. novembra mineva leto dni odkar si nas tiho, brez slovesa za vedno zapustila. Utihnil ie tvoj glas, obstalo je tvoje srce. Ne solza, ne bridka bolečina te ne prikliče več nazaj. Spomin nate ne bo nikoli zbledel, saj še vedno živi v naših srcih. Hvala vsem. ki seje spominjate in obiskujete njen tihi grob.
VSI NJENI
Kranj, 17. novembra 1984
ZAHVAIA
Ob boleči izgubi naše drage mame, staro mame, tašče, sestre, tete in sestrične
ANE FERJAN
roj. ŠIMENC, p. d. Hribušekove mame iz Olševka 11
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, zvonarjem, prijateljem in znancem. Posebna zahvala Uričkovi mami, sodelavcem Iskre Telematike TOZD M K I) — Lakirnice in Galvanike Labore in Savska loka, sodelavcem Planike in Save TOZD Transport za podarjeno cvetje in denarno pomoč ter spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala dr. Mihu Sajevcu za zdravljenje, dr. Žgajnarju in medicinski sestri Idi Pod-jed za prejšnje zdravljenje, kakor tudi g. župniku Blaju in kaplanu Cirilu 1-Mescu za tako ganljive besede
ob pogrebu, Mladinskemu pevskemu zboru in pevcem iz Predoselj za žalostinke Še enkrat hvala vsem. ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadn ji poti in sočustvovali z. nami! Sinovi: Peter. Franci, Ivan z družinami in Miha ter sestre Kristina, Jonah«.,  Ingela in Franca z družinami
Olševek, Hoteinaže, Češnjevek, Kokrica, Kranj, Medvod-.-. Goričane, 16. novembra 19S4
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi naše zlate mamice, žene, hčerke, sestre, tete in s\ ukinje
MARIJE LEBAR
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili so/al je, ji poklonili toliko lepega cvetja in Jo v t., ko velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se Cestnemu podjetju Kranj, Trgovskemu podjetju Kokra Kranj, Domu upokojencev Kranj, Osnovni šoli Staneta Žagarja Kranj, KŽK — Obrat Agromehanika, DPDP Kranj, sosedom Ul. Veljka Vlahoviča 10, prečastiti duhovščini iz Kranja za 'epo opravljen pogrebni obred, pevcem za lep« žalostinke in govorniku za poslovilne besede.
ŽALUJOČI: mož Franci, sin Sandi, hčerka Barbka in drugo sorodstvo
Kranj, Britof, Postojna, Preslranek, Cerknica
ZAHVATA
Ob nenadni smrti našega drugega moža, dobrega očeta in starega očeta
JOŽETA ŠLIBARJA
Snarjevega ata iz Kovorja
se zahvaljujemo vsem sosedom, posebno Ivanki za nesebično pomoč. dr. Murtinčiču-. sorodni kom, znancem in prijateljem za sočustvovanje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi /ud nji poti. Zahvaljujemo se duhovnikoma za slovesen obred, pevcem za žalostinke, gasilcem za častno spremstvo in poslovilne besede, Rdečemu križu, praporščakom, vaščanom Milj in delovnim organizacijam Slovenijales Ljubljana, ITT Krunj — DSSS. Iskra Telematika TOZD
rr.<rrr   -r»- •       rr/M, _____: t IS....... ■ _____ ...      I    '...........,   ...1........, ...   .1............____l\i   .. . .........
. •. r>-~ ------j---- .......-- -.i---- - -,i — -.i-------
TIV Krunj, KOP Kranj, SDK Kranj in vsem, ki ste ga v taken
zadnji poti in mu darovali toliko cve
VSI NJEGOVI Kovor, 23. novembra 1984
iu pospremili na njegovi
ZAHVAIA
Ob boleči, nenadni izgubi našega dragega
STANETA BADALIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. darovali cvetje in nam izrekli žalje. Posebno se zahvaljujemo govorniku za izreči besede ob odprtem grobu.
VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ. ŠE ENKRAT HVALA! VSI NJEGOVI Kranj, 15. novembra 1984
V 70. letu je umrla naša dobra, skrbna žena, mama in stara
mama
FRANČIŠKA MURKO
roj. ŠENK
Pogreb pokojnice bo v petek, T.\. novembra 1984, ob 15. Ul kranjskem pokopališču.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Kranj, Šenčur. Predoslje, 22, novembra 1984
OLA8 18. STRAN MALI OGIASI
tel: 27-960__
PRODAM
Ugodno prodam KAVČ in dva FOTE I .IA. Kranj, Tominčeva 15 14707
Dve skoraj novi ZIMSKI GUMI Sara 165 SR in stereo GRAMOFON Tos CA prodam. Perdan, Pševska 2, Kranj (Stražišče) 14918
Prodam PRAŠIČA /a zakol. Gorice 7, Golnik 13202
Prodam od 25 do 180 kg težke PRAŠIČE. Posavee 123, Podnurt 13679
Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Dolenc, Sopotnica. Škofja Loka 14634
Prodam suho »klaftro« DRV, JABOLKA, obrana, neškropljena. Tičar, Voklo86 14671
Prodam rabljeno, veliko ZAMRZOVALNO SKRINJO, plinsko PEČ, klasični OKNI. »KALORIFER«, tri 200-li-trske SODE za kurilno olje. Cilka Tavčar, Mestni trg 11,1. nadstropje, Škofja toka, tel. 064/61-377 14672
Prodam barvni TELEVIZOR Ei Niš. Telefon (52-709 14673
Prodam 4 mesece starega BIKCA. Hajman. Kovor 84, Tržič 14674
Prodam BIKCA in TELIČKO, stara 1 leto. Čadovlje 3, Golnik 14675
Prodam polovico KRAVE ali BIKA. Naslov v oglasnem oddelku 14676
Prodam rabljen, brezhiben PRALNI STROJ gorenje. Naslov v oglasnem od defku 14677
Prodam več BIKOV, za nadaljnjo re j., in TELIČKO staro 10 dni. Lahovce 26, Cerklje 14678
Prodam trajnožarečo PEČ in črnobel TELEVIZOR. Bistrica 17. Podbre/|e
14679
Prodam OVCO z jagnjeti, za nadaljnjo rejo ali zakol. Sp. Brnik 5, Cerklje
14680
Prodam dva PRAŠIČA za zakol, težka po 150 kg. Sp. Brnik 65 14(i81 Prodam ZELJE v glavah. Sp. Brnik 5,., Cerklje 14682 Prodam    novo ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH, 380-litrsko. Planina . 14683 črne  ŠKORNJE  in črne
MALI OGLASI, OBVESTILA
55, Kranj " Prodam
GLEŽNJAKE št. 37. Telefon 064/25-373
14684
Prodam dva BIKCA simentalca, stala dva do tri tedne, rdeč FIŽOL in JABOLKA, več sort. Zg. Bitnje 30, Zab-mca 14685 Prodam semenski KROMPIR igor. I letnik in saški, I. letnik K ran i
Rupa 15. 1468ti
Prodam BIKCA simentalca, starega x UJdna in BIKCA simentalca, Starega mesece. Hupa 15, Kranj 14(587
Prodam 35 kv. m PLOŠČIC, rumeno-: jave barve. Naslov v oglasnem oddel
Prodam PRAŠIČA, težkega 120 kg \ lsoko 29, Šenčur 14089
Prodam PRAŠIČE težke 150 do 180 kg. Visoko 5 Šenčur 14713
Prodam PEČ na drva. Tomšičeva 18, Kranj, Petrovič 14690
Prodam dva PRAŠIČA, težka po 150 kg. Glinje 12, Cerklje 14691
Prodam BIKCA, starega 10 dni. Telefon 061/627-071 14692
Prodam TELETA simentalca, težkega HO kg in PURANE za zakol. Zgoša 47/A, Begunje   ' 14693
Prodam več vrst lepih plemenskih ZAJKEIJ. Benedikova 11, Stražišče Kranj 14694
Dva PRAŠIČA, po 100 kg težka, za nadaljnjo rejo, prodam. Velesovo 43, Cerklje 14695
Prodam dva PRAŠIČA, težka po 180 kg in novo STIKALNO URO. Praprotim polica KI, Cerklje 14696
Prodam VITLO /a traktor pasqvali, Italijansko, cena 6 SM. Hinko Omejc, Kidričeva 13, Kranj 14697 . , Prodam nov 80-litrski BOJLER m ZASTAVO 101. letnik 1980. Telefon 42-075 14(598
Prodam PRAŠIČE za zakol. Trboie 30, Kranj 14(59!)
