PoStntna platana v fotovtnl ZASAVSKI Trbovlje, 29. Junija 1951 Štev. 26. — Leto IV. Posamezna Številka S (Ha G LASI to OSVO B O Dl L N E-FRONTE OKRAJA TRBOVLJE Na dan- učencev v gospodarstvu, 23. Junija So se zbrali učenci gospodarskih šol okraja Trbovlje v dvorani OLO Trbovlje. Zbrali so se najboljši učenci teh šol s svojimi predayatelji in mojstri. Bilo je 76 učencev. Predsednik OLO Trbovlje, tov. Viktor Kovač, je pozdravil navzoče ter jim čestital k uspehu in v imenu OK KPS Trbovlje, OP OF Trbovlje in OLO Trbovlje kakor tudi v imenu prebivalstva našega okraja. V svojem govoru je dejal, da so ti uspehi tem pomembnejši, ker so doseženi vzporedno z uspehi delovnih kolektivov v naših rudnikih in ostalih Industrijskih podjetjih našega okraja, povsod, kjer se naši delovni ljudje zalagajo v težkem delu za blaginjo nas vseh in s svojim neutrudnim prizadevanjem gradijo našo socialistično stavbo. Prikazal je napore naših borcev v narodnoosvobodilni borbi ter nakazal naloge, ki stoje danes pred našo mladino in našimi delovnimi ljudmi. Na koncu svojega govora je tovariš predsednik čestital še enkrat tem najboljšim učencem ter podaril vsakemu učencu knjigo s posvetilom. Sekretar OK LMS Trbovlje, tovariš Rudi Bregar je govoril predvsem o skrbi naše ljudske oblasti za vzgojo naše mladine ter jim prikazal življenje vajencev v nekdanji Jugoslaviji in danes. Po govorih predstavnikov ljudske oblasti je najboljša učenka našega okraja izročila predsedniku OLO Trbovlje lep šopek cvetlic. V imenu vseh učencev je pozdravi’ ljudsko oblast tov. Jože Cajhen, goj nec rudarske industrijske šole v Trbovljah. Poudaril je pomen rudarstva v naši socialistični državi ter se zahvalil ljudski oblasti, ki omogoča mladini učenje in izobrazbo. Ob tej priliki je izjavil, da bodo učenci naših rudarskih industrijskih šol pokazali svojo hvaležnost našemu državnemu in partijskemu vodstvu s tem, da se bo zbrala četa 30 mladincev, ki bo odšla na delo predora na mladinski progi Dobo j—Banjaluka. Vsi učenci in ostali so posedeli nato v prijetni družbi, kjer se je mladina spomin jap iep'h cU> i v Viškem, letu 1950-51. Prireditve in razstave ob »Dnevu učencev v gospodarstvu" Po vseh krajih našega okraja so proslavili Dan učencev v gospodarstvu z raznimi prireditvami. Poleg sprejema najboljših učencev pri predsedniku OLO Trbovlje so bili sprejemi teh učencev tudi po naših KLO. V Trbov-' ljah, Zagorju in Hrastniku pa so počastili ta dan še z raznimi kulturnimi in športnimi prireditvami. Lepo so izvedli to proslavo v Trbovljah v Domu kulture s sodelovanjem MKUD »Kajuh« iz Ljubljane, ki je nastopilo s harmonikarskim zborom in folklorno skupino. Pred začetkom akademije je spregovoril v izbranih besedah sekretar OK LMS Trbovlje. Spored je bil bogat in lep, udeležba pa je bila slaba. V Zagorju so imeli učenci slovesno akademijo že v petek zvečer, v Hrastniku pa v sobota. V nedeljo, 24. junija so v Trbovljah odprli razstavo v dvorani rudniške restavracije, ki prikazuje dejavnost rudarske industrijske in ko. vinarske šole ter šole učencev v gospodarstvu, prav tako šole v trboveljski cementarna. Otvoritve te razstave so se udeležili predstavniki naših političnih oblastnih forumov, med njimi organizacijski sekretar OK KPS Trbovlje, predsednik OLO Trbovlje, predsednik višjega gospodarskega združenja rudnikov Slove- nije in še drugi. Tudi v Zagorju so odprli okusno urejeno razstavo učencev rudarske in kovinarske šole, v Hrastniku pa je razstava prikazala uspehe učencev v gospodarstvu. Poleg razstave je bila ta dan v Trbovljah centralna prireditev v šahu in nogometu- Šahovska simulantka je bila v Domu kulture dopoldne ob 10. uri, kjer je mojstrski kandidat Stefan Levačič iz Ljubljane igral proti 40 mladincem. Dobil je 34 partij, 6 pa remiziral. Popoldne je bil na stadionu SSD Rudarja nogometni turnir učencev rudarskih industrijskih šol iz Trbovelj in Zagorja, šole v cementarni ter učencev v gospodarstvu iz Hrastnika in Zagorja Rezultati so bili naslednji: Rud. ind. šola Trbovlje: SUG Zagorje 5:0; rud. ind. šola Zagorje: cementarna 3:0: SUG Hrastnik : rud. ind. šola Zagorje 0:0; žreb je določil, da postane finalist ekipa iz Hrastnika. V finalni tekmi sta se srečali moštvi rudarske ind. šole v Trbovljah ter učencev v gospodarstvu iz Hrastnika. Zmagali so Trboveljčani z 2:0 ter si osvojili pokal, ki jim ga je izročil član biroja OK LMS Trbovlje, tov. Mirko 2argaj. V ponedeljek so napravili učenci teh šol ekskurzije in izlete v partizanske kraje. .Slinit čez kožo** V okviru prireditve Dneva učencev v gospodarstvu je bil v soboto, 23. junija v fizkulturnem domu v Zagorju tradicionalni rudarski »Skok čez kožo«. S tem starim rudarskim obredom je bilo sprejetih med rudarje 42 mladih rudarjev, ki so s srečnim skokom čez kožo postali pravi rudarji. V manifestacijskem pohodu, ki se je razvil iz Kisovca čez Toplice in po novi cesti v Zagorje, so prišli ti mladi rudarji do fizkullurnega doma