VESTNIK g !L Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioiefna naročnina 200 šiiingov g P. b. b. LETNiK XXX)X. CELOVEC, PETEK, 6. JULiJ 1984 ŠTEV. 27 (2182) URADNi PREDSTAVNiK JUGOSLAViJE POUDARiL: Referendum za ločene šole nasprotuje duhu člena 7 državne pogodbe „Biižnji referendum, ki ga je izsiiii koroški Heimatdienst za tako imenovane iočene šoie, namenjene siovenskim otrokom, in ki naj bi poteka) konec avgusta v zvezni dežeii Koroški, je v bistvu napad na pravice siovenske manjšine in si je navzkriž z duhom 7. čiena državne pogodbe." Tako je na tiskovni konferenci v Beogradu prejšnji teden poudaril uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve SFR Jugoslavije Željko Jeglič. Dejal je, da ta poskus ne nasprotuje zgolj prizadevanjem slovenske manjšine za dvojezično šolstvo, temveč ga manjšina ocenjuje kot obliko pritiska, da bi se čimmanj slovenskih otrok vpisalo v takšne nesprejemljive ločene šole. Obenem je Jeglič izrazil prepričanje, da pobuda koroškega hei-matdiensta za segregacijski zakon in predlog svobodnjaške stranke Koroške s podobnimi težnjami nimata realne perspektive za uresničitev tega. Pri tem se Jugoslavija opira na zagotovila, dana januarja 1984 med obiskom avstrijskega zveznega kanclerja dr. Sinowtza in marca 1984 med obiskom predsednika predsedstva SFRJ Mika Špiljka v Avstriji, pa tudi stališča številnih demokratičnih struktur in sil v Avstriji. „Ločevanje slovenskih otrok od nemško govorečih otrok bi pomenilo ločevati manjšino od večinske- ga naroda že v zgodnji mladosti," je ob koncu poudaril predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva,'„kar prav gotovo ne bi bilo v prid poznejšega medsebojnega razumevanja in skupnega življenja, pa tudi ne v skladu z demokratičnimi načeli." Jasno in utemeljeno stališče, ki ga je do najnovejših napadov na dvojezično šolstvo, torej na glavni temelj sožitja obeh narodov v deželi in še posebej na pravice slovenske manjšine zavzela uradna Jugoslavija, je v Avstriji naletelo na zelo različne odmeve. Del tiska, predvsem izven Koroške, upravičeno sprašuje, ali je bilo Avstriji potrebno, da je manjšinsko vprašanje po krivdi KHD-FPO-jevskih pobud proti dvojezičnemu šolstvu znova postalo predmet mednarodnega interesa. V drugo smer so šle reakcije na Koroškem: z deželnim glavarjem VVagnerjem na čelu so spet enkrat obsojali in zavračali ..vmešavanje" Jugoslavije v notranje zadeve Avstrije — čeprav dobro vedo, da o vmešavanju ne more biti govora, kajti s členom 7 avstrijske državne pogodbe je bilo manjšinsko vprašanje internacionalizirano in Jugoslavija kot sopodpisnica pogodbe ima ne le pravico, marveč ima dolžnost čuvati nad izpolnjevanjem (oz. neizpolnjevanjem!) obveznosti, ki jih Avstriji nalaga državna pogodba. Sicer pa je VVagner v izjavi, s katero je ..zavrnil" jugoslovansko vmešavanje, po pisanju tukajšnjega tiska glede referenduma še dejal: „Kakor velika večina prebivalstva, sem tudi jaz proti KHD-jevskemu referendumu." In na tiskovni konferenci je zagotovil, da sam referenduma gotovo ne bo podpisal, vendar je opozoril, da gre pri referendumu za ..legitimno sredstvo neposredne demokracije". „Ločevanje šolarjev bi imelo katastrofalne posledice" Ta teden se tudi na Koroškem izteka šolsko leto in za šolarje ter učitelje se začenja čas počitnic. Tudi staršem bo „odleglo", ko ne bo treba dnevno skrbeti, da pridie otrok pravočasno v šolo in da prizadevno sledi pouku. Posebej v našem primeru pa počitnice niso le čas brezskrbnega oddiha. Ko se jeseni začne novo šolsko leto, smo namreč od leta do !"ta vedno spet postavljeni pred važno nalogo, da poskrbimo za prijavo čim več otrok k dvojezičnemu pouku. Za prijave v tej smeri so ravno počitnice najbolj prikladen čas 'in jih zato kaže čim bolj izkorisititi. Letos velja to še v posebni meri, kajti tokrat bodo tedni počitnic v znamenju stopnjevanih napadov proti dvojezični šoli; s hujskanjem proti Slovencem in proti sožitju bodo potekale priprave na KHD-jevski