Ntivečji slovenski dnevnik*
T Združenih državah
Velja za vse leto - • .	$6.00
Za pol leta .....	$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
NARODA
List: slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON; CORTLANDT 287«.
The largest Slovenian Daily in ff the United States.	[|j
Issnrd every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
Entered m» Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., raider the Act of Congress of March 3, 1879.
NO. 77. — ŠTEV. 77.
NEW YORK, THURSDAY, APRIL 2, 1925. — ČETRTEK, 2. APRILA 1925.
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
VOLUME XXXTTT — LETNIK XXXTTI
francozi nasprotujejo
razorozevalni konferenci
Čeprav nasprotuje Francija razoroževalni konferenci ob sedanjem času, se ji bo vendar pridružila. — Daeschner je obvestil Kellogga, da ne bo Pariz zavrnil povabila na novo Washington-sko konferenco. — Pričakuje dogovora z Nemčijo glede Rena.
Poroča Arno Dosch-Fleurot.
PARIZ, Francija, 1. aprila. — Francija nasprotuje predlagani splošni razoroževalni konferenci v Washingtonu, vendar pa se bo odzvala povabilu, če jo bo predsednik sklical. V tem smislu je informiral državnega tajnika Kellogga poslanik Daeschner, ki je dobil tozadevna navodila iz Pariza.
Ko je bil informiran, da je dobil tajnik Kellogg naročilo, naj dožene mnenje držav glede te konference, je ministrski predsednik Herriot takoj poslal poslaniku navodila, naj izjavi, da po mnenju Francije, ne more biti nobenega definitivnega rezultata, dokler se evropske države ne dogovore glede metod, kako stabilizirati mir.
Ker ne bo to definitivno, dokler ne vstopi Nemčija v Ligo narodov, smatra Francija razpravo o lazoroženju kot brezkoristno.
Poslanik je rekel, da bo Francija v vsakem slu-čačju sprejela povabilo na razoroževalno konferenco. Pogajanja glede varnosti Rena bodo zaključena najbrž pred septembrom, a dogovor bo vseboval klavzulo, da bo pravomočen le v slučaju, da vstopi Nemčija v Ligo.
WASHINGTON, D. C., I. aprila. — Mogoče je nekaj zveze med poročilom, da ni Francija pripravljena udeležiti se nadaljne razoroževalne konference ter ugotovilom iz Bele hiše, da je predsednik proti posojilom za tuje vlade, ki bi bila namenjena vojaškim svrham.
Čeprav je državni tajnik zanikal sprejef kateregakoli poročila iz Pariza, glede armadne konference in da ni dobil poslanik Daeschner nikakih navodil, ki bi kazala pomanjkanje francoskega zanimanja za tako konferenco, ni nobenega dvoma, da je naša vlada informirana o položaju.
Stališče predsednika glede inozemskih posojil pri ameriških bankirjih, je bilo ugotovljeno že poprej. Predno se prično pogajanja glede kakega takega posojila, vprašajo ameriški finančniki državni departmenet, če ima vlada kak ugovor proti takemu posojilu. Ce je bilo namenjeno posojilo rekonstrukciji, valute ali kaj sličnemu, je vlada z veseljem odobrila, a ni mogla odobriti posojila v vojaške in vojne svrhe.
Senator Borah se je včeraj posvetoval s predsednikom glede položaja, tikajočega se razoroževalne konference. Danes je rekel, da je bil poročilo iz Pariza avtentično, da pa ni nikakor zaključno. Ce se bodo drugi vodilni narodi odzvali pova-bilu, se bo tudi Francija vdeležila.
Židavdta univArea raza svojemu p^P^M je
LIUUVMid UWVerZd. veliko zioiiistično gibanje v seda-*	1	n,j«'m času bližje svojemu ure.sni-
V Jeruzalemu. čenju kot koda j poprej. To pa
tembolj ker je <^paziti pričeske sodelovajija med Arabci m Židi.
— Kar sem v klel v Palestini. — je rekel. — je >4krajno zanimivo in zadovoljivo. Velik litis je napravil name napredek blagostanja. Razvoj, »ki som ga opazil, prekaša daleko vsa moja pričakovanja. To temboij. če se spomnim razdejanja, ki je bilo posledica turškega režima in vojnih zmed.
AMERIŠKI PODPREDSEDNIK
Otvorjen je vseučilišča v Jeruzalemu je završeno dejstvo. — Včeraj je bil učni zavod izročen svojemu namenu.
JERUZALEM. Palestina, 1. »prila. — Včerajšnja dan je pri-MeseJ nove sloveli ost i v zvezi ž dvorjenjem židovskega vseučilišča. Vršil fte je sprej<m na čast h zli enim zunanjem gostom, meti caterimi se nahajajo Številni unerikanei.
Ob priliki otvorjenja slovesnost je dospelo nebroj brzojavnfh ■»titk, med temi tudi od prej-ijega -francoskega ministrskega [retisednika Poinleve. predsedni-framroske poslanske zsbomiee.
Lord Balfour je dal včeraj iz-

wood. m- t.
Podpredsednik Združenih držav Dawes ob svoji pisalni mizi.
Nasilna francoska politika v Alzaciji.
Alzačani morajo enostavno biti Francozi. — Vse posebne ugodnosti in privilegije bodo Francozi sedaj odpravili.
Epidemija med planinskimi kozany.
DUNAJ. Avstrija, 1. aprila. — Med planinskimi kozami v Alpah je izbruhnila epidemija garij in unetj.i oči. ŠteviLne živali so vsled tega poginile vsled izčrpavanja Posebni lovski čuvaji so bili 11a-jjeti. da postrele bolne živali.
PAKljZ, Francija. 1. aprila. — Y francoski poslanski zbornici so še odiijrrali včeraj zopet burni prizori. ko se je pričelo govoriti o krščanstvu bankirjev. Včerajšnji -burni prizori so se pričeli, ko je min. predsednik tekom obrambe vladne verske politike v ALzaeiji obdolžil poslanca -lean Lamber-la. da <ra je ogrožal. Lambert je bil močno pohabljen v vojni. Takoj je označilo več poslancev Iler-r.ota kot lažnjivca. Ogorčenje se je Še povečalo, ko se j? glasilo, da j" Ilerriot pripomnil s pritajenimi gladom: — Kaj pa je pravzaprav z onim eipilept Ikoni ? Opozicija je smatrala, da misli s tem Lambert a.
Več članov opozicije je bilo pripravljenih zapustiti dvorano v znamenje protesta, a predsednik zbornice j«' pomiril vihar sveta s tepi. da je začasno prekinil sejo. Painleve je bil pri tem tako razburjen. da je pozabil natakniti si na glavo svoj eilinder. kar je običajni zmiik prekinjenja seje.
V	imenu opozicije zahteval prejšnji vojni minister Maginot od ministrskega predsednika preklic tor grajo za ministrskega predsednika. Ilerriot ni hotel niti potrditi onejra izraza, pač pa je ozmerjal zbornico.
V	debati trlede vrske politike v Aizaoiji. je izjavil Ilerriot. da hoče vfiula na ta na'-in spojiti o<l-rešeni provinci s Francijo. Rekeil jo: — Alzaeijo je treba prisiliti, da živi pod istimi postavami kot ostli Francozi. Ta debata je bila izpočetka zelo mirna. Razpoloženje pa je 'kmalu postalo srdito.
Resnični vihar je izbruhnil šele. ko jo bila stavljena interpelacija glede aretacije -sorbonskih dijakov in gled«* brutalnosti, katero je ob tej priliki pokazala policija.
Vlado se je tudi pozvalo na odgovor glede njenega vmešavanja in zadeve Sorbone. ker je dala ministrskemu tajniku G^'^r^es Scelle neko profe^uro na tem vseučilišču.
Krvavo dejanje matere.
SOMMERVILLE, X. J.. 31. marca. — Mrs. Katarina Sheridan je najbrž v napadu blaznosti napadla in ustrelila svojo sedemnajstletno hčerko Ilelen na svojem domu North Branch, štiri milje od tukaj. Napadla in ob^tre-lila je tudi sina Janie*sa, stareera Ktirlnjast. let. Deklica je bila ta-
Pantano znova pred sodiščem.
Pantano, ki je bil že enkrat obsojen na smrt, je nastopil v svoji lastni zadevi.—Luciano, glavna priča proti njemu, je izginil ter ga ne morejo nikjer najti«
Anthony Pantano je nastopil včeraj kot priča v .svoji lastni zadevi. v drugem procesu proti njemu. V prvem procesu je bil spoznan krivim soudeležbe pri roparskem napadu na dva bančna sla v Brookivnti ter bil obsojen na smrt. obenem z bratoma Morris in -Tos,.pli (Diamond. Za odsotnost prejšnje glavne priče Nicolaja Luciano, ki je izginil na tako -krh^tosten način, da je uvedla velika porot h posebno preiskavo, ni imela obtožna oblast ničesar ■ li"U'ge.*ra kot opravičilo. Tekom včerajšnje razprave v brooklvn-skem višjem sodišču je zaključila državna ob bust svojo obtožbo.
Dosedaj je proces potekel natančno tako kot prvi. z edino iz-ienio, da ni bilo glavne priče. Pmlstavljejie so bile prejšnje priče in njih izpovedi so se omejile na ponovitev izpovedi tekom prvega procesa.
Edina razlika je obstajala v tem. da j<» John Ruxton. glavni zagovornik obtoženega, v svojem otvorilnem govoru na porotnike, namignil, da se ne bo dal otročki obtoženec več voditi od obzi-rov do svojih tovarišev, ki so zapadli električnemu Molu. Kot znano je bil Pantano edini štirih na smrt obsojenih, kojega obsodbo je prizivno sodišče razveljavilo ter odredilo nov proces.
Zagovornik je več kot enkrat jnuaiil na smrt obsojene morilce ■er jih označil ikot bandite. kadilce opija in obupne značaje, ki so z ustrahovanjem izvabili iz njegovega klijenta informacije, ki ''O jim omogočile roparski napad n dvojen umor. Izgovori države, la je izginila glavna priča, so jalovi. čeprarv se je glasilo, da so detektivi noč in dan opazovali njegovo bivališče skozi neko p'wl-stresno okno. Zaman so bili tudi vsi poeskn-i. da se ugotovi njegovo bivališče, kljub vsem poizvedovanjem pri sorodnikih in znancih.
Zadeva bo najbrž v najkrajšem easu izročena porotnikom. Če se bodo zed in i l i. bo zaključen ta drugi proces z neprekosljivo naelieo. s še večjo, kot je bil zaključen prvi proces.
Obravnava proti roparju Chapmanu.
SHean je bil razkrinkan kot lopov in informant. Državna priča je bila zmedena vspričo -napadov obrambe, a je ustra-jala pri svoji povesti glede okoliščin umora policista v New Britain. Razpoloženje v Hart-fordu je za Chapmana.
koj mrtva, a njen brat je v kritičnem stanju z dvema krogljama v glavi. Mati. ki je nato obstre-Jila samo sebe. je* tako težko poškodovana. da najbrž ne bo okre vala.
HARTFORD, Coiui.. 1. aprila.
Jetniško šepetanje, ki izgine v razdalji šortih inčev od ust, je ob-vlatlalo včeraj sodno dvorano. Čeprav ni mogel nikdo v sobi čuti njegovega glatsu, z izjemo glavnega zagovornika. Fredericka Groehla. je ('hapman sam, potom svojega zagovornika, križno zasliševal AValterja Sheana. svojega tovariša in ovaduha iz nižin življenja.
T("ikom jutranje obravnave in deloma tudi popoldanske se je zvijal nervoeno Shean ter se skušal izogniti Vprašanjem. •
To sc* mu ni posrečilo. Njegov nasprotnik. Chapman, ni mogel Omajati niti najmanjše podrofbno-sti glede načina, kako je našel policist Skeli v svojo simrt.
Tekom popoldneva je sledila nova formalna priča. Jutri bo poklical državni pravilnik dve- na-daljni priči. Obramba bo pričela takoj s svojim slučajem.
Priče za obrambo bodo: enoro-ki Henry Johnson, Chapman sam ter nelka neadenitifieirana priča. ' Ta priča bo izpotvedala, da je bil Chapman v New Yorku, ko je bil Skellv umorjen. Izpovedala bo tudi, da je imel Shean Chap-manov avtomobil tek oni prejšnje noči. Johnson pa je izjavil:
—	Videl sem oba moža jasno in bi jili nikdar ne mogel pozabiti. Eden trh je bil AValter Shean. drugi pa pozitivno ni bil Chapman.
Državno priče so .prav tako pozitivno identificirale Chapmana kot moža, katerega so videle prileteti iz prodajalne, ravno potem, kc je bil Skellv ustreljen.
Ker se bliža proces počasi svojemu koncu, se je pojavilo med prebivalci 4 eg a mesta čudno razpoloženje v prilog Chapmanu. Premične slike, iki kažejo Chapmana. kako <ra vedejo iz sodišča, so bile aplavdirane, a vse .slike, ki kažejo Sheana. so bile izžviž-gane.
Policisti. detektivi, časnikarji in gledalci so skoro enotni v želji, da bi bil Chapman oproščen. Razpoloženje je najboljše razvidtno iz dejstva, da ga imenujejo ljudje Chappie. kadar crovore o njem. Tako veliko je zanimanja za Chapmana. da je sedel dosedaj še vsaki dan najmanj en obiskujoči sodnik poleg sodnika Jenn'nga, ki vodi proces.
Uveljavljene so bile še bolj stroge oredbe kot ponavadi, da se prepreči vsak poskus bega od strani Champana.
Po zaiključenju včerajšnjega zasedanja je Chapman hitro odšel po stopnjicah navzdol ter zmerjal spotoma Sheana.
—	Shean potrebuje le še dve peruti, da bo angel j — je mrmral.
nemški republikanci edini
pred novimi volitvami
Nemški republikanci so baje edini ter bodo podpirali dr. Marxa, ki ima oČividno dobre izglede da zmaga. — Tudi v Prusiji, ki je v splošnem kaj-zerska, se je pričel širiti republikanizem.
BERLIN, Nemčija, 1. aprila. — Ne da bi čakali oficijelnega nastopa strankinega komiteja, so se voditelji socijalistov, demokratov in centruma začasno sporazumeli glede imenovanja prejšnjega kancelarja Marxa kot skupnega kandidata republikancev za mesto predsednika nemške republike.
Ta hitri nastop frakcij, ki so predstavljale koalicijo v Weimaru, je prijetno presenetil one, ki so ki so se že bali, da bo prišlo do običajnih pogajanj in prepirov, ki so na dnevnem redu v nemški strankarski politiki pri določitvi osebe bodočega kandidata za predsednika.
Marxov oficijelni nastop kot republikanski kandidat je vsled tega precej zagotovljen.
Nastop srednjih strank pomenja udarec monar-histom. Upali so, da se jim bo posrečilo zvabiti klerikalce ali centrum od te koalicije ter jih napotiti, da glasujejo za nacijonaliste na temelju kompromisa, da ne bosta nastopila niti Jarres, niti Marx. Socijalisti so hiteli s svojim privoljenjem v kandidaturo Marxa, potem ko so demokrat je in klerikalci privolili v zopetno izvolitev Brauna na mesto načelnika pruske države. Braun je bil predsedniški kandidat.
Centrum in demokrat je so bili zadovoljni s soci-jalističnim predlogom, da se v kratkem razpusti pruski deželni zbor ter razpiše nove volitve. Dežel-nozborske volitve pa se ne morejo vršiti pred predsedniškimi. Weimanska koalicija je izvolila demokrata Aszhoeffa svojim kandidatom.