precej pozno. Na čelu sprevoda, kjer je igrala rudarska godba »poskočnice«, je šel mlad, krepak Bosanec, tovariš Silas kot zastavonoša, za njim pa v rudarskih uniformah 42 rudarskih »zelencev«, ki še niso prestali ognjenega krsta. Tudi učenci drugega letnika rudarske šole so bili v sprevodu z jamskimi svetilkami, tako da je ta pohod mladih mož izgle. dal kot baklada. V dvorano fizkultur-nega doma mladincev niso spustili — ker niso še »našli« bruc majorja. Iskali so ga, pa se jim je vedno zopet »skril«; po napornem iskanju so ga končno našli »skritega v rudarski koloniji«. V času, ko so imeli rudarski mladinci svoj sprevod in so »nekrščeni« rudarji iskali svojega bruc majorja, pa so botri mladih rudarskih kandidatov v dvorani fizkultumega doma — nekateri so bili oblečeni ,v stare rudarske uniforme — izvolili »Zelenega carja«, ki je vodil ta stari rudarski ceremoniel. Zanimiv je ta rudarski obred, kjer ima »Zeleni car« absolutno oblast nad vsemi. Vse se mu mora pokoravati. Gorje »Kontrapiku«, če ni kaj pravilno napravil! Po tri kozarce vode ali pa vina je moral popiti zaporedoma! Zanimivo je tudi, da kozarcu rečejo »štempel«. Tako so imeli na primer med drugim »enominutni pitni molk«, za katerega je prosil »Kontrapik«, ki’je umiral od žeje, vendar njegova prošnja ni bila uslišana. Navzoči gostje, ki niso bili botri mladih rudarjev, so spremljali potek tega rudarskega obreda z balkona. i je bila že precej čez devet, ko so prišli mladi rudarji, ali bolje rečeno »zelenci« v fizkultumi dom. Najprej je prišla rudarska godba, za njo pa bruc major, ki je moral prej prositi »Zelenega carja«, če sme pripeljati v dvorano svoje »zelence«. Ob veseli koračnici so bruc major z zastavonošo in ostalimi napravili okrog dvorane par krogov, nato pa so posedli v spodnjem delu dvorane. Preden je napravil »zelenec« svoj tradicionalni skok čez kožo. s katerim šele postane ta mladi mož resničen rudar, je moral vsak napraviti izpit Vprašanja so bila težka, včasih zelo kočljiva. Ce zelenec ni znal odogovoriti Žrtvam NOV bodo postavili spomenik \ Krajevna Zveza borcev v Zagorju bo postavila spomenik 230 žrtvam narodnoosvobodilne borbe. V ta namen pripravljajo tombolo, ki bo 19. avgusta t. 1. Množične organizacije pomagajo zbirati razen material za dobitke. Številna podjetja in ustanove so doslej že podprle to akcijo z različnimi materialnimi prispevki. Zveza borcev pričakuje, da bodo pomagali k tej pietetni akciji še ostali, ki imajo za to možnost in razumevanje. na vprašanje, je. moral prej prestati naloženo kazen. Tako je moral nek zelenec za kazen piti mleko iz stekle-ničice kot dojenček. Ko so bile težka skušnja in naložene kazni srečno prestane, se je začel »Skok čez kožo«. Direktor rudnika, tov. Alojz Dular, in glavni inženir rudnika, tov. Franc Malovrh, sta bila izbrana, da preizkusita skoke mladih zelencev. Eden zai drugim je stal s svojim botrom, starejšim rudarjem, pred kožo. Vsak je moral kaj povedati in izpiti pivo, nato pa se je v elegantnem skoku pognal čez kožo, kjer je čakal mladega rudarja njegov boter in mu pripel rudarski znak. S to slovesnostjo je bilo sprejetih % rudarski stan 42 mladih mož. K sprejemu sta jim čestitala direktor rudnika in predsednik delavskega sveta. Tako se je 42 mladih rudarjev priključilo veliki armadi starih rudarjev, s kateri, mi bodo reševali naloge, ki se postavljajo pred naš rudarski stan. V resnobnem delu bodo ti mladi možje skupno z izkušenimi starimi rudarji gradili našo mlado socialistično državo in t njo našo nedvomno lepšo bodočnost. Tovarištvo v nesreii V noči od 15. na 16. junija t. 1 je bila potrebna nujna intervencija jamskega reševalnega moštva na obratu v Hrastniku. Na poziv uiprave rudnika je reševalno moštvo obratov Hrastnik in Ojstro začelo z intervencijo v rekordnem času, tako da so bile z njo preprečene hujše posledice. nrav tako je bilo na poziv rudniške uprave reševalno moštvo zahodnega in vzhodnega obrata v Trbovljah v izredno kratkem času zbrano na svojem mestu, da priskoči na pomoč hrastni-škemu moštvu, če bi bilo treba. S hitrim odzivom in energičnim po- segom v akcijo je članstvo jamske reševalne ekipe zopet pokazalo veliko moralno zavest in ljubezen do podjetja, ki ga po zaslugi našega državnega in partijskega vodstva upravlja danes delovni kolektiv. Uprava rudnika Trbovlje-HrastniM izreka reševalnemu moštvu jamskih obratov Hrastnik in Ojstro v tej akciji javno pohvalo. Prav tako izreka javno pohvalo reševalnemu moštvu zahodnega in vzhodnega obrata za pripravljenost priskočiti v pomoč hraStraškim tovarišem. Uprava rudnika Trbovlje-Hrastnik Delo žena v Hrastniku Teden matere in otroka so izvedli v Hrastniku s prizadevanjem AF2 in ostalih organizacij z uspehom Posebno zaslugo za to imajo tovarišice Andjelka Birsa, Anica Grohar in Irena Trinkaus, ki je izdelala lepo število okusnih igrač za otroške sejme. Te sejme so imeli otroci ločeno po terenih. Teden matere in otroka je v Hrastniku