'JUTRA
feosTrifn« ptatfana v gotovi
UfartoorsM
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 266 Maribor, sobota 21. novembra 1931
*ha a ra;un nede^e >n praznikov vsak dan ob 16. ur
Kačun pri poštnem ček. zav. v Ljubljtni it. 11.400 ^stla mesetno oreic-nun v upravi ali po poSti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon; Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor. Alakaandrova cesta št. 13
Oglui p« tarifu
Oglate sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani, PreSernova ulica št. 4
Dva orjaka v borbi
PRIPRAVE KITAJSKE IN JAPONSKE NA VELIKO VOJNO. — ČANGKAJŠEK ZA UJEDINJENJE KITAJSKE. — DVA MILIJONSKA KITAJSKA ARMADA PROTI JAPONSKI. — AMERIKA BO POSEGLA VMES? — SOVJETSKI TISK NAPADA JAPONSKO. — JAPONSKA NAKUPUJE V AMERIKI OGROMNE
KOLIČINE BOMBAŽA.
NANKING, 21. novembra. Tu .se je vršila tajna seja Kuo Min Tanga, na kateri j? predsednik Čang Kaj Šek izjavil, da bo takoj odpotoval na severno Kitajsko in prevzel povelfstvo nad celokupno kitajsko armado. Obenem je zaprosil delegate Kuo Min Tanga, naj sprejmejo vse zahteve kantonske vlade, da bo tako prišlo do ujedinjenra cele Kitajske. Računajo, da bo maršal Čang Kaj Šek stal na čelu dvamilijonske kitajske voske,- ki bo nastopila proti Japonski.
PARIZ, 21. novembra. V tukajšrajih diplomatskih krogih pričakujejo skorajšnji nastop Amerike v kitajsko-japonskem sporu. General Dames, ki je v stalni telefonski zvezi z vlado v Washingtonu, ničesar ne izda o ameriških namerah. Vendar pa se ve, da bo Amerika brezpogojno nastopila, četudi sama. Ne ve se še, ali bo oprla svoj korak samo na Kelloggov pakt, ali pa na \vashingtonski pakt iz 1. 1922, s katerim je zagarantira-na teritorijalna integriteta Kitajske.
Splošno se je položaj presojal včeraj mnogo bolj optimistično, dasi japonska
Velike nalogi Franclje
ZNAČILEN GOVOR FRANCOSKEGA
PARIZ, 21. novembra. Sinoči je parlament končal zunan:e-polit.'čno debato. Socijalistični poslanec Grumbach je zahteval, naj Lava! ponovi svoj ekspozej v zunanjepolitičnem odseku tudi v zbornici. Grumbach je iz:avil, da svetovni položaj,in bil še nikdar po svetovni voinS tako nevaren in grozeč kakor te dni. Ako naj živi in prospeva Francija, moraio tudi drugi narodi. Problem Nemčije je vprašanje, ki v prvi vrsti zadeva Francijo. Gospodarski zlom Nemčije bi mo-
Demonstraci e brezposelnih v Bukarešti
BUKAREŠTA, 21. novembra. Včeraj je prišlo v rumunski prestolici do težkih izgredov brezposelnih. Iz petrolejskih pokrajin, kjer je bilo nedavno radi sklepa inednarodno-kapitalistične pogodbe odpuščenih na tisoče delavcev, so delavci v masah prispeli v Bukarešto, da bi tam zahtevali kruh in delo. Delavci so šli pred parlament, kjer jih je ustavila straža zbornice. Šele poklicani oddelki so mogli delavce razkropiti. Zvečer so se demonstracije obnovile. Nekatere skupine delav-
^animkvo poročilo o gospodarskem položaju Jugoslavije
^ predložil te dni upravnemu odboru Orodne banke njen guverner Igiijat Baj-toni.
Poročilo predvsem povdarja, da so krojena zmernost prebivalstva ter odredbe vlade na polju gospodarske politika jn v pogledu očuvanja proračunskih ravnotežij rodile uspeh: naša država je dokazala proti vse hujšemu pritisku svetovne gospodarske krize svojo odporno silo. To vkljub temu, da je naš izvoz tudi v tretjem tromesečju letošnjega leta zopet padel za 24.08% napram izvozu v etiaki dobi. lanskega leta. Vendar se je to pasivnost naše zunanje trgovine znižala za 56% in je bila v tretjem tromesečju naša trgovinska bilanca celo aktivna za 148 milijonov Din. Na drugi stra-M pa je bil železniški promet v notranjosti države večji nego lani.
Razni finacni pretresi’jaji v inozemstvu So povzročili nervoznost tudi pri naših ylagatel;ih. Vkljub vsemu pa je bila skup-"a višina hranilnih vlog letos v septembru večja nego lani v istem mesecu. Podčrtati je treba, da je neupravičena ner-voznost med vlagatelji razmeroma naglo Ponehala.
Od dne zakonske stabilizacije dinarja (28. jun. t. .) pa do konca septembra se te zlato kritje Narodne banke zvišalo za U7 mUiionov Din na 1658 milijonov dne sept. t. 1. Skupna višina danih kreditov se je od 360 milijonov zvišala v istem času na 1819 milijonov Din, obtok bankovcev je narasel za 633 milijonov na Sl97 mili onov Din koncem septembra. Radi stagnacije na denarnem trgu se je dišala povprečna privatna eskontna meja za prvovrstne menice, devize pa so ^azale vse tretje tromesečje tendenco Do s’abšanju. Hranilne vloge v banKah padle in so morale jugoslovenske banke presiti hudo borbo proti pritisku ev-''opske finančne križe, vendar so pa prehodile kritično situacijo.
Skupni državni dohodki v prvih petih ^oračunskih mesecih (april—avgust) so dosegli 4549 mili:onov Din, za 197 mili-'°nov manj nego lani v istem času. Padli ji0 dohodki iz neposrednih ter posrednih davkov in monopolski dohodki, povečali j!9 so se dohodki iz državnega gospo-l arstva za 59 milijonov Din. Da se vs'ed /'Pada dohodkov iz reparacij — radi ?°ovrovega moratorija — ohrani prora-^nsko ravnotežje, je vlada reducirala r°računske Izdatke pri prometu za 250 j11'!., pri vo:ski in mornarici za 152 rtiili-.0fu>v in prt osebnih izdatkih za 250 mili-ijiov, obenem pa zvišala cene tobaku s trošarini na sladkor. Vse te odredbe ® Ugodno uplivale na naš kredit v ino-ernstvu in je na tej podlagi dobila naša 3ni»ava nr®d kratkim od Franolie posojilo . ^HUonov francoskih frankov. tfl ‘?tošn a žitna I^Hna je bila boliša od ‘ ske 2a milijonov stotov, posejane Ve^ne je bilo letos-za 10.000 hektarjev . c ko lani. Cene vsem poljskim pridd-M so padle.
Vkljub neugodnim prilikam kaže naša Industrija koPkortoliko zadovoljive rezultate: produkcija premoga se je zvišala napram lani za 0.5%, bakrove rude za 18%, svinčene za 89%, kromove za 12% in soli za 21%. Topilnice so zvišale produkcijo železa za 10%, padla pa je produkcija železne rude za 73%, boksita za 42%, bignita za 5 in pirita za 2.7%. Sladkorna kampaiva je trpela vsled slabih vremenskih pri ik. V premogovni industriji se je stanje nekoliko poslabšalo. Tudi industrije karbida, usnja in papirja so stale pod vplivom svetovne kriz«.
Cene razJm pridelkom so tudi v tem
delegacija ne daje v to prav nobene upravičenosti. Iz krogov te delegacije se čuje, da Japonska v nobenem slučaju ne more odstopiti od svojih petero stavljenih zahtev.
MOSKVA, 21. novembra. Sovjetski tisk napada Japonsko in jo obtožuje, da izvaja v Mandžuriji svojo imperijalistično politiko. »Krasnaja zvezda« trdi, da je politika Japonske ne samo imperijalistič-na, ampak tudi naperjena proti interesom sovjetske Rusije. Britanija in Francija podpirate osvajalne težnje Japonske, sovjetska vlada pa mora biti na vse pripravljena.
NEW-YORK, 21. novembra. »Newyork Herald« poroča, da ie Japonska pričela potom svojih agentov nakupovati na ameriškem trgu naravnost orjaške količine bombaža, ki ga potrebuje za izdelovanje eksploziv. Takšne množine bomba-že so bile nakupovane samo še tekom svetovne vojne, iz česar se da po mnenju lista sklepati, da Japonska ne misli na rešitev mandžurskega konflikta pri zeleni mizi.
tromesečju še padale in je totalni indeks od 73.6 v avgustu padel v septembru na 71.6. Zlasti Izkazujejo ponoven velik padec rastlinski in živalski pridelki.
Naša pomorska trgovina vkljub vsemu stalno raste. V tretjem tromesečju letos je priplulo v naše primorske luke 30.139 ladij z 4,976.969 tonami tonaže napram 27.100 ladjam z 4,153.168 tonami v istem času lani.
Te številke kažejo, da naš gospodarski položaj vkljub vsem težavam ni obupen ir da se bomo pri dobri in trdni volji izkopali.
Povišanje angleških carin.
LONDON, 21. novembra. Vlada je izdala z današnjim dnevom uredbo, s katero se počenši s 25. novembrom prične ubirati rta vse inozemsko blago na angleških carinarnicah 50 odstot ni povišek carin.
Konec zadnjega madžarskega lista v Prekmurju.
MURSKA SOBOTA, 76. novembra. Tu je še do nedavna izhajal v madžarščini pisani tednik »Mura Videk«. Kako je tudi nacijonalna konsolidacija v Prekmurju že napredovala, kaže dejstvo, da je list te dni prenehal izhajati.
