Leto I. V Krškem, v nedeljo dne 30. junija 1907. Št. 21. POSAYSKA STRAZA Narodno-Ffldiholno in narodno-gaspodorsho glasilo zo stfljersko-hrflnjsho Posauje. Brežice Krško «Posavska Strn/a» izliaja vsaki 2. in 4. čctrtck v mesecu, datirana '/. dnevom prihodnjc nedeljo. Naročnina za cclo leto znaša dvc kroni, pri vecjih naro- čilih popust po dv<>rii in se naprej plačuju. — Ccna oznnnil za cno stran 4K K'., za pol strani 24 K, za četrt strani 12 K, za osminko strani t> K", za šest- najstinko strani 3 K, 7.a dvaintridesetinko strani 1*50 K; pri veckratnem ozna- nilu po dogovoru. Vst pusiljntvu (pism.'i, dopisc, nakaznicc, naročila, inserate i. t. d.) jc posiljati na naslov «I'c jc ze, ko je Simon dospel v malo mestice Kostanjevico. Ko je postavil v krčmi svojega konja v hlev, napotil se je takoj v stanovanje barona Joško Turna, podpolkovnika v hrvaski pokrajini in kapitana uskoškega. Pred stanovanjem tega vojaškega poveljnika stalo je nekoliko uskoških pešcev in pokrajinskib strelcev. Simon nagovori takoj visoko zraslega tnoza, dolge erne brade, ki je imel glavo pokrito z širokim klobukom in se je s prstmi igral po dolgem svojem men» — Vasa milost pokloni se fiškal — je li plemeniti gospod baron Turn doma ? — — Da — odvrne Matijaš, vodja hrvaških strelcev in pomeri z bistrim okom fiškala od pete do glave. •— Dovedite me takoj k njemu, prosim vas, naznaniti mu moram važne vesti. — Kdo si pa ti — povprašuje črni junak. — Človek sem yjlo podložen in veren gospodu baronu, prosim vas spremite me do njega, vsaki trenotek je zlata vreden. Častnik namigne iiškalu in ga pelja po stopnicah pred vräta Turnovega stanovanja. Cez nekaj časa pozove Matijaš Šimona v poveljnikovo sobo, snm pa odkoraka zopet nazaj na dvorišče. Gospod Turn, mož velike postnve, temnega lica z dolgo, gosto briido, oblečen ZahtBvajte in razsirjajte povsod „Rosovsko Strožo!" Dovršene volitvc pa kažejo, da bo v novi državni zbornici še več strank, kakor pa v stari; sicer se ravno sedaj ob snovanju klubov poskuša vse mogočc, zlimati manjše stranke, ki imajo količkaj sorodnega, v večjo političnc zvcze. Kako dolgo bo ta lim drzal, bo kmalu pokazala prihodnjost. Najtrdnejše bodo pač tistc zveze,- ki za- stopajo koristi istega stanu. Zato bo socijalne demokrate, četudi izbrane iz raznih narod- nosti, vondar kot zastopnike delavstva vezala ravno ta skupna borba za iste interese, nam- reč zu zboljšunje položaja delavskcga stanu. Nas posebno zanima, kako stališče bodo zavzele nove stranke v državnem zboru na- sproti kmečk cm u s t a n u. Kaj sme kmct pričakovati od nove zbornice? V katerih strankah ima prijatelje, v katerih nasprotnike svojih agrarnih teženj ? Poglcjmo najprej nasprotnike in njihovo število. Tn moraino v prvi vrsti imenovati socijalne demokrate, ki so odkriti na- sprotniki agrarnega gibanja in xele propada kmečkegn stanu. Teh je v novi zbomici 87. Tern moramo prišteti nemške liberalce, češke radikalce in naprednjake, jllde, liberalne Lahe in nekaj drugih poslancev, tako da bo skupno število vseh načelnih nasprotnikov agrarne poljtike znasalo okoli ISO. Med odločne prijatelje kmeckih koristi moramo prištevati v prvi vrsti stranke, ki so izvoljene na agrarni program; to so češki agrarci, katoliški Čehi, poljska ljudskastranka. katoliški Italijani, Slovenci, Hrvatje, Rusini; tern najbližji so nemški krščanski socijalisti, ki so pomešani tudi z meščanskimi elementi, vendar so v pretezni večini zastopniki kmec- kega Ijudstva. Skupno število teh bi iznašalo približno 300 poslancev. Po tern računu bi toraj kmet v prihod- njem državnem zboru imel yecino drzavne zbornice na svoji strani. Upamo, da se nismo zmotili v tern računu. Preprieani smo, da so tudi tisti, ki sicer niso bili izvoljeni na podlagi kmečkega programa, ob zadnjih volitvah spoznali, da se je kmet prebudil in da ni več voljan igrati ulogo pasterka med raznimi stanovi v avstrijski državi. Prepričani smo, da bodo tudi ti po tcm spoznanju radi ali neradi uravnali svoje postopanje v državni zbornici, ko se bo šlo za to, rezati kruh pravice za posamezne stanove. Iz vsega, kakor smo rekli, bi se dalo sklepati, da bodo nastopili holjši časi za kmeta v Avstriji. To pa le, ako kmečko ljudstvo niti za trenotek ne odstopi od ži- vahncga boja za svoje pravice. S tern, da je kmečko ljudstvo si izbralo toliko število svojih zastopnikov in prijateljev v državnem zboru, še ni vse storjeno. Sedaj je naloga kmetova, da k o n t r o 1 i r a svoje poslance, kako bodo izvrševali to, kar so obetali v volilni borbi. In tla se bo to lem laže zgo- dilo, naj se po vseh volilnih okrajih osnu- jejo kmcčke z v e z e, v katere bi moral pristopili vsak