No. 187
Ameriška Domovi ima
A'Ml E RI G/* 111» HO/VIE
AMCRICAN IN SPIRIT fOROON IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 28, 1964
SLOVCN1AN
MORNING N€WSPAP€B
ŠTEV. LXII — VOL. LXH
Kondlske seje so zmeraj bolj živahne
Na vesoljnem cerkvenem zboru so razpravljali o vlogi škofov pri vodstvu Cer-bve, o verski svobodi in o krivdi judov za Kristusovo smrt. 6 zadnjih dVeh vprašanjih bodo sklepali ta teden.
VATIKAN, It. — Koncilski °^etje so porabili pretekli te-den največ časa z glasovanjem 0 raznih paragrafih razprave “o cerkvi.” Med njimi je bil najbolj važen tisti, ki govori o sodelo-Vanju škofov pri centralni cerkveni upravi. Ogromna večina škofov je zagovarjala besedilo, ki je za čim širše in ožje sode-i°vanje. Tako imenovani “kon-Se‘rvativni” cerkveni prelatje so kili edini, ki so se protivili be-
sedilu.
debata o verski svobodi
Nepričakovano živahna je bila Pa tudi debata o verski svobodi, svobodi vesti ali kakor hočete Se imenovati to svobodo. Tudi na tem vprašanju so se kresala mzlična mnenja. Časopisje je precej površno trdilo, da sta se v debati spoprijeli “konserva-jivna in napredna” struja med mricilskimi očeti. Seznam go-vmnikov bi pa bolj zagovarjal stališče, da so se sporazumeli iisti koncilski očetje, ki so iz Pretežno katoliških držav, s ti-strmi, ki živijo doma v versko močno mešani družbi, kot je na Primer naša dežela.
Listo katoliške dežele sodijo različito od versko mešanih
Govorniki iz Italije, Španije, razilije itd. so zagovarjali stance, da taka svoboda ne sme Celati videza, da katoliška vera cdinozveličavna. Drugi cer-Vcni prelatje so pa gledali na Versko svobodo kot del splošne -vob°de in se postavili na stali-da je svoboda največja po-Nična dobrota. V tem duhu Sovoril kratko, toda ognjevito °stonski kardinal Cushing, ki b 23 SV°^ Sovor ^ živahno odo-avanje, akoravno kaj takega j^Poveduje koncilski poslovni
pehata o tem vprašanju še ni
! a Pretekli teden končana. Pri
^ čuvanju bodo pa zmagali “na-
redni” koncilski očetje, če jih
/Pemo tako imenovati. Značilno
sk' d3 se je kardinal Cushing
‘-val pri svojih izvajanjih
:	1 našo ameriško ustavo
m n a
Novi grobovi
Karl Tieber st.
Po 4 dneh bolezni je umrl v Richmond Heights General bolnici 69 let stari Karl Tieber st. s 419 Oakhill Drive, Richmond Heights, Ohio. Prva žena Helen (roj. Primosch) je umrla leta 1930, zapušča soprogo Mario, roj. Primosch, sina Karla L., hčer Betty Lewis (v Connecticutu), 3 vnuke, sestro Anno Weber (v Connecticutu) in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Avstriji, v Ameriki je bil 54 let. Vodil je 'gostilno od leta 1933 do 1956 najprej na St. Clair Ave. in E. 55 St., nato na E. 222 St. Od 1. 1956 je bil lastnik Tieber Tree Service in Cordwood Co. Pogreb je danes ob 9.15 dopoldne iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Paskala Baylonsikega na Wilson Mills Rd. ob desetih, nato na Kalvarijo.
Frank Becaj
Po 2 in pol letih bolezni je umrl v Euclid Manor bolnici 78 let stari Frank Becaj (Becay) s 1413 Penhurst Rd. Bil je vdovec, soproga Frances (roj. Seitz) je umrla leta 1940. Zapušča o-troke Franka ml., Frances Fari-nacci, Mary Gahan, Josephino Ziegler, Williama, Florence Tenney in Anne Balog, vnuke in vnukinje ter pravnuke. Rojen je bil v Jugoslaviji. Bil je član Društva Vodnikov venec št. 147 SNPJ. Bil je v pokoju, poprej je bil dolgo let zaposlen v Cleveland Municipal Light and Power Co. Pogreb bo jutri popoldne ob 1.30 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Highland Park pokopališče.
William Glover
V Lake Side University bolnišnici je umrl v petek 56 let stari William P. Glover z 7801 Euclid Avenue, roj. v Smith-fieldu, W. Va., od koder je prišel v Cleveland 1. 1940. Zaposlen je bil kot čuvaj pri Merchant Police Co. Zapustil je ženo Frances, roj. Bambič, hčer Lydo Walker, sestro Pearl Morrow, brata Kennetha in Francisa ter pet vnukov in vnukinj. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb. zavoda na E. 62 St. danes
nadno v St. Alexis bolnišnici 55 let stari Joseph M. Šušteršič j s 3596 E. 80 St. Pokojni je bil' član Društva Mir št. 10 SDZ, Društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, Dvora Male cvetke št. 1647 Kat. borštnarjev, Društva Najsv. Imena pri Sv. Lovrencu in H o b a n Dominican High Dad’s Club-a, bil je zaposlen kot pomožni manager pri American Monarch Corporation. Oče John in mati Mary, roj. Poglajen, sta umrla že pred leti, zapustil pa je ženo Ann, roj. Kastelic, sina Josepha, hčeri s. Joan Lawrence, dominikan-ko, in Mary, brate Franka, Cyri-la, Victorja, Vincenta, Louisa in Johna ter sestri Mary Sti-metz in Jean Perko ter druge sorodnike. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Avenue jutri ob 8.30 v cerkev sv. Lovrenca, kjer bo ob devetih pogrebna sv. maša, nato na Kalvarijo.
d0Vi;
■ protestantovskega zgo-narja Lorda Actona.
Štrajk »slavil delo v mim tovarn Sl
DETROIT, Mich. — Unija avtomobilskega delavstva in General Motors Corporation se nista mogli sporazumeti za novo kolektivno delovno pogodbo do petka dop., ko je potekel za to določeni rok in delavstvo je začelo štrajk. Predsednik Unije avtomobilskega delavstva Reu-ther je izjavil, da so bila vsa finančna vprašanja rešena, da se niso mogli dogovoriti le o pogojih in okoliščinah dela, ker Ge-neral Motors ni hotela priznati “človeške časti” svojemu delavstvu.
General Motors Corporation ima skupno zaposlenih preko 350,000 delavcev in ustavitev dela v večini njenih obratov v vsej deželi bo imela brez dvoma občutne posledice za vse gospodarstvo dežele, če bo trajala predolgo. Obstoji upanje, da bo štrajk v nelkaj dneh končan. Družba trdi, da ne more dati “vodstva” obrata v roke uniji. Podrobnosti spora ni marala objaviti nobena stran.
Drugi dve glavni podjetji avtomobilske industrije, Ford in Chrysler, sta se z unijo avtomo-
Čombe se je zopel sprl z afriškimi politiki
Dolži jih upravičeno vmešavanja v notranje zadeve Konga.
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Kongoški ministrski preasednik Combe je šel na sejo “konge-ške ’ komisije v Nairobi, ki jo je izbrala svoj čas znana Zveza za afriško edinost z namenom, da komisiji čim bolj ustreže in se tako pomiri z njo. Res ji je popustil skoraj v vseh spornih vprašanjih. Ni pa zato žel nobene hvaležnosti od strani komisije, ki je padla popolnoma pod vpliv nekaterih članov, ki Combeja ne morejo, trpeti, — so tc delegatje iz Egipta, Gane in Gvineje, — in na koncu zasedanja kar na hitro roko sprejela sklep, da zasliši še zastopnike levičarske uporniške vlade iz Stan-ieyvilla.
Kungoška komisija OAE šla preko delokroga
S tem se je komisija očitno vmešala v kongoške notranje zadeve, kajti upornikov iz Stanleyville nihče ne priznava kot neodvisno vlado. Komisija je šla še dalje: sklenila je, da pošlje kar naravnost do našega predsednika Johnsona posebno petčlansko delegacijo, sestavljeno pretežno iz samih levičarskih politikov, ki naj svetuje Johnsonu, da naj takoj ustavi vsako podpiranje Čombejeve vlade. To seveda zopet pome-J vmešavanje v notranje zadeve naše dežele in Konga, pa to afriških politikov ni nič motilo.
popoldne ob 1.30 na Highland! bilskega delavstva sporazumeli Park pokopališče.	| za novo kolektivno pogodbo in
Joseph M. Šušteršič	I morata urediti le še nekatere
V soboto zjutraj je umrl ne-1 lokalne spore.
Washington jo je vljudno zavrnil
Zato so pa hitro dobili pouk, ki so ga zaslužili. Še predno je delegacija šla na pot v Washington, je naše državno tajništvo izjavilo, da je predsednik Johnson preveč zaposlen, da bi sprejemal take delegacije. Obenem je Afrikance na lep način poučilo, da naše podpiranje kongoške centralne vlade ni nobeno poseganje v kongoško politiko.
Odgovor kongoškega predsednika Kasavvubuja je bil pa hujši, zagrozil je Organizaciji za afriško edinost, da bo njegova republika zapustila to tovarišijo, ako se bo ta hotela mešati še
UMOR J. F. KENNEDYJA
SIL DELO POSAMEZNIKA
Včeraj objavljeno poročilo Warrenove komisije o umoru predsednika Johna F. Kennedyja ugotavlja, da je bil umor delo nezadovoljnega in razočaranega Lee Harveyja Oswalda, ki za to svoje dejanje ni dobil nobene opore od nikoder ne od Sovjetske zveze ne od Castrove Kube, pa tudi ne od domačih političnih nasprotnikov pokojnega predsednika.
