Edizione per 1'estero — Inozemska izdaja leto LXXI_Stev. 72 a_V Ljubljani, v sredo, 3>. marca 1943-XXI tS^^^SSSi""™ Pre»zo ■ Cena L 0.80 Naročnina mesečno ^^^^^^ ^^^^^ A. ^^^ 4 Abbooamentl: M««« 18 za tnozem- JKT '1 % "IBP tt M 18 Lir«. &t«ro. me- »tvo . n«. ^ Mm ™ m m f ^ •• lu«. Ed.. izdaia ce. 0 M fli J Mh* f^fc, f ^f no"^ Lh» "»tero loletno 34 Lir, za SLOVENEC 65 Lir«. C C. P.l Ljubljana _J gU abbonamenti, za ntmHReatBff (^^HlltfVV fll^BHHHI^V ^^^^^^^^^ per I« in* ln 10.349 za interat«. »erzionL Podružnica! Ixht»Ja vsak dan zjnlraj razen ponedeljka ln dneva po praznila. Filial« I Noto mesto. Noto mesto, S Urednlitvo tn opravas Kopitarjeva fc, LJubljana, s Izključna pooblaSčenka za oglaševanje Italijanskega ln tujega | Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva t, Lubiana. = Coneesjlonarta e«clusiva per Ia pnbblicitd dl provenienza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A. Milana 1 Telefon 4001 4005. | ed estera: Unione Pubblicita Italiana & A, Milano. Vojno poročilo št. 1039 Pogumni protinapadi osnih sil V Atlantskem morju je bil potopljen 7000tonski parnik - V južni Hrvatski so italijanske, nemške in hrvatske čete zlomile komunistično uporniško gibanje Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Sovražnik je vrgel v bilko na tuniikem bojiiču nove, zelo velike oklepne in pehotne sile, ki so se jim pogumno zoperstavile s protinapadi osne čete. Izognivši se sovražnikovim obkoljeval-nim poskusom so osne čete po določenih načrtih zase die nove postojanke. Letalstvo je tolklo avtomobilske kolone in kolone sovražnih tankov, ki so se premikale proti prvim črtam; nemški lovci so zbili šest letal, eno pa je padlo na tla, zadeto od protiletalskega topništva. Nemška letala so v vodah pri Philippe-v i 11 e prestregla sovražno spremljavo in zadela s torpedi dva parnika, ki je imel vsak po 5000 ton. Neko ameriško dvomotorno letalo jc v plamenih treščilo na tla v občini Giarratana (Ragusa). Neka naša podmornica pod poveljstvom poročnika bojne ladje Gianlranco Gazzana je na Atlantiku potopila 7000-tonski parnik. Dodatek k vojnemu poročilu št. 1039: V bojih, trajajočih nekaj tednov, so italijanske, nemške in hrvaške čete v južni Hrvatski zlomile uporniško komunistično gibanje, ki so ga netile sovražne sile. Nastopi, izvedeni s pogumom in junaštvom, so še, premagavši zahrbtnost upornikov, težavnost gorskega terena brez cest in brez ozira na neugodne vremenske razmere, zaključili z uničenjem nasprotnega upora in z zaplembo velikanske količine orožja in gradiva. Samo maloštevilnim elementom premaganih komunističnih tolp se je posrečilo zbežati v visoko gorovje. Seja medministrskega odbora za preskrbo in cene Dodatni obroki kruha za mladina in delavce, izredna razdelitev krompirja in zelenjave, neizprosen boj črni borzi, določila o razdeljevanju tipiziranih oblek in čevljev Rim, "iO. marca AS. Pod Duccjevim predsedstvom se je 27. marcu od 17 do 19 ter 2'). marca od 17 do 18.45 sešel medrainistrski odbor za preskrbo razdelitve in cene. Navzoči so bili \si člani odbora. Položaj prehrane: Minister za kmetijstvo je obsežno razlagal uspehe svoječasnih ukrc-jx)v glede prehrane v zimi. Posebej sc jc ustavil pri dovolitvi izrednih dodatkov v kruhu, pri obsežnem razvoju in znatnem izboljšanju podjetniških in Šolskih nienz ter pri izrednem razdeljevanju in preskrbi z zelenjavo. Odbor je poročilo vzel nu znanje ter je po temeljitem pretresu položaja, kakor pa je prikazal minister, odobril načrt za prehrano države v naslednjih mesccih. Načrt vsebuje naslednje določbe: t. Otrokom od devetega do osemnajstega leta in delavcem se vrne obrok kruha, kakor so ga imeli pred zimsko dobo. Ohrani se mesečni dodatek 500 gramov testeniu za prebivalstvo v južni in otoški Italiji. 2. Izredna razdelitev znatne količine krompirja, in sicer tako, du se bo z njo okoristilo prebivalstvo, ki prehranjevalne težave najbolj čuti. 5. Izredna razdelitev zelenjave in znatne količine suhih smokev. 4. Razdeljevanje marmelade mladini in starim ljudem tudi prihodnje mesece nn isti nn-čiu kakor pozimi. Določene so izredne količine za nekatere vrste delavcev, kakor nn primer za sadilce riža. ženice in mlntiče. Izredni dodatek kruhu, ki bi bil moral prenehati z 28. februarjem, je bil po Duce-jevem ukrepu podaljšan do 31. marcu; dobrot podjetniških kuhinj je bilo deležnih poldrug milijon delavcev, šolskih kuhinj pn milijon otrok. Vprašanje cen. Odbor jc nato razpravljal o potrebi, da se izdajo novi ukrepi za ojačenjo nadzorstva nad cenami in ukrepi proti prehran-benini prekrškom. Zato je sprejel sledečo sklepe, \f sedanji vojni padli generali in admirali Rim, 30. marca AS. V sedanjem spopadu so šli po zlu naslednji italijanski generali lil admirali: Padli: divizijski general Pietro Maletti, 10. de-rembra 1010, Sidi Barani; general armadnega zbora Giuseppe Tellerini, C. februarja 1041, Bengasi; general armadnega zbora Federico Ferrari Orsi. dne 18. oktobra 1041, Egipt; divizijski general Gian-battista Volpini, 16. maja 1941, Amba Alagi; divi- Churchill in boljševizem Churchill ob vsaki priliki poje hvalo boljševizmu. Kako pa je mislil nu primer leta 1937 o sedanji boljševiški križarski vojni? V delu »Veliki sodobniki« takole sodi: »Temne, mršavc figure rdečih boljševikov nimajo drugega interesa, kakor svoje zločine. Vsaka oblika in energija se razblini v splošen proces uzijatskega razkroja. Tudi pobijanje milijonov in milijonov ter beda nadaljnjih milijonov ne bodo pritegnili bodoče generacije s svojimi bedastimi potezami v obrazih in s svojimi tujimi imeni.« Kardinal Pellegrinetti umrl Rim, 30. marca. AS: Snoči ob 22.10 jc umrl v Rimu kardinal Pellegrinetti. Kardinal Pellegrinetti je bil znan tudi v Ljubljeni, ker se je udeležil raznih velikih ljubljanskih verskih kongresov. Nasprotnikove bedastoče Rim, 30. amrca. s. Včerajšnje uradno poročilo o sovražnikovih bedastočah pravi: Ženeva: Po poročilih, ki so prispela iz Italije, je Mario Appelius, eden sodelavcev pri rimskem radiu, bil žrtev anatata vprav v trenutku, ko je odhajal iz dvorane za radijske oddaje, kjer je bil govoril o učinkovistosti zavezniških letalskih napadov na italijanska mesta. Appelius je bil hudo ranjen. Angleška človečnost Lizbona, 30. marca. AS: Angleška vlada je odklonila ameriškemu RK dovoljenje za pošiljanje poštnih paketov belgijskemu civilnemu prebivalstvu. Gre za mlečni prašek, namenjen bolnišnicam in otrokom. Egipt je zelo obubožal Ankara, 30. marca. AS: Iz Kaira se je izvedelo, da je zaradi poslabšanega gospodarskega položaja v Egiptu nastalo veliko nezadovoljstvo med revnimi sloji. Tisk napada vladno politiko in zahteva, naj odpravi neznosne davke, ki so nastali zaradi vojaške zasedbe in naj zahteva od Združenih držav izvedbo prevzetih a neizpolnjenih obveznosti za pošiljanje surovin na osnovi zakona o »posojilu in najemu«. Časnikarski in parlamentarni krogi brez pridržkov obžalujejo anglosaško propagando, ki bi rada pokazala, da so Angleži in Amerikanci prinesli v Egipet blagostanje z velikim nakupovanjem egiptovskih pridelkov. V resnici pa so veliki angleški in ameriški nakupi spravili deželo na beraško palico ter povzročili inflacijo, ker so plačevali z denarjem, ki praktično nima nobene vrednosti na mednarodnih trgih zijski general Ettore Baldassaro, 26. junija 1942, Marsa Matruh; divizijski general Alessandro Pre-dieri, 13. oktobra 1942. Egipt; divizijski general Cavino Pizzolato, 27. marca 1943, Tunizija; brigad-ni general Orlando I.orenzini, 18. marca 1941, Ile-ren; brigado! general Alighiero Miele, dne 23. aprila 1941, Bengasi; brigadni general Ugo de Carolis, 12. decembra 1911, Rusija; brigadni general Giulio Borssareli di Riffrcdo. 22. decembra 1942, vojaška bolnišnica, Napoli; brigadni general Guido Piacen-za, 26. junija 1942, Marsa Matruh; brigadni general 1'aolo Čarnassi. 20. decembra 1912, Rusija; brigadni general Giulio Martinat, dne 26. januarja 1942, Rusija. roprešani: brigadni genera' Guido Lami, brigadni general Paolo Porot. Admirali, padli: divizijski admiral Carlo Ca-tanco, 28. marca 1941, vzhodno Sredozemsko morje; divizijski admiral Antoiiio Toscano, 13. decembra 1941, srednje Sredozemsko morje. Generali kr. letalstva, padli: letalski maršal Italo lialbo, 28 junija 1940, Tobruk; general letalske brigade Stefano Cagna, 1. avgusta 1940, Sredozemsko morje. Pogrešan: general letalske brigade Enrico Pezzi. ki bodo začeli veljali že s t. aprilom in se bodo strogo izvajali: 1, Naloga nadzorstva nad cenami in izvajanjem določil, izdanih po pristojnih oblastvih. se glede izdelovalcev ter glede od jemalcev zaupava prefeklom pokrajin. Ti so zn to delo odgovorni in imajo v ta namen na razpolago vso policijsko moč. 2. Zagotoviti jo treba objavljenje cen z vsemi sredstvi, kakor jih v različnih krajih narekujejo krajevne jiolrebe. Vsekakor pa morajo biti ceniki živil in povrtnine objavljeni vsak dan v v.-eh listih, kakor se objavljnjo borzna poročila, ki zanimajo le najbolj omejen krog ljudi. 3 V vsakem kraju je treba poskrbeli 7. jasnimi in večkratnimi objavami, da tio prebivalstvo zanesljivo spoznalo, kateri organi so pristojni zn sprejemanje pritožb, poskrbeti pa bo treba tudi za njihovo takojšnjo ugotovitev. 4, Dn bi ?e okrepile pravne sankcije, ie treba v hudih primerih poseči po kontinariji ali po-šiljatvi v koncentracijsko taborišče, v manj hudih primerih pa je treba obrat zn stalno zapreti. Koder pa bi la ukiep posebno škodoval javnim koristim. pn |e treba lastniku odvzeti pravico vodstva. na njihovo meslo pa postaviti posebnega komisarja, ki bo vodil upravo podjetja do šest mesecev po končani vojni. 5. V krajih, kjer se bo pokazalo za potrebno, bo policija posebno strogo nastopala, pa tiaj gre za posege v izdelavo ali v trgovine ali med odjemalce. 