Poštnina plačana v gotovini
Spod. in abbon. postale • II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646
Polletna naročnina..............L	1.500
Letna naročnina ................L	3.000
Letna inozemstvo................L	4.000
Poštno čekovni račun : štev. 24/12410
m	L
	m
Leto XXII. - Štev. 49 (1129)
Gorica - četrtek, 10. decembra 1970 - Trst
Posamezna številka L 70
Ob Titovem lusko V Riooi io Votikooo Ni razloga za zmagoslavje
Te dni je prišel na uradni obisk v Rim Josip Broz-Tito, predsednik socialistične federativne republike Jugoslavije. Razgo-varjal se bo z vodilnimi osebnostmi italijanske republike, obiskal bo pa tudi sv. očeta Pavla VI., kateri bo Tita in njegovo spremstvo sprejel v posebni avdienci.
Ta Titov obisk v Rimu in v Vatikanu je, iz razumljivih razlogov, izzval razna nasprotujoča si stališča. Na politični ravni soglašajo in pozdravljajo Titov obisk vse sile levega centra, katerim se pridružuje tudi italijanska komunistična partija. Nasprotujejo pa mu vse desničarske sile, to je tiste sile, ki so največ krive za napad Italije na kraljevo Jugoslavijo o veliki noči 1941. S tem napadom so te sile postale tudi sokrive za vse, kar je temu napadu sledilo v Jugoslaviji in v Julijski Benečiji. Pri tem mislimo na osvobodilni boj in revolucijo v Jugoslaviji ter na njune posledice v naših krajih. Med temi so tudi deportacije ob koncu vojne in izselitev številnih Italijanov iz Istre. Italijanski nacionalisti naj bi rajši izprašali svojo vest in priznali svojo zgodovinsko krivdo v zadnji vojni in v času fašizma za vse, kar smo Slovenci in drugi jugoslovanski narodi morali prestati tudi zaradi njih.
Posledica tega sovražnega zadržanja do nove Jugoslavije so razni protesti, izjave, demonstracije istrskih ezulov in drugih sorodnih sil v Trstu in v Rimu zoper Titov obisk.
Drugod v Evropi se trudijo, da bi na miren način rešili zapletene probleme, ki jih je zapustila zadnja vojna. Samo v Italiji so še vedno na delu sile, ki bi rade zavrle mirno rešitev teritorialnih sporov, ki jih je zapustila zadnja vojna, in ki so pripravljene sabotirati mimo sožitje dveh narodov tudi za ceno novih oboroženih spopadov. S tem se te sile same označujejo za sovražnike demokracije in miru v Evropi.
VERSKO-POLITIČNI POMEN OBISKA
Toda poleg strogo političnega značaja ima Titov obisk tudi versko-politični pomen, saj bo obiskal tudi papeža.
Tu je zopet nov razlog za različno ocenjevanje tega Titovega koraka. V vrstah samih jugoslovanskih komunistov in morda še bolj med slovenskimi komunisti in socialisti v Italiji je veliko odpora zoper ta obisk v Vatikanu. Ne gre jim v račun, da sta Vatikan m Beograd stopila na pot pomirjevanja. Rajši bi videli, da bi ostalo še nadalje bolj ali manj tako kot je bilo v dobi stalinizma v Jugoslaviji, to je, da bi Cerkev in z njo vsi verni še nadalje veljali kot reakcionarne sile, ki jih je treba s policijo in upravnimi ukrepi dušiti.
Tem levičarskim silam ob strani stoje v nasprotnem taboru razni antikomunisti, ki si prav tako želijo, da bi šel naprej neizprosen boj na nož med obema ideološkima skupinama, kot se je bil med revolucijo in v povojnih letih. Zato je slišati in brati kritike na račun cerkvene hierarhije v Jugoslaviji in vatikanske politike do jugoslovanskega režima.
Vsa omenjena trenja, kritike in nasprotovanja ob Titovem obisku v Rimu so razumljiva, toda niso opravičljiva. Razumljiva so zaradi preteklosti, ki je bila, kakršna je bila. Toda niso opravičljiva zaradi sedanjosti in prihodnosti. V 25 letih sta človeštvo in z njim Cerkev prehodila določeno razvojno pot. V mednarodni politiki se poudarja načelo mirnega sožitja in se iščejo pota k uresničitvi mednarodnega miru. Ali naj se temu odreče demokratična Italija na ljubo istrskim ezulom in inisinom? Zato smo mnenja, da bi se morali v Rimu lotiti tudi vprašanja o meji med Italijo in Jugoslavijo ter tudi zadeve bivše cone B in obe vprašanji rešiti v soglasju z mirnim sožitjem med narodi, kakor so to naredili Nemci in Poljaki. Ne more biti resničnega in trajnega miru med Italijo in Jugoslavijo, dokler ni rešeno vprašanje meja.
Tudi Cerkev je po zadnji vojni prehodila svojo razvojno pot. O tem pričajo dekreti zadnjega koncila. Cerkev je spoznala, da ni dovolj, da samo oznanja in ohranja neomadeževan Kristusov nauk, temveč da je postavljena v sredo med svet, da ga od znotraj presnavlja in posvečuje. »Bog jih kliče, namreč krščanske laike, da bi z izvrševanjem svoje lastne naloge in ob vodstvu evangeljskega duha kakor kvas od znotraj prispevali k posvečenju sveta in da bi na ta način predvsem s pričevanjem svojega življenja in z žarom svoje vere, upanja in ljubezni razodevali Kristusa drugim« (LG 31).
Od tu pripravljenost sodobne Cerkve na mimo sožitje povsod tam, kjer so dana jamstva, da bo mogla vršiti svoje poslanstvo v korist vernikov v potrebni svobodi in neodvisnosti. Ko je ugotovil to pripravljenost pri jugoslovanskem režimu, je Sv. sedež podpisal znane protokole z Beogradom.
NEREŠENI PROBLEMI CERKVE
V	JUGOSLAVIJI
Vendar da smo si na jasnem: z obiskom predsednika Tita v Vatikanu ne bodo rešeni že vsi problemi katoliške Cerkve v Jugoslaviji. Teh je še veliko število, ki se jih niso še niti lotili reševati. Krivda za to leži v precejšnji meri tudi na posameznih republikah. Tako npr. v Sloveniji niso še rešili vprašanja zidanja novih cerkva in bogoslužnih prostorov.
Zadnja številka »Družine« omenja, da so v Ljubljani zaprosili za 17 gradbenih dovoljenj za nove bogoslužne prostore. Po štirih letih niso dobili še nobenega odgovora. Isto velja za Novo Gorico, še zmeraj čakajo, da bi smeli na primernem prostoru zidati cerkev. Ista številka »Družine« pa piše, da je na Hrvatskem drugače; tam oblasti dajejo gradbena dovoljenja za nove bogoslužne prostore, med njimi tudi v hrvatski prestolnici Zagrebu.
Odnosi med Cerkvijo in državo torej kljub protokolu in kljub Titovemu obisku v Vatikanu ne bodo še rešeni. Rešila jih bo obojestranska dobra volja. Mi želimo, da bi obisk predsednika Tita pri sv. očetu to dobro voljo prinesel in jo pomnožil tudi pri slovenskih komunistih.
Študijski seminar evropskih manjšm
Proti koncu novembra se je v Nemčiji, blizu Frankfurta, vršil študijski seminar predstavnikov raznih eivropskih manjšin. Zasedanja so se udeležili tudi Korošci (dr. Vospernik, Kulmež ter Varaš), predstavnik gradiščanskih Hrvatov, zastopnik Južnih Tirolcev poslanec Dieti ter deželni svetovalec dr. Štoka. V debato so posegli skoro vsi naši rojaki ter spregovorili o problemih, na katere še danes naletijo zamejski Slovenci v Avstriji in Italiji. Razpravo o posameznih referatih je vodil dr. Reginald Vospernik.
Prisotni so sprejeli predlog, s katerim se je pooblastilo dr. Dietla in svetovalca dr. Štoko, da skušata povezovati delovanje sorodne organizacije evropskih etničnih skupin, ki ima v Italiji glavnega predstavnika v osebi dr. Burattija. Ob zaključku zasedanja so bili predstavniki evropskih manjšin sprejeti na županstvu v Bad Kissingenu.
Vrenje na tržaških šolah
Dijaki vseh višjih srednjih šol in zaivo-dov so v znak protesta proti številnim nedostatkom v italijanskem šolskem sistemu zasedli šole. Šoli so zasedli tudi dijaki slovenskega znanstvenega liceja »F. Prešeren« in slovenskega tehničnega zavoda »žiga Zois«, medtem ko so se slovenski učiteljiščniki pridružili akciji ostalih višje-šolcev s tem, da se v soboto 5. decembra niso udeležili potika. Slovenski dijaki so bili doslej deležni številnih solidarnostnih izjav z raznih strani.
Kot je bilo pričakovati, je bil končno odobren v italijanskem parlamentu zakon, ki uvaja tudi v Italijo razporoko. Za razporoko je glasovalo 319 poslancev, proti 286. Potrebna večina so bili 303 glasovi. Proti razporoki so se izjavili demokristjani, monarhisti, neofašisti in predstavniki južnoti-rolske Ljudske stranke.
Laicistične stranke so seveda polne zmagoslavja nad doseženim uspehom. Govori se o zmagi načela državljanske svobode, o zmagi demokracije nad silami verske nestrpnosti, o zmagi države nad preživelimi oblikami preteklosti, o potrditvi avtonomije in suverenosti italijanske države nad Cerkvijo.
Dejansko pa v tej dolgi bitki za razporoko in proti njej ni zmagovalcev, temveč en sam premaganec : italijanska družina. Ti čudni zdravniki iz laicističnih vrst, namesto da bi jo podprli z vrsto pozitivnih ukrepov in reform, niso znali storiti drugega kot izpodkopati njene temelje.
Tajnik Krščanske demokracije Forlani je povsem upravičeno dejal, da ne pomeni zmaga pristašev razporoke poraza Krščanske demokracije, temveč družine. Demokristjani so se odločno uprli razporoki, ker so prepričani, da so na tak način branil’ ne le družino, temveč tudi osebnost in s tem načela svobode. Ko je Krščanska demokracija spoznala, da je v manjšini, se je zavzela za to, da bi vsaj zboljšali predlagani zakon glede zaščite otrok in onega zakonca, ki ni kriv za razporoko. Državljanom pa ostaja na razpolago še ljudski referendum, da se s splošnim glasovanjem izjavijo, ali novi zakon o razporoki odobravajo ali ne.
Sicer pa tudi komunisti in so-cialproletarci podčrtavajo, da raz-poroka ne bo koristila italijanski družbi, če parlament ne bo znal ustvariti moderne družinske zakonodaje, ki bo v duhu časa obravnavala razna moralna in pravna vprašanja družine. Na tem področju pa bo mogoče veliko sporazumevanje s katoliškimi silami, ki so vedno zahtevale bolj učinkovito družinsko zakonodajo.
Italijanski parlament je sv. očetu, ki se je v času izglasovanja mudil v Sydneyu v Avstraliji, povzročil več zagrenjenosti kot atentator Mendoza y Amor, kateri mu je bil stregel po življenju. Zadnji bi mogel umoriti le njega osebno, italijanski parlamentarci pa so storili usoden korak za uničenje italijanskih družin. Sv. oče je sprejel novico o razporoki z globokim obžalovanjem. Po mnenju Sv. sedeža krši novi zakon 34. člen lateranskih dogovorov in bo povzročil družini kot celici italijanske družbe in otrokom ogromno škodo.
Res pa je tudi, da je bolje, če Cerkev ne brani neločljivosti zakona s pomočjo državnih zakonov, temveč opirajoč se na moralno prepričanje svojih članov. Sedaj se bo videlo, koliko italijanskih državljanov dejansko iz vere živi. Za prepričanega katoličana zakon o razporoki ne bo nikdar prišel v poštev. Ker se je poročil cerkveno pred Bogom in sprejel zakrament, bo zanj zakon svet in nerazdružljiv. V bodoče bo torej krščanski zakon predvsem izraz notranjega prepričanja vernikov in izpoved krščanskega svetovnega nazora. Kdor misli že ob poroki na morebitno razporoko, je bolje, da se cerkveno ne poroči, saj bi
bilo to samo zloraba zakramenta.
Ne več oprta na državno zaščito bo morala Cerkev v prihodnje braniti nerazvezljivost zakonske zveze s poukom mladih ljudi o svetosti zakona, z močjo besede, vzgleda, življenja in vere iz prepričanja o pravilnosti njenega gledanja na zakon. Vsakdo od italijanskih vernikov bo moral prej ali slej polagati prav v tej zadevi izpit o svoji resnični vernosti. Če
se bo izkazalo, da italijanski katoličan prav glede zakona ne sprejema stališča Cerkve, bo to za slednjo sicer boleče spoznanje, a istočasno tudi koristno odkritje o dejanskem stanju italijanske Cerkve. Konec bo mita, da je Italija katoliška dežela in Cerkev bo morala svoj apostolat usmeriti in razvijati v skladu s tem spoznanjem. Na dolgo dobo ji bo to gotovo samo v korist.
Pismo slovenskih predstavnikov predsedniku viade Emiiiu Colombu
V četrtek 3. decembra so predstavniki slovenskih političnih in drugih organizacij, ki delujejo na območju dežele Furlanija-Julijska Benečija, poslali predsedniku vlade Emiiiu Colombu posebno pismo in ga zaprosili, da bi čimprej določil dan za spredem skupne slovenske delegacije.
V prvem delu pisma je govora o krivicah, ki so jih morali Slovenci pretrpeti pod fašizmom in o brezbrižnosti italijanskih vlad v povojnem času, da bi izpolnile svoje obveznosti do slovenske narodne manjšine v Italiji. Pismo potem nadaljuje:
Spričo neizpolnjenih obveznosti je nezadovoljstvo Slovencev upravičeno, ker ugotavljamo, da predvsem pri osrednjih organih države ni bilo doslej politične volje, da bi se naša vprašanja v celoti razrešila.
Pripadniki slovenske narodne manjšine hočemo in imamo tudi pravico postati enakopravni državljani na vseh področjih. Zaradi tega smo podpisani predstavniki prepričani, da zastopamo stališče in izražamo želje vse naše narodnostne manjšine v deželi Furlanija-Julijska Benečija, ko terjamo:
1. Takojšnjo ukinitev vseh, predvsem fašističnih zakonov, ki kršijo pravice italijanskih državljanov slovenske narodnostne skupnosti kot celote: prepoved uporabe slovenskega jezika na sodiščih, zakon o raznarodovanju slovenskih priimkov, zakon o poimenovanju krajev itd.
2. Sprejetje vseh tistih pozitivnih norm, s katerimi se mora vsestransko urediti položaj slovenske narodostne skupnosti in s tem omogočiti njen nemoten razvoj. Med drugim je treba urediti naslednja vprašanja: zagotoviti pravico predšolske vzgoje in šolanje v materinem jeziku za Slovence v vseh treh pokrajinah v šolah vseh stopenj in zvrsteh do univerze, ustanoviti posebne stolice na tržaški univerzi, prisotnost funkcionarjev slovenske narodnosti v šolskih, upravnih in drugih organih vseh stopenj, pravico do ustne in pismene uporabe slovenskega jezika v izvoljenih organih, javnih uradih in sodiščih, zagotoviti etnične, zgodovinske in ambientalne značilnosti krajev, kjer prebivamo Slovenci, javni napisi v slovenskem jeziku in slovensko poimenovanje krajev, pravično zastopstvo Slovencev v javnih službah in na sodiščih ter v javnopravnih ustanovah, organizacijah in komisijah, podpora slovenskim kulturnim, prosvetnim, športnim, rekreacijskim, podpornim in drugim ustanovam, poenostavljen postopek za pridobitev izvirnega slovenskega priimka in imena, slovenski televizijski program, povrnitev škode Slovencem, ki so bili preganjani v času fašizma itd.
3. Država, avtonomna dežela v soglasju z državo in krajevne ustanove naj oskrbijo uresničenje zahtev, ki so navedene pod tč. 2 in vseh drugih, ki zadevajo slovensko manjšino.
4. V vseh fazah priprav in uresničevanja zgoraj navedenih zahtev mora biti slovenska manjšina aktivno prisotna. V ta namen morajo biti konzultirana politična, administrativna, gospodarska, družbena in
kulturna predstavništva slovenske narodnostne skupnosti.
5.	Potrebna je takojšnja razprava o zakonskih osnutkih, ki so bili predloženi parlamentu za razrešitev vprašanj slovenske narodnostne skupnosti.
Trst-Gorica-Videm, 3. decembra 1970
Gornjo spomenico je podpisalo 27 predstavnikov strank, ki imajo v svoji sredi izključno samo pripadnike slovenske narodnosti (Slovenska skupnost, SDZ iz Gorice, SDZ iz Trsta, Slovenska levica) in seveda raznih strank vsedržavnega značaja	raiur, mu, traLj, jvi imajo v
svoji sredi več ali manj organizirane Slovence. V merilu Trst-Gorica se je pri podpisovanju spomenice vzelo v pretres vse tri tabore: komunističnega, socialističnega in tabor, ki zagovarja samostojen nastop slovenskih volivcev. Za vsakega teh taborov je podpisalo 5 predstavnikov, poleg treh predstavnikov Psiupa in PSU. Nadalje so spomenico podpisali zastopniki gospodarskih in kulturnih organizacij ter nekateri beneški Slovenci.
Za tabor, ki zagovarja samostojne slovenske politične organizacije, so podpisali tako: dva za Gorico (dr. Sfiligoj in dr. Paulin), eden za Slovensko levico (M. Per-tot), eden za SDZ Trst in eden za Slovensko skupnost iz Trsta (podpisal tajnik dr. Legiša). Poleg tega je kot kandidat na listi SLG v Kanalski dolini podpisala še Rezi Rožič por. Mljač. V imenu naših kulturnih central pa sta podpisala za ZSKP na Goriškem dr. Humar, za Slovensko prosveto v Trstu M. Maver.
Naše politične in kulturne organizacije so bile tako povsem zastopane. Prav je, da se je pri podpisovanju z naše strani dala teža organizacijam in ne posameznikom. Žal pa niso po tem kriteriju po drugi suani mogli podpisati nekateri naši vidnejši politični predstavniki (Štoka, Dolhar, Sosič, Ferletičeva, Bratina), toda imena in število posameznih nista važna, važna je prisotnost političnih in kulturnih organizacij. Toliko v pojasnilo, ker je marsikdo vpraševal, zakaj ni tega ali onega med podpisniki spomenice.
Mi bi dodali le še tole: kompromisi navadno ne zadovoljujejo nikogar od partnerjev, zato bo marsikdo rekel »teh ali onih je več kot nas«. Ponavljamo, da številke tu ne igrajo vloge. Tu naj stopi v ospredje zanimanja skupni nastop vseh Slovencev v Italiji. Ce je kdo moral kaj žrtvovati na oltar tega skupnega nastopa, je napravil le svojo narodnostno dolžnost.
Naš tabor, to je demokratični in katoliški tabor, ki dosledno zagovarja samostojne slovenske nastope povsod, v politiki in kulturi, pa je še enkrat dokazal svojo zrelost, ko gre za slovensko skupno akcijo, ko gre za slovenske koristi. Kot se ni hotel letos jeseni pridružiti frate-lančni proslavi ob 40-letnici ustrelitve bazoviških žrtev na bazoviški gmajni, ker mu je predvsem za skupne slovenske nastope, tako je ob podpisu te spomenice rade volje nekaj žrtvoval v dobro skupnega nastopa vseh Slovencev v Italiji pred rimskimi oblastmi.
Sv. oče seje vrnil v Vatikan
Cas pred božičem
Advent je bil vernim Slovencem od nekdaj svet čas. Prenehalo se je veseljačenje in vse drugo, kar je motilo resnost in zbranost. Adventni večeri so potekali v lepi družinski zbranosti, ob skupni pesmi in molitvi rožnega venca ter ob pripravljanju jaslic. Leto za letom so nastajali v adventnem času v neštetih domovih po naši domovini nekateri najlepši spomeniki slovenske ljudske umetnosti — božične jaslice. Kakor v bogoslužju, tako je bil tudi v ljudski pobožnosti čas pred božičem čudovito lep in bogat.
Ko človek prebere take stavke, na katere naletimo po naših knjigah, ki govorijo o pripravi na božič in o raznih navadah, se žalosten vpraša: Ali je danes še tako? Zakaj se je vse to v veliki meri izgubilo? ali je ta izguba res izraz pomanjkanja vere? ali se da kaj ukreniti, da ta narodni in verski zaklad ne bi izginil? kaj lahko naredimo, da bo tudi naša današnja vera našla nov in svež izraz v tem svetem času?
