Slovenski List.
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 9.	V	Ljubljani,	v	soboto	2.	marca	1901.	Letnik	VI.
NSIovenakl Uat" izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. Vsaka Številka stane 14 vin. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista“ — Nefrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacija in Oznanila se pošiljajo upravnistvu „Slov Lista“. Uredništvo in
upravniStvo sta v Ljubljani, Oradliče itev. U. Uradne ure od ure 8—6 pip. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Tehtna politika I
Iz KoroSke.
Ali ste brali dobre nasvete, dane Vam iz zelene Štajarske? Brez dvojbe! Ob Muri in Dravi cvetejo baje tehtni politiki, ki so si izmislili naravnost za pust novo misel: Slovenjski panj v dunajskem uljnaku ima dve mai-ici, podušimo obe, da bo mir!
Ker se Vam morebiti ne bo ljubilo, odgovarjati na duhovite nasvete in otročja očitanja nekega obmejnega tehtnega politika, blagovolite dati besedico človeku, ki ni politik, torej še manj tehten politik, ki pa zna želje obmejnih Slovencev in zna njihove potrebe in rane!
»Tehtni politik" pravi, da se je borba pričela iz osebnih, da celo iz egoistiških motivov, razdor v načelih pa se je vršil šele pozneje, in tudi zdaj, da stoje v prvi vrsti le osebni momenti. Obe stranki ste enako donašali k brato-mornemu,prepiru .. mislimo, da se naša državnozborska delegacija da zopet zjediniti, če obadva (Šušteršič in Tavčar) odložita mandate.. če se tako žrtvujeta, si bosta od naroda zaslužila več hvaležnosti, kot z dolgim plodovitim delovanjem v parlamentu itd.
Dovolite tukaj konstatovati, da mnogo obmejnih Slovencev, seve tile niso najtehtnejši politiki, nikakor niso tistih misli, kot štajarski rodoljub!
Vzemimo stranki na Kranjskem kakoršni ste! Sijajni plebiscit za vodjo krščansko-socijalne stranke tukaj, smešno majhno število volilcev na liberalni strani. In zaradi voditelja vse liberalne stranke, naj se žrtvuje tribun slovenskega ljudstva ?
Stranka, ki bi svojemu vodju kaj tacega storila, bi javno izrekla, da tudi ona obsoja svojega voditelja zavoljo »osebnih momentov", in če bi se javno izrekla taka sodba, obsojena bi bila stranka sama, stranka bi sebi podpisala smrtno sodbo.
Osebni momenti ? Mar je na štajarskem še neznano, kaj je razcepilo naš narod? Ali je pisava »Naroda", napadujočega vse,, kar je na svetu sveto, oseben moment? Vera je temelj narodnega življenja, ona ni le kinč. Vprašanje, ali ljudstvo ostane verno ali ne, je vse drugo vprašanje, kot vprašanje po stavbenem slogu, s kterim primerja tehtni štajarski politik naš narodni prepir. Krščanstvo je temelj vsaktere civilizacije, Kristus je nam vogelni kamen pravega društvenega reda in jezikovno vprašanje je nam misliti na to, kar je slog pri stavbi. Ta slog nam je v drugi vrsti, a vender se svojega slovenskega sloga naša krščanska stranka tako drži, da se nikdar ne bo z narodnimi nasprotniki zvezala — kakor narodna stranka! Lucus a non lucenelo!
Tehtni štajarski politik je menda zelo praktičen mož, ker daje tako pratične nasvete, a mislil ni dosti, ko je s svojo otročjo praktiko stopil na dan.
Krščanska naša stranka je demokratična, krščanska, socijalna! V ti stranki si poslanci ne 'bodo služili križcev, pač pa križev; gorje tistemu, ki bi v nji iskal »osebne momente" in prepričani smo, da v nji takih Ijudij ni.
Socijalna stranka ni le gospodarska stranka, ona mora več biti: »Nekateri mislijo,
da je socijaluo vprašanje le gospodarsko vprašanje, a nasprotno je to le vprašanje v prvi vrsti versko, in se mora rešiti po postavah morale in po verskih načelih. Podvojite delavcem plače, skrajšajte jim delavni čas, dajte jim najcenejši živež, če bo pa delavec vedno slišal nauke, kakoršni se trosijo po delavskih krogih (n. pr. po »Narodu") če se bo ravnal po zgledih, ki se mu pripovedujejo z namenom, da bi se mu vzela vera v Boga in se izpridila njegova nravnost, bo vse zastonj. Vzemi duhovnom kali, ki jih jim daje krščanska modrost; vzemi jim skrbnost, varčnost, ponižnost, skromnost, potrpežljivost, in najboljši položaj jih ne bo zadovoljil. Zato smo katoliške može vedno opominjali, naj se združujejo z namenom, ljudstvu pomagati, a njihov trud naj podpira in sodi vera". (Leon XIII. 5. febr. 1901.) Obžalujemo, da se v ti zadevi naše prepričanje ne strinja s prepričanjem štajarskih tehtnih politikov. Od prepričanja, ne moremo odnehati, da je vera prvo, vse drugo pa pride za njo, a prositi moramo, da »tehtni politiki", ljudem, ki so tega prepričanja ne očitajo »osebnih momentov". Krškanski socijalci tudi svoje nasprotnike v toliko častimo, da jih ne sumničimo tako nečastnega postopanja, prosimo pa, da se nasproti nam od nasprotnih Ijudij ne vzdiguje očitanje, ki se dokazati in utemeljiti ne da.
Razdor slovenske delegacije na Dunaji smo obžalovali, a stvar nikakor ni tako tragična, kot bi si kdo mislil.
V	tem se strinjamo z »Slov. L'stom*. Ne število samo odločuje, da pa odločnost bojevnikov, in stokrat boljše je malo število junakov, kot vojska, ki šteje v svojih vrstah izdajalce. Začudeni smo slišali, kako so poslanci, — katoliško narodni poslanci štajarski šli za Tavčarja in mislili smo si: te mora vleči tja stara lju bežen, naj gredo, a veselili smo se, da je krščanska stranka zdaj oproščena mnogih ozirov, vzlasti pa je ta ločitev ljudstvu v dokaz, da nam je boj za krščanska načela resen in ne le komedija. Ta le ločitev bo gotovo vzbudila versko zavest, vzbudila tudi tem večje navdušenje v narodu. Živela zato katoliška narodna stranka, Bog in narod sta z njo, in z njo so simpatije vseh — vsaj netehtnih politikov. Vemo, da živi politika ob kompromisih, menda je grof Hohen-wart nekoč izgovoril to besedo, živeli smo ob kompromisih, a živeli kot sužnji, in katoličan-stvo in kmečki stan je dobil v teh kompromisih, kar so mu pustili drugi. Zdaj ne delajmo več kompromisov, ki so le krinka za lastno lenobo in semtertja — nezmožnost.
Neki obmejni Slovenec, ki ni tehten politik.
Kmetje, pomislimo I
Izviren dopis z Gorenjskega.
Največji revež je kmet. Vkljub vsej pridnosti gospodarjev vender kmečki stan najhuje propada. Dolgovi na kmetijah grozovito naraščajo. Vse spoznava, da je kmečki stan temelj državi, vse pomiluje kmeta, povsod se mu kaže dobra volja, samo resno pomagati mu neče nihče. Prav razveselilo je nas gorenjske kmete, da so se naši poslanci, ki so v »Slovanskem centru" zbrani, postavili na agrarno, kmetom prijazno
stališče. Znabiti vender enkrat pridemo od obljub do dejanj. Avstrija je poljedelska država, in ako bi se vsaj v agrarnih zadevah postavili po koncu vsi zastopniki kmetov, bila bi to močna stranka, ministre in uradnike po mini-sterstvih bi silila, da bi kaj več storili za kmeta.
Ne sme se pa misliti, da je nam kmetom že pomagano, če se nam odpiše nekoliko davka. To je majhen obliž za veliko rano. O popolnem ozdravljenju razmer na ta način ni misliti. Res je, da so davki za kmeta previsoki in da bi se morali z ozirom na prepičli čisti dohodek kmetij popolnoma odpisati. Če je pa kaj upanja, da se to zgodi, ne vemo.
Kmeta ne tero samo davki, žuli ga previsoka režija. Delavske moči so vsled naraslih tovarn in novih služb pri železnicah postale predrage. Pastarica ima danes plačo, kakršno je pred nekoliko leti imela dekla. Hlapec se že težko dobi za visoko plačo, vrh tega še hoče vsak hlapec imeti dobro hrano, dvakrat na dan »malico" s pijačo, če ne — odpove službo. Gospodar. ki sam sebi pritrguje, da ne leze v dolgove, mora večkrat še čedno hlapca prositi, da naj ostane v službi, in mu vse obljubi. Seveda se mora delati razloček mej plačami kmetiških delavcev in delavcev v tovarnah.
Prav tole dajanje pijače pri »malici* je nekaj neznosnega. Kjer se mošt doma pridela in če so posli ž njim zadovoljni, je še dobro. Ali mnogokrat hočejo posli, da naj se jim daje vino ali žganje. Zlasti v zimskem času mora človeka, kadar je mraz, pogrevati žganje. Mnogi gospo-garji so bili primorani, udati se temu dokazu. Zato pa nekateri producenti špiritovca, zlasti v Kianju, izvrstno stoje. Tako mi je nedavno pripovedoval neki prijatelj iz Kranja. Vsi dokazi, da po žganju človeku telo in duh le hirata, ne pomagajo, večkrat se gospodar mora udati, če hoče imeti posle, ker vedno sliši izgovor, da ga tam in tam tudi vedno dobivajo.
Nekoliko bi si kmečki gospodarji v tem oziru lahko pomagali sami. Prvo bi bilo, da naj si napravijo za dom mnogo tepkovca. Če že mora mošt imeti malo več moči, naj se mu primeša nekoliko vipavskega vina, ki je po ceni. To je čvrsta in zdrava pijača. Drugič je pa treba nekega dogovora med kmeti, da bodo vsi enako delali in da jih ne bodo žganja žejni posli uganjali v kozji rog. Vsled tega je treba med kmečkimi gospodarji nekoliko tesneje zveze, da se skupno dogovore o polajšanju svojih bremen.
O	tem pa prihodnjič.
Izvirni dopisi.
Iz Starega Trga pri Ložu, 27. febr.
V	svojem liberalnem trobilu »Sloven. Narodu" št. 36, razkoračil se je neki tukajšnji dopisun, ki seveda nima druzega dela, nego da vedno za pečjo študira in premišljuje, kako bi izlil ves svcj srd na našo častito duhovščina ter druge može, ki ne trobijo v liberalen rog. Ne bom se spuščal s tem dopisunom v nikako polemiko, kajti ni se vredno prepirati s takimi dopisuni. Povem pa, kar se tiče moje osebe, da s tem me g. dopisnik ne bodete nič ustrašili, ako me v v svoji umazani pisariji v takih listih, kakor je »Slov. Narod", napadate. Štel bi si v največjo sramoto, ako bi me liberalni listi hvalili.
Dopisnik .Slovenskega Naroda" v zgoraj navedeni številki, se poslužuje jako neumnega sredstva za dokaz moje nesposobnosti kot krajni šolski načelnik, ko pravi, da sem prejšnje dni na božjih potih naprej molil. No, no, saj se je še slavni vojskovodja Radecki podal z rožnim vencem v roki nad sovražnika! Svojo vero tudi očitno spoznavati, se poštenemu kristijanu ni treba sramovati! S tem dokazom moje nesposobnosti niste, g. dopisnik, osmešili mene, ampak sami sebe! Rečem pa, da bi me bilo sram in pa še kako, ako bi mi mogel kdo očitati, da sem bil radi nepoštenega življenja 3 mesece v zaporu. — Tega mi pa g. dopisnik ne morete očitati! Žal, da se tudi še v našem kraju nahaja peščica ljudi, ki se sramuje, da sta jih učila krščanski oče in krščanska mati spoznavati Boga.
Našega dopisnika seveda najbolj v oči bode, ker je pri nas še verno in svojim duhovnikom udano ljudstvo.
Mi pa slovenski kmetje, bodimo trdni, ne omahljivi v svojih krščanskih načelih, da se bode tudi pri nas moglo reči. Slovensko ljudstvo vstaja, roke si vkup podaja, nikdar se ne omaja! Z veseljem moram reči, da se je pri nas začelo ljudstvo zavedati, spoznavši svoje prave prijatelje ter njih ravnanje z ubogim trpinom. Le tako naprej in ljudstvo se bode vedelo še bolj ogibati ljudij, kateri imajo le v zasmeh to, kar so nas učili naši stariši in duhovniki. Vihri naj, tuli piš — zastava k zmagi nam je križ!
Jernej Poje, posestnik in krajni šolski načelnik. Iz Radeč pri Zidanem mostu, dn6 27. februvarja. Naših liberalcev se je polastila vročnica. Kaj pa je vender tako razburilo naše liberalce? Listi „Dragi soobčani", katere smo resnici na čast razdelili nekaterim občanom, razgreli so jim njihovo kri in v takem položaju polastila se jih je fantazija, da so listki lažnjivi in obrekljivi.
Da smo v „listu“ poročali resnico, smo vsak čas pripravljeni potrditi z dokazi, katerih pa, o tem smo prepričani, liberalci ne bodo terjali od nas, tak-' gotovo, kakor so očitanje v „listkih“ pobasali v svojo malho. Tudi to smo pripravljeni dokazati, da je občinski odbor res, enoglasno imenoval častne občane, čeravno „Slov. Narod trdi, da to ni resnica! Kdo tedaj laže?!
Sedaj pa spominjamo liberalce na to, česa so se posluževali pri nabiranju tistih 273 podpisov, katere nam v „Narodu“ predbacivajo. Teh podpisov se niso upali po poštenem potu nabrati. Kako so bili nabrani ti podpisi, priča dejstvo, da podpisani protestirajo proti podpisom. Tega seve niso hoteli poročati, kako so se kmetje razburjeni oglaševali, ter odločno zahtevali, naj so jim podpisi izbrišejo, ko so izvedeli, zakaj se gre in na kako grd način so si liberalci pridobili njihove podpise.
Vedite liberalci, da bode to vaše početje še manj sadu prineslo, kakor ga je prinesel Tavčarjev shod v Radečah pred državnozborskimi volitvami Konsumno društvo ste nam hoteli podreti, posojilnico ste nam hoteli uničiti, Vi ^prijatelji kmeta", kateremu ste se laskali, ko ste za volitve agitirali, sedaj mu pa hrbet kažete. Kako priljubljen Vam je kmetski stan, kaže dejstvo, da osebe, katere izborno delujejo za gmotni napredek kmetskih posestnikov, obrekujete in po časopisih opravljate.
.Narod" občinskemu odboru predbaciva, da rad svoje sklepe ovrže, takoj zraven pa omenja, da se je župan trudil sklep ovreči, a ni se mu posrečilo! — Kam naj bi primerjali to .maneštro" ?! Resnica je, da je naš slavni občinski odbor neomahljiv, zato je tudi županu zastonj čakati, da bi se mu namen posrečil, kajti s ponosom se odbor zaveda, da — kar je storil, je storil v blagor in prospeh občine Slava mu!
Da je občinski odbor zapravljiv, ter se vozari na občinske stroške v Ljubljano, bode „S1. Narod" pač moral dokazati na zatožni klopi, kamor bode v kratkem častitljivo posajen Menimo, da se mu to ne bode posrečilo, kajti depu-tacija, katero je odbor pooblastil, da se pelje v
Ljubljano ni za to dobila niti vinarja od občine, in tudi ničesar zahtevala ne bode!
Stavka, da ni nadučitelj hotel stopiti v ožjo vez s svetovalčevo družino, si pač ne moremo raztolmačiti. Smeha je vredno, kake fantazije ima naš nadučitelj! Predobro ga poznajo naši svetovalci, da bi si ga želeli v ožjo dotiko, poznajo vsi občani, od najboljše do naj slabše hiše v občini .... Čujemo da namerava občinski odbor tudi v tem oziru storiti nadaljne korake!
Pač tragično pri našem občinskem zastopu pa je, da imajo v svoji sredi župana drugega značaja, drugih misli t, j. strastnega liberalca! Umevno je, da občinski odbor pod takim županom uspešno delovati ne more.
Kako je pa vender to prišlo, da povsem katoliškemu odboru na čelu stoji liberalni župan, vprašali nas bodete na to gosp. urednik ? Častno izjavo je dal, da bode deloval in se potezal za katoliško stranko, sedaj pa udriha po nas z repom .liberalnega zmaja"! To je značajnost!!
Na poziv, da naj se razpiše razprodaja častnih občanstev, odgovarjamo, da se to ne bode zgodilo, pač pa se bodo častni občani še imenovali, a ne pod predsedstvom sedanjega župana! — Kar se pa tiče prihodnje občinske volitve, rečemo le toliko, da ne bodemo pri liberalcih nasvetov iskali, kajti predobro nam je znan njihov program!
Politiški pregled.
Iz Dunaja. Slovanski cantrum je razmo trivai dne 29. t. m. političen položaj in je prišel do prepričanja, da se žal vladi še ni posrečilo pripraviti zbornico do pozitivnega dela, in je izrekel željo, da naj bi vlada stopila v dogovor s češkim klubom v to svrho, da se prične v zbornici stvarno delo. Nadalje se je posvetoval slovanski centrum o dopisu hrvaško - slovenskega kluba, v katerem se izraža želja, da bi se ta klub s slovanskim centrumom spojil; in je z ozirom na dejanske razmere in osobito na to, da je edino le narodnostno vprašanje,
o	kojem obadva kluba jednako mislita. Klub je sklenil jednoglasno, da naj stopi predstojnšštvo slovanskega centruma s predsedništvom hrvaško-slovenskegu kluba v dogovor, kako da bi bilo v narodnostnih vprašanjih jednotno postopati. Mi smo že s prva naglašali, da je to vprašanje na način rešiti, da slovenska državno zborska delegacija vsaj o narodnostnih vprašanjih jednotno nastopa, in reši, kar je še rešiti.
Italija se je izrazila, da ji bo mogoče ponoviti trozvezo še-le tedaj, kadar bode s trgovskimi pogodbami z našo državo na čistem. Aha!
Krsčansko-socijalna organizacija na Moravskem. Nemški kršč. soc. na Moravskem so imeli preteklo nedeljo v Olomucu svoj zaupni sestanek, na katerem so se posvetovali o svoji organizaciji. Sestanka se je udeležilo 154 zaupnih mož. Nova organizacija se bode imenovala: .Združene krščanske stranke na Moravskem".
Srbski kralj Aleksander se je hotel peljati na Dunaj, a ostane doma. V armadi ima toliko nasprotnikov, da se je bati, da bi v slučaju njegove odsotnosti se ne uprizorila akcija na korist Kerageorgievida.
Protestantska Nemčija ne pusti, da bi se njeni pastorji v časopisih in govorih pred ljudstvom zasramovali. Pred dnevi je bil v Konigs-bergu obsojen v ječo urednik nekega socijalno-demokraškega lista, ki je pisal: .Dobe se župniki in niso osamljeni, ki so sokrivci ljudij, ki laži trosijo o socijalni demokraciji," Kake so te besede? Ali se desetkrat hujše besede ne bero v .Narodu" vsak dan?!
V	angleški zbornici so pričeli Irci govoriti v irščini, kar se v angleškem parlamentu ni govorilo že 600 let. Angleži divjajo jeze.
Angleški kralj se je te dni mudil na Nemškem kot gost nemškega cesarja. V Berolin ga ni bilo. Širijo se vesti, da je angleški kralj smrtnonevarno bolan, ker ima neozdravljivega raka v goltancu.
Avstrijska kolonija — v Ameriki Av
strija je baje dobila veselje do kolonij. »Velikanska" pridobitev v Tientsinu jo je naredila podjetno. Sedaj je Avstrija vrgla, kakor poroča »Frankfurter Zeitung" svoje' oči v Brazilijo. Vzbudile so se ji želje po Brazilijski pomorski državici Parana, v kateri namerava nadaljevati svoje kolonizacijsko delo. V tej državici je mnogo avstrijskih podanikov, posebno Dalmatincev. S to vestjo v zvezo spravljajo listi vest, da je avstrijska korveta .Donau" odplula proti južnozahodni obali Amerike.
Franooskc-ruska zveza. .Echo de Pariš" poroča iz Petrograda, da se je s francoskim načelnikom generalnega štaba vršilo več važnih pogovorov, na katerih so se natančneje določile uloge obeh zaveznih držav. Car sam da je želel, da bi se nekatere izključno vojaške točke bolje pojasnile. Sklenjeni dogovori so bili sestavljeni pismeno, ker je to želela ruska vlada radi pogostih sprememb v francozkem vojnem povelj-ništvu.
Domače novice.
Resna beseda slovenski duhovščini. Pristaši .Slovenskega Naroda" tožijo naše liste za vsako malenkost. Koliko kričeč h gnjusnih laži je vsaki številki .Naroda" o naši duhovščini! Kedaj se bode torej zganila naša duhovščina in si osnovala sebi v obrambo pravno društvo? Skrajni čas je že, da se lopovski napadi na duhovščino omeje!
Predlogi naših poslancev. Posl. Pfeifer in tovariši so vložili predlog, da se premenita § 28. in 198 zakona z dne 25. okt. 1896 drž. zak. št. 220 o direktnih osobnih davkih. Posl. Pfeifer in tovariši predlagajo, da država tudi za letos določi primeren znesek za podpore k stroškom streljanja proti toči. Posl, Pfeifer in tov. dalje predlagajo, da se v novi trgovinski nagodbi z Italijo odstrani tako-zvana vinska klavzula in primerno zviša vezna carina od italijanskih vin. Poslanec Žička r i. dr. so vložili naslednji predlog: .Visoka c. kr. naučna uprava se poživlja, da vse potrebno ukrene za ustanovitev slovenske obrtne šole na Spodnjem Štajarskem" Dalje so člani .Slovanskega centra" vložili predloge, da se popolnoma opuste mitnice na državnih cestah in da se cena kuhinjske soli zniža od 11 na 4 kr. živinske soli pa na 1 kr. pro kg in da se v vsaki občini sme prodajati živinska sol.
Kje pa spite g. dr. Dečko ? V zadnji številki .Slov. Lista" smo povedali, da .Narod" še ne neha blatiti dr. Šušteršiča, da je on zakrivil imenovanja Končnika in Profta; dokazali smo, da je to popolna laž ter povedali, da je prvi to zadevo privlekel v javnost dr. Dečko na zaupnem shodu v Mariboru. Pričakovali bi od dr. Dečka, da utemelji svoja očitanja, oziroma jih dokaže, a dr. Dečko je naenkrat utihnil in pusti .Narod" obrekovati dr. Šušteršiča dalje. .Narod" sedaj zopet piše, da hočemo z vpitjem preslepiti javno mnenje in .da ti klerikalci delajo vedno tako, kadar se jim dokaže kako lopovstvo" . Vprašamo: Kaj se je kaj d o k a z a 1 o ? Gosp. dr. Dečko, pridite vender na dan s svojim moštvom in dokažite dr. Šušteršiču, kar ste mu očitali na zaupnem shodu v Mariboru in kar je potem .Narod" z veliko slastjo priobčil. Slovenska javnost Vas, gosp. dr. Dečko, smatra za poštenega moža, zato zahteva od Vas, da daste v javnosti pojasnila!
Dr. Šušteršič nslovenski rodoljub" v očeh
—	liberalcev. Vender jedenkrat! Dolgo časa nismo vedeli kaj bi moral storiti dr. Šušteršič, da bi v očeh liberalcev veljal za slovenskega rodoljuba. Sedaj pa je to odkrila tržaška .Edinost", ki ima vso modrost v zakupu. O dr. Šu-steršičevi pravdi proti celjski nDomovini" piše: .Na Kranjskem naj se tožarijo kolikor hočejo (oj, oj, ali ni .Edinost" za Bspravo“?) če pa kdo tira svojega rojaka pred tuje ali sovražne sodnike, temu ne priznavamo več naslova slovenskega rodoljuba". Tako torej! Ker „Domovina" slučajno izhaja v Celju, moral bi se pustiti dr. Šušteršič psovati od celjskh .prvakov" kolikor bi
bilo ljubo štajarskim liberalcem in požirati bi i moral mirno tudi iz Kranjske importirane psovke v »Domovini", potem bi zaslužil pri liberalcih naslov — ..slovenskega rodoljuba". »Edinost" je res najmodrejši list na svetu'
„ Narod“ trobi z Židi. Dunajskim Židom ni nič po volji krepka krščansko socijalna organizacija dunajskih obrtnikov. Dobili so zato nekaj mož, ki so sklicali na Dunaj neki »neod-visni obrtni sestanek", o katerem pa v javnosti niso nič povedali, da je naperjen proti dosedanjim dunajskim organizacijam in da je njegov namen napeljati vodo na židovski mlin. Udeležil se je tega shoda tudi g. Kregar iz Ljubljane, ki je na shodu židovsko namero postavil ob odobravanju vseh resnih delegatov v pravo luč
—	in »Narod" hiti ter prepiše poročilo in psovke na Kregarja iz židovske »Neue Freie Presae" ter blebeta o Kregarjevi blamaži, dočim je židovska prireditev doživela blamažo, ter čveka, da morajo dunajski obrtniki imeti o g Kregarju čudne pojme. Znano nam je, da so dunajski obrtniki o g. Kregarju vsled njegovega odločnega nastopa dobili prav dobre pojme in pristavimo naj še, da bode »Narodova" blamaža popolna, da je po Kregarjevem govoru k Kregarju pristopil celo državni poslanec Pl a n ta n ter dejal: »Prav ste povedali!"
Ali je Hribar izdajioa? Znano je, kako srdito so bili napadeni kršč. soc. delavci slovenski, ker so poslali pred letoma svoje zastopnike k shodu kršč. soc. avstrijskega delavstva na Dunaj. „Narod" je dejal, da so radi tega izda-jice slovenske stvari. Pretekli teden se je vršil na Dunaju na vabilo dunajske kršč. soc. občine shod mest z lastnim Statutom. Tega shoda, katerega je pozdravil Lueger, se je udeležil tudi Hribar. Vprašamo »Narod“, ali je Hribar sedaj izdajica, ker je šel mej dunajske kršč. so-cijalce? Ali mu bode pomeril z isto mero, s katero je meril delavcem?
Shod hišnih posestnikov je bil preteklo nedeljo v »Mestnem Domu" v Ljubljani. Shoda se je udeležil tudi gosp. dr. Šušteršič, ki je izjavil, da je na njegovo in posl. Vencajza intervencijo stopil ministerski predsednik v tele fonično zvezo s kranjskim deželnim predsedstvom in na to sistiral odlok kranjske deželne vlade, ki je določal, da se morajo zaostali obroki potresnega posojila takoj plačati. Dr. Tavčar je na shodu tudi govoril in pravil sicer, da se je pogovarjal s finančnim ministrom, kako pa je on dosegel sistiranje odloka dež. vlade, tega on ni povedal, ker nima prav nič zaslug za to. O položaju hišnih posestnikov je govoril dr. Gregorič, -ter so bile sprejete naslednje resolucije:	1.) Kranjski državni po-
slanci se prosijo, naj delujejo v svojih krogih na to, da zadobi nujni predlog državnega po slanca dr. Šušteršiča pri članih ostalih klubov zadostno podporo. 2) Ako je pa v obstoječih razmerah nemogoče doseči nujni predlog gospoda dr. Šušteršiča, bi bila naloga naših državnih poslancev, izposlovati one olajšave, katere sploh zamorejo doseči, da se te pravično razdele. — 3.) V slučaju pa, da bi c. kr. deželna vlada, oziroma finančna oblast, izvajala silno iz-tirjevanje, naj se skliče takoj drugi shod, ki bi volil deputacijo, da prosi za avdijenco pri Nj. Veličanstvu ter mu razloži žalostni položaj našega mesta in ga prosi pomoči. Shod se naj pa tudi takoj skliče, ako bi bila akcija naših po slancev brezvspešna. Tako je bilo ,vpričo dr Tavčarja priznano, da je dr. Šušteršičev predlog jako koristen za Ljubljano, in prav nič ni pomagalo »Narodovcem", da so pri glasovanju dr. Triller, dr. Hudnik in njegov pisar delali silno kisle obraze!
Lažnjivost »Narodova*1. »Narod" je poročal, da je naš knezoškof naročil in plačal šopke za neko veselico »Meščanskega kluba". Vsa »Naro dova" vest je od začetka do konca zlagana in le priča, kako zlobni ljudje so zbrani okolu »Naroda", ki brez najmanjšega dokaza blati našega knezoškofa.
»Doktor" Plantan. Držav, poslanec Plan-tan iznašel je novo vrsto doktorata. Odkar je izvoljen državnim poslancem, se daje za »doktorja" „nazivati". V spisu hrvatsko-slovenskega
kluba in v raznih listih se gospod Plantan i dosledno nazivlje »doktor". Ravno tako se nahaja ta naslov v raznih spisih pisarne poslanske zbornice Kako je Plantan. postal »doktor" ?
Knappitsch se je zgubil! Ravnateljem celovškega učiteljišča je imenovalo ravnokar mini sterstvo nekega Jos. Schumeister ja iz Solno-grada. Dosedaj je bil ravnatelj na tem zavodu znani renegat Knappitsch, ki je s svojo ženo vred kolovratil javno za nemško nacijonalne propagande Uradni list pa nič ne pove, kam je zginil ta mož. Menda pa je vender prišel tudi zanj — dan plačila.
Laž „ Domovine“. Iz Rečice se nam piše.
Z ozirom na dopis v »Domovini* štev. 8, javljamo resnici na ljubo. Ni res. da vodja Zorko ni izpolnil in predložil poizvedovalnih pol za odmero dohodninskega davka pri »Konsumu", recte »Kmetijskem društvu" na Rečici; res je pa, da je vodja Zorko dotične pole na podlagi sklepnega računa točno izpolnil, in da je na čelstvo te pole na svoje mesto pravočasno predložilo; na podlagi te napovedbe je finančna oblast primerni davek naložila. Ostudna laž je in zlobno obrekovanje, da je »konsum" na Rečici plačal zaradi nakupovanja masla okoli 800 K kazni, resnično pa je »konsum", recte »Kmetijsko" društvo ni plačalo radi nakupovanja masla niti enega vinarja kazni.
»Gorenjčeva* razsodba v vodnih napravah Iz Kranja se nam poroča »Gorenjec" je v svoji zadnji številki s pravo slastjo poročal, da je c. kr deželna vlada razveljavila projekt g.
T. Pavšlarja. Mi se temu ne čudimo, da je za vistni poročevalec izjavo c kr. deželne vlade tako tolmačil, — že v6, da svoji gospodi s tem ustreže. In pa tudi lažje je, koristno reč spodbijati, kakor izpeljevati. Ne kalimo jim radi tega veselja, zagotavljamo jih pa, da bo poprej zasvetila električna obločnica na Jami, kakor bo pa izpeljan njih vodovod iz Kokre. — Da, da,
| vodne naprave so jim španske vasi!
Poroka. V Vratislavi se je poročila Ljubljančanka, operna pevka gdč. Fanika Vrhunc z opernim tenoristom gospodom Adalbertom Holzapfelom.
Vodovodno društvo .Aurisina' v Trstu
hoče napraviti nov vodovod ter eksproprijira v to svrho najlepša zemljišča Križanov, Prose-čanov in Kontorelcev. Političa komisija je do-tična zemljišča '.cenila kolikor toliko pravično. To pa »Aurisini" ni bilo po volji, poslala je sodno komisijo na lice mesta, sestavljeno iz mestnih inženerjev in geometrov, ki so napravili cenitev, katera opravičeno razburja lastnike zemljišč. Proti novi cenitvi se vloži rekurz, o katerem se je nadejati, da bo imel uspeha, kajti ti gospodje, ki bržkone nimajo pojma o vrednosti vinogradov in sadnih vrtov — cenili so vrh tega po zimi in napravili elaborat, ki je uprav strašen.
Pozor! Za knjigo .Socijalizem", spisal dr-Krek, se sprejemajo naročniki samo do srede tekočega meseca. »Socijalizem* bode izhajal v snopičih po 15 kr. Naročilo na dopisnici za sedaj zadošča. Sprejema naročila čast. g. Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani, za deželo, in gosp, Fran Breskvar, knjigovez pred škofijo v Ljubljani za Ljubljano.
Nagla smrt je zadela na Dovjem Jakoba Dovžana. Dne 20. t. m ob osmi uri je šel k sv. maši Se zdrav, a ko je iz cerkve prišel, se je vsedel na klop in spregovoril: »Komaj sem prišel". Ko je to izrekel, se je zgrudil na tla.
V	desetih minutah je bil — mrtev. Star je bil šele 21 let.
Umrl je v Kandiji pri Novem Mestu duhovnik g. Raff. Winkler 23. m. m. Pokojnik je bil rojen 1, 1870. v Idriji. R I. P.
Osebne vesti. Imenovan je starosta mari borskih kanonikov g. dr. Ivan Križanič stolnim dekanom tega kapitelja. — Sv. oče je ime noval župnika in dekana djakovskega g. M. C e peliča protonotarom sv. stolice. — Župnik Keršič je umrl v Škofji Loki v ponedeljek zvečer ob 6. uri. — Imenovan je avskultantom pravni praktikant pri okrožnem sodišču v No-| vem Mestu g. dr. Jak. Jan.-*- Gospa Irma Polak
in tenorist g. Orželski sta z intendanco hr-vatskega gledališča v Zagrebu sklenila pogodbi ter sta postala člana zagrebškega hrvatskega gledališča. — Premeščen je g. L. Stiasny, učitelj v Radoljici, za nadučitelja v Zagorje ob Savi.
— V Preddvoru pri Kranju je umrl č. g. župnik Janez Debeljak.
V Poljanah nad Škofjo Loko se je ustanovila farna knjižnica.
V Trstu se je osnovalo antisemitsko društvo.
Goriški Lahoni so napravili posredovalnico s katero so hoteli spodriniti iz služb slovenska dekleta in na njih mesto usiliti furlanska. Ker ni šlo, so posredovalnico zaprli.
Drobne novice. Dne 8. marca se bode pri upravnem sodišču na Dunaju vršila razprava o pritožbi mestne občine ljubljanske proti notranjemu ministerstvu v zadevi samoslovenskih imen ulic. — Vseh društev v Ljubljani je doslej 157. — Trgovino z delikatesami je opustil v Ljubljani gospod Fran Krapež. — Ivan Hribar in Drag Lapajne, župan v Idriji, dobila sta za dobo jednega leta dovoljenje, da smeta pričeti z deli za tehnične predpriprave za železnico od Vrhnike preko Št. Jošta in Hotederšice v Idrijo.
— Na Dobrni je pogorela takozvana „Kapta-nova" hiša, ki je bila last štajarske dežele. —
V	cerkvi sv. Ignacija v Gorici bo v postnem času vsaki petek ob 7. uri zvečer slovenski govor. — Trst šteje 176 456 prebivalcev proti 157 466 v letu 1890. Goriška z Gradiško šteje 230 762 prebivalcev proti 220.308 v 1. 1890. Istra šteje 336.484 prebivalcev proti 317.610 v letu 1890.
Umrl je v Bednji na Hrvatskem dekan in župnik č. g Lavoslav Vojska. Pokojnik je bil navdušen, delaven hrvatski domoljub. Oče njegov bil je doma v Idriji.
Državni zbor.
(Izvirno poročilo.)
Dunaj, dne 28. februvarja 1901.
Prišli so časi, da se po celem svetu prav sistematično napada katoliška cerkev. Vsi ti napadi so urejeni po jednakem načrtu. O tem nas poučujejo poročila iz Francije, iz Španije, pri nas iz »Slov. Naroda" in tudi iz avstrijskega parlamenta. »Udari pastirja in razkropi se čeda", to je vodilo vseh napadov in prav iz tega se da sklepati, da vodi neka jednotna moč, oziroma neko skrito društvo vso akcijo proti katoliški cerkviindaso vsi oni, kateri se kažejo za voditelje tej struji, z vezani in hlapcijili »ponižni sluge" onega skrivnega društva.