0. Posebno se mora poostrili nadzorstvo nad restavracijami in drugimi javnimi obrati, kjer se prodaja hrana. 7. Z vsemi sredstvi jc treba Izvajati propagando. da bodo pri tem sodelovali tudi konzu-lnenti. ki morajo biti prepričani, da leži razlog, zakaj ni mogoče zvišati obrokov, v črni liorzi in da ima vsak državljan in vsak fašist dolžnost naznaniti pristojnim oblastfom vsak prekršek, katere žrtev lahko postane. Tipizirani tekstilni izdelki in oblačila. Odbor je nato preučil nalogo razdeljevanja tipiziranih tekstilnih izdelkov ter oblačil. Korporacijski tajnik je najprej "osvetlil probleme izdelave in razdelitve tekstilnega blaga za ljudtfko porabo ter predložil odboru predlog, kako naj so izdelki porazdelijo. Odbor je predlog odobril. Ta se naslanja na potrebo nadzorstva nad vsemi tekstilnimi izdelki in oblačili na vsej poti od izdelovalca pa do trgovcev na debelo in trgovcev v nadrobni prodaji, tako da bi bila izključena sleherna možnost, da bi kdo tipizirane izdelke odtegnil navadni ljudski po- rabi nli da bi jih kdo ponujal ali prodajal po drugačnih cenah, kakor po tistih, ki so bile ie od vsega začetka določene. V zvezi s tem predlogom bo industrija najprej skrbela za potrebe oboroženih sd in na podlagi posebnih dovoljenj tudi za izvoz. Vso druge izdelke Ik> treba dati na razpolago petim državnim uradom za razdelitev tekstilnih izdelkov. Ti uradi bodo na podlagi razdelitvenega načrta, določenega od odbora za tekstilne izdelke in oblačila, in na podlagi pokrajinskih nakazil, ki so bila izdana od že obstoječih uradov za razdelitev v zvezi trgovcev, skrbeti za naročila posameznim industrijam, da bodo oskrbovale pokrajinska skladišča po vseh pokrajinah v kraljevini. Skladišča bodo oskrbovala trgovce v nadrobni prodaji na podlagi bonov, ki jih bodo izdajali uradi za razdelitev po točkah za oblačila, ki so jih odiali kupci in trgovine. Zveza industrijcev bo po navodilih korporn-cij.skega ministrstva določevala vrste, tipe in količine tekstilnih izdelkov, ki jih bo morala vsaka industrija izdelovati Tipizirani izdelki čevljev. Odbor je nato preučil vprašanje izdelave in razdelitve čevljev, namenjenih delavcem in civilnemu prebivalstvu. Koriiorucijski tajnik je najprej poročal o razpoložljivi količini usnja in kož za civilno uporailMi. Minister /n vojno izdelavo je poročil I o vojaški u poru bi usnja in določil možnosti, ki Ivo zadostitvi potrebam oboroženih sil preosta-jujo civilni u|>ornbi. 'lujnik korporncij je nato poročal, da je odobril način, kako se uredi izdelava in razdelitev zimskega obuvala za civilno prebivalstvo, ki iina enake namene kakor preskrba s tekstilnimi i/delki zn obleko. Ukrep določa prepoved svol>odnc prodaje cclotnc industrijske izdelave ter obvezen odstop blagu pokrajinskim skladiščem, ki p.i razdeljujejo med aetajliste po določilih že obstoječih odlio-rov za razdelitev Zvezi trgovcev. Začetek razdelitve zimskih čevljev Ivo s 1. oktobrom. Prejio-vedano je izdelovanje čevljev na mero od strani obrtnikov in je tudi točno določena konfekcija za tiste, ki imajo |m> posebnih ortopedskih določilih potrebo po posebnih čevljih. Nespremenjen pa ostane dosedanji način razdcljeva-vanja čevljev med delavce. Nato so v zvezi / raznimi vprašanji dnevnega reda govorili ministri Pureschi. Bononii. Tavagrossa. Acervo. tajniki Scianetti, Fabrizzi in Amieucci ter podtajnik Stranke Farncsi, tajnik odbora Venturi, narodni svetniki Bignardi, Bruttari in Dalorto. Prihodnje /usedanje odbora bo 24. aprila ob 17. Boji na južnem in severnem odseku Pri Staraji Rusi so imeli Sovjeti od 23. februarja 61.640 mrtvih, 2978 ujetih, zgubili so 293 tankov, 26 topov in mnogo drugega orožja - Pri napadu na zahodno Nemčijo in Berlin je bilo sestreljenih 27 angleških letal Hitlerjev glavni stan. dne 30. marca. AS. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na severnem delu kubanjskega mostišča in na prostoru jugozapadno od V j a z m e so s« izjalovili novi sovražnikovi napadi z visokimi izgubami. 27 oklepnih voz jc bilo uničenih samo v bojnem odseku jugozapadno od Vjazme. V obrambni bitki južno od Ladoškega jezera sc je ponovno uveljavila naša vzorno j sc boreča pehota. Njene cdinice so v ogorčenih Nove laži boljševiške propagande Papež je postal največji sovražnik »svobode narodov« -radio demantiral netočna angleška poročila Vatikanski Rim, 30. marca. Kakor poroča agencija »Cor-rispondenza« so se pojavili v nekaterih sovjetskih tovarnah zadnje čase veliki napisi proti Bogu in bogokletni stavki. Pojavili so se tudi lepaki naslednje vsebine: »Najbesnejši sovražnik svobode narodov je papež v Rimu, ki iz Vatikana pod pi-huje vojno. On hoče uničiti ljudstvo Sovjetske Rusije. On podpira fašizem, kateremu se je prodal, da bi zopet dobil svetno oblast. Narodi ne bodo nikdar svobodni, dokler ne bo uničena skala Vatikana. V prejšnjih časih sta kapitalizem in reakcija hlinila, da se borita proti Vatikanu, pa ga nista mogla uničiti, kajti zato bi se morala opirati na narode. Če bo sovjetsko ljudstvo vztrajalo, bo na zahodu izbruhnila socialna revolucija in dokončni napad na Vatikan bo izveden od dveh strani. Fašizem in nacizem se ne moreta zadeti v srce, če se najprej ne uniči vir njune moči, ki jc v Vatikanu. Sovjetsko ljudstvo bo zadela čast, da bo dalo svetu pravo svobodo in pravi mir.« Rim, 30. marca. »Pester Lloyd« poroča: V dobro poučenih vatikanskih krogih opozarjajo, da je angleška propaganda zadnji čas zatrjevala, da 6e v katoliških cerkvah moli za zmago boljševiške Rusije. Do tega zatrjevanja, ki nikakor ne odgovarja resnici, je zavzel odločno stališče vatikanski radio ter je energično zanikal angleška poročila. V zvezi s tem opozarjajo, da so bile v zadnjih letih vlade papeža Pija XI. v cerkvah po maši molitve z namenom, naj bi Bog osvobodil rusko ljudstvo verskega preganjanja in omogočil neovirano izvrševanje krščanske veroizpovedi. To molitev je zaukazal papež Pij XI. v trenutku, ko so zapazili v Rusiji nov val verskega preganjanja. Te molitve katoličanov pa nimajo, kakor poudarjajo vatikanski krogi, niti najmanjše zveze s sedanjo vojno in e stališčem do vojskujočih se sil. Nova japonska ofenziva Bangkok, 30. marca. AS: V zgornji Birmi ter v jugozahodnem Junanu so Kitajci po nekajdnevnem počitku zopet začeli z ofenzivami. Japonci napredujejo v treh smereh proti važnim strateškim ciljem. »Sunday Times« sc pri pregledu vojaškega položaja v vzhodni Aziji pritožuje, da Japonci nadaljujejo z okrepitvijo svojih postojank na tiho-morskih otokih, v Birmi in na Kitajskem. Po mnenju tega lista je položaj Čungkinga zelo težak in prav imaio tisti vojaški voditelji, ki so v svojih zadnjih izjavah naglašali, da je v»ik, tudi najmanjši optimizem neupravičen. Tokio, 30. marca. AS: Japonski cesarski stan poroča, da so japonska letala nad Zlatim zalivom na Novi Gvineji sestrelila 19 sovražnih letal. Potopila so tudi neko 8000-tonsko in 5000-tonsko prevozno ladjo, en rušilec in eno patrolno ladjo. Pri teh nastopih so se tri japonska letala prosto-vojno vrgla na sovražne cilje. Pri otoku Atsuat (Aleutski otoki) so Japonci težko poškodovali 2 križarki ter razne rušilce in jih pognali v beg proti vzhodu. Japonska škoda je izredno lahka. Med 15. in 27. marcem so Japonci potopili tudi 4 sovražne podmornice. borbah od moža do moža stalno odbijale sovjetske množice in obdržale povsod svoje postojanke. Na prostoru pri Staraji Rusiji so čete nekega nemškega armadnega zbora v več tedenskih hudih borbah razbile vse poskuse sovražnika za prodor iu tako izvojevale popnlen obrambni uspeh. Sovjeti so» izgubili od 23 februarja tega leta dalje v tem odseku 61.460 mrtvili. 29* ujetnikov, 293 oklepnih voz,. 26 topov. &Sfi strojnic, 114 metalcev granat, 206 protitankovskih topifev in 1.036 avtomatičnih pištol. Pri obrambnih borbah na knbaujskem mostišču so sc ponovno odlikovali romunski pehotni oddelki. Sovražnik je izvedel tudi včeraj na številnih mestih tuniškega bojišča močne napade proti nemško-italijanskim postojankam, ne da bi mu bilo uspelo doseči nameravani prodor. Letalstvo je v neutrudljivi borbi podpiralo obrambno bitko liemško-italijanskih fct. Nemška liojna letala so podnevi in ponori napadala sovražni konvoj ob severnoafriški obali in dosegla po dosedanjih vesteh zadetke na treh trgovskih ladjah. Preteklo noč so angleška letala napadla kraje v z a pa d n i Nemčiji in državno prestolnico. Metala so rušilne in zažigalne bombe, predvsem na B o c h u ni in mestne dele in predmestja v Berlinu. Zadeti so bili predvsem stanovanjski predeli. Sestreljenih je bilo 27 izmed napadajočih bombnikov. Dnevni napad hitrih nemških bojnih letal na neko mesto ob angleški južni obali je potekel zelo uspešno. Nemške in hrvatske čete so v sodelovanju t deli italijanske Oborožene Sile v več tedenskih borbah razbile od sovjetske Rusi je organizirano. komunistično uporniško gibanje na južnem Hrvatskem. V težavnih vremenskih razmerah in kljub neprehodnosti goratega operacijskega ozemlja so se operacije končale s popolnim uničenjem sovražnega odpora in zajetjem ogromne količine orožja in vojnega materiala. Samo šibkim ostankom komunističnih tolp se je posrečilo pobegniti v visoke gore. V Nemčiji ne bodo več delali mečev Berlin, 30. marca. AS: Meči, noži in sablje so v moderni vojski izgubili pomen in jih v Nemčiji ne bodo več izdelovali, Oboroževalni minister Speer je odredil, da se izdelava omeji le na bajonete in bojna bodala. Na ta način se bo prihranilo mnogo iekla. niklia in medenine in tudi 1,200.000 delovnih ur tfis. komisar predseduje seji odbora mestnih podjetij i : Ljubljana, 30. marca. Včeraj ob desetih jc Visoki komisar eprejel v vladni palači podžupana dr. Tranchido, predsednika odbora mestnih podjetij, ki mu je predstavil Stane