referendum za ločitev šol na južnem Koroškem, ki bo izveden v zadnjem tednu avgusta. O pomenu in koristi dvojezičnega pouka je bilo iz vrst nemško govorečih sodeželanov v zadnjem času slišati tudi naslednja mnenja: # Noben otrok pri dvojezičnem pouku ni zapostavljen. Na dvojezičnem ozemlju Koroške bi bilo prav, ko bi vsi ljudje znali oba deželna jezika. Ce kakšen nemški šolar ujame in utrdi kakšno slovensko besedo ali stavek, mu prav nič ne škodi, ampak samo koristi. # Sam žal ne znam slovensko, moja otroka pa se vse lažje sporazumevata s svojimi slovenskimi prijatelji. Ce jih bodo ločili, bodo posledice katastrofalne. S prstom bodo kazali za ljudmi in jih žigosali — ta je Nemec, ta je Slovenec. # Ne znam si predstavljati, kaj bi za naše okolje pomenila ločitev otrok. Saj vendar skupaj rastejo, se skupaj igrajo, učijo, si pomagajo in tudi stepejo, v obeh jezikih. Sama imam svojega otroka prijavljenega k dvojezičnemu pouku. Zato velja: Najboljši odgovor proti ločevanju šolarjev je prijava k dvojezičnemu pouku! OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA vabimo na 5. spominski pohod na Komclj ,,Po poteh Domnove čete" ki bo v nedeijo 15. juiija 1984 Zbirališče je od 8.30 do 9.00 ure pri tovarišu Janku Apovniku na Borovju 32 pri Pliberku; Apovnikova hiša je ob cesti iz Pliberka proti državni meji na Flolmcu. Odhod od Apov.nika bo ob 9.00 uri preko šmarjete do spomenika padlim partizanom na Komeljnu, kjer bo ob 13.00 url kratka spominska svečanost. Po svečanosti bo partizanski miting, kjer bo poskrbljeno za malico in pijačo. Pot pohoda je dolga 7 km v eno smer. Za vse tiste, ki te poti ne zmorejo zaradi starosti ali bolezni, je zbirno mesto pri spomeniku pri Cimpercu. Pohod in spominska svečanost bosta ob vsakem vremenu. <) PRiREDiTEV BO LETOS POSVEČENA 40. OBLETNiC! { ^ PADLE DOMNOVE ČETE !N 40. OBLETNtC! POHODA % f PARTiZANSKiH EDtNiC ČEZ DRAVO NA SViNŠKO PLA- ? % N)NO. % Na pohodu bomo obujati spomine na težke čase naše na-rodnoosvoboditne borbe in se spominjati vseh tistih, ki so trpeti in žrtvovati svoja živijenja za našo svobodo. Na spominski pohod vabimo vse, posebno pa naš miadi rod, da se bo še boije seznani) z našo siavno pretekiostjo. Zveza koroških partizanov — Področni odbor Pliberk SPD „Edinost" v Pliberku, Krajevno združenje ZSM Pliberk Zveza slovenskih organizacij — Krajevni odbor Pliberk Mirovne manifestacije oh 40-letnici tržaške Rižarne PREBEBiTE no Hrani 2 Manjšinski referat pri uradu zveznega kancierja? 2 Sporen popis na Južnem Tiroiskem 3 Dobrtavas: Zbiiževanje v dežeii ob Dravi 4 Zakijučna prireditev Giasbene šoie v Biičovsu 5 Raziskava vaškega živijenja v Dobu pri Piiberku 7 Knjižne skrivnosti in zakiadi Siovenije 3 Podravije: Nov začetek Posojiinice Za 40. obletnico začetka „obra-tovanja" krematorija v nacističnem taborišču smrti v tržaški Rižarni, kjer so upepeliti na tisoče slovenskih, hrvaških, italijanskih in židovskih protifašistov, je bil ob koncu minulega tedna niz prireditev - od mednarodnega protifašističnega zborovanja v Trstu preko znanstvenih posvetov in dokumentarnih razstav do velike mirovne manifestacije v Bazovici. Na vseh teh srečanjih, ki so se jih poteg mnogih ti-sočev domačinov udeležili tudi številni zastopniki nekdanjih žrtev na-cifašizma in protifašističnih borcev iz trinajstih držav, so poudarjali pomen ohranjanja vrednot odporništva še posebej v današnjem razdeljenem svetu in v boju za mir. Med govorniki na mednarodnem protifašističnem zborovanju v Rižarni, ki je potekaio pod pokroviteljstvom predsednika italijanske republike Pertinija, je zastopnik ZZB NOV Jugoslavije Bojan Polak-Stjen-ka spomnil na skupno trpijenje Slovencev, Hrvatov, Italijanov in Židov, ki so s tem ustvarili pogoje za demokratično sožitje. Poudari) je, da se bodo v Jugoslaviji še naprej trudili, da bo italijanska narodnost uživala vse svoboščine; pa tudi za-dovoijstvo Slovencev v Italiji, ko bodo uresničena njihova pričakovanja, bo prav tako spodbujalo še hitrejše