ST.PETER P/ GORICI PHIMDHSKI DNEVMIK ———^,111,„ ni —wMd—ww TlII —MII IIMII »MTOmi—nr—rm—i GLASILO 0SV030DILME FRCNTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI > Štev. 18 (1409) Poštnina plačana v gotovii Spedizione in abbon. post. I. f. TRST sobota 21. januarja 1950 Cena 15 lir Pred 2S leli na današnji dan je umrl VELIKI LENIN *S no . nani po vsem tem, kar smo storili, in sicer stvar-noi-S)0,‘li’ kitajo, da smo v določenem smislu hodili po ra , vfioteh do uresničenja vsega tega, tedaj to pomeni nu °,Sa}^ martzsizem-lejninizem za dogmo, za nekaj, kar se To Ve^.ne ruzvijg, čeprav bi nastali še tako novi pogoji. Lemi, , tično; '"ti pa smo se ori tem držali prav nauka mna. ki pravi, ko citira Engelsa: tem"Na^ napI<, je dejal Engels o sebi in svojem znameni-za akcijo)|e""U v pogojih druž- ®°stih zgodovinskP ” (Lenin’ Xv- zv- "° nekaterih poseb-GZe * razvoja marksizmau). d t*0/00 ** °ovoril in učil Lenin, nas bi pa radi 90 držali nekih Wa graditve socializma stro- receptov. JOSIP BROZ - TITO (Iz političnega poročila na V. kongresu KPJ). ip je imenovala sf pri OZN in pri Varnostnem svetu Ong Ven Tien je član CK in politbiroja K P Kitajske - LR Kitajska pnznala vlado Vietnamske demokratične republike - Malajska NOB ima že deset odredov - Pred izrednim zasedanjem glavne skupščine OZN? PEKING, 20. — Agencija NCSA javlja, da je zunanji mi-nistj«- osrednje vlade Kitajske ljudske republike Cu En Laj podal predsedniku glavne skipščine OZN Rornulu in glrvnemu tajniku OZN Trygve Li:u ter delegacijam držav čla-ni( OZN in Varnostnega sveta ndo, v kateri jih obvešča, da ljudska vlada Kitajske republike imenuje Cang Ven Tiena Za vodjo kitajske delegacije pri OZN in pri Varnostnem svetu. 7 noti zahteva od predsednika glavne skupščine in tajnika OZN, nai odgovorita, kcaj bodo ilegalni delegati ki. ta;Ske Kuomintangove reakcio. neme klike izključeni iz OZN in Varnostnega sveta, kakor tuii kdaj se bo zakonita delegacija Kitajske ljudske republike lahko udeležila sej in dela v OZN in v Varnostnem svetu. Smatramo popolnoma neopravičeno prisotnost sedanjega ilegalnega delegata v OZN in Varnostnem svetu, je rečeno v noti. Smatramo tudi, da mora biti delegacija Kitajske ljudske republike brez odlašanja udeležena pri delu OZN. Cang Ven Tien je član CK KP Kitajske in njenega politbiroja. Dalje je tudi član stalnega odbora severno-vzhodne-ga urada CK KP Kitajske in član sevemo-vzhodnega sveta ljudske vlade. Glavni tajnik OZN Trygve Lie je na tiskovni konferenci izjavil, da ni posredoval pri sovjetski delegaciji, zato da ne bi začasno zapustila oreanov OZN. Izključil je tudi možnost, da bi odstranitev sovjetskih predstavnikov pomenila stalni umik držav Vzhodne Evrope iz OZN. Trygve Lie smatra, da je možno, da sc bo glavna skupščina OZN sestala na izredno zasedanje, da razen te krize reši tudi špansko in jeruzalemsko vprašanje. V zvezi z odločitvijo sovjet-ske vlade, da ^anusti razne organizme OZN, piše «Nev/ York Times«', da predstavlja to sovjetsko postopanje očiten dokaz sovjetske politike, da'povzroči napetost v odnosih med Kitajsko, ZDA in Zahodom. Jasn0 je, piše nato list, .1, obstaja smisel te sovjetske taktike v želji, da povzroči med ameriško javnostjo tako razpoloženje, ki ne bo več mesecev dopuščalo ZDA priznati novo kitajsko vlado. S to taktiko se ZSSR trudi, da b; se prikazala v očeh azijskih narodov kot njihova edina prava zaščitnica. «New York Times« poudarja nato, da je stvar Kuomintanga dokončno zgubljena in da je zaradi tega mednarodno priznanje'nove kitajske vlade samo vprašanie časa. Obstajale so možnosti, da bi Francija in Egipt naglo priznali novo kitajsko vlado, poudarja «New York Times«. Toda sovjetska akcija je zavlekla to priznanje. Čeprav je Sovjetska zveza ve. dela, da če bi počakala še ne- kaj časa. bi bil Kuomintangov delegat izključen iz Varnostne, ga sveta, ni tega napravila, oči-vidno ker ji je bilo na tem, da sovjetska resolucija v Varnostnem svetu ne uspe. Vietnamski radio javlja, hcuSDad,arskih .sankcij i , aril ,i Halje je Acheson & Vit,?? ZDA '‘d 1946. da bi Španijo v 2unan..dol°čene organe sJism,. . minister ZDA je v A ,. se omenil, kako so .jj ' tčN i n^Panii° skleniti pnia t«?'6 s2ganjih že večkrat A > in Panijo pj ®?Sp°dars«.o pogodbo. X'1' ,da so ZDA pn-črtaUf6snUoatl dena, ne kredite bii v 80 ‘Po'1-i 'skih oa- -\Lj° iiti Ve Španije. More- b: *dy ®novanje poslanika v ni pom Pa Pravi Acheson, ne y reiili0 Priznanje notra- 1lGHs7 u’ . iavn1 Zunam pisma So v angle-!V‘li, ria Jem ministrstvu iz- 40v»A5,,leika v,atja ni bi- iie: no, Ach "a za svet- Preden je . nesonovo pismo objav- (Iragnliev r Hana aretirani NOSAKA SE JE UKLONIL INFORMBIROJU Stališče moskovske ,,Pravde" do Nakanišija 20. >£©v gso^iani avgusta me-■ Frai le so prišla v Pariz Aretirali so 4 Wv Južni pTtoltVe Aga Ka-i °bilih ut nc*)i- Po prvih h ede, ’ k‘ Sn ~ ' 14 V bliži, ŽFl'o v L:i?med roparjev imel Sf teSAM Kanove. Za-Cal’ kdaj , s-alpo opa-°)o vi!o J zapušča Aga Kan TOKIO, 18. (Tanjug) — Po izključitvi iz Centralnega ko. miteja Komunistične partije Japonske je izjavil Nakaniši novinarjem, da so obtožbe In-formbiroja zoper člana Politbiroja KP Japonske Nosake upravičene. Po vesti Reuterja je Nakaniši obtožil Komunistično partijo Japonske zaradi ((titovske nepokorščine« ter je poslal poziy članom Komunistične partije v vsej državi, naj izko. ristijo to priložnost za obnovitev Komunistične partije s pravilnim razumevanjem položaja in mednarodne nomoči. Nadalje je obtožil voditelje CK KP Japonske, da se naslanjajo na janonski rasizem in nacionalizem, da bi se uprli navodilom Informbiroja. O dogodkih v Komunistični partiji Japonske pravi «Huma. nite«, ki objavlja Reuterjeve vesti s precejšnjo zakasnitvijo, da je Nakaniši izjavil, da se bo postavil na čelo opozicije zoper sedanje vodstvo KP Japonske, zoper katero je v ((revolucionarni opoziciji« več kot 8(1 odst. članov Partije. Kakor poroča agencija France Presse, je glasilo CK VKP (b) «Pravda» imenovalo danes Nakanišija — provokatorja. V članku z naslovom ((Izključenjc provokatorja Nakanišija iz Komunistične partije Japonske«, navaja list sklep Centralnega komiteja KP Japonske, s katerim obtožuje Nakanišija, da «igra dvojno igro, da je sovražnik Partije«, da se je pretvarjal in priznal svoje napake, «da bi mogel čim bolje izpolnjevati ukaze svojih gospodarjev in čim bolj podtalno delovati v Partiji«. Nakaniši je, kot je nadalje rečeno, «razširil svoje protikomunistične teorije«. Agencija AFP poroča, da jc japonska komunistična partija sklenila popolnoma podrediti se Informbiroju in je pozvala No-sako, naj prekliče ((doktrinarne napake«. Agencija pravi da- lje, da je centralni komite japonske KP po dvodnevnem zasedanju izdal danes zjutraj poročilo. v katerem se je komunistični prvak Nosaka podredil Kepnnformu. V poročilu pravi Nosaka: ((Teorije, ki sem jih ob. javil v svojem članki so bile, kot ie izjavil Informbiro. načelno zmotne, ker niso upoštevale sedanjega posebnega notranjega in zunanjega položaja.« Clan politbiroja japonske KP Ritsu Ito je po tem poročilu izjavil tisku, da je partija skle. nila, naj Sanzo Nosaka obdrži dolžnosti in hkrati izrazila priznanje za njegovo delovanje. SOFIJA. 20. — Bolgarski zunanji minister je poslal mednarodnemu razsodišču v Haagu odgovor na zahtevo, ki jo je 'poslala tja glavna skupščina OZN. Odgovor bolgarskega zunanjega ministrstva pravi, da Bolgarija ni član OZN in zato ni vezana spoštovati .obveznosti ustanovne lirAine in statuta OZN. Zaradi tega ni bolgarska vlada nikdar priznala, niti ne prizpava, mednarodnemu sodišču pravice, da..-bi- se, arekJo o tem, ali Bolgarija spoštuje človečanske pravice. Znano je namreč, da je skupščina OZN vprašala mednarodno sodišče, naj razsodi ali Bolgarija spoštuje nekatera določila mirovne pogodbe, predvsem pa one, ki se nanašajo na državljanske svoboščine. Pismo zunanjega ministrstva pravi dalje, da vse to delovanje spada v okvir poskusov nekaterih držav, ki se skušajo vmešavati v notranje zadeve Bolgarije. Medtem pa so se tudi poostrili diplomatski odnosi med Bolgarijo in ZDA. Bolgarija je namreč zahtevala od ZDA, naj odpokličejo svojega poslanika Heatha iz Sofije. V noti. ki jo je izročil v VVashingtonu bolgarski odpravnik poslov Peter Vutov, je .rečeno, da je ameriški poslanik nezaželena oseba. Na procesu proti Kostovu je bil tudi Heath javno obtožen, da jc dobil neke tajne državne dokumente od Kostova. Tedaj je arričriško zunanje ministrstvo protestiralo proti tej obtožbi in zahtevalo od bolgarskega tiska in radia naj obtožbe prekliče. To se je zgodilo, ko je bolgarska vlada dala ameriški vladi na razpolago svoj tisk. 12. decembra pa je ameriška vlada izročila bolgarskemu odpravniku poslov protestno neto zaradi pisanja preti predstavniku ZDA v Sofiji. Odgovor, ki so ga ZDA prejele. je bila nota, v kateri bolgarska vlada zahteva odpoklic ameriškega poslanika. Predstavniki ameriške zunanje politike so se sestali v zunanjem ministrstvu in preučili položaj, ki je nastal po bolgarski noti. Dopisnik «New York Timesa« namreč pravi, da hoče SZ verjetno izgndtj vsa tuja predstavništva iz Sofije, da bi nato izvedla priključitev Bolgarije k ZSSR. 19. t. m. pa je ameriška vlada predala bolgarski vladi pro- testno noto, v kateri zahteva, slanika Josipa Djerdje ter dru-.naj bolgarska vlada umakne gib članov jugoslovanskega po-svojo: zahtevo, da ZDA odpokli- slani.itva, je neki jugoslovanski čejo svojega poslanika Donalda Heatha. Ce bolgar3ka vlada tega ne bo storila, pravi nota, bodo ZDA smatrale, da sofijska vlada noče več imeti normalnih diplomatskih stikov in bodo ZDA odpoklicale svojo diplomatsko misijo: v Bolgariji in, zahtevale, naj bolgarsko -poslaništvo zapusti ,Washington.. . Na pieuumll^Ci%i:al.nega komiteja bolgarske komunistične partije, ki je bil m. in n. t. m., so iz centralnega komiteja izključili -Borisa. Kcpčeva, Hridta Dobreva. Gbča Groseva, Ivana Bačarova. Valka Gbče-va in Krista Stojčeva. Poročilo pravi, da so bili izključeni, ker' niso izpolnjevali svojih na. log. Tudi Dobri Tavpečenov ni več član Politbiroja, za tajnika centralnega komiteja pa sta bila izvoljena Todor Živkov in Georgij Zankov. Poročilo pravi dalje, da je plenum vzel na znanje poročilo Vaika Crven-kova, glavnega tajnika bolgarske komunistične partije in podpredsednika ylnde. Poročilu govorj o zaključkih, ki jih je treba sprejeti P° odkritju po procesu proti Kostovu, o borbi proti defetizmu in proti napakam partije. V odgovor na vprašanja, ki so se nanašala na noto bolgarske vlade jugoslovanski vladi, ki ponavlja obtožbe proti Jugoslaviji, iznesene na procesu proti Kostovu in ki zahteva odpoklic jugoslovanskega po- Prad letno konferenco progresivne stranke ZDA NEW VORK. 20- ~ Vidni član ameriške progresivne stranke, ki bo imela 24. februarja v Chicagu letno konfe-lenco, John R°88e ie iz-javil, da bo 112 prihodnji^ letni je ncKi jugo. predstavnik izjavil na tiskovni konferenci med drugim: «Nota bolgarske vlade je namenjena notranji propagandi zaradi poslabšanega gc&podar-nkega in političnega položaja v Bolgari}; in zaradi nadaljnjega preganjanja te«- novih aretacij nedolžnih komunistov, ki so zagovorniki /enakopravnih odnosov med socialističnimi državami«. Glede stališča jugoslovanske vlade do bolgarske note jc predstavnik izjavil: .Smatramo, da je nota . nespodobna, ker bolgarska vlada postavlja sedaj v mednarodnem dokumentu potvorbe in klevete, iznesene T’a precesu proti Kostovu. katerih se je do sedaj posluževala doma. V zvezi z odpovedjo konvencije o železniškem prometu z Jugoslavijo s strani romunske vlade je predstavnik izjavil, da je treba to odločitev pripisati romunskemu notranjemu polo. iaju. Smatram, je pripomnil predstavnik, da je notranji romunski položaj tako težak, da se bojijo celo železniških zvez z Jugoslavijo. Istrski partizani in jutrišnja konferenca Komentarji o pogodbi z Avstrijo PARIZ, 20. — Poročilo, ki ga je dal francoski poslanik v Moskvi Chataigneau o sestanku poslanikov ZDA, Anglije in Francije z namestnikom sovjetskega ministra Gromikom, je prispelo na francosko zunanje ministrstvo. Poročilo pravi, da st je Gromiko izmikal odgovorom o stanju direktnih pogajanj med ZSSR in Avstrijo. V francoskih krogih pravijo, da se bodo vse tri vlade zahodnih velesil še pogajale, kakšno stališče, naj zavzamejo njihovi namestniki zunanjih ministrov svoje čete, če bi pa sklenile mirovno pogodbo brez ZSSR, je prav gotovo, da slednja ne b: umaknila svojih čet. V splošnem p.a prevladuje mnenje, da Sovjetska zveza očitno zavlačuje zaključitev mirovne pogodbe z Avstrijo, ker bi morala umakniti svoje čete tudi iz Madžarske in Romunije. Tega pa Sovjetska zveza ne želi Storiti žaradt le ga ne; ker -bi s tem zmanjšala sedanji pritisk na Jugoslavijo, V Berlinu se ie zmanjšal železniški promet BERLIN. 