WASHINGTON, D.C. — Umor predsednika Johna F. Kennedyja je bil delo nezadovoljnega in razočaranega posameznika Lee Harveya Oswalda, prepričanega marksista in komunista. Ta za svoje dejanje ni dobil od nikoder nobenega navodila in ne podpore. Komisija trdi, da je Oswald sam sklenil umoriti predsednika, da je sam izdelal načrt za umor in ga tudi sam izvedel. Pri tem ni vprašal nikogar za nasvet in tudi od nikogar tega dobil. Komisija ni mogla dognati, zakaj se je Oswald za umor predsednika odločil, zaključila pa je, da je bila to posledica njegovega življenja, polnega razočaranj, nezadovoljstva in neuspešnosti. Oswald je bil ločen od vsega sveta, čisto sam za sebe brez vseh ožjih prijateljev. Z umorom predsednika ZDA naj bi si hotel zagotoviti nekako mesto v
zgodovini.	----.-_.r-.-~	—
skrbela za predsednikovo varnost v Dallasu in pri tem delala vsak na svojo roko. Priporoča temeljito izboljšanje ukrepov za I varnost predsednika ZDA.
Odmev doma in v tujini
Mati predsednikovega morilca je včeraj izjavila, da je poročilo komisije krivično in da ima ona možnost zdrobiti njegove ugotovitve. Podobne izjave je dajala že preje, vendar ni mogla navesti za svoje trditve nikoli trdnih razlogov in še manj dokazov.
Javnost je na splošno sprejela ugotovitve komisije kot pravilne in zadovoljive. Prav tako je brat pokojnega predsednika Robert F. Kennedy izjavil, da je s poročilom komisije zadovoljen.
V tujini je nekomunistično časopisje na splošno sprejelo ugotovitve Warrenove komisije kot utemeljene in pravilne, med tem ko komunistično časopisje trdi, da je'porodR° nekako opravičilo desničarskih skrajnežev, ki naj bi skovali zaroto za umor predsednika J. F. Kennedyja.
Iz Clevelanda in okolice
V bolnišnici—
V St. Vincent Charity bolnišnici, kjer je prestal operacijo, je Anton Debelak z 893 E. 75 St. Obisiki so dovoljeni od ene popoldne do 8.30 zvečer.
John F. Kennedy
Komisija je prišla do prepričanja, da je tudi Jack Ruby u-strelil Oswalda čisto po svoji lastni odločitvi brez vsakega sodelovanja in vednosti kogarkoli. Na dolgo ugotavlja, da ne tiči za umorom nobena zarota ne tuja ne domača. Precej ostro kritizira tako Secret , Service kot FBI, ki da sta preveč površno
naprej v notranjo kongoško politiko.
Kašo, ki jo je skuhala kongo-ška komisija v Nairobiju, bo moral seveda pojesti generalni tajnik organizacije Telli, ki dobiva od vseh strani pritožbe in proteste.
Johnson odredil študije za nov kanal preko Srednje Amerike
WASHINGTON, D.C. — Pred-jednik Johnson je končno naročil svoji administraciji, naj pripravi vse potrebno za iskanje odgovora, kje naj bi tekel novi kanal, ki naj bi vezal Tihi ocean z Atlantskim.
Dejansko administracija ne bo mogla dosti delati, ker ji Kongres še zmeraj ni odobril zaprošenih $5 milijonov za stroške pripravljalnih del. V predstavniškem domu je namreč še zmeraj nekaj kongresnikov tako zaljubljenih v panamski kanal, da mi-slojo, da novi kanal še ni potreben. Seveda to ni čista ljubezen, ji je primešano tudi precej politike in samoljubja.
Gibraltar noče pod Španijo
NEW YORK, N. Y. — Španija je pred Varnostnim svetom ZN zahtevala v imenu španske narodne edinosti, naj se ta postavi na stališče, da Gibraltar spada pod Španijo in ne pod Anglijo. Angleški delegati pri Varnostnem svetu so rekli, da zelo spoštujejo špansko narodno edinost, še bolj pa seveda mnenje prebivalcev v Gibralturju.
Teh prav nič ne mika, da bi izpod angleškega kolonialnega jarma prišli pod španski. Tako so namreč izjavili zastopniki gi-braltarskih prebivalcev, ko so jih zasliševali pred Varnostnim svetom. Ker Varnostni svet ne ve, kaj naj počne v tej zadevi, je sklenil, da jo bo še temeljito preštudiral.
Kongres bo nemara le končal ta teden svoje delo
e**at izglasoval načrt boja proti revščini
Washington, d. c. — se-
^at ip
j •l<- v petek izglasoval pred-foč' k°^a Pr°ti revščini na pod-ch.£ U ^-P^ačev, ki obsega enajst Va 3V PrecP0g, ki predvide-W namen 1 bilijon dolarjev Va,aW°v zvezne vlade, je glaso-bi a ^ senatorjev, proti pa 13, tudi Frank J. Lausche
Vremenski
prerok
pravi:
Delno oblačno in hladno. Naj-
Sja temperatura 60.
CLEVELAND, O. — Ali bo res, ne bi upali prerokovati, lahko pa trdimo, da vsi senatorji in kongresniki upajo, da bodo koncem tedna lahko šli domov naj agitacijo in da se bodo v janu-j arju vrnili zopet na delo na Kapitelu. Ali se bodo res vrnili vsi? Skušnja govori, da nam vsake volitve spravijo na Kapitel kakih 20 novih obrazov.
Senatorji in kongresniki so svoje upanje skušali pretekli teden tudi kolikor toliko utemeljiti, posebno senatorji. Senat je koncem preteklega tedna spravil pod streho resolucijo o razmejitvi volivnih okrajev, ki je dejansko ubila načrt senatorja Dirksena, da federalnim sodiščem naravnost ukaže, kako morajo soditi o razmejitvi. Resolucija jim pa samo svetuje; sodniki jo torej lahko upoštevajo, lahko pa tudi ne. Vsekakor je pa boj za in proti Dirkssenove-mu predlogu trajal skoraj dva meseca in za toliko po nepotrebnem podaljšal letošnje kongresno zasedanje. Sicer pa boj za in
proti resoluciji še ni končen.:	Pred skupno kongresno komi-
Zakon o podpiranju tujine pride sijo se bo nadaljeval boj za boi-z resolucijo vred pred skupno niško zavarovanje. V soboto so kongresno komisijo in potem že mislili, da so dosegli kompro-nazaj pred senat in predstavni-1 mis, toda upanje je bilo pre-ški dom na dokončno glasova- zgounje. Sedaj upajo, da bodo nje. Zgodi se torej lahko ta te- kompromis dosegli v par dneh den še marsikaj, kar lahko po-( in da bo končno glasovanje o za-daljša letošnje kongresno zase- varovanju v sredo ali v četrtek, danje.	j ^ najboljšem slučaju bomo do-
Senat je tudi izglasoval zakon! bili precej okrnjeno zavarova-podpiranju Apalaških pokra-|nje. Na skupni kongresni komi
jin in poslal predlog v predstav-1 siji se bo tudi odločevala usoda niški dom. V domu niso vsi vne-| zakona o podpiranju tujine in ti za ta zakon, zato tudi v tem nanj obešena resolucija o raz-slučaju nihče ne ve, kakšna uso-j mejitvi volivnih okrajev.
da ga čaka.
Senat je dalje izglasoval v dobrih 50 minutah kar 56 zakonskih predlogov manjše važnosti. Glasovanje se je odvijalo kar na tekočem traku skoraj brez vsake debate. Senat je pokazal, da lahko hitro dela, ako hoče.
V predstavniškem domu pa niso pretekli teden opravili nobenega važnega političnega dela.
V predstavniškem domu bodo pa morali obravnavati zakon o podpiranju Apalaških pokrajin.
Johnson želi, da Kongres odoDn tudi nov zaKon o uvoznih kvotah za Siadkor; se vsak zakon o uvoznih kontingentih za siadicoi je on pomična zadeva prve vrste. i3o (.udi letos. Ali ga do Kongres tanko izglasoval v nekaj unen, o tern mnogi dvomijo, — morda bo Kar sedanjega za ielo dni.
isto velja tudi za zakonski piedlog o kavi, ki naj ratificira že skienjeni sporazum o stabilizaciji cen za kavo. Ta zakonski načrt ni tako sporen, da ga ne bi senat mogel izglasovati brez posebnega trenja med interesenti.
Ta teden bo torej še dosti živ-
L Goldwder pozival k edšnosii v Kew York«
ALBANY, N. Y. — Republikanski predsedniški kandidat B. Goldwater je v petek priletel v glavno mesto države New York .vlbany, kjer ga je pričakal in sprejel guverner Rockefeller. V Kratkem pozdravnem govoru je guverner priznal, da obstoje med obema osnovne razlike, pa po-nvalil pri tem Goldwaterja zaradi njegovega poguma javno zastopati svoja konservativna načela. Sen. Keatinga, ki je v hudi votivni borbi z demokratskim senatorskim kandidatom Robertom P’. Kennedyjem, ni bilo med onimi 5,000 ljudmi, ki so čakali na Goldwaterja.
Barry Goldwater se je zahvalil za prijazen sprejem in pozival k edinosti, h končanju smešne igre z delitvijo stranke. Pozival je poslušalce, naj volijo za senatorja K. Keatinga v novembru in ohranijo državo New
— V Kanadi je 11 jezer s preko tisoč dvakratnih milj površine.
Ker verjetno ne bodo	maralo ^ ^	repuHlkan.
senatnega besedila, bo predlog odromal na skupno kongresno komisijo.
Tako visijo v začetku tega tedna v zraku kar trije politično važni zakoni: o bolniškem zavarovanju, o razmejitvi volivnih
bi ga biti. V resnici bodo pa senatorji in kongresniki bolj na volivni agitaciji in se bodo vozili v Washington z letali le na
ski stranki.
Goldwater je kasneje govoril še v Burlingtonu v državi Ver-
Političen boj se bo ta teden ' okrajev in o podpiranju Apala-vrtil — tako napovedujejo — škili pokrajin. Vsi trije zakonski
okoli
tov:
sledečih zakonskih načr-
predlogi so sporni. To pa še ni vse.
Predsednik
glasovanja, pa še to ne bo pre- mont, pa odletel nato v Louis-prečilo nevarnosti, da seje ne ville v Kentucky, kjer je imel bodo zmeraj sklepčne.	zvečer govor na konvenciji Na-
Vse to priča samo o tem: kot rodne zveze ženskih republikan-zmeraj, ne bo tudi letošnje Kon-j skih klubov. Tam je ostro napa-gresno zasedanje umrlo častit- del demokrate, ki da ga dolže, Ijive in slavne smrti.	| da “bo sprožil vojno.”
