7. ŠTEVILKA ______________ -r delegatska tribuna V' LET0 9. JUNIJ 1979 GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE VSEBINA GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE Poročilo o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb v občini Ljubljana Moste-Polje Analiza kadrovske situacije na področju otroškega varstva, osnovnega šolstva in zdravstva Ocena realizacije programov samoupravnih interesnih skupnosti na osnovi zaključnih računov SIS z vidika srednjeročnega načrta Predlog družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji Osnutek dogovora o družbenih svetih za upravna področja oziroma upravne organe Osnutek odloka o ustanovitvi družbenih svetov uprave Osnutek poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Poročilo o delu komisije za odlikovanja za obdobje 1977-1978 Predlog sklepa o sestavi komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj in komiteja za družbene dejavnosti Predlog sklepa o imenovanju funkcionarjev občinskih upravnih organov Predlog sklepa o imenovanju odbora za obnovo fužinskega gradu ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE Zapisnik 3. skupne seje ZZD, ZKS in DPZ z dne 10. 5. 1979 Zapisnik skupnega zasedanja ZZD, ZKS in DPZ z dne 10. 5. 1979 Zapisnik 16. seje družbenopolitičnega zbora z dne 22. 5. 1979 Zapisnik 16. seje zbora združenega dela z dne 24. 5. 1979 Zapisnik 17. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 24. 5. 1979 ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ 9 14 18 19 21 39 44 43 49 52 V- J Slike na naslovni Strani: Plavžar; avtor: Tihomir PINTER r v. GRADIVO ZA SEJE SKUPŠČINE POROČILO V o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb v občini Ljubljana Moste-Polje y Uvodoma poudarjamo, da Samoupravna skupnost za -zaposlovanje rešuje problematiko invalidnih oseb po „Zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb“ (v nadaljevanju ZUZIO), ki je začel veljati 1/1-1977. Ta zakon obravnava le tisto populacijo, ki si po posebnem postopku pridobi lastnost invalidne osebe in s tem pravico do usposabljanja in zaposlitve, da se ji tako pomaga do vključitve v normalno življenjsko in delovno okolje. Tovrstnih oseb, ki jim pravni status invalidne osebe še ni urejen, je veliko: koliko še nismo ugotovili, verjetno pa manj kot invalidov, ki že imajo urejen status invalidnih oseb po drugih predpisih Iz vsega navedenega povzemamo: Poročilo zajema samo delo skupnosti za zaposlovanje v letu 1977—1979 na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb po ZUZIO, torej samo del problematike invalidnih oseb na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb po ZUZIO, torej samo del problematike invalidnih oseb na področju občine Moste-Polje. ZUZIO nalaga skrb za oblikovanje in izvajanje politike usposabljanja in zaposlovanja v svojem 3. členu OZD-jem, SIS-om za zaposlovanje za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno varstvo, pokojninsko in- invalidsko zavarovanje ter socialno varstvo in družbenopolitične skupnosti. Ta politika, kije del celotne politike zaposlovanja obsega: v — usmerjanje in programiranje usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb - zagotavljanje družbenih in materialnih možnosti za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb — zagotavljanje položaja in pravic invalidnim osebam v zvezi z usposabljanjem in zaposlovanjem - urejanje in zagotavljanje položaja in ugodnosti organizacijam, ki usposabljajo in zaposlujejo invalidne osebe. Skupnost za zaposlovanje je v letu 1977 aktivno začela uresničevati določbe citiranega zakona, tako da so v tem letu potekale predvsem priprave kadra (oblikovanje strokovnih komisij, prostorov) razgovori z delovnimi organizacijami in drugimi institucijami, evidentiranje teh