V oktobru je propadlo v USA 512 bank s 566 milijoni dolarjev. NEW YORK, 21. novembra. V mesecu oktobru t. 1. so zaprli 512 bank v Zedinjenih državah s 566 milijoni dolarjev, kar znači rekordno število za Ameriko. Vendar pa se je situacija tekom zadnjih treh tednov nekoliko popravila. V letošnjem letu je skupno kapituliralo 1753 bank s 1462 milijoni dolarjev, kar znaša štiri odstotke vsega v USA naloženega kapitala. Vsemuslimanskl kongres v Ankari. ANKARA, 21. novembra. Dne 7. decembra t. 1. se bo vršil tu vseislamski kongres, na katerem bodo sodelovali muslimani iz vseh držav sveta^___________
Nesreča ne počiva.
Sinoči je bil posestnik Simon Novak iz Bohove na opravkih pri vaškem kovaču. Ko je stopil iz kovačnice, se je spotaknil in se na plužnem železu, katerega je imel v roki, hudo ranil. — 131etni Franc Simonič iz Zg. Dupleka je pomagal rezati na stroju meso in pri tem take neprevidno ravnal, da mu je zmečkalo levo roko. Oba ponesrečenca sta morala iskati pomoči v bolnici.
Vlom Iz maščevanja.
Pri posestniku Janezu Lobniku na Bet-navski cesti sta sinoči zaprosila neznan moški in ženska za prenočišče v hlevu. Ker sta se mu zdela sum jjva, je posestnik njuno prošnjo odklonil, nakar sta mu zagrozila, da se ju bo že še spominjal. Ko je prišel danes zjutraj Lobnik v hlev, je opazil, da je bilo ponoči vlomljeno in da manjkajo štiri kokoši. Opazil je tudi, da je krava krvava po plečih in rebrih, ker jo je vJomilec zrezal z žepnim no-žem._____________________________________
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih,
živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuB) se uporablja naravna »Franc Josefova« voda z velikim pridom prt vsakdanjem izpimnju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
POSLANCA V PARLAMENTU.
ral roditi za Franciio najtežje posledise. Vlada se naj zahvali levičarskim strankam v obeh državah, da se je mogla ustvariti atmosfera zb!ižamja. Ne smemo pa sedaj obstati na pol pota, ampak brez ozira na morebitne ovire korakati naprej. Francija ne sme svojega zlata zakopati kot mrtev kapital v kleti, ampak zlato mora ven, v svet, mora se ga obrniti v prid tudi drugim narodom, ker bo tudi Francija imela od tega naj večjo ko-
cev so začele pleniti trgovine, so ustav Ijale avtomobile in pretepale potnike. Poklicati so morali vojaštvo, ki je napravilo mir in red.
100 milijard frankov bi ublažilo svetovno krizo.
PARIZ, 21. novembra. V debati o zunanji politiki v francoskem parlamentu je nacin?al neodvisni socijalist Brune, da bi bilo potrebnih 10 milijard frankov za ublažonje vsesplošne krize. Vsota bi se porabila za mednarodno zboljšanje gospodarstva, valute, mednarodne kreditne politike in za mednarodna posojila.
Mariborski in dnevni drobiš
Nov roman Večernika
Na željo mnogih naročnikov sl ]e naš list prlbavil In bo začel prve dni decembra nov roman, ki bo najdaljši In eden najzanimivejših, kar flh premore naše
slovstvo.
Poziv hišnim posestnikom.
Mestno načelstvo mariborsko poživlja hišne posestnike, niih namestnike (hišne upravitelje) in hišnike, da pred nastopom zime v lastnem interesu izpraznijo in zaprejo vrtne in dvoriščne vodovodne napeljave to jih tako obvarujejo poškodb vsled mraza. Glede hišnih vodovodnih inštalacij je iz istega razloga ob nastopu mraza paziti na to, da bodo okna na hodnikih, v klosetih in kletnih prostorih zaprta. Jaške z vodomeri je držati vedno .y, snažnem stanju.
Ugodne Izpremembe voznih olajšav.
Tukajšnja prometna pisarna »Putnik« nam javlja, da bo te dni izdan od Generalne direkcije državnih železnic nov pravilnik o železniškem popustu za občinstvo, ki se vrača iz morja in zdravilišč. Stari pravilnik predvideva popust na železnici pri povratkti samo potniku, kateri je bival na Jadranski obali ali kakem zdravilnem kopališču, dočim so v novem uvrščena tudi jezerska mesta kakor Bled, Bohinj i. dr.
Nadalje bodo termini bivanja z ozirom na višino popusta razdeljeni sledeče. Po-setilci krajev, mest in morskih kopališč na Jadranski obali ter na njenih otokih, zdravilnih kopališč in jezerskih mest v kraljevini Jugoslaviji uživajo na železnici pri povratku popust 50% od normalne cene. Ako pa bivanje pade v mesece oktober, november, marc, april in maj, znaša popust 75%, v mesecih december, januar in februar pa je povratek celo brezplačen.
Za potnike, kateri se z Jadranske obale ali jezerskih mest vračajo v času od 26. decembra do 17. januarja, zadostuje tudi neprekin:eno bivanje 5 dni. .
Novi pravilnik nudi vsestransko večje ugodnosti potujočemu občinstvu na morje in zdravilišča. Vsa pojasnila daje rade volje »Putnik«, Maribor.
Jugoslov. akad. društvo »Triglav* v Ljubljani
je na svojem XXIV. rednem občnem zboru dne 18. novembra 1931 izvolilo sledeči odbor: predsednik Košar Jože, cand. phil., podpredsednik Jakhel Adolf, stud. phil., namestnik Bajželj Fran, cand. ing., tajnik I. Cremožnik Dušan, cand. iur., tajniki II. Podlesnik Branko, stud. ing., blagajnik Žagar Nace, carnd. iur., knjižničar Piškur Lojze, cand. iur., gospodar Polovič Ivo, cand. iur., arhivar Vidic Jože, cand. iur., odbornik Robljek Vinko, stud. ing., revizorja Wilfan Jože, abs. Iur., Lah Fran, stud. ing.
Nočna lekarniška služba.
Prihodnji teden imata nočno lekarniško slflžbo lekarna »Pri angelu varhu«, mr. A. Sirak na Aleksandrovi cesti in lekarna Viktorja Savosta na Kralja Petra trgu.
Zadnja iz razbojniškega gnezda pred sodniki.
Marija Klančnikova, žena Friderika Klančnika, ki je bil pred kratkim radi sokrivde na umoru kmeta Kanclerja v Šobru obsojen na 20 let robije, se je zagovarjala danes radi soudeležbe pri pripravah raznih zločinov Mohorka, svojega moža in Kovača. Kakor vedno, tako je tudi danes trdovratno zanikala, da bi kaj vedela, kaj so počenjali Mohorko, njen mož in Kovač, čeravno so stanovali vsi v eni sobi. Klančnikova je menda zadnja iz razbojniškega gnezda, ker so vsi razen Mohorka, ki se je obesil, pod ključem. Njihova skupna kazen znaša 47 let. Klančnikova je bila obsojena na 6 mesecev zapora in Je kazen že prestala, ker ji je vštet preiskovalni zapor. Obsojena je pa bila le zaradi zamolčanja razbojništva pri Devici Mariji v Puščavi, med tem ko je bila ža prestopek zamolčala roparskega napada v Hudi luknji oproščena.
Domači praznik (fnreš) jutri v nedeljo pri Zorku v Pekrah.
Aretacije.
V pretekli noči je policija aretirala 9 oseb, med njimi tudi neko žensko, ki se preživlja na nepošten način ia jo sumijo raznih tatvin.
Razlike poštnih in telegrafskih pristojbin, ki stopijo v veljavo s 1. decembrom t: 1.
S prvim decembrom stopi v veljavo nova uredba o poštnih in telegrafskih pristojbinah, ki so ponekod znižane za 100%, ponekod pa zvišane za 100%.
Pristojbina za navadna pisma do 20 gramov težine je ostala nespremenjena. Pisma preko 50 do 250 gramov se taksirajo s 3.50 Din, torej 50 para več kot doslej. Dopisnice je treba frankirati s 75 para. Pristojbina za priporočena In ekspresna pisma se ni spremenila. Paketom je pristojbina znižana: za 1 kg težek paket je plačati 3 dinarje (dosedaj 6 Din), od 1—5 kg je plačati 8 dinarjev (dosedaj 10 Din). Za pakete težje od 5 kilogramov se pristojbine niso spremenile. Za čekovna nakazila znaša pristojbina za znesek do 500 dinarjev 50 para, preko 1000 Din pa 1 Din. Pristojbina na zadnji strani nakaznice se ukine.
Pri poštnoležečih pošiljkah je uvedena za čuvanje pisma ali dopisnice pristojbina 50 para. To pristojbino mora plačati pošiljatelj. Za dostavo vrednostnih pisem znaša pristojbina 1 dinar (dosedaj 3), a za pakete do 5 kg težine 2 dinarja, preko 5 kilogramov pa se plača pristojbina 5 dinarjev.
Tudi za časopise je zvišana pristojbina celo za 100% in še več.
Pri brzojavkah je plačati za vsako besedo 60 para (dosedaj 50 para), a pristojbina za prizna n ico je 2 dinarja (dosedaj 1 dinar).
Miklavžev veter 5. XII.
Udruženje rezervnih častnikov in bojevnikov, pododbor v Maribora
obvešča svoje Člane, da praznuje v pon-deljek, dne 23. t. m. tukajšnji 45. pešpolk svojo krstno slavo ob 10. uri 30 min. na dvorišču vojašnice na Meljski cesti Člani udruženja se udeleže slave korporativno in prisostvujejo tudi zabavi vojakov popoldne. Prijatelji našega udruženja dobrodošli.
Nova knjiga o elektrotehniki.