zaveden kmet, kateremu je res kaj ležeče na zboljšanju kmečkcga stanu. Nh shodih teh kmečkih zvez je najlepša piilika dana, da izrazijo kmetje svoje željc, da odkrivajo svoje rane, da stavijo svoje zahteve in pritiskajo na svoje poslance v svrho izvrsitve kmečkega programa. Slovenski hlub. Due 17. t. m. se je po prvi zbornični seji osnoval slov. klub, obsegajoč 10 po- slancev slov. ljudske stranke s Kranjskega, 4 poslance kmečke zveze (Roškar, Pišek, dr. Korošec in dr. Benkovič — dr. Ploj je vstopil v jugoslovanski klub) in dva poslanca «Sloge> na Goriškem (dr, Gregorčič in Fon). Predsednikom se je izvolil dr. Susteršič, podpredsednikom dr. Korošec, zapisnikarjema pa Jaklič in dr. Benkovič; v parlamentno komisijo so izvoljeni razun predsednika in podpredsednika še Suklje in dr. Gre- gorčič. Klub stoji na pozitivno krščanskem "te- melju in se po svojih statutih zlasti hoče potegovati za koristi k m ečke g a prebival- stva; dr. Benkovič je v klubu še posebej povdarjstl, da se mora zlasti v narodnih vprašanjih doseči enotno postopanje z jugo- slovanskim klubom in priporoeal, da se v ta namen iz obeh klubov izvoli parlamen- tarna komisija. Klub je stopil v osko dotiko s eesko ljLulsko stranko, zbrano v klubu, ki štcje 1 7 poslancev ; najbrže se osnuje skupno parlamentarna komisija in doseze popolnoma skupno postopanje obeh klubov, izvzemši narodna vprašanja, v katerih je česka ljud- ske stranka navezana na češki klub. Ko- roški poslanec Grasenauer je hospitant na- sega kluba. JugoslQvansbi hlub. 9 Dne 17. t. m. se je pred zbornično sejo osnoval jugoslovanski klub, v katerem sedi 8 Mrvatov in 2 Srba iz Dalmacijc, '.) Ilrvati iz lstre, dr. k'ybar i/, Trsta, župan Mribar iz Ljubljane, dalje Strekelj s Krasa ter Roblek, Ježovnik in dr. Ploj, skupaj 19 poslancev. Predsednikom se je izvolil de/.elni glavar dalmatinski dr. Ivičevič, podpredsednikom dr. Ploj. Štirje liberalci (Hribar, Štrekelj, K'oblek in Ježovnik) so se le pod tern po- gojem vzeli v klub, da so izjavili, da se pod- vržejo klubovim sklepom tudi v verskih in strogo političnih vprašanjih; s tern so po- polnoma zatajili program, na katerega so iz- voljeni, scveda le na vidcz ; kajti v resnici bodo tudi v klubu vedno kazali svoje rožičke. Temu klubu ne prorokujemo dolgega obstoja, ker v njem sede možje z načeli, ki so različna kot ogenj in voda (n. pr. 7 du- hovnikov iz Dalmacije ter lstre zraven par svobodomislecev). — - Čudno vlogo igra dr. lJlnj, ki je na lastno pest zapustil poslance slov. kmečke zveze, ne da bi se preje z njimi saj posvetoval; s svojim samolastnim ukrepom je kršil sklep odbora slov. kmcčke zveze od l.'-J. t. m., da morajo nje poslanci nastopati vedno solidarno in sc naslanjati na sorodno slov. ljudsko stranko s Kranj- skega. Naloga odbora slov. kmečke zveze bode, v tej kočljivi z.ndevi pravo zadeti in v bodoče zabraniti vsako kršenje solitlarnr>sti svojih pr>slancev. 1. seja drzoynega zbora v ponedeljek 17. junija 1907. Proti 11. uri se začne polniti prostorna dvorana. Na skrajni levici sede nemški krščanski socijalisti, 90 po številu, zraven njih nemški nacijonalci (51 mož, med njimi Marckl) nemški radikalci (10 mož), 4 židje v vojno suknjo krajiškega častnika sedi za mizo, obloženo s klobukom, mečem, raznimi . listinami in z malo svetiljko. Ravnokar je skoncal dolgo pismo. Za njim stoji suhi, plavolasi krajiški častnik l.azar, kapitan bi- hački, držeč v rokah debeli zvezek pisein. Zapovednik poyzdigne glavo. Kdo si in odkod ? — nagovori Si- mona v hrvaškem jeziku. — Siromak, pisar iz Hrvaskega ob Sotli. — In kaj zahtevaš od mene? - Milost, od vas ne zahtevam ničesar, vi smete od mene nekaj zahtevati. — Jaz, od tebe, da čujemo. — Morda ste že slišali, da so hrvaški dihurji zabredli v vaš kokošinjak ? — V misli imaš hrvaške upornike? Vse mi je /,e znano, odvrne Turn in se naglo vzdigne. — To se pravi, slišali ste neko šu- menje, saj bobnajo možakarji precej glasno, pa tudi vaši Uskoki se vam za hrbtom čudno obnašajo. Pazite! Vram v obče ni znano nič, nieni pa vse: kako, kedaj, kje in kam; saj sem se bil sain utihotapil v njih čete, poznam torej vse namere. — Torej si tudi ti upornik ? -- Plane Turn kviško. — Prosim vašo milost, oglejtc si moje slabc kosti, jaz pa upornik! Mislil sem biti oblastvom ustrežljiv, zato sem kmete za- lezoval. — Govori! reče Turn, Simon pa od- vrne z nasmehom : — To se pravi, jaz sem siromak in kakor veste, roka roko vmiva. Najpoprej mi obljubite na svoje poštenje, da se mi ničesar ne zgodi. — Naj bo, na moje postenje, a da si opcres roke övo ti kapare in pri toll be- sedah vrže častnik mošnjo denarja na mizo. Smehljaje jo spravi fiškal v y.ep, sme- hljaje