20. - Stanje železniškega prometa, ki ie nastalo V Berlinu po zasedbi ravnateljstva, železnic s strani zahodne nemške policije, ne kaže nobenega izboljšanja, promet na železnici se je zmanjšal za 50 odst. Sem pa tja Pa pride na raznih železniških pošta j z h do incidentov zaradi prevelike množice potnikov. Tudi partizani Istrskega okrožja našega ozemlja so se pripravili, da bodo jutrišnji dan, ko se vrši konferenca Zveze partizanov Tržaškega ozemlja. slovesno proslavili. Ob tej priložnosti se ponovno spominjamo fašističnega jarma, ki nas je tlačil dolgih 25 let in nacifašističnega terorja, ki je pozneje divjal nad nami. Spominjamo se predvsem vseh prvoborcev narodno osvobodilnega gibanja, ■ki s° naše ljudstvo, že od leta 1941 vodili do zmage nad fašisti in nacisti. Med prvimi naj omenimo pokojnega tovariča Oskarja .Toneta in njegovega brata Lea -Pepeta, ki sta z drugim i tovariši začela organizirati pri nas Osvobodilno fronto, že leta 1942 se je osvobodilno gibanje tako razširilo,' da je ljudstvo začelo po vaseh ustanavljati odbore in prve borbene skupine. Takšno skupino je v Šmarjah organiziral tov. Blaž. Imela je nalogo zbirali poda*ke o sovražnikovi sili, njegovih postajankah in oborožitvi. Sirila je literaturo in pripravljala ljudstvo na oboroženo vstajo. S tem so istrski partizani in aktivisti mnogo pripomogli, da je prišlo do zloma fašizma v juliju 1943. Tedaj so prihrumeli v naše kraje nacifašisti. N;so prizanašali niti starcem niti otrokom. Morili in mučili so naše ljudstvo in požigali naše vasi. Toda čim boli sc nacifašisti divjali. tembolj je rasla borbenost našeoa ljudstva in njegov odpor. Borba je zavzemala vedno večji obseg in postajala iz dne. va v dan bolj krvava in ostra. Med žrtvami borcev in aktivistov iz te dobe so spominjamo 20-letne kurirke Bembič Akvdine iz Lonar;a. Na dan L m/ija leta 1944 je skupaj z dve. ma tovarišema pisala na ce-ti v Škocjanu parole naše NOB pri čemer so jo zasačili fašisti in mlada kurirka je obležala smrtno zadeta na geslu, ki ga je pravkar zapisala... Toda njena žrtev je bila za zgled stotinam drugih mladink in mladincev, ki so s še večjo odločnostjo in pogumom borbo nadaljevali. Med n Umi naj omenimo mlndena Grifona Albina iz Nove vasi, ki je bil izgubil brata h narodno osvo-dilni vojni, sam pa je pa^el kot lalec skucno s štirimi tovariši v Kaštelu. Tak je bil tudi Medved Vlado iz Grižane, ki so ga ustrelili in nato sežgali. Ista usoda je zadela. Kocjančiča Stefana iz Hrastovelj. Takšni junaki so bili tudi študent medicine Bossi Sergij iz Izidorja, Gandusio Peter in Bur-lini Albert iz Kopra, Zakinia Lina in Medica Marija iz Va'i. ce, Miiossich Marcel iz Umaga, Apcolonio Viktor iz Trušk, Bordon Marij iz Sv. Antona in še nešteto drugih, ki so žrtvovali svoja življenja Za osvoboditev svojega ljudstva. Svetal primer iz te velike borbe pa je junaška ms Šmarje. V juniju 1944 so nacisti in fašisti ter karabinjerji pridrli ko'nferenci”zahteval odobritev j na seji, ki jo bodo imeli v sre-dosledne progresivne in neod- I de- glede mirovne pogodbe . z visne politične linije stranke. I Avstrijo. S tem v zvezi P'ae ''s^ «New Glede, na vesti, da bi bile za-t„i t. hodne velesile pripravljene na lastno pest brez ZSSR podpi- York Post« da je John Rogge poudaril vlogo, ki jo Jugoslavija ima za zaščito m utrditev miru v svetu. Jugoslavija je ravno tako neodvisna od Moskve kakor od Washingtona, je dejal Rogge, in njeno stališče predstavlja pojaV- ki hrabri prijatelje miru. sani ločeno mirovno pogodbo z Avstrijo, piše «Times», da so te poročila izmišljena. Časopis pravi namreč, da je glavni namen sklenitve mirovne pogodbe z Avstrijo ta, da bi vse velesile skupno iz Avstrije umaknile PROCES PROTI GARMLDINCEM ODLOZEM Ta sklop porotnega sodišča, pomeni, da se bo število zaprtih garibaldincev v kratkem povečalo; zapor vseh - ne glede na krivdo - pa se bo podaljšal na več mesecev BRESCIA, 20. — Odvetnik Rotella, ki brani odsotnega Zai-no, je na današnjem nadaljevanju procesa v Brescii predložil sodišču pisma suojega klienta, ki se je «na nesrečo», kot 'je izjavil njegov branilec, v usodnih dneh nahajal na Porzur.u. V svojem pismu je ta Zaina povedal, da sta ukaze za garibaldinske akcije vedno dajala Franco in Ultra, to sta Modesti in njegov takratni namestnik. Ho so neki priši pokazali pismo Ultre, če bi lahko potrdila. da pozna pisavo je priča že naslednji trenutek odgooorila pritrdilno, dasi je imela v rokah le fotografijo pisma. Sodni zbor je imel celourno posvetovanje, ali naj to pismo priči pokaže ali ne, kakor da ne bi bili odvetniki civilne stranke, imeli in predložili ta dokument in moglj že prej_ pokazati istega omenjeni priči. Po včerajšnjih govorih odvetnikov Luzzanija in Libolle-ja, je civilna stranka sklepala, da. ima odgoditev procesa, o dogodkih na Porzusu V rokah.1 Ker sc pa včeraj to ni zgodilo, so začeli danes znova in bil jč zopet Libotte, ki je opravljal posel težke artilerije. Najprej je pokazal dve novi obtožbi, fot sta jih vložila Putussi Leo in Valente Gastone, ki sta na procesu nastopila kot priči: omenjena dva obtožil jota dosedanje obtoženeg «sequestro di personan in po skušanega umora. Libotte je nato še dolgo govoril, za odložitev procesa in v istem smislu je itnel nato govor državni tožilec. Za obrambo so nato govoriti skoraj vsi njeni odvetniki. T?o-della pa je dokazoval njen in položaj Zaine in zahteval preklic zapornega povelja. Odvetniki obrambe so se izjavili proti odgoditvi procesa; če bi pa ne prišlo do odložitve, naj se obtoženci za ta čas izpuste na svobodo. Senator Bujfoni je v svojem govoru poudarjal, da je šlo med garibaldinci in osopov-ci le za dve različni koncepciji: za garibaldinsko koncepcijo sodelovanja i Jugoslovani in za osopovsko, ki ni bila, za to sodelovanje. Garibaldinci so to sodelovanje sprejeli, ker so v lem videli najuspešnejši način za borbo proti nacifašizmu. Na dolgo je nato govoril Danieli, nakar je sodni zbor spet odšel na nosvetovanje, ki je trajalo poldrugo uro. Tokrat je bil izpad civilne stranke in javnega tožilca uspešen: nadaljevanje procesa se odloži in uvedejo se še nove pi'eiskave, obtoženci ostanejo » zapora, o-stale prošnje so odbite. Ta odločba porotnega sodišča v .Brescii pomeni, da se bo štepilo zaprtih garibaldincev v kratkem povečalo. Zapor vseh r~ pa naj bodo česa krivi ali ne — se lio pa podaljšal za več mesecev. V javnosti je ostal ta proces doslej precej neopažen. Tudi njegovo odgoditev bo popolnoma zasenčil izrek obsodbe v procesu proti Rini Fort. Popoldanske izdaje časopisoo prinašajo z največjimi črkami vest o obsodbi, ki se glasi na dosmrtno ječo. In tako se tudi v Brescii, kjer se je do danes vršil proces proti garibaldin-cem, v javnih lokalih ne raz-pravlia o tem procesu, temveč o procesu proti morilki Rini Fort, ki je tolikšna ((junakinja dneva», da je v dobršni meri zasenčila celo dogodke d Modeni. Ce bi se še hoteli spraševati in odgovarjati, zakaj je temu tako v, Italiji, b; pa prišli na področje, ki je izven o-kvira tega poročila. H. R. i DE GASPERIJEV PROGRAM ščiti industrijce in veleposestnike Razgovori za sestovo vlade še trajajo - Pismo Splošne zveze dela vodstvom strank - Vatikanska družba je bolnišnico spremenila v hotel in vrgla bolnike na cesto RIM, 20. — De Gaspen se še vedno razgovarja z ostalimi tremi strančicami vladne koalicije glede sestave vlade. Včeraj je De Gasperi sklical predstavnike parlamentarnih skupin štirih koalicijskih strank in jim obrazložil program bodoče vlade. V programu pristaja De Gasperi le na neznatne koncesije, kar se tiče volivnega sistema. V ostalnem ■ pa daje nove koncesije skupini industrijcev in tako tudi ščiti zemljiške veleposestnike. Dalje omejuje pravico stavke in kar se tiče državnih upravnih uradnikov, vztraja na tem, , naj se . jim sploh odvzame pravica do stavke. Saragatova stranka je imenovala -posebno komisijo, ki naj pripravi odgovor in nove predloge, ki jih bo preučilo vodstvo stranke. De Gasperi je danes nadaljeval razgovore s prestavniki treh koalicijskih strank. Tajništvo splošne konfederacije dela je poslalo vodstvom 200 diplomatov FLRJ IKovanil BEOGRAD. 20. — Prezidij ljudske skupščine FLRJ je odlikoval nad 200 jugoslovanskih diplomatičnih predstavnikov v inozemstvu in funkcionarjev jugoslovanskega zunanjega ministrstva. BEOUtRAD. 20, — Geo ges Allen, novi poslanik ZDA v Jugoslaviji, je danes prispel v Beograd na novo službenQ mesto. . > nekaterih italijam-kih strank in parlamentarnim skupinam pismo o najnujnejših socialnih vprašanjih, ki naj bi se vnesla v program bodoče vlade. Glavne točke pisma so sledeče: 1. Določi nai se načelo uevmeše-vanja policijskih šil v sindikalne spore. 2. Primerni ukrepi v korist brezposelnih, ukinitev vseh cdpustov, dokler ne bodo podvzeti primerni ukrepi za koristno zaposlitev delovne sile, ki se misli odpustiti. 3. Primer, ni ukrepi v korist revnejšega prebivalstva na Jugu in na otokih: velika javna in izbolj-ševalna dela. Dodelitev neobdelanih ali slabo obdelanih lati-fundij kmetom brez zemlje. Obveznost za veleposestnike, da izvedejo izbcljševalna dela na zemljiščih, zato da zaposlijo brezposelne kmetijske delavce in da se doseže boljša kmetijska proizvodnja. Pospešitev agrarne in zemljiške reforme. Iz rimske bolnišnice «Pirran-toni« so cdslovili 400 bolnikov po večini tuberkuloznih in jih tako rekoč vrgli na cesto, ker je novi lastnik sklenil, da bo bolnišnico spremenil v hotel. Kakor piše italijanski tisk, je ta bolnišnica pripadala pred kratkim se rimskemu županu, toda bila je odstopljena za nizko ceno vatikanski družbi «Im-mobiliare«, zato da bi v njej nastanili romarje, ki so prišli v Rim praznovat «sveto leto«. Vatikanski ((Odbor za sveto leto« ima velike dobičke z oddajanjem v najem sob v rimskih hotelih. Na podlagi poročil raznih turističnih uradov v Rimu je skoraj nemogoče dobiti kako sobo brez posredovanja omenjenega odbora, ki ima za to odgovarjajočo provizijo za vsako oddano sobo. v vas, pobrali vse moške in jih postavili na trg, da bi jih po-streljali. O tem je.bila obveščena skupina 18 partizanov, ki so v bližini vasi taborili. Skupina je takoj obkolila vas in rešila domačine. V borbi je bil ubit poveljnik' fašistov, ki so nato za represalijo vas požgali. Na ta način so bile Šmarje dvakrat požgane, tako da 'je ostalo samo nekaj hiš. a še te so bile poškodovane. Poleg Šmarij so pogorele še številne druge istrske vasi: Gabrovica, Popetre, Marezige itd. Se danes ko ljudje o tem pripoveduje, sije iz njihovih oči strah in groza, ki jo ne bodo nikdar pozabili. Razumljivo-je, da je ljudstvo ki je doživljalo vse te grozote, z navdušenjem sprejemalo in pozdravljalo partizane, ki so pomladi leta 1945 pod vodstvom tovariša Tita osvobajali vas za vasjo, mesto za mestom .in. tudi.— Trst. Z navdušenjem je pomagalo ustanavljati v debi največjega teror ia narodnoosvobodilne odbore in. jim po osvoboditvi zaupalo vodstvo v mestih m vaseh, katero so spre. jeli že pripravljeni. Težka je bila povojna doba. Ni bilo strehe za Pogorelce, ni bilo obleke za polnage starčke in otroke... Kamor si pogledal, si videl začrnele dimnike ki so štrleli v nebo kot resni stražarji in priče vojne vihre, ki je tod. divjala Hodil si Po cestah, razorarnih od tankov in srečaval mršave in sestradane ljudi, ki so bili žive priče minulega terorja. Teda iz teh ljudi je žarelo polno volje, da sl bedo ustvarili v miru novo živ. Ijenje. Ti ljudje se niso varali v suo-lem pričakovanju. Partizani, borci za osvoboditev so postali borci za gradnio ljudske oblasti, bcrci za obnovo, borci za dvig gospodarstva in kulture, borci za izboljšanje življenja vsemu demokratičhemu ljudstvu v okrožju. Ze leta 1946 se je začela Iz-rajati v vašem okrožju agrarna reforma, 'MJbdftntLdie so se razne zadruge,' ki'so dahes v največjem j-azvoju.Načele so se graditi nove šole in hiše. popravljati ceste in elektrificirati rasi. Na mestu, kjer so bili nekoč ogromni koprski zapori, raste danes nova slovenska in italijanska osnovna šola. Ob morju se dvigajo skladišča OM-NIA. v Semedeli avtogaraža jn mehanične delavnice. V Izoli nove delavske hiše, v Bujah gradijo hrvatsko gimnazijo, po vaseh hiše in gospodarska poslopja. Nad vsemi temi gradnjami pa se kot venci zmage dvigajo novi zadružni domovi. Kamor kol i greš. vidiš delo in uspehe gospodarstva demokratične dežele, kjer vlada ljudstvo s svojo ljudsko oblastjo, ki so jo partizani ustvarjali v težki borbi in jo danes čuvajo kot svojo največjo pridobitev. Imperialistični reakciji seveda to ni pogodu. Svetovni imperializem dobro ve, da se z dviganjem demokratičnih dežel ruši njegova moč, moč kapitala nad svetom. Žalostna je ugotovitev. da svetovni reakciji pomagajo danes kominformisti vi-dulijevske skupine, ki izdaja vse pridobitve ljudstva, ki je ostalo zvesto našemu voditelju tovarišu Titu in Komunistični partiji. Borci prekaljeni v stoterih borbah, partizani ki so se borili lačni, slabo oblečeni, skoro brez orožja, invalidi sirote padlih borcev, ki so ..stale brez staršev in brez strehe, danes ponosno dvigajo glave v zavesti, da so prav oni pionirji našega blagostanja. Partizani — borci, ki so ostali zvesti načelom NOB bodo nadaljevali borbo za okrepitev ljudske oblasti, za obnovo in gospodarski ter kulturn; dvig našega ljudstva, za resnico in pravico pod vodstvom Komunistične partije, ki nas vodi po Poti marksizma-leninizma v — socializem. RADA Mesini zammlo naj ss ne imennie Temeni naslednik NEW VORK, 20. — Svet protestantskih cerkva države New York in komisija metodistične cerkve sta sprejela resolucijo, v kateri je zahteva da Trum~n ne imenuje nobenega naslednika Myrona Taylora, predsedniškega osebnega zastopnika pri Vatikanu, ki je včeraj podal ostavko. Resolucija, katere prepis so poslali Trumanu, izrecno izjavlja, da so vse protestantske cerkve države New York mnenja, da je treba to misijo ukiniti in da se ne bi smel imenovati nov odposlanec pri Vatikanu. Na splošno prevladuje v ameriških političnih krogih mnenje, da he bo imenovan noben Taylorov naslednik. To je potrdil sicer tudi Truman na svoji tiskovni konferenci, ko je dejal, da državni departman preučuje umestnost, ali naj se pošlje n, v predstavnik v Vatikan. Vsekakor prevladuje mnenje, da je na ostavko Tay-lora vplival ravno naraščajoči odpor ameriških protestantskih cerkva proti odnosom Trumana z Vatikanom in proti naraščajočemu vmešavanju ameriškega katoliškega duhovništva cerkve v ameriško politiko. Kaj to pomeni ? Metlika Andrej iz Bazovice št. 32 je slutil vojsko pri italijanski mornarici. Ob polomu Italije septembra 1943 je kakor drugi vojaki zapustil mornarico premagane Italije. Zavedajoč se svoje dolžnosti, se je prostovoljno ja mi zavezniški vojski in se boril naprej v Italiji, potem pa v Dalmaciji kot partizanski mornar za zrnu go nad naeifaiizmom. Več kot šest let je že preteklo od tedaj. Metlika" se je le včasih spominjal tiste dobe in pripovedoval svojcem kako je bilo v Tarantu. Nikakor pa si ni mislil, da bo imel še opravka s «kraljevsko mornaricos. Toda uštel se je. Pred nekaj tedni mu pride na dom policija z ukazom, d i se mora takoj javiti pri anc/la, ameriški preiskovalni policiji PID na Opčinah. Kaj vendar hočejo, si misli Metlika? »Priznate, da s k* dezertirali iz vojske?» ga voraša policist po triurnem zasliševanju. Metlika je kar ckamenel. Ne, tega pa ni pričakoval od onih, s katerimi se je boril za zmago proti istemu sovražniku, niku. Komu se je zmešalo p glavi? Podrobno je moral opisati svoje življenje. Iz Taranta je prišla namreč ovadba, da je dezerter italijanske mornarice, zato je moral rut zasliševanje k zavezniški policiji, ki ie vse spise takoj odposlala v Taran-to. Enako se je 'zgodilo tudi Žagarju Miroslavu iz P0 rič, ki je bil zaslišan isti dan. Nekoliko drugačna. pa je zgodba Marca Rudolfa iz Bazovice 55. Nekega dne dobi Marc poziv, da se mora kot dezerter lakoi javiti k vojakom. Zakaj pa? Po kanitulaciji Italije je dve leti služil v anglcameriški vojski. Po končani vojni, in sicer IB. maj a 1945., je dobil dormst in prišel domov. Seveda se k vojakom ni več vrnil. Nihče se (ta ni spomnil do konca leta 1949. Toda, po p“tih letih nujen po’iu, sicer bo moral plačati veliko globo. Po raznih prošnjah in prizivih, mu je vendar uspelo rešiti vso zadevo, zlasti da so mn znižali globo. Plačal: pa je vendar moral globo 40D lir. Nehvaležnost ljudi je pač velika. To je le suhoparen oni« znd. njih vojaških ((dogodivščin in nesreč» omenjenih bivših zar vozniških