in globlje povezave med obema državama.. Na zaključni mednarodni mirovni manifestaciji v Bazovici je sodeloval tudi Koroški partizanski pevski zbor, ki je skupaj s tržaškim in ljubijanskim partizanskim zborom izvajal spored partizanskih in borbenih pesmi. Tudi na tej prireditvi so številni govorniki navezali na tradicije protifašističnega boja ter nagiasiii potrebo skupnega prizadevanja vseh demokratičnih sil v boju proti nevarnim pojavom neofašiz-ma, za obrambo miru in za prijateljsko sožitje med narodi in narodnostmi (nekaj misli iz govora predsednika Zveze koroških partizanov Janeza Wutteja-Luca objavljamo posebej - op. ured.). Enega velikih simbolov skupnega protifašističnega boja je Bazovico imenoval član jugoslovanske delegacije Jože Smole, ki je dejal, da je zaradi velikega mednarodnega pomena vsestranskega italijansko-jugoslovanskega sodelovanja treba odločno nastopiti proti vsem provokacijam, ki imajo za cij skaliti medsebojne odnose. „Vsak napad na enakopravnost narodov in narodnosti, sleherna provokacija proti pripadnikom narodnih manjšin, je hkrati naperjena proti evropskemu sodelovanju in varnosti," je med drugim poudaril Jože Smole. V celoti pa so prireditve ob 40-letnici tržaške Rižarne nedvoumno izpričale odločnost, da ne sme biti nikoli in nikjer več nobene Rižarne! Prenašajmo izkušnje na mladi rod da se bo zna! boriti za mir in enakopravnost 1'red štiridesetimi leti. ko je bila Hitlerjeva vojska že na vseh bojiščih na begu pred napredujočimi zavezniškimi silami in so nacisti videti, da se biiža njihov potom, so stopnjevati svoje zločinsko divjanje. Tak primer je biia tržaška Rižarna. Stopnjevanemu nasiiju smo biii izpostavljeni tudi na Koroškem, kjer je nacistični teror dosege! krvavi višek ie dober teden pred koncem vojne — s pobojem na Peršmanovi domačiji v Podpeci. Predsednik ZKP Janez Wutte-Luc, ki je v govoru na veiikem mirovnem zborovanju v Bazovici spomni! na te dogodke, pa je tudi poudaril, da se je takrat partizanski pokret na Koroškem zeio močno razmahni!. Posebej je omeni! uspešen pohod Bojeve čete čez Dravo, ko je potem tudi na severnem bregu in ziasti na področju Svinške pianine zanetita upor in širila boj proti nasitnemu okupatorju. Ugotovi! je, da se moramo Slovenci tako v itaiiji kot v Avstriji še vedno boriti za narodnostno enakopravnost. Spomni! je, da pomenijo akcije nemških nacionalistov proti dvojezični šoii nov napad na naše pravice; opozori! pa je tudi na pojave neofašizma ter nagiasii, da se morajo tej nevarnosti pravočasno upreti vsi demokrati. „Mi, ki poznamo grozote vojne in smo se boriii za pravičnejši svet, moramo svoje izkušnje prenašati na miadi rod, da se bo znai boriti za mir in enakopravnost med narodi." Wagner: „Referenduma ne bom podpisal.. Dežetni gtavar Wagner opaža, da je vedno več prebivatstva na južnem Koroškem proti načrtom Heimatdiensta; v nekem južnokoroškem podjetju so se ob njegovi navzočnosti nemškonacionaino usmerjeni ijudje izrekti proti iočevanju šotarjev po narodnosti, eden je ceio de-jai, da ne bi podpisa) zahteve KHDja, če bi bi! boij informiran. To je med drugim izjavi! dežetni gtavar Wagner pred tednom dni na tiskovni konferenci v Cetovcu. ..Referenduma ne bom podpisa!, kot tudi ne podpisujem drugih referendumov" je nadatjeva! Wagner. Potitični opazovaici menijo, da tega Wagner pred meseci še ne bi povedat. V Kteine Zeitung pa smo te dni brati Wagnerjevo izjavo: „Kot ve!ika večina prebivatstva sem tudi jaz proti referendumu KHDja ..." Manjšinski referat pri uradu zveznega kanclerja? V uradni „Wiener Zeitung" je urad zveznega kancterja prejšnji teden razpisa! med drugim tudi mesto vodje oddetka V/7, ki naj bi bi! pristojen za manjšinske zadeve. Pogoji za namestitev so ze!o strogi: kandidat mora imeti zaktju-čen pravni študij; zaposten mora biti v javnopravni siužbi oz. vsaj iz-potnjevati pogoje za prevzem v tako stužbo; imeti mora temetjito znanje in izkušnje na področju ustavnega in mednarodnega prava, zakona o narodnih skupinah in v zadevah narodnih skupin, izkušnje pri pospeševanju manjšin, znanje hrvaškega ati stovenskega jezika, izkušnje v zastopanju zveznih uradov pred ustavnim sodiščem; biti mora izkušen predvsem v vodenju pogajanj, ziasti z zastopniki narodnih skupin in v mednarodnih organizacijah. V detokrog takega referata pa bi med drugim spadato: obravnavanje vprašanj manjšinskega prava, koordinacija ustreznih dejavnosti na zvezni ravni, zadeve zakona o narodnih skupinah in izvedbenih odredb, oskrbovanje manjšinskih sosvetov, sodetovanje pri dodetjevanju in nadzorovanje pospeševanja manjšin, stiki z dežetami in ustreznimi organizacijami ter ustanovami v manjšinskih zadevah itd. tnteresenti morajo prošnje postati prezidiju urada zveznega kancterja najkasneje do 25. avgusta 1984; prošnji morajo pritožiti živtjenjepis ter posebej navesti, zakaj se smatrajo za primerne za razpisano funkcijo. Na podtagi razpisa je mogoče sktepati, da nameravajo pri uradu zveznega kancterja osnovati poseben manjšinski referat. Ustanovitev takega referata bi manjšine v Avstriji brez dvoma pozdravite — seveda pa ne bi smet biti „cena" za njihov vstop v sosvete (o takem oddetku je bito namreč govora tudi na sestanku, ki ga je imet kancter Sino-watz pred dvema mesecema s predstavniki gradiščanskih Hrvatov, kjer so ztasti razpravtjati o ..pogojih" za sodetovanje v sosvetih — op. ured.). Sicer pa so pogoji sedanjega razpisa prikrojeni tako, da bi za razpisano mesto iz vrst koroških Stovencev te težko kdo prišet v poštev. 20 milijonov obiskovalcev V SVETOVNO ZNANt POSTOJNSKt JAM) Na vprašanje novinarja, ali bo SPO ignorirala podpise referenduma kot je ignorirala 1 milijon podpisov, ki jih je OVP zbrala proti konferenčnemu centru, je VVagner živčno odvrnil: „Ne pustim se pribiti!" Manjšinsko vprašanje da ima pretežko zgodovino! Pač pa je v šolskem vprašanju pusti) še precej odprtega, kot je dejal: „SPO se bo odločila tako ali tako". Seveda šele po referendumu in po deželnozborskih volitvah. V prava nasprotja s samim seboj pa je prišel VVagner, ko je od Slovencev spet enkrat zahteval: „Deklarirajte se, potem se bo tudi SPO deklarirala!" To pravi VVagner, ki je že večkrat zatrjeval, da ga voli največ Slovencev, in da je potemtakem glavni zastopnik koroških Slovencev!? In to zatrjuje isti predsednik SPO, ki se je že večkrat hva!il, da mu gre zasluga za to, da je skupaj z OVP in FPO potegnit narodnostno vprašanje iz strankar-skopolitičnega boja! Res bi že bil čas, da se pusti Z izvolitvijo Božidarja Gorjana-Boga za novega predsednika republiškega odbora ZZB NOV Slovenije se je končala letna skupščina slovenske borčevske organizacije, ki je prejšnji teden zasedala v Ljubljani. Tovariš Gorjan, ki se je med NOB med drugim boril tudi na Koroškem in imamo koroški Slovenci v njem iskrenega prijatelja, je bi! doslej član predsedstva in obenem predsednik komisije za mednarodne stike in zamejstvo; v tem svojstvu si je aktivno prizadeva! predvsem za tovariško sodelovanje med organizacijami bivših protifašističnih borcev in žrtev fašizma med sosednjimi deželami. Za sekretarja je bil ponovno izvoljen Marjan Lenarčič, dosedanjemu predsedniku Janezu Vipotniku, ki je bil šest let na čelu slovenske borčevske organizacije, pa so izrekli priznanje in pohvato za nje- narodnostno vprašanje iz volilnega boja! Vse dvajseto stoletje je bil ta veliki boj v škodo slovenske narodne skupnosti. Večina prebivalstva odklanja danes nadaljnje poslabšanje dvojezičnega šolstva. Potrebno ni, da se deklarirajo koroški Slovenci, nasprotno, svoj odnos do narodnostnih pravic morajo določiti stranke večinskega naroda, predvsem tudi ..vodilna sila" na Koroškem, koroška SPO. Da se ne bo zgodilo kot pred 25 leti, ko je po svojevrstni koroški demokraciji iniciativa, ki je bila obsojena pravzaprav že na smrt (= neuspeli šolski štrajki), končno kljub temu uspela. Ne sme se zgoditi, da bi možnost demokratičnejšega razvoja v deželi spet enkrat žrtvovali nekaj