» ..... n
Največji »Imn*ki dnevnik | v Združenih dritvah
Vetja sa rte leto . • .	$6.00 3
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS
NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Itttaed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—1242
Entered as Second Class Blatter September 21, 1303, at the Post Office at Mew York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—1242
No. 53. — štev. 53.
NEW YORK, FRIDAY, MARCH 5, 1937—PETEK, 5 MARCA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV.
GREEN IN KOMPANIJSKE UNIJE PROTI J. L LEWISU
TOČASNO STAVKA PRI PETDESETIH AMERIŠKIH PODJETJIH NAD ŠTIRIDESET TISOČ DELAVCEV
Predsednik Ameriške Delavske Federacije je v skr~ beh, da ga bodo pustile unije na cedilu. — Lewi-aov vpliv se širi. — Stavkarji so pognali policijo v beg. — V Providence, R. I., bodo morali zapreti trgovine, ker je zmanjkalo blaga.
"Najvišje sodišče je ovira napredka"
NEMČIJA IN ITALIJA V SOGLASJU
Obe vladi ste edini glede habsburškega vprašanja. — Usodo Evrope določata Berlin in Rim.
STRAH PRED UNIJO VELJAL $289.642
RIM, Italija, marca. — "(iazetta del Popoln*', ki stoji hiizu Mussolinija, pravi, <la Italija ni prevzela nikakili obveznosti sklede vrnitve llabsbur-žanov na avstrijski prestol. — Francija je imela vedno tajno upanje, da se Imste Italija 111 Nemčija sprli zaradi Avstrije. Toda Mussolini in Hitler sta so znala sporazumeti tudi v tem kočljivem vprašanju. Os, okoli katere <e vrtita Berlin in Rim, je ostala nedotaknjena in je ne more premakniti niti vprašanje .»hnovitve avstrijske monarhije.
''Tribuna' Vprašuje, kdaj bodo vendar nekatere države prišle do s]H>znanja, da usod.o Kvrope določata Berlin in Rim.
DUNAJ. Avstrija, marca. — Novi nemško-avstrijski kul-' urni odbor je pričel na svoji prvi soji, ki je bila včeraj končana, do popolnoma sporazuma glede radio, filmov, predstavljajoče umetnosti in predavanj. Vprašanje glede učnih knjig v obeh državah je bilo izročeno posebnemu .pododboru.
SORAH — 30 LET SENATOR ...
Levvisov odbor, ki je nedavno pripomogel k zmagi delavcepn v industriji jekla, avtomobilov in tlekt ri ke. so začeli včeraj z dveh strani napadati.
Sko ro v vsaki jekiarni je bila dosedaj kompanij rita unija, ki je seveda tako poslovala kot so želeli delodajalci. Uradniki teh komoanijskih unij so se /bali za svoje stolčke in nasprotujejo Lewisu.
Napadlo ga je tudi vodstvo Ameriške Delavske Federacije, ki je svoječasno izključilo deset velikih organizacij, ker so se bile pridružile Lewisu.
Predsednik Federacije William Green prav do-l>ro ve, da mu preti od Lewisa največja nevarnost, ker se po s\ojih zmcžnosti nikakor ne more kosati s tem odločnim delavskim voditeljem.
Ko je bilo včeraj, objavljeno, da bo začel Lewis organizirati delavce, zaposlene po tovarnah za čev-j je v Novi Angliji, je poslal Green v Boston nasled-! njo brzojavko: —Vee člane Ameriške Delavske Federacije pozivam, naj bodo na naši strani.
Carnegie-Illinois Steel Corporation je že podražila jeklo. Tona bo od $3 do $8 dražja.
Podraženje stopi takoj uveljavo, dočim bo de-j avcem zvišala plače in skrčila delovni čas šele 1 6.
marca.
Na stavkarski fronti Severne Amerike, kjer s; sfoji nasproti kakih podjetij in 40,000 sta.vkujo-čih delavcev, je prišlo včeraj do izgredov na treh krajih, toda nikdo ni pri tem izgubil življenja.
V West Warwick R. I., je 250 stavkarjev pri Perennial Dye and Print Works pognalo v beg I 6 mestnih in 24 državnih policistov, ki so hoteli stav-kokazi pod policijsko zaščto priti iz tovarne. Pod ločo kamenja se je policija najprej umaknila od vrat tovarne na Clyde Square in od tam do mosta, ko razjarjenih stavkarjev niso mogle vstaviti niti plinske bombe. Policisti so se pričeli še hitreje u-inikati ko sto stavkarji vrgli med nje nekaj solznih bomb. Voditelj United Textile Workers of America, Joseph Sylvia, je zaman skušal napraviti red.
Do drugega nasilja je prišlo na meji med Rhode Island in Massachusetts blizu Provindence, kjer je ?000 stavkujočih voznikov tovornih avtomobilov vstavilo in preobrnilo natovorjen tovorni avtomo-bil Boston and Taunton Transportation Company. Stavkarji so nato avtomobil tudi zažgali. Voznik, ki tudi pripada k uniji, je skušal rešiti avtomobil in tovor, toda je bil obžgan po rokah in na glavi.
Prevoz blaga v Providence je tako zastal, da so trgovine izjavile, da bodo v petek zaradi pomanjkanja blaga zaprle svoja vrata.
Onstran meje v Sarnia, Ontario, je 300 z žele znimi drogi oboroženih stavkokazev po dveumem boju pregnalo 78 "sedečih" stavkarjev iz tovarne Holes Foundry. Osem oseb je bilo pri tem resno ranjeni h. da so morale biti prepeljane v bolnišnico. — Stavkarji so držali tovarno že od pondeljka in so .stavili naslednje zahteve: najnižja dnevna plača S5; na teden 40 ur dela in priznanje unije . \malga-mated Association of Iron, Steel and Tin Workers, I ki pripada k CIO. Te zahteve se zlagajo s koncesijami, katere so prejšnji dan ameriške jeklarne dovolile CIO. i
I 3 tovarn za nogavice v Berks County, Pa., je
WASHINGTON. 1). C., 4. marca. — Senator William K. Korali je včeraj dokončal svoje '»(>. leto kot zvezni senator m daljšo dobo kot katerikoli še živeči senator.
Za njim je senatno delovanje pod sedmimi predsedniki, toda vsega teufa se ne spominja.
Borah, ki se pripravlja nf* boj proti načrtu predsednika Roosevelta za premembo pravosodja, je dvignil svojo mogo-čno gla<vo in rekel: " Kar je minilo, je minilo. Ne mislim na *o, kar je bilo, temveč, kaj bo.'* "Lev iz Idaho" je v senatu ostro pobijal Ligo narodov, ki jo bila vstanovljena na pobudo predsednika Woodrowa Wil-sona in ipo njegovi zaslugi, se Združene države niso pridružile tej zvezi narodov. Sedaj pa se je zvezal s senatorjem Jolin-sonom iz Califomije, da pobija predsednikov načrt glede pravosodja.
Borali pravi, da smatra svoje glasovanje fflede Lige naro-1 do v za najvažnejše glasovanja v svojem življenju.
Delavske plače bi znašale samo $51,849. — Gradbena družba je plačala več policistu kot pa unijskemu delavcu.
WASHINGTON, 1). <\, 4. marca. — Senatni odbor za preiskavo kršenja državljanskih pravi« in svoboščin (Civil Liberties Committee) j« od zastopnika American Bridge Co. iz Pittsbnrgha izvedel, da jo družba v let ill V.YM in VXV2 za pobijanje unije izdala četudi bi linijske plače znašali .»amo $ol,S4!) več kot pa neuiiij-ske.
Ravnatelj podjetja C'urti> S. (Jarner je kot priča priznal, da je družba za varnostne od • cdbe proti delavskim težko-čam pri grad hi I'ulaski cote v New Jersey plačala to velikan sko vsoto in da je tvnlka izu-čeuim delavcem plačevala po $1.75 na uro, medtem ko so u nijski delavci zahtevali
Na podlagi knjig tvrdke j< predsednik preiskovalnega od bora senator LaFollette izračuna I, da bi družbo, ko bi ugo--iiia linijskimi zahtevam, veljalo $51,K4!> več kot pa plače ue-unijrfkih delavcev, kar j.- tudi. Garner potrdil.
Na La Follettejevo vprašanje. zakaj je družba rajše pla čala skoro šestkrat toliko za varnostne odredbe, je Garner odgovoril: "Tedaj so bili najbolj črni časi depresije in $1.7."i je bilo največ, kar smo tedaj plačevali v New Jersey. Cnij ki delavci so bili dovolj močni, da bi mogli vztrajati pri svojih zahtevah. Tedaj smo iz javili, »la smo pripravljeni pla čevati linijskim delavcem po #14 na dan, ako hočejo delati skupno v. lieimijskinii delavci. Toda so jim menda bile sta v-karske straže ljubše kot pa de-io. Ako bi tedaj pripustili uni.;-ske delavce, I»og ve, kam bi bili prišli."
V nadaljuem poteku preiskave je bilo dognano, da jo American Bridge Company nekemu policistu, ki je v novembru 19.'I1 obstrelil nekega linijskega delavca, plačala $5W)0, medtem ko je po dolgem procesu plačala obstreljenemu delavcu odškodnino $4fHM).
VAHOriTR S L N^ "GLAS JJARODA", NAJVEČJI Sr.O V^NSTTT DNF.VVTr -HR^AVAK
zaradi stavke 5000 tkalcev zaprtih. Tovarna št. 2 Firestone Tir© and Rubber Company v Akron, O , je vstavila delo in brez dela je 2000 delavcev. — Uprava tovarne trdi, da je stavka, delavci pa to za-njcujejo.
ITALIJA SE BO OBOROŽILA DO SKRAJNOSTI
Italija bo postavila velik vojaški stroj. — Noče, da bi bila Anglija stražnica Evrope.
RIM, Italija, .'!. marca. — Fašistični veliki svet je na dolgi ponočni seji sklenil, da postavi Italija 'vojni stroj, ki bo Kos vsakemu nasprotniku. S tem hoče Italija pokazati, da ne trpi. tla bi bila Anglija stražnik K v rope, na katero mesto se je snma postavila. Italija hoče imeti prvovrstno vojaško silo v Kvropi.
