Posttjin« plaSans *
HH »bbonament« postala MM ^
Slovenski
Štev. 280
Prezzo • Cena Ur 0.5C
V Ljubljani, v ponedeljek, 7. decembra 1042-A'XI
Leto VII.
liklJo£na pooblaščenke ea oglaševanje Italijanskega to tujega Izvora? OnJone PubbliciU Italiana & A. Milana
0	red o l St ve lo oprava; Kopitarjeva O, Ljubljana. Redazione Ammlnlstrazlonei Kopitarjeva 0. Lnbiana
Joncesstonaria esclnslva per la pubblleltl dj provtnlenza Italiana ed esterai llulone PubbliolU Italiana S. A. Milana
La conquista di un’importante localita
Notevole attivita aviaforia 400 prigionieri, 14 apparecchi nemici abbattuti
t II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 6 dicembre il seguente bol-lettino- n. 925:
Pattuglie nemiche sono state respinte sul fronte cirenaico.
In Tunisia, nel duro combattimento di cui ha dato notizia il bollettino di ieri, e che si e concluso con la _conquista di una importante localita sono stati fatti 400 prigionieri, distrutti e catturati 25 carri armati, 7 autoblinde, 41 can-noni, circa 300 automezzi e grandi quantita tli raunizioni.
Le opposte aviazioni hanno svolto attivita Hotevoli. Nel corso di ripetuti duelli la caccia germanica abbatteva 14 apparecchi.
Dalle azioni degli ultiini due giorni non sono ritornati due nostri aeroplani. •
Hi
Zasedba važnega kraja
Znatno letalsko delovanje — 400 ujetnikov, 14 nasprotnih letal sestreljenih
Italijansko uradno vojno poročilo št. 925 pravi:
Na eirenajškem bojišču so bile zavrnjene nasprotnikove patrole.
V	Tunizi.fi je med trdim bojem, o katerem je govorilo včerajšnje vojno poročilo in ki se je končal z zasedbo važnega kraja, bilo dobljenih 400 ujetnikov, uničenih in zajetih 25 tankov, 7 oklepnih avtomobilov, 41 topov, okoli 300 avtomobilskih vozil ter veliko streliva.
Nasprotni si letalstvi sta znatno nastopali. V ponovnih dvobojih so nemški lovci sestrelili 14 strojev.
1	nastopov v zadnjih dneh se dve naši letali nista vrnili.
Berlin, 7. dec. s. Z ozirom na hude napade nemških bojnih letal na alžirsko pristanišče Bon-
ne v noči na 5. december daje nemško vrhovno poveljstvo naslednje podrobnosti:
Malo pred 22. uro so spustili rakete, ki kažejo nemškim bojnim letalom pot. Tem se je navzlic protiletalski obrambi posrečilo vdreti v zaliv ter vreči bombe yelikih mer na pristaniške naprave. Ena bomba, ki je zadela v sredo, je zažgala raztovorjevalni pomol. Bombe, ki so prišle za tem, so ga zanetile še docela. Vse ladje ob pomolu so bile zadete po bombah in po drobcih granat in so utrpele hudo škodo. Ena ladja se je vnela. Ob 22.35 je v notranjem pristanišču zletela s silovitim pokom v zrak ladja, natovorjena s strelivom. Kmalu nato je nov napadalni val nemških bojnih letal z novim bombardiranjem povečal požare, ki so jih poprejšnja letala povzro-
čila na pomolih in na pristaniških napravah. Več rušilnih in zažigalnih bomb je padlo celo v bližino industrijskih naprav. Okoli bonske tovorne postaje in blizu nekaterih skladišč so požari bili naravnost velikanski. TekoSe gorivo in strelivo, ki je bilo nakopičeno blizu skladišč, je zletelo v zrak med strahotnimi eksplozijami. Velika bomba je padla v južni pristaniški bazen ter zadela veliko skladišče goriva. Požar je bilo videti še iz da-ljav.e 200 km. Zažigalne bombe, spuščene na zavetišče angleških in ameriških čet, so povzročile druge požare. Nemški napadi so se nadaljevali nekaj ur. Vsa letala so se lahko vrnila na oporišča, ne da bi imela kaj škode. Nemški ogledniki so potem mogli ugotoviti, da so uničenja v tem zelo važnem preskrbovalnem pristanišču ob alžirski obali zelo znatna.
RK*
Vladar na obisku pri žrtvah letalskih napadov v Napoliju
Napoli, 7. decembra, s. Nepričakovano je v soboto ob 11 v spremstvu svojih pribočnikov dopotoval v Napoli Nj. Vel. Kralj in Cesar. Vladarja so sprejeli pretekt, zvezni tajnik in poveljnik ta-mošnje obrambe. Vladar je takoj krenil na kraje, prizadete po letalskih napadih. Po bolnišnicah je obiskal žrtve sovražnikovega divjaštva. Za vsakega je imel vzvišene tolažilne besede.
Na vzhodnem Kavkazu in ob Terekn Sovjeti zaman
napadajo
Hudi boji med Volgo in Donom z velikimi sovjetskimi izgubami Med Kalininom in llmenskim jezerom zavrnjeni napadi Zavezniške izgube pri Teburbi in Boni
Hitlerjev glavni stan, 7. decembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Proslava ob 25 letnici finske neodvisnosti v Rimu
Rim, 7. decembra, s. Za 25. obletnico finske neodvisnosti je bila v nekem rimskem kinematografu slovesna proslava v spomin trdega boja finskega naroda za svobodo. Pri proslavi je bil navzoč zastopnik glavnega stana, veleposlanika Nemčije in Japonske, madžarski poslanik ter druge številne osebnosti, višji uradniki in velikai sfcinjina ranjencev in pohabljencev obo-rozenih sir Ko je godba kraljeve garde odigra-' la narodni himni in simfonijo Sibeliusovo »Finska«, je imel finski poslanik Talas ogn jevit govor. bporocil je tudi ginjen pozdrav vsem ju-naš k im zastopnikom italijanskih oborožen il sil v imenu finskih vojakov, ki se bore za iste ide-ale. Potem je podaij pregled dveh obdobij boja, ki ga je tinsko ljudstvo imelo za svojo neodvis-
nost, finsko ljudstvo 6e sedaj vojskuje v tretji vojni za nedotakljivost svoje rodne grude in za ohranitev svojih iziročil v popolnem tovarištvu z vojskami Osi proti skupnemu sovražniku, ki se imenuje boljševizem, 'tople poslanikove besede so sprožile dolgotrajne in navdušene manifestacije za prijateljski narod, za njegovo hrabro vpjsfeo in za vse bojevnike Osi. Nato jc Maša Sjlver zapela nekaj finskih narodnih pesmi. Končno so zavrteli tudi zgodovinski dokumentarni film o vojni, ki so ga posne>li finski vojaški operaterji, kar je dalo zbranim priliko, da so se seznanili z vsemi junaškimi pejanji, ki so jih storili finski vojaki pod poveljstvom svojega maršala Mannerheima od 1. 1939. do danes.
Prvo ameriško uradno poročilo o izgubah vojnega brodovja pri Havajskih otokih pred letom dni
Buenos Aires, 7. dec. s. Iz Washingtona poročajo, da je ameriško mornariško ministrstvo šele včeraj, to je po letu dni, priobčilo podrobno poročilo o škodi, ki jo je utrpelo ameriško vojno brodovje pri prvem japonskem napadu na Pearl Harbour. Iz poročila je razvidno, da so bile potopljene oklepnice: »Arizona«, »Oklahoma«, i>Ca-lifornia«, »Newada«, »West Virginia«, polagalki nun »Oglala« in »Utah« ter velika plavajoča po-pravljalnica za ladje. Razen tega je bilo zgubljenih 80 vodnih ter 97 navadnih letal. Človeške izgube znašajo 2117 častnikov, mornarjev in voja-
kov mrtvih, 876 ranjenih ter 960 pogrešanih. Te strahotne izgube je povzročilo 150 japonskih letal, ki so se vzdignila z neke letaloonsilke ter so se izmuznila ameriškemu nadzorstvu. Japonci so zgubili samo 28 letal ter dve majhni podmornici. Temu delnemu priznanju ameriškega mornariškega ministrstva je izgubam v Pearl Harbourju treba prišteti še druge pomembne izgube, povzročene Amerikancem, ter z običajno resnicoljubnostjo in nepristranostjo naštete v japonskih uradnih poročilih.
Spori med Londonom in Washingtonom glede Darlana so afriške, domačine docela zmedli
Skrivni nameni Združenih držav v francoski Severni Afriki in španskem
Maroku
Tanger, 5. decembra, s. Po poročilih iz Rabata so se nesoglasja in spori med degaullisti in darlanisti razširili ne samo po Maroku in Alžiriji, marveč so zajeli tudi zahodno ter "francosko Ekvatorialno Afriko. To nekoliko pojasnjuje, zakaj Roosevelt še ni poslal svojih zasedbenih čet v ta francoska ozemlja, ki mu jih je prodal Darjan. A kakor da bi prerekanja med degaullisti za domačine ne bila že sama na sebi dovolj izdaten prikaz sramotne politične in moralne ziiblode, se je zdaj spor med Londonom in Washingtonom, ki se potegujeta vsak za svojega francoskega ubežnika, še bolj zaostril in še globlje zmedel množice domačinov. Ti imajo čedalje jasnejše pojme o toliko opevani omiki, ki jo nekatere imperialistične demokracije kar izvažajo. Domačini se najbolj čudijo veliki slogi in skladnosti v raznih pogledih in naporih, ki družita v tej dolgi in težki vojni Italijane in Nemce in jih čedalje bolj spajata v eno trdno skupnost, medtem ko se ljubljeni francoski bratje in še bolj ljubljeni anglosaksonski bratranci skoraj med seboj spopadejo, ko si po sili, spletkah in izdajstvih prisvajajo kos za kosom francoskega ozemlja. To ne dokazuje samo, kakšna poštenost in sila družita Italijo in Nemčijo, marveč nudi tudi resno poroštvo za zmago. Dvoje poročil, ki sta bili te dni objavljeni v francoskih alžirskih in maroških listih, sta domačine v resnici hudo presenetili. V prvem vrhovni poveljnik ameriških zasedbenih sil general Ei-senhower čestita Darlanu, ki si je sam prisvojil oblast in se oklical za poglavarja v francoski Afriki, medtem ko v drugem uradna angleška agencija brž javlja Edenovo izjavo, češ da angleška vlada ni voljna priznati tega Darlanovega ukrepa in da bo o njem razpravljala na tajni seji zbornice. Domačinom pa ne kaže govoriti in jih tolažiti s tajnimi sejami, na katerih bodo o takih kočljivih vprašanjih sklepali, ker dela med
njimi .vtis, ko da gre za pogajanja s hudobcem samim. Zato so glede vsega tega še bolj neza-upni. Ti slabo voljo vzbujajoči spori med brati in bratranci so imeli doslej že neslutene in zapletene posledice za tako imenovane »osvobojence« ter za osvoboditelje; kar pa je še hujše za prve ko za druge, je to, da domačini zdaj močno prezirajo 'vse štiri stranke, ki se tepejo med seboj.'