odl>ora, iu sicer: vseučiliške profesorje dr. Milana Vidmarja, inž. Feliksa l/obetu, dr. Samca ter inž. Kralja; pr. Franca JanČigaja, glavnega magistralnega tajnika; inž. Bartla, glavnega ravnatelja združenih podjetij ter obenem ravnatelja plinarne; inženirja Sonca, ravnatelja mestne elektrarne; inž. Kav- čiča od vodovoda ter inž. 2enka od cestne železnice. Dr. Tranchida je izpregovonil kratek pozdrav ter zagotovil voljo po delu, ki navdihuje vne Člane odbora. Eksc. Grazioli je vrnil pozdrav, nato pojasnil naloge, ki eo članom odbora zaupane na rea delikataetn in važnem področju ter rekel, da bodo gotovo svoje naloge izpolnili. Visoki komisar je nato prouSil razna vprašanja, . ki so nanašajo na različna podjetja in o katerih so • poročali člani. »V znamenju Osvobodilne fronte« Dokazilna knjiga o grozodejstvih komunizma v Ljubljanski pokrajini Izšla je sedaj tuko potrebna knjigu o smislu, organizaciji in ciljih ter grozodejstvih slovenske Osvobodilne fronte, ki že drugo leto mori slovenski narod. Zopet divja čez nas umor in požig, zvesta spremljevalca vseli rokovnjučev iu tolovajev, ki so našli sedanji položaj zu primeren čus, du nastopijo s svojo brezbožno in protislovensko revolucijo in ugonobe v krvi šc to, kar nam je usoda po čudoviti milosti še pustila ob zlomu vojske. Če nam je bilo prizanešeno z vojnimi grozotami v marčnih dneli leta 1941, so nam zdaj vojsko prinesli lastni ljudje, ki so se zbirali v drhali in čete, si nadeli na svoj prapor — lam, kjer je bilo včasih mesto za križ — simbol Antikrista: srp in kladivo, ter si postavilo svoj cilj s pesmijo Mateju Bora: Razpnite čez ves svet vešalul Vaš Bog so: rop, požig, umor! Divjajte! Kri jc zakričala! C,lavo ie dvignil naš upor! Ilura! Bdeči pionirji! V temelje, oboke — bombe, ekrazit! Jutri — rdeči in/cuirji, skozi slavoloke novi svet gradit! 1'urtizun. ruši, ruzdiraj! Ilura! ("o je njihova himna in taka so njihova dejanju — in po dejanjih jih boste spoznali! In ta knjiga, ki jc sedaj izšlu (str. 1*4, S lir!) je samo zgodovina njihovih zločinov ter dokument, kdo je pri nas ničel i vojsko in kdo ie izzival ljudstvo, moril duhovnike, predstavnike slovenskegn javnega življenja, nujpoštenejše ljudi po deželi, | vaške župane, veljake in borce Katoliške Akcije ter tako vsilil ljudstvu samoobrambno orožje! Vsa knjiga je strašna in grozotna obtožba tiste izkoreninjene slovenske inteligence, ki je porodna v svoji zmešani in brezbožni pameti zločinsko rcvolucijo ter ji v zlobi nadela osvobodilno iiue, limanicc, na katere se je marsikdo ujel. Kdor šc ni spregledal doslej (e boljševiške in komunistične krvave igre z našim narodom, se mu bodo sedaj odprle oči, da bo sprevidel vso grozo uničenja in struhote tisočev in tisočev mrtvih, ki so padli pod rokami partizanov. In ti jim niso \zeli samo življenja, temveč tudi dobro ime, ime-nujoč jih izdnjulce! Ta knjiga, ki je zdaj izšla, /govorno izpričuje zgodovinski zločin slovenskih luriizanov nad narodom in več kot 3000 mrtvih, zahrbtno umorjenih žrtev priča pred svetom o brezbožni revoluciji brezbožnih zaneSenjakov, ki so narod vrgli v prepad in v strahotno vojsko! V uvodni besedi je jasno določen vznik slovenske Osvobodilne fronte, ki se je začela javno po vstopu Sovjetske Rusije v vojno z Nemčijo ter na njen poziv, kakor se vidi iz dokumentov njih samih. Začetniki gibanja so bili pred vojno dobro znani slovenski komunisti, mednarodni zločinci in šolanci Kominterne v Moskvi, ki so žc prej razdirali bivšo državo ter evropski mir. Njen cilj je uničenje slovenskega naroda, kakor »e vidi iz teženj in iz posledic ter tudi že iz vzrokov gibanja, ki so vse drugačni, kukor pa jih kaže lužna krinka. Zato je pnrtizanstvo postalo sovražnik slovenskega naroda št. t. z vsemi skupinami, ki so sc mu pridružile. Nato pa sc začne zgodovina tega gibanja: v poglavjih priprava na revolucijo so opisani sklepi komunistične stranke za Slovenijo v sklonu mednarodnega komunizma ter sodelovanja slovenskih vodilnih komunistov za svetovno rcvolucijo. Portreti teh voditeljev so podani podrobno (Kuhar, Kardelj. Le-skošek, Kidrič, Kocbek, Rus, Brilej, Baeblcr), tako da si vsak lahko predstavi njihove človeško moralno vrednost, oziroma njihovo zločinsko naravo. In tem ljudem, ki jih jc preganjala svetovna policija (tudi levičarske Francije!) so našiftzapeljanci zaupali usodo svojega naroda, da so ga mogli pripeljati na rob prepada. Nato je opisan način komunistične propagande, kakor sc jc postopoma razvijala in organizirala po metodah, ki so danes splošno znane in so uradne metode internacionalne kominterne. In te metode so dosegle višek o načrtnem ubijanju najvidnejših predstavnikov bivšega javnega življenja. Začeli so z Emerjem in šli preko duhovnikov (prof. Khrlich), industrijca (Praprotnik), akademikov (Župec. Kikelj). policijskih uradnikov (Kukovič) in voditeljev mladine (Peršuh, Majdič) do najvišjega bivšega predstavnika Slovenccv, do bana dr. Natlačena. Tako so padali vrhovi, dočim je po deželi nastopila rdeča partizanska vojska, ki je uničevala narodno življenje v masah in ubijala ljudi v množicah (čez 3000 žrtev!). Tako druga knjiga govori o tem strahotnem izvajanju komunistične revolucije ter grozotnih dejstev po raznih furnh, kjer jih jc padlo stotine in stotine. '1 u je opisan potek revolucije ia n je posledice v stopi-ški fari, v št. Juriju pri Grosupljem, v Prečni, Ajdovcu. Blokah, Brusnicah. Borovnici, Dobre-polju, Dobrniču, Dravljah, Velikih Laščah, Begunjah pri Cerknici, št. Jerneju. Št. Vidu pri Stični. Mirni peči, Preserju, Rovtali, Rudniku,' Horjulu, Stopičah, Sv. Križu, Šmarju, šmihelu, Toplicah, Žužemberku, Brezovici, Zuplani, Dragatu-šu, Stični, št. Jo.štu. Tu je suiro nekaj fara, ki predstavljajo podobe, kukor so se vršile po vseli 'sbbbbbbbbbbdbbbbb3bbbbbbbbbbbbbb Razglas odbora za osuševanje barja Glavni odbor za obdelovanje Ljubljanskega barja v Ljubljani opozarja prebivalstvo, bivajoče ob ali v bližini glavnih odvodnikov, potokov in jarkov, da ni dopustno odmetavanje smeti, odpadkov in nerabnega materiala v potoke in jarke na Ljubljanskem barju. Vsi dela očiščevanja in trebljenja v teh jarkih ostanejo brez haska, kar je v škodo ne samo barjanskim posestnikom, ampak tudi v škodo celokupnemu prebivalstvu Ljubljane, ki je veliki meri navezana na poljske pridelke istega področja Glavni odbor se je odločil, da prepreči v bodoče tako oškodovanje javnih koristi, pri_ čemer pričakuje sporazumno sodelovanje od strani vsega prebivalstva. slovenskih krajih, kamor jc stopila partizanska nogul Tu so opisunc sumu žrtve v življenjih, nato pa slede žrtve v materialu: uničevanje šol, gradov (Bokalcc), kulturnih spomenikov, predvsem pa gospodarskih poslopij in hiš, Za primer je navedena samo podrobna škoda iz vasi Begunje pri Ccrknici, kjer jc štiri in pol milijona škode! Partizani so napravili gotovo preko štiri milijarde škode nu narodnem premoženju! Posebne besede su posvečene podeželskim voditeljem, ki so kot pni načrtno padali pod krvnikovo roko in umirali kot pravi mučeniki za vero iu nurod (Brulc!). 1? duhovniških žrtev dovolj »pričuje brezbožni značaj osvobodilne fronte, kljub vsemu krščanskim socialistom in duhovniškemu odpadniku! Posebno veliko žrtev jc dala Katoliška akcija. Z grozotnimi slikami so prikazani umori celih družin (Kozina, Mavsar, itd.), otrok itd. ter opisani na podlagi prič in zdravniških komisij naravnost mučeniška mučenja, s kuterimi so partizani morili svoje žrtve. To se ne da izbrisati iz spomina našegu narodu in taka zločinstva morajo biti maščevana! Kako grozotna je smrt toliko in tolko najboljših slovenskih ljudi v krimski jami, ki bo zu večno ostuln v spominu naroda kot primer partizanske peklenske zlobe. Vsa tu zločinstva pudejo nu odgovornost vodstvu Osvobodilne fronte, kakor sc vidi iz fotografij njihovih odredb in dokumentov, ki so ohranjeni. Jako je tu v fuksiuiilu podan ukaz glavnega odbora z lastnimi izvirnimi podpisi voditeljev o čiščenju po deželi, dalje pismo glavnega voditelja Kardelju o pobijaniu duhovnikov iu likvi-diranju vseh, ki niso za OF, potem ukazi o likvidaciji 12 (lijakov iz verdskega vluku, o likvidaciji Mire Lumpretovc in štiriletnega otroka itd. Komunistični značaj potrjuje dokument dolomitskega odredu, ki zahtevu za vse partizane izpit iz komunizmu, oziroma smrt za vse, ki niso komunisti. Ohranjen je dokument iz Loške doline, po katerem naj bi partizani pobili po okoliških vaseh preko 500 ljudi! Pisal ga je bivši občinski blagajnik v Starem trgu. Nu koncu pa je nekaj »slavnih« partizanskih krvnikov, ki so si stekli svojo slavo s pobijanjem ljudi in likvidiranjem. ako govori in dokazuje drogi del knjige, ki sum po sebi prinašu zaključek, kakor ga podu ju tretji del na dobri strani: vse to je prisililo narod na samoobrambo. Komunistična revolucija, ki sc jc začela jeseni 1941 in se razvihralu pomladi 1942 ter doseglu višek jeseni 1942, je zdaj v razpadanju ter ji gsozi ob samoobrambi naroda, ki je šele ob njenem višku segel po orožju, nagel 'iouec. »V znamenju Osvobodilne fronte« smo doživeli Slovcnci žulostno revolucijo mednarodnega komunizma, z njo smo preživeli bolezen, ki sc loteva načrtno evropskih narodov, pn jo moru vsak preboleti po svoje Slovenska bolezenska doba je bila kratka, a huda: in tisti, ki jc sejal vihar, tudi žanje vihar, ki bo razčistil ozračje slovenskega naroda naših najhujših kužnih mikrobov, zločinskih purtizanov, ki so pravi povzročitelji vsega zla, ki ga rduj trpi naše ljudstvo. In ta knjiga, ki vsebuje delček našega trpljenja, je zgovoren dokaz za njihov zgodovinski zločin, ki je slovenski OF vtisnil neizbrisni znak kaj [lovskega greha nad slovenskim narodom. 