Ameriški poslanik na Madžarskem bo odstopil.
WASHINGTON, D. C.. 31. marca. — Predsednik £\>olidge je sprejel prošnjo ameriškega poslanika v Budimpešti, sodnika Teodorja Brentano. naj »sprejme njegovo resignaeiijo. Čeprav ni bilo •še ničesar -sklenjnega v tej zadevi, se vendar domneva, da bo resi gnac i ja sprejeta.
V zadevi ameniškega. poslanika na Dunaju, Washburna. ki je pred par dnevi tudi ponudil predsedniku svojo resijrnacijo. jo priporočil državni department, da naj si^ sn obdrži zaenkrat na 'njegovem mestu.
Pomožni drž. tajnik, -T. Butler "W right, ki je bil pri.]>oroče«n kot naslednik Washburna. bo najbrž
postal naslednik B rent a na v Budimpešti.
Židovski parnik v Haifi. Ameriški import.
HAIFA, Palest i/na. 1. aprila. Parnik ameriško-palestinske čHe. President Arthur s plapolajoče modro -tabelo palestinsko zastavo, je dospel danes semkaj. Parnik je odplul iz New York a dne 12. marca.
Same nove pogodbe.
WASHINGTON, T). C., 1. apr.
Ameriške države bodo sklenile trideset pogodb, ki bodo za "vedno"* onemogočale vojne na zapad-
ni hemisferi.
Francija zanikala mornariško tekmovanje«
PARIZ. Francija. 1. aprila. — Francosko mornariško ministr-Istvo je zanikalo poročila iz angleških virov, da namerava Francija tekmovati z Japonsko pri »rgraje«ju velikanske mornarice.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU.
Danec io naš« cene iled*8»:
JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $17.30 2000 bin. — $34.40 5000 Din. — $85.50
Pri nalrmiilih, bi znašajo manj kot kot «■ tM tear Jot ffuwi porcfeaj ti centov za poštnino in druge stroške.
Eaipošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni Sekani ara*".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE**
200 lir .......... $ 9.40 500 lir.......... $22.50
300 lir ........... $13.80 1000 lir _____________ $44.00
kol M« Ur nhnw posebej P* II eeatav
Pri naročilih, ki znašajo za poštnino In drage stroške. Razpošilja na zadnje' pošte in izplašnjo
j Za pošilja tre, ki presegajo PETTISOČ DINAKJKV ali pa DVATISOČ j.	LIR dovoljujemo po mogoficosti Se poseben popust.
Dinarjem In Liram sedaj m stains, meaja m Te&nt la aoptt ; la tega razloga nam al msgeie podati aslMine eern mspi i j
POftlLJATVE PO BRZOoAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO !» NAJKRAJŠEM Času ter računamo ea stroške
Je poslati
New I«
88 CortiABdt 8traat,
Order aH pa
*«w Tort; m. T.

GLAS NABODA, 2. APR. 1925
IZSU5EVANJE HOLANDSKE
v^icariCEK
otroškom
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
OSKRBA MAIHBNSm OTROŠKEGA ZDRAVJA
Lopov Chapman, ki se zagovarja pred poroto zastran mnora, si je najel izbornega newvorekega advokata.
Lopov Chapman je pred leti za-vršil poštni rop ter odnesel skoro tri milijone dolarjev.
Njega je policija primerno hitro izsledila, njegovih milijonov pa ne.
Kdo ve, koliko bo advokat računal, ako se mu bo posrečilo rešitii morilca pred vislicami ?
In zanimivo bi bilo tudi izvedeti, s katerim denarjem bo plačan.
Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za New York ea celo leto
Za pol leta__________......._____...
Za niozemstva ea celo leto Za pol leta.........................
Matere, če ne morete dojiti svojega otroka, začnite takoj uporabljati Bordenovo Eagle Mleko.
" corrmomt nrraro** vmr.co. miw.york
Jlolandska vlada se je lotila velikega načrta. Z ogromnimi stroški in napori <bo poskušala izsušiti okolico Zyder jezera. Ko bo enkrat to delo -dovršeno, bo imela Holandska 1400 kvadratnih milj več rodovitne zemlje. Dosedaj so že izsušili 150 akrov.
Subscription Yearly $6.00.
Ktdaj s( lahko da še reč druge hrane in oranžni sok.
Brez razlike kakšno mleko se uporablja za vse normalne otroke hranjene na steklenico, bi se jim moralo dati še druge hrane in oranžni sok. Sledeče se priporoča od zanesljivli znanstvenikov.
Orožni sok. — Ko je otrok star štiri mesece mu dajte namizno žlico preeejenega oranžnega soka pomešanega po enaki količini pre-vrete in ohlajene vode po enkrat vsak dan pred jedjo. Povečajte po malem toliko časa, da ste mu dali '/.i- pol oranže in brez primeša-nja vode po enkrat na dan pred jedjo. <)ranžni sok se mu ne sme dajali vedno dokler ne doraste to-Iikr>. da lahko je vsako sadje in tudi oranže.'
iOem iK mule* sok. — Ko je otrok star pet mesecev, dodajte žlico ov-isene moke soka pred vsakim elo-jjenjem. Povečajte to dajanje dok-j ler mu niste dali po tri žlice tejra j-soka }>red vsakim dojenjem. Da {napravite ovsene make sok pravilno — denite štiri unče ovsene molče na eno pinto vode: kuhajte tri ure v dvojni posodi, ter dodajte dovolj vode, da kadar je skuhano je v obliki gostega močnika. Vse to dokler še vroče se prišli skozi sito, kjer se odstrane vse elebeljše snovi. Ko je ohlajeno postane kot neke vrsta polenta. Ovsene moke sok se lahko daje otroku dokler ne odraste in prične jesti vse iz kraja.
Včeraj je bil prvi april. Na ta dan ljudje drug drugega vlečejo in se potegnjenemu kro-hoeejo v pest.
Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčnjej*:. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani da hitreje
najdemo naslovnika.
"G LAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
Ea^lq Mleko je vzredilo več otrok kot vsa druga hrana skupaj. Tri generacije so bile vzrejene ž njim.
Če pošljete ta o-gfas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom.
Ameriški Slovenci bi bili lahko zadovoljni. Če bi bil na leto en sam prvi april. Pa kaj se hoče. ker jih je skoro tristopetinšest-dese-t.
Koverta tih ima za aprila, odkar si jci: zmislil nov vir dohodkov — katoliški dnevnik.
Tudd v Brooklyn u in New Yor-ku je .prvi ajpril na dnevnem redu. S slovensko- cerkvijo so bili nekateri tak-o portetgneni, da s-o še sedaj, ko bi morali končno Izpre-gledati, panani kot. kebri.
Vleče jih Danica s svojo brozgo, štaeunarji s svojo štacuno. in Koverta jih hoče celo v Rim potegniti.
Potegnjen je tudi skoro sleherni pečlaa-. tki se 1. aprila poroči. Ce se poroči 1. aprila ali pa kakega drugega dne v letu.
KDO ŠKODUJE VERI?
Mlada razposajmka je pripovedovala : Ves večer je sedel poleg mene titir mi šepetal o sami ljubeiznii. Pravil mi je. kako strašno je zaljubljen vame, ela ne more brez mene živeti, da sem njegovo upanje, njeigova sreča, njegovo vse. Jaz jseon molčala in premišljevala. Končno sem .se odločila in rekla, da ga nočem več videti. On je pa ves blaženi in srečen stopil na stol ter ugasnil luč.

Angleški princ se je podal na daljše potovanje. Angleški princ sploh vedno potujie. Lan.s/k o leto se je mudil v New Yorku. Tako-zvana visoka družba bi kmalu ponorela. Dekleta so tekmovala med seboj, kateri bo privoščil an sam pogled in kateri se bo posrečilo dotakniti se njegove obleke. Oaso-pisje je poročalo o dami. ki je podkupila vodstvo hotela v katerem je princ prenočeval. Dama se je oblekla v sobarico, samo da mu je mogla posteljo postlati. Dve milijonarki ste se preobleki i v snažilki nohtov ter srta vsak dan sproti trebili konce prst o v njegovetga Vi.sočanstva.
Newyorska visoka družba je dobesedno norela, ko se je nahajal princ v njeni sredi.
Iz Slovenije
Sedaj se je odpravil angleški princ v Južno At'riko. V južni Afriki živi divji rod Culukafrov. Goli letajo naokrosr in so napol-živali.
Najbrž se bodo pa napram princu bolj spodobno in galantno t bnašali kot se je obnašala napram njemu newyorska pros vitij ena visoka družba.
V <trdosrčni Ameniki se tudi včasih pojavi kak' mehkosrčen človek.
Neka ženska, ki je zagrizena suhačka je izvedela, da ji je limrl sorodnik ter ji zapustil milijonsko premoženje. Premoženja pa noče prevzet i. "ker ga je baje napravil doitrčniik s prodajo opojnih pijač.
To je tudi dokaz, do kakšne zagrizenosti je spravila nekatere ameriška prohibicija.
izveaea sem. da so pri Našem Domu take raamere. ka korene bi ne smele »biti v no/benem domu.
Eveleth, Minn.	rvado drugi naTodi. Zatorej smo
Slovenci v Eveleth, Minn., so	se v ta naonen zbrali v nedeljo
uvideli, da je tudi nam potreba	dne 29. marca 1925 v cerkveni
^organizirati se v političnem in iz-	dvorani, da ibi si ustanovili tako
hbr&ževaii**« eteiru, kakor ima-	organizacijo. Ako je n»rod orga-*"o, posebno Ui na Iron Range na- niztran, imajo Amerikanei veliko
Kadar se hoče Človek takega pokazati, kakršen je v resnici, se ipreobleče in tgre na maškarado.
GLAS NARODA, 2. APR. 1925.
Podrobnosti o tragediji na Vrhniki.
Posledica mlade ljubezni je bilo dete, katerega je mati usmrtila. Zdravnik ji je nasvetovaJ, naj se javi orožnikom, ona je pa šla v Ljubljanico. Njenemu ljubimcu so bili znani vsi njeni sklepi in načrti. Ko so ga hoteli aretirati, si-je pognal kroglo skozi srce.	/
Bistra, 15. marca.
Tragična, globoko tragična je ta domatC*a (ljubezenska zgodba dveh mladih ljudi, Ivanke Jerebove in Adolfa Ogrina. Ljubezen njiju dveh je končala s smrtjo treh: njunega deteta in njiju o-beh.
Viftjubrila sta se v zastojih letih, nihče ni vedel, kdaj; morda se niti sama nista zavedala, kako in kdaj so se začela voza ti njiju srca v nalivni medsebojni zaupljivosti in polotrowkih erotičnih nagnen-jih. Bila je to šolartska ljubezen, dasi nista skupno hodila v šolo. A vedno sta ise srečavala in našla. Drugo val a s*ta si na potili in gojila h-vojo mlado navezanost v idilič-nosti Bistre, onjga tihotnega pri-krajka Ob borovniškem polju, ki s svojo "graščino" (nekdanjim samostanom) samuje tik pod pdboč-j< m Galletovega boršta ob prikraj-ni cesti sredi med Verdom in Borovnico, kjer izpod skali vre zelena Bistrica naravnost v stmige današnjih Galletorvih žag. To je ona Bistra, ki jo je Župančičev celjski grof Herman prištel za-tiista davna leta med "(plešoče kloštre": Ple-terje, Zajček in Bistra - vsa bistra.
Dandanes ta bistriški stari klo-šter vzdržno kljubuje zobovju časa in deli usodo svojega tovariša Zajčka: ni v njem več asketskih menihov, v (njegovih bornih traktih bivajo obitelji lefcmih. delavcev in Žagarjev, ki si z dnevnim zaslužkom v borštu aH pri žagi skrbijo vsakdanji kruh in živijo kalkor kolonija zase, enakomerni v dnevnem deLu in zadovoljni v tej široki samoti, ki se razgCeduje preko ravnine tja do Žalostne gore in še dalje do bele kovane verige Kamniških planin, pa navzdol do .silnega borovniškega viadukta. V zadaj vseskozi ob cesti se dviga smrečtti gozd navkreber, le železnica si tu skozi krči pot -tja preko meje.
Tu, v tej i str i je vzrastla Ivanka Jerebova, hčerka Galletovega Žagarja, poštenega očeta. V-dvanajstem letu je zgubila mater in nato začela, sama gospodinjiti očetu. Ob nedeljah je v Bistro prihajal Adolf Ogrin iz Borovnice, sin železniškega zidarja. Dve leti je bil starejši od Ivanke in drugih otrok, toda družil se je samo ž njo in ona ž njim; pri igrali na travniku, pri jagodah v borštu, povsod jse je utrjevala njuna prečiulna zvestoba in medsebojna navezanost. A šlo je leto za letom : Adolfu je bilo šestnajst let, 'ko je stopil v delavniško službo pri železnici na Verdu, Ivanki pa 14, ko se je jela razevitati v brhko dekle. Njuni sestanki so postali redni, a vsetsJkozi polni naivfafh .sanjarij in razodeva-nja skupne bodočnosti. Štiri dobra leta je trajalo tako, dokler Adoflf ni odšel ik vojakom. Pisaril je iz Makedonije redno in vztrajno, še^a-vo in ljubeznivo. Ivanka mu je odgovarjala in mu ostala zvesta: mar ji drugih fantov! Vse je bilo pismeno «klenjmo: da Adolf po odsluženi vojaščini pojde k o-rožništvu in da si njo poišče za nevesto. Zgodilo se je prvo, drugo ne. Adolf je šel k orožništvu, začel filuicbovati v Zagorju, nato v bjiibljaui in Škofljici. Odtod je zahajal v Bistro 'k Ivanki in ji otel nedolžnost. Njena pisma pravijo, da se mu je žrtvovala le za težko pretvezo, da Adolf ostane njen. Lani v juniju je Adolf po-slednjič vaaoval pri njej, dasi sta se narto ipred Božičem, ko je bil začasno dodeljen v Barovnieo, Se dnevno «e«taja:la. O Božiču sta ne tudi videla poslednji«, ka^ti radi znatne lahkomišljenosti so AdoLfu v Škofljici, kamor so ga 7. "novim letom dodelili, poglej bili zatbranjeni daljši izostanki. ^ v njej se je med tem dremito dete pod srcem. Pisala je ljubimcu o-bupna pisma in ga prosila, sveta, da se otme sr&motte. Za svojo čast je bila pripravljena žrtvovati vse. Icjuhvmen ji je nesmo ogo-
varjal in ji ustregel z nasveti, priporočal žganje s soiljo, at oče kopeli in vsaikojake nujne padar-ske recepte. Vse je ostalo »zaman in brez učinka; približal se je dan materinske muke, dasi o Ivanki nihče, sodeč po aunarijosti. ni pričakoval ničesar "takega".
Na Pepelnico zjutraj, dne 25. februarja, ko je oče odšel na delo k žagi. je bila Ivanka sama doma in je porodila dete. Nihče ni bdi priča njenega tnpljenja, nihče a* pomoč. Telkorm dopoidmeva je prišla njena soseda trikrat, a ni bilo odgovora. Tudi -oče opoldne
ZASTRUPLJEVALNA AFERA V CHICAGU
Ljudska univerza v Moskvi.
V Moskvi je več javnih predavalnic, kjer predavajo znanstveniki in diplomat je. Predavanje Luna-čarskega o severnih narodih. Skušal je zainteresirati poslušalce za velikanske bogate in neizrabljene pokrajine. Število neruskih plemen se jako krči. Predavanja o idealizmu in materijalizmu.
EYANREDNA TATVINA
Vae mogoče stvari se kradejo zlatnina, denar, blago in ne vem kaj.še vse. Da se je pa nekdo polastil dojenčka v špektflativne namene, bo pač zelo redko. Govori se sicer, da cigani kaj radi kradejo otroke in jih poitem vzgajajo po svoje. Na par dni stare dojenčke pa se menda še niso spravili. Cigansko življenje je vsa-
* UNMtWOM. k.».,
Slika nam predstavlja zakonska Shepherd, krušna stariša pokojnega Nelsona McCiintona. Shepherd je obtožen, da je fanta zastrupil v namenu, da se polasti njegove dediščine.
takoj zaslutil nezgodo in se je takoj podal na Vrhniko k zdravniku. Tu je doznal IvankLno ne-ni mogel v stanovanje in je ostali srečo; in ker je dobro poznal nje-brez kosila. Menil je, da je hčer-J no sramežljivo naravo in bojazen ka odšla po kakšnih važnih o-j preti ljudsko sramoto, je vedel, pravkih za Gallettove, kjer je bi-j da je z Ivanko končano. Podal se la v službi. Šele zvečer ob šestih' je še k orožnikom, ki o stvari še se je oče zopet vrnil ter našel od-j niso zaznali ničesar. Zdaj so takoj prta vrata; tudi Ivanka je osta-jž njim odšli v Bistro, preiskali i so la doma in inu prinesla večerjo: I stanovanje in grad, in našli v kromipir, zalit z juho od pustnega; tlet i zavojček z mrtvim detetom, dne.	S v peči pa napolzgorelo pismo I-
—	Za božjo voljo, — je dejal \ vankinega ljubimca O^rina, v oče, — saj danes je post, pa mi i katerem ji je sporočil, da se strici až pustno juho! —	inja z njenim ukrepom. Ivanka je
—	Nisem imela drugega, — je j bila torej že zjutraj pred odho-
od vrnil a Ivanka.
dom k zdrajvniku odločena na vse
mladih ljudi, idilična v njnjiuii navezanosti iz otroških let in globoko tragična v njunem žrtvovanju za spas ipred svetom in nje-' govo sodbo. Ni take domače tragedije v knjigi dn na odru: doživeti smo jo morali žal v življenju. . .
Prestolica nove Rusije nudi po- iijegovih rokavov tresle pojasnila leg številnih gledališč, kinov in za bližnji izlet, kabarejav tudi par javnih preda-' Po odmoru je bivši člau Lazu-,komur znano. Ciganke so z mali-valnič, kjer se vsak večer zbira nove ekspedicije kazal skeptične imi izjemami bolj slabe matere in " nastojašča ja' inteikgenea. Pr*- Mike Lzseveraiega življenja. Člove-j'se srčno raak> davajo znanstveniki in diplomati F.ke skupine, kolibe, umetnine, 0-lotrok- Najljubša so jim taki otro-o najrazličnejših predmetih. V-, rožje, sani. obleke in obred. Kon- ci- ki že ^J0 hoditi in sami je-*topnino so uvedli, ker je bil si-^čal jez amerikansko šolo na K aim cer naval premočan«, a sedanje ee-'ffatki. ki jo mora nadomestiti rune so vendar previsoke, balkon-Uka, da bo sever deležen vseh pr:-ski sedež stane 40 Din Dijak' m'dobitev revolucije, ''•komsopnolci" dobe 'vhodnoe'"' Kmalu nato ao (predavali pod za 40 kopejk. Občinstvo nudi z?- pokroviteljstvom narkomzdrarva lo pismo sliko, ki nam predstav- Semaška razni filozofi o idealizmu hi materijalizmu.
Sarabjanov je razložil in utrdil materijalizem, in sicer načel vpra-
PODALJŠANJE ŽIVLJENJA
Oče ni ugovarjal. Tudi v kuhi-! in je hotela rešiti vsaj ljubimca r.ji in v čumnati navzlic opeša- s tem, da je njegovo usodno pisnemu vidn — 67 let že šteje — mo vrgla v peč. A pismo ni doce-je na tleh opazil sledove krvi. a j la izgorelo . . . Orožniki so odne-ni povpraševal dalje, temveč pn-jsli otroka v mrtvašnico na Verd. večerjal, odimolil in Hegel k počit-j kjer pa zdravniška obdukcija ni ftu. Tudi Ivanka je storila tako,'mogla ugotoviti kakih posebnih ali v njeni duša je morala razsit- \ znakov detomora. jati strašna burja po tem dnevu. J Lskanja za Ivanko so ostala pr-v katerem se je izvršilo prvo de-. v; dan navzlic vsemu prizadeva-
janje njene tragedije, ko je dopoldne takoj <po pogodil povila otročička v papir in svojo srajco, prevezala zavojček s špago, ga
nju vrliniškega orožništva. brezuspešna. Ljubljanica je bila kalna. Morda pa je Ivanka odšla v Ljubljano v bo-lnico ? Podnared-
položila v majhen zaboj in ga od- nik Kablar jo je šel iskat po vseh nesla v temno grajsko klet, kjer; ljubljanskih bolnicah. Ni je bilo. ga je položila v kot ob kupu ža-. Morda se je zatekla k svojemu govine. . .	| ljubimcu v Škofljico? Narednik
Naslednjega dne je bilo vse ka-: Tomšič se je naslednje jutro pokor po starem. Nihče ni sum« ni-j <]al tjakaj. Tudi tu je ni bilo. a česar. Ivanka je redno zahajala ( njen ljttbimee začudo ni kazal pri v službo, opravljala hišna dela in j zasliševanju mkaikega j »rečeni z zatajevanjem svojih bolečin jeinja> Priznal je avtentičnost ožga-celo ze'.tala periilo. Tretji dim je«ncjra pisma iu predložil :udi
pisala fantu na Škofljico, kako je stvar ukrenila. Dva <lni nato ji je on odgovoril, da je v redu tako.
Toda posledice poroda se navzlic ogromnemu zatajevanju niso dale krojiti. Tekom desetih dni se je Ivankino stanje taiko poslabšalo. da je spoznalia edino rešitev v tem. da se odpravi k zdravniku.
ostalo korespondenco, iz katere se je raEvidelo. da je bil splav, (odnosno ugonoibitev plodu 'ljubezni) dogovorjen radi IvanMne obupne bojazni »pred sramoto.
Navzlic Ogrinovi ravnodušnosti pri zasliševanju sta narednik Tomšič in škofljiški komandir narednik Skerjanc pazno motrila %-sako njegm'o gesto. Ko se je ta-
I>ne 10. marca zjutraj je Galletov{koj )po ,zaKližw.anjll ipodal v svojo kočijaž zapregel in peljal IvanTco spaIiiiico. sta mu sledila: .poprav-na Vrhniko. Ustavila sta pred 1Jal je aiekaj ^ svoji omarici, a gostilno Jure a.	j se je kmahi -vrnil in šel -s koman-
-- Boni kmalu prišla, — je de-Jdirjem škerjancem v kuhinjo h
kosilu, d'oeim je narednik Tomšič j. ostal v pisiarni. Pri olieidn nista
jala Ivanka kočijažu; — nhč ne izpreži, pri zdravniku, naglo opravim.
In se je podala k distrirknemn zdravniku dr. F. Šaibcu. Ni profila za BsdraviiiSko poimoč, temveč, ker jo je vest še huje mnčila kot fizične bolečine, za nasvet, kaj naj stoni. Dr. Šabec ji je svetoval, naj pač sima stvar prijavi orožnikom, kaikor jo je izpovedala njemu.
Ivanka je odSla. Zdaj je vedela, da je odločitev ie v dvojem: da stori, kakor ji je nasvet oval zdravnik, ali pa. . . Kočijažu je Še dejala, da igre v lekarno. Izginila je nasglih korakov po glavni cesti, koncem hiš ipa je zavila preko travnika proti Ljubljanici. To je bilo okrog 9. dopoldne, ko je z nizkih oblakov "začel pršiti droben sneg in se je bližalo neurje tistega dne k finaflii drugega dejanja Ivankane drame. . .
Kočijaž je -čaJkal in eakal, mudilo se mu je domov. Povpraševal je za Ivanko v lekarni, kjer se ni oglasila, iskal jo je <po gostilnah, a zaman. V pršečem snežev-ju in vetra je končno pognal s praznim vozom proti Bistri. Poiskal je Ivaninega polbrata. Franca, ki je kolar pri Galletu in stanuje s svojo ženo istotako v gradu. Povedal mu je, da Ivanke ni bilo naijfi nikjer. France je
izpregovorila. Komandir se je vrnil v pisarno, Ogrin pa se je stihoma podal v svojo sobo. Naenkrat je počilo. Škerjanc in Tomšič planeta fe vratom: itudi z O-grinom je bilo končano! V smrtnih vzdihljajih se je nagibal na posteljo vznak, ob njegovih prsih je slonela cev njegove puške, peteiin je bil navezan z zaaijko ob stopalo desne noge, s katere je sprožil in si pognal kroglo naravnost v srce. Njegove Jeklene umirajoče oči so še hotele nekaj povedati; parkrat je še dibnil in zdihnil. Tako je bilo dopolnjeno tretje dejanje. . .
Na Vrhniki je brat veleposestnika Jelovška šel k Ljubljanici ogledovat sulce. Blizu svojega malega kopalnega paviljončka Mirani ara je X. globini dveh metrov zagledal žensko truplo. — Bila je Ivanka. Zbrali so se ljudje, jo potegnili na kopno in jo odpeljali v mrtvašnico. Naio so jo pokopali, njen skrbni polbrat Framce je po velikem trudu dosegel cerkven pogreb in pokop v blagoslovljeno Kemijo. Ljudstva se je zbralo obilo. Skoro istočasno so na Škofljici pokopali n j omega s .smrtjo -združenega ljubimca A-dolfa Ogrina.
Znani angleški učenjak sir R. Ross, čigar ime je ravnokar dobil velik raziskovalni zavod v Londonu, je imel pri posvetitvi predavanje, v katerem je med drugim dejal, da imajo dandanes ljudje daljše življenje kot pred desetletji.
Tako je živel, je nadaljeval Ross, pred 80 lest i človek v Londonu povprečno 34 let in pol, danes pa 53 let in devet mpsecey. Življenjska doba se je torej podaljšala za t«Jih dvajset let. kar se imamo zahvaliti stalno napredujoči medicinski zmožnosti.
To dejstvo utegne zbuditi T splošnosti mnenje, da bo z nadalj-nim razvojem medicine človek vse delj časa živel. Alro gre tako dalje, računajo nekateri, bodo živeli 150 let. To bi se dalo doseči že okrog leta 2000. Našel se je celo učen Američan, ki trdi, da človnk bodočnosti sploh ne bo ti-mrl. ako se bo vestno in točno ravnal po zdravniških predpisih in poklical za vsako malenkost strokovnjaka na pomoč. - Dotlej bo namreč zdravniška veda že tako razvita, da bo poznala vse bolezni in vse njene vzroke. — Seveda bo imela za vsako, še tako 'komplicirano bolezen takoj protisredktvo pri rokah in jo zatrla v prvi kali. jZdravniki bodo poljubno podaljšali življenje vsakomur. ki bo hotel in ki bo imel za to — dovolj denarja. Reveži bodo .seveda še naprej umirali, vendar zelo, zelo kasno, bogatini pa bodo živeli večno in uživali v neskončnost vse dobrote, k* jim jih nudi njihovo premoženje.
To so seveda fantazije, ali dejstvo je, da je izdravnišKa veda zadnja desetletja že zelo napredovala in da povprečna starost človeka raste. Toda kaj pomaga vsa zdravniška verla, ko pa so v Evropi socijalne razmere danes take. da paraflizira splošna beda-v katero je pahnila svetovna vojna človeštvo za dolgo -vrsto let, vsak napredek medicine. O uspehu napredka zdravstva se bo dalo govoriti le tedaj, ko bodo korakale vedno se izpopolnjujoče socijalne uranovo v vsakem pogledu roko v roki s pridobitvami na polju zdravniške vede. Dotlej bo pa steklo v morje še mnogo vode. Delati je treba, da se zatro kvarne posledice štiriletne vojne, delali, da tse približajo socijalne razmere človeštva -tudi zdravstvenim, in zopet deJati, da s čim največjo popolnostjo ntro poti za nove pridobitve medicinskega raziskovanja.
Joffe zapusti Dunaj.
Dosedanji poslanik sovjetske Rusije na Dunaju Joffe. ki je bil zelo angažiran v komunistični propagandi na Balkanu in na Če-
6ja namesto stopanc svetle glave podeželnih mladeničev, oblečenih v pravo rase vino z 4 m jaškom' ob strani za knjige. Najvažnejši predavalnici sta politehniška in muzejska; obe se nahajate blizu Lub janske ploščadi.
Koncem leta 1924. je predaval komisar Lunačarski o severnih narodih. Skušal je dvigniti zanimanje za ene velike pokrajine, kamoir še ni segla izkoriščajoča roka civilizacije. Bogastvo teh :le-del vjvofnijo gozdovi, polni zveri in ptičev, in pa reke, kjer žive neprecenljive množine rib.
Notranji pas 'Ljesnoje kaljco* meri 400 milijonov hektarov. Deloma je ta les že dOstopen, ker so tla ponekod, premočvirna. a proti severu prehaja ozemlje v tundro ; tam je mogoč samo še ribolov, pozimi pa potujejo pQ teh krajih črede zveri. Ribolov donaša letno 5 milijonov pudov rib najboljše kakovosti. Škodljive tzveri, posebno volkovi, groze- severnim naro dom s tem. da Uničujejo črede jelenov. Tako jim odvzamejo edino domačo žival, ki služi ljudem za konja in kravo ter jim daje ko-n čno še svoj topili kožuh. Ptičje bogastvo se mirno množi, ker sicer spretni lovci še davno ne po-love 1 odst. zarodka. Severni kra ji pa so tuidi 'bogati na rndaih. Zla to so odkrili že v 19-. stoletju, premogovna ležišča istotako, a mineralnih olj .ima največ Kamčatka.
Bogastvo je vabilo ljudi že v 19 stoletju in množile so se ruske ko lonije, ki pa imajo malo uspeha. Boljševiška vlada pripisuje tem krajem velik pomen za bodočnost in ima namen usmrtiti selitev množic na sever. Za energični boj s .prnrodo pa je najbolj sposoben severni človek in Rusija stori zločin. če ne pomore tem narodom.
Jakuti štejejo še 250 tisoč duš in imajo krepko civilizacijo. Vsi drugi narodi: Samo jedi (16.000). Tunguzi, Lani. Astjaki, Ketoni. Korjaki. Čmčki, Alnti, Tilaki, Kamčeladi, Eskimo, Laperejci in zapadni sibirski Finci žive v rodovih in njihovi število se krči. čeprav so Tuuguzi zelo krepkih postav. Stik s kulturo je dokazal na mnogih krajih inteligenco teh narodov. Umetniško nadarjeni so posebno KoTjaki, a mornarji so tudi dobri graditelji čolnov, splošno imajo limrftne (kolibe z rovom za zimski izhod in dobro orožje za lov. V južnem pasu se že nahajajo poljedelci.