potegne pismo iznedrja, izroči ga baronu in dostavi: — Tu sem vse natanko popisal, vodje čete, pote in kraje, kamor nameravajo uporniki. Berite, potcm pa ukrenite, kar se vam zdi potrebno, da jim najbolj trdno za- tvorite vrata. Turn začne pazljivo čitati, Drmačič se pa vsede v kot na klop in opazuje z bi- strim okom baron a, kateremu vedno z vcčjo pozornostjo švigajo oči po pisanih vrstah na papirju. Naposled skoči kviško in klikne v nemskem jeziku, da ga Drmačič ne ra- zume. Berite gospodine Li*zar! Tako mi Boga, tu bo treba rokave zasukati. To ni več šala, to ni navaden kmečki hrup, to je mnogo več, kakor mi je prijavil Stetko Gre- gorijanec. Sc danes mora sel v Ljubljano s pismom do deželnih stanov, da se dvigne cela dežela v obran, drugi scl naj takoj od- nese poročilo upravitelju celjskega okraja. Jaz sam pa^ odjaham še necoj s tridesctimi jezdeci v Zumborak, da mi vražji Nožina ne razburka Ijudstva. Raztrosil bom začasno svojega denarja med Ijudi. da jib na videz pomirimo. Jutri zjutraj sem zopet doma. (•rni Matijaš naj bo pripravljen s stotino svojih strelcev in vi kapitan tudi s svojimi konjeniki. Zbral born Uskokov, kolikor mo- goče. Takoj po mojem povratku udarimo jo na Krško. Za živega Boga ne smemo dopustiti, da bi se kuga še dalje razširila po kmetih. Ban, gospod Malek in hrvaski stanovi ne delajo ]>o stari navadi nič. Priloga «Pos. Straži» št. 21 iz 1. 1907. — No, kam jo pa kreneš ti ? Popraša Si mo na v hrvaškem jeziku. — Nazaj med kmcte - odvrne fiškal. — Med kmete? Kaj hočeš lam? Dobro bo, da imate v gadovi zalegi svojega človeka in naposled bi vain bila morda tudi Gregoričeva giava dobro došla. — Bi. Koliko mi placate za njo ? — Pelsto tolarjev. — — Velja? — Velja. l)obr<>! Laliko noč milostljivi ^o- spodar — dvigne se Simon vrnili so moram brzo, da ne slnlijo izdaje. Zasluzil sem pa vendar nekaj več od kapare. 'I'll imaš šc petdeset tolarjev, — Hvala! Zapomnite si se, da rneunajo kmetje upomiki s lem, da potegnejo Uskoki z njimi. Za prevaro vain je to dobro vedeli. l.ahko noč! Ko jc izdajica odjahal nazaj proti Krškem, krenil jo je tudi baron loško Turn v žumboraške gore. (zionisti) iz Galicije in Bukovine, v sredini 87 socijaldemokratov, na skrajni dcsnici Poljaki 70 v prvem segmentu, v drugem segmentu desnice Cehi (82), zrnvcn njih po središču spredaj Rumuni, Italijani in Ru- sini, za njimi pa Slovenci, llrvatje ter 2 Srba. Galerije so natlačeno polne. Ob 11. uri pride ministrstvo, ministrski predsednik otvori sejo in prosi najstarcjšega poslanca dr. Kunke, župana v Sitanericah na ('eskem, da prevzame predsedništvo za- časno. Ko dr. Kunke stori obljubo in po- zdravi zbornico, koneevsi s trikratnim «Hoch» na cesarja, pozove 8 najmlajših poslancev (med njimi dr. Benkoviča), da prevzamejo mesta zapisnikarjev. Zapisnikarji prečitajo obljubo v vseh osmih avstrijskih jezikih, nato pa poslanci narede obljubo; citanje imen in obljuba traja skoro '/* ureJ cuje se obljubo v vseh jezikih: «Ich gelobe, pro- metto, slibuje, obljubim, obečam i. t. d. I'red- sednik naznani nato, da bode prihodnja seja v četrtek 20. 1. m. ob 11. uri do poldne. Nato se vrši otvoritvena seja gosposke zbornice. Prestolni govor. Slovesna otvoritev državnega zbora (go- sposke zbornice in poslanske zbornice) se je vršila v sredo 20. t. m. v cesarskem dvom s prestolnim govorom. Km ecke po- s I a nc e j e z e I o r a z v e s e 1 i Io posebno po vd arj anj c pot r ebe, pomagat i kme- čkemu stanu in obljuba, da vlada p r e d 1 o ž i v t a n a in e n potrebnc za- konske osnove. Prestoini govor se od cesarja preeita ob prisotnosti vsega dvornega spremstva, nadvojvod, članov gosposke zbornice in poslancev. 2. seja poslanske zborniec due 20. ju- nija 1007. V tej seji se je cola zbornica po žrcbu razdelila v 0 oddelkov, katerim se odkažejo volilni akti v pregledovanje in poročanje v prihodnji seji. Oddelki so samo- stojno konstituirani. Akti v volitvah, zoper katere so protesti vloženi, se odkažejo po- sebneinu (legitimacijskcmu) odseku, ki mora tekom enega Ida pomcati v zbomici. — Volitev dr. Benkoviža n i protestirana, kakor se je pomotoma poročalo; to se je zgodilo po pomoti drzavnozborske pisarne, kateri je namestniistvo poslalo neko brezpomembno pritox.bo zoper postopanjc volilne komisije v Mnrija Gradec. — ('ehi, Hrvati, Srbi in kiisini so pri 2. seji vložili državnopravne izjavo, ki so se prečitale. „Narodni suet" za Stajepsho je pri seji dne 13. t. m. shenil sledeče: I. Narodni svet za Štajersko je prepričan, da je za uspešno zastopanje pravic in ko- risti slovenskega naroda neobhodno potrebno, da se vsi jugoslovanskt državni poslanci združijo v en sam klub, in