vojakov. Dva sta »Zagrešila«, ker sta zapustila strvražn:kovn vojsko in ob kanit-daeiii Italije prestopila v zavezniško in se bo. rila za skupno zmago nad naci-fašizmom. To ie zdai postno izdajstvo? Tretji Pa se je pregrešil, ker se je po končani vojni vrnil na svni dom. Pišemo leto 1050. Čudno ie vse to. ZdAn bi se smešno. Zadeva pa ni iako e no-Števna in lahka. Večkrat se donaia. da. kVčeio na take zagovore vaše livdi.. državljane Tržaškega ozenilža, kakor dri ne bi fašistične Italija kanitnljrala že le*'1 1943. da ne bi bito soleh osvobodilne borbe In bi š° vlr,dala Vil-tnr III in Mussolini. K"t da bf tu še gospodovala faš'stična Italila. Toda Mussolinijeve Italije ni več in tu r Trstu, tudi De Gasparijeve ne! čas jp vendar, da s tem pre. pehajo/ 0 splošni stavki do zmage se bo delavstvo in jiameščenstvo tržaške industrije samo odločilo z referendumom SLAVA PADLEMU BORCU: Ton. 2e'ioime Mamilo V mezdnem gibanju atrijskih delavcev in nameščen-ppy zadnjih dveh tednov, vstevši tudi dveurno .stavko in prekinitev z nadurnim delom, je položaj prišel v igavd: obdobje večje akcije. Upravni od-bor; in zaupniki vseh kategorij obeh sirujikatov (ES in DZ) so na svojem sestanku po razčlenitvi položaja prišli do sklepa, da bodo med prizadetim delavstvom izvršili referendum, s katerim naj bi se delavci in nameščenci izjavili za splošno stavko, dokler ne bi trdovratni industrijci pristali na ugoditev njihov in upravičenih zahtev, to je na zvišanje draginj skih doklad, o kateri se do danes delodajalci niti meniti nočejo. Nastal; položaj zahteva samo eno, in to je, da se z borbo nadaljuje s poostrenimi sredstvi, pa četudi je to splošna stavka, ki bi trajala, dokler ne bi delodajalci končno uvideli in spoznali', da je treba rešiti vprašanjp draginjskih doklad. V stavko bi stopili vsi delavci in nameščenci velike, srednje in malo industrije na našem ozemlju. Samo na ta način bo mogoče zlomiti trdovraten odpor industrijcev, ki se bodo znašli pred skupno in strnjeno fronto vsega delavstva s točnimi in jasnimi zahtevami. Vsekakor naj delodajalci ne računajo, da bodo delavce prestrašili z grožnjami odpustov z dela ali celo s prekinitvijo obratovanja. To jim je že dokazal odločni nastop ob prekinitvi z nadurnim delom. Danes so na sedežih obeh sindikatov že pripravljene gla. sovnice, kjer naj jih' dvignejo posamezni tovarniški zaupniki, da jih bodo razdelili med delavstvo in nameščenstvo, in to po vseh tovarnah velike, srednje in male industrije. Za svoje pravice boreče se delavstvo bo z odločnim «da» zahtevalo splošno stavko do skrajnosti, to je dokler delodajalci ne rešijo vseh njihovih upravičenih zahtev. , indu-j ga tržaškega sveta o 30 odst. i-1 zvišanju prejemkov osebju občinskih zavetišč. Prav tako je dovolil provincialnemu protitu. berkuloznemu konzorciju, da ustanovi fcnd 8 milijonov lir za zgraditev kinematograskega centra, ki je nujno potreben za borbo proti tuberkulozi. Enako je dovolil pokrajini, da denarno prispeva za sledeče ustanove: v korist otroškemu mestu, šclskiblagajnj Duca D’Aosta, in ustanovi bivših preganjancev in vojnih ujetnikov. Vse to za pomoč družinam za božične praznike. Končno je sprejel sklep tržaškega občinskega sveta za napeljavo elektrike V ulicah. Montecucco, Eremo, Catullo in Vicolo deiTOspeda-le Militare. Redna novinarska konferenca bo v ponedeljek 23. t. m. ob 16.30 v poslopju pokrajine na Trgu Unita. Konferenci bo prisostvoval tudi poveljnik administrativnega oddelka civilne policije, ki bo odgovarjal na vprašanja novinarjev. V sredo 18. t. m. je bila peta obletnica junaške smrti enega Mihih junakops. Tov. Kamil, rojen 4. julija 1914 v Podgcri pri Gorici, po poklicu mehanični inštruktor, se je boril pri IX. korpusu na Goriškem, Kot komisar Rezijanskega bataljona ni nikdar raznih težkih in nevarnih nalog poveril drugemu, ampak jih je sam reševal. Tako je bil 14. januarja 194S pri neki misiji na področju zasedenem od nacistov od fašističnega špijona izdan. Po štirih dnevih mučenja je bil pri pokopališču v Rez juti ustreljen in rgvnotam pokopan. S SEJE OBČINSKEGA SVETA Slepiti prislale in ostale obdane ie namen zahtev vidaKevcev v oiieina svetu KOLEDAR (#iedaii&ce- 'dOna - IfLaAifr Gledališče Verdi Sobota 2!. januarja Neža, Jagja Sci.ce vzide ob 7.39, zatone ob 16,55. Dolžing dneva 9.16. Luna vzide ob 9.32 zatone Ob 20.26. Jutri nedelja 22. januarja Vincencij, Svitoj Po prečitanejn zapisniku je odbornik Gcppi odgovoril na posredovanje nekaterih svetovalcev glede lokalnih ureditev cestnega prometa, g čjjfier se peča poseben načrt prometne policije. Zupan ie nato prečita] vlogo, namenjeno upravi zaradi ukinitve nadaljnjih rekvizi-cjj lokalov, stanovanj, dvoran itd., ki jo bo svet vzel y pretres na prihodnji seji ter o njej odločal. Syetoyaiec Radich (PC) se Odkritfe spomenika padlim borcem v Velikem Repnu Jutri 22. t. ni. ob 15. uri bo odkritje spomenika padlim borcem v NOB iz re-pentaborske občine. Glavni odbor Zveze partizanov vabi partizane, aktiviste in vse demokratično ljudstvo, da se udeleži proslave. Tovarišu Stanku Sardoču iz Sdleža in tovarišici Simoneti Ivanki želi ZAM nabre. žinskega okraja ob današnji poroki Veliko steze 'ha novi življenjski poti. Trst 21. januarja 1950. ...ii ii n i . ■ " — Seja predsedstva cone Na svoji redni tedenski seji je administrativni odbor predsedstva cone pod predsedstvom predsednika 1 prof. Palutana odobril tele odločitve: Dovolil je izredno nagrado nekemu uslužbencu pokrajine za njegovo 40-letrvo zvesto delo v pokrajinski bolnišnici za duševno bolne. Odobril je, da občina ustanovi novo občinsko zatočišče pri S. Savi- Sed, bo imelo v skupini novih šolskih poslopij. V ta namen bo lahko nastavilo 9 oseb. Dalje jc tudi sprejel sklep občinske- PR081M0 DRUŠTVI) „1VM MIffli”, PROSEK KffllTO VEL Izvedli bomo volitve noveaa odbora kljub i/simi spletkam <<%aččitiaikoi/>> Itulluns Obvestilo čiansivu Obveščamo elane našega prosvetnega Uživa, ca je bilo na redn; društveni seji dne 9. t. m. sklenjeno, da sp občni zbor zaradi razmer, ki so nastale po informbirojevski resoluciji, ne more vršiti kakor običajno. V izogib izgredov, ki bi lahko nastali, bp društvo obvestilo člane O svojem delovanju v časopisih in da bedo volitve ngšega upravnega odbora y nedeljo 22. t. m. na način, ki bo najbolj primeren v današnji situaciji. V skladu s tem sklepom podajamo naslednja poročilo. Zadnji III. redni občni zbor npšega prosvetnega društva je bil 17v julija 4948.,. t. j. 3 tedne po objavi resolucije Informbi-roja, v popolnem soglasju celokupnega članstva. Odbor, ki 'je bil takrat ižvoljtri, si je postavni resn0 palogo, da bo skr-bel za jim boljši prospeh društva. Začel je takoj z delom in si je prizadeval, da bi obstoječi pevski zbor pomnožil in poživil njegovo delovanje. Prav tako se je trudil, da b; obnovil igralsko skupino na Proseku. Tako je bilo upati, dg bc kulturno-prosvetno del0 zudobi-lo poln razmah. Toda, ko je bil odbor v polnem zaletu delovanja, je prišla novica z Opčin, c'a je tamkajšnji «paša» Riko Malalan zabrenil SNG uporabo dvorane prosvetnega 4°nla. NaT mesto SNG pa je vabil na gostovanje kontovelsk; dramski odsek z igro «Dcmen». Člani dramskega odseka pa so se te- mu uprli, ker niso mogli razu« meti, k.ako je tnogoj-g prepovedati SNG igrati v "slovenski vasi Opčine, kar bi ,se lahk.o dogodilo samo v dobj fašizma. Prav tako j8 bilo z dvorano na Opčinah, kq je odšel; zn znanost in umetnost zaprosil, da bi priredil v njej Sirkovo raz-stavo. Takrat se je Malalan Ri. ko izgovarjal, da je dvorana zesedena Ho kontovelski igralski družini, kar na ni odgovar- TEŽKE NESRECE-POSLEDICA silovite tržaške burje 2e včeraj smo v našem dnevniku poročali, da je med drugimi podrla v četrtek burja tudi 60-Jetnega Goslerja Josipa ■i Ul. Scala Sgnta 19. Starčka so prepeljali v bolnišnico, kjer pa je včeraj zaradi dobljenih poškodb umrl. » • a Vrsto včerajšnjih pesreč, ki jih je povzročila burja, bomo pričeli g 16-letnim Brunom Sca-binijem iz Ul. Ronchetto 114. Ko se je mladenič ob 7.30 zjutraj peljal s kolesom po isti ulici, ga je nenadoma zagrabil burjin vrtinec in ga treščil v avtomobil, ki je v istem trenutku vozil v nasprotni smeri. K sreči je Bruno odskočil s kolesa ter se tako le laže P°" škodoval. * » • Pol ure za njim je burja zagrabila v Ulici Roma 63-letno Normo Passagnoli, ki stanuje v Ul. Vaidirivo 16, ter jo vrgla po tleh. Pri padcu si je nesrečnica zlomila kolk leve noge. o o » Ob 9.25 je postal žrtev burje mornar Antonio Rupetin iz Ul Scala Uonghi 36. Ko je skušal ob obali Mandracchio prekoračiti cesto, ga je zagrabila burja in ga yrgla v neki ameriški avtomobil. Zaradi zloma nosne kosti in poškodbe leve stranT čeljusti se bo moral zdraviti v bolnišnici IS dni. * 6 # Samo 5 minut pozneje je bi lo, ko je avtomobil Rdečega križa vozil v Ul. Tigor, kjer je zaradi burje padel 30-letni Daniele Deiia in si pri padcu po škodoval glavo. • o t Ni še dobro avtomobil pripeljal Daniela v bolnišnico, ko je mnrai že z vso hitrostjo voziti k Sv. Andreju, kjer je ob 9.40 zaradi burje padla 22-1 letna Paolina Filippi iz Ul. Machiavelli 22 in pri padcu dobila več poškodb po vsem telesu. * » » Deset minut kasneje so bili uslužbenci RK že v Ul. dellTn-dustria pred hišo št. 24, kjer so naložili v avtomobil 55-let-no Lucio Bilucaglio iz Ul. Gal-leria il. Tudi njo je burja prekucnila tako hudo. da si je pri padcu zlomila kolk leve noge. <> « * Hujša nesreča se je pripetila v Ulici Imbriani — Tam je burja odtrgala reklamno tablo «Lana Rossi«, ki je bila pritrjena nad barom «Nettuno». Z njo so se po zraku poigravali vrtinci burje, dokler jo niso treščili v 27-letno Bruno Gran-duk z Opčin. Nesrečnica ima zlomljeno desno nogo in hudo rano na čelu. Zdraviti se bo morala 60 dni. » » » Se hujša nesreča pa se je dogodila v Ul. D. Chiesa 4, kjer stanuje 52-lctni Franc Udovič. Ko je Franc Udovič okrog 9.20 odšel po svojih upravkih v mesto, so ga zasule ruševine dvoriščnega zidu, ki ga je prav v tistem trenutku podrla burja. V bolnišnici so zdravniki ugm tovili, da imu ponesrečenec zlomljena čelo in nos ter možganski pretres. Zaradi njegovega resnega stanja se zdravniki niso izjavili. Si « » Ob 12.30 je moral avtomobil RK v Ul. Flavio Gioia, kjer je burja podrla na tla 48-letpo Pelizon, por. Merčaj Cezarino iz UJ. Appiari 8. Pri padcu si je zlomila ved reber in dobila možganski pretres, zaradi če. sar zdravniki niso hoteli podati svojega mnenja. Poleg teh nesreč pa je burja včeraj zaigrala še več drugih neprijetnosti s tem, da je trgala električne in telefonske čice, s čimer je dala mnogo posla uslužbencem ACEGAT-a. Povzročila pa je tudi požar v Ul, dei Porta 113, kjer se je vnel dimnik, dalje skoraj porušila neki dimnik v Ul. Crispi, v Ul. Giuliani ju odtrgala žleb, v Silosu pp razbila nekaj stekel na oknih. V vseh primerih so intervenirali gasilci in odstranili grozečo nevarnost. Nesreča olroka pri igri Včeraj so pripeljali v bolnišnico 11-letnega Gaspardisa Orlanda iz Ul. Soncini 40, ki je imel hudo peškedovano levo oko. N.jegova mati je-povedala, da je poškodbo dobil pri igri, ko se je igral s svojim prijateljem Ennijem P. Slednji je vrgel v zrak letalce, ki ga je burja odnesla ubogemu otroku v cko. Zdravniki so mnenja, da se bo moral Orlando zdraviti 20 do 30 dni, obstaja pa nevarnost, da bo izgubil levo oko. nižiti Včeraj je na policijsko pasta: jo pripeljala Lucia B., ki stanuje v Ul. Delia Guardia, nekega dveletnega otroka. Policistom je povedala, da ji je ctroka dala za hekaj časa v varstvo njegova mati, ki pa jo pozna le na videz. Ker pa matere qi..bilo po otroka, ga je ona po ne|jaj' urgh izročila v varstvo ženskemu oddelku civilne policije. Ob 21 pa se je policistom posrečilo izslediti otrokovo mater Silvano C., ki je stara 21 let, in ji zopet izročiti otroka, Iz Saleža Jzzivači in klevetniki" Ali nekaj v odgovor „De!u" Odgovarjati na izzivanja in klevete pisunov okrog «Uela» je skoraj nesmiselno in nepotrebno. Saj vsak pometen človek zna iz katerega korita teče vsak teden taka umazanija. Na depis iz Saleža, ki ga je objavilo «DeJo» 7. januarja pod zgoraj omenjenim nas.ovom. pa je potrebno, da damo nekaj naših pripomb. Za «Delo» je Salež kar čez noč postal «pravcato gnezdo starih zagrizenih nacionalistov:i). Kaj pa priča spomenik našim padiim, ki smo ga postavili sredi vasi? hi naše žrtve in borba za osvoboditev? Vaško gostilno in gostilničarko pa kar pustite pri miru. Gostilničarko dobro pozna vsa naša vas in daleč na okoli. Znamo tudi, da jc bila leta 1942. v italijanskih zaporih vse do kapitulacije Italije, takrat ko je neki vaški «možakar», sedaj vneti kominfermistični uinter-nacionalist» še zvesto služil črnosrajčnikom in nas silil poljubljati fašistično zastavo. Vi, novopečeni internaciona-listi pri uDelu» niste obveščeni še o tem? Ali ste gluhi na to uho? he pridite v našo vus, da se boste prepričali. Lahko se boste tudi prepričali kako v gostilni« prežijo na demokratične vaščane kot mačke na miši«. Veste, da vsakega, čim se prikaže v gostilno spečemo na ražnju? Toda to vsem zelo ugaja in sc vračajo v gostilno. Celo iz Trsta prihajajo ob leperp vremenu. Velike, prevelike oči imate in preveč votle glave, da bi vam še kdo verjel. V laži pa ste mojstri. Kdo v resnici želi prepirov in neredov, že dobro Znamo, sdj ste tudi v tem mojstri. Ze sam nasipu, še P°tj pa_ psebina članka nam to potrjuje. V Salcžu nikakor ne potre-btfjemp in nočemo vaših na svetov. Vaš ultimatum, da boste javno razkrinkali neko «temno preteklost» imi rade volje sprejmemo. Le pogumno, kar naprej z dokazi. Pričakujemo napovedana razkrinkavanje. Možakar od galjardeta pa naj jih bo vodil. Presneto si boste spekli pr-Stel $e nekaj, da ne pozabimo. O vaši »plemeniti božični akciji# (piše to «Vita riuovo«? Ne, «Dčlo»!) in o «novoletni jelki«, ali kakor jo vi imenujete teniškavo ob darovanje« in ((oskubljena jelkan vprašajte naše najmlajše in njih starše, toda ne samo v naši vasi, povsod. Vi ste špekulirali in še počete na ta račun. Učiti hočete naše male medsebo nega sovraštva. ((Plemenita božično obdaro. Dan ie* je pač iznajdba naino-vejših ((komunistov internarin-vnlistovs. mi va smo razveselili vse naše otrpke in tudi starejše z naša novoletno jelko in Dedkom Mrazom, jaio resnici, ker je na;e prosvetno društvo pismeno obvestilo odsek' za znanost in umetnost, dg nacu igralska družina dvorane na- Opčinah ne bo rabila. Tako ic Ma'alan Riko zanesel razdor tudi v naše prosvetno drušivo. Verni prosvetnim tradicijam Proseka-Kontovela Pa smo ohranili delovanje nekaterih odsekov našega društva. Izvedli sm° Gregorčičevo proslavo, koroški večer, Preše.novo proslavo, pevski zbor je nastopil