Veliki s vet je sklenil naslednje:
1. Oborožena sila bo znatno povečana.
L1. Naloga komisije za vojno industrijo se podaljša za jn-i let.
3.	Vsi sposobni moški od IS do fjf> leta bodo popolnoma vojaško izve/bani in bodo »xl ča--a do časa poklicani na manevre.
4.	Italija mora do najvišje mere postati neodvi-na od vojnega materijala in prebivalstv o se mora popolnoma žrtvovati z ozirom na vojaške potrebe.
">. Znanost mora k temu prispevati, da postane Italija v tem oziru popolnoma samostojna.
Mussolini je v dolgem g«>vo-rii razložil splošni položaj ter rekel, da še dolgo ni mogoče misliti na razorožitev držav. Vnanji minister grol* (ialcazzo 1'iano je rekel, da bo Italija z vsemi silami <ielala na to, da .-e boljševizem ne bo razširil ob Sredozemskem morju.
Italija -e je odkrito postavita na stran generala Franca in bo navzlic blokadi Španske storila vse, da generalu Francu pomaga do zmage.
HIM, Italija, 4. marca. — -Fašistični »veliki svet je odobril iz 7 točk obstoječ načrt, ki ima za cilj povečanje italijanskega prebivalstva.
P«kI predsedstvom Benito Mussolinija je veliki svet 4 u-re in 4o minut razpravljal o nazadovanju rojstev in o po-1 trebi več otrok za italijansko armado.
Seja je bila končana po dveh zjutraj in veliki svet je sporočil, da se bo v 7>etek zopet sestal.
Načrt določa, morajo o-četje velikih družin povsod i-meti prednost pri zaposlen ju ;u naj) red o van ju, ker velike družine v nenavadnih časih prinašajo z moško silo mnogo več žrtev.
l>al je določa načrt plače za družine, ne pa za posamezne o-selje, tako da bodo očetje z veliko družino zaslužili sorazmerno s številom otrok. Obstoječe postave bodo toli-
PREDSEDNIK UGOVARJA OČITKOM, DA H0ČEP0STATI DIKTATOR
WASHINGTON, D. C., 4. marca. — Kakor zadnja tri leta so tudi včeraj praznovali po vsej deželi demokrat je zmago, ki jo je izvojeval nad republi kanci predsednik Roosevelt. Predsednik je imel pri tem po radio zelo značilen govor, v katerem je zopet obsojal stališče, ki ga je zavzela večina najvišjih sodnikov proti nekaterim njegovim odredbam.
Poudarjal je, da je bila nje- j^ gova želja dvigniti deželo v gospodarskem pogledu, toda več i na v najvišjem sodišču mu je s svojimi razsodbami prekrižala marsikak načrt.
Od NRA in AAA bi imeli a-meriški farme rji in delavci velike 'koristi. Obe tozadevni postavi sta bili v kongresu sprejeti, najvišje sodišče jo je pa proglasilo za protiustavni.
Odločno je tudi zanikal govorice svojih nasprotnikov, d-i namerava postati ameriški diktator ter da bo Še v tretje kari iidiral.
—	Ko bo potekel moj drugi termin, — je izjavil predsednik, — se bom umaknil v pri vat no življenje. Svojemu nasledniku. pa naj bo moj naslednik kdorkoli, želim izročiti predsedništvo v prepričanju, da bo predsedoval narodu, živečemu v miru, narodu, živečemu v blagostanju, narodu, ki se zaveda svoje moči.
Svoj govor je zaključil /. bese« lami : —-
—	»Se vedno je t retina ameriškega naroda slabo hranjena, slabo oblečena in živi v slabih stanovanjih.
—	V deželi je še vedno tiso če in tisoče farm o rje v, ki skr be, če jim bo mogoče z denarjem, ki ga bodo dobili jeseni za svoje pridelke, plačati obre-li za dolg.
—	veti no je ti-oče in tisoče otrok, ki bi morali biti v Šolah, pa delajo v premogovnikih in tovarnah.
—	C'e hočemo izpolniti vero tistih, ki so nam zaupali, če hočemo napraviti demokracijo uspešno, sc moramo lotiti dela m sicer takoj.
SCHUSCHNIGG NE BO SEL V RIM
DUNAJ, Avstria, 4. marca. — (,'asopisi so naznanili, da »jo kancler dr. Sehusehnigg v krai-kem obiskal Budimpešto iu ■Kini, toda osebe, ki so blizu j kanclerja, pravijo, da ne bo Šel v Kini.
Kancler Sehusehnigg je he-tel obiskati Rim takoj po ol»i-| >ku nemškega vnanjega mi:.i-stra barona Konstantina \<>u Neuratha na Dunaju. Z Mu.oo linijem se je hotel razgovarja • ti glede obnovitve monarhij-; pod Habsburžani. Ker pa italijanski časopisi pričeli o--tro pi-ati proti Habsburža-nom, je Sehusehnigg svojo namero opustil.
Mussolinija zelo vznemirja pisanje nekaterih franco>kih listov, ki svetujejo, da bi bili poklicani Habsburžani »v Avstrijo, ker bi bila avstrijska monarhija velika ovira za Nemčijo v njenem prodiranju proii vzhodu.
385 ZLOČINCEV JE 0B-GLAVIL
LIMOGES, Francija, 3.marca. — Francoski rahel j Anato-le Deibler je danes seznanil že :.S.">. zločinca z gi lot i no. Moril-•u Dardillacu je odrekal jrln-vo.
ko premenjene, da bo velikim družinam zajamčeno boljše življenje.
Mla«li pari dobe od vlade po--ojilo. nekako doto in zavarovalnino.
Velike družine bodo sprejete v posebno zvezo po celi deželi.
Meje občin in provinc bode leta 1041 preurejene in v kateri obeini ali provinci prebival-stvo ne bo potrebovalo javnih vstanov, bodo združene z drugimi občinami in provincami.
Izjava 'velikega fašističnega sveta pravi nato: "Svečano e-pozarjamo vse fašiste, da je narodnostni problem v s e h problemov, kajti brez življenja ni niti mladine, niti vojaške sile, niti gospodarskega razmaha in tudi not>ene bodočnosti zn našo domovino.''
NOVI JAPONSKI
VNANJI MINISTER
TOKIO, Japonska, 4. marca. — Novi ministrski predsednik Sen j uro llajaši je dosedanjega poslanika v Parizu Naota-ke Sato imenoval za vnanjega ministra.
Satovo imenovanje pomeni, da bo Japonska zasledovala zmernejšo politiko proti Kitajski in da bo Japonska opustila osamelost, <v katero je zašla s svojo politiko, katero so dolgo let vodili militarists
Sato je najzmožnejši japonski diplomat in nikdo ni mislil, da bo postal vnanji minister, dokler se ni izkazalo, da militarist i ne sprejmejo nobenega drugega starejšega diplomata in da zmernejši dipomati ne sprejmejo zahtev militaristov.
Sato je bil nad 30 let v Evropi in je bil udeležen pri vsa-jki -večji mednarodni konferenci. Vsledtega so njegove isU-ii--nje neprecenljive vrednosti za • japonsko vnanjo politiko.
"ULZB WR V T) 2r*>
New York, Friday, March 5, 1937
THE LARGEST SEOVENF DAILY TV U333.
■W—	1 ■'■■■■'■■ ■■ ■—^^	—»
"Glas Naroda"
(A Corporation)	- t ,
Owned and Published by	[
9L0VEN1C PUBLISHING COMPANY frank Bakser. President	L. Benedlk, Treas.
Place of bneineee of the corporation and addreeeee of abore officers: Ul Wee4 lftth Street. Boronth ef Manhattan. New letfc City, N. X.
"GLAS NAHODA (Voice ef the Peeple)
leaned Every Day Except Sundays and Holidays
Ca celo leto relj« «a Ameriko In
Kanado ..................... KJ.00
Ct pol leta.................... $3.00
Se <i»trt leta •«.....•....«*.... J 1.50
Za New York sa celo leto ......97.00
Za pol leta.........................$3.60
Za Inozemstvo ta celo leto......$7.00
Za pol leta .....................$3.50
Subscription Yearly $6.00
Dopiai bre» podpisa In opebnortl se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poMIJstl im> Money Order. Pri spremembi kraja narofinlkov, prosimo, da «ie nam tudi prejftnje blvalifiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" lmaja vsaki dan lzvsemftl nedelj le praznikov
"GI.AS NARODA". 216 18th Street. New York. N. F.
Telephone: CHelsea 3—1242
PRED ŠTIRIMI LETI
Anieii>k: vladni roj j«' v smlo mirno deloval. Dosli mirnej«' U<»1 i14 «Iti*- pred štirimi leti.
TVdaj .j«* i»il zadnji dan. ko bil Herbert Hoover v urada. Navzlic to/Uf mori, k le/ala nad narodom in njegovim; • oditflji. ji- bilo zvezno iriavno mesto v zastavah.
Prihli/;il:i i«* hi!;, namreč inavguracija nnvoiavoljenc-predsednika Kianklina Deliina Roosevelta.
Kakor >e danes nniigi vprašujejo, so'se tudi takrat vpraševali: S rim na- ho presenetil*
Tinini oblaki so obkrožali čelo moža, ki je bil znan le k.>t bivši mornariški podlajnik in kot govemer države New York.
Njegova prva odredba je l>ila:—Vse (banke naj se zapro:
Na predvečer <voje prve inavguraeije je sedel v hotelu, rddaljonein šest blokov od Bele hiše "državljan Franklin De lano Roosevelt ter sestavljal inatvgu racij ski govor.
Ves dan >e je posvetoval s svojimi svetovalci.
(Obiskal «a je >eiiator Jlnll iz države Tennessee. Iz'-sa omira dne je Hull državni tajnik. V urad je prinesel načrt zi izboljšanje svetovne trgovine.