Današnja seja je imela za celi dan opravila z nekim korakom nemških radikalcev, ki je bil namenjen katoliške duhovnike silno udariti in s tem katoliško cerkev ponižati. Nemški radikalci so namreč nameravali celi državni zbor zapeljati v to, da bi ta v svoji celoti izrekel sumničenje proti katoliškim duhovnikom in da bi se obsojalo postopanje katoliške cerkve.
Radikalci Schonerer, dr. Eisenkolb in dr. so vložili namreč neko interpelacijo, ki je zbirka najostudnejših sumničenj in najpodlejših obrekovanj proti duhovskemu stanu sploh in to v izrazih, ki se ne rabijo v navzočnosti dostojnih ljudi. Predsednik grof Vetter, ki je v predzadnji seji izjavil, da si ne pusti odvzeti pravice, odstraniti nedostojnosti v predlogih, se je takoj | izrekel proti tej interpelaciji, ter jo je izročil podpredsedniku Prade ju, da govori s Sch5-nererjem o tem. Ker pa Schonerer ni hotel interpelacije vzeti nazaj, jo je od ial na lastno
I	odgovornost v tisk, in ker so o tem zvedeli po-
I	slanci, so zahtevali splošno, da se interpelacija ne sme spraviti v javnost, Konečno se jeScho-nerer vdal tej splošni zahtevi, in začetkom seje je predsednik grof Vetter naznanil, da sta Schonerer in dr. Eisenkolb dotično interpelacijo vzela nazaj, ter pristavil, da sta interpelanta zatrja-vala, da je vsebina interpelacije večinoma povzeta iz znane knjige sv. Alfonza Ligouri. Ta izjava je silno razburila radikalce in osobito Wolf-a, j da se je vedel kot besen.
Dr. Kathrein protestuje v imenu nemških katolikov proti nesramnemu sumničenju, koje izreka interpelacija, in tudi proti temu, da je vsebina interpelacije identična z izvajanji sv. Alfonza Ligouri.
Poslanec Wolf prevpije razburjeno zbornico z vskliki: »Proč od Rima!" in predsednik za-tvori sejo rekoč, da se bo stvar razpravljala v tajni seji. Izpraznile so se galerije in nadaljevala se je razprava v tajni seji, v kateri so nastopili: grof Dzieduszycki, baron Morsey, dr. Šušteršič, Serenyi, Conci in dr. Hruban kar najodločneje proti interpelaciji, kojo je pa dr. Eisenkolb s sumničenji zagovarjal.
Dr. Šušteršičev govor: V imenu slov. centruma se pridružim dozdajnim protestom. Prišli smo v zbornico, da delamo pošteno za blagor ljudstva. Ako se pa žali naše versko prepričanje in versko prepričanje po nas zastopanih narodov, moramo takemu početju z vso odločnostjo in brezobzirnostjo nasprotovati. Spoštujem vsako prepričanje, tudi ono poslanca Eisenkolba, naj pa tudi on moje prepričanje spoštuje, če je tud: drugo kakor njegovo. S to interpelacijo se je pričel nov način boja v zbornici, ki je bil do zdaj običajen zunaj zbornice. Ako primanjkuje sovražnikom katoliške vere stvarnih dokazil, tedaj privedejo razbojniške povesti iz spovednice in to zaradi tega, ker vedo, da duhovnik ne sme izdati izpovednice. Ta način boja ni plemenit, in najmanj bi se smel pričakovati od nemških mož, kateri hočejo tukaj zastopati v zbornici nemško značajnost, — kateri pa le ljudi žalijo, o kojih jim je znano, da se ne morejo braniti. Tak način boja je nizek in podel.
Glavni govornik dr. Scheicher je po soglasji cele zbornice pobijal vsebino interpelacije, in je izrekel kot veščak ojstro kritiko o Gross-mannovi prestavi teologije sv. Alfonza Liguori. Ta prestava ni druzega kakor pamflet proti katoliški cerkvi. Konečno je z veseljem konsta-tiral, da je zbornica edina v sodbi o ruvanji nemških radikalcev proti kat. cerkvi ter izrekel upanje, da je to nekaka vesela vez in da je mogoče na podlagi te vezi tudi zbornico k splošnemu delu prebuditi.
Zbornica je sklenila, da se interpelacija odkloni in da se ne sme sprejeti v zapisnik. Za ta predlog so glasovali vsi poslanci, izvzemši Scho-nererjancev in dva rudeča socijalca.
Izid tajne seje je poučljiv za naše domače razmere. Prav tako, kakor SchOnerer-janci, nastopa proti kat. cerkvi in njenim služabnikom klika okrog »Slov. Naroda", in tako postopanje je državni zbor javno obsodili Dunaj, dne 20. februvarja 1901.
Začetkom seje se vidi polno poslancev v okrožji predsedništva, ki izprašujejo predsednika in vlagajo nujne predloge, interpelacije itd.
Do zdaj je že toliko takih predlogov v predsedniški pisarni, da še misliti ni, da bi ves ta materijal prišel v razgovor. To je jasni dokaz, da je težko pričakovati stvarnega delovanja.
Pričelo se je s čitanjem nagromadenih nuj-nostnih predlogov in ker je dr. Kramar zahteval, da se berejo nemške prestave čeških ulog od besede do besede, se to bere in bere in potrati s tem čas. Le redek je poslanec, kateri bi to čitanje poslušal. Bralo se je tako 2Va uri in potem je odgovarjal predsednik vprašanju dr. Kramaf-a v zadnji seji in je obljubil, da bode v prihodnje prestave čeških ulog prav hitro predlagal zbornici.
Čeh Brzorad je napadel potem predsednika, ker se niso sprejeli nemški predlogi, ki so pa imeli češke citate.
Prav tako je interpeliral tudi Čeh Hruby predsednika v češkem jeziku.
Čeh dr. Silney utemeljuje svoj nujnostni predlog, da naj skrbi vlada za oskrbovanje onemoglih in ostarelih delavcev prav na široko, grof dr. Albert Dzieduszycki pa izjavi v imenu Poljakov, da bodo le ti glasovali proti vsaki nujnosti, to pa prav zato, da bi prišla zbornica prej do pozitivnega dela.
Dr. Ellenbogen nasprotuje sicer izvajanju dr. Silenyja, a bode glasoval za nujnost.
Po govoru dr. Ellenbogna se je razvil med krščanskim socijalistom Lueger-jem in socijalcem Schuhmeierjem dvogovor, kojega hočemo doslovno navesti, da spoznajo naši bralci značaj zbornice:
Schneider proti dr. Luegerju: »Ne govori z Židom!"
Soc. demokrat Schuhmeier: »Rad bi vedel zakaj da Schneider le vpije na Žide, a jim nič ne stori! Pridite semkaj pa zadavite Ellenbogna! Vedno čveka, pa si ne upa do Žida!"
Schneider: »Zato ne, ker mi Židje preveč smrde; vsak Žid že smrdi, ko na svet pride!"
Soc. demokrat dr. Ellenbogen (proti Schuhmeier ju): »Vender ne boš mislil, da je Schnei-der-ja smatrati resnim."
Schneider: »Žid smrdi, a še grji je židovski hlapec! Vi ste plačani židovski hlapci!"
Schuhmeier: »Vi lažete, vi ste lažnjivec, premišljeni lažnik!"
Schneider: »In Vi jemljete denar od Židov!"
Schuhmeier: »Vi lažnjivec! Vi premišljeni lažnik!"
Tako se govori danes v zbornici!
Čeh Mas talka priporoča nujnost Sileny-evega predloga in Čeh Horica se mu pridruži.
Zbornica je konečno odklonila nujnost dr. Sileny-jevega predloga.
Poslanec S tein, pristaš Schonerer-jevega kluba napada na to ojstro državno pravdništvo sploh zaradi konfiskacij in izreče tudi grajo avstrijskemu sodniku Predsednik kliče Stein a na red in pravosodni minister pl. Spens Booden odgovarja Stein u, ter zavrača njegove napade na državno pravdništvo in na avstrijske sodnike.
Zbornica sprejme to zavrnitev s splošnim priznanjem, le Wolf divja s svojo svojatjo in predlaga po daljšem govoru, da naj se otvori debata o odgovoru pravosodnega ministra. Glasovanje je pokazalo, da ta minister nima veliko prijateljev v zbornici, kajti jednako število 136 glasov je glasovalo za Wolfov predlog in nasprotno. Po opravilniku je bil zaradi jednakih glasov — predlog odklonjen.
Sejo je zaključil krščanski poslanec dr. Scheicher, ki je grajal predsedništvo, da je sprejelo 21. febr. t. 1. v zbornični zapisnik vprašanje, I r o - ta in drugov na pravosodnega ministra zaradi konfiskacije perijodičnega lista »Unver-falschte deutsche Worte“, ki je prinesel popis 66 nenravnostnih kaznjivih dejanj, koje bi bili zakrivili katoliški duhovni po celi Evropi, a 20 slučajev, da bi se bilo v Avstriji zgodilo. Govornik je povdarjal, da je ta nastop simptomatičen, ker se povsod po enem in istem načrtu nastopa proti duhovščini in je ob avstrijskih slučajih dokazoval neresničnost navedenega.