Prodam dva meseca stare PSI', VOLČJAKE. Blaž Urbane. Podbre/je 110, Duplje 14700
Prodam PRAŠIČE za zakol.-Ivan Zupan, Hudo 10. Tržič, tel. 57-103 14701
Prodam PIANINO »RlgO«, dobro ohranjeno. Ilovka 5, Kranj 14702
Prodam GUMI VOZ (gumiradel) z dero. Ilovka 5. Kranj 14703
Prodam KUHINJSKO MIZO In tu STOLI: Gorenjskega odreda 18. X. fiadstropje (Kopar) 14704
Prodam KRAVO po drugem teletu. *Frantur. Cerklje 108 14705
Po 100 m PPR 2x1,5 in 3x2.5, prodam l.r/nožnik, Planina 18, tel. 28 956
14706
Prodam ohranjeno 80-basno klavir sko HARMONIKO melodijo, zakonsko POSTELJO in nočni OM VR1CI, Tiiga Vidmarja (i,.stanovanje 44/VII.. Plani na II., od 20 do 21. ure 14708
Menjam jalovo KRAVO, po prvem teletu za brejo ali s teletom. Markic. Žiganja vas 31. Tržič -14709
Prodam ali menjam leto in pol staro ŽREBICO za starejšega KONJA ali GOVED, Markic, Žiganja vas 31.Tr/.ic
14710
Prodam semenski KROMPIR igor. Lahovce 13, Cerklje 1471 1
Prodam eno leto starega BIKA /a ro jo. Roblek, Bašelj 15, Preddvor 1471.;
Prodam 3,5 kW termdakumulucijsko PEČ. Ogled po 16. un. St.jepič, Vran** vo naselje 41, Škofja Loka M71.I
Prodam ŽICO za izdelavo ačritkpv pn.mie.a2 in 2,5. Proj, Virmase2 SkoL-viaLoka 147"
Prodam KURILNO OI JE. Ivan Na-randža. Sorska C. 1. Škofja Loka. tel. 62 289 14715
Prodam šest PLOŠČ BAKRA za žlebove. Križaj, Godešič 43. Škofja Loka
14716
Prodam PEČ za centralno kurjavo, ' 25.000 kal Telefon 61-211 14717
Prodam šestletno, brejo KASAŠKO KOBILO. Štremfelj, Stara Loka 54, Škofja Loka 14718
Prodam brejo TEL1CO, izbirate lahko med dvema. Poljanska C. 32, Škofja Loka 14719
Ugodno prodam motorno ŽAGO, novo, husqvarno; nova balkonska VRATA, REPO za ribanje, KORENJE in PESO. Bobnar. Godešič 33/A, Škofja Loka 14720
Prodam odlično ohranjene ORGLE GEM challenger (8 M). Telefon 064/61-178 14721
Prodam nov ŠTEDILNIK na trda goriva. Marjan Špoljar, Papirnica 2, Škofja Loka 14722
Prodam 4 OKNA »Jelobor« ST, velikosti 90x 120: eno 120 x 100. in eno 60 x 60. Gorenja vas 23, Roteče 14723
Prodam suha bukova DRVA in dva TELETA. Habjan, Zg. Luša 17, Selca
14724
Prodam 7 mesecev brejo, mlado KRAVO in delovnega VOLA za pleme. Apno 9. Cerklje 14725
Prodam klavirsko HARMONIKO, 40-basno, dvorogistrsko, znamke welt maister štela; in bukova DRVA. Pože-nik 2(5, Cerklje 14726 v Prodani CB POSTAJO, 40 kanalov, 5 W, »Midland« 100 M. Poženik 26, Cerklje 14727
Prodam KORENJE za krmo. Grad 13. Cerklje 14728
Prodam teden dni starega BIKCA simentalca. Zg. Brnik 20. Cerklje 14729
Prodam visoko brejo KRAVO po izbiri, ali menjam za jalovo. Virmase 42, Škofja Loka 14730
Prodam SMUČI RC 04. 185 cm, z okovjem. Telefon 22-349 14731
Prodam od 130 do 140 kg težke PRAŠIČE. Visoko 92, Šenčur 14732
Prodam GRAMOFON iskra HI FL garrard. Rajko Zdravkovič, Planina 35, Kranj 14733
Prodam TELETA. Zabnica 15 14734
TELICO in dve OVCI z. mladiči, prodam ali zamenjam za LES. Naslov v oglasnem oddelku. 14735
PLKTILNI STROJ singer, prodam za 3 SM. Dolinšek. Šorlijeva 18, Kranj
14736
Prodam 2 meseca starega BIKCA /a nadaljnjo rejo ali zakol. Hrast je 55. Kranj       _ ' 14737
Prodam mlado KRAVO, ima 12 litrov mleka. Jenkole, Valburga, tel. 061-627-021 14738
Prodam NEMŠKE OVČARKE. mati giadi di belpoggio (cacib), oče jago von pimenstrase. Bartol, Naklo, tel. 47 304
14739
Prodam težkega mesnatega PRAŠIČA, za zakol in dva TELIČKA - BIKCA simentalca. Voglje 73, tel. 49-079
14740
Rabljeno kopalno KAD, 170 cm, ugodno prodam. Tisak, Šorlijeva 4, Kranj 14741
Prodam 3 kW termo PEČ. Kranj, Zlato polje ti 14742
Prodam mlado jalovo KRAVO. Zg. Besnica 14 14743
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ AEG, 4,5 kW, ugodno prodam. Milan Gradišek, Golnik 65 (nad garažami)
14744
Prodam KRAVO simentalko, po četrtem teletu. Bašelj 7, Preddvor 14745
Prodam 100 m POBIONA - DEŠČIC, širine 10 cm. Poženik 39, Cerklje
14746
Prodam 4 kW termoakumulacijsko PEČ. Jočnik, Hrastje 175, Kranj 14747 Prodam 180 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Tupaliče 7. Preddvor 14748 Prodam OMARO /a v dnevno sobo. Janez Klemene, Lojzeta Hrovata 7. Kranj, Planina II. 14749 Ugodno prodam nove tekaške SMUČI SH 021, 200 cm. Telefon 77-503 14750 Prodam   GRAMOFON   traviata m zvočnika. Telefon 22-55 14751 Prodam 20 mesecev s,aro JUNICO, že dva meseca brejo. Kupljenik 5, Bo
hinjska Bi
Prodam mladega VOLA. VOŽnje. Selo 52. Bled
Prodam 9 let staro, brejo terjan, Sp. Laze 4, Zg. Gorje
Prodam dva PRAŠIČA m f rizi j kd. Va.sca 10, Cerklje
Prodam bakreno PLOČEVINO in bakren VALJ A NEC za žlebove; in hrastov LAMELNI PARKET: Telefon 21-845 14766
MIZO in (i STOLOV, kmečki stil, odlično ohranjeno, prodam za 26.000 din. Telefon 74-343 14767
Prodam 5 kW termoakumulacijsko PEČ AEG; in MENJALNIK za wurt-burga. Marija Krapež, Štirnova 9, Kranj, tel. 25-079 14768
Prodam več JAGNJET za zakol in eno leto staro TELICO. Telefon 65-067
14769
Poceni prodam dve kompletni SPALNICI. Bled, Zeleška e 3 14770
Prodam japanski stereo RADIOKA-SETOFON 2 x 25 W. Telefon 25-545
14771
Prodam KRAVO po izbiri. Janez Dolenc, Zg Senica 32, Medvode 14772
Prodam etažno PEČ helios, za centralno ogrevanje, 24.000 kcal, in varnostno posodo, dobro ohranjeno. Telefon 79-448 14773
Prodam težkega PRAŠIČA, krmlje-nega z. domačo krmo. Dvorje 44, Cerklje 14774
Prodam električni RADIATOR, 130-litrski. HLADILNIK, ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) in trajnožarečo PEČ kuppersbusch. Telefon 24-490
14775
Prodam barvni TELEVIZOR gorenje, ekran 56 cm. Telefon 70-200 14776
PLETILNI STROJ standard, prodam. Meglic, Zbilje 55, Medvode 14777
14752 vajenega
14753 KOBILO
14754 KRAVQ
14755
Za nego vaših rok vam priporočamo
HANDY KAMILIČNI BALZAM
DROGESAN Kranj, Prešernova ulica 19.
