nč.
60. številka.
torek 19. maja 1896.
(v Trstu, v torek zjutraj dne 19 maja 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
izhaja po trikrat na teden t čestih i«, d fin jih ob torkih, četrtkih in aotootci.lt. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. ari zjutraj, rečemo pa ob 7. uri večer. — Obojno tadanje stane: is jeilenmeitec . f. 1.—, izveu Avstrije t. 1.50 za tri mesec, . „ 3 — . , , 4,50 ta pol leta . . , 6.— . „ „ 9.— za vse leto . . „ 12,— , „ ,. 1*.—
Naročnino Je plačevati naprej na naročbe brez priložen« naročnine se uprava na ozira.
Posamične številke se dobivajo v p^-j-dajalnicah tobaka v 2r*/n po S nvr, izven Trsta po 4 nvč,
EDINOST
Oglati se račune po tarifa t petita; ia nasiovo z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obnega navadnih vrstic.
Poslana. osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi it<l. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj ae pošiljajo uredništva alioa Canerma 3*. 13, Vsako pismo mora biti frankovano. kur nefrankovana se ne
sprejamaio. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, refrlii'jificije in oglase sprejema upravniitvo ulioa Molino piu-oolo ki št. 3, II. nadut. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte rekiama eije so proste poštnina.
GI
ko.
,"„ V edlnaaM j« »«",
Shod volilcev v Podgradn
dne 10. maja 1896.
Na lepo odičenem dvorišču Križeve gostilne v Podgradu obralo se je dne 10. t. m. nad 1200 m6ž, da čujejo poročila svojih bivših deželnih in svojega sedanjega državnega poslanca.
Zborovanje je otvoril sklicevatelj gosp. prof. Mate M a n d i d, omenivši, da je to že tretji shod v tem okraju v zadnjih Časih: lani je bil v Hrušici, pred nakoliko dnevi v Jelšanah in danes tukaj v Podgradu. Taki shodi so velepotrebni, da morejo poslanci polagati račun o svojem delovanju, da čujejo želje in menenje volilcev in da ti poslednji morejo izreči svojo sodbo o delovanju poslancev. Završivši svoj pozdravni nagovor predlagal je g. Mandicf predsednikom današnjemu shodu veleč. g. dekana Antona Rogača, podpredsednikom pa veleč. g. župnika M a r k i č a. Ta predlog je bil vsprejet živahnimi živio-klici na dekana Rogača.
Poslednji — prevzemši prerlsedništvo — zahvalil se je iskreno na skazanem mu zaupanju. Ako poslanci sklicujejo shode, je to važno za nas, a častno za njih. Tako postopanje je pošteno. Slabi poslanci so oni, ki ne poročajo nikdar, a naSi poročajo in — delajo. Govornik je poživljal zbo* rovalce, naj pazno slede vsem govorom, naj se vedejo moško in potem naj istotako moško izrečejo svojo sodbo.
Ko se je poleglo odobravanje, ki je sledilo lepemu govoru predsednikovemu, predstavil je poslednji bivša deželna poslanca Slavoja Jenka in M a t k a M a n d i i a ter državnega poslanca V e k o s 1 a v a S p i n č i 6 a.
Prvi se je oglasil za besedo bivši deželni posl. S1 a v o j Jenko.
Govornik, spomnivši se besed predsednikovih
PODLISTEK.
Iluzije«
Češki spisal Aug. Evg. Mužik; prevel I. P.
(Dalje)
Delal je v pisarni in doma, ni si privoščil ni malega počitka, samo jedenkrat poleti ob ugodnem vremenu popeljal je ženo in kasneje rodbino v zaprašeno okolico Praško. Kakor dete svobodne narave gojil je že od mladih nog v svoji duši stalno in globoko ljubezen do prirode, do zelenih gajev, do zlatorumenega polja in do svobodnega pohajkovanja po tišini polja in logov. Rojstni kraj zapustil je bil že pred davnimi leti. Toda od onih dob, ko je ko lehka ptica poletel od doma svojega, da bi se ne povrnil domov nikdar, nikdar več, živel je na dnu njegove duše večno spomin na one kraje in živela je želja da bi jih videl, videl zopet, če prav samo za en sam trenotek, da bi oživil s tem edinim pogledom v sebi vse spomine preživelih srečnih mladih dni in da bi mogel po toliko letih preživeti vsaj trenotek tam, od koder so izvirali do sedaj koreni njegovega življenja, kamor je koprnelo do sedaj vse njegovo bitje. Bil je to brezvspešen, toda večen boj človeka sč svojo preteklostjo, ki ga poteguje vedno globlje v sanje davno minule, ki se nikdar, nikdar ne ponavljajo v življenji; večni razpor nikdar ne utihle prirode v človeški duši, ona sila, ki ne da ni zverini ni rastlini pozabiti doma svo-iega....
o potrebi shodov, rekel je, da je narod sicer že izrekel svojo sodbo na sijajen način, zbok česar on tem večim pogumom stopa daneB pred volilce. Ker je o svojem delovanju že poročal obširneje na shodih v Hrušici in v Jelšanah (Govor Jenkov na shodu v Jelšanah priobčimo čim preje. Ured.) more se danes omejiti bolj na domače občinske stvari. Tudi to je potrebno, kajti občina je podlaga vsemu. „Moje delovanje — rekel je govornik — dalo je povoda mnogim, neprestanim napadom, ne le na mojo osebo, ampak tudi na vso narodno stvar. Hudi napadi so bili to. Storilo se je vse mogoče proti moji osebi in slednjič se mi je očitalo celo poneverjenje in goljufija". Večnemu ovajanju sledile so seveda stroge preiskave. Toda našli niso ničesar, pokazalo se je, da je bilo vse sama laž. Ali koliko škode je trpela občina vsled tega, koliko zamude 1 Vse to imajo dotičniki na svoji vesti. A tudi sedaj ni še mirna. Vedno se ulagajo protesti proti občinskim proračunom, vsled česar se ve deželni odbor kaj rad vrača proračune, a škodo ima zopet le občina. Nnm je bilo načelo — tako je naglasil govornik —, da treba polagoma nabirati denar za razne veče potrebe (govornik je našteval tu razne potrebe), toda naši nasprotniki so huj-skali ljudstvo, da mu brez potrebe hočemo nakladati bremena. Tako podirajo naši nasprotniki in bi hoteli uničiti naš več'etni trud.