sto glasovom, ki so jeziček na volilni tehtnici. POUDAREK NA GOSPODARSTVU V ostalem se je deželni glavar VVagner osredotočil na gospodarska vprašanja, manjšinsko vprašanje je sprožil šele koroški dopisnik govo dolgoletno požrtvovatno dejavnost. V poročilih in v razpravi je bilo izčrpno govora o trenutnem mednarodnem položaju in še posebej o političnem in gospodarskem trenutku doma. izrazili so zaskrbije-nost tako zaradi ogroženega svetovnega miru kakor zaradi gospodarskih težav, s katerimi se borijo v Jugoslaviji. Posebej pa so poudarili potrebo negovanja in razvijanja tradicij NOB, pri čemer so kritično osvetlili razne poskuse, ki gredo v smer razvrednotenja vrednot narodnoosvobodilnega boja. Kajti - kakor je v svojem govoru poudaril dosedanji predsednik Vipotnik — borcem ne more biti vseeno, kaj se počne z dediščino NOB. zato je dolžnost vse družbe, zlasti pa seveda borčevske organizacije, da se nenehno spopada s tistimi, ki skušajo iz NOB izbrisati temeljne človeške in moralnopolitične vrednote. APA. VVagner je poudaril, da je imela Koroška maja s 173.500 zaposlenimi doslej najvišje število nesamostojno zaposlenih. V tem vidi VVagner tudi uspeh vladne politike. Koroška je po novejših raziskavah napredovala, tako da se sedaj njeno blagostanje za Predarlsko, Tirolsko in Salzburško uvršča na četrto mesto, še pred Zgornjo Avstrijo in Dunajem, je rekel VVagner. Koroška po besedah deželnega glavarja prednjači tudi glede zaščite okolja, saj so sprejeli zakon, ki v vsaki občini predvideva odbor za zaščito okolja. V turizmu bodo pozvali prebivalstvo, naj se spočije doma, saj je iz primerjave dopustniških prospektov razvidno, da Koroška turistu, tudi domačemu, nudi vse. V zvezi s pivovarno v Štihu (Sor-gendorf) in z žičarno v Borovljah je zagotavljal, da se ni treba bati, poudaril pa je napredke pri gradnji stanovanj navkljub sedanjim hudim kritikam: od 190.000 stanovanj na Koroškem jih je bilo zgrajenih po drugi svetovni vojni 137.000. Haiderjeve očitke, da sedi preveč politikov večjih strank v nadzornih organih javnih družb, češ da je tudi marsikateri svobodnjak v nadzornih organih politik, le s to razliko, da nima javnega mandata, ker je pač FPO tako majhna. Za nameščanje šolskih ravnateljev je VVagner napovedal objekti-viran postopek, ki bo izključil stran-karskopolitično nameščanje ravnateljev. Deželnega glavarja pa smo na tem razgovoru z novinarji konfron-tirali tudi s stališčem koroških Slovencev, da bi moral biti prepovedan referendum, ki je usmerjen proti manjšini, po členu 7, odst. 5 Avstrijske državne pogodbe, hkrati pa smo ga vprašali ali bo sedaj ko je manjšinski strokovnjak dr. Theo-dor Veiter pred Evropskim svetom predlagal prepoved referendumov, ki so usmerjeni proti interesom narodnostnih skupnosti, tudi dežela predlagala prepoved takšnih referendumov. Kratki odgovor VVagner-ja se je glasil: „V tem vprašanju ni pristojna dežela. To je v pristojnosti zveze." Sredi julija pričakujejo v Postojni 20-milijontega obiskovalca prečudovitega kraškega podzemlja — svetovno znane Postojnske jame. Odkar so bile leta 1818 odkrite lepote tega kraškega bisera, leto za letom privabljajo mnoge tisoče ljudi iz raznih predelov sveta. Tudi letos so postojnski turistični delavci zadovoljni z obiskom, saj so že v prvem polletju našteli več kot 180.000 obiskovalcev, to je za 16 odstotkov več kot v istem obdobju lanskega leta. Za svoj ..jubilej" se v Postojni seveda primerno pripravljajo. Izdali bodo posebno številko svojega glasila Proteus, kjer bodo v petih jezikih predstavili zgodovino in lepote Postojnske jame. Na razpolago bodo razglednice s posebnim žigom ter značke in razni spominki. Odvijale se bodo priložnostne prireditve, posebne počastitve pa bo deležen seveda 20-milijonti obiskovalec, ki bo preje! tudi spominska darila. Kdo bo srečni „jubilar"? Morda vi, če v kratkem obiščete Postojno in si ogledate njen čudoviti podzemski svet! Slavko Fras novi predsednik DNS Na nedavnem občnem zboru Društva