Tanger. 5. decembra, s. Znano je, da so hotele ameriške oblasti zaupati konzularne službe v francoski Severni Afriki raznim zakrinkanim agentom, ki bi opravljali tajne posle pošepetava-nja in podkupovanja ter tako pomagali »zakonitim« ameriškim namenom popolne oblasti nad tem ozemljem. Zdaj skušajo prav take konzulate ustanoviti v španskem maroškem protektoratu, in sicer v Ceuti in Tetuanu. S tema mestoma pa so. Združene države doslej imele tako nepomembne odnošaje, da potreba novih ameriških ukrepov prav gotovo ni upravičena.
Obsežni trgovski sporazumi med Italijo in Romunijo
Rim, 7. decembra, s. S včeraj podpisanimi ilalijansko-romunskimi sporazumi je bil določen načrt za trgovsko izmenjavo med Italijo in Romunijo v letu 1943. Načrt določa znatno povečan promet v okviru sodelovanja med obema prijateljskima in zavezniškima državama. Iz Romunije bodo poleg petroleja pošiljali znatne količine kmetijskih pridelkov in živine. Z italijanske strani pa bodo to blago zamenjavali z znatnimi dobavami tekstilne industrije, surovin, na pol izdelanih ter docela izdelanih predmetov iz. mehanične, kemične in zdravilske industrije ter druge predmete, ki so značilni za italijanski izvoz.
Na vzhodnem Kavkazu in ob Ter eku so bili sovjetski napadi zavrnjeni v borbah od moža do moža in deloma v protisunkih. Več oklepnikov je bilo uničenih in zajetih nad 1600 ujetnikov. Oddelki lovskih letal so v nizkih poletih prizadejali sovjetski pehoti hude izgube in sestrelili 12 sovjetskih letal.
Med Volgo in Donom je bil v menjajočem se boju uničen sovjetski bataljon, sestreljenih' 26 oklepnikov ter zajetih mnogo sovjetskih topo? in pehotnega orožja. Oddelki prevoznih letal sb kljub zolo slabemu vremenu oskrbovali čete v boju. ,
V uspešnih obrambnih bojih med Volgo in Donom se je odlikoval 2. bataljon nekega dunajskega grenadirekega polka po svojem zglednem vedenju.
V kolcnil Dona so bili na važnem odseku reke zavrnjeni v zadnjih dnevih ponovljeni sovjetski napadi z močno podporo oklepnega orožja in letalstva.
Na prostoru med Kalininom in llmenskim jezerom so se izjalovili številni, z močnimi oklepnimi^ oddelki izvršeni sovjetski napadi deloma' v ogorčenih borbah iz bližine. Nasprotnik je izgubil 51 oklepnikov ter utrpel ponovne hude krvave izgube.
Pri nastopih na severnem odseku bojišča se je odlikoval oddelek SS v orožju.
V Tuniziji se je nadaljevalo čiščenje bojnega prizorišča pri Teburbi. Število ujetnikov se je tu povišalo na 1100; število uničenih oklepnikov pa znaša nad 70 in število zaplenjenih topov več kakor 40. Letalstvo je napadalo zavezniške čete in iztovarjanja v pristanišču Boni. Lovci so sestrelili včeraj nad tem bojiščem brez lastnih izgub 14 nasprotnih letal, med njimi tudi štirimo-torne 'bombnike.
Na jugovzhodni obali Anglijo so lovski oddelki podnevi izvedli uspele napade na železniške in industrijske cilje.
Uradno štetje živine in vozil za vojne potrebe na španskem
Madrid, 6. dec. s. Vojaška oblast je izdala uredbo, po kateri bodo morali prešteti vse konje, osle, prašiče, mezge, govedo, vozove in motorna-vozila. Uradno štetje mora biti opravljeno do 31. decembra. Oblasti bodo prešteto blago lahko pobrale v zvezi z novo delnč> mobilizacijo.
Italijansko podeželje odgovarja na Ducejev klic za pomoč pri izpraznjevanju mest
Rim, 7. dec. s. Oklicu, ki ga je Duce naslovil na župane mestnih in kmečkih občin v zvezi z izpraznjevanjem mest, so takoj odgovorili. Med stotinami in stotinami brzojavnih odgovorov, ki so že prispeli v Beneško palačo, so zlasti pomembni naslednji:
Neka piemontska občina sporoča, da je poskrbela že za nad šest tisoč oseb, neka druga občina ob Comskein jezeru pa brzojavlja, da se podpiranje pri* izpraznjevanju krajev nadaljuje in da se bo nadaljevalo v zvestem izpolnjevanju »Vaših zapovedi«. Take brzojavke so poslale tudi občine iz alpskih dolin in iz krajev v Apeninih. Treba pa je povedati še to, da so tudi preseljenci sami povsem razumeli Ducejev klic in pokazali potrpljenje, zaradi česar delo bratske fašistične vzajemnosti dofega največje uspehe.
Hitlerjevo odlikovanje maršalu Bastieu
Hitlerjev glavni stan, 7. dec. s. Hitler je dne 5. decembra podelil maršalu Italije in guvernerju Libije Bastieu zlati nemški križec v priznanje za zgledno sodelovanje z nemško-italijansko oklepni-ško vojsko in za odločkiO podporo, ki jo jo Ba-stico vedno nudil.
Seja fašistovskega odbora za pomoč bojevnikom ’
Rim,. 7. decembra, s. V soboto se je v Rimu sešel glavni svet za pomoč bojevnikom in njihovim družinam. Seji je predsedoval tajnik fašistovske stranke, navzočni pa so bili vsi Člani. Nadzornik fašistovske stranke za bojevniški urad je poixčal o delovanji} fašistovske stranke in njej podrejenih organizacij v zadnjih desetih mesecih ter o doseženili uspehih. Pri razpravi o poročilu je Carlo Delcroix v imenu vseh predsednikov ugotovil popolno istovetnost naziranj delovanja med fašistovsko stranko in združenji družin v vojni padlih, pohabljencev in bojevnikov.
Potem so razpravljali o raznih perečih vprašanjih, zlasti pa Se o pomoči, ki naj jo fašistov-ska stranka nudi v skladu z zakonom o obveznem nameščanju vojnih invalidov, o pomoči ranjencem, ki so upravičeni do posebnih ugodnosti glede pokojnine, o vprašanju vojnih pohabljencev, zlasti pa še o pomoči tistim, ki trpe na malariji ali jetiki. Glede vseh teh vprašanj so govorniki izrekli svoje želje in so bili slednji® sprejeti nekateri sklepi. Sejo je strankin tajnik začel in končal s pozdravom Duceju.
Francosko uradno poročilo o dvolični vlogi admirala Darlana v Afriki
Rim, 7. dec. s. Zaradi resnice je vredno posneti v celoti uradno razlago vichyjske vlade o dogodkih v Severni Afriki. Iz nje je nedvoumno razvidno, da je bil admiral Darlan izdajalec in popolnoma v službi ameriških koristi. Vichyjsko poročilo pravi najprej, da je tuja propaganda podajala popolnoma netočne podatke o dogodkih, ki so se odigrali v Alžiriji in Maroku od 8. do 14. novembra, nato pa pravi:
V	noči od 7. na 8. november so Angleži in Amerikanci napadli Alžir in Maroko. Medtem ko so se čele začele izkrcavati, so poskušali uporniki v Rabatu in Alžirju zasesti sedež generalnega guvernerja in važnejše javne stavbe. V Rabatu je general Nogues zaprl generala Bčthouarda. V Alžirju pa upornih generalov vojaki niso poslušali in so morali generali takoj zapustiti mesto in stopiti v stik s prvimi ameriškimi oddelki, ki so se izkrcali v Sidi Farruku. Zvečer 8. novembra je Darlan poslal vladi v Vichyju brzojavko, iz katere se je dalo razbrati, da se bo moral Alžir udati. Tisti trenutek se ni vedelo, kakšen je Darlanov osebni položaj niti ne, ali je še svoboden. V resnici pa je on ta čas že razpravljal z Amerikanci o ceni za izdajo in dal v ta namen razširiti po zavezniških radijskih postajah novico, da je zaprt. Osmega novembra je Darlan začel odkrivati karte. Res je poslal v Vichy novo brzojavko, v kateri je namignil na možnost sporazuma z vojaškimi oblastmi. Na to brzojavko je maršal Petain odgovoril
9	novembra ob 8.19, da so nemogoča vsakršna pogajanja. Medtem ko je bil predsednik vlade Lavni v Mflnchenu na sestanku s Hitlerjem, je 9. novembra zjutraj prispela v Vichy Darlanova
brzojavka kot nekak odgovor na maršalovo brzojavko in v njej je Darlan z nezaslišano hinavščino zagotavljal, da ima namen opazovati dogodke in o tem 6vojo vlado pravočasno spi-oti obveščati.
Ko sta Casablanca in Oran 9. novembra še dajala odpor, je Darlan, da bi prikril svojo dvojno igro, brzojavil in predlagal hude kazni proti nekaterim generalom in častnikom, ki so prestopili v vrste upornikov. 10. novembra pa je Darlan končno v celoti priznal svoje izdajstvo. Predlagal je razgovore z amerikanskimi oblastmi in prosil vichysko vlado, naj mu čitnprej odgovori. Preden je prišel odklonilen odgovor, je Darlan vnovič brzojavil in sporočil svojo odločitev, da se je sklenil pogajati z Angleži in Amerikanci in da je" dal ukaz, naj se streljpnje ustavi. Maršal Petain mu je takoj brzojavno odgovoril in mu ukazal braniti Afriko. Darlan pa je odgovoril, da je ujetnik in da je bil prislijen zapovedati ustavitev sovražnosti. Maršal Petain je nato generalu Noguesn zaupal posle vrhovnega poveljnika francoskih čet v severni Afriki. 12. novembra pa je dal Darlan razumeti, da je na svobodi in da se že pogaja z ameriškimi oblastmi. Navzlic hudim okoliščinam pa so v Vichyju Še vedno dvomili, ali je Darlan res izdajalec. Sele potem, ko je Darlan spregovoril po radiu, je bila potrjena domneva, da je bil mož že na strani tujih sil. 14. novembra je maršal Petain brzojavil Darlanu, ga oštel in mu sporočil, da mu je odvzel francosko državljanstvo. Sporočilo Havasa-OFIja končuje to žalostno poglavje Darlanovega izdajstva z zatrdilom, da je le to prava resnica, vse ostalo pa navadna laž.
Posvetimo se brezmadežnemu Srcu Marijinemu
Splošno znana je že napoved Marijina, ki se je leta 1917 šestkrat prikazala trem pastirčkom v Fatimi na Portugalskem, da bo izbruhnila nova hujša vojska, če ljudje ne bodo nehali žaliti Gospoda Bog«. Novo dobo miru in 4se z mirom zvezane dobrine pa je obljubila, če se svet posveti njenemu brezmadežnemu Srcu.