Obiskal ga je znani narodni gospodarstvenik profesor Kavmond Molev. Pr«»eej časa je bil Rooscveltov svetovalec, južneje ga je pa zapustil.
Harold L lekes, ki je bil komaj <\ Chieagi znan, je po-<'al tajnik za notranje za leve, in skozi njegove roke so šle milijarde in milijarde dolarjev za javna dela.
Državni zakladničar je bi I William Woodin, pa je že naslednjega leta umrl.
Ker >e je senator Walsh "prezgodaj poslovil*', je naprosil Roosevelt Homero Cuanmingsa, naj za par tednov pre-\7ame urad generalnega pravilnika. Cummings je še sedaj generalni pravdnik.
In ko je v/šlo -ulnee naslednjega dne, je rekel s skrbmi in odgovornostmi preobložen mož: — Le nespameten optimi-t more tajiti temno resnost teira trenutka.
Mnogi se onega dne pripravili na presenečenja. Ta presenečenja sc se vrstila drugo za drugim.
V prihodnjih štirih letih jih bomo še dosti doživeli.
Razveseljivo pri tem je, ker imajo od Roose-veltovih presenečenj korist najširše plasti ameriškega naroda.
Slovenski letalec Kraigher
vodi najhitrejše letalo na svetu.
Sloveči naš letalec George Kraigher, ki je iz znane rodbine Kraigherjev v Postojni, je zdaj postal šef-pilo t najhitrejšega letala na svetu. Po vsej Ameriki je nj<«igovo ime dobro znano.
Danes je Kraigher star 45 't i a svoj nevarni poklic izvršuje 22. leto. V vojni je bil med srbskimi dobrovoljci, po prevratu pa jo je mahnil v Ameriko in je takoj stopil v službo civilnega letalstva. Dalje časa je bil v službi v tovarni za letala Ourti>s in pozneje v tovarni Wriglit, kjer izde!u.]«-.p znamenite motorje, s kakršnim je tudi Lindbergh preletel ocean.
V službi Pan American Airways, Corp., ki je največja v' Ameriki, je postal upravitelj letalske divizije za Mehiko in razpolaga z nad .31) letali, 20 piloti in potrebnim štabom tehniškega in upravnega osebja.
Njegova divizija se stalno izpopolnjuje. Njen ogratiek Pa-nair do Brazil je ravno v de cciubru dobil najhitrejše letalo.
O krstnem poletni sta prinesla velika portugalska dnevnika v Riu de .Taneim "A Ofen-siva" in ".Tomal de Brazil" 29. decembra nasl<*dnje poročilo:
Po poletu, v katerem se je popolnoma pokazala njegova sposobnost in hitrost, je včeraj prispel avion "Loolcheed-TCleet-ra'\ ki ga je nedavno nabavila družba "Panair de Brazil" za promet na progi Rio—Bello : Horizonte, ki je otvori v bližnjem mesecu januarju.
Ta krasni aparat, ocenjen kot primer najurnejšega letala na svetu, in sicer v vrsti j>ot-ni.ških avionov, je zapustil Brownsville v Tex asu v tore"k 22. deemnbra. Isti dan je priletel do Cristobala v Panamskem pre-kopu ,torej blizu 30(H) km preko Mehiških in Sredn.je-ameriških gora.
Naslednji dan je pribrnel iz Cristobala do Lime v Peniju nad izrazito tropskem pasom, a dne 24. decembra iz Lime-Santiago, kjer je ostal na božični dan.
V soboto jo novo letalo prečkalo Ande, najvišjo h ribo vino pokrajino sveta, kar so jih doslej preletele zračne ladje v rednih progah, in dospel v Buenos Aires, odkoder je kmalu krenil v Rio de Janeiro, da ga Panair vključi v svoj promet.
Zapusti vsi Buenos Aires ob 7 uri, je Lockheed-Elect ra prišla 'v Porto Alegre ol> 10 uri, nate je ob 11 uri ostavila Porto Alegre in dosegla Rio ob 14 uri,
Izvežbane ŠIVALKE
ženskih in otroških slamnikov dobe delo. — :?1 WEST 21 st STRF/ET, 8th Floor, NEW VOTtK PIT V	(Tix)
Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO" N A DOPISNICI SPORoCe SLOVENSKE NOVI CE IZ NASELBINE.
Iz Slovenije.
ZARADI NEZGODE S
ČOLNOM JE UTONIL
» i Si st fantov i/. Slov«-nje \asi e j«* ii. decembra s čolnom , jejo či-z Dravo v Oivšij««. Odam so šli k nekemu posestniku v Krčevini, občina \ nrb -r^. 'rccej dobre Volje so se okoli >ol IS. nre spel vračali proti slovenji vasi. Drava, ki je bi-a takrat precej visoka, je treščila čoln ob n»'ki štor. !'ri ainku je pet fantov paillo v Dravo, a Mahorič A'ojz je .»stal »' čolnu. Čoln brez vodstva soj ralovi n»*sli s eboj jn ga za-J mali v neko skalo, da se j»- pre-rrnil. Pri tem je Malioriča rrglo na skalo, kar dokazuj«* iiiida rana ua glavi. Verjetno je, da se je Mahorič onesvesti in naito utonil. Vsi druiri fan*.'," -o si s plavanjem rešili življenj0-
MATI IN HČI UMOR-JENI
V < 'urilah, skromni vinogradniški \;usici motli^ke okoliške občine, se ji' zgodil grozen zlo čin. Kot žrtvi zaenkrat ne-j znanega zločinca -ta sredi svojega burnega doma f»od zv«*-' i i nekimi udarci sekire padli mati in hči.
Domačiija Lončaričk, kakor so pokojnieama po domače rekli. je dobila zarana neljnlieija gosta. Neznanec, ki j»- vsekako i^kal denar ali kakšno drugo vrednost, se je splazil menda ol> prvem ju trnjem 'svitu v hišo, da oropa dve skromni in mirni ženski. Kaj se je dogajalo v zadnjih minutah pred izvršenim groznim zločinom, je še težko ugotoviti, ker sta starki mrtvi. Zločincu pa se j«> posrečilo uiti. ('i^sfo gotovo je med starkama, fCl-letno materjo Baro Knčevarjevo in njeno .">0-let n o hčerko Marijo Vrani-čarjevo ter zločincem prišlo ilo borbe, v kateri sta starki hranili svoje borno imetje, ki pa ju je veljalo glave.
Okoli 0. ure zjutraj so nekateri domačini opazili, kako je iz domačije Lončaričk planil neznanec in se z naglimi koraki oddaljeval od vasi. Ljudje takoj zaslutili nesrečo, vendar pa >i niti najbujnejša domišljija ni mogla zamisliti groznej^e-ga zločina, ki je bil izvršen v zmerom mirnih dolgočasnih ( hi r i lah. Ko so prvi vaščani stopili v hišo starih Lončaričk so zagledali grozen prizor. Razmesarjeni in /. razbitima lobanjama sta ležali na tleh Ram Kovačevarjeva in njena hčerka Marija Vraničar*>» va. Na tleh in drugod so se videli «dedovi obune borbe.
porabivši torej ."> ure od Porto Alegra tlo Kio de Janeira. S tem je postavila brzinski rekord za trgovska letala v poletu oil argentinske do brazilske prestolnice.
Ob 14,40 se je kovinski vele-ptič. pojavil na obzorju s hitrostjo rakete, šinil nad poslopjem druzlw Panair na aeropristan Santo* Duniont. obkrožil let-»,: šče in tako mojstrsko pristal na novem pristajal i šču, da so se gledalci čudili gibkosti in točnosti njegovih kretenj.
Posadko aviona, ki ga vodi poveljnik George Kraigher so pred letalsko lopo sprejeli M. J. Rice in <lr. Caubv C. Ara njo podpredsednik in ravnate, i o-nimijene zrakoplovne družbe. • kakor tudi uradniki oddelka za civilno letalstvo, kiso prihiteli v krasno stavbo družbe Pan American Airways, da bi videli prihod nove edinico za brazilsko kupčij-ko zračno bro»lovje.
Peter Zgaga
Smrt dveh kmetov v narasli vodi.
V vasi Luža ni pri Slav. Brodil se je zgodi I a huda nesreča ki je zahtevala dve človeški življenji. Zadnje dni je reka Orljava močno nanesla, tako da je segala do mostnic. Most je bil v nevarnosti, da ga voda zalije in odnese. Kmetje so začeli peljati vozove drv. Ker so vedeli, da preti nevarnost, so vozili čez most počasi. Prva dva voza sta srečno pripeljala čez most. Nato <da zapeljala na most draga dva vo za. Ko sta bila na sivdi mosta, se je most zrušil in ol»a voza konji in voznikoma vred st;» padla v naraslo Orljavo. Kmetje so prihiteli na nomoč, pa je bilo že propozno. Oba voznika sta utonila in z ••."nna tudi štirje konji.
Ameriškim Slovencem prejš-j nja leta ilobro znani ro jak Ma-j tija Komp, ki je vodil nad let gostilno v La Salle, lil., ni več med živimi. Življensko pot je končal dne 3M. januarja 1!K»7 v Dolinah pri Pršnih Selili, št. 21) na Dolenjske":. D«»>e-
gel je starost <>7 I«-t.
*
A' bolnišnici Charity v t.'le-vclaitdu je umrla Mary Novak, stara ">4 let. V Ameriki je bivala 27 let in doma je bila iz
občine Artače pri Brežicah. *
Mike Kni'par, n-luž/b«-n pri New York Central železnici v Clevelatidu, je bil ubit, ko ga je pritisnil ob steno neki t i vi ga j oči ><. železniški most.
m
X Lorain. O., je umrl (»2-h-tni Peter Hahotina, drugi dan pa j»-umrl njegov 2D-!otni ~in Pavel, ki je iiil bolan 1<- teden «lni na vnetju možganov. Očp in -in sta bila skupaj {»okopana. O-ta-1 la je žena. oziroma mati s t'*e-
mi sinovi in štirimi refifimi. *
V	naselbini Vamlling, pri Forest City, Pa., je v soboto 27. fehr. nagloma umrl v starosti lil let splošno znani in spoštovani rojak Frank Poderžai. i*o-kojni je prišel pre<l I«-ti Iz starega kraja in sicer iz Prinis-kova pri Litiji. Bil je Član KSKJ in SNP.T. Zapustd j< ža lujočo soprogo, si?u>v :n hčere, kakor tlldi '» brate nekje v Ameriki. Naj počiva v miru, prizadeti družini i»a naše iskreno sožalje.