otvoril pionirski dramski odsek z igrico »V kraljestvu palčkov«. Odigrali so jo pod vodstvom tovarišice Metodije prav dobro, Z upraviteljstvom šole so napravili pionirji izlet na Visoko, kjer so planinci presenetili pionirje s pripravo gugalnice in šotorjev, za kar se pionirji in AF2 planincem najlepše zahvaljujejo. Med tednom so imeli v Hrastniku tudi zdravstvena predavanja tov. dr. Milana Kima ter krajevnih babic, tov. Milke Breša in Franje Kurent. Tudi najmlajši iz otroškega vrtca so pokazali, kaj znajo; nastopili so pod vod- stvom tovarišice Metodije z akademijo ter navdušili vse navzoče. Največje veselje pa so imeli otroci ob koncu tedna na. svojih sejmih, kjer so si za mal denar lahko kupili kvalitetna igrače, ki so jih izdelali posamezni prou fesionalci v steklarni in v rudniku. Seveda so bile otrokom na sejmih na razpolago še razne druge dobrote, pecivo itd. Otroške obiskovalke so v teh dneh obiskale otroke brez staršev ter jih ob. darile s pecivom in knjigami. F. V. Našim gospodinjam Od 26. junija dalje lahko dobite mesci v mesnicah MLO Trbovlje vsak dan po znižanih cenah. Telečje meso se bo prodajalo po 140 dlin kg, goveje pa po 160 din kg. Konferenca namestnikov zunanjih ministrov velesil se je po večmesečnih brezplodnih razgovorih te dni končala brez uspeha. V 74 sejah delegati niso mogli priti' do sporazuma o dnevnem redu. SZ je z njej lastno taktiko zavlačevanja in nasprotovanja proti vsakemu predlogu zahodnih partnerjev dovedh to konferenco na mrtvo točko. SZ je sedaj že v drugič odklonila predlog Zahoda po sklicanju konte renče zunanjih ministrov, ki naj bi bila 23, julija v Washingtonu bodisi z dnevnim redom ali pa brez njega Na zadnji seji so zahodni delegati izjaviti, da pod takimi okolnostmi nima smisla nadaljevati večne razgovore o B--vnem redu in sporočili Gromiku sklep, da se konferenca konča, sporazum o konferenci zunanjih ministrov pa naj se doseže po diplomatski poti. Zastopnik SZ je bil morda nad tem stališčem presenečen, vendar je moral že slutiti namero -Zahoda in je imel pripravljen dolgovezni govor na 30 straneh, s katerim je celi dve uri po. izkusil uveljaviti zadnjikrat taktiko zavlačevanja in naprtiti vso odgovornost za polom konference zahodnim velesi. Jam, Postavke pa so danes vsem že tako jasne, da nihče več ne verjame ute. meljevanju SZ in njenim lepim besedam, ki jim do sedaj še nikoli niso sledila miroljubna dejanja. Brez dvoma se je s tem svetovni zunanjepoli. tični položaj poslabšal, vendar pa se misli, da zahodne velesile ne bodo opustile svojih prizadevanj, da se pride do konference zunanjih ministrov, in pustile odprta vrata za nadaljnja pogajanja po diplomatski poti. S tem pa prepuščajo Sovjetski zvezi tudi vso nadaljnjo odgovornost za eventualno zaostritev že tako napetega mednarodnega položaja. Prihodnost bo pokazala, v koliko bo uspelo premostiti nastala nesoglasja. PdttržavTjenje petrolejske industrije V Perziji stopa vedno bolj v ospredje mednarodne politične pozornice. Pregovori med zastopniki angloiranske petrolejske družbe in perzijsko vlado so se končali brez uspeha. V začetku je izglodalo, da bo posredovanje ZDA vplivalo na pozitiven izhod pregovorov in da bodo tudi pomirljive izjave Londona doprinesle k popustljivosti Tehe rana. Pri razgovorih med perzijsko, vlado in britanskimi zastopniki ahglo-iranske družbe pa se je pokazalo, da So nasprotja zaradi odločnega stališča perzijske vlade le preveč ostra. Perzijska vlada je namreč sklenila pre vzeti vse naprave tesa velikega podjetja, angloiranska družba pa bi ji morala z marcem letošnjega leta prepustiti 75% vseh dohodkov družbe. Ponudbe družbe Pa niso bile zadovoljive. Britanski delegati so se vrnili v Anglijo in so po povratku baje izjavili, da se spor ne bo dal rešiti, dokler bo v Perziji na Viadi kabinet Mosadika. Kako je spor povečal napetost, kaže to, da so Angleži poslali na Bližnji vzhod celo svojo PO SVETU floto, ki stoji za vsak primer v pripravljenosti pri otoku Cipru. Rodbinam britanskih uslužbencev, v kolikor se še niso vrnili v Anglijo, je naročeno, da se preselijo v Abadan, da bi jih v primeru nemirov lahko takoj prepeljali z letali v domovino. Angleška vlada je pri mednarodnem razsodišču za nujno obravnavo spora, ker šteje stališče perzijske vlade za enostransko rešitev sklenjene pogodbe o izkoriščanju perzijskih petrolejskih vrelcev. Ni dvoma, da ob vsem tem Kuje Sovjetska zveza svoje železo ... Na korejskem bojišču ni bilo po. membnejših vojaških operacij. Kitajske in severnokorejske čete so se umaknile preko 38. vzporednika. Čete OZN so imele s sovražnikom le manjše spopade, v glavnem pa so se vršile letalske akcije z bombardiranjem sovražnega bližnjega zaledjaPPo poročilih glavnega štaba severnokorejskih sil in agencije Nove Kitajske se priznava polom zadnje ofenzive in trdi se, da so čete OZN zgubile v zadnjih bojih 36.000 mož, od tega 22.000 Amerikancev. Sestreljenih je bilo 80 ameriških letal. Združeni narodi pripravljajo mirovno akcijo, vendar podrobnosti o tem še niso zpane. Seveda ni izključeno, da ne bi Kitajska sprožila nove ofenzive, ki pa bi jo po izjavi glavnega štaba sil OZN tudi lahko v kratkem ustgvili. 