Zbornica je pritrjevala govorniku, kateri je končal govor, rekoč, da se ne sme zbornica tako daleč ponižati, da bi bila gnojni voz za preva žanje neresničnih svinjarij.
To je bila zopet moralična obsodba nečuvenega nastopanja cerkvi nasprotujoče stranke, in to naj si zapiše za ušesa izvestna gospoda na Kranjskem! »Unverfalschte deutsche Worte" so imele za sodelavce pri svojih lažnjivih svinjarijah tudi »rodoljube" iz Kranjskega.
Dunaj, dne 27. februvarja 1901.
Današnja seja je bila dolga, bila je polna razburjenosti, a ni ničesar pozitivnega pokazala. Zopet se ni delalo, a mnogo govorilo.
Najprvo sta govorila Čeha Hrubej in Sehnal v češkem jeziku o stenografičnem zapisniku, Wolf in njegovi pristaši so pa motili govor z brezmiselnimi mejklici. Za tem govorom je nastopil Čeh F res sl, ki se je precej pri začetku proti svojim pristašem izrazil, da bode 8 ur govoril, in je tudi o stenografičnem zapisniku razpravljal. Govoril je celo uro, ne da bi ga kdo motil, ko je pa čez eno uro prevzel dr. Zač e k predsedstvo, je pričel Schonerer razgrajati in je vprizoril s svojimi pristaši tako tulenje in razbijanje, da je dr. Zač e k moral odstopiti in je grof Vetter prevzel predsedništvo Pa tudi to ni pomagalo. Schonerer janci so se vedno hujše razburili. Stein in Wolff sta poskočila med češke klopi, rekoč da hočeta Fressla iztirati iz zbornice. Čehi so obkolili Fressla, Wolff je pa dobil od Nemcev pomoč.
Pesti so se videle in nečuveni krik se je razlegal po zbornici; Steina so pehali sem in tja in konečno je češki kmet Kubr zgrabil Steina, da se je kar vil, Rataj je. pa zavpil, da se je po zbornici razlegalo: »Ako se dotakneš Fressla te s svojima rokama takoj zadušim!" Nevarnost je bila, da se prične v zbornici pravcati pretep. Ko je predsednik to videl, je začasno zaključil zborovanje, in valovi razburjenosti so se polagoma polegli.
Po polurnem odmoru je otvoril predsednik zopet sejo, povdarjajoč, da silno obžaluje, da se more v zbornici kaj tacega prigoditi, kar je njega primoralo sejo prekiniti. Prosil je zbornico, da naj vender varuje zborničen ugled. V razpravo je pa prišel nujnostni predlog poslanca Brei-ter-ja, da naj se prične razprava o galiških volitvah.
Breiter povdarja, da sedijo med Poljaki poslanci, ki so prišli v zbornico po najnavadnejih hudodelstvih, tako po golufiji, zlorabi uradne oblasti, javni nasilnosti in zahteva nujnost za svoj predlog. Poslanec Gizovski želi, da se volitve natančno preiskujejo in se izjavi zaradi tega proti nujnosti. Socijalist Daszynski podpira Breiterjev predlog in popisuje nepravilnost raznih volitev ter konča z grožnjo, da ima gališko ljudstvo vsied razburljive nepravilnosti volitev pravico do ustaje. Ministerski predsednik dr. Korber izjavi na to, da bode vpeljal o navedenih nepravilnostih, koje naj bi bili zakrivili vladni uradniki, strogo preiskavo, zajedno pa zavrača splošno sumničenje uradništva, ki je dobro in uraduje po vesti. Poslanec Kubik govori tudi poljski za Breiter-jev predlog in konča nemški z vsklikom: »Poljsko ljudstvo bo po silovitostih uradnikov poučeno, vstalo svoj čas kot izurjeni učenec sile, in tedaj naj se čuvajo ministri. Bajoneti bodo tedaj preslabi!"—Evgen pl. Abra-hamovicz zagovarja poljski klub, Rusin dr. Kos govori tudi proti Poljakom, ki so hoteli Ru-sine izključiti iz zbornice in navaja, da se je izdalo za volitve do 15.000 gld. Zbornica je pri glasovanji odklonila Breiter-jev predlog.
Dunaj, dne 28. februvarja 1901.
Začetkom seje protestujejo Čehi, kakor zadnji čas vsaki dan, zaradi prelaganja čeških interpelacij in predsednik grof Vetter povdarja, da je do danes pustil prosto govoriti, da bode pa za naprej strogo gledal na poslovni red. Na dnevnem redu je nujnostni predlog, da se uredi trgovina z žitom na čas.
Predlog priporoča predlagatelj poslanec Heinrich v daljšem govoru, pojasnujoč težkoče kmeta in njemu so se pridružili poslanci: For-manek, Horovka, Hruby, Huber, Reichstadter in Steiner.
Zbornica je odklonila nujnostni predlog.
Prav tisti izid je imel nujnostni predlog Šileny-a, da naj uredi vlada razbremenjenje kmetiških in mestnih posestev, koji predlog je imenovani poslanec prav obširno utemeljil.
S tem je bila javna seja končana, predsednik je pustil poslušalce odstraniti in prišla sta v tajni seji v razpravo dve interpelaciji Schonerer-ja.
Prva interpelacija govori o odpustkih katoliške cerkve, koji naj bi bili kupljivi. Dr. Kern predlaga, da naj se interpelacija ne sprejme v zbornični zapisnik, ker žali katoliško cerkev. Dr. Scheicher se pridruži govorniku, socijalist učitelj Seitz pa opravičuje vsebino interpelacije, ker nima nič nevarnega, nič zaničljivega v sebi. Oglasi se takoj 16 govornikov in ti volijo glavna govornika dr. Lueger-ja in dr. Tshan-a Dr. L u ege r zagovarja toplo dr. Kernov predlog in povdarja, da je predlog le neki novi način boja Schonerer-ja za svoj vsklik proč od Rima, kar velja toliko, kakor proč od Avstrije. Dr. Tshan pa ponavlja Seitz-ove tirade in sodi, da zbornica ni poklicana ščititi eno versko prepričanje. Zbornica je pritrdila dr. Kern-oiem predlogu s 170 glasovi proti 106 glasovi. Čehi so se večinoma odstranili pri glasovanju iz zbornice, ali so pa glasovali proti predlogu. To dejstvo kaže, da veže neka duševna zveza te gospode in pa Schonererjance: v obstrukciji in v sodbi
o verskih načelih so si nekako podobni.
Druga interpelacija obdelava Liguorijevo moralo. Tudi to interpelacijo je zbornica obsodila. S tem je pa obsojeno tudi „Narodovoa pisarenje, ki piše kakor Schonerer.
Dunaj, dne 1. marca 1901.
Prvi del današnje seje je izpolnilo branje raznih interpelacij, prošenj, vladnih in drugih predlogov. Drugi del je imel za predmet nujnostni predlog Zenger-ja in drugov, da naj izgotovi vlada načrt zakona, ki bo ugotovil rudniškim delavcem osemurno delo na dan in ki zabranuje porabo ženskih in mladoletnih moči v rudo-kopih Govorilo je 6 govornikov iz vseh strank za nujnost. Vsi govorniki so opisovali težkočo in nevarnost dela v rudokopih in pa način izkoriščanja po lastnikih rudokopov. Zbornica je nujnost odklonila in predlog se je odkazal obrtnemu ods=ku v obravnavo.
Seja se je vršila silno suhoparno, a Wolf je preskrbel, da je bil konec živahnejši. Izprosil si je besedo za vprašanje predsedništvu. Pripovedoval je, kako se je ravnalo v tajnih sejah z njegovimi in z interpelacijami njegovih somišljenikov in je nameraval na ta način spraviti vsebino interpelacij v javnost. Zbornica je s silnim krikom prisilila govornika, da je prenehal. WoIf je končno vprašal predsednika, ali hoče svoj ukrep cenzure interpelacij vmakniti. Predsednik je takoj odgovoril, da ostane pri sklepu in je sejo zaključil.
Vprašanje, bo li hotela zbornica pričeti delati, je zdaj v zadnjem stadiju, kajti prihodnji teden mora zbornica privoliti vladi novačenje ali se bo pa — razšla. Vlada se pogaja z levico in z Čehi. Izid teh pogajanj bo rešil tudi vprašanje o obstanku zbornica. Pokazalo se bo skoraj bo-li nadvladal šovinizem, ali pa trezni razum!
Naj novejše vesti.
Umrl je včeraj ob Va6. uri zvečer v Ljubljani hišni posestnik g. Fran Peterca v 74 letu svoje dobe. Pogreb bo jutri ob 5. uri popo-ludne. Pokojnik bil je zvest naš somišljenik in v meščanskih krogih občečislana in spoštovana osebnost. Velecenjeni njegovi rodbini naše najiskrenejše sožalje!
Slovanski centrum v drž. zboru odločno zahteva, da pridejo v razpravo tudi investicije in zakon o poljedelskih zadrugah še pred velikonočnimi počitnicami. Da se to omogoči, sta poslanca Šušteršič in Berks s tovariši stavila nujni predlog, da se ta zadeva brez prvega branja izroči odaeku. Če slovanski centrum s tem prodere, je obstrukcija skoro onemogočena.
