246. številka.
Ljuljana, v petek 26. oktobra.
XVI. teto, 1883.

Ishaja vsak dan n«»er, izrmši   nedelje in pravnike, ter velja po pošti prejeman  za  avstrijsk o-ogeroke dcžele r.a,  VHe leto 16 pld., «a  pol leta  8  gld.,  za  čotrt   leta 4 f;ld., s jeden mesec i gbl. 4u kr. — Za ^jubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto  1.1 gld., za fieti-t. leta 3 gld. 30 kr., za jedoa mesec 1  gld. 10 kr. Za po&iljivnje na dom rafuna se p
10 ki*. za  mesec, po 30 kr. za fetn leta.  — Za tnjc riožele toliko veC, kolikor pofitnina zna&a.                                                               ■   -
Za oznanila pladnje se od fietiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat. tiska, po 6 kr.   će se d'rakrat.   in pu K kr., fie bo trikrat. ali večkrat tiska.
Dopisi naj  se izvole  fr&nkirati.    -    fiokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniatvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifti  „Gledali&ka Btolba".
Upravnifitvu naj se biagovolijo po&iljati uaročuinc, reklamacije, ozcaaila, t. j. voe. adminiutrativue stvari.
K slovenskemu uradovanju.
(Dopis s slov. Štiijerakega.)
„Slovencem štajerskim ae v narodnem oziru veliko huje godi, kakor pod Giskro in Auerspergom. Ničesar ne dubimo, česar smo se nadejali. Narodni nam nasprotniki pa smejo huje div jati kakor kdaj poprej. Vse se vali proti nam, da nas narodno zaduži. Že ćelo s Piuskega dohaja denar borbi zoper Slovenatvo v pomoč. Na tisoče goldinarjev zajemujo nemčurski in nemškutarski listi iz žepov zbeganirn liberalcem, da napadajo Darodne, zapeljujejo neza-vedne Slovence. Povaod pođpirajo jih novošegni janičarji, slovenski odpadniki, narodni Judeži, sebični in zaslepljeni nemskiitarji". —Te tužne stavke zapisati je bil primoran glavni urednik „Slovenskega Gospodarja" v jednej svojih zadnjih številk, mnž-boritelj, trdeč clolgo časa, da se nam sedaj mnogo bolje godi nego se nam je godilo pod znanimi psavdo-liberalnimi  vladami.
Resnico te pritožbe uvidimo v naslednjem: Kako Graška nudsodnij". o slovenskem uradovanji misli, svedoči sledeči najnovejši intimat, ki se je izdal na pritožbo s)oveuske stranke:
,,Dr.s k. k. oberlandesgericht hat den rekurs des   N.   N.   gegen    den   <li<jsgeiichtlichen   beseheid
vom.....\vomit   iiber   dessen   in   slovenischer
sprache tiberreichtes gesuch um riickstellung eines wider N. N. iinerreichtpn executionsgesuehes die bewilligende erledigung in deutsehfr sprache hinaus-gegeben worden ist, zuriickzmveisen bei'unden, da in dem dm eh den hohen ministmal-erlass vom 18. april 1882. z. 20513 zur d»trnad»achtung repu blicirten ministerial-erlasse vorn 15. miirz 18G2z. 865 den gerichten die abfassung vou beseheiden in sloveni-seber sprache nur nach thunlichkeit und nioglichkett aufgetragen, diebefolgung dieses aut'trages aber bei dem k. k. bezirkHgerichtellohitsch
nach   den   dortigen   |t«iPM«»nl-v«»rliaI<uiM-
s«*ii (!!) derzeit nicht moglicu ist.**  (1!)
Kritikovati o tej naredbi ntim ni možno, niti dovoljeno, le to moramo omeniti, da se ta odlok čudno ujema s faktumom, da sta oba gospoda v Ito-gatci, sodiiik kakor pristav, pri kompetenci dokazala, da sta zmo£na alovenskega jezika v govoru in v pi-savi, in da je navedeni oillok v protislovji z ukazom iste slavne nadsodnije v Gradci z dne 16. februvarjii 1809 štev. 1312, v katerem je re&eno : „da imajo v kvalifikacijskih tabelah predstojniki i>rositelja jezikovuo zmožnost posebno potr je vati in da se ima v na-avetih za podeljenje slu že b tuđi vsakokrat na prositeljevo znanje slovenske ga jezika potrebni ozir jemati.u
„To se daje vsled ukaza z dne 10. iebruvarja 1809 št. 8H2 predsedirstvu okrožne sodnije Celjske, kakor tuđi vsem okrujnim ^odnijam te okrožne sod-nije s tem na znanje, da naj si vsi tišti predstojnik!, kakor tuđi vsi tišti nižji konceptui iu pisarniški uradniki v okro?ji Celjske okružne sodnije, ki ^lovenščine ft*1 premalo znajo, to znanje z i»aj-vi'cj« iiiarljivoat:jo pridobu, ker bi si inače nasledke te neuboglj i vo sti imeli sami sebi pripisati"  itd.
Usojamo si na dalje opozarjati si. nadsodnijo na pravosodnega ministra ukaz z dne 31. dec. 1882 fitev. 19917, s katerim je sodnikom dk Slovenskem ukazano izdajati ne samo odloke, dekrete itd., temveč tuđi razaodbe v slovenskum jeziku, ako je dotična uloga bila slovenska in da ta ukaz ne omenja prav ntć osobja, kajti pravosodni popefitelj ne bode od nekaterih u rudnik ov zahteval znanja slovenskega jeziku, od drugih zopet ne, kajti inače bi tuđi ne zahteval od tacih, ki neso po polnem slovt'iiHČine v pisavi zmožni, da se imajo slovenski kolikor prej toliko naučiti, da njih slabeje znanje (torej mora že vsakateri znati) tega jezika ne bode
nikakor zadržavalo  izpeljevanja J«'zlk4»viic* r»v-uo|»raviioN<l.
Naže posliince, osobito gosp. Hermana in gosp. VoŠnjaka pa nujno pronimo, da nuj barem pri po-pečitel)i toliko dosežeta, da postane dr. Tonklijev naCrt postava, akopram bi želeti bilo, da se v tem zmislu popravi, da se proglasi na Slovenskem slovenski jezik uradnim jezikom, kar je doslej kljubu mnogim ministerskim naredbam ostalo vedno le — b r u m n a Želja!
Deželni zbor kranjski.
(XIII. seja dne   17. oktobra 1883.) iKonec.)
Poslanec dr. Samec poroča v imenu gospo-darskega odseka o §. 5. letnega poročila de^elnega odbora in  nasvetuje:
Slavni deželni zbor naj sklene :
1.   Deželnemu odboru se naroča,   da preudari, bi li  ne bilo koristno za  deželni  zaklad, ako se šte-vilo odgonskih postaj  pomnoži.
2.  Občinam, posebno Ljubljanskemu magistratu, se naroča, da dajo priprego samo tak im odgnancem, ki oftividno hoditi ne morejo.
\\. Sklepu deželnega odbora, da je smela ob-eina Poddraga porabiti vojskino odškodnino v znesku 300 gld. za poravnanje zastauih davkov, se  pritrdi.
4. C. kr. vlada se vnovič naprosi, delati na spretnembo domovinske postavo v tem smislu, da lOletno nepretrgauo bivanje v jednej občini pridobi v  nj ej domovinsko pravico.
Vse druge točke Jj. 0. letnega poročila se vza-mejo i)H znanje.
Vsi pre<ilogi se odobre.