Vložili so protest proti zidanju, oziroma razširjenju šol v Pregarjah, na Staradi in v Munah, da-si so dobro vedeli, da vlada sili na to. Vložili so protest proti gradnji cerkve v Podgradu, dasi imamo že pripravljenih 10000 gld. v ta namen. Deželni odbor je seveda pritrdil vsem njih pritožbam. Tako se je zakasnil proračun, a škodo ima — kakor že rečeno — vsa občina, ker ni možno pobirati užitnine. Tudi to imajo na vesti naši nasprotniki. — Sami tožijo o siromaštvu, zajedno pa
Pred soprogo svojo, dobrosrčno in delavno, toda malo razumno osebo, ki se je brigala samo za tekoče domače potrebe, sloneče na njenih ramenih z vso težo, sramoval se je priznati to svojo slabost in nikdar ni pregovoril ž njo o tem. Ali tajno, v njeni odsotnosti, govoril je rad svojim otrokom:
„Kaj tu, dečko moj, to ni vse nič. Tukaj niti ne vidiš poštenega drevesa Toda ko prideš k nam (njemu bilo je ,pri nas' vedno še staro prebivališče, stari dom na kmetih), ko pridemo k nam, to bodeš gledal, to se bodeš čudil. Taiu je krasota ! Tam ti je drevje! To bodeš odpiral oči! No — tam je vse drugače, vse krasnejše, mnogo, mnogo krasnejše! Le počakaj, prepričaš se še 1*
Deček gledal ga je začudeno s6 svojimi velikimi, modrimi očmi ter sanjal sladki sčn o pradomovini svoji, o očetovem rojstnem kraji. Po mislih deteta bila je bodočnost „jutri", najkasneje „pojutranjem", dete mislilo je, da mora do te dobe videti prizorišče takovih čudes.
No, ni bilo to ni jutri ni pojutranjem. Da, bojim se, da niti stari, niti mladi ne ugleda nikdar tako Iskreno zaželjene, obljubljene svoje zemlje. Življenje je že tako. Zanaša vedno človeka, ko reka ribo. Tudi riba meni, da plava proti toku, da ga cel6 obvladuje, toda pri vsem svojem naporu se niti ne gane z mesta; umakniti pa se onemu toku ji nikakor ni mogoče.
Takove bile so torej naj krasnejše zlate iluzije Jana Jir&ta: pomoči si na nekak način do
zabavljajo, ker nimamo ponočne razsvetljave in zahtevajo, da bi se namestili nočni stražarji, ki bi mnogo stali občino. Jedino pravo je torej načelo, da treba zbirati vedno in polagoma za vsestranski napredek. Žal, da tudi nekateri domačini podpirajo naše nasprotnike. (Klici na vseh straneh: Sramota, sramota! Doli žnjimi!) Jako značilen za naše nasprotnike ]e napad na posojilnico, torej na zavod, ki nima nikake zveze s politiškimi borbami in ki se je ustanovil le iz človekoljubnih namenov. Tako delajo povsodi, tako rujejo proti onim poslancem, ki odločno zastopajo koristi naroda. (Đurni pojavi nevolje.) — V očigled tolikemu na-sprotstvu moramo biti Hrvatje in Slovenci v t e s n i zvezi med seboj in sporazumljeni moramo biti kakor bratje. Naj veča nesreča bi bila, ako bi se posrečilo nasprotnikom, da bi nas razdvojili. Mi smo in moramo ostati en narod! (Navdušeno odobravanje.) In ravno zato so se toli ljuto vrgli baš na ta okraj, ker smo jedini in oni bi hoteli zrušiti to jedinost. Zato uničuje italijanska večina v deželnem zboru zaporedoma uojjtve v tem okraju. Najprvo je uničila izvolitev bivšega poslanca Šterka, potom Mandiča, potem Jenka in Mandiča. Namen je očividno ta, da bi izmučili in utrudili ta ubogi narod, da bi se isti naveličal hude borbe (Navdušeno vsklikauje : Nikdar 1 Nikdar !) in da bi potem dobili svojih itahjanaških prijateljev v deželni zbori Ne piivoščajo nam, da bi si volili poslance po svoji volji, a to je nasilje. Kolika škoda za ljudstvo, kajti pogoste volitve stanejo veliko muke in troškov. Omenivsi razne potrebne cestne zgradbe rekel je govornik, da so se narodni poslanci vsikdar ozirali na raznovrstne potrebe naroda. Sosebno bode trebalo delati na to, da se olajša kuhanje slivovca, kajti dotični davek je prehud. Trudili smo se — zaključil je govornik — po svojih močeh in po svoji vesti, volja
denarja (kako, tega nam n^ vedel, ker ni imel ni srečke, da bi mogel zadeti kak dobitek, ni bogatih sorodnikov, kateri bi mu mogli kaj zapustiti, in vse pripovedke o najdenem polnonatlačenem de-narniku kacega bogatega žida izkazale so se ža-libog za prazne bajke), potem pa oditi z ženo in otroci domov, v rojstni kraj, pokazati jim kočico, kjer je zagledal prvič luč sveta, pozorišče vseh svojih otročjih iger in veselja, .pokloniti se prahu roditeljev", kakor je rekel, nekje na pokopališči (novega pokopališša, na katerem mu je spaval oče večno spanje, do sili dob niti videl ni), a potem vrniti se z nekakim ponosom, ker izhaja on in vsa njegova obitelj baš iz te prekrasne in bogate pokrajine, zopet domov v Prago, poprej seveda porazgovoriti se z vsemi še živimi prijatelji, na katere misli do sedaj brez prenehanja, in obnoviti z njimi stare, polupozablj<Mie zveze. Zlasti k jedni misli izmed teh vseh se je samemu sebi komaj in v strahu priznaval. Želel bi si, da bi tam nekje srečal njo, to dušo, h kateri je vzplamtel takrat s prvim, svojim mladeniškim ognjem, ter da lii se mogel pogovoriti ž njo. Bila je to otročja, minljiva ljubezen, prvi plamteči ogenj čuvstva, toda bil je prepričan, da ni pozabila nanj, da mu je ostala zvesta, čakajoča neprenehoma, da se vrne k nji Čez leta in leta, četudi že starec. Ni vedel, da je že davno omožena, srečna žena in mati in da je spomin nanj že davno obledel na sinjem obzorji njene mladosti.
(Konec prih.)
nam je bila vsikdar dobra in vztrajno smo orali trdo ledino. (Ploskanje in navdušeni živioklicij (Dalje prili.)
DOPISI.
Iz učiteljskih krogov.*) — Odgovor d o p i s n i k li iz Gorice v 56. št. „E d."
—	Gospod urednik! Nisem mislil, da dobim na svoj dopisič v odgovor dolg d"pis, kateri sanja o nekih brcah na dve strani. V resnici je .tako kakor ste Vi, gosp. urednik, dostavili neki notici iz Gorice, da ljudje prihajajo nervozni tako, da človek ne bode smel konečno niti besedice spregovoriti o naših javnih razmerah, ako ne bode vse, kar se godi in opušča, slepo hvalil na kolenih Ako se konstatujejo gola fakta, že se čutijo nekje zadeti in kriče o brcah in zaušnicah. Ne bodite, za Boga svetega, tako naivni, da pričakujete za vsako delo in nedelo zgolj hvale, da se bode za vsako stvar, za vsak korak, zvonilo kar z vsemi zvonovi ter pelo unisono „Te Deum" 1 Nekaj kritike, nekaj opozicije mora prenesti vsakdo, vsaka javna naprava, sicer je pri nas nezmotljivost doma. Smešno bi bilo, ako bi si od ene strani dovoljevali vsakovrstnih — ne brc in zaušnic — marveč gorjač rabiti proti vsakomu, ki ni slepo udan kimovec ; a od nasprotne strani da bi lepo molčalo vse ter mirno prenašalo nasledke vsakovrstnih napadov. — Gospoda naša naj ne misli, daje nedotakljiva! Lepa beseda lepo mesto najde in kakor se v gozd kriči, tako se iz gozda odmeva.
Po tem predolgem uvodu, ki se mi je zdel umesten, prehajam h stvari, a hočem biti, kolikor mogoče, kratek.
Pregovor pravi: „kdor hitro d&, dvakrat d A*. Ali velja to pravilo tudi za naše poslance, ali ne ? Ako velja, potem ni pravo njih delovanje in ravnanje se zboljšanjem uč. plač, kajti ta zadeva se tako zavlačuje, da je gotovo v sramoto 19. veku in njega konstitucijonalizmu.
Že pred blizu 10 leti se je glasilo iz krogov poslancev takratnih, da se zboljšanje izvede 1. 1895., ko odpade deželna doklada za zemljiško odvezo. Srečno se je pristradalo do istega leta — in zboljšanje, kje je ?
Je-li treba za tako postopanje še posebne hvaležnosti ?
Ko se je bilo po lOletnem studiranji po-vspelo konečno srečno do necega zakonskega načrta, za katerega je bila večina poslancev obeh narodnosti, zavorilo se je z deželnim šol. zalogom in šlo je zopet eno leto v večnost.
Je-li to hvaležnosti vredno početje?
Ko se je konečno vsprejel v dež. zboru zadnji zak. načrt leta 1894., po katerem bi zboljšanje nastopilo s 1. januvarjem 1895., je bil isti načrt
—	vspeh čez 10-letnih studij — tak, da se ni mogel predložiti v potrjenje. — Je li tako delo vredno posebne hvaležnosti ? !
In ko je dež. zbor imel popraviti isti načrt tako, da bi se mogel predložiti v potrjenje, se je dež. zbor moral zaključiti radi nesporazumljenja poslancev obeh narodnostij in zboljšanje za leto 1895. je ostalo v omari dež. odbora. Uboga para, to učiteljstvo!
Tako smo prikobacali do letošnjega leta, v katerem je naš dež. zbor konečuo popravljal že večkrat omenjeni načrt, — kako gaje .popravil", to ved6 le sami.
Sliši se govorica, da se je načrt celč popačil s tem, da ne stopi v veljavo leta 1895., ampak Še le 1897. Ako je to res, ali je tako početje pravo, pravično ? Za take pogreške moralo bi učiteljstvo pokoro delati ter zgubiti zboljšanje 2 let. Lepa je ta! In za to bi se hotelo še posebne hvaležnosti. Žalostne razmere so to.
Tako bi odgovoril glede očitanja nehvale-žnosti (?) s pristavkom, da je učiteljstvo na kaj sijajen način dokazalo svojo hvaležnost celč dolgo
*) Odkrito bodi povedano, da je nam jnko neljuba ta polemika. Ali z j«dne strani ne bi hoteli, da bi učiteljstvo prištevalo tudi nas svojim „nasprotnikom" — kajti uverjeni emo, da iBto rea akoro strada —, na drugi strani pa ni malo ne dvomimo na dobri volji sedanjih gg. poslancev. Naša želja bi bila torej, da potihnejo odslej rekriminacije in da se prične zložno delovanje ob dvojnem dejstvu: a) da tudi učitelj je vreden primernega plačila, in b) da ee je poslancem boriti večimi težavami nego ei misli marsikjoi učitelj.	Dred. .Edinosti"-
P prej, kakor jo je bilo dolžno. Ako hi>3e dopisnik iz Gorice vedeti kedaj in kako, naj se le oglasi !
Prehajam k drugemu delu: k obljubi naše.S oče", da prinese že večkrat omenjeni zakonski načrt v eni prihodnjih številk (za končanim zasedanjem dež. zbora). Obljuba dela dolg, pravi pregovor, kateri velja tudi za „Sočo". Čemu se je obljubilo, ako se ni mislilo storiti? Ako bi bila „Soča" takrat tako govorila, kakor dopisnik „Edinosti", bi se bilo tudi tako storilo kakor se uasvetuje. Kdo je torej kriv, da se o načrtu še sedaj ne ve, kakšen je ? Na očitano malomarnost učiteljstva v tej zadevi, bi učiteljstvo lahko odgovorilo, ali nočemo še bolj razburjati duhov. Ali ni uč. kot narodno delujoč faktor in kot podpornik „Soče" vredno, da bi se bil načrt objavil, kakor se je obljubilo ? 1
Dovolj o tem, saj je le postranske vrednosti; konečno še o predbacivanji, da se naši p o s 1 a n c i i m a j o bati zamere davkoplačevalcev radi borega zboljšanja u č. plač in da bi bilo najbolje, ko bi se o tem javuo ne razpravljalo.
Na ves glas povem: žalostno bi,bilo, ako bi poslanci mislili, da store davkoplačevalcem krivico, ako glasujejo za primerno zboljšanje žalostnih razmer na to stran !!
Ali niso vredui vzgcjevalci narodove mladine primerne plače? Tisti davkoplačevalci, katerim je nasprotno tako zboljšanje, ravno isti so nasprotni tudi vsaki drugi davščini, za katero glasujejo deželni in državni poslanci, ne da bi trebalo vprašati iste davkoplačevalce za svet, ali so zadovoljni, ali ne. Slovenski davkoplačevalci so vsaj tako razumni, da ved6, da znesek, katerega učitelj dobiva, je prepičel, da bi žnjim zamogel pošteno preživljati sebe in družino.
Slovenski davkoplačevalec pač ve, da svota, katero učitelj dobiva z levico, oddaja zopet z desnico le domačim ljudem za hrano in druge potrebščine ; \6 pa dobro tudi, da se na Dunaju glasuje za miljone, ki bežč v polne žepe — milijonarjem — Židom, od katerih ne dobiva nas davkoplačevalec, naš narod nikdar in nikoli več
groša .....
Poznam zavednih davkoplačevalcev, ki so
sami za zboljšanje uč. razmer. Ako bi naš narod bil zoper zboljšanje, biti bi moral tudi zoper šolo, zoper nauk, zoper napredek. Tak narod pa bi ne bil vreden, da živi. Ali je naš narod tak ? O nikakor ne, ampak slovensko ljudstvo zahteva šole, zahteva pouka. In tak narod da bi bil zoper zboljšanje?! In tacega naroda, tacih davkoplače vslcev, da bi se imeli bati naši poslanci?! Punktum."
Gospod urednik! Dopis je narasel proti moji volji tako dolg; kaj hočete druzega nego imeti potrpljenje z menoj, kajti : česar je srce polno, to vrć ižnjega.	(Konec prih.)
Politiftke vesti.
V TRSTU, dne 18. maj* 1896.
Kronanje ruskega carja. Velike slavnosti v Moskvi so že pričele. Priprave se delajo v tolikih merah, da so prihajajoča poročila skoro nedoumna nam, ki smo navajeni na svoje skromne razmere. V Kremlju (Kremelj je uajkrasniši del mesta Moskve s carsko palačo, zakladnico, arzenalom, dvema velikima samostanoma, večimi, prekrasnimi katedralkami in cerkvami. Tu je tudi 85 metrov visoki zvonik z zvonom, ki tehta 60.000 kilogramov.) v Kremlju torej bode prirejenih 7 velikih odrov za carjeve goste. Jeden teh odrov je v dva nadstropja. V I. nadstropju bodo gostje iz Azije, v II. nadstropju pa zbor diplomatov. Ob vseh ulicah, kjer se bode pomikal sprevod, bodo odri za drugo občinstvo. Povsodi je videti neštevi'no slavolokov, majev, stebrov itd. ; vse je prirejeno v pristnem ruskem slogu. Sedeži na odrih so že vsi prodani po 14 do 16 rubljev, lože pa po 40 do 80 rubljev. Okna v zasebnih stanovanjih, obr-nena proti Kremlju, so oddana za čas kronanja za svote od 100 do 3.000 rubljev jedno. Vršilo se bode tudi splošno pogoščevanje ljudstva. Dotično pripravo za jelo in vrč bode smel vsakdo vzeti seboj v spomin. Na vrčih sti vtisneni podobi carja in carice ter leto kronanja. Vsega vkupe utegne biti pogoščenih do 400.000 oseb priprostega ljudstva. — Ples, ki ga prirede plenienitaši, bode tol
sijajen, da kaj takega še ni svet videl z lepa Samo cvetlice za odičenje dvoran bodo stale 22.000 rubljev.
Car in carica došla sta danes v Moskvo, toda ne v mesto samo, ampak ustavila sta se v Petrovi palači pred mestom. Slovesni uhod v mesto se bode vršil dnd 21. t. m. Dno 26. pa kronanje sam<« v katnlralki na Kremlju. Na večer bode razsvitljeno vse mesto in bode nebroj slavnostij, plesov, gledališčnih predstav, vojaških parad itd. Istega večera ostavita car in carico Moskvo.
Že dosedaj je došlo v Moskvo mnogo zastopnikov vladarskih hiš in držav. Med temi so: Francozka deputacija, prestolonaslednik Bolg.uvski, prestolonaslednika italijanski in romunski, itd. Knez Thun-Hohenstein, ki bode spremljal v Moskvo zastopnika naše avstrijske hiše, nadvojvodo Ljudevita Viktorja, je došel včeraj iz Pariza na Dunaj. — Vsega vkupe bode zastopanih pri kronanju ruskega carja 39 držav tega sveta.
Italija v Afriki General Baldissera je objavil oklic na prebivalstvo pokrajin Aganič in Tigre, s kojim zahteva in nekako ukazuje, dama vrnejo ujete Italijane. Ta samooblastni poziv so objavili nekateri italijanski listi. Tu prinašamo ta zanimivi oklic v slovenskem prevodu :
„Jaz, general Baldissera, visoki državni častnik, guberner naselbine Eritreje, ljudstvu pokrajin Agauie in Tigre.
(Jujte moje besede :
Prišel sem, da otrnem ujetnike in da napravim mir. Ako mi ras MangašA ne vrne ujetih, prisiljen sem .nadaljevati vojno in opustošiti deželo. (Lepo širjenje kolture! Stavec).
Vlada veli: pošljite mi ujetnike, vrnite se v svoje koče in obdelujte svoja polja, kajti Čas je temu, ker sedaj dežuje.
Ne zahtevam orožja, ampak svojih vojakov.
Kdor bode še v naprej streljal na Italijane, temu požgemo kočo iti vse imetje ter umr6 za lakoto. Ujetnike hočem imeti v treh dneb, ako ufc, bodem nadaljeval vojno iu pričnem opustoše vati vso pokrajino Agamč.
Dano v Adigratu. dne 13. maja 1896.
Baldissera".
Kaj ne zveni to strašno sanaooblastno ?
Različne yeitl«
Osebna vest. General topništva baron Schiin-feld dospel je minolo soboto zvečer z Dunaja semkaj. Nastanil se je v hotelu Delorme.
Birma v Trstu. Tukajšnji službeni list nekako dreza cerkvene oblasti tržaške, naj bi pravočasno objavile, da-li bode letos v Trstu birma, ali je ne bo, češ: škofa nimamo, kdo naj torej deli zakrament sv. Birme ? Kljubu temu pa, ker dejanski nimamo škofa v Trstu, smejo se pomiriti tržaški oticijozus in radovedni njegovi „botri*. Doznali smo namreč, da bode letos v tržaški škofiji delil zakrament sv. Birme prerail. Škof dr. Glavina, bivši glavar tržaško - koperske škofije, kateri biva sedaj — kar je morda znano tudi našim oficijozom — svojem letovišču v Skednju.
0 telovadbeni akademiji „Tržaškega Sokola" spregovoril je tudi „Primorski list", seveda po svoje. Daljše polemike ne bode pričakoval gotovo nikdo od nas, ako mu le povemo, da je citati v „Prim. Listu" med drugim:
h.......Imajo tudi (telovadkinje namreč)
učitelja, kateri jim uravnava in preteguje mehke ude. Ne vemo pa, so li skakale in se pretegovale v krilu ali v — hlačah.* — Slednjič je napisal „Primorski list" nezaslišano sramotilko, da se na .Sokolovih" veselicah skrunijo ženske!
Na take napade ne odgovarja moj dalje : 1.) ker se ne maramo onesnažiti s pisavo, ki je običajna le po zlogtasnih poniografičnih listih dunajskih a la „ Carricaturcn*, 2.) ker nam ni navada baviti se z misteriji ženskih hlač in kril in 3.) ker se taka pisava obsoja sama ob sebi.
Po vsej pravici razžaljena in ogorčena dekleta in njih matere, ki toli odločno zahtevajo od nas vse drugačnega odgovora na adreso „Prim. lista', naj se potolažijo z zavestjo, da ž njimi vred so v isti meri žaljene tudi vse one mnogobrojne iu poštene dame in matere, ki so se sploh ude-iležile akademije, a ki so nam izjavile, da na tako
početje je jedino pravi odgovor — ponosno pre- ; ziranje!
No, ako bi pa tudi mi hoteli posnemati tiste slabe izglede ter ob vsaki priliki ovajati ljudi pri njih viših, vprašali bi Njegovo Prevzvišenost vladiko goriškega, ali ne zagrmi skoro svoj „<4uos ego l* na toli ostudnem in pohujšljivem pisarjenju?! Toda mi ne storimo tega, ker se nam vidi naj-ostudniši čin — ovajanje svojih lastnih krvnih biatov.
Ker pa že imamo pero v rokah, dajmo odgovor še na nekatera vprašanja „Prim. lista" glede našega sokolstva.
,P. L." povprašuje namreč: „Sokolstvo hoče oborožiti ljudstvo. Čemu? Nimamo cesarsko-kra-ljeve vojske ? Nimamo orožnikov, da bodo skrbeli za javni red ? Odgovorite, pojasnite nam, kaj to pomeni: „Orožje v vsaki pesti?!"