novinarjev Slovenije je bit za novega predsednika izvoljen Slavko Fras, glavni in odgovorni urednik Naših razgledov, štirinajstdnevnika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja. Tovarišu Frasu, ki ga poznamo Kot velikega prijatelja koroških Slovencev in dobrega poznavalca naše problematike, saj je bil dolga leta dopisnik ljubljanskega Dela na Koroškem in v Avstriji, čestitamo k izvolitvi ter mu želimo mnogo uspeha tudi v odgovorni funkciji predsednika stanovske organizacije slovenskih novinarjev. Sporen popis na Južnem Tirolskem Odločitev italijanskega ustavnega sodišča skrbi na Južnem Tirolskem in v Avstriji za razburjenje. Pred dnevi je namreč odločilo, da s popisom prebivalstva leta 1981, predvsem pa s tako imenovano „izjavo o pripadnosti jezikovni skupini" („Sprachgruppen-zugeborigkeitserklarung"), ni vse tako, kot bi moralo biti. Na pritožbo nekega Slovenca in nekega Srba ter skupine mladoletnikov iz mešanih družin je ustavno sodišče odločilo, da je diskriminacija zanje, če zahtevajo na Južnem Tirolskem izjavo samo za tri narodne skupnosti: za nemško, z ladinsko ali za italijansko. Pred tremi leti se je ob popisu formirala okoli tedanje „Nove levice" in njenega vodje Alexandra Langer-ja večja skupina ljudi, ki se niso hoteli podvreči prisilnemu katalogizira-nju. Od etnične deklaracije posameznika je po južnotirolskem proporcu odvisno, ali bo v naslednjih desetih letih po popisu dobil javno službo, javno stanovanje in ali bo deležen še cele vrste drugih socialnih pravic. Okoli 700 Južnih Tirolcev je takrat odklonilo vpis v takšen ^narodni kataster", tako da so nekateri ostali tudi brez službe. Langerju samemu npr. so osporavali učiteljsko mesto, ker se je deklariral za Ladinca. Sedanjo odločitev ustavnega sodišča vidijo nekateri — predvsem v Astri-ji — kot spodkopavanje južnotirol-ske avtonomije, medtem ko so v Boz-nu samem bolj trezni. Prvi preplah, da bo treba celotni popis ponoviti, se je izkazal kot neupravičen. Po vsem sodeč ga bodo ponovili samo za tiste, ki so pred tremi leti odklonili etnično katalogiziranje, in za tiste mladoletnike iz mešanih družin, ki so medtem polnoletni. Zanje kot za pripadnike drugih narodnosti na Južnem Tirolskem bo mogoče, da se izjavijo po pravici, ali da so Slovenci, Hrvati ali pripadniki kake druge narodnosti ali pa da so dvojezični, ker prihajajo iz mešanih družin in se ne morejo opredeliti za nobeno od možnih narodnosti. Bivši slovenski borci PROT) RAZVREDNOTENJU NARODNOOSVOBODtLNEGA BOJA Dolgujemo mu priznanje in hvaležnost (Ob smrti prof. Clausa Gattererja) Ao je pred shoraj točno desetimi /eti avstrijska te/evizija oddaja/a ji/m „fremde in der HeinMt" (Tajci v domovini), je dan navrh vise/ v iz/ožbi neke ce/ovške trgovine — in če se ne motim, tadi v propagandni iz/ožbi koroških svobodnjakov — /epak z besedi/om „Gatterer and hrandsta//er sind in Aarnten anertvanscht". Z eno-arno reportažo ma je aspe/o izzvati reakcije, o katerih je aradna Aoroška deset/etja trobi/a, da jib ni več. Z enoarno reportažo ma je aspe/o, da je bi/ prob/em koroških $7ovencev mesece prisoten v javnosti,* s tem je prispeva/ k osveščanja avstrijskega prebiva/stva in posebno avstrijskih demokratov, da krivic, diskriminacije, naciona/izma in apartheida ni treba iskati v jažni Afriki, v Vietnama in Ameriki, marveč da imamo v /astni domovini de/a dovo/j, če jim je iskreno za pravico, za enakopravnost, za boj proti krivici, za bo/jši svet. Jfina/i teden ma je preneha/o biti srce. Enega najbo/j pogamnib, naj-bo/j iskrenih in najbo/j zavzetih ared-nikov avstrijske te/evizije ni več. On, ki je s svojim de/om neprenehoma in neastrašen javnosti in odgovornim kaza/ rakrane avstrijske demokracije, je sam pod/ege/ zahrbtni rakovi bo-/ezni, star komaj šestdeset /et. 5am pripadnik avstrijske manjšine na /ažnem Tiro/skem, ki se je zavzema/ za po/itične in ka/tarne pravice svojih rojakov v /ta/iji, je spozna/ neverodostojnost avstrijske manjšinske po/itike, ki zahteva