Prodam brejo TELICO. Breg 8. Ko menda 1475(5
Ugodno prodam ZIMSKI PLAŠČ st. 3». l'ndlubnik 85. Škofja Loka. Ud. 61 4 10 14757
Prodam 7 dni starega TELETA m 120 kg težkega PRAŠIČA t.m dva BIK CA stara po 5 mesecev, francoske pasme. Huje 13, Kranj 14758
Prodam dva OJAČEVALCA, phihps. 60 VV, vermona 100 \V. Telefon 70-015
• 14759
Ugodno prodam SPALNICO trigiuv. francoska postelja, omare, /done bar ve. Telefon 064/22 021 14700
Prodani 44 m LADIJSKEGA ]•( i| >. V Potoc mk, Sp. Besnica 93. tel. 4n 523
147(51
Prodani kleparske KLEŠČE /a to čkasto varjenje. Jerman. Helijeva 3'' Kranj — Čuče 1 1762
KI.Avto jamahu \ M 211 s, novo. ugodno prodam. Naslo\ v oglasnem od delku. 1 17(5:5
Prodam \o< PUJSKOV. Hlebce 10, Lesce 14764
Piodmi mlado K R A vo, v -9. mesec u brejosti Planina pod Golico 48. tel 83-520 14705
Prodam BIKCA, stara 4 in 6 tednov. Lovro Klemenčič. Zakobiljek 4, Poljane 14894
Prodam PRAŠIČE za zakol, in KRAVE s teleti po izbiri. Dorfarje 21, Zabnica 14895
Prodam KRAVE po izbiri, s teletom. Sv. Duh 15, Škofja Loka 14896
Prodam KRAVO, brejo .1 mesecev. Megušar, Dražgoše 53, Železniki 14897
Ugodno prodam ZLATO za zobe in MEŠALNO BATERIJO schmiedl. Telefon 28-322 14898
Prodam thecmio kassett 2. 15.000 W za centralno električno gretje, novo, švedsko. Jezerska 42, Kranj, tel. 26-586
14899
Prodam  1  teden staro TELIČKO, simentalko. primerno cza rejo. Sp. Duplje 71 14900 Prodam KRAVO simentalko, z drugim teličkom. Zalog 43, Cerklje 14900 Ugodno prodam  PVC CISTERNO, 2000-litrsko. Grabeč, Mavčiče 90 14901 Liložolezno   BANJO, kombinirano PEČ za v kopalnico, RADIATOR iskra super-ser in črn  PLAŠČ perzianer, umetno krzno, št. 44, vse rabljeno, prodam. Telefon 23-703 14902 Prodam mlado KRAVO s teletom. Jama 8. Mavčiče 14903 Prodam SIP 220 za obračanje sena. Sp. Brnik 61, Cerklje 14904 Prodam PRAŠIČE za zakol in BIKCA simentalca. starega 10 dni. Pokopališka 6, Kokrica, Kranj 14905 Prodam TOHIŠTVENE CEVI 30 x 40. 90 m in 40x40, 48 m. Janez Rozman, Moše 30/B, tel. 061/627-119 14906 Ugodno prodam novo barvno TELEVIZIJO iskra, z daljinskim upravljanjem Telefon 22 008 14907 SAXOFON amati. prodam za 70.000 din. Deloma na obroke. Telefon 24 920 - Kranj 14908 Poceni prodam POHIŠTVO za v dnevno sobo. Mušič. Tominčeva 14, Kranj, tel. 28 975 14909 Prodam KRAVO s teletom Ti 1 i po izbiri, krmilno PESO. ZELJE V glavah, ter JABOLKA /a most   Stratim j 65. Naklo 14910 Prodani starejšo SPALNICO in novo GUMO trava! 145 x 13. Krč. tel. 45-166
14911
Prodam KRAVO, brejo 7 mesecev, ali po telitvi. Visoko 31 .Šenčur 14912
Prod,mi K) tednov stare, rjave- JAR-KICE, odlit ne nosnice. Stanonik, Log 9. .Škof ja Loka 14913
Prodam od 15 do 180 kg težke PRAŠIČE. Možna dostava na dom Stanonik, Log 9. Škofja Loka 14914
Ugodno prodam KURILNO OLJE. 1118 m GARAŽNA VRATA! Telefon 064/21 626 14015
Prodom PRALNI STROJ gorenje. KOTNI BRUSILNIK m žensko PORO ČNO OBLEKO d. 38. Jaklm. Jaka Plu tisa 5, Kranj 14916
Suh smrekov OPAŽ m nekaj OKEN. prodani Mizarstvo Ovsenik, Jezerska 108, Kranj, tel. 24 034 14917
Pfodum ZIMSKA JABOLKA, po 30 din /a kg. Jane/ Globočnik. Mošnje
10. Radovljica      .. Miiio Prodani 25 mm DESKE tei hrastova l)RVA. Mai kun, Baselj 24. Preddvoi
14920
Prodam OVCE z jagnjetom, za /nkol di rejo lonetise 27, Golnik 14921
Prodam DESKE /a napusc ah oblogo sien ah siropov. Babm vrt !l. (iolnik
i 1922
Prodom 10 dni staro TELIČKO Si mentalko. Sp. Upnica 30, Kamna go Wa 1-K123 Prodam ZELJE v glavah. Voglje 42. Seri« Ul 14924
Prodam TEfJCO frizijko, brejo 5 mesecev. Urevc, Radovljica, Kranjska 17 14925
Prodam dva srednje težka PRAŠIČA za zakol. Hraše 44 Smlednik 14926
MOŠKI SEMIS PLAŠČ, podložen, strižena ovca, usnjeno JAKNO, napa in moški PLAŠČ, vse dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 064/22-775
14927
Prodam nov ROTRING 2000 od 0,1 do 1,2 (8 kosov). Telefon 064/22-775
14928
Prodam OVCE in 9 mesecev staro TELICO ali menjam za BIKCA. Urh, Stara Fužina 134, Bohinj, tel. 76-419
14929
Prodam PRALNI STROJ gorenje olimpic, brezhiben. Klavdij Mulič, Velj-ka Vlahoviča 4, Kranj 14930
Prodam PRAŠIČA za zakol. Slatnar, Cerklje 231 14931
Prodam mulo rabljen ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika). Telefon 23-094 dopoldan 14932
Prodam SEDEŽNO GARNITURO. Vrhovnik, Sv. Duh 76, Škofja Loka
14933
ZX SPECTRUM 48 K, nov, z garancijo in 8 KASET, prodam. Telefon 74-644
14934
Prodam OTROŠKO STAJICO, globok VOZIČEK, balkonska VRATA ter URO   za  dvotarifni   števec. Telefon 74-717 14935 Prodam 7 mesecev brejo TELICO simentalko. Frančiška Kalan, Zalog 10, Golnik 14936 Prodam teden dni staro TELIČKO simentalko, od dobre molznice. Pokopališka 4, Kokrica — Kranj 14937 Prodam brejo KRAVO ali telico po izbiri;   in   50 m'   suhih macesnovih DESK za opaž. Apno 11, Cerklje 14938 Ugodno prodam 6 kW termoakumulacijsko PEČ. Telefon 62-796, Škofja Loka 14939 Prodam   dve   PEČI kuppersbusch (ena nova, ena malo rabljena). Milan Bogataj, Gorenja vas 113 14940 Ugodno prodam starejši, črnobel TELEVIZOR Ei Niš »Silva« 65 luxus. Telefon 064/60-044 14941 Ugodno prodam HLADILNO KOMBINACIJO (50 1 zamrzovalna skrinja in 135 1 hladilnik), staro dve leti, skoraj nerabljeno. Resni kupec nuj se oglasi na naslov: Lojzka Štremfelj, Vrba 30, Žirovnica 14942
KUPIM
TROSILEC umetnega gnojila creina vicon (star tip), priključek deponator in VO 2, kupim, v primeru zamenjave ponujam VO 4 in PREDSETVENIK metalna RAU 1,8 m. Telefon 061-041-021 od 5. do 7. ure 14554
Kupim ŠPIROVCE 10x12x600 cm, 30 kosov, ter 12 x 14 x 600 cm. 8 kosov,' 2 m' DESK za opaž in 2 m IT OHOv! Plačam v devizah ali dinarjih. Catič, Drulovka 11, Kranj 14857
Kupim navadni vega DIAPROJEK-TOP. Marko. tel. 26-792 14858
Kupim rabljeno SAMOKOLNICO LIV Postojna. Albin Demšar, Stara Loka 74, Škofja Loka 14859