Na vsa ta vprašanja ne vemo mi druzega odgovora, nego bi bil le-ta, da najpametneji človek ne more v letu dni odgovoriti toliko, kolikor ume vprašati v jedni sami minuti — ovaduh. Policija je dobra in potrebna naprava in vsak pošten človek uživa dobrote nje delovanja, toda naša misel je taka, da policijski posel naj opravljajo tisti, ki so poklicani v to!
Sicer pa smo bili mi „nečistniki* in »zarotniki" v jako dobri družbi do najnovejega časa: pokojni kapitularni vikar in večletni faktični vodja Sko/ije, monsg, dr. Šnst, je bil Član našega „Sokola• do zadnjega zdihljeju. In pokojni Šust je bil menda vsaj tako dober pastir kakor — gospodje pri „Prim. listu".
Modeli za monumentalni vodnjak pred poitno palačo. Kakor smo že omenili, izloženi so bili predvčerajšnjem in včeraj na javni ogled v ljudski šoli v starem mestu modćli, koje so napravili oni tržaški umetniki, ki tekmujejo za zgradeqje monumenta! nega vodnjaka, kateri naj se postavi pred poštno palačo. Natečaj za ta vodnjak bilje omejen, kakor smo omenili že svoječasno, to se pravi: vsprejemajo se ponudbe izključno le domačih u* metuikov - kiparjev. In vendar je izložilo šestnajst domačih umetnikov šestnajst različnih modčlov, različnih po vnanjosti, toda v vsej tej zbirki bilo je videti le jako malo — originalnosti. Tritoni, delilni, ogromue školjke, tu pa tam koja strašanska, pošastna domišljena pomorska zverina, to je bilo vse, a vse to je že zdavna — izrabljeno. Nekateri umetuiki bi zahtevali v svojih modčlih kar celo jezero, ki naj bi poplavilo trg pred poštuo zgradbo samo v ta namen, da bi se oblastno širilo ob tem jezeru in v sredini istega njihove tu pa tam — cel<S nedostojne „prikazni". Izmed vseh izloženih modćlov bila bi morda jedina dva, koja bi moglo vpoštevati razsodišče, kajti raz ven dveh bilo je vse drugo - po skromnem našem menenju —■ maiy nego srednje vrednosti. Čudimo se, da je večina umetnikov napravila svoje modćle v čirečareneni baroknem slogu, ki vendar ni v ni kakem soglasju z zgradbo, pred katero naj se postavi vodnjak. —
Vsak modćl imel je svoje geslo, koje geslo je dotičui umetnik moral ponoviti v zapečatenem pismu, kjer je povedal svoje ime. Med gesli nas je zbodel v oči ta - le evideutno demonstrativni napis: .Miriamo alla nostra grandezza economica senza cedere un palmo deli'živita civiltd latina". To zveni sicer jako ponosno, toda ne verujemo, da nam bode dotičui umetnik dajal latinsko kulturo iz vodnjaka po svojem načrtu, kajti baš ta mod6l je prav ponesrečen. Bog nas varuj še latinščine iz vodnjaka pred pošto, saj imamo že preobilo „živite eolture" na pošti sami!
Nekaj za smeh! Blagor onim, ki so dobrega humorja! Dober humor je vreden zlata, kajti sladi nam in daljša življenje. Blagor njim, ki morejo uganjati burke tudi v resnih trenotkih in o resnih stvareh. Blagor onim, ki nimajo v sebi tistega „kompasa", ki urejuje človeško dejanje in nehauje in ki nadleguje človeka, kadar hoče Bmukniti na kriva pota — blagor jim, ki sebi v zabavo, a drugim v krivico, mirnim srcem uganjajo burke in lažejo, ker nimajo — vesti.
Med takimi srečnimi, ki brijejo norce vsikdar in tudi se svojimi lastnimi naročniki, je tudi naš „Piccolo". Ni ga dneva brez „bajacade" v našem „Piccolu", burka se podi za burko. Tudi te dni nam je ponudil ta časnikarski pajacelj jedno za smeh in sicer precej mastno. Pripoveduje
namreč resnim obrazom — tudi norci delajo včasih resue obraze —, da tržaški Slovenci odpošljejo ruskemu carju adreso v — italijauskem jeziku. To adreso da ponese v Moskvo posebna deputacija.
Nadejamo se, da se bodo, kakor smo se mi, tudi naši čitatelji prisrčno smejali tej vratolomni produkciji časnikarskega clowna tržaškega. Kdo bi se resno prepiral z — norci 1 Smeh, smeh, to je jedina oblika, v koji moremo izražati svoje čutstvo-vanje bajacom!
Ako smo rekli gori, da blagor njim, ki nimajo vesti, je seveda to razumeti le tako, da so neobčutni za žgoči čut srama, ker se niti ne zavedajo, kako smešno in najglobljega zaničevanja vredno ulogo igrajo pred svetom. „II Piccolo" naj bode uverjen — tako opaža prav dobro list „II Pensiero slavo* —, da, ako bi Slovenci hoteli od-poslati carju kako adreso, bi jim ni malo ne trebalo posluževati se italijanskega jezika, ampak poslužili bi se svojega materinega jezika slovenskega, kojega Rusi razumejo prav dobro, kajti med slovenščino in ruščino je manja razlika, nego pa med pojedinimi narečji italijanskimi.
Smijajmo se torej in spoštujmo jih — kakor zaslužijo! Tudi bajac mora imeti svoje plačilo.
Razpisana služba poštarja. Za poštni urad v Klani, okr. glavarstvo Volosko, razpisano je mesto pošt. odpravitelja. Plače dobi 150 gld. na leto in 40 gld. odškodnine za pisarniške stroške. Položiti mora 200 gld. jamčevine. Prošnje tekom treh tednov c. kr. poštnemu ravnateljstvu v Trstu.
Z dežele nam pišejo: Na dopis iz krogov finančne straže od 12. t. m. (več. izd. „Edinosti") dovolite še nekoliko odgovora. Dopisnik se čudi, da mu mora odgovarjati ravno eksekutor, a to ni čudno, ker nas izzivlja k temu! — Kedo drugi nego vi, gosp. dopisnik, ste prvi spustili pušico na nas, ko nam predbacivate Bog ve kako plačo in dijčte. Na to vam že smem reči, da niste popolnoma poučeni o vsem, ko pravite, da imamo tudi kilometersko pristojbino. To pristojbino kakor tudi večjo plačo uživajo edino le eksekutorji v Trstu, ne pa oni na deželi. O tem vam je slobodno prepričati se. Da veje od naše strani neka mržnja do finančne straže in premalo spoštovanja, tega ne bi mogli dokazati vi gosp. dopisnik, kajti uljudnost zahteva, da se spoštujemo drug drugega, saj smo služabniki, ki živimo in delamo takorekoč v»i za enega in istega gospodarja. — Ako pa imate vi gospod dopisnik kakega osebnega sovražnika — poravnajte stvar žnjim, ne pa z nami vsemi. Moj namen ni bil, da bi koga žalil, marveč hotel sem stvar le nekoliko pojasniti, ob enem pa malo opisati naše revno stanje. Če že vsak služabnik toži na svoji usodi, kako je to, da bi ravno ne bilo dovoljeno prositi kake podpore nam, ki smo najnižji služabniki ? ! Saj smo ljudje — ali ne ? Da pa ne bonp pihal, kar me ne peče, napravim tu — piko.