Tiskovna zadruga v Ljubljani je izdala v svoji zbirki »Pota in cilji« kot 20. zvezek knjigo: dr. Milan Vidmar »Zanimivosti elektrotehnike in njenega gospodarstva« na 207 straneh. Dr. Vidmar obravnava najprej teorijo električne energije, potem pa njeno gospodarsko uporabnost. Kot svetovnoznan strokovnjak je podal s knjigo ne le najelementarnejše vsem slojem, ampak tudi važno gradivo za strokovnjake. Knjigo najtopleje priporočamo.
Internacijonalnl varietč spored v Veliki kavarni — restavraciji Dancingu.
Današnji trg.
Današnji trg je bil izredno dobro založen, tako, da je primanjkovalo 6 vrst miz. Kupčija je bila dobra in so cene v splošnem padle. Okoliški kmetje so pripeljali 16 voz in 118 vreč krompirja, 26 voz in 47 vreč zelja, ter 6 voz in 55 vreč čebule. Cene krompirju 1—1.50, čebuli 5—8, zelju 0.50—0.75 za kg (glava 1—2 Din). Sadja so pripeljali 16 voz, največ jabolk; cene jabolkam 2.50—5, hruške 3—5 Din za kg. Povrtnine je bilo v izobilju, največ motovilca in endivije. Cene zmerne; endivija komad 0.25—1.50. Na perutninarski trg so prinesli skupno 1192 kljunov in sicer 1020 piščancev, par po 25—55 Din; 62 kokoši, komad po 25—35; 78 puranov, komad po 35—65; 14 gosi, po 40—80 in 18 rac po 25—35. Divjačina: divji zajci komad po 20—30, fazani po 25, jerebice po 12, kl;unači po 15 in domači zajci po S—25 Din za komad. Mleko liter po 2—3 Din, smetana 10—12 Din. Jajca po 1.25—1.50. Špeharji so pripeljali na 39 vozeh 146 zaklanih svinj. Cene slanim 12—14, svinjini 12—13, svinjini brez kosti 14—16 Din za kg. Cene slanini so padle za 1 dinar. Mesne cene: govedina 4—14, teletina 8—16, svinjina 8—16, ovčje meso 8—10. Slanino so prodajali mesarji po 12—15 Din. — Na seneni trg so pripeljali 18 voz sena, 5 voz otave in 4 voze slame. Cene senu 80— 85, otavi 65—75, slami 60—65 Din za 100 kg. Tržno nadzorstvo je zaplenilo eno tehtnico, ker ni bila v redu.
iz Hotinje vasi
Volilna udeležba: Še danes se v družbah in gostilnah mnogo razpravlja in prerešetava potek in pa udeležba volitev. Z nekakim veseljem gledajo možje-volilci na krasen potek istih. Na volišču v Slivnici pir Mariboru je volilo okrog 60% volilnih upravičencev. Največ jih je volilo iz občine Orehova vas. Posebno se je pa odlikovala Hotinja vas, kjer je šlo na volišče 95% volilnih upravičencev. Kmetje in delavci so razumeli pomen volitev ter so se vkljub prigovarjanju ter hujskanju nekaterih hujskačev — pristašev bivše SLS — udeležili volitev polnoštevilno.
Novi grobovi. Pretekli teden je po kratki mučni bolezni preminul g. Mlakar Janez, pos. sin v Hotinji vasi. V splošni bolnici v Mariboru pa ie v cvetu mladosti izdihnila Zinka Škrablova. Lahka vama bodi zemljica! Preostalim naše sožalje!
Bralno društvo v Slivnici je priredilo preteklo nedeljo v svoji dvorani igro: »Divji lovec«. Igra je potekla precej dobro. Opazilo pa se je, da so nastopili nekateri igralci šele prvič na odru. Močno se je tudi opazilo, da so nekatere osebe nastopale v dvojnih vlogah ter maske niso napravile novih oseb. čno opazilo.
Savezna streljačka družina v Hotinji vasi priredi v nede1jo dne 22. t. m. ob 14 pop. veliko veselico v prostorih gostilne HinkaKosiča v Hotinji vasi. Ker je čisti dobiček namenjen za kritje stroškov že zgrajenega strelišča, se priporoča za polnoštevilno udeležbo.
Iz Slov. Bistrice
Premeščen je bil 15. t m. od tukajšnje orožniške stanice h kolesarskemu odde-lenju v Beogradu orožniški podnarednik g. Lovro Por. Na novem mestu mu želimo obilo sreče. Obenem odhaja orožniški kaplar g. Peric za štiri mesece v pa-trulsko šolo v Ljubljano.
Cesta se je vdrla pred hišo zdravnika g. dr. Lj. Črneja pod pritiskom dveh težkih tovornih avtomobilov, ki vozijo kamenje iz banovinskega kamno'oma pri Zgor. Bistrici. Cesto so pričeli takoj popravljati, je: pa vprašan;e, če bo cesta tudi na drugih mestih vzdržala pritisk teh sedemtonskih avtomobilov.
Blato... blato je postalo že tako vsakdanje pri nas, da ga komaj vidimo. Vendar bi se lahko preskrbelo, da bi pasant-je lažje prišli preko ceste pri avtobusni postaji pred hotelom Beograd in pred pošto. O cesti na Zgor. Bistrico ne govorimo, tam je toliko blata, da bo že kmalu za osebne avtomobile težkoča vzdržati nmmet.
T. K. Triglav
Iz Poljčan
Zopet nov grob. Še niso dobro utihnili zvonovi za upokojenim železničarjem 701etnikom Jugom, že je grobar pripravil nov grob. Tudi Sikolec, ki je zatisnil sinoči za vedno svoje trudne oči, je vpoko-ieni železničar. Dolga leta je prebil v Poljčanah kot uslužbenec in pozneje kot vpokojenec, zdaj v 75. letu pa ga je upognilo in strlo. Bil je v svo!em življenju sila priden in delaven; spoštovan, čislan in poznan je bil. kot tak daleč naokrog. Pokopan bo jutri v nedeljo na poljčan-skem pokopališču. Naj v miru počiva, preostalim sožalje!
Naročnikom knjig Vodnikove družbe sporočamo, da so prispele knjige in se dobe pri poverjenici ge. Kovičevi v Sp. Poljčanah. Vsak naj obenem pri prevzemu knjig takoj obnovi naročnino. Sprejemajo se tam istotako novi naročniki; na-ročnraa je za 4 knjige in to: Vodnikovo pratiko za 1. 1933 ter dve pripovedni in eno poučno kniieo — 20 Din.
Miklavževa darila
kupite samo pri juvelirju in urarju
M. ILGER-iev sin
Gospos.ta ulica it.15
Oglejte si cene v naMh novih izložbah 1 _______Plačilne	olajšave!
541J
Kovan srebrni denar s sliko Goetheja.
Avstrijska narodna banka je sklenila ob priliki stoletnice Goethe:eve smrti izdati srebrn kovan denar po eden do pet šilingov. Bodoče leto 1932 je v vseh nemških državah jubilejno leto, posvečeno Goethejevemu spcminu
Velik požar na Muti
Petero družin brez strehe.
Muta, 21. novembra.
Danes zjutraj, nekaj pred drugo uro je izbruhnil ogenj na Flisovem, tik pod šolo na Muti. Ker je menda začelo goreti v skednju, ki se drži hiše, in je bil skedenj poln sena in slame, se je ogenj s strahovito naglico širil in objel tudi stanovanjsko hišo, iz katere so jedva rešili le najnujnejše. K sreči je bilo brez vetra in ni v bližini nobenega soseda. Došll gasilci niso mogli veliko pomagati. Sicer se pa zaradi oddaljenosti vode ni dalo nič rešiti. Hiša in skedenj sta pogorela do tal in cenijo škodo preko 100.000 Din,, ki pa je le do polovice krita z zavarovalnino. Kako je požar nastal, ni znano. Morda ga je zanetila neprevidna ali celo zločinska roka.
Poleg gospodarice so prišle ob streho še štiri delavske družine in ob vse imetje, kar je sedaj na zimo še tem huje.
Kontraktualni in honorarni uradniki ter dnevničarji so zavezani zavarovanju po ZZD.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev je v konkretnem slučaju ugotovil, da ja* ven zavod ni prijavil v zavarovanje svojega honorarnega uradnika, sklicujoč se na določbo § 173. zakona o uradnikih. Ta določba ne prihaja v poštev pri honorarnih in kontraktualnih uradnikih ter dnevničarjih, ki so po zakonu o zavarovanju delavcev zavezani zavarovanju-Uradi naj v vseh nejasnih slučajih zahtevajo pojasnila pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, da ne bodo trpeli škode in zavarovanci ne imeli nepristnosti glede priznanja podpor. — OUZD-Prepoved zahajanja v krčme.
Okrajno sodišče v Mariboru je z sodbo z dne 22. VI. 1931, v smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb pre* povedalo Baumanu Francu, rojenem*1 25. V. 1895 v Podovi in tja pristojnemu poročenemu delavcu, stanujočemu v Račah, zahajati v krčme za dobo 1 leta, to je od 6. XI. 1931 do 6. XI. 1932. Po § 268. kazen, zakona se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved, pa vendarle postreže taki osebi z opojilom.
Iz Sv. Benedikta v Slov. gor.
Dne 15. t. m. so tu igrali igro »Zakleti grad«. Predstave se je udeležilo precejšnje število ljudi, največ mladina obeh spolov. Že med igro so pijani fantje g'as-no govorili nesramne izraze glede igralcev ter kadili cigare in cigarete, kakor v kaki kavami Po končani igri pa se zunaj siploh ni druzega slišalo kakor kričanje, preklinjanje, auf biks in streljani, tako da se pošten človek takšne predstave ne more več udeležiti, ker bi si tudi ne bil varen življenja. Prireditelje«1 iger toplo priporočamo, naj ne prirejaj« več predstav, ako nimajo pričakovati boljših ljudi.
