J ?K I RAVNATELJ L J f t. 98 I J (C. C. aan la 9MID V Trsta, v torek, 26, aprili 1927, Storilka 98 eut Letnik lil EDINOST UftdaiBto fa «pr.TnHt^>i Tnft ulica S. FtanccMO d'Aniu 20. Te*, felon 11-31. Dopiai na} •• pošiljajo Uklfu&io aradniltru, o*)Mi. rekla-mmcifr b> dcamr pa npraTttiftbrm. Rokopiri m m TrmĆa»o. Nafranklran« pi.,, M M sprejemaj. — Last saloiba itt tlak Tlakama -Edino«*« Podotedoiltve ▼Gorici: ulica CHom* Cardncca «. 7. L a. — TalaL It 331 Glavni in odgovorni uradnik: prof. Filip Peric. Obisk _ Izseljencih v dallni tullnl Naslednje vrstice smo prejeli od prijatelja našega lista, ki je trii osebno v daljnih tujih deže* lah, o katerih nam piše. Pisal nam je s širokega odprtega mor-in — kot sam pravi v po- spremnem pismu k Članku - «na povratku v do-movino po večmesečnem potovanju širom celega sveta». «V tej dobi mojega potovanja in povsod — nadaljuje naš prijatelj — mi je bila «Edinost» naj-milejša družica, Z njo sem de-Ui veselje m žalost. In s težavo bi se danes od nje ločil, ker sem prepotreben duševne hrane, katere ima v izobilju in katero srkam iz nje kakor čebelica sok iz cvetke. Naj nam jo Bog ohrani še mnoga, mnoga leta. Vsemu uredniškemu osob- ju moje najprisrčnejše pozdra- ve.» (Podpis, datum 11. IV. 1927). S tresočo se roko nam je pisal — pravi — iz strahu, da bo romal njegov članek v — kos! Bilo je le razumljivo samopod-cenjevanje začetnika v javnem pisanju. Naj mu bo objava njegovega dragocenega prispevka na tem mestu dokaz, da je na-Tavnost sijajno prestal svoj pisateljski krst. K objavi pridružujemo izraz naše hvaležnosti za prijazna čustva, ki so tako tesno spajala našega prijatelja in dopisnika z «Edinostjo» tudi v najbolj oddaljenih delih sveta. Roka se mi trese pri pisanju, ker je prvič, da se drznem s svojo skromno besedo v javnost. Morda se nikdar ne bil odločil, ko bi me ne tako.srce bolelo pri čitanju v «Edinosti» brezštevilnih dopisov o izseljevanju našega naroda v razne dal ine prekmorske dežele. Čutil bi se sokriv žalostne usode, ki premnogokrat marsikoga doleti, ako bi se ne oglasjl. Videl sem na lastne oči, kolika je muka tega ljudstva, kolikemu fizičnemu naporu so podvrženi, da si zaslužijo komadič kruha. Bodite trdno prepričani vsi oni, ki se vas je prijela izseljeniška mrzlica, da se z onim napornim delom, ki vas čaka v tujini, doma prav gotovo bolje preživite. Z dobro voljo, vztrajnostjo in premišljenim delom si lahko doma ustvarite — Ameriko. Ne vem, kako je v južni Ameriki, ker tam nisem še bil, hočem pa dati nekatere podrobnosti o srednji Ameriki in Avstraliji, kamor je zadnje čase najbolj o-bmjen tok izseljevanja. So nekateri, ki bi radi v severno Ameriko. Ker pa ne morejo dobiti potrebnega dovoljenja, se selijo v srednjo Ameriko (Kubo), misleč cla jim bo po dvoletnem tamkajšnjem bivanju vstop v severno Ameriko dovoljen. Bile so res take odredbe v veljavi svoj čas in so še danes morda, ampak — na papirju. O tem so me prepričali ljudje izseljenci, ki čakajo še danes, da prekoračijo meje, čeprav so tam že celo vrsto let. Vsako njih prizadevanje je bilo doslej zaman, ker oblasti, ki imajo namene obljuditi deželo, jih pri t m ovirajo. Če so imeli kaj prihranjenega denarja so ga že med tem časom potrosili, ker zaslužek ni zadosten za tamkajšnje življenje. Temu je krivo nestalno delo. Marsikateri bi se rad vrnil v svojo domovino. Pa kako, ko si le s težavo prištedi toliko, da mu komaj zadostuje za prehrano v mesecih brezdelja?! To naj bo v oromin onim, ki iščejo prehod v severno A-meriko preko Kube. Sedaj pa nekaj o Avstraliji, ker tudi ta ima precejšnjo privlačnost za naše ljudstvo. Človek, ki misli v Avstralijo, mora imeti precejšnjo svoto denarja, vsaj tako, da si lahko v prvi sili sam pomaga ali se eventuelno lahko vrne. V nasprotnem slučaju in če Še ne pozna domače govorice (angleško), bo preživel marsikatero grenko uro. Za hrano bo moral delati v šumah pri sekanju dre-jves od zore do mraka, ker dru-pega izhoda prav gotovo ne bo našel. To delo je naporno in ne-Edravo, ker je bivanje izključno v dumi pod majhnimi šotori (kjer je prostora komaj za štiri osebe), in to po leti in po zimi. Izpostavljeni so izseljenci vsakovrstnim temperaturam, vetru ki dežju. Hrana pl»a («e hočejo kaj prfctaditf) in nezdrava Voda/ođ katere jih dosti zboli Koliko je tu trpljenja, bi vam moglo najbolje povedati dvanajst izseljencev, ki se po večletnem trudapolnem delu vračajo v svoje domove — brez denarja. Zadeli so na srečno priliko, da so se vkrcali na naš brod, zasedši mesta goriome-njenega števila ljudi (mornarjev, ogljarjev in kurjačev), ki so nam dezertirali, premami jeni od naseljenih nesrečnikov, ki iščejo propast Se drugih. Res je, da se da zaslