M U slovenske NAROD NE PODPORNE JEDNOT8 Lftvadak An. Offlw if PaMntkii MI7 S«. Lswnds)e An. T«l«phoM, RockwslI 4004. H» « cN^-gg^rg ^(^' ^M^TISr Chlcago, O.. pondeljek, 12. oktobra (October 11), 1925. AccepUnc« for aaiF— -4 — ■ ■ ~ - • f it. i—nenu— 8TEV.—NUMBER 23» lADAUIII t SKEGA Konvencija A. D. F. je na dolgo razpravljala o tem vprašanju I in sprejela tozadevno resolucijo. Ostra obeodba zagovornikov otroškega mezdnega Atlantic City, n. j., 10. okt. __ vderaj je malone ves dan trajala razprava o otroškem delu. Predložena in sprejeta je bila re-solucija, ki se glasi, da bo Amerika delavska federacija neumorno nadaljevala boj za sprejetje novega dodatka k zvezni wtavi, ki prepove mezdno delo n mladino do 18. leta. "Federacija je komaj začela s tem bojem za osvoboditev otrok Amerike," je rekel predsednik Green. "Sleherni član in odbornik delavskih organizacij in sleherni simpatičar amendmenta proti otroškemu delu mora takoj stopiti v bojno vrzto, ako hočemo, da bo amendment, ki je idaj pred državnimi zakonodaja-mi, ratificiran. Obe zbornici kongresa sta sprejeli dodatek in do danes je bil odobren v obema ibornicama štirih držav in eni i gbornici dveh držav; obe zborni-! ei dvajindvajsetih držav in ena I ibomica sedmih držav je odklonila dodatek. Štiri države so od-fodile akcijo na pozneje." Green je dalje pojasnil, da vse tiste države, ki so odklonile dodatek, se lahko premislijo in ponovno glasujejo, dočim one dr-iave, ki so ratificirale amendment, ne morejo več izpremeniti sklepa. To daje delavcem upanje, da s podvojeno agitagtopri-tisnejo na teglsTattlr« zE^hfcv-io glasovanje, oziroma delujejo la izvolitev novih legislatur, ki bodo naklonjene dodatku. Ameriška delavska federacija poskrbi, da bo amendment proti otroikemu delu glavno politično vprašanje ob prihodnjih volitvah v vseh državah. Govorniki na konvenciji so o-stro obsodili vse tiste faktorje, ki delujejo proti odpravi otroškega dela in izigravajo volilce i lažmi in intimidacijami, kjerkoli ae vrši referendum o tej zadevi kot se je to zgodilo v Mas-ischusettsu, kjer je celo katoliški cerkveni dostojanstvenik (kardinal) vodil propagando za ohranitev otroške mezdne eož-Dosti. at spodil r«U of MU«« prevUUd for ki sectio« 11 OS. Act ef O*. K IS1T, setkorM o» Jim 14, ItlS. Pregled ISifSlU0||f|M AMERIKA. Ameriška delavska federacija je napovedala neizprosen boj proti se otroškemu delu. Poteza pinkertoncev bančnim uslužbencem. Interparlamentarna unija plazi po temnih kotih. Cehi so podpisali dolgovno pogodbo. Izgubljeno poštno letalo najdeno z mrtvim pilotom. PO SVETU. Glavni Matteottijevi morilci v Italiji so prosti. Nemčija še fantovski morilci iatte0t-tija prosti Državni prosekutor . je izjavil, da Muasolinijevi prijatelji niso zapleteni v umor. Cetvort-ca manj pomembnih morilcev pride pred aodišče. — Osemnajst ubitih v Florenci. Pariz, 10. okt. — "L'Humani-te" poroča, da je bilo 18 oaeb u-bitih in 40 ranjenih v izgredih med fašisti in prostozidarji pred vedno odklanja | enim tednom v Florenci. London, 10. okt. — Poročilo, katerega je prejel "Daily Ex-press", potrjuje prejšnje vesti, da so fašisti dne 8. oktobra ubili več prostozidarjev in socialistov — med temi tudi socialističnega poslanca Pilatlja — v Florenci. Rim, 10. okt. — Italijanski kompromis v Locarnij. Čehi so sprejeli ameriike pogoje Sprejeli so kompromis, ds Ceho- slovakija dolguje $115,000,- drfav^ proisekutor je včeraj la vsota bo plačana .z|naznani,( da M Giufteppi Marl. 000. obrestmi vred v 62 letih. nelli, bivši Ujnik fašistovske or-w _ _ . iganizacije, Ceaare Rossl, bivši Washington, D. C. -- Dolgovi nafielnlk tiskovnega biroja v od-Cehoslovakije Združenim drža- delku za notranje zadeve, Filip-vam so bili fundirani brez kakih L^ Filippe1U( bivši urednik ft. posebnih pogajanj zadnji petek Ličnega lista in dvaindvajset popoldne in češki komisarji so drugih ^eimi VBake krivc,v v ječi. republiki so pričeli poljedeUkl vzeli ki Navadno mor. odalužltl kaznje- delavci opuščati farme , timveč imeno- nec, ki Je obojen na £t let, jati v mesU. Posledica ega 'H™ v|ak '1>rugi n^rt Jt I dve leti in en me««, pralen je seljevsnjs je, ^ v ^Tuistovske delavske unije! r-rollran. jHh organizacije delodajalcev, DKLAVa «0 POKAZALI HVO- ^lii ^^lo nizke. To je družijo v vladni trust ln v*> Jfr IK)B|M) HHCKt ns farmah so zelo nizai■ • J L delevske organizacije iz- _. tudi vzrok, da polj.k« dei-vc|drug ^^ ^ if| ^ ^ ^ komp^lja? gajanja z delodajalci. j - SI. IjomlM. Me. — Unije tu prihajajo v mesta. STAVKA DELAVCEV NA lA-\ ^^^^ I kmj4nj|h " f«ino^l«nllklh u- GAH SE SIKI. Najbrž ne bodo delavci te- alužbencev nI nabrala med evo- a, l. ict>« pustili pomandratl svojih jtml člani $4,000, ampak zgradi Aberdeen, Wash. - t«,ai dom vdovi Wm. Jame«ma, neorganiziranih delavcev ne ža-|pravic.___m(,tomika. ki je bil ustreljen, ko gah se širi. Stavka je nastala na Donovanovi žagi štev. 2, ker sta za ti^aiemala. — v tej Utlnskl ^Publiki je zasUvkalo pet sto ^Ijarsklh delavcev, ki zalite-v»Jo, da se za čevlje uvede izred-v'«oka čolni na in da eo kitaj-"'^•vljarjl zakonito prisilijo .....—, - , \§Mmi J^unltl ravnotako visoke cene, vrgel na cesto, ker sU p^dloti- ^ Jj^drugih čevljarskih .. --m>/vuriiin«, MI •*»• gan se »in. , i tA . r*ntnv tiovilanjs je poskuUI ugnstl ro$>arje pri Donovanovi žagi štev. 2, ker sta Ls ^^dnjl napadu na sprevodnika in potni-biU dva delavca odpuš^na brez dnevne kr Vdova ima om* otrok pravega vzroka. Gosj^dar juje dan m ^ ^ Satki 700 Unija je razpisala še $1.000 _____i n,. k^r *iM prniiozi- tagi si. i. "'-J r ltm T , V J_____ • a liti štum Iti razkrinka v nagrade za onega, t roparja. ki razkrinka IMparlaMBtaraa valja Hbelazi - Raaprava o medevropejakl čolni nak i ivesl je bila selo previdne. — Ti petnice eo ee stegnile na rasne strani, uepeha pa ni bilo. Waahlngtea, d. C. — Resolucije, ki so bile sprejete v zadnjem zasedanju, so bile še bolj meglene ln previdne kot uradno poročilo odsekov o resnem ln važnem predmetu, t. j. gibanju sa odpravo colnlne med evropej-skimi narodi. Poročilo Adolf Breuna Is Nemčijo je priporočalo, da ae o-dobri misel sa evropejskl colnln-ski sporazum s namenom, da se konkretni predlogi predloše konferenci evropejskih držav. Isja-vo, ki je bila končno sprejeta, Je predložil finaki delegat Pro-cope. Ta isjava sama priporoča, da pododsek študira to vprašanje in resultat svojih Študij predloži prihodnji ^konvenciji Med parlamentarne unije. z drugimi besedami to pomeni, da je konferenca to vprašanje odrinila na dolgo klop