Kmetijska proizvodnja v prihodnjem razdobju
Resolucijr o perspektivnem razvoju našega kmetijstva in referatd, ki so ji priloženi, poudarjajo osnovne sinernice za. razvoj našega kme-tijstva v prihodnjem razdobju.
Glede na vso našo naseljenost, posebno agrarno, na ra-zvoj indu-strije in drugih gospodarskih področij kakor tudi glede na naravne pogoje — mora biti osnovna usmeritev v vodenju politike pospeše-vanja napredka kmetijstva čim hitrejša intenzifikacija vseb vej kme-tijstva in dvig proizvodnje na hektar in glavo živin-e kakor tudi pove-čanje delovne storilnosti. To pomeni, da se v razčlembi programa raz-voja kmefijstva teži za inobilizacijo vseh proizvodnih činiteljev — proizvodnib sredstev in delovne sile — zaradi izkoriščanja naravnib pogojev.
Intenzifikacijo kmetijske proizvodoje in povečauje delovne sto-rilnosti pa naj bi dosegli z vrsto ukrepov, kakor so: sprememba v pl<xk>redu v korist intenzivnejših kultur, povečanje proizvodnje živin-ske krme, uporaba kakovostnega semena, kemizacija proizvodnega procesa, melioracijc, kakor iudi ustrezni organizacijski in agrarno ekoooraski ukrepi.
Pridelovanje žita
V povojnem razdobju se je pridelek žita v primerjavi s predvojnim staojem občutno zmanjšal, kar je videti iz pisbe:
mehaaiiLsacijo dela itd. Najboljše pogoje za povečauje donosa imajo velika socia-lističoa ^ospodars-tva, ki dosegajo že sedaj visoke donose, neka^tera celo do 40 stotov pšenice in do 80 stotov koruze na hektar.
PRIDELEK ŽITA
(v -tiaoč tooajb)
Kakor je razviduo, je znašal prtdelek žita v najboljših povojnih letih otrog 500 tisoč ton manj kakor pred vojno. Do tega zmanjšanja je prišlo deluo zaradi aiakih in nestalnih donosov, delno pa tudi zaiadi zmanjšanja sctven>ih pov^ršin, ki so bile posejane z žitom. Površine zasejane z ži-tom so bile za okrog 770 tisoč hektarov ali 12 odstoikov manjše kakor pred vojno.
Na drusri stram so porasle potrobe po žitu zaracli porečanja števila pr&bivalcev, spremernbe v strukturi prebivalcev, večje potrošnje krušnega žita na vasi iid. Velik del potreb po krušnem žitu krdjemoz uvo-zom, kaT znatno obremenjuje naše plaoil-ne bilance. Od 1. 1952 do t<J55 se je pove-čal uvoz pšenice od 431) ti«oč na 975 tisoč ton.
Interes proizvajalcev za pridelovanje žita, posebno krušnega žiia, je majhen. Kmet se čedalje bolj orieBtira k inten-zivnim kulturara, industrijskim rastlinam, vrtoinam itd., kar mu oniogoča racional-r.ejše izkoriščanje delovne sile. To je po-zitivna težnja. ki kaže, da stopa naše kmetijstvo že na pot mteBzifikacije pro-izvodnja.
Povečanje proizvodnje kruinega žita zaradi zmanjšanja uvoza je zelo važna na-loga, ki jo bomo reševali. vzporedno z intenziiikacijo rse kmetijske proizt-odnje. Pot 7a rešitev te^a problema je povečatije donosov, ki pa je mogoče doseči z upo-rabo  sodobnih agrotehničnih  ukrepov,  z
fO   stran
yA   28. IV. 1957
NASA SKCPNOST
Individualaa gospodarstva imajo velik delež v pridelovainju žiia: računajo, da posejejo samo gospodarstva z nad šest bektari v žitorodnih področjih 70 do 80 od-stotkov svojjh površin ž ži-tom. V koope-racLji z zadrugami, ki jLm bodo omogo-čile uporabo sodobne agrotehnike, laJiko tudi ta gospodarstva prav tako dosežejo dober donos.
V prikodnjem razdofoju bi vložUi zaat-na sredstva v moderniz&cijo kmetijstva, mehanizacijo dela, zagotovkev sred&tev za proizvodujo dtd. Vse to bo oi> aktirnej-šem deln kmetijske službe omogočilo, da napravimo t roiku petih, šcsiib let velik korak naprej v povečanju žitnega prti-delka. Računajo, da bi se lahko na te-melju vseh navedenib. naporov donos pše-nice v petih, šestih letib povečal v po-vprečju na 18 stotov na hektar, s čimeT bi nam nvoz ne bil več poireben. To bi bi! v raztnerju do dosedanjega poviprečja 12 stotbv (lota 1951—1955) pomemben na-predek. V istem razdobj« bi povečali do-nose pšeuice v žitorodnih podrožjih aa okrog 23 stotov. Z uporabo vseh teh ulcre-por in metod bi lahko jx>speši3i tudi im-predek pridelovanja koruze. Račuoajo. da bi lahko v v istem razdobju povežali povprečni pridelek konize na 30 siotor. kar bi bil v primerjaTi s sedanjim po vprečjem 14 stotov znai&a skok v pidde-lovanjn.