Po vseh ekspedicijah in naseljevanju je vendar še celo v južnem pa«u (erkutska republika) komaj 50 tisoč ljudi na ozemlju 3 tisoč kvadratnih vjorst. Kooperacija dostavi za fevoz letno 1 milijon škurov. Tobolsk je dosegel to množino že leta 1912.	*
Tudi leto 1925. bo važno za razvoj severnega gospodarstva. Vla-ta organizira mane ekspedicije vz bored no na Ledeno morje in vabi že sedaj zdrave ljudi, da se priklju fcijo. Predavatelj je opozarjal, kako velika je razlika med starimi frkspedicijami eksploatatorjev in metodo boljseviško, ki bo nesla po fcdrav bratskim narodom, da spre j faiejo delavno roko za utiranje po ti čez tundro. Uprava teh ozemelj mora prita v domače roke in do-fra šola mora raizviti severni jezik. da se obranijo svetinje dosedanje knlture.
Publika je sledila predavatelju
šanje 'kdo misli?' ter dal odgovore svetovnih filozofov in utemeljil, da objektivno bava materija. Spoznavati more le bitje, ki dojema. Od Spinose do . Plehanova gre dokaz o objektivnosti
<ci.
st i.	-?
V frančiškanski cerkvi v Budimpešti je prišla pred kratkim neko nedeljo dopoldne neka go-s*pa Vrbanavisczeva na zelo čuden način ob otroka. Dejstvo je, tla je dete izginilo in da je moralo biti ukradeno. Gosrpa je prišla s svojim osem dni starim p jen-čkom v cerkev, takoj ko je vstala. V cerkvi je hoteta poklekniti in se z detetom v naročju zahvaliti Materi božji za. srečen porod.
Naenkrat se ji približa lepo oblečena dama. ki je dmela obraz
sveta {gosto zastrt s pajeolanom. Ponu-
znanost temelji na poznavanju ! tliIa se -materi, da bo ona drža-
prirode. iz česar je jasna "nepo-j1*1	ko bo ona molila. —
sledovateljnost" subjektivnega lGo*Pa -i*1 ^ sereda radevoljc iz-sveta	.Točila dojenčka, ker jo je pri
Za idealizem je .govoril prvi A-|molitvi res	Kn ^ 1)ila ve"
postolov, ku je dokazoval, da du-jllka maša pri kraju, je izginila o-ša ni produkt telesa, da je izven J^menjena neznana dama, ž njo pa prostora in časa. neodvisna. Ma-1 otrok.
h osi o vaškem, zapusti Dunaj in
prevzame po poročilu dunajskih ha hodnik in tovariš profesor se Tako je -končala ljubezen dveh listov poslaniško mesto v Rimu. je komaj otresel ženščin, ki so iz
terijalni svet je iluzija, pri kateri so vsi dejstvujoči vzroki procesi duha. Besede tega govornika je o-krepil PlesUkov z razloga Paulse-na o duši. Pobijal je Hegela z Bergsanom in novimi zaipadnjaki.
Odgovarjal mu je materi j al ist Gorev. ki je posegel do Berkelev-ja-, cupisal dualizem in monizem. razlagal Lomonosova in istemeljil moralni majterijalizem. Idealistom pa je očital; da ne računajo z razvojem.
- Apostolov je zopet znanstveno pobijal nasprotnika. Razložil je tvorbo misli po Platonu, opozoril ha Schellinga, Kanta. Solovjeva, apostrofiral Ilobsa. Naštel je ide-aliste - komuniste s Tolstim, omenil komuno Dobro volj eeva. iz česar da sledi '^III. mirovosozerea-nje*', kakor priznava na nekem kongresu Kalinin.
Idealist Gulugin je ostro nastopil proti nevednosti materijali stov o bistvu duše in snovi ter za-klical: "Vi ničevo ne znajete!" Potem je prečita! stavek, kjer je Lenin piše, da materija prehaja v elektriko.
Izmed poslušalcev, ki se lahko javijo z opazko na letečih listkih, so nastopili: prof. Koljcov, Akja-levskij, Troft (ki je očital, da ni-kdo ni navel evtroipejskili filozofov). Vrolov (mladenič, ki je primerjal obe struji sobicam za gospode in dame). Kočno je spregovoril še Pleškov, ki zahteva, da vlaflajoče naiziratnje sprejme tudi moralno odgovornost. Zaključil je materijalist GoreA* z izjavo, da to naziranje že dtokaizuje svojo pravilnost. I^7 ' vženci so se razšli v živem raz^. »i-u za in proti.
Na obeh predavanjih sem opazil invalida, ki je slep in gluh, a o-premljen z umetnim slušalom stal tik ob katedri in celo enkrat po-tipal roko Lunačarskega.
II. A. T.
Vsa obupana je tekla mati na peticijo in ji prijavila tatvino o-troka. Redarji so šli sicer z vso vnemo na delo. toda doslej so njihova prizadevanja zaman.
Gorica
šteje sedaj prebivalstva 29 tisoč 350. Pre dvojno je bilo prebivalstva nad 30,000.
Poskus samomora iz strahu pred
policijo.
Kaj neofbwfajen dogodek se je pripetil na Dunaju. Organi kriminalne policije so vdrli v stanovanje bivšega gostilničarja Pavla Miesncrja ter so ga hoteli aretirati. Polieija je doznala. da skriva Miesner v svojem stanovanju razne ukradene predmete. Ko je mož opazil, da se ne more rešiti ne z begom ne z drugimi sredstvi, je segel po britvi ter si prereza 1 vrat. Hotel je zamahnil še drugič, toda detektivi so ga prestregli ter mu odzveli britev. Miesner je znan tihotapec in njegov dom je bil pravcato skrivališče nakradenih predmetov. Že dolgo je imela dunajska polieija moža na sumu, da je v zvezi z opasiiimi razbojniki in morilci, posebno z Martinom Vulezom, ki je izvršil mnogo tatvin in vlomov. Tihotapec, ki si je skušal vzeti življenje z britvijo, si je prizadejal tako težko rano, da ga je morala oddati policija v bolnišnico.
V Idriji
se je mudil videmski prefekt U. liizzi. Sprejem je bil Lslovesen. Prefekt se je živo zanimal za idrijsko mesto in njegovo prebivalstvo. Povpraševal je po željah in težnjah. Izročenih mu je bilo več pi«nenih prošonj. Po končanem banketu pri Didiču je imel dolg govor bivši župan T reven, ki se je dotaknil vseh raznih mestnih težkoč in prosil odpomoči.
"Dr.jte nam naše življenske potrebe, izpolnite nam naše upravičene želje, mi pa vas zagotavljamo. da hočemo biti lojalni državljani, ki izpolnjujejo svoje dolžnosti".
Tako jo zaključil g. Treven svoj govor in še toplo pozdravil novega prefekta. Da bi se usliša-le idrijske želje!
OBRESTOVANJE NOVIH VLOG NA "SPECIAL INTEREST
ACCOUNT
se prične s 1. APRILOM
Vsak, kdor namerava pri nas vložiti denar se opozarja, naj to stori do konca tega* mesca.
Sigurnost zajamčena potom državnega nadzorstva.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
• -C « ' v •



wsmn
GLAS NAiROPA, 2, APR. 1925.
V staro doffioviRo so se pstlski
V 9*aro domovino so odpotovali & posredo va n j ean
Frank Sakser State Bank
naslednji rojaki:
Dne 5. marca s pamikom "Cleveland":
Robert Peter, iz Woodstoak, 111., v Kaplja; p. Brezno.
Dne 6. marca s pamikom "Olympic":
Dragolic Anton, iz Cleveland, O. v Cerknico.
Dne 10. marca s pamikom "America":
Novae k Alojzij, iz Buffalo, N. Y., v Bočna, p. Gor. Grad.
Dne 14. marca 8 pamikom "Aquitania":
Vrh Pavel, iz Las Amiraas, Colo, v Zemon, V. G.
Petan John s soprogo, iz Cleveland, O., v Selce.
Dne 21. marca s pamikom "France":
Poje Filip, iz PLue Bluff, Ark., v Cm i potok.
Jenko Matev, iz Strabane, Pa. v mala Bučna vas.
Pristav Joe. iz Kenosha. Wis., v Dosluče, p. Žirovnica.
Josenko Ivan, iz Girard, O. v Vrhniko.
Lovšin Alojzij, iz Bemis, W. Va. v Suš je pri Ribnici.
Qualiea Peiter. iz Indianapolis. Ind. v Udine. Italija.
Dne 24. marca s pamikom "Presidents Wilson":
A. Briner, iz New York, X. Y. v Neaples.
Sluga John, iz Cleveland, O., v Mokronog.
Kokal Jaikofo, iz Ren ton, Pa., v Ljubljano.
Ulijan Frank, iz Verona, Pa., v Zabiče, V. G.
Dne 25. marca s pamikom "Be-rengaria":
Hribar Lovrenc, iz Bear River, Colo, v Križ pri Kamniku.
Lužar Damijan, iz Cleveland, O. v aŽlno na Dol.
Za krajše k Joe,.iz Cleveland, O. v Most pri Mokronogu.
Dne 28. marca 8 pamikom "Paris":
liautovich Ivana, iz Brooklyn. N. Y., v Podpresko.
S upe Andreja, iz New Yorka, N. Y. v Komjevrate ipri Šibeniku.
Obrano vič Matija, iz Chestnut Ridge, Pa. v Tišmpol.
Obrana v it* Anton, iz Chefetnut JKidge, Pa. v Tišeropol.
Glad Anrt-on, iz Ohestnut Ridge, Pa., v Vas, p. Farfa.
Zattcelj Andrej, iz Aurora, HI. v Žiri.
Državna konferenca ruskih komunistov.
Ruska komunistična stranka je Hklicala za 22. aprila državno strankino 'konferenco v Mo.&vo. Delegate bodo imenovale orga nizacijskc «nxrtc iz vsega ozemlja države in pa armada Državna konferenca se bo bavila med drugim tudi z afero bivšega vojnega komisarja Trookeiga in s politiko Zmovjeva. Razpust tils trškega parlamenta.
Vojvoda Abereom je v torek otvoril inski uktrsflai parlament s prestohiim govorom, v katerem jc izjavil, da bo na prošnjo kabineta razpu.<*til zbornico. Nove volitve se 'bodo vršile že 3 la.
Knjigarna
MOLTfVEtoKI:
i —
Duša popolna .................
Marija Varhinja:
v platno vezano.............. .70
v usnje vezano ..............1.50
v fino usnje vezano............ 1.70
Rajski glasovi:	——
v platno vezano............ .70
v fino platno vezano..........1.10
v usnje vezano ..............1.50
v fino nsnje vezano.......... 1.70
Skrbi za dušo:
v platno vezano...............80
v usnje vezano..............1.65
v fino usnje vezano ..........1.80
Sveta Ura:
fino v platno vezano, z debelimi črkami...................90
v usnje vezano..............1,60
ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano	.30
Child's Prayerbook:
v belo kost vezano............1.10
Key of Heaven:
v usnje vezano .............. .70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano.... 1.20
apri-
Meteor v Italiji
Nad Genoyo e>o opazovali pred kratkim ponoči velik meteor, ki jc lettel od vahoda proti -za^adu po nočnem ncfbu in zapustil za seboj svetlo črto, ki je še dolgo Bvetila. M«*eor je bil na nefou celih dvanajst sekund. Približno 6 minut poltem, tko je mejteor izginil, se je radločno slišal precej krepak polk.
Kov češkoslovaški poekraik na Dunaju.
V čekih (parlamentarnih krogih
(ZA ODRASLE.)
Key of Heaven:
v fino usnje vezano..........1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano..........1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano..........1.40
POUČNE KNJIGE:
Angleško-slovenski slovar
(Dr. Kern) .................. 5.00
Angeljska služba ali nauk kako naj
se k sv. maši streže	.10
Dva sestavljena plesa: četvorka in
beseda spisano in narisano.....35
Govedoreja	.75
Domači zdravnik po Kneippn......1.25
Domači živinosdravnik ........... 1.25
Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 1.50
2. zvezek 1—2 snopič	1.80
Knjiga o lepem vedenju.,
Trdo vezano ................ 1.00
Kako se postane ameriški državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenjn........50
Katekizem (veliki) ................40
Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75
Nemško angleški tolmač...........60
Največji spisovnik Ijubavnih pisem .80
Nauk pomagati živini.............60
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani 5.00
Naša zdravila .................... .50
Nemško slovenski besednjak Wolf-
Cigale, 2 knjigi trd. vez. .....7.00
Nemščina brez učitelja —
' 1. del .......................30
2 del .........................30
Pravila za oliko....................65
Psihične motnje na alkoholski podlagi ......................... .78
Praktični računar ali hitri računar .75
Praktični sadjar trd. vez. ........ 3.00
Poljedelstvo. Slovenskim gospodar.
jem v pouk...................36
Sadno vino.......................50
Slovensko-nemški besednjak Wolf.
Peteršnik 2 knjigi .......... 10.00
Slvecsko-angieška slovnica, s slovarjem, trdo vezana ............1.50
Slovenska slovnica za sredne šole,
(Breznik) ................ 1.—
Slovensko-italjanski in Italj.-slov.
slovar ...................... 1.00
Slovensko-nemški in nemško-sloven-
ski slovar.................... .50
Slovenska narodna mladina ...... 1.—
Spretna kuharica (trdo vezana).... 1.45
Umni čebelar ................... 1.—
Umni kmetovalec ali splošni poduk,
kako obdelovati ki izboljšati polje .30
VosOna knjižica.................. .50
Veliki slovenski spisovnik raznih
pisem. Trdo vezano..........1.80
Veliki Vsevedež ..................80
Zgodovina S. H. S., Melik
1.	zvezek .................... .40
2.	zvezek 1. in 2. snopič........ .70,
RAZNE POVESTI IN ROMANI:
Andrej Hofer ......... .....................50
Boy, roman trd. vez............ .	.80
Beneška vedeževalka .........................36
Bel graj ski biser ................................-35
Beli rojaki, trdo vezano....................1.01
Balkanska Turška vojska
trttu Baron Trenk............... JB^Za kruhom
Farovška kuharica .............. .75|fc oogjem in
Filozofska zgodita .................00 Grška Mitologija, 2 knjigi
Fra Diavolo ..................... .50
Gozdovnik (2 zveaka) ............1.20
Godčevski katekisem ............. J5
Golem, roman..................... .70
Gadje gnjezdo, povest iz dni trpljenja in nad, trda vez........... .75
Hadši Murat, trda ves. ........... .80
Hedvika ........................ .35
Helena (Kmetova) ...................40
Humoreske, Groteske in Satire, ves. .80
broširano.....................60
Is dobe punta in bojev.............50
Iz modernega sveta, trda vez. .... 1.40
Jos. Jurčič, spisi:
Sosedov sin................. .40
5.	zv. Sosedov sin. Sin kmečkega
cesarja itd. Broširano......... .75
Trdo vezano ................ 1.00
6.	zv. Dr. Zober, roman, Tugom-mer, tragedija v 5. dejanjih, broširano .....................;. .75
Trdo vezano .............. 1.00
Karmen, trdo vez................. .40
broširano.....................30
Krivec, roman, trd. vez............75
Kralj zlate reke ali Črna brada.....45
Kraljica mučenica, trd. vez........80
Kazaki, povest iz Ruskega........ .70
Kraljevi vitez (Zevacco) vez.......1.00
Kresalo duhov .................. .70
Kraljevič in berač ............... .25
Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman .................. .40
Ludovika Beozija .............. . .25
Ljubice Habsburžanov.............40
Levstikovi zbrani spisi:
1.	zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70
2.	zv. Otročje igre v p«sencah — Različne poezije — Zabavljitfe in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70
3.	zv. Povesti in potopisi.......70
4.	zv. Kritike in znanstvene razprave........................70
5.	zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ................... .70
Ljudska knjižnica:
1.	in 2. zvez. Znamenje štirih trdo vezana..................1.00
2.	zv. Darovana. Zgodovinka povest ....................... .50
3.	zv. Jernač Zmagovac. — Med plazovi .......................50
4.	zv. Malo življenje...........65
5.	zv. Zadnja kmečka vojska ... .75
7.	zv. Prihajae............... .60
9.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................00
10.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brenctelj)...................60
11.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ................... .60
12.	zv. Iz dnevnika malega pored-neneža, trdo vezano ...........60
14.	zv. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60
15.	zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60
16.	zv. Ne v Ameriko. Po resniČ-kih dogodkih.................60
Kranjske čebelice, poezije Obiski. (Cankar). Trdo vezano Ob 50 letnici Dr. Janesa E.