Poslanec d r. Samec poroča nadalje o §. G. letnega poročila dežrlneg'1   odbora in  uaavetuje:
Slavni deželni zbor naj sklene:
L. Slavna c. kr.  vladu se   vnovič  naprosi,   da
LISTEK.
Maska.
(Nemški spisal Fr. Gaudy, poslovenil I. P.) (Daljo.)
„Pariš imel je lahko delo," odgovorit je ple menitnik, flker boginje neso bile maskirane, teduj ni bilo nikukega dvoma. A jaz se morem zanašati samo na skiivno čuvstvo mojega srca, in to, aignora, govori za vas. Vam, madona, podal bi jabolko, ko bi se ne moral bati, da bi se s tem ne zameril va-šej tovaišici."
„Gotovo no,u odgovorila je lahno in veselo. „Pa vender pomislite, da bovi vas držali zabesedo."
„Zu to vas prosim. Kako vender," vprašal je Ugo nepotrpežljivo, „nbj razreaim najljubezuivejšo ugauko. In na čem spoznam zopet zapovedovalko svojega srca?"
Prva dama podala je mladeniču blesteči dija-manten prstan in izprosila si je jednako znamenje od njega. „Zapomnite, da ste potem za ćelo življenje zapali   posetitnici   vašega   thkiza   in   da  pričakujte
svojo izbrano po)iitr£ujrm ob treh (to je ob desetih zvečer) pred cerkvijo San Giovanuija e Paola, prav pri kipu vojskovodje Colconija, če se vaše hrepe-nenje, spoznati jo, ne ohladi do takrat. Ob tej uri pripeljal se bo čoln. Brodnik bode zaklical: „II pazzo"  — in vi mu odgovorite:  „per amore".
„Ites, čuden znak spoznanja, madona.u
„Mari ueso vsi zaljubljeni bolj uli ma nj ne-umniV Zdaj pa zdravi ostanite."
„Pa vaš denar, signora?"
„Pojutržujem bova imela račun. Do tedaj, z Bogom !u Maski sti se i/trgali in s pabljaćama mahljali mu za slovo ter zginili v gnječi.
Ko bi jaz imel od vsake kletve, ki so jo od nekdaj izustili čakajoči čez dolgost in počasnost časa, saj jeden centesimo, mogel bi kupiti Btneško re publiko s tremi k nj ej pripudajočimi kraljestvi, Ci-proro, Kandijo in Moreo, od katerih, kakor znano, ni ostalo dru/ega, kakor tri rudeče jarbole pred cerkvijo sv. Marka. Vsekako bi pa signore Ugo Gricci bil moral plnčati največji del v onih dveh dneh v ta zaklad. Njegova nepotrpežljivost bila je neizrečeno velika. Sledeče jutro prebredel je vse cerkve v Benetkuh, zvečer pa vsa gledulišča,   da bi
Uje našt'l skrivno.stno neznaitko — pa ni se prikazala. Igial je in dobil — pn radi notranjo razbur-jenosti ni mogel nikjer strpeti. Sam sebe je po-vprafieval, k^ko se je to zgodilo, du ne ga je polo-tila taka strast do neznanke, čije obraza še videl ni; pa ni vedel kaj odgovoriti, ne da bi se zato njegova strast bila ohladila. NajpriprostejSa reSitev te uganke je, da je tajnostna prikazen nukala njegovo radovednost, ra/burjevala njegovo domiSljijo, da je tako dolgo pravil sainemu sebi, kako da je zuljubljen v neznauko, da je na to veroval, kakor na sveti evangelij — neko slepenje samega sebe, ki spada k podedovanim  napukam našega  rodu.
V dan snidenja stul je Ugo (Jricci zopet pri uhodu cerkve sv. Marka in pregledoval tropoma k maši prihajajoče Benečanke. Ob onem času je ves ženski spol nosil jednakolično „vesto di Zendale", samo na sebi hvalevredno nošo, katero je izpodri-nila, v veliko žalost in škodo očetov in soprogov, Dunajska in Parižka moda, katera je pa omenjeno jutro zaljubljenega Uga pripravila tlo obupanju. Sto potov je že mirflil spoznati svojo damo v prišedšej, stokrat je že naatavil prste, da bi jej podal blagoslovljene vode, pa je zopet povesil roko.
Zdajmu jeposepetul nek glas na uho: „Eecelenca, prosim, blagovolite me poslušati jedno trenutje." Ple-menitnik se je nejevoljen ozrl okrog. Bilje majhen, borno oblećen mož, ki ga je nagovorit, z ne baš priporočljivo fizijognomijo, vzdigujoč in stegnjoč se na prstih. Plemenittiik, ki je imel tega človeka za kakega ovaduha svetega Uih'cia, ali vsaj za kakega podvoduiku, obrnil se je zaničljivo proč, ne da bi mu kaj odgovoril.
„Eccelenca," zašepetal je zopet mali, „danes je ne bo.k(
„Koga?" nadaljeval je plemenitnik. „O kom govorišV   Kaj  imaš govoriti z menoj."
„Le idite z menoj, blagorodni gospod."
Majhni človek korakal je naprej iu stisnil se pred velikimi vrati dožke palače v jedno onih dobliu, v ka te r ih javni pisarji posta vljajo svoje pisarnice, kutere so pa ob pustnein času bile prazne. Boječe pogledal je na vse struni, da bi ga kdo ne slišal, potem je pa zašepetal: „Jaz vam Se jeden-krat ponavljam, ecceleuca, vi čakate zainau. Danes ne more priti v cerkev".
„Za vraga,  koga pa vender misliš Vu
„Koga družega, kakor crno masko, milodtljivi gOBpod; ouo, ki vam je v igri prinesla nečuveno mečo."
„In od kod veS to? Kuko jej je ime? Govori! Nj ono ime vredno je deset cekinov."
Mali mož se je zv to zasmejal, ko je spravil denar v žep: „Eccelenci sem jaz radi velikega daru dolžan hvaležnosti in odkritosrčnosti. NajmaujSo stvar prikriti, bilo bi Judeževo delo. Tedaj poslušajte : neznana dama je Terezija Foscari, udova proveditorja Diegu. Mazzinija. O njeuem bogastvu ste pač že slišali, ravno tako tuđi, kako surovo je ž njo ravnal pokojni soprog. Dokler je on živel, ni smela narediti nobenega koraka čez prag. Mnogo so govorili o Marljivosti, s katero jo je mučil pokojni soprog — jaz pa vam lahko bolje povem. Jedini uzrok, da je proveditor vzel gospo Terezijo, bilo je njeno neizmerno bogastvo; da jo je pa stražil kukor tursko sužnjo — pa njena grdost. Da, ecce-lenca, pokojni se je sramoval, da bi ga videli na strani njegove žene, tedaj tuđi ni hotel upeljati je v plemenite kroge."
„Človek, ti lažeš," zakričal je mladi plemenitnik in zgrabil malega moža za vrat.
„Jožef! Marija! Vi me zadavite, blagorodni gospod, ali je to hvaležnost za mojo odkritosreuost V Pustite, zaklinjam  vas!"
(Dalje prih.)
po vsej moči pospeSi   vse potrebno za cestno zvezo mej Poljansko dolino in Cirknem.
2.  Deželnemu odboru se naroča, da poizve in skuša odstraniti zapreke izpeljave ceste mej Pijavo-Gorico in Željimljami.
3.  Deželnemu odboru se naroča,   da se obrne do  slavne  c. kr. vlade za državno podporo za fundiranje ceste mej Soderšico in Podklancem  in.   preloži te v ceste čez goro Bonco.