38.000 ton blaga bodo naše ladje pripeljale v kratkem iz Amerike kot pomoč iz ZDA Ladja »Makedonija« bo pripeljala 6500 ton ovsa in 3500 ton koruze, neka ameriška ladja pa 43 ton medu In 800 ton masti. Prvo domačo statvo so izdelali te dni v tovarni »Tekstilstroj« v Zagrebu. Statva za tkalnice je najmodernejše konstrukcije in tehta le 2000 kg Pred inozemskini stroji ima to prednost, da tke lahko težke in lahke tkanine, medtem ko se s stroji, ki jih imajo naše tkalnice, tke lahko le ena ali druga vrsta tkanin. Zadnje količine surovega masla in mlečnega prahu bo organizacija ČARE poslala v Jugoslavijo in sicer 4275 ton surovega masla in 11.260 ton mlečnega prahu. Na potu je nadalje še 5697 ton jajc v prahu Ta živila se bodo delila do konca avgusta. Doslej je ČARE dal pomoč 2.200.000 naših potrošnikov. 75 milijard dolarjev bodo ZDA porabile za obrambo do leta 1952 Sedanji izdatki znašajo 600 milijonov dolarjev tedensko, prihodnje leto pa se bodo zvišali na milijardo dolarjev tedensko. Preklic Izgubil sem osebno izkaznico ser. štev. B’ — 0719576/6266. Proglašam jo za neveljavno. Sajevic Franc, Trbovlje — Loka 54. Preklic Izgubila sem sindikalno legitimacijo št. 20067 na ime Bonač Ivica ter je proglašam za neveljavno. Ameriški oddelek pri izkrcavanju na bojišču v Koreji V. Zagorju so našli kolov tulukega hrošča na več krajih Nevarni škodljivec krompirja, koloradski hrošč, se hoče zasidrati tudi v trboveljskem okraju. Na radeškem sektorju, kjer so našli pretekli mesec dva hrošča, pri nadaljnjem pregledovanju nasadov niso več naleteli na to škodljivo žuželko, prav tako tudi ne v ostalih KLO našega okraja, pač pa so pri pregledu v nedeljo, 17. junija našli v Zagorju in Kotredežu večje število tega škodljivca. Našli so osem hroščev, 200 ličink in nad 500 jajčec. Potrebni so bili hitri ukrepi. Takoj so se formirale v sestavu KLO pre-gledovalne ekipe. Skupine štejejo po 15 do 20 os b, ki pa od nedelje dalje niso n.šle novih okuženj. Najbolj nevarna mesta za okužbo so nasadi naših vrtičkarjev, ki so posajen krompir kupili pri različnih kmetih našega okraja. S stalnim vsakodnevnim pregledom krompirišč bodo tudi na za« gorskem odseku pregnali tega škodljivca, kakor so napravili v Radečah, kjer po dosedanjh ugotovitvah niso našli več te nevarne žuželke. Cene živil na trboveljskem trgu Pretekli teden je bil trboveljski trg slabše založen kot običajno. Več artiklov pa je bilo naprodaj v trgovini državnih posestev, medtem ko je bilo v trgovini zadružnega sklada slabše. Na trgu so prodajali belo moka pa 200 din, ajdovo pa po 130 din; jajca so ostala 13 din, star krompir pa po 35 din kg. Solate je bilo dosti po 28 din kg vendar je niso dosti kupovali, ker sV jo stojnice državne trgovine prodajale po 12 din kg. V trgovini drž. posestev je bilo suho svinjsko meso po 320—360 din, suha slanina po 480 din, sveže svinjsko meso po 260 din kg. salama 200 din, mast 350 din, surovo maslo 500 din. fižol 40 din, jajca 10—11 din, nova čebula 50 din kg, ohrovt 45 din, zelje 42 din, česen 80 din kg, grah 30 din kg. bela moka 170 din, enotna moka 140 din, ržena 120 din, češnje 30 din kg, vino, belo, odprto 145 din liter, jabolčnik 60 din liter, žganje 390 din. V trgovini zadružnega sklada so prodajali sveže svinjsko meso po 200 din kg, sir. Rolmasten 320 din kg, sveže maslu 430 din, jajca po 10 din, koruzno moko po 60 din, proso po 60 din, ajdo po 50 din in ječmen po 60 din kg. Rdeče vino so prodajali po 130 din liter, belo vino (rizling) po 150din. sadjevec po 48 din in domače žganje po 330 din ]iter Kako je s preskrbo tirrt Navadno se dogajajo primeri, da ostanejo ljudje, ki nimajo sredstev za nakup kurjave, v zimskih mesecih brez nje. Treba je seveda iskati vzrok. Razumljivo je, da se je treba s kurjavo preskrbeti takrat, ko je za to čas, t j. v poletnih mesecih. Da ne bi bilo lete« teh težav so podjetja »Kurivo« na območju OLO Trbovlje dobila dodatni kontigent drv. Seveda je treba ta les posekati in spraviti iz gozda v skladišča. Ta podjetja so dobila od poverjeništva za trgovino in gostinstvo določene kontingente kurjave z navodilom, da podjetja sama posekajo ta les in ga dajo potrošnikom v prodajo ali pa naj se ta poseč opravi z brigadnim sistemom ob pomoči delovnih kolektivov in sindikalnih podružnic. Akoravno je od tega preteklo že precej časa, se vedno ni bilo storjenega nič. Vprašamo se, kakšni bodo izgovori teh podjetij, če bodo potrošniki ostali v zimskih mesecih brez drv. Seveda ne smemo zvaliti vso krivdo na ta podjetja. Se bolj nas zanima, zakaj se delovni kolektivi in sindikalne podružnice ne odzovejo za kolektivni posek drv. Ali so morda naši potrošniki letos izjemoma tako založeni s kurjavo, da jim ni treba skrbeti