sa nedoločen čas. V raspravi so bolgarski, romunski in brasilski delegati is-jsvlll, ds se mora najprvo študirati stabiliziranje denarne vrednosti narodov, ksr se colnina vporablja za isjednačenje valute. Naglašall so tudi, da se spo-rasum glede colnlne mora rasšl-riti na ves svet ln ne samo na Evropo. Nobeden navsočih nI verjel, da se da doseči colnlnskl sporasum, dokler je v človeški družbi uveljavljen kapitalistični gospodarski sistem. Veliko se je govorilo tudi o nspadlh na parlamentarni vladni sistem, ki so prihajali is rasnih krogov* Ta resolucija je bila sprejeta šele potem, ko so brit-ski toriji slikali aa steno strah, da nameravajo evropejske mase samenjatl parlamentarno akcijo s direktno akclj^ J. Hugh Ed-vvarda, brltskl delugst je odobraval Kelloggov govor proti "ras-redni tiraniji" in je hvalil ameriški volilni sistem sa določen čss, ker se nI treba |»*lancem bati porasa, kar Jim daje pogum. Generalni major Ben. Moore, vodja brttakih torijev je hvali-sal anglo-amerlško plemensko entento kot velik faktor sa ohranitev miru. Te milltarlstlčnl glas Je našel odmev, ko je po-sdrsvil ameriško mornariško demonstracijo v Južnem Pacifiku. Franeoeki, nemški in Japonski delegatje se pe niso smehljali, ampak so ostali molčeči. Kongresnik Blanton Is Texa-sa Je povdarjal, da Je demokrat n vendar je kot tak nasprotnik svobodno trgovine. Sugeetlral .e, da naj delegati, ko pridejo domov v svojih psrlamentlh glasujejo proti oboroževanju, mesto da se delsjo gospodarske priprave za rasoroženje. To nepri-poznanje glavnih vzrokov sa po-ošaj je povsročilo le obšaloval-no smehljenje pri ekonomlčar-Ih kakega dveh ducatov nero-dov. „ . Shreveport. La. — Podružnl ca Mid-Contlnent Oil in Gas Aasn. za državi Loulalana ln Ar kanaas, Je takoj izdala proglas, da Js zs odprto delsvnlco in proti "dlktscljl", ko je Izvedels, da so se pričeli organizirati delavci v oljni InduatriJI. ZAKONSKE TEŽAVE. Hradtey, NI. — Oecar Delude js menil ne sodišču, da Je zakon velika zmota, kajti njegova že-na Sedle ga Je tako ometala gnilimi kokošjimi jajci, da Je moral bežati U hiše. Pere. III. — Rudolfih llebel Je potoAli, da sa njrgova ž*na prav zanesljivo ne ljubi, ksjti če bi gs ljubile, bi ne razbijala posode z jedjo na njegovi glavi ln ga 'ftodJle iz hiše s svarilom, da se naj nikdar več ne vrne. Obrav na v a sa zakonsko ločitev ae bo m novembru. V STAVKOVNEM OKRAJU JE MIR. — ' " ' • - llasletoa, Pa. — Na antracit-nem polju vlada popoln mir, Če-jirav je na sUvkl 168,000 rudsr-Jev. Rudarji se drže proč od rudnikov, na delo pe hodijo le tisti rudarji, katerim Je unija dovolila In so potrebni pri sessl-kah In sa vzdrževanje rudnikov. Antracit se ne produclra. Vosnl-ki nakladajo le Um s kupov, ki so v rezervi. **ZereteN preti ramenskemu kralje, pretveze za beli teror. Berlin, 10. okt. — Iz Bukare-ste jevljejo, da Je Hlcija od. krila novo saroto »oper življenje kralja Ferdinanda in kraljice. Atentet je imel biti izvršen II. oktobra, ko kraljeva dvojica obišče Jez ob prilike proalave a-nekalje ruake province Beaara-bije. Trije osumljenci so bili a-retirenl. ____ PROSVET GLASILO SLOVENSKI M AlOPNB POPTOSUS J EP NOT« LASSN1KA ILOVSM0 NiMBlI PODNUI JKDHOI« Cana OfiMOT p« dogovori. drugi vzroki. ustanovili šolo v Katonah, N. Yv, za vzgojo delavskih organizatorjev, se je pričelo obračati na bolje, in zato je upati, da se delavske strokovne organizacije modernizirajo, da bodo kos nalogi, ki jo imajc izvršiti v interesu delavskega razreda. Naročnin*: Zrdinjaaa drbvt (taraa pol late ia sa tri maaaaa; Cbka** te tete, 91.66 sa tri maaaea. te sa ) ItjOO oa ^^LJt^) 1667-66 Sa. aa vaa. kar tem atik i -PR03VETA A' WTHE Organ af tka Blovanla IMvM ( # W 1». <1 ' I ■ I lil Sttbfariptkm: United States (< T«art CklilHi ISAP. and foralfft couatriaa $8.00 par 'MEMBEB of Tka FEDERATED PRI Dataai v oklepanf« a. pr. CSapt. 36-26) pala* vsiaga fssaaa aa aaalaTM da na Ja a ta« dncroai potekla naročnina. Ponovite Jo praroiaaaa. da aa vsa aa »ateri Ik*. '' MIR V STAVBINSKI STROKI. Mo. M- Ver Delavci v stavbinski stroki so sicer precej dobro organizirani, ako se za dobro Organiziranje vpojteva le veliko število organiziranih stavbinskih delavcev, v ostalem je pa organizacija stavbinpkih delavcev podeljena v preveč strok, kar ovira harmonični sporazum vseh stav binskih delavcev, drugič pa Koristi stavbinskimf podjetnikom. i Vzemimo na pr. zidarsko*»rokodelstvo. V Evropi so pripadali''vsi zidarji, pa naj so pidali z opeko ali kamnom ali ometavali stene z malto alf delali fasade, v eno organizacijo. Vsak zidar je lahko opravljal delo, ki ga ie bil zmožen izvršiti, V Ameriki drugače. Tu imamo zidarje z opeko, zidarje, ki zidajo s kamnom, ki se zopet cepijo v zidarje, ki zastavljajo fcranit in drug trd kamen, in zidarje, ki zastavljajo marmor. Vsaka teh zidarskih strok ima svojo lokalno organizacijo in opravlja le delo svoje stroke. Nato pridejo ometači. Tudi ti se dele. Imamo ometače, ki ometajo gladke stene, ometače, ki delajo fasade, in ometače, ki ometajo stene v straniščih in drugih vlažnih prostorih z malto iz cementa. Za stavbinske podjetnike je ta razdelitev zelo ugodna. Delavec, ki opravlja vedno enoinisto delo, se veliko bolj izuri v teip delu, kot delavec, ki opravlja razna dela, akoravno ta spadajo v njegovo stroko. Taka podelitev pa ni koristna za delavce. Dostikrat mora delavec čakati po več dni, včasi tudi par tednov, da ga njegov podjetnik potrebu; Na pr. dokler se zida podstavek, imajo delo zidarji, ki dajo s kamnom ali pa betonski delavci. Ko je temelj dograjen, pridejo na vrsto zidarji, ki zidajo z opeko in sicer z navadno ali pa takozvano lončeno in votlo opeko. Ometači morajo zopet čakati, da so ti zidarji izvršili svoje delo in krovci pokrili streho. Pozimi morajo čakati, da so okna zastavljena v poslopju, da omet ne zmrzuje. Po velikih mestih je še dobiti delavce, ki se strogo ločijo in vsak opravlja svoje delo. V manjših mestih je pa taka podelitev nemogoča v samostojnih lokalnih organizacijah. V tem slučaju postanejo dostikrat zidarji, ki zidajo z opeko ali kamnom, člani organizacije ometačev, ometači pa zopet člani organizacije zidarjev z opeko ali kamnom. To pa povzroča jurisdiktične spore. Tak spor je bil med zidarji in ometači in posledica tega spora je bila, da je bijo zadržanega stavbinskega dela za $250,000,000. Ako so se počutili dosti močnim zidarji, so zastavkali, z ometači je bilo ravnotako, kjer so bili močni, trpeli zaradi tega spora so pa vsi drugi stavbinski delavci kot kleparski