Alba.
Iz Gorice: V nedeljo se je vršil novi občni zbor „Goriške ljudske posojilnice", ki je bil sklican v svrho popolnilne volitve v ravnateljstvo in v nadzorstvo. Bilo je zastopanih 770 deležev z 82 glasovi. Členom ravnateljstva je bil izvoljen gosp, Iva D e k 1 e v a, veletržec z vinom. V nadzorstvo pa gg.: msgr. Fr. Avg. Košuta, dr. Lisjak prof. Ivan B e r b u č, dr. Raf. R o j i c in dr. Stanič.
Iz Podgore pri Gorici: Tukajšnje katoliško bralno in politično društvo priredi veselico v nedeljo dne 31. t. m. z blagohotnim sodelovanjem „Goriškega Sokola" in njegovega tamburaškega zbora. Veselica obetaje biti krasna. Kar nas veseli še posebno, kajti vršila se bo na slovenskih tleh, v slovenski vasi, koji pa preti nevarnost poit:>l jančevanja in kjer je skoraj zadremal narodni ponos. Gostje dobro došli!
Tujci v Opatiji. Do dne 10. t. m. doSIo je v kopelj v Opatiji že 4423 rodbin, broječih 767B oseb. Te številke dokazujejo najjasnise, kak6 se širi glas Opatije od leta do leta.
Obsodba na sn rt. Našim čč. čitateljem je izvestno še v spominu oni strašni čin, ki se je dogodil dne 24. februvarja t. I. na Vrteli pri Trdtu. O tem dogodku sporočili smo svoječasno obširniše: desetnik glasbe 97. pešpolka, Andrej Škrl, umoril je svojo zaročnico Antonijo Candotti s tremi hitci iz revolverja in jo slednjič zabodel z nožem, potem pa je sam sebi z britvijo nareza/
gvlo in se ustrelil v prsi. Dasi se je Škrl d«»kaj časa boril s smrtjo, ozdravil je slednjič vendar popolnoma in stavili so ga pred vojaško sodeče. Isto ga je obsod lo te dni na smrt na vešalih zaradi umora in poskušenega samomora.
Samomor. Voznik Ivan Santarossa, 491eten wož, rodom iz okolice Videmske na Laškem, služil je že nad 20 let pri zasebniku Ivanu Burgstallerju. Poslednji čas zabredel je Santarossa v denarne stiske in, ker si ni znal pomagati, sklenil je usmrtiti se. Ta svoj obupni sklep izvršil je v petek. Sel je v svojo sobico, nahajajoče se na dvorišču zgradbe Št. 64 ulice Giulia, si narezal grlo z britvijo in, ker mu smrt ni došla dovolj hitro, nabil je staro dvocevno puško smodnikom, drobnim svincem, papirjem, vodo in porinil v cev še klino britve. Puško je sprožil z nogo, nastavivši si cev v usta. Odneslo mu je pol lica, razpršilo črepinjo, in razneslo možgane na vse kraje. — Sodnijsko-zdrav-niška komisija dala je truplo samomorilčevo prepeljati v mrtvašnico pri sv. .Tustu.
Napad ali pretep ? V petek popoludne došel je 341etni težak Anton Iskra, stanujoči v ulici Riborgo list. 5, na tukajšnjo zdravniško postajo. Opiral se je na težaka Antona Fiumanija. Iz globoke rane na levi strani prsij tekla mu je kri. Zdravnik je pomogel ranjenemu, kolikor je velevala najnujnejša sila, potem ga je dal prenesti v bolnišnico. Ker je rana sila nevarna, obvestili so o tem dogodku policijo in sodišče. Fiumani, ki je bil spremil ranjenega na zdravniško postajo, ni znal povedati druzega, nego da ga je naprosil ranjeni — kojega niti ne pozna, — naj ga spremi na zdravniško postajo. Pozneje je došel v bolnišnico nadzornik polic, stražarjev Vrbič in izpraševal ranjenega, toda Ie-ta ni odgovoril druzega, nego da ne zna, kdo ga je ranil, ker je pijan. Isto je odgovoril sodnijski komisiji, došli v bolnišnico, da izvć ime napadalca.
Praska ob avstrijsko-črnogorski meji. Iz Kotora poročajo dne 11. t. m. Včeraj odpravila se je mešana sodna komisija na Cetinje, da zaključi preiskavo gledš krvavega pretepa, ki je bil ue-davno na črnogorsko-avstrijski meji med črnogorskimi „tihotapci" (?) iu avstrijskimi orožniki in finančnimi stražniki. Kakor že objavljeno, padla sta v tej praski dva orožnika, trije finančni stražniki pa so bili hudo ranjeni. Vzrok tej mali bitki bil je ta-le: Neki črnogorski pastir zašel je s svojo čredo na avstrijska tla. Finančni stražniki so hoteli čredo zapleniti, čemur pa se je pastir seveda uprl z vso silo. Pastirja so ubili. Videvši ta dogodek, prihitelo je več oboroženih Črnogorcev, da pomagajo svojemu rojaku in — pričela se je bitka, koje konec je znan. Črnogorska vlada zaprla je krivce ter jih poslala ua Cetinje na obsodbo.
Krona ruske carice. Krona, namenjena ruski carici, je dogotovljena. Dva umetnika - zlatarja izdelala sta jo v 9 mesecih. Krona je velikanske vreduosti, kajti krasi jo 2.000 krasnih briljantov, ki vagajo skupno 600 karatov. Krona tehta 84 solotnikov (1 solotnik-4 26 gramov).
Dva slona. Minole sobote dospela sta na Lloydovem parniku „ImperatrU" dva orjaška slona iz Bombaja (Indija) v Trst. Namenjena sta cesarski menežariji v Schonbrunnu pri Dunaju.
Koledar. Danes (19.): Celestin, papež; Ivo, škof. — Jutri (20.): Bernardin, spozn.; Bazila, đevica, mučenica. — Prvi krtyec. — Solnce izide ob 4. uri 29 min., zatoni ob 7. uri 26 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 9-5 stop., ob 2 pop. 17 5 stop. C.
Loterijske itevilks, izžrebane dne 16. t. m.:
Dunaj	27, 12, 26, 6, 61.
Gradec	77, 84, 26, 76, 80.
Narodno-gopodarske stvari. IV. Redni občni zbor
„Tri. posojilnice in hranilnice"
(regiutrorano zadrugo z omejenim poroštvom) 10. maja 1896.
(Konec.)