Cerkveno bogoslužje polaga v tem času posebno važnost na branje svetega pisma pri sveti maši. Saj z branjem in poslušanjem božje besede bodo verniki spoznali vse bogastvo božje besede. Odlomki svetega pisma, ki se berejo v adventnem času, se ozirajo na Kristusov — Odrešenikov prihod ob koncu časov in na dogodke v neposredni pripravi Jezusovega rojstva. Starozavezna berila so pa prerokbe o Odrešeniku in mesijanskem času, zlasti iz knjige preroka Izaije. Berila iz listov svetega Pavla so spodbudni govori v skladu z različno vsebino adventnega časa.
Radi hodimo k zomicam, čeprav so morda zvečer; in radi prisluhnimo božji besedi!
1.«.
Pojavi verske neslpsli i Jugoslaviji
V	soboto 12. decembra naj bi se bil Tito sestal tudi s papežem Pavlom VI. v Vatikanu. Ta obisk naj bi po besedah Dragoljuba Vujiče, ki vodi tiskovne konference v Beogradu, služil ne le izmenjavi mnenj, temveč tudi poglobitvi nadaljnjega razvoja odnosov med Jugoslavijo in Sv. sedežem.
Toda ta poglobitev je nemogoča, dokler bo baza komunistične partije v Jugoslaviji ostajala na preživetih stališčih. Tako so mnogi jugoslovanski komunisti z nezadovoljstvom sprejeli Nbtonov obisk v Jugoslaviji. Tudi jim ne gre v račun strpno razmerje jugoslovanske vlade do katoliške Cerkve. Prav te dni sta bila npr. odpuščena iz službe dva učitelja v Bosni, ker sta bila preveč prijatelja s katoliškim župnikom. Po tej logiki bi morali tudi Tita izključiti iz partije, ker se bo rokoval s papežem.
Zagrebški «Vjesnik» je s tem v zvezi smatral za potrebno, da te komunistične gorečneže in nestrpneže pokliče k redu in jih usmeri v današnjo stvarnost. »V Jugoslaviji državnega ateizma že dolgo ni več. Po uradnih podatkih se prišteva k hrezboštvu 29,2 % jugoslovanskih državljanov. Vsi ostali so verni. Jasno je, da brez njih in mimo njih ni mogoče graditi socializma v Jugoslaviji. Učitelji v šoli ne smejo delati propagande za vero, pa tudi ne proti njej. V zasebnem življenju so učitelji svobodni državljani, zato smejo imeti stik s komer koli; to je njih pravica, ki jo jim socializem zagotavlja. Vsi pristaši državnega ateizma in sploh ateisti nasploh naj se zavedajo, da se vere ne da uničiti.«
Pametne besede, ki pa bodo ostale le besede, dokler partija ne bo svojih članov prevzgojila in jim ustvarila drugo mišljenje. To pa bo mogoče le, če bo protokol med Beogradom in Vatikanom zajel ne samo vrhov, temveč tudi nižje plasti partijskih voditeljev. Očividno v tem oziru še ni bilo dosti doseženega.
UTRIP CERKVE
iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
Navodila za opravljanje bogoslužja
Kongregacija za bogoslužje je s posebno inštrukcijo dala nekatera navodila za opravljanje bogoslužnih dejanj, predvsem za sv. mašo. Inštrukcija poudarja že znana navodila za mašo, da se je namreč treba držati predpisov in da ni prepuščeno vsakemu posameznemu duhovniku, kako naj mašuje.
Kjer je možna izbira, naj se duhovniki te možnosti radi poslužujejo; kjer so pa natančne določitve, se jih je treba tudi držati. Izkoristiti je treba vse možnosti, ki jih daje bogoslužje za pouk in urejeno opravljanje svetih skrivnosti, odpraviti pa je treba vsako pretiravanje, ki ni drugega kot osebno iskanje samovoljnosti. In-štrakcija poudarja, da so škofje odgovorni voditelji liturgičnega življenja.
Avstrijski škofje odklanjajo pornografijo
Avstrijski škofje so se obrnili na avstrijsko javnost in jo prosili, naj se zavzame za zajezitev pornografskega vala. Cerkvi ne gre za to, da bi varovala zlagano pretirano sramežljivost preteklih rodov, pa tudi ne, da bi zmanjšala pomen spolnosti. Zaveda se, da pomeni povsak-danjenje spolnosti, izrabljanje za dobiček,
razvrednotenje spolnosti, ©siromašenje in izpraznitev človekovega življenja.
Misijonska dežela za misijone
Nadškofija Karači v izrazito mohamedanski državi Pakistan je poslala misijonski centrali v Rimu 2.000 rupij kot svoj misijonski prispevek. Čeprav je nadškofija sama potrebna pomoči, so smatrali njeni verniki za svojo dolžnost, da dodajo svoj delež svetovnemu misijonskemu delu.
Vsi vemo, da povzroča divjačina več ali manj škode na raznih pridelkih. Najbolje bi bilo, da bi se vprašanje odškodnin uredilo tako, kakor so to naredili na Južnem Tirolskem, kjer odkaže odškodnino dežela preko kmetijskega inšpektorata. Pri nas nakazujejo razne ustanove podporo lovcem za razmnoževanje divjačine. Bilo bi torej pametneje, da si lovci sami kupujejo divjačino, če jo hočejo, denar javnih ustanov pa naj gre za odškodnino kmetom.
Tak predlog je postavil svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka, ko se je oglasil k diskusiji o zakonskem osnutku za prispevke kmetijstvu. Ugotovil je tudi, da razni deželni prispevki niso doslej v odločilni meri vplivali na kmetijski razvoj v tržaški pokrajini, v goriških Brdih in v Beneški Sloveniji, medtem ko je v furlanski nižini v tem oziru veliko bolje. Izrazil je upanje, da se bo to zgodilo v bližnji bodočnosti.
Dotaknil se je nato problema kolonov (spolovinarjev) in se nato dlje časa ustavil pri vprašanjih živinoreje. Znano je namreč, da se bo tudi letos nadaljeval boj proti goveji jetiki, in sicer z državnimi sredstvi. Za boj proti brucelozi misli dati potrebna sredstva dežela. Pri zadnjih pregledih je bil še kakšen primer jetike, bruceloza pa je popolnoma izginila. V kratkem bi moralo biti npr. tržaško ozemlje proglašeno, kar se tiče živine, brez-jetično in brezbrucelozno. To pomeni, da ni niti en odstotek bolnih živali.
Medtem ko sta imenovani bolezni izginili, pa se vedno bolj širi med kravami vnetje vimena (mastitis). Za iztrebljenje
Koroški slovenski kulturni delavci zbrani ob priložnosti rednega občnega zbora Kluba »Mladje« v dunajskem hotelu Regina so zavzeli s sledečo deklaracijo svoje stališče do avstrijske državne pogodbe in njene 15-letne prakse, kar zadeva uresničitev mednarodno zajamčenih določil člena Vil:
Praznovanje 50-letnice koroškega plebiscita je ponovno dokazalo, da merodajnim osebam in ustanovam ne gre za dokončno pravno in praktično rešitev še stalno odprtega manjšinskega vprašanja, temveč le za prazne besede splošne tolerance, za prazne politične ideje in oddaljena mednarodna vprašanja.
Od dejanskega položaja pri svojem kulturnem delovanju prizadeti izjavljajo:
1.	da naj državne in deželne oblasti končno upoštevajo obširno kulturno delovanje koroških Slovencev s tem, da v svoje letne proračune sprejmejo stalne in
»Sam Gospod Bog — je dejal sv. oče pred svojim odhodom s Cejlona, ki je bila zadnja točka njegovega devetdnevnega napornega potovanja — nas je vzpodbudil za to apostolsko pot, da bi razodeli bratom v veri svojo povezanost z njihovimi stiskami, azijskemu svetu pa pokazali, da nadaljuje katoliška Cerkev s svojim poslanstvom. Vernim ljudem vseh veroizpovedi kakor tudi vsem ljudem dobre volje ponuja katoliška Cerkev svoje sodelovanje, sloneče na medsebojnem spoštovanju in razumevanju z namenom, da zagotovi prebivalcem Azije, zlasti mladim in ubogim, pogoje za integralen napredek v uporabi stredstev, ki jih jim je Bog dal v roke.«
TRI DNI NA PETI CELINI
Po odhodu s Filipinov in po nekajurnem postanku na otočju Samoa sredi Tihega oceana je sv. oče v ponedeljek 30. novembra prispel v Avstralijo. Tam je naslednji dan prisostvoval v mestu Sydney konferenci 72 škofov iz Avstralije in Oceanije, ki duhovno oskrbujejo tri milijone tristo tisoč katoliških vernikov. Na koncu zasedanja jih je sv. oče nagovoril in jim dejal, da je glavna krepost današnjega časa edinost v medsebojni ljubezni, ki edina lahko pritegne k sebi današnji neverni in sovražni svet.
Na večer je papež Pavel VI. opravil sv. mašo v hipodromu Ranvvick. Zbralo se je nad 200.000 oseb. Med njimi je bilo videti prvotne črne prebivalce Avstralije, Maore iz Nove Zelandije, Polinezijce in mnogo evropskih priseljencev. Množica je papeža navdušeno sprejela s prižganimi baklami. V pridigi je Pavel VI. počastil
te bolezni bi bilo umestno, da bi se denar, ki se še vedno porabi za brucelozo, preusmeril za pobijanje mastitisa, ki povzroča našim živinorejcem največ škode. Morda bi se dalo tudi kombinirati skupen pregled živali za mastitis s brucelozo s pregledom mleka. Ker se pripravlja na tržaškem ustanovitev zadružne mlekarne, bi boj proti mastitisu bil še bolj potreben, ker se mleko bolnih in zdravljenih krav ne more uporabljati za pridelovanje sira. Enak položaj je v glavnem po vsej Furlaniji-Julijski krajini.
KRATKE NOVICE
Stoletnica razglašenja sv. Jožefa za varuha Cerkve
8. decembra 1970 je poteklo sto let, odkar je papež Pij IX. razglasil sv. Jožefa za zavetnika Cerkve. V zvezd s tem je skupina 40 strokovnjakov iz celega sveta zborovala v Rimu in razpravljala o raznih vprašanjih, ki se nanašajo na osebo sv. Jožefa in njegovo češčenje.