Kupim rabljeno PONY KOLO. Telefon 27-100 popoldan 14860
VOZILA
Prodam dobro ohranjenega GOLFA. Telefon 62-916 od 18. do 20. ure 14427
Prodam 126-P, letnik 1977. Okorn, Selcu 146 14507 GOLFA diesel, 1979, ohranjenega, ga-ražii anega. prodam. Telefon 22-680
14646
UgOdnb prodam FORD CAPRI. letnik 1971. Silvo Miklavčič, Mlaka 33/A, Kranj, tel. 24-751 popoldan 14650
Prodam 126, letnik 1981. Kern, Jaka Platiše 5, Kranj 14442
Prodam rabljeno CEHA DO. 12 m. Trnje 3> Škofja Loka 14778
Prodam VOLKSU'AGEN 1200. letnik 1975. Jože Krmelj. Sv Andrej 14. Škofja Loka 14779
Prodam ZASTAVO 101. letnik 1973. Matija Leben, Partizanska 44. Škofja Loka 14780
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978, po ugodni ceni. Ogled mo/er, vsak dan popoldan. Krmelj. Selca 1 13 14781
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1974 in PRIKOLICO za osebni av to. Franc Starman, Pungart 17, Škofja Loka 14782
Prodam ZASTAVO 101. obnovljeno, letnik 1973. cena 9 SM. registrirano do julija 1985. Podobnik. Pol|ane 78. tel. 68 222 14783
Prodam 4 (UME 155 SR 13. Dvorje 104, tel. 42 112 14784 Prodam karamboli rano DIANO. letnik 1978. Jože Smolej, Bistrica, C. 4. julija 63. Tržič 14785 Prodam ZASTAVO 750 SE, letnik 1980. Tratnik Nada, Sp. Besnica 161
14786
l godno prodam ŠKODO 100(1 MB, registrirano do 17. T. 1985. Vid Milako-vic. Janeza Puharja 10. Kranj, tel. 27 898 14787
Prodam V\V kombi, za prevoz oseb. Rudi Želez.nik, Brcznica 15. Škofja Lo ka 14788
Prodam VVV 1/00, letnik 1972 in vvARTIU KG karavan. 74. Visoko 71
14789
Počeni prodam ZASTAVO 101. gara žirano in registrirano do julija 1985. Stane Pjevčevic, Podljuhelj 29/A. Tržič
14790
Prodam ZASTAVO 7'i dobro ohranjeno. Ei.hh
Besnica 107
DELE /a PEUGEOT Šenčur, Melel.arjeva 18
PETEK, 23. NOVEMBRA 1984
Prodam AMI 8, letnik 1976, motor 1979, registriran do 16. 6. 1985. zraven rezervni motor. Matovič, Deteljica 3, Tržič 14792
Prodam R-4, letnik 1977. Marija Ste-le, Praprotna polica 32. Cerklje 14794
Za polovično ceno prodam 4 ZIMSKE GUME, malo rabljene 145 - 13 ir. VERIGE 145/12, 135/13. Haklin. Golnik 78 U"'"
Ugodno prodam nov MOTOR tomos M 14. Magda Pivk, Lojzeta Hrovata 9. Kranj, tel. 49-017 14796
Ugodno prodam ZASTAVO 1300. letnik 1978, prevoženih 42.000 km, registrirano do maja 1985. Ivo Trebar. Benedikova 40, Kranj — Stražišče 14797
Prodam ZASTAVO 750, letnik IfH Cerkljanska Dobrava 11, telefon 061/841-384 14798
Za GOLFA prodam zadnje luči ir. kromirane BLATNIKE ter novo GUMO z obročem 850/70, radial. Naklo, Ul. Pavle Medetove 39
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979 Zg. Besnica 14 14800
Prodam ZASTAVO 750 LE. letnik 1983, registrirano do septembra 1985 Kranj, Pševska c. 11/C 14801
Prodam 126-P, letnik 1977. Rupa H
14802
Prodam MENJALNIKA za Z-101 in Z-750. Povalej, Loka 96, Tržič 14803
Prodam ZASTAVO 750. letnik J vozno. Ješetova 21/B, Kranj, Stražišče
14804
Prodam OPEL KADETT, letnik 1976, v račun vzamem ZASTAVO BI novejšo. Sp. Brnik 35
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Sveteljeva 8, Šenčur MW
SIMCO 1308 S, karambolinano, nevozno, ugodno prodam. Informacije vsak dan od 8. do 14. ure razen sobote m ne delje po tel. 74-860 M*
Prodam LADO 1500, letnik 1976, registrirano avgusta 1984. Zvonko Stare. Zg. Bitnje 186, Žabnica MM
Ugodno prodam ZASTAVO 101. te tnik 1974. Zec, Verdnikova 47, Jesenice
14809
Prodam FORD TAUNUS 15 M, letnik 1968, nevozen, neregistriran zadele ali celega. Franc Naglic, Tupalič« Preddvor, tel. 45-424 ali 26-755 14810 Dve novi ZIMSKI GUMI, češki • navadno za fička. prodam. Kranj. V* ljavčeva 15 14811 Prodam dobro ohranjeno DIANO 8. letnik 1977. Križaj, Lojzeta Hrovata" Kranj 148K Prodam FORD ESCORT XI. 1300. letnik 1971, dobro ohranjen, garažiran. Albin  Rumež, Juleta Gabrovšk^ :. Kranj. Ogled popoldan 14813 DIANO, po delih prodam. Tele: -24-549 popoldan 14114 Dve   novi   ZIMSKI   GUMI sava 165/13, 5.000 din za kos, prodam. Te!e fon 0(54/23-610 od 8. do 15. ure 1461] Prodam avto SUNBEAM 1300. letni« 1975, /.elo dobro ohranjen, ali menjam za DIANO 6; in ročni CIRKULAR nt kita, nov. Božo Dajič, Golnik 46 te: 50-150 - int. 294 14611 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. registrirano do 26.4. 1985, z dodatno opremo. Čani Kastrati, Savska C 56. Kranj (pri Zvezdi) 14817 Poceni prodam ZASTAVO 750 A:v ton Dobovšek, Sidraž 6, Cerklje 14818 Prodam GOLFA JGL, julij 1981 42.000 km. Senčar, Sp. Besnica 47. Bes niča. Ogled vsako popoldne od 16. ure dalje 14819 Prodam dve novi ZIMSKI GUM 145,13 M + S in 4 zračnice 145/13. Moše 36/A, tel. 061/627-034 14M Prodam OPEL KADETT, starejši letnik, z obnovljeno karoserijo in motor jem, registriran do oktobra 1985 C\ek Retnje 17, Tržič 14W
Prodam ZASTAVO 101. letnik prevo/emh 5(5.000 km. za 24 SM Tele Ion 061/612-454
VVARTBURG limuzina, I. registr* ja 1979, stalno garažiran. 1. lastnic prodam. Breznik, Podlubnik (55. S Loka. tel. 61-106
. Prodam ZASTAVO 750. letnik ISTI Telefon 45-505
Prodani ZASTAVO 101, letnik lJTi Srečo Mohorič, Mošnje 53, Radovljici
14S2S
Prodam KATRCO. letnik 1976, u 13 SM. Telefon 77-620 f4tt Prodam garužirano ZASTAVO 101 konfort.  letnik   1981.  rettisr: :■ aprila 1985. Knavs. Smokuč 50. ŽirC* niča Ijtjl Prodam dve malo rabljeni ZIMSKI GUMI  s  kolesnimi  obroci    a 1TT-GEOT 304. Telefon 064/21-205 od 7. do 8. m od 19. do 21. ure 148» ZASTAVO 101, letnik 1977, prevo» nih 27.000 km. karambolirano. prodan? za 8 SM. Telefon 064/50-329 I<M
Prodam JUGO 45, letnik 1981. Tek Ion 0(54 24-148 od 6. do 14. ure 14» Prodam ZASTAVO 101, letnik 199% registriran do oktobra 1985 in ZASTAVO 750, letnik 1968. registrirano lija 1985. Drago Vidie, kVrucnskal Bled 14S3I Prodam ZASTAVO 750 LC. !•
U'tmk 1972. Pintar, Sp. 14791
204, prodam-.