Zadnje vesti
.SAJGON, J. Viet. — Med ameriškim vojaškim vodstvom in vlado gen. Khanha je prišlo do prepira, ker Khanhova vlada dolži ameriške oficirje odgovornosti za upor “gorjancev” proti vietnamski vladi. Upor je bil v glavnem končan brez prelivanja krvi. Ameriški vojaški helikopterji so odpe-djali iz uporniških taborišč a-meriške vojaške svetovalce in vladne vojake.
MONTGOMERY, lil. — Tu je prišlo danes zgodaj zjutraj do hude železniške nesreče, pri kateri so bile 4 osebe mrtve, preko 20 pa ranjenih. Potniški vlak Chicago, Burlington and Quincy Railroad se je zaletel v nasproti vozeči tovorni vlak Rock Island Line.
CLEVELAND, O. — Odločitev za Davisov pokal bo padla danes. V soboto so ameriški branilci dosegli dve zmagi in le en poraz, včeraj so Avstralci dosegli z eno zmago izenačenje. Danes bo odločil nastop Chucka Me Kinleyja iz St. Louisa proti Roy ju Emersonu iz Brisbana. Zadnji ima več iz-gledov na zmago. Če bo zmagal Avstralec bo to 12. avstralska zmaga v zadnjih 15 letih.
3117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
> ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ol July Manager and Editor: Mary A. Debevec
”NAROČNINA:
la Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 meseca oa Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
< nited States:
$14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months (. anada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
■^^9,83	No. 187 Mon., Sept. 28, 1964
General De Gaulle v Latinski Ameriki
Naj reče kdo karkoli, De Gaulle mora priznati, da je izredno uporen v zasledovanju svoje zunanje politike. Doživi mnogo porazov, toda to ga ne spravi od njegovega glavnega cilja; pridobiti Franciji tisto veljavo v medna-lodni politiki, ki jo po njegovem mnenju z ozirom na njeno preteklost in kulturno veljavo zasluži.
Ko mu je spodletel načrt, da bi skupaj z Ameriko in Anglijo ustanovil neke vrste ravnateljstvo za mednarodno politiko, hoče Francijo uveljaviti po drugih potih. Naj-prvo je poskusil dobiti vodstvo svobodne Evrope v svoje roke. Dr. Erhard mi je povedal, da Nemčija na kaj takega noče pristati, ker bi to pomenilo tekmo in sipor z Ameriko. Potem je poskusil svojo srečo v Prednji Aziji, pa tudi tam ni dosegel kaj prida. Tam namreč več dajo na ameriške do-iarje kot na francosko kulturo.
Sedaj se je vrgel na Latinsko Ameriko. Šel na pot, ki meri 22,000 milj, na njej bo imel okoli 70 govorov in nagovorov v 27 dnevih, obiskal bo 10 držav. To je vsekako občudovanja vreden osebni podvig politika, ki je že 73 let star in je prav zadnje čase prestal operacijo, sicer ne ravno posebno nevarno, pa vendarle operacijo.
Kaj žene njegovo železno voljo v Latinsko Ameriko?
Osnovna misel njegove zunanje politike je jasna. Je general tudi ne taji. je prepričan, da mora obstojati med obema velesilama, Ameriko in Rusijo še neka tretja sila, ki naj ne bo odvisna ne od Washingtona, ne od Moskve. To tretjo silo naj seveda vodi Francija. Ali bodo države Latinske Amerike imele kaj smisla za tak mednaroden načrt? Nekaj čisto gotovo. Že ime Latinska Amerika pove, da tam prevladuje latinska kultura, ki je med njenimi glavnimi stebri Francijfet. Države Latinske Amerike še zmeraj mislijo na zahodno in srednjo Evropo, kadar govorijo o civilizaciji. Ta kulturna navezanost Latinske Amerike na Evropo je političen kapital, ki ga hoče sedaj De Gaulle do dna izrabiti.
Na drugi strani je tudi res, da naša dežela ni ravno priljubljena v Latinski Ameriki vkljub vsem denarnim žrtvam, ki nam jih je naša politika do teh dežel naložila in nam jih še zmeraj nalaga. Še zmeraj vidi Latinska Amerika ne samo predsednika v Beli hiši, ampak tudi ameriške podjetnike, ki so mnoge dežele Latinske Amerike brezobzirno izkoriščali in skušajo to delati tudi danes, seveda v sodobnih oblikah. Javnost Latinske Amerike je še zmeraj prepričana, da vse ameriške podpore ne odtehtajo dobičkov, ki jih dobivajo ameriška podjetja od svojih tovarn v Latinski Ameriki. Račun je potem takem kratek in jasen: kar daje federalna uprava z eno roko, jemljejo naše investicije v Latinski Ameriki z drugo in odnašajo nazaj v ZDA. Žal imajo zagovorniki tega stališča lahko pot do dokazov, da se ne motijo.
General De Gaulle bo torej dobil na svoji poti po Latinski Ameriki dosti prijateljev, ki ga bodo obsuli s simpatijami. Seveda pa general ve, da samo s tem ne bo vsega opravil. Da bo imel kaj uspeha, bo moral nuditi državam Latinske Amerike tudi gospodarske koristi, za kar so mu pa na razpolago le omejena sredstva. Javna tajnost je v Parizu, da je general zahteval od svojega finančnega ministra velike zneske, ki naj bi jih razdelil po Latinski Ameriki kot podpore in ugodna posojila. Minister mu je pa povedal, da je Francija že vse preveč obremenjena s podobnimi gospodarskimi akcijami v Afriki in da je pri tem treba imeti vedno pred očmi, da Francija podpira, računano v odstotkih, veliko bolj tujino kot na primer Amerika. S kapitalom ne bo torej De Gaulle mogel dosti postreči svojim prijateljem v Latinski Ameriki.
Lahko jim bo nekaj nudil v obliki ugodnih trgovskih pogodb, pa tudi tu bo imel težave. Države Latinske Amerike so predvsem zainteresirane na izvozu svojih deželnih pridelkov in industrijskih surovin, teh pa ravno Francija ne rabi veliko. Rabi jih pa dosti Evropska gospodarska skupnost. Tu je ravno general tisti, ki ne dovoli, da bi Gospodarska skupnost delala v svoji zunanji trgovini take popuste, ki bi šli na francoski račun. General bo stal torej pred precepom: ali spremeniti svojo politiko do Gospodarske skupnosti ali pa Latinsko Ameriko tolažiti z obljubami dvomljive vrednosti.
Zato je verjetno, da bo De Gaulle žel uspehe samo na političnem polju. Države Latinske Amerike bodo kar zadovoljne, ako jih bo opozoril na možnost, da imajo med alternadvo: Johnson ali Castro še tretjo odprto pot; politično neodvisnost od kogarkoli, ki naj bo vezana s čim večjim sodelovanjem med Francijo in njimi. To se lepo sliši in ne stane dosti.
Ali res ne stane dosti, to bo odvisno veliko od tega, kaj pravi naša dežela o generalovem obisku. Zaenkrat ga celo hvali in trdi, da bo od tega imela korist. So pa tudi taki tokovi v naši zunanji politiki, ki vidijo De Gaulla zmeraj samo kot konkurenta, ki povsod spodbija Ameriko
in njene pozicije, pa tudi njen vpliv v mednarodni politiki. Ako bi prevladala ta struja, potem se lahko zgodi, da bodo naši diplomatic rekli Latinski Ameriki, naj izbira med našo deželo ali De Gaullom. Potem seveda bo marsikatera država Latinske Amerike prišla v škripce. Rada bi dala prav De Gaullu, toda te misli ne bo javno povedala, ker se bo bala zamere v Washingtonu.
To bi bila gotovo najslabša posledica generalove poti v Latinsko Ameriko. Rodila bi namreč samo nove povode za trenja v Latinski Ameriki in Evropi. Zato upamo, da se naša diplomacija ne bo prehitela v končni sodbi o generalovi poti. Mora čakati ne samo na konec poti, ampak tudi nekaj časa potem, da se razkadijo vse brezpomembne podrobnosti generalovega potovanja. Šele potem bo lahko sodila s hladno pametjo, kaj je koristno za našo deželo v generalovi politiki do Latinske Amerike.
BESEDA IZ NARODA
KM »fcAVITONB S HRiaTT
nja! In nadaljuje, da bomo priče nove velike borbe za “dušo Amerike”! To obljublja, po-vdarja Copley, odločitev Republikanske stranke, ki se je odločila za Goldwaterja in Millerja, prvega za predsednika in drugega za podpredsednika. K temu Copleyevemu povdarku zna marsikateri pripomniti:	Če je
Joliet, 111. — Letos je leto narodnih volitev in le volilna politika je vsepovsod v ospredju, v tisku, na radio in televiziji. Domače lokalne vesti, če ni prav kaj posebnega, so v ozadju. Take vesti n. pr. koliko jajc je znesla zadnji teden sosedova putka in kako gleda sosedova muca preko plota, za take “važne novice” v času narodnih volitev zdaj ni prostora.
Naš mestni upravitelj (City Manager) Aaron Marsh, ki je
temu ustvarjati probleme tako in tako in tudi zagovarjati iste tako in taiko. Ampak tu so pred nami in radi teh bo marsikateri ameriški volivec volil za tako administracijo, kakor bo sodil po svojem mnenju, da bo bolje zanj in za vse.
Kdor kaj pozna temperaturo ameriške javnosti, ki rada vzroji v raznih političnih časih in
njam v svojih dopisih “Ameriški slovenski dom” na našem hribu. Izgovarjal sem se, pa izgovori niso nič zalegli. Z njo sem moral na kvaterni petdk zvečer na ribe. To je bilo pa nekaj. Tako okusnih rib pa še nisem jedel. To sem omenil tudi sosedi, pa je zarentačila nad menoj: “No vidiš! Zdaj pa glej, da boš o tem kaj poročal v AD.
sezonah, podžgana s takim ali pa ne pozabi omeniti, da se tu
takim političnim ognjem, pa naj bodo gospodarske, politične in socialne razmere še tako ugodne in dobre, ta ve, da v takih razmerah, katere bi lahko označil za “polno obloženo mizo”, kaj rada zavije ob volitvah z glasovanjem za nasprotno stranko. To se je že velikokrat dogodilo, pa se še zna! Morda se zna to zgoditi prav letos, da bomo izvolili republikance za prihodnja štiri leta vse tam od naj višjega političnega stola v Washingto-
v “Amer. slov. domu” servira okusno ribjo večerjo vsak petek od 4. do 7. ure zvečer. Da ne bom v nevarnosti, da bi me kje za kakim oglom počakala in za ušesa potresla, to ponižno tu poročam...	■
* NASI MESTNI OČETJE z županom Berlinskyjem na čelu so končno “zglihali” za zgradi-
nu in Beli hiši pa do zadnjega $555,000. Z delom se prične dne vaškega urada kje na deželi.