za zimske mesece, ali pa je temu vzrok malomarnost posameznih odgovornih ljudi? Kakor čujemo, se edino podjetja »Kurivo« pri MLO Trbovlje pripravljajo na posek drv. Novice iz Izlak V Izlakah ze zgodi marsikaj dobrega in slabega, le žal se dosedaj ni oglasil nihče s kakšnim poročilom Pred kratkim izbrani dopisnik pravi, da je toliko novic, da ne ve, kje naj začne. V soboto, 23. junija so na šoli v Izlakoh proslavili zaključek šole. Ze ob 9 dopoldne so se zbrali učenci v svojih razredih in dobili spričevala. KLO je najboljše učence povabil na pogostitev v Rdeči kotiček, ki ga je pred kratkim pripravila tamkajšnja mladina. V lepo okrašeni sobi so se zbrali za mizo učenci in učitelji. Tovariš tajnik jih je lepo pozdravil v imenu OLO. OK LMS in v imenu partijske organizacije v Izlakah. Spregovoril je o po- menu pionirske organizacije ter jim čestital k doseženemu uspehu, izročil pa vsakemu učencu po eno lepo knjigo kot darilo KLO. Zahvalil se je tudi učiteljskemu zboru za trud z učenci, zlasti še šolskemu upravitelju za njegovo prizadevanje pri obnovi šole, kar se posebno opazi v zadnjem času. nato pa je izročil šoli diplomsko priznanje. V imenu učiteljskega zbora se je zahvalil tovarišu tajniku upravitelj šole in dejal, da so učitelji prijetno iznena-deni, ker so prvič nagrajeni od ljudske oblasti v Izlakah. V imenu pionirjev se je zahvalila tov. Urankarjeva za darila in pogostitev. Nato je tovariš tajnik še pokramljal z zbranimi pri zakuski. Zaipeli so nekaj pesmi, nakar so vsi šli veseli domov. Nedvomno je potrebno, da se ljudska oblast zanima v ustrezni meri za prosvetni kader, kar bo gotovo pripomoglo k še večjemu uspehu na naših šolah. Iz 1>ola pri Hrastniku V nedeljo, 10. junija so pionirji (kriške gimnazije uprizorili igro »Mojca in živali«. Igro so pionirji dobro Izvedli le boljše obiskana bi morala biti. Dolsko občinstvo sicer rado prihaja na kulturne prireditve, toda sonce, ki je posijalo po daljšem deževju, je'marsikoga izvabilo v naravo. To prireditev so izvedli v okviru Tedna melere in otroka, doiske žene pa so organizirale tudi otroški sejem z igračami in pecivom. Naslednjo nedeljo, 17. t. m. pa je krajevna Zveza borcev NOV sklicala občni zbor, na katerem so svojcem padlih borcev razdelili spomenice. Predsednik, tov Jakopič je orisal dosedanje delovanje organizacije. Omenili je treba predvsem razstavo slik padlih borcev in drugih dokumentarnih listin, ki so jo priredili v Tednu kulture. Med drugim so sklenili, da bodo začeli čim prej z delom za postavitev spomenika padlim borcem. Nabrali so že 51 000 din. Največ je prispevalo KUD »Ciril Pust« (moški pevski zbor). Želeti bi bilo, da postavijo ta spomenik čim prej, ki bo v okras kraju ter zgodovinski dokument naše hvaležnosti onim. ki so darovali življenje za našo svobodo. F. H. Kaj je t 'športnim življenjem v Trbovljah Kdaj bo občni zbor SŠD Rudarja Športno življenje v Trbovljah se v glavnem razvija v nogometnem delo. vanju, deloma v košarki in boksu, pozimi v smučanju, medtem ko ostale športne veje le bolj životarijo. Iskati vzroke, zakaj se danes v Trbovljah ne razvijajo vse športne panoge, ni težko vprašanje. Po šestih letih še do danes ni zgrajena na stadionu Rudarja lahkoatletska steza, prav tako po šestih letih telovadci nimajo svojih telovadnih pro. štorov, čeravno je znano, da so vse fizkulturne zgradbe last fizkulturne zveze. To dejstvo pa ne velja za neka. tere v Trbovljah, zaradi tega so telovadci še danes brez prepotrebne telo. vadnice, enako je z drugimi športnimi vejami v Trbovljah, ki z nastopom zi. me prenehajo z delovanjem, ker nimajo prostorov za treninge. Vsem je znano, da se je v Trbovljah vse športno življenje razvijalo v okvi. ru SSD Rudarja in telovadnega dru štva. V nekaterih športnih panogah so bili 'oseženi že prav lepi uspehi, ven-dair je danes marsikdo vprašuje, kaj je s SSD Rudarjem, ker od vseh šport, nih področij živi in diha največ le nogomet, in še tam bi se lahko dosegali boljši u-spehi, če bi imeli tudi nogometaši pozimi možnost freningov. V Trbovljah kot največjem rudarskem centru in središču športnega življenja v Zasavju bi moral biti šport razvit v vseh panogah, za kar imajo Trbovlje vse pogoje. Se pred letom dni so bile v SSD Rudarju združene vse športne sekcije: nogomet, boks, košarka, plavanje, odbojka, tenis, namizni 'tenis, smučanje itd. Lansko jesen pa so se posamezne športne sekcije osamosvojile in postale samostojni klubi. Nekatere sekcije so izvedle občne zbore, druge pa ne. SSD Rudar, ki bi moral delovati kot organ, ki povezuje vse klube, že 8 mesecev ni imel nobene seje. Za vodstvo SSD Rudarja se je brigal ie tajnik tov. Nace Ravnikar in delno predsednik, ostali pa na povabilo na seje niso prihajali. Ker tako stanje ni moglo in tudi ne sme več trajati, posebno še, ker SSD Rudar letos sploh še ni imel občnega zbora, je MK KPS Trbovlje sklical za četrtek, 14. junija, konferenco članov odbora SSD Rudarja, telovadnega