oseb med težje zaposljivimi iskalci zaposlitve v Centrih za socialno delo itd. V tem letu je formirana strokovna komisija ocenila predvsem tiste težje zaposljive osebe, ki so že nekaj let čakali na zaposlitev in je niso dobili zaradi svojih bolezenskih ali osebnostnih težav. V letu 1978 so obravnave teh osebe že stekle, saj je v tem letu strokovna komisija ocenila v ljubljanski regiji skupno 236 oseb kot invalidne osebe. Upoštevajoč dejstvo, da je bila skupnost za zaposlovanje v letu 1978 še regijsko organizirana, je zelo težko podati poročilo za posamezne občine za isto obdobje, saj je težišče planiranja in realizacija le tega teemljilo na regijski problematiki. Kljub temu lahko za leto 1978 posredujemo naslednje podatke, povzete po poslovnem poročilu Skupnosti za zaposlovanje' Občina M obravnavanih Ž S nezapo- sljivi ni IO vrsta usposabljanja že zapo- 6m 6m-l 1. nad 1 l1sleni Moste-Polje 10 13 23 3 1 8 5 6 5 Ljubljana 55 48 103 15 6 31 23 24 19 Regija 112 124 236 37 15 73 69 31 34 V letu 1979 je v občini do sedaj v pripravljenem postopku 8 oseb, ki se jim bo v kratkem času ocenila preostala delovna zmožnost ter izrekle in nudile pravice in možnosti za usposabljanje. 11 oseb je v procesu usposabljanja, ki se bo zaključil letos oziroma v letu 1980. Povečanje obsega dela za občino Moste Polje pričakujemo od junija dalje, ko bo zapustilo šole: 56 otrok v Zavodu za usposabljanje Janez Levec 2 otroka v Zavodu za rehabilitacijo sluha in govora 5 otrok v Prehodnem mladinskem domu, nekaj mladoletnikov v VZ F.M Smlednik v VZ Gornji Logatec, DV Višnja gora in Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, ki jih bo potrebno usposobiti za delo. Sedaj še ni znano, koliko teh otrok je občanov Moste-Polje. V tem času se vabijo na razgovore tudi osebe, ki jih je občinska skupnost socialnega skrbstva uvrstila v svoj program nezaposlenih invalidnih oseb, z namenom uvesti postopek za ocenitev. Ugotavljamo pa, da je ta seznam nepopolen, zaradi nizkega števila uvrščenih (26). Zagotovo ne obsega mladine, kije na šolanju v POŠ in raznih drugih vzgojnih institucijah in nima možnosti, da se po končani osnovni šoli zaposli po redni poti, ampak bo nujno urediti njeno nadaljnjo pot po ZUZIO. Iz izkušenj preteklih let smo letos spoznali, da ni prav slediti le kvantiteto obravnavanih primerov ampak jebistveno pomembnejše zagotavljati kvaliteto obravnav, ki se odraža v številu zaposlenih v primerjavi s številom obravnavanih primerov. To pa pomeni: veliko napora strokovne službe je potrebno vložiti v pripravljalni postopek posamezne osebe, ter v postopkih spremljanja posamezne osebe v procesu usposabljanja. To pomeni tudi aktivneje sodelovanje po tem vidiku z delovnimi organizacijami. Še vedno je prisotno dejstvo, da delovne organizacije odklanjajo invalidne osebe, čeprav je v občini Moste-Polje potrebno izvzeti Saturnus, Gradis in lndos, delovne organizacije s katerimi je bilo dosedanje sodelovanje že uspešno. Ugotavljamo pa, da delovne organizacije še niso osvojile dejstva, daje invalidna oseba samo toliko časa potrebna nekih humanitarnih akcij, dokler se ne prilagodi določenemu delu, ki ga je s svojimi preostalimi prihofizičnimi zmožnostmi sposobna opravljati. To bomo v skupnosti za zaposlovanje dosegli le ob aktivnem sodelovanju z združenim delom. Iz navedene problematike slede tudi najpomembnejše naloge skupnosti za zaposlovanje na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb: — iskati možnosti za zaposlovanje invalidnih oseb v občini Moste-Polje — ugotoviti realno število oseb, ki imajo pravico do pravic iz ZUZIO — ugotoviti število zaposlenih invalidnih oseb s statusom in brez statusa v posameznih delovnih organizacijah (ob tem moramo zlasti v občini Moste-Polje upoštevati, da je občina