4.  Slavna vlada  se naprosi, da preloži državno dolenjsko  cesto  čez Gorjauce  in   druge  klance mej Ljubljano  in Novim Mestom.
5.  Dovolitvi podpor in posojil iz deželnega zaklada cestnim okrajem Idrijskemu,  Logaškerau, Ra-dovljiškemu, Litijskemu se pritrjuje.
6.  Dovolijo  se   cestne priklade sledečim cestnim odborom: 19n/0 priklada cestnemu odhoru Škofje-loškemu in  15°/0 priklada cestnemu odboru Radov-Ijiškemu.
7.  Deželnemu odboru se naroča,  da oštro pazi nad gospodarstvom cestnih odborov, da preiskuje, če so se dohodki   h  priklnd   porabili v prave namene, in nadzoruje ravnanje z okrajnimi cestami.
8.  Druge točke §. 6. letnega poročila se vza-mejo na znanje.
Poslauec Šukl je se zahvaljuje upravnemu od-seku, da je preloženje državne ceste čez Gorjauce epravil v razgovor. Črnomaljski o!;raj imenovati se mora v istini „pozabljena dežela". Drugo leto bode 500 let, od kar je Metli.ška krajina zjedinjena s Kranjsko, uli dežela in država storili ste le malo za ta okraj. Činomaljsko okrajno glavarstvo fiteje 29.888 duš, a nihće se /-a ljudstvo ne briga, kajti | v tem okraji obstoje še avitii'ne razmere, ko za Marije Terezije. Govornik potem opisuje slabe poštne | zveze okraja, katere so res nezuslišane v dobi para in elektrike. Apostrofira potem Defcmana, kateri se je potegoval za ut^les^nje Žumberakega okraja, ko je i/Brazil bojazen, da su Hrvati polasto ćele Ddlenjske od Kolpe do Kike. Strah ta, pravi da ni povsem prazeu, le da ta uevarnost n.e preti Kraojskej zaradi Žumberka, katerega lahko mirno vestjo prepustimo bratom Hrvatom, nego zaradi tega, ker se ničesar ne stori, da bi se pri vezali geografi ino ločeni belokranjski rojaki na matero zemljo, na Kranjsko. Opisuje nadalje žalostno stanje ceste čez Gorjance, na katerej je vožuja vsekdar združena z nevarnostjo. Vsled tega je plai.ilo /a prevažanje blaga iz Novega-mesta v Ljubljano ravno tako drago, kakor u Metlike v Rudoltovo, dasirjivno je iz Metlike v lludol-fovo le 24 kiloraetrov, iz Kudoll'ovega v Ljubljano pa 72 kilometrov. lato tako se plačuje iz Metlike v sosedni Karlovec od meterskega centa le 70 kr., dasiravno je Karlovec oddaljen 42 kilometrov od Metlike. Zaradi nesrečno izpeljane ceste čez (Jorjanre nema Metliški okraj uobenega prometa, zato propada kmetijstvo iu je kupcija uničeua.  V vsem okraji
je klic po dobrih cestah jednoglasen. Cesta čez Gorjance se mora preložiti, na ta ali oni način, bodi si da se i/pelje v serpentiuah ftez isti prelaz, kakor sedaj, bodi si da se izbere druga proga. Govornik končuje s prepričanjem, da bode deželni zbor Vitprejel nasvetovano resolucijo, od gosp. deželnega predsednika barona Wiukler-ja pa pričakuje, da jo bode toplo priporočal.
Deželni predsednik baron Winkler odgovori, da so gu jako zanimale opazke g. poslaoca in da se bode na pritožbe oziral in stavil pri ministerstvu dotične predloge.
Poslanec PakiŽ nasvetuje, naj se deželna vlada naprosi, da bi za pregled ceste Čez Bončar poslala tehničnega veŠČaka,
Poslanec Murnik oglasi se k temu oddelku poročila deželnega odbora in stavi sledeče nasvete v zadevi d o 1 e n j s k e in Lo^ko-Tržaške železnice:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.   Deželnemu   odboru   se   naroča,   da   v  zvezi s trgovinsko in obrtno zbornico kranjsko deluje na to, da se ustanovi odbor,   obstoječ   iz   zb-stopnikov deželnega odbora,  kranjske trgovinske   in   obrtne   zbornice,    mestnega    zastopa Ljubljanskega,   kranjske  hrauilnice,   nekaterih posestnikov na Dolenjskem in strokovnjakov v železnidkih   zadevah   in da isti delujejo na to, da   se   vender  jedenkrat  ustreže željam slav-nega deželnega zbora,   da  se seaida dolenj-sku železnica.
2.   Porotilo deželnega odbora,  tikajoče seTrža-ško-LoAke železnične proge, vzanie se z  odobravanjem   na  znnnje   in   se   deželnemu odboru ob jednem naroča, pri vsakej priliki in z vsemi silumi   delati   na  to,   da   bode  c.  kr. vlada predložila državnemu zboru nacrt zakona za   zgradbo  Loako-Tržaške   železnice. Poslimec dr.  Papež podpira nasvete g. Mur
uika. Že dvajset let se piSe in govori o dolenjskej /eleznici, a dosU'j se ni še prifielo zidati. Na Akodo Dolenjske prezirale flo se vse prošnje. Južna železnica ima svoj tir po nnjpustejših kraj ili Kranjske in lahko bi se reklo, da so blazni delali truso preko Kranjske. Trdi se zmirom, da ni denarja dobiti za dolenjsko železnico, a ta se bode že |dobil, ker je uspeh te proge zugotovljen, kar trdijo proračuni vseh strokovnjakov. Sploh pa je uspeh gotov, ker govornik zna iz najzanesljivejšega vira, da ogerska vlada ni protivna dolenjskej železnici.
Potem se sprejmo vsi pred togi odseka in pred-logi g. Murnika in  s"ja sklene.
Politični razgled.
V Ljubljani 2G  oktobra. V zadnjih sejah odgodjenega ftall&kega deželnega zbora vršile so se razue epizode, ki pri
čajo o veselem preobratu v poljsko-rusinskih odno-Šajih. Nikdar se ni še prigodilo, da bi bil rusinsk poslanec hvalo izrekel budgetnemu odseku, kakor je to letos stonl Rusin Antoniewicz; doslej je ravno budgetna debata Rusinom dala vedno priliko za gorke pritožbe. Razven tega je poljska večina skoro soglasno voMa podporo za rusinsko gledališče, kar ne «tori za nobeno iz poljskih; ravno tako je zbornica iz lastnega nagiba podelila podporo rusinskemu društvu rProswitoH, katero izdaje knjige za kmetsko ljudstvo. ~ Vlada je deželnemu odboru naznanila, da je vsled opetovanih ukrepov zbornice glede revizije pravil gališke rustikalne banke v dosego zmanjSanih obreatij odredila, da se imajo za-stopniki te družbe po deželi tako podrejati okrajnim glLvarjem, da zaroorejo ti ob vsaki priliki, ko čujejo o kaki pritoftbi strank, pogledati v družbine knjige, da se o zadevi natanko pouče ter o njej poročajo deželnerau namestništvu.