Če brezposelni razmetava z denarjem.••
Maurič Jožef je bil brezposeln, vendar pa je popival po gostilnah in razpolagi z denarjem. To je prišlo žandarmeriji t>8 ušesa, ki je začela raziskovati, odkod mfl denar. Takoj se je ugotovi'o, da je prodal v kratkem času več koles zelo poceni. MauriČ Jožef je bil radi suma tatvine koles aretiran ter oddan sodišču radi nadaliniesra postopanja.
| v Harodnem domu.^
mariborsko gledali^
REPERTOAR.
Sobota, 21. novembra ob 20. uri »P^* čar«. Premijera.
Nedelja, 22. novembra ob 15. uri »Zemlia smehljaja«. — Ob 20. url »Slaba vest«« Ab. D.
Pondeljek, 23. novembra. Zaprto.
Torek, 24. novembra ob 20. uri »Ptičar«* Ab. A.
Kal bo jutri v gledališču? V nedeljo, 22. t. m. bosta v marib. gledališču d v« predstavi: Prvič v sezoni se bo upriz°' rila kot popoldanska predstava Lehar.'e' va privlačna opereta »Zemlja smehljaj3^' Na predstavo opozarjamo zlasti izve«' mariborsko občinstvo in občinstvo, ki sicer med tednom ne more v gledali-^ • — Zvečer ob 20. uri se bo ponovila kmečka komedija »Slaba vest«, ki s njeno dejan'e godi v našem domače prleškem okolju in so vpletene kot P® ske točke domače narodne pesmi. Ab° ma n
v M a r f b o r u, čfne 21.XI. 1931.
Warlfio«W V T C F R N T K Mn
Stran 9.
msmssmaaa
Sokol kraljevine Jugoslavije
Kaj nam manika
Jan Slimdček:
Z resolucijami, sprejetimi letos 29. marca na glavni skupščini Saveza SKJ in natisnjenimi v publikaciji »Putevi i cilje-vi«, smo dali našemu sokolskemu življenju trdne smernice. Živimo na pragu proslave 100'etnice rojstva dr ja. Miroslava Tyrša. In sedaj roko na srce: ali izpolnjujemo vse resolucije iz »Potov in ciljev«, ali jih uveljavljamo v življenju, ali se ravnamo po njih vedno in povsod, kakor se spodobi za poštene ljudi? Ali smo se v lastni sokolski samo vzgoji dvignili na takšno stopnjo, da bomo mogli z ravnim pogledom in mirno dušo pristopiti k proslavam svojega ustanovit el a?
Zamislimo se trenutek, izprašajmo svojo sokolsko vest! Iščimo napake, priznajmo jih, stremimo, da jih popravimo! Skrbimo, da bomo boljši, tako da bo vpliv sokolske vzgoje na nas viden!
Javnost sodi vsak napačni korak člana sokolske edinice mnogo strožje nego isto de anje nečlana. Tako njeno ravnanje ni in je pravimo. Pravilno ni radi tega, ker sestoji tudi sokolska organizacija iz ljudi, ki so — kakor v vsakem drugem društvu — po naravi različnega značaja, dobri in manj dobri. Pravilno pa je zato, ker hoče za imenom Sokol videti vsakdo znača nega, doslednega, načelnega in naprednega človeka, poštenega in častivrednega državljana.
Ako storimo često napačne korake, ki so proti sokolskemu duhu, ako čistega in krasnega Sokolstva ne udejstvujemo ,v javnem življenju, da — često niti v rodbini, tedaj je temu vzrok površno, zunanje »sokolstvo«, ki o-bsto i 'e v nošnji znakov ter bratimljenju in katero ni prodrlo s krvjo do srca, a s srcem v dušo, To je »sokolstvo« praznih besed in brez vsake vsebine, ki komaj zadostuje za zidove sokolane, za njenim pragom pa že nehava.
V nekem društvu so imeli predavan e o Tyršu. Krasne besede, samo sester-stvo in bratstvo. Toda pri razhodu na stopnicah: Sluga, gospod N.! — Klanjam se, gospa B! itd. Takoj so bile pozabljene sestre in pozabljeni so bili bratje, kakor da se obrneš na peti.
Drugod zopet: polna usta demokracije naprednosti, načenosti — seveda zopet samo v sokolani. V javnem življenju, v politični borbi, v občinskem zastopu. v upravi denarnega zavoda se člani ne pozna o, nego si stoje nasproti kot ne-prijatelji. Paktirajo z ljudmi, ki so diametralno nasprotnih nazorov, in sklepajo kompromise, nevredne načelno naprednega človeka. Sokolstvo? Molčati mora!
Kaj je hujšega, nego če se zlorabja Sokolstvo v osebno korist, ako nai služi kot lestvica, po kateri naj spleza kvišku ogabni ego zem?! Ali pa če se Sokolstvo popolnoma zavrže ter se po znanem pravilu, da »namen posvečuje sredstva«, porabijo vse možnosti in vsa sredstva za dbseženje osebnega cilja, pa bodi tudi proti upravičenemu odporu drugih?!
O dobrem Sokolstvu se ne more govoriti tudi pri onem, kdor ga ne zna uveljaviti v najhližji okoJci — v rodbini. Kje te pravo sesterstvo in pravo bratstvo, ako se živi življenje v trikotniku in ako ni medsebojne ljubezni, razumevanja ter spoštovanja?
Zakaj navajam vse to? Najačja organizacija v narodu smo. Največ imamo pripadnikov. Imamo torej v javnosti tudi neki vpliv, vsaj mogli in morali bi ga Imeti. Kakšen plus bi to pomenilo za naše državno življenje, če bi vsak Sokol bil pravi, trden, načelen, neupogljiv Sokol! Koliko bolj stvarna in mirnejša bi mogla biti razna naša javna zastopstva! S koliko večjim uspehom bi mog'* delati! Koliko neokusnih nasprotstev in časopisnih napadov bi odpadlo, koliko lepše bi sp'oh moglo biti naše družabno in javno življenje! Koliko harmonije bi moglo biti vnesene v rodbinsko življe-n'e! A sedaj? Znali nismo še s svojim Sokolstvom prodreti v življenje, dasi smo mogli storiti že mnogo. To je velika •zguba, velika napaka.
Ni nam tudi irelevanten nadaljnji popust uagih -nrst. Stremimo po pomnože-
nju mladine in članstva. Ali nam to uspeva? Včasi da, včasi ne. Zakaj ne? Dosti privlačnosti nimamo, ker ne živimo po tem, kar sami oznanjamo v predavanjih in listih. Razpolovljeni smo: beseda in dejanje se ne ujemata. Nismo celi ljudje ter Sokoli in zato ne privlačujemo. Ta pojav opazimo povsod, posebno na deželi v majhnih edinicah. Mnogo zavisi od izbire funkcijonarjev. Ni vse zmožnost in delavnost, nego mnogo več pomeni duša, karakter. Verujemo v premoč nravstvenih sil. Edinice rasto in upadajo po svojih funkcijonarjih.
čemu pisati več? Stremimo vsi, da napake popravimo! Stremimo predvsem pri samih sebi, da bo naše Sokolstvo popo'no, da se bomo povzpeli do doslednosti in poštenosti. Skrbimo, da bo prodrlo v globino nele pri nas, nego tudi zunaj — v širokem življenju! Posokoli-mo naše rodbinsko in 'avno življenje! Bodimo povsod Sokoli! Ravnajmo vedno tako, kakor zahteva od nas sokolska dolžnost in vest! Ne izbegavajmo načel in ne popuščajmo v njih, ne paktlrajmo, ne omadežujmo sokolske časti!
Samo tako more Sokolstvo dobiti vpliv na družbo, delovati na njeno ozdravljenje in hkratu privlačevati nove pripadnike. Tako bi bilo mogoče izpolniti Tyr-šev ideal: »Kar Čeh (Jugosloven) — to Sokol!« ter ga dopolniti: »Kar Sokol — to reden državi an in cel človek!«
(Po češkem izvirniku priredil M. K-č.)
Sokolsko društvo Hoče
bo v nedeljo 22. novembra ponovno vpri zorilo mladinsko igro »Kraljičina z mrtvim srcem« v režiji s. Mare Apihove. Igra bo ob 15. uri v Sokolskem domu v Hočah. Vljudno vabimo ceni. občinstvo, da se igre udeleži v čim večjem številu — Odbor.
Lutkovni odsek Sokola-matice
ponovi v nedeljo 22. t. m. ob 3. pop. v Narodnem domu pravljično igro »Princ Rožencvet in Lilijana«, ki je pri premije' ri našim malčkom izredno ugaja'a.
ZOmA PA-TA
Občutljivim zobem vstreza samo drobne
v zrnata ODOt Zobna pasta. Čisti temeljito, ne da bi načela zobno litvino in je izvrstnega
osvežujočega okusa
O prebavilih in prebavi
Študij primerjalne anatomije kaže, da se možgani in simpatetični živec lahko včasih nadomeščata; ud, ki je pri neki živalski vrsti neodvisen od volje, utegne biti pri kakšni drugi vrsti volji podvržen. Dočim naša volja želodcu običajno ne ukazuje, se to stalno godi pri morski zvezdi. Morska zvezda ima kaj preprosto prebavio: želodčno torbo, enostavno vrečo brez odvajalne odprtine. Nima niti črevesa niti zadn ice. Kadar je žival prebavila vsebino svojega želodca, zavestno in z voljo preobrne ta organ narobe, da izvrže preostanke. Drugače rečeno: med tem, ko je miš čje našega želodca nehotno, je želodčno mišičje pri morski zvezdi voljno.