Letošnje volitve bodo izpadle tako in v dobro tistim, ki bodo znali najbolj svojo politično
tako v Will okraju in Joiietu, “ŽT°” “t ^«““???
JI toe” ponujat in prodajat. Zgle-
potem so tam zelo prepojeni z \ duhom republikanizma. O tem lahko kdo sodi, kakor hoče. A-merika je svobodna dežela, v njej vsak pošten človek lahko izpoveduje svoje prepričanje, dokler ni isto nevarno pravičnosti, poštenosti, svobodi in enakosti za vse poštene ljudi, itd. Ljudje vsakega kraja pa najbolj vedo sami, kaj je za nje najboljše v jjavnem in političnem življenju. Ako ljudstvu kje služi najbolje republikanizem, je naravno, da ga ljudje ne bo-
poznan že iz drugih mest in dr- do odklanjali; kjer pa služi de-
žav, kjer je gospodaril v takih upravnih službah, je pred meseci, ko je bilo nekaj policajev in ognjegascev upokojenih, na-napravil poskus, če bi bilo mogoče z znižanim osobjem opravljati policijsko službo kakor tudi ognjegasko. Pa so menda slučaji pokazali, da ni mogoče in zanesljivo. Na omenjenih dveh poljih postrežbe je znano, da je tako kakor glede tega pravi stari rek:	da kadar je kje manj
mačk, je takoj več miši. To pa pove, da je zdaj prišel mestni upravitelj do uvidevanja, da je treba število policajev dvigniti in tako tudi število ognjegascev.
* KAKO SMO IN KAKO SO SPREMLJALI in gledali na minulo konvencijo Republikanske stranke, ki se je vršila od 13. do 16. julija letos v San Franciscu v Kaliforniji?
Pri nas v Joiietu in v našem okraju Will smo že od nekdaj nagnjeni bolj na republikansko stran, kakor demokratsko. Razlogov k temu je več še iz starih časov, v katerih je zlasti jeklarska industrija, ki je tu obratovala, bila vedno bolj živahna, kadar so v deželi vladali republikanci, kakor pa kadar so bili
mokratizem bolje, tam so za demokrate in njihovo stranko. Tako je vedno bilo in bo. še moj stric mi je nekoč povdaril, da: “Vsakdo hvali tistega svetnika, kateri mu je dober in kateri mu odpustke deli.”
Člankar Copley se je ostro obregnil ob demokrate in povdaril, da njihova platforma (načelno stališče) se ne more izogniti obtožbi, da jo vodi filozofija za podjarmljenje vlade po zveznem paternalizmu ter stališče, da je možno sožitje s komunizmom.
O republikanski stranlki je zapisal: Republikanska stranka se pa ni spremenila. Konservativci so v njej vedno tvorili večino. Omenja nekaj, da razne spremembe tu in tam in spreminjajoči se časi med 1930 pa do sedaj so tu pa tam pustili svoje posledice, ampak nova generacija konservativcev, katerih ni zajel ne omamil duh demokratske stranke, so zdaj v 0-spredju in vodijo stranko in nimajo namena za kak umik. Ti so zdaj v ospredju in z vso njihovo mlado silo oznanjajo nov prerojeni duh republikanizma.
Omenja dalje bivšega predsednika Eisenhowerja, ki da je
na (krmilu demokrati. Slednji so Poln vzpodbudnega duha za re-bili vedno bolj za omejen uvozjpublikansko stranko, ki je za A-
dočim republilkanci za odprt. To je povzročalo potem gospodarske krize, v katerih je bilo
meriko in Amerikance. Novo-nominirani republikanski kandidat za predsednika Goldwater
dosti brezposelnosti. Denarni je eden izmed najodličnejših A-
magnatje so take slučaje izkoristili s tem, da niso investirali
merikancev, z njim številni drugi po vsej Uniji in to daje vsem v industrijo in večina industri- poroštvo, da republikanizem se je je počivala. Vsa ta politika !ie preporodil in da je v novem je zadajala posebno malim lju-’duhu in z novimi silami med dem veliko škodo in ljudje so'nami-”
se v prejšnjih časih rajši okle-| Tako in v tem duhu se je raz-pali republikancev, to delavci,'Pisal člankar Copley, kar doka-pa tudi farmarji Odtod in zateguje, da je on vnet republikan-je znan ves naš Will okraj kot ski stoprocentnež. močna republikanska trdnjava J Pa tudi mnogi drugi so vse Radi teh razlogov je torej ra- križem naše dežele za republi-zumljivo, zakaj smo s takim za- kanizem. Morda ne odobravajo nimanjem sledili letošnji kon- na vsej črti republikanskega venciji. Illinois je bil ves čas za konservatizma, ampak vodstvo Goldwaterja. Nominiranje demokratske stranke se jim je Goldwaterja je tako dvignilo nekaj tu in tam zamerilo. Raz-navdušenje tukajšnjega dnevni- logi so znani, kaj bi jih podrob-ka “JHN”, da je dan po kon- no navajal. Mnogim je pokazala venciji objavil na prvi strani svoie bodice integracija. Kake članek z naslovom “Rebirth of so te bodice, menda tudi ni tre-Americanism”. Po naše: Prepo- ba podrobno razlagati in opiso-rod republikanizma.	vati. Dalje premnogim ne uga-,
James Copley navdušeno piše Ja naša zunanja politika. Kuba, novejše, da ne bo prestaro, o tem dogodku. Povdarja, da je Vietnam in še marsikje drugje j * MOJA SOSEDA me je zad-posvetila na republikanizem no- 80 7-nani žulji, ki has žulijo, da njič skoro za ušesa potresla po-va luč novega življenja in upa- b°ii- Seveda se da proti vsemu vdarjajoč, zakaj nikoli ne ome-
V spomin
Cleveland, O. — Zelo me je pretresla novica, da je po štirih tednih bolezni preminula 14. septembra Mary Rožanc z 10914 Sandusky Ave., rojena Magdalene leta 1908 na Opčinah nad Trstom, od koder je prišla v Ameriko kot 3 leta stara deklica pred 53 leti. Obiskovala je tukajšnje šole in znala prav dobro govoriti in pisati angleško in slovensko. Bila je mirnega značaja in dobrega srca, prijazna z vsakim človekom.
Pokojna Mary je bila delovna na društvenem in narodnem polju, rada je tudi prepevala. Bila je članica pri pevskem zboru Cvet, zdaj pa pri pevskem zboru Triglav. Bila je tudi čla-
tev nove mestne hiše (Joliet Ci- njca	predsednica Društva
ty Hall) in pristali na pogodbo. Stala bo okrog $1,777,397: mesto bo nosilo $1,226,357, okraj pa
da nekako, da bomo imeli v Beli hiši za prihodnja štiri leta moža z imenom “Zlata voda”. Če bomo pa drugi kaj kake “zlate vode” glede tega deležni — to pa nam bo pokazala bodočnost. Torej potrpimo in upajmo!
*	PAR DOMAČIH VESTI. — Naš rojak Robert R. Buchar, s 606 No. Broadway Street, je prijavil kandidaturo za okrožnega (distriktnega) sodnika okraja Will na demokratski listi. Mr. Buchar je odvetnik, graduant zavoda Chicago^ent College of Law, s katerega zavoda je gra-duiral leta 1941. Od leta 1952 vodi lastni odvetniški urad tu v Joiietu v Barber Building. Buchar je veteran zadnje svetovne vojne, v kateri je služil 3 in pol leta v zračnem koru, star 48 let in sposoben za urad, za katerega kandidira. Volivci ga naj ne pozabijo!
*	POROČILI SO SE. — V cerkvi sv. Družine sta se poročila pred kratkim ženin Ronald C. Gans in Miss Mary Lou Grego-rich. Nevesta je hčerka znane družine Mr. in Mrs. Alojzij Gregoriča z 1205 Oregon ceste.
— Dne 5. septembra ob 10. uri dopoldne sta se poročila Miss Jane Frances Gimpel in Miss Nella A. A’Ottavio. Poroka se je vršila v tukajšnji škofijski katedrali St. Raymond Non-natus.
— V St. Patrick Church sta se pred kratkim poročila ženin Anthony John Muhich z nevesto Miss Patricia Metzger. Ženin je sin znane slovenske družine Mr. in Mrs. Antona Muhič z 1266 Cora Street.
Vsem novoiporočencem obilo sreče in božjega blagoslova!
*
Ko sva se zadnjič z Nickom ustavila v So. Chicagu na potu v Indiano k njegovim sorodnikom, so me tam vpraševali: “No, kako pa je še kaj pri vas v Joiietu? Včasih ste hodili okrog vedno s tako veliko “fano”, zdaj ste pa nekam kar tiho.”
“Well, dragi rojak, pri nas v Joiietu je še vedno nekaj po starem, veliko pa po novem. Nikomur se ne podamo, hlače še vedno nosimo in še celo marsikatere ženske koračijo v hlačah. Torej nismo zadnji, ampak precej spredaj v marsičem.” Tako sem mu odgovoril in pojasnil.
Nick se je na široko zasmejal, ki sem tako odgovoril, potem je pa še on dokazoval, da imam jaz prav in da je res tako. Ob taki podpori sem bil kar ponosen. Omenjam to, ker to je za nas že neka novica, za druge morda ne važna, za nas pa.
Pa o vsem tem bom še bolj široko razpravljal v svojih drugih dopisih. Zdaj naj gre na tale košček papirja to, kar je naj-
1. oktobra letos in prva lopata bo zapela in obrnila zemljo, na kateri bo stala nova stavba. Več in bolj podrobno o tem drugikrat.