delavci, tesarji, pleskarji, steklarski, betonski in drugi delavci. In zakaj se je šlo? Zidarji so rekli, da so ometači prelomili pogodbo glede pravice do organiziranja delavcev, ometači so pa ravno to trdili o zidarjih. Ta malenkosten spor je pričel v Floridi, ko so bile tam vse organizacije še Šibke, ki spadajo v zidarsko stroko. Nato se je pa zanesel v New York, Chicago in druga večja mesta. Zdaj je ta spor končan; izravnala ga je Ameriška delavska federacija. Ako bi bili stavbinski delavci organizirani industri-jalno, bi bili taki spori nekaj nemogočega Zakaj? Vse stroke stavbinskih delavcev bi spadale v stavbin-sko industrijsko organizacijo. Kadar bi se delala nova pogodba, bi vključevala vse stavbinske stroke. Določila bi se hkratu mezda za zidarje, ometače, pribijalce latni-kov, kleparske in železostavbinske delavce, kot za tesarje, steklarske, betonske in še druge Btavbinske delavce. Tudi delavni čas, odškodnina za čezurno delo in dguge delavne razmere bi se hkratu določili za vse stavbinske stroke. Organizacija stavbinskih delavcev bi prihranila precej ha upravnih stroških, ker bi v velikih mestih Odpadlo precejšnje število poslovnih odbornikov. Zdaj ae zidarski poslovni odbornik briga le za zidarje na stavbi, tesarski pa za tesarje. V centralizirani in modemi organizaciji stavbinskih delavcev bi pa en sam poslovni odbornik opravil delo na vsi stavbi, akotudi bi bila velika. De organizacija stavbinskih delavcev ni modernisi-rana, tako kot bi morala biti, da odgovarja modernim potrebam, so krivi nekateri tUrokopitni voditelji in članstvo, ki isvoli sturokopltneie svojim voditeljem. Precejj™"' daniUr krivo je temu tudi, da se na fcjah delavskih strokovnih,^fCJS^S^ SLIKE IZ Breezy Hill, Kana. — Raj.,a berem kot pišem. Roka mi je bolj vajena kuhalpice in metle kot peresa. Ni mi bila dana prilika do boljše izobrazbe in tole, daai aem za tem hrepenela. Tega ps nisem zakrivila sama, ampak razmere, v katerih sem se nahajala. Včasih pa je vseeno prikladno obesiti lonce in drugo kuhinjsko ropotijo na klin ter se podati v javnost, pa malo popraskati s peresom po papirju ter ga poslati v uredništvo delavskega časopisa in napraviti jim malo sitnosti pri urejevanju. Saj tudi čitatelji včasih dobimo od njih besede, da jih ni moč razvozljati in bi se človeku skoraj zmešala pamet, predno je na jasnem, kaj pomeni. Ampak zadostuje naj o tem, šalo na stran in pridimo z drugo stvarjo na dan. Glede dela se po tukajšnji o-kolici nekoliko izboljiuje, ker pričeli so odpirsti rudnike, ki so bili že dalj časa zaprti. Kot se čuje, dobimo še par novih. Pri vsem tem je pa najžalostnejše to, ker družbe dajejo po večini rove v najem svojim podložni-](om, ki so obenem nssprotniki organiziranega delavstva. Same družbe pa imajo takflrekoč kontrolo nad vsem. Zakaj vse to, vsak sam lahko sodi. , S tem pa ne vabim nikogar sem za delom, temveč vsakemu odsvetujem, ker je še mhogo brezposelnih in celo težko čakajo zaslužka. Umljivo je, če ni dela, ni denarja in ne pravega življenja. Mimogrede naj ie zapišem, kako nas je iznenadil neki dele gat osme redne konvencije S. N. P. J., ki se je vračal domov iz Waukegana na severni zapad. Ustavil se je v Kansasu z namenom, da obišče svoje sorodnike in znance in prišel J* k nam Moj znanec je iz otroških let, skupaj sva hodila v šolo v Eajhenburgu na Spodnjem, Štajerskem. Videla ga že nisem od 23 do 24 let, če se ne motim, zadnjič leta 1901 v Hamborno na Nemškem. Človek bi skoraj dvomil, da je kaj takega mogoče, videti se z znancem pp toljkem času v tujini. Izrazil pa se je pomilovalno, da mu nič kaj n? pri-ja Kansas in tukajšnje naselbine. Če bi ga privezali na verigo, bi jo strgal pa šel nazaj v Mon-tano. Rada verjamem. Ce Človek ni vajen ljudi in kraja, mu nekaj časa ne dopade, posebno še takemu ne, ki ima dom in družino. Resničen je pač rek: Lju bo doma, kdor ga ima. Težko je v teh časih postreči obiskovalcu, tako kot je bila včasih navada pri Slovencih, ker lo, no-runer- ni slovenski postrežbi tudi brani Uncle Sam z osemnajstim amendmentom njegove ustave. Delegat je izrekel, da pride nekoč z družino na obisk. Na, se še takrat oglasi, mogoče le ne bo več Kansas tako suh kot Sahara. 2elimo, da bi bili uslišani delegatje osme redne konvencije S. N. P. J. in bi bil vršen Volpteadov zakon, da b se ob času devete redne konvencije še širom Združenih držav smela uživati lahka pijača, saj je tudi vedina prebivalstva takih misli. 8aj mislim, da je vsaka delavska lena že lahko opa-sila, koliko zadovoljnejši je mož ko pride z dela domov, če ima kozarec okusne pijače. Na ta način je sadovoljnejši z vsem, čeprav je večerja slabša, ako nima nič. se pa nekam kislo drli in nič mu ni prav, dasiravno jo Jed okuena. Predno zaključim, ne še zahvalim delegatu M. K. iz Kolorada sa poadrav po delegatu tukajšnjega društva št. 65. Rojaku vsa čast. ds se spominja dopisovalk in se s njimi tudi stri-njs. % Pozdrav. — France* Šinkovec. zapisnika, je konvencije spreje-doeti dobrih predlogov, a o-bratno jih je precej dobrih tudi porazila. Na primer ideja za zavetišče ni dobila zadostnega števila glasov. Tako tudi ideja za ladtno banko S. N. P. J. direktno ni mogla doseči uspeha radi kratkovidnosti delegatov. No, pa zdaj, ko je že storjeno, naj ostane tako do druge konvencije. Drugega pripomočka ni ke-tOT da boljše pretresemo to stvar za drugič. O delavskih razmerah ne morem odtod posebno povoljno pisati. Brezposelnih je vekko, dela malo, plače pa pičle kakor povsod. Društveno napredujemo zelo dobro, posebno odkar je klub Slovenija" začel biti aktivnejši. V slogi je moč, pravi pregovor. To je tudi geslo izobraževalnega n dramskega kluba "Slovenija'' Torej je dolžnost slehernega rojaka, da sodeluje in postane član tega kluba. Pristopnina je samo en dolar, mesečni prispev ki pa po 26 centov, za kar je vsak član deležen vseh pevskih in dramskih vaj. Knjižica je odrta vsem Članom, nečlanom pa rezplačno. Imamo v zalogi vsakovrstnih zabavnih in poučnih knjig v slovenskem in angleškem jeziku. Sezajte po njih. Dobro se spominjam, ko smo ustanovili klub. Takrat so nam nasprotniki prerokovali smrt enem mesecu. Začeli smo s petnajstimi člani in s 35c gotovine starih klobas je zmanjkale vih pa še ni, deloma pa pr Voditelji Ameriške delavske federacije so za nadaljevanje mešetarake taktike. Delavci naj vae večne čase prodajajo svoje roke in možgane in delodajalci naj bodo vae večne čase kupci rok in možganov, voditelji so pa poklicani, ds mešetarijo med cupci ia prodajalci Tako je najboljše, ker