Dunaj, 2 marci. V četrtek se je vršila prva seja odseka za podpore o nesrečah, prizadetih po elementarnih nezgodah. Tu je prišel na vrsto tudi dr. Šušteršičev predlog o potresnem posojilu. Poslanec ljubljanskega mesta dr. Tavčar se niti toliko ni zmenil, da bi bil k seji prišel in poročal Za referenta o potresnem posojilu je bil izvoljen kršč. soc. poslanec Steiner.
Tavčar za Wolfa. Dr. Šušteršič se je proti rovanju Wolfa v drž zboru krepko postavil. Po vedal mu je opetovano odločno mnogo resničnih v obraz. Mej drugim je dr. Šušteršič Wolfu zaklical: „Sie verbummelter Študent". „Narod* ga za to opsuje, da se je obnašal kakor kak ko-čijaž itd. „Narodu“ dr, Šušteršič torej nikdar prav ne stori. Dr. Šušteršič bi moral, da bi bil Tavčarju všeč, sedeti lepo na miru, kakor kak šolski deček. Potem bi bil dr. Šušteršič liberalcem po volji!
GLASNIK.
Naša organizacija.
V	letu 1894. se je z vstanovitvijo nSlov. kat. delavskega društva* v Ljubljani, pričela razvijati krščanska socijalna delavska organizacija slovenskih delavcev. Ustanovilo se je lepo število delavskih društev, katera vzgajajo in izobražujejo svoje člane. Zaznamovati imamo v tem oziru uže lepih vspehov. Čimbolj pa se množe naša društva, tembolj se kaže nujna potreba
jedinosti in zveze tem društvom. Doslej je poslovalo vsako društvo zase v svojem delokrogu, brez vsake trdne zveze z drugimi društvi. Delavski stan v sedanjih razmerah nikakor ne more pričakovati gmotnega zboljšanja od katere koli druge strani, kakor od samega sebe. Zato je nujno potreba, da se dobro organizuje.
V	nedeljo dae 24. t. m. vršilo se je na Dunaju posvetovanje zastopnikov kršč. soc. delavske organizacije, kakobibilomogoče združiti delavce v jedno mogočno kršč.soc. državno organizacijo. Zastopniki raznih dežel so sprejeli resolucijo, v kateri se izjavljajo , da se ima ustanoviti državna zveza vseh nepolitičnih delavskih društev. Zasnovati se ima strokovna organizacija po sekcijah in samostojnih strokovnih društvih. Na ta način bi ne bilo treba povsodi ustanavljati novih strokovnih društev, marveč bi sedaj obstoječa vstanovila strokovne sekcije, ki bi bile v medsebojni deželni in državni zvezi. Kolikega pomena za delavcev gmotno stanje bi pomenila taka zveza, to si misli lahko vsakdo sam, kdor je prepričan, da je v združenju moč. Zasnuje se tudi pravno varstvo za celo organizacijo. Ako pomislimo, da moramo storiti vse, kar je v naši moči, da se delavskemu stanu, kolikor mogoče pomaga iz sedanje bede in ako pomislimo tudi, da seda) ne moremo in ne smemo pričakovati od nikogar pomoči, potem je naša sveta dolžnost, da se tuli slovenska organizacija priklopi državni zvezi.
Državna zveza bode povspeševala vse, kar koli bi moglo koristiti delavskemu stanu. Samouprava društev in deželnih zvez ostane nedotakljiva, torej se nam v tem oziru ni treba ničesar bati. Imeti moremo le dobiček, Naša društva v zvezi z delavci cele države bodo pričela še le ono akcijo, za katero so se osnovala. Strokovna organizacija bode postala mogočen jez nasproti izkoriščevalcem delavcev. Na podlagi strokovne organizacije bode mogoče govoriti resno besedo o vsem, kac tlači delavce po3amnih strok. Delavci posamnih strok se bodo čutili kot jedno telo. Med delavski stan bo prišla stanovska zavest. Delavci bodo apra vi lili, da so oni faktor, s katerim mora družba računati.
Poleg tega pa se bode vtrdilo tudi versko prepričanje delavcev. Socijalna demokracija ima zaznamovati svoj vspeh največ strokovni organizaciji. Organizacija železničarjev je prip-imogla, da izhaja še „Arb. Zaitung* kot dnevnik. Brez te organizacije bi bila socijalna demokracija v naši državi brez pomena. In venier koliko delavcev raznih strok je, ki jim ne ugaja socijalna demokracija in vsled tega stoje zunaj vsake organizacije. Treba je zbrati posamne kosce, jih sestaviti in zvezati z močno vezjo samozavesti in poštenja ter napraviti iz njih močno trdajavo v srečo delavskega stanu.
Komur je torej res mar zboljšanje delavskega razmerja, komur je res mar, da delavec ostane krščansk, komur je res mar, da delavski stan napreduje, naj skuša po svojih močeh širiti mej delavstvom to misel, ki se ima vresničiti v najkrajšem času.
Delavske drobtine.
Pozor ljubljanski krščanski sooijaloil V
kratkem se vrši občni zbor naše „Slov. kršč. soc zveze*. Pravila se bodo zvezi znatno premedla. Postavili bodemo društvo na širšo podlago. K občnemu zboru prihiteli bodo zastopniki naših organizac;j po deželi, da se skupno pogovorimo o nadalajem delovanju o naši delavski organizaciji. Mnogi člani naše organizacije so še na dolgu z udnino pri „Zvezi“. Prosimo jih da udnino v najkrajšem času poravnajo. Tudi podporne ude prosimo, da pošljejo zaostalo udnino društvenemu blagajniku g. L. Sedmaku (tovarna Tonnies) ali pa mu jo osebno izroče v nedeljo od 11. do polu 12. ure dopoludne v društvenem prostoru „Katoliški Dom*.
Javno predavanje bode zopet prihodnjo sredo ob pol 8. uri zvečer v „Kat. Domu". Vstop je vsakemu prost.
Socijalno demokraški prijatelji slovenskega delavstva v pravi luči! Komaj dober
teden je od tega, kar se je vršila v Trstu v ladijedelavnici sv. Marka stavka delavcev. Domači delavci so se postavili proti delavcem iz Italije, ki so jim snedli boljše plače. Vodstvo ladijedelavnice je bilo primorano odpustiti več delavcev, ki so bili laški podaniki in odpraviti jih nazaj v Italijo. To pa je socijalno demokra-ška voditelja USekarja in Domokosa silno razjezilo, Tudi mi priznavamo, da so tudi delavci, ki so laški podaniki, reveži, a vsak bode pripo-znal, da nam morajo biti domači delavci bližji, ker laški delavci neugodno uplivajo na plače domačih delavcev; a to, kar sta smatrala izjavljati za potrebno Učekar in Dcmokos, priča, da je v socijalni demokraciji ravno tako kleče-plaztvo pred Lahi, kakor pred Nemci. Pravega srcado slovenskih delavcev socijalna demokracija nima. Socijalno-demokraška voditelja Učekar in Dnmokos sta v Trstu sklicala shod, na katerem je Učekar rekel mej drugim: „Jaz ljubim vse delavce in naj si bodo Nemci, Madjari ali Slovenci, da pa ljubim s podvojeno silo brate iz Italije — je to stvar naravna!!! Ako so mi vsi delavci bratje, so pa oni iz Italije — dvakrat bratje, to je bratje po krvi in bratje po jeziku!!!* To izjavo je Učekar ponavljal tritkrat in to namenoma — ved6, da bo aplav-diran po navzočih Židih in njih agentih!! Učekar j e om eni 1 tudi govorice, da se je mislilo polagoma odpraviti vse slovenske delavce iz Trsta — na kar je bilo čuti iz več ust: „Magari subito!!!* Ali, kar nas mora ogorčiti, je to, da je (ako se ne motim) isti Domokos, rekel v svojem umazanem govoru: »Predlagam, naj se po sodrugu Učekarju omenjena stvar (!!!) izvede, da tako pridemo hitreje — do našega skupnega svetega cilja — o čemer je z roko pokazal proti — Italiji!!* Tako torej, slovenski delavci! Tako govore socijalno-demokraški voditelji v Trstu. In ti Judje pravijo, da so internacijonalni, kadar hočejo od vas denar! Z Učekarjem nastopa na shodih tudi Etbin Kristan. Slovenski delavci, ogibajte se takih svojih prijateljev, pred vsem pa jim zaprite žepe !