* NOVA GROBOVA:
— Pred kratkim je tu preminul rojak Anton Slogar, star 84 let, ki je bival več zadnjih let na Ely, Minnesota. Preje pa dolga leta tu v Joiietu. Zapušča žalujočo vdovo Mrs. Katarino Slogar ter štiri sinove in štiri hčere. Njegova žena Mrs. K. Slogar je bila prejšnja leta zelo delavna za našo K.S.K. Jednoto in Slov. žensko zvezo. Pokopali so ga v Ely, Minn., iz cerkve sv. Antona.
— Preminula je pred kratkim
Danica št. 34 SDZ in zapisnikarica pri Southeast Federation SDZ, prej Društva Tabor, sedaj Društva Na Jutrovem št. 139 SNPJ, Podr. št. 15 SŽZ preje, sedaj Podr. št. 47, bila je delavna pri Gospodinjskem klubu Na Jutrovem in pri Klubu upokojencev v Newburghu. Bila je dalje delničarka pri SDD na Prince Avenue, SMD na Maple Heights, SDD na E. 80 St. Njen mož Rudolf je umrl pred 7 leti.
Vse, ki smo pokojno poznali, je hudo prizadela njena smrt, ker je tako hitro odšla iz naše srede. V nedeljo, 20. septembra, je bilo en mesec, kar je bila zadnjič v cerkvi sv. Lovrenca v Newburgu pri sv. maši. Ko sva skupaj prišla iz cerkve sva se malo pogovorili. Ta razgovor mi je ostal trdno v spominu in ga ne bom pozabila. Pokojna je
tudi rojakinja Mrs. Louise Mla-i^jg namreg moja najboljša pri' kar v starosti 57 let. Pokojna je jateljica. Za njo žalujejo sin°-
bila rojena tu v Joiietu, hči pokoj. Josepha in Louise Sladič. Zapušča žalujočega moža Jožefa, več nečakov in nečakinj ter bratrancev in sestričen. Pogreb je imel v oskrbi Težakov pogrebni zavod, ki se je vršil iz cerkve sv. Jožefa na pokopališče sv. Jožefa.
* NOVI GROBOVI:
Tudi brez teh nismo. Smrt kar ne more pozabiti na nas in se stalno oglaša med nami.
Pred kratkim je preminula v bolnišnici sv. Jožefa 76 let stara Amelija Schwab. Njeno dekliško ime je bilo Pleše. Njen pokojni mož Joseph Schwab je bil železniški strojevodja. Umrl je leta 1938. Od tedaj naprej je bila vdova. Zapušča sina in dve hčeri. Pogreb se je vršil iz kar-melitske cerkve sv. Marije.
— Pred časom je umrl tudi 84 let stari rojak Anton Smo-lich, ki je bival na 2303 Wilcox Street. Bolehal je dalj časa. V Ameriko je prišel še leta 1906 ih sicer v Wilmington, kjer je bival kakih 14 let. Leta 1920 se je preselil v Joliet in je potem ves čas bival tu. Spadal je k fari sv. Jožefa, k mnogim slovenskim društvom, kot Društvu Naj sv. Imena, in (k raznim podpornim društvom. Zapušča žalujočo vdovo Katarino Spelich, pet sinov in šest hčera. Pokopan je bil iz cerkve sv. Jožefa na slovensko pokopališče sv. Jožefa.
V bližnjem Rockdale je preminul pred časom 59 let stari John Antič, ki je bival na 901 Meadow Avenue v Rockdale. Umrl je na svojem domu. Pokojnik je živel ves svoj čas v Rockdale. Bil je sin. pokojnih Jurija in Ane Antič. Zapušča žalujočo vdovo ženo Bernadino, dva sina in tri hčere. Pogreb se je vršil iz Težakovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Jožefa v Rockdale in potem na farno pokopališče.
Vsem umrlim naj ho lahka a-meriška zemlja in Bog jim daj večni mir in pokoj! Sorodnikom umrlih pa iskreno sožalje!
Naj bo za danes dovolj, pa še drugič kaj!
Tone s hriba
Možgani se naglo razvijajo
BALTIMORE,' Ma. — V teku prvega leta življenja zrastejo možgani pri človeku na teži za 200 do 300 odstotkov.
va Rudolf in Rihard, njune družine, sestre, brat, drugi sorodniki, prijatelji in znanci.
Na dan pogreba se je zbralo dosti ljudi. Pokojna je ležala med samim cvetjem. Videlo se je, da je imela veliko prijateljev, ki so jo spoštovali. Ona je rada pomagala tako pri cerkvi kot pri društvih. Nikdar ni odrekla, pomagala je, kakor je mogla. Bog ji daj večni mir v a-meriški zemlji poleg moža Ru' dolfa, naj obema sveti večna luč!
Žalujoča svakinja
Rose Vatovec
iYnaTuTYrst
Milwaukee, Wis. — Cenjena uprava Ameriške Domovine! že lani sem mislila, da sem zadnji' krat obnovila naročnino za moj priljubljeni list, pa kakor izgle' da, ga bom brala še za nap£eJ) posebno v bližajočih se dolgih zimskih večerih, če bo taka b07' ja volja. Torej, kakor vedno, pošiljam tudi letos naročnino za celo leto in Vas iskreno P°' zdravIjam. Vaša dolgoletna naročnica
Frances Marolt
Lloydell, Pa. — Cenjeno a' redništvo! Priloženo Vam poši' Ijam denarno nakaznico za celo* letno naročnino za Ameriško Domovino. List mi zelo ugaja i0 ga vsak dan z veseljem pričakujem. Lepo pozdravljam vse dopisnike, čitatelje in uredništvo.
S spoštovanjem!
Mrs. Mary Guzell
*
Eveleth, Minn. — Bodite praV lepo pozdravljeni vsi, ki imate delo v urednikovi pisarni, vsi, ki se trudite za nas, da prej6' mamo tako dober in koristen list. Jaz sem že šest let vdova in tako rada berem novice, sve tovne in domače, pa tudi vse stalne kolcne, ki jih objavi jot6 v listu. Sedaj sem dobila knjig6 od Jožeta Grdine. Tudi moj bra je bil v Galiciji v vojski, hjer je končal svoje mlado življe,nle' Pošiljam Vam naročnino 23 celo leto in Vam želim obi6 uspehov. Zbogom!
Frances Intihar

Bolgarske, ruske in druge povesti
‘Za božjo voljo, kaj pa delate?” A zaman ga je skušal ^zdramiti, motil ga ni niti pri-
hod
gospoda svetnika, Leoka-
dije in Kroutila Pogled, ki se je pokazal ftjih očem, je učinkoval nanje *em bolj, čim manj so ga bili l^ičakovali — bili so odreve-neli- Vstopili so, ker se jim je izgovor zdel predolg — in 8leb kaj so videli!
Gospod svetnik se prvi zave. No, to je lepo izpraševa-’i se je razjezil; “in ona 1138 ne pokliče!”
^ele te besede so izdale. V ^ajvečji zmedenosti sta odsko-vsaksebi — stala sta tukaj °t dva obsojenca.
Gekle, kaj si storilo?” je ZoPet zakričal gospod svetnik. In Leokadija?
^ndi ona je bila preseneče-na> a od veselja. Da se bodo v tako kratkem času reči tako rnile, tega se ni nadejala. ato se ni vtikala v to ter je Pastila medtem gospoda so-l^aga. Julika ni mogla odgo-^Nti, bila je preveč ginjena. ^ |nek je stal ob strani, z
° ičja mu je bilo čitati notra-Pji boj.
Ali nimaš jezika?” je na-jj1 ‘l^Va^ gospod svetnik. “No, ,e P gospodična pozvedela, Kar je hotela?”
Juliki se je tema delala ^rect očmi. Kaj naj odgovori? niislih je imela samo nevar-0st> ki mu preti, ako se zve, kdo je.
Kar sem hotela zvedeti,
V@ryj>»
> je dejala čez nekaj ča-Sa s težavo in s tako žalostnim 8 nsom, da je celo gospoda Svetnika osupnilo, “a ne iz-P^šujte me”, je pristavila l8Je, zakrivajoč si obličje.
Moj B0g( kaj ti je, dete?” Veb Leokadija strahoma. Jelinek se je bil odločil. 0P]1 je naprej in z glasom, katerem ni mogel zakriti vzburjenosti, je dejal: 2 aj se zgodi kar hoče — Vedite torej, da jaz nisem ^arel šroub.”
^ ^znenadenost, ki je sledila
kesedam, bila je nepo-18 jiva. Dočim se je gospod r,J0nKek sedaj veselil, je bila
8°spa svetnikova Parjena.
Ki niste
Prestrašena. Naposled
kakor poje vzkliknila
ga je vendar srečala”, zakliče Karel
Pamet vesel0.
‘‘O
sem ’ JaZ sem S^UGL jaz »vet.to slutil”, zatrjuje gospod nik zmagoslavno.
Je/°util je zmajeval z glavo, «j.lllek pa je nadaljeval: ste^0 Sem Prršel k vam, ve-spr	sem sem noter in
j. Jet z vprašanjem, sem li p-el šroub, sem pritrdil. Od-mp ^e’ gosPod svetnik, in vi, sa-tiva gospa. Hotel sem si ter ° Pldd°biti nekoliko časa 0 prvi priliki zopet oditi. sešejne8reči Pa sem se tukaj jjj , ,s Pravim vašim gostom
sem°JeČ Se’ da bi se ne izdal’ dela] ,?l01a^ delati, kot sem
p0^OsPod”, se razkači gos-Pieje SVe^nik, * ^0 presega vse Pripi Sina mojega starega a elja tako imzžaliti; —•
^relček
,0spod
pojdi na moje prsi!” ^ svetnik ga objame. s ’ ako da vas nisem takoj tu>, ,la ~~~ saj ste ves po oče-,,’J11 objame ga znova.
govori T0|)Sojajte me”’ izPre' ste - .Look, “dokler me ni-
v ei|b. Jaz sem knjigovodja Pra^-u Prvih kuPČijskih hiš
Veš iZ’V{d sem vsikdar ko 6 °’ a vendar redno. Neka-Pled pol leta sem bil porok
za 1000 gld., katere si je moj najboljši prijatelj izposodil na menico. A o določenem času tega ni mogel plačati, in meni, ki sem se zanašal na prijatelja in me ta visoka vsota ni dosti brigala, je pretil danes zapor, baš danes, ko na večer pričakujem očeta, kateremu sem bil o tem pisal. Gospod, sedaj vidite, da sem, ker me je upnik iz osebne mržnje hotel dati zapreti, moral ostati prost, naj se zgodi kar hoče, in odločen sem bil, da dam, ako treba, odvesti istega vašega gosta, samo da bi se mogel sniti z očetom. Usoda pa je hotela drugače. Poznal sem vašo hčer, in tega mi ni mogoče več tajiti.”