Bolj ko se bitja razvijao in izpopolnjujejo, bolj se njih volja postopoma umika nezavednemu, t. j. simpatetičnemu, v opravil h, ki so ji prvotno pripada a. Zategadelj nam brezdvomno ni treba več misliti na prebero. Naš simpatetik opravi a ta posel, med tem ko mi delamo, spimo... Vežbajmo svojo voljo, naučimo jo, naj se zopet potopi v naše ude in vnovič bo osvojila področje ki ga je pre pustila simpatetiku. Trebušno mišičevje je precej občutljivo za idejno učinkova-n e. Ako sedeš za mizo brez veselja, si lahko svest slabe prebave, saj nobena reč ne izziva trebušnega krčenja niti izločanja. Kdor trdovratno uživa rezance, često obsodi svoj želodec na brezdelje. Ako je za zdravje nuno potrebno, da dobivaš zdravo hrano, je pa treba znati zdaj pa zdaj svojo d jeto tudi opustiti in nekaterikrat »skočiti čez o:nice«. Kdor razmišlja pri jedi o svojih opravkih ali pa za mizo čita odvaja proti možganom moči, ki bi bile bolj potrebne v prebavni duplini. Odtod naporna prebava. Misli na jelo, kadar si pri skledi, pa boš bolje prebavl al. Upravičeno je dejal Francoz Lemoine, da »prebavljamo bolj z možgani nego z želodcem.«
Kulturne vesti
Josip Brinar: Volk Sivor. Natisnila in izdala tiskarna Brata Rode & Martinčič v Celju. Strani 106, cena 18 Din. — Naš znani mladinski pisatelj Josip Brinar, ki je do poslednje slovenske vasi znan po svoji »Lisici zvitorepki«, katero je že pred vojno poslala v svet Mohorjeva družba, nam je sedaj napisal življenjsko zgodbo volka Sivor.a, nekdanjega stra-hovalca one Notranjske med Snežnikom, Javornikom, Nanosom in Istro, ki je danes odcepljena od svobodne domovine. Roman te sive zveri deli pisatelj v devet več ali manj samostojnih prigod, v poglavja: Volk Sivor, strah Notranjske; Sivor'eva mladost, Za jelenom, Suhajužna v škripeih, Pred prižnicami, Pri polharjih, Volčja koliba, Sivor in Sivora in Luč z Nanosa. Vse prigode so opisane lagodno, a zanimivo, tako da se bodo priljubile tako mladini kakor tudi odraslim. Mars kdo bo pa iz njih spoznali tudi našo lepo neosvobojeno notranjsko zemljo in jo vzljubil. Knjigo je spremil z naslovno stranjo in ilustracijami akad slikar M. Modic.
Knižne edicije lista »Žena in dom«. —
Ženski mesečnik »Žena in dom« je v drugem letu izhajanja izdal za naročnice še tri praktične knjige: Postanek otroka in nregov razvoj, Za pridne roke in Kako naj kuham? Prva knjiga prinaša na 104 straneh, vse, kar mora vedeti nevesta in mlada mati o postanku in razvoju otroka, ako se hoče obraniti pogrešk in raznih nezgod. Napisala jo je nemška zdrav nica dr. Ana Fischer-DiickelmannOva in je v nemški izdaji dosegla že milijon izvodov naklade. Poleg dragocenega poučnega materiala ima knjiga tudi mnogo nazornih ilustracij, kar njeno vrednost še povečuje. Druga knjiga, »Za pridne roke« nudi na 100 straneh vsa potrebnna navodila za kvačkanje. Razdeljena je na štiri poglavja:	Navadno kvačkanje,
Kvačkanje na vilice. Tuniško kvačkanje in Kvačkana oblačila in drugo. Vsako poglavje ima še do'go vrsto odstavkov, opremljenih z nazornimi ilustracijami in slikami že dovršenih izdelkov. Marsikatera gospodinja, ki bo delo prečitala, bo znala sebi in svoji druž ni, posebno pa otrokom napraviti dosti lepih oblačil in drugega. Tretja knjiga, »Kako naj kuham?«, je prav tako praktična. Sestavila jo je Verena Škerjančeva in obsega 116 strani. Razdeljena je na: Uvod, Nekaj sbošn h nasvetov, Recepte, Jedilnik za razne mesece v meščanski kuhinji, Deset obedov za delavsko kuhinjo in Proračune. Kakor obe prej navedeni knjigi, je tudi ta opremljena s podobami. Tako je revija »Žena in dom« zamašila s temi svojimi letošnjimi edicijami precejšnjo vrzel v naši literaturi za žena in dom. Mimo tega so pa knjige tudi še prav lične. Prvi številki tretjega letnika revije, ki bo izšla v decembru, bosta priložena »Gospodinjski koledar« in »Vzorna gospodinja«.
Žena in dom, 11. 12. Letošnja zaključna dvojna števfka revije »Žena in dom« prinaša Antona Adamiča črtico »Vernih duš dan«, Ivana Albrehta »Neznaten dogodek«, Makse Samsove pesem »Čuj pe-
sem...« in »Listje rumeni« ter prevode: Arkadij Averčenko »Ženini«, Jean Asil »Prijateljica moje žene«, Herbert N. Casson »Zena ti bodi tovarišica!« Nadalje pa so uvrščeni še odstavki: Vera Gogala »Ko bi naš kuža to vedel«, Spomenik hvaležnosti dr. Žerjavu in ženi Mileni, Ogledalo odsev življenja, Zakaj? Usoda žensk v Egiptu, Ročna dela, 0-troške igračke, Ali se bomo morale tudi me ukloniti modnemu diktatu? Za modištke, Modni pele mele, Kroji, Linolej v gospodinjstvu, Gospodinjstvo, Kuha, Perutninarstvo, Šivanje, Kako se vedem, Razno in nadaljevanje prevoda »Potočnikove Trude«, povesti češke pisateljice Gabriele Preissove.
Modra ptica, 12. Dvanajsta in zadnja številka leposlovnega mesečnika »Modra ptica« objavlja na uvodnem mestu Josipa Vidmarja studijo »Napoleon«, posvečeno slovenskemu prevodu velikega dela Emila Ludwiga o tem heroju zgodovine. Jože Kranjc je prispeval črtico »Šestdeset stopnic«, Miško Kranjec pa »Dva odlomka iz zgodovine malega naroda«, v katerem na Cankarju podoben način, kateremu je tudi sicer zelo soroden, biča nas same. Peter Pajk' nada-lju e svoje »Zapiske« s Tedenskimi novicami v filmu, poročilom o reviji Lanou-velie revue francaise in Grigolu Roba-kidzeju. V »Poročilih« je Janez Lenček napisal dolgo oceno Kozakovega »šent-petra«, Vladimir Bartol pa referat o zat-četku letošnjega gledališkega leta v ljubljanski drami. Mirko Javornik je za letos zaključil svoj referat »Ali veste?« uredništvo pa številko s svojimi poročili. Celotni letošnji letnik revije obsega 384 strani.
J. O. Curwood: »Podarjeni obraz«.
Roman. Založil konzorcij »Nove Dobe« v Celju. Poslovenil Boris Rihteršlč. Cena Din 18.—. James Oliver Curvvood je eden najslavhe ših modernih ameriških pisateljev. Njegov roman »Podarjeni obraz« je prepleten s čudovito romantiko, ki prime vsakogar. Roman je v milijonskih nakladah razširjen po svetu. Samo v Nemčri je naklada v dveh letih presegla 450.000 izvodov. Roman se naroča pri upravi »Nove Dobe« v Celju.
Upliv podnebja na človeka
Da ima podnebje velik vpliv na Človekovo občutje in duševno razpoloženje, je menda preizkusil že vsak na samem sebi. Tudi zgodovina je polna dokazov, kako veliko vlogo ima podnebje v živ-ljen'u narodov. Kaj je tako mikalo severnjaške Germane na jug — v Italijo? To hrepenenje po jugu imajo Nemci še dandanes. Ali ne bi izgledala Evropa danes čisto drugače, če bi ne uničila huda ruska zima Napoleonove vojske, ki je prodrla že do Moskve? V novembru, ki je v meglenem Londonu najturobnejši, je že od nekdaj največ samoi orov. Oblačno,' čemerno nebo silno znižuje živil jensko vedrost in optimizem občutljivih ljudi, solnčen dan pa jih prerodi. Zlasti V planinskih in primorskih krajih je sila nadležen veter jug, ki napravi ljudi nejevoljne in otožne. V Inomostu se čuti to prav posebno, nekatere bolj občutljive l‘udi stori jug nesposobne za vsakršno delo. Vpliv juga pa je čisto bolezenski: ljudje slabo spijo, muči jih glavobol, srce ne utriplje pravilno in celo prebavila se začnejo upirati. V vzhodnih deželah Je posebno nepril ubljeni veter z imenom »cesard«. Občutljivejše ljudi spravi v pravo besnost.
Vpliv vremena na človeka je kaj različen: včasih je lep dan prava naslada, drngekrati pa nam utegne vzbuditi četnem st in otožnost. Vsako vreme, ki traja predolgo, vzbuja neugodje, naj bo lepe ali grdo. Ob stanovitno lepih dneh si caželimo izpremembe: dežja. Prav tako so ljudje različno dojemljivi za izpre-membo klime: temu prija mrzli zrak, onemu pa je silno nadležen in škodljiv. Ta se počuti nemara najboljše v planinskem vzduhu, ki je drugemu preoster. .Brez dvomno je vreme v človeškem življenju važen činitelj, ki upliva na telo In duha Vendar ne bodimo malodušni In skušajmo premagovati njegove vplTive z volje in sugestijo ter se zavedajmo, .da je na zemlji le malo krajev, kjer bi bili ljudje s podnebjem zadovoljni.
Naravno!