Dr. R y b a f pravi, da se strinja s tem, kar sta omenila gg. dr. Pretner in dr. Gregorin, opozarja pa, da bi bila razdelitev čistega dobička tako, kakor jo želi g. Živic, neumestna. Kajti, ako je načelnifitvo, ki je požrtvovalno delovalo vse leto svojo nagrado darovalo deloma družbi sv. Ci-
rila in Metoda, deloma pa rez. zakladu, bi se moral tudi slavni občni zbor pri razdelitvi čistega dobička v prvi vrsti ozirati načelništvo.
Ker so pa gg. odborniki že predlagali, da naj je razdeli le h% dividenda, a ves ostali prebitek da naj se pridene rezervnemu zakladu, podpira tudi govornik prvotni predlog.
Nadalje pobija misel, da bi se z veliko dividendo dosezali lepi vspehi.V istem smislu je govoril Stepančič, na kar je g. Živic umaknil svoj predlog in se je sprejel jednoglasno predlog : Čisti dobiček se razdeli tako: oni zadružniki, ki imajo po §. 20 pravico do dividende, dobijo po 5%, ostanek pa se pridene rezervnemu zakladu.
III. Poročilo o nagradi načelništvu.
Ravnatelj Ivan Abram poroča, da se je nagrada, ki po §. 20 zadr. pravil tiče načelništvu, podarila in sicer gl. 50 družbi sv. Cirila in Metoda, ki se naloži v posebni knjižici z namenom, da naš zavod postane pokrovitelj; ostanek gld. 62*30 pa rezervnemu zakladu.
Inž. Živic predlaga na to, da se načelništvu, ki je požrtvovalno delovalo vse leto in sedaj na tako plemenit način razdelilo svojo nagrado, i*reče zahvalo, čemur so zborovalci pritrdili soglasno.
VI. Poročilo o gospodarstvu z rezervnim fondom.
Tajnik Jos. U1 č a k a r prebere naslednje : Rezervni zaklad, ki je po sklepu II. občnega zbora naložen kakor hranilna uloga št. 142, znašal je koncem leta 1894. gl. 875 98.
K tej svoti se je pridejal po odbitku 5% dividende, ostanek čistega dobička gl. 693.18 in pa 5Vo nagrada gl. 56.08, katero je načelništvo podarilo rezervnemu zakladu. Doložilo se je torej v letu 1895. gld. 794 26. Ker so ti zneski bili uloženi kakor hranilna uloga, narasle so obresti od Qjih na gl. 65*01, tako, da imamo koncem decembra 1895. gld. 1690*25. K tej svoti pridejati je še vstopnino iz leta 1895. gl. 172 in pa razne dohodke gld. —.64, vsled česar znaša rez. zaklad za leto 1895. gl. 1862*89 kakor je izkazan v bilanci. Ker je pa občni zbor ravnokar odobril 5 odstotno dividendo, pridenemo rez. zakladu prebitek čistega dobička z gold. 1422*67 in pa polovico nagrade načelništva gl. 52*30, imamo torej početkom leta 1896. gld. 3337*86 rezervnega zaklada.
Ker se ni nihče oglasil proti temu poročilu, prešlo se je na točko.
V. Razni predlogi.
Inž. Živic predlaga, da se odstopivšemti načelništvu in nadzorništvii izreče zahvala na toli vspešnem delovanji, kar odobruje občni zbor jednoglasno.
VI.	Volitev načelništva.
Predsednik občnega zbora Ivan Abram imenuje Stepaučiča Gracijaua in Cotiča Maksa skru-tinatorjema za volitev načelništva in nadzorništva, na kar so se jeli oddajati listki za volitev načelništva.
Po dovršenem skrutiniju naznanila sta ome- j njena dva gospoda izid volitev:
Ravnatelj: Ivan Abram; odborniki: Ivan ! M a u k o č, Ivan Š a b e c, dr. M. P r e t n e r, dr. j G. Gre gor in, dr. O. Rybaf, Fran Žitko ! Anton K a l i s t e r.
Ker pa mora občni zbor imenovati tudi rav- ! natrijevega namestnika, izvolil se je aklamativno ! g. Ivan Mankoč ravnateljevim namestnikom. j
VII.	Volitev nadzorništva.
Ko so zadružniki oddali listke za volitev 1 nadzornikov, sta naznanila skrutinatorja sledeči ; rezultat: Nadzornikom so voljeni: gg. G o r u p ! Kornelij, Polley Oskar, Stepančič Gracijan, i M u š i č Andrej.
Na to prebere predsednik pismeno izjavo, da ! g. Truden ne sprejme tega mesta in ker se je g. |
Najnovejie vesti.
Dunaj 18. Glasom poročil tukajšnjih listov obrnila se je bolezen nadvojvode Karla Ljudevita na zlo. Danes opoludne prevideli so nadvojvodo s svetotajstvi za umirajoče.
Dunaj 18. Cesar se je vrnil danes zjutraj iz Budimpešte ter se odpeljal takoj v svoj grad v Lainz.
Peterburg 18. Car, carica in velika kneginja Olga odpeljali so se sinoč v Moskvo.
Trgovinske brzojavke in vesti
Bndlmpsita. PHenica jesen 6.77—6.78 PSenioa ?a maj-juni 1896 6.72 do 6.74 —.—. Oves za jesen 5.48—5.50 Rž ?a jesen 5.71-5.72 Koruza za juli-avgust 4.02—4.03 -.— maj-juni 1896 3.91-3.92
Plen tak. nova od 7R kil. f. 7--71G od 79 kit. f. 7.05—7.10., od 80 kil. f. 7.10-7.15 od 81.kil. f. 715
—7-35, od H2 kil. for. ---iflAmon 5*70--.—
proso 615—« 50.
PAenica: Ponudbe srednje. Mlini rezervirani Prodaja 15 000 mt. st. 5 nč. ceneje. Vse druge vrsti žita nespremenjene. Vreme: lepo.
Praga. Nerafinirani sladkor for. 15.60, oktober-december 14.70,
Pruga. Oentrifugal noti, postarijim r Trst b carino vred odpoMljatev precej f, 34'26—34,75 Conoasse
36.25—36.50 Četvorni 87---37.50. V glavah (sodih) 38'75
Havrs. Kava Hnntoa gouri nvorage za maj 82 35, za sepUmber 79.50.
Hamburg. Santo« gooil a v frazo za maj 67.75 za september 63.— za december 58.75.
Dunnjnhn bon		mm 17. mala 1896.	
		predvfieraj	danes
Državni dolg v	papirju	. . . . 101.40	101.25
» » v	srebru	. . . . 101-35	10120
Avstrijska renta	v zlatu	. . . 122.55	122.K0
*	kronah	. . . 101.15	101.30
Kreditno nkcije	• ♦ i	. . . . 352.70	351 50
London 10 Lst.	• • <	. . . . 120.15	120.15
Napoleoni . .			9.54
20 mark	• • •	. . . 11.76	11.75
100 italj. lir		. . . 44.45	44-45
	Tvine oan«		
	Domači	pridelki. Cena	od for. đo for.
rtol: Koks . . .			9.25 950
Mandoloni . . . BTctlorudeČi . . temnorudeči . . kanarček . . . bohinjski . . . beli veliki . . .
„ tnali . . . seleni, dolgi . .