dvakrat y Bazovici, v Velikem Repnu, na Proseku in na Knntovelu, sedaj pa- pripravlja za nastop v radiu in za turnejo. Prav tako je bila ves čas aktivna, posebno v zadnjem času, naša godba, ki ii gre vsa čast za scdelovgpje jjrj komemoraciji Pinka Tomažiča na Opčinah. Edino športni odsek je ubral svoja pota in se izločil. Priznanje jim gre za aktivnost pri čportnem udejstvovanju in je samo želeti, dg se zc£)et vključijo v prosvetno društvp. Seje so se vršile redno vsak teden. Na njih so se obravnavala k u 11 u rn o-p ros v e t n a vprašanja in tekoče druitvene zadeve. V zadnjem času pa je bil0 na sejah stalno na dnevnem redu sklicanje občnega zborg na zahtevo manjšine v '»dboru čeprav č? ni potekla upravna dcba društvenega odbora. Očitno je postalo, da bi ho-tela ta-manjšina zavesti članstvo in se polastit] prosvetnega društva. Kljub temp da se večina ni strinjala z zahtevo po sklicanju tako izsiljenega občnega zbora, je pristala, da se občni zbor skliče in je predložila .spjsek olangtyg. Ko pa It' manjšina iz članskega spiska razbrala, da ima med člani premalo scipišljepik°V, ku pričeli ovirati sklicanje pbčnegs zbora Kljub sklepu seje dg s8 občni zbor skliče, je predsednik društva gfajal tajnika, ki je ukrenil vse potrebno, češ da brez njega ne bi smel tega storiti. Zaradi tega se občni zbor takrat ni vrjil. Odborniki manjšine sq si nato mnogo prizadevali, da bi na hitro vpisaji čim vej č-janov, ki naj bi okrepili njihove pozicija. Vztrajali so tud; na tem, da bi volili nov društvenj odbor vsi prebivalci in ne samo člani. Proti temu se je odbor uprl i.n določil na os-novj tajnega glasovanja, da imajo pravico do volitev le člani, ki so bili vpihani v letu 1947-48. Na p snovi tega sklepa bodo v nedeljo 22. t. m. volitve novega društvenega pt,bpra. V razdobju od zadnjega ubč-nega zbor;t do dgnei izkazuje blagajniška knjiga 36.622 lir cin. hodkov i.i 36.929 Ur izdatkov, kar znzči, da je 622 lir pri-manjkljaja. Izid; volitev novega društvenega odbora bpmo javili v časopisih. je zopet lotil vprašanja poviškov Acegctovih taril ter apeliral na župana, naj bi privojil na sestanek s predstavniki ES in Delavske zbornic.e. Ti so sa, kakor kaže, odločili nastopiti proti zvišanim cene-m električnega toka in plina, šefe potem, ko je bila tarifa sprejeta v občinskem svetu, predložena conskemu upravnemu odboru in odobrena tudi od tega. Zupan kajpada ni pokazal volje spuščati se v razpravo s predstavniki sindikalnih organizacij, naprosil je zato svetovalca, naj raje odgodi to srečanje in ga zavrnil na pot, k; pelje naravnost na vojgško upravo. S prav tako pičlim navdušenjem je sprejej zahtevo za dodelitev primernih prostorov kongresu ES, še zlasti zfto, ker se je za-nteva nanašala na dvorano v Verdijevem gledališču, o kateri baje občina sploh ne more odločati. Sledijo dolgovezne objasnitve med svetovalcem Braunom, in odbornikom Sciolisom zaradi gorkih in toplih, ki sta si jih gospoda izmenjala na osebnj račun na prejšnjih sejah. Nerodno, mučno izplakovanje pikrih in posmehljivih opazk, zadevajočih osebni ponos in čast občinskih mož. kateremu smo več ali manj pričg na vsakem zasedanju in kjer bi s tem vsekakor ne smeli tratiti časa. Končno je prišel do besede podžupan inž. Visintin s svojimi številkami. Te naj bi govorile v prid proračuna in povedale vse ono, kar so zamudil; v pretežno pplitično prepleskanih govorih ostali občin-ski odborniki. Začel je takoj z milijoni in milijardam; ter po. udaril že y začetku, da bi skupne zahteve Ho javnih gradnjah, ki so p ona jv eč predlagali vidalijevci, dosegle okroglih 7 milijard. Takšni velikopoteznosti, ki bi se dala uresničiti komaj v esmih do desetih letih, enoletni proračun seveda- ne more ustreči, pc čemer bi se dalo soditi, da prihajaip vida-lijevski svetovalci na svetlo s tolikim; predlogi le zato, da bi postali čim popularnejši med občani. P.et ekonomskih načrtov, predloženih vojački upravi, je predvidevalo 15 in pol milijarde lir za javna dela v občini v dve in polletnem razdobju: dva načrta V 1948, dva v 1949 in eden v prvi polovici letošnjega leta. Doslej izgotovljenih de] v tej zvezi pa jP bilo za 1.667 milijonov lir. Podžupan je v podrobnostih navajal izdatke za vse dosedanja gradpje ter pb zaključku povedal, da ima tehpični urad v evidenci 555 projektov, nsna. šaječih se na popravilo poškodovanih in izvedbo novih gra-denj, k; bodo zahtevalg nekaj izpod 7 milijard lir. Po tem poročilu jc župan sejo zaključil ler napovedal na-dcljevanje zasedanja brez občinstva in zastopnikov tiska. SPOMINSKI UNEV) 1521 je umrl narodni bflitelj in pisatelj Luka Sve-iec - Podgorski, ušinovi-telj Družbe sv. Chla in Metoda. Pokopan jev Litiji. kjer je živel svoje poslednja leta kot ii)tar. iS24 Je umrl v Gorkih V^d:alI., lljič Lljaaov—Lenin, vodja in organizator boljsviške partije ter ustanovite} Sovjetske zveze. Rejen e bil 22. apr-ia 1820. 1947 je skupina 30 faietov vdrla ti prostore SIIU v Panzanu pri Tri ii. ter popolnoma cpustošiU. prostore. Policija ni nr.ogar od njih aretirala. Prevoz pevskih zborov k odkritju spomenika v Veliki Repen Pevske zbore, ki bedo juri sodelovali na proslavi al-kritja spomenika padim partizanom v Veljkem Reptu obveščamo, da je organui-ran avtobusni prevoz. <_M-hod ob 13. uri s stadioia nPrvi maj«. Bodite točni! Smučarski izlet v žzabnice in Trbit Planinsko društvo iz Tr:ta sporoča vsem vpisanim, da za izletnebona razjoiagokamioag, pač pa bo odhod z običajnim Smučarskim vlakom v nedeljo zjutraj ob 4.3o s postaje, kumor naj izletniki pridejo 15 ipmut pred odhodom vlaka. Listie naj si vsgk posameznik pravočasno preskrbi pri potovalnih uradih. Pet Hev iiFimrazsMja v m V galeriji Scorpione je odprta slikarska razstava petih italijanskih slikarjev iz Firepc-Vsi ti mladi umetnik] so prejeli za svoje umetnine že razne nagrade in zato zaslužijo, da si tržaško občinstvo v tem kratkem času razstave c-gleda njih dela ter jim take izreče svoje priznanje. Danes bo v gledališču Verdi zadnja ponovitev Giordanove opere cFetjfira« pod taktirko Antonija Guarnierija. Začetek ob 20.39. Predstava bo z p red A. ■Jutri pb 16.30 bo II. ponovitev Puccinijeve opere «La Bo-heme«. V glavnih vlogah isti pevci kot na premieri. Dirigira Antonip Guarnieri. DAROVI IN PRISPEVKI Za Dijaško matico daruje skupina znancev namesto cvet-*ja na grob Kočjanciča-Jakoba iz Trsta lir 3.450. PDT priredi 29. t. m. smučarski izlet v Grni vrh V nedeljo 29. t. m. priredi Planinsko društvo y Trstu smučarski izlet v Crni vrh. Vpisovanje do vključno ponedeljka 23. t. m. v čevljarni Pirc-Trans-alpina, Ul. Settefontane 3 ter v čevljarni Gec v Rojanu. Trg Tra i Rivi 2. Roditeljski sestanek v Dijaškem domu Vabimo vse starše gojencev in zunanjih dijakov Slovenske, ga dijaškega doma v Trstu ter člane Dijaške matice na roditeljski sestanek, ki bo jutri 22. t. m. ob 9. uri V Ul. Buonar retti 31 TR/ASfvA BORZA Zlati šterling 8150-8200, papirnati šterling 1500-1530, dolar 655-657, telegrafski dolar 667-669, švicarski frank 155, 100 francoskih frankov 170, avstrijski šiling 22-23, zlpto 950-960. Nočna služba lekarn v mesecu januarju Barbo-Carniel, Garibald-jev trg 5, tel. 90-015; Benussi, Ul. Cavana U, tel. 52-72; Ravasini, Trg Liberta 6, tel- 89-81; aAlla Saluteo, Ul. Giulia 1, tel. 95-369; Zanetti, Ul. jMazzini 43, tel. 78-16; Harabaglia v Barkovljah in Nicpii v Skednju imata stalno rjočno službo. Lekarne z nočno službo se zapirajo ob 21, dodatne Pri-stojbine pa se pričnejo pobirat] po, 22. pri. SI.RVENSRtr"" H /1R tl 11II (1 lil. H Ril!. IŠČE aa TrŽHšbo »gimiljg Jutri 22. t. m. ob 1*. w‘ gostovanje v dvorani svetnega društva na Koniovelu s komedijo Branislava Mušiča Sumljiva ose^j V torek 24. i. m. ob gostovanje v dvorani ** na Opčinah z mladinsko igro Pavla Gol)f Sneguljčico ■J RADIO I* JUGOSL. CONE TRST* (Oddaja na srednjih v#1* 240 m ali 1250 kc) SOBOTA 21. 1. 1&50 6.30: Jutranja glasba; 6'43L, ročila v italijanščini m 0DJd sporeda: 7.00: Napovea ročila v slovenščini m sporeda; 7.15: Jutranja glaw»'« 12.00: Opoldanski konec^i Poje Bruno Pailesi; 12.45. ^ čila v ital. in objava sfijff’ s*, a Knjige • Gledališče Koncerti Razstave- Filmi - Kritike - Drpbtme ■ "T- Pucci Ini: j Boheme 13.00: Napoved časa - pcr4 .. J siov in objava sporeda: 14 fV; perne arije poje tenorist Zornik - nato lahka glasba- ‘k Gospodarski pregled' (v ‘ j 14 00: Igra mali ansair.bl « Ljubljane; 14.30: Pregled tisKa, poročila v ital.; 14.45: Pregli i ska in poročila v slov. * ku 17.30: Lahka in plesni) 18.05: Beethoven: Sonata J f (f čini; 18.15: Pionirska ital.); 18.45: Poročila v bp.gifl ni; 19.00: Glasbena medigra- to) Poročila v ital.; 19.30: ” .j.h časa . poročila v slovJ . p*l Pesmi slovenskih skladatell® A je Komorni zbor; 20.00: niija v spomin obletnice Vladimirja Iljiča Lenina (*■ jtj-slovenskj program - ob 202> ■ ^ lijanski program.- - ob 2*• jjt ■vatski program). Med P0S?P V* mi programi: glasba; jjjJ černi orkestralni koncert: pj Plesna glasba; 23.00: Zadnj r4 ročila v ital.: 200.5: Zadnja v „ čila v slov.: 23.10: Objava ^ reda; 23.1-5: Glasba za lal,K 23.30: Zaključek. Zares zagrizen nasprotnik .leta 1896 kritika sprejela zelo Poccinija bi bil oni, ki na bi hladno, da ne rečemo povsem hotel priznati nekaterih pozitivnih strani, ki operne stvaritve tega italijanskega mojstra še vedno dvigajo nad množino manjvrednih del, ki polnijo repertoarje opernih gledališč. In to kljub temu, da je njegova glasba brez dvoma preračunljiva, zlasti takrat, kadar skladatelj z njo opisuje čustvene, da ne rečemo sladkobne prizore, uporabljajoč pri tem zanj tako značilne orkestralne efekte, ki pri strogi presoji ne delajo ravno čast etapnemu mojstru. Taka presoja jc najbrž dovedla do tega, da je krstno predstavo opere (iBohemes v Torinu Smešno nizka kazen za morilca žene 2 leti in 8 mesecev zapora oprostilo pa mn je 2 leti Morilec lastne žene Wolfgang Menza je bil tako dejansko obsojen samo na 8 mesecev/ zapora Smrl zaradi zaslrupljenja z ogljikovim oksidom Predvčerajšnjim pb 9 zjutraj so pripeljali v bolnišnico 30-letnega geometra Giulia iz Ul. E ramo 149, ker je kazal znake zastrupljenjg z ogljikovim oksidom. V bolnišnic; ie povedal, da mu je bilo slabo že ves prejšnji dan, ko je dela] v svoji gostilni v Ul. Massimiliano D’Angeli.Vlokaluje namreč gP-rela peč, ki jo je kuri} s premogom. Zdravniki so najprej izjavili, da bo ozdravel v nekaj dneh, potem pa se je njegovo stanje naenkrat poslabšajo in je nesrečnež cb 2 ponoči umrl zaradi zastrjupljenja u ogljikovim oksidom. Ko je včeraj ob IH zvečer po ena in tričetrturnem zasedanju vstopil sodni dvor, je bila dvorano porotnega sodišča v Trstu nabito polna radovednega občinstva. Pri čitanju obsodbe s strani predsednika je vladala grpbng tišina, ki se je ob tački, da je obtoženec kriv umora zaradi časti in zaradi tega obsojen na 2 leti, spremenila v navdušeno 'ploskanje in p ozdravljanje, tako da predsedniku ni bilo mogoče končati s čitanjem Tudi po končani razpravi občinstvo tu hotelo takoj zapusti-ti poslppja ter se ja ustavljalo pp hodnikih da jc lahko pozdravljalo ivolfganga Menzo, kot da bi bil kakšen junak, ne človek, ki je s svojim dejanjem pretrgal nit življenja človeškemu bitju. No dopoldanskem delu razprave je Prvi spregovoril' branilec odvetnik PoiJlucci. ki je postavil tezo svoje obrambe tla dejansko stanje in pred sodiščem obnovi] zločin do vseh p° tankosti. Svoj govor je v tllav-oein razčlenil na dve točki. u> sicer. ua gre za umor zaradi časti ali pa v nujpiabšem prjine ru za nenaklepni umor, Ugo varjat je predvsem javnemu tožilcu, češ d£' za umor zaradi ča. st; ni bistveni element samo ta. kojšnje reagiranje, temveč da se mora smatrati za umor za-radi časti tudi dejanje, povzro. čeno zaradi cin]fnega izzivanja žrtve, ki je v tem prijneru Wolfgungpva Ženi), v kratkih besedah jfi tudi omenil možnost samomora s strani nezveste žene in zghjevai od sodišča, da obtoženca obsodi za umor zara- di čast; ali pa zaradi nenaklepnega umor i. ,V primeru, qa bi sodišče sprejelo drugo rešitev, naj bi upoštevalo »tiri olajševalne okoliščine, in sicer; 1. splošne oiajšev&lne okoliščine; 2. izzivanje; 3. visoke moraine gli socialne vrednote in 4. sodelovanje žene, ki ga je izzivala. Ob koncu njegovega (tovoru je občinstvo izbruhnilo v glasno odobravanje in P"'°" ske-nje. Njegov stanovski kolega branilec odv. lucuzzi pa JP *'a zaradi časti. Sodišče ga zaradi tega obsodi ng 2 leti in 8 mesecev zapora, upoštevajoč vse splošne olajševalne okoliščine. Poleg tega mora plačati sodne stroške, odškodnino materi ujnorjenke Marbi Vascottn in 50.900 lir zastopniku zasebne stranke. Od zaporne kazni pa mu je sodišče oprostilo 3 leti tako da bo moral Menza sedeli ŠC -malo več kot 5 mesecev, če računamo, da je do sedaj odsedel žc več kot 2 meseca, negativno. Drugače pa s strani publike, ki se je v to opero v pravem pomenu besede zaljubila in pravilno ocenila pozitivne vrednote, ki jih, brez dvoma vsebuje partitura. Ne smemo pozabiti pri tem tgdi dejstva,. da je ((Bohetne» nastala v čaru, ko se je uveljavila v italijanski operni glasbi veristična struja, ki je že s tem, da je črpala snov za obdelavo ;z resničnega življenja, našla pri publiki zelo topel odziv. Jn ravno ((Bohemev je Pucciniju prinesla slavo in mu utrla pot naprej. Četrtkova premiera v. gledališču (iVerdiv je bila pod vodstvom Antonija Guarnjerija zelo skrbno pripravljena. Največ zaslužene pohvale Aa bila deležna sopranistka flina Mol-trassi kot Migu in tenorist Gianni Poggi v vlogi TJudnlfa -- obadva izvrstna interpreta obeh glavnih vuIog. Malenkostna glasovna negotovost in delna neizenačenost na posameznih mestih nikakor nista m°~ gla ovreči dejstva, da bi za ta ' hif Mžssimo. 16.00: aGospa San*" Rita Hayworlh . . ' Nevo Cine. 15.30: ((SnegU1)"1 7 škratov«. f[ Odeon. 16.00: «Spet te bo« šel«. Delia Scala aJi Radio. 15.30: ej-tena dneva«, -T cer Tracy. ,/ Savona. 15.00: «Zaseda na u 1 Tvrone Povver. a, Venczia. 