*
V	poročilu o smrti Alberta j Malnarja, ki je umrl v Renick,
\V. \*a.. je nastala pomota. Pokojnik ni bil star 29, pač |»a 21 let.	*
V	Ifeimiiiic, Pa., sta s-* smrtno ponesrečila brata Charles in William Gnezda. Ko se je vračal Charles iz prodajane domov* se mu je avtomobil v bližini njegovega doma preobrnil. Za težkimi [»oškodhami je umrl Oharles par ur j>o nesreči v hol-
| nišnici. William je pa po xon-čanem dnevnem delu v premogovniku padel iz dvigala ver sto čevljev globoko in mrtev I obležal. Star je bil Šele 22 let. j Oba sta bila rojena v Amcri-iki in zapuščata stariše, d< ma i> S Idrije, štiri brate in sestro ; Charlos zapušča tudi ženo ii dva majhna otroka.
Čemu -e mlada človeka ljubita ;
Zato, ker drug drugega premalo poznata.
<	'enni ~e poročita '
Zat««. ker -e h<»četa tnalo l»«»i j -poznati.
<	'emu l<H*ita
Zalo. ker drug drugega pr«*-lobro (»oznata.
O bavarskem kralju Lnd\i ku poročajo, da je bil zelo ori-(finalen človek, fosebtio za parade, pogrebe, veseliee in slav nosti je bil jako navdušen. Vse sc je-inoralo vršiti natančno pi> predpisih, in gorje onemu, 1*. bi predpi- prekršil.
B«»lj se je brigal za znna-njost, nego za ve-t in >ree.
Ko je umrla kraljica Karoli i a. je bilo po \ -*e j Bavar>ki za povedano splošno žalovanji*. I metniki -o morali hoditi v činih oblekah, i/, oken -o morale 1'ihrati črne zastave.
Nekega dne je ^rečal kralj v pairku originalnega monako kega umetnika Kocherja.
Kocher — možak je bil stav in romantičen — se je vozil v !:«»či ji. In škandal ^vseli škandalov — >ramota vseli >ramoi — Koelier je nosil v ča-u žalovanja sivkaste hlače.
—	He! — ga je nahrulil kralj. — Doba žalovanja po presvetli •:raljiei ^e ni minila. Kakšne iilače pa imate na sebi*
Umetnik seje nekoliko d v? gnil, "C udaril po črnem l:ijbel-ču in vzklikni! :
—	Veličanstvo, jaz tukaj no tri žalujem po pokojni kralji« i.
tukaj notri, ne pa v hlačah. *
—	Ženina <em ti izbrala, — je rekla mati >voji hčeri.
—	Dobro. — je odvrnila, — «'-m prav zadovoljna, pa naj bo tak ali tak. Toda poročno obleko si bom sama izbrala. Cc if.'i ne pustite izbrati poročil"
obleke, -e raje ne poročim. *
Star rojak je takole modroval:
—	Težki, težki časi so na>ta ii. Ce si pošten, prideš na -ta
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
LETNIK KER2ETOVEGA -ČASA'
dobi tisti, ki nam pošlje POLLETNO naročnino za novega naročnika. Kdor nam pošlje CELOLETNO naročnino z a novega naročnika dobi J) V A LETNIKA "ČASA".
NA RAZPOLAGO JE LE &K NEKAJ LETNIKOV, ZATO SE POTRUDITE IN POŠLJITE ČIMPREJ
Vsak letnik obsega nad 400 strani najzanimivejšega čtiva: povesti, poljudnih razprav — političnih in gospodarskih —, zanimivosti in koristnih nasvetov.
>:aijbolj primerno i\
PRIPRAVNO ČTIVO ZA SE-
danje dolge večere
UPRAVA "Glasa Naroda
Piruhi...
SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE ZA VELIKO-NOC, CE JIM POŠLJETE DENARNO DARILO
DENARNE POSILJATVE v DOiviOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI —
Potniški Oddelek "Glasa Naroda"
21 6 W. 1 8th Street	New York City
Pošiljite takoj, da bodo dobili za praznike?
Tz Milwaukee. Wis., p-loča-jo: — Zadnje dni jc umrl Anton Žagar, star 60 let. Zapušča dve hčeri. — V rochester-sko kliniko bratov Mavo se jo podala Johanna Surla. Okrajno bolnišnico je zapustil Fran!< Vertačnik, ki se zdaj zdravi (loma.	*
Xa mestnem zborovanju v Calumet, Mich., so bili imenovani sledeči slovenski kandidati: Jos. Sclineller za župana. Mike Strucelj za občinskcira tajnika in John Spreitzer za mestnega odbornika.
Otrpel hrbet? Dobite do« brodošlo in hitro odoomot B par vdrKnenji.
PAIN-EXPELLER
Je bil uspešno rabljen
Izza leta 1SC7.
L I H I M E H T
/J
Williams FURNITURE Store
254 First Avenue, cor. 15th St., New York City
"Edini Slovenski Trgovec s Pohištvom"
TEDENSKO
OTVORI RAČUN
Vse, kar potrebujete za svoj dom.
POSEBNA VELIKONOČNA RAZPRODAJA
katero naj naši rojaki izrabijo
Pridite p.o>fjledat in sc pre pričajte! Govorim slovenski.
li'U: v sirotišnico, »V nisi pf:-stfii, ]>:i |»<>~l.je.jo v za]»or.
Dvanajst mejnikov v življenju žen-ke:
Bila je *j»oiio>iia, ko so ji prvi«' rekl i 4 * gospodična
Bila j»* >re<'na. da >o j<» -ina-jtrali /n starejšo nego njene t<» jrisir-e enake .starosti, j Želela -i je, ko je doživela >voje prvo razočaranje v ljubezni, da bi bila stara, popolnoma stara ženska in da bi ne čutila več svoje muke.
V zatišju svoje mlade zakonske sreče je pozabila na vso liočimernost in se je smejala ženskam, ki se niso znale starati z ravnodušjem in častjo.
Xa svoj '{0. rojstni dan je .dejala, da čuti. kako njena prava mladost šele sedaj prihaja.
Pretreslo jo je, ko je <xlkril-:i r>rvi sivi las.
Bila je presenečena, ko jo je mlado dekle pozdravilo s. >pošt-1 ji vini priklonom.
Padla je iz oblakov, ko je odkrila, da zanimanje mičnega mladega moža ne velja njej, temveč njeni hčeri.
Bilo ji je silno prijetno, ko ji je zaklieal šofer "Pozor, maja gospodična!"
Bila je ogorčena, ko ji je prodajalka hvalila "primeren klobuk za zrele ženske."
Jokala je, ko je dejal starejši gospod "V naših mladih letih, go.«*pa. .
Popolnoma se je sprijaznila s svojo usodo, ko ji je mali vnnček prvič dejal "stara ma-
ni lea
\ 41 <;osi.avijo		1	V ITALIJO	
trn $ ?.!»5 ______	____Din.	100 i	Za $ 6.50_________	lir 100
$ 5.00 ......	_______ Din.	1 200	$ 12.25________	Lir 200
$ 7.20	. Din.	30«	$ 30.00 _______	Lir 500
$11.70 _____	_____L. Din.	500	$ 57.00 _________	Lir 1000
$23.00___	_______Din.	1000	$112.50 ____________	Ur 2000
$45.00___	_____Din.	2099	$167.50 --------	Lir 3909
t EM SE ČEKE SEDAJ E1TUO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PEEMEMB1 GOBI ALI DOLI
Za IzpUiilo vetjih zrnskiv kol ifonj navedeno, bodisi v dinarjih ali Urah dovoljujemo «e boijfte pogoje.
IZPLAČILA V AMFRlftKTH DOLARJIH
Sa tapL>aie t 5— morate poslati--9 5.71
-	- _______JltJi
-	"_____
" - _sti^-
" -____$41.29
9Bi__- -____95LM
Projsanlk dotal ▼ starem kraja lsplaBlo ▼ dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLB UTTKB ZA PRISTOJBINO IL-
SUOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glti Narod*"
H« WEST IM STREET	NEW IMS, M. T.
"BL2S ti'ARVr)?''
New York, Friday, March 5, 1937
THE LARGEST SLOVENE "DAILY VS.*.
$$ |; KRATKA DNEVNA ZGODBA ||§
Kovač in njegova hči
M. BRAND:
Veliki inipresarijo je odložil |w»giH|ihe, ki jili je bil pravkar sklenil in pokimal tipkariei. To j«* pomenilo konec. Slugi je naročil, naj umetnikom, ki sede v protfoobju, pove, tla je za danes dovolj.
Zunaj seje začni velik truse. Maino, glasovni fenomen, je začel kleti v ^oprano, tenorju in hjisii. (Jrazielli. človečki akva-rij, j«> besno izpil vodo iz kadi z živimi zlatimi ribicami vrini. Se< le met Inset zlatih ribic je morah) plačati gow^Kxlarjevo olio lost z življcniem. Ros^it-t-a. zla ' ta devica, se }»» ovila železnega kralja okoli in okoli. Toda ne ki suhač. ki je mrko gledal, ji je odrinil hlaiwv iit stoi»il , im pn -arijevo delovno soho.
"Kaj pa h i »čete."' <e je za drl mogočni k. *M~V <e vam mu di, pridite jutri dopoldne! Alr je tako -trasno nujno!"
*4Moja zadeva je najmijnej ša na svetu." je suho iKlvnii1 obiskovalec. 44Pomagati van hoiVtn do oiri'omiiega premože nja. Ali torej ni nujno?"
"Hm," je i»lvrnil impresari-jo v dvomu. 44čujmo, kaj mi ho-^te povedali."