pretežno industrijsko orientirana, da ima visok delež absentizma - najvišji v Ljubljani in, da je izobrazbena struktura zaposlenosti relativno nizka, kar vse opozarja, da je med že zaposlenimi veliko oseb, ki nimajo priznanega statusa in opravljajo naloge, ki njihovemu zdravstvenemu stanju niso primerne, kar pomeni, da bo njih problematiko potrebno pravočasno reševati.) Realizacija teh nalog nam bo pomagala, da se bodo v občini lahko realno planirala sredstva porabljena za posameznika. Od 1/1-1979 namreč o vseh pravicah, ki izhajajo posamezni invalidni osebi iz ZUZIO-a odločajo komisije za socialno varnost posamezne občinske skupnosti za zaposlovanje, na osnovi izvida, ugotovitve in mnenja strokovne komisije. V letu 1979 je za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb po finančnem načrtu predvideno 501.000 din. Navedene naloge bomo v skupnosti za zaposlovanje lahko izvedli samo v dogovarjanju in sodelovanju z vsemi nosilci, ki jih zakon našteva. Pri tem so nam družbenopolitični organi že pomagali in njih sodelovanje pričakujemo tudi v bodoče. Samo tako zagotavljamo, da se bodp osebe, danes težje zaposljive, ustrezno zaposlile in postale produktivni člani naše družbe. To je njihova ustavna pravica., VODJA DELOVNE SKUPNOSTI Dolničar Janez ANALIZA kadrovske situacije na področju otroškega varstva, osnovnega šolstva in zdravstva I. OTROŠKO VARSTVO 1. Na območju občine je organiziranih 6 vzgojno varstvenih zavodov s 14 dislociranimi enotami. Vzgojno delo je organizirano v 167 oddelkih. Otroci, stari do 3 let so vključeni v 37 oddelkih, od 3—7 let pa v 75 oddelkih. 4 oddelki so kombinirani, v 1 oddelku je organizirana vzgoja otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Tabela I Podrobni prikaz organiziranosti in številu otrok po oddelkih in starosti) (glej prilogo št. 1) 2. Pedagoški delavci Kadrovska struktura v VVZ v občini Moste-Polje Kadrovska situacija v VVZ ni ugodna, predvsem na področju varstva, ker večina varuhinj nima končane šole za varuhinje. Do neke mere je to opravičljivo, saj poklicna šola za varuhinje deluje komaj 2 leti, vpis na šolo pa je omejen. Kadrovsko vprašanje postane še bolj pereče, ko je potrebno organizirati nadomeščanje zaradi razmeroma pogostih krajših ali daljših odsotnosti z dela strokovnih delavcev. Vedeti je treba, da je teh izostankov razmeroma mnogo, saj prevladuje v VVZ mlad kader, to pa pomeni tudi več porodniških dopustov in odsotnosti zaradi obolelosti otrok. V času odsotnosti strokovnih delavk organizirajo nadomeščanje z NK delavkami, kar seveda znižuje odstotek realiziranega vzgojno-izobraževalneganač rta. Razmeroma pogosta je tudi fluktuacija kadra, ki jo pri strokovnih delavcih povzroča večinoma nerešeno stanovanjsko vprašanje. Problematična je fluktuacija varuhinj, ki jo povzroča delno neurejen status delavke varuhinje, deloma skrajšan delovni čas. Skrajšan delovni čas je zanimiv predvsem za študentke, ki jim pomeni delo v VVZ le začasno zaposlitev in dogaja se, da se v posameznem oddelku zvrstijo tudi po dve do štiri varuhinje v enem letu. V letu 1978/79 n.pr. so varuhinje odhajale iz vseh VVZ, iz VVZ Vevče celo 7, prišle so le v VVZ Angele Ocepek. Kadrovska struktura po posameznih VVZ V 6 VVZ združuje delo 267 pedagoških delavcev, od tega 254 za nedoločen čas in 13 za določen čas. Med tistimi, ki združujejo delo za določen čas, so predvsem delavke, ki nadaljujejo šolanje ali pa imajo za vsaj eno stopnjo višjo izobrazbo, kot se zahteva za določeno DM. Brez osnovnošolske izobrazbe je 17 delavk, za eno delavko ni podatkov, z OŠ je 69 delavcev (med njimi je 8 takih, ki so končali 2 ali 3 letnike srednje šole), 15 s srednjo poklicno (od tega 5 z neustrezno), 153 s 5 in 12 z Vi. Strokovni izpit ima opravljen 67 delavcev, 25 pa jih nadaljuje šolanje na poklicni, srednji ah višji šoli. 1. VVZ Angele Ocepek Delo združuje 60 delavcev, 5 vodilnih (od tega 2 z delnimi vzgojnimi obveznostmi), 22 vzgojiteljic, 9 medicinskih sester, 17 varuhinj in 7 učiteljev v PB. Ena delavka ni končala OŠ, 12 delavcev je končalo OŠ (ena ima končane 3 let. VŠ, 3 imajo poklicno srednjo šolo, 41 je končalo srednjo in 3 višjo šolo.) ! pedagoških delavcev, od tega 3 vodilni, nske sestre in 25 varuhinj. 