15.00: «Kobra». M-tez, John Hall, Sabu. Vittorja. «Ncč na prostem«-nis Morgan, Jane \Vymab. jj Kino v skednju. «La Trav'] Verdijeva opera. Na spl05«1 h) ljo še danes. Jutrin in v PP ^ 1 jek: »Čarovnik iz O za«, - | kolor, ROJSTVA SMRTI IN POROKb | Dne 20. januarja v Trstu rodilo 8 otr?4>■ Sfl- j. je U oseb. porck pa je K\0le)t Cerkvene poroke: ra0] p grafist Zavad.lal Maria 1 jof^ zerku Gombač Severina-Badovini Giovanni in b,Clnc’F Gi.iach Cima mizar pri ar Jutri bo na stadionu »Prvi tnaj« nadaljevanje tekem v odbojki za »Zimski pokal«. Ob 8.30: Dijaški dom - Enotnost; ob 9.00: Dijaško društvo - Polet; ob 9.30: Sv. Ivan - Enotnost; ob 10.00: Polet - Dijaški dom; °b 10.30: Košarkarski klub - Novinarji in ob 11.00: Dijaško društvo - Bazovica. in vezilja Cesafc' kmet Clari Knricn ;ch ih' lavka Rosati Laura, d1; ji« Zugpa Mario in go?podi0) J eprini Norma. .Jesth' Umrli so; 85-letni * Giacomo, 72-letnn Vanek 'Tur-la. vd. Franco, 83-letni U"1 p) Giacomo, 63-letna Stebe■ -u vanna, por. Ferluga. M. : i' Rugger; Tereso. vd. Ton letni Milinnvič Milan. Gosler Giuseppe, 78-letni „,ji Posebno na deželi. Sedaj se pa z gotovimi koraki razvila kmečko-pbdelovalno zadruž-9Wve. Sporedno s temi se raz? tudi razna gospodarstva V okviru Kmetnaproz. Polje-ska gospodarstva, živinorej. kkji stroka, kakor tudi obrtni-P vo, so zavzela viden razmah d y nekaterih krajin se je vsaj ^c!Ba gospodarstva osredoto-V zadružništvo, kar pred- a lep uspeh za zadružni in pa kar so naši za- Gila . 4“V'ij_ 5ektdr i v •** Jia no* uuor z-H aktivisti lahko ponosni. Siv no tu obsežni in vsestran-S fazvoj pa zahteva, da se kritično presoja pošlo-. “le poedinih zadrug. Kritiku ® Potrebna iz več razlogov. I’ ® odpravljamo predvsem na-. e, preprečujemo nove in pa-,.lll0j da starih ne ponavljamo, ki je k »kor koli zapo-bo vedel, da je njegovo h« ^Postavljeno kritiki. Zatn W) pozoren in bo pazil, da ne W vršit napak pri svojem dp-. • članstvo samo bo imeio do V t> več zaupanja, in kar hajvažnejše, članstvo bo sa- Koper Nogometno moštvo „Rudar" 11 Trbovelj v naši sredini V sredo zvečer 18. januarja 80 se pripeljali v Koper člani I*®8ometnega društva»Rudar«iz irqovelj s svojim predsedni- I m tov. inž. Petričem jn neka- rimi drugimi športniki. Po fptkem odmoru sq nadaijevali *vQjo pot v Portorož, kjer bo- 0 na oddihu do 29. t- m. „ Imenovani jugoslovanski športniki bodo sv j obisk v Istr. ■*em okrožju izrabili, tudi za **i Prijateljske tekme. Prva je :|a danes v Kopru med njimi p, moštvom Meduze A, drugo «iq bodo ii?)eli na piran? «m jgrišču z ondotnim ino- ?v°tY) »Piran«, tretja tekma pa j,0 V ponedeljek v Izoli z mp- HVbni «Arrigoni A«. Vse tekme pričelp ob 14.30, , Spominjamo se šp tekme, ki J? je z ((Rudarjem« odigralo trio?' tek, skei K. ‘stvp «Arrigonija», in sicer v 'Vljah.Ta tekma se jekonču- c®!|, piivg’ '«foli ^2 2 proti 1 vkorist«Rudarja». . sujp na tem mestu porp-je bila tekma zelo zani-zlasti ker sta obe moštvi Bplo dobro. prav gotovo bo »Arrigoni« potrudil, da p iaravpal svoj prvi ppraz na * način, da bi pri tem srečamo premagal »Rudarja«. Se-:e da bo uspešno zaključil po lložnosti vse tri tekme. Ravno biradi obojestranske močne fSSfine volje igralcev »Rudgr-in »Arrigonija« kakor tudi neduze« jn «Pirana» bedo ySe ri tekme gotovo živahne, na-•P in ni izključeno tudi pol- lle P^^nečenj. P tej prjliki pozdravljal ~i ?.°ste na naših domačih tleh in hm želimo prijetnega oddiha. ^ozni red parniku*/ Kopnr-Trst ®b delavnikih vozijo iz Ko? v Trst: ob 5 20, 6.45," 7.80, 8'3|>, 12.la. 13.15, 15,- in 17.-. . delavnikih vozijo iz Tr-v . oper: ob 6.20, 10.15. mo začelo opozarjati in popravljati napaka. Dokler ne bo velika večina članstva aktivno sodelovala v celokupnem delovanju zadrug, bodo nekateri člani stali ob strani in gledali delovanje zadruge pasivno. Eri tem mislijo, da ne smejo javno kritizirati delovanja zadruge. Iz tega r.azr loga delajo raje podtalno jn sicer godrnjajo, ne porečejo sestankov, nasprotno pa imajo mnogo povedati po gostilnah, se omejujejo na svoje lastne koristi in podobno. Kakor hitro pridejo njihovi osebni interesi v navskrižje z zadružnimi, nastane za njih polom, pri čemer ne pomislijo, da m°ra gledati zadruga na splošne interese in ne na koristi poecjinca. Kakoj- rečeno, namesto javne kritike s tiskom jn na zadružnih sestankih, imamo razdiralno kritiko Po gostilnah in drugod. Ravno za to vrsto kritike se ogreva reakcija in jjp posebej kominformisti, ki jo še podpihujejo. Zato je nujno, da se zadružno članstvo usmeri na odprto in zdravo kritiko, ki jo je treba načeti pr.i zadružnih sestankih in da zadružni aktivisti napnejo vse svoje sile v tem smislu. Pri tem naj jb« pomagajo tu. di aktivisti drugih množičnih organizacij. Ze do sedaj smo svoje članstvo vedno pozivali, naj pove svoje pritožbe javno. V tem oziru pred javno kritiko nismo imelj strahu, č,eš da jo bodo izkoriščale proti nam sovražne sile. Te sile so nihče drugi kot reakcija in kominformisti, ki niso do sedaj navajali nikoli stvarnih razlogov. To se je zgP-dilo zato, ker jih niso imeli. Reakciji ni do stvarnosti, temveč do zavijanja resnice, kajti ona brani interese kapitalizma. Zato ji naša stvarnost, tudi če stoji pod kritiko, ni všeč. Ona rabi bobneče in lažnive parole. Kominformisti pa sploh ne morejo braniti nobenih intere. sov, ker se naše delavske in kmečke množice ne zmenijo zanie. Tisti maloštevilni, ki jim sledijo, polagoma odpirajej oči in jih bodo kmalu zaoustilj. Tisti pa, ki so se zagrizli, so se že prodali interesom reakci- je. Vsa naša stvarnost dela proti njim, in to je ravno razlog, da nas obrekujejo. Uspeh in napredek našega zadružništva zavisi od splošnega in aktivnega sodelovanja vsega članstva. S tem je zvezana javna kritika zadružnega poslovanja. Mi hočemo naprej in bomp tudi šli, pa bilo komu prav ali ne. Za nas so važrji interesi naših kmečkih in delovnih množic na splošno, in te interese ščiti ravno naše napredno zadružništvo. C. S. Pomilostitev Sef Voj Up uprave JA na STG-ju je z odločitvijo štev. 5670 ugcdil prošnji za pomilostitev, ki sta jo vložila Rihter Josip in Novak Jordan, obsojena od vojnega sodišča jugoslovanske cone STO na smrt z ustrelitvijo ter jima kazen izpremenii r,a dosmrtno ječo s prisilnim de-iom. " * * * Se vsem je v spominu zločin, ki se je zgodil nad mirnim prebivalstvom Buj v noči od 8. na 9. septembra 1948, čigar žrtvi sta bila dva min na in nedolžna človeka, Ju-govac in Kiižman, oba udeleženca narodiio-osvobcdilne borbe. Zločinci so bili izročeni vojnemu sodišču, ki je nad njimi izreklo smrtno kazen, ki jo je potem tudi višje vojno sedišče potrdilo. Proti pra-vomocni obsodbi sta oba zločinca vložila prošnjo za -pomilostitev na šefa Vojne u-prave JA na STO-ju. Vrhovna oblast jugoslovanske cone STO je dala znova dokaz svoje širokosrčnosti in ■pravilnega odnosa do družbe. Gotovo sta oba obsojenca izkazala, kakor je bilo razvidno na procesu, izredno nizko duševno raven, okrutnost in cinizevi, saj ni znal nihče od njiju povedati, kakšni so bili vzroki njunega zločina. Vendar je mogoče, da pri njiju ni še vse izgubljeno. Oba sta še mlada in bosta imela -prilikc, da v svojem dosmrtnem prisilnem delu poplačata družbi ono krivico, ki sta ji jo napravila. Praznovanje pokritja zadružnega doma v Cežarjih-Pobegih Krajema komisija vabi na praznovanje pokritja zadružnega doma v Cežarjih-Pobegih, ki bo v nedeljo popoldne 22. jan. Praznovanje bo združeno s kulturno prireditvijo, pri kateri bo sodelovalo slovensko prosvetno društvo «0. Zupančič« in pevski zbor sindikalne podružnice Zadružne poslovne zveze iz Kopra. Za prevoz udeležencev je poskrbljeno. Iz Kopra bodo izpred novega športnega stadiona od 13 ure dalje vsako uro vozilj avtobusi. Vabimo k polnoštevilni udeležbi. Od danes naprej lahko dobijo ljubitelji knjig v knjigarni LIPA v Kopru in v njenih poslovalnicah v Izoli, Piranu, Bujah, Umagu in Novem gradu knjige «Prešerno\a knjižnice« za leto 1950. ((Prešernova knjižnica« ima letos 80 tisoč članov, ki bodo prejeli skupno 400.000 knjig. Je ali ni to paše knjižno bogastvo?! Je ali ni prava poplava knjig, tistih knjig, kate-re so nam okupatorji tako dolgo uničevali in požigali?! Te knjige bodo iz Mariborske tiskarne našle pot v sleherno slovensko vas po obdelovalnih zadrugah po obnovljenih domovih naših požganih vasi, po študijskih, sindikalnih, mladinskih in društvenih knjižnicah, V prav isti meri velja to tudi za nas in našo mladino. Knjige ((Prešernove knjižnice« nam prinašajo pozdrave in istočasno vzpodbudo naj nadaljujemo z našo borbo. Napotilo tem knjigam je, da naj gredo tudi izven mej nove Jugoslavije, kjerkoli živi slovenski človek, ki je z borbo stresel PRISPELE SO KNJIGE Prešernove knjižnice i raz sebe jarem izkoriščevalcev, raztrgal vezi suženjstva in si tako odprl pot v svobodno in prosto ustvarjanje svojega življenja, brez «varuštva« vaških bogatašey in dušebrižnikov, pa vse do ministrov, ki so tako lepo «skrbeii» za blagor podložnega ljudstva. Kot prva knjiga je Koledar za leto 1950, katerega je uredil Ignac Koprivec. Ima serijo političnih in gospodarskih člankov, ki kažejo delo Partije, velikanske uspehe petletke, socializacijo vasi itd. Sledijo življenjepisi velikih mož: Prešerna, Zupančiča, kazorja, Puškina, Goetheja, Balzaca, Beethovna, Darvina. Znaten del Koledarja zavzemajo članki pod naslovom: «Iz naše domovine«. Druga knjiga so ((Spomini na partizanska leta«, katere je letos uredil pisatelj France Bevk. Tretja knjiga je posebnost letošnje izdaje ((Prešernove knjižnice«. Knjiga, katero je napisal pisatelj Miško Kranjc nosi naslov ((Pisarna. Kronika' oblasti, ki je od boga«- Jp 1° šele prvi del široko zasnovane trilogije »Povesti o oblasti«. Težišče povesti je oris borbe v času predapritske Jugoslavije. Knjiga je v formatu Koledarja. Četrta knjiga je Dimitra Vlahova spis ((Makedonija«. Ta seznanja slovensko ljudstvo z najmanj znano republiko Jugoslavije. Peta in zadnja knjiga pa je znanstvenega značaja «Kako je človek postal velikan«. V tej knjigi bodo čitatelji spoznali življenje pračloveka in prve začetke človeške kulture. Obširno bomo v reportažni obliki spregovorili o teh knjigah v prihodnjih dneh. Stare osebne izkaznice javne le do 31 t m. onueiek za notranje zadev« IOLO nam je dostavil sledečo OBJAVO Veljavnost starih osebnih izkaznic se podaljša do 31, januarja 1830. Opozarja se prebivalstvo, da si do tega dneva preskrbi nove osebne izkaznice in da se prijavlja komisijam zg izdajo osebnih izkaznic pri KLO in MLO ob določenb dnevih zaradi izpolnitve prijav za izdajo osebnih in predaje štirih sijk, slikanih po veljavnem predpisu. Slike si je dolžan vsakdo nabaviti sam, ker je organizirano množično slikanje, ko se je vsakomur na sedežp KLO in MLO nudila prjlika, da se slika, že zaključeno. *!■ 12.30, 15.— 17—, 17.30 !|> 18.15. nedeljah in praznikih vo-»*) iz Kopra v Trst: pb 6.30, \ 12.45 in 17.15. .^b nedeljah in praznikih vo-. iz Trsta v Koper: ob 7.45, U, 14,— in 38.30. na za Domioari Oddelek za zdravstvo IOLO v Kopru razpisuje natečaj za enoletno notranjo šolo za bolniške sestrp v Izoli: Dekleta, ki čutijo veselje do poklica bolničarke, zdrava ter dobrega vedenja, naj se takoj prijavijo na oddelku za zdravstvo in socialno skrbstvo IOLP v Kopru. Pogoji za sprejem so ugodni in so na vpogled pri oddelku za zdravstvb IOLO. PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32 Nič novega s Slovenci v Italifi Nobene razlike ni v ravnanju s Slovenci med fašističnim čn jezuitskim De Gasperijevlm režimom I*« Soči je preteklo že precej vode in Italija še vedno ni uvidela, da ko Slovenci samobiten in kulturno razvit narod Ko goriški Slovenci te dm čutimo na lastni koži staro sovraštvo, ki so ga nasproti nam izkazovali kateri koli režimi, k: so prišli v Italijo na oblast, bilo to za časa stare liberalne Italije iz leta 1822 pa tudi prej, se moramo nehote spomniti na najbolj temne dneve naš.e zgodovine, kj smo jih pre. življali za časa fašistične diktature. Morda s,e je današnjim dogodkom izpremenii samo okvir, rekli bi oblika; vsebina in njihov cilj pa je isti kot so gg zasledovali fašisti in njihovi advokati od leta 1922 dalje pa do samega fašističnega poraza. Slovenci-nezaželeni ljudje Vprašamo se, zakaj smo Slovenci v teh predelih svoje zemlje, kjer prihajamo v stik z ljudmi italijanske narodnosti, tako nezaželeni; kaj smo Italijanom, PU njim niti toliko kakor italijanskim vladnim oblastem napravili hudega* da moramo zaradi tega požirati in prestajati tako velike krivice, kakršne ne prenaša verjetno noben narod v Evropi in kveč-jemu še kakšna neuka afriška plenuma, Odgovoriti na to vprašanje se pravi odgovoriti na niz dogodkov, ki §& dogodili v zgodovini slovenskega naroda v teh krajih. Predno pa preidemo ha razpravljanje dogodkov iž polpretekle dob«, je do-bpo ugotoviti dejstvo, da jp csvgjalni apetit italijanskega alj bolje rejeno rimskega ekspanzionizma že zelo star in da datira še iz časov rimskega imperija. Takrat so se namreč rimski cesarji bojevali in osvajali ne samo fialijo, sedanje nemške pokrajine, in poskušali celo napad na sedanje angleško otočje, ampak so se jim prav tako cedilu stipe po zemeljskih predelih, kjer so prebivala takrat ge slovanska plemena. Zavzeli so Dalmacijo, se razširili polagoma tudi v Istro in pričeli vdirati preko Furlan, ske nižine v najzapadnejša slovenska naselja. Slave rimskega cesarstva Takrat smo pač živeli v* dobi suženjstva jn veliki vladarji niso gledali na to, alj je njihov pohod zoper druge narede in ljudstva krivičen. Pri teh pohodih jih je gnala edina želja, ponesti slavo svojega imena pa tudi slavo svojega, to jt rimskega orožja v oddaljene kraje, se pohvaliti s svojo kulturo, ki kakor verno ni bi Ja najbolj originalna, ampak v večini primerov sad delovanja tujih, v veliki večini primerov ravno grških učenjakov, filozofov, matematikov, umetnikov itd. Toda od takrat, je preteklo že precej vode po Seči in tudi toliko stvari se ie ie dogodilo, da bi se dalo marsikaj izpre-meniti. Marsikaj se je izpre-menilo, kar se tiče odnesov med velikimi in majhnimi naredi. Svet se razvija in posledica tega razvoja so tudi humanistične ideje o svobodi narodov, o demokraciji, drugačen pogled na življenjske zahteve malih narodov, ki ječijo pod peto zatiranja itd. Mussolinijevo sanjarjenje Pokojnemu Mussoliniju te ideje niso bile «znune» kljub temu, da jih je takrat poznal že ves svet in jih debršen del človeštva sprejemal kot navodilo v življenju. Ne samo jo, da jih ni poznal alj bolje rečeno ni hotel poznati in pri, znati samo narodom, ki so živeli na ozemlju takratne državne skupnosti; zanje je ope. haril tudi samo italijansko ljudstvo, katerega je z dema-geškimi besedami zavajal jn ga mobiliziral za nove pohode proti malim in svobodoljubnim narodom. Njegove sanje so se oklepale Želje o ustanovitvi velikega rimskega imperija, o obnovitvi tistega velikega bogastva, kj so ga rimski cesarji naropali na bojnih in osvajalnih pohodih nad drug^ narode. Takrat se je fašizem vojaško in politično organiziral kot nova državna tvorba, organiziral se .je kot poosebljeno nasilje nad vsem kar nj ilaljjanskega. Fašizem je smatral italijanski narod za tistega, ki zna veliko več kot drugi in da je prav zaradi tega dolžan, da ponese svojo kulturo in civilizacijo med estale narode. Pe zmagi svobodoljubnih idej nad mračnjaštvom in po porazu nad fašizmom je