Dne 31. oktobra letos je papež Pij XII. kot skupni oče velike krščanske družine, kot namestnik Onega, kateremu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji, posvetil brezmadežnemu Srcu Marijinemu ves svet — tudi nas.
Mi pa se moramo pridružiti tej posvetitvi in jo odkrito ter vdano ponoviti, da bomo tudi sebe osebno in vse naše občestvo posvetili brezmadežnemu Srcu in bomo tako bolj vredni obljub, ki jih je dala usmiljena Mati božja. Da bo naša posvetitev resnična in prava, učinkovita za vse naše zasebno in javno življenje, se moramo primerno temeljito pripraviti, da bodo naše duše sposobne sprejeti velike milosti — sadove te posvetitve.
V	ta namen bomo opravili pobožnost peterih prvih sobot od januarja do maja prihodnjega leta, ob koncu šmarnic pa, 30. maja, se bodo vse župnije in cela škofija posvetile brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Pobožnost prvih sobot bomo združili z dosedanjo pobožnostjo prvih petkov. Ni treba drugega kakor da še v soboto po prvem petku prejmemo sv. obhajilo, molimo en del rožnega venca in tako četrt ure razmišljamo skrivnosti rožnega venca. Vse pa v namenu, da zadostimo Mariji za grdenje in kletve. ss katerimi se tudi med nami nehvaležno žali.
Vsa podrobnejša navodila bodo sledila v cerkvenih oznanilih in deloma v tisku.
Vse drage vernike ljubljanske škoiije pozivam in prosim, da se udeležujejo pobožnosti peterih prvih sobot, da se tako duhovno dobro pripravimo za skupno posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu v trdnem upanju, da bo po Marijini priprošnji Bog izpolnil, kar je Marija obljubila, namreč da se bo spreobrnil veliki narod, ki trpi pod jarmom brezboštva, in da bo svetu podeljena doba miru — če bomo mi resno in dosledno storili, kar je pogoj za to: da se spreobrnemo in nehamo Gospoda Boga žaliti.
Ljubljana, 5. decembra 1942.
Pripravljalni odbor za zadostilno pobožnost 5 prvili sobot iina svoj sedež v pisarni KA, Pred škofijo 1, Ljubljana, kjer dobite lahko gradivo za pridige, podobice in vse drugo, kar bo odbor pripravil za to pobožnost. Uradne ure vsako dopoldne od 9—12.
Sestanek strankinih funkcijoitarjev v Ljubljanski pokrajini
Dne 2. in 3 t. m. je bil običajni sestanek pokrajinskih hierarhov. Sestanek se je začel s pozdravom Duceju, ki ga je odredil zvezni podtajnik Capurso.
Dopoldne so poročali o delovanju raznih središč dotieni tajniki; v razpravo je posegel zvezni podtajnik, da bi v sporazumu z inšpektorji pojasnil nekatere točke, ki so bile predmet poročil.
Popoldne je zvezni podpoveljnik GIL-a podal navodila za delovanje te organizacije, zlasti dolskih kuhinj.
Razprave so se nadaljevale 3. t. m. zjutraj,
popoldne pa* je zvezni podtajnik podal njih pregled zveznemu tajniku. Poročali so tedaj tudi inšpektorji.
Zvezni tajnik je zaključil sestanek s toplo zahvalo hierarhom, katerim je dal navodila za nadaljnje delovanje s posebnim ozirom na zimsko dobo.
Sestanka se je udeležil zvezni direktorij, zvezni podpoveljnik GIL-a, tajnik pokrajinskega Dopolavora, zaupnica ženskih fašijev, pokrajinska tajnica kmetskih gospodinj, pokrajinska tajnica gospodinjskih pomočnic in direktor lista »Pri-ma linea«.
Juventus je prekinil z zmagami Livorna
Torino samo še 2 točki za vodečim Livornom — Roma spet ob točko Ambroslana prepričevalno zmagala — Triestina gre navzdol
V	desetem kolu državnega nogometnega prvenstva je bilo na sporedu nekaj zelo važnih in ostrih srečanj. Prav tako je včerajšnja nedelja prinesla tudi nekaj presenečenj, od katerih je pač največje tisto, ki' ga je pripravil vodeči Livorno svojim navijačem na svojem lastnem igrišču. Pred domačimi gledalci, ki gotovo niso bili tega veseli, si je dozdaj »s slavo ovenčani Livorno« pustil odvzeti obe. točki od milanskega Ju-ventusa. Ju*entusu se je torej prvemu posrečilo zaustaviti zmagoslavni pohod Livorna, ko je korakal od zmage do zinage, ko je »vozil« zdaj. enega zdaj drugega nasprotnika. Juventus je naredil za letos piko na Livornov pohod. Nezadržno prodiranje je zaustavljeno in kako bo naprej... Reči je treba le, da bo moral Livorno krepko prijeti, če bo hotel ostati še naprej na čelu tabele, saj mu posebno Torino nevarno, skoraj prenevarno sledi. V sobpto sta bila še 4 točke narazen, danes pa sta lijmo še dve. Kot rečeno je Livorno izgubil, Torino pa je na domačem igrišču gladko odpravil Triestince, ki so zdaj k svojim večnim remijem pripisali še drugi letošnji poraz. S tem da je Triestina včeraj izgubila, se je njeno stanje v prvenstveni lestvici spet poslabšalo in se tako vztrajno približuje repku. Padati je lahko, na zeleno vejo priti je pa bolj trda. Dalje bi bilo omeniti, da je letošnji državni prvak Roma, spet izgubil dragoceno točko. Točki sta si razdelila Roma in Bari. Bari se kar dobro drži in ga ni podcenjevati. Roma pa bo točko zelo, zelo pogrešala. S tremi goli razlike je odpravil Milano nevarno Genovo. — Rimski Lazio se je tudi malo postavil, ko je doma odpravil novinca Vicenzo. Bilo je le gol razlike, točki sta pa le o.stali doma.
Vrstni red do prihodnje nedelje pa je takle:
Livorno 16, Torino 14, Juventus, Lazio 12, Genova 11, Roma, Bologna, Ambrosiana, Fiorentina in Milano po 10, Atalanta, Bari 9, Liguria 8, Triestina 7, Vicenza, Venezia 5.
Tekme v B razredu
Tudi v B razredu so bile vse tekme na sporedu. Včerajšnja nedelja je prinesla tudi v tem razredu nekaj nepričakovanih dogodkov. Kar začnimo s temi nepričakovanostmi: Napoli je šel v goste v Pescaro, kjer je moral pustiti obe točki. Skoda, saj si je precej pokvaril položaj v tabelici. — Savona je doma izgubila tekmo s Piso. — Udine se je včeraj še najbolj postavil in gladko odpravil Novaro s tremi goli razlike. Pa'lermo je doma premagal Modeno. — Pro Pa-tria je igrala v Gremoni le neodločeno. Dobila je točko in se z njo postavila ob stran vodeči Spezii, ki je včeraj na tu jem izgubila obe dragoceni točki. Z golom razlike jo je odpravila Padova.
Rezultati tekem:
Pescara: Pescara : Napoli 5 : 1.
Savona: Pisa : Savona 3:1.
Cremona: Cremonese : Pro Patria 0 : 0.
Udine: Udinese : Novara 4 : 1.
Siena: Siena : Alessandria 4 : 2.
Palermo: Palermo : Modena 1:0.
Lodi: Fanfulla ■ Brescia 1 : 1.
Roma: Mater : Aneonitana 4 : 0.
Padova: Padova : Spezia 2 : 1.
Vrstni red po točkah: Spezia, Pro Patria 14, Padova l^, Pisa, Napoli, Brescia, Anconita,na 12, Modena, Cremonese, Alessandria 10, Fanfulla 9, Novara, Udinese, Palermo, Mater, 8, Siena in Savona 7, Pescara 6.	.
110 tekmovalcev in tekmovalk na turnirju Hermesa
Ljubljana, 6. decembra.
Včeraj smo imeli v Ljubljani le eno samo športno prireditev, ki je pa nikakor ne smemo prezreti in iti mimo nje. Nasprotno: še nekaj več bomo napisali o njej, kot je tp navada ob podobnih prilikah. In zakaj tudi ire, ko pa ie, prireditev to zaslužila. Pa tudi ne gre, da bi ta nastop opravili z nekaj besedami, ko je pa že na samem tekmovanju nastopilo nič manj in nič več kot 110 tekmovalcev. Saj veste, da mislim tukaj table teniški turnir, ki ga je včeraj priredila Ilermežanska table teniška sekcija v lepih igralnih prostorih hotela Miklič.
Da, 110 tekmovalcev seje borilo od jutra do večera. Eni so pri zelenih mizah vztrajali dalj časa, nekateri celo do konca, drugim je pa sreča že v prvih kolih obrnila hrbet in jih pustila na cedilu. Takoj v začetku moramo tudi zelo pohvalno omeniti organizacijo, ki je bila brezhibna, pri čimer gre velik del zasluge g. Pušenjaku, ki je letos že v drugo pokazal, da zna prav dobro organizirati prireditve velikega formata. Saj bo vsakdo, ki se spozna na stvar, priznal, da le ni tako enostavno »zvoziti« turnir v enem dnevu pa s Jolikim številom tekmovalcev. V imenu table teniških športnikov, mu na tem mestu izrekamo zahvalo za njegov trud. Prav tako pa tudi njegovim sodelavcem.
Včeraj so ljubljanski table-teniški igralci dosegli pravi triumf. 110 se jih je borilo. Kaj takega in v tako velikem številu ne nastopajo niti po drugih veliko večjih mestih, ko je pa naša draga Ljubljana, 110 mladih src, polnih veselja do te lepe igre, je včeraj bilo samo za belo žogico. Pri-telji so prihajali k igralnim mizam, da bodo bodrili svoje tovariše, starši, da bodo občudovali svoje otroke, kako bodo trli orehe z ostalimi. Ves dan, od jutra do večernih ur je bilo ob treh mizah živahno kot v panju. Eni so odhajali, drugi prihajali. Računajo, da je tekme gledalo čez dan več kot 500 gledalcev, kar tudi ni malo, če upoštevamo pusto megleno nedeljo, ki je bila včeraj, in ko je vsakdo čepel najraje doma v zakurjeni sobi.
Prav posebno pa moramo omeniti še eno dejstvo. Ne le fantje, ampak tudi dekleta so se včeraj po dolgih letih spet pomerila med seboj na javni prireditvi. Sicer se jih ni javilo toliko, kolikor smo pričakovali, vendar pa moremo biti z
8 tekmovalkami za začetek kar zadovoljni. 6 mladih, brhkih deklet se je pogumno postavilo fantom ob stran in obračalo loparčke v borbah drugo z drugo Osem se jih je okorajžilo in prišlo na turnir, da pokažejo, kaj znajo in kaj so se naučile, in <}li r§s toliko zaostajajo za fanti. Reči moremo, da je led pri dekletih zaenkrat prebit in da se jih bo pri prihodnjem turnirju prijavilo gotovo že več, saj dekliška sramežljivost pri športu res ni na mestu. Sicer se je tudi včeraj opazilo, da znajo dekleta precej več, kot so pokazale pri igrah. Pa jim ni zameriti, ko jih je pa gledalo toliko parov navdušenih oči. Torej jim je bilo igrati dvakrat hudo. Morale so biti kos nasprotnicam in pa še velikemu krogu navijačev.
Kot smo že uvodoma omenili se je za tekme prijavilo vsega skupaj 110 igralcev in igralk, od teh je bilo 64 organiziranih, tu so všteta tudi dekleta, 48 pa je bilo takih igralcev, ki niso še nikjer organizirani, pa soj pokazali veliko znanje in bi se mogel marsikateri klub z njimi postaviti. Po klubih pa je bilo prijavljenih: Hermes 34 (3 dekleta), Mladika 8, Korotan 1, vsi ostali pa so bili neorganizirani. Tekmovali niso le za ponosni naslov ljubljanskega prvaka in zgolj zato, da se postavijo pred ostalimi iti da bodo odslej njihova imena pred domačim pingpongaškim svetom še bolj uvaževana. pač pa tudi za lepa praktična darila. Ljubljanski župan je za to priliko dal prireditelju na razpolago lepo vsoto s katero so kupili dva res lepa pokala za oba zmagovalca v damski in moški skupini. Številni ostali naj-. boljši pa so dobili lepa in praktična darila kot ure, polnilna peresa, albume, servise, bonboniere za dame in še veliko drugih daril. Za vse to se je izplačalo potruditi.
Že po začetnih borbah je bilo na sporedu prvo presenečenje. Strojnik A. od Korotana je izgubil igro proti neorganiziranemu Poženelu. S tem mu je bila že odvzeta možnost za nadaljnje uspešno tekmovanje. Prav isto smo doživeli pri dekletih, kjer je izgubila dobra Meralova od še boljše Bricijeve. Prva je sicer neorganizirana,* pa vendar odlična tekmovalka, druga pa je članica Hermesa. ,
Zaradi pomanjkanja prostora smo morali izpustiti podrobne telniične rezultate. Vse potankosti tehničnega dela bomo priobčili v jutrišnji številki našega lista.
Miklavževa nedelja - veselje dobrih otrok
Ljubljana, 7. dec.
Miklavž nas je letos obdaril z milejšim vremenom ko lani. V soboto, ko je hodil po mestu in se ustavljal pri ljudeh dobre volje, se pokazal po dvoranah in v gledališčih, je priletelo z nebelTiili višav nekaj belih kosmičev, ki so bili pač radovedni, dali je zemlja pripravljena sprejeti snežno odejo. Revni otročički so si želeli toplejšega vremena. In Miklavž se jih je usmilil. V nedeljo je bilo toplejše, je začelo rositi in marsikdo je, napovedoval in zatrjeval, da bo kmalu začelo snežiti.
V soboto so bile v mestu lepe, tradicionalne Miklavževe prireditve. Ena najlepših je bila v krasni frančikanski dvorani, tudi v gledališču se je oglasil Miklavž s svojim velikim spremstvom, ki je delil primerne zavojčke malčkom, vsem razigranim in žarečim od veselja. Miklavž pa je obiskoval še v nedeljo in bile so lepe prireditve zonet v gledališču, v frančiškanski dvorani. na ViČu, v Zeleni jami in zavetišču za onemogle, kakor tudi po drugih zavodih, tudi v splošni bolnišnici in drugod je Miklavž blagohotno ’ naklonili''svoj obisk. Dobival pa je prejšnji teden, posebno v soboto Miklavž velikansko pošto, skromna pisemca, skromne listke, ki so jih malčki napisali in v katerih so izražali svoje nedolžne in č^ste želje in ntisli. Neki malček je prosil Miklavža kratko: »Dragi Miklavž, prosim Te lepo, da mi pošlješ kekse za čaj, pa kruha za kavo.«
V nedeljo že ob zgodnjih jutranjih urah so vstajali naši malčki, nikakor niso mogli dalje spati. Radovednost jih je gnala k mizam, kjer so nastavljali krožnike in pehairje. kakor je to navada bolj na periferiji mesta in na deželi. Mali Dušan je pritekel na vse zgodaj k sosedu,
'kjer so nvu obljubili, da bo najbrž tudi za njega Miklavž kaj prinesel. Nastavil ie krožnik. Malček je bil vesel, ko je dobil nekaj orehov, pomaranč, mandarinov, nekaj sladkarij in... Ogledoval si je stvari. Pa. Dušaiu, zlati otroček, je začel govoriti, da Miklavž samo enkrat v letu nosi darila. Ifotel je, da bi mu vsak dan nosil.
Velike Lašče
V	vseh zadevah naših listov Slovenca, Slov. doma, Domoljuba, Bogoljuba kakor tudi Slovenčevega koledarja in Slovenčeve knjižnice se obračajte odslei na Zadrugo v Velikih Laščah, kjer plačujte tudi naročnino za gornje liste. Za vse omenjene posle bo skrbel g. Janez Kiselj. Prav ' tako nai se tudi naročniki iz Škocjana, Turiaka in Roba obračajo na Zadrugo v Velikih Laščah.
Govoril je: »Še bo priel Miklavž. Krožnik kar tu pustim.« Težko je bilo dečku dopovedati, da ga bo prihodnje leto še bolj bogato obdaril.
Ponekod je bil Miklavž zelo radodaren s knjigami, ki so se jih vsi prisrčno razveselili. Mladinska knjiga je bila pri vseh družinah ze-
lo	zaželjena. Splošno je Miklavž letos mirno in lepo opravil svoje poslanstvo.
Zganile se! Stvar ie vredna Vrše pozornosti!
Knjižna zbirka *Naša pot“ razprodaja vso svojo bogato zalogo visoko vrednih knjig, tako posamezne izvode kakor v posamezn h skupinah (kolekcijah). Prva kolekcija obsega 13 knj’g. ki so jih spisali naši najboljši znansiveniki, teologi, kakor dr. Aleš Ušenič-nik. dr. Alojzij Odar. dr. Lenček itd. Vseh 13 kn|ig s'ane le 70 Lir. Druga kolekcija obsega 12 knjig in stane le 66 Lir. tietja lt knjicr. stane le 62 Lir. Četrta kolekcija obseda 7 knjig in stane Je 43 Lir itd. vse do kolekcite po 7 Lir. Ko'ekcija za 7 Lir obsegi 2 knjigi, ki >ma a skupaj 236 stiani in je cena torej nenavadno niz'<a.
Po teh knjigah naj bi posegel vsak, brez razlike stanu. Zlasti pa je danes nujno potrebno, da si lih vsak onrsli, ker bo iz njih črpal mnoga načela in jasnost, ki nam je danes v vseh življenskih vprašanjih ne-obhedno pcrebna.
Ker je kntig omejeno število, naj bi vsak takoi posegel po njih, dokler jih je še kaj. Povdarjamo še enkrat, da je to edin-st> ena nrlika za nabavo knjig tako odličnih piscev kakor so navedeni, kajti njih dela imajo trajno vrednost in so vsakomur — posamezn ku kakor vsem družinam potrebna v vseh dobah čleveškega življenja.
Te knjiga ozir. kolekcije so v prodaji v Ljudski knjigarni!
V	hrvaškem službenem listu je izšla zakonska odredba o nabavljanju psov za domobranske potrebe. Vojni mini6ter lahko ob vsakem času predpiše popi6 vseh p6ov v državi ali pa v poedinih
Krajih, ki bi prišli v poštev za domobransko službo. Lastnik p6a, ki ga je komisija ocenila za sposobnega,, bo moral svojega p6a prodati bo primerni ceni.
S. S. VAN DINE;
J&uV»iaj£iu t
■“•MiiiiliSi«.   .
»Glupost! Moj Bog, človeku se res zdi, du je ves svet znorel!« Nestrpno je zamahnil	z	roko, kakor	bi	hotel
neka j odbiti	od	sebe. Ta njegova	kret-
nja pa je bi 1 n slabo preračunana in njegova roka je jezno zudela ob mizo, da je nekaj	pa.pirjev zletelo	v	zrak.
Vanče gu	je	prizanesljivo	pogledu!
in dejal:
»Ali poznate	gospod Druk-
ker?«
Grbec je spet osupni'l in silovito pogledal Vanceja. Drobne ustnice «o se. mu krčevito stisnile in v njegovem spačenem obrazu sta xe razodevala sovraštvo in prezir. Noge so se mu nalahno tresle.
»Tudi Vi! Kaj ste tudi Vi znoreli?« Ošinil nas je vse z enim siintim pogledom in nadaljeval:	»Vsi ste norci!
šlcofa vendar ni! Cock Uobin in John Sprigg nista nikdar obstojala! In Vi ste prišli zdaj setu, vi zreli možje, da lii me preplavili, mene, matematika, s svojimi otroškimi bajkami! Te zadnje besede je Driteker spregovoril s histeričnim smehom.
Vanče se mu je naglo približal, ga prijel za lak t in ga posadil nazaj na
Kriminalni roman
stol. Druckerjev smeh je izzvenel v vzdihljaj. Grbec je slabotno zamahnil z roko in dejal:
»škoda! Škoda, da sta bila Robin.in Sprigg umorjena... A dokazi? Kje so dokazi? Treba je dejstev, dejstev...«
Nesrečnik se je zdel čisto izčrpan. Raje smo se umaknili.
»Pečen je, pri žiVetn telesu pečen.« je pripomnil \ance Markhuni.i, ko smo bili spet v veži. »Še malo in posrečilo se nam bo izvleči na dan tisto, kar se skriva v teh njegovih svojevrstnih možganih... še se bomo videli.
Podali smo se k Druckerjevi gospe v njeno sobo. Nenavadno bleda je bila, ko nas je sprejela. Zleknjeno je sedela pri oknu v svojem naslonjaču. V«a njepa zunanjost in zlasti še njene dolge, krive in kakor v vozla nabrane roke, ki so molele iz črnih rokavov, me je spominjala, ne vem zakaj, na človeka, ki igra na harfo, še preden je k\!o kaj spregovoril, se je že razlegel njen hripav glus, ves preplašen.
»Vem, čemu ste prišli«, je dejula. »Zato, da hi me spet mudili.«
»še daleč ne nameravamo tega, go-
spa,« »je odvrnil Vanče. »Mi Vas samo prosimo za Vašo pomoč.«
Zdelo se je, da so jo Va.ncejeve besede nekoliko pomirile.
»Če bi vam le mogla pomagati!« je odvrnila nemirno, kakor bi nas preskušala. »Toda saj vendar ni ničesar, kar bi mogla storiti za vas! Prav ničesar!«
»Vi bi nam lahko kaj povedali o tem kaj ste videli s svojega okna tisti dan ko je bil umorjen Robin, gospa,« je dejal Vanče vljudno.
»Ne, ne!« Niene oči so postale Vlekam čudne. »Ničesar nisem videla. Tisto dopoldne nisem bila pri oknu! Lahko me ubijete, če hočete, a moje zadnje besede bodo: ne, nc in še enkrat ne!«
»Kuharica pri Dillardovilt nam je povedala.« je nadaljeval Vanče, »da se zjutraj večkrat sprehajate po vrtu.