2. VVZ Kodeljevo Delo združuje 52 vzgojiteljic, 4 medicinske sestre in 25 varuhinj. 2 delavki nista končali OŠ, 21 je končalo OŠ, 1 ima poklicno srednjo šolo in 28 štiriletno srednjo šolo. 3. VVZ Jarše Delo združuje 67 pedagoških delavcev: 6 vodilnih (od tega 3 z delnimi vzgojnimi obveznostmi, 17 vzgojiteljic, 15 medicinskih sester in. 29 varuhinj. Za eno delavko ni podatkov, 10 delavk ni končalo OŠ, 17 je končalo (od tega imajo 3 NSŠ, 5 ima poklicno srednjo šolo, 37 srednjo in 4 višjo šolo). 4. VVZ Vevče Delo združuje 61 pedagoških delavcev, od tega 5 vodilnih, 24 vzgojiteljic, 21 varuhinj 6 medicinskih sester in 5 učiteljev v PB. 4 delavke niso končale OŠ, 20 je končalo OŠ (od tega imajo 3 NSŠ), 1 poklicno srednjo šolo, 32 srednjo šolo in 4 višjo šolo. 5. VVZ Zajčja Dobrava Delo združuje 10 pedagoških delavcev, od tega 1 vodilni, 3 vzgojitelji, 4 vruhinje, 1 medicinska sestra in 1 logoped. Ena delavka ni končala OŠ, 3 imajo poklicno srednjo, 5 srednjo šolo in 1 višjo šolo. 6. VVZ Zalog Delo združuje 16 pedagoških delavcev, od tega 1 vodilni, 7 vzgojiteljic, 7 varuhinj in 1 medicinska sestra. 6 delavcev je končalo OŠ (od tega ima delavka (1) nepopolno srednjo šolo), 10 pa srednjo šolo. Skupni prikaz kadrovske strukture pedagoških delavcev v občini Vodilni delavci: Skupno je za vse oddelke 21 vodilnih delavcev in sicer na delovnih mestih: ravnatelj, pomočnik ravnatelja in vodje enot, med katerimi ima 8 delavcev še delne vzgojne obveznosti. Višjo izobrazbo ima 6 delavcev ali 28,57 %, srednjo izozbrazbo pa 15 delavcev oz. 71,43%. Samo eden nima opravljenega strokovnega izpita, trije oz. 14,3 % pa nadaljuje šolanje (1 na PA, 2 na FF)... Tabela 2: Struktura vodilnih delavcev v posameznih VVZ je: z del. Izobrazba VVL-enota P« j" vogoj. Vi S strok. NadalJ. šolanje i. A. Ocepek - Zelena jama 3 1 2 l 3 - Selo l l l - Novo Selo l l ,x) l x) med. a. Kodeljevo 3 3 3 3. Zalog i l l l 4. Jarše 6 3 2 4 6 3. Vevče 3 3 2 3 4 2 6. Zajčja Dobrava l 1 1 Skupaj 21 3 6 13 2o 3 Vzgojno-varstveni delavci A. Vzgojiteljice V vseh VVZ v občini je 94 delavk na DM vzgojiteljic za predšolske otroke. Fnu d davka ima višjo izobrazbo. Velika večina delavk (94,5 %) mm ustrezno izobrazbo - srednjo, 4 delavke (4,25 %) nimajo končane srednje šole, 1 delavka (t.j. 0,93 %) ima šolo za varuhinje in 2 delavki (t.j. 2,15 %) imata samo OŠ, 8 delavk (t.j. 8,6 %) nadaljuje šolanje na srednji ali celo višji šoli. Za določen čas je zaposlenih 5 delavk, t.j. 5,4%. Med temi je 1 absolventka biotehn. fakultete, 1 ima končano gimnazijo, 1 OŠ in 2 nadaljujeta šolanje. Tabela 3: Struktura vzgojiteljic v posameznih VVZ VVZ, - enota Skupaj ?n • i Izobrazba Strok. izpit DČ VI S NS poki. cš l. A. Ocepak - Zelena jama 12 12 11 1 3 5 lo 2 - Selo 6 6 2 6 - Novo Sel o 4 4 3 4 2. Kodeljevo 2o 2o 3 2o 3. Dalog 7 6 l 4 7 4. Jarie 17 2 17 17 b. Vevče 24 19 2 1 a 7 3 21 6. Zajčja Dobrava 4 l 3 i 3 Skupaj 94 2 1 66 4 l 2 23 0 00 3 Iz tabele je tudi razvidno, da ima opravljen strokovni izpit le 23 vzgojiteljic, t.j. 24,5 %. Tako se je število delavcev z nedokončano OŠ povečalo za enega in s končano srednjo šolo za tri. Medicinske sestre Za 2646 predšolskih otrok skrbi 36 delavk na DM medicinskih sester in 1 delavec na DM logopeda v VVZ Zajčja Dobrava. Medicinske sestre imajo ustrezno izobrazbo, ena