Nekaj uglednih hrvatskih strankarjev je prišlo na Dunaj, da se posvetujejo o bodočem nre-jenji hrvatskih ustavnih razmer. Minister-prvomest-nik Tisza je bil včeraj pri cesarji dlje časa v av-dijenci in se je pozneje razgovarjal z ministrom/* Kallay-om in Kalnoky jera; s Hrvati pa baje na Du-naji ne bode obravnaval, nego se bode to pozneje zgodilo v Budimpešti. — „Pozor" je trdil, da bode grof Khuen imenovan hrvatskim ministrom, pl. J o-sipović pa banom; a ta vest se oficijozno demen-tuje. — Pri hnanf-nej direkciji v Os jeku so vzlic določilom ogerskega državnega zbora in posebnega opomina hrvatskega komisarja še vedno v rabi dvojezični grbi in pečati. „P. LIoydu pa poroča, da je bil O.sješki finančni vodja feimić pozvan v Budim-pešto ter da bode imenovan deželnim finančnim vodjo v Zagrebu. — „Pozor" je iz verodostojnega vira poizvedel, da namerava kraljevi komisarijat kmetske občine upravnim potom preustrojiti.
Mrb«Ui finančni minister Spasić se je baje 8 svojimi kolegi sprl, ker da je s prevelikim ognjem lotil se odliriti deficit; trdi se, da je dal zbog tega svojo ostavko, ki se pa ni vzprejela. Vender pa se pričakuje, da v kratkem odstopi. Zanimiv in sedanje stanje v Srbiji ozuacujofi je nasdednji odlomek Članka radikalne „Samouprave1*, nazivanega: „Kaj dola ljudstvo?'' V tem članku stoji mej drug in: „Navidezna mirnost sedanja ne srne nobenega motiti in zazibati v sigurnost; to bi bila ne.sref-a za Srbijo. Pod to navidezno rnirnostjo se giblje v stci ljudstva ćela vojska razuoterih čuvstev; v nrci ljudstva se ravno k>*r vrAi politična kriza. Nevarna je, jako n^varna ta Uriza. V mirnem tem ljudstvu srbskem maje se t» trenutek vera v konstitucijon*ližem. Varujte se, da se ne podere. Kaj bi se zgodilo, ako v tej krizi propade to, kar bi moralo najtrdnejSe stati; kaj, če zgin« iz srca naroda srbskega nada, da se dade njega želje po konstttucijoualnem potu izvesti V"
Iz Sredca se porota, da ima potovanje bol-Karftl4t»g(a ministra Balabanov-a v Peterburg n.'imen, odstraniti nez»upanje ruske vlade v novi položaj bolgarske politike. Buhi banov bode ruskemu kabinetu predložil, da naj po svojoj volji in razboru zaznamenuje vredno osebo za mesto bolgarskega voj-nega ministra, samo se naj bi knezu pridržulo vr-hovno poveljništvo bolgarske deželne brambe; tuđi naj bi bil vojni minister v svojih opravilih odgovo-ren sobranju. Drut?o poročilo pa pove, da sta bila generalni pobočnik knežev, general Lessovoj, in pa ordonančui oticir, stotnik Pol si kov, na povelje carjevo odpoklcana v Peterburg. Stranka, katero so ustanovil; ruski generali,  izguhlja vedno veČ tal.
Iz prosvetljene Uloničije priobčujc „Kuryer Poznai'iski" jako Čudno pravdo, ki se je vršila te dni ua Poznanskern. Obtoženi so bili dekan v Svvarzendu, cerkveni sluga, neka udova in njena liči: „razširjevanja pisnine, v katerej se državne za-deve obravuavajo načinom, ki je nevaren javuemu miru". Ta čudna ,,pisuin^u je altarski prt, v kate-rpga je nazaduje omenjena obtoženka vpl.^tla dva st:ha iz poljske narodne pesni: „Bože cos Polskya. Dasiravno se Nemcev v teli verzih ne omenja, naj bi se bili vse jedno poljski obiskovalci cerkve ž njima hujskali k — nasilstvu proti Nemcem. So-diščejeobsodilo zatožence zaradi „neo-pravičene demonstracije" v globi 500 in 10 0 mark.
Domaće stvari.
—  (Presvetli cesar) podaril je občinama Breginj in Sedlo na Tolminskem za   napravo   ceste iz Itobičev v Loge 800 gld.,   šolski  občini Jesenice ua Goreujskem pa 2O0 gld. za zgradbo žolskega po-slopja.
—  (Gospod   dr.  Zarnik)   prosi   prijaviti, da je za postavo o mitnica h   imel   največ   truda in
posla poslanec g. dr. Dolenec. Da je sploh postava prišla pred zbornico, je tuđi v prvi vrsti njegova zasluga.
—   (Dnevni red trgo vinske ■ in obrtne zbornice redni seji)   danes zvečer ob 5. uri v mestni dvorani. Poročila I. odseka:   1. o računu za leto  1882; 2. o izvrženji dopolniluih volitev.
—    (Iz    odbora    „Glasbene   Matice") došla nam je prošnja, opozoriti p. n. gg. člane,   da bi blagovolili svojo   letnino za  1883 1.  kmalu dopo slati,   ker gre leto že h   koueu ia bi   po §. 6 društvenih pravil morali doneski   do  30. dne  junija ni. upiačani biti. Dalje se nasnanja, da  bodo muzikalna dela za tekoče leto   kmalu   dotiakana   in sieer:     1. Venec Vodnikovih   in   na   njega   zloženih pesnij, za niešan in moški zbor s spremljanjem na klavirji, zložil A.Foerster;   2. Slava Stvarniku! Prva masa za moški zbor,   zložil Anton Nedvčti; 3. V čast Mariji Devici!   Samospev   za soprau   iu orgije ali harmonij   in  ženski   triglasni   zbor,   zložil Ant. Nedved; 4. Nazaj v planinski raj!  bamo-spev s spremljanjem na klavirji,   zložil It. Burgarell. Doneski uaj se   nakazujejo   pod   adreso:    Glasbena Matica v Ljubljani (Francovo nabrevje št.  11.)
—   (Državni   železuiški   svet)   zboroval bode, kakor smo   omenili   v   239.   številki   svojega lista, prihodnji teden. Naj danes gospoda cesarskega svetnika Muru i ka,    ki se ga bode udelež^val   kot odposlanee trgovinske zbornice kranjske,   opozorimo, d>i je jedna glavnih napak pri onih progah državnih železnic, ki teko po slovenskoj zorniji, da se na njih vedno nastavljao še uradniki in  kondukterji,  ki slo-venskega jezika neso zmožni,   da se objave iu   razglasi ne izdavujo tuđi v slovenskem jeziku in da se imena postaj in postanek vlakov ne izkiicuje povsod tuđi v slovenskem jeziku.   Da vse to ovira uspešen promet,  ker le sloveu.skega je/.iku  zmožno obiviustvo sili kolikor moguće ogibati se /eleznic, je brez dvoinbe; a veliki „državnik" K. Luckmanti se je zato krvavo malo br.gal.  Gosp. Murnik pa. bode, tako vsaj upainu, tuđi o tej priliki pokazal, da mu je mar za zahteve našega naroda.