1 23 DALE CARNEGIE Kako si pridobiš prijateljev »Prodali ga? Mislilo torej, da b! mogla pro-; j dati to vozilo, da bi mogla biti zadovoljna, videč I tuje ljudi v tem vozilu, ki ga ju moj mož kupil 1 _ _______•» XT !1__1 .. _ .. »m ,,i I i 1 n nn In ., Ki (TU Ducejeva nagrada dvojčkom Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Hrovatu Antonu ln Mariji, Češnjice 4, občina Zagradec, ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 000 lir. Izpiti za podpoveljnike skvader V telovadnici zveznega poveljstva na Viklorja Enianuela III. cesti in na sedežu oddelka avau- 5 Nikdar niaem mislila na to. da bi "ga guardističnih bataljonov v Vegovi ulic. so bili izpiti ■ , p g ^ , v ki Enate cen»u za podpoveljnike skvader v BalilU m pri avanguar- B 1 b 1 dialih- .... , , • ,„„ b Ta stara gospa popolnoma sama v sijajni hiši, V obeh prostorih je predaval o razvoju dose- - dragoeenega porcelana, starega pohištva iu danjega dela zvezni podpoveljnik GILL-a Bsvojil. spominov, je čutila potrebo po razumevanju, Tečaja sta trajala tri mesce e. Dala, sta tečaj- g J I jn »ko . jf} ^ 6e jt jo nikom avno usmerjenost, ki jim omogoča, da uio- ■ ^ prijeten izvir sveže vode v puščavi in rejo odlično izvajat, poveljniško nalogo. S čutila je potrebo, da to povrne e Packardom. Podpoveljnik je čestita voditeljem tečna za g »J« P°r ^ v { a) e siavnim uspesno .n umno delo v dobi tečaja Prav ako e ■ ,k na dPŽelo< da bi napravil načrte za iz- pohval.1 številne učence, ki so doscgU stopnjo pod-B ^|jSanje njpg(>ve vi,0_ Nokega dne mu je poveljnikov. ______ ,^„1:,, I razgovorom dejal: »Vem, da imate čudovite pso Izpiti so sc začeli in končali s pozdravom Kralju b ^ g,e že nejkaj kratov doeegli prvo na,,rado ila in Duceju. __b pasjih razstavah.« »Prav res,« je vzkliknil pravnik ....JHit, ,fv ! v veselju. »Ali si hočete ogledati pasje kolibe?« »prememoa uraanin ur g In ve6 k0 en0 ur0 j„ razkazovai arhitektu svojo Od 1. aprila dalje so uradne ure ob delavnikih b živali .11 nagrade, ki jih je dobil na različnih pasjih za urade Visokega komisariata in drugih pokrajin- g razstavah. Končno 11111 je dejal: sče se ne motim, skih uradov od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.30, B imate sinčka; morda bi mu ugajalo imeli majhnega razen ob sobotah, koso uradne ure od 8.30 do 13. B kužka? Enega vam podarim.« Ob sobotnih popoldnevih iu ob nedeljah ni urado- B ln tako je arhitekt postal lastnik psa, ki je vanja. b veljul več sto dolarjev in to zgolj zaradi tega, ker Izjema velja za posebne službe, za katere je S! je izjavil svoje odkritosrčno občudovanje nad lepimi v veljavi poseben urnik. g živahni njihovemu lastniku. Nič ni spremenjeno kar se tiče pruzničuih dni, ■ Tudi Jurij Eastman, slavni iznajditelj posebne ob katerih uradi ne delajo. B vrste filmskega traku, eden najbogatejših ua svetu, _ ji > 1 5 jc čutil potrebo pohvalne besede, kakor sleherni Prevzem odrezkov za raciomrana S smrtnik. Živila S Zgled: Eastman je ravno gradil gledališče v * . . , S spomin svoje matere. Neki Adamson bi mu rad Trgovce in peke oDozariamo, da bo mestni p dohavil sedeže. Šel je zato k Eustmanu, da bi preskrbovalni urad v II. nadstr Mestnega doma * dobi[ koncesijo. Šo preden pa je vstopil v nje-prevzemal odrezke za raciomrana zivda tako, da b govo sobo ra jp lajn"ik opozorji; »Vem, da vam pridejo dne 1. aprila na vrsto trgovci s črko A, g j0 zelo veliko d() lu koncesije, toda opozarjani 2. aprila z začtnico B, 3. aprilaiz začetnicami L g Vas, storite tako. da 00 gospod Eastman izgubil do F, 5. aprila z začetnicama O in H, 6. aprila b fjm manj faga j)ovol: bo pel nlinut, da mu po-z začetnicami 1 in J, 7. aprila z začetnicami M B veste. kar hočete, potem pa zbogom!« Adamsou do KI, 8. aprila z začetnicami Km do K.ž, 9- «Pr'- b najprej East.nana pozdravi, nato mu pa reče: la z začetnico L, 10 aprila z začetnico M, 5 »Medtem, ko sem čakal na sprejem, sem občudo-aprila z začetnicama N in U, 13. aprila z začet- j va| vaio studijsko .^0. Kraanal Mislim, da prido nico P, 14. aprila z začetmeama K in 5>, 15. aprila g f]0veku v takem prostoru sama po sebi volja za z začetnicama S in I, 16. aprila z začetnicama U g delo < Eustnlau odgovori: »Krasna, kajne? Spo-in V ter 17. aprila z začetnicama L in Z. — feki m lninjan1 se< da SPm |,j| zelt» navdušen zanjo nc-morajo oddati odrezke tako, da pndeio na vrsto g koč, zdaj imam pa toliko skrbi, da ne morem peki z začetnicami A do G dne 19. aprila, z,za-g migliti več nal)j0.< Adamson pogleda na nek v!o-četnicami H do N 20. aprila, z začetnicami O B žek ,er rei:,0. »Angloška hrastovina, kajne? So do R 21 aprila in z začetnicami b do Z 22. apr. b zei0 razlikuje od francoske.« — »Da. zbral mi jo Kakor doslei, jc treba tudi sedai odrezkom pri- ■ :e naia^ prijatelj, ki je specialist za fin les.« ložiti dva seznama, drugače pa veljajo dosedania B 0ha 6(a ,ako med kramljanjem obšla sobo navodila. ■ (er proučevala opravo Eastman začne nato go- Razdelitev premoga in drv b vonti o lastnih dobrodelnih ustanovah, ki jih jo „ , . , , , . ■ ustanovil, da bi olajšal človeško gorje. Adamson Z dnem 31. marca t. I. "pade veliavnost zim- b mu ČMti|a lcr Ra n)110K0 gpraguje o začetnih letih skih nakazil za kurivo, ki ph ,e izdali Pokrajinski ■ njeROvega delai ielih< ki so biia zanj ležka in nasvet korporacu za dobo od 1. oktobra 1942-X* a ,„ Easllna„ I11U „ato obširno govori o svoji do 31. merca 1943-XX1 in se po tem dnevu od- B llesrejni mladosti, o materi vdovi, o revščini, ki rezki navedenih nakaznic ne moreio vcc vnovčiti. ■ Ra je lo|iko in |oliko ,et xasiedova!a. Govori mu lstotako zapadejo in zgubi|o vebavnost tudi od- „ ,udj Q evoj,h poizkusih na polju fotografije itd. rezki, ki so jih stranke izročile trgovcem, na ka- m Adamson je prišel k Eastmanu ob desetih in pet-tere dobava do 31. marca ni bila izvršena, /.a m - r .....- ... B najsi minut in bi moral oditi že čez pet minut. dobo od 1. aprila naprej bo izdal Pokrajinski svet a Dv"e urj g|a „,,„„, jn bj, je še vedno'pri njem. korporacij nove celoletne nakaznice za kurivo, b Končno je Eastman dejal: »Ko sem se zadnji-ki bodo dostavljene strankam na dom odnosno v ■ krat mudj, „a jap0nskem, sem kupil vrtne stole, obratovausče. ... H ki pa so žo precej prišli ob barvo iu sem jih zato Predpisi O proizvodni) in prodaji a sa>» prebarval. Pridite v mojo hišo in boste nad-_.jl B zorovali moje delo.« Bili so to stoli, ki so veljali •"'»3 - ■ malenkost denarja, a Eastmanu so bili dragi, ker V »Službenem listu« jc izšla podrobne jša od- g jih je sam prebarval redba Visokega komisarja o proizvajanju in pro- a Naravno je, da jo Adamson uspel v dobavi dajanju mila, ki lionio o njej obširneje poročali J sedežev za gledališč in od tedaj sta oba moža v prihodnji številki. g postala tudi intimna prijatelja. Razpust akademskih domov « »Službeni list; objavlja odredbo, po kateri sc a Zakaj pa ne bi lakoj v svoji hiši poskusili razpuščajo Cirilov in Jegličev akademski dom ter b z odkritosrčno in brezpogojno pohvalo? — Tako Dom visokošolk. Imovina društva preide na Vse- g malo truda je treba, če hočeš biti prijazen in učiliško pomoč Razpuščeni sta tudi vodstvi Aka- b ljubezniv. Gotovo vam jc vaša žena bila zelo demskega doma iu Akademskega kolegija. Na J všeč. če s!o jo poročili. Koliko časa že niste po-e postavljen izredni komisar, inž. j hvalili njenih čarov? Pomislile mafo! 1* I______! 1_ / \__X__________ .1 ... M MM T/ ~ _ _: .1 _ I - nt.l Mnl.AMA A I A l/\ ,1 /,,'Acl I Požar v Knežji vasi pri Dobrniču V naši vasi je na Marijin praznik popoldne ob pol dveh izbruhnil požar, ki je kmalu ob silnem vetru upepelil štirim vaščanem vsa gospodarska poslopja, enemu od teh je zgorela tudi stanovanjska hiša. Kako je nastal požar, se ne ve. Ko bi ne bili v vsej naglici prihiteli na pomoč gasilci iz Občin in Velike Loke, bi pogorela cela vas, kakor leta 1921. Vrlim gasilcem najlepša zahvala! Pod vasjo so se tudi kozolci vžga'' in do tal pogoreli. Škoda je seveda velika. čelu obema je Carra, ki je tudi nadzornik Oražnovega doma. Ko pride do sklenitve zakona, dajejo nevesli g tisoče nasvetov, a prav toliko bi jih bil potreben H tudi ženin. Pred zakonom hvalimo neko žensko iz naklo- Gospodarstvo Italijansko-slovaški sporazum oro, oddelek Ljubljana, jc bila včeraj, 29. marca, dopoldne in popoldne glavna razprava proti šefu-primariju umobolnice na Studencu dr. Kanoniju. Z njim so bile soobtoženc še nekatere druge osebe. Obtožnica je dr. Ka-nonija obtožila zločinov organiziranja in pod-piruiija komunističnega partiznnstvu. Proti njemu je preiskava, ki sc je vodila zelo obsežno in natančno, zbrala obširen obremenilni material. Prvotno jc bila razprava določena žc za 23. marca, u jc bila preložena na predlog zagovornikov. Včerajšnja razprava je začela ob 9 dopoldne, jc trajala celo dopldnc in pozneje, ko je bila opoldne prekinjena, od 16 nuprej do večera. Dr. Kanoni je skušal zanikati krivdo, nli jo vsaj zvaliti nu druge faktorje, ki naj bi bili nanj pritiskali. Glavni in bistveni očitek je bil v tej smeri, da je dr. Kanoni organiziral, vodil in podpiral imriizunslvo ne samo v bolnišnici, marveč tudi izven nje v tako imenovanem vevškem sektorju OF. Obramba je skušala na drugi strani dr. Kauonija predstaviti kot človeka manj prištevitega, zato kazensko neodgovornega za svoja dejanja. Dr. Kanoni se jo tudi izgovarjal nu dr. Hribarja, češ da je bil pod njegovim pritiskom in sugestijo. Priznal pn je nu razpravi, da se jc drugače zavedel velike dalekosežnosti dejanj. Knkor mnogi zločinci se je on zutckcl' tudi k izgovoru duševne razklar nosti. Nu ]X)dlagi izvedenega dokaznega postopanja je vojaško vojno sodišče dr. Kanoniju spoznalo za krivega in ga obsodilo zaradi organiziranja in podpiranja komunističnega partiznnstvu lin 30 let težke ječe. Razprava je bila v nekdanji porotni dvorani in javna. Znano je. du je biln umobolnica nu Studencu dolgo časa zbirališče, skrivališče in orga-nizntorno središče komunističnega partiznnstva. Nekateri zdravniki so mislili, da bodo mogli pod plašč svojega poklicnega dela skriti zločinsko podpiranje in organiziranje komunizma. Nepremišljenost in brezvestnost njihovih dejanj je ljudstvo občutilo v strašnih posledicah. Javnost zato jemlje z zadoščenjem na znanje, da sc krivci tolikega gorja primeruo kaznujejo. novice Prihodnja sobota je spet prva sobota v mesecu. Verniki se pozivajo, da se še z večjo vnemo in v večjem številu udeleže vseh pobožnosti. Koledar Sreda, 81. suSca: Gvidon, opat; Modcsl Krški, škof; Balblna, devica. Četrtek, 1. aprila: Venancij, škof in mučenec; Ilugon, skof; Teodora, mučenica. Zgodovinski paberki 31. sušca: 1. 