društva ter ostalih predstavnikov, katerih želja je, da se v Trbovljah športno življenje poživi in da prevzame vodilno vlogo nov odbor SSD Rudarja, ki bo v kratkem izvoljen. Posvetovanja za poživitev športnega delovanja v Trbovljah so se udeležili predstavniki NK Rudarja košarke, plavanja, smu-tarjev, šaha in predstavniki telovad- nega društva v Trbovljah — niso pa čutili dolžnosti, da pridejo na to konferenco bivši funkcionarji boksarski sekcije, tenisa, kolesarjev in športnih iger. Na to posvetovanje je prišel tudi sekretar MK KPS Trbovlje, pred. sednik MLO Trbovlje ter sekretar OF Trbovlje, Iz poročila predsednika SSD Rudarja, tov. Hermana Kolarja, je bilo razvidno, da ta ustanova izvzemši par odbornikov sploh ni delovala, pač pa da je bila le na papirju. Poudaril je, da je bila največja napaka, da je društvo postalo nedelavno, storjena s tem, da se je po sklepih FZJ in FZS Izvršila decentralizacija, čeravno ni bilo to nujno potrebno. Poleg nogometnega kluba Rudarja je bil najuspešnejši košarkarski klub Rudarja, ki tekmuje v slovenski ligi. ki si je sam uredil svoje igrišče, pomoč pa mu je nudilo tudi matično društvo Močna je nadalje plavalna sekcija, ki šteje 50 članov, vendar ima velike težave s treningi. Tekme za prvenstvo se pričnejo že i. julija, vendar plavalci do danes niso mogli trenirati v kopalnem bazenu, ker se je temu večkrat upiral upravnik kopališča. Sekcija ima v načrtu, da usposobi 200 plavalcev, vendar ji to ne bo uspelo, dokler bo upravi kopališča več do finančnega efekta podjetja kot za vzgojo kadra. Tudi smučarska sekcija je bila pozimi zelo agilna, sedaj pa pripravlja gradnjo 50-metrske skakalnice pod Kumom. Razen sekcij, ki so bile na tem posvetovanju zastopane, se je na konferenci obravnavalo tudi vprašanje boksarske sekcije. Bivši predsednik in tajnik te sekcije še do danes nista predložila obračuna in tudi na povabilo ne prideta blizu. Iz tega razloga je bil storjen sklep, da uredi to vpra. sanje javno tožilstvo. Med najbolj perečimi vprašanji, ki jih bo moral SSD Rudar rešiti v bližnji bodočnosti, je dokončna ureditev stadiona z lahkoatletsko stezo, igriščem za odbojko in košarko ter dovršitev športnega doma. Do konca tega meseca se bo izvršil občni zbor SSD Rudarja. Poleg SSD Rudarja je bilo na tem posvetovanju izneseno tudi vprašanje telovadnega društva v Trbovljah m njegovega doma. Glede prizadevanje TD Trbovlje, da pride društvo do svojih pravic in da se zopet poživi telovadba in ostalo športno življenje v Trbovljah, je bilo sklenjeno, da se prične z ureditvijo telovadnega doma takoj. Odločbo, ki je prišla iz Ljubljane, da koristi, ki bi jih imelo telovadno društvo od svojega doma, ne odtehta stroškov, ki jih terja prezidava fizkulturnega poslopja v telovadne prostore, štejejo vsi za skrajno neumesten dekret, ki prepoveduje preureditev doma iz pisarn' v telovadne namene. Vsi so bili mnenja, da je treba TD Trbovlje vrniti njegove pro-. store, kajti le tedaj lahko pričakujemo da se splošna telesna vzgoja in vzporedno z njo vsa fizkulturna dejavnos’ v Trbovljah poživi in da ne bo treba ugotavljati, iz kakšnih razlogov TD Trbovlje in SSD Rudar še nista imela občnih zborov. Nudimo fizkulturi vso pomoč in ne ovirajmo je, — pa bodo v Trbovljah uspehi, kot so že bili ir, še bodo. Izpred irhoveiiskega sodišča Zlato uro in bone si je »izposodil« Da se ne posreči vsaka stvar, je spoznal tudi delavec David Gros, ki je bil zaposlen na rudniku Velenje. Bil j« v bolniškem stanju, pa je prišel v Hrastnik z namero, da si prilasti reči, ki niso njegove. Akoravno jc delal v Velenju, je prišel v Hrastni-ški rudniški samski dom, kjer je vprašal rudarje, če lahko tamkaj prenoči; dejal je, da bo dovoljenje za vselitev prinesel naslednjega dne, ko bo na rudniku uredil vse potrebno za sprejem v službo. Ko so rudarji po 9. url odšli v službo, je Gros ostal v sobi sam. Ob 10. uri zvečer je prišel Iz službe tov. Albin Kaše, ki je vzel s seboj razne potrebšične, nato pa odšel v kopalnico, Med tem časom mu je Gros ukradel zlato uro z verižico, pulover, 1050 industrijskih bonov ter nekaj gotovine v skupni vrednosti 25.000 din. Okradeni Kaše je prišel še pravo časno domov, tako da je opazil tatvino ter je predmete, ki mu jih je Gros hotel odnesti, dobil zopet na zaj, vendar se bo Gros moral zagovar. jati. pred sodiščem. Ta mož ima za seboj že razne primere kraje, prav tako se je v zaporu vedel nasilno ter je varnostnim organom simuliral bolezen O vseh teh dejanjih bo Gros sedaj lahko razmišljal, imel bo priložnost priti do zaključka, da je pač najbolj pametno in pravilno, če človek živi — pošteno. Vse mu je prišlo prav « V trboveljski elektrarni so že dalj sasa opazovali, da izginja iz podjetja različen material. Ugotovili so. da je odnašaj iz delavnice elektrarne njen delavec Milan Žagar že od leta. 1947. razne predmete. V razdobju par let je odnesel od tamkaj večje množine materiala in orodja, strojnega