Porinil je gostil zabojček smorkami in se udobno /'eknil v svoj naslanja«".
44 Med štirimi očmi bi **ad z Tami govoril." je dej d neznanec in nezaupno je jjogledal na iroc^H/Vično, ki je tiho tii»kala.
"Prav za -rav nimam tajnosti preti to damo." ;e oitvrnil ininresari jo in to je bilo Tudi nekak«, r«-«. saj je že i>ol leta živel z njo. Toda med tem je ona pokorno v-tala in oba sta ostala sama.
"Xo?" je nestrpno vprašal imp resa rij«>.
' Tujec mu je sngestivno po-gledal v oči.
"Ukažite, naj ti i ko j zgnnle stekleno omaro v primernem lokalu . . ."
Dalje r.i r.išel. Impresari -jo je besno akocil pokoneu.
44 Vi irospod/' je rakričal. "S takimi starimi idejami pri ha jate! Konjunktura za umetnike v stradanju je že lavno miniia. Dane* «trada že vsak tretji človek. In takih umetnikov je za svinje in nllič.- >e Več zanje ne briga."
Kadar je bil invproanri ;o 1.«»-fr>en, je uporabljal rad -meh konstrukcije. Toda obiskovalce je o-tal hlad«ii in miren.
44Nikar ne mislite, da sem tako daleč zaostal za ča-om." je vljudno odvrnil. "Nisem umetnik v stradanju, ampak v po-žrešnosti. Pt*lrl bom svetovn. rekord in 4o dni brez pt* stan ka jedel."
SENZACIJA
Impresariju je za tr^iiuwl:] obstalo sree. Potem je naglo odprl vrata v sosedno s »bo in zatulil:
"Lilly — hitro — ioruular za j^ogodbo!"
1'red največjo dvorano v New Vorku je bil strašen naval. Stražniki na konjih so morali množice razganjati, toda zme&iijava je bila čedalje hujša. Z ogromnimi črkami so l juli lepaki:
Dicky, rekorder požrešno «t i.
Največja smizaeija sveta!
Dick v je že >eileninajsti lan!
In posebna sporočila -o jav-jala čakajoči množici:
'*Prvo krizo je uii.etnik >rečno prestal. S .">;> kilogramov se j<- zredil na 111? kil i--jrauiov. Zaniašeenje srca >topnjnje."
V dvorani je s«del v ogrom ni stekleni omari Diekv za pokrito mizo in z neverjetno vztraja ni Ht jo in tekom jedel. Pravkar je trgal pečeno gos na bose in mežikal z očmi, ki so se v masti izgubljale. Ljudem zunaj so se c«*dile sline. Za njim je bila še cela gora jedi. Slo vreč moke, gore sadja, kad! mleka in sodi piva. V ogromnem hladilniku so obiskovalci videli še jm>1 vola in nekaj zaklanih prašičev. V kotu je stal zabojček jedilne sode. V sosedni sobi je bila kuhinja, kjer -o morali uro za uro. noč in ihin pripravljati najoknsnejše jedi. Skozi okence so podajali sluge v livrejih na srebrnih pladnjih jedila na mizo v stekleni omari.
Tu Dick v je neprestano jedel.
Stirindvajseti dan je zrasla njegova teža na 21."i kilogramov. Zdravniki, ki so hoteli nadzirati delovanje njeg; vega srca. niso nič opravili. Kilo bi bil v tej gori masti našel sree?
Trideseti dan je hotel inupre-sarijo, ki mu je obraz kar žarel od veselja, obesiti Dickvju lovorjev venec za vrat. Toda te «*asti imi ni mogel izkazati, ker ni odkril v vsem mestu dovolj Širokega venca.
Petintrideseti dan. Dicky je imel že :ior> kilogramov. Takrat su se začeli pred lokalom veliki izgredi. Komunisti so hoteli prepovedati Dickyjevo produkcijo, češ, da je norčevanje iz stradajixVga proletari-jata. Toda meščanske stranke so bile v veeini. Branile so umetnika, ki je v interesu kapi-
V malem naselju Ponchauvu pri St. Quentinu so odkrili velik zločin. G:J letni vaš-ki kovač (f<*orges Bocquet, ki ga j*-*.vse |]»oznalo kot surovega pijanca, je imel svojo 3S-lctiK> hčer \ jeorget to že de-et let za rt tj v tesuii sobici z zamreženim «»i»-noiii. Deset let j«* prebila ne-I s rečni ca v tej luknji na veri gah. Ko so jo orožniki le-j i, je pozabila govoriti.
Neka orožniška patrulja je
t
tala izpolnjeval težavno dolžnost.
Tudi drugo krizo je Dicky dobro prestal. Dcvctintridese-ti dan je tehtal že čez 4(H) kilogramov. V sredini mesta je zavladalo občutno pomanjkanje mesa, ker niso mogli mesarji dovolj hitro uvažati živino. da bi zadovoljili i/ivkvjevi požrešiiosti.
Tedaj pa se je zgodilo nekaj strašnega.
Ko so uradniki družbe proti vlomil, ki so morali ponoči Dickvju nadzorovati. odmrli ena i n štiri deset i dan zjutraj o či, so videli, tla je bila steklena omara razbita na" tisoče 'koščkov.
Listi so pisali cele strani " begu umetnika v požrešnosti, trda kakor vselej, tudi tu niso imeli prav. Dicky ni pobegnil iz svoje stoklene kletk' . Steklene stene i.i-') ..<<»•_;].• ]»!'<-noti priti-ka njegove t "že. Sit klena omara mu j" bila po stala pretesna in Dickyjevo t• I o -i je poi-k do več prostora s tem. da je razne-lo v- • -ii".
Dam s smo tudi i/.vedeli. tla toži Dicky svoji.ga ir-onesarija za .~>0.(RMI -dolarjev, ker je on zakrivil, da ni mogel sv-je obljube do konca izpolnit*.
Z
EMLJEVIDI
STENSKI ZEMLJEVIDI
Na ni.H-nem iutplrjn s plat-iH'iiimi iwvgibl ............7.09
POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI:
Jugoslavija-----------30
Dravska Ii:in«»vii:a........... -'»O
CANADA
.................40
ZDRUŽENIH DRŽAV
V KLIKI .................40
mam ...................1«»
NOVA EVROPA
.................60
BLAZNIKOVE

za leto 1937
25c
Cena
f* poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York. N. T.
ZEMLJEVIDI POSAMEZNI!] DRŽAV:
Alabama. ArNansa«. Arizona, C'olin"a»l;». IC:iiisas. liriitucky, It-i iu'vmt, OKialioma. Indiana.
Montana. Missippi. WashiiiK-topi, \Vv tmiii'S .............'
Iliinois. Pennsylvania. Minne->.ol:i. M:(hiir::n. Wisconsin. Wfsl Virj;iitšn. Ohio, New York, »ir^inia ............ 4f>
v'arfHilom je priložiti denar, bodi si v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 eenta. ft* pošljete gotovino, relitimnndi-rajte pismo.
KNJIGARNA 4GLAS NARODA" 21F W. 18 Street New York, N. Y.
•jcztlila skozi vasico, ki šteje komaj oO oseb. To jul^o ><;! I jilt I je orožnikom povetlal: tla j je slišati vsako noc iz kr»vaeo-jvfira stanovanja strele. Strelja • v >a 11 it »kresom in s puško skozi! jtikiio iu sploh ui nto<roee vecj s]iati. Tako st> pri|v>v<nlovaii Jsose<lje? ki so se j»ri tere pie-' , strašeno ozirali okrocr selte. dali i 11 ne opazuje kovač.
j () rožnik i st> se twlloeili, t«a h . • Iti možakarja obiskali, opremljal jih je vaški župan. HikIo-tlt'Iec je bil ponižen. Pr'znal jej ltla je streljal. Pokazal je svojci-;orožje, dva samokresa in -t«.(>! ; vojaško puško. Orožji- mu i ! zaplenili, tla Ifj imeli prebi»r.lei j ptuioči končno mir.
i Orožniki so se o«Waljili. Ui^-na preiskava je >ose<lem dala nekaj poguma. 4'Monla ima jtiitli svojo hčer zaprto, že lim.i-: let je nismo videli," rek-j 1 i. Orožniki so se torej «;j)i>t vr . n i J i in st» sedaj >e bolj nutaučiio j preiskali vso hišo. Njih poveij-. n i k je snel z nek«'?ra zapaha \ i kuhinji ob»kšeiu) obleko iu i»* jtMlkril skrita vrata. Odprli jih. \"o^lila so v temno ropotarnico. Z uolih zidov se je c -dihi i voda. Tla so bila neznansko n-'niazana. a na nekakšni posVljij ! je lfžalo meti vrečami /.fnskoj ; bit je. Okro^ vratu iu !iou .it-j ! bila prikovana z vcriirami. I>c-l : bela plast prahu je pokrivala! jt tlino malo zamrežene okno. » ! leta ni moirel skozi to okno pro-j ! dreti noben sončni žarek. \e-! isrečnica na pt »s tel ji je bila k«i-: jvačeva hči. Brezbrižno si je I i dala sneti verige, na nt)l»"iif; j vprašanj«« ni dala odgovoru.' jHilo je očitno da jc bila	.
bila na govorico. Xečlove<kf jčra očeta so zaprli. Izjav'1 j'* 1 cinično, da je hotel s tem hčeri i ozdravi tj klepeta vost i.