»Res, je.« je odgovorila, kakor da bi ji bilo odleglo. »Zjutraj ne spim dobro, tako sqm vsa otrpniena. Rajši vstanem in grem na vrt, če je lepo vreme.«
»Kukarica vas je včeraj zjutraj videla na vrtu.«
Gospa je raztreseno pritrdila.
»Z vami je bil pudi profesor Dil-lard.«
Ob teh besedah se je spet kar stresla. Ostro_ in sprašujoče je pogledala Vanceja ih je brž dejala:
»Da. res je... Včasih se vidiva na vrtu. Silno _ ljubezniv je gospod profesor. Vselej zelo lepo govori o mojem sinu... Pravi, da je čudovito nadar-
jen. O, če ne bi bil tako nesrečen! A kriva sem jaz... jaz...«
Vanče jo je prekinil z mehkim glasom.
»Iz kakšnega razloga pa sta se včeraj zjutraj seSla z gospodom profesor-" jem na vrtu?«
»Govorila sva o Adolfu,« je odvrnila stara gospa po kratkem premišljevanju.
»Ste	opazili	še	koga	drugega
na strelišču ali na vrtu?« Moj prijatelj ni niti za -trenutek umaknil svojega pogleda z obraza gospe Drucker-jeve.
»Nikogar!« Zazdelo se je, da je staro gospo spet prevzel strah. »Toda moral je biti ta,m še nekdo drugi, ne res? Nekdo drugi, ki ni hotel, da bi ga bil kdo videl, kaj? Da, da! Bil je nekdo! A vi mislite, da sem ga jaz videla. Toda. usmiljeni Bog, povem vatn, da nisem videla nikogar'« Zakrila si je obraz z rokami, ter začela krčevito ihteti, brez solz. »če bi ga ie videla! Če bi le	vedela! Toda Adolf,
moj mali Adolf	to	ni bil!	Tedaj	je
spal. hvala Bogu	še	spal!«
Vanče je stopil bližje k njej.
»Čemu zahvaljujete Boga,« je vprašal vljudno, »da tisti nekdo ni bil vaš sin?«
»Kaj ne veste več? Isti, ki je umoril Robina, je zdaj spravil s sveta tudi Sprigg,q. Vse to	je	strašna	igra.	Je
eden tistih, ki se sučejo tu okrog, in jas se bojim. Jas vam ne morem povedati ničesar!«
»Bežite no, kaj pa vendar mislite,
gospa?« Vanče jo je skušal na vsak način potolažiti. »Kar govorite, nima nobenega smisla. Nikdar si tako ne jemljite stvari k srcu. To je čisto'naravna razlaga, razlaga, ki se na;in jo bo z vašo pomočjo kaj hitro posrečilo najti.«
»Ne, ne! Ne morem! Ne smem! Niti sania ne razumem te stvari!«
♦•Zakaj ne morete povedati ničesar?«
»Ker ne vem!« je skoro zakričala nesrečnica. »Bog mi je priča, da bi rada kaj vedela, a v«m samo to, da se nekaj strašnega odigravalo tu, da leži neko prokletstvo nad to hišo....'«
»Kako to veste?«
Stara gospa se je začela silno tresti po vsem životu. Zdelo se ie, kakor da jo stresa mrzlica, njene oci pa so nemirno begale sem in tja.
»Vem to,« njen glas je bil pri tem skoro samo še dih, >ker je tista skrivnostna oseba nocoj prišla k nam!«
Mraz me je spreletel po mozgu ob teh besedah. Naredniku je zaprto sapo. Vancejev glas pa je bi! še vedno čisto miren.
»Kako veste, da je bil tu, gospa? Ste ga morda videli?«
»Ne, nisem ga videlo, a poskušal je priti v tole sobo skozi ona-le vrata.« S tresočo se roko je pokazala na vrata, skozi katera smo bili prišli mi.
»Povedati nam morate kaj podrobnejšega, gospa, drugače bomo prisiljeni misliti, da ne govorite resnica<
M
AV-Ci QJL ;■ <3~c>žj>_ Sčymxx z i
mi iMa
Pastirček Je sedel v temni kuhinji pri opoldmiču in ga le počasi zajemal, kot bi štel žlice in gledal, da ne bi preveč pojedel.	,
Ko pa je župnikova sestra odnesla obed še bratu v njegovo sobo, je pastirček stekel s skodelico na vrt, nato pa spletal po lestvinih klinih h Križanemu in mu ponudil skodelico.
Wv
Ljubljana
In pastirček mu reče:
»Prijatelj moj, gotovo si tudi lačen! Nekaj sem ti od opoldniča prinesel. Le vzemi!« ,
Desnica Križanega se je tedaj zganila, v križevem lesu je ostal žebelj sam in Križani je prijel pastirčkovo skodflico ter izpdl. S hvaležnim pogledom se mu je Križani zahvalil.	»
Partizani požgali vas Topol pod Bloščkom
V goreči hiši so fantje vztrajali in pregnali zločince
I
Bloke, 6. dec.
Že več časa so partizani razširjevali vesti, da bodo uničili vaško stražo v Topolu, ker jih je zelo ovirala pri njihovih roparskih pohodih Ujeli so namreč več partizpnov in dve partizanki.
Vaška straž;), ki šteje samo 10 mož. se je morala zaradi majhnega števila zabarikadirati v utrjeno hišo na prostoru, ki je bil za obrambo vasi najbolj primeren. Vas ima za obrambo namreč zelo slabo lego, ker leži v podnožju Blo&čka. Vendar so se fantje v sredo zvečer prav dobro izkazali. Ob 7 zvečer so privrele od vseh strani partizanske tolpe.
Okoli vasi so napravili pratizani zasede, da bi tako preprečili kakšno pomoč od katere koli strani. En oddelek je vdrl v vas. Po svoiih vohunih so bili dobro obveščeni, kje se nahaja vaška straža. Pridrli sb pred hišo in zahtevali od fantov, da jim izročijo orožje. Fantje so odgovorili z bombami. Trije partizani so obUv-ali, drugi so se hitro umaknili. Tedaj so začeli partizani streljati s strojnicami in prisilili posadko, <>a je za nekaj časa utihnila, Ta trenutek sc >osVobodilck izrabiti in zažgali slamnato streho. Ilisa je bila takoj v plamenu. Straža se je morala umakniti v klet in je z zeljem in repo zadelala vhod, da so bili varni pred dimom. Partizani in partizanke so se zunaj veselili, da bodo ime-li pečenko. No, tega veselja jim fantje niso privoščili. Ker teh fantov partizani niso mogli dobiti, so se »borci za narodno svobodo« začeli znašati nad ljudmi. Po vseh hišah so krapi in ropali, hiše pa, kjer so bili doma stražarji, so bile kmalu v plamenih. Zaradi velike burje se jo požar razširil in zajel vso vas. Partizani niso v svoji divjosti niti ljudi pustili iz svojih liiS Nekdo je hotel rešiti svojo živino, pa ga je takoj partizan podrl s strojnico. Potem je skočil k njemu, mu sezul čevlje in slekel suknjo. Bil i* to nrfk mož, doma iz Fare. Zgorelo je 11 polonij.
V vasi so izropali vse hleve, zlasti hudi nasprotniki so jim bili prašiči, katerih so zaklati 13. Odgnal- so tudi 12 krav in temeljito izpraznili kašče po celi vasi. Partizanke so se posebno odlikovale pri kraji obleke in perila. Čiščenje so hoteli Izvesti tudi na spodnjem koncu vasi,* tedai pa je že zadrdrala težka strojnica na zvoniku. Hrabri tosvobodilcii so takoj pobegnili in napadli potem še vas Hudi vrh. Tudi tu so obstreljevali zvonik, s katerega so fantje streljali na roparje, ko so prihajali v vas. Le fantom gre zahvala, da tudi to vas ni zadela ista nesreča
Tako so na Blokah partizani že drugič pokazali svoje poslanstvo. Prvič je bilo v Rovtah, ko so ropali drugič pa zdaj v Topolu. Možem in fantom pa pogum ni upadel. Nasprotno! Prav vsi so
pripravljeni iti v borbo s svojimi največjimi sovražniki. Skrbno bodo pazili, kjer koli se bo pojavil kak partizan, da mu bodo poslali svinca.
Pri napadu na Topol so se odlikovali posebno domači partizani: Šraj Tone iz Nove vasi, Lenčkov iz Hudega vrha in Kmetkova dva od Fa re.
i
S štajerskega
Naraščaj v Jrni umetnosti, štajerski dnevniki poročajo, da je v strokovni šoli za tipografe v Gradcu večje število vajencev S Spodnjega Štajerskega. Učijo se državoznan3tva, nemščine, risanja in podobnih predmetov. Izučijo se lahko za stavce, tiskarje, litografe, kemigrafe in knjigoveze ter imajo v ta namen specialne tečaje.
Nevarna poškodba. Pri pranju perila je 59-letni perici Mariji Šturbejevi oškropil lug desno oko in ji ga tako poškodoval, da je sirota kmalu nato oslepela. Prepeljali so jo na očesno kliniko v Gradcu
Novi grobovi V Slovenskih Konjicah je umrl v visoki starosti 80 lei odvetnik dr. Ivan Rudolf. Bil je znan po vsem Spodnjem Štajerskem. V Gruščah pri St. Jurju ob juž. žel. je umrla 75-letna Marija Kukovičeva, v Podgradu 60 letna Marija Tuhtarjeva, v Ogorelcu. 50 letni Martin Go-logranc, v celjski okolici 08 letna Frančiška Spe-sova, na Tratini 76 letni Jakob Tanček in v Stopičah 83 letni Blaž Dobnik.
Letos no bo zlato nedelje. Po odloku nemškega državnega ministra za delo letos na nedeljo pred božičem trgovine ne bodo odprle.
EIAR — Radio Ljubljana
Ponedeljek, 7. decembra: 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega poveljstva Oborožnih Sil v slovenščini — 13.25 Orkester vodi dirigent Segurini — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šijanec, glasba za godalni orkester 14.45 Pisana, glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert Kmetskega tria — 17.35 Koncert čelista Čende Šedlbauerja, pri klavirju ?Marijan Lipovšek — 19 Govorimo italijansko, poučuje prof. dr. St. Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Polke in mazurke
— 2° Napoved časa, poročila v italijanščini — -0.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini
— 20.45 Simfonično-vokalni koncert vodi dirigent Tieri T 21.50 Filmske pesmi izvaja orkester, vo-di dirigent Segnrini — 22.20 Koncert pianista Nina Rossija — 22.45 Poročila v italijanščini.
Razstava Mušič-Sedej-Zonič odprta
Ljubljana, • 7. decembra.
Nova razstava v Jakopičevem paviljonu, kjer razstavljajo naši priznani umetniki Zoran Mušič, Maksim Sedej in Jovan Zonič, je bila včeraj odprta ob navzočnosti številnih ljubiteljev slovenske kulturne tvornosti in številnih prijateljev umetnosti, katerim je pri srcu napredek slovenskih umetnikov.