ima celo višjo. Strokovni izpit ima 59,4 % medicinskih sester in vse so zaposlene za NDC. Tabela 4: Struktura medicinskih sester v posameznih VVZ /7 L - enota * Skupaj Izobra VI S z b a Strok. l. Angela Ocepek - Helena Jama 1 1 1 - Novo Selo 3 3 6' 2, .»odoljovo 4 4 2 3. Halog 1 1 1 4, Jarše 15 l 14 7 5. Vevče 6 6 5 6. Zajčja Dobrava l 1 1 Skupaj 36 1 35 23 Varuhinje \ V vseh VVZ so 103 delavke na DM varuhinje za 628 otrok do 3 let. To pomeni, da je povprečno ena varuhinja na 6,09 otrok. Izobrazbena struktura tega kadra je najbolj pisana, od višje do nepopolne OŠ. 10 delavk je zaposlenih za določen čas, med njimi 1 z Visoko izobrazbo in 2 s končano gimnazijo. (Verjetno so te delavke tu zaposlene le priložnostno). 4 delavke so končale srednjo, 10 jih je končalo šolo za varuhinje, 13 ima poklicno šolo (od tega 3 neustrezno), 63 je končalo OŠ (od tega imajo 4 NSŠ), 17 ni končalo OŠ in za eno ni podatkov o izobrazbi. 11 delavk nadaljuje šolanje predvsem na šoli za varuhinje. Tabela 5: Struktura varuhinj v posameznih VVZ VV L-enota Skupaj domu C'3 3-7 Izobraz ba VI S NS poki. OŠ NCŠ nezn. toč 1. A. Ocepek - Zelena jama 9 1 i 6 1 C 1 - Selo 4 1 2 1 3 1 - Novo Selo 4 4 4 2. Kodeljevo 25 5 l 1 21 2 2o i 3. Zalog 7 2 5 7 4. Jarše 29 11 1C 1 2 3 5 7 lo 1 26 L 5. Vevče 21 i i 15 4 21 6. Zajčja Jobrava 4 3 1 4 Skupaj lo3 5 11 13 1 V 4 13 6o 17 1 93 lc v h o,97 3,0 12,6 50,216,5 o,9 9o,3 9, 6,3 Največji procent (62,13 %) delavk na DM varuhinj nima končane OŠ, 17 % delavk nima niti končane OŠ. Skoraj 10 % delavk je zaposlenih za določen čas in sicer tiste, ki opravljajo varstvo otrok na domu (50), pa tudi tiste, ki imajo višjo izobrazbo, kot se zahteva za združevanje dela na DM varuhinje. Primerjava stanja izobrazbene strukture pedagoških delavcev v VVZ na območju občine v letu 1978 glede na leto 1977 VVZ Angele Ocepek Število pedagoških delavcev se je povečalo za 3 na račun varuhinj. Izobrazbena struktura se ni spremenila, več je le delavk s srednjo izobrazbo (3). VVZ Kodeljevo Število pedagoških delavcev seje povečalo za enega s tem, da sta združevali delo v letu 1978 dve delavki več na DM vzgojiteljic in ena delavka manj na DM varuhinj. VVZ Jarše Število pedagoških delavcev se je povečalo za dva na račun medicinskih sester. V letu 1978 seje število delavcev s končano OŠ zmanjšalo za dva in število delavcev z vi povečalo za dva. Nove delavke imajo ustrezno izobrazbo. VVZ Vevče Število pedagoških delavcev se je povečalo za 16 in sicer na delovnih mestih: vzgojiteljic (4), medicinskih sester (5) in varuhinj (7). V letu 1978 se je število delavcev z nedokončano OŠ povečalo za dva, s končano OŠ za pet, s srednjo za devet in z višjo za enega delavca ter zmanjšalo za dva s poklicno srednjo šolo. VVZ Zajčja Dobrava Število pedagoških delavcev se je povečalo za enega delavca na račun ene delavke na DM varuhinje. Povečalo seje število delavcev z nedokončano OŠ za enega, s p klicno srednjo šolo za enega in zmanjšalo število delavcev s končano OŠ za enega. VVZ Zalog Skupno število pedagoških delavcev se je povečalo za tri in sicer: na delovnem mestu varuhinje 3, medic, sestre 1, zmanjšalo pa se je število delavk na DM vzgojitelja za 1. Število delavcev z OŠ izobrazbo se je povečalo za 3, s srednjo za 2 in zmanjšalo za 1 delavca s poklicno srednjo šolo. Tabela 7: Izboljšanje izobrazbene strukture delavcev v VVZ na območju občine v letu 1978 v primerjavi z letom 1977 VVZ Povečanje števi la delavcev Povečanje Števila delavcev Ji a S s OŠ z NOŠ nezn. 1. Angela Ocepek ♦ 3 ♦ 3 2. Kodeljevo ♦ 1 ♦ 3 ♦ 1 3. Jarše * 2 ♦ 2 ♦ 2 - 2 4. Vevče + 16 1 9 - 2 5 ♦ 2 5. Zajčja Dobrava 1 1 - 1 1 6. Zalog 3 2 - 1 3 26 3 19 - 2 6 3 Skupno se je v VVZ povečalo število pedagoških delavcev za 26, viden je tudi napredek pri izbiri kadrov, saj se je povečalo število delavcev z višjo izobrazbo za 3, s srednjo pa za 19. Porasta števila delavcev z nedokončano OŠ za 3 in končano OŠ izobrazbo ne moremo biti zelo veseli. Število delavcev s poklicno srednjo šolo se je zmanjšalo za 2. 