olja, nafte, masti, žičnikov, pil in ključev ter še razno drugo orodje. Vse te predmete je shranjeval doma z na« mero. da sl uredi ključavničarsko de. lavnico. Vrednost odnesenega materi« •' la cenijo nad 15.000 din. — V kratkem se bo Milan Žagar zagovarjal pred okrajnim sodiščem, kjer ga bode poučili, da je to, kar se 'mu očita, prepovedano in kaznivo. Slabo je gospodaril Upravni odbor Potrošniške zadruge V, Trbovljah je razrešil službe upravnik^ trgovske poslovalnice št. 4 v Trbovljah, tov. Adolfa Kokalja zaradi malomarnega) opravljanja službe in nerednosti v ško. do potrošnikov. Odpustitev se uteme. ljuje z nerednostmi. ki so jih ugotovili v poslovalnici. Tako je preiskovalni komisija našla v trgovini pri popisu zalog, da je manjkalo 263 kg moke, pri koruznem zdrobu pa višek 57 kg, pri masti jib je bilo 54 premalo. Tudi olagajna ni bila v redu ter je izkaze*, vala okrog 9000 din primanjkljaja. Poslovodja Kokalj se je proti pire. iskovalnim organom zagovarjal, da je prišlo do teh nerednosti, ker uslužbenci niso znali poslovati z denarnimi boni. Ta zagovor seveda šepa, ker je bila pač dolžnost poslovodje, da uslužbence 0 trgovanju z boni pouči. Upravnika te poslovalnice obreme. njuje prav tako primer, ki se je zgodil v trgovini meseca nja^,. ^. so bili odjemalci oškodovani denarno. Meseca maja je ta poslovalnica dobila nekaj sodov vinskega kisa, ki bi ga morali prodajati po 40 din liter, istočasno p«« je prišlo v trgovino tudi nekaj sodov alkoholnega kisa, ki je imel prodajno ceno 15 din. Poslovodja Kokalj pa je p« prejemu teh pošiljk sod alkoholnega kisa pretočil v prazni sod in ga prodajal po 40 din. Tega kisa so prodali okrog 300 litrov. Nato so pričeli prodau jati vinski kis po 40, alkoholni kis pa po 15 din. S prodajo alkoholnega kisal po nedovoljeni ceni so bili potrošniki oškodovani. i Upravnik Kokalj je sedaj v preiskovalnem zaporu in bo pred sodiščem podrobno obrazložil, kako je gospodaril Prosto p- Scottu 6 Č&Nl BKATJE Kriminalni roman Motor je zagrmel In Brod je z neverjetno spretnostjo vozil avto po zveri Ženih cestah starega mesta. Tuljenje sirene je postajalo tišje, dokler ni v ro potu nyjtorja utihnilo. »Zdaj pa, mladi mož«, je rekel veliki prijazno, »se naglo preoblecite.« Moravcu je odleglo. Hvaležno ga je ubogal. Akoravno je avto v hitrem teku poskakoval, se je v eni minuti preoblekel. Njegovo staro obleko je veliki skrbno zvil in jo položil na tla Četudi je bila nova obleka Moravcu pretesna, je bij vesel, da so mu bili vsaj srajca in čevlji kolikor toliko prav. Plašča ni dobil vendar mu je mladi mož na prednjem sedežu ponudil svojega. Komaj se je Moravec pre oblekel, je avto že zavil na cesto proti VVorccstru. Moravec se je nenadoma prestrašil Zagledal je stražnika, ki je stopil n-cesto in se ozrl za avtom. Se preden je stražnik izginil v temi, je Moravec opazil, da je vzel iz žepa beležnico in nekaj zapis«! vanjo. Njegovi tovariši se zaradi tega niso posebno vznemirili in Moravec je postal prepričan, da avtomobilska števil ka sploh ni prava. To ga je nekoliko Potolažilo, vendar ne popolnoma pomirilo. Kaj pa, če je prvi stražnik — Hun ter namreč — prej potnike videl in bo policija zdaj avto iskala? V tem primeru bo drugi stražnik takoj obvestil policijski urad, da je avto na poti proti Worcestru. Moravec je svojo bojazen sporočil možu na levici. Ta pa se je samo zasmeja, in se sklonil k vozaču. »Vozi z nezmanjšano brzino, Brad,« mu je dejal. »Ce je mogoče, moramo priti do pol petih v Springfield.« Avto je drvel dalje. Zdaj so bili že zunaj na deželi Cesta se je krivila in ob njej so bile redke farme. Ropotanje motorja je po stalo zamolklo grmenje. Deset, dvajset, štirideset minut je minilo. Moravec se je čutil vedno bolj sproščenega. Cim hitreje bo tekel avto, tem prej bo prost. Obraz mu je postal trd- Pravica zmaguje, saj je bil po krivici obsojen. Zdaj pride maščevanje nad tistimi, ki so ga nalašč potisnili v nesrečo. Maščeval se bo. Ob tej misli se je skoraj nasmehnil. Pogledal je nazaj in dih mu je zastal »Avto nas zasleduje!« Moža v njegovi bližini sta se obrnila Res je daleč zadaj žaromet nekega avtomobila rezal temino. Vedno bliže je prihajal. Veliki je dal vozaču navodila. Motor je začel delati močneje. Brzinomer je kazal vedno večjo hitrost. Sto deset, sto dvajset, sto pet in dvajset ... »Malo počasneje!« Vozač je ubogal. Hitrost je padla na devetdeset. VVorcester je bil že blizu. Moravčev strah je naraščal. Cesta je držala skozi sredino mesta Ce je policija telefonirala v VVorcester številko avtomobila, ali bo mogoče priti skozi mesto brez sitnosti? Moravec je razmišljal. »Nekaj bi rad predlagal.« je dejal »Vi ste že dosti storili zame. Pustite me, da izstopim. Mislim, da bo bolje tako.« Nihče mu ni takoj'odgovoril. Izgle-dalo je, da vsi čakajo, kaj bo rekel veliki. »To nikakor m potrebno!« »Premislite vendar...« »Ne«, je odločil veliki. »Popeljemo te do Springfielda in konec besed!