Razstava nam nudi skoro same nove in zanimive stvaritve, zato se je občinstvo, ki je prišlo, da si ogleda dela teh treh umetnikov, moralo zadržati malo dalj časa, da je lahko ocenilo njihove stvaritve. Število umetniških del je precej veliko, pa tudi bogato, saj nam razstava nudi vse polno tihožitij, intimnih del z nadihom starinskosti in polno drugih motivov, ki ljubitelja te umetnosti kar ožive.
Prva dva umetnika sta našemu občinstvu po svojih delih že znana. V glavn^ dvorani razstavlja Zoran Mušič z Maksimom Sedejem sama olnjata dela. Maksim Sedej se_ je spet pokazal kot mojster kompozicije kakor tudi kot portretist. Oba umetnika sta razstavila svoja dela tudi v drugih dvoranah. Lepi so tudi Sgdejevi lesorezi in risbe.
Jovani Zonič razstavlja v desni dvorani. Tu razstavlja bogat ciklus zanimivih ilustracij za slavno pesnitev »Gorski vijenac«. Odlična so tudi njegova oljnata dela in portreti.
Razstava zasluži pozornost, zato vabimo vse ljubitelje umetosti, da jo obiščejo. O razstavi sami prihodnjič.
Ponedeljek, 7. decembra: Ambrozij, škof in cerkveni učenik; Urban, škof; Fara, devica; Agaton, mučenec; Servus, mučenec; Martin, opat.
Tor'k, 8. decembra: Mar. brezm. spočetje; kongregacije in dijaki; Evtihijan. papež in mučenec.
Lekarne. Nočno službo imajo lekarne: danes: dr. Kmet, Bleivveisova c. 43; mr. Trnkoczy, ded., Mestni trg, in mr. Ustar, šelenburgpva ulica 7. — V tor"k: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva c. 20, in mr. Mur-mayer 11., Sv. Petra c. 78. -
Mirno je v Gospodu zaspal gosp. Drago Prinčič, abs. jurist in uradnik Protituberkulozne zveze. Pogreb bo v ponedeljek ob. 3 pop. z Žal, iz kapelice sv. Krištofa.
Osnutki proračunov mestne občine ljubljanske za leto 1943 so izdelani ter po § 117 2akona o mestnih občinah od 5. do vključenega 9. decembra t. I. razgrnjeni občinstvu v prostoru mestnega tro-šarinskega odelka, Lingarjeva ulica št. 1, I. nadstropje desno, soba št. 23. V6ak .član mesta in tudi vsak oselja, ki plačuje neposredni davek od imetja v občini, "ima pravico napraviti svoje pripombe k osnutkom proračunov v tem roku.
»Sindikat mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani sporoča po nalogu Visokega komisariata cenjenemu občinstvu, da bodo prodajali v Ljubljani v sredo, dne 9. decembra od 8 do 12 rile-sarji na nabavne knjižice za meso po 10 dkg salam, odnosno krvavic na osebo.
Oče osmih nepreskrbljenih otrok — bolan
išče kakršne koli podpore v denarju, hrani, obloki itd. Darove sprejema uprava »SloV. doma« pod »Reven oče«.
Vse posetnike nocojšnjega koncerta opozarjamo, da bo začetek točno ob 18. Zato prosimo polnim naslovom občinstvo, da zasede nekaj minut pred Šesto dvorano; in tako omogoči točen začetek. Med izvajanjem: posameznih točk simfoničnega koncerta vstop v dvorano ne bo dovoljen. konec koncerta bo točno ob 19.15. Vstopnice so že vse razprodane.
Križanskn moška kongregacija ima jutri, na praznik Brezmadežne, duhovno opravilo v Križankah ob 7 zjutraj; med sv. mašo skupno obhajilo; zvečer ob 6 pa slovesen shod: govor, sv, rožni venec in [lete litanije- M. b.
I.jnhljan&ko gledoliSč*1
DRAMA:
Ponedeljek, 7. decembra: Zaprto, lorek, 8. decembra ob 14: »Peterčkove posli nje sanje«. Mladinska predstava. — Miklav-~------------■—	izven.	Cene	od	12	lir	navzdol.	—
Peterčkove posled-
zev nastop.
Ob 17; »Ples v Trnovem«. Izven.
Sreda, 9. decembra ob 16.30: »Deseti brate. — Red A.
Četrtek, 10. decembra ob 16.30: »Šestero oseb išče avtorja«. Red Četrtek.
Petek, 11. decembra ob 16.30: »Primer dr. Ilir-na«. Premiera. Premierski abonma.
Sobota, 12. decembra: db 16: »Ofenašc. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol.
OPERA.
Ponedeljek, 7. decembra: Zaprto.
Torek. 8. decembra ob 10.30: »Angel j z avtom.* Mladinska opereta. Izven. Prvič v sezoni. Cene od 18 lir navzdol. — Ob 16: »'Ihais«. Izven. Cene od 24 lir navzdol.
Sreda, 9. decembra ob 16- »Slepa mišr. Red Sreda. Četrtek, 10. decembra ob 16: »La Boheme«. Red Premierski.
Petek, 11. decembra: Zaprlo.
Sobota, 12. decembra ob 16: >Thais<. Izven. Cene od 24 lir navzdol.
BANCO m ROMA
BANCA Dl 1NTERESSE NAZIONALE * BANKA DRŽAVNE KORISTI ANNO Dl FONDAZIONE 1880 LETO USTANOVITVE
SSSiv LUBIANA
Marijin trg 5. telel 4316-4317 TUTTE LE OPERAZIONI Dl BANCA - VSI BANČNI POSU
A IVENflFRV:
DVE SIROTI
a
»Stric, nočem 6e poročiti, hočem še naprej ostati svoboden!«	i
»Še naprej ostati svoboden in živeti neurejeno življenje, ki ga pa ne bo mogoče večno prikrivati,« je rekel grof e povišanim glasom.	!
Ob teh besedah	;e Roger odločno'
dvignil glavo.	‘	|
»Gospod, prav nič mi ni treba prikrivati. Kar delam, delam, ne da bi mi bilo treba zardeti.*
»Ste popolnoma prepričani, vitez?« Vaudrey, ki ga je že začela kuhati jeza, je naredil korak proti 6tricu.
» Gospod!«
Toda grofica je skočila- mednju. pogledala svojega moža, nato pa nečaka potegnila k naslonjaču.
Načelnik policije je razumel, da misli Diana ubrati drugačno pot nasvetov in zato je sklenil oditi. Poprej pa je rekel nečaku, naj si premisli, in da bi kaj kmalu želel z njim govoriti.
III.
Ko je grof odšel, je Diana prijela nečaka za roko in mu z nizkim glasom rekla:
»Roger, kdo je deklica ki jo ljubiš?«
Razumela je bila, zakaj 6e je nečak prej upiral. Vitez se je zdrznil, toda svoji
teti je pač smel zaupati skrivnost.
»Ljubim najčistejšo in najlepšo vseh deklic!«
»In katera je ovira, ki ti brani vzeli jo za ženo prej, preden kralj svoje želje ne ponovi?«
»Nisem še govoril z njo o 6voji ljubezni. To je deklica iz ljudstva, sirota, ki živi od svojega dela.«
Grofica 6e je zresnila.
»Dragi moj, ta zveza ie zate nemogoča. Oba bosta nesrečna. Moraš ubogati kralja!«
»In to mi svetujete vi, teta, ki za vas zakon pomeni trpljenje skozi vse življenje?«
Diana je ob teh besedah onemela, prijela nečaka za roko in osorno dejala:
»Kdo ti je to rekel? Kdo ti je odkril mojo skrivnost?«
»Kdo neki, če ne tista dobra duša, ki 6edaj gleda z nebes?«
■»Tvoja mati?«
Spomin na njeno skrivnost, ki jo je nečak tako neusmiljeno privlekel na dan, io je 6pet vrgel v žalostno razmišljanje, ki je bilo njena vsakdanja muka. j Spustila se je v naslonjač, skrila obraz med dlani in zakojala.
I »Prav imaš, dragi! Ti ne moreš razumeti, kakšno je moje trpljenje. V
borbi med 6vojo dolžnostjo in materinsko ljubeznijo sem morala žrtvovati svojo hčerko, mojo malo hčerko, ki sedaj živi bogve kje v bedi in tugi. Boljše bi bilo zanjo in zame, da bi jo bila ubila, da bi bila sedaj mrtva!«
Roger, ki ga je ganila bolečina, ki je vrela iz tetinih besed, je pokleknil ob njej. Gospa ga je z rokami prijela za obraz in ga poljubila.
»Teta, moja mati,mi je na 6mrtni postelji zaupala, da va6 je zmerom ščitila in da	vam je jjoskušala olajšati
gorje. Vas je dolga leta mučilo trpljenje, ker ste se podvrgli volji svojega očeta, ki vas je prisilil v zakon... in vi bi sedaj radi, da bi jaz vzel dekle, ki mi ga ponuja kralj?«
»Ne... ne!«
Vrata so 6e odprla in prikazal 6e je načelnik. Obstal je zmeden, ko je zagledal svojo ženo v 60lzah.
Diana, ki je bila še vsa omamljena od spominov, ni našla- nič boljšega, kakor da je rekla:
»Grof, ne silite v Rogerja, ker se zaradi svoje vesti ne more zavezati v stvar, katero 6matra za nesprejemljivo. Nikar ne posnemajte tistih očetov, katerih neupogljivi jx>nos je prisilil otroke k lažem in obupu.«
Roger je stopil k njej in ji pomignil z roko hoteč jo opozoriti, naj 6e zbere. Toda grof je videl to kretnjo. Sit je že bil teh skrivnosti.
Približal 6e je ženi in ji s 6trogim glasom dejal:
>Go6j>a, o kakšnih lažeh in kakšnih obupih govorite?«
Očitna zmedenost uboge Diane bi
kmalu dala slutiti hujše 6tvari, če ne bi vitez zmotil grofove |>ozornosti.
»Teta je ponovila tislo, kar 6em ji rekel jaz... Moje 6rce se upira temu prisiljenemu zakonu ...«
Načelnik policije je že kazal, da misli dobronamerno vzeti na znanje to pojasnilo, ko pa je videl, da ženi ni ravno dobro, je nasvetoval mladeniču, naj jo spremi v njene 6obane, potem pa naj 6e vrne, kajti govoriti mora še z njim.
»Vrnite se takoj, Roger...!«
Dokler je bila Diana v prisotnosti svojega soproga, se je znala zadržati, čim pa je bila z nečakom sama, 60 se solze spet vlile iz njenih oči;
Roger jo je skušal potolažiti.
•Dra^a teta, ne smete se popolnoma prepustiti obupu, kajti vaša hčerka morebiti še živi in jo bosle nekega dne našli. Ne daleč od te hiše biva lista, ki jo ljubim in je svojo čast i/ročila jx>d moje varstvo. Tudi ona joka in je vredna sočutja. Ali ne bi prišli jjogledal jo?«
Diana de Liničres ni mogla odgovoriti zaradi ganjenosti, pa ga je zato poljubila. In ta poljub je bil tihi pristanek na mladeničevo željo.