Častitljiv jubilej božje poti v Strunjanu
Marijina božja pot v Strunjanu pri Piranu obhaja letos izreden jubilej. Ze v letu 770, torej pred 1200 leti, je na tem kraju stalo prvo Marijino svetišče. Današnjo cerkev so pozidali na tem mestu leta 1512 po Marijinem prikazovanju. Marijino podobo je leta 1912 slovesno kronal ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič.
primerne finančne prispevke slovenskim kulturnim organizacijam in publikacijam ter splošnemu kulturnemu prizadevanju.
2. Kultura in vse z njo povezane akcije se dajo pojmovati samo v povezavi s celotnim družbenim dogajanjem in se s tem tudi ne dajo ločiti od najučinkovitejših družbenih dogodkov — od političnih. Vsiliti ljudstvu kulturno infantilnost pomeni, preprečiti njegovo politično samo-osveščanje.
3. Ponoven dokaz, da so navedena zati-ralna stremljenja v koroški družbi dana, je reakcija koroških oblasti, koroškega tiska in javnega mnenja na kulturno-po-iitično dejanje, ko so neznanci dopolnili nemške krajevne napise s slovenskimi. Namesto da bi se politične oblasti spomnile svojih kodificiranih dolžnosti in takoj same dopolnile ostale krajevne napise, je koroška družba odgovorila preko policijskih organov.
spomin neustrašenega angleškega pomorščaka Jamesa Cooika, ki je točno pred dvesto leti pristal v zalivu Botany Bay, kjer se je kasneje razvilo milijonsko mesto Sydney. Sv. oče je pozdravil zastopnike avstralskih črncev, ki so v Avstraliji živeli, še preden jo je beli človek odkril, belcem pa je priporočil, naj naprej razvijajo demokratični čut svojih prednikov in se ne zapirajo v krog egoizma,
V	soboto 2. decembra je sv. oče znova obiskal hipodrom Ramvick, kjer ga je pričakalo 150.000 mladih ljudi. Zanje je opravil sv. mašo, nato pa jim spregovoril o oporekanju, katero je značilno za današnjo dobo. »Mladi ljudje — je dejal — imajo žejo po tem, kar je pošteno in resnično ter čutijo odpor do sovraštva in do vsega, kar to sovraštvo poraja kot sta vojna in sedanja materialistična civilizacija. Ko vi vse to obsojate in zahtevate, da družba odstrani nezdrave pojave in jih nadomesti z vrednotami, ki se opirajo na pristno iskrenost, moralno poštenost, pravičnost in bratstvo, imate brez dvoma prav in smete računati z oporo Cerkve. Vaše nezadovoljstvo je kakor svetel žarek sredi današnje družbe. Toda pazite pri tem, da se ne boste postavili za edine sodnike družbe in da ne boste za-metavali vsega, kar so ustvarili prejšnji rodovi, iz katerih ste sami izšli. Tako postopanje bo svet napravilo sicer različen, a ne boljši, kajti v njem bo ostala korenina zla: človekov napuh.«
Preko dneva je sv. oče napravil več dušnapastirskih obiskov, zvečer se je pa udeležil ekumenskega bogoslužja v mestni hiši v Sydneyu. Navzočih je bilo nad dva tisoč oseb, ki pripadajo deloma katoliški in deloma anglikanski veri, pa tudi raznim pravoslavnim Cerkvam. Ekumensko bogoslužje je obsegalo skupno molitev, petje nabožnih pesmi in procesijo. Sv. oče je v nagovoru dejal, da je pot do zedinjenja kristjanov težka. Kakor je Kristus dosegel spravo med Bogom in ljudmi s trpljenjem na križu, tako bo enotnost kristjanov zahtevala isto ceno.
Da je temu tako, je takoj nato pokazal neljub incident. Eden izmed navzočih anglikanskih pastorjev rev. Channing je začel protestirati proti papežu in vzkliknil: »Ni druge oblasti kot sv. pismo in ni drugega duhovnika kot Jezus Kristus.« Pred mestno hišo pa so skupine članov biblične protestantske Cerkve vihtele napise kot: »Včeraj je bil Vatikan povezan z nacifašizmom, danes je s komunizmom. Le Kristus rešuje, Rim pa usužnjuje. Papež je antikrist, hudič, satan.«
Vendar ti posamični izbruhi verske nestrpnosti niso prav nič omadeževali splošnega toplega vzdušja, ki je vladalo vsepovsod, kjer se je pojavil sv. oče. V četrtek 3. decembra je papež Pavel VI. zjutraj še posvetil v sydneyski stolnici prvega papuanskega škofa z Nove Gvineje, Alojzija Vangeke, ki je star 66 let, nato pa odletel proti Džakarti, prestolnici Indonezije.
Čeprav je Indonezija pretežno muslimanska država, je po številu katoličanov na tretjem mestu med azijskimi deželami, takoj za Filipini in Indijo. Prvi, ki je Indoneziji oznanil evangelij, je bil sv. Frančišek Ksaverij. Sv. oče Pavel VI. je ob svojem prihodu v Džakarto pozdravil zlasti muslimane. »Cerkev gleda nanje — je dejal, — s spoštovanjem, saj verujejo kot kristjani v enega Boga Stvarnika.« Proti večeru je opravil sv. mašo na stadionu v latinskem jeziku, množice pa so navdušeno prepevale svete pesmi.
NA PRAGU MAOVE KITAJSKE
Nastopil je zadnji dan dolgega potovanja, za sv. očeta morda najbolj pomemben in v njegovem apostolskem srcu najbolj drag, ki naj bi ga prestavil na vrata komunistične Kitajske. Letalo se je usmerilo proti angleški kronski koloniji Hongkong.
Hongkong je kaj nenavadno mesto, ki mu je uspelo, da je v desetih letih na neznatni površini usposobil za redno življenje in vanj vključil poldrugi milijon beguncev iz Maove Kitajske. Skromna hongkonška apostolska prefektura, ustanovljena leta 1841, je postala škofija prvega reda. S prebežniki so prišle v letih 1949 do 1952 cele skupine semeniščnikov in kitajskih duhovnikov; sledili so jim iz Kitajske izgnani misijonarji. Danes šteje škofija 250.000 vernikov, 350 duhovnikov, 770 sester, 225 šol s 191.500 dijaki. Napredku na duhovnem področju so se pridružile razne socialne ustanove in dobrodelna društva. Prvi kitajski škof Hongkonga je postal 7. oktobra 1967 Frančišek Hsu.
25 km proč od rdeče Kitajske in pred
40.000	osebami, ki so prišle poslušat sv. očeta na mestni stadion, je papež sprego-
voril besede, ki so bile kot roka sprave, nudena kitajskim komunističnim oblastem: »Prvič prihaja ta zadnji Kristusov apostol v te daljne kraje. Kaj hoče povedati? Eno samo besedo: ljubezen! Kristus je tudi učitelj, je tudi pastir, je itudi ljubeznivi odrešenik. Cerkev ne more molčati o besedi, ki je večna: ljubezen.«
Po treh urah bivanja v Hongkongu se je začel povratek, ki je predvideval še kratek postanek na otoku Cejlon. Cejlon ima 12 milijonov prebivalcev, od katerih je en milijon katoličanov. Na letališču pri glavnem mestu se je zbralo 250.000 ljudi, da so pozdravili vrhovnega pastirja duš in bili pri njegovi maši. Nato se je letalo odtrgalo od azijske celine. V soboto 5. decembra je ob 4,33 zjutraj varno pristalo na rimskem letališču. Apostolski romar se je srečno vrnil domov.
Novo semenišče v Ugandi
V	glavnem mestu Ugande v KampaM so odprli veliko semenišče, ki bo služilo potrebam vseh ugandskih škofij. Tu se bodo vzgajali duhovniki za celo državo.
TITOV OBISK PRELOŽEN
Ko je bil naš list že v tisku, je bila objavljena senzacionalna vest, da je Titov obisk v Rimu preložen na kasnejši čas. Vzrok naj bi bil zlasti v Morovi izjavi, da Italija svojih meja nasproti Jugoslaviji še ne smatra za dokončne. Naš uvodnik dobi v luči teh dogodkov še poseben pomen, čeprav do napovedanega obiska zaenkrat ni prišlo.
[stržaškega!
Gostovanje okteta »Gallus«
V okviru Glasbene matice je v soboto 5 decembra gostoval v Kulturnem domu v Trstu oktet »Gallus« iz Ljubljane, ki ga vodi Borut Loparnik. Koncert je obsegal slovenske narodne in umetne pesmi.
Naslednjega dne pa je oktet nastopil v obnovljenih prostorih prosvetnega društva Igo Gruden v Nabrežini.
Nedeljski popoldnevi pri Sv. Ivanu
V svetoivanskem Marijinem domu so v zadnjem času organizirali več nedeljskih prireditev. 29. novembra so vrteli znani slovenski film »Kaplan Martin Čedermac«, preteklo nedeljo pa je gdč. Ivanka Furlanova prikazala številne barvne diapozitive o božjih poteh v Franciji. Tudi za naslednji dve nedelji sta že najavljeni prireditvi, in sicer bo 13, t. m. pel zbor »Ja-cobus Gallus«, ki ga vodi Ubald Vrabec, 20. t. m. pa bodo nastopili mladi openski ljubitelji glasbe in petja.
Številne župnijske in prosvetne dvorane in društva pa je v soboto in nedeljo obiskal sv. Miklavž ter razdelil darila pridnim otrokom. Marsikje so priredili tudi primerne igrice oziroma miklavževanja.
Umeščenje novega župnika v Šempolaju
V nedeljo 29. novembra je goriški nadškof msigr. Cocolin slovesno umestil na faro v Šempolaju g, Stanka Žerjala, ki je od leta 1963 upravljal kuracijo Gabrje-Vrh.
Ob vhodu v cerkev ga je pozdravila deklica in mu izročila šopek rož. Pred oltarjem je g. nadškof novemu župniku izročil štolo in križ v znamenje poslanstva, ki ga je prejel v dobro duš. Nato je v slovenski pridigi orisal poslanstvo duhovnika sredi božjega ljudstva.
Sledila je sv. maša, ki jo je novi g. župnik opravil ob soudeležbi več duhovnih sobratov iz devinskega dekanata. Navzoč je ibil tudi devinsko-nabrežinski župan dr. Drago Legiša.