Z rastočo pozornostjo je poslušala Julika.
“Naj bo”, je dejala odločno, “sedaj vam bom tudi jaz nekaj povedala. Vedite, da je ta gospod moj lanski rešitelj z leda.”
“Kaj praviš?”
“Zakaj, tega nisi takoj povedala?” se oglasita obenem gospod svetnik in gospa svetnikova.
“Vi ste me spoznali, gospodična?” vpraša Jelinek s tresočim se glasom.
“Jaz neumnica sem si do-mišljevala”, odgovori Julika, “da vam preti nesreča, ako vas izdam.”
“Gospodična, da sem slutil —”
“Rešitelj naše edine hčere!” zakliče Leokadija. “Mož, sedaj pokaži, da ni ohranil hčere nehvaležnim ljudem!” “Nikakor ne, mislostiva gospa”, odgovori Jelinek. — “Hvale ne zahtevam. Največje povračilo mi je zavest, da sem zemlji ohranil angela. A sedaj mi je do tega, da se uverite, da sem v resnisi to, kar pravim, da sem.”
“Gospod, tega ni več treba”, ugovarja gospod svetnik, “mi” ugovarja gospod svetnik, “mi —”
“Nikakor ne, gospod svetnik; prosim, pošljite h gospodu švagerku, tukajšnjemu meščanu, ki stanuje ne daleč odtod. On je brat moje matere.” “Kaj, švagerka?” se začudi gospod svetnik; “s tem vsak dan igram tarok. Zakaj tega niste takoj povedali? — Gospod Kroutil”, se obrne k temu, “eno besedo”, in pričel je njim na tihem govoriti. Jelinek je medtem stopil h Karlu.
“Gospod”, pravi, “odpustite mi moje početje in povejte odkrito, ali bi bili vi na mojem mestu drugače delali?” “Nehehe, jaz bi ne bil tako pogodil”, je bil odkriti odgovor.
“Potem sem vam pa to za bodočnost pokazal — odpustite mi!”
Karelček je bil dober človek.
“I zakaj pa ne, samo da mi ne bo treba s tem policajem. In segla sta si v roke.
“In vi, gospodična, res niste pozabili tistega zimskega! dne?” vpraša Jelinek Juliko.
“Mislim, da sem to dokazala.”
“Delate me presrečnega. Moj dobri genij m e danes drugi pot združuje z vami, ali smem upati, da danes ni bilo poslednjič?”
Leokadija ji hoče pomagati iz zadrege. “Jaz vam odgovorim mesto nje.”
“Mama!”
“E kaj, mama! Gospod, vi smete upati. Ona je čestokrat mislila na vas.”
Predsednik Johnson se je spustil v volivni boj
WASHINGTON, D. C. — Prvi govori predsednika Johnsona povedo jasno, kako misli podirati Goldwaterjeve politične pozicije. Johnson pri tem nastopa zelo samozavestno. Na svojem prvem volivnem shodu je na primer izjavil, da naša dežela “ne stoji pred izbiro med dvema strankama, pa tudi ne med liberalizmom in konservativizmom, ampak med središčem in robom.” Zanj ni torej republikanska stranka nobena stranka, ampak samo odlomek republikancev, dočim pomeni demokrat, stranka vse-narodno politično gibanje, ki se le malo meni, kaj se godi ob robu tega gibanja.
Goldwater je torej močno degradiran v Johnsonovih očeh, kar ga pa ne ovira, da meče na svojega nasprotnika vsak dan kak nov političen greh. Zadnjič na primer rekel, da je pod demokratskim režimom “ameriški davkoplačevalec financiral modernizacijo Sovjetske zveze.” Najbrže je pri tem mislil na ugodne pogoje, pod katerimi je Hruščev kupil pri nas velike količine pšenice.
Senatorju Mundtu se zdi tak način volivne kampanje odvraten. Je napadel oba predsedniška kandidata in jima očital, da dopuščata, da se volivni boj spreminja “v šolsko igrišče,” kjer se fantini izživljajo po šolskem pouku. Vsekakor je to primeren kompliment ne samo za Johnsona in Goldwater j a, ampak tudi za vse tiste ameriške volivce, ki se volivne kampanje udeležujejo.
I nje za potna dovoljenja sprejemala in reševala posebna skupna komisija, ki bodo v njej sedeli zastopniki obeh delov Berlina. Na podlagi njihovih sklepov bo policija iz vzhodnega Berlina dajala dovoljenja koli-kortoliko kar avtomatično.
Sedanji dogovor se pa ne razteza na prebivalce vzhodnega Berlina. Njihov komunistični režim bo zaenkrat dovoljeval samo starim Nemcem, da hodijo na obisk na zahod. Mladih pa ne bo puščal, ker se boji, da bi se jih večina ne vrnila več domov.
Berlinski “zid” dobil prve stalne luknje
BERLIN, Nem. — Osem mesecev in 28 sej sta rabili delegaciji iz zahodne in vzhodne Nemčije, da sta skovali sporazum, ki daje prebivalcem iz zahodnega Berlina, ki imajo sorodnike v vzhodnem, da jih bodo do konca leta 1965 lahko petkrat obiskali: za praznike Vseh svetnikov letos in prihodnje leto, za Božič, Veliko noč in Binkošti. Čas za obiskovanje ob teh petih prilikah je omejen na sedem dni. Izredna dovoljenja bodo pa dana za izredne slučaje, na primer za pogrebe itd.
Naj večja dobrota novega sporazuma je pa v tem, da bo proš-
Jeklarska unija bi rada naredila iz delavcev stalne uradnike
ATLANTIC CITY, N. J. — Mezdna pogodba med jeklarsko unijo in jeklarnami predvideva možnost, da unija lahko s 1. januarjem 1965 odpove z rokom 120 dni sedanje pogodbeno stanje, kar bi seveda odprlo pot za nova mezdna pogajanja. Zato so unijski delegatje odobrili na svoji letni konvenciji v Atlantic City idejni načrt za novo pogodbo, ki je res izviren. Zahteva namreč nič manj in nič več, kot da postanejo vsi delavci v jeklarnah kakor hitro bo namreč spoznana njihova sposobnost za opravljanje nakazanega jim dela, stalni uradniki, kot imajo na primer stalnost federalni uradniki, kakor hitro jim jo odobri Komisija za civilno službo. Na podlagi tega pooblastila bo u-prava jeklarske unije izdelala konkreten predlog za prihodnja mezdna pogajanja.
V unijskih krogih vlada veliko zanimanje ne samo za načrt, ampak tudi za njegovo usodo, saj bo ustvaril za ameriško delavstvo čisto nov položaj, ako se bo uveljavil.
------O-------
T elekomunikaci jski satelit Syncom 3 prestal izpit
NEW YORK, N. Y. — Telekomunikacijski satelit Syncom 3 je dobil za nalogo, da bo prenašal televizijske slike o letošnjih olimpijskih igrah, ki bodo na Japonskem. Sedaj so ga preskusili v praksi in trdijo, da je njegov prenos slik iz Tokija še kar dober. Samo dve stvari motita ta načrt: Syncom 3 bo dajal primeroma male slike. Na drugi strani je pa že tako založen s
da ne bo mogel odmeriti olimpijskim igram dosti časa.
Glavni odbor olimpijskih iger se sedaj trudi, da bi še v zadnjih tednih odpravil obe pomanjkljivosti. V naši deželi jih bomo verjetno lahko videli po par ur na dan. Med televizijskimi mrežami pa še ni dosežen sporazum glede tehničnega prenosa. Največ besede ima pri tem NBC mreža. Začetek iger pade na 10. oktober.
Obvezna razmejitev votivnih okrajev lahko spremeni legislature
ATLANTIC CITY, N. J. — Na Narodni konferenci za ustavno pravo je profesorica Zeller opozorila na verjetnost, da bo obvezna ponovna razdelitev lahko imela nepričakovane posledice za sestavo naših legislatur. Današnje legislature obstojajo iz državnega senata in državnega predstavniškega doma. So torej sestavljene po vzorcu federalnega Kongresa v Washingtonu. Edina izjema je država Nebraska, ki ima samo en dom. Je pa z enim domom kar zadovoljna, kajti državna uprava funkcionira brezhibno.
Ker bosta morala biti v prihodnosti oba doma legislatur nabrana na isti način — povsod bo pri mejah za volivne okraje odločevalo število volivcev — ne bo več obstojala potreba po dveh domovih. Le v izrednih slučajih bo lahko ena stranka dobila večino v enem domu, druga pa v drugem. Ako bi bile pa legislature samo z enim domom, bi seveda ne prišli do svojih ciljev ambiciozni politiki, toda strankam kot takim bi bilo prihranjeno mnogo nepotrebnega dela. Zato se obe glavni stranki najbrže ne bosta upirali predlogom, naj se sistem iz Nebraske širi tudi na ostale države.
Čete Združenih narodov i ostanejo na otoku Cipru
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — V petek je Varnostni svet ZN soglasno sklenil resolucijo o podaljšanju zadržanja čet ZN na Cipru za nove tri mesece do 26. decembra letos. Glavni tajnik U Tant je pri tem izrazil svoje nezadovoljstvo z načinom kritja stroškov vzdrževanja teh 6,150 mož, ki so na Cipru, da bi pre-“telekomunikacijskimi” naročili, prečili državljansko vojno med
tamkaj živečimi Grki in Turki.
Doslej so krili stroške s prostovoljnimi prispevki, h katerim je dala največji delež Amerika, za njo pa Anglija in 20 drugih članic Združenih narodov. Tant je svaril, da mu ne bo ostalo nič drugega, kot čete ZN poslati domov, če ne bodo članice prispevale za njihovo vzdrževanje potrebnega denarja.