I. ljubljansko delavsko konsumno društvo je imelo minulo nedeljo dopoldne v svojih prostorih 7. redni občni zbor, katerega se je udeležilo toliko članov, da so bili prostori napolnjeni do zadnjega kotička. Otvoril in vodil je zborovanje zelo spretno društveni načelnik g. Bahar, ki je duša vsemu društvenemu gibanju. Občni zbor mu je, kakor tudi celemu odboru radi tega izrazil zahvalo in priznanje. Prometa je imelo društvo v minolem letu do 52.000 K, Članov šteje blizu 200, ki se z neznatnimi izjemami prav živahno poslužujejo svojih pravic. Čistega dobička izkazuje bilanca 763 K, ki se skoro ves razdeli mej društvenike kot dividenda. Seveda bo dobil največ tisti, ki se je n .jbolj zavedal, kje se nahaja društvena prodajalna, Pri dopolnilni volitvi v načelstvo so bili zopet izvoljeni gg. Val Bahar, Jak. Golmajer, Jos. Zajc in Iv. Tomažič, na novo pa gg.: Ludv. Kotnik in Alojzij Zajc. V nadziralnem odseku so sedaj gg.: Iv, Pliberšek, Ant. Škof in I. Verbič. Načelnikom društva je odbor izvolil zopet g. Val. Bahar ja, namestnikom g Ludv. Kotnika, tajnik je g. Jos. Aubel, blagajnik pa zopet g. Jos. Zajc. Vsa važnejša odborniška mesta so torej zopet v najboljših rokah in udje so prepričani, da bodo prihodnje leto presenečeni še z ugodnejim poslovnim poročilom, kakor je bilo mogoče dosedaj. Omeniti bi bilo še, da se je pri zboru soglasno vsprejel predlog gosp. M o šk er ca, naj se obrne odbor z nujno prošnjo na »Gospodarsko zvezo*, da čim preje osnuje to-li potrebno osrednje skladišče za vsa jugoslov. konsumna društva.
Zavod sv. Nikolaja v Trstu. Zavod sv. Nikolaja, zavetišče za brezposelne služkinje v Trstu, deluje mirno brez hrupa in šuma, a deluje vspešno, kar priča dejstvo, da je sprejel v teku 2 let in 4 mesecev nad 1300 deklet.
Iz Maribora. V soboto dopoldan se je tukaj v delavnici južne železnice zgodila grozna nesreča. Kovač Franc Deučman prišel je po nesreči z levo nrgo tako med dva zobna kolesa,
da mu jo je črez sredo stopala popolnoma zmečkalo. Prenesli so ga takoj v tukajSno javno bolnišnico. Mož je eden izmed tistih udov kat del. društva, ki se ob času volitve niso dali oplašiti od socijalnih demokratov in ki so stali nepremagljivo na katoliški strani, zato tembolj obžalujemo njegovo nesrečo. Bog mu zlajšaj njegovo trpljenje in tolaži krščansko njegovo ženo! Udje kat. del. društva.
Slovenski delavski dom v Trstu. Dne 22. febr. prišla je hiša na cerkvenem trgu št. 4 pri sv. Jakobu v Trstu v last .Delavskega konsum-nega društva pri sv. Jakobu*. S tem imajo tržaški Slovenci prvi svoj dom. In delavsko društvo je bilo, ki je dobilo v Trstu prvi „Na rodni Dom!“
Slovenska zadruga odlikovana. Kmetijska zadruga v Št Petru pri Gorici je dobila na svetovni sadjarski razstavi v Parizu kot darilo za lepo razstavljeno sadje bronasto svetinjo. Pred leti je dobila pri jubilejski sadjarskej razstavi v Gorici prvo državno darilo srebrno svetinjo.
Obsojena sooijalno-demokraška prvaka. Zadnje dni sta bila obsojena dva socijalno demo-kraška prvaka. Znani Etbin Kristan dobil je pred okrajnim sodiščem v Ljubljani 80 K globe ali 8 dni zapora, ker je na nekem shodu opsoval železniškega inšpektorja g. Guttmanna, bivši soc. demokraški kandidat pete skupine Kopač pa je dobil pred radovljiškim okrajnim sodiščem 10 dni zapora, ker je na nekem shodu očital č. g. župniku Dernovšku iz Žabnice, da se je v kamniškem vlaku tako grdo obnašal, da ga je moral svariti neki soc. demokraški sprevodnik.
Kdo ima v rokah sooijalno-demokraške liste? V Parizu so lastniki soc. demokraških listov Židje. List BLa Laterne" je last Žida Rothschilda, „La Petite Republique“ Žida Peire in „La Fronde" Žida Ephrussija. Kako taki listi delajo za delavstvo si lshko vsak misli.
V	nemškem državnem zbora so se soc. demokrati postavili proti temu, da se šampanjec podraži. To je dosledno od ljudij, ki so glasovali proti borznemu davku. In ti ljudje upijejo, da so ..delavska* stranka!
„Kdor se ne pokori, baonemo ga vun“ dejali so vodje socijalno-demokraške tiskarne „Leipziger Volkszeitungtt in stavci, ki so že dalj Časa stavkali, so se vsled te grožnje udali. Delavci, take bi bile stavke,£ kadar bi socijalni demokratje dobili oblast v roke.
Nemško-naeijonalno delavstvo v Avstriji dobi na Dunaju osrednje delavsko tajništvo.
Krščanski očetje se bodo zgražali ob novici, da je soc. demokraški obč. zastop v Milanu šolskim otrokom prepovedal molitev pred Šolskim poukom. Kaj bo iz otrok, ki v šoli ne smejo moliti?
Pomanjkanje	dela.	Dne 23. t. m.	popo-
ludne je prišlo pred državnozborsko palačo v Budimpešti 2000 ljudij, ki nimajo dela in zaslužka ter	so vprizorili	demonstracijo	zahtevajoč dela.	Policija	je 10	od njih zaprla,	druge
pa je razgnala.
Velikansko podjetje. Iz New-Ycrka se poroča, da je ondi bančna tvrdka Andrew Car-negie, ki igra veliko ulogo v raznih železniških nakupih, kupila vse delnice jeklenih tovarn John Pierpont Morgan & Co. Spojila bode banka v zvezo še druge industrijske družbe. Kapital te tovarniške	zveze	bode	znašal 1.000,000.000
dolarjev.
Poslano
Sobotni „ Slovenski Narod" je v št. 45. prinesel notico ..Slovensko vinogradniško društvo na Glincah", v kateri govori o nekem tihotapstvu.
Podpisani kot oskrbnik kleti, kateri imam strogi ukaz od načelnika gcsp. Vencajza, naj gledam na to, da ne pride kak nered med dru štvom in zakupom, t. j. dež. naklado, sem primoran o navedenem ..tihotapstvu" stvar javno pojasniti.
Ono vino, o katerem piše »Slov. Narod1*, da se je „vtihotapiloje bilo 45 buteljk & 7/10 lit,,
to je 31 V, litra. Te buteljke so bile, ko jih je društvo stranki dalo, uradno od dež. naklade zapečatene in od društva zadacane. Ko jih je stranka domov pripeljala, je še enkrat od vseh skupaj, od tistih, ki jih je obdržala, in od tistih 45, ki jih je nazaj vrnila, dac plačala, torej je bil že dvakrat dac plačan, in kakor mi je pravil gosp. Zor, nadzornik pri dež. nakladi, ko sem bil radi tega pri njem, je stranka, ko jih je nazaj peljala, še za v mesto dac od njih plačala; torej so bile že v tretje zadacane. Buteljke so bile društvu vrnjene ravno tako zapečatene, kakor jih je društvo stranki dalo, in podpisani jih je kot že dvakrat, oziroma trikrat zadacane v buteljsko klet spravil, ne da bi mislil na kako ..tihotapstvo", še manj pa da bi mislil s tem dotični zakup odškodovati, ker sem 13. febr. 1901, ko sem bil pri nadzorniku g. Zoru, vso stvar pojasnil in poravnal. To je tudi on naznanje vzel, za kar sem mu bil hvaležen.
Toliko resnici na ljubo glede onega strašnega Btihotapstva", ki ga je društvo po „Slov. Narodu" z dn6 23. febr. t. 1. naredilo.
Jožef Cotič,
oskrbnik kleti.
Glince, dn6 25. februvarja 1901.
# Službe išče #
mlad mož, ki je sposoben slovenščine in nemščine v govoru in pisavi. Zadovolji se z malo plačo. Tudi sprejema prepisovanje vsake vrste. — Blagohotne ponudbe sprejema naše upravnistvo.
Na prodaj je
pila na jermen (Band sage), stražnica (Dreh-bank), okrožna pila (Clrkularsage) vse malo rabljeno. — Vpraša naj se osebno ali pismeno pri
Anton-u Stupnik
v Zdenskivasi	6	(3—2)
pošta Videm pri Dobrepoljah.
Monterji!
Akcijska družba „A1fa-Separatoru na Du naji, specijalna tovarna za izdelovanje mlekarskih strojev
išče več monterjev,
ki so vešči v postavljanji malih strojev, kotlov in oevi. Služba je stalna, nje delokrog se razteza na slovenske in hrvaške dežele.
Prosilci, ki so zmožni slovenskega in nemškega jezika, naj se obrnejo pismeno ali naj se oglase osebno pri inženerju gosp. odopu Hausnu,Thoteln pri,Slonu", ▼ Ljubljani.
Kuverte s firmo
priporoča
J. Blasnikova tiskarna.
‘.t
V- v. v .V;'
W ‘	'•	•	•	,.-	J
• • * * *, • * * -W J
»• • • •
„*• 5 V • •*
•vjPrVv /■.v'-.'.
Vsaka gospodinja in mati
se mora blagrovati, katera rabi z ozirom na zdravje, varčnost in dobri okus Kathreiner-Kneippovo sla-dno kavo (pristno samo v znanih izvirnih zavitkih).
*! V •••.*! I ; • •/. • • •!'.*
Odccvcrri Drednik: Svitoslav Breskvar Izdajatelj: Konzorcij „Slovenskega Lista*. Tisek J. Blasnika naslednikov v Ljubljani