Bazovica
Prihodnjo nedeljo 13. decembra nam bo slovensko katoliško društvo »Hrast« iz Doberdoba vrnilo gostovanje, ki sta ga imela v oktobru naša glasbena šila in ansambel Miramar. Doberdobci so tedaj toplo sprejeli našo mladino, napolnili svojo novo dvorano in lepo pogostili naše pridne godce in pevce. Delavno društvo iz Doberdoba bo nastopilo pri nas z igro v štirih dejanjih »Prisega opolnoči« (Cigan Manko) ob 16.30. Prepričani smo, da bodo tudi Doberdobci lepo sprejeti v Bazovici in da bodo želi lep uspeh. Zato vabimo vaščane in prijatelje iz sosednjih vasi k lepi igri.
  iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ..........................
Intervencija v korist kmetovalcev
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii
biain koreškeee Mehe ..MMie"
Dragim slovenskim vernikom v zdomstvu
Na tretjo adventno nedeljo, 13. decembra, ko se bo v nas doma in v vas na tujem že oglašalo božično razpoloženje, bomo letos in odslej vsako leto obhajali izseljensko nedeljo. To naj bi bil tisti dan v letu, ko naj bi vse, kar je daleč, postalo blizu. Ločijo nas skozi vse leto velike razdalje, loči nas človeška pozaba, ker nam tako rado tisto, kar nam je izginilo izpred oči, izgine tudi iz spomina.
Izseljenska nedelja pa naj bi spet premostila te razdalje. Naj bi vsi začutili, da smo ene matere sinovi in hčere, da imamo vsi skupaj enega očeta v nebesih. Zato so med nami vezi, ki se ne dajo pretrgati. Po teh vezeh ljubezni naj se med nami pretaka živo življenje, ki nam bo dajalo moč.
Božični prazniki so od nekdaj tako tesno povezovali slovensko družino. Od vseh strani smo hiteli domov. Nobene jaslice in nobeno drevesce na svetu ni imelo toliko čara in miline kakor tisto, ki je stalo v naši domači hiši, pa naj je bilo vse skupaj še tako skromno. Božične dobrote, ki nam jih je pripravila žuljava roka naših mater, so prekašale vse izdelke slaščičarn. Saj v noben kruh ni bilo primešane toliko ljubezni in dobrote in skrbi kakor v kruh, ki so ga nam zamesile roke naših mater.
Ko bomo o božičnih dneh mislili na to, ne pozabimo tudi vsega tistega bogatega verskega izročila, ki smo ga bili deležni v naših domovih. Bog je postal človek, mi pa smo postali božji otroci. Zasvetila je v našo temo velika Luč, zato pa naj bi mi skozi temni svet hodili »kakor otroci luči«. Ta naša luč, ki bi jo morali nositi v sebi, naj bi bila močno privita tako doina kakor na tujem. Božič je za nas vse tako lepo izpraševanje vesti. Ali še nosim to božjo luč v sebi, ali morda samo še tli, če ni morda že celo ugasnila in se iz nje kadi samo še dim, ki daje neprijeten vonj? »Mi pa smo vonj Kristusov za Boga,« nam pravi sveti Pavel.
Dragi bratje in sestre, ki ste zdoma! Na izseljensko nedeljo in še posebej o božičnih dneh se bomo v duhu obiskovali, drug drugega podpirali in duhovno bogatili. Viri našega pravega bogastva so samo v Bogu. Zato se srečajmo v Njem in po Njem. Molimo drug za drugega, da ne opešamo. Ljubezen božja naj se v svetih dneh razlije v naša srca! Pozdravlja in blagoslavlja vas vse
STANISLAV LENIČ, pom. škof ljubljanski, predsednik izseljenske komisije
Proračuni izglasovani
Te dni so bile na vrsti diskusije in glasovanja o proračunih. V tržaški in gori-ški pokrajini so v skoro vseli svetih, ki nas Slovence pobliže zanimajo, proračuni že izglasovani. Med prvimi sita to opravili devinsko-nabrežinska ter repentabrska občina na Tržaškem, na Goriškem pa mestni občinski svet ter sovodenj ska občina.
V	malih občinah (števerjan, Sovodnje, Doberdob, Zgonik, Repentabor) so bili proračuni in obračuni izglasovani v glavnem enoglasno. V večjih občinah, kjer ima opozicija pač večje odgovornosti, pa so bili proračuni izglasovani z večino glasov. Tako v devinsko-nabrežinskem svetu (komunisti so glasovali proti), v dolinskem svetu (proti so glasovali predstavniki Slovenske skupnosti ter krščanski demokrati), v tržaškem občinskem svetu (kjer je predstavnik liste Slovenske skupnosti sestavni del levosredinskih strank) in v tržaškem pokrajinskem svetu, kjer je naš predstavnik inž. Sosič tudi v odboru. Na Goriškem imamo v občinskem mestnem svetu dva predstavnika, od katerih je dr. Paulin v odboru; v pokrajinskem svetu pa ni SDZ sestavni del odbora, ampak ga podpira od zunaj.
Ob vseh naštetih proračunih so se predstavniki slovenskega tabora oglasili k diskusiji in dajali konstruktivne predloge. Tako prof. Bratina v goriškem mestnem svetu, gdč. Ferletičeva v goriškem pokrajinskem svetu. Pozitivni predlogi so padali tudi v doberdobskem, sovodenjskem in števarjanskem občinskem svetu. Na Tržaškem je v zgoniškem občinskem .svetu spregovoril Ladi Rebula, medtem ko se je več naših svetovalcev javilo k besedi v repenitabrskem in dolinskem občinskem svetu.
Z zadovoljstvom lahko beležimo, da so se naši izvoljeni predstavniki povsod konstruktivno in načelno zavzeli za naše pravice, za potrebe našega slovanskega delovnega človeka. Njih zavzetost in delavnost nam je porok, da bodo povsem čast-
no izpolnili mandat, ki so jim ga zaupali slovenski volivci.
Kjer naših svetovalcev ni, tam vidimo, da je stanje resnično žalostno: vzemimo npr. miljsko občino, kjer ni enega slovenskega oz. dvojezičnega napisa, kljub temu, da po miljskih hribih živi veliko Slovencev in je občina tik ob meji. Žalostno je tudi v Beneški Sloveniji. Upamo si trditi, da bi v teh krajih bilo veliko boljše, če bi bili v občinskih svetih zastopani tudi predstavniki našega demokratičnega slovenskega tabora, ki na Tržaškem in Goriškem že dvajseto leto zavestno podpira slovensko listo.
Nabirka za žrtve ciklona v Pakistanu
V nedeljo 22. novembra je bila v cerkvah v tržaški škofiji nabirka za potrebne v Pakistanu. Nabrali so dobrih 9 milijonov lir. G. nadškof je denar poslal nadškofu v mestu Dacca.
Imenovanja Slovencev v razne ustanove
Kot je bilo sklenjeno1 v sporazumih s strankami leve sredine, je bilo več Slovencev imenovanih v organe raznih ustanov. Saša Rudolf je bil imenovan za predsednika Pokrajinskega protituberkulozne-ga konzorcija, inž. Milan Sosič za podpredsednika Pokrajinske turistične ustanove, dr. Zorko Harej za člana pokrajinskega šolskega sveta, dr. Rudolf Marži za člana Pokrajinskega nadzornega odbora, inž. Vladimir Vremec za člana občinske urbanistične komisije, dr. Teofil Simčič za člana upravnega sveta Tržaške hranilnice, dr. Drago Gantar za člana občinske komisije za davčne prizive, dr. Drago Le-giša kot župan za člana Turističnega konzorcija za tržaško obalo, Hedvika Kandut za člana upravnega sveta ONMI, Ignac Marc za člana pokrajinske komisije za dobrodelnost, Peter Udovič za člana okrožne volilne podkomisije.
Srečanje s Tonetom Kraljem
V ponedeljek 30. novembra je bil v prostorih Slovenske prosvete v id. Donizetti 3 v Trstu izreden večer. Društvo slovenskih izobražencev je pripravilo srečanje z akademskim slikarjem Tonetom Kraljem ob umetnikovi 70-letnici. Večera se je udeležilo zelo veliko izobražencev, med katerimi smo videli tudi kvalificirane likovnike.
Predsednik društva prof. Jože Peterlin je poslušalcem predstavil bogat Kraljev opus in podčrtal pomen, ki ga ima Tone Kralj za slovensko likovno umetnost in posebej za nas tržaške Slovence, saj je
Svet Slovenske skupnosti je zasedal
Pod predsedstvom dr. Zorica Harej a se je sestal v sredo 2. decembra Svet slovenske skupnosti. Na podlagi podanih poročil je Svet razpravljal o sedanjem političnem položaju.
Med drugim je Svet Slovenske skupnosti vzel na znanje vest o bližnjem uradnem potovanju predsednika SFR Jugoslavije v Rim. Svet izraža svoje zadoščenje nad pozitivnim razvojem prijateljskih odnosov med obema sosednjima državama, a obenem upa, da bo ta obisk koristil tudi rešitvi neštetih življenjskih vprašanj naše slovenske narodne skupnosti, ki živi v mejah italijanske države. Obenem Svet želi, naj obe 'državi odstranita še tiste pregrade, ki otežkočajo večje in intenzivnejše stike med manjšino in matičnim narodom ter med manjšino in večino.
Svet pozdravlja skupno voljo vseh zavednih slovenskih organizacij ter tistih strank, ki združujejo tudi Slovence, da so s skupno spomenico, naslovljeno na predsednika italijanske vlade Colomba, ponovno opozorile celotno italijansko javnost zlasti na nevzdržno juridično stanje, v katerem se nahaja slovenska manjšina. Vsi pripadniki slovenske manjšine so namreč pripravljeni po svojih možnostih
mojstrsko poslikal toliko cerkva tudi pri nas. Vsaka Kraljeva umetnina ima globoko vsebino ter izpričuje težko zgodovino tukajšnjih Slovencev, ob tem pa jo preveva velika ljubezen in hrepenenje. Zatem pa je umetnik sam povedal nekaj živih spominov na prehojeno ustvarjalno pot, ki ga je vodila v naše kraje že v daljnem letu 1927, ko je fašizem že povsod zatri slovensko besedo. Tedaj pa je Kralj vlival slovenskega duha na stene naših cerkva in s čopičem, kot smo videli v številnih barvnih diapozitivih, ki jih je posnel Sergij Pahor, izrazil svojo antifašistično zavest ter vero v zmago demokracije.
Sožalje
Bazoviška župnija izraža globoko sožalje svojemu vnetemu organistu in njegovim sorodnikom ob smrti drage matere Marije Ražem vd. Fonda, ki je po dolgi bolezni odšla k zasluženemu večnemu počitku.