Ob tihih večerih, trda ves......... .90
Petelinov Janes	JO
Pesmi v prosi, trda vas........... .70
Brigodbe čebelic« Mišje trda m.. UOO
Pabirki in Roža (Albrecht).........25
Pasti in sanke. Kriminalni roman .. .35
Pariški zlatar	........ ..... .36
Pod krivo jelko. Povest is Časov Ro-kovnjadev na Kranjskem ..... .50
Poslednji Mehikanec .......... .30
Pravljica. H. Maj ar............... .30
Povesti, Berač s stopnjie pri sv. Roku .35
Požigalec ....................... .25
Praprečanove zgodbe....... ..... .25
Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. .25
Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50
Pal litra vipavca................. .30
Ptice selivke, trda vez............. .75
Pikova dama (Puškin) ...........30
?red nevihto .....................35
Pravljice in pripovedke za mladino.
Izvesek.......................40
2.	zvezek.....................40
*egan in Lambergar.............. .70
tablji, trda vez...................75
Razkrinkani Habsburžani (Larish) .. .35
Revolucija na Portugalskem .. .......30
Rinaldo Rinaldini.................50
Slovenski šaljivec ................ .40
Slovanska knjižnica. Zbrani spisi,
vsebuje 10 povesti.............60
Suneški invalid....................35
Skozi širno Indijo.................50
Sanjska knjiga Arabska ......... 1.50
Sanjska knjiga, nova velika....... .90
Sanjska knjiga, srednja...........35
Spake, humoreske, trda vez ....____ .90
Strelec ...........................30
Strahote vojne....................50
Stezosledec ..................... .30
Sveta Genovefa...... ............50
Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30
Strup iz Judeje.................. .75
Sisto Šesto, povest iz Abrucev..... .30
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ....................... .80
Sveta Notburga................ .35
Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30
SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA:
1. zv. Poznava Boga.......... -30
3.	zv. Pridni Janezek in Hudobni
Mihec .......................30
7. zv. Jagnje .................30
.8. zv. Pirhi...................30
13.	zv. Sveti večer.............30
14.	zv. Povodenj...............30
15.	zv. Pavlina ...............30
17. zv. Brata .................30
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti
Trdo vezano ................1.00
Mimo življenja, trda vez.........1.—
Mimo življenja, broširano.........80
Mladih zanikemežov lastni životopis .75
Mrtvo mesto .................... .70
Mrtvi Gostač .................... .35
Materina žrtev ................... .80
Musolino ........................ .40
Mali Klatež ..................... .70
Mesija •.••.••••....••••••..•»•. '.30
Mirko Poštenjakovič...............30
Marjetica ....................... .70
Mož s raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško)................... 1.
Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25
Mladim srcem. Zbirka povesti za slo-
varska vojska .......................................40
Bilke (Marija Kmetova).................26
Cvetke ............. ........................J5
Orni panter.......................06
Ciganova osveta ..'..............................35
6as je zlato
Ovetina Borograjska.............................50
Čarovnica starega gradu.....................25
se vajdržuje vest, da bo dosedanji ^^ * <»o*jem----00
minister za eocgehta politiko G Habrman v najkrajšem časni de-misijoniral -ih odšel kof nasled-poslanika KroCte m Dunaj, novega ministra za sockjabio
K je Se
Dve StSki — Njiva, Starka — (Mefc
ko) ................................................M
Dolga roka.00
Devica GMotnsItn ................60
Duhovni boj ........................................JO
Dedek je ptfrfL Marinka tt ikra-
............................jO
^timmII	.41?
vensko mladino .............................25
Notarjev nos, humoreska...................35
Narod ki izmira ...................................40
Naša Ančka ........ .......................36
Naša vas, 1. del, 14 povesti.................90
Naša Vas, II. del, 9 pov...............M
Nova Erotika, trd. vez..........................70
Naša leta, trda ves.................66
Naša leta, broširano.............................46
Na Indijskih otokih ..............» .60»
Naseljenci ......................................M
Novele in črtice...........................JO
Na preriji ................................&
Nihilist ...............................41 i
3.
4.
pripovedke
zvezek .....
36
.40
Nae krvaviš poljanah, trpljenje in strahote, z bojnih pohodov bivfte-ga dovenskega polka......... 150
Narodna biblioteka:
........
• • •.....

Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 St. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50
Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105
str..........................35
Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. .50 St. 5. Fran MilČiski: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra vr eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač. 45 str.,
broš. .........................25
Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utvs,
111 str., broš................. .35
Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš................. .70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25
Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 str., broš........... .35
Št. 12. Fran MUčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., biroi............. .30
Št. 13. V. M Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U.
Žun, 112 str., broš..............30
Št. 14. Dr. Sari EngliŠ: Denar, na-rodno-goepodaiski spis, potslove-nil dr. Albin Ogris . 236 srtr., br. .80 Št. 15. Edmond in Jules da Gon-court: Renee Manperin, roman, prevel P. V. B., 239 str., broA .. Št. 16. Janko Samec: Življenj®,
pesmi, 112 str., broš............ .45
Št. 17. Prosper Marittee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str................ .80
) Št. 1$. JarosL VrchHcky: Opero- J OBE : ka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač. 47 str., broš..... .26
Št. 19. Gerhart Haopttnanft: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Fnntek. 124 str., breft......... JO
Št. 20. JnL Zeyer: Gompoil hi
Št. 21. Fridolin Solna: Dvanajst kratkočasnih Zgodbic, IL, 73 str^ broe..........................25
Št, 22.1«. N. Tolstoj: Kreutrerje-va sonata, romaš, poslov. Fran
Pdgačnik, 136 efer., broš........50
Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Buhrer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 str.,
broš.,.........................80
Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27. Fran Erjavec: Bresposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35
Št. 29. F. H. Burroughs: Tarzan sin opice, roman, 304 strani.. .85 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna s Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš......................50
Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .....................65
Spilmanove pripovedke:
2.	zv. Mar on, krč anski deček iz Libanona .......................25
3.	zv. Marijina otroka, povest iz kav-kaških gora.................. .25
4.	zv. Praški judek.................25
8.	zv. Tri Indijanske povesti........30
9.	zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega...........30
10.	zv. Zvesti sin. "Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25
11.	zb. Bdeča in bela vrtnica, povest .30
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............30
13.	zv. Boj in zmaga, povest........30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest ....................... .25
16.	zv. Zlatokopi. Povest...........30
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30
18.	zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev..........................30
19.	zv. Mlada mornarja. Povest	.30
Tatič, Bevk, trd. vez...............75
Tri povesti .......................35
Tunel, trda vez...................1.00
Turki pred Dunajem............. .60
Trenutki oddiha....................40
Vesele povesti .............. .30
Vera (Waldova) broš..........35
Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore
broš......................... .60
}rdo vezano.................75
Volk spokornik in druge povesti za
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi......30
Vodnik svojemu narodu .......... .25
Zgodba Napol, huzarja ves. ..........1.50
Zmisel smrti......................60
Zadni dnevi nesrečnega kralja......60
Zadna pravda ................... .50
Zmaj iz Bosne ................... .80
Zlatarjevo Zlato ................. 1.00
Zločin v Orcivalu, broš........75
Za miljoni,	> .......... .65
Ženini naše Koprnele..............35
Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti ............30
»A* • • • • • • •
JfšŽine prevel dr. |fW firadaČ,
154 str., broš.	, .
Zbirka slovenskih povesti:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo......35
2.	zv. Hudo brezdno................35
3.	zv. Vesele povesti ................35
4.	zv. Povesti in slike .............35
5.	zv. Student naj bo. Naš vsakdanji kruh ........................
Zbrani spisi za mladino (Gongi):
1.	z v. trdo vezano. Vsebuje 15 povesti ..........................
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pesmi ..........................
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ..........................
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti ..........................
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat ....
6.	zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti
.06
.50
.50
.50
.5C .50 .50
Umetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slikami......1.6C
Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.0C
Seguljčica; pravljica s slikami____1.0(1
TrnoljČica, pravljica s ■fflr,nri.....1,00
Knjige za Slikanje:
Mladi slikar .................... .75
flllke iz pravice ................. .76
Knjiga za slikanje dopisnic, popolna s barvasti in navodilom:
Mlada greda*..... ..............$1,—
Mladi umetnik..................1.20
Otroški vrtee ................... U0
Za kratek čas ................... UO
Zaldad za otroka.................1 JO
.00
Rda, drama v štirih dejanji ....... JO
: Bapec Jernej, v 9 slikah...........60
Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem
v 3 dejanjih................. J5
Mati, Meško, trt dejanja..... .... .70
Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja .......................... .30
Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski Igrokaz v štirih slikah.. .30
Sovražnik žensk, enodejanka,.......35
Poljub, v dveh dejanjih........... .30
Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60
njih .........................60
it. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45
tevizor, 5 dejanj trda vezana .....75
Ujetnik carevine, veseloigra v 2
janjih........................30
Veronika Deseniška, trda vez.....1.50
Za kriz in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35
Ljudski oder:
. zv. Miki ova zala, 5 dejanj....... .70
k zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60
zv. Po 12 letih, 4 dejanja........60
Zbirka ljudskih iger.
i. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža,
Sanje ...........................60
9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30
L2. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, —
Planšarica ....................30
13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok............30
L4. snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30
15. snopič. Turki pred Dunajem, Fa.
bjola in Neža ................30
20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30
PESMI IN POEZIJE:
Balade in romance (Aškrc) trdo vez. 1.25
broširano.....................80
I Sob za mladi zob, trda vez.........40
Gregorčič, poezije trda vez........75
Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40
Ko so cvele rože, trda vez...........60
Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek)
Trdo vezano.................75
Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25
Marcic (Gruden) broš............30
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih
pesmi ......................40
Primorske pesmi (Gruden) vez......35
Pohorske poti (Glaser) broš........30
Slutne (Albreht) broš............30
Pesmi Ivan Zormana.
Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi
v angleščini..................1.25
Slovenska narodna lirika. Poezije .50 Sto ugank. (Oton Zupančič). —
Poezije.......................50
Vijolica. Pesmi za mladost.........60
Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko
mladino. Trdo vezano.........90
Zlatorog, pravljica, trda vez........60
PESMI Z NOTAMI: MEŠANI IN MOŠKI ZBORI:
Priložnostne pesmi (Grum) ......$1.10
Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) II. zv. .. .75
Pomladanski odmevi...............45
Ameriška slovenska lira (Holmec).. 1.50
Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20
10 moških in mešanih zborov (Adamič) .........................45
16 jugoslovanskih narodnih pesmi
(Adamič) 2. zv................80
Dvanajst pesmi I. in II. z v. izdala Glasbena Matica .................50
MOŠKI ZBORI:
Veseli Bratci (Pahor) .............40
Slovenske narodne pesmi (Hubad)
izdala Glasbena Matica.........40
Trije moški zbori (Pavčic) izdala Glasbena Matica .................4G
Domovini (Foerster) izdala Glasbena
Matica ......................
Narodna nagrobnica (Pavčic)......
Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. ..
Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj Burka in isijiyj prizori, eno in
več dejank.................. M
Dolina solz. 8. eaodejsahe: Dva svetova. Dedščana Trpini........1.00
mik, Vesakrigrv v 2 dejanjih.. JO tyraao If Bergsrac. Hoerična kos
v 0 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Farodai igrnhas s peCJ v 4 dejanjih..................50
.4C
Jri .43
SAMOSPEVI:
Pastirica, Kanglica, Snegulčica.....4i
Nočne pesmi (Adamič)............1.2;
Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .7 Stir ji samospevi, izdala Glasbena Ma- j tica .........................4
NaroČilom je priložiti denarx bodisi gotovini. Money Order ali poŠt&e znam! po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, r komandirajte pismo* Ne naročajte knjig, katerih ni v cenil Knjige pošiljamo poštnino ^prosto.
"GLAS HA RODA"
fl&OVENIO IUHIP1I OO. 82 Cortlandt St, \
'-'iTffaHriii f - *siLv&
i. i

GLA$ XABQPA, 2. APR. 1925.
(Nadaljevanje.)
in za ploti; prepočasna mu je bila'menju air na niši, lučal kanneuje
Tumu Tonček ni mogel oporekati, zato je krenil pogovor na drugo sitran. "V naših krajih ni levov, je rekel, "jaz sem vajen hoait. — Glej, t am-le je veverica, daj mi revolver, jo ustrelim.
*Maz jo bom!" je rekel Milan, zdaj šele se je spomnil "Nobeden je ne bo!'' je odločil Stanko. "Ali bi rada. da nas sliši kek žandar?'*
Ta razlo-g je obveljal in rešil veverico -sicer me smrti, ta ji ni pretila iz teh rok in tega orožja, pač pa strahu ob poku.
Tonček se je najedel. "Ali je še daleč do Kalifornije!" je vprašal. "Jaz imam strgane čev-
"Koj m? vidi. da si čevljarjev", je s prezirljivim nasmehom odgovoril Stanko. ' Xa pot se je treba dobro ofoleei." Tako namreč kakor <vn, ki je bil vzel s sabo vso gard«'ro^>o, <lvoje spodnjih hlač. dve srajci, dvoje zgornjih hla<\ im trlovuink in dve suknji, in je imel we na sebi. drugo <Vb-Irerno vrh drugega. Gre."o ga je sicer, ali zavest je bila tudi nekaj vredna, da je za vsak slučaj preskrbljen.
"Tamkaj gresta dva žandar-ja." je zdajci opozoril Stanko, "potuhnimo se!" Legli so za skale.
Ko je nevarnost odkorakala mimo. je rekel Stanko: "Nemara nas že iščejo. Če gremo vkupe. nas bodo hitro imeli. Fantje, vsak mora iti zase. v Trstu se pa dobimo !*' Mil
a ne v i razgreti domišljiji je bil Stani« ov predlog takoj všeč. "Jaz se nič ne bojim. Orožniki
takšna hoja, ko se mu je mudilo v Trst, in ubrisal jo je jadrno naprej naravnost po cesti.
Pred Planino je omagal. Sedel ji na obcestni kameli, oglašal se mu je želodec in neprizanesljivo t ričenjal terjati svoje pravice. In
da je
brez slehernih sredstev. Le revolver je imel. ki ga je bil zjutraj kupil previdni Stanko in ga v var-fvo izročil Miilanu kot priznanemu strokovnjaky. v lovu na divje zveri. Denarja pa ne vinarja ! Hranilnika ni bil mogel najti, ne-mara ga je bila že mama spravila v kraj. . .
Deček ni bil vajen lakote in ga je bolela, toda lirabro je premagoval malodušnost. V spomin si j.- klical poučne indijanarice in [ireaidarjal. kaj bi storili v takem primeru njegovi vzori. Strelno o-ložje je imel; ako bi se nenadiio pojavil .sivi medved, bi ga ustrelil. del iz kože, zanetil ogenj in si ga spekel na ražnju. Pa se je ozrl okoli — odkod naj pride medved, in če pride, kaj mu pomore revolver, ki ga niti ne zna sprožiti. In kaj bi rekli ljudje! Že zdaj kdor ga vidu, vsak ga pogleda. 'ustavi in vpraša, idkid in kam — ljudje ga gotovo ne bi
za ptiči, žvižgal in brlizgal.