naše ljudstvo upravičeno pričakovalo, da bodo enkrat za vedno zbrisane z zemeljske oble me-tede narodnostnega zatiranja in poskusi iztrebljenja malega naroda, ker je slovanskega porekla. Upravičeno je na kaj takega upalo zaradi tega, ker je bilo prepričano, da je bila zadnja vojna najboljša šola za tiste, ki so mislili, d.a bodo lahko malim narodom vladali ne da bi jim pri tem priznali vseh pravic in demokratičnih svoboščin. Gospodarja so zamen/ali Razočaranje pa je bilo toliko večje, ker so se pray tisti ljudje, Jji so ‘nekoč ubijaii naše ljudi, dali na razpolago novim gospodarjem. Pri tem se često spominjamo na tistega agenta neke banke, ki je zaprosil službo pri drugi banki, brž ko je zvedel, da je njegov gospodar na najboljši poti, da bo jutri doživel bankrot. Povojna Italija je postala tako legalna naslednica idej propadlega Mussolinija, ki jih je pričela samo pogrevati in jih izdajati v prenovljeni izdaji pod firmo vladnega predsednika De Gasperija. Ves gnoj in smrad, ki SP je nabral okolj fašističnega režima, k J je uprizoril sveto vojno s fašističnim orožjem, blagoslovljenim od samega vatikanskega poglavarja, je tudi sedanj; političrji kapital in policijska moč novega protiljudskega klercfašistične-ga režima. Tragedija Sloven cev pod Italijo se ni končala Niti borba samega italijanskega naroda, ki je postal dejanska žrtev fašizma, da bi uvedel v Italiji širšo demokracijo in dal ljudstvu možnost, da soodloča pri urejanju drža. ve, ni žela uspeha, kajti ((raztrgani imperializem«, kot je Lenin imenoval italijanska prizadevanja P° osvajanju drugih malih narodov, vidi v italijanskem ljudstvu največjega so- vražnika za uresničenje svojih zahtev. Vsa ta usedlina, ki se je na-birala in nabrala na blatnem dnu rimske reke Tibere, služi današnjim vladarjem k°t gradivo za jačanje italijanske imperialistične zgradbe, ki počiva na ramenih italijanskega delovnega ljudstva in hrbtih Slovencev v Italiji, s to razliko, da so Slovenci tudi v očeh dobrer ga dela Italijanov, če ne že brezpravna raja, za kar nas imajo vladni ljudje v Rimu in Gorici, pa vsaj za nevarne ljudi in izdajalce socializma. Torej vedno ista pesem. Nezaželeni gostje smo bili In bomo, če se ne bomo odpovedali svojim življenjskim pravicam. Tako eni, kot drugi in tretji so nas uničevali, ker smo jim bili na poti pri ((širjenju njihovega življenjskega prostora«, s čemer so večkrat opravičevali svoje delovanje. «Nič novega pod soncem«, je ob neki priliki dejal znanj grški filozof. Nič novega se ne dogaja niti z nami išlovenci, ki smo z mirovno pogodbo prišli pod Italijo. Pod fašistično Italijo sq nam zapirali šole, izganjali slovenske učitelje in slovenske du‘ hovnike fašisti; pod klerofaši-stipno Italijo pa isto roboto opravljajo De Gasperijevi mi-sionarji, ki dajejo svojemu delovanju samo nialo bolj »demokratične oblijte«. Včeraj in danes Ped fašistično Italijo so ti dalj piti olje, če so slišali, da govoriš slovensko; danes pod jezuitsko Italijo te pretepejo ali z bombami napadejo naščuvani šovinistični mladeniči, ki jim dajejo zavetje vladne oblasti. Fašizem jp s prihodom na cblast uničil slovenski tisk in prepovedal izhajanje vsakovrstnih slovenskih publikacij, sedanja De Gasperijeva Italjja uprizarja proti slovenskemu tisku in »e posebej naprednemu slovenskemu tisku procese v cilju, da W onesposobila in uničila s tem močno orožje v rokah slovenske manjšine v Italiji. IZ PODGORE Sestanek partizanov Danes zvečer ob 20. uri bo v naših društvenih prostorih pri šoli sestanek naših bivših partizanskih borcev. Vsi, ki so prejeli ali bodo prejeli vabilo, naj pridejo, da se pomenijo za nadaljnje delo. Sestanka naj se vsi vabljenci udeležijo tudi zato, ker so se v zadnjem času pojavila ralična mnenja glede partizanstva in je kominformi-stična gonja imela svoj odmev tudi v Pod gori. Nekateri kominformisti bi namreč hoteli izvajati posledice nastalega mednarodnega spora tudi pri na! in razbiti našo organizacijo. Ker gre tu za čast partizanstva, ne smemo dopustiti, da posegajo v našo organizacijo nepoklicani, ki niso sodelo- IZGLBIL JE IZKAZNICO Osebno izkaznico št. 16238216 je včeraj izgubil Pahor Jožef iz Jamelj. Izgubo je prijavil orožnikom. vali z nami takrat, ko je bila nevarnost največja, danes pa bi si radi prisvojili pravico od-ločevanja v naši organizaciji. Seja občinskega upravnega odbora V četrtek zvečer je občinski upravni odbor nadaljeval s sejo, katero so prekinili prejšnjo sredo. Na seji so odborniki najprej odobrili nekaj sklepov navadnega upravnega značaja in nato posvetili ves ostali čas preučevanju družinskega davka. Sklenili so, da bodo imenovali posebno komisijo, ki bo ugotovila, v kakšni meri obdavčiti razne občane. To komisijo bodo sestavljali ljudje, ki bodo tehnično in reprezentativno lahko zajamčili najpo-nolnejšo izvedbo te naloge. Ob zaključku seje so odborniki že pričeli z delom za imenovanje te komisije. Najdena aktovka Policiji je včeraj Battaglia Anton izročil rjavo usnjeno aktovko, ki jo je našel v bližini cerkve sv. Srca Jezusovega in v kateri je več orodja, in sicer nekaj ključev, železna žaga in kleščice. Lastnik aktovke se lahko zglasi na kvesturi. Vozni red na goriš kem kolodvoru Odhodi: V Trst: 6.18, 7.33, 9.53, 10.50, 14.11, 15.43, 16.20 (delavski skozi Ronke, ukinjen ob nedeljah), 19.18, 22.15, 23.28. V Videm: 5.14, 5.59, 6.57, 8.29, 12.35, 14.10, 17.21, 18.42, 20.14, 22.16. Prihodi: Iz Trsta: 5.51, 6.55, 8.11, 8.27, 12.31. 14.06, 17.17, 18.36, 20.12, 22.1L Iz Vidma: 5.06, 6.15, 7.31, 3.51, 10.46, 14.09, 15.41, 19.16, 22.11, 23.27. Nabavite si koledar! Koledar Osvobodilne fronte Tržaškega ozemlja za leto 1950 naj si nabavi vsak Slovenec. Koledar, ki je zelo zanimiv, je naprodaj v Katoliški knjigarni na Travniku in v Narodni knjigarni («Carducci») v ul. Carducci, »RANILI HO H VOJ K PRAVIC K Zaradi zahteve po zboljšanju ijentsi pogojev s° se morali zagovarjati pred sodiščem Razprava se je zaključila z obsodbo obtožencev na 20 dni zapora in 1000 lir globe s pomilostitvijo Pred goričkim kazenskim sodiščem je bilo včeraj dvanajst obtožencey, ki so morali pred sodne oblasti, ker so lanskega julija s stavko zahtevali izboljšanje življenjskih pogojev kmečkih delavcev. Stavke, ki je bila vsedržavna, so se udeležili tudj kmečki delavci v Fossalo-nu pri Gradežu, in na poziv Federterre, ki zastopa njihove interese, sp zapustili polja posestva ((Vittoria«, ki je last Zdanega »Ente delle tre Vene-zie» in pri katerem so zaposleni skoraj vsi prebivalci tega otoka. Da bi brezsrčne gospodarje privedli dp razumevanja in upoštevanja njihovega neznosnega stanja, so s stavko pričeli ravno ko je žito dozo rejo in čakalo na žetev. Čeprav je pridelku grozilo popolno uničenje, so agrarci vztrajali in niso imeji niti najmanjšega namena ugoditi potrebam svojih podložnikov. Pozvali so de. C'li planinstva je tudi spoznavanje priode in življenja prebivalstva Kakor je biIp v naših član» tl Primorskem dnevniku 2e večkrat poudarjeno, cilj ^uninstva ni le » športnem J estetskem izživljanju, ^rveč tudi v spoznavanju krajine in v njej ziveče-G« prebivalstva, preučevanje rjeoluške strukture, podnebnih ^fdik, rastlinstva in žival-ljudskih šeg in običa-*v, folklore, ljudske govori-,e in imenoslovja ter vpli-1,9 prirode, podnebja jn kpp-■Jduracije zemeljske po vrš i-bližine mest, morja ter Wu0ih činiteljev na način je»»ja prebivalcev, ijčato je tudi koprska P o-mižnica Tržaškega Planm-®fJa društva v ta namen °ri Jo, (ionizirala že v jpretek-letu več izletov v bliž-kraje Istrskega okroi-. V aprilu lanskega leta ,r’lo bili v Ospu in na Socer-j.k, v jeseni pa pri Sv. Mar-in v Vilizanu. Manjše sku-pa so napravile več dru-t, izletov v Kaprščini in ,‘Jiči jj&n to; ni, tako pr na Ti-. o Boršt in Labor, v ',°?9r, Afomjan itd. Prvi le- je OH v nedeljo i izlet fr' t- m. v Krkavče, eno nap ,i i Zanimivih umii ob robu hunske Istre ob sami nieji ,e, “lskc Istre. Lega te naje ’ne nad dolino Dragonje ji- slikovita. Vrh strmite m žiui skali sezidana strnjena primorska vas, k j jo tudi v arhitektonskem pogledu zanimiva. Prelep je pogled na Krkavče iz doline Dragonje ob sončnem zahodu. Kakor pravljičen grad se zdi od daleč strnjeni kup poslor pij s cerkvijo in zvonikom vrh hriba, visoko nad dolino. Iz Kopra do Krkavč je približno tri ure hoda. Cegtff vodi skozi vas Šmarje, ki je za časa sovražne okupacije tako silno trpela in je v veliki meri že obnovljena ter ima lepo novo šolo in prostoren zadružni dom, ki j c tudi že pod streho. Kako se vas pravdno imenuje, Krkovče, Krkavče ali, Krkavče, ja težkq reči, O tem bodo morah otjločifj pristojni krajevni imenoslovci. Kadar sem tod hodil, sem dobil na vprašanje kam in kje odgovor: v Krkovče, t>. Krkavčah. Nekateri pišejo Krkavci, kar pa je najbrž italijanska spakedranka iz Chercguzzi, Caraase. Glej, stvarnica yse ti ponudi, le jemat, od njp ne zamudi. lenega čaka strgan rokav, pal’ca beraška, prazep bokav. Tako slovenski pesnik. Prostovoljno delo je za starce; za nas mladino je ples in kino, kajti starci rte morejo plesati. Tako približno sta modrovala v tržaškem italijanskem dialekta dva mlade* KOPRSKI PLANINCI PRI OBIRANJU OLJK V KRKAVČAH niča, ki ntg opazovala nas starejše prostovoljne delavce, ko smo koptski mlgdo/i po,-nmgali planirati jn graditi ipcrtgo igrišče ob pesti, ki. vodi iz Kopra proti bivji železniški postaji. Menim, dn takšen esvetovni nazoru ne potrebuje komentarja. Ko smo lani nosili žagani-ce pod vrh Nanosa in pomagali pri gradnji Planinskega zavetišča Janka Premrlu-Voj-ka, je bila povprečna starost koprskih prostovoljnih de-lav cev-planincev približno 40 let. Dne 18. t. m. pa smo v Krkavclh ugotovili šg višjo povprečno starost udeležen cev izleta — prostovoljnih 0-biralcev oljk, to je 46 in pol leta. In vendar je bil v ((Primorskem dnevniku« dvakrat Objavljen poziv plonnieem in članom vseh množičnih organizacij k množični udeležbi pri obiranju oljk. Tudi vreme je bilo ves dan ugodno, suho, skoro brez vetra in ne premrzlo. Ze dolgo opažamo razmeroma pičlo udeležbo mladine tudi pri predavanjih ljudske upiverge ip pri kulturnih prireditvah sploh, tako v conj B kakor tudi v coni A Tržaškega ozemlja. Vzro- kov zg to je seveda več, 11 glavni bo bržčas dedšpina po fašiz/nu, ki je istrsko mladino sistematično zastrupljal s Plesom, kinom in plehko zabavo, da bi tako lažje ziomil njen narodnostni in politični odpgr. Naloga nas starejših je med drugim, da damo naši mladini vedno in povsod dober zgled in vzpodbudo, pa bo tudi ona krenila Po drugi poti. Ker so jeseni oljke bogato obrodile, je pa mnogo kmetskega prebivalstva Istrskega okrožja zaposlenega z deli ob-«01)0 in gradbenimi deli sploh, druoi pa morajo opraviti bof j nujna poljska delij, primanjkuje po našin vaseh delovne sile za obirgnje oljk. Je to ti' cer lahko delo, ki 0a mošejo opraviti tud; otroci, kj pa jih je treba šele k temu pripraviti. Na vaseh se vse preveč čuti anarhija razdrobljenega gospodarstva. Ko bodo povsod organizirane kmetijske obdelovalne zadruge, se ne bo več primerilo, da bi oljke ostale na drevesih, ker bg tudi obiranje oljk kot eno izmed važnih del vključeno v žetveni načrt. Čeprav, je ob Kanje oljk lahko # mko zamudno. Ko smo koprski planinci culi, da oljke ?>iso še poosod o-hrape, smo uničevanje borp-vega prelca, ki smo ga imeli v načrtu fo mesec januar, preložili )ta /ebritflr, in Smp pohiteli Krkavčanom pa pomoč, ker smatramo, da je o-biranjc oljk bolj nujno kakor uničevanje gozdne golazni. Popoln uspeh doseže oni, ki ma združiti koristno s prijetnim »CImUC tulit puncium, qui miscu.it ufde dulci«. Ta latinski pregovor so n as svojčas učil; profesorji na gimnaziji. Podčrtati moramo, da bi ae mptil, kdor bi menil, da je planinstvo neke vrste pohajanje, brezdelje ali zabavi). Planinstvo mnogo koristi zdravju in krepi delovno sposobnost, ravno tako, kakor vsako drugo športno udejstvovanje. Planinstvo pripomore do večje odpornosti proti raznim boleznini in zlasti blagodejno deluje na zdravje onih delavcev, ročnih in duševnih, ki prebijejo ves teden v zatohlih prostorih, kakršne so po večini koprske obrtniške delavnice V starih hišah, pa tudi v pisarnah in tovarniških delavnicah, Zato tudj ljudska oblast planinstvo podpira. Korist imajo planinci tudi Od spoznavanja ljudi in prirode, pa tudi prebivalci onih krajev, ki jih planinci pose* čajo, imajo korist od planincev, ki svojo nalogo pravilno razumejo, svetujejo, kjer je treba in razložijo, kar je treba. Razen tega planinci tudi v. medsebojni m razgovoru širijo lastno obzorje ter v medsebojni odvisnosti krepijo čut tovarištva in smisel za skupnost. Marsikdo je nc planinskem izletu zavrgel zastarele nazore in se vključil v proip-eciuno ljudsko skupnost. Izlet pa je mogoče združiti tudi Z družbeno koristnim delom. Tako smo koprski planinci v aprilu preteklega leta nosili žaganice k gradbišču in pomagali pn gradnji Planinskega zavetišča Janka Pre-mrlg-Vojka na Nanosu in ob raznih prilikah uničegpL borovega prelca. Tudi smo kot planinska skupina večkrat sodelovali pri prostovoljnem delu v Istrskem okrožju, zla-Sti pri gradnji stadionu. Ko bodo oljke obrane, bomo nadaljevali z uničevanjem borovega prelca in se vključili v program prostovoljnega dela v okviru pred nekaj dne- vi na okrožni skupščini v Kopru izglasovanega enoletnega gospodarskega plana. Vsako pričeto delo je treba nadaljevati in dokončati Bila bi velika gospodarska škoda ?ft. našo ljudsko skupnost, ako bi oljke ostale ne-obrane. 5 kg oljk da povprečno 1 liter dobrega namiznega olja. Treba Oa bo naše delo bolj smotrno organizirati. Prvij smo bili nekoliko neokretni. Preskrbeli si bomo primerne velike piah-te, na katere bomo otregali oljke z dreves, da ne bo treba takorekoč vsako oljko posebej pobrati s tal. Narezali bomo nekaj lesenih kljuk za upogibanje vej itd. Jutri 22. t. m. bomo zopet pohiteli v Krkavče. Odpeljali se bomo s kamionom ob 8. uri izpred Taverne. Ponovno vabimo vse planince in člane vseh množičnih organizacij ter zlasti mladino, da se nam pridruži. Zavest izvršenega družbeno koristnega dela je tem slajša, čim bolj nesebično in čim bolj sinotreno je bilo delo opravljeno in čim večji je delovni uspeh. Lastniki oljčnih gajev nam bodo tudi hvaležni in znatno bomo pripomogli k oskrbi prebivalstva našega okrožja in naših tovarn za konservira-nje rib z jedilnim oljem. BORIS KERMAVNER iaycp na delo ba namesto, da bi i boren košček kruhu, kj so ga jipi zagotovili izboljšanje, eo jim proti veljavnemu zakonu grozili z odpustom. Toda delavci. ki im* je bilo izkoriščanja že dovolj, se takih groženj niso ustrašil* in nadaljevali stavko. Tedaj je nesramnost egrar-cey prišla do vrhunca in so najeli za žetev brezposelne delavce in se s tem skoraj odpovedali stalnim nameščencem. Tako početje je vzbudilo med delavci omenjenega Ente skrajno ogorčenje in sklenili so, da bodo najete dglfivce, ki so bili v tem primeru pravi stavkokazi, spodilj s polj, katera so oni leta in leta ghojiR z znojem svojih izčrpanih teles. Novo najeti delavci go v Fossalon prišli 23. junija in so se v spremstvu oboroženih varnostnih or. ganov lotili žetve. Ob njihovem prihodu se je vas dvignila in vsi, stari in mladi s0 se pognali na polja in spodili stavkokaze. Tedaj je seveda po. segla vmes policija, ki je od približno 200 delavcev, ki niso dopustili, de bi ti stavkokazi razbili upanja bednih očetov, ki £šo dolga leta vztrajali v za Človeka nedostojnih življenjskih pogojih in zahtevali nič več kot koščen kruha Za svoje otroke, aretirala kar dvanajst Aretirance je obdolžila, dg so bili pobudniki stavke in jih vse prijavila sodišču. Obtoženci so: 501etni sindikalist Trippi Man. lij iz Gorice, Ul. Bellinzopa, 27letni sinflikalist Bergamas Fulyij iz Gradiške. 