Druga premiera Slov. gledališča
V	soboto 28. novembra je Slovensko gledališče v Trstu uprizorilo svojo drugo premiero v letošnji sezoni. Izbrali so delo danskega dramatika Ludviga Holberga »Jeppe s hriba«.
V. nedeljo 13. decembra ob 17. uri
v svetoivanskem Mar. domu v Trstu
KONCERT PEVSKEGA ZBORA »JACOBUS GALLUS«
Dirigira Ubald Vrabec
prispevati k rešitvi v spomenici naštetih vprašanj v sodelovanju s predstavniki osrednjih italijanskih oblasti. Ta pozitiven odnos slovenskih predstavnikov morajo pristojne oblasti vzeti na znanje. Zato Svet Slovenske skupnosti ponovno poziva vse oblasti, naj v okviru svojih pristojnosti, vsaka na svojem področju, priskočijo k ureditvi naših pravic in predlogov, tako da členi ustave, zakonov in izjav ne bodo ostali le mrtva beseda.
Svet je nadalje razpravljal o proračunih krajevnih ustanov. Dr. Štoka je v obrazložitvi svojega zadržanja ob glasovanju o deželnem proračunu opozoril na dejstvo, da je deželni odbor po svojem predsedniku Beirzantiju sprejel dve resoluciji v korist Slovencev, ki jih je predložil svetovalec Slovenske skupnosti. Prva resolucija je v celoti povzela misli in predloge tiste resolucije, ki jo je svoječasno odobril goriški občinski svet na pobudo SDZ skoraj soglasno. Ta resolucija se zavzema za rešitev perečih vprašanj slovenske narodne skupnosti. Druga resolucija pa se dotika razlaščanja slovenske zemlje. Zaradi teh razlastitev so bili oškodovani posamezniki kakor tudi vsa slovenska skupnost.
Občni zbor Slovenskega kulturnega kluba
V	soboto 28. novembra je imel Slovenski kulturni klub v Trstu svoj redni občni zbor. Odborniki so poročali o delu v pretekli sezoni in ugotovili, da ni šla nobena sobota mimo višješolcev, ki se zbirajo v Klubu. Ali so bila na programu predavanja (teh je bilo največ), ali filmski, literarni, družabni in umetniški večeri.
Izvoljen je bil nov odbor, katerega predsednik je Boris Pangerc, v odboru pa so še: Martin Brecelj, Peter švagelj, Majda Bizjak, Barbara Baldassi, Ivo Jevnikar in Barbara Lapornik. V nadzornem odboru je Alenka Rebula. Mladi dijaški organizaciji želimo še dalje lepih uspehov.
Z GORIŠKEGA
Komediji se pozna, da je stara. Ima nekatere značilnosti prosvetljene dobe in izraža lahko misel, da primitiven človek res ni za vladanje. Jeppe bi namreč kar vse pobesil, ko se mu zdi, da ima oblast v svojih rokah.
Gledalce moti prevelika vulgarnost izrazov, tudi bi lahko nekateri prizori odpadli, ker so nekam neokusni za na oder in bi s tem predstava samo pridobila.
Režiral je mladi režiser Marij Uršič, ki je pokazal precej spretnosti. Potrudili so se tudi igralci in na koncu je človeku skoro žal tolikega truda in prizadevanja za tako revno komedijo. Igralci in režiser so naredili vse, da bi predstava čim bolj uspela.
—rl
Protestna manifestacija kmetov
Prejšnji teden je bila v Trstu na trgu Goldoni protestna manifestacija kmetov in kmečkih delavcev iz vse dežele Furla-nije-Julijske Benečije. Udeležila se je je tudi skupina slovenskih kmetov, organiziranih v Kmečki zvezi, ki so nosili transparente s svojimi zahtevami v slovenščini: Zahtevamo zdravila zastonj! Zaščita Krasa - zaščita kmeta! Razlaščevanje - rak kmetijstva!
V	imenu Kmečke zveze je v slovenščini govoril Dušan Kodrič, ki je zahteval odpravo še posebnih socialnih krivic kmetov na Tržaškem: »Treba je napraviti konec krivičnim razlastitvam, ki so skoraj popolnoma uničile kmetijstvo na najbolj rodovitnih področjih in prizadele nepopravljivo škodo slovenski narodni skupnosti v Italiji.«
Zasedanje goriškega duh. sveta
Ob navzočnosti vseh 24 članov se je goriški duhovniški svet 26. novembra ponovno sestal v goriškem semenišču, da nadaljuje s prekinjenim zasedanjem 19. novembra v Gradežu.
Bilo je govora o cerkvenih nabirkah, o katerih naj hi pred dokončno odločitvijo izrazili svoje stališče duhovniki vseh šestih con, ki sestavljajo duhovščino go-riške nadškofije.
Tudi se je govorilo o dušnopastirski primernosti ustanovitve narodnostne župnije za vernike slovenskega jezika v Gorici. Ugotovilo se je, da je v teku poizvedovanje o tem problemu.
Dolg in temeljit je bil razgovor o položaju nadškofijskega semenišča. Težko se je odločiti za način, kako vzpodbujati nove poklice. Treba je gledati naprej in upoštevati znamenja časov, a istočasno zaupati v božji klic. V notranjem življenju semenišča je prišlo do uvedbe raznih novosti, ki so v skladu z zadnjimi papeškimi smernicami. Mislilo naj bi se na poseben čas v letu, ko bi se organizirala molitvena akcija za duhovniške poklice in izvedla denarna nabirka za potrebe semenišča. Morda bi bil za to najbolj primeren čas mesec maj. Gospodarski položaj semeniškaga poslopja v ulici Alviano postaja vedno bolj pereč. Tudi ne odgovarja poslopje več sedanjemu načinu oblikovanja gojencev, ko se teži za družinskim tipom vzgoje in okolja. Gotovo bo prišlo prej ali slej do prodaje poslopja ali njega uporabe v druge namene, dasi ni priporočljivo s tam v zvezi sprejeti prenagljenih odločitev.
Zadnja točka razgovora je bila knjižnica bivšega osrednjega semenišča v ulici Se-minario. Vodstvo državnega arhiva v Gorici je pripravljeno skupaj s tržaško univerzo dati na razpolago prostor in specializirano osebje za razporeditev knjig po policah in njih vpis v kataloge. Seveda bi knjige ostale last nadškofije. Vsi člani duhovniškega sveta so bili s tem soglasni.
Izjava Sindikata slovenskih šolnikov v Gorici
V	smislu demokratizacije šole je minister za šolstvo Misasi izdal dne 23. novembra letos posebno okrožnico, ki predvideva ustanovitev na šolah sledečih novih šolskih organov: svet staršev, študentski svet in šolsko-družinski odbor.
Sindikat slovenskih šolnikov je mnenja, da je ustanovitev takih organov na šolah umestna in koristna, ker bo pospešila proces resničnega sodelovanja med šolo in družino in bo tako šola postala bolj ustrezna današnjim potrebam. In to bo brez dvoma ugodno vplivalo tudi na razvoj slovenske šole na Goriškem.
iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiimmiiNiNiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNNiNiiiiiiiiniMiiiiiiiiimmiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu^^
t Msnr. Janez Hladnik
105 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI) DON LUCIANO ROJAS
Prvič je bila sv. maša v Pompeju 22. avgusta leta 1937 in to v hiši done Ro-sende Rojas (izg. Rohas), ki je svoj dom ponudila za začetek službe božje.
Od tistega dne je njen sin Lucijan, poročen z dono Marijo Russel postal »tajnik« katoliške občine v Pompeju. Kaj vse so morali prostati zaradi razbrzdane svojati v okolici, to ve le Bog, toda vztrajali so.
Rosenda je služila za kuharico v župnišču San Judas Tadeo, zato je župniku vedno klicala v spomin, naj -ne pozabi na Pompej.
Cez nekaj let je zrastla v Pompeju kapela. Pa prišle so tudi intrige. Toda Lucijan je rinil stvar naprej, da bi prišel do
toliko zemlje, da bi bilo mogoče misliti na faro. Občina je pokazala eno od zemljišč, ki je bilo videti brez lastnika in dovolila postaviti nanj kapelo.
Preden sem prišel jaz, me je pogosto obiskal Lucijan ali pa njegov sin Miguel, proseča me, naj jim kako dobim duhovnika, da ne bodo ostali v nedeljo brez maše.
Ko sem prevzel kapelo, je bil Lucijan cerkovnik, ki je skrbel za vse, kar je bilo treba, z njim pa sin Miguel in mati Rosenda.
Na Lucijanovo pobudo smo začeli s farnim kinom, ki je bil glavni dohodek, s katerim smo nadaljevali z deli. Kupili smo lastni 16 mm kino aparat, za katerega mi je posodil denar moj »šofer« Klanšek:
16.000	pesov.
Hčerka Rosenda je bila pa glavna ka-tehistka, ki je že prej in potem tudi vodila nauk za prvo sv. obhajilo. Leta 1952 se je poročila in jo je nadomestila Olga Sold.
Mlajši Lucij anovi sinovi so bili pa mašni stražniki in pomočniki v manj važnih
stvareh. Vseh otrok je bilo v družini kar
devet.
Naj omenim še družino Rodea, ki se je prijavila leta 1952 kar s štirimi otroki za prvo sv. obhajilo. Vsa družina je postala potem sestavni del farne družine, tako da ko sem leta 1954 prosil, da kdor more, naj posodi denar za zgradbo dvorane, mi je don Marcelo prinesel 8.000 pesov kot posojilo, seveda brezobrestno.
Jose Alkovv, Ukrajinec, in Rudolf Benko, Prekmurec sta pa poleg redne priprave farnih dogodkov imela v oskrbi še mojega konja, ki je bil tudi poglavje zase v moji osebni zgodovini.
PRIZORI IZ FARNEGA KINA
Lucijan Rojas je trmasto vztrajal, da je kino za župnijo najboljši vir dohodkov. In je imel prav. Zato se je pa tudi stilno zanj žrtvoval. Kar po tri predstave smo imeli v prvem času: posebej za fantke, potem za deklice in zvečer za splošno občinstvo.
Resni možje so skrbeli za red. Toda včasih je kdo umanjkal in je bila potem
moja dolžnost, da za red poskrbim. V ta namen sam kdaj pa kdaj bil prisiljen rabiti energična, a izdatna sredstva.