Prišel je v Ixngatec. Pa ga zbode v cči rdeč listek, prilepljen na brzojavni drog: "Veliki ameriški cirkus Šparenblek! Samo dva dni! Pokrit z nepremočno streho. Prostora za 8(X) ljudi!" In naštet je bil bo^rat In izbran spored, ves pristopen za 60 h na I., za 40 h na II. prostoru in za 20 h na stojišču. Ot roci polovico!
Tudi na vc-galih hiš so bili enaki listki in Stanko je postajal in jih prebiral še enkrat. Sila srečen se mu je zdel naključek, da je prišel semkaj baš ob tako u-godni priliki, in jasno mu je bilo da nikakir ne kaže zamuditi predstave.
V pekarni si je kupil belega kruha, poleg v gostilni gnjati. s krepkimi svojimi zobmi je trgal meso in prigrizovail kruha, zadovoljno je korakal sredi ceste in gledal na desno in levo.
HoLa! Ob cesti na trati jc stala zeleno pobarvana koliba na kolesih. komedijant&ki voz. tik vo-l:u je bil postavljen šotor na štiri vogale, dvajset korakov dolg. dvanajst korak ov širok, brez strehe. pri vhodu v šotor sta plapolali dve umazani zastavi. Rdeči listi ob obeh straneh vhoda pa si
pustili, da peče medveda. - To |na2alaniaJi svotll: ta ^tor je "dav_ * bile m:sh, ki m manjšale	cinklES šparenblek!
gladu.
Po cesti je prikr^vsal sključen možak s palico; čez hrbet mu je visela -bisaga. na prsih je nosii majhno .skrinjico z godbo. Stokal je in ko je izagledal Milana, je postal in mu pokimal, potem pa sedel na bližnji kamen.
"EhT eh," je rekel, "stare ko-
gredo po cesti, jaz pa se bom pla- ,>ti, Bog nam pomagaj! Vesel bo-
zil ob eesli sikozi grmovje in za ploti kakor lisica. O, mene ne izvohajo!"
Tončku pa je upadlo srce: o-rožniki za petami in sam naj hodi v Kalifornijo in v Trst med leve in kače! — Tiščal je ustnici, v oči so mu prihajale solze, naglas be je zajokal.
Stanko in Milan sta ga čudeč se pogledala. "Kaj se cmeriš?"
Tonček ni mogel ustaviti joka, komaj je iz sebe spravil be.-kode: "Jaz — grem — nazaj! Jaz — grem k — teti!"
"Mevža!" se je vanj zadri Stanko. "Ali si bedast? Ves, da te koj jiriejo. koder se prikažeg. pa boš šel v prisi'no delavnico! >Zato. ker si ukradel očetu de-
nar
di, fante, da mlad! Kar tem no se mj dela. Jej, jej! Kaj pa ti, kam pa ti?"
Milan je povedal po Stanko vili naukih, da gre na počitnice k teti v Trst.
"Jej? jej!" je rekel starec z bisago. "jKiteni greva pa vkupe! Ali isi kaj lačen? Na no. jej!" Privlekel je iz bisage žendjo in konec klobase in steklenico, zemlje in klobaso je dal ^filaiiu. ki je hvaležno segel pi daru, vselbino j-tAlenice pa je naklonil samemu «ebi.
Silnce je zahajalo, nad strehami bližnjega trga je vstajal beli dim.
"Pojdi no, pojdi, moj sinko!" je starec vabil Milana. "Obiskat bi šol znance, pa ne vidim. Slabe
Streha je bila resnično nepremoč-na. kajti »sploh je nd bilo in česar ni, tega tudi dež ne premoči. Takisto je ustrezalo resnici, da je v šotoru prostora za osemsto ljudi. U veda položit»i bi jih bilo potreba kakor slanike v sod.
Tukaj pred to svetovno znamenitostjo je obstal Stanko, jedel in <r?edal. Solnee se je nagibalo zatonu. Okoli šotora je postopal dobri rejen možak v šlapah, go loglav. s pisano mornarsko srajco brez ovratnika; poizkušal je v tla zabite ds-age. ki je bila nanje privezana platnena -stena, ali dobro drže. in nekaj je revskal pro ti kolibi na kolesih.
Prišli so iz kolibe trije otročičl. dva fantiča in ona deklica. Vsi so bili drobni in suhi, oblečeni v pisane srajčke in hlačke, in deklica s petljo v laseh. V rokah so našli listke, take, kakršni so bili nalepljeni po drogih in hišah; razdelili <so se dva na to stran, e-den na drugo, vabit so šli po hišah.
Za njimi je pogledala iz kolibe sloka ženska; v rokah je imela
Modernizacija Indijancev.
HOUSTON, Texas. 29. marca-Ameriški Rdeči Križ, z odobre-njem in sodelovanjem urada za
NAZNANILO
Rojakom v državi Minnesota naznanjamo, da bo vkratkem obiskal naš zastopnik Louis Vessel iz Gilberta vse slovenske naselbi-
-	. ,	,	. . .ne v železnem okrožju Minn. Ro-
indijanske zadeve, bo vpnzonl | jak	.
poskus, kojega namen je moder- i
nizirati življenje Indijancev po-L-	- •	v- , ,,
. .	. ■ . \ ti naročnino za "Glas Naroda",
tom vzgojne kampanje. Dve indi-i	*	, --
prodajati vsakovrstne knjige nase
je že naš dolgoletni zastopnik in jc pooblaščen pobirati
jaiisi rieciivacii.il sta bili izbrani za prvctnie itksperimente.
Na temelju •dosedanjih načrtov ho nudil Bd?ei Križ šokko službo na obeh rezervacijah ter skušal dokazati indijanskim otrokom nujno potrebo snažnih in zračnin domov.
V vsaki reservaciji se bo nahajala zdravstvena izvedenka, ki ho delila praktičen pouk v higijeni.
Jusserand je postal član akademije.
PARIjZ, Francija. 29. marca.— Jules Jusserand. prejšnji francoski poslanik v Združenih državah, je bil izvoljen članom akademije za moralo in politične vednosti.
"saj si me ti naučil, ti si šel imam oči. včasi mi kar odreko. krilni rog, ozirala se je po možu
v hranilnico," se je joka je bra »lil Tonček.
Vzemi no palico pri oneim koncu in me vodi. reveža slepega! Ljud-"Lažeš! Št' enkrat r<*ci. pa te jc so dobri, nikar se ne bij, pošte-klofnem!"	J no dobiš svoj delež! Polom nama
daj nazaj!" je vekal
" I)iii ar
Tonček.
"Niti ne maram zanj!" Segel je v žep in vrgel pred Tončka listnico, da so raztresli bankovci po tleh.
Tonček jih je z jokoui pobiral in poleg poslušal očitke in pbovke s katerimi ga je OmkJadal Stanko, ki je nastopal tem samozavest neje ker je imel za srajco skrito še drugo zalogo bankovcev •ki jo je tjafcaj spravil, da jo tovarišema utaji.
"Pojdi, greva!" je pozval po-gumnejšega Milana. "Pusti to »levo!" Še ankrat se je obrnil proti Tončku, ki je ihteč se pri-pogibal za bankovci, in mu za-grozil: "Ti. če naju izdaš, ob fflavo boš! Boj se!"
Stanko je krenil na belo cesto. Milan si je i.-skal poti Aozi gozd, samega Mta. pnstila jokajoče ga Tončka in tako ise je pričelo velikopotezno za počet o kalifornijsko podjetje klavrno krhati že borih dn-ajset kilometrov nad Ljubljano. . .
Milanu ni šlo tako gladko skoz goad kakor je mwiH. Ovirale in motile «o ga pogoste doine.* žabi od i l je. žele po dolgih ovinkih je priiiel zopet na cesto. Ozrl se je, o dveh t o variš ii; ni fei*o več
že Bog da kod prenočišče."
Milan se je začudil nenadni slepoti svojega dobrotnika, ali smilil sc mu je. pa mu je ustregel. Hodila >»ta od duri do dHiri. muzi ka na starčevih pršili je igrala plinka plonk. starec pa je godel svojo molitvico, pri vsaki hiši e-uako: "Duše krlstjanske, usmilite se slepega reveža, ki ne vidi zlatega solne-a in belega dne. ne more delati, ne more skrbeti za lačnega sinčka!" Držal je klobuk in padali, si vanj darovi in Milan je ujel marsikak usmiljen pngled — milo mu je storil in sramoval se je.
Tako sta obrala vso vas in ko sta bila zunaj vasi, se je starcu zipet vrnil vid ih ga več ni bilo treba voditi. Mahnila sta jo čez travnik pod kozolec in si v serni poiskala ležišče. Starec je stokal, luckal iz steklenice in razkladal dečku, kako se mu bo $e dobri godilo, če ostane pri njem, ali Milan je bil truden in jc hitro zaspal.
Ko se je zbudil, je sijalo že solnee. Starec je smrčal, škrtal in pihal. Milan se je tiho ^plazil mimo njega in ji vset al naprej po cesti v sveži jutranji hlad — mudilo se mu je v Trst!
Stanku se ni tako mudilo. Vedel je, da mu. Trat ne uide. K0-rakal je polagoma, gledal za vsa-PFvatoo na- ' kina vozom, tiral vsak napis bo-plaal po grmovju d isi na križpottiu, bodisi na zna-
in ko ga je zagledala, ga je po klicala-. "Ouješ. Ivo!"
Mož jo je cul, pa se ni zmenil zanjo, imel je še drugega posla. Opazoval je ob cesti zbrano mladino. ki je deloma >*tala. deloma sedela po ko n finih in po trati, in glej! tehtajočeimn njegovemu o-česu je najbolj ugajal premeteni obraz Stanka in ga je poklical k sebi: "Idi semkaj, mladi gospodi-nc!"
Stanko je bil na eno dve tam. Gospod ravnatelj Šparenblek — to je bil mož v mornarski srajci in v šlapah — mu je položil roko na ramo in je iapregovoril in vprašal: "Ali imaš časa?"
{Nadaljevanje prihodnjič.)
Kašelj
oslabuje sistem in j« vodno neprijeten. Tukaj pride na pomoč
. •> -
Several Cough Balsam.
Teši razdraženje, ^odpravi pič-lost sluzov, olajša kašelj in
može preprečiti dosti resnih bolezni.
C«na £5 in ZC ecciov. •
CfDAR PAPIQS. tOVV A
Poročali so, da umira.
Teden pozneje je že sama prala.
Xa tem svetu se završi dosti čudnih stvari, toda treba je biJo Mrs. K. Ziiamč-nak. žene tukajšnjega mesarja, ki je pokazala, da. se bo Se dosti bolj čudnega zgodilo. Še pred tirimi leti je bila jako zdrava ženska, ko je začela izgubljati t«-žo, tek in veselje clo dela. Po 6 mesecih sta je bila sama kost in koža. Niti iz postelje ni mogla. Mislili so .da ima je-tiko. Poslali so po njeno mater v domovino in je upala .da jo bo pričakala. Ki» je prišla, je naniah povedala, kaj ji je. Naročila je zdravilo proti trukulji. ona je pa le vztrajala, naj ga vzame. Ona ni umrla, ampak po enem tednu je lahko že sama prala. Ali ste že slišali kaj takega?
Dosti moških, žensk in otrok s«? zdravi za kako drugo bolezen in sicer neuspešno, dočim je njihova resnična bolezen pošast—trakulja. Gotovo znamenje te pošasti so oddajanja njenih delov, morebitna pa Izguba teka z vOasnim izpeha-vanjem, pokrit jezik, zgaga, bolečine v hrbtu, stegnih in nogah, omotica, glavobol, občutek omedlevice s praznim želodcem, veliki, temni kolobarji krog oči. Želodec je težak ill napihnjen. Včasi se čuti neko premikanje od želodca proti Črevesom. Človek tudi čuti kot da bj se mu nekaj premikalo proti grlu. Ponavadi bolnik jako dosti pljuje, ima rmeno kožo. malo tehta in ima slabo sapo. V največ slučajih so bolniki brez v^ake volje, ni jim mar delo, vedno so leni. To pofiasti, ki včasih dosežejo dol— iino 50 čevljev, povzročajo tudi božjastne napade. Če se splazi v sapnik, lahko zaduši svojo žrtev. Iznebite se takoj te pošasti, dokler ne izpodkoplje zdravja. Pošljite $10.48 za polno zdravilo Lax ta-na, to slavno današnje zdravilo proti trakulji. _COD se ne pošilja- Naznačite starost. Če nimate trakulje. ni škodljivo. Prodaja ga samo Laxal Co.. S.15 T.-ixal Ridg., Box 963, Pittsburgh, Pa. Za zavarovanje zavojčka 25c posebej. E — 3
—Advt
zaloge in sploh opravljati vse \ naš delokrog spadajoče posle.
Rojakom ga toplo priporočamo iii jih prosimo, da mu gredo na roke. Uprava *' Glas Naroda''
Kje je moj sin JOŽE M URNIK.
ki je Vil pred 12. leti v Cleve-. lanJ. O. in zdaj ni nohenesra glasu o njem. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem naj mi poroča, ali naj se pa sam oglasi svoji materi: Marija Murn:k, Srednja vas, šetv. 5, pošta Begunje pri Lescah, Gorenjsko.	(2x 2.31
NAZNANILO in ZAHVALA.
T užalim M\'em -naznanjamo sorodnikom. prijateljem in znancem žalostno vest. da je dne 16. marca /a vedno v Go^poilu previden s svetimi zakraancinti zaspal nepo- i z;; bij eni soprog, oziroma oče
MARTIN MAZI
v* najlepši doibi 43 l«t. Ranjki je bil doma w, Iške Maleivasi pri Ljubljani in bil prvič v Ameriki do 1904 do 1908. Takrait se je vrnil dom ov in ostal le 6 meseeev. nakar isva skupaj odpotovala spet v Ameriko ter se dne 14. novembra poročila v cerkvi sv. Jožefa v New Cattle. Pa. Živela sva skupaj v sreča in zadovoljstvu, dokler naju ni ločila neiLzprosna smrt. Rainjki je bil vzoren mož. dober gospodar in skrben oče svojim otrokom. Težko se je ločil otl nas.
Najlepša, hvala vsem. ki so ga obiskali za časa bolezni in potem na mrtvaškem odru in onim. ki ^o ga spremili na zadnji poti. Najlepša hvala vsem za darovane vence in cvetlice, posebno pa še družinam J. L. Motozelj. A. Ani Sneteich. J. M. Grgorina. J. Jule Bajt, J. F. Cikovich. J. ]tf. Sne-zich in sploh vsem. ki so nam kaj dobrega storili za časa bolezni in ob času smrti. Hvala tudi društvom, ki .so se udeležili pogreba polnoŠtevihu) s za-tavam i.
Tebi nepozaibljeni mož. oziroma oče naj bo lahka ameriška zemlja ir. počivaj sladko!
Žalujoči ostali: Helen Blaži, soproga.
Tonv, Joe, Josephina, otroci.
Bessemer. Pa.
NAZNANILO in ZAHVALA.
S tužnim srcem naananjam /jiancem ir. prijateljem žalostno vest, da je zavedno zaspal moj mož oziroma oče
FRANK KNAP. Umrl je 13. marca ob 11. uri zvečer in ]>okopali .srno ga po katoliškem obredu s sv. mašo dne 16- marca; star je bil 32 let. doma iiz vasi GoriČica, fara Preser-jc.. V Ameriki je bil 13 let. Bolan je bil čez leto dni za vednicp ter je spadal k dvema društvima. društvu sv. Alojzija, št. 43 J. S. K. J. in društvu Golden Road llo instead.