159G. bo jo rodil v La Haye na Francoskem Ren6 Deecartes (Cartesiue). Šolal se je pri jezuitih v La Flčclie, služil kot Častnik pod Tilly-jem v 30 letni vojni. Po daljšem popotovanju se je po letu 1020. naselil na Nizozemskem in živel samo za znanost, 1. 1040. jo odšel v Stoekholm, toda ni mogel prenesli ostrega severnega podnebja ter je leta 1G50. umrl; pokopan je v Parizu. Descartes je začetnik nove filozofije; temelje, ki jih ji je dal on tako v vsebini kot v obliki, je preko Kanta ohranila do najnovejše dobe; oče tnoderne spoznavne kritike, odločen metodik in raziskovalec. V nasprotju s sholastiko, ki izhaja iz objektivnega sveta, je začel Descartes z metodičnim dvomom nad vsem in naslonil vsa razmišljanja na samo sebe ee za-vedajočo zavest (Cogito, ergo sum). Pomemben je tudi kot matematik, vpeljal je koordinatni sistem in ustvaril tako kažipot analitični geometriji; našel je novo rešitev enačb čelrte stopnje iu vpeljal 5rke x, y, z za neznanke — 1. 1722. 6o je rodil v Rohramu Franc Joseph Haydu, starejši izmed dunajskih glasbenih klasikov. Njegova neizčrpna umetnost je izraz nekdanjo avstrijske pobožnosti. veselosti in navezanosti na naravo. Izvor njegovi glasbi moramo iskati na nem-žko-niadžarski meji, kjer se zlivajo narodne pesmi treh ljudstev, Nemcev, Madžarov in Slovencev. Umrl je na Dunaju — I. 1727. je umrl v Kenalgtonu pri Londonu Isaak N e w t o n, fizik, matematik in astronom, eden izmed največjih znanstvenikov vseh časov na prirodoslovnem polju. Njegovo glavno delo je postavitev zaključenega sistema mehanike in odkritje gravitacije, na kateri sloni ves sistem nebesne mehanike. Udejstvoval 6e je tudi na polju optike — 1. 1814. so združeni Avstrijci, Prusi in Busi zasedli Pariz; Napoleon, ki je prišel mestu prepozno na pomoč, ga je hotel sedaj s silo osvobiditi. toda vojska sra ni hotela ubogati, zato ee je čez nekaj dni odpovedal prestolu in se po sklepu zaveznikov umaknil na otok Elbo. Novi grobovi + Kaplan Cator Anton. V nedeljo, 21. marca, jo bil v Št. Jurjiu ob juž. žel. pokopan preč. gospod Čaler Anton, ki je po dolgem trpljenju prečiščen umrl pri svojih slarših v 40. letu starosti. Služboval je kot kaplan v Kamnici pri Mariboru in v Sv. Križu pri Rogaški Slatini. Bog mu bodi plačniki 1" Dr. Miroslav Skof. Iz Rajhenburga je do-šla nepričakovana žalostna novica, dn je umrl 12. marca v krški bolnišnici po kratki bolezni gospod dr. Miroslav škof, okrajni zdravnik v Raj-henburgu. Požrtvovalnega, priljubljenega in uglednega zdravnika, dobrotnika bolnikov in revežev ohranimo v najlepšem spominu. Naj rajnima sveti večna luč! Vsem, ki žalujejo za njima, naše iskreno sožalje! Dolgočasni so veieri brez prijetne glasbe! Veliko izbiro lepih gramo Ionskih plošč, drobrih graino Ionov, prvovrstnih klavirskih in diatoničnih harmonik vseh vodilnih tovarn, dobite v veliki izbiri saino pri ikr&ieM Prešernova ulica 44 Oglejte si jih neobvezno Z Vrhnike Zahvala vrhniškega županstva. Rodbina Kun-stel z Vrhnike je darovala za občinske reveže na Vrhniki znesek 1000 Lir mesto venca na grob blagopokojnemu dr. Tominšku, odvetniku iz Ljub- j ljane, za kar se županstvo imenovani rodbini toplo zahvaljuje tudi v imenu podpiranih. I — Mesečna rekolekclja ljubljanskih gg. duhovnikov bo v Domu duhovnih vaj na prvi petek, 2. aprila. Popoldne od 4 do 5 skupna adoracija, nato premišljevanje in predavnnje. Zbirališče v hišni kapelici. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo. — Rokolekcija za gospe in matere lx> v Licb-tenturnu v sredo 31. marca ob 4 popoldne in v četrtek, 1. aprila ob 8 zjutraj z nagovorom ter skupno sv. mašo in obhajilom. Prisrčno vabljeni. — Bratovščina sv. Rešnjega Teles« bo imela svojo mesečno pobožnost jutri. 1. aprila, v uršu-linski cerkvi. Oh pol šestih bo prva sv. maša, ob V dveh mesecih se lahko nnučita sami doma tuiih jezikov, če se boste poslužili metode slovitih profesorjev. Jezikovni tečaji teh profesorjev so po snet' na gramofonskih ploščah ,.liri°HO-Dtione" in sicer za italijanščino,"nemš ino, angleščino, francoščino španščino itd Ogled lo neobvezen, dobite jih le, dokler zaloga traja pri Prešernova 44 šestih sv. maša z blagoslovom za žive ln rajne člano bratovščine. Udeleženci imajo ta dan popolni odpustek. Vabimo k obilni udeležbi. — Zalivala. Ob žalostni smrti našega dragega sina in brata Jožeta Judniču, ki ga jc smrt v tako zgodnji mladosti iztrgala iz našo družino, izreka iskren Bog plačaj vsem, kl so kakor koli počastili njegov spomin z molitvijo, venci ali ga spremljali v Dvoru na njegovi zadnji poti, zlasti čc. duhovščini, in ga šo nadalje priporoča v molitev — Družina Judničeva. — Razstavo sodobne slovenske knjige priredi v svoji prodajalnicl Pred Škofijo 5 LJUDSKA KNJKi.VRNA v nedeljo, dnn 4. aprila. Razstava !>o odprta od 9 dopoldne do 5 popoldne. Ob 11 bo o najnovejših slovenskih knjigah govoril urednik dr. Tine Debeljak. Nato bodo iz svojih del recitirali sledeči avtorji: Jože Dular (pesmi), Janez Jalen (odlomek iz II. dela Bobrov), Jožo Krivec (iz knjigo Dom med goricami), Janko Kociper (iz. romana Goričanec), Severin Šali (pesmi). — Ker bo to res lep in kulturno pomemben dogodek, prisrčno vabimo vse ljubitelj« lepe knjige. — Ljudska knjigarna v Ljubljani. 1'rcd škofijo 5. — Pomladansko deževje je zučelo. V ponedeljek jo začelo Se nekoliko silneje deževati. Z malimi presledki je deževalo ves dan in ponoči. V lorek zjutraj in dopoldno je dež postajal gostejši in močnejši. To pomladansko deževje, ki je enakomerno, je ugodno za polja, posebna ugodno je za kaljenje raznih, žo vsejanih semen. Ljudje so zlasti vsadili zgodnji grah, čebulček. česen, razne solato in drugo povrtnino. V ponedeljek jo bila najvišja dnevna temperatura za nekaj stopinj nižja od prejšnjih dni in je dosegla +10.4° C. V torek je bil jutranji temperaturni minimum -i- 0.8" O. Temperatura pada, a zračni tlak se dviga. Barometer se jo včeraj dvignil na 764.3 nun. Stanje vodo je bilo letos že zelo nizko. Ponekod niso mogli mleti zaradi prenizke vode. Iz dela in življenja - od tu in tfam Iz Gorizije 24. obletnica ustanovitve fašizma. V torek, 23. marca smo praznovali 24. obletnico, kar je bil v Milano ustanovljen prvi fušjo. Kakor v vsej državi smo tudi v našem mestu pomembni jubilej slovesno obhajali. Vrhunec praznovanja je pri nns tvorilo svečano zborovanje, ki se ie ob treh popoldne vršilo v bogato okrašeni veliki dvorani Verdijevega gledališča. Dvorana je bila nabito polna nujodličncjšib zastopnikov .strankinih organizacij in vseh oblasti z c. pre-fektom na čelu. Slavnostni govor je imel general Evgen Coselcshi, ki je nalašč za to slovesno priliko dospel k nant. Njegova izvajanja so žela navdušeno odobravanje. Z Gorenjskega Smrt zgledne matere. V Peračici pri Brezjah na Gorenjskem je dne 14. marca t. 1. umrla pri 6inu Jakobu Langus Neia, Zadnekova mama, v 83. letu starosti. Bila je to eveta žena. polna resnične preprostosti, žive, neomajne in dejavnostne vere, kakršnih ima današnji čas zelo malo. Imela je dvanajst otrok, od katerih 60 tri hčerke misijonarke v misijonskih deželah, sin Jože je v Ljubljani magistratni ravnatelj, priznan organizator in ljudski govornik, hčerka Polona je prav do pred vojne sna-žila brezdjansko Marijino cerkev. Poleg lastnih dvanajstih otrok je vzredila in vzgojila še trinajst tujih otročičev in begunčkov iz prve svPtovne vojne. Bila jo vsem svetel vzgled nedopovedljive pridnosti, čudovite vztrajnosti in potrpežljivosti, bila je žena molitve. Vsako nedeljo je šla dvakrat k sv. maši kljub oddaljenosti doma od cerkve, kljub tako veliki družini in vsemu gospodinjstvu, iz cerkve je šla skoraj vedno sama in se je izo >ala družbe, da je lahko molila sv. rožni venec. Pri vsem tem pa ni bila vase zaprta in čemerna, nasprotno, v družbi je bila vedno vesela in nasmejana. Ni 6pekla peke kruha, da ne bi nekaj dila revežem, ki so itn^li pri njej posebno zatočišče. Kakor je bilo njeno življenje težko, polno skrbi, dela in trpljenja in celo stradanja, je bila njena snlrt lahka in šc lažji prehod iz solzne doline k Bogu, plačniku svojim dobrim in zvestim ter stanovitnim. Priporočamo jo v molitev. Naj uživa večno plačilo za V6e nešteto dobrote. S Spodnjega Štajerskega Teden nemške mladine v Celju. Glavna prireditev v tednu nemške mladine v Celju je bila v četrtek, ko je bil prirejen v Nemškem domu roditeljski večer, ki mu je prisostvoval med drugimi tudi zvezni mladinski vodja Schilcher. Prvi nastop gledališke družine v Laškem. V okviru Heimatbunda je bilo v Laškem kot deseto v celjskem okrožju ustanovljeno gledališko društvo, ki je v razprodani dvorani prvič nastopilo z Anzengruberjevo igro »Slaba vest«. Pomoč za tuberkulozne je bila z odredbo šefa civilne uprave raztegnjena tudi na Spodnje Štajersko. Avtomobilska nesreča. Na Jožefovo opoldne je s Pobrežja pripeljal osebni nvlomobil in se z vso silo zalelel v zadnji del težkega tovornega avtomobila, ki je vozil v smeri proti pokopališču. Po naključju je šofer ostal nepoškodovan, čeprav se je prednji del osebnega avtomobila popolnoma razbil. Posebno znamke je izdala nemška |>oštna uprava za dan zaobljubo mladine. Prodajali jih bodo od 26. marca do 15. maja vsi večji poštni uradi. Znamka bo zelena za 6 + 4 pfenige in je bila tišina v državni tiskarni no Dunaju. Iz Hrvaške Predavanje o Furlanijl. V sobolo teden je predaval v Zagrebu prof. dr. Alessandro Vigevani o italijanski pokrajini Furlaniji in njenih najznačilnejših življenjskih pojavih. Furlanija jc preda-vateljeva ožja domovina. Pod okriljem Ljudsko univerze prirejeno predavanjo jo vzbudilo med Zagrebčani veliko zanimanje. Zdravstvena statistika. Zagreb fma 7 bolnišnic in zdravstvenih zavodov, 164 zdravnikov, 3012 bolniških postelj, nad 30 lekarn ter 22« lekarnarjev in njihovih sotrudnikov. Vsa Hrvatskn ima 439 zdravstvenih ustanov, 502 zdravstveni občini, 267 zdravnikov teh občin, 20 zdravstvenih zavodov in domov narodnega zdravja, 54 zdravstvenih postaj, 29 protimnlaričnih ustanov, 33 antirabičnih, 20 anti-trahomskih, 25 antituberkuloznih, 135 antivenerič-nih, 17 bakteriološko epidemioloških in 15 kemijskih ustanov, 47 kopališč, 42 šolskih poliklinik, 24 ustanov za zaščito otrok in mater, 5 dečjih kolonij, 12 sanitarno tehničnih ustanov, 11 ustanov za splošno ambulančno delo in 24 drugih v zdravstveno stroko spadajočih ustanov. Iz Srbije Govor ministrskega predsednika N^dicn za obletnico pakta. 