nese kupcem in me-šetarieaa. Tako pojde toliko časa, dokler se prodajalci ne naveličajo. b! blagajni. Zdaj, ko obhajamo triletnico obstanka, pa imamo nad 120 članov in članic in okoli tisoč dolarjev gotovine v blagajni. Vrhu tega je klub pridobil dober ugled in priznanje od tu kajšnje naselbine in občinstva druge narodnosti. Nedavno tega se je porodila i ja za slovenski dom v San anciscu. Da potrebujemo dom, tem ni vprašanja. Stvar je že precej dobro urejena in gre dobro kot pričakovano. Toda da 4&ežemo naš cilj, rabimo več gmotnih sredstev. Zato je klub "Slovenija" sklenil, da obhajamo našo obletnico z vinsko trgatvijo in zabavo v nedeljo dne 18. oktobra v Eagles Auditoriu-mu, od katere ves dobiček gre korist Slovenskemu domu. Rojake prosimo, da se polno-številno udeležite. Vstopnina je 50 centov za osebo. Program bo obširen in se začne ob dveh popoldne ter traja do 12. zvečer Na programu so gledališke predstave v slovenskem in angleškem jeziku. Pevski zbor "Slovenije" bo zapel par narodnih Občinstvo bo tudi imelo priliko slišati ženski odsek pevskegs zbora "Slovenije", ki nastopi prvič. 2enski odsek kluba bo tudi predstavil umetniški prizor planinskih vil s petjem. To bo neksj novega za tukajšnje Slovence. Nastopil bo tudi dobro-znani godec in "fijakar" Anton Tomšič ter njegova hčerka miss Rose Tomšič. John Judnič in Go ter brstje Judnič nastopijo njih godbo, kakor tudi več drugih posameznikov. Imeli bomo tudi mnoge šaljive naprave, kakor so "poroke" in "razporoke". Tu bo lepa prilika za one žene, ki hočejo imeti "divorce" in za one device, M bi se rade poročile. Sigurne se tudi pečlar-jein tu nudi change. Na razpolago bomo imeli tri jazz orkestre. Ples bo v dveh dvoranah Smeha in veselja torej dovolj za stare in mlade. Ne pozabite na nedeljo dne 18. oktobra. — A. Koetelič. 8aa F rane taco. CaL — Sedaj, ko je minila konvencija, se pa organizacij premalo vrit podučne debate o formi organi-iganizacije. Kak«* je razvidno is BeUingham, Waeh. — Ker Se nikdo ne oglasi is tega mesta, naj bo meni dovoljeno opisat glede dela. Delo je vsaki dan, bodisi v tovarni ali v rudnikih, vendar s tem nikogar ne vabim sem, ker tu je itak vedno dovol. ljudi brez posla, zlasti aedaj na zimo. Srečen je oni. ki ima delo Družina Toneta Medveda nas je zapustila in se podala v De-troit, Mich., s namenom, da si tam izboljšajo svoj položaj ter zapuate premogove rudnike. Želimo jim veliko uspeha in boljšo srečo pri novem gospodarju Fgniu Matere, pazite na svojo dpco, ne puščajte Je same doma. Tu se aaa Pokoavenčna pe**m. Konvencija je minila in deU «Bte je domov spodila. PraV r*"*:,^0 8 taki*i ki sta iz Chisholma bila, ki «ta mo trikrat spregovorila. —. ■ T. 8. ik Chisholma, Minn. podnevu pa le takrat, kaoHlenost naraatla v Moli-Bu> Kock Ialandu in Bloomingto-»«. naraatek zapoelenja je tudi J Oceni, Decaturju, East S*. Louiau, Quincy, Rockfordu in BPringfieldu. V Chicagu aamem bilo okoli enega procenta več ' ! službenih kakor pred m*-J«em dočim je v Aiirori, Jolie-!u 'n Peortf zaposlenost nekoliko Padla. po rudnikih je opazovati zelo We*no izboljševanje. Rudniki * ponovno odpirajo, a ne J*!**1 k°WnL Vsekakor je *'-Uo italnejše dalo In napo- ~ Socialistična stranka je podala izjavo, v kateri pravi, da je v New Orlean-su 60,000 delavcev bcez deU Časi so tako slabi, da na tisoče o-seb krošnjari od vrat do vrat in Ponuja vsakovrstno drobnarijo na prodaj. V.,1'0? Angelesu že precej let ni bilo toliko oseb brez dela kot letos. V Mineapolisu in St. Pau-lu na tisoče lačnih in brezupnih delavcev hodi po ulicah in išče dela. V Novi Angliji so delavne razmere zelo slabe, armada brezposelnih delavcev pa še vedno narašča. Chieago je poznano kot meato, ki je zadnja leta malo poznalo stagnacije v industriji. Ampak letos je tudi precej delavcev brez dela. Oživela je le stavbin ska idustrija, odkar je končan spor med zidarji in ometači. | V Chelseji, Mass., dajejo darove brezposelnim > delavcem. Kapitalistični listi ne poročajo opoložaju, ampak molče, kakor da tovarnarji in podjetniki iščejo delavce, pa jih ne morejo dobiti. Izgleda pa ni prav nobenega, da se gospodarski položaj obrne na boljše. V Evropi je slab delavski po-ožaj, ker nimajo zlata, v Ameriki je pa slab delavski položaj, ker je preveč zlata. Amerika je mela leta 1914, t. j. v letu, katerem je pričela svetovna vojna, 1,924,360,666 zlata v letu 1925 ga pa ima $4,547,000,000. To pokazuje, da nI položaj delavcev slab zaradi tega, ker je v deželi premalo zlata. Čez zlato so gospodarji kapitalisti. Ampak trgovcev ni za blago, ker prejemajo delavci take nizke mezde, da pokupijo blago, ki ga produ-cirajo. Da so plače nizke so precej krivi neorganizirani delavci. Opi se zadovoljijo z mezdami, ki j|h dovolijo kapitalisti, mesto, da se organizirajo in zahtevajo povišanje mezde in skrajšanje delavnika. lxpK M BOH VfUH vRw Varim ASSOCURANI TISK RAZKRIVA SVOJ PROGRAM. Chieago, IIL — (F. D.) — Časnikarji v Chicagu, ki čitajo žalnice, izrečeni pokojnemu Vlc-tor F. Lawsonu po ravnateljih Associiranegs tiska, so našli ključ za oceno novic, ki jo je določil omenjeni tisk. , Lawson, ki je pomagal ustanoviti Associirani tisk, je od rev-nateljev opisan, kot pravi Američan, krščanski žentlman, pogumen časnikar in kot stolp modrosti in moči. Ako pogledamo v zgodovino, se spominjamo, da je ta pravi Američan nasprotoval Izdaji obveznic za čikaške šole, ravno ob tistem času je pa zagovarjal visok izdatek za opičjo hišo in živalski vrt. Kot krščanski žentlman je zapustil milijone dolarjev Kongregacijski misijonski in razširjevalni družbi, t. j. družbi, ki ima nadzorstvo nad štirideset cerkvami, katere je tako omejila, da ne morejo izbrati svojih duhovnov. Kot pogumen časnikar je dovolil, da je njegov dnevnik "Daily News" prinesel popolnoma izmišljeno vest o LaFollettovi konferenci za ocenjevanje vrednosti železnic. Opisani so bili dogodki, ki m niso nikdar izvršili, v detajlih. T* vest ni bila nikdar preklicana. Bil je stolp modrosti za čikaške bančne in komercijalne Interese, v katerih podjetjih je bil sam prizadet skosi Illinois Merchant Trust kompenijo, v kateri je imel precej svojega premoženja naloženega in kateri je poveril kontrolo nad svojim ogromnim bogastvom in dnevnikom. dal Ali Neizobražen ljubimec. Oče: Za &to bom torej avoji hčeri petnajst tisoč, st* zadovoljni? Snubeč: Čakajte malo! Pro-aijn, pozovite vašo hčer, da jo še enkrat vidim, bom potem rekel. ' _ ved prihaja, da se bo delo uplošnem pričelo razvijati. Deževno vreme je skoraj ves