Zahvaljujem se obema društvoma za vence, ki ste jih položili mojemu možu v 'blag spomin.
Nadalje se zahvaljujem vsem družinam za lepe vence: Mr. An ton Smole, Mr. Prank Russ, Mr. John Andolšek. Mr. Johan Smith Mr. Peter Hrela, Mr. R. J. Cvar in Grand Circle Neighbors of Wo'odcraft.
Mb j a najlepša hvala vsem skupaj, ki ste mi kaj pomagali m me tolažili za časa žaflosti in ki ste se v velikem številu udeležili pogreba.
Dragi moj mož, šel si od nas za vedno, spomin nate ostane v naših srcih, ipočivaj v mini in lahka naj ti bo ameriška zemlja!
Žalujoči ostali: Francis Knap, soproga. Frank Knap. sin. (Anton Gonič, Johan Goršič, Albert Gorčič, Angela Goršič, Emma Goršič, otroci od prvega moža. V starem kraju pa mater in sestro.
East Helena. Mont.
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
smo že skoro razprodali V kratkem času smo ga prodali vec tisoč Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto iz vodov zalogi. Cena s poštnino vred
40 CENTOV.
Oni najsi zastopniki, ki ie ni«) naročili koledarjev, naj se požn rijo, da ne bo prepozno.
SLOVZNIC PUBLISHING CO.. 83 Cortlandt St.. N. V. C.
VELIKONOČNE DENARNE POSILJATVE
prišle bodo še pravočasno v roko prejemnikov^ ako jih pustite nakazati potom —
"BRZOJAVNEGA PISMA".
Stroški za vsako nakazilo samo $1.00.
Cene zmerne.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New Torte
KLOBASE
iz prašiče ga mesa v'20 unč fce-nah 50c., prekosijo vsako drugo jed. Gulaz v 8 unc kenah 30c. Poštnina všteta. Po prejemu de-narja vam pošlje poznani rojak M. KRAINZ, Davis. W. Ta.
Električne priprave za gretje uradov, tovarn in doma tvorijo izredno zanimivo razstavo v naši Irving Place in Petnajsta cesta izložbi od 30. marca do 4. aprila, kjer bodo razne priprave razstavljene prvič v New Yorku.
Vsi so vabljeni. Vstopnine ni. Razstava je otvorjena od 9. dopoldne do 6. zvečer.
The N ew York Ed ison v_,
yd I'u.vo službo. Irving Place and Fifteenth Street
ompany
■ »t rcr.-^ r- a.-	,
velika noč - praznik piruh0v in "žegna"
gotovo vzbuja rojakom blage spomine na dom. Želeli boste Vašim sorodnikom in prijateljem, da proslavijo praznik odrešenja na prijeten način, a tej želji daste najlažje duška, ako jim naznanite, da ste se jih spomnili s kakim denarnim darilom.
Da bo imelo Vaše darilo zaželjen učinek, o-brnite se pravočasno na nas.
Priporočamo se Vam za pošiljatev takih daril bodisi v dolarjih, dinarjih ali lirah. Pošiljat-ve izvršimo po znano zmernih cenah.
frank sakser state bank
82 Cortlandt Street
New York, N. Y.
Telephone: CortJanrli 4697.
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
CO!NI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJAUI8T MOŠKIH BOLEZNI. Moj* stroka j« zdravljenj« akutnih In kroničnih bolasnl Jaz aam za zdravim nad 25 let ter Imam akuinje v vaah boleznih ^ ^ . •In tor znam .lovan.ko. rate vas morem popolnoma razumeti In spoznati »«• oolwnl, da vat ozdravim In vrnem moč in zdravja. Skozi S3 let sem pridobil posebno skuinjo pri ozdravljenju moitclh bolezni. Zato morete popolnoma zanesti na mene. moja akrb pa Ja, da vaa popolnoma ozdra« vin. Ne odlaiajte. ampak pridite 61 m p reje.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje In (Ise po telesu, bolezni * gnu ta. padanj« las, bolečina v kosteh, si ar s rane, oslabelost, živčne In bolezni v mehurju, ledlceh, Jetrah, želodcu, rmenico, revmatlzem, katar,zlato žilo. naduh« Itd Uradna ura: V ponedeljek, sredo In petek od 9. dopoldne do S. popoldne; v torek. Četrtek In sobota, od S- dopoldne do a. aveCer: » n*d*U*k ta praanlklb od II. dopoldne do S. popoldne.
Posebna ponudba
našim citateljem
Prenovljen! platini stroj "OLIVKB" $2Q
B itreHco n alorenske Brke,*, i. i- $25.-
OIiIVEB' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOU TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni nilraka umetnost. Takoj lil So ntk pil« Hitrost pisanja dobite i yajd.
■XiOVTNIC PUBLISHING GOMPA2T? 0 ftartlsndt Itrnl	Itv Tork, 9. T
?

GLAS NARODA. 2. APR. 1925.
RAST
ROMAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN.
Spisal Rafael Sabatini. — Za GL N. poslovenil O. P.
o4
(Nadaljevanje.)
—	A napačno dogovorih!
—	Gospod!
—	Poslušajte. Nesramno bi bilo, ec bi se moral zahvaliti za svoje oproičenje žrtvovanju čarsti te dame.
—	Vrag, to stvar lahko uravna vsak župnik, — te rekel lord Wellington.
—	- Motit itc se. lord, — je rekel Tremiavne drzno. — Čast te dame mi je dražja kot moje »lastno življenje.
—	To vidim, — se je jrlasil suhoparni odgovor. — Ti izbruhi vam delajo kredit, kapitan Tremayne, a za sodišče pomenjajo trošenje časa.
Na to je vNtal predsednik ter izjavil:
—	Kapitan Tremayne. oproščeni t-.te obdoilžbe. da ste ubili grofa Samovala t«*r lahko odidete n-r se iposvotite svojim običajnim poslom Sodišče čestita vam in samemu stihi. da je prišlo do tega zaključka, v s'ueaju tako izvrstnega častnika kcrt ,ste vi.
—	Gospoda. — poslušajte me še en trenutek . . .
—	Sodišče je proglasilo tsvej pravorek. Stvar je končana. — je rekel Wellington ter skomignil z rameni. Dvignil se je in ž njim se je dvijrnilo tudi sodišče.
Oglasilo se je rožljanje sabelj in čaMt.niki >o pričeli odhajati v skupinah.
Tremayne. ve* bled in tresoč se, sp je obrrril ter videti, kako je Miss Armvtaw odhajala iz dvorane ter podipiratla Lady O'Moy, k je bila v polovični omedlevici.
St al tam. nrodločen trtr -plen stražne agonije duha. Preklinjal je samica sebe radi svojega molka, ker ni povedal resnice ter sprejel posledice tt*ra z Dick Bull erje.m vred'. Kaj bi pomenjal zanj l>ick Butler, kaj je pommjalo u je-jrvo lastno življenje. katero bi zahtevali za veliki pregresek. ker je brl pripravljen rešiti vojaškega begunca — v primeri s častjo Miss'ArinyitageIn zakaj je Sploh ona storila to zanj? AH jc rtis mogoče, da ji je drag in da se je toliko brigala za njegovo življenje, da j<> žrtvovala svojo čast, da ga reši"J Dogodki so navidez dokazovali to. Velikansko vesolje, ki bi «e fza pola-tilo ob v-akem driagem časni vspričo takega razkritja. pn je hilo ob trj priliki zadušeno vwled pomisleka. Ikakšiio veliko -krivico je SLIvija naprtila sama sebi.
Ko je sta.1 tako tam. je vtopO k njemu Car rut hers, ga prijel za roko ter mu iskreno čestital vspričo oproščenja.
—	Pndno bi sprejel tako cono, bi rajše ... je rekel trpko ter pustil stavek nekončan.
Prišli ji- mimo O'Moy, ]>re)padcncga liea in z očmi, ki niso zrle niti na desno, niti na levo.
—	O'Moy! — je vzkliknil Tremayne.
Sir Tercnee se je ustavil ter presunljivo pogledal Trema v na v oči. Nato pa je rekel:
—	Govorila bova še o tem, vi in jaz, — jc rekel gromko ter odšil! naprej.
Tr«uuayne pa si je rekel, da zunanjosti gotovo opravičujejo ogorčunost Sir Terenea.
—	Moj Iiog. Carruthers. kaj si mora misliti o meni!
—	( e vprašaš mene, ti rei-.m, da je moral sumiti to od prve-;r-i počet ka. Edino to bi mo«rlo razločit i sovražnost njeprovejra statist i napram tebi, iwlrajncst. » katero je okušal izvesti tvojo obsodbo ali pa izvedeti ritnico.
—	Njegov duh mora h.ti zmeden, — je rekel Tremayne. — Takoj moram iti k njemu.
O'Moy pa je že izjrin.iL
liilo je še par nadaljnih. ki i>i radi ustavili igeueraSnega pribočnika. a nu m* ni brigal za nikogar. Na četverokotu je lahno prikimal Grautu. ki hi ga rail ustavil. Šefl pa je naprej, da se zapre v svojo študijsko >obo. Potreboval je predvsem samote in razmišljanja. I red it i je hilo treba tako številne stvari! Spomnil se je. kaj bodo mislili ljudje o njem, 'ko bo prišla resnic« na dan. — ko ho »zvedel eeli svet. da je namenoma naprtil svoj lastni zločin drugemu. I,e-po poslopje o>vete. katero jc bil zgradil s tako ročnostjo, se je izpremenilo v kup razvalin in 011 sam ni bil le zlomljen, temveč tudi onečašefin. Ce bi proglasil j»edaj resnieo, bi mu nikdo ne vrjel. Konečno ovira je predstavljala blazna in nepojasnjena samooh tožba Miss Armvtage. Možje časi i bi ga zaničevali in njegovi prijatelji hi se s studom Obrnili od njega. Wellington, veliki vojak, katerega je oboževal in kojega naklonjenost je cenil 'Lolj "kot vse zemeljske posesti, bi ga prvi vrgel ven.
Prikazal bi se kot navadea morilec, ki je hotel z lažjo navaliti krivdo na drugega, nedolžnega moža in ki je skušal nato na strošku svoje žene olepšati svojo nesramno pregreho.
Vglob:tese v ta strašni položaj, v (katerega sta ga zapletla njegova ljubosumnost in osveteželjnost. Tako zaverovan je bil v izvr-šenje j»oetične pravice, tako dosledno si je prizadeval kaznovati svojega prijatelja, ki ga je baje one čast i. da ni niti za trenutek razmišljal, kam ga bo privedlo to.
BU je tepec, ko si je izbral tako zavito in dolgo postopanje. Boljše bi hilo. če bi sledil svojemu prvotnemu in poštenemu impulzu. vsled katerega je jiotej^nil pištole iz predala svoje pisalne mize. Dobil je to. kar zasluži tepec. Njegova slepota se je obrnila proti njemu, pripravletfna, da 5a tuviči.
Zakaj je vrgla Silvija Armvtage s <sebe svojo čast. da brani na t.« Iiaein Tremavna? Ali ljubi Tremavna ter -se je poshižila tega obupnega koraka, da reši njegovo življenje, ali pa je poznala resnico ter Mkleimla žrtvovati samo sebe na ikorist Une?
Sir Tesrence ni bil nikatk dušeslovec. Težko pa bi mu bilo pričakovati tolil/o požrtvovalnosti ženske za žensko, čeprav bi ji bila draga. Vsled tega je vs-trajal pri prvi alternativi. V potrditev tega se je spomnil besed Silvije v noči aretacije Tre-mavna. In takemu moškemu je dala neprecenljivi zaklad Nvoje ljubezni! Za takega moškegar. za tako ostudno stvar je žrtvovala neprecenljivi zaklad svoje ča-sti! Sir Terence je pričel stiskati zobe. ko je prišel do tega zaključka. 'Sklenil je takoj govoriti ž njo. Spoznala bo. kaj je storila. Noj prvo pa je hotel storiti nekaj drugega. Sedel je za mizo. prijel pero ter pričel pisati.
(»alj« prihodnji*A

SAMO SEST DNI PREKO
Z OGROMNIMI PAKNIKI HA OLJE
FRANCE 18. APRILA
PARIS — 25. APRILA.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača.
19 STATE STREET	NEW YORK
MMMM^^MMM^^M ALI LOKALNI AGENTJE
B. Nušič:
Male laži.
šate po zetu, vam reče s sladkim o-brazom:
"Moram ga samo pohvaliti. Mehak je, mehak kakor volna. Zlata je vreden. Kako sem se vedno bala, v čegave roke bo padlo moje de te. Pa vidite, bila sem srečna."
To pra\-a tašča pred svetom, pri sebi pa misli: "Vrag ga vzemi in strela ga ubij, dete mi je upropa-stil."
Se ena mala, vsakodnevna laž je, ki je vsi ne poznamo.
Ali,se Vam je pripetilo kdaj, gospoda, da ste prišli kasno'na o-bed ali recimo na večerjo ali — | kar je še slabše, da ste se po večer-
(Konec.)
Ali na primer ne vidite izvest-ne gospe toliko časa, čuli pa ste, da je bila bolna in jo srečate. Precej jo pozdravite: "O, milostiva. tako dobro zdaj izgledate, prav veseli me!" — Ona pa izgleda, da se Bogu smili.
Ali pomislite, pride vam gost na obed, gospodinja pa, potem, ko je sama pripravljala v kuhinji, ne more si kaj, da ne bi vprašala:
4'Kako Vam ugaja juha .'" In tu izgovori gost iz vljudnosti prvo obligatno laž:
4 4 Izvanredno dobra!' * Gospodinja pokuša potem tudi!ji zadržali v društvu nekoliko sama in vidi, da je tako presolila, '■ več ? To se vam je čestokrat pripe-da se ne more niti jesti.	; tilo, potem se vam je čestokrat,
44Malo je preslana, se zdi?" — brez dvoma pripetilo tudi to, da poreče samo, da se izmaže.	, ste našli ženo doma z obvezano
44Nikakor ne, prav takšno imam glaVo. rad!" — izgovori gost še drugo j Ah ta ženska obvezana glava! laž in požira preslano juho iz vlju To vam je, vidite, ena od vsakda-dnosti.	! njili njenih laži. predstavljenih v
Tako je kadar pride povabljen 'sliki. Na isti način, kakor je pra-gost na obeti, ali pravo zlo je šele vica predstavljena s sliko žene, ki tedaj, ko pride nezvan. Saj že ve- j drži krinko, bi se mogla nesreča ste, kako se to često zgodi. Mož se j predstavljati s sliko žene. ki si je zasedi v gostilni in po tretji in če- j obvezala glavo. Pod to sliko ne bi trti čaši nni pade v glavo, da po- trebalo ničesar napisati , ker bi vabi prijatelja na obed in se niti .vsak mož že iz njenih oči znal čita ne vpraša ali je dovolj kosila do--ti, kaj ona predstavlja, kakor bi ma.	j znal povedati isti red besedi, eden
Žeua, se razume, pričaka gosta in isti red misli, ki jih govore vse na vratih, nasmejanega lica in ze-(ženske z obvezano glavo: lo prijazna.	j 44Torej ti misliš, pokora, da boš
44O. odkod pa. no. kam pa naj tako z mano postopal? To je že od-to zapišemo, to je prijetno iznena- | več itd. itd.
denje. od kedaj že vas nisem vide- j £e pa je ena obvezana glava v lah" Moža pa vleče za suknjo, da hiši, naj ^e bo, čujte pa, kako sem stopi v kuhinjo.	' jaz sam v tem pogledu trpel še v
Ko stopi grešni mož za njo v kuhinjo, vi veste dobro, kaj ga tam čaka :
"Povej mi. prosim te. kdaj
te
cvetu svoje xr-iscoer..