25. marca zvečer jc go\oril v srbskem radiu ministrski predsednik Nedič in obruvuaval podpis pakta 25. marca in usodne dogodke 27. marcu 1941. Med drugim je izrekel deset obtožb proti Angliji, proti pučistom in proti jugoslovanski vladi ter jim očital, da so grobokopi Srbije, srbskega ljudstva in srbskih otrok. Obtožil jih je: »1. zaradi puča 27. marcu 1941, ki jo bil zarota proti obstoju lastne zemlje in naroda; 2. zaradi tega, ker niso sprejeli pakta s 25. ma.rca, čeprav ni tu Jugoslaviji ga-rantiral saino miru in varnosti, ampak tudi celotni državi svobodo, ljudstvu pa mirno življenje. Vso to so uničili po židovskem geslu: raje vojno kukor pakt; 3. da so domovino pahnili v vojno na 'ljubo tujcem in nato bojuzljivo zapustili liojišče; 4. du so najprej ukazali armadi brezpogojno kapitulacijo, jo pa nato preko londonske radijske |x>stnje pognali v zločinsko pustolovstvo, kar je nedolžno srbsko ljudstvo drugo plačalo; 5. da so 22. junija 1941 podpirali komunistični upor v Srbiji in da 60 nesramno zapeljali ljudstvo: 6. da so po zaukazani brezpogojni kapitulaciji iznašli nekakšno vrhovno j>o-veljstvo v domovini in nekega Draža Mihailo viča, da so objavljali napredovanja upornikov in njihova odlikovanja, da so hujskali na upor in v srbskem ljudstvu ustvarili zmedo; 7. da so biili najprej za Mihnjloviča in sedaj proti njemu s komunisti, zdaj za Angleže in Ameri-kance, zdaj za boljsevike, nikdar pa ne za Srbe in njihovo politiko; 8. da celo po dveletni porazni bilanci njihovega blaznega udejstvovanja še naprej hujskajo in ljudstvo podpihujejo k uporu, kakor t'u bi imeli željo, da Srbijo izbrišejo; 9. ker iakoimenovana jugoslov. vlada v Londonu molči kot ribu in dopušča, da srbskemu Trije zlati laski deda Vseveda Spisal K. J. Erben - Risal lvau Romih KO PRIDE 1)0 SVOJEGA GRADU, MU POVEDO Z VELIKIM VESELJEM, DA SE MU JE RODILA PONOČI KRASNA HCI. BILO JE VPRAV TO N0C, KO JE KRALJ GLEDAL PIU OGLARJU TRI ROJENICE. KRALJU SE POMRAČI CELO, POKLICE SVOJEGA SLUŽABNIKA TER MU RECE: 5POJDI TJA V GOZDI V KOCI STANUJE OGLAR; ON NAJ TI DA MALO NOVOROJENO DETE. VZEMI GA IN NA POTI NAZAJ GA UTOPI V VODI. AKO GA NE UTOPIŠ, BOŠ SAM PIL VODO!« BHHHHBMHHHaaHHBUMmi ljudstvu v njenem imenu govore krščeni in ne-krščeni govorniki nc Srbi nekakšni Ilurrisoni, Erdddiji, slalioumni častniki, pučisti, ki za klavrno pridobljene položaje nesramno prodajajo kri lastnega naroda; 10. ker tukoimenovaua jugoslovanska \luda v Londonu z nobeno besedo ljudstvu ni povedula naj miruje in naj se ne pusti speljati glasovom boljševiških rabljev.« Ob koncu je ministrski predsednik dejal srbskemu narodu: »Vojn« lahko šc dolgo traja iu srbski narod je navezan sum nase. Da si bo pridobil dostojno mesto v Evropi, mora hrabro prenašati posledice vojne in podpirati tiste, ki žrtvujejo svoje življenje za obrambo Evrope pred rdečo nevarnostjo.« Drobna Ifubljanska kronika Koncert solistov v frančiškanski cerkvi. V nedeljo 4. aprila bomo ob poj 7 zvečer slišull ua solističnem koneortu v frančiškanski cerkvi izbrana dela naših skladateljev Kimovea, Mava, Premrla in Tomca. izvajali bodo posamezne točke tega koncerta dobro poznana pevca gdč. Nuša Kristanova in K. Tone Petrovčič ter priznani or-ganist fr. Kanizij Fricelj. Mnogo udoležon-eev akademske službe božjo si jo že večkrut želelo slišutl prvo pevko tega zbora b kakim daljšim sporedom; te.i želji bo prav gotovo ustregla na nedeljskem koncertu Prav gotovo 110 bo nič zaostajal g. Tone Petrovčič, ki ga poznamo že s premnogih koneortov in nastopov v operi in o katerem tudi vemo, dn ue odpove, čeprav mora večkrat kar iznenada prevzeti nelalike točko. 7,0 prva vest jo vzbudila živo zunimanjo zn la koncert, vstopnice pn bodo v predprodaji šclo v četrtek na frančiškanski porti. Kmetova ljubezen do zemlje je osnovni motiv Velikonjove Igro »VISurska polena«, včasih pu io tudi vir sovraštvu in strasti. Vsak boj pu utihne v njenem poslednjem ob lomil, ki i svojo nespremenljivostjo dvigu' dušo oil zemlje k njenemu Stvarniku. Življenje n« tej naši zemlji jo pesniško orisal Vel I konju v »Višinskih polenih«, ki Jih v nedeljo uprizori Rokodelski oder. Sporoil violinskega koncerta, ki en bo Izvajal virtuoz U. Ciompl v ponedeljek o. aprila ob pol 7 zvočer v voliki rilharmonič-,i| dvorani: 1. Vivnldi: Koncert v . I5-.Ji.ru op .1 St. II (Poslednji): 2. Uneli: Clacconn; S. 'Beethoven: Krcutzcrjcva sonutu op. 4.; 4 Principe: V gozdovih Rcnonu: 5. Chopin: Nokturno (poslednje doln); fi. Sonrlatescu: Bagatela v romunskem ljudskem »logu: , Pnganlni: ralčki. X« klavirju bo spremljal virtuuza mojster Jf. VercuuU. Violinski vir-1 tuoz O. Ciompl je velik mojster nn svojem instrumentu, ki uživa med violinisti velikega formatu umetniški sloves. Predprodu-ja vstopnic za Iu koncert se bo začela danes v knjigarni Glasbene Matice. Podrobnosti slede. Strojepisni tečaji — novi eno-, dvo- In trimesečni — dnevni in večerni — prično 2 ln 3. aprila. Specialna strojepisna šola-Največja moderna strojepisnica. raznovrstni stroji, desetprstna učila metoda. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Učnina zmerna. Prijave, informacijo dnevno. Zuhtevajte prospekt: Trgovsko uflllščc »Clirlstolov učni zavod«, Domobranska 15. »Zmaga lufl«, misterij, spisal g. MIlan Skrblnšok, v nedeljo ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Znuimnujo zn lo krstno predstavo Je veliko, zato si preskrbite vstop-El?P. Pravočasno v predprodaji v trgovini Sfiligoj, od četrtka dalje. Živahnost nn nepremičninskem trgu. V zadnjem čusu je opažati nu nepremičninskem trgu posebno veliko živahnost. Ogromno je ponudb, nekoliko manj pn interesentov. Je pu se vedno mnogo kupcev, ki skušajo svojo dennrno zalogo Investirati v nepremičnine Naprodaj je izrodilo mnogo stu-rlh u novih hiš, vil in malih hiš ua peri-rerl-ll.f?.kor '"t" nrnoro stiubnlh in drngin zemljiških purcel Poznavalci rnzmcr zatrjujejo, dn le v LJubljani nn prodaj splošno veliko nepremičnin v skupni vrednosti do TO milijonov lir. V prvem čotrtlotju jo liilo eto« zaznamovanih do 250 velikih In inallli kupčij, ko jo lnlo prodano nepremičnin zu približno vrednost 50 milijonov lir Du io re« vel»ko n«pr«ml?nln v LJubljani- naprodaj, kažejo ludi mnogi ogla«! po časopisih. Zuuiuuvo pa je, da so že davno pred 100 leti ljudje polagali primerno važnost nn časopisni oglas ob priliki prodajo nepremičnin. Najstarejši objavljeni oglus o urodnji nepremičnine je pač oni, ki je bil letu 17U7 objavljen v VoduiVu iti »J.jufctjansklh novicah*. Takrat jo »natiskovaleo novic« ponujal na prodaj »eno dobro zidano, ne lopim krnji ležečo hišo, ki nese lctnigu čiužu ali najema 248 fl.c Zanimanje zn mineralne vode. Pred to vojno jo Ljubljana zaužila sicer znatno količino brezalkoholnih pijač, zlasti mineralno vodo. vendur v primeri s sedanjim kon-znmom manj. Medtem ko io prej znnšuln lotila poraba mineralno vodo v Ljubljnni povprečno 220.00 litrov lotno, znaša sedaj povprečno okoli 400.000 litrov in še.nnrašča. Vzrok Jo predvsem v munjšem konzumu alkohola in pu tudi v tem, ker je mineralna voda izvrston dodatek k hrani ter olajšuje prebavo, zlasti sedaj pomladi. To vsaki brani nnmroč požirek mineralne vode prijetno učinkuje, enako tudi kot dodatek k drugim pijačam, Vsn minerolnn voda, ki jo Ljubljana sedaj zauživa, prihaja k nuni iz Kalijo ler jo prav dobro kvalitete. Knkor vidimo lore.i, Ljubljančani In tudi okoličani prav pridno segujo po tej osvežujoči pijači. Gledališče Opera: Sreda, 31. mnrca, ob 17: »Evgenlj Onjegln«. Ited Sreda. Četrtek, 1. aprila, ob 17: »Thals«. Izven. Ceno od 28 lir navzdol. Potek, 2. aprila, oh 17i »Zemlja smehljaja«. Izven. Cene od 23 lir navzdol. Sobota, I! aprila, ob 17: »Evgenlj Onjegln«. Ited li. Drama: Sreda, M. mnrca, ob 17.30: »Mlrandollnn«. Red A. Četrtek, 1. aprila, ob 17.30: »Prava ljubezen«. Red Četrtek. Petek, 2. aprila, ob 15: »Kralj na Retajnn-vl«. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir nnvzdol Sobota, 3. aprila, oh 17.30: »Jesen«. Znižane ccno od 15 lir navzdol. Poizvedovanja Moški dežnik sem pozabil v sobolo 20. t. m. nu klopi v Tivoli glavni drevored. Pošten najditelj naj ga oddu proti nagradi pri vratarju Ljubljansko kreditne banke. Z aprilom novi roman! Vse čitatelje »Slovenca« opozarjamo na naš novi egiptovski roman ,čaša egiptovskega podkralja' izpod peresa U. Mionija. V vem romanu je s pestro in živahno. besedo prikazuna zgodba egiptovskega podkralja Jožefu in njegovih bratov. Živahno je opisana dobu znanih »sedem debelih in sedem suhih let*. — Zanimiv je razplet dogodkov tedanje dobe, ki prevzamejo bralca tako, du nestrpno pričakuje nadaljevanju vse do_ konca. Prepričani smo, dn bo tn naš roman pomnožil število .»Slovenče-vih« naročnikov. Naznanila ROKODELSKI ODER. Nedelja, 4. »pri- Ia, ob pol 6 popoldne: igra iz kmetskega življenja »Mšarska polena«. Opozurjanio na predprodajo vstonpie. ki ho na dun predstave Oil 10—12 in dvo uri pred predstavo v društveni pisurni, Petrarkova 12-1., desno. FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelja. 4. aprila, ob 5 popoldne: »Zmagn lufl«. misterij. Krstna predstava. Vstopnice dobite nd četrtka daljo v trgovini Srilignj In na dun predstave pri blugajui frunčlškuusko il\o-rune. RADIO. Sreda. JI. marca: 7.30 Operetna glasba — 8 Napoved času, poročiln v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operna glnsba — 13 Napoved čusu, poročila v italijanščini — 13.lo Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Simfonična glnsba — 13.25 Orkester pesmi vodi dirigent Ans-e-lini — 14 Poročila v Italijanščini — 14.10 Pesmi in napevi — 14.30 Koueert tenorista Antonu Sludoljevn — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v iloli-Junščinl — 17.13 Koneort violinista Albertu Uiirmelja — 17.45 Pisann glasba — 10 Govorimo italijansko, poučujo prof. dr. Stanko Lehen — 19.30 Poročila v slovenščini — 10.13 Lahka glnsba — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komontur dnevnih dogodkov V slovenščini — 20.40 Radio za družine - 21.15 Devet Beethovnovih simfonij. Drugo simfonijo vodi dirigent Igor Markovlch - 21.00 Predavanje v slovenščini — 22.10 Posilil zn vse okuse voill dirigent Segurini - 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE Nočno službo Imajo lekarne: mr lipustnk. Rcslievn cnsta 1. mr nulinvon iTr^u"^!^«1.2- 'U mr" Komolar' Vi4; P. S. V A N' ni NE: 3> Umorjeni Kanarček »Priznam,« je dejal, »da si s to metodo že imel uspehe. Mislim pa, da jo v tem primeru tvojj psihološka metoda popolnoma odveč. Zločin je preveč vsakdanji. Zdaj potrebujemo samo še dokazov. Teorije so popolnoma nepotrebne. Če bi no bili časnikarji spletli okrog tega zločina celega romana, bi ga občinstvo že davno pozabilo.« 3Čo si popolnoma prepričan o tem,« je resno odvrnil Vance. »tedaj se ti za ta primer ni treba zanimali, ker ne boš imel uspeha. Domnevaš, da gre za čisto navaden zločin, .iaz pa sem prepričan, da je bil ta zločin tako spretno vprizorjen, kakor malo kateri. Veruj mi. da ga nikakor ni izvršil navaden zločinec, človek, ki ga jo pripravil in izvršil, ima nenavadne duševne sposobnosti !< Vancejeve besede so bile tako prepričevalne, da se Markham ni upal več norčevali iz prijatelja. ampak ga je samo vprašal z ironičnim nasmehom: 3Povej mi torej, kako 6i prišel do tako fantastičnega zaključka?« »Prav rad,« je odvrnil Vance in se ozrl za oblački dima, ki so se dvigali proti stropu. »Dobro veš,< je začel s svojim brezbrižnim glasom, >da ima vsaka umetnina neko lastnost, ki jo kritiki imenujejo zagon, to se pravi navdušenje in spontanost. Kopija nima tega svojstva; je preveč popolna, preveč skrbno narejena, pre- več natančna. Celo ljudje, ki se malo razumejo na umetnost, bodo opazili gotovo nedostatko na Bo-tlcellijevih ali Bubensovih delih. Na originalih so ti nedostatki brezpomembni. Tisti pa, ki kopira, so jih izogiba in si prizadeva, da zvesto posnema original do zadnjo podrobnosti, Umetnik pa si je v svesti svoje stvariteljske moči in se zalo ne zmeni za tako natančnost. In prav tukaj je razlika. Nihče ne more posnemati navdušenja in spontanosti originala. Naj bo kopija še tako popolna, jn med njo in originalom velikanska psihološka razlika. Iz. kopije odseva skrajna natančnost, zavest in pedantnost... Me razumeš, dragi Markham?« »Zelo poučno je tvoje razpravljanje, dragi učitelj.« Vance so je smehljaje priklonil in nadaljeval: »Zdaj pa si oglejmo umor gospodične Odeli Ti in lleath trdita, (ia gre za navaden nizkoten in brutalen umor, brez domišljije. Medtem ko sla vidva s Ileathom iskala sledove, sem jaz proučil vso zadevo s psihološkega stališča. Spoznal sem, da lo ni pravi roparski umor. ampak samo zvest posnetek, ki ga ni izvršil spreten vlomilec, ampak nenavadno nadarjen in sposoben posne-malec. Priznam, da je zares spretno zasnovan. Vso je preveč natančno in popolno, da bi moglo bili pristno. Prepričan sem. da je le posnetek, ne pa originalno delo« Umolknil je in pogledal Markhama. »Upam. da 6c pri tej moji razlagi nisi preveč dolgočasil?« --Le nadaljuj,« ga je vzpodbudil Markham. Iz naglasa, s katerim je izgovoril te besede, sem spoznal, da ga Vancejeva razlaga silno zanima. »Kar se dogaja v umetnosti, se' uresničuje tudi v življenju,« je uadaljeval Vance. »Vsako člo- veško dejanje nosi pečat iskrenosti ali potvorbe. Poglej na primer dva človeka, ki jesla pri isli mizi. Oba enako držita nož in vilice in delala iste kretnje. Čeprav pozoren opazovalec ne more točno povedati v čem se oba razlikujeta, bo vendar mogel takoj povedali, kdo izmed obeh ima pristno vzgojo in kdo si le prizadeva, da bi posnemal.« Puhnil je velik oblak dima proti stropu in se še l>olj udobno vsodel v naslanjač. »Kakšne so značilnosti navadnega roparskega umora? Bruiahiost. nered, naglica, premetani predali, nered na mizi. vlomljene skrinjice. _ prstani strgani žrtvi s prstov, pretrgane verižice, raztrgana obleka, prevrnjeni stoli in svetilke, razbile vaze, zmečkane zavese, razmetane cvetlice itd. Saj so to najbolj znane značilnosti. A pomisli nekoliko... Ali poznaš primer, razen v romanih kjer bi se vse te stvari pojavile čisto natančno, kakor sem ti jih naštel? Kateri zločin je v vseh podrobnostih tehnično popoln?... Niti eden! Zakaj pa? Pač zato. ker se vse. kar je resničnega v življenju, ne podvrže gotovini v naprej določenim pravilom v vseh podrobnostih. Zakon slučajnosti in zmotljivosti se povsod uveljavlja.« »Poglej zdaj la zločin. Kaj opaziš, če ga natančno proučiš? Takoj boš opazil, da je bilo vse pripravljeno z največjo skrbnostjo v vseh. tudi najmanjših podrobnostih, kakor v kakem romanu Priznati moraš, da je skoraj matematično popoln. A prav v tem je dokaz, da je bil premišljen in že v naprej pripravljen. Zamisel torej ni spontana... In vendar ne morem pokazati nobene značilne napake, ker je napaka prav v tem. da nima napak. Vse. kar je popolnoma brez napak, pa ni pristno, ni naravno! IEL KINO UNION Ljubezen tn ljubosumnost odtoiujeta v preiskavi zločina, kjer Ja dosti osumljencev, a en sam krivec »Kdo je morilec?« V Klavnih vlogah: Marla fie Tasnady, Terene Klss tn drugI — — — PREDSTAVE ob delavnikih ob 16 ln 18.30: ob nedeljah In praznikih ob 10 30. 14 30. 16 80 in 18 SO I EL. «J-li KINO SLOGA Lepa aprilska komedija »Mo/. za mesec april« V glav. vlogi : Vanna Vannl. Carlo Romano PREDSTAVE ob 14.30, 16.30 In oh 18.30. CEL. KINO »IATICA U-« Družinska tragedija stcUskena plemenltaša Ljubezen, ki le vodila do blaznosti. »Ljubosumnost« V Klavnih vlogah lepa Lulsa Ferlda tn mar-kantni Rold. Lupi. Film najgloblje vsebine. Predstave dnevno ob 16 30 In 18 30 ; v nedeljo ob 1 4 30. 16 30 tn 18.30 Dnevno ob 1 4 30 In v nedeljo ob 10.30 zgodovinski veleftlm »Leon Damaščan« z Doris Durant! tn Carlo CandlanI Angleže in Amerikance v Tuniziji čakajo še vroče bitke Sami priznavajo junaštvo Italijanov in Nemcev ob Marethovi črti Lizbona. 20. marca. s. Poročila iz Severne Afrike pravijo, da je položaj na južnem tunizij--kein bojišču hudo nejasen. Kakor je Churchill izjavi! predvčerajšnjim, boji nikakor še niso prišli do viška in ameriške ter angleške čele čakajo prav vroče bitke. Po nekem poročilu angleškemu tisku so nasprotniki napeli vse sile, da bi ovirali angleško 8. armado, ki je hotela razširili začetni vdor v obrambno črto. Vedno znova so navalili s pehoto, ki jo je podpiral hud topniški ogenj. Zavezniške letalske site so nadaljevale na-jiade. Angleške sile so opravile obširen premik. Amerikanci, ki držijo višine ob cesti vzhodno od El Guettarja, so zavrnili nasprotnikove napade z oklepniki, ki se kljub hudemu topniškemu ognju vrstijo drug za drugim. V Londonu poudarjajo, da se Italijani in Nemci v Marethovi liniji bijejo z izrednim junaštvom. Prav tako junaško se tolčejo italijanski bersaljeri pri Gebcl a Birdu v severni Tuniziji. Bvojški, trojčki... enajstorčki 0d česa je odvisno rojstvo dvojčkov, še ni ugotovljeno, domnevajo pa, da igrajo pri tem važno vlogo vitamini in zemljepisna lega rojstnega kraja Čim plemenitejša in čim bolj razvita je kakšna živalska vrsta, tem manj mladičev hkrati povrže samica. Živali, ki so šo na najprimitiv-nejši stopnji razvoja, imajo tudi do 25 mladičev in težk iMssEiiizi o sojUL LASSATIVO • DEPURATiVO - D1GESTIV0I KI MEHČA. ČISTI POMAGA PHEBAYL J ATI cura intesfino, sfomaco, fegafoj e reni zdravi črevesje. žeSočoc. jalraj in obisSi L 4.00 IA SCATOli - 1.0.75 U BUSTA CON I DOSlI S L «.60 ŠKATLA. . 1. 