— Kako to, da te nisem že tako dolge videl z Milo? Kaj ne hodiš več z ndo?
*= Ne, jaz sem se z njo oženil.
rnran «
MarTForsfi! VPCFRNTK Jufra'
Spari
ISSK Maribor, nogometni odsek.
Igralci morajo biti v nedeljo ob 12.30 in ne kot pomotoma objavljeno ob 13.30 v garderobi. — Mladina nastopi predpoldne v prvenstveni tekmi proti SK Rapi-du. Postava je razvidna na razglasni tabli na igrišču. Prosim točnost! — Načelnik.
Športne prireditve v nedeljo.
Ob 9. na igrišču SK Rapida: klubski lahkoatletski miting SK Železničarja.
Ob 13.30 na igrišču ISSK Maribora: pokalna tekma za poškodbeni fond LNP ISSK Maribor :SK Svoboda. — Ob 14.30 na igrišču ISSK Maribora: pokalna tekma SK Železničar :SK Rapid. — Tekme se vršijo ob vsakem vremenu.
Drobne športne vesti.
Tekmo za državno prvenstvo Gradjan-ski:Sašk, ki se vrši jutri v Zagrebu, sodi mariborski sodnik g. dr. Planinšek. —
Hajduk je vložil protest proti nedeljski tekmi proti Sašku, pri kateri je bil, kakor znano, poražen z 1:2. Spličani zahtevajo, da se tekma verificira s 3:0 v njihovo korist, češ da je Sašk nastopil z neveri-ficiranim igračem Baltazarjem. — Uspešni branilec ISSK Maribora Čiro Koren se je preselil v Laško, kjer je nastopil novo službeno mesto.
V Zagrebu bo 21. t. m. II.. kongres našega vrhovnega športnega foruma, Sa-veza športnih savezov kraljevine Jugoslavije. Dnevni red te velike naše športne manifestacije je: poročila predsednika, tajnika in blagajnika, zakonski načrt o telesni vzgoji z visoko šolo, zakonski načrt o igriščih, referat o športu in vojski, poročilo o zdravniškem nadzorstvu telovadbe in pregled razvoja našega športa v letu 1931.
Prva smuška skakalnica Pri Mariboru.
Zimski šport, kateri je v zadnjih sezonah zavzel v našem mestu in njegovi neposredni okolici nepričakovan razmah, je trpel na pomanjkanju smuške skakalnice ter zato ni mogel nuditi našim smučarjem izpopolnitve v smuški tehniki in naši športni javnosti interesa in užitka, ki so ga deležni na pr. Gorenjska, kjer so skakalne tekme višek zimsko-sportee sezone. V tej sezoni dobi Maribor svojo smuško skakalnico. Mariborski podsavez pod neumornim vodstvom svojega predsednika g. prof. Šilca bo uresničil željo naših smučarjev, zadovoljil našo športno publiko in dvignil tujski promet, tako da bo postalo naše mesto važen zimskošportni center. Skakalnica, katera bo dovoljevala skoke do 45 m, bo stala na že v pretekli sezoni od Mariborskega smučarskega kluba izbranem terenu pri Bet-navi. Bližina mesta in ugodne cestne zveze bodo mnogo pripomogle, da bodo skakalne prireditve rekordno obiskane. Saj bo za Maribor to velika. novost in pridobitev, ker šele sedaj bo mogoče prirejati prireditve večjega stila, ki bodo privabila domačine in tujce, da, celo ino-zemce. Ide'a, postaviti skakalnico v neposredni bližini mesta, je zelo posrečena, ker se bo vse delo in materijalne žrtve brezdvomno bogato obrestovale v prid razmahu našega zimskega športa in v dobrobit našemu domačemu gospodarstvu. Naloga je sedaj MZSP, da čimprej dovrši začeto de'o in nam nudi že ob prvem snegu najidealnejši šport — smuške skoke!
Mariborski smučarski klub
priredi letos svoj smuški tečaj za začetnike in že izvežbane smučarje pri Pohorskem domu. Prvi tečaj traja od 25. dec. do 1. jan., drugi od 1. do 7. jan. 1932. Tečaji bodo pod strokovnim vodstvom
Pavle
(Pole Poppenspaler.)
Pripovedka.
Teodor Storm. — Prevedel L. L.
Navzlic vsemu naporu se nisem mogel dvigniti, ken se je bila Lizika med spanjem sklonila name in mi je še vedno le-ž*ai'a z vso težino na prsih. Ko pa sta se sedaj iztegnili dve koščeni roki, da jo dvigneta iz zaboja, in ko sem videl, kako se sklanja k nama pusti obraz Ten-dilerjeve gospe, tedaj sem malo prijateljico z obema rokama tako silovito objel, da sem dobrk ženi skoro strgal stari laški slamnik z glave.
»No, no, fantek,« je vzkliknila in stopila za korak nazaj. Ne da bi štedil samega sebe, sem se kar v zaboju izpovedal in jim lepetaje priznal, kaj se mi je bilo dopoldne pripetilo.
»Gospa Tendilerjeva,« je dejal oče, ko sem bil končal svojo lastno obtožbo, in je hkrati prav sumljivo zamahnil z foko, »potemtakem mi lahko mirne duše prepustite, da stvar z-dečakom sama in na samem urediva.«
»Oh da, oh da,« sem hitel, kakor bi mi bili pravkar obljubili najlepšo in najugodnejšo zabavo.
Lizika se je bila medtem tudi vzdramila in oče jo je vze” v naročje. Videl sem, kako mu je ovila roke okoli tilnika tn mu nekaj vneto šepetala na uho, mu nežno gledala v oči ali pa mu prikimavala z glavo, kakor da bi mu nekaj zagotavljala ali obljubljala. In takoj nato je prijel lutkar očeta za roko. »Dragi gospod,« je rekel, »otroka moledujeta drug za drugega! Mati, saj tudi ti nisi tako huda. Naj pa bo za ta pot!«
smuškega učitelja g. Forstneriča ter se bo podučevalo po metodi Bilgeri. Da bo oskrba udeležencev prvovrstna, jamči Pohorski dom, ki si je že v prvem letu obstoja pridobil sloves kot eden naših najboljših turistovskih hotelov. Ker je zanimanje za ta prvi tečaj na Pohorskem domu veliko, opozarjamo na pravočasno prijavo, ker je število omejeno. Prijave sprejema g. Vetrih, urama Stoječ, Jurčičeva ulica 8.
Občni zbor Motokiuba Maribor
bo jutri 22. t. m. ob 9. dop. v hotelu Orel z običajnim dnevnim redom. Na vrsti je tudi sprememba pravil.
Skauthem
Fizično vaspitanje. Kot sedmi zveščič strokovne knjižnice savezove šumske škole je; izšlo delo dr. M. Popoviča, častnega starešine savezovega, »Fizičko, vaspitanje«, ponatis iz »Lekara«. Drobna knjižica 32 strani z navedbo jugosloven-ske skavtske literature, tiskana v cirilici obravnava telesno vzgojo, se dotika vseh važnejših gimnastičnih in telovadnih sistemov ter razpravlja o pomenu telesne kulture za skavtizem in taborništvo sploh. — Knjiga bo morda dobrodošla skavtskim vodjem, vendar smo pa mnenja, naj se na slovenskih taborih še mnogo bolj goji telesna kultura kot je v knjižici priporočeno. Saj je pri naswol-leyball, lahka atletika, gimnastika itd. na dnevnem redu, razen tega se pa goje še vsi primerni športi (turistika po ravnem in gorah, smučanje, drsanje, veslanje itd.) Knjižica stane Din 2.—.
Novi Skaut. Pre'e!i smo prvo letošnjo številko revije »Novi Skaut«. Prvo, kar je treba omeniti, je to, da je knjižica ti-
V M
ar 1 bo t
u, dne 21. XI. 1931.
y imfffflnigfiiiiTM-ii
skana. Kdor je imel kdaj posla s takimi stvarmi, ve, koliko truda in gmotnih sredstev je potrebnih, predno izide tak zveščič. Obsega 20 strani malega formata. Vsebina je zelo raznolična in dobra. Zelo pohvalno se list izraža o dravski župi skavtov, in planink in poroča tudi o njeni skupščini. — Članke so napisali nam že poznani pisci savske župe. Zelo obširna je rubrika »vijesti«, kjer so poročila o delu, taborih in življenju stegov v celi kraljevini. Tu so tudi poročila o župnem tečaju za vodje, mednarodni kon ferenci skavtskih vodij itd. List »Novi skaut« toplo priporočamo ter prosimo* da' vsakdo pripomore k rešitvi težkega financijelnega stanja lista ter pridobi čim več naročnikov. Številka stane Din 3.—, celoletna naročnina pa samo Din 30.—.
Organ češkoslovaške skavtske zveze »Skaut-junak« je v septemberski številki priobčil tudi slike s tabora mariborskih skavtov v Žirovnici.
V zapadnem Tibetu, na Himalaji, V mestu Lehr, 12 tisoč čevljev visoko nad morjem, je četa skavtov, ki so jo osnovali misijonarji. Brez dvoma najvišja skavtska četa na svetu.
V prihodnji sobotni številki »Večerni* ka« bo sledilo poročilo o savezovi skupščini.
Dober tek!
Neverjeten apetit ima čačački zdravnik, domačin Ivan Novakovič, ki je preteklo nedeljo pospravil za večerjo 30 porcij z mesom nadevanega zelja, dvajset parov klobas in dvajset parov palačink. Svojo žejo je pogasil s sedmimi litri piva, pokadil cigaro in zdrav voščil ostalim gostom v hotelu Kren v Čačku »lahko noč«. Drugo jutro je točno ob uri je bi! v svoji ordinacijski sobi popolnoma zdrav, kot bi popil za večerjo le skodelico kave.