14793
1979. Telefon 78152 - Bled . 148.*: Prodam osebni avto ZASTAVO 101. letnik 1977, še v zelo dobrem stanj«. t")gled popoldan Franc Bizo\ u ar. B dobje 13, Gorenja vas MB Prodam dobro ohranjeno in gara* rano LADO 1500, starejši letnik. Telefon 47 474 popoldan
Kupim ZASTAVO 750. pievoženia 30.000 km, za 18 SM. Telefon 25-256
1483S
BMW 1002. ohranjen, s plinsko M pravo m veliko dodatne,opreme, ter FIAT 127 seat, z barvnimi stekli, ohranjen, prodam. Telefon 42-162 14836
PETEK, 23. NOVEMBRA 1984
MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE
19. STRAN O Lr A S
Prodam dobro ohranjen OPEL KADETT 1000, letnik 1975. Telefon 81-720 od 18. do 20. ure 14837
Prodam ZASTAVO 750. Jevšek, Bri-tof 209, Kranj 14838
Prodam ZASTAVO 101 mediteran, ietoik 1979, odlično ohranjeno. Telefon 23-547, Golniška c. 14, Kokrica, Kranj
14839
Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Bobovek 7 pri Kranju 14840
GOLF JL, letnik 1976, prodam. Telefon 76-171 po 16. uri. Ažman, Bohinjska Bistrica 14841
Prodam ZASTAVO 750. MOPED na »i brzine in L desni blatnik za vvart-burga. Boris Cegnar, Sp. Besnica 105
148-12
Prodam rezervoar za gorivo za R-4. Mira Zupan, Sp. Besnica 44 14843
Prodam dve ZIMSKI GUMI 155 x 15, trne CEVI 3/8 cole in 500 kosov eterni-
Telefon 45-405 14844
Prodam TOMOS 14 M, star eno leto. Telefon 50-566 14845
DIANO, letnik 1977. prodam. Telefon MM 14846
Kupim prednje STEKLO za DIANO I Ponudbe po tel. 61-764 14847
Prodam dve ZIMSKI GUMI na platili in vlečno KLJUKO za fička. Gale, :28. julija 58, Naklo 14848
ŠPORTNO ŠKODO, staro 3 leta, ugodno prodam. Telefon 064/88-761 v v&toto in nedeljo od 6. do 13. ure 14849
Prodam ZASTAVO 128, letnik 1981. Luskovec, Strahinj 47, Naklo 14850
Kupim 126-P, ali ZASTAVO 750 na ?adbeni kredit; in prodam 12 m' plo-Rfc za kopalnico. Ponudbe v soboto in s^deljood 10. do 12. ure po tel. 26-215
14851
Prodam GOLF, letnik 1978, ohranjen m nov, za 38 SM. Telefon 75-618 14852
Ugodno prodam VW 1200, letnik m, registriran do 25. 5. 1985. Go-"<njc,Zgoša24/D, Begunje 14853
ZASTAVO 101 GT, staro 11 mesecev, iradamali zamenjam za fička, z doplatim. Telefon 061/841-379 po 15. uri
14854
Prodam MOTORJE in MENJALNIKE za nasledna vozila: ami 8, spaček. Jnnz 1200, audi 60. fiat 750, ford 15, M,zastavo 101 in druge dele za ta vosa. Toni Kokal, Tomšičeva 93, Jeseni-| 14855
Prodam 4 nove letne GUME z zračni-'m in dvema obročema za Z-101. Te-<fcfl26-181 v petek, 23. 11.. od 19. ure 'olj« 14856
Prodam 126 P, letnik 1977. Teleton "V293 14918
STANOVANJA
Kupim dvosobno STANOVANJE v Wji Loki. Telefon 62-640 14664 iam.ski mo'ki nujno išče SOBO v >i. Nudim visoko najemnino. Si-*Vden plačnik 14861 Jtia zakonca, vzameta v najem ^KOVANJE. Šifra: Plačilo v naprej
14862
Omenjam družbeno STANOVALE, GARSONJERO na Planini II., za ^ v Kranju, lahko brez centralne. W Lojzeta Hrovata 6. Planina II., fcttj 14863
Klada zakonca, brez otrok, iščeta v Kranju ali okolici. Ponudbe W#te na naslov: Vojislav Radonjic, '««0polje 15/A, Kranj l48(i4
Oddam dvosobno STANOVANJE. >terPetrič. Šenčur, Zupanova 6 14865
fckle išče SOBO. gre tudi za sostu-'<walko. Šifra: Nujno 1488fl
ta stanovanje sprejmem dekle, za //froidansko varstvo 4 letne deklice. V.eddjek in torek prosto. Ponudbe v •rtotoin nedeljo od 10. do 12. ure po KI #-215 14867
Oddam SOBO fantu. Želeška 9, Bled
—-__ 14868
POSESTI _
V Selški dolini kupim ZAZIDLJIVO ttRCELO ali starejšo HIŠO. Log 20.
mam l4tm
Inozemska firma vzame v najem KlSLOVNI PROSTOR v Kranju. Pla-<fcvdevizah. Ponudbe pod: Klobuk
14869
Na Gorenjskem kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali manjšo KMETIJO. Ponudbe pod: zazidljivo 14870
ZAHVALA
V 92-letnem izteku življenjske poti, naše drage murne
FRANČIŠKE VALANT
Oretove mame
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župniku za njegove obiske in lep pogrebni obred.
HVALA VSEM!
ŽALUJOČI VSI N.IKNI iiibno
GARAŽO v Šorlijevem naselju, oddam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod: najem 14871
Na Gorenjskem kupim manjšo PARCELO, do 200 nT, po možnosti s starim, neuporabnim objektom, oziroma z možnostjo postavitve manjše brunari ce. Ponudbe pod: čist zrak 14872
Na Planini za Blagovnim centrom, oddam GARAŽO, najboljšemu ponudniku. Šifra: Garaža — takoj 14873
Prodam PARCELO 500 m v Britofu — sever, neposredno ob naselju Informacije, telefon 28-551.
ZAPOSLITVE
MIZARSTVO Stare, Zg. Bitnje 186. Žabnica, pri avtobusnem postajališču, zaposli KV MIZARJA. 14874
Iščem PEVOVODJO za mešani pev ski zbor, ki bi enkrat tedensko prišel poučevat na avstrijsko Koroško. Ponudbe s približno finančno predstavo pošljite v oglasni oddelek »Glasa« pod: Pevovodja 14875
Redno zaposlitev dobi spretna ŠIVILJA, lahko priučena prešivalka. Ponudbe pod: usnjena galanterija 14876
OBVESTILA
ŽAGAM metrska drva na domu Telefon 74-715 na24
IZDELAVA in POPRAVILO avtoce rad, POPRAVILO baldahinov in šotorov. AVTOTAPETNIŠTVO Rautar Lesce. Rožna dolina 12, tel. 74-972
12508
Popravilo GOSPODINJSKIH \PA RATOV in STROJEV. Zibert. Janeza Puharja 1. Kranj. tel. 24-189 popoldan
14069
MONTIRAM stropne in stenske lesne obloge. Telefon 25-586 14877
PROFILIRAMO vse  vrste »pobjo' nov«  in  ladijskih  podov, do širine 12 cm. MIZARSTVO Kurnik, Tupaliče 11, Preddvor 14943
PRIREDITVE_
D1SCO vsako SOBOTO ob 19 uri v DOMU KS Stražišče 14541
Ansambel SI BILA vabi vsako N INDICIJO, ob 17. uri na PLES na PRIVI SKOVO, v SREDO. 28.11.. ob 19 uri tudi na PRIMSKOVO, v ČETRTEK 29. 11. pa v hotel TRANSTURIST.
14878
Ansambel JEVŠEK igra v SOBOTO na OBRTNIŠKEM PLESU v hote'u TRANSTURIST v Škofji Loki 14879
IZGUBLJENO__
Izgubila sem zelen karirast ŠAL iz blaga. Telefon 22-422 dopoldan 14880
Dne 18. 11. 1984 sem izgubila v Škofji Loki rjavo DENARNICO z dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne na naslov: Krmelj. Sv. Andrej 14, Škofja Loka 14881
Med Posavcem in Nakiom sem pred tremi tedni izgubil KOVINSKO KONČNICO tovorne prikolice za osebni avto. Najditelja prosim, da sporoči svoj
ZAHVALA
Vsem, ki ste našega ljubega
SVETOZARJA PEZDIČA
imeli radi, ki ste ga spremili na zadnji poti, mu poklonili cvetje in s pisano besedo počastili njegov spomin, vsem, ki z nami sočustvujete, se najlepše zahvaljujemo. Posebej pa se zahvaljujemo Komornemu moškemu zboru A. T. Linhart, Stanku Praprotniku, družbenopolitičnim organizacijam, dr. Ažmanu in zdravstvenemu osebju Bolnišnice Jesenice.