mesec zadrževalo stavbinsko In-diAtriJo, a še bolj P* fradnjo cest. Nspovedi sa prihodnje leto vendar niao tako obaežne za gradnjo kakor so bile za to leto. Vsi oni volilci države Nev York, ki bodo 3. novembra imeli prvikrat pravico oddajati svoj glas na splošnih volitvah, morajo znati, da v tej državi obstoji zakon, ki zahteva od novih vo-lilcev, da znajo čitati in piaati angleški, ako hočejo voliti. Z* čaaa registracije ali, kjer ni re-giatracije, na dan volitve morajo dokazati svojo piamenost 1) potom diplome vsaj oamoras-redne ljudake šole s angleškim učnim jezikom ali 2) potom spri čevala o pismenosti (certlficate of literacy), ki ga ljudske šole izdajejo voliicem na podlagi enostavnega izpita. Zakon zahteva ta dokaz o pi smenosti le od onih novih volil-cev, ki to po 1. januarju 1922 postali sposobni glasovati v državi New York. Kdor je imel volilno pravico v državi New York pred 1. januarjem 1922, ni novi volilec v smislu tega zakona, tudi če se ni še nikdar vdeležil volitev, in se od njega ne zahteva nikak dokaz o pismenosti. Kdor se ne more izkazati s diplomo dovršene oemorazredne ljudske šole z angleškim učnim jezikom ali s spričevalom, da je dovršU kak tečaj v angleščini, ki odgovarja vsaj šestemu IJudako-šolskemu razredu, se mora podvreči posebnemu izpitu. Oproščeni so oni, ki ne morejo Čitati ali pisati radi fizičpe onesposobijo-nosti. Velika večina tujarodcev, ki so novi volilci, nima zgornjih spričeval in se mora zato podvreči izpitu, ako naj hočejo Izvršiti svojo volilno pravico. Ta izpit je dokaj enostavna stvar. Obstoja v tem, da novi volilec prečita na tiho kakih sto besed n potem pismeno odgovori na o-sem ali deset enostavnih vpra-lanj, ki se naalanjajo na ravnokar prsčitano čtivo. .Ves ispit je Jako enostavni angleščini in odgovore vsakdo že ugane is tega, kar je poprej prečital. Pismenostni izpiti ae vršijo v ljudskih šolah. V mestu New York se vršijo dne 1., 2., 6., 7., 8., in 10. oktobre med 7:30 zvečer in rszun tega 10. oktobra med 9. in 10. zjutraj in v drugih mestih v četrtek pred dnevom, označenim za regiatracijo. V občinah, kjer ni predpisana Osebna registracija, se bodo izpiti vršili nekdaj tekom dveh tednov pred volilnim dnem. Kdor je prestal ispit, dobi v roke spričevalo o pismenosti o-z i roma mu ga pošljejo po pošti par dni kasneje. Kdor ni prvič prestal izpita, sme ga ponoviti kak drug dan. Tudi če je drugič propadel, sme ponoviti izpit prihodnje leto ln vsako nadalj-no leto. Cim si je kandidat priskrbel pismenostno spričevalo, velja ta izpit za vselej v bodočnosti. fiotsks uprsvs zs mesto New York je oznsčils mnogo šol, ks-mor naj ae novi volilci podsjo v svrho pismenostnegs izpita. Najbolje je poizvedovati pri najbližji Public School, kje se vršijo izpiti. Registracija volilcev se bo vršila v mestu New Yorku od 6. do 10. oktobra, v drugih mestih dne 9., 16. in 17. oktobra in v krajih, ki imajo manj od 1000 prebivalcev, dne 10. in 1. oktobra ob odrejenih urah. Novi zakon o pismenosti volilcev se naslanja na spremembo (amendment) h konatltuctjl države N*w York, sprejeto leta 1921. Tudi v nekaterih drugih državah se od volilcev zahteva, da znajo čitati in piaati v angleščini. Prva država, ki je u-vedla to zahtevo, je bila Maaaa-chusetta, ki je sprejela tak s* kon že pred kakimi 60 leti. Od tedaj je dvajsetorica zveznih držav uvedla zahtevo pismenosti za volilce. V teh drugih državah izpit obstoja navadno v tem, da mora kandidat prečitati na glas nekoliko besed Iz federalne ali državne konstitudje. Pismeni izpit obstoja v tem. da kandidat zaplš« svoje ime ali pa prepiše par besed ali pe da napiše, kar ae mu narekuje. Nobeden Izmed teh Izpitov v drugih državah ne zahteva, da mora kandidat rasu* meti, kar je prečital —T. L. L H in tttal angleške? pravilne pkel Naroči al "Ule* rs is li Im as Književna metka ft. N. P. I Bogat vlnaki pridelek. Is St. Petra pod Sv. Gorami poročajo: Vinogradi kažejo pri nas izredno lepo ter obetajo bofcato trgatev. St. Peter je eden tiatih redkih krajev v Sloveniji, ki je bil letos obvarovan od toče. Rasven tega ao bili letoa naši vinogradi s poaebno skrbjo in marljivostjo obdelani, kar je lanako leto pe-ronospora učinkovala tako po-gubonoeno. Vino je tu vsako leto isvrstne kakovosti ter se ne razločuje od sosednega biseljakega glede kvalitete v ničemer. Nov občinekl gerent. Občinski gerent v Križevcih v Prekmur-ju, Josip Kučar, je na lastno prošnjo razrešen dolžnosti. Za novega gerenta je imenovan Ju rij Oček. posestnik v Križevcih. Samomor valed nearečne I ju L S plinom se je zadušil 22 aept. trgovski sluga 24-letni Ivan Rrašovec, stanujoč na Sv. Petra oasti št. 6 v Ljubljani. Okrog 7. ure sjutraj ga je našel njegov gospodar mrtvega na postelji. Truplo je bilo prepeljano v m rt-vašnioo k Sv. Krištofu. Pokojnik je zapustil razna pisma, is katerih se razvidi, ds je Šel v smrt rsdi nesrečne ljubesni. Poleg pisem so nsšll v njegovi zapuščini tUdI več listov popissnih s pesmi, ki jih je zlagal sam. Pokojnik je bil doma is Vrhpolja v kamniškem okraju. Samomor Ljubljančana v kamniških planinah. Orožniki so našli te dni v gozdu "Gaberska peč" v Kamniških planinah golo okostje neznanega moškega, ki je najbrže izvršil samomor. Identiteta neznanca se ni mogla ugotoviti. Pred štirimi meseci je odšel z doma 28-letni posestnikov sin Alojzij Komsr is Krakovske ulice v Ljubljani. Svoji sestri je rekel, da gre k brivcu, od takrat se ni več vrnil. Domnevalo se je, da je šel v Dalmacijo. Ko pa so Komarjev! Či-tall te dni poročilo o neznanem mrtvecu v "Gaberski peči", so takoj slutili, da je neznani mrtvec identičen s pogrešanim sinom. Poslali so v Kamnik svojega uslužbenca, ki je po obleki takoj spoznal, da je mrtvee nedvomno identičen z Alojzijem Komarjem. Tudi revolver so spoznali kot Komarjevo lastnino. Skoraj gotovo fa da je nesrečni mladenič izvršil samomor. Kaj ga je gnalo v smrt, nI anano. Smrtna koea. Na Savi pri Jesenicah je umrl po daljšem boleli an ju posestnik Josip Mencin ger. V Malčapah nrt Zitarivasl na Koroškem Je umrl dne 8. septembra Jurij Rutar, p. d. Hab-nar, star 68 let. Pokvarjena mladina. V Kla-dlštu v Hercegovini je Izvršila samomor neka 16 letna deklioa, poseetnica, kateri so umrli starši ln je ostala sama na svetu. Začeli eo se jI približevati rasni snubci, ki so jo nadlegovali s svojimi ponudbami. Dekle se je teremu je podarila svoje življenje. Kmslu je opasiis, ds Je nalezla ostudno veneričfio bolezen. Strah pred bolnico jO je pognal v smrt. Oblasti vrže preiskavo. Oie aretiran — mati v smrt. V Šmarjah pri Ljubljani ee je zastrupila s oetovo kislino delavčeva žena Marija Pui. Odpe-IjaJi ao jo v aazaveetoem stanju sicer takoj v Ljubljano, vendar pa je nearečnica že na poti umrla. Dopoldne eo ji orožniki moža odpeljali v zapor, kar Jo je tako rasburilo, da si Je v obupu sklenila vzeti življenje. Zapusti-la je tri nepreskrbljene otrok«, ki eo ostali v enem dnevu sirote brez očeta In matere. Umrli v LJubljani. Antonija Koščlna, zssebnks, 86 let. —Gabrijela JCckert, hči strojevdj«, 23 let. — Frančiška Undlč, kro-jačeva žena, 32 let. — Marjan Ovsenek, novorojenček davčnega sluge, g dni. — Leopold i ua Kocjan, žena čevljarskega pomočnika, 24 let. — Gašper Repič, bi v, ši mestni delavec, 66 let. — 1U-rollna Krebžar, ključavničar jeva žena, 46 let. — Josip Zupančič, dninar. 