Vse to bi nam cmiogocilo, da bj se v doglednem razdobju osTobodili uvoza pšenice, masti itd- na drugi strani pa, da bi povečali izvoz kornze, kar bi po-zitivno vplivalo na nažo plačilno bilanco.
POVRŠINE POSEJANE Z INDUSTRIJSKIMI RASTLINAMI
Industrijske rastline, vrtnine in sadje
lz risbe vidimo, da so se seivene po-vršine posejane z industrijakimii rastlina-mi v 1. 1949 povečale na 500.000 ii&ktarov, medtem ko so 1. 1939 znašele ]e 230.000 hektarov. V letu 1955 so se zmaijšale po-vršine posejane z industrijskini rastli-nami na 371.000 hektarov, so pa še "vedno znatno večje, kakor so bile pred. vojno. Potrebe po sladkorju, oljuiicah, to-bakn, tekstilnih vlaknih itd. so precej ve-Hke. Zato računajo, da naj bi se t pri-hodnjem petletiiem razdobju površine po-sejane z industrijskimi rastlinami ponov-no povečale na 500 tisoč hektaror. To bi hkrati s povečanjem pridelka veliko pri-spevaJo k izboijšanjvi preskrbe s temi pri-deliki.
Setvene površine posejaoe z -»rtninami &o porasle od 431 tisoč hektarov, kolikor so znašale 1. 1939, Tia 482 tisoč hektaxov r !elu 1955. Z zgraditvijo nama'kaloega si-stema se bodo površine pt«a,jene z vrtni-nami znatno povečale, kar bo prispevalol k boljši pteskrbi in Tečjeinu deežu vrt-l nin v prehrami prebivalstva.
S perspektivnim iplaitt<Ma raoonfijo v na-dai jnji perspektivi z obnoro im razžirit-vijo sedanjih sadovnjakov in z napred« kom posameznih vej sadjarstva. Posebno pozonnost bomo posvečali zasajevanj« plantažnih sadovnjakcyv. Li jih bomo ob-delovali po vseh načelih sodobiie agro-tehnike. Te sadomjake bomo zasajeT-aii delno n-8. socialisfcienih gospodarstrili, del-no »a združenih parcelah iudi^JdTialnih proizvajalcev. Posebno pozornotrt bomo posvečali zaeajevanju ktnežkih nasadov slir.
Račiinajo, da bi laifco pridelek sadja z vrsto določe-nih ukr«pov v dc^lednem raz-dobju povečali za okrog 150 tisoč vaganov (scdaj znaša okrog 110 tisoč vaeo*ov).
Prav tako se bomo v prihoonjem raz-dobju bolj smelo lotili zasajevao.a novib. vinogradov, pose-boo fakih z namiznimi in kvalitetnimi vinskimi sortami, ki jih se-daj prvmanjkvije. Plantažne vinograde bo-mo zasajevali prav tako na sooialretičnili gospodarstvih kakor na parcelab indivi-dualnih proizvajalcev, ki jih bo-te v ta namen grupirali. Po proračunu bi morali v prih<Mnjem razdobju desetih let zasa-ditt 50 do 60 tisoč hektarov plciitažnih vinogradoT. Delež vinskih sort grazdja bi se moral r &kupi5eTn pridelkn iz lcta v leto zmanjševati, vendar t»ko, da bi se b-krati izboljšala njihova kakovort.
(Konec na 16. strafni)
Kmctijska proizvodnja
(Nadaljevanje z 12. straiii)
živinoreja
V obnovi živiuoreje siuo po vojni do-segli precejšnje uspehe. Ze 1. 1949 smo imeli tolik-o živine kakor pred vojno. Pod vplivom obveznega odkupa in suše se je naslednji dve. tri ieta število živine zinanjševalo. nato pa se je od 1. 1952 do 1956 znova naglo jjovečevalo. Lani pa srao zaznamovali ponovno znižanje števija ži-vine iu je d« tega prišlo zaradi slabe letine žita. poplav, (oče in sušo. sorazmerno niz-kili cen za živiino na tržišču v primerjavi s cenami koruze^in živinske krme itd.
Sedanji pridelek živinske krme, poseb-no v Vojvodini ia Slavoniji, omogoča, da povečamo  živinski   sklad  kakor  tudi   da
v prihodnjem razdobju
povečamo proizvodnjo na g^lavo živine. Pj-av tako je mogoče s pc^večamjem pri-delJca koruze dosefii v žito-odinih rajonih znattto hitrejši razvoj živinoreje, pred-vsem prašičereje in perutnjiiarsiva. Per-sj>ektivui plan posveča po^ebtio pozornost živinoreji. Račujiajo, da bi lahko z vrsto konkretuih ukrepov ob povečan-em pri-delku žiivinske krme delei živinoreje v kmetijski proizvodnji povečali na okrog 50 odstotkov. Tej veji bo podrejen tudi razvoj poljedelstva kakor tidi drugih ve| kraetijske proizvodnje.
Vse te napore za pospeševanje napredka kmetijske proizvodnje bo spremljala u-strezaa politika investiranja, kreditna politika, davčna poLitika. razvijanje kme-tijskih organizacij, posebno pa kmetij-ske službe.