pricakujejo od vseh jugoslovanskih poslancev, da delujejo na ustanovitev takega kluba. II. Ker slovcnski živelj v spodnješta- jerskih mestih in trgih vsled krivičnega vo- lilnega reda ni zastopan pa lastnem zastop- niku, pričakujc sc od štajerskih poslancev, da bodo kakor do sedaj pozornost posvetili razvoju slovenstva v trgih in mestih ter Slovencc v spodnjestajerskih mestih in trgili najizdatneje podpirali v njih narodnopolitičnih in opravicenih gospodarskih težnjah ter za- stopali tudi slovensko obrt in trgovino. Zlasti naj slovenski poslanci z vso odloč- nostjo zahtevajo pri vseh oblastvih in uradih, kateri se nahajajo v teh mestih in trgih in so namenjeni slovenskemu kmečkemu Jjudstvu na deželi, slovenske uradnike in uslu/bencc ter splošno slovensko urado- vanje. III. Narodni svet za Stajersko pozivlja vse jugoslovanske poslance, da zastavijo vse sile za uresničenje davne zahteve Slo- vencev po lastnem slovenskem vseuciliscu v Ljubljani. W. Narodni s\et za Stajersko Sinatra za nojnujnejso potrebo vseb Slovencev, da se odpravi nesmiselna uredba naših srednjili šol ter da se spopolnijo obstojeee ni/.je slovenske giinnazijo v popolne gimnazije s slovenskim učiiim jezikom, da se, kar se tiče naših štajerskih razmer posebej, slo- vensko-nemski gimnazijski razredi v ("elju popolnijo v popolno gimnazijo s slovenskim ucnim jezikom, da se ustanovi v Mariboru gimnazija s slovenskim ucnim jezikom, da se kar najhitreje mogoče reši zadeva Ijudske sole za celjsko okolico ter ustanovi za štajerske Slovence ni/ja obrtna sola in učiteljišce s slovenskim učnim jezikom. Pripomba urednistva! S prvo točko rcsolucije je Narodni svel prekoračil svoj delokrog, ker o snovunju državnozborskega kluba imajo odlocevati stranke, ne pa «na- rodni svet*-. Slovenshi deželni poslanci so no shodu v Mariboru storili sledeči shlep: Ciospod J'Vanc Kobič prevzel je in dobil mandat deželnega odbornika v Gradeu vsled volitve vseh slovenskih deželnih poslancev. Vsled tcga si lastijo poslanci pravico, da imajo samo oni odlocevati po skupnem sklepu, če sine kolega K'obic odlo/.iti odbor- ništvo ali ne. Navzoči deželni poslanci izrazijo svoje mnenje in so jedini v tern, da je gospod kolega K'obic v deželnem odboru kot njihov zaupik in kot zatipnik slovenskega naroda vestno in vsestransko izvrševal svoje dolž- nosti vsaki čas in pod vsemi pogoji, da imajo vsled tega v njega neomajano za- upanje in spostovanje. NadaJje povdarjajo navzoči, da bi ne bilo v sedanjem trenotku nikakor umestno in za slovenske interese naravnost kvarljivo, ce bi kolega Robič svoj odborniški mandat odložil, ker se je bati, da bi ostali po tern Slovenci v deželnem od- boru štajerskem v bodoče brez zastopnikn, na kar pa polagnjo posebno važnost radi potrebne kontrole delovanja deželnega od- bora štajerskega, posebno pa še radi priprav za nameravano premembo volilnega reda. Navzoči, kot kolegi, ki se čutijo solidar- nim z g. Robičem, pozivljajo istega, da svoj namen, odložiti deželnozborski mandat opusti, in pricakujejo od njega kot razsodnega moža, da bode njihovi želji, ki je obenem želja slovenskega ljudstva na Spodnjem Štajerskem, ustregel in mandat deželnega odbornika šta- jerskega obdržal. Ta zapisnik se je prečital, od vseb odobril in podpisal. \' Mariboru, dnc 13. junija 1907. Dr. Ploj, Dr. .lurtcla, I. Koškar, Dr. Hra- šovec, Vošnjak, Roš, Dr. Jankovič, Kočevar. Program slovensbego hlubo. Slovenski klub v državnem zboru stoji na krščansko dcmokratični in narodni pod- lagi ; v smislu teh svojih načel hoče pribo- riti slov. narodu popolno ravnopravnost, de- lovati za ljudski in državni razvoj v smislu kriscanske demokracije, delovati za kulturni in gmotni napredek vseh slojev slovejiskega ljudstva; zlasti bode slov. klub z vso o d 1 o c n o s t j o z a s t o p a 1 k o r i s t i k m e c- kega stanu. Kavnotako se bode zavzemal za blagor obrtnega in delavskega stanu. Slov. klub se bode z vso moejo upiral razkristja- njenju zakona in sole in brezobzirno odbijal napade na versko prepričanje slovenskega ljudstva. Slov. klub je v svoji seji dne 20. t. m. po temeljitem posvetovanju določil predloge, katere hoče v zbornici staviti za povzdigo blagora kmetskega stanu. Novičar. Zadnju beseda o nemski šoli v Hrast- niku. «N. \..