KJE SE NAHAJA
rimia liči, r«»jena Spalni. Z možem. od katereira jt^ ločena, r.ia -i na F. Rakera. Zvedel sem da jf nekje v A'irjfiniji, tod;i
natančnega naslova ne vem. — ... . . i ros mi jo, naj >i nu oirlasi na
tij!>Iov: .los. Spalni, I»ox 4.").r>. i
riaridvre. Pa. (V mi piše, naj
pismo registrira.	(.">\'i
N A Z X A N I L O
1 'iti i'f*•!£;• -na ii.i/. i^nj:iiii /.naii>-<m in |«rij:iI••lj<-n»,	ž;«i«»Tih» v»—«
tla j<- <ln<- J. f»-l>rti.i! ja l't::7 ^ t a-i Malil<- j»rt	I'otoku. um. l:i Ijllltljeiia mi inallii«-:
NEZA K N A V S
l/^ml>ila	is.iji' rt/i«-. !t.ir	s,, jiucla. I'.ila mi j»* \f<lu<« 1J • i -
».lj.-ii;i niiiTi. l«Mt;i	j.- <|..|,;i.'|,,. .fi, j,, j,- x njenem 7-"». l«'ln k
\ lniljs,. življenj«* pi.kl. a!. Naj ]««i\:i v miru.
l*« k<»in!«a x.-i|»ttS<-.i -ii.a nekj«- i «";itia»Ii. In"-» r \ «'!e\ebiml. eiu» \ >l:iri i|i»iH<'i i r • i. in niev»> /.i!iii<«>>
lOSKlMUNK SAMSON
toiunrela. N. V . • 11.*• mana lt»::7
Don Juan s sedmimi ženami.
jrel .Nloleti. J'riskrbel si j«- (m{ raznih svojih žen potrebne «1«-naru«' |»ripomočk<% da j«' lahko odpotoval v Španijo.
Ko je prišel tja. se jt» dal po nekim aiiirh-škem konzulu |>o-it>e;ti po jiri^eiri. da je prost. Konzul mu je t« m rajši verjel, ker .j.- po«|jetni .lt»hn predložil listine, ki naj bi pokazale, <la je J1>čeii. A kt.maj se je vrnil na -\n?rlešk«». st> napravili nje-t:cvi zakonski karieri konec.
X< ki policijski uradnik s«' j«» pi 'lr«;bii«-je pobavil z njegovimi akti. ki jt- bil <r«*«li državljanske vojne brez vidneira razloira ot I pott >\'a 1 v Španijo, in tedaj je prišlo vse na dan. Stnlišče ira .j«* obstKlilo na tlvajset let ječe. Y-e nje«rt>ve žene so «l«>-bile prav ieo. da <>• 1 njeira lo-čijo. Španka je izjavila, tla ti--tane navzlic vsemu z njim in da bo potrpežljivo poeakala let. tinkler ne *> ~vobo<I«'ii,
I
.John AiiLsWtirth Ohristien i/.; Londona je imel v trenutku. k«»j je stopil preti siM.lnika, nič manj ne^ro }»et žena in od dveh se j«- l>il dal že l«n*iti. Začelo .-»• je leta HM S. Xa 1'ronti -t» ua ranili in v vojaški bolnišni i ci se j«- seznanil /. nek«» bolni čarko. ki je imela majhno reii-j to. Ker ni bila lepa uiti mladn.j -c je dala kmalu pregovorili.! «la sta se fn>ročila.
Iv ta 11>2-» se p. .lohn na veli čal te žene in se je poročil, ne tla bi s,. ,|al prej ločiti, z n« k'» Doreeu. Z njo je poimal "-tanek rente >vtrj«* prve žene. in ko sta porabila -e l>oreeniiie prihranke, se j«- oženil ptnl na pačnirn imentun z neko K vel i no. Kmalu potem je vložila prva žena ločitveno tt<žl»«» proti njemu in je uspela. Leta 1 s«* je poročil m«>/ z neko Margareto in ><• ist«» leto - <vn jo peto ŽellO. Leto dll! po^neie je vlt>žil lo«*itven«» t«»žbo proti »Iruiri /.eni. in sicer — mož ima humor — zavoljo zakonoloma.
Kes >«► tudi ta zakon ločili, in sicer po ženini krivdi. Mož pa se jt* leta 1W.2 poročil znova in je odšel na poročim potovanj«1 v Španijo. Tam se je seznanil z dražestno mlado Španko, s katero je začel majhen telite! niehtel. In ob koncu lanskega lota mu je ta pisala pismo, v katerem ira je prosila, naj jo reši iz zmešnjave državljanske vt»jn«'. Temu pozivu r« »!<«»-i^nnlni Don Juan seveda ni mo-
r
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to iahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA

IMIMAf* ŽIVALI. 72 »rranl. Cena .......... J«
<.OI>C KVSKI K \TESIZKM. 61 »trani. Ceua .25 CtMORESKK IN (iROTKSKF.. 1*1» Htranl. (Vna J80
Tnlsi v«. (Vna 1.— KRATKOfASNII1 ZGODBIC. TJ sir. Cena .2'»
1*0 STKANI KLOBl'K. 1.%!) strani. (Vna ____ J*
!*OL I ITKA VIPAVCA, opisal F«l»r«'l. i:« ^tr. .6« PRKDTRŽAM. PRK^ERN IN l)Kt(i! SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 Mrani. Cena .. .23
SANJSKA KNJIGA ...........................«•
SANJSKA KNJIGA .......................... 30
SI MVENSKI ^AIJIVW. UO M rani. (ena.......
SPAKE IN SATIRE. UO strani. Cena ........ JHI
TIK Z.% PRONTO. ISO »t rani. Cena...........7#
TOK RAJ IN ONKRAJ SitTlJR. «7 strani. Cena JM TRENLTEK ODDIHA
• Kujiipi TMtmJr tUdI Maloticro " vm> naSe**».
1W »traui. Cen« ........................
YE1.IKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......ljl
VESEIE POVESTI. 7J» »rrai.l. <>o« ..........
ŽKNINI NAftE KOPR\F.I£. 111 rtmni. Ona .45
tk knjige lahko naročite pri:

I
KNJIGARNA "GLAS NARODA
NEW YORK, K X.
POGLED NA COVINGTON
«lr/.a\i Kentucky, ko so reke prestopile bregove in zalile mesto. V tistih strašnih dneh so bili eolni edino prometno sredstvo.
j 193 T
SLOV ENSKO-AMER1K ANSK1
KOLEDAR
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREI'NO ZA VSAKEGA
50 CENTOV
Naročite ga danes.
%
Slovenic Publishing Company
New York, N. Y. 216 West 18th Street
I

New York, Friday, March 5, 1937
THE LARGEST 'SLVVEVE DAILY TV UJM.
TAKO CAMAH
ROMAN 12 ŽIVLJENJA
REDNA ZRAČNA ZVEZA MED ANGLIJO IN AVSTRALIJO
ZA "BUS NARODA" PRIREDIL: I. H.
:<£ lO Je=
"Podaril hi ji lilijo.** m* smeje.
"Lilijo? Ali s lišit* llcl^a.' Lilija za telje. nedolžni angel, ki mu samo š«» manjkajo peruti. da /.leti z zemeljske doline, da ]*»stuiie tam hla/en angel," se suiej«* Gloria in ž njo tudi drugi.
.Mira j<* zojM»t nastavila gramofon in pri mehki go«|l»i >e razgovarjajo o razlieniji >tvareh. Mladi grof Hollfeld ji* imel |>osel>en dar govora in si )H»el>no prizadeva, da hi ugajal tf ta rišem.
A* resniei in* ve nataii«'-no. katero hi <i izhral: (»lorijo ali Miro. < »In« >ta mu ka/.a'i *v*»jo veliko nuklonjenori. Mira je 1) ila koketna, todn zelo jiremisijena, Gloria pa je bila majhna, vroea čarovnica, s katero zakon menda ne bi I• i I rebno prijeu-n, kot pa z malo bolj mirno Miro,
Zanj je bil /.«• krajci en-. da pride v zadovolji v in zanesljiv položaj. Njegov kredit j«* bil žt* izerpan; dolgovi so mu ziiustli /a> cez glavo in od vseli strani -o prihajale terjatve; to je bil položaj, ki ni bil nič kaj prijeten. Samo bogata zenitov bi ga mogla rešiti, in zanj ni bilo prijetno izbirati med obema hčerama barona Friesena — toda njegova svoboda mu je bila tako dragoeena, da se je mogel le težko odločiti, da bi jo pustil.
Ilelga se trudi, da l»i sledila razgovoru. Ničesar ni smela pokazati o svojih velikih skrbeh, četudi jo je davila bojazen; kaj bo jutri ob tem časti f
Zatem ]»a pride čas. ko ji j«* lahka glazba neznosna. Mogla bi bezati daleč, daleč.
"Gloria, rada bi že šla." pravi tiho svoji prijateljici. Nikdo je tudi ne /Jidržuje. Baron naroči voz za njo. Ko se pri slovesu skloni nad roko baronice, ji baronica pravi tiho:
* * Imejte ] »a met. Uelga, n«- jwimaarn nič. To ji- najmanjše zlo. Saj veste, da vam žrlim samo dobro.*'
Ali je bilo to re«i? V ll.-lgiiio srce znžre dvom. Vsakdo more »lajati nasvete. Če sam ni pri stvari vdeložen — in bilo je tako lahko.
* ♦ *
Kot zastor iz temno sivega blaga visi megla nad ulicami, Noče se zdaniti, četudi je že skoro ]*>ldne. Tako, kot dan, je žalostna Ln obupna tudi Ilelga. ki je prečnla celo noč. Moreč nemir je v njej in srce ji utriplje tako tež>ko v njenih preih, da se komaj upa dihati. Kaj bo?
Nemirna hodi po stanovanju; tu pogladi po steni, tam premakne kak stol. nato zopet vzame knjigo, toda iie ve. kaj bere. Zgane se ko že dolgo pričakovani zvonec raztrga mučno tišino. Usoda se je naznanila. Mora jo pustiti v sobo; pred njo ne more več ubežati.
Stavbenik Riliard Bonitz stoji pred vrati. Zbere vse svoje moči, da mu ne iala svoje zadrege.
Ko bi vedela, kako ga je omamil njen izgubljeni, bledi smeh in mu zbudil želje — divje želje ....
Na mizi soparno in težko diši rdeča vrtnica, ki jo ji je dala baronica, in napolnjuje vso so>>o > tajinstvenim življenjem.
Kdo je dal t«'inu zaželjetiemu dekletu cvetlico, ki trik< zgovorno in vem I ar tako polna sladkih tajnosti stoji pred njim* "Lepa vrtnica!"