Na samem Cipru so med tem ciprske oblasti obdolžile nekaj švedskih vojakov, da tihotapijo orožje Turkom. Turki so med tem pristali na to, da bodo njihove čete na otoku, ki čuvajo pot iz Nikonezije do morja, prešle pod poveljstvo ZN.
------o---—
Tudi Saragat bi rad italijansko socialistično edinost, a ne s komunisti
RIM, It. — Stara bolezen italijanskih socialistov je veselje nad razkoli v lastnih vrstah. Italijanski socialisti so bili razklani še med prihodom komunistov, in se cepili tudi potem, ko so jim komunisti pobrali večino italijanskih “proletarcev.” Tako imamo danes v Italiji tri socialistične skupine: komuniste, Nen-nijeve socialiste in Saragatove socialiste, povrhu pa še par manjših strank, ki tudi verujejo v socializem.
Pred kratkim je komunistična stranka pozvala vse socialiste naj se z njo združijo v skupno socialistično stranko. Njihov predlog je bil odbit. Sedaj predlaga Saragatova stranka Nen-nijevi, naj se združita. To bi bilo naravno in pametno, ako ne bi v italijanski politiki igrale osebnosti glavno vlogo, potem šele ideje in gibanja. Nenni in Saragat se ne bosta mogla nikoli sporazumeti, kdo bi bil gospodar v združeni stranki, zato bo tudi Saragatov predlog pokopan v debatah in diskusijah.
Ženske dobijo delo
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša naprodaj na E. 79 St. 5 sob zgoraj, 5 sob spodaj. Velik lot. Kličite po 7. uri HE 2-0458.
(188)
V najem
Tri velike sobe in kopalnico oddamo blizu cerkve in šole Marije Vnebovzete, transpor-tacije in trgovin. $55.00. Kličite 381-6996.	(189)
Delo za žensko Iščemo kuhinjsko pomočnico od 4. pop. do 10. zvečer.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-6214
(X)
Gospodinjsko pomočnico iščejo
Za poln čas, s stanovanjem in hrano ter plačo po dogovoru v Gates Mills, Ohio. Kličite v soboto dopoldne tel. 423-3811.
(187)
OBRATOVANJE STROJEV
Iščemo ženske od 21 do 35 let za obratovanje strojev na drugi ali tretji izmeni. Stalno delo. Avtomatično povišanje plače in druge koristi.
BENSAN PLASTICS INC.
1615 Collamer Ave. (vogal E. 152 St. in Noble Rd)
(188)
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
Posestvo za dohodek — : stanovanja, v fari M arij < Vnebovzete, nanovo barvano se mora prodati zaradi bolezni. Samo $11,500. Kličite 381-6996.	(189)
PrijalePs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z/ RAČUN POMOČI DRŽAVE OH) ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTION CI O- Ave. & fiRtb St.. EN 1-4 •
MALI OGLASI
V najem
Oddamo 5 čistih sob i n kopalnico. Kličite EN 1-0472.
— (187)
Stanovanje oddajo
Petsobno stanovanje v pritličju s plinskim ogrevom oddajo v okolici S v. Vida. Kličite po petih pop. 391-9413.
— (187)
CE HOČETE . . . prodati al* kupiti posestvo ali trgovino, obrnite
se do nas
J0S. GLOBOKAR
986 E. 74th SL
HE 1-6607	J
Cleveland Heights
4*4 spalnic, 1% kopalnica, zelo udobna hiša, lot 50 x 175, pohištvom ali ne. Lastnik gre ven iz mesta. Kličite YE 2-3911.	—(187)
V	najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(X)
V	najem	,
Oddamo spalno sobo, souporabo kuhinje in perilnice ženski. Na 6406 Varian Ave. EN 1-3804.	(187)
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503
Posestvo za dohodek
Naprodaj na 861 E. 73 St. severno od St. Clair Ave. 4 stanovanja, vsako 4 sobe. IV 1-8676 ali KE 1-6132.
____________________—(187)
V najem
3-sobno opremljeno stanovanje 'oddamo, spodaj, zadaj. Na 1404 E. 47 St. Kličite HE 1-5241.	—(187)
Lastnik prodaja
V Collinwoodski naselbini, 5-sobna enodružinska hiša naprodaj, vse v pritličju, klet, lepo dvorišče. Pod $10,000. Kličite LI 1-4832.	(18T)
Lastnik prodaja
Na 1269 E. 59 St., 6-sobna enodružinska hiša naprodaj blizu sv. Vida; bakrene cevi, garaža, alum, mreže, na novo dekorirana. Oglasite se po 5. uri.	(X)
Poslopje naprodaj
Ima 4 stanovanja, 5 sob vsako, v najboljšem stanju, 3 zidane garaže, 4 posamezni plinski furnezi, na E. 140 St., in Lake Shore Blvd. Kličite RE 1-4378.	—(189)
V najem
Opremljeno sobo s kuhinjo in kopalniso se odda na 5305 St. Clair Ave.
— (23,28 sept.)
VODNO SMUČANJE BREZ SMUČI — Barbara Clark si je izbrala posebno vrsto vodiiega smučanja v Cypress Gardens, Fla. Ža smuči ji služita tovariša pri tekmi za narodno prvenstvo v vodnem smučanju.
Hiša naprodaj
Hiša s 3 spalnicami, jedilnico in dnevno sobo, vsa podkletena, z 1 in pol garaže, tepihi, aluminijastimi nadok-nicami in zaprtim porčem je naprodaj na 19784 Renwood blizu E. 200 St. Na ogled vsak dan po peti zv., v soboto in nedeljo ves dan. Kličite IV 6-3319.	—(191)
Stanovanje v najem
3 sobe, gorkota, opremljene ali ne. Pripravno za eno ali dve osebi. 710 E. 152 St., ali kličite UL 1-2525.	(187)
V najem
3-sobno stanovanje s kopalnico na E. 63 St. zgoraj, blizu Carl Ave. ali v zameno za varstvo 4-letnega btroka po 6 ur ha dan. Tel. 881-3519.
— (23,25,28,29 sept)
Naprodaj
Trgovina s čevlji in popra-vljalnica se proda poceni zaradi bolezni, blizu šole in trgovin, nobeno tekmovanje, dobra prilika. Kličite IV 1-5412 ali KE 1-0442.	(191)

H. Bordeaux - L. Brus:
RODBINA
Roquevillardov
ROMAN
V mestu Orta, kamor se je umaknil, je prejel ček za osem tisoč frankov, ki mu ga je izročila chambery-ska podružnica Kreditne družbe, ki hrani potrdilo. Ta dejstva so posebno važna. Kajti že vnaprej odgovarjajo na tožbo, ki bi jo mogel naperiti tožnik ne več na podlagi člena štiri sto osmega, temveč tri sto osemdesetega, ki res pravi, da tatvina med zakonci ne spada v kazenski zakonik, toda na koncu člena je dodatek: Vsi drugi pa, ki bi prikrivali ali uporabili vse ali del ukradenih predmetov, se kaznujejo kot krivci tatvine. Glede tega pa ne more biti nobenega dvoma. Kajti moj sin je vse svoje stroške kril iz svojega žepa. Tako bo rešena njegova čast.”
“Izvrstno,” je potrdil gospod Hamel.
“Izvrstno,” j e mimogrede ponovil gospod Bastard.
In gospodu Roquevillardu se je utrujeni obraz razvedril v upanju, da se bo vse dobro končalo. Zaključil je s kratkim stavkom:
“Sedaj smo oboroženi in zmaga je gotova.”
Predstojnik ga je pogledal z žalostnimi, nekdaj modrimi, zdaj brezbarvnimi očmi.
“Prijatelj, pozabili ste na težkoče, o katerih sem vam govoril v začetku našega razgovora.”
Zaskrbljenost se je v hipu povrnila.
'Kakšne težkoče?”
Gospod Bastard se je takoj
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE — VACANT
WOODS AT FARM PRICES
5, 10 or 16 acre hilly tracts in Will County where taxes are low. Adjoins spring fed creek — plenty of hunting and fishing yet schools, churches and shops nearby. See now for choice locations. — TERMS TO SUIT. Near new Interstate 80 to Chicago loop. Write: Ameriška Domovina, Box 905, 54 W. Randolph St., Chicago, 111.	(189)
REAL ESTATE FOR SALE
SKOKIE BY OWNER 6 room House For Sale. 3 bedrooms. Full basement. Tile Floors. Near schools & shopping center. OR 4-7422.	(189)
ROSELLE AREA
Level building lot. 100x361. Excellent for Gardening or Chickens. — $2,500 cash or Terms. 529-7856.
(188)
MUST SELL
3 Bedroom Town-house. Fin. bsmt., tile baths, pan. kit., crptg. and drapes. All appliances. Near schools, churches and shpg. center. As little as $1,000 down. $20,000 or best offer. YO 6-9156.	(188)
FRANKLIN PARK BY OWNER. 80 ft. Brick Ranch w/extra lot. 6 rms., 1% baths, closed-in patio, auto, gas rad. heat, full bsmt. w/bath, att. gar., 'S/S. Nr. everything. GL 5-6629.
HOUSEHOLD HELP
DOMESTIC — PERMANENT. Live-in Maid & Cook. Formal serving a Must. Child Care & Housework. Must have good references. ID 3-3955.	(190)
vmešal:
“Poglejte! Naš lepi načrt, ki bi lahko uspel, se bo izjalovil, ker se mu bo uprl vaš sin.”
“Moj sin?”
“Da, tako je. Pravkar sva mu v ječi razložila, kako ga bomo skušali rešiti. Veste, kaj je odgovoril?”
“Ah, bojim se, da bom uganil.”
“Upiral se je, da bi zagovornik omenil ime gospe Fras-nove in, če bi se to zgodilo, bi takoj obtožil samega sebe.” “Tega sem se bal,” je polglasno zamrmral gospod Ro-quevillard.
“Zaman sem mu pojasnjeval, da je taka obzirnost smešna, da nikogar ne ovaja, ker za gospo Frasne ni nobene nevarnosti in ker se njeno dejanje opravičuje z njeno nevednostjo v teh stvareh in z napačno razlago ženitne pogodbe. Vse je bilo zaman. Zadel sem na nepremagljiv odpor.”
“Vam je navedel vzroke?” ‘Enega samega: čast.”
“To je res razlog.”