0.7J ZAV01ČEK S i DOZAMI | I.AB. a KANZONI C C. . MILANO Via V.lo J naenkrat. »Dvanajstoreki« pri podganah in miših niso nič posebnega, nenavadnega. Precejšnja razlika jc v tem oziru celo med plemenitejšimi vrstami psov in uenavadnimi pasjimi nircinami. Kesnica je, da povržejo psice plemenitejših pasem navadno precej manj mladičev kakor pa samice ne prav posebno bistrih pasjih družin. Tako je pri živalih, ki so kijub svoji še tako veliki bistrosti še vedno j>recej neumna bitja. Kako pa je pri najrazumnejšem bitju na zemlji, pri človeku? Že samo dvojčki so razmeroma zelo redek pojav. Izračunali so, da so povprečno na vsakih 80 f>orodov le enkrat samkrat rode dvojčki, na vsakih C.400 porodov trojčki, na vsakih 512.000 porodov četvorčki, in komaj na vsakih 41 milijonov normalnih porodov petorčki. Kronika poroča tudi o sedmorčkih, ki da so se rodili lela 1.600 v mestu Hameln. V spomin na ta izredni dogodek so na hiši, kjer «> se rodili hcdmorčki, postavili spominsko ploščo. Italijanska kronika pa govori o neki Doroteji, ki je prvič dala življenje devetim otrokom hkrati, drugič pa celo enajslerim. Koliko pa so ta jjoročila res zanesljiva, o tem naj si sodbo ustvari vsak sam. Na splošno velja, da človeški organizem ni tak, da bi lahko dajal življenje številnejšim otrokom istočasno. Trojčki, četvorčki ali še številnejši »-orčki« so navadno zelo slabotni in ne žive dolgo. Od česa je odvisno, da mati da življenje dvema ali še več otrokom hkrati, še ni jx>jasnjeno. Domnevajo pa, da igrajo pri tem vitamini važno vlogo, drugi pa spet trdijo, da vpliva na rojstvo dvojčkov tudi zemljepisna lega njihovega rojstnega kraja. Razlikujejo dvoje vrst dvojčkov: takšnih, ki se razvijejo iz dveh isto- j časno oplojenih jajčec (takšnih je 85 odstotkov) I ter tiste, ki se razvijejo iz enega samega jajčeca, iz katerega se razvije dvoje življenjskih klic (15 odstotkov). Dvojčka sta si med 6eboj zelo jx>-dobna le v drugem primeru in sla v tem primeru največkrat tudi istega spola. Zahvala V težki bolesti zaradi izgube nepozabnega soproga, očeta, zeta, svaka, gospoda Ludvika Filipiča smo prejeli nešlevilno dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša neizmerno žalost. Posebno se zahvaljujemo proč. g. provincijalu dr. p. Gracijanu Ilericti za tolažilne besede in molitev, ravnateljstvu in uradništvu, stanovskim tovarišem za krasne vence, pevcem za ganljive žalostinke, govorniku za poslovilne besede, vsem darovalcem cvetja in onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti izrekamo našo n a j i s k r e n c j š o zahvalo! Ljubljana, dne 31, marca 1943. Darinka Filipič in ostal« sorodstvo Zahvala Za vse izraze sožaljn ob smrti dragega soproga, očeta, starega očeta, brata in strica dr. Frana Tominška odvetnika sc iskreno zahvaljujemo. — Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom: primariju dr. Jugu, šef-zdravniku dr. Kramariču, primariju dr. Meršolu ter zdravnikom Šlajmerjevega doma za požrtvovalno skrb med boleznijo, kakor tudi čč. sestram za ljubeznivo postrežbo, dr. Josipu Pretnarju, prof. Janku Ravniku in dr. Josip Oblaku za spominske in tolažilne besede ob pogrebu, pevcem Glasbene Matice in drugih društev za ganljive žalostinke, zastopnikom mestne občine, apelacijskega, okrožnega in okrajnega sodišča, državnega tožilstva, odvetniške in notarske zbornice, zastopnikom Slov. planinskega društva, T. K. Skale in drugih društev za udeležbo pri pogrebu, darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem, ki so spremili pokojnika na zadnji poli in nam na kakršen koli način dajali uteho v teli težkih dneh. Maša zadušnica bo v četrtek, dne 1. aprila 1943, ob 8 v župni cerkvi Sv. Pelra. V Ljubljani, dne 30. marca 1943. Žalujoči ostali NAROČAJTE »SLOVENCA«! Tomaž Poklukar: Spomini na švedsko Julija 1. 1939. jc bilo zelo vroče. Kdor je le mogel, se je umaknil na počitnice v zeleno Slovenijo ali na morje, kdor pa je bil vezan na uradne ure, ic štel dneve do dopusta. Vročina je pritiskala na ulice, na katerih sc je topil 'asfalt. Pritiskala je v zatohle pisarne in tudi čez noč ni jjopustila. Kopališča na Savi so bila navadno razprodana, če pa si imel srečo, da si dobil vstopnico, si .se gnetel med ljudmi kakor na mravljišču, domov grede pa si se trikrat prcjjotil, preden si dobil prostor v cestni železnici in preden te je pripeljala do stanovanja pri Vukovem sjx>meniku. Doma je bi o seveda pusto in prazno, zakaj družina je bila že mesec dni na počitnicah. Edina prijetnost tistih dni je bila v pivu, s katerim so si ljudje hladili žejo. V takem razpoloženju sem dobil povabilo, da sc udeležim Lingijade v Stockliolinu. Bila jc namreč stoletnica Linga, ustanovitelja švedske gimnastike in ob tej priliki so priredili svetovni gimnastični kongres. Povabila, ki je bilo zvezano s službenim potovanjem, sem bil vesel že zaradi tega, ker so me zanimala predavanja in prireditve, katerih 1» na kongresu na pretek, ruzen tega pu je bilo sredi najhujše vročine nad vse mikavno potovati v hladno severno pokrajino. V najkrajšem času sem si oskrbel potne listine, nakupil nekaj nemških murk, švedskih kron in dolarjev, vrh tega pu šo nekaj literature o švedski. Priznati moram, da je bilo bore malo. knr sem vedel o narodu, ki prebiva na jugovzhodni strani Skandinavskega polotoka. Najprej sem sem spomnil, da mora biti dežela j stoterih jezer hladna, potem sem se spomnil I otoka Bojane, kjer sem nekoč gledal, kako se je vkrcal vlak proti Triillcborgu v poseben parnik. Pač, tudi prijatelja Rolfa af Ekstroma sem se spomnil, s katerim sem pred leti stanoval v študentovskem domu v ISerlinu v isti sobi in ki mi je pripovedoval o veselem življenju v Stockholmu. V naglici sem napisal jiisnio in se prijavil na obisk. Kaj sem še vedel o švedski? Da je dala filmski umetnosti Greto Garbo, svetovni kn.ji; ževnosti pisateljico Selino Lagerlof, da drži mednarodno industrijo vžigalic v svojih rokah in da deli Nobelove nagrade. To bi bilo približno vse, če izvzamemo nekaj športnih podrobnosti, ki pa so splošno znane. Kdo ne pozna kralja Gustava, ki je pri svojih 80 letih še vedno navdušen igralec tenisa, in kdo se ne spominja Nurmijevega tekmeca v tekih na dolge proge učitelja Wideja ali šaljivega plavalca Arne Borga? Tudi glas o švedski gimnastiki je prišel žc pred desetletji v naše kraje. V marsikateri slovenski šolski telovadnici vidite švedsko lestev ali gred in strokovnjaki bi tudi vedeli povedati, da je to telovadno orodje, ki ga je vpeljal oče Ling. L. 1813. jc ustanovil v Stockholmu institut za švedsko gimnastiko, 99 let pozneje pa so slavili v tamkajšnjem stadionu olimpijske igre, katerih se je udeležil tudi prvi Slovenec. To je bil sedanji ilirijanski učitelj sabljanja podpolkovnik v pok g. Cvetko, ki se je udeležil 1- 1912. tekmovanja v sabljanju. In če še omenim prof. dr. Bučarja, ki se jc v Lingovem institutu učil švedske gimnastike, b i bilo io vse, kar mi je znanega o stikih med švedsko in našo telesno kulturo. Potovanje v Stockholm. Brzovlak nas je z naglico vlekel čez Alpe. Kar nas je bilo tujcev v vozu, smo si priborili sedeže pri oknih in se ozirali po orjaških prepadih in spet po gorah, jKikritih z večnim snegom in ledom. Kopališče Bad Gastein se je kopalo v jutranjem soncu. Na prostranih travnikih, ki ležijo nad modernimi hoteli, še ni bilo gostov, kajti ura je bila še zgodnja. Potem so se vrstile nove in nenavadno lepe pokru; jinske slike: Solnograd z mnogoterimi zvoniki in s sivim gradom nad mestom in nato Bavarska s prikupnimi kmetijami. Vožnja proti Berlinu je bila enolična: skoraj sama ravnina, prepletena z žitnimi polji, z gozdovi in z mnogoterimi industrijskimi stavbami. Vožnja je bila dolga, ne pa dolgočasna. Od potnikov v kupeju sem bil edini, ki sem potoval v »inozemstvo«. Postavna bavarska kmetica je potovala v llumburg na obisk k sinu, nek študent medicine je potoval na Pomoriansko k taboren.ju, ostali pa so bili jwslovni ljudje. Pripovedoval sera jim o Ljubljani, za proti-uslugo pa sem si dovolil mnogotera vprašanja, ki so se sproti jjojavljala, ko sem gledal skozi okno. V Berlinu je bilo treba prestopiti. Bilo je samo toliko časa, da sem skočil k Aschin-gerju na stoječo večerjo, od tam k brivcu in spet naprej ž vlakom proti Vzhodnemu morju. Človek je nekam slovesno razpoložen, kadar potuje v pokrajino, ki mu je čisto nova. Premišljuje o zemlji, ki jo bo videl, o ljudeh, o govorici, o kulturi in o vsem, kar je značilnega za novo pokrajino. Ves čas gledaš v duhu zemljepisno karto, katere podoba je približno vse, kar si predstavljaš o deželi, v katero potuješ. Prejšnjo noč sem si naročil postelj v »polnem vozu, za^Titlednio se to ni splačalo, kajti v kupeju/^c bila prazna klop. Legel sem Za Ljudsko tiskarno v Ljubllani; Jože KramM Izdajatelj; Inž. Jože Sodja in zaspal. Ko sem se prebudil, sem bil že na otoku Bojani. Zal mi .je bilo, da sem zamudil priložnost, da bi si vsaj skozi okno vlaka ogledal mesto Stralsund. Pred 10 leti se-m bil tam na veselem študentovskem potovanju. Proti jutru je postalo hladno, da mi je dežni plašč, s katerim sem se pokrival, komaj zadostoval. Krenil sem v jedilni voz in si naročil vročega čaja. Pokrajina je postajala vedno bolj zanimiva. Skoraj sama ravnina z borovimi gozdiči ali s severnimi palmami, kakor jim pravijo. Tu pa tam se je leno obračala velikanska veternica mlina na veter. Stavbe, ki sem jih videl, so bile večinoma rdeče, iz opeke zidane, precej pa je bilo tudi lesenih. V Sassnitzu, ki je pristanišče Roja ne, smo prišli do Vzhodnega morja. Vonj po vodi je bil isti kakor v DuDrovniku, morje samo pa je tu zelenkasto kalno. Dejansko se ti zdi, da si prišel do velikanske reke, prek katere ne vidiš na drugo stran. Uradniki na meji so bili ljubeznivi in so z uglajeno obzirnostjo opravili obmejne formalnosti. Potem je zapeljal vlak počasi na trajekt, to je nu poseben parnik, ki pelje do Trelleborga na Švedskem. Znamenita vožnja po morju, pri kateri lahko sediš v vlaku ali pa se jMivz.pneš tia krov parnika, znaša približno 100 km. nudi pa popotniku^ prijetno spremembo. Nekaj časa si ogleduješ s krovu Vzhodno morje: pri tem pogrešaš sivega skalovja ob oba i i in prijetne modrine. Morje je sivkasto zeleno, obala pa nizka in zelena OI< ločnici med zemljo in morjem leži nekaj lepili kopališč, mestoma pa jc prehod močvirnat in z visokim trstjem obrnsel. i Časa imaš dovolj, da zaviješ v restavraci]o, ! kjer imaš prvo priložnost, da menjaš švedske, krone. (Dalje.) UredniK: Viktot Csnčit