Tedaj se je Roger de Vaudrey vrnil v stričevo sobo.
Ko je bil'načelnik policije sam, se je sf>et udal sumničenju, ki je že toliko let kalilo njegovo življenje. Sedaj so se te njegove sumnje še ojačile in odločil se je, da bo odkril skrivnost solza svoje žene.
Z mrzličnim gibom je vzel s pisalne mize polo papirja, napisal nanjo nekaj vrstic, potem pa pozvonil.
Slugu je dal pisanje in mu naroSil, naj ga izroči uradniku v arhivu in potem naj mu prinese ti6to, kar mu bo uradnik ijročil.
Ko je 6luga odhajal, je skozi prednja vrata vstopil vitez.
»Na uslugo sem vam, stric.«
De Linieres je za hip ostal nem, potem pa začel:
»Veste, da sem le zaradi dobre vzgoje hi dobrih navad verjel razlagi, ki ste jo vi podali o tistem, kar je bila rekla grofica.«
»Kaj pa naj bi rekla?« je vprašal mladenič, ves v strahu, da ne bi česa izdal.
»P.ravim, da moja žena ni jokala zaradi vaše nesreče, pač pa zavoljo svoje. Pravim, da je moja žena jokala ob spominu na nezgode, ki so mi pa neznane. Pravim, da sem že zadosti trpel vsa ta leta, da bi moral še naprej prenašati te muke in da bi še naprej ne smel vedeti za tisto, kar tako žalosti mojo ženo in vašo telo. Vitez, povejte mi, zakaj te solze?!«
»Toda, gospod grof...!«
»Vam .ni nič več mar moje naklonjenosti m mojih odnošajev do va6«, je s trpkim glasom nadaljeval grof, »že dvakrat ste se danes postavili po robu mojim ukazom in mojim prošnjam.«
»Nič ne vem, stric«, je odločno odgovoril Roger.
Linieres je nagubančil čelo.
Dobro. Vi nič ne veste? Bova pa tedaj za to slrivnost izvedela oba sku-paj:«
Angleški »učbenik za boj na nož«
Nov dokaz, kako se Anglija na vso moč prizadeva, da bi iz angleškega vojaka naredila ameriškega gangsterja
Poročilo iz Berlina pravi, da so na konferenci tiska, ki je bila pretekli petek v Berlinu, razdelili med tuje časnikarje fotografski posnetek zanimive listine, ki je zdaj v rokah vrhovnega poveljstva nemških oboroženih sil, listine, ki ponovno dokazuje britansko krutost. Gre za nekak učbenik, kako mora angleški vojak ravnati v boju na nož. Ta svojevrstni učbenik je izšel letos meseca julija in 60 ga razdelili med angleške vojake. Napisal ga je nek stotnik po imenu Wefairbairn, ki je bil vodja policistov v Šanghaju ter od meseca julija 1940 dalje načelnik posebnega oddelka za šolanje britanskega vojaštva.
V 6vojem uvodu pi6ec tega učbenika najprej pravi med drugim, da je ta knjižica nekak osnutek, kako in v čem je treba poučiti angleškega vojaka. Če človek začne malo prelistavati to knjižico in si v njej ogleda malo tudi slike, ki predstavljajo angleškega in nemškega vojaka, kako se borita na nož, si kaj hitro lahkp ustvari pravo sliko o angleški oknitnosti. V učbeniku je na primer med drugim tudi 6lika, ki kaže, na kako divji in surov način zvezavajo Angleži ujetnike in kako jih mučijo.
Posebno poglavje je posvečeno načinu, kako je treba nemškega vojaka napasti od zadaj. Z levo roko ga je treba zgrabiti za vrat, z nožem, ki ga angleški vojak na eliki drži v desni roki, pa zabosti nasprotnika, mu prerezati posebno žilo, da
pade na tla. Razlaga pravi na koncu, da 6pričo takšnega vboda z nožem »nobena stvar ne more več rešiti zabodenega vojaka«.
V nekem drugem poglavju 6e pi6ec na široko bavi s podrobnim razlaganjem, kako je treba ravnati z nožem in kdaj ga uporabljati, potem pa s prikazovanjem številnih prepovedanih prijemov in udarcev, kakršnih 6e na primer poslužujejo britanski mornarji v Šanghaju, da ukrote pijane mornarje ali ujjorniške Kitajce. Ti prepovedani prijemi in udarci 60 omenjenemu angleškemu piscu tako všeč, da jih je sklenil uvesti tudi v sedanji angleški vojski. V svojem učbeniku je pisec posvetil mnogo prostora pouku, kako je treba ravnati z ujetniki. To postopanje naj bi bilo čimbolj surovo in okrutno. Prvo, kar je treba z ujetnikom storiti, je seveda to, da ga je treba takoj zvezati.
Ko so tujim časnikarjem na omenjenem petkovem sestanku pokazali te slike o britanski surovosti, so jim tudi povedali, da je 15. junija 1942 neka znana ameriška revija objavila podrobna navodila, kako se mora vojak boriti v boju na nož. Tisti ameriški učbenik so razdelili med rezervne častnike Združenih ameriških držav v Fort Meadu in je zelo podoben sedaj najdenemu angleškemu tovrstnemu učbeniku.
Vedno bolj se torej zdi utemeljeno prepričanje, da 6e kavalirska Anglija na vso moč prizadeva, da bi iz svojih vojakov naredila ameriške gangsterje.
Top kalibra sto kilometrov!
Če bi hoteli prestreliti zemljo skozi sredo, bi morali imeti na razpolago
od Milana do Rima dolgo kroglo
Razne teorije res ne poznajo nobenih meja in človeški um jih razširja in izpopolnjuje takorekoč v nedogled. Kadar pa te teorije človek hoče prenesti na praktično polje, kaj hitro naleti na težave, ki jih ni mogoče premostiti, vsaj doslej jih ni bilo.
Razni vojaški strokovnjaki, ki se 6eveda razumejo tudi na visoko matematiko in fiziko, so 6e že mnogo bavili tudi z vprašanjem, kakšnega kalibra orožje bi bilo najbolj učinkovito, in če je v tem oziru tudi v praksi mogoče doseči to, kar nam ponuja teorija.
Največji dosedanji kaliber topa
ki se je z njim kdaj ponašala vojrta tehnika, je bil 520 milimetrov. En sam tak top so doslej ulili in sicer so z njim streljali v prejšnji svetovni vojni Francozi. A skušnja je tedaj pokazala, da prej velja kaliber pri raznih topovih zmanjšati, kakor pa ga jjovečati.
Vendar pa se učenjaki, kakor rečeno, niso bavili samo z vprašanji, ki so praktično rešljiva, pač pa tudi s številnimi takšnimi, ki jih je doslej mogla »rešiti« samo teorija. Nek strokovnjak 6i je na primer zastavil vprašanje, kakšne učinke bi dosegli na zemlji s topom, čigar kaliber bi znašal nič manj ko milijon milimetrov ali še več. To vprašanje pa je treba motriti na podlagi praktičnih predpostavk.
Topovska granata, ki je kakor težki ranjenec.
Če kak nestrokovnjak gleda sjiopad med težkim (tankom in topom,” se pač začudi, ko vidi, da je na primer topovska krogla, ki je prebila debel oklep na tanku, še vedno bela in ni eksplodirala, kakor da ne bi bila naletela na 6voji poti na nobeno oviro. A izstrelek v resnici ni več tak, kakršen je bil prej. Silen pritisk je temeljito spremenil tijen notranji ustroj. Je neke vrete težki ranjenec, ki si ga je treba natančno ogledati, zakaj zgodi 6e, da ta granata eksplodira šele čez nekaj dni.
Od česa je odvisna probojnost
Izstrelek ostane cel vprav v primeru, če gladko prebije cilj. Probojno6t zavisi od treh 6tvari: od hitrosti, ki jo ima izstreljena krogla, od njene teže in od količine razstreliva, ki je v njej. Pri gotovi hitrosti ima izstrelek največji učinek. Kadar krogla ne leti po zraku s to določno hitrostjo, pa naj leti počasneje ali hitreje, ne doseže največjega možnega učinka. V tem primeru se zgodi, da krogla ali 6ploh ne prebije cilja, ali pa ee razleti v kose. Zgodi se, da krogla, ki zadene kovinski oklep, tega svojega cilja ne prebije, niti 6e ne razleti, pač pa odskoči, ne da bi se preveč zmečkala. To dokazuje, da 6e probojna sila ne fioveča vedno 6amo na ta način, če se hitrost, s katero leti krogla po zraku, fioveča. Včasih se zgodi, da krogla, ki ne prebije jeklenega oklepa gladko, pač pa 6e odkloni, naredi luknjo postrani in pride skozi oklep čisto nekje drugod, kakor pa bi človek mislil, da bo.
Po razmišljanju o pojavih, ki kažejo, kako težko je uravnavati hitrost pri vrtalnem stroju, si nestrokovnjaški opazovalci spopadov med tankom in topom nehote zastavijo vprašanje, ki bi 6e lahko zdelo zelo logično, namreč vprašanje
Zakaj vendar ne izdelujejo še večjih granat,
kakor pa so sedanje, da bi z njimi bili kos vsakemu tankovemu oklepu. Zakaj ne vlivajo topov kalibra 600, 1000 ali še več milimetrov.
Res je, da če povečamo kaliber, silno raste tudi moč takšnega orožja. A če pomislimo, kako velika in kako težka bi morala biti pošastna cev kalibra 100 ali 200 cm, nam hitro postane jasno, zakaj še niso začeli vlivati topov večjega kalibra, kakor pa 60 jih vlivali do danes.
Da pa ustrežemo tistim, ki zmerom hočejo vedeti, do kakšne meje 6e lahko reši to ali ono vprašanje, vzemimo nekaj zanitnivih primerov: Zamislimo si izstrelek kalibra milijon milimetrov, to 6e pravi kalibra enega kilometra, in ga name-
l
roti »oklepnici«, ki ji pravimo e ml j a
£
S kroglo, ki bi jo izstrelili s takšnim ogromnim toptom, bi zemljo prebili sicer globlje, toda ne dosti, kakor pa jo »prebijemo« danes z navadnimi mehaničnimi sredstvi (približno 6 km globoko). Ce bi hoteli prebiti zemeljsko oblo skozi njeno sredino in če bi bila v vseh plasteh enako sestavljena, bi potrebovali izstrelek, dolg 6koro od Milana do Rima, in kalibra nič manj ko sto kilometrov!... Zadnji* zelo zanimivi računi kažejo, da bi izstrelek kalibra 120 km lahko prebil zemljo, če bi jo zadel s hitrostjo- 350 do 400 metrov na sekundo, dočim bi krogla kalibra 5 km prodrla komaj nekaj tisoč kilometrov in ni mogoče reči, kako bi 6e odklonila. Ce pa bi hitrost dosegla 1500 do 2000 metrov na 6ekundo, si lahko mislimo, da bi se tak izstrelek odklonil, prišel na neki drugi točki iz zemlje ter bi se napotil spet proti novemu cilju daleč v vsemirju.