ŽALUJOČI
Radovljica, 16. novembra 1984
naslov ali jo za nagrado vrne. Erznoz-mk. Planina 18, tel. 28-956 ali 23 059
M 882
OSTALO
Iščem žensko za VARSTVO enoletne punčke, od marca 1985 dalje, v dopoldanskem času na našem domu. Ponudbe pod: Škofja Loka 14883
Iščem pošteno starejšo osebo iz Škofje Ix>ke ali bližnje okolice, ki bi rada konec tedna preživela na deželi. Šifra: Iskreno prijateljstvo 14884
Opozarjam Pavla Florjančiča s Ceste talcev 13, Kranj, da takoj preneha s hrupom, s katerim kali nočni mir. V nasprotnem primeru bom sodno postopal. Franc Rakovnik, C. Talcev 11, Kranj 14885
Opozarjam poznano žensko, ki je v nedeljo, 21. 10. 1984, vlomila v moje stanovanje in mi odnesla krznen klobuček, obleko, perilo in bolniški triko, ki ga moram vrniti Bolnišnici Golnik. Če v treh dneh ukradenih predmetov ne bo vrnila, bom sodnijsko postopal. Franc Bakovnik. C. talcev 11 Kranj
14886
Iščem INŠTRUKTORJA za matematiko in energetiko za III. letnik srednje šole. Telefon 28-069 14887
Dobrim ljudem oddam PSIČKO GA-JO. Telefon 21-670 * 14888
Komercialna skupina iz Kranja išče KLAVIATURISTA. Telefon 25-545
14889
V Škofji Loki INSTRUIRAM angleščino. Telefon 60-363, Alenka 14890
INSTRUIRAM matematiko, fiziko in elektrotehniko za osnovne in srednio šole. Naslov v oglasnem oddelku. 14891
INSTRUIRAM nemščino za osnovne in srednje šole. Telefon 23 882 14892
INSTRUIRAM fiziko, mulematiko in elektrotehniko za osnovne in srednje šole. Telefon 28-364 14893
Prodam PSA, dobrega čuvaja. Sp. Veterno 1, Tržič 14944
PBEKUC
Podpisani Jože Noč z Javorniske ga Rov t a St.fi, sem dne 24.8. 1984 grozil s pištolo znamke Steuer Francu Konohlju Slovenku 111 ostalim, ki so bili takrat pri njem navzo čl, kur je posebno hudo vplivalo na prisotne OtrokC Obžalujem tO deju nje in zagotavljam, da tega ne bom nikdar več storil m nikdar ut ne bom izrekel žalitev, ki so bile tega dne izrečene na račun Franca Ko-
noblja-Slovenka
Pri zahvali za pokojnim 1*'R.\\C()M DOBRETOM si. je prišlo do napake v tekstu, Pravilno se glasi: Zahvalju* jemo se sosedom, sorodnikom, zdravniku dr. Martinči-ču in govornikom In no gororniku, kot je bilo objavljeno Za napako se opravi" čujemo!
ZAHVALA
Ob prerani smrti dragega moža in očeta
NIKOTA KRESOVIČA
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom in znancem za spremstvo na zadnji poti. Zahvala stanovalcem Hišnega svela Šorlijeva 5 in 7 za podarjeni venec. Zahvala Iskra Com-mercu — Skladišče Kranj, za venec in denar; kakor tudi Skupnim službam SO Kranj za podarjeni venec in g. župniku za opravljen pogrebni obred.
VSKM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Angelca, sinova Hajko in Mirjan
V SPOMIN
Dne, 25. novembra 1984, mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi
JOŽE ŠILER
Ostala je njegova ljubezen, ki traja in je v spominu vseh, ki so ga imeli radi.
NJEGOVI Kranj. 25. novembra 1984
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očetu, brata, strica, bratranca in tasta
VINCENCA ZAVRLA
86 zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, gasilcem kolektivom Iskra Kranj — DO Kibernetika TOZD Števci. Iskra Kranj - DO ERO. Merkur Kranj in NK Bitnje, ki so sočustvovali z nami, izrekli sožalje. poklonili cvetje in denarno pomoč ter ga pospremili na ri)egovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Baj-žlju, govorniku - poveljniku gasilcev za poslovilne besede, pevcem in g. kaplanu za pogrebni obred. ŠE ENKRAT VSKM, PRISRČNA HVAIA! VSI NJEGOVI
Zg. Bitnje. Stražišče, Sr. Bitnje, Škoija Ix>ka, Primskovo, Tržič
—		
		ZAHVALA
		Ob nepričakovani, boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestro
		LEOPOLDINE RINK
		roj. TAVČAR
so iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili scž.al.ja, ji poklonili toliko lepega cvetja in jo pospremili na zadnji poti.		
Posebno se zahvaljujemo sosedom, gospodu župniku za lep pogrebni obred. Janezu Možinu za ganljive besede ob grobu, Zli Poljane, bO TOZD LTH Poljane, Kroj Škoija Loka, TOZD Mesoizdelki Škoija Loka. Kolinska Slovenj Gradec		
		ŽALUJOČI VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleti izgubi dragoga sina in brata
MIROTA BUTALIČA
ml.
so iskrimo zahvaljujemo vSem sorodnikom, sosedom, mladincem in prijateljem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, mu poklonili toliko lepega cvetja in ga takt> številno pospremili ha njegovi mnogo prerani zadnji poti, Posebno se lahvaljujemoe\ duhovščini za pogrebno svečanost in tov. Jelki Vrhovnik za lepe poslovilno besede.
ŽALUJOČI: a ta, mama, brata, sestru   ijegovu Dušan ka, tete in stric
Lahovce. 7. novembra 1984
Na Krvavcu trenutno neuporaben
GLASOVA ANKE
er
rezervoar
Zaradi onesnaženja s kurilnim oljem je na Krvavcu neuporaben en vodni rezervoar, ostale pa bo treba nekaj časa kontrolirati — Šele spomladi se bo na podtalnici dokončno pokazalo, ali smo se srečno izognili veliki ekološki katastrofi ali pa bodo nastale daljnosežne posledice pri oskrbi z vodo
Kranj — Vodni rezervoar za 230 kubičnih metrov vode na Krvavcu ne bo nikoli več možno uporabljati za vodohrarn, saj je s kurilnim oljem onesnažena voda opravila svoje. Zato bodo do nadaljnjega porabnike vode na Krvavcu — to je hotel, brunarico in nekatere na krvavški vodovod priključene počitniške domove oskrbovali z vodo iz vodnega
rezervoarja RTV. Ta sicer drži le 43 kubičnih metrov vode, vendar pa je — tako je ob obrazložitvi doslej sprejetih ukrepov na izvršnem svetu povedal Ferdo Hauter, podpredsednik izvršnega sveta in vodja kriznega štaba, ki ga je ob izlitju 1200 litrov kurilnega olja na Krvavcu prejšnji teden imenoval izvršni svet, edini po vseh predpisih zavarovani vodni re-
Stanovanja za delavce elektrojeklarne
Na Koroški Beli bo Železarna Jesenice zgradila več novih stanovanj za delavce, ki bodo sodelovali pri izgradnji nove elektrojeklarne na Beli
Jesenice — V jeseniški občini bo-' do v prihodnjem letu nadaljevali / izgradnjo stanovanj v stanovanjskih soseskah center II na Jesenic ah, na Hrušici in v metalurškem centru. Železarna Jesenice bo začela z. gradnjo stanovanj na Koroški Beli, kjer bodo prebivali delavci, ki bodo sodelovali pri izgradnji nove elektrojeklarne na Beli.
Pri samoupravni stanovanjski skupnosti se pripravljajo tudi na prenovo objektov vila bloki, kjer naj bi pridobili 27 stanovanj. Da bo ta gradnja v Kranjski gori nemoteno potekala, bosta stanovanjska in komunalna skupnost razporejali stanovanjska sredstva tako, da bodo soseske najprej komunalno opremili.