Smrkavca dvanajstih let, ki se je pritihotapil v kino med dekliško predstavo in se skrival pod galerijo, sem od tam potegnil in ga vpričo vseh dal na kolena ter ga nasekal kot mora to storiti moder oče. Strašna je bila jeza. Kako pač ne! Saj so se mu vsa dekleta smejala in vse se je iz njega norčevalo. Ko je leta pozneje isti fant priše! k meni, se mi je iskreno zahvalil za tisto tedaj zanj strašno ponižanje.
Leta 1955 je pa kino začel postajati tvegana zadeva. K večerni predstavi so prihajali predrzni pobalini, ki so nagajali med predvajanjem filma, žvižgali ter povzročali nemir in tudi pretepe. Dobri verniki so postajali nad to predrznostjo fantalinov nevoljni, zato je bilo treba nekaj ukreniti.
Postavimo krepko stražo k vhodu. Jaz, Luis Sala, Norberto Wagner in Feliks Acampora. Kratko in malo smo izbirali, kdo sme in kdo ne sme v kino. Ko se je predstava začela, jih je bilo kakih dvaj-
set, ki so čakali, kaj bo. Seveda so bili največji rogoviieži. Tedanji politični položaj v državi jim je dajal še večji polet. Pa nas je bilo pet in molče smo držali red.
Cez čas mi pride rešilna misel in rečem: »Fantje, zakaj bomo izgubljali čas?« Pokrižam se in začnem moliti rožni venec. Ostro sem jih opazoval in tako tudi ostali štirje možje sodelavci. Nekateri od njih so se spoštljivo držali, nekateri so med molitvijo tudi odgovarjali.
Ko odmolim dve skrivnosti, prekinem molitev in tedaj odberemo tiste, ki so se spodobno zadržali ter jih pošljemo v kino.
Osem jih je ostalo zunaj. Toda njihova moč je bila že zelo zlomljena. Nekateri so osramočeni odšli, petorica jih je pa še nekaj časa razgrajala, a končno so tudi oni izginili. Bitka je bila dobljena. Tisti večer je bil v kinu popoln red.
Naslednjo nedeljo pa filma nismo več predvajali, ker je prišlo 16. junija 1955 do ponesrečene revolucije zoper Perona.
Ko smo pozneje začeli s kinom, je bilo to že v novi dvorani, ki smo jo tedaj pričeli graditi.
(S* bo nadaljevalo)
SLOV. KAT. PROSV. DRUŠTVO »MIRKO FILEJ« V GORICI
vabi na
koncert; slovenskih opernih solistov
iz Ljubljane
ki bo v nedeljo 13. decembra ob 17h v Katol. domu v Gorici. Nastopajo:
NADA VIDMAR (sopran)
BOGDANA STRITAR (alt)
RUDOLF FRANCL (tenor)
Pri klavirju: prof. HUBERT BERGANT
S samospevi in arijami ter dueti iz oper so na sporedu naslednji skladatelji: J. Ravnik, H. Volarič, J. Pavčič, L. M. Škerjanc, A. Lajovic, A. Arenski, Čajkovski, Rahmaninov, Verdi, Puccini, Saint-Saens, Gounod in Bizet.
VSTOPNINA: Odrasli lir 500 — Mladina lir 300
Mladina v čast Brezmadežni
Kljub sejmu sv. Andreja se je 8. decembra dvorana Katoliškega doma napolnila kot malokdaj. Goriška mladina je želela s posebno akademijo proslaviti svojo zavetnico — Brezmadežno.
Najprej je nastopil mladinski zbor Marijine družbe iz Gorice pod vodstvom prof. Lojzke Bratuževe in zapel dve pesmi. Bernard Špacapan je nato s prepričljivimi besedami pozval vse mlade, naj se ne predajajo spanju-brezdelju, temveč naj živijo tako, 'da bo naše življenje postalo znamenje sodobnemu svetu. Sledilo je rajanje deklic iz Marijinega vrtca v Gorici, ki jih je pripravila Marija Žgavec. Prikupno so podale tri narodne plese. Prvi del je zaključila živa slika, poziv k Iju-
SLOVENSKO. KAT. AKAD. DRUŠTVO (SKAD) V GORICI
vabi na predavanje, ki bo v mali dvorani Kat. doma v četrtek 17. decembra ob 20.30 O temi
PSIHIATRIJA
IN NAŠ ČAS
ho govoril primarij dr. JURIJ ZALOKAR, predstojnik psihiatrične bolnišni-;e v Begunjah na Gorenjskem.
bežni do bližnjega. »Ljubezen ni več beseda, ker z nami ste enega srca,« tako so izzvenele besede in kretnje nastopajočih. Lepi prizor je pripravila mladina iz Doberdoba.
Drugi prizor so odprla dekleta iz Gorice z ganljivo enodejanko »Materina srca«. Dve pesmi je nato živahno zapel mladinski zbor iz Doberdoba. Tri plese so v simboliki živali iz narave prikazali skavti-volčiči iz Gorice. Prav uspešno sta dve dekleti izvedli grški narodni ples »zorba«. Na koncu so nastopile skavtinje in zapele pet pesmi.
Vsa prireditev je bila toplo podana. To je občutilo tudi občinstvo, ki je s simpatijo spremljalo ves čas prireditve nastopajočo mladino na odru in jo nagradilo z obilnim aplavzom.
Miklavževanje v Gorici in okolici
Potem ko je sv. Miklavž obiskal in obdaril 'goriške otroke, se je pripeljal zvečer v spremstvu angelčkov v župnijsko dvorano v Štandrež. S seboj je prinesel obilo lepih in bogatih darov. Za njim pa so seveda prišli tudi parkaljčki s šopom palic za poredne otroke.
Pred prihodom sv. Miklavža so osnovnošolski otroci v skrbni režili ge. Ivanke Zavadlav uprizorili krajšo igro v dveh delih »Miklavževo darilo«, ki prikazuje dobra dejanja pridnih otrok. Mladi igralci so igrico podali z lepim ritmom in poudarkom, tako da je bila celotna izvedba zelo
V svoji letošnji sezoni je SKAD v Gorici posvetil svojo pozornost predvsem znanstveni problematiki v okviru ciklusa »Vprašanja sodobnega človeka in naša stvarnost«. Prvo predavanje je bilo v petek 27. novembra v mali dvorani Katoliškega doma, ki ga je imel univ. prof. dr. Fran Dominko, Goričan po rodu, vodilni slovenski astronom in avtor številnih znanstvenih publikacij. Tama njegovega predavanja je bila »Kozmos in človek«.
Prof. Dominko je svoja izvajanja začel ob problemih sodobne astronavtike, ki postavlja pred človeka in svet vrsto novih psiholoških problemov in nakazuje nove rešitve. Predavatelj je s tem v zvezi orisal tehtno a jasno sliko astronomske znanosti nasploh, ki šele od leta 1924 sem beleži nove temeljne poti na podlagi empiričnih in teoretskih raziskav oz. razglabljanj. Nastanek in smrt zvezd, časovna davnina, možnost umskega življenja v kozmosu — vse to so bile sestavine njegovih pestrih razmišljanj.
Še posebej smo občudovali, kako je prof. Dominko v vsej svoji zavzetosti za kozmično brezmejnost vendar znal svoja izvajanja vedno povezovati z našo zemeljsko stvarnostjo. Podčrtal je vlogo in problem znanosti in znanstvenika v preteklosti in danes: znanost in ideologija morata stopati druga ob drugi, ne moreta pa ena drugo pogojevati.
V nadaljnjih izvajanjih je prišlo do
prijetna. Številni otroci, starši in prijatelji, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička, so z burnim ploskanjem nagradili otroke za lepo izpeljani prizor. Miklavžev prihod sta naznanili tudi dve deklici s krajšima recitacijama.
Zatem je svečano stopil na oder sv. Miklavž, ki je po uvodnih besedah začel z obdarovanjem. Najprej je obdaril najmlajše, nato osnovnošolske otroke, nazadnje pa še odrasle.
Ker je bilo darov veliko, se je sv. Miklavž pomudil v naši dvorani celi dve uri, nakar je nadaljeval pot v sosednje vasi. ❖ % #
Tudi v Doberdobu je sv. Miklaž našel veliko skupino svojih častilcev. Da bi raje prišel, so ga domačini pozdravili z igrico »Parkeljnov koš«. Daril je bilo veliko, enako tudi obdarovancev in sodelujočih. Ponovno se je pokazalo, da je svetnik še vedno v modi in da ga tostran meje tudi v »naprednih« krogih ne zavračajo. Zato se bo še v bodoče rad oglasil pri nas.
❖ ❖ #
Naj za kroniko še omenimo, da se je radodarni svetnik vrnil v Katoliški dom še v nedeljo 6. decembra na sam svoj god ter izbranemu odraslemu občinstvu prinesel, kar mu je še ostalo darov. V svojem nagovoru in ob izročitvi darov posameznim zemljanom je povedal nekaj zelo duhovitih misli in pripomb. Želeli bi, da bi tudi prihodnje leto svojo zadnjo postajo imel v Gorici, čeprav mu dela sveti Andrej veliko konkurenco.
Širite »Katoliški glas"
Žalostne iz Sovodenj
Naj omenimo nekaj zadnjih novic iz naše vasi.
Najprej povemo, da smo pokopali dobro mater in mučenico Alojzijo Cotič, rojeno Tomšič. Pokojnica je bila zelo verna žena, ki se je s pokojnim možem potrudila, da je v istem duhu vzgojila svoje otroke. Toda zadnja leta jo je bolezen težko preizkusila kakor svetopisemskega Joba. Dolgotrajna in neozdravljiva bolezen ji je vzela vid in jo priklenila na posteljo, da dve leti ni vstala. Veliko je v tem času trpela in domači z njo, ki so ji stregli. Končno jo je Bog rešil vsega trpljenja in smo jo pokopali v četrtek 26. novembra. Pogreba so se udeležili številni domačini. Njenim otrokom naše sožalje.
Kot drugo novico naj omenimo sindikalni spor, ki se prav te dni vrši v tekstilni tovarni »Goriziana«. Podjetje je odslovilo 60 delavcev in delavk. V njih obrambo so. nastopili tovariši in podjetje zasedli. Upajmo, da bo ta spor, ki je zadnji v vrsti pomagal, da se ozdravijo razmere v tem podjetju. Goriški nadškof je preteklo nedeljo te delavce obiskal v tovarni in zanje opravil sv. mašo.
tovitev kot npr. divizem, ki se ustvarja okoli herojev astronavtike ter anonimnost, ki obdaja prave tvorce tehničnega napredka — znanstvenike teoretike, še posebej se je predavatelj zaustavil pri vlogi in problemih slovenskega znanstvenika. Ta ima kot pripadnik malega naroda tudi veliko poslanstvo in dolžnosti do njega. Premnogokrat se zgodi, da si slovenski znanstvenik pridobi svetovni sloves, ne zna ga pa v odgovarjajočem merilu posredovati lastni domovini. Po drugi strani pa doživlja osebno tragiko, ko ga domovina ne zna ali noče pravilno vrednotiti. Odprtost, o kateri se toliko govori, je včasih ne samo prevelika, včasih je za narod celo škodljiva.