Gospa Tendlerjeva pa je še vedno molčala in strmela vame izpod širokega slamnika. »Le glej, kako boš zdeloval brez Pavlihe!« je rekla in srepo pogledala svojega moža.
Opazil sem, da je začel oče nekam veselo mežikati, kar mi je vzbujalo in krepilo nado, da se bo grozeča nevihta brez ujme in škode razpršila. Ko je nato še objubil, da si bo vse prizadel in vso svojo umetelnost zastavil, da popravi pohabljeno pokveko in je začel hkrati laški slamnik madanie Tendlerjeve po-kimavati in se ljubeznivo klan ati, sem bil prepričan, da sva bila grešnika na suhem in varnem.
Kmalu smo korakali po temnih ulicah in sledili gospodu Tendlerju, ki' je svetjl z leščerbo. Z Liz:ko sva se vodila za roko in zaspano opotekala za starši. — Potem pa: »Lahko noč, Pav'e! Oh, kako bom spala!« — in Lizike ni več bilo. Niti o-pazil nisem, da smo že dospeli domov.
Ko sem prišel drugega dne okoli poldne iz šole, sem v delavnici že zatekel gospoda Tendlerja s hčerko. »No, gospod tovariš,« so dejali moj oče, ki so pravkar raziskavah notrino lutke, »ta bi bila res lepa, ko bi dva taka mehanika ne mogla ozdraviti kakega burkeža!«
»Kaj ne, oče,« je zalepetala Liz;ka, »potem tudi mati ne bodo več hudi!«
Gospod Tendler je pobožal otroka po črnih laseh; nato se je okrenil k očetu, ki mu je tolmačil, kako misli lutko popraviti. »Oh, preljubi gospod,« je rekel lutkar, »jaz nisem nikak mehanik, ta naslov sem kar tako podedoval z lutkami; po svojem poklicu sem prav za prav kipar in rezbar iz Berchtesgadna. A rajni moj tast — gotovo ste že kdaj slišali o njem — to Vam je bil kavelj, kakršnih je
malo, in moja Rezika se še venomer rada ponaša, da je hčerka slavnega lutkarja Ge.Belbrechta. Tudi temu Pavlihu je napravil in vstavil mehaniko, jaz pa sem nebogl enemu burkežu izrezljal dce.«
»Ej, kaj bi to, gospod Tendler,« ga je hvalil oče, »saj je to tudi umetnost! A povejte mi rajši, kako je bilo le mogoče, da ste si tako hitro pomogli v sili, ko je prišla bedastoča in sramota mojega fanta kar tako sredi igre na dan?«
Pogovor mi je postajal nadiežen, a v dobrodušnem obrazu gospoda Tendlerja se je zasvetila mahoma vsa lutkarska na-vihanost. »Veste kaj, dragi moj gospod,« je dejal, »za takšne slučaje imamo pač vselej kako šalo v košu! Razen tega imamo še Pavlihevega nečaka, drugega burkeža, ki ima prav takšen glas kakor tale!«
Med temi pomenki sem bh potegnil Liziko za suknjico in srečno sva utekla na vrt. Pod lipo sva sedela, ki naju je tudi danes sprejela pod ze’eni krov: samo da tedaj niso dehteli rdeči klinčki tam na tist h gredah; to pa še dobro vem, da je bilo toplega popoldne v septembru. Mati je prišla iz kuhin e in se za-čeia meniti z lutkarskim otrokom; moja mamica je pač bila tudi malo zvedriva. Vprašala io je, kako ji je ime in če se že davno vozi od mesta do mesta. Punčka je odgovorba, da jo zovejo Lizika, kakor sem bil materi že dostikrat povedal, in da' je to njena prva pot, in da se zato tudi ne zna tako po gosposko pomenkovali-  Je li tudi hodila v šolo? — —
Ka;pada, seveda je v šolo hod ja, a šivati, in piesti jo je naučila že stara teta. Teta je imela tudi lep vrtič, kjer sta vkup sedeli na klopci: sedaj se uči od matere, ta pa je zelo stroga!
Moja mati so zadovoljno kimali. — In
———————————mn—i» ....................
kako dolgo mislijo starši ostati v našem mestu? je spet vprašala Liziko. — — I, tega da ne ve, to je materina stvar; kake štiri tedne navadno le ostajajo v istem
kraju. In ima li tudi topei plašček
za daljnjo pot; ker takole meseca oktobra že zebe človeka na odkritem vozičku.  Ej, se je 'zamislila Lizika, plašček že ima, le precej tanek je; in prezebala je že tudi na potu v to mesto.
In zdaj je bila moja mati tam, kamor so ji bile že dolgo ojnice obrnjene. »Čuj, ti mala Lizika,« je rek'a, »gorak plašč mi visi v omari še izza tistih časov, kosem bila vitko dekle; zdaj pa mi je že preozek in nobene hčerke nimam, da bi ji ga prenaredila. Le pridi jutri spet k nam, Lizika, lep plašček te čaka v omari!«
Lizika je od veselja pordela in je okretno poljubila materi roko, kar pa je spravilo preprosto ženo v veliko zadrego; saj sam veš, da naši ljudje še malo marajo za takšne bedastoče! — Po sreči sta prišla pravkar očeta iz strugarnice. »Tokrat sva ga še rešila,« je vzkliknil moj oče; »toda — — !« Svareče mi je zapretil s prstom in to je bil konec moje pokore.
Veselo _ sem stekel v hišo in prinesel po materinem naročilu veliko ruto; hoteli smo namreč očuvati jedva izrečenega burkeža sicer dobro mišljenih ali vendar neugodmh viharnih pozdravov pouličnih klatežev, ki so ga bili spremili na potu v bolnico; zato smo Pavlihca sedaj skrbno zavili, potem pa ga je vzela Lizika v naročje. Gospod Tendler, je prijel hčerko za roko; nista mogla najti dovolj besed, tako sta se zahvaljevala. Nato sta zadovoljno odšla po cesti proti Strelskemu domu.
*
(NadaFevanie sledi.)
Zaupna posvetbvan]a
v trgovskih ter sploh važnih življen-skih vprašanjih strogo zaupno v posebni uri med 17. in 18. uro nudi posvetovalnica »Marstan«, Maribor, Ko-roška cesta 19/1.	5417
Več velikih zabojev proda galanterijska trgovina, Vetrinj-ska ulica 26.	5418
Lepo sobo
s štedilnikom oddam . mirni stranki.
Gozdna ulica 33.	 5415
Prodam poceni novo harmoniko dvovrstno. Studenci, Na Polonah št. 4.
__________________________  5403
Sobo oddam s I. decembrom.
Naslov v upravi »Večernika«. 5397
Božično darilo!
Prvovrstni koncertni klavir na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 5268
Sobo in kuhinjo
dobi mirna stranka. Stritarjeva ul. 25.
_______________________	5394
Lokal v novi zgradbi,
tudi kletni prostori, oddam takoj po primerni ceni v	najem.	Za	obrtnike je
lokal predvsem	zelo	pripraven.	Poizvedbe v upravi	lista.	5366
Starejšega uradnika
ali upokojenega gospoda sprejmem kot sostanovalca. Naslov v upravi »Večernika«.	5400
Boljšo stranko
sprejmem na stanovanje. Pobrežje/Tezenska ul'ca 12.	5380
Trgovski lokal
sredmi mesta na ■ zelo prometnem kraju, proti primerni odškodnini z inventarjem takoj oddam. Naslov v u-pravi.	5395
Nova večja plinska peč	
ugodno na prodaj. Naslov v	upravi
»Večernika«.	5398
Avto Fiat 514	
poceni na prodaj. Sitrossmajerjeva uf	
št. 6.	5401
Kratek glasovlr	
ceneno prodam, Einspielerjeva	ul. 26
'	5381
in divjačina. Mariborski dvor. Oset.
5399
V petek, dne 27. t. m. se bo prodajalo v skladiščih na Meljski cesti št. 26, različno kolonijalno in drugo specerijsko blago s trgovinsko opravo iz konkurzne mase Franca Gulda. — Na ta priložnostni nakup se posebno opozarjajo vele- in večji trgovci. Natančnejša pojasnila daje	5384
Di Ferdo LaSii
LODEn
Sobo in črkoslikanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Baržunasta obleka
e lepa. Novi vzorci, najnižje cene pri Srečku Pihlarju, Maribor, Go. ka
^ ul- 5. 2904
Na prodaj!
Novo zgrajena vila ugledna WSa, 10 let davka prosta z 11 stanovanjskimi prostori, veranda, vrt, prahu prosta, 12% donosa, na Teznu, 2 minuti do avtobusa, za 220.000 Din. Vprašati v Mariboru, Smetanova ulica št. 54 v gostilni.	5039
Pred eventuelnim nakupom
izvolite si og!edati mojo veliko zalogo, v kateri imam veliko izbiro najboljših vrst emajlirane posode, med katerimi najdete tudi znamko »Herkules«, to je ono, za katero jamčim .in jo, če bi pri normalnem kuhanju pokala, zamenjam brezplačno za novo. Nadalje imam prvovrstno aluminijasto posodo, prvovrsten porcelan karlovarskih združenih 6 tovarn »EP1AG«, nadalje enostavno in brušeno steklo, namizno orodje vseh vrst, leseno robo itd. Od mojih itak nizkih in konkurenčnih cen Vam pri eventuelnem nakupu dam od celokupnega zneska še 5% popusta v blagu ali gotovini. Najtopleje se priporočam in ostajam z odličnim spoštovanjem Albert Vicel, trgovina s kuhinjsko posodo in hišnimi potrebščinami, Maribor, Gosposka ul. 5.	2906
Vse vrste žarnic
za mesto Maribor prodajamo! Svetilke, motorje, likalnike, inštalacijsko blago, izvršujemo vsakovrstne inštalacije in popravila prompt po konkurenčni ceni. Ilič & Tichy, elektrotehnično podjetje, Maribor, Slovenska ulica 16, tel. 2756.	2075
Lepo solnčno separirano sobo
v bližini parka in kolodvora oddam dami ali gospodu. Naslov v upravi Večernika.	5413
Dobro ohranjen šivalni stroj
»Singer« (za pogrezniti) poceni na prodaj. Aleksandrova cesta 44/11.	5414
Zavedajte se, kje kupite
solidno in poceni! Afrikmadrace od Din 250, posteljne mreže od Din 100, oto-mane od Din 395. Novak, Slovenska ulica 24.	5411
Tapetniškega vajenca
sprejmem takoj. Novak, Slovenska 24.