Moje žene ni tu, sicer bi vam ne smel tega povedati.
Pri meni se je dogajalo to spo-bo enkrat srečala pamet ? Kako si ~etka kakor pri vsakem od lias.
upaš pripeljati mi človea na o- pridem domu in zalotim ženo z bed. ue da bi me vprašal: imaš, že obvezano glavo. Lepo, tako je naj-na. dovolj kosila?"	ibrže Bog odredil in treba je potr-
44Pa . . . Kolikor ga je!" se o- [peti. Pomiril sem se z usodo, ker pravičujc grešni mož.	sem vedno trdil, da je že Eva v
44Da, kolikor ga je! Pripeljal si raju polagala hladne obkladke na mi tega medveda, ki ti je zmožen glavo, čim se jo Adam zadržal ne-požreti eelo jagnje, zdaj pa: koli- koliko dalje v gozdu, kor ga je . . ."	j Nekega dne pa, ali mogoče ene
Tako v kuhinji ,a ko so vrne k noči — no spominjam se prav toč-gostu v sobo. nadaljuje zopet na- no — pridem malo kasneje domu
"Miška.
policijskim sodiščem v rjule. ona, na katero je padla miš,
je omedlela, neka druga se je zaletela v steno in onesvestila. t>il je tak dirndaj, karik in vik, da je •imel radi tega vlak pol ure za-]žena tašča, ko pa mude
Pred
<*hadder*onu na Angleškem sta bila ob«;ufno kaznovana dva delavca. ki sta vrgla za šalo v vagon. natrpan .s tovarniškimi delavkami, mrtvo miško. Delavke so
smejanega obraza :
44 Nimamo Bog ve kaj. ali bomo že po domače. Pravkar sem rekla svojemu Miti. zakaj vas ne povabi večkrat na obed. Ljubše mi je, da pride gost tako iznenada, nego da ga nalašč vabim. Razume se tako, prijatelja, ki ne zameri."
Kaj ne, da so te male laži potrebne in dopuščene in velikokrat u-pravieene. So pa še druge: težko jih jc vse našteti, ali so še druge.
Gotovo ste bili priekaki snubitvi in se spominjate, kako se tu križem laže. Mati obdelava smibači-co:
"Govorite mufl za Boga, za na-Še Mico. Dobite pisano svileno o-bleko.
Ko pa pride snubačica s snubcem, bo prva mati začela:
4 4 Po pravici povedano, naša ni Še za ženitev, mlada je!"
Razume se, ne laže samo mati, laže tudi ženin. Ko je naj prvo točno poizvedel, koliko ima dekle do te, kdaj se bo izplačala in ko si je izgovoril, da se mu da vnaprej iz-vestna svota za ureditev dolgov, pravi pri snubitvi:
"Zagotavljam vas, da mi ni prav nič do denarja. Denar pride in gre. dobro življenje in ljubezen pa ostaneta večno." .
Vidite, tako je, prodno postane
-----——, — ,— postane tašča,
I veste dobro, kako je. Ko jc vpra-
in zalotim — dve obvezani glavi. Tudi moja tašča se je razljutila, sedela je kraj moje žene in si tudi ona obvezala glavo.
Kaj hočem ? Skomizgnem z rameni. Kakor pravim moja usoda je: dvojno ali nič.
Prešlo pa je nekoliko dni in spet sem se vrnil kasneje domu in — kaj mislite?— zalotim tri obve zane ženske glave. Zdaj je že tudi svakinja položila hladne obkladke na glavo.
Nisem hotel ob "tej priliki skočiti iz kože ampak sem potrpel, ali seveda — ženska si tolmači vse to vedno v svojo korist. In ko sem ne koliko dni za tem prišel zopet kasneje domu — sem našel štiri obvezane glave. Tudi neka tetka moje žene se je vselila V hišo, da * bi jih bilo večje število z obvezanimi glavami.
Zdaj pa je prišla vrsta tudi na mene. Začel sem tudi jaz obvetza-vati glavo. Žena mi je na pr. pred lagala, da gremo v gledišče, jaz pa sem si takoj obvezal glavo. Prišla je tašča na obed, jaz sem si obvezal glavo. Žena mi je omenila novi
letni klobuk--jaz »jem si takoj
obvezal glavo in jo obvezal preko ušes. da ne bi ničesar slišal.
Glejte, to je zgodba teh mojih muk, ki sem jih le mimogrede o-menil in se oddaljil od tega o čemur je tu govor.
Ker pa je že govor o kasnem pri frajanju domu, bo na mestu, ako omenim tu še neo takšno navadno laž, ki se razvija medsebojno med možem in ženo, in bi se, tako-rekoč — mogla imenovati družinska laž.
Govorim še vedno o tem, kako prihajamo domu. Ali ste h taki priliki opazili, da moževa in ženina ura se nikoli ne vjemata ? Tudi če nimata ur pri sebi, tudi če sta obe naravnani po cerkveni uri. tudi če ta cerkvena ura bije in jo o-ba slišita, se vendar v času ne vjemata.
Mož pride, recimo, ob pol treh ponoči domu. Točno ob pol treh.
"O ti moj Bog. -sam ne vem kje sem se zamudil," začne on prvi, še pri slačenju, 44ura je že dve."
Odštel bo magari pol ure.
"Kako si upaš tako lagati?" — začne žena govoreč samo z ustmi In očmi Hzpod odeje, "'kako si u-paš ostati do treh ponoči?"
Žena je torej dodala pol ure. In tako odšteje trn ipol ure manj, prišteje ona pol ure več, pa se napravi razlika od ene ure. to pa zadostuje, da zakonska ura ne gre tako kakor treba.
Ko pa je govor o malih razlikah v mišljenju med možem ill ženo, obstoja še ena mala laž o kateri sta zakonca različnega mnenja. Možje jo smatrajo za malo, običai-ao naivno šalo, žene pa za velik greh. To je ona obligatna šala vseli mož, da sname jo poročni prstan čim se malo odstranijo od hiše. Ta mala laž je tudi dopustna in zelo udomačena in jaz nikakor ne razumem, zakaj jo žene tako krivo tolmačijo.
Zaradi te nedolžne šale sem doživel prav žalostno zgodbo. Potoval sem nekoč v Zagreb s poročnim prstanom v žepu od telovnika. Poza'baval sem se dobro kakor se more pač človek v Zagrebu pozabavati. Pri povratku pa, kc je bil vlak približno pri Zemnnu, sem izvlekel poročni prstan, nataknil ga na prst in radostno objel ženo na postaji.
Ona. se razume, jc pogledala skrivaj, ali je prstan na mestu iu ko se je prepričala, me je še z večjim veseljem pozdravila.
Prišla sva domu. Razume se. čim sem zaspal, mi je žena preiskala vse žepe. da se prepriča, koliko denarja sem potrosil.
In prav ko sem ponavljal v snu vse prijetne prizore iz Zagreba, me nekdo strahovito potrese. Odprem oči. žena stoji nad mano in je zavzela telovadni položaj.
"Kaj je to?" me vpraša in drži prstan v roki.
44 No, pač poročni prstan, snel sem ga, saj vendar ne bom spal z njim."
44Vem, tvoj je na mizi, ali odkod je tale?"
"Kateri"
44V žepu sem ti našla še enega/
"Še enega? Kako je to mogoče?"
44Tako! Pojasni, kako je to mogoče?"
4 4 To, ne vem, sigurno da je to kaka zmota — slučaj."
Da, ali tega slučaja nisem znal pojasniti na noben način, če tudi mi je bilo jasno, da sem v Zagrebu, v preveliki natančnosti, da ne pozabim na svoj prstan, vzel tudi oni drugi s ponočne omarice.
In od tistega časa, poglejte, pro sim vas, moram nositi poročni prstan na verižici. Oim grem od hiše, mi ga žena priveže.
Ali nisem podoben golobu pismo noši z onim kovinastim obročkom na nogi, na katerem je napisano, kateri poštni postaji pripada in ki se mora vrniti v svojo kletko.
Ali še slabše, ali nisem podoben obsojencu, ki je z verigo pobegnil iz Lepoglave 1	y
Pomilujte me, rad sprejemam sožalja in poučite se na meni. ker vidite, kam lahko pripeljejo Človeka te male, drobne laži . . .
Kretanje pamikov . Shipping New*
7. aprila:
Resolute. Cherbourg In Hsmburf; Republic, Cherbourg in Bremen.
t. aprila:
Aqultajila, Cherbourg; La 8a.vote. Havre.
aprila:
Zealand, Cherbourg In Antwerp; Mt>. Clay, Hamburg.
11. aprila:
Majestic Cherbourg: Leviathan, Cherbourg; Volendam. Boulogne In
Rotterdam: Conte Verde. Genoa. Rochambeau, Havre.
14. aprila:
Martha Waahnlgton. Tret.
IB. aprila:	v
Berengarla, Cherbourg; I>e Grass®. Havre; America, Cherbourg In Bremen.
16. aprila:
Cleveland, Boulogne In Hamburg: Pittsburgh, Cherbourg in Antverp: Columbus Cherbourg in Bremen. 18. ao>-iia;
Olympic Cherbourg; France. Havre; George Washing-ton. Cherbourg In ■Rrpmenr Orhita. C!Vn»r»:niire
Cherbourg; Buff rail.
21.	aprila:
Belgenland, Cherbourg In Antw^rpk
22.	aprila: Mauretanltf,
Havre. 25. aprila:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg; Orduna Cherbourg: Pres. Roosevelt. Cherbourg In Bremen. 28. aprila:
Lapland Cherbourg In Antwerp Luetxow, Bremen.
29- aprila:
Aqutt&nla, Cherbourg.
38. parila;
Ohio, Cherbourg In Hamburg: Albert Pal lin. Boulogne In Hamburg.
2. mala:
Majestic, Cherbourg
16. mala:
Parts, Ffavre. — S tem parniknm bo spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bark.
3Q junija:	-
Pres. Wjlpon. Trst: f= tem pamikom po spremljal |>otnik»r uradnik tvrdke Knink Sakser Sru-* P;mk
Cherbourg; Leviathan.
Suhe Kranjske klobase.
želodec in doha sušeno
meso pošiljam Sirom
amerike po —
35^ FUNT proti ekspresnemu prevzet ju.
JOHN KRAMBR
5307 St. Clair Ave. CLEVELAND, O.
Značilni izleti v Jugoslavijo*
Najbolj pripravno potovsuje. Nobenih vizejev ni treba. Kratka vožnja po železnici.	Ceneno potovanje.
Vsak poseben izlet Je pod osebnim vodstvom uglednih voditeljev. Vrse se iz New Yorka 4. APRILA, 1. MAJA, 2. JUNIJA, 30. JUNIJA na ogromnih ekspresnih parnikih MARTHA WASHINGTON in PRESIDENTE WILSON. Naravnost do Dubrovnika. Reke in Trsta. — Cene voženj —
TRKT.ll RAZRED TUR1STOVSKI RAZRED DRUGI RAZltSD Ena pot Tja in nazaj Ena pot Tja in nazaj Ena pot Tju in nazaj *3r>-	$16a.	$120.	$182.	$135.	$243.
Železnica od Trsta do Zagreba S2.25. Ljubljane 51.20. B.-ogprada $<".,50. Potniki, ki se vračajo iz Trsta, niso podvrženi karantinskemu zadržanju. Profesor *'aul Radosavijevich odpotuje 2. junija. Vsi potniki l«nJo pod njegovim osebnim vodstvom. Ostali, voditelji bodo poznej-j objavljani. Pojdite k bližnjemu agentu ter si zagotovite kabine.
PHELPS BROS. & Co., Generalni
agentje.
2 West Street.	New York
C0SULICH LINE
ZASTONJ slovenska knjižica glede patentov in pola za skiciranje se pošlje na zahtevo. Pišite še danes v slovenščini.
BRYANT & LOWRY
Registered Patent Attorneys 320 Victor Bidfl.. Washington, D. C.
IŠČE SE DOBRA KUHARICA
Slovtsiika k mali buljrarski družini. V slučaju obojestranskega sporazuma tmdi zakon ni izključen. Ce potrebno, so pošlje po vožnji i.stilk kamorkoli Prijazne ponud- i :>e naj fo penije z navedbo staro- I st i na: Stevo Gemporr, 1220 W. 12 S*.. Casper Wyo.
Izredna razprodaja. Ta «'«-$5,78 gantna $10-ska ura sedpj za
Samo zri un-j"n čas srn« j zniža.'i r-eno t v j |»o-sebni, krasno > prem-ljeni, mali elegantni tu i s ka'-ieni v pristnem 14 karatnem pozlačenem obodu, spredaj odprti, zadaj s pokrovom; ua vijalnik in urejeva-
ler, koirsbšnacijsko zlatosrebrno kazalo zii sntr. o Garantirano za 10 let Ilovršna iu zu n«-?ijiva. Freisku-St-i.a. — Zastonj. Če naročite takoj, vam pošljem 14. kt. pozlacf-n nož 5i verižico, brezplačno. NE POŠILJAJTE DENARJA. Samo pošljite ime in naslov. Plaf-ajte . pismonoši SS.TS zn uro, nožif" in | verižico. Vredno le dvakrat ve> . J Zadovoljstvo a!i pa denar nazal. | Federal Mail Order Corp., De«»t J , £5-1. 414_Broadway. N^ Y. City____
Izdal sem novi cenik
Domačih Zdravil
katere priporoča Msgr. Kneipp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK
Pišite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe prt rokah.
SEMENA
V zalogi imam najoo'jsa vrtna, cvetlična in ooljska semena. Pišite po brezplačni semenski cenik.
Blago poSiljam poštnine prosto.
Math. Pezdir
Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y.
Še nčkaj iztisov -
Slovensko-Amerikan-skega Koledarja
za leto 1925
imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti.
Stane 40 centov.
Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri:
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt Street New York
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati stari kraj, Je potrebno, da Je na taučno poa£en o potnih listih, prt ljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam Jih tamorem dati vsled nase dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III razredu.
Glasom nove naselniške postave ttl je stopila v veljavo s 1 julijem 1924, 7noiorejo tudi nedrfeivljait dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj tozadevna dovoljenja izdaja gem ralni naselniSkl komisar v Wasb Ington, D. C. Prošnjo za tako d« poljenje se lahko Dapravi tudi Vew Yorku pred od potovanjem, te se poSlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripuščenih r prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa eamore) dobiti sem 2ene In otroke do 18. 1© ta brez, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. StariSI in otroci od 18. d« 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvotL PlSlte ■ pojasnila.
Prodajamo vozne liste ea vse pro ?e: tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
32 Cortlandt St., New York
POZOR JUGOSLOVANI!
Lopa prilik;i »e vam nudi kupiti posestvo v starem kraju. Vsa na-tončna pojasnila daje: John Mihe-lic, G303 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.	(3x 2,3.4)
Prav vsakdo—
kdor ka] išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek —
MALT OGLASI v"Glas Naroda1
Pozor čitateljL
Opozorita trgovce in o« brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste « njih postrežbo zadovoljni^ da oglaiujejo ▼ listu "Glaa Baroda". 8 tem boste vstregU vsem.
Uprava "Glas Naroda'