—   (Poverjeuiki banke  „Slavije")   zbo-rovali boio v nedeljo dne 28. t. in. v Ljubljani.  Ti jjoverjeniki sa: d r. K a r o 1 B 1 e i w e i s vitez T r s t e-niški v Ljubljani; Peter Bajs v Dvoru  pri Vrbi na  Koroskem.   Juraj    Biankiui,   uredu'k   „Nar. Lista"  v Zadru;   Andrej Eiuspieler v   Celovci; J. D. lluber v Liutomeru;  Kazimir Jelušić v Kastvu; Slavoj Jeuku v Poiigradu;   Ivan Murni k   v Ljubljani; Fran Povše  v Gorici;   dr. AI-bin Poznik v Novem mostu;   Ivan Nabrgoj na Prošeku; Božidar  liaič pri   av. 13:u*bari   v  llalo-zah; Gašpur Šoru   v Grajskej   Vaši;   d r. J o s i p Vošnjuk v Ljubljani. — Kakor  vidno, zbrani bodo tedaj ta duu v Ljubljani  domoljubi   \z v«eh slovenskih pokrajin.
—   (Odlikovanj e.) Nj. Veličanstvo presvetu cesar blagovolil   je vzprejeti   po   gospodu   Francu Šumi-ji   poklonjeni,   lepo   vezani   izvod   zgodoviu-skegadela „Archiv l'iir Il-iimatkuude sammt Urkuudeu-und Regesteubucir'. Presvetli cesar ukazal je naznu-niti g. izdatelju zahvalo, ter je odredil, da se kujica uvrsti cesarskej tideikomisnej  knjižnici.
—   (Koliko je  ,,Brenceljk' vredeu?) Po BOdniji  zaradi   neke tožbe pozvana komisija,   obsto-ječa iz jednega tiskarja  ia   jeduega   knjigarja,   oce-nila   je   predvčeraj   vrednost   „Brencelj-na"  na   tri sto goldinarjev.
—   (Ljubljanski peki) imeli  so   ve^raj  v tsteklenera   salonu   „Pri   avstiijskem   cesarji"    shod, pri katerem so sklenili prošnjo   do obrtnih oblastij: naj se zabrani braujevcera pečenje kruhu.  Branjevci namreč po uovej obrtnej   postavi   ne inorejo   dokazati predpisane sposobnosti. Branjevci so "s peko velikih  „štiue", katere so pot^rn na drobno prodajali, doslej delali pekom veliko škodo.
—  („Mir")   opoaarja   slovenske   rodoljube na atoletuico   Urbana   Jar ni ka, ki se je porodil leta 1784 na Potoku   v  Štebenskej   župniji  na Koro škem.
—  (Novo učiteljsko izobraževališče) na Resljevi cesti,   kutero   zidata gg. F. Župan čič
in Tomek, je, kar se zidovja tiče, dozidano. D*ne3 pričeli so staviti streho, katera bode s škriljo krita. Novo poslopje bode kaj lepo in nadejati se js, da se ob Resljevej cesti kmalu začno staviti že druga nova poslopja.
—  (Uzrok samoumoru narednika Hi) nigmana) je, kakor je razvidela vojaSko-sođnijska komisija pri raztelesenji trupla, bil ta, da so bili mož-jani zraščeni in da sta bila   oba  konca   pluc  (Lun-genfliigel) že bolestna. tako da se je pričela plućna tuberkuloza. Mož tedaj ni bil pri pravej pameti.
—   (Iz Št. Juri ja ob južnej   železnic i) so nam piše   25. oktobra:    Slovesno   odlikovanje   z zliitim križeem za zasluge 8 krono,   katerega je Nj. Veličanstvo   mnogozaslužnemu   g.  dr. Gustavu Ipa-vic-u tukajšnjeinu županu,  slavnoznanemu skladatelju   slovenskemu,    unetemu   ravnatelju    „Cesiirjevič Rudolf-ovega sadjerejskega druHva   za Spodnji-Šta-jer"  etc.  podeliti blagovolilo, se bode vršilo  na če-trtek,  15. dan novembra t. 1. ob 10 uri predpoludne. K   tej   slovesnosti  se   uljudno   vabijo   prijatelji    m cestitelji   odlikovančevi s  prijazno  prošnjo,   da,   ker se pričakuje mnogobrojne udele/.be,   kdor bi se hotel odlikovancu na čast priredjenega banketa   v gostilni g. A. Neudl-a udeležiti, to blagovoljno  pardnij  prej po dopisnici naznani načelniku   slavnostnegu   odbora g. Fr. Kartinu, trgovcu v Št. -liniji.  —
—   (Iz Zagreba) se  nam poroča   25   oktobra: Sinoč je bil ob  11 uri  29 minut do 5 sekutid trajajoč močen potres s mogofnim pođzemskitn   šumom, ki je prouzroči I dosti strahu.   V nekaterih hi-šah je začelo  padati   crepovje,   pa sobah  se je po-mikalo poh'štvo in ure  so  zastajale.    Večje nesreče ni bilo.   — Mnogo ljudij je bežalo   na ulico.
—  (Carneri), znani nemški zngrizenec, pro-dal je svojo graščino Wildhaus nad Mariborom gosp. Badel-nu star. za 80.000 gld.
—   (Slovenska po ao j i 1 nic a v IIofci) na Koroškem   hiHa je 23. m. m. svoj  11. obtni zbor. Letnemu  poročilu povznmemo,   da   je ta posojilnica imela v preteklem letu 290.000   gold. prometa,   da je nad  100  novih članov priklopilo,  da  je  vse vodstvo, izimši sumo župnika Kuailiča,  v kmetskih ro-kah in da je delovanje vzgledno in uspešno.
—   (II az pisano   je   mesto) okr«ijnega gla-varja  v Kranjskej (VII. razred),   eventuvulno   mesto vliidnoga tajnika  (VIII.  razivd) in  mesto   okrajnoga komisaria (IX. razred.)    Proftnje   do   15. novembra.
Telegrami „Slovenskemu  Narodu":
Maribor 26. oktobra. Mati dra. Domin-kuša  umrla.   Banket prelo/en.
Odbor  Čitalnice.
Narodno-gospodarske  stvari.
I >ii€ivnil4:
o pos'.ovanji in j>ouku učiteljev, ki so bili v kmetij-akem   nadaljevitluein   tečaji   od  1G. dne avjjjusta do .   5. septembra   t. 1.   na  deželni sadje- in vinorejskej soli na  Slapu.
L                                      (Kouec.)
Po navedenem učtiem nacrtu se je tor^j  ufiilo j  od 10. avgusta do 5. ueptembra in sicer v sledetem redu, po dnevih.
1  G. av^usta.    Iver so se ta  dan zbirali po-'   samični slušatelji, ni bilo pouka.
i            17. avgusta. Od <S.  do Val°.  nre predaval
je gosp. adjunkt o rastlini in njeuih kemičoib   last-j  nostih.
Od 10. do 1'2. ure predaval je gosp. vodja o 1   sploanjej sadjereji.
:            Od 3. do 5. ure predaval je   gosp. adjunkt o
i  gnoji.
Od  Va G.  do 8. ure tili smo z gosp. vodjem  v
razne drevesnice in vinograde,   kjer nam  je raaka-
zoval razne naprave zavoda. '            18. av^'usta.    ltojstni   dan   Nj.  Veličanstva
bili so  slušatelji pri tdovesnej službi božji v bližnjem a   trgu Vipavi.  Ta dan je pouk olpudel. il            11).  avgusta. Nedelja prosti duu.
2 0. a v^ u sta   O.l 8. do V2 10. ure predaval je g. adjunkt o anatomiji domatih živalij.
Od 10. do 12. ure predaval je gosp. vodja 0 0 razdelitvi sadnega drevja po sidjerejcu važuem č  načinu.
Od 3. do 5. ure predaval je g. vodja 0 ke-mičnih >n naravoslovskih lastnostih in 0 pomnože-vatiji rastlin po raznih načiuib.