> in tetka «Domovina» ocitata diu. Benkovic, da se je zavezal delovati za nemško šolo v Hrastniku, in da so radi tega nekoji Nemci zanj giasovali. (h\ dry,, po- slanca d r. B e n k o v i ča smo naprošeni ob- javiti, da o n v n i k a k e m o z i r u nirna vezanih ro k g 1 e d e nemške š o 1 e v Hrastniku. Ako niso dani povsem zako- mti pogoji za ustanovitev take sole, potem se bode zoper to z vsemi silami upi- ral ; cc pa je v Mrastniku res 40 za solo godnih n emških otrok, potem pač noben boj zoper šolo nič ne pomaga. Pri ustano- vitvi predpogojev za nemško solo ima se- veda v prvi vrsti govoriti krajni šolski svet, dalje obcina Trbovlje; upati je, da bode g. Roš kot vsemogoči trboveljski zupan in vestni (?) deželni poslanec mogel preprečiti vsako protizakonitost; državni poslanec dr. Benkovič mu pojdu drage voJje na roko, ako se mu od merodnjnih i'aktorjev dado na raz- polago primerni podatki. — Otročje smešna je trditev «N. L.», da je dr. Benkovič prosil za glasove hrastovških Nemcev pri nekem razgovoru v Zidanem mostu ; dr. Benkovie vendar ne bode vprasal pri uredništvu «N. L.>, s ki>m sine privatno občevati. Siccr pa naj «N. L.» prime svoje hrežiške pristaše za ušesa, ker so pri ozji volitvi roko v roko sli v boj zoper dr. Benkoviča z brežiško nemškutarijo, celo v. glasovito policijo. Brežiski in Krški Sokol priredila sta \- nedeljo due 1(5. junija t. I. na vrtu «Na- rodnega doma» v Brezicah javno telovadbo in vrtno veselico. Proste vaje, vaje s pali- cami, vaje na orodjn in v skupinah mladega naraseaja, kakor tudi starejših izvežbanih članov izvajale so se ob občni pozornosti ohčinstva točno in precizno, posamezne točke celo popolnoma dovršeno. Mlado društvo je dokazalo, da se dosežejo z vstraj- nostjo in železno voljo lepi uspehi, za katere se pa ima zahvaliti v prvi vrsti vaditeljem. VeseJica je bila prilično dobro obiskana zlasti od slovenske inteligence iz brežiškega Po- savja in Krskega, le enega stanu smo po- polnoma pogrešali in sicer našega vrlega kmeekega stanu. Kaj je temu uzrok, o tern naj preniišljajo merodajni faktorji. Slavnost se je vršila mirno in dostojno, kakor je to splob pri Slovencih navada; sumo na večer, ko je ze tema nastala, prijela se je koraj/a nekaterih mlečnozobnih «hajlovcev» ; Ijudje pripovcdujejo, da so bili trgovski pomočniki iz tvrdke Math eis, ki so prišli izzivat slo- venske goste pied «Narodni dom». Ta za- bava je baje trajala le par trenotkov ; slišati je bilo v temni noei nekaj odmevov, kakor jill je slišati namreč od krepke za- usniee po tolstem fantalinskcm lieu, po tern je pa zavladal najlepsi mir in tudi druga ne- sreea se ni pripetila. Slovenske zastave v Brežicah so vihrnle v nedeljo due 0. junija t. I. «Deutsche Wacht» sodi, da so vihrale na cast nemčur- skim ognjegascem ; istina pa je, da je dr. Benkovič sprožil to misel, ki se je tudi iz- vrsila v namen, da se manifestira slovenski znaeaj Brežie. S tern, da so se slovenske trobojnice nemoteno pustile vihrati, eetiidi je tisti dan bila nemčurska slavnost, dognano je, da' je mestna občina svoj čas iz same na- gajivosti prepovedala razobešenje slovenske trobojnice. Zapomnite si to. Dr. H. Janesch, odvetnik za brežiške Nemce ima med Brežičani dovolj priganjačev za svojo pisarno. To je uteineljeno v poli- ticnem sorodstvu, nikakor pa ni umevno, da se uvršeujejo med priganjače tudi posa- mezni sodno - pisarniski uradniki. S i r o t i n j- ske posle pri c. k. okrajni sodniji v Brezi- cah opravlja neki kanclist g. Božičko. Mož je priromal iz Celja v Brežice in to je vzrok, da se piše in sliši na ime: «Woschitschko». Stränke prihajajo v sirotinjskih zadevah seveda pred tega gospoda in gospod kanclist jih navaja odločno le v pisarno g. Dr. H. Janesch v scstavo pobotnic in drugih listin ! Za to imamo price na razpolago, radovedni smo le, ali si bo gospod Božičko za svoj ustrežljiv trud tudi zaslužil kako božičnico. Kako jc s „ptujskim Štajercem« ? Od zanesljive strani smo izvedeli, da se ta list tiska le v 9.200 izvodih, toraj ne v lf>.000 izvodih, katcro število nosi na svojem čelu. Torej se «ptujski Štajerc» vsakokrat, ko izide, 5.800 krat zlaže. — Sicer pa bi nc bil vee «ptujski Štajero, ako bi ne nosil na čelu pečata lažnjivca. — Od teh 9.200 iz- vodov se ga 200 izvodov izgubi. Polovico se ga pošilja na «kredit>, 4000 ga pokupijo nemški trgovci, ki ga ljudern vsiljujejo in le okoli 500 je pravih naročnikov. Da .hi se «ptujskemu Stajercu» zagotovil obstanek, osnovalo se je lansko leto delniško društvo «Pressverein des «Stajerc» in Pettau» z del- nicami po 10 kron. Takih delnic se je ti- skalo pri Blankeju 1.500, ter so preračunjene do leta 1910. Vsak, kdor pristopi k temu delniškemu drustvu in založi 1() kron, dobi po eno delnico, podpisano od <«Obmanna> in «Zahlmeistra». Dasi je na ?