za svojo manjšino v sosednji državi ko/ač in ponaja manjšinami v /astnih mejah /e kamne, b* fi/mom „ Tajci v domovini" nas je opogami/ v našem boja kot ma/oka-teri poprej iz vrst večinskega naroda. Dokaza/ nam je, da imamo v tem bo- ja zaveznike,- obenem pa nam je tadi marsikaj pojasni/, česar se sami morda nismo zaveda/i v zadostni meri. Čeprav je bi/ vedno izpostav/jen žgočim kritikam in pod/im napadom, pa tadi de/ežen iskrenega priznanja; čeprav je bi/ vedno prisoten v ka/tar-ni javnosti, svojega de/a niko/i ni izkorišča/ za to, da bi si pridobi/ po- pa/arnosti, niko/i ni h/asta/ po osebni s/avi. Ni ma bi/o treba javnih dis-kasij v raznih ce/ovških domovih in ne sprejemov v Aorotana, niko/i se tadi ni baha/, kaj vse je stori/ za to manjšino a/i za tega prizadetega; ni se pasti/ s/aviti ne kot ve/ikega zagovornika ma/ih in ne kot mačenika, ker se zavzema za pravično stvar. Skromen je bi/ in svoje aredniško de/o je oprav/ja/ po svojem ges/a; demokracija ma je pomeni/a „dnevno izvajanje pravice apora zoper vsa-hršno avtoriteto". Tega ges/a se je drža/ tadi pri svojem dnevnem de/a, naj je zagovarja/ manjšine a/i pravice žensk, jetnikov, daševno bo/nib; vsi, ki so sta/i v senci živ/jenja, so ime/i v njem zagovornika, ki ga je s/iša/a tadi javnost. Če ga odgovorni v tej deže/i tadi niso vedno apošteva/i — brez njega bodo v bodoče /ažje rav-na/i, ker bo manjka/a osebnost, ki bi jih nenehno opozarja/a na pomanj-k/jivosti, nearesničene ob/jabe, nedemokratične straktare. A/i si more pridobiti avstrijski ared-nik bo/jše potrdi/o pravi/nosti svojega de/a, kot je v začetka omenjeni poziv, da je na Aoroškem pri do/očenih /jadeh nezaže/en? Aoroški S/ovenci smo izgabi/i iskrenega prijate/ja med večinskim narodom. Aar je za nas napravi/ v enoar-nem fi/ma, pa tadi v raznih dragih dokamentarnih prikazih in zapisih, bo osta/o zapisano v naši zgodovini. Za vse to ma do/gajemo priznanje in hva/ežnost. dr. Franc) ZwiMer mt. ZHiževanje v deželi ob Dravi „Kdor se boji, zapira vrata in okna. Povabimo sodežeiana brez strahu k skupni mizi, in mu dajmo piti vina iz mehov zgodovine", tako je predstavnik mešanega pevskega zbora „Srce" Martin Pandei minuio nedeijo v Dobrii vasi pozvat k sodeiovanju vse sodežeiane. Siovensko prosvetno društvo „Srce" iz Dobrie vasi je že tretjič s prireditvijo „De-žeta ob Dravi — Das Land an der Drau" vabito na dvojezično prireditev, ki naj pomaga zbiiževati med siovensko in nemškogovorečim prebivaistvom. V svojem 78. letu delovanja je društvo „Srce", v katerem kot gonilna sila danes bije tudi 8-letno ,.srce", mešani pevski zbor, sprožilo pobudo za zbližanje. In z levega brega Drave se je tokrat slovenskemu vabilu odzval 37-članski vokalni ansambel iz Velikovca („Vo-kalensemble Volkermarkt"), ki mu Bachmannova nagrada 1984 Letošnje, osmo literarno tekmovanje za Bachmannovo [iterarno nagrado v Celovcu sicer ni doživelo večjega razburjenja, vendar tudi tokrat ni šlo brez znanih nasprotij. V polemiko okoli tega največjega literarnega spektakla nemškega kulturnega prostora se je vključi) tudi znani pisatelj Peter Handke, ki se je odločno postavil zoper tak način tekmovanja m menil, da ima pravico ocenjevati literarno delo edino le ljudstvo, za katero pisatelj tudi ustvarja. Kljub temu je tekmovanje v Celovcu bilo zelo odmevno, ker je taka prireditev Za javnost vedno mikavna, pa tudi za pisatelje, saj jim nudi možnost osvojitve visokih denarnih nagrad — in kajpada tudi velikih razočaranj. Eno pa je jasno: tekmovanje za Bachmannovo nagrado, ki poteka v okvi-tu tedna srečanja v Celovcu, terja mnogo javnih sredstev, ki brez dvo- OBIŠČITE Wemer Bergovo gaterijo V PLIBERKU ma upravičuje vprašanje, ali tak način dejansko pospešuje literarno ustvarjalnost? Jasnega odgovora najbrž ne bo možno najti, vendar je eno prav gotovo, namreč, da ob tem največ profitira mesto Celovec, ki je ob tej literarni prireditvi postalo znano v vsem nemškem kulturnem prosto-tu in preko njega. To pa je očitno zelo