42 leL — Zofija Kanzin ger, spedlterjeva vdova, 76 let Klerikalci In svebeds peL gre pričanja. Zabeležiti poramo končno še s ker samo na sebi ma- Marta T.udkarb wm i. KMitftf Av*. i niMfto«. A ve* w«et Park, OSU) M« rti«, Al Jaha TW4aQ, Baa U. St« nas, mt« sa u«rdau a ve, onrusn. Uvrševglni odbor; UPRAVNI ODSEK i POHOTNI ODSEK: - _ ____ ul rrr^i^sr m erv USevick. MU S. ftuimf Av*. cm* BtreUa*. Pa. 90JLNI&KJ ODSEK i OSREDNJI OKBOtlRi---------- n l1fT |f g llIKfcll jli tlltsga. IN. VZHODNO OKEOftJli Jaseb AaNli, Bm MS. Mesn *m PS. Jaestfc 8ork* HPD. %. Boa 114. Weel Nfflem N. ocaotni Jaka GeMk Um 144. M Mm«. NadEorni odbor: nik. ISSS g. Uwa4aU A v*. CUseaa. IH) JMM llaešalek Praak UJ«. S4M W. ISk £TgS Združitveni odbor: MnMK Praak Akš. I1S4 Sa, CravfaH Af* CMmga, JU gt, Ckie>f«, 1U.I Jaka OUa, l4Mie.aiftaa Park f. J. Kara. eau it CSelr Ava, J. faverialfe. •af«. IIL Ovva, Ckkaca, V KROVNI EDKAVNIKi Dr ▲ve^ M Ma|s ? mr^rssnil takalai ?gA pisma. M ea aaaašaje aa peeb st_____ Mšalštve g. N. P. J, MT4I ge. UfraSaU Av«, Ckkage. & vsa kadm a bolniAkb poopom si naslotri Rve g. n. P. J, »«7.a» Se. Uwa4ak Ara. Ckkafe, OL DEM AKNE POllUATfl Df 8TVAEI, Id as tlŠeje |L JakAf!! cžis^^Im!* ** N- P. ^ MiT4t ge. Uvn- TgR KADHVK V EV ESI I BLAGAJN I ftEIMI PO«U ss StUUak M aaakri Elagajalšlve S. n. P. J, 4447-4» ga. UwaMe Afe^ ^TrigiJM ▼ss prltolba |M> peakvaak v iL Psal Bcrg«K pnišUmUn aašseraac« Vsi prlalvl aa gl perotal edsak ss aaj pešilkia aa 4ea tTS, Marbcrlaa, Okla. VM deplal k Sragi spkl, aaaaaalla, aelasl. ■IJH Je v spesl s gkalkai Maeie, aaj sa pašllk m paske i »4474» ge. Uwa4ak A ve- Cfckei* £ ^^ se asi »sRJtk k k mkk ves kar i "Sosveta*. značilen ia kierikaii ki pa je ikalno stranko. Na Mali Amaren so priredili plo-venaki priveski Radičeve stranke nek ahod aa Rledu. Ta shod je pismeno pozdravil IjublJaaakl t upnik Barie s precej dolgim navduševalnim pismom, za kar ima seveda sveto pravico kot svoboden državljan. Toda temu pozdravu Je sledila v glasilu klerikalne stranke takoj—klofuta. Glasilo klerikalne stranke je s težko ln resno besedo iiosvarllo Barleta, da katoliški duhovnik nima Imeti svoje lastno poetično nazlranje, ampak, da je njegovo mesto v klerikalni stranki. Rdeča pomoč pred sodiščem Poročali smo že, da Je bilo svoj-čas zsprtih več delavcev in pri stašev neodvisne delavske stranke, češ, da so bili člani Rdeče pomoči, ki je baje komunktična. Poročali smo tudi, da je celjsko državno pravdništvo nekatere teh aretirancev izpustilo, da pa v Ljubljsni nI konca ne kraja sAllti preiskavi. Po pet mesecev so sedeli nekateri delavci v preiskovalnem zaporu, ker sodišče nI moglo dobiti za preiskavo potrebnih podatkov od političnih oblasti. Končno Je vendsr prišlo do rssprsve tudi v Ljubljsni. Rszprsvs se je vrŠils dne 16, sept. ter ao bili vsi obdolženci— oproščeni I Ds je te oprostitev blsmaža za politične oblasti, je Jaano; žaloatno ln vnebovpijoče pa je, da je morala cela vrsta nedolžnih ljudi sedeti pet mesecev v preiskovalnem zaporu I Slavko G rum: ia) v vasi čas okna lljejo zastari* črnega mraku zastari. Nikjer več ni življenja, nikdar ga ni bilo: raspuščenl so u- dl, kakor razliti po postelj!-- Se kašelj Je pojenjal, nič več ne trga prs. Komaj senca da se zgane, odloči da se od zidu in prestopi po sobi--— Nekaj se je dotaknilo trepal-nlc, mojih trepalnic ae Je dotaknila luč. Hestra Kandida mora biti, ki Je odprla vraU. Tiha roka ee me je vprašaje dotaknik. "Čutim vas, sestra!" ZašepetaJa je; kakor bi ee bala, da upihne plaho luč, Je dih* nila i "Nekaj sem prinesla; da boste veaeli, sem vam prinesla." Tsike so veke, komsj da razložim lastne misli, ki vstajajo Iz temine i Kako Je to, "biti vesel", ae-atra?" Vatel? Veeel biti, Je Imeti široke oči In vlažne kakor oUtk." eo bil« njene beeaie, kakor vonj bezga so prihajak k meni, kakor nekaj Ihtečega, ki el Je s težavo utrlo pot ia sedaj utrigje s perotjo ob srcu. pe Je zgodilo, aopžrsT Naenkrat mi Je kakor — kakor —. O, seetre, daleč Je, da Je bilo tako, daleč, da sem imsl oči velike ln vlažne. Komaj da Jih rssločlm v daljavi. V kapelici Je bilo, ob Materi Boijl sem klečal ln roke so ml dU*k po šmarnl-cah. Tn — naenkrat ml Je kakor takrat, kakor spomin šmarnlc da me Je poklical. Sestra, ssatra, ali že rastejo bele cveUlee, diši U žo zunaj pomlad 7M "Glejte jo, pomladi Pri vas eo šmsrnlce r Odprl sem oči, k njeni roki sem se vzpel: ns omsrici js vaza belega maja. Pognal sam se kvišku, istegnil sem roke, da bi objel rože, da bi vdihnil —. Telo Je padlo vznak. Pozabil sem, da sem mrtev, "Ne umreti, ne, nsl Sestre Kandida, nsj živim, pustlts ms živeti t ZalcsJ ste spustili lavs-se 7 Vseli ste ml Lidijo, šs prijatelj ne sme več k meni. In st-dsj me hočete preveriti šs ia pomlad 1" Bleda žena se Je sklonila k meni, bleda žena ml Je boisla čelo: "Saj če bi bil! zunaj, ne bi vi. deli pomladi, saj če bi hodili mimo rol, ne bi Jih posnsil. Reiall bi roko Lidije, misli pa bi krvavele. Ubogi, sunaj ne raatejo rože in ne diši pomlsd. Ob drevje ss lovi Jok, kktev ee po tU-ceh opoteka — — —" Prijel sem jo okrog vrstu, tik k obrssu sem ae vspsl, pogledal v oči. Gledal sem Jo dolgo, dolgo, bres usmiljenja. Nuna Je usdr-getala. Roka se Je odločila, pad- v Nem- Nova flhasks Iznajdb« nji. Berlin, 10. okt. — Eugen Schuefftan, pleskar po poklku, Je Iznašel napravo, ki prihrani filmskim družbsm ogromne stroške In prinese cenejše filme. Neprava se tiče graditve eeene-rij, zlasti ozadja sa scenami. Po UJ is najdbi se ozadje naredi k malih vzorcev, ki se pe s pomočjo zrcal in povečaJnikov lahko fotografirajo v naravni velikosti. Vse filmske družbe v Nemčiji so še kupile patent In neke amerišks družba Je že dobil« k-ključne prsvloe ss porabo te Iznajdbe v Ameriki- DA SKUHAŠ DOMU) VU VO, Plfel PO NA0P PK0DUKTB. inkaaHji aai rasna oglas. VUko Mul: • h zMhJtca pglevja 2« izdaleč te mi j« zdel znan, rpoznal pe sem ga ftele, ko me je ustavil. — "Gospod Brecovsr, kajne?" — "Gospod župnik — iz Zakrsja — ssj se ne motim. Pozdravljeni! — Kakor da vas sredam na drugem svetu..."