>. strani ozna- čenih 14 obrestnih odrezkov (kuponov), vendar ni na celi delnici niti z besedo po- vedano, kdaj se vloženi delež vrne in kako visoko se obrestuje. Ker se vsiljujejo te delnice, ki so seveda samonemške, tudi kmečkim ljudem, in se jih lovi z velikim dobičkim, svarimo svoje rojake, da se ne dajo vjeti na te nove limanice «ptujskega Stajerca». Dobička te delnice sploh nc bodo prinasale in deležniki bodo zgubili še onih 10 kron, ki jih za delnice dajo. Da tudi glede obresti ni ničesar zanesljivega, kaže to, da drustvo niti ne navede obrestne mere.' Rojaki poučite zaslepljene. Umrl je due 23. maja Jernej Sestir, zupan občine K'okarja. Mož je zaslovel po celem Spodnještajerskem, ker je prisilil po- lilične oblasti, da so mu odgovarjale iii po- Siljale vse pošiljalve in pisma v slovenskem' jeziku. Na njegovo pritožbo je razsodilo naj- višje sodišče, da mora tudi deželni odbor odgovarjati občinam v slovenskem jeziku. Počivaj v miro posten, zaveden, slovenski mož, tvoja odločnost in vzstrnjnost pa bodi v vzgled vsem slovenskim županom. Počitnice na ljudskih solah. Mnogi» se pise v tej zadevi in res lesko je zado- voljiti vse. Resnica je, da se učenci v naj- hujši vročini ne naučijo mnogo, ker sedijo v soparni sobi in nehote zaspijo. Naj le kdo poskusi sedeti v soparni, vroči sobi par ur mirno in videl bo, da zadremlje. Še bolj velja to o otrocih, ki so podvrženi spanju veliko bolj kot odrasli. Pri najboljisi volji učitelja, ne more doseci tedaj tega, kar bi rad. Z oziroin na in so določili počitnice od 14. julija in jih ob enem podaljšati za 0 tednov na dva mesece. Resnica pa je tudi, da kmetski stariši svoje olrnkc v je- senskem času nujno rabijo za Iahka dela. Ugoditi se torej mora tudi kolikor mogoče njihovim željam. Mogoee je najbolje, kar so vpeljali v polit. okrajn W'ildon, kjer iniajo pocitnice od 15. avgusta do 15. oktobra. Za take počitnice se potegujejo razna uči- teljska društva in kmetske občine. (Je se vpeljejo te počitnice, bo pouk najmanj trpel in ugodilo bi se tudi stariscm. Tudi je ložje oprostiti otroka v posameznih slu- čajih potem 14. dni, to je od 15. okt. -— 1. nov. torej 0 tednov. Občinc oglašajte se za to ureditev počitnic na deželi! Utonil. V Sotli za Bračno vasjo na Bi- zeljskem kopali so se v soboto due 15. t. m. dvanajst do štirinajst let stari bizeljski šolarji. Germovsekov sin iz Brezovnice poupal se je malo predaleč v vodo, ki je bila itak pre- cej narasla; valovi so zgrabili mladega fanta in ga odnesli s seboj proti Novi vasi. Se le čez nekaj dni so našli pri «Novih mlinih» truplo mrtvega dečka. Starši, pazite na svojo deco! Po nesrcci se jc ustrelil Janez Stergar, posestnik in mlinar v Zakotu pri Brožicah. I fotel je streljati na vrane, pa ni mogel puske sprožiti. Zanesel je puško v hišo in jo posta\il ob steno; pri tern se sproži smrtno orodje in celi naboj bruhne nesreč- nemu možu naravnost v čelo. Gotovo je s petelinckom preevrsto zadel ob zid. Dne 18. t. m. je izdihuil komaj 52 let stari mož svojo blago dušo, zapustivši čelvero nepre- skrbljenih otrok. Stergar je bil zelo priljubljen mož v celi brežiški okolici, posebno pa v svoji občini. Bila mu Iahka dornaca gnula ! „Narodni svetu za Štajeisko. Z velikim veseljem smo svoje dni sprejeli vest, da se je posrečilo enotno skupno nastopanje vseh strank na Spodnještajerskem v narodno - gospodarskih vprašanjih. Kdor ima odprle oči in trezno presoja uaš položaj, mora pri - znati, kako važno je to za nas, toda že kažejo znamenja, da smo se veselili pre- zgodaj. Dolgo je že od tega, odkar se je ustanovil «Narodni svet», a razen par ma- lenkostij še ni storil in sku.šal storiti ni- česar, vsaj ne čuti se, da bi se kaj storilo. Drugod, kjer ni v to taka nujna in pereča potreba, delujejo «Narodni sveti» izvrstno, pri nas pa, kjer je sila najhujsa, ali poči- vamo ali pa se pozabimo popolnoma v slepem strankarskem boju na pravega in najmočnejšega nasprotnika. Druzba sv. Cirila in Metoda v Lju- bljani pozivlja z okro/nico svoje podružnice, naj skličejo občne zbore, izvolijo nove od- bore itd. Vodstvo druzbe s tern v mili obliki pove, da podiu/.nice po s\oji vecini ne spolnjujcjo svoje lepe narodnosti, kar se mora ostro obsoditi. Z mlacnosljo se ne pride ni- kamor. Kdor je len in noče delati v podruž- niškem odboru, naj ne sprejema odborniškega mesta, ampak mirnci plaea svr>j donesck. Sploh mora v vsakem drustvu, posebej pa se v podružnicah druzbe sv. ( irila in Me- toda, v izobraževalnih in politicnih drustvih veljati načelo. da clan v odbornistvu ne prevzema časti ampak clelo- Qospodarstvo. Drzavni monopol na žganje. .Nekateri mislijo, da bi se alkoholno vprasanje najlozje rešilo, če bi se uvedel na žganje državni monopol t. j. izključna pravica drzave, izde- lovati in prodajati opojne pijaee, ki so žgane. Na ta način bi se dalo omejiti popivanje žganja, ki toliko gorja in bede povzroči. Iznicd vseh evropskih držav je doslej