Od Va6. do 8. ure razk^zoval je g. adjunkt razne nasade in razna plemena trte.
2 1. avgusta. 0.1 8. do \'a 10. ure predaval je g. adiunkt 0 različmh vrstan zemelj in 0 njenih kemičnih in fi/.ičnih sestavah.
Od 10 do 12. ure predaval je gosp. vodja u trti in sicer: koreuiki, deblu, mladikah, očesu in cvetu.
Od 3. do 5. ure ra/kiuoval je g. adjunkt razne dele rastline na mikroskopu.
2 2. avgusta. dl V'jG. do 7. ure razkazoval je g. vodja ra.;ne dele na sadnih drevesih, kakor popje in sadni les.
Od 8. do Va 10. ure predaval je g. adjunkt o živinorrji »1 raznih plemenih  živalij.
Od 10. do 12. ure predaval j« gosp. vodja 0 ramih niladik.tli trte; dalje o cvetu iu oplodenji istega, o npih>jivosti cvetu. 0 jagodi v zelenem in zrelem t^tanu.
Od 3. do 5. ure predavat je g. vodja 0 po-množitvi trte in 0 uvolitvi pravili  vrst.
Od Va *>• do 7. ure pokusanjt" ružnih vinskih vrst v Uleti z g. vodjt'm in g, adjunktoin. Pri po-ku^anji Br izling-mlandeca" t seda;, ko ga je presvetli cesur v vinskoj razstavi v Ljubljani s pohvalo počastil, „carsko vino" imiMiovane^o, zapela se je v hramu navdušeno cesarska himnu. VrAili ao se pri tej priliki razni govori iu napituice od gg. vodje, pristava in ufcitHjev.
2 .'$. avgusta. Od l,a*l. do 7. ure rn/.ka /.oval je g. vodja napravo titorejuicH za izgojo ukoreniče-nih kljui'ev,   „l)ilt"   imenovanih.
O.l 8. do '/jj 10. ure predaval je g. adjunkt 0 raznih *ivinskih rodovih, o mleku in maslu.
Od 10. do 12. ure predaval je g. volja sadje-rejo in sicer: sejanje pisek, pikiianie mladih tlivja-kov, prebijanje in ce[)ljenje. O raznih načindi cep* ljenja. () reji sinubinegji drevesa, važuegu za v/gojo sviloprejk.
Popoludne bilo je prosto. Zvt'i-er bila je ukupna zabava na vrtu. 24. avgusta. Oil 8.  do l/a 10   ure   predaval je. g.  adjunkt o ni/nem kmetijskem  orodji.
Oil 10. do 12. ure g. vodja nadalje o trtnih vrstuh.
Od 3.  do 5. ure ruzkazoval   je g. adjunkt na mikroskopu  razne snovi trte in   razne   bolezui   (gli« ice) na trti.
2 5 avgusta. Od 5. do 7. ure ra/kazoval je g. vodia praktično kop.tnje (plajbanjJ), sejanje pe-sek, pikiranjH, cepljeuje in obre/.ovanje sadnih dreves.
Od H. do Vj 10 ii»u predaval je g. adjunkt o raznih konjskih pU-nuMiih.
Od io. do 12. ure g. vodja 0 napravi vinograda in zusaditvi trte po pravilnem načinu.
Od 3. do 5. ure g. vodja 0 izgojitvi trte, po glavnatiMii  in  fruncoskfiii načinu.
2 0. avgusta. Nedelja. S!u5atel|i napravili 30 z gg. vodjein in pristavom Hkupiii izlet v Ciorico; ogledali »o s> tamošnji slovenski oddelek kiuetiiske Aole prav naianćiu, vsu razne naprave iu polja le sole.
2 7. avgusta. Od 8. do IO. ure predaval je g. adjunkt. o  kinetičkih slrojih.
Oil 10. do 12. ure g. vodja o trtoreji in 0 sadjeivii.
Od 3 do 5. ure g. adjunkt nadalje o raznih kmetijrikih  htrojih.
28. avgusta. Od 5. do '/j 8. ure razkazoval je g. vodja saditev in režnjo trte.
Od 8. do   '/a 10.  ure   g.  adjunkt   0   ovčjereji. Od   10. do 12. ure gosp. vodja 0 vsakoletuem delu v vinogradu in 0 cepljenji   trt.
Od 3, do 5. ure g. vodja o napravi in zasa-janji drnvesnice.
2 9.  avgusta. Od  5.  do 7. ure razkazoval je g.  votlia pruktieno grubuuje  in cepljenje vinske trte. Ol  8. do   '/.j 10.   ure   predavat   je   g. udjunkt 0 raznih travah in o lzsu-iitvi  močviruatih tal.
Od 10. do 12. ure g. vodja 0 uuvadnih trtnih boleznih.
Od H. do 5. ure g. adjunkt o uamaki trav-iiikov; dulje 0 raznih rustlinskih  holezuih.
Od Vj <>• do 7. ure razkazoval je g. adjunkt praktično nnrjenje prostora in istega razdeiicev za napravo vinograda.
30. avgusta. Od '/a 6. do 7. ure razkazoval gosp. adjuukt na travniku dobre in kible trave ia zelišča.
Od 8. do V2 10. ure %. adjunkt 0 razni krmi; njeni sestuvi in Hpravilu.
Od 10. do 12. ure g. vodja 0 škodljiveih sadnega drevja in o pripomockih tuiste zutreti.
Od 3. do 5. uiv g. volja   0 v^oji zeleujave.
31. a vgusta. Od V26. do 7. ure praktično razkazovanje g. vod je v obrezovanji dreves, da se dobe lepe  krone in  Icpii debla.
Od 8. do Va 1^- ur^ gosp. adjunkt 0 napravi raznih hlevov.
Od 10. do 12, ure gospod vodja nadalje o škodljivcih sartnega (trevja in o pravilni zasaditvi sadnega dreves:*. na staino me sto.
O l 3. do Va 6. ure predaval je gosp. vodja zelenjadorejo.
1.  septembra. Ta dan bila je trgatev ago.Inje zoreletia   fcrnega gro/dja  „portunalke" ; udelfžili   so se veselega  dela vsi slušate-i ji   od  5. ure  zjutraj   do 4. ure popoludne.
Popoludne od V26. do 9. ure zveCer prakt'Čno kletarstvo in sicer mastenje mi grozdoem mlinu in robijanje na mreži, di'l«, katera ho gg. slušatelji vsi z veseljem prevzeli.
2.  septembra   Nnleljii;   na večer oh  6. uri udeležili so se pg. slušatelji  sluvnostnefia nTedt±umua V Vipavskej  veli kej cerkvi.
3.  septembra.   Od  8.  do 12.  ure   predaval je gosp. vodj;i 0 umnem  kletar^tvu, o napravi, pripravi in spravijanji vinske posode.   0 napravi belih in crnih vm.
Od 5. do 7. ure razkazoval je gosp. adjunkt praktično o napravi cepilne smole in po tem o zasaditvi  drevesa na stalno  inesto.
4.  septembra.    Ta   dan   bil   je od vodstvo sole, na proSnjo slušuteljev, p aika oprošften,  t. j. bilo je prosto za to, da ao se slušatelji mogli pi'praviti za skusnjo.