„ okrogli . . mešani hrvatski „ Štajerski Maslo fino itAjersko Jsčrnsn št. 10 ....
9,— 9.—
9.25 9.75 9.25 8 75
7*.50 7.7 b 70. 8.75 9.75 11.50
Zelje kranjsko ......
fiepa „	......
Krompir, Štajerski . . . •
Froio kranjsko ......
Leda, kranjska......
Šceh ogerski.......
Kast ogerska.......
Sava Mocca.......
Cejlon Plant. fin$ . .
. Perl.....
Java Malang . . . .
Portoiicco.....
Guatomala.....
San Domingo . . . . Halabar Plant . . . .
„ native. . . . Laguajrra Plant . . .
„ nativo . . . Santos najfiniji . . . „ srednje fini . . „ srednji . . . . „ ordinar . . . .
Rio oprani .....
„ najfiniji.....
n srednji.....
Slpdkor Centrifugal I. vrsto
Concassć .....
v glavah .....
razkosani . . . . RlB italijanski fini . . . . „ srednji . . . Japan fini AAA . . , . » srednji . , . .
R&ugoon extra.....
I......
II.
9.50 9.25
9^50 13.-9.50 9*—
7.75 8.— 10-— 9.-72.-11.75
3.60 9.—
54!--56,-170.-174 -189,-148.-
Petrolej luski v sodih . . . .
v zabojih od 29 kil.
Olje italijansko najfinoji . . .
„ srednjefino . .
bombažno, nraorik. . . .
dalmatinsko......
Limoni Mcsinski .....
Pomaranče „ .....
Mandeljni Dalmatinski I
J novo
Bari
Peihavc Jakob, ki je imel največ glasov za gosp. S Boi!?/ Dalmatinski' novi Trudnom, istotako odpovedal, izvolil se je nadzor-nikom aklamativno Goljev.šček Alojzij.
Po končanih volitvah je predsednik Ivan Abram zaključil občni zbor.
Puljeski
s Okve Pulješke .....
„ Orftko v vonoih, nove
S„itanine novo .......
Vamterli .........
Oih be ..........
Polenovke srednje velikosti
n velike .....
• male ......
sianikl v velikih sodih . . ,
3.80 9.25
55!— 58.— 171.-175,-184.-150.—
168.— 170.— 141— 142.-
156- 157—
ZELEZNIŠKI VOZNI RED.
«) Juina ieleinloa (Postaja južne žekinice.) Od dni 1. maja 1896. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Danaj, zveza z Reko. 8.25 n brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— . omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s PeSto in Zagrebom 12.50 popol. omnibuB v Kormin. 4.40 6.20 8.05
8.45 10.-
omnlbas v Nabrežino, Videm, Rim.
Eoštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. rzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko-in Korminom.
mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. mešani vlak do MUrzzuschlaga. DOHOD:
-Gorico
6.48 predp. mešani vlak iz MUrzzuschlaga, Boljaka, itd.
mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežino.
brzovlak iz Kormina, brzovlak 1 Dunaja.
{oStni vlak z Dunaja, zveza z Reko.
T *	-
7.30
8.35 9.25
10.20
10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.19 „ omnibua iz liima, Benetk, Nabrežine.
5.40	popol. poštni vlak z Dunaja.
7.36	„ oinnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine,
8.41	„ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine; — 8.56 „ brzu vlak z D":naja zveza z Reko.
Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih. ODHOD. 2-— popoludue v Kormin. 4-25	v Nabrežino.
DOHOD. 12'07 predpolndnc iz Kormina. 10*50 popoludne iz Nabrežine.
KOPELJ
Buchler
odpre se
v sredo dne 27. maja 1896.
NOVO RASTLINJE ZA KRMO!
Lathyrua sllvestris Wagnerl (Wagncrjev plošnjati gozdni grah).
Zelo oplemenjen, prost vseh škodljivih grenkih snovij I
Vspeva tudi na najpustejših vratih tal, oelo na psku, grušči, itd. Itd.
Najveća redilna vrednost
je 26 -807, proteina (detelja ima le 13 5%) Vstrajen — upira se vsaki suši.
Brošura zastonj
Polygonum sachalinensc (Sachalinov koren). Vspeva povsod! vstrajno, tudi na vlažnih, ilovlh, in močvirnih tleh. Visoka reailna vrednost. Ima v sebi 18.97"/,, proteina.
„International« Saatstetle". Landmrthsuhuftliuhu Gesell-schaft mit besebrankter Hnftung.
Kircheim u. Teck, Wiirttemberg.
Glavni zastopnik za Trst, Primorje, Istro in Dalmacijo Jakob pok. C* Pri »ter, Trst.
Žveplc
Y.
»i	141.-	143.—
«»	138.-	139.—
M	125.-	126.—
n	120.—	122.-
* B	143.—	144! —
n	13S.-	137.—
m	34.50	35.-
u	36.25	36.75
n	37.25	37.50
TJ	37.50	37.75
II	10.25	19.50
*	18 25	18.50
	1«. 75	—.—
	15	_t_
100 K.	12.—	_t_
£	10 25	—
V	8.75	_t__
n	18.5«»	_,_
n	5.90	— (_
n	56. —	57.—
ti	52.-	54 —
H	28,—	30.—
a	30.-	31 —
n	2.—	3 —
zaboj	7.—	8.-
100 K	—,_	_
* n	60,-	62.
n H	10. -	10.50
n	12.'—	12.50
»	37. -	41 —
N	a4.—	25.-
*	29.-	31.-
M	40 —	42 —
i n n	41.—	42.-
n u	4.70	4.90 m

Zdravljenje krvi
Čaj „T i s o 6 r n I cvet' (Mlllefiorl).
Clnti kri i«r jo izvrstno sredstvo proti onim slučajem, 5<i poče v želodcu, knkor proti slabemu probavljanju in hemoroidain. Jeden omot za ozdravljanje, stoji tO n?., ter se dobiva v odlikovani lekarni
P«AXMAREH „Si rine Mori" Trst, veliki trg.
m
| Cassa di Risparmio Triestina
ij'	{Tržaška hranilnica)
§ Sprejemtje denarne uloge v bankovcih od 50 n6. do VBaoega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ure opoludne. Ob nodeljnli j<a od 10 12. ure opoludne. Obroati na
knjižice...........3('/0
IHačitje vssk dan od 1»— 12. ure opoludne. Zneske do 10O gld. precej, preko 100 do 100" mora po odpovedati 3 dni in °/0 zneske pri-ko 1000 gld pu 6 dni.
Eshomptvje ntenjice domiciliraue na
tržaškem trgu po.......3'/»
Posli ju je i a drž. papirje avHtro-ogorBko
do 10i 0 pld po.......4%
Viftje r.neske od 1000 do 5C00 gld po 57,7«, Dttje denar proti vknjiženju naposfsti v T»-gtu. ObreHti po dognvoru.	2--24
Trst. dne 5. maja 1894.
Lastnik politično društvo „Edinosti-. Izdavatelj in odgovorni urednik : .Talij Mikota. — Tiskarna T>n!«wic v Trstu.