edino Svica uvedla monopol na žganje. To se je zgodilo zo leta 1X87 in takoj prvo leto se je precej omejil konzuin žganih pijač. Precej prvo leto pa je imela Svica iz tega mono- pola d<»bička celih 4,{)'Mi.0(X) t. j. skoraj 5 milijonov frankov. Da se dosežejo še lepši vspehi na polju antialholizma, se je sklenil leta 1893 dodaten zakon, po katerem se ima 10°/0 čistega dobička iz žganjarskega mono- pola porabiti za pobijanje alkoholizma. V Avstriji bi monopol na žganje nesel veli- knnske dohodke državi, a ni upanja, da bi se v kratkem uvedel, ker imajo nekateri mogočni gospodje preveč interesa na tern, da ostanejo stvari pri starem. ('e bi se uvedel monopol na žganje, bi bilo upnnje, da dobe občine od drzave razmeren del do- hodkov v pokritje svojih potrebščin. Dokler pa se monopol ne uvede, naj obcine same skrbe za dohodke iz žganja potom primermh naklad ! Novi vinski zakon potrjcn. Novi vinski zakon je cesar due 12. aprila i. !. sankcioniral; ministrstvn pa, ki so pri tern prizadeta, sestavljajo izvrsitveno naredbo k nnvcdcnomu zakonu. Pri sestavi sc pozo- vejo tudi prizadcti krogi, ki proizvajajo in trgujcjo z vinom, da se izjavijo v zadcvi izvršitvcnc naredbe. Izjava. .laz podpisani ohžalujtMii razža- ljive besede, s katerimi scm dne 20. maja 1907 na shodu «kmečke zveze» vhisi Franca Omerzu gospoda učitelja Ludvika Potočuik razzalil, se zahvaljujem, da mi je odpustil in odstopil od sodnijsketfa preganjanja, ker sem tfa razžalil lc v razburje- nosti. Krezice, 23. junija 11)07. Jože Furlan. 523 osGCKG iss avstrijskega, ogrskega in laskega rdečega križa kakor tudi dru.ue postavno dovoljene srečke, se prodajajo na odplacevanje v mesečnih obrokih. Zaslopnik : Niko Jerbič, Krsko (liskarna). 6—10 , Čitajl Pozor! Slavonska biljevina 'I'a je napr.'ivljcna iz najboljšib p.orskih zclise tcr se izvrstno in z najholjšim uspclioin vpnrahlja proli zastarclt'inu kasljn, bolili v prsiti, prclilajrnjii v }',rln, hrijiavosti, k'y.kcin ilihanju, rtstmi, pljiii-iuiii kaiam, sli- hom kašlju, (ulu-rkiilo/i idl. ittl. Dclovanjc i/.horno, uspch si^'nen. ('cna je franko na v.snlco poštn za 2 stukk-nici 3 K 40 v., 4 xtcklcnicc 5 K HO v. po povxctjn ali če sc P')Hlje dcnar naprej. Manj kot 2 stckk-nici sc nc |Ki:';ilja. I'rosimo ila so n.'iroca naravnost oil : P. Jurišiča, lekarnarja v Pakracu s\. 200 (Slavonija). 10,r)0 dci.ivccv._________________Ustanovlj. 1. 1872. ^== Pripoziiano najboljsi — mlatilni öuuji.-^== uTrGjl zu setev na novn ixholjs'iruya siskimn ,A^ri!» «ila*. PlUgi v, jcrkla. Brane in ualjfllniki. "" UlFOJi 7.a zulev trave, detclje in žita. UlPOJI v.n (ibracanje scna in kopic. UilSKSiniCu y.n si'MM in slam/,ilJL! in s.'uljc. Čistilnik ** iK™^.. Brizplnice :••..•, im, in -¦uili., UiTOJI /.a siisenjc sailja in zckMijavo. Zaioga usahoursfunift drugih poljcdelshih sfrojeu. Ph. Mayfarth & Co. tvornica vsnkovrstnili poljedelskih sir« > jew Dunaj 2/1, Taborstiasse st. 71. (>illik 10 Za Brežice se išcejo obrtniki: kolr.r, urar, kovač. Pričakovati imajo dober za- sluzek. Prosimo za ponatis! Vinogradniki pozor! Najboljše in najcenejše sredstvo z<»per piesnivce (Qidium) na trti je škroplenje s „Faurovim pot. perilnim lugom". Jskušalo se je skozi mnuga Jela po vzornih vinogradnikih, pokazali so se naj- boljsi uspehi povsod. Kavnotako je tudi za primešanje k modri gaüci proti pcronos- pori neobhodno potreben : „Faurouim pat. perilni lug." Dobiva se po\sod, po večjih specerij- skih trgovwiab (s pravilnim navodilom) ali pa pri izdelovatelju Konrad l'auer, Tolzela (Slajersko). Marijine kapljice! ." 'I'c kapljice sc rabijo za vsc no- tranjc in zunanju bolezni — to je do scdaj najboljse hišno zdravilo, ki izvrsto dcluje in pomaga v nino- f.;ih boleznih. Osobito deluje izvr- stno proti protinu (gilitu), reurna- tizniu, bodenju, tr^anju, glavobolu, zobobolu, prsobolu, kašljti, prehla- jonju, jetrni in bubrcžni bolezni, ž-cloilčeni in črevosni bolezni, napi- havanjn, krču, »^fi^i, proti Mjuva- njii itd. Krepi zivce in telo, torej nnubhodno potrebno za vsako hišo. Imam tisoec zahvalnih in priznalnih pificm. l)ehij«ijo izvrstno in zanesljivo. I)obre(;a in ugodnc^a so oknsa, lako da jib vsak rad vzame in tudi otooi. ('cii.'i je franko na vsako pošto: 12 steklcničic b K, 21 slcklcničic KT.0 K, W stcklcnicic 12 4O K. Manje od \'J, stcklenicic sc nc ra/.pošilja. I'rosim, da sc naiočnje saino od mtne pod naslovom : Ljekarna k zlatemu orlu, e...jo Pakrac St. 15, Slavonija. Stavbinska zadruga „Lastni Dom" vpisana /adruga z omejeno zavezo :¦' vT lirežicah == kupuje svojiin članojn bise. zida svojim članom liise, posojuje svftjiin članoin denar na nienjice in zeniljišca, cskomptira (prevzenia v 1ak'»j^nje izplacilo) terjatve s\'7270 do (>% in se vrača proli 7^% do 'J°/„ amortizai'iji. Deln. družbo združenih pivosarn Žalec in Lüsbi trg v Ljubljani priporoča svoje i izborno pivo v sodcih in steklenicah. Zastopnik pivovarnc v Brczicah je g. Alojzij Schweiger. ZflhtcvajtB povsodR „osauska Stražo" in naj ne manjho v nobeni gostilni ali bovorni! SVOJI K SVOJIM! Slovenci! Združimo sc! Sloga jači, nesloga tlači! Podpirajmo le svoje prijatdje! l'odpirajmo It? slovenske trgovce, obrtnike in krčmarje! RflSl fl'finUri M* tvrc^a * r^č & J'iFeJ? tvrdka A. Umek, tvrdka Jos. Boecio fiiUul liyUVLi uu. (preje VTarkc), gosp. Janko Rroz, veleindustnjalcc (zaloga moke), združeni pivovarni Žalec in I.aski trg (založnik pive g. Al.v Schweiger), g. Misko Halon, lesni trgovec (skladišče na prostoru del. pivovarne Žalec-Laški trg) vsi v Rrežicah. G. Franc Gerec, veletržec v Pisecah, g. Andrej Frece, g. Martin Frece, g. Andrej Kos, g. Jože Vrečko itd., vsi na Bizeljskem. (J. J. Vidmar in g. Anton Zorčič v Kapelah, g. Hozalija Novak in l;ranc Perger v Dobovi, g. Franc Petan v Sromljah, g. Karl Presiček v Zdolah, g. Anton Vahčič na Vidnm. Hfl?! nhnfnikl 111' svecar ^n medičar Maks Ilierländer, brivec in lasničar Josip liUai UUl tllini QU. IIol>s krojac i>av[ Kovačič, sedlar Franc Krulc, klobučar Franc Lebar, lončar in pečar Fr. Mastnak, krojač Miha Novak, sodar Franc Pipan, pek Ignacij Polanšek, mizar Franc Uesnik, slikar Franc Sikošek, meha- nik in umetni ključavničar, Franc Strniša, klepar Ignacij Zalokar, čevljarja Franc Veršec in Stjepan Cipek. NflQI nflQfilnifnnÜ *in' Anton Koštomaj v «Narodnem Domu», mesarja Ivan llUai yUtJftlllllüUlJI DU. (;robušek in Anton Klavžar, vsi v Hrežicah, dalje Janez Volčanšelv. Franc Zorko. Jože Mion, Anton Zerjav in Marija Kos na kolodvoru. mr Use noslove izveste v „Norodnem Domu". "» Podpirajte somo ane trgouce, krčmarje in obrtnike, hi imaja slDUsnsks napise! SVOJI K SVOJIM! Hdcr ponižuje se snrn, podlago je tujčeui pefi! Biti sloyenslie W\, M\ Slouencu ponos! Prva in nejvečja slouensfta trgovina \ Brcžicah Uršič & Lipej priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega manutakCurnega, špecerijskega in železnega blaga, porcelana, stekla, usnja itd. "prodaja vse po najnizjih cenah in le zanesljivo dobro : blago. : Velika zaloga tuzemskega in angleškega sukna, cajgov za moske in ženske obleke, volne- nega in platnenega blaga in vse drugo po najnižjih cenah. 21 Za niii<»i;(ibi-(»ji)i ohisk se priporočata 7. odličnim spoštovanjem TTV»V L\ f • ¦ Ursic ot Ivipcj. Nova slovcnska trgovina „Pri no\?em svetu" 21 Jos. Boecio v brežicah (pri francishanshi ccrhui). Največja in najnovejsa zaloga raznega manu- fakturnega, suknenega in volnenega blaga z moskim in ženskim perilom, svilenib in drugih robcev, nogavic, čipk, nakita i. t. d. Bogata zaloga specerije, najlepša moka iz Majdičevega mlina v ('elju, železnina, lita in posteklena posoda, porcelan, glaževina, ce- ment, trstina, umetna ghojila, preniog i. t. d. Prodojom tudi use dezeine pridelhe in hupujem iste po najvišjih cenah. == Izvoz jajec na clebelo. = Cene strogo solidne in točna posirezba. Slovenci! spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda. Trgovina s papirjein, pisalnim in risalnim orodjem, knji^ami, molitveniki in drugimi tiskovinami za vse urade, velika za- loga podob in okvirov. razne vrste šipe v vseh velikostih, barvah in debelosti, vsakovrstne rcči za božič, papir, peresa, cvetkc in različni kinč za jaslice, mične novosti v gaian- torijskem oddelku, igrače in vse drugo priporoča na drobno in dcbelo po nizki ceni ANTON UMEK v Brežicah in v Krškem. SprEjEma usahourstna naročžla za „Zadružno tishorno" in knjigoveznico ===== po zmernth cenah. .-.: P0503ILHO U BREŽICflH registrovana zadruga z ncomejeno zavezo DOSöiUiß na zenlU'sča in osebni kredit proti .r)Va% a1' (>"/o ol)re- [JU'lllJUju S(()vanju ; nhrßSfii!R hrani'ne vl°^c s 4Va% (^tiri »¦> p°j °J st°)» pi^ujc da- uuiu lujb vek oci hmnj|njh vlog (rcntni ^ftvek) Sama; UFfldniß VSak PoluleIJek in čctrtuk od 87a do 12. lire dopoKlne Uiuuiij v ^>ja|.(Hjncni |)omu»>> | nadstropje; ini3 SUöiß nnStÜflR v *Nan>dncm Domvi» z lepim hlcvom in pro- iiiiu liuujL yuüiiiiib stornjm tivorigem tcr «na CJriču» na koncu nu\-oga inostu ču/ Savo ; toči lc dobra in pristna doniača, izbrana vina. HrOnilnC UlOOB sPreJum'L <>J vsako^fir, posojüa dajc le zadruž- Leta 1900 do 1. grudna jc bilo prometa dva milijona tritisoč kron. o, L. lüOft jc bilo promcta 2,772.709.87 K. ÜDHÜK. Izdajatclj in «>Jl;m\-. urednik : 1-Vanc Antolič. Lastnik in založnik : ^Narodni konzorrij v lircžicab». Tisk tZadružne tiskarnc» v Krškcm.