Med predavanjem in v razgovoru, ki je sledil, je prof. Dominko tudi poudaril posebni pomen, ki gp. imajo slovenska obrobna središča v narodovem razvoju. Prav Gorica, Trst in Celovec so dali središču neko življenjskost. Zato naj še naprej zlasti od našega mladega izobraženstva prihaja v središče Slovenije življenjski sok iz zamejskih pokrajin, ki naj poživlja kulturno-nacionalno bogastvo.
Predavanje, ki ga je obiskalo lepo število ljudi, posebno mladine, je splošno zadovoljilo; razgledanost in človeška toplina prof. Dominka pa sta zapustila v vseh navzočih najlepši vtis.
"FC __________ .a	■	1	ta	A.
S P H R T
Odbojka. Dne 30. novembra je pretekel rok za prijavo na tekmovanje v »Serie D«. Ker se je Arc-Linea iz Trsta (bivši (Gasilci) odpovedala, je na njeno mesto stopila 01ympia, ki je lani zasedla predzadnje mesto in bi morala izpasti. Odbojkarji Oiympije naj vzamejo to na znanje in naj se zato pridno udeležujejo treningov, ker se bo tekmovanje pričelo že 10. januarja.
Vsi odbojkarji se morajo zato polnoštevilno udeleževati treningov, ki so ob ponedeljkih in sredah (20.30-22.30) ter ob sobotah (18-20). Zlasti morajo' prihajati vsi mladinci (juniorji, letniki 1952 in mlajši), ker njihovo prvenstvo se bo začelo že čez dva tedna. Vsi odbojkarji morajo imeti, kot lani, zdravniško potrdilo. Zato naj gredo čimprej na pregled k dr. Fab-bru (ul. Roma, nad barom Ferigo), ki sprejema vsak dan okrog 18. ure, razen ob sredah in sobotah.
Občni zbor š. Z. Olvmpia. Odbor Olimpije sklicuje redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto 19. decembra ob osmih zvečer v mali dvorani Katoliškega doma. Čez pol ure bo občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Na dnevnem redu so poročila odbornikov, volitve društvenih organov in slučajnosti. Vsi člani atleti ter prijatelji in simpatizerji so vljudno vabljeni.
ZA KMETOVALCE
Izkaznica za protizajedavska sredstva
Sredstva za zatiranje škodljivcev in bolezni na rastlinah so razdeljena v štiri skupine ali razrede. V prvo skupino spadajo najbolj strupeni pripomočki, ki so zelo nevarni za človeka in živali. V preteklosti so se z njimi dogodile tudi smrtne nesreče, še vedno nevarna za človeka so sredstva, ki spadajo v drugo skupino.
Za nakup sredstev prve skupine bo od 11. januarja 1971 potrebno posebno do-voljenje-izkaznica, katero bo izdalo pristojno kmetijsko nadzorništvo. Sredstva druge skupine bo mogoče kupovati brez izkaznice samo še dve leti. Dočiim bo nakupovanje sredstev, ki spadajo v tretjo in četrto skupino, tudi v bodoče dovoljeno brez izkaznice.
Za dosego izkaznice je potreben kratek razgovor s kmetijskim strokovnjakom, ki naj ugotovi, da prosilec pozna nevarnost sredstev in kako je treba z njimi ravnati pri hrambi in uporabi. Izkaznico lahko prejmejo samo osebe nad 18 let starosti. Agronomi in kmetijski tehniki jo lahko dobijo brez predhodnega razgovora.
Inž. Janko Košir
OBVESTUA
Nabirka za naše zavode Alojzijevišče in Zavod sv. Družine bo na kvatmo nedeljo dne 20. decembra pri vseh slovenskih mašah v goriški nadškofiji. Dušne pastirje prosimo, naj nabirko naznanijo in priporočijo. Bog povrni vsem!
Ravnateljstvo državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikam v Gorici obvešča starše in namestnike dijakov, ki obiskujejo to šolo, da se bo vršil prvi roditeljski sestanek v četrtek 17. tm. ob 18. uri na sedežu šole v ulici Seminario 7, drugo nadstropje.
Ploščo »Božične pesmi«, ki jih pojejo slovenski madrigalisti iz Ljubljane, si lahko nabavite po zelo ugodnih cenah pri svojih dušnih pastirjih in na upravi našega lista. Lep dar tudi za božične praznike.
Sečnja božičnih drevesc. V času od 1. decembra do 6. januarja je vsaka sečnja iglastih dreves strogo prepovedana. Lastniki, ki bi v tem času hoteli sekati, morajo pravočasno vložiti prošnjo na gozdarsko nadzorništvo in v njej navesti vrsto in velikost dreves, ter kraj in namen sečnje. Za nedovoljene sečnje so predvidene kazni.
DAROVI
Za Zavod sv. Družine: družbenica iz Gorice 7.000 lir.
Namesto cvetja na grob Petra Šuligoja,
očeta g. kaplana Silvija pri Sv. Jakobu v Trstu daruje tamkajšnji pevski zbor 10.000 lir za nameravani novi župnijski dom pri Sv. Jakobu.
Za Marijin dom v Rojanu: Pina Piščanc
5.000	lir ob smrti Pine Piščanc-Baretto.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
RADIO
H TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 13. do 19. decembra 1970
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Glasba za kitaro. 10.45 Za dobro voljo. 11.15 Oddaja za najmlajše: Z. Tavčar: »Dvojčka Gad in Modras«. Radijska nadaljevanka. Tretji del. 11.35 Rin-garaja za naše malčke. 11.50 Vesele harmonike. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.30 Glasba po željah. 15.30 G. Weisenbom: »Izvrševalec«. Radijska drama. 17.30 Revija zborovskega petja. 1. del koncerta Zveze cerkvenih pevskih zborov s Tržaškega. 18.45 Bednarik: »Pratika«.
19.15 Sedem dni v svetu. 20.30 Iz slovenske folklore: »Ljudske pesmi«.
Ponedeljek: 11.40 Radio za srednje šole. Ponovitev ob 18.30. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Vaše čtivo. 18.50 Vrabec: Uvertura-Suita. Izvaja Tržaški komorni orkester.
21.00	Romani, ki so vplivali na zgodovino.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 18.30 Komorni koncert. 19.00 Otroci pojo. 19.10 E. Cevc: Preproste stvari (6) »Zibelka«. 19.25 Zbor »S. Kosovel« iz Ronk. 20.35 Gershwin: »Porgy and Bess«, opera v treh dejanjih.
Sreda:	11.40 Radio za prvo stopnjo
osnovnih šol. Ponovitev ob 18.30. 13.30 Glasba .po željah. 17.35 Slovarček sodobne znanosti. 17.55 Jevnikar: »Slovenščina za Slovence«. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.50 Zbor Kapele sv. Justa.
19.10 Higiena in zdravje. 19.40 »Beri, beri rožmarin zeleni«. 20.35 Simfonični koncert.
četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Družinski obzornik. 13.30 Glasba po željah. 18.30 Umetniki in občinstvo. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. 20.35 I. Tavčar: »Janez Sonce«. Dramatizirana povest.
Petek: 11.40 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. Ponovitev ob 18.30. 12.10 Stanovanjska kultura in oprema skozi stoletja. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Janko Ban: Govorimo o glasbi. 18.50 Sodobni slovenski skladatelji. 19.15 Božič v cerkvenem koledarju. 1925 Moški vokalni kvartet, ki ga vodi U. Vrabec. 20.50 Koncert operne glasbe. 21.50 Folklorni plesi.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
11.50 Veseli motivi. 12.10 Kako bomo preživeli božične praznike. 13.30 Glasba po željah. 16.10 Operetni odlomki. 17.00 Znani pevci. 17.30 Za mlade poslušavce: Sobotni sestanek. 17.50 Moj prosti čas. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 19.10 Pod farnim zvonom župne cerkve v Oblici (Beneška Slovenija). 19.40 Zbor »F. Prešeren« iz Kranja. 20.30 Teden v Italiji. 20.50 N. Godini: »Skrivnost rumene sobe«. Radijska kriminalka.
Dopisnikom, oglaševalcem in naročnikom!
Letos pade božični praznik na petek. Bilo bi zato nesmiselno, če bi izšli v četrtek 24. decembra. Uredništvo se je odločilo za sledečo spremembo:
Namesto v četrtek 17. decembra bo list izšel v ponedeljek 21. decembra. Naročniki ne bodo nič prikrajšani, saj bo imel list osem strani. Dopisi za božično številko naj bodo na upravi lista do srede 16. t. m. zvečer, oglasi pa do petka 18. t. m. dopoldne.
Naslednja številka — zadnja v tem letu — pa bo izšla v sredo 30. decembra (ne v četrtek!), zato da jo dobijo naročniki do novega leta. Dopisniki in oglaševalci naj tudi to upoštevajo!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
+
Po hudi bolezni je previden s tolažili svete vere s krščansko vdanostjo mimo zaspal v Gospodu
Peter Šuligoj
Pogreb je bil v četrtek 10. decembra iz cerkve sv. Jakoba na pokopališče pri Sv. Ani.
žalujoča žena Lojza, sin Silvo, hči Dori z možem Marcelom in otroci
Trst, 10. decembra 1970
NAJVEČJA IZBIRA
ZENSKIH, MOŠKIH IN OTROŠKIH OBLAČIL
iSKonfekcija Moncaro
GORICA - Corso Verdi, 117
Ugodna menjava, cene zmerne, prvovrstna kakovost blaga, najmodernejši izdelki
Obiščite nas, ne bo Vam žal!
Če potrebujete nafto, kerosen in druge plinske derivate ter hočete biti hitro postreženi, potem se obrnite na novo tvrdko
Florijan Vetrih
ki ima svoji poslovalnici
v Gorici ul. Lantieri 5, tel. 2527 v Moši (Mossa), ul. Isonzo 9/b
UGODNE CENE. PREPRIČAJTE SE O TEM.
Predavanje „Kozmos in človek"
izraza več zanimivih predavateljevih ugo-