Do teh zaključkov pridemo, če upoštevamo posebne zakone, ki jih pozna teorija in na jrodlagi zadnjih skušenj o probojnosti izstrelkov. Treba jih je gledati takšne kakršni so, zakaj prav gotovo je res, da nikdar ne bo mogoče tega praktično dokazati.
HENRIK SIENKIEWICZ
S222222ZZZZZ3M
ROMAN V SLIKAH
Industrijska obnova v Ukrajini polagoma napreduje
Berlin, 30. novembra, s. Nemški listi povzemajo razne podatke iz članka ministrskega svetnika Ter-nidena v reviji »Štiriletni načrt« in poudarjajo znatne uspehe, ki jih je nemška uprava dosegla pri industrijskem obnavljanju Ukrajine. V donski kotlini, pravi pisec, so bili skoraj vsi premogovniki uničeni, toda danes je večina rovov že v obratu. Nedotaknjenih je bilo okrog 2 milijona ton premoga in s to količino so se lahko oskrbovale oborožene sile in industrija. Sedaj se krajevna izdelava povečuje stalno in v kratkem bo lahko nadomestila ves izvoz premoga iz Nemčije. Kolikor se tiče pridobivanja šote, pa je nemška uprava dosegla že več milijonov ton. Tudi zaloge železne rude, ki so jih pustili boljševiki, so velike Razen tega so ob-^ novili tudi železarske kopalniške obrate v Krivof rogu. Znova so v obratu tudi rudniki mangana pri Nokopolju. Za Nemčijo ie bilo poslanih že 165.000 manganskih koncentratov. Številne industrijske na-
k
6£
C)
*
m
$
131.
Vinicij je zdaj imel samo še eno prošnjo: da bi smel videti Ligijo.
»Kdo bi ti mogel to opravičeno željo odbiti,« je dejal Peter in poslali so Mirijam po Ligijo.
Vinicij v svoji radosti ni mogel prestati in je stekel na vrt, da bi ji šel naproti. A ko je zagledal, da Mirijam pelje Ligijo za roko, so mu ob pogledu na ljubljeno bitje odpovedale moči. Sapa mu je zastala, z utripajočim srcem je obstal na mestu in se komaj držal pokoncu. Samo roke je stegoval proti njej.
132.	,
Ligiji niso nič povedali, koga bo našla tu. Pri pogledu na Vinicija je obstala kakor vkopana. Zdaj so prišli iz hiše # še ostali z apostoloma. Peter je stopil k Ligiji, ki je bila vsa osupla, ko je videla same jasne, dobrotne pogled?, ter jo vprašal:
»Ligija, ali ga še vedno ljubiš? Odgovori!«
Ligiji so zadrgetale ustnice kakor otroku, ki čuti svojo krivdo. Zgrudila se je pred apostoloma na kolena in zašepetala:
»Da.«
Ta trenutek je pokleknil poleg nje še Vinicij. Peter jima je položil roke na glavo ter dejal:
»Ljubila se v Gospodu in na njegovo hvalo, ker ni ga greha v vajini ljubezni.«
prave so bile popravljene in dane v obrat in sedaj pokrivajo potrebe čet, zlasti pa jih porabljajo kot delavnice za popravila orodja in orožja. Tako 60 na primer okrog 40.000 poljedelskih traktorjev dali znova v obrat. Tudi električne cc-ntrale so v mnogih krajih že popravljene, prav tako Da tudi mnoge tkalske tovarne.
Bolgarska pogodba z nemško organizacijo Todt o obsežnih cestnih delih
Sofija. 5. decembra, s. Bolgarska vlada je sklenila z nemško organizacijo Tod) dogovor, po katerem ,bo imenovana ustanova naredila v Bolgariji 1200 km asfaltiranih cest.
Spor zaradi petroleja v Venezueli
Buenos, Aires, 27. novembra, s. Do ostrega spora je prišlo med venezuelsko vlado in anglosaškimi kapitalisti, ki so gospodarji petrolejskih vrelcev v državi. Po poročilih, ki so x slej prispela, je venezuelska vlada menda - » nila. da morajo dobički te industrije, ki so j
doslej pobirali izključno le Angleži in Sever-noamerikanci prinesli tudi Dekaj koristi državi in jih je torej treba odslej naprej razdeliti na dva enaka dela. Ni jrotrebno reči, da anglosaški kapitalisti nočejo tega razumeti in se nočejo odjrovedati niti drobca svojih dobičkov, pač pa celo zahtevajo od vlade, da jim se naprej dovoli izrabljati petrolejske vrelce po določilih stare pogodbe. Poročila pravijo, daje zaradi tega venezuelska vlada sklenila odločne protiukrepe.
Sovjeti so kupili ▼ Ameriki veliko tovarno avtomobilskih gum v Detroitu, katero bodo prenesli v Sovjetsko Rusijo in lam nadaljevali z delom, sporoča nemški list »Frankfurter Zei-tunge.
Položaj v Iraku se stalno poslabšuje zaradi zaplemb živeža v korist anglo-ameriških čet. Cene so visoko poskočile. Napovedujejo ukrepe, po katerih bo dovoljeno klati živino le Zaradi snežnih viharjev in ledenega deževja se je na vsej Danski naredil led, nakar jo začel padati sneg. Sedaj ga je že 20 cm.
V deželi piramid
Boiič v Zc cnici
Zelenica Heliian (Egipt), Te vtik Palače.
Bodite brez skrbi: ne bom vam opisoval božičnega razpoloženju kakor Karel May. V senci palmovih dreves in ob tlečem ognju ne počiva nobena karavana.
Prav nasprotno: pri belo pogrnjenih mizicah se razgovarjajo gosjiodje v smokingih in gospe v večernih oblekah. Celil ure manjka- še do večerje. Na teniškem prostoru gre h konfeu zadnja igra in iz pristanišča zvene trdi udarci kijev. Ce ne bi rastle v parku palme in banane, ampak lipe in jelke, in če no hi sijalo sonce prav v decembru na kljub tako kakor poleti na vijoličasto cvetoče grmičje, bi mislil, da sem v kakem boljše oskrbovanem nemškem letovišču.
Heluen je namreč sodobna zelenica.
Ko so v obrobnih pokraj' ' kamenite Libijske puščave odkrili vroče žveplene vrelce, so od daleč pripeljali rodovitno prst, jo posuli ]>ol metra visoko na kamenje in pesek, kasadili so palme, gradili hiše, položili železniško progo do Kaira — in oaza je bila napravljena. Res sicer samo umetna, toda zaradi tega nič manj
razkošna.	,
V	tem blagoslovljenem sončnem podnebju, kjer na leto samo trikrat dežuje, pol metra zemlje in vodovod do Nila zadostuje, da so iz te rumenobele kamenite puščave v Libiji pričarali vedno zeleni otoček s palmami in lavorjevlmi drevesi, s fantastično velikimi rdečimi cvetovi in z morjem cvetočega grmičevja, ki ga ko-
maj vrtnar more krotiti. Heluan ima danes osem tisoč prebivahev. svoje sanatorije, vile in hotele, športe vsake vrste, kopališča v zavitem slogu arabskih mošej in vsemu temu odgovarjajoče cene.
Prišel sem sem. da bi se izognil božičnemu vrvenju v Kairu, da bi ušel rojem ainerikanskih izletnikov, ki jih od božiča do no-v p g a lota sem izkrcavajo iz polnih ladij. Prihraniti som si ot^ slovesno božično večerjo, pri kaleti bi bilo navzočih okoli z e.e.<-trično lučjo razsvetljenega velikega božičnega drevesca v ve si marmorni dvorani hotela Heliopolis Palače« ali hotela l.pner kakih sedem sto logo napravljenih osel).
V	zelenici sem si obetal prijetnejši božič.
Z božičnim drevescem seveda tudi ni bilo vse v redu. Hotelski ravnatelj je sicer naročil iz Evrope smrečico, vendar se je trdovratno upiral postaviti jo že štiriindvajsetega decembra, v.jiidno je zavrnil neko baltiško novoporočeno zakonsko dvojico, ki je smatrala, da je ogroženo njuno božično razploženje.
»Poglejte vendar, milostljiva,« je vedno znova zagotavljal, rtu imam katoliški koledar in tu je protestantovski koledar. Oba koledarja imata označen kot praznik 25. december ne pa 24.«
Toda, saj vendar veste, da se božično dravesce prižge 2-. decembra zvečer, ker jo bil Kristus rojen v noči od 24. na 25. december!« je silil vanj mladi zakonski rpMfc'
., »To je gotovo bilo po polnoči, sicer bi bil 24. december tudi rdeče označen. Sam sem pa Grk in slavim Božič šele pozneje« Nek star gospod, ki so ga poklicali kot Hodnika, je bd Kopt in kot tak nepristojen. Sicer pa so bili v. hotolu samo niohnmedan-
gramofonske plošče. Njihove temne oči so izza belili pajčolanov gledale tja v en dan.
»Ne vmešavajte se,« mi je priporočil nemški zdravnik, ki si je tod zaradi čistega in suhega zraka uredil zdravilišče za bolnike na ledvicah, »nič ne koristi. Ta spor poslušam že peto leto. Hotelski ravnatelj ne bo dal postaviti drevesca pred 25. decembrom; v tem	je	značajen.	Zato pa	tudi božično drevesce nikakor zlepa	ne
odstrani;	pri tem	drevescu	slave svoj božič še Grki.
Zato smo se pač morali zadovoljiti v veliki beli obednici brez božičnega drevesca. Črnorjavi natakarji so neslišno letali okoli miz v svojih tenkih Copatah in belih haljah s škrlatnordečimi pasovi. Plačilni natakar iz Pariza jih je nadziral in na vse strani voščil v arabščini, italijanščini, grščini, francoščini in angleščini »srečne božične praznike!« Pri tem je ponujal vinsko karto z dvajset vrstami bordojskega vina, desetimi vrstami renskega -vina, osmimi vrstami mozeljakega vina in s celo vrsto francoskih šampanjcev.
Komaj pri dveh mizah so govorili isti jezik .Rujavi, beli in črni ljudje so se združili na božični večer tu na mednarodnih tleh velikega hotela, ki je bil nekdaj počitniški dvorec kediva.
S	cigaro v ustih sem	se po večerji umaknil za sto korakov
daleč	v	puščavo,	ki se je	brez glasu in v temi izgubljala v	ne-
skončnost.
Nad menoj se je vzpenjalo z zvezdami posuto nebo, ki ga v Evropi ni mogoče videti: nebo je blestelo od rumenih krogov, namesto. da bi bilo utrugono razsvetljeno od majčkenih pikic. Na robu bližnjega kamenitega griča se počasi premikata proti Nilu z mesecem osvetljeni silueti dve kairiel...
Seda j slave v Nemčiji Božič ...