“Ne, to je samo čustvo. Pri sodbah se ne moremo ozirati na čast, ampak na zakon.” Predstojnik, ki ni pritrdil temu mnenju, je prikazal vprašanje v drugi obliki.
“Predvsem mu gre za čast gospe Frasnove. če bi hotel ohraniti svojo, bi moral dokazati, da denarja ni niti ukradel niti izkoristil poneverbe drugega. Prvo dokazuje ženitna pogodba gospe Frasnove in drugo priča Mednarodna banka v Milanu, kjer je bila naložena glavnica gospe Frasnove. Toda on ta dokaz odločno odklanja.”
“Ste mu to povedali.” “Povedal sem mu in tudi to sem mu dejal, da je potem pred porotniki brez orožja.” “Kaj vam je odgovoril?” “Da ne pusti, da bi gospo Frasnovo obdolžili najmajše stvari in da prepoveduje svojemu zagovorniku izgovoriti
SPRETNOST RAVNOTEŽJA — Slika kaže dostav-Ijalca neke restavracije v Tokiu na Japonskem, ki vozi na kolesu naročilo, naloženo na vrsti pladnjev, drugega nad drugim. To je brez dvoma umetnost ravnotežja, ki ji je le redki kos.
njeno ime. Bil je neomajen.— |Toda, kako vendar hočete, da vas potem branijo? mu je ugovarjal gospod Bastard. — Kako morejo verjeti, da sem kriv? je ponosno odgovoril.— Naj pomislijo, od kod sem in kdo sem: to mora biti dovolj.”
“Otrok!” je povzel gospod Bastard, ki je z zadovoljstvom gladil svojo brado. ‘ Gotovo je poštenje družine močan dokaz in sem ga pri porotah vselej upošteval. Toda včasih je postranskega''pomena. Ne sega na dno razprave. Sorodniki ne pričajo. Mrtvi tudi ne.
“Oni pričajo za nas,” je svečano odvrnil gospod Hamel.
“Nekdo krivec je, ne pozabimo tega. Sodišče ga bo iskalo rado ali nerado, če ni ljubimec, je ljubica, če ni ljubica, je ljubimec. Dokaz imamo, da je ona, in zakaj bi ga odklanjali? To je nesmiselno. Obvestil sem vašega sina, dragi tovariš, da ga v takih okoliščinah ne morem braniti in zdaj isto ponavljam tudi vam. Znano vam je, s kakšno vnemo sem se lotil dela in da sem vložil vanj vso svojo skrb. Kaj morem zato, če stojim se-
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA
John Anžiček
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 27. sept. 1963 v Girardu, O.
V miru božjem sladko snivaj, dragi, nepozabni mi soprog, v nebesih rajsko srečo uživaj, do svidenja na vekomaj.
Žalujoča:
KATARINA ANŽIČEK, soproga in OSTALO SORODSTVO.
Girard, O., 28. septembra 1964.
ifH'	.vMŽV./vf- k
1
V blag spomin
OB PETINDVAJSETI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Joseph Jaklič
ki je umrl 28. septembra 1939. leta.
Prešla je naglo v večnost dolga vrsta let,
odkar si Ti zapustil nas in svet, ali nismo na Te pozabili: spomine svetle vedno v nas budiš, v ljubečih srcih vedno nam živiš!
Žalujoči:
SOPROGA in OTROCI Cleveland, O., 28. septembra 1964.
!daj na mrtvi točki? Vedite, 'da mi je hudo žal, toda nemo-jgoče mi je tako vezanemu nastopiti pred sodiščem.” Nesrečni obtoženčev oče mu je ponudil roko.
“S tem izgubljam dragoceno sodelovanje in morda rešitev. Toda v obrambi res ne sme biti ovir.”
čeprav ni bilo med njima posebne naklonjenosti, sta bila ganjena. Imela sta pač isti poklic, iste boje in isto cluiševno delo.
“Poskusite vi,” je še dejal gospod Bastard in vstal. “Morda boste dosegli vi, česar midva nisva mogla.”
“Ne, mislim, da ne.”
“če se vam posreči, da se odloči za to, čemur se sedaj upira, vam ostanem na razpolago in lahko zopet računate na mojo pomoč. Ura bo kmalu
šest, oprostite mi, imam neki poslovni sestanek.”
Gospod Roquevillard ga je spremil do vrat in se mu na pragu še enkrat zahvalil: “Včasih si nisva bila preveč blizu, tovariš. Nikoli ne bom pozabil, da ste mi bili v najtežjih življenjskih okoliščinah pripravljeni pomagati s svojo spretnostjo.”
‘Ne, ne,” je odvrnil slavni odvetnik, ki je osupnil ob topli hvaležnosti, “mislil sem, da se bo bolje končalo. To je nekaj nenavadnega. Pregovorite sina! Pridem zopet.”
Ko se je gospod Roquevillard vrnil v svojo pisarno, je gospod Hamel raztreseno brskal po ognju. Sedel mu je naproti in obadva sta dolgo ostala zamišljena in brez besed.	/
“Moj glas ni segel nikoli
Na znanje prijate J jesn in znancem
Ker smo želeli, da ostane naša zgradba na St. Clair Ave., nekoč poznana kot BEROS STUDIO, v “naših rokah,” smo jo prodali Slovencem z vsem pohištvom za samo $42,000 (Forty-Two Thousand).
Ob odhodu v našo novo naselbino v New Orleans, se želimo posloviti od naših dobrih dolgoletnih sosedov, prijateljev in znancev in jim želimo najboljše zdravje in srečo.
MATT in MARY BEROS
DOMA V TEKSASU — Predsednik L. B. Johnson in njegova žena sta bila za konec tedna na kratkem oddihu na svojem ranču v bližini Johnsona Cityja, Tex. Na, sliki ju vidimo ob njuni hiši.
		.	i	■■■	—	—-—		 ,	—
	OKTOBER !&7M*l|i]»UTVi* fsu □J TJIHp mmmmm	KOLEDAR društvenih prireditev
posebno daleč,” je razvijal predstojnik svoje misli, “in sedaj ga je ubila starost. Vedno sem znal samo dokazovati, ne pa ganiti. Vendar bom prišel in povedal kako besedo o
obdolženčevi družini in o obdolžencu samem. Morate Pa imeti še drugega zagovornika. Jaz lahko samo pomagaftb prijatelj.”
(Dalje prihodnjič)
OKTOBER
3.	—Slovenski dom na Holmes
Ave. priredi vinsko trgatev v svojih prostorih.
4.	—Glasbena Matica nastopi s
koncertom v farnem avditoriju Marije Pomočnice na Neff Rd. v korist nakupa klavirja.
i).—Proslava 45-letnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue.
10,—DSPB TABOR priredi svojo jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Avenue.
17.—Oltarno društvo pri Mariji
Vnebovzeti priredi zabavni večer (card-party). Začetek ob sedmih.
17.	—Zabavni večer Slovenskega radia W X E N v Slovenskem narodnem domu na St. Clair-ju. Spored in ples. Začetek ob osmih.
18.	—Slovenski dom, 15810 Holmes Ave., praznuje 4J-ietnico obstoja.
25.—Govcjsko pečenko bo serviralo društvo Naj sv. Imena fare sv. Vida v avditoriju od 11.30 do 4.00.
25.—Ohijska federacija K.S.K.J. društev priredi proslavo 70-letnice K.S.K.J. v S.N.D. na E. 80 St. Opoldne sv. maša pri Sv. Lovrencu, nato banket v
S.N.D. na E. 80 St.
25.—Cerkveni pevski zbor Ilirija pripravi svojo običajno Jesensko prireditev.
31.—Šesti letni maškeradni ples priredi društvo dvor Baraga, št. 1317 katoliških borštnarjev v novi dvorani sv. Vida.
NOVEMBER
1.—Glasbena matica poda v Slovenskem narodnem domu ha St. Clair Avenue opero “La Traviata.”
8.—LILIJA poda komedijo “A-
narhist” v Slov. domu na Holmes Avenue.
8.—Pevski zbor Planina prire-
redi koncert v Slov. nar. domu na Stanley Ave. na Ma' pie Heights, O. Začetek ob štirih popoldne.
14.—Jugovzhodna federacija SDZ priredi v SDD na Prince Ave. večerjo in ples.
14.	—Štajerski klub priredi MAR' TINOVANJE.
15.	— Zveza DSP3 priredi
S P O MINSKO PROSLAVO za pok. škofa dr. Gregorija Rožmana.
15.—Pevski zbor “Jadran” poda
koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
20.	-21.-22.—Letni puranski festi'
val priredi fara sv. Vida v av' ditoriju.
27.-28.-29.—Duhovne vaje za može v škofijskem domu za duhovne vaje na 18485 Lake Shore Bvld.
DECEMBER
S.—Pevski zbor Slovan priredi
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek 0,3 štirih popoldne.
31.—Slov. društveni dom na Rfi' cher Ave. priredi za Silvestrov večer zabavo s plesom.
JANUAR
24.—Dram. društvo Naša zvezda priredi igro in zabavo v SDD na Recher Ave.
FEBRUAR 7.—Glasbena Matica priredi večerjo v čast svojemu pevovodj1 A. Šublju v SND na S. Clair Avenue.
27—LILIJA priredi NAGRADNO MAŠKERADO v Slov. domu na Holmes Avenue.
MAREC
21.	—Zveza slov. narodnih dotn°v
priredi banket v čast “slovenskega moža 1965” v SND n3 Maple Heights.
MaJ 19(55
2.—Pevski zbor Triglav priredi
svoj letni koncert v Sachsen* heim dvorani na 7001 Denisoa Avenue.
RUDY KRISTAVNIK COMPANY
GRADBENA DELA • MIZARSTVO 5908 Bonna Ave. — Tel. zvečer po 5. nri HE 1-1108, podnevi HE 1-0965 Najmodernejša okna NA ALUMINIJASTIH TRAKOVIH namesto vrvi za odpiranje. Notranji obod popolnoma obložen z aluminijem. Barvanje popolnoma odpade. Odpiranje in zapiranje je brezhibno gladko. • Cena z delom po $8.00 za okno navadne velikosti-
KATERI JE BOLJŠE VOLJE — Fantič, star 15 tednov, je izgleda nekam boljše volje kot njegov ? tednov pasji tovariš na sliki, posneti v Tonbrideu na An gleškem.