Sf. rranciicii In PoiiiiitiSf. Sv. Frančiš«k AsiškL Sv. Frančišek Asiški je bil sin bogatega trgovca Petra Bernardone in pleinenite Pike Asiške, rojen leta 1182. Krstili so ga za Janeza, pozneje domov dospeli oče ga je imenoval Francesko (mali Francoz). Učil se je latinščine in francoščine, in pomagal očetu kot mladenič v trgovini s suknom. Po naravi vesel in poln življenja, je hotel postati vitez. Pri vsem bogatem življenju je ohranil izredno dobrosrčno srce napram revežem. Ujetništvo ter bolezen Ita ga spreobmila, z vso silo se ga je oprijela ljubezen do Zveličarjevega JlboStva. Začel je življenje samotarja. V cerkvi sv. Damijana je slišal glas božjl: »Franc, popravi mojo razpadlo hlSo.« Vzel je ta klic dobesedno in začel popravljati v okolici cerkve ter kapele, med drugimi tudi kapelo sv. Mariia angelska (Porcijunkola). V starosti 24 let je bil od lastnega oceta razdedjen radi čudaškega življenja. Hodil je okrog kot berač ter pridigal podeželanom. Ko se mu je pridružilo 12 tovarišev, je sklenil: osnovati bratovgčino, ki naj bi posvečevala ljudi s pridigo ter uboštvom. Z novimi pravili se ;e podal leta 1209 k papežu Inocenciju III. in prosil za potrdilo. Prejel je le ustmcno dovoljenje: po novih pravilih živeti, zbii-ati ueence ter pridigati. — Sprcmenil je večkrat ter izpopolnil pravila, ki so bila od svete stolice potrjena Ło ie leta 1223. Obleka frančiškovih taalih bratov je bila taka, kakor so jo ledaj nosili italjanski kmetje, temna suknena halja s kapuco, krog ledij vrv. Predstojnik posamezne redovne hiše se j2 imenoval gvardijan, Tiajvišji v pokrajini ministcr provincije in vodja celcga reda generalni minister (slulabnik). Pokrovitelj novega reda je bil eden od kavdinalov. Na pobudo svetepa Franriška jc nastal tudi ženski red pod vodstvom njegove istomišljenke sv. Klare, red klarisinj (drugi red), ki je dobil pravila leta 1224. Poln navdušenja za širjenjc svete vere se je hotel podati Frančišek v Maroko v Afriko leta 1213, a ni mogel radi bolezni. Dvanajst njegovih učencev je pre.jclo tamkai mučcniško krono. Leta 1219 je šel v Egipt, da bi spreobrnil sultana Kamila. Od tamkaj je romal v Palestino in je pustil v Jcruzalemu svoje učcnce jkot čuvarjo svetega groba. Lota 1224 fra je poveličal Kristus na Alvernskem hribu v italjanskih Apeninih s svojimi ranami, katere je skušal prikrivati do svoje smrti. Umrl je 4. oktobra 1226 v porcijunkolski kapeli in ga je proglasil svetnikora papež Gregor IX. že leta 1228. Sv. Frančišek je bil čudovito globoka narava, čist in priprost. Ker je premagal v sebi posledice izvirnega greha, je občeval z naravo kakor človek pred prvim padcem, živali so slušale njogov glas. Sv. Bcmiuik. Sv. Dominik se je rodil leta 1170 v Calarogi na Španskem kot sin dobre družine. Visoko bogoalovno naobražon je spremljal leta 1203 svojega škofa v Rim in je spoznal na povratku žalostne verske razmere v južni Franciji. Z navdušenjem se je oprijel z besedo ter uboStvom spreobračanja krivoverskih albigencev. Njegove besede in nastop je rodil izreden uspeh. Pridružili so se mu tovariši in leta 1215 je razkril papežu svoj načrt: osnovati red s ciljem, pobijati krivoverstvo s pridigo in dušeskrbjem. Podlaga Dominikovemu redu so bila pravila sv. Avguština. Novi red se je širil naglo in že leta 1220 se je vršil v Bologni na Italjanskem prvi generalni kapitel. Ob tej priliki je bilo sklenjeno popolno uboštvo in Dominikov red je bil prištet med beraške. Dominik je ustanovil tudi ženski (drugi) red in je umrl 4. avgusta 1221 v Bologni. Papež Gregor IX. ga je proglasil svetnikom leta 1234. Na čelu posameznih domini« kanskih samostanov je bil prior, provincijo je vodil provincijonalni magi« ster (učitelj), celotnemu redu je nače« loval generalni magister. Dominikanci so se odlikovali na polju cerkvene znanosti in je izšel iz tega reda še dane3 tolikanj priznani mislec sveti Tomaž Akvinski. Tretji red. Tretji red tvori nekako vez med posvetnim in redovnim življenjem. Člani tretjega reda živijo zunaj med svetom, vendar skušajo posnemati redo^ne vaje in posebno se tiriti v spokornosti. — Oživotvorjenje tretjega reda je zasluga obeh ustanoviteljev beraških redov. — Sv. Frančišek je hotel zakoncem, katerim ni bil dovoljen vstop v samostan, kot nekako nadomestilo samostan poslati v njihovo hišo. Tretji red sv. Dominika, takozvani »Kristusovi miličniki« so imeli prvotno poleg spokornega življenja §e dolžnost, braniti cerkveno posest pred krivoverci; a kmalu se je prelevil v spokorno bratovščino in bil potrjen od papeža leta 1405. Dominikov tretji red je razširil molitev svetega rožnega venca, Oba beraška reda in prav posebno Se frančiškanski je našel med krščanskira ljudstvom neverjetno hitro odmev. Priprosti narod je sprejel sinove svetega Frančiška z največjo ljubeznijo, papeži so jih cenili visoko in jih obdarovali z raznimi predpravicami.