Najiol vprašu joče zvene njegove besede. "Včeraj sem jo dobila od matere mojih prijateljic." Dvomljivo pogleda Ilelgo. < >d kdaj dajejo starejše ž-»iK dekletom cvetlice?
] Tel ga se ne upa srečati z njegovim pogledom, temu pretečemu Ln poželjivemu ]>ogIedu. Kot velik, debel pajek ji stoji Ki ha nI Bonitz nasproti, pripravljen, da se prihodnji trenutek vrže na žrtev, ki se je vjela v njegove mreže.
Bonitz se v svojem omahovanju ml i sam sebi smešen, da bi ponovil ono vprašanje, čegar odgovor bi odgovarjal njegovim željam, ker j.- vendar imel dekle v svojih rokah — tako v rokab, da bi zadostoval samo majhen pritisk, da bi jL pihnil življenje. Ilelga se tega dobro zaveda in bo dobro premislila, da bi bila tako m^pametna, da bi se vrgla v prepad, ko je Še celo življenje tako vabeče in z nasmehom ležalo pred njo Tu ko to premišljuje, si sam daje pogum, da premaga za drego, vsled katere ni mogel povedati, zakaj je prišel. Tšč( primerne bese<rle, četudi drugače grlede tega ni bil nikdar v za drgi. Toda tukaj je bilo nekaj negotovega in se je bal, da bi zadel ob ovire — dekle je izgledalo preodlocno in 7>reponosno 4* Veste, baronesa I ^an gen an, zakaj sem prišel; hočem do biti odgovor na svoje včerajšnje vprašanje."
Niroko in zahtevajoče počivajo njegove oči na Tlelgi, da n imela nikakega izhoda. Helga vstane, Bonitz sledi njeneim zgledu in se postavi tako blizu nje, da se dotakne njene rame Bližina tega moža pa jo mi{>oliii s tako nevoljo, da se stresi in se mu umakne. In ta nevolja ji tudi iui]*>vcduje odjrovor 44Ne morem, gosijuxl stavbenik.** Kot ne bi prav slišal, tako osu|»*l -»trmi v njo. "Ne mon-te? Ali pa ste tudi dobro premislil, kaj sit rekli f"
Njegov glas proti z nesrečo. 44 Da!*'
S to b«vie«lo. ki jo je izgovorila, se je oil H el gi nega src* odvalil težak kamen. Ponosno dvigite glavo, čuti se prosto "Zares? Ali ste v resnici |M>mislili na vse posledice, k SO nastale vsled vašega "ne,", gofipica baronefca 44Da,'" pride ponosno skozi njene ustnic«'. "Torej plačajte pwojilo, ki sem ga dal vaši materi: pla čajte zaostale najemnine; ako ne. morate takoj zapustiti sta n ova nje."
"Ali je videl strah, ki je pri teli njegovih besedah zasijal v njenih očeh? Ali je čutil, kako težko ji je utripalo sred Ali njen tretji "da" ni zvenel malo manj odločno? Za ničljiv nasmeh potegne ustnice z njegovih velikih zob. da sc mm zasveti tudi zlati zob.
"Ali je mogoče ta vrtnica ]>ovod za vaš odgovor?" vpra ea trdo z izrazom, ki ji jezno požene kri na lica.
"Povedala sem vam že, od koga sem dobila cvetlico." V odgovor neverjetno skomigne z rameni. Toda ka; mu vse to koristi.
"Ali smem saj vedeti vzrok vaše zavrnitve? Ali j« kdo drugi — —99
(Dalje prihodnjih),
IzJugoslavije.
Novi železni rudnik v B^ni.
Neka tvnlka j«- dobila '.mi ife-ijo z:, izkor iščanje ogromnih j ležišč ž« ?eziie rude. ki so j.s na jš?i na levem bregu reke San • ; pri Suhači in Biulimljičapl, 1 Lzvršeiie sii že v<e pripr:;\t tvi\lke za izkoriščanje ru-!r. Ugotovili so. da '.'•>»• bu.ie <e|rZ-! na ruda ."><> odst. /«'rza. ni pa ; i vključena, možni «*• !'.i«li veli jkih ležišč boksita. iVdjetje ho zgradilo indus-trij^ko progo !•> jilržavm železnis-ki pre^e. S pridobivanjem žel^zp?* neie bi-v začetku dobilo islit. «> krog -4-1»(» delavcev. Podjetje b»> zgradi.« v Suhači unli moder no poslopje za Ijn >k<- »olo.
Ostavka župana zaradi j premajhne plače.
Zupan občine Bo-nn-k«i Pet-i rovca. Mile Balaban. je zaradi j tega. mu je občinski odlior jznižal plačo od	na lfrtHlj
i l)in, že pre»l časom poiai ost a v-, ko na župansko mesto, ki pa nil bila sprejeta. Te dni se je ik» j novno sestal občinsk' odbor, ki' !l»a je vztrajal na staii-ču, da županova plača ne sire zn .-ati i več kakor l."i<HJ Din. Balaban , je zapusti! s<« jc» in občinski o«l-i bor je sprejel njegovo ostavko i I balaban je bil izvoljen jiri z ad-njili občin-kih volitvah na zemljoradniški listi.
Novo sredstvo proti mor-ski bolezni.
Še do danes ni uspelo najti univerzalnega sredstva pro*i •morski bolezni. Sedaj pa t-rdi I neki amsterdamski zdravnik, j da je izumil pripravo, ki reši; vsakega bolnika te bolezni. Pri prava je razmeroma pre pro--ta.
i Sestoji iz zračne blazine, ki i , ima v notranjosti zavojico po-•sebne vrste. (V sedeš na to j blazino, -e prične zavojiea gu-gati na način, ki je nasproten guganju mor-kih valov. Tako }>aralizira neugodne inVinke ladijskega guganja. l>osedanji >>oskusi z novo pripravo •>,> se • baje sijajno obnesli. Obnesla S se je tudi za vožnjo z železnico •in letalom. Angleške brodarske ; družbe »o baje »do zanimajo za i Uolandčev izum in ga namera ! vajo uvesti na svojih parnikili
.eta!o * * Tin* iVntanru« * na p;»letn i/. S<>utliamptona preko Mi-ipta. Indije in Avstralije. I.e'.alo ima štiri motorje ter ima
na -cbi (•-••in |»otnikovi i d\a tisoč tnutov pošte.
Reševanje na viharnem morju.
^HlPrJiMC, MLWS
je takoj dal povel je pluti tuji ladji na ponni'-.
Ko so 7 niši j bliže, so zagledali tujo ladjo, katero so valovi metali semtertja in -i ni mogla nič pomagati, ker ki milo 11' več delovalo. Ladjo -o v.do-vo nosili kar f»očez. Ladja se j<- imenovala " U-fH-ra." Par oik " L-de'* je prihajal T)l:že ter signaliziral nesrečnim mornaejein. da bo jMunagal. Z rak»»t«un; -o mornarji odgnorili, da s razumeli in da čakajo. K r p.i je Vlila -'e noč, je i»!l«> tret. I | kiit i dneva, ker jc bila -^i r nevamn-t. d.i i>i s<- zgodila št. nov.*. n» -iv '«• ob razburka.«:, n. morju. Šele ob 0. do|H)]dne so mornarji paniika "h^te" opa-jzili vso nesrečo škotskega )>ar-nika "?*-pera." Valovi so odtrgali od ladje že poveljniški most. ventilatorje, reševalne čolne t«*r oddidek za zgornjo svetlobo v -trojniei in kajutah. Sprednji del ladje je bil kar razbit. Tej no-rečni ladji se je torej pamik "Kste" približal, kolikor se je pač mogel in smel. Na reševalnem obročni so vra'i reševalci na <ln?go ladjo jelzle no vrv. s katero so potem škotski mornarji svojo ladjo privezali za rešujoči pamik. Ker pa je viharno morje ob - \n]ji 7>reveč 7>remetavalo. se je vrv pretrgala. Ko so drugič hoteli vreči jekleno vrv na ono stran, škotski mornarji ui«o imeli v č nobene moči. da l>i ladjo drvolj ! privezali. Nato je rešu joč? par-nik <4pj.-to" spustil v r'o»-"e [ ■ voj reševalni čoln. Da bi pa šla stvar hitreje in da bi reševalci ne bili v nevarnosti, so vrgli na poškodovani parnik tanjso vtv, za kater so potem škotski mornarji potegnili reševalni čoln k sebi ter vanj vstopili. Vseli devet škotskih mornarjev je srečno prišlo v čoln, nakar so mornarji parni-ka 44Kste" čoln začeli vleči nazaj k svoji ladji. Toda v zadnjem hipu je prihrumela nova nevarnost. Pri hrumel je namreč velikanski val. ki je hotel požreti čoln z vsemi devet i m: Škoti. Vendar je nazadnje č^h le vzdržal po koncu, nakar so Skoti srečno prišli <lo ladje. ■ Toda bili so tako zdelani, da so vsakega 7>o-obej morali dvigniti na parnik "Kste." Ko so ka pitana privlekli na krov. je takoj omedlel. Mnogo Škotov je hudo poškodovanih. Krmarju je razklalo brado, kuharja je zmečkalo roko. Toda v «il .em viharju niti niso mogli do -vo-je ladijske lekarne, da bi -i lajšali bolečine. T>ne 27. januarja «o 7>otem rešene škotske mornarje srečno izkrcali v njihovem domačem pristanišču, kjer jih prebivalstvo navdušen > sprejelo, rešence in reševalce.

N» parolklli, ki M deOric vrSfi t domo«iao Utrli ^od »»Jsti M izkušrnrft Hprcmljev»lt».