« »Toda.. « Moravec je omahoval, »Nekaka slutnja me spreletava, da ne bomo prišli srečno skozi Worcester.« »Nesmisel!« Na Moravčevp veliko presenečenje in olajšanje so bile ceste v Worcestru le "'a poj razsvetljene. Dva stražnika, ki so ju srečali, se sploh nista zmenila za njih avto. Cez malo čas* so bili Že spet izven mesta na deželi. Proti četrti uri zjutraj — bilo j« V novembru in še popolnoma temno —3 je Moravec vznemiril svoje rešitelje 8 hripavim glasom: »Za vraga, kmalu nas bodo doštt! Avto nam jc spet za petami!« V tistem trenutku so dobila drevesa tisti poseben. srebrno bleščeč svit, ki izdaja luč žarometa nekje zadaj. Možje so pogledali nazaj v močno svetlobo. Zasledujoče vozilo je bilo le še kakšnih sto metrov za njimi. Kljub veliki hitrosti njihovega vozila je tuji avto prihajal vsako sekundo bliže. »Hitreje, hitreje!« Motor je zahreščal: vožnja je postala blazno drvenje. Moravec se je še vedno oziral nazaj in trepetal, »Policija!« je sopihal. »Vedno bliže e dalo utajiti. Vedno močnejša ajala svetloba tujega vozila. Ve-zsčel kleti. Tiho, skoraj oocudo-; menil Tid Unrier: mer!« Tedaj je Moravec obupano planil po- konci. (Dalje prihodnjič). Stran 4 II. zvezna liga Prva tekma poraz—zadnja poraz Rabotnieki (Skoplje) : Rudar 4:0 (1:0) ’TYvo tekmo spomladanskega tekmovanja je moštvo Rudarja odigralo proti Železničarju iz Sarajeva ter je bilo premagano, zadnjo tekmo, ki so jo odigrali naši igralci zunaj proti Rabot-ničkemu iz Skoplja, so pa tudi zgubili X rezultatom 4:0 (prvi polčas 1:0). Rudar je skoraj večino tekem z močnejšimi nasprotniki odigral zunaj. Na tujem terenu ni nikoli zmagal. Tako •je potekla tekma proti Železničarju iz Sarajeva s 3:1, proti Metalcu iz Zagreba z 1:0, proti Vardarju iz Skopi ja s 4:0, proti Budučnosti iz Titograda s 5:1, proti Radničkemu iz Beograda s 5:1, proti Proleterju iz Zrenjanina s 4:1 in končno nedeljski poraz proti Rabotnič-tcemu iz Skoplja s 4:0, s čimer je Rudar izgubil 14 točk. — Doma je Rudar izgubil 5 točk in sicer proti Proleterju iz Osijeka s 4:1, proti Zagrebu z 1:0 in ■ točko proti Veležu 2:2. Zgubljenih točk je 19, dobljenih pa 11 in sicer proti Odredu z 1:0, Kvamer-•ju s 4:3, Tekstilcu z 2:1, Boklju s 3:1, Veležu 2:2 in Dinamu iz Pančeva s 4:1. Skupno z 11 točkami v spomladanskem delu prvenstvenega tekmovanja stoji Rudar na 13. mestu na lestvici. O tekmi, ki jo je odigral Rudar v Skoplju proti Rabotničkemu, in tekmi v Bitolju bomo poročali v prihodnji Revilki. Prijateljska nogometna tekma Rudar ; Kvarner (Reka) 5:2 (2:0) V prijateljski nogometni tekmi so se v nedeljo srečali v Trbovljah mla-dihfci KvatnMja iz Reke ter domačega Rudarja. Rudar ni nastopil s celotnim mladinskim moštvom, ker sta namesto Cestnika in Knausa, ki sta odšla v Skoplje, igrala Tauš in Orač. Moštvo Kvamerja se je predstavilo kot tehnično dober nasprotnik, vendar je naletelo na dobro razpoloženo enajsterico Rudarja, kjer sta se odlikovala Kralj in Tauš ter ožja obramba. Prvi polčas se je končal z rezultatom *:0 v prid Rudarja. Oba gola je dal prisebni Kralj. Zadetka sta bila izredno l«pa. V drugem polčasu so gostje znižali igro na 2:1, takoj nato pa Arnšek na 3:1 za Rudarja Tauš, ki je igral halfa, se je dobro izkazal. Dal je dva gola. Gostje so dosegli še en zadetek, tako da se je ta prijateljska tekma kdnčala s 5:2 za domače moštvo. Šah in nogomet Fizkulturnl aktiv trboveljske elek. trame se je pred kratkim pomeril v prijateljski tekmi s SSD Laško v nogometu in šahu. Na težkem in blatnem terenu so trboveljski nogometaši premagali Laščane s 5 : 2 (4:2). Šahovska sekcija pa je na 10 deskah nepričakovano izgubila z rezultatom 5'A : i'A. Igro so dobili Hinko Jazbec I, Hinko Jazbec ml., A do Taiušič in Ivan Avsec, Avgust Ocvirk pa je igral neodločeno. Temu fizkultu-memu moštvu želimo še več srečanj z drugimi aktivi in — uspehov! K. J. Letalsko društvo »Proletarec« v Zagorju je zajelo delati Pred par leti je bilo v Zagorju usta. novljeno letalsko društvo. Društvo ima namen vzgajati naše mladince za bo-doče pilote, konstruktorje in padalce Društvo je dobro delalo samo dve leti. Lansko leto je namreč novoizvoljeni odbor pozabil na letni plan in na druge naloge in društvo je postalo pasivno V letošnjem aprilu pa je društvo po reoganizaciji upravnega odbora zopet začelo delati. Od KLO Zagorje so dobili modelarsko delavnico. Z« pri ma. nevrih PAZ dne 26. aprila so sodelovali padobranci. V tednu jugoslovanskega vojnega letalstva so organizirali razstavo, ki sl jo je ogledala vsa šolska mladina v Zagorju in veliko število odraslih. Člani so s prostovoljnim delom in z denarnimi prispevki pomagali društvu, da se je vsaj za prvo silo ognilo finančnim težkočam, v katere ga je spravil stari upravni odbor. Novi odbor je na najboljši poti, da povede društvo k vidnim uspehom, da bo zasedlo zopet tisto mesto, ki jo je imelo pred leti, ko je bilo eno Izmed najboljših društev v Sloveniji. Vnem, bralcem in dopisnikom »Zasavskega vestnika