Stanovanjska zadruga bo imela pn zasebni stanovanjski gradnji prednost in tako se bo nadaljevala zadružna gradnja na Hrušici in na Rodinah. V prihodnjem letu ne načrtujejo večjih novih stanovanjskih sosesk za zasebno gradnjo, ampak bodo iskali lokacije v posameznih na-
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto.
24. novembra bodo dežurne naslednje prodajalne:
KRANJ IN OKOLICA:
DO Živila Kranj - TOZD Maloprodaja: SP Pri Peterčku, PC Vodovodni stolp, SP Zlato polje, SP Labore SP Storžič Kokrica, SP Preddvor, PC Bri-tof, PC Klanec SP Planina-center od 7. do 18. ure, SP Šenčur od 7. do 17. ure.
TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas. Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Ko-čna Jezersko od 7. do 19. ure.
V nedeljo
25. novembra pa bodo dežurne naslednje prodajalne:
TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Na klem od 7. do 11. ure. TOZD Maloprodaja Kranj: Gorenjka Cerklje od 7. do 11. ure.
TRŽIČ
. ABC Bistrica in Mercator, Trg svobode 16 od 7. do 17. ure, Živila Jelka Trg svobode 8 od 7. do 19. ure
ŠKOFJA LOKA
Market Novi svet
seljih kot na Bregu, v Mostah, na Blejski Dobravi, na Hrušici in v Kranjski gori.
Skupaj naj bi v prihodnjem letu zgradili 185 stanovanj v družbeno usmerjeni gradnji in izdali okoli 80 lokacijskih dovoljenj za zasebno gradnjo.
V jeseniški občini bodo vendarle ze morali bolje samoupravno organizirati stanovalce v skupnosti in jih povezati v delegatski sistem stanovanjski1 skupnosti. Na področju gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini bodo nadaljevali s prehodom na ekonomsko stanarino. Stanarine se bodo povečale nad splošno rastjo cen, vse stanovanjske hiše v družbeni lastnini pa bodo ovrednotene in prenesene v upravljanje skupnostim stanovalcem.
Pri stanovanjski skupnosti bodo izdelali sistem, ki bo omogočal zamenjavo stanovanj, da bi bila bolj racionalno zasedena.
D. Sedej
LOTERIJA
srečka št.	din
50	140
70	80
1660	1.000
5620	1.000
15260	4.000
20520	6.000
471750	30.140
1	60
57621	4.060
031591	200.060
62	80
82	80
294442	30.000
473222	30.000
33	80
113	200
883	400
00703	10.000
36423	4.000
60503	8.000
006833	30.080
415673	30.000
452793	100.000
14	120
74	100
5	60
0965	860
RfiOOs	
srečka št. din	
319825	30.060
8776	600
63866	6.000
365876	30.000
137	200
897	200
8497	600
18067	4.000
40737	0.000
58467	6.000
96437	4.000
068227	30.000
407847	30.000
422507	2,000.000
481497	1,000.000
08	121)
78	120
0528	800
19	100
29	100
79	140
89	100
1649	2.000
3139	600
9209	600
28049	10.000
321949	30 000
zervoar na krvavškem območju. Pri preureditvi tega rezervoarja, za povečane količine bodo poleg sedanje potrebovali še eno tlačno črpalko, bodo domžalskim vodovodnim delavcem priskočili na pomoč tudi vojaki. Po opravljeni prevezavi vodovoda bo seveda treba preverjati še nekaj časa kvaliteto vode, vendar pa za sedaj kaže, da bi do pomladi takšna rešitev oskrbe z vodo na Krvavcu ven darle lahko trajala.
Trenutno pa vse porabnike vode na Krvavcu skrbi, kako je s preostalimi vodnimi zajetji. Sanitarna inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb je z odločbo odredila tedensko preverjanje čistoče vode v teh rezervoarjih, saj je možno pričakovati, da bi utegnilo kurilno olje onesnažiti več vodnih zajetij. Ob prvem znaku onesnaženosti bo namreč treba ustaviti zajemanja vode s celotnega območja Krvavca, od koder teče vodovod tudi za območje Mengša, Domžal, Kamnika ter tudi za del cerkljanskega območja. Ali pa se bo to tudi res zgodilo, je težko napovedati. Po geoloških kartah sodeč je sicer Krvavec nekakšna geološka skleda primerna za vodno napajanje številnih zajetij. Nekaj kubikov z oljem onesnažene zemlje so sicer že prepeljali v dolino in shranili na primeren način, nihče pa ne ve, kaj utegne še do pomladi pronikniti do podtalnice. Če pa bi se to res tudi zgodilo, bi bila to za področje, kjer se z vodo izpod Krvavca oskrbuje nekaj deset tisoč ljudi, prava katastrofa.
Oskrba s te vrste energijo — naftni derivati — se je za krvavško območje, tako občutljivo prav zaradi zajetja vode, izkazalo kot povsem neustrezno. Sanitarna inšpekcija je sicer odredila, da se preostalo olje iz Doma na Krvavcu prepelje v dolino, vendar pa bi bilo kaj takega ob sedanjem vremenu sila tvegano. Verjetno bo zato ustrezneje, da se olje v preostalih cisternah uporabi za ogrevanje, seveda pa ima Alpetour nalogo, da cisterne, ki poprej niso bile ustrezno zavarovane, opremi z lovilci olja, prav tako pa bo potrebna dnevna kontrola stanja. Ob tem pa se seveda takoj zastavlja tudi naloga, kakšno energijo uporabljati na Krvavcu, da ne bi še kdaj tako ogrozili okolja. Odgovor je verjetno le eden — elektrika. L. M.
Draginja redči domače goste
V radovljiški občini so imeli v devetih mesecih letošnjega leta 20,5 odstotkov nočitev tujih gostov več kot lani v tem času, število nočitev domačih gostov pa je upadlo za 14,2 odstotka — Dobro so bili kljub slabemu vremenu zasedeni kampi
Radovljica — Prvi podatki govore o dobri turistični sezoni v radovljiški občini. Izpolnila se je napoved, da bo domačih gostov manj. tujih pa več. Domače goste je zredčilo upadanje življenjske ravni, za tujce smo po stali še bolj mikavni kot lani. Vendar moramo takoj dodati, da se na Bledu, ki nosi zastavo slovenskega 'll rizma, nikakor ni zarotili proti do mačemu gostu, temveč so ravnali kot pameten gostilničar, ki vedno rotimo na svojo stalne gosti- Blejske mu hotelirju je tuji gost prinesel tri krat več denarja kot domači, leirej domačih cen nikakor niso navili
V radovljiški občini so imeli v de vetih mesecih letošnjega letu «.i9u ti soc turističnih nočitev, kar je 2.8 odstotka več kot lani. Qd tega je bilo domaČih nočitev 424 tisoč, kar |e 14.2 odstotka manj kol lani, tujih pa :">titi tisoč, kar jo 20.5 odstotkov Več kot lani. Gostje so se v povprečju /acli žali 4 dni, domači 3.7 dni. tuji 4.3 dni
V hotelih radovljiške občine so imeli 564 tisoč nočitev, kar je 0,7 od stotkov več kot lani. od lega 235 tisoč domačih, kar je 16 odstotkov manj kot lani in 329 tisoč tijih. kar je 17,4 odstotke več kot lani.
Posebej velja pogledati blejske in bohinjske hotele. Na Bledu so imeli 391 tisoč nočitev, kar je 1,3 odstotke več. od tega 134 tisoč domačih, kar je 17,4 odstotke manj in 257 tisoč tujih kar je 15 odstotkov več V Bohinju pa je bilo hotelskih nočitev 130 tisoč, kar je 2,4 odstotke več, od tega 09 tisoč domačih, kar je 13.5 odstotkov manj in 61 tisoč tujih, kar je 29,4 odstotke več.
Tudi avtokampi so bili navkljub slabemu vremenu letos v radovljiški občini bolje zasedeni kot lani. V vseh skupaj so imeli 186 tisoč nočitev, kar je 16,7 odstotkov več, od tega 23 tisoč domačih, kar je 12,2 odstotka manj kot lani in 1(53 tisoč tujih, kar je 22,4 odstotke Več kol lani.
V kampu Šoboc so imeli v devetih mesecih 91 tisoč nočitev, kur je 18,9 odstotkov več kot lani, v blejskem kampu Zaka 54 tisoč nočitev, kar je 11,4 odstotki« več in v bohinjskem
kampu 30 tisoč nočitev kar je 14 od stotkov več.