471etne sindikalistka Rio** Buoncompagn. iz Gorice, Ul. Beilinzona. 35let-na Doretto por. Savin Cezari-na, 371etna {Juerratto Terezija, 201etni Guerrztto Marij, 491et-na Pizzo por. Guerratto Roza. 211etni Flabarco Bruno, 231etni Flabarco Alojz, 221etna Rizzan-te por. Bardella Angela in 36-letnj Battistutta Olinto, ysj iz Fos.sc Iona. Obtožnica je vsem očitala, da so z nasiljem vdrlj na polja posestva aVittoria« in da so bia-nili delati najetim delavcem. Doretto Cezarina pa je bila še posebej obtožena, da je pri tej priliki razžalila čast brigadirja javne varnosti Ghirettija Marija pri izvrševanju njegove službe. fg|iovfld inntere dvanajstih otrok Pri zasliševanju obtožencev je Pizzo Roza izjavila, da ji srce matere dvanajstih lačnih otrok ni dopuščalo, da bf pustile, da ji tujci odjedo ge tisti ji doslej zgrarcj milostno navrgli za njene otroke in za katerega je tria morala delatj kut živina od ranega jutra do poznega večera. Tudi odgovori vseh ostclih, k* jih Je predsednik dr. Storto vprašal, zakaj so zabranili žetev, so se približno tako glasili jn iz sleherne besede vsakega obtoženca je zijala grozna socialna krivica,. Tetpu jo sledilo že zasliševanje prič'in nato govor javnega tožilca in njegova zahteva, da sodišče prizna vse obtožence zo krive in obsodi Trippija, Ber-gajnasa jn Bponcompagni vsp-kega ?a oba prekrška skupno na 2 leti zapora in 15.000 lir globe, za vse ostale obtožence Pa na 1 leto jn 8 mesecev zapora ter Doretto Cezarino pa še posebej - za razžalitev javnega ortjana na 8 mesecev zapora. Obramba poitazala na izvor bori« Spregovoril je nato zagovor, nik odv. Bassi, ki je v jasnem govoru prikazaj težko življenje in borbo kmečkih delavcev in krivice, katerim so podvrženi. Poudaril je tudi ilegalnost dej. slv&, da ao agrarci najeli za žetev drugo ljudi in popolno upravičenost upora obtožencev, kj niso dovolili, da bi prišleci pvirgli njihovo borbo prav pred dosego njihovih zahtev. Poverigl je tudi, da je bila stavka državnega značaja, ter da je treba pobudo za to stavko pripisati sgjno krivjčpj socialni uredbi naše države. Razprava se je zaključila z obsodbo vseh obtožencev na 20 dni zapora in 1000 lij- globe zrn radi obtožbe, da so nasiln« prišli ng polja Vsi pa so bili zaredi pomanjkanja dokazov or proščenj obtožbe, da so s polj izgnali delavce. Zaradi pnmapj. kanja dokazov je bila oproščena tudj Dorettp Cezarina po? sebne obtožbe, da je razžalila agenta jayne varnostj. Kazen je sodišče vsem v celoti črtalo zaradi odpusta. KIIMO VITTORIA. 17: «Kako sem odkril Ameriko«, Macario. CENTRALE. 17: ((Potepuh na francoskem dvoru«, R. Col-mann. MODERNO- 17: «Ali Baba in 40 roparjev«, M. Montez. EDEN. 17: »Kapitan Blood«, E. Flynn. VERDJ. j7: »Neprevidna lepotica«, G. Garson. Za socializem ne more biti večje nevarnosti, kakor so protidemokratične težnje v samih socialističnih državah, zlasti težnja po hegemoniji kakega naroda ali države oziroma njenega državnega vodstva nad drugimi narodi Podpredsednik jugoslovanske zvezne vlade in minister za zunanje zadeve tov. Edvard Kardelj je pred tedni dvakrat spregovoril o zunanji politiki Jugoslavije: na skupni seji • Zveznega sveta in sveta narodov Ljudske skupščine Jugoslavije dne 28. decembra in na plenarni seji Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije dne 30. decembra. Njegovim besedam so prisluhnili ne samo jugoslovanski narodi, ampak tudi ves mednarodni svet, kajti spor med sovjetskim državnim vodstvom in novo Jugoslavijo že dolgo ni več samo idejni spopad, marveč se je spremenil že v resno ogrožanje neodvisnosti jugoslovanskih narodov ter mednarodnega miru in varnosti. Ker se v Jugoslaviji vrhu tega stikata vzhod in zahod, zanimanje za jugoslovansko politiko še narašča, zemljepisni in strateški položaj pa nalaga Jugoslaviji še posebne naloge, Mirno lahko trdimo, da je močna in neodvisna Jugoslavija v interesu vseh miroljubnih si L Mednarodni položaj Jugoslavije se je v zadnjem času kljub srditi gonji informbiroj-skih držav in kljub velikim težavam, s katerimi se mora boriti, znatno utrdil, kar pač najlepše dokazuje, da je jugoslovanska zunanja politika pravilna. In vlada bo v prihodnje še odločneje korakala po tej poti in na mednarodnem področju dosledno branila tista načela, ki so jedro socialističnega in demokratičnega pojmovanja. Jugoslavija se noče opredeliti med Zahodom in Vzhodom, pač pa je pripravljena sodelovati z vsemi državami, ki spoštujejo njeno neodvisnost. Jugoslovanska vojska je popolnoma obramnega značaja, toda Jugoslavija je odločena braniti svojo neodvisnost z vsemi sredstvi. izvajanja tov. Kardelja so bila jasna in odkrita ter hkrati resen opomin vsem. ki mislijo, da bi morala biti Jugoslavija samo slepo orodje v rokah mogočnejših držav. Tov. Kardelj je najprej obširno razčlenil pravi značaj protijugoslovanske gonje informbiroj-skega 4abora, ki je v vseh do-, sedanjih fazah doživela popoln neuspeh, ter hkrati opozoril, da ne bodo opustili nobenih razpolago kot vladi suverene države. Jugoslovanska vlada ni v nobenem pogledu odgovorna za sovražno stališče, ki so ga zavzele vlada ZSSR in pod njenim vplivom tudi nekatere druge dežele. Zato tudi rešitev spora ni odvisna od Jugoslavije. Vlada FLRJ je vedno pripravljena obnoviti korektne in prijateljske odnose s temi državami, vendar s pogojem, da morajo odnosi temeljiti na priznanju medsebojne enakopravnosti in na brezpogojnem spoštovanju. Ne more biti zbližanja in prijateljstva narodov tam, kjer je hegemonija enega nad drugimi, kjer je neenakopravnost. Nova Jugoslavija ne ogroža nacionalne neodvisnosti nikogar, ne sodeluje v nobenih napadalnih blokih, ne goji nobene hegemomstične težnje, niti ne želi, da bi gospodarsko izkoriščala kateri koli narod. Jugoslavija torej ni in ne more stopiti v noben imperialistični tabor. Za socializem ne more biti večje nevarnosti, kakor so protidemokratične težnje v samih socialističnih državah, zlasti težnja po hegemoniji kakega naroda ali države oziroma njenega državnega vodstva nad drugimi narodi. Vsa posojila in vse trgovinske pogodbe so bile sklenjene kot popolnoma gospodarske pogodbe s pogoji, ki ustrezajo neodvisnosti FLRJ. V zboljšanju odnosov Jugoslavije do zahodnih držal' ni ničesar, kar bi bilo naperjeno proti kateri koli drugi državi, pa tudi ničesar kar bi v kakršni koli obliki dovoljevalo vmešavanje v jugoslovanske notranje zadeve ali vplivanje na glavno smer zunanje politike — varovanje jugoslovanske neodvisnosti in izvajanje politike miru. To je bila in to bo dosledno ostala smer jugoslovanske zunanje politike ter razvoja sodelovanja z vsemi državami, ki se bodo ravnale po teh načelih v odnosih s FLRJ. S hrupom, da je Jugoslavija prišla v odvisnost od zahodnega kapitala, hočejo informbirojski obrekovalci samo prikriti polom svoje teorije, da ne more obstajati nobena socialistična država, ako se ne podredi hegemoniji tako imenovane vodilne države» Govoreč o raznih zunanjepolitičnih problemih je tovariš Nova Jugoslavija ne ogroža nacionalne neodvisnosti nikogar ne sodeluje v nobenih napadalnih blokih, ne goji nobene hegemon/stične težnje, niti ne želi, da bi gospodarsko izkoriščala kateri koli narod. Jugoslavija torej ni in ne more stopiti v noben imperialistični tabor ovir in je njihov razvoj odvisen od splošnih političnih okol-nosti, ki bodo nastale na Balkanu v zvezi s sedanjim stanjem v Grčiji. Vlada FLRJ ne bo vzpostavila diplomatskih odnosov niti z Zahodno niti z Vzhodno Nemčijo, pač Pa je pripravljena gospodarsko sodelovati z obema deloma okupirane Nemčije. Tov. Kardelj je končal svoje poročilo z besedami: «Naša zunanja politika mora biti jasna in odkrita, da jo lahko ■razumejo ljudske množice v naši državi in tudi drugod. Psi lajajo, karavana pa gre naprej, in ta karavana je naše ljudstvo, združeno v Ljudski fronti pod vodstvom Komunistične partije in s tovarišem Titom na čeluhi PRlD MILANSKIM SODISCEM SE JE VČERAJ ZAKLJUČILA SODNA RAZPRAVA PROTI RINI FORT, MORILKI ZENE IN TREH OTROK SVOJEGA LJUBIMCA. MORILKO, KI JO JE JAVNO MNENJE KRSTILO ZA «ZVER IZ UL. SV. GREGORJA® (KJER JE BIL IZVRŠEN ZLOČIN) JE SODISCE SPOZNALO ZA KRIVO IN OBSODILO NA DOSMRTNO JECQ G OSPODAKS PROMFT TRGOVINA • INDUSTRIJA xa^aa>-i »nrzaji T V O ► FINANCE~1 Petrolejski cevovod Trst -Linz? «Astra» poroča z Dunaja, da | nerijo s petrolejskim področje bila ustanovljena v Linzu jem Spodnje Avstrije. delniška družba uOesterreichi-1 ------ sche Mmeraloelchemie». Ustanovitelji so «Austria Mineral-oel d.zo.z.» iz Salzburga, ((Stick-stoffwerke» iz Linza, mestna občina in uOesterreichische Laenderbanks. Osnovna glavnica je 15 , milijonov šilingov. Nova družba bo zgradila na področju pristanišča ob Donavi petrolejsko čistilnico, ki bo dokončana konec letošnjega leta. Na razpolago je prostor 350.000 kv. m. in naprave čistilnice «Elbensee». Nova rafinerija bi predelovala bodisi avstrijsko nafto, bodisi surovino s Srednjega vzhoda. Razen bencina bi pridobivali v sodelovanju z (iLinzer Stickstoffwerke» tudi kemično farmacevtska olja. Surovine bi najprej dobivali iz inozemstva s tranzitom skozi Trst, ki naj bi se medtem izboljšal z graditvijo cevovoda od Trsta do Linza. Drug cevovod pa bi povezal linško rafi- Po ifloomijL Iz življenja zadružnikov v Arji vasi pri Celju Hlapci in dekle na svojem ••• (Nadaljevanje in konec) NA DVORIŠČU KMETIJSKE OBDELOVALNE ZADRUGE ARJA VAS PRED ODHODOM NA DELO ukrepov, ki bi bili potrebni za zaščito miru in neodvisnosti jugoslovanskih narodov. Dotaknil se je nadalje vseh važnejših vprašanj zunanje politike, o vodilnih načelih sedanje jugoslovanske zunanje politike Pa je izjavil med drugim: tiVlada FRLJ ni bila nikdar niti ne bo kdaj koli orodje katere koli tuje politike. Jugoslovanska vlada je samo organ volje suverenih narodov Jugoslavije, ki grade na svojih tleh socialistično družbeno ureditev. Kot taki so jugoslovanski narodi pripravljeni na enakopravni podlagi sodelovati z vsemi državami, toda nočejo, da bi se podredili kateri koli tuji hegemoniji, pa naj se skriva pod kakršnim koli ideološkim plaščem, ker se zavedajo, da je sleherna hegemonija v mednarodnih odnosih reakcionarna in škodljiva za stvar napredka človeštva. Vlada FLRJ ni niti sklepala, niti nima namena sklepati kakršnih koli tajnih dogovorov in sporazumov s katero koli vlado ki bi bila naperjena proti kateri koli državi. Vsa njena po litika je odkrita in javna. Vlada FLRJ ne pripada nobenemu vojaškemu bloku in ni bila in tudi ne bo udeležena pri kakršnih koli napadalnih načrtih proti drugim državam. Vlada Kardelj poudaril, da je vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja mogoče rešiti samo v sporazumu z Jugoslavijo, najboljša pot za vzpostavitev normalnih odnosov z Avstrijo pa je, da avstrijske oblasti prenehajo s polittko nasilja in raznarodovanja koroških Slovencev. Za normalizacijo odnosov z Grčijo ni posebnih dali živino v hlevih, ki je kar niso mogli prehvaliti. Nekam neredno jim je bilo, ko je predsednik povedal, da se je letos prebudila'že skoraj-vsa Arja vas. Njihovi skupnosti se je pa priključilo petnajst novih gospodarstev. Izven zadruge so ostali le še” trije kmetje, ki še vedno oklevajo in z obema rokama krčevito grabijo za svoje mejnike. «Pa tuqi ti bodo če prišli na pravo pot, ko bodo spoznali prednosti, zadružnega gospodarjenja prednosti velikih,, modernih hlevov in skupne oskrbe živine«, je dodal Leban, ki se je žarečih oči in zadovoljen, da je danes svojo čredo zopet povečal za lepoteličko, pridružil skupini obiskovalcev. Le združene sile premagajo vse težave Novomeški obiskovalci so mnogo slišali o velikih uspehih, ki jih dosega zadruga na področju hmeljarstva. Hoteli so tudi še o tem kaj več izvedeti. Predsednik zadruge jih je peljal do velike lope na koncu dvorišča, kjer hranijo zadružne stroje. Tam je brigadir hmeljarske brigade Ivan Razboršek pravkar pregledoval velike traktorje, ki rigolajo zemljo za nove nasade hmelja. Na prošnjo obiskovalcev, naj jim pripoveduje o svojem delu, jim je odvrnil; «0 svojem delu naj vam pripovedujem? Povedal vam bom o našem skupnem delu. Zeleno zlato, hmelj, ki raste pri nas. zahteva ogromno ročnega dela.. mi nasadi vred imeli spomladi že 50 ha hmeljevih nasadov. Samo hmelj jim bo dal v letu 1951 čez 4 milijone dinarjev in koliko dragocenih deviz v tujini! Ali bi posameznik zmogel take nove nasade? Ne - zato so potrebne le združene sile! Niti atomska bomba... «Letos smo ponudili državi v odkup 24.800 kg hmelja in prejeli zanj čez dva milijona dinarjev«, je ponosno dodal Raz boršek, ki rad pripoveduje o uspehih in načrtih, ki,jih ima zadruga. Le tega ne pove, da takrat, ko so šestnajst dni noč in dan sušili hmelj, ni skoraj nič spal in da je z velikim u-spehom vodil delo 480 članske frontne brigade, ki se je prosto, voljno javila k obiranju hmelja. 'V pisarni kmetijske obdelovalne zadruge v Arji vasi. Grafikoni na stenah dajejo obiskovalcem jasno sliko uspehov, moči in rasti arjevaške zadruge. Oči se jim ustavijo na lepo poslikani tabeli z napisom: ((Zadružno gospodarstvo je naprednejše, potrebno in edino mogoče v času, ko ustvarjamo socializem«. Iz prvih početkov skupnosti, v pomladi leta 1946, čitajo: devet družin, 85 ha in nekaj živine. V jeseni, leta 1949: 49 družin z 209 ljudmi in 503 hektarjev zemlje. Dalje čitajo: Brigadni način dela, pravilne norme, napredek Zato je izvršitev plana za 1950 I v živinoreji, pridelek 2.900 kg leto-16 ha novih hmeljnikov - pšenice, 1350 ks hmelja, 2650 Predsednik grievačke zadru- za zadrugo velika naloga. To je ječmena na hektar getov France ULAGA je 809000novih hmeljevk!