5.  septembra. Ta  dan bila .je skušnja,  ka tero je dt-lalo  vseh   Hi slušateljev.    SluisnJH   so   se udeležili*  g.  dr. Josip Voćnjak   kot poslanec dežel-nega   odbora,   gg.  Fran   Erjavec   c. kr.  protVsor   v Gorici in  dr.  Ilinko Dolenc c.  kr. viSje soduije pristav in deželni poslanje, kot   gosta
Sku^nja trajala je od 8. do 2. ure popoludne. Ob 2. uri bil ie obed in po obedu zapeli so slušatelji, koji so bili izimSi 2 v.si izmjeni pevci, par narodnih spevov priSlim gostom in poslamifin na čast. Gospodie gostje z učiteljskim osnhjem prišli so z veseljem v jedilnieo f»g. učiteljev, kjer se je napivalo in pelo. Le preh tro prišel je čas loftitve ker tovarili počeli so s»» z«ublj:iti in hrepeneli so z radostio priti v kros; svojih Ijubih druzinic.
Vsi gg. tovariši pa izrekajo se jtul^n pot slavnemu deželnemu zboru in odboru za napravo tega tečaja nniiskrenejSo zahvalo, posebno pa go-Hpodoma vo'lji in adjunktu za niihovo izredno po žrtovalnost v vseh zadevah Isto tako tuđi gosp. vodje blagorodne)  soprogi z»  njeno izredno skrb.
Pod draga  10. oktobra  1SS3.
Fra nj 0 K s. Trošt,
učitelj.
L.i*tiii<>a ui»riivuislva:   <»oap. V. C. v Kostanje-
vici. S poslaniuii kuponi naročnina plaćana do .'10. dn<\ aprila 18K4.
Javno zahvalo
izreka krajni Solnki svet Muloiieileljski gospodu Antonu Raič-u, e. kr. pniJcHorju v Ljubljani, v.n Soli podarjeni znesek 10 tdd.   Uo^ plati!
Krajni iolski svet Malonedeljskl, (Itu- "JI. oktobra   lKs:i,
Anton liožir,  načelnik.
fFnj<*i:
dne  y.r>. oktobra.
Pri  Nlonn:  Miiller   1.   Dnnaju. — Ma jer   iz   (irudca.
—   Uameder  iz Zavirim.
Pri   MnlltfJ:  LVuitaj* z Duuajii. — Ilaitcl iz   (lorice.
—  Sannik  iz Kianjii.
Mttporologično porobilo.
1       ■               !    ,     .     (                                                     i I /1             i   Stanje        ,t)              ..                       Mo-    : 3    C»«op!1-I           J            lom-        Ve-     N         krina v a     /ovanja ,    v inu*       peratur.i j trovi |                 miu 1         (                                                           '              i             ■ £   ;7. zjutraj 7;iO-2-2mm. 1 +   W'C si. svz.!    obi.     O'OOmm 0   | 2. pop.   :7:iT'2:Jmm.' -f ll'H1'*:  si. svz.i   obi.   ' >o   9. zveCer VdH-tib mm." +  9-4"(J bI. bzIv   obi.   ; dežja. ^1   '                                      1                   lili Srednja  temperatura -f- 7"K°,   za l'H° pod normaloui.
dne 20. oktobra t. i. (Izvirno ttile^rn&iiinj poročii«).
Papirna renta........          .78 tflO. 65      h-Srebrna  rentu  ....               ■                       79    „    15        , ^latji r«utrt ...          .                                .       99    ,    35        „ 5°/„  niarcna renta.    .                    .    .                 93    ,    05 Akcije  narodne hnnkx   .                                .    H40     „    —         B Kreditne akcije     .          .         .               .     .    284    B    —        r London    .                ...                                      120    ,     —        „ *?i-«bro........      —    „     --        „ N"»pol..........          >    r,    -F>2V,    „ U. kr. cekini.          .    .                    .                               „    70        „ Nmuskc marko            ...                                  "»>■!    n    85        P ■!"/„ državne srećke   iz 1. 1H54    250 pld.    119    .    25        „ Državne arečke H 1. 18<i4.            100 gld.    1B8    „    —        „ 4n/u  avstr. zlata vr^nta.  davka prosta.    .      99    „20        ., Otfrska zlata renta  <in/0......119    „    50        „ n               n            n           - . „                    *             ■                ou      n      *T*J           it n      papirna rentsi f)"/,,.....85    B    65       „ f>°/0  štajerske zemljišc. odvez. oblif?. .    .    104    „    —        „ Dunava rcjr. »recke 5n/0     .    .    100 #ld.    114    „    75        „ Zt-nilj. obf«. avstr. 4*/a7o  zliiti  Ktl!jt-   listi   •     llH     »     7r>         n Prior, ohlitf.  Eli/iabetino  za]>ad. železnice    102    „    30        „ rri')r. oblitf. Ferdinandove sev. železnice    104    „    75        „ Kre<litne sreeke......100 ^ld.    KiH    B    bO        n Kiid(»ll'ovo srećke   ....            10    „         19    „    25 Akiije an^ln-avstr. banke .    .    120    „       107    „    2r>        „ rrranjuiway-druSt. velj.   170 g\(\. a. v.      .    223    „    40
Št. 12.934.                                                       (691—1)
Dijaške ustanove.
S prifr'tkom nolskega i<;ta  1883/4. je pri ma gistrat.u i/pra/njeno  1., 2.,   3.  in  5. inesto Jarncj Sa 11 oeher-j e ve  ustanova   za   dijakc   po   50 gld. na leto.
Pravico do teh ustanov imajo dijaki Liubljan-| skt'ga gimnazija, ki so na Kranjskem rojeni, ubo/ni. lt*pi»ga obnašanja, in pa prulni. Dotiiim prošnjo, ka terim j«! priložiti Urstni i u ubožni list, pot^m spri-čevalo o stavljeirh ko/.ah in šolski spričevali zadnjih dveh semestrov. uložo naj s«:
H4>. iiovoiikl»ra  t. I,
potom c. Ur. gimnazijskega ravnateljstva pri podpi-Kunem žuj>anu Ljubljanskem, kateri ima pravico te ustanovu podeljt'vati.
:       lestni magistrat v Ljubljani,
v 10. dan oktobrj   1883.
Župan: (i r as seli i.
Obleke za gospe !
izdelnjeio hc po iiajuovcjAHi  žurnulili in iiHj«*«'it«>JN«
v Vodnikovih nlicat št. 4, I naustropje.
Št. 0414.                                                           (G80-3)
Prodaja zemljišč.
Sodnijsko mi lfiOOO Rld. cenjeno zemlji^če iimrlega gospoda Jannza Smuka, ležeče poles,' glavne ceste v trgu Vrbnika pod h. št. 108, ob-Htoie^e iz travniUov, njiv, gozdov, potem iz hiše a jodnim njulstrdpjom in vodujakom, vtjč hU'vov, jod-nega »kednja in jednegn dvojneg;*. kozolca s 14 pru-delki, vse v dobrrm »tanji in ah. vsako kupČijo pripravno, — se bode po dediftib
tliM- S1>. in lio. oktobra t. I. ali  na drobuo ali  pi»  skupno proti dobrimi pogoji na prostovnljni-'j  dražbi prodajalo
Pogoji Itio v pregled v pisarni c. kr. beležnika n«  Vrbnik).
C. kr. okrajna sodnija na Vrhniki,
(ine  19. oktobra   1883.