11. OSNOVNO ŠOLSTVO 1. Organiziranost Na območju občine Ljubljana Moste-Polje so organizirane 4 samostojne osemletne osnovne šole in 3 centralne z 10 podružničnimi šolami. V letu 1977/78 je bilo vključenih v OŠ 6287 učencev (t.j. za 2„8 % učencev več kot v letu 1976/77). Učenci so bili organizirani v 230 oddelkih (v 14 več kot v letu 1976/77). V 73 oddelkih podaljšanega bivanja je bilo organiziranih 1505 učencev ali 23,9 %. V šolskem letu 1978/79 je bilo v 240 oddelkih vključenih 6596 otrok, to je 10 oddelkov in 309 učencev več kot minulo šolsko leto. Povečalo se je tudi število učencev, vključenih v oddelke podaljšanega bivanja od 1505 na 1598 ali za 0,29 %. Primerjanje s šolskim letom 1976/77 kaže konstantno rast števila šoloobveznih otrok, kjer pa je mogoče predvidevati pospešeno rast v obdobju 1980-1985 glede na 5 % rast števila predšolskih otrok glede na mesto Ljubljana. Število otrok, starih od 0-7 let pomeni v Ljubljani 22 %, kar je največja rast, zato je možno utemeljeno pričakovati nesorazmerno povečanje števila šolskih novincev. TABELARNI PREGLED ORGANIZIRANOSTI OSNOVNIH ŠOL NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA-MOSTE-POLJE 1977/78 1978/79 1977/78 1978/79 štev. štev. štev. štev. štev. Učenci v Učenci V Šola odd. izmen učen. odd. učen. podaljš.biv. podaljš.biv. štev. °/i štev. % 1 2 3 4 5 6 7 8 ~ 9 lo 1. K.Dest.Kajuha 33 2 979 35 loI7 257 26,25 227 22,32 1.1. Hrušica 4 1 99 4 loo 33 33,3 47 47 2. Kette Murn 21 1,5 561 25 7oo 184 32,8 - 3. Jože Moškrič 32 2 919 32 9o9 252 27,4 275 3o,25 4. Vide Pregare 24 2 622 23 6oo 24 3,8 191 31,83 5. Polje 46 2 1396 48 1481 414 29,6 432 29,16 - Senožeti 2 2 15 2 15 - - - Križevska vas 1 1 9 1 7 - - . - Dolsko 4 1 64 4 65 - - - L.Mačka B. lo 2 286 11 316 146 51,7 82 57,59 6. T.T.T. Sostro 2o 2 564 21 58o 88 15,6 84 14,48 - Janče 2 1 31 2 22 - - - Prežganje 2 1 34 2 29 - - - Besnica 2 2 12 2 6 - — - Javor 2 2 17 2 16 - - . - Lipoglav 2 2 23 2 26 - - 7. A.J. Zalog 23 2 656 24 7o7 lo7 16,9 16o 22,63 23o 6287 24o 6596 15 o5 23,93 1598 24,22 Skupen pregled izobrazbene strukture pedagoških delavcev na osnovnih šolah na območju občine v rednih oddelkih Skupno je bilo na območju občine v šol. letu 1977/78 zaposlenih 295 pedagoških delavcev. 37 delavcev ni imelo ustrezne šolske izobrazbe, med tistimi z ustrezno šolsko izobrazbo pa je 112 delavcev imelo srednjo, 90 višjo in 40 visoko. Iz vzgojno izobraževalnih organizacij na območju občine je v šolskem letu 1977/78 odšlo 29 delavcev, 14 z ustrezno šolsko izobrazbo (od tega 8 v druge vzgojno izobraževalne organizacije, 2 izven VIO in 4 neznano), 15 z neustrezno šolsko izobrazbo. Na področju šolskih svetovalnih služb je delalo 18 delavcev in sicer 5 socialnih delavcev na OŠ: K. Destovnik Kajuh, Jože Moškrič, Vide Pregare, Polje in T. Trtnik-Tomaž, 5 psihologov na OŠ: K. D. Kajuh, Kette-Mum, Jože Moškrič, Vide Pregare in Polje, 3 pedagogi na OŠ K. D. Kajuh, Kette—Murn in Polje, 1 logoped na OŠ Polje ter 4 knjižničarji na OŠ K. D. Kajuh, Kette-Mum, Vide Pregare in Polje. V šolskem letu 1978/79 pa je bilo zaposlenih 304 pedagoških delavcev, od tega 15 vodilnih delavcev, 96 z učiteljiščem, 5 z drugo srednjo šolo, z višjo 89 in visoko 35. Neustrezno izobrazbo ima 64 delavcev. Delo združuje za nedoločen čas 242 delavcev, 62 pa za določen čas. Tabelarni pregled izobrazbene strukture pedagoških delavcev po posameznih osnovnih šolah za leto 1977/78 in 1978/79 i o Pedagoški delavci v šoMjl j.977/78_ Sk Ravn. Učitelji z Učit. z s . pom.r. ustr.izobr. neustr. ' S Vi V S Vi V izobr. ^ y Za NDČ_____Za DČ Po _____________Šolsko leto 1978/79 š pol- s s s pog. Skup.Ravn" UcitlZ Uc-nim skr. poln.skr.raz pom.r. ustr.iz. z S Vi V U S Vi Vneust. izobr. NDČ DČ .. Karla D.Kajuha - Hrušica Kette-Mum . Jože Moškrič Vide Pregare olje -Senožeti -Križevska vas -Dolsko - L.Mačka Boruta Toneta Trtnika T. - Janče -Prežganje -Besnica -Javor Lipoglav . L.J. Zalog 44 - 2 - 6 21 4-------1 2 31 1 1 - lo 9 42 1 1 - 18 15 34 - 1 1 13 lo 62 1 - 2 29 17 1 - - - 1 - 1-------1 - 4 - - - 4 - lo - - - 6 4 26 11-9 5 2 - - - 2 - 2 - - - 1 1 1 - - - 1 - 1 - - - 1 - 1-------1 - 29 1 t, 1 8 6 5 8 2 5' 7 6 7 lo 1 1 5 4 6 4 6 k upaj 295 5 6 4 112 9o 4o 37 31 12 1 45 3 4 2o 3 15 27 18 3 _ 1 4 - It - - - 1 4 - 1 28 i 2 35 1. 1 - lo 1 7 8 7 26 9 36 6 41 1 1 - 14 - 15 2 8 35 6 28 5 1 53 - 1 1 lo I 13 3 4 27 6 _ 56 - 6 - - 62 1 - 1 23 3 18 7 9 57 1 5 1 - - - - 1 ~ 1 ~ — 1 - - - 1 - - 1 - - i 4 4 - - - 4 - - - - 4 lo lo - - - 6 - 4 - - lo - 21 4 1 28 - 2 - lo - 5 6 5 23 5 2 _ 2 - - - 2 - - - * 2 - 2 - 2 - - 1 - 1 - 2 * 1 _ i - - - 1 - - 1 - i 1 1 1 1 1 1 - 1 23 - 5 - 1 23 1 - 1 4 - 6 6 15 2o 13 , 3 3o4 4 8 3 96 5 89 35 64 242 62 *> 1,7 2 1,3 38 3a,5 13,5 12,5 o,3 lool.31 o,98 1,64 11,51 79,6 2o,39 2.62 31.5 29,27 21,o5 Značilnosti kadrovske situacije a) Število delavcev z neustrezno izobrazbo stalno narašča. V šolskem letu 1977/78 je bilo 37 delavcev z neustrezno izobrazbo ali 12,5%, v šolskem letu 1978/79 pa 64 ali 21,05% ob dejstvu, da se je skupno število delavcev povečalo le za 9 delavcev. b) Notranja izobrazbena struktura kaže upadanje števila učiteljev od 112 ali 38 % na 96 ali 31,5 %, število delavcev z višjo izobrazbo se je sicer zmanjšalo za 1 delavca, v odstotkih pa od 30,5 % na 29,27 %. V šolskem letu 1977/78 je bilo delavcev z visoko izobrazbo 40 ali 13,5 %, v šolskem letu 1978/79 pa 35 ali 11,51 %, torej zmanjševanje absolutnega števila in poslabše-vanje notranje strukture. c) Zmanjšalo se je število delavcev, ki združujejo delo za nedoločen čas od 249 na 242 in povečalo število delavcev, ki združujejo delo za določen čas od 41 na 62 (20,39 %) ID. ZDRAVSTVO Kadrovska problematika v osnovnem zdravstvenem varstvu Izvajalec osnovnega zdravstvenega varstva na področju občinske zdravstvene skupnosti je OZD ZD Ljubljana - TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Moste-Polje, ki ima te dejavnosti. Notranja struktura: - služba splošne medicine - služba za zdravstveno varstvo borcev NOB - služba zdravstvenega varstva predšolskih otrok - služba zdravstvenega varstva šolskih otrok in mladine - služba medicine dela - služba zdravstvenega varstva žena - pneumoftiziološka služba - zobozdravstvena služba - patronažna služba medicinskih sester - skupne medicinske službe. Večino nalog opravljajo zdravstveni delavci v stavbi ZD Moste, ki prostorsko ne ustreza potrebam, pri čemer je treba poudariti, da je v svojem delovanju najbolj omejena služba medicine dela, ki opravlja le preglede delavcev v živilski stroki. Služba splošne medicine: Tu deluje 16 zdravnikov tako, da pride na enega zdravnika 2.717 občanov, normativ pa je 1.800 - 3.000 občanov. Poleg dela v službi splošne medicine opravljajo delavci delo tudi v skupni dežurni službi na Kliničnem centru. Zato delitev dela povzroča dodatne obremenitve zaradi odsotnosti zdravnikov. Služba za zdravstveno varstvo borcev NOB Čeprav je bilo že v letu 1977 dogovorjeno, da bodo namestili stalnega zdravnika, se to še ni uresničilo. Ordinacija deluje za borce 3-krat na teden popoldne, zdravniki pa se menjujejo. Poudariti pa je treba, da se število te zvrsti bolnikov iz dneva v dan veča. Za borce je do neke mere urejena le zobozdravstvena služba, vendar bo tudi tu potrebno razmišljati o povečanju kadrov, ker število pacientov zelo narašča. Od 1. 