♦J man a :
('•iiiic «li«r Sardin v <!>'iiiia U. iiiari-a :
Iir«'iiini v I>rriiit*ii i»'. ni:iri-( :
(.Ml.-»-n M:i ry v < 'luTlMiiirif \V;is|iin^t<>ti v llnvri* !.'. tuan-a :
I«!«• Kriiiiri* v llnvre
iii:ir<-3i : N«»ruiaiul:f v ll:ivre l š nianii :
1'ihh|>;i v r.r<-lm'ii l!«'r«'ii^.-iria v Clic-hiMir^ 11». ui:ir«-n :
I'<-\ v I!)>uiia .'•I. mara :
Manhattan v 1 lax rt* «.»in-«-ii Mar., v I'Ih'iIniiid; 'J7. marca :
Satiirnia v Trsi 1'aris v Ila vri*
11.	iluir>-a :
,V.|iiifania v < 'hiM hi.tir^
1. aprila : l;ri-fu«-r« v liri'iiieo
aprila : Centi* «Ji Savolu v ilfiii«
7.	aprila : Wa>liin;;u>ti v Havre
Ijif:i>i*tie v Havr« i^ii'1-ii Mary \ l'i*lirb<nirir
10. aprila:
Kit ropa v flr«*nit*n H«*\ v liruoii 1». aprila :
Normam!t»* v Ilavre
15. aprila:
Bcri-ii^aria v <°hi*rlM>tirg ;0. ai»rila :
Vitim ti in v Trst I", aprila:
Itr«'!iii'H v I!.-i'ini*n
Ji>. aprila :
Koma v iicnoa
JI. aprila :
Manhattan r Havre v/iKi*ii Mary v <*h»»rlMnirc
:4. aprila :
III* ile Frane** v Havre C'mite tli Savoin v <<«*iioa iT. aprila :
Ktiropa v Itremen -S. aprila :
Normamlie v Ha vre Aqnifania T Cln'riNi'irc
1. maja : Sal >i rt i ia v TrsO
4. maja: I'uriit r Ilavre
llcmienriu v Cherbourg llreueii v Iln-rnen \Va*hin;;ti»i v Ilavre
Ti. maja :
(^iiei'11 Mary v ClierlMiiiif
8.	tniija :
Kex v Henna
12.	ma j« :
A«|tiitaiii:i r ClierlNiiira
14.	maja : Cliaiiiplain v Ilavre Kur*i|m v Ilrem<*n
15.	maja:
Celile tli Savtiia v lictioa !!). ma ja :
Norniantlie v Havre Maiihntlan v Havre "0. maja :
Ilerrnjpiria v Clierltourg :l. maja : nr»*m»*n v Uremeri
maja: Koma v Henna
maja : Lafayelle v Havre JO. maja :
4 ln^ti \fa»v m PharhMiM
.»Wile udm za cece tdioID U-ituv. renerracljo kabin ln po* Jasolla u potovanj«.
8LOVEXIC PUBLISHING COMPANY \Travel Bureau) 216 W. 181k St., New York
VS. maja :
i'aris v Havre 1». maja : it«*x v C.epua
jtmija :
I'tirepa \ I'.n-tm-n junija :
Noriiiandii- v llavn* Ai|iiitatjia \ I "hi-rlMtiiri; Washinxlori \ Havre junija :
\'iil<*:i iiiii \ TrM junija :
•	,»iie»*n M.in \ t*h»*iiH.urij to jiinija :
I'reuien v l>n-m«*u I "J. junija :
I'hamplain v Havre
•	"<»nt<* <li Sav».ia v ti«*n.»a i«;, junija :
Malthaltan v Havre Aijiiitariia v I 'In-rlMiiiru N'ormamtii* v Havre i>». junija :
Kiirupa v i:n>mi*ii if. junija :
III* tli* Kram-i* v Havre l:«Tcimaria v CherlM.nri; Satiirnia v Tr*.t '-■l. junija :
Cjin-en Mary v ntnHintir;' '.'•5. junija : Jt'-x v Cenoa
junija : Itn*men v I'.n-men I m fa yet t e v Havre '-». junija : \i>rman>lif v Havre A'litiiania v Cherlioiir^ Washington v Havre
julija :
i'»»lite tli Savtiia v (»eiioa nereiijraria v I'lierlmnrj; i'hamplain v llavn* julija :
Kuropa v Urr-un-n .*. julija : l^ueen Mary v C'lierlioiirt; Ih* «h* FratMf v llavn* ««. julija:
Vt!h*unia v Trvt ' I. julija :
Norma ml i o v Ilavre Ai|iiitania v rherht.ur^ Manhattan v llavn* '7. Hex v UfiHm
Bremen v Bremen -I. julija:
Bemmarin v t"herhonr™
-'•:. julija:
Kunipa v Itn*men -1, julija:
Saliirni.1 v Tr^t «'ham pi a i ii v llarre -V julija :
Washington v Havre i^iieen Mary v Oierlmurj;
julija : He ile Franee v Havre M. julija: Ci#nte * I i Savnia v Henoa

"SSSKS5 vaZno za naročnike
Polej; naslova Je .azvMlm tin '-»laj I matpiatano waro^iilno. I'rva fiteriiKH pomeni mesee, ilru^a tlan In treija pe >lo. I »a nam prihrani- e nepotri htie^a ilelu fn stroškov. Vas prosimo. «la skušate naročnino prav«»Wisne p. th v na ti. Pošljite uarufniiui naravnost nun ali jo na plaeajte naii-mu zastnjmiku v \ Hšeiu kraju ali pa kateremif izmt-d zastopikov. Kojih imena so tiskana 7. debelimi Črkami, ker so upravičeni obiskali luiM •I'-uire na sell ii ne. kjer Je kaj naših rojakov naseljenih.
večina tkh zastopnikov ima v zamm;i ti i>i k»i>:i».%icik in
r RATI KIJ; (K NK JIH PA ZA VAS NAROBE. — ZATO OBIŠOKTF ZASTOPNIKA. ( K KAJ POTRKBIJKTK
1'AI.IFOKMA :
San Franeim-o. Jarob LXUlbiii
•'OUUIAIH):
Puehln, I'eter <'ull»e. A. Suftl? Walsenhuru, M. J. Bavuk
INDIANA :
lutlianniHiliM, Fr. ZupsmtH.
'l.I.INOIS:
thi.aro. J. Hevčič. J. Luluinleb Cit.ert». J. Fabian < Chicago. CI »ro ln IUlDotal
JuMel, Mary Ranihli-h La NaUe. J. Spelleh MaiM-outah. Frank Aumiatiil
Norih Chieaao. Joe Zelene
iiAUYLA.NI):
Kitxrailler. Fr. Vmluplvec
1*
MICHICAN:
Iletroit. I.. IVankar
»IINNESHTA:
Chlsholtn. Frank Gonle Bly. J oh. J. 1'eshel Kveleth. I.ouit* (ionie Gilbert, LouIm Vt*aael HihbliiK, John Povfie Vlr^ina. Frank Hrvatleb
MONTANA:
Ronndup. M. M. Panlan Washoe, L Cbampa
NEBRASKA:
Omaha, p. Broderlck NEW YORK: OowaDda, Karl Btndaka Uttto Falla, 11 Mi Mart*
OHIO:
itarlierton. Frank Troha
CTIevelaad. Anton Ho»>ek. Cbu. Karl I inter. Jaeob IteMnili John SlanuU Olrard, Anton Nacode Iiorain, I^-nl« Baiant, John Krma» Younitsiown. Anton KlkelJ < »HEOON:
Orejron City, Ore.. J. Koblar
PENNSYLVANIA :
Brougbton, Anton Ipavec Coneuiaugb, J. Brezo v ec
Coverdalt* in okolii-a. Mrs.
Kupoik
Eijiort, Louis SupaotM
Farrel. Jerry okurn Forest City. Math Kamin Ureensburg, Frank Novak
Johnstown. John i'olanta Krayn, Ant. TauteiJ Luzerne, Frauk Baiiock U Id way, John 2 ust Pittsburgh iu okolien. J. Pagu^ar it PhUip Progar
S t eel l on, A. Hren Turtle Creek. Fr. Sehlfrar Weat Newton. Joseph J ova* WISCONSIN: Milwaukee. Weet Alils, Fr. SI tk Sbeboyican. Joseph Kakei WYOMING:
Roek Springs. Lonla Taochar Dlamoodville. Joe Roiicb
Yank caatopntk lids p^rifln aa it* la. katera Ja prejet 7na< »afca tap!
OrtAVA "GLAS NAIOOA'
Advertise in
Glaa Narodu'*
ROJAKI, ki nameravajo to poŠt* I je potovati v domovino, naj »i TAKOJ zajamrijo prostore. Na nekaterih parnik i h ho že vsi prostori razprodani. Torej kdor hafe po* tovati, naj nam takoj sporoči.
POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA"
V iliifli silovitih morskih viharjev, ki so tlivjali pretekle lini v Severnem morju, j** 111110-u'«» Iii<i 1 j in Ijmli |H».<t:ilt> /.rtov viharja. M »n»iro Ijmli pa st» silt* tlrusrt' lailjt*. katere so }»r -■^li* ni*srt*r-nfXi*io tih pravem <"a '-u na ixmioe. 1'ako sreeni -•» hili t it« i t mornarji ^kotskoira rihiškeira pumikn ** Kspera katerega je strašni vihar vsolt raziiircvaril. Prav gotovo hi liilo n tonilo latljo vrini vs« h drvet -kot-kili mornar/.-v. ko hi jim 111* l»i! oli pravem n ) ri^t1! |K»:noi'* altonsk; 1 i luški pamik <tKste*\ Ko se je ^ "tlaj prvo iliii teo;, ji,« vn par-nik Kste** vrnil po enotedenski /.mmuli v alt t m-ko lu!:o. je kapitan pi»<l,il tole ptriovlir,;
l>ne januarja se je ladja "Hsile'* vraeala «wi Islandije proti domu. Nasproti ladji je rlivjal silovit juhivvzhiwhii vihar. Prednji »del ladje se vedno pokrivali veliki valovi. To se huiji tleli pozna, ker je hila ob piihodu vsa zaledenela. Zaradi te^a je sevetla le ])iK-asi mo-.arla naprej. Dne januarja je krmar oh pol petih zjutraj zagledal v daljavi spredaj rde-eo lile. rro je pomenilo, da je ladja v nevarnosti. Takoj so mornarji pnklieali kapitana, ki