500.000 mark     I
v naju^odneJHeni  sluc'.-iji,  potem 1  dobitek 300.000   I niiirk,   1  po 200.000, 2 po 100.000,  1 po 9O.0O0,   I 1   po 80.000,   2 po  7O.0O0,   1  po 6O.OOO,   2 po   I 5O.OOO,   1   po   30.000,   r>   po   2O.OOO,    i   po   I 15.OOO,   -2i;   po   lO.OOO,   5(i  po  5OOO,   lOit   po 3OOO, 2r>,t po 20O0, <> po 15OO, 515 po lOOO, ]<>:;*; po SOO, un po 20O, <>;) po 1SO, l>!>.O2o po 145 mark,  19..'Mo dnbitkov po 124,   1OO,   94, 67,
4O in 20 mark
ponnja   najiiovejna,   zboljAsinu in od države garaTito-
vana velika  deiiarna   loteriju,   to roj   50.500 dobitkov
in jedno premijo,  v znenku  9,290.100 mark naum
na  100.000 lozov.
Srt'CkjiDJ« 1. razroda: 4000 lozov, znaSnjorih 157.t)00 mark: slavni <iobitek 50.000 niark Glavni dobitek 2. razreda OO.OOO murk; 3. razreda 70.000 iniirk: 4. ruzreda 80.000 mark; 5. razreda 90.000 mark; ti. razreda 100.0UO mark; 7. razreda eventualno 500 000 mark.
K prvenm rn/.redu stane cei oriuiiiAlon loz H murk uli pa Si ftt<l. <SO kr., polovKen lwx 1 K><1. 75 kr. in #«'*rl, lozu 1>O kr. Ti nt; \um-ljajo po i/.roeeniM gotovini ali pa tuđi po poštiu'iu povzetji neposredno v zaprtih zavitkih po pofiti ter se v točno poiz-vedenjo vgukeiiiu naroeiln pridevaju iiratlui uitvrli o Hr^'vknujl brezpbu-no, kakor se tuđi vsakenm inisitelju loza takoj po srečkanji <lopo-šlejo uruiliii i alt uz i  ilobktkov.
Naroeila dospevajo podpiaanenm tako mnogobrojno, da naj so. kakor hitro movhio, uajkasnoje pa do
•-^1». <£no oktobra   l»*«J^:t.               I
uepo.sredno požiljajo                                      (B77—.*>)   I
glavnemu loterijskemu bureau           I
llcriuaiia Kcli^varzscliilfl-a I
-V Hamb-arg-u..                 I
Vozne liste
nemške  in  iieiiiško-slov«*iiske
pripr>riu'ii po najnižjcj ceni
„liEOSNi TISEARHA"
v Ljubljani.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦<
►                                                                                                                                                                                                                                                                           i
I        Od visoke vlad«                ^   cđb?   A               ^j°ff* VeliCaiistva        J
išvedskega f^§|%fe§ fc r: eul jj a \ i     privilegirani     j^^|^^. liJr. Leiigiel-ov   i
i    Brezov halzam,    i
\              Vm sam brezov   sok,   kateri   tečo iz brezo, ako se navrta njeno deblo, je od   \
>   pamtiveka vjiaii k«»t naji/.vrstiicjšt^  lepotilo;   ako  He  pa ta sok po predpisu izumi-   i '   telja pripravi  komir-niin potom   kot hal/.aui,   /.adobi ;>:i eudovit   ueiuek.                       J [              Ako   »e   nuinažt^  Kvet'-er  / njim   obraz   ali   dri'f,ri   deli   polti,   loM|o   h«'   ■}.**   i i   driiKi   1I1111   ucKiiatiiv   Itiiskiii«*   «i«l   |»<»Ui,   ki   poMtun** vhUm! l«>^a iiHto   < 1   Uelu iu trda.                                                                                              * [              Ta bal/.nm zaludi na obru/.u nastale ^ube  in  kozavc piko ter mu daje uila-   4
>   dostno  barvo; polti podelnje belnto, ne^noHt in ovrstont; odslruni kaj  nii^lo pej?e,   i 1   žoltavost,   o^eree,   iiohiio   rudeeino,   zajedce in  ilrti^e  in'snu/.uoHti   na  polti.    C'ena   J
vrču  X. navodom vred  1 ^ld.  5O kr.                                                                               ^
;   Zaloga v Ljubljani pri Jul. pl. Trnkoozy-Ji,   hkarnarji;   glavna  zaloga   j
na Dunaji pri "W. Henn-u.                             i.r>ll— 7;   i
>                                                                                                                                                                                                                                                        i
lI'UI1 mr-im—*■"■■ — ■■ — ■■—■■—mm~wr--■■—ir*MrnM—■r-w   ■■   mm^ ■■—^—■■   ^   ■-■■■■
1         "^7" red-CLtnl dvorani         \
I                                                             bosti                                                             r
1 v nedeljo 28. in v ponedeljek 29. oktobra 1883. f
■                                        ih«m1 potom uh Itiuiaj                                        f
! samo 2 veliki briljantni predstavi \
3       IV X^Ir- MERELLI-ja -^l       l
•   Cnajvećjega iluzijonista nove  dobe od Opere oomique v Londonu)  \
*  n liikuj  mo  iiili«l<'tr  ia% <k«l<i«ićm*   <>l«««|i4'i'iiiic'iiii.  oritiri-  I y                             viijociini  M|iirii<Mtii<'  H^riviio*»ti.                      I
.                                                                                Tukaj  prvokrat :                 |
!      ^^^^^8  ^^^^BSS'V^'i    »Senza«1!!«!   Čudo VHeh Oudov!    Novo!  |
': ffl^»WNS»^S^i^ Satanella ali očarana kri- ■ s S^'^SO'^l^^^^T stalna steklenica. ■ i   pj^^^^^^R^ii  ■■ Vrag na ženitovanji. — ■
r J s/.m^^Hn^t-'C^t^C^^^ ''X'^$?k     prikiiznno:   ruiiluNtu«' po«lol»«k v  | ^^#(fi^'W^''%-M^''i    S~Y^sA     Munjuli. ||^~ I'rvl iiu-nlop !»liul.
•    *l ^^/^'Jr&^M =~^^^T^ v ''■      \'l A    rixo-a.-^'ro-o.8 8v<»)<j kour^rluo  I ^~^-ZZ+ć^s<&*^^~^—.^^_^_ V■• 'i       ■'-';^ i    Hlikuri|i».   1*I»«I. Fro'U.-Froti  j
•    1 VJ"11?-—'       —r"^Z—~.tz::.L".".":''                     zvrSi   nirj sviranjem tfodbo v  15 mi    1 |         "                                                                           nutab    oi|iiHlo*  »liko.    katera   s*>   I
tiikoj   v ele^Jintiieni  xliUom okviru   l»o«l»rl čaHtitemu p. n. oln-istvu.   Vsaki   |
1   obinkovalec dobi zato. ko kupi urtt<«pnieo, ^rM\» stevilko! Konec vsakej predstavi:    i
I Velikanskt* prikaziii duhov in strahov. Živi se zakoplj«. Boj s pe- i E         khMiskiini duhovi poilz*iniHjsk('£a sveta.   Ustajeuje mrtvih.         ■
I            Kaijsu se odpre:  ob II1,. uri.  y-»*-«*tt*k predstavi: ob 71/,. uri zveČor.            *
, l'Htopuliia • s sedežein 1 i;ld., 1. red T»» kr., U. red 50 kr., na tralerijo 20 kr. ; 1   lrHt»|Miro duliiviijo se n;i ilan iHTilstave (iiill *n[ II. do 1. uru opoliidne v rednti.
I^dutelj in odgovorni   urednik  Makao Armič.
Luatnina iu tisk „Narodne Tiakarne".