poceni, a učinkovita turistična propaganda za mesto ob Vrbskem jezeru. Po večdnevnem maratonskem literarnem branju je žirija naposled izbrala letošnjo dobitnico Bachmanno-ve nagrade (120.000 šil.), švicarsko pisateljico Erico Pedretti. Kot znano, °b tej priložnosti podelijo še nagrado Zuuje, katero so namenili Renati Schostak ter nagrado industrije, kate-to je prejel Wolfgang Hegewald. Ra-^cn tega so tudi letos podelili literar-uo štipendijo, ki nosi ime umrlega intendanta Ernsta Wil!nerja. Obisk Slovenski PEN-center in Društvo slovenskih pisateljev sita letošnji iz-m*t za svoje člane namenila obisku Koroške. Pod vodstvom predsednikov Miloša Mikelna in Toneta Part-tPča so prejšnji četrtek prispeli na gosposvetsko polje, kjer so si ogle-dal vojvodski prestol, gosposvetsko cerkev ter Krnski grad, muzej na Prostem in grad Ojstrovico. Obiskali Pu so še druge zgodovinske zanimivost* Koroške. To pa je bila tudi priložnost, da se srečajo z nekaterimi funkcionarji in kulturnimi delavci slovenske narodne skupnosti. Tako so se med drugimi srečali s koroškima pesnikoma Valentinom Polanškom in Andrejem Kokotom, ki sta svoje sodobnike iz matične Slovenije seznanila s trenutno kulturno politično situacijo na Koroškem. je ..iskanje kontakta z drugimi kulturami" eden najvažnejših ciljev. Pred 14 leti se je na pobudo dirigentke Christine VVinkler in njenega soproga v Gradcu, ob študiju, rodila ljubezen do zborovskega petja. Ko sta se vrnila na Koroško, sta s somišljeniki začela zbirati pevce, da bi gojili zborovsko pesem na visoki ravni. A ne toliko nemško koroško narodno pesem, temveč bolj pesmi narodov sveta. Tako so se posvetili madrigalu, nato skupno s Slovenci v deželi, so zapeli med drugim madžarsko, švedsko, angleško, nemške in druge pesmi, izbor sedmih pevcev pa je zapel tudi slovensko narodno pesem. Prav v času, ko je nekaterim ločevanje narodov pri srcu, so se drugi zbrali, „da bi od srca do srca zadonela pesem, in njena harmonija prešla tudi na ljudi." Počasi, nekoliko ..cagavo" celo, se na obeh bregovih Drave uveljavlja misel o sožitju, ki trenutno še najbolj cveti v glasbenem in literarnem vrtu, ki mu le še manjka toplo politično sonce. Tudi mešani pevski zbor „Podju-na" iz Pliberka je sooblikoval dvojezično dobrolsko „Deže!o ob Dravi", katere zbliževalne cilje je Mirko Kert še podkrepil z besedami Handkeja o slovenski besedi in literaturi, ki jih je izrekel ob podelitvi spiritualu, verskim kompozicijam in pesmim drugih narodov. Na svojih koncertih v Italiji, Jugoslaviji, Nemčiji, na Madžarskem in na Poljskem so navezali mnogo stikov z drugimi narodi, tako da jim je zbliževanje z drugimi narodi že nekako praksa. Na dobrolskem koncertu, prvem Petrarcove nagrade pesniku Janušu. Zamisel prireditve sta s telegramom podprla tudi minister za znanost in umetnost dr. Helmut Zilk in na licu mesta krški škof dr. Egon Kapellari, ki je svojo podporo izrekel v obeh deželnih jezikih. ALU - prejela Ažbetovo plaketo Komisija za podelitev Ažbetovih priznanj se je odločila, da letos podeli Ažbetovo plaketo, ki je najvišje priznanje Zveze kulturnih organizacij Slovenije in Združenja likovnih skupin Slovenije za izjemno uspešno delo na področju razvijanja likovne kulture Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Akademija za likovno umetnost že več let aktivno sodeluje pri programskem in strokovnem usmerjanju likovne dejavnosti v okviru Zve- .- ze kulturnih organizacij Slovenije, posebej pomembno je njeno delo na področju izobraževanja ob rednem programu: Večerna šola, mentorsko delo, izobraževalne razstave. Iz vrst nekdanjih in sedanjih študentov dobiva Združenje likovnih skupin Slovenije nove mentorje in animatorje likovne kulture, tako profesorji kot šutdentje pa s svojim strokovnim delom sodelujejo pri predavanjih, otvoritvah in demonstracijah v okviru izobraževalnih razstav in pri reviji Likovni odsevi. BERGOVA SVEČANOST V ŠENTPRtMOŽU: V njegovih delih živi del naše zgodovine Rerg je /jM// rMegtr