-— Zelo se je bil postaral. In tudi shujžal je. Obleka pa je bila menda le iz tistih let, ko sva se seznanila tam v Zakraju, samo bolj ohlapna in strašno zavaljena. Nad povrinikom, Id se ga je držal Ae en sam gumb, je nosil pelerino z ogoljenim žametastim ovratnikom. Posvaljkan klobuk mu je nerodno čepel na kultra-vih laseh, ker mu je bil premajhen. Kavčukast ovratnik je bil nalomljen in okrien, poln potnih marog. Črni naprsnih se je vihal nad telovnikom, da se je kazala z obeh strani zamazana srsjca. V roki je držal majhen usnjat kovčeg, prevezan s trakom in napol odprt; morda je bila ključavnica polomljena... "Pa kaj vas je zaneslo v našo samoto, sredi zime?" Najbrž je preališal moja besede, zakaj namesto odgovora me je pogledal ie enkrat vee začuden in mi stiskal roko: "Goepod Brezovar, ha, goepod Brosovar!" Nato se je ozrl gori k samostanu pod gozdom, izpustil roko in se prijel za čelo. "Kam greste T se je zopet o-brnil k meni. Povedal sem mu, ds grem domov h kosilu. ' "Skoda!" je obžaloval čisto nepremišljeno. "Ali ste že kosili, gospod župnik?" sem ga vprašal brez ovinkov, ker se mi je zdelo, da je lačen. "Kosil — hm — kaj to iz-prašujete?" se je upiral s votlim usmevom in prestopal z noge na nogo. "Povabil bi vas na kosilo, če vam je prav. Kar brez obiranja, goepod župnik, nekaj se bo že dobilo, saj nas je precej družine." Sel je za mano, ker je bil vi- sok sneg in gaz ob drevoredu. "V tem kraju stanujete r "Tam doli," sem mu pokazal na hišo, ki se je videla mod kostanji Pa se ni ozrl tja, kakor da me ni čul. "Ali ste že bili na Preveeju?" je vprašal, ko sva bOa že blizu "Nisem še bfl." "Niste — hm — škoda, da še niate bili!" Čakal sem, da bo dejal še kaj drugega, pa je molčal. Zavila sva k hiši. Capljal je za mano in zdelo se mi je, da bi ga lahko vodil kamorkoli že, da bi se ne bil obotavljal niti do večera. "No, pa svs doma." Niti zda j se ni ogledal Stopil je za mano v vežo, po stopnicah, v stanovanje, brez zanimanja, kakor mesečen. Komaj da je pozdravil ženo, ko sva šla skozi kuhinjo. Ponudil sem mu obešalnik, toda zmetal je pelerino, klobuk in kovčeg na posteljo in se vsedel v površniku k mizi, dasi je bila soba topla. Zdaj sem videl da MEDVLADJE SOCIALEN ROMAN. Spisal Jeie Pahor. (Dalje.) r — Ker se mu godi krivica! Slak pomiiljs. — Si li gotov, ds so gs sretirali po nedolžnem? — Vsi ljudje to vedo! Slsk odločno odkimuje z glsvo. — Ljudje vsega ne vedo, — pravi resno, — učitelj je lshko s kom v stikih! Boji se, če niso česa zasledili, ker je bil Osojec včasi drzen in prenapet. Spominja se, kako se je bil navduiil za onega skrivnostnega potovalca. AU bi ne bil lahko oni mož V službi vojaitva, da izkuia ljudi? Slak strmi predse in pomiilja, kamnosek pa ga opazuje in Čaka. — Cuj — pravi naposled gotov. — Najprej moramo vedeti, ali j* res brez krivde. Ce je nedolžen, potem naredimo, kar nam je le mogoče! — Toda kako naj zvemo? — Sorodniki morajo k njemu, žena ali o-trocl Naj mu nesejo jedi ali odejo za ponoči! Ce ne bi jim mogel povedati, jim pa vsaj lahko namigne! To poskrbi in ml pridi povedat, bedel bom! Slak se zavije v suknjo in sede k štedilniku, ki je ie nekoliko mlačen, prijatelj pa odide, tiho, kakor je bil prišel Kaj bi storil, ko bi zdaj priili pote? vpraia Slaka nenaden, neprijeten glas. Pa se ga hitro otrese, ne da bi isksl odgovora. Med tem so izpraševali Osojca, kje je rojen in kdaj, kje je bil v službi in kaj misli o usodi zasedenih krajev. Orožnik s srebrno vrvico pod vratom in s Črnimi prepletki na rokavih je Izpraševal počasi, kakor bi bilo vse to popol-noma odveč. Osojec je odgovarjal razburjeno, včasi ni vprašanja niti razumel in je zahteval, naj ponove. Se dva orožnika sta bila v sobi, krepkih postav, a nelepih oči. V stranskem prostoru je včasi zapel telefon in čuli so se visoki, rezki giaaovi. Minute so se plazile, kakor večnost so bile. A ko je izpraševanje nehalo, ko je legla tišina, je postala noč še težja, stra-hotnejša. Z mračnimi pogledi so strmeli orožniki v jetnika, a niti besede nimajo več. — Pustite me domov, če ste me izprsšsli! — pravi učitelj z grenkim glasom. — Ali mi vsaj povejte, ksj sem zskrivil! Mojs vest je mirns! — Cez noč ostanete tukaj! — pravi orožnik, ki Je izpraševal, ter spravlja popisano po-lo v zavitek. Nato jo odda stražniku, ki izgine v noč. — Zakaj moram ostati ? — se razburja O-sojec. — Teko je ukaz! pravi orožnik ter pokaže možu platneno vojaško posteljo v kotu. — Saj vendar nisem ničesar zagrešil! — se opravičuje. Toda orožnik je hladen in neizprosen. Z ranami zmiguje in pravi, da še sam ne ve, česa ga dolže. Osojcu ps še ns misel ne pride, da bi legel Cemu tudi, ko pa no bi zaspsl, če bi mu dali ves svet. Pred se strmi, ves nspet, in čaka in misli mu vrve po glavi. Neprestano se js vračalo eno vprašanje: Kakšna je vendar tvoja krivda? Od nekod je prineelo udarce, ena ura po polnoči Je. Ns hodniku spodsj so se ssčuli koraki ln nato po stopnicah nsvzgor. Orožnik se vrača. — pomisli Osojec. — Morda bom rešen! Upanje se mu je budilo, upanje Človeka, ki ss oklepa vsake bilke, da bi se rešil Toda stopi-nje eo negotove, plahe, niso trde, vojaške. Ne* kdo trka na vrata, ponižno in strahoma. Odprejo, učiteljeva žena Je prinesla obleke In odeje Oeojcu. Voa je prošenj«-na, daja si moč, toda le a težavo govori. ihtenj' Jo prem h k nje. Orožnik mrmra, vendar ae mu smilita uboga Novake. Pusti Ju. naj sa nagovorita, le to gleda, da ne bi učitelj oddal kakih listin, zakaj preiskali ga šo Bejh ~ —-■*• — Vendar se gospa ni dolgo mudila. Poalovila se je, nekoliko močnejša in trdnejša* ker je videla, da ae mož ne zaveda krivde. Rotila ga je, naj ji pove, zakaj je tu, kakšen zločin mu očitajo. A Osojec je ostal stanoviten; čist je, niče-ssr mu ne morejo, nikake krivde ne ve povedati. Uro kasneje je o vsem tem tudi Slak že obveščen. Pomagati je treba človeku, kakorkoli, zakaj stvar je resna in nujna. Vendar je treba počakati jutra, sredi noči ni mogoče ničesar ukreniti. A bedeti je treba, zakaj Ooojca lahko že s prvim svitom odvedejo! Napol oblečen se je Slak vrgel na poeteljo, a ni več trdno zaspal. Mraz ga je stresal in misli so gs mučile. Se preden se je zazorilo, je planil pokonci in šel