2410
Sprejmem
več gospodov na stanovanje in hrano. Vprašati Vetrinjska ulica 22, Franc Erjavc.	5409
Nova hiša
na prodaj. Tezno, Gregorčičeva št. 7.
5427
LORNIK
KOROŠKA 9
Ako hočete,
da bodo Vaši ovratniki, ki jih daste v pranje, tako lepi kakor noti, potem jih oddajte samo k Triumfu, Pavel Nedog.
Rabljene avto in moto gumi plašče
kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho-va ul. 14.	1566
Prazno sobo
v sredini mesta oddam s 1. novembrom. Naslov v upravi Večernika. 5429
Dobro idočo čevljarsko delavnico
oddam radi bolezni v najem. Vprašati Ciril-Metodova ulica 24, dvorišče, desno.	5428
Lepo veliko opremljeno sobo
oddam boljšemu gospodu s 1. decembrom. Vrazova ulica 6, pritličje levo.
5421
Pokrivala za hladilnike
pri avtomobilih se strokovno izvrše pri Iv. Kravosu, Maribor, Aleksandrova cesta. ________________________,	5422
Dve sobi in kuhinjo
takoj oddam. Vprašati Glavni trg 4, v trgovini.	5425
Zaprt voz
za peka v zelo dobrem stanju na prodaj. Kupim mesarski voz v dobrem stanju. Naslov v upravi Večernika. __________________________________________5416
Polopetje In glasovir
podučuje pod pogoji kot vi Glasbeni Matici privatno M. Radova, absolventka glasbenega konservatorija v Pragi, Gregorčičeva ul. l/II. 5405
£a plašče in obleke
najlepši vzorci, najnižje cene pr! Srečku Pihlarju, Maribor, Gosposka m!. J5. 2903
Lepo veliko sobo
s štedilnikom takoj oddam. Pobrežje, Železnikova-ulica 8, prej Stanko Vrazova ulica.	5385
Lepo prazno sobo
oddam. Kosarjava ul. 38.
Stare lustre.
svetilke, figure, pisalne pribore itd., tudi polomljene, popravljamo, čistimo, moderniziramo v vseh galvaničnih barvah, cene zmerne. »Ruda«, Maribor, Frankopanova ul. 10.	5145
plašči m
III Vina Iz Pekla III Kavarna En restavracija »PROMENADA«
Krčevina, Tomšičeva ul. Priporočilo!
i
Od danes naprej se bo točila pristna kapljica iz kleti gospoda Janžekoviča iz Pekla in sicer Portugalec po Din 8—, rizling po Din 10— in silvanec po Din 14.—. Cez ulico za Din 1.— ceneje. Cenjene goste prosim, da se prepričajo in se priporočam za obilen obisk.
MAHANJC.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllll
1 !!■■■■■■■■■■■■■■■■■
Koviki snlsne in rožne
torbice, listirce,	fžerssr*
nice. doko enica	i. C. d.
ptipoioča po zmernih cenah
Ivan Kravos - Aleksandrova t.13
Kupujte za Vašo ženo Kapnite za Vašega soproga Kupujte za Vaše otroke Kupulte za Vaše starše Kupujte za Vaše sorodnike pri
Srečku Pihlarju
MARIBOR. Gosposka ul. a.
Jamčitn. da boste zadovoljni!
Žrebanje državne razr. loterije
19,
60.
10.
S.
99.629.
3.
66.192,
2.
1
27.166,
92.724.
t. m. so bili izžrebani naslednji večji dobitki:
000 Din: 23.108.
000 Din: 42.206, 75.027, 98.052.
000 Din: 15.536, 41.145, 66.192, 74.066, 86.165, 98080.
000 Din: 6579, 21.703, 23.166, 38.486, 40.403, 64.470, 93.288, 94.963, 96.162.
.000 Din: 26.492.
.000 Din: 16, 2773, 3604, 13.166, 14.667, 23.016, 25.278, 27.982, 50.726, 57.173, 69.843, 82.234, 86.439, 89.690,
Dne 20. t. m.:
200.000 Din: 34.315.
80.000 Din: 39.644.
40.000 Din: 2.957.
30.000 Din: 29.147.
20.000 Din: 36.339.
10.000 Din: 6.664, 33.889.
5.000 Din: 26.566, 35.849, 99.172.
3.000 Din: 13.660, 16.959, 2.668, 28.242. 40.730, 52.001, 59.837, 75.745, 81.553, 91.288.
1.000 Din: 947, 11.535, 13.438 15.519. 21.585. 34.122, 61.075, 68.555, 68.022, 77.746, 83.788, 89.099, 93.520, 97.414.
BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK, MARIBOR
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije.
Opravilna številka: E IX 3306/31
ražbeni oklic
Dne 11. jan 1932 ob 10. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin:
Zemljiška knjiga: k. o. Močna vi. št. 80
Cenilna vrednost: 104533 Din
Vrednost pritikline: Din —
Najmanjši ponudek: 697*— Din
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski sodišča v Mariboru
Okralno sodišče v Mariboru odd. IXM
dne 7. novembra 1931.
lejepa knjiga! Veliko Izbiro novih nemških knjig po zelo znižani ceni nadi knjigarna
Tiskovne zadruse v Mariboru. Aleksandrova c. 13
Ne zamudite usodne Drlllke I
cenah.
Stran 6.
vrrrnmv i„jrs
M—■—BgaEBBCBMMIA« IM MMEagaM
V M a r ! 1) o r u, 'dne 21. XI. 1931
smasi....
Srečke za vse razrede državne razredne loterije dobite v
Bančni poslovalnici Bezjak, Gomotka 25
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije
Halo!
V nedeljo, dne 22. novembra
Halo!
vsi na
martinovo gos
v Melje v srostilno pri »ZELENEM TRAVNIKU«, kjer bo tudi koncert jrodbe »Omladina« ter šaljive i.trre. Z najboljšim vinom in dobrimi jediii bo preskrbljeno. — Za obilen obisk se priporoča
I. A. Resnk.
5383
'Ml
V lovskem domu nad Tremi ribniki
vsako nedeljo radio-koncert in plesne točke. Pojedina domačih klobas ter pristna vina od Din 6.— naprej. Za obilen obisk se priporoča	5412
C. K. Dobljekar.
Odvetniška pisarna
dr. KUKOVCA Vekoslava
se je preselila iz Aleksandrove ceste št. 19 v Mariboru, v Sodno ulico št. 9, 1. vrata desno v pritličju palače Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, s3ss
Ugodna prilika
za nabavo šivalnih strojev, brzošivalnikov znamke „P H O N IX" za pogrezniti.
Pivo vrstni stroji!
Povprašati pri tvrdki 019 RJAVA, Maribor,. Gregorčičeva 24. Telefon 22-08.
Za Solo kupufemo samo na
Slomikovem trgu štev. 6.
Ljudska tiskarna Maribor.
ODPRODAJA
3.000 plošč
30%-40%
cenejše
DIN 35'«
Columbia Polydor Brunswick His Masters Voke
(mesto Din 60*-)
do Din 60-—
Melnel & Herold
MARIBOR, TRG SVOBODE 6.
JESENSKE IM ZIMSKE NOVOSTI
manufakturnega, modnega in suknenegS blaga v veliki izbiri po konkurenčnih cenah pri
KII H AR & H R O VAT
modno -manula k turna trgovina MARIBOR, ALEKSANDROVA 9 MSS
Zahvala.
Za takojšnjo izpiačiio pripadajoče podpore po smrti naše matere, ozir. tašie gospe Rozalije Lužnik, izrekam tem potom
»Ljudski samopomoči" v Mariboru
najlepšo zahvalo in piiuoiocam to druStvo vsakomur najbolje v takojSn|i (.ristop.
Maribor-Sv. Janž, dne 21. novembra 1931.
9 „12 10 „ „15* 10 „ „16* 10.. „18-10„20-10 „ „25 Ooldtippend meSao. 10 „ „25*
Velika izbira čaja v zavojčKii znanih svetovnih znamk v vse
. 542}	užil.	g
_____®99®*0»»«®©,'5®«@©©6®0®®®®e®©«©®Q«©«Qae8j
Opravilna številka: E IX 2920/31
Dražbeni oklic.
Dne 4. jan 1932 dopoldne ob 11 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 27 dražba nepremičnin:
Zemljiška knjiga: Pobrežje, polovica vi. št. 323 in 3 i2, Cenilna vrednost 30.128 50 Din.
Vrednost pritikline 37*50 Din.
Na manjši pormdek: 20.082'— Din.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru
Okraino sodišfe v Mari’ oru odd. IX..
dne 5.11.1931.
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Centrala: MARIBOR	Podmtnica:	CEUE
sprejema Hranilne vloge
na knjižice in tekoči račun. Dovoljuje komunalna in hipotekarna posojila. — Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle najkulantneje.
PUPILARNO VAREN ZAVO
za vse vloge DRAVSKA BANOVINA s celim svojim premoženjem in vso svojo davčno
ker
Izdaja Konzorcij »Jutr^' v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: VEKOSLAV ŠPINDLER v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.