1976 do 1978 je število prihodov borcev v zobozdravstveno ordinacijo naraslo za 440 %. Služba zdravstvenega varstva predšolskih otrok Za 6964 stalno prijavljenih otrok skrbi 7 zdravnikov. To ustreza normativom, ki določajo ekipo na 1.000 otrok. Veliko pa je otrok, ki prihajajo v zdravstveni dom, vendar jih statistike ne beležijo, ker so začasno prijavljeni ali pa sploh ne. V tej službi je bolj problematičen prostor za izvajanje osnovnega zdravstvenega varstva, vendar bo prostorsko vprašanje ublaženo z izgradnjo prizidka k Zdravstvenemu domu. Doslej se zaradi pomanjkanja kadrov ni izvajalo preventivno zdravstveno varstvo v VVZ, kar je načrtovano v letu 1979. Služba zdravstvenega varstva šolskih otrok in mladine: Ta služba je deficitarna, saj so v letu 1978 za 11.094 otrok le 3 zdravniki, normativ pa je 1 ekipa na 2.500 do 3.000 otrok. V letu 1979 se je število zdravnikov povečalo za 1, tako da 1 ekipa (1 zdravnik specialist, 1 višja medicinska sestra, 1 srednja medicinska sestra) statistično pokriva osnovno zdravstveno varstvo 2.773 otrok. Število p egledov stalno narašča (v letu 1977 ali 13,62% več kot v letu 19 76). 'Preventivni sistemski pregledi niso bili izvršeni, učence Šolskega centra tiska in papiija je leta 1977 prevzel ZD Center. Preventivno zdravstveno varstvo se tako izvaja pomanjkljivo, občasne akcije pa kažejo precej slabe rezultate, kot so obolenja dihal, nalezljive bolezni, slaba drža, karies zobi ipd. Služba zdravstvenega varstva žena: Delo se opravlja V 2 dispanzerjih za 18.000 žensk nad 15 let starosti. Tako stanje je nevzdržno če vemo, da bi po normativu 1 ekipa zadoščala le za 1.000 do 8.000 žensk. Zaradi naseljevanja novih mladih družin oba dispanzerja (v Mostah in v Vevčah) ne moreta zadostiti potrebam. V obeh dispanzerjih dela po 1 zdravnik specialist. Normativ določa 1 ekipo (1 zdravnik-ginekolog, h višja medicinska sestra, 1 srednja medicinska sestra) na 7.000 do 8.000 žensk, že v letu 1977 pa je ena ekipa statistično pokrivala osnovno zdravstveno varstvo 8.522 žensk. Služba medicine dela: V njej opravljajo delo le 4 zdravniki, pa še ti v obratnih ambulantah, kjer lahko zadovoljujejo le najnujnejšim primerom. Prepotrebnega dispanzerja za medicino dela v občini ni in je, tako občina Moste-Polje edina, ki službe medicine dela nima organizirane. Pri tem trpi predvsem preventivno delo. Normativ za izvajanje osnovnega zdravstvenega varstva določa 1 ekipo na 1.800 delavcev, za samo preventivno zdravljenje pa na 3.000 delavcev. V občini pa je zaposlenih 23.648 delavcev, za kar bi statistično potrebovali 10 ekip. Pneumaftiziološka služba ima samo 1 zdravnika za vseh 61.604 prebivalcev, čeprav je določena 1 ekipa za 35—45 tisoč prebivalcev. ZD Moste-Polje sicer ima enega zdravnika na specializaciji, vendar bo ta nastopil redno delo v dispanzerju šele čez 2 leti. Ugotavljamo pa, da je v naši občini precejšnje število registriranih bolnikov z aktivno tuberkulozo. Zobozdravstvena služba: Delo opravlja 29 zdravnikov, kar bi pomenilo 2.124 pacientov na eno ekipo, normativ pa določa 2.000-2.500 prebivalcev na 1 ekipo. Kljub temu, da je normativom načelno zadoščeno, pa zobozdravstveno varstvo ne poteka najbolje, saj se število obiskov v ordinacijah iz dneva v dan veča, to pa povzroča dolgo čakalno dobo pacientov. Patronažna služba: Do letošnjega leta je bila deficitarna, sedaj pa nekako zadošča pogojem, saj deluje v občini 22 medicinskih sester in 7 negovalk, normativ pa določa eno sestro na 2.500-3.000 prebivalcev. TABELA 1 — Podrobni prikaz organiziranosti in številu otrok po oddelkih in starosti Priloga št. 1 VVZ enota •vtev. 0-3 * 3-7 odd. Komb. Hote- FB ni Zno- Siji- V06t Skup- no otrok Otro- ci 0-3 Komb .Iloteni PB Odklon. Prekoračite zno