« | Veliki uspehi v vrtnarstvu, ki vocul obiskovalce po razsezneml Razboršek se je ugrel. Pove- posestvu in pravkar so si ogle- (dal jim je tudi, da bodo z novi- ^ Rumena barva in delo Po zadnjih preizkusih A-merikanca VVilliama Ost-walda je bilo dokazano, da rumena barva prija človeku in ga umiri. Zdi se, da rumena barva uradov, delavnic in avtomobilov pripomore k zvišanju delovnega poleta ih zniža na minimum pojave trudnosti. Nesrečne ribe. srečni ljudje Med poletjem se voda v indekitajskih jezerih tako o-suši, da ostane ribajm Je malo možnosti gibanja. Toli. ko srečnejši so ljudje, ki samo stegnejo roko in odnesejo domov obilen plen. Naočniki in ljudje Naočniki so bili omenjeni iz v arabskem spisu znanega zgodovinarja Alhazana, ki je živel v drugem stoletju. Kasneje so bili Fioren-tinci prepričani, da je njihov meščan Salvino degli Amati izumil naočnike. Iznajdbo so sprejeli kot greh proti bogu in so na Salvini-jevem grobu (1317 leta) napisali: elznašel je naočnike. Bog mu ta greh odpusti«. metu zadruge blizu 80.000 dinarjev! V živih barvah jim naslednji grafikon predočuje, da so zadružniki letos od' svojega pridelka, že lahko ponudili državi y odkup 46 glav goveje živine, 29 prašičev, 4122 kg sončnic, 53.000 kg krompir, ja, 46.000 kilogramov sladkorne pese, 161 kubikov lesa in dopust ob morju, devet pa jih je zadruga poslala y toplice na zdravljenje. Na obisku v Arji vasi so se kmetje iz novomeškega okraja na lastne oči prepričali, da je arjavaška zadruga po dobri organizaciji dela, zdravi rasti iz vrst malih in srednjih velikih kmetov in vsestranske mu napredovanju, v kratkem (iExchange» poroča iz Duessel' dorfa, da je dosegla proizvodnja jekla v Zapadni Nemčiji v letu 1949 skupaj 7.1 milijonov ton surovega železa in 9 milijonov ton surovega jekla, ali v primeri s proizvodnjo leta 1948 60 odst. več. Po napovedi ministra Ehrharda bodo v letošnjem letu presegli proizvodnjo 11,1 milijonov ton surovega jekla. [Mine iz Tiste ie Beke V Trstu je stanje brodnin skoraj neizpremenjeno v zadnjem mesecu. Na splošno ni preveč prevozov, živahno delo je le z lesom. Cene: do Aleksandrije 23 šilingov (funta) za kubični meter pal-pal; do palestinskih pristanišč 32 šilingov za detto: do Malte 15 šilingov za kubični meter FIO; do Sardinije 1500,- lir kubični meter FIO; do sicilskih pristanišč 1000-1200,- Ur za tono FIO. Brodnine Za drugo blago v prosti plovbi (tramps) Elba-Trst, železna ruda 1500.- lir z.a tono FIO; Cagliari-Tržič, sol, 1500-lir za tono FIO. Promet na Reki je zelo živahen. Nekaj cen za sedanje pošiljke: FLRJ-Anglija, smrekove deske 130 šilingov za standard, FOB (stiv.-pal.), ista proga za hlode in jamski ,les 150 šilingov za afathumn (se-ženj glob.); FLRJ-Marseille, koruza 21 šilingov pal-free out; FLRJ-Hamburg, koruza 30 šilingov pal-free out. Tendenca brodnin je k podražitvi.. lagi valut. V ta namen bi bila potrebna stabilizacijska posojila. ((La Vie Financieret> pravi, da je njegovo mnenje sicer uradno pooblaščeno, vendar pa malce zmešano. On se kot lojalen član Commonivealtha po eni strani vznemirja zaradi u-krepov, ki naj bi osvobodili Veliko Britanijo obroča njenih dolgov, hkrati pa pravi, spustimo naj fluktuacije trga določijo tečaje valut. Paritete, ki jih je določil mednarodni denarni sklad, so prestroge, ustanova sama bo koristna samo, če bo glede tečajev zares pripeljala do prostosti». Pariški list pa pristavlja, da je zelo zanimivo ugotoviti na podla Ji informacij, ki jih ima, da je dala prav v tem trenutku neka velika južnoameriška petrolejska družba kovati v Južni A-friki zlatnike •v vrednosti milijonov funtov, da z njimi poplača svoje nakupe v Saudo-vi Arabiji. Kanada in zlata podlaga val Predsednik Rogal Bank o/ Canada James Muir je nedavno ponovil svojo izjavo, da bo potreba povrniti se k zlati pod- Glasilo francoskih kapitalistov «La Vie F.inancieres je pričelo z dnem 9. t. m. prinašati vrsto člankov pod naslovom ((Nemško gospodarstvo zavzema svetovna tržišča». V njih podrobno obravnava gospodarski položaj Nemčije po vojni do. ustanovitve bonnske vlade h* od tega. trenutka dalje. Ogromen porast nemške industrijske proizvodnje, ki so jo, kakor, kaže, temeljito podprlb injekcije ameriških krogov, se zdi francoskim industrijcem ze^° nevaren. Zato poudarjajo v teh člankih, da je popolnoma zmotno misliti, da so sklepi zmagovalcev po porazu Nemčije imeli velik pomen tudi na gospodarskem področju. OdstoP vzhodnih predelov Sovjetski zvezi in Poljski pomeni prov za prav majhno izgubo: 26 odst. površine orne zemlje in samo 8 odst. industrijske zmogljiv0" sti bivšega tretjega rajha. Prf' bivalstvo skupne Nemčije )f ostalo isto kakor v 1936 t. P 67 milijonov ljudi. Pariškim krogom motijo spanje statistike in številke o nemški industrijski proizvodnji, ki je P°* konec preteklega leta že dosegla skoraj proizvodnjo v tu 1936. Ob zaključku člankoP se bo mo k stvari povrnilti POGLED NA DVORIŠČE ARJAVASKE ZADRUGE Delovni kolektiv mostovne delavnice v Nišu že serijska izdeluje železniške kretnice, ki smo jih prej uvažali iz inozemstva. Sedaj pa so začeli ‘z‘‘ delovati tudi močna hidravlična dvigala, ki se uporablja)® pri montiranju železniških mostov. so si ga uredili na 3.45 ha zemlje, in so doslej prodali že šestdeset tisoč kg razne povrtnine. Samo vrtnarska skupina, y kateri je delalo pet žena, poleg skoraj 35.QOo litrov mleka. Z& vse to je zadruga prejela lepe milijonske izkupičke. Zato pa je lahko zvišala vrednost delovnega dne vsakemu posameznemu zadružniku na skoraj 100 dinarjev, od 48 dinarjev pred tremi leti... Da.lje časa so se novomeški obiskovalci pomudili pri tabeli, ki priča o veliki skrbi zadruge za svoje člane; deset svojih gospodinjskih opravkov, je prispevala k skupnemu pro- j zadružnikov je preživelo svoj SKUPINA ZADRUŽNIKOV V ARJI VASI PRI OBEDU. RA-DIOAPARAT JIM JE POKLONILA JUGOSLOVANSKA ARMADA KOT NAJBOLJŠI ZADRUGI. času dveh let samostojnega ustvarjanja postala zgled borbene zadruge, ki ni klonila pred nobenimi težavami. Na lastne oči so se tudi prepričali, da je resnično zadružno geslo: «Ni kladiva niti atomske bombe, ki bi zrušila ta temeljni kamen našega zadružništva!« Izboljšava, ki omogoča prihranek 3°o premoga pri lokomotivah Strojevodja reške kurilnice Stjepan Salaj je razmišljal, kako bi izboljšal kurišče pri lokomotivi, tako da bi bilo mogoče vratca mehanično odpirati in zapira.ti. Vselej, ko kurjač nalaga na ogenj, mora odpreti vratca, ki so dalje časa odprta, kakor bi bilo potrebno. Zato se izgubi precej toplote in zaradi tega je seveda večja poraba premoga. Salaj pa si je zamislil preprosto ureditev s tremi vzvodi in vzmetmi, tako da je vratca mogoče odpirati med nalaganjem na ogenj s samim gibom telesa. Položaj Zunanja trgovina Novembra je dosegel izvoz vrednost 835,5 milijonov dolarjev, kar je 13,6 milijonov manj kakor v oktobru. Uvoz iz inozemstva pa se je nasprotno povečal za 31.6 milijonov dolarjev na 592.7 milijonov. Vladni krogi pravijo, da si tega žele zaradi pomanjkanja dolarjev v Marshallovih državah. Po drugi strani pa sc vsled tega stopnjujejo protekcionistične tendence, n. pr. v poljedelstvu, kjer je v načrtu razširjenje kultur dolgovlak natega bombaža, ki so ga ZDA doslej uvažale iz Egipta m Peruja. ki bosta prizadeta vsled tega ukrepa. Trgovinski minister Sawyer je izjavil, da računa piebitek trgovinske bilance za 1949 na 6 miliiard dolarjev. S tem prebitkom, ki po drugi strani tvori jedro dolarske problematike ivldirshaUovih držav, morajo ZDA finansirati svoje podpore in posojila, s katerimi si pridobivajo v čezmorskih deželah gospodarske in politične pozicije. llillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllIllllllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllN NIIIMIIIIIIIIIIIiiiiiiiii Numida! Nisi se II. DEL SPISAL : Gradišča Slovenov me goste in Bizanc odpira taberne, ko zapoje moja struna. In ne samo taberne, godel sem pred despotom, v vili Epafrodita veljaka sem prebivam. Trgovec je stisnil ustnice in se nagnil s stola proti Radovanu. «V vili Epafrodita? Kaj go- voriš? Ne imenuj tega imena! FLRJ bo"znala braniti neod-1 °n je upornik, izdajalec svete- visnost in mir svojih narodov S* dvora«, z vsemi sredstvi, ki so ji na »Gospod, rekel si, da umro moje besede pod šotorom! Ne verjamem, da je izdajalec. Ofe-mal je nedolžnost. Otel je Iztoka, otel Ireno!« «Ne izgovarjaj teh imen! Smrt zadrgne usta tistemu, ki jih izgovori«. Trgovcu se je jasno približal odmev prošle zgodbe. Stopil je pred godca, položil mu roko na rame in se vsesal s pogledom v drobne, sive oči Radovanove. «Mir s teboj, očka Radova- ne! Jaz sem motil.)) Tedaj je Radovan vnovič nastavil, da bi zagnal krik; razpel je roke in segel po Numidi. Ta pa mu je.pritisnil dlan na usta, dvignil kazalec in zapovedal: »Skrivnosti so mrtve! Ne smejo iz šotora!« Radovan je spoznal, da je Numida sredi spremstva, ki ne sme vedeti, od kod je in kam potuje njih glavar. Zamahoval je torej z rokami od nemega veselja, pritiskal dlani na prsi, grabil Numido za roko in jo poljubljal, udarjal v smeh, pa ga krotil s pritisnjeno dlanjo pred usti, se zakolebat navsezadnje po tleh in utripal z nogami k^kor razposajen pastirec. Ko se je pomiril, se je stisnil }c Numidi in mu zastavil skrivnostno vprašanje: »Imaš kaj Epafroditovega vina?« »Imam, očka! Napiješ se, da se ti skrije mesec ponoči in za-žare zvezde ob belem dnevu.« Ah. Epafrodit, ko bi ti vedel, kako neizmerno te ljubi Radovan!« Numida se je nasmehnil in pomežiknil ter šel iz šotora. Velel je straži, da se oddalji na levo in desno po cesti, ostalim pa je ukazal spat. Stopil je še k velikemu vozu, zagrnjenemu s težkim platnom in šepetaje vprašal sužnja ob njem. Suženj mu je nemo odkimal, nakar mu je Numida z dvignjeno roko naročil strogo povelje. Kuharju je namignil, da prinese vina v šotor in pripravi večerjo za hunskega gosta. Ko se je Numida vrnil k Radovanu in je postavil kuhar takoj za njim vrč viha na pisan prt sredi šotora, je godec segel po pijači, nastavil in pil z zaprtimi očmi, kakor bi vsrkaval največjo in edino slast življenja. aKot nekdaj v Bizancu,« je začel godec globoko dihajoč in držeč v rokah lončeno majoli-ko. »Na vse bogove, tvoje in moje, ni ga pod soncem, ki bi te ljubil bolj resnično od mene!« Nastavil je vnovič in lokal sladko lezbiško vino z neizmernim užitkom in velikim spoštovanjem. «Kot nekdaj v Bizancu in vendar desetkrat holjše je to vino. Zakaj stradal sem ga, odkar sera se ločil od Epafrodita!« Numida se je zleknil na mehko kožo perzijske koze in se naslajal ob godčevi radosti. «Radovane, razodeni mi, čemu si se pohunil?« Godec je iz navade razklenil palec in kazalec, da bi vlovil dolgo brado, ki je ni imel. »Počemu sem se pohunil? To je važna ukana! Tako važna in imenitna, da bo deseti rod še pel pesmi o nji. Toda sedaj ne vprašul dalje. Ko bi ti razo- deval, pograbila bi me taka žalost in ugriznil tolik gnev, da gh ne utolaži niti Epafroditovo vino. Jutri povem. In ti se boš čudil, da ti preminejo tri noči brez spanca. Pomni, tri cele noči! Ali sedaj mi govori ti o Epafroditu, o Ireni.# »Oba oteta, oba srečna!« »Na Peruna, ni bilo zaman naše trpljenje! Pripoveduj!« »Povej mi ti, kje je Iztok. Do njega me pošilja Epafrodit. Pogonu ste utekli, to je jasno. Ali še misli vrli barbar na Ireno? Ona golči za njim kakor golobica, če ji v pomladi streli-ca razposajenega dečka ubije družeja.« »Ce še misli nanjo? Tedaj morda ne, kadar pobija in kolje sovraga. Ne veš, Ante je podavil in porazkropil kakor kragulj vrtinec piščet. On ti je v boju kakor merjasec, kakor volk, kakor satan, bi rekel ti po krščansko. Tedaj morda ne misli. Ampak sicer! Glava se mu obeša na prsi, kakor bi imel tilnik iz prediva. Nespamet prav za prav. Toda glava se mu obeša kakor sem rekel.« “Kje ga dobim? Starče, pojdi z menoj! Dolgo pismo nosim na prsih, dolgo in važno za Izloka.« Radovan je obmolknil. Koščeno brado je zgrabil z levico, z dlanjo desnice si je zakril čelo in se zamislil. »Pripravno povabilo. Voz i-ma Numida. Njegove tovarišice so polne čutare. Ugodno bi se potovalo. Zenska, da bi te jezero vedomcev! Ko bi ne bilo ženske, bi ne bil prisegel. Oj, Ljubimca, kesaj se v volčjih želodcih, da me tiraš starca v take zagate. Prisegel sem, na Svetovita sem prisegel, ne, ne smem, brez nje se ne vrnem. Ce zakoljem Tunjuša, da, sicer ne.» (Nadaljevanje sledi) Po poročilu Associated Press-a iz Nem Yorka pričaku. jejo ameriški izvozniki, da bo v letošnjem letu zunanja trgovina zopet nazadovala. Računajo, da v 1950 ves izvoz ZDA ne bo dosegel 12 milijard dolarjev, uvoz pa bo znašal nad 8 milijard dolarjev. Notranji razvoj Letno poročilo ((National C** ty Banks opozarja, da trajajo v severnoameriškem gospoj darstvu nevarni inflacijski vplivi naprej in da po drugi strani m pričakovati, da bi se katera gospodarska panoga izkopala iz stagnacije. aNetP York I-Ierald Tribune» pa P«? dne 9. t. m., da je bil promet newvorških trgovin v decembru za 4 odstotke nižji kakor pred letom dni zaradi mnogo slabše božične prodaje. V 1949 je bilo v ZDA naloženo skupno 35,9 milijonov tovornih vagonov, kar je najnizje število v zadnjem desetim ju. Protekcionistični I»r°' Lesti «United Press» poroča iz shingtona, da so se te dni sestali predstavniki 15 industrijska panog na «American VV a» Earners Protective ConfereU’ ce». Konferenca naj naniN koordinira boj vseh intet" sentov proti sedanji tarifni m uvozni politiki ZDA. SekretM Strackbein je izjavil, da trp že cela vrsta ameriških strij zai-adi povečanega uv°z iz inozemstva. Konkurirajo z!a' sti Japonska. Nemčija in drug evropske države. Podobno so protestirali Prl Pomorski komisiji v Washin0 tonu predstavniki ladjedeim-ške industrije z atlantske in južne obale ZDA proti vseh1 podporam ki so jih v okviri^ ERP-a dobile italijanske, jnP?’!, ske i7i nemške ladjedelnic Podpredsednik združenja ameriških brodarjev LR. Sanfor je iziavil da te ladjedelnice-tekmeci lahko konkurirajo <*' meriškim, ker uživajo posrea no pomoč ameriških davkop čevalcev. Te vesti so druga stran Ho//' mannove medalje načrtov Trumanovih govorov... UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, št. o, m. nad. — Telefon štev. 93-808. — UPRAVA: ULICA S. FKANCESCO št. 20 — Telefonska št. 73-38 OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, rinančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpe; za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 • Koper, ul. Battisti 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 dm; FLRJ: izvod 4.50, mesečno 100 d>n* Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun prl Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . Tl«’’1'