budit brata Mirka. Povedal mu je, kaj se je bilo zgodilo in kaj je treba storiti. Toda brat se je otresal in mrmral, da je nevarno posredovati, ker je vojaštvo odločno, ker ima železno, brezobzirno pest. — Toži se ti vstati! — ga je zavrnil starejši trpko zasmehljivo. __— Kaj bi ee mi tožilo, ko pa vem, da je vsak korak zaman! — Vsak, samo tvoj ne! ' t Mladi veljak se prisiljeno zasmeje. — Od kdsj sem pa tako mogočen, tako vpliven, he! Od kdaj? Povej mi! — Ali naj grem jaz? v — Kolikor bi dosegel jaz, boš tudi ti! Stsrejii vzkipi: — To je kakor zauinica, kar si rekel! Ali nisi ti — župan ali kaj? — Nisem! — pravi mlajii pikro. — Zato pa jim tudi ni mari moje mnenje 1 Ali se ti ne zdi? Zskaj pa ne bi iel ti? Zakaj se moram jaz izpoetavljati? — Ali menii, da se take poti bojim? — Seveda se! Vsakdo nI za tako! v — Prej bom iel kakor ti! — Bomo videli! — zavrača porogljivo veljak. — Ce greš ti, pojdem tudi jazi Le pokaži svoj pogum! Slak pa ni več čul, temveč bežal ven, čas je priganjal Hotel je naravnost k orožnikom, a se je premislil Uspeinejie bo, če nas gre več! mu je nekaj šepetalo po poti. Vsaj ie dva morata itil Stopil je po krojača, kakor je bilo zgodaj, in mu povedal o svojem bratu, ves razpeljan. — Vreči ga bo treba, odstraniti, sicer bo nesreča za vso občino in ie dljel Krojač je trenutek pomiiljal, pa se naglo odločil — Skoda, da jezika ne znam dobro, — je dejal, — vzameva pa Slubana a seboj, ta govori gladko, pod Rimom je bQ nekje ujetniki Poiskala ata kamnoseka in vai trije so kre-k orožnikom. V nemalo sačudenje so za-1 gručo mladeničev, ki se je strastno prerekala na voglu. — Kam pa vi? — je vpraial Slaka živahen mladenič, ki se je odtrgal od akupine ln mu šel nasproti. . * < — Pa ne morda k onim le? — pokazal je oroiniiko poslopje. — De! — je kratko odgovoril Slak. Greste zastonj! — Je odgovoril mladenič. — Ne sliiijo, bili smo ie pri njih! Samo rasburili smo jih — se je grenko nasmehnil — Se nas da bi radi zaprli, so menili! Slak ni pomiiljal in ni tratil beaed, dasi mu je mladec silno ugajal s svojim sigurnim nastopom. "T — Ta jo naš! — je dejal tovarišema, ko so stopali po kamenitem starinskem hodniku, da eb trdo odmevale njih atopinje. Niso se hali, a dobro so vedeli, kako Je nevarna njih pot. m Učitelj Osojec je bil še vedno v sobi. kjer so ga bili zaslišali. Prečuta noč in razburjenje ga je bilo utrudilo; raarahljan in s zardelimi očmi je idal na dolgi klopi ob oknu. ko so vstopili trije možje. Zgodnji oblak ga je iznenadfl, a ko je čul, kaj hočejo, kaj zahtevajo od oroft-niškega častnika, jih je posdravijal z vso dušo, trepetal Je in kri mu je spet ogrela lice. Toda častnik Je ostal trd. V početku je dovol> mirno prigovarjal češ, da ne bo ničaaar radi vsega tega. Slakova t rdovratnoat In reakoet ga pa naglo resburita. — Kar oblast ukrene, to je zakon! Kar u-hrene. že ve. zakaj ukrene! — zavrača strastno odtočnega moža. 0m glodali pred desetimi leti je imel aamo nad senci zažeto. Se deaet let bi mu lahko navrgel Pogledoval je samo na polke a knjigami in na kletko, kjer se je piašfl mlad iišček. Skoro sleherni trenutek pa se je pogledal v zrcalo, aamo mimogrede, ob strani. "Postarali smo se, kajne?" je dejal kakor v samoljubju in za-pičil vame pogled, da bi mu ne ušel a pravim odgovorom. "Nič čudnega v teh časih." "Pa sem še možak, kaj?" Moral sem mu lagati, ker sem uganil, da mu je tako všeč." "Koliko jih imate vir • "Trideset." "Mojih je eno in štirideset; saj jih še ni veliko." Skoro da mu nisem verjel. 2ens je prinesla juho. Zajel je skoro zvrhan krožnik. V raz-mišljenosti pa je zagrabil vilice namesto žlice. Ko jih je že omočil, je opazil pomoto. Naglo in glasno je srebal in ae polival, da mu. je kapelo od brade. Spomnil sem se tiste nedelje; ko sem ga obiskal v Zakraju. Povabil me je k maši in mi dejal, da je pripravil hudo pridigo. Da je treba Zakrajce "narešetati", ker so najnegodnejši farani v vsej škofiji. "Narešetal" pa jih je, da ni bilo razen evangelija in amena nobene božje besede. Nagnal jih je s pijanci in potepuhi, z razuzdane! in prešutnild, Id spravljajo penkrte na svet, potem pa se ne brigajo zanje... Po maši so pevke zapele "Tan-tum ergo". Župnik se je obrnil monštranco in ministrant je pozvonil. Vse je klečalo globoko-sklonjeno in se trkalo. Župnik pa še ni dal blagoslova, ampak je položil monštranco na prsi in se oglasil: "Nekaj sem vam pozabil povedati." Vsi so se čudoma ozrli k ol tarju. "Bil sem v Ljubljani pri deželnem odboru zaradi nove ceste. Povedal sem gospodom, da je treba to cesto speljati mimo fa-rovža in cerkve. Povedal sem jim tudi, da je sedanja cesta v sramoto vsej deželi, da mi je že parkrat ostal Čevelj v blatu, ko Sifl gszil v cerkev ali domov. Gospodje so mi vse obljubili. Torej ne mislite, da sem šel v Ljubljano brez opravka, na potep ali na kak vesel dirindej." Nsto je ds! blagoslov. Ljudje so se vsuli iz cerkve in se spogledovali na cesti: "Tudi temu se meša; ne bo dolgo." Jaz sem se izgubil brez slovesa... Od takrat se nisvs več videls. "Vi še niste bili na Preves-ju?" se je domislil, ko si je ns-lagal prikuho. Zopet se je mimogrede pogledsl v zrcalo. "Ne še." "Mhm..." Meso je prijel z roko in gs trgal v kosih. "Mene vleče tja," je dejal čez "Ali vam ne ugaja več v Zakraju?" "Nisem več tam, že pol leta ne." "Kje pa štet" Ni dal odgovora. Naložil si je zopet prikuhe, vse, kar je še o-stalo. . Ko sva pokosila, sem mu po-, nudil cigareto. Zapalil si jo je tako nerodno, kakor da puši prvič v šivljenju. Gledal je po krožnikih, kakor da je še lačen. Ponudil sem mu kruha, ker ni bilo drugega pri hiši Ničesar ni rekel, pe se tudi kruha ni dotaknil Naglo je puhal dim. Hipoma je odložil cigareto in prijel za o-brano kost na mojem krožniku. Glodal je, kjer se je še kaj dalo. Roke si je obrisal v prt, nato je šele vzel servijeto in se obrisal okoli ust. Potem je vzel ostanek cigarete in še prakrat hlastno potegnil "Jas še nisem za penzijo, kaj mislite?" se je zopet okrenil od zrcala. "Kako za penzijo r "VI še ne veste, da so me porinili v Leonišče?" "V ljubljansko Leonišče?" "Po vsej sili hočejo, da sem bolan. Kamor pridem, mi pojejo to pesemeo: bolan, bolan, bo-lan... Kje bolan? Jas se ne čutim prav nič bolnega. Edino lani sem trpel na hudem revmatiz-mu. Tako me je dajelo, da par mesecev nisem mogel s postelje. Poalali so mi mladega kaplana sa namestnika. Tako se je vleklo pel leta. Komaj pe sem se sko-bacal so me izrinili iz farovža in začeli govoriti o penziji. Kar ponujali eo mi jo. Trikrat je bil