Podatki o nočitvah so torej razveseljivi, na podatke o pravem denar nem učinku bo treba počakali do konca leta, ko bo turistično gospo darstvo prejelo olačila vseh agencij skih gostov. Ker si' je število tujih nočitev krepko povečalo, lahko reče mo. da bo tuđi letošnji zaslužek turi stičnega gospodarstva dober. Sicer pa je skrajni čas. da je temu tako. saj je turistično gospodarstvo selo v /adupli letih dodobra zadihalo, po desetletjih   jadikovanj   so   se mu odprh boljši časi! ko lahko z zasiti/ kom postori tudi kaj novega, no le drgne skupaj denar za Osebne do hodke. M, Volčja*
NESREČE
POVOZIL OI ROKA
Hrušica - 57 letna Slavica Palčil je v sredo, 21. novembra, skupaj s 3 letnim Alešem na Hrušici prečkala cesto mimo prehoda za pešce. Tedaj je iz Kranjske gore pripeljal voznik osebnega avtomobila 26-letni Mitja Resman z Jesenic. Ko je zaviral in se skušal umakniti, da bi preprečil nesrečo, ga je na spolzki cesti zane slo, tako da je zadel otroka. Malček je pri padcu utrpel hude telesne poškodbe Iz jeseniške bolnišnice so ga odpeljali v ljubljanski Klinični-center. J
D. Ž.
Nezgoda na delovni praksi
Jesenice — V torek, 20. novembra, se je v delavnici Železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah pri opravljanju delovne prakse poškodovala pripravnica. 18-letna Erika Čerin. Na stružnici ji je pri delu s strojno pilo zdrsnilo, tako da se je z laktjo naslonila na obdelovalec, ki ji je raztrgal obleko in jo ranil po glavi in telesu Laže ranjeno so odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Kaj pa je tebe treba bilo?
Naklo — »Če mokro zemljo sneg prekrije, bo malo prida .za kmetije,« pravi slovenski pregovor. Će mu gre verjeti, potem se je novo kmetijsko leto začelo slabo. S snegom, ki je že sredi novembra ali kar mesec prej kot običajno pobelil polja in travnike. Ker je letos rast kasnila za dva tedna ali celo več, tudi ni nenavadno, da je snežec koga zalotil sredi kmetijskih del.
Je bila letošnja kmetijska letina dobra ali slaba? Ste uspeli pravočasno pospraviti pridelke in krmo ter pripraviti zemljo za zimski počitek, smo povprašali tri kmete iz nakelske kmetijske zadruge.
Anton Križaj z Okroglega: »Že
ii  začelo se je slabo. Februarja nam je vihar izruval in polomil prek 5  200 kubičnih metrov drevja in
moremo preveč hvaliti. Seno j* bilo slabe kakovosti in ga bržčas tudi ne bo zadosti, da bi pre.;\: več kot 20 goved. Na dveh hekui rih zamočvirjenih travnikov je bilo zaradi obilja moče težko nako siti in nasušiti dobro krmo. S pn-delkom pšenice smo zadovoljni, medtem ko nam je polov \.i krompirja segnila", četudi smo l celoti zamenjali seme. Prihodnjo leto bomo namesto teh dveh polj-ščih posadili koruzo za siliranje Zgradili smo namreč nov hlev in odslej se bomo bolj posvečali živinoreji.«
nam nepričakovano naprtil veliko dodatnega dela. Potem smo imeli smolo pri koruzi za siliranje. Ko smo jo prvič sadili, se je le tretjina razrasla. Setev smo morali ponoviti, toda bilo je že pozno in zato pridelek ni bil najboljši. Pšenico smo posejali na pol hektara, petino so jo razrili divji prašiči. Krompirja je precej se-gnilo, čeprav smo seme zamenjali in tudi zadosti škropili. Travnike smo letos obilno pognojili, pa smo kljub temu nasušili manj sena, kot smo pričakovali. Preveč je bilo vlage in premalo sonca. Zdaj nas je presenetil še sneg. Na njivi je ostalo malenkost krmnega ohrovta. Par dni bi ga lahko še krmili živini, tako pa ga bomo po-dorali in bo zemlji koristil kot »zeleno gnojilo«.
Peter Sajovic z Mlake: »Sneg je zapadel prezgodaj. Pridelke in krmo smo sicer pospravili, njive preorah, z vsemi kmetijskimi deli pa le še nismo končali. Nameravali smo nagrabiti še listje za na-stilj živini in se lotiti drvarjenja. Z letošnjo kmetijsko letino se ne
Vinko   Kozina   z Okroglega:
»Kakšna je bila letina? Ne dobra in ne slaba. Krompir in pšenica sta dobro obrodila, prav tako tudi silažna koruza, na travinju p« smo kljub izdatnemu gnojenju pridelali manj, kot smo pričakovali. Teden pred snegom smo populili še repo, preorali njive in s tem končali z delom na polju Zdaj, ko bi morali v gozd pospravljat ostanke vetroloma, nam jo je zagodel sneg. Pšenici — posejali smo jo 15. oktobra — ne bo koristil. Ce se bo ohladilo in bo zmr: nil.le sneg, ne pa tudi zemlja, se utegne zgoditi, da bo slabo prči mila« C. Zaplotnik
Na vrsti jubilejni pohod na Stol
Jesenice -- Člani organizacijskega odbora za pohod na Stol, ki deluje pri koordinacijskem odboru planin skih društev jeseniške Občine in občinskem odboru ZZB NOV na Jese-nicah, so že zaceli s pripravami na jubilejno. 20. spominsko prireditev. \a vrsti bo od 22. do 24. februarja prihodnje loto
Pohod je iz skromnih začetkov prerasel v množično planinsko in družbenopolitično manifestacijo, s katero udeleženci vsako leto počastijo spomin na bitko jeseniške čete 20 februarja 1942. leta na strmih pobočjih Stola Jubilejna prireditev bo
Seno se je vžgalo
Moste — Na seniku Franca Raj-harda v Mostah pri Jesenicah je v ponedeljek, 19. novembra, nastal požar. Na srečo so ga jeseniški gasilci s pomočjo lastnika dovolj hitro zadušili, tako da gmotna škoda znaša le kakih 10 tisoč dinarjev. Kljub vsemu je zgorela cela tona sena. Gasilci so ugotovili, da je šlo za samovžig in da je seno pred izbruhom ognja tlelo že kakih 24 ur.
Popravek
Pred časom smo poročali o eksploziji plina, do katere je prišlo 6. no vembra v nedograjeni stanovanjski hiši Borisa Blažirja na Šutni. Poročilo pravi, da je eksplodirala plinska jeklenka, vendar to ne drži. Fksplo-diral je le plin, ki je uhajal, ker je bil odstranjen priključek z reducirnim ventilom.
potekala obenem s praznovanje** 40. obletnice osvoboditve našedoatf
vino.
Tako kot prejšnja leta bo tui krat prvi dan pohod šolske po poteh Cankarjevega bataljonih Valvasorjevega doma. Člani odbor-1 so . na prvem sestanku sklenili. f bodo namenili izvecbi prav tega i>r hoda prihodnje    tc \eč pozornost* Želijo doseči, da     bil pohod igod^ vinska ura za učence in dijake, ki -bodo na poti seznanili z dogodki ' naše revolucionarne preteklost: bi odpravili nekatere organizaciji probleme in zagotovili večji redu' pohodu, bodo sklicali sestanek ; w" mi odgovornimi na šolah, ki bo<r' spremljali pohod.
Druga dva dneva je predvide'1 množični pohod na najvišji vrh K' ravank. Vzpon na vrh ni bil može* že od 1980. leta dalje in je potekal f1 utrjeni poti po planinah pod Stolci Tudi za jubilejni pohod sta dokxV'' dve različici poti. Organizatorji up^ jo, da jim bo tokrat vreme bolj t/ klonjeno in bo morda spet možen J ren vzpon na vrh.
Organizacijski odbor bo za jubil^ ni pohod izdal novo spominsko kn/ žico. Prejeli jo bodo vsi pohodniki.' prodaji bo tudi nova velika jubifejr značka. Odbor pripravlja tudi krč/ ko in razstavo o vseh dosedanjih^ hodih. Obenem si prizadeva za zup" tovitev potrebnih finančnih sr^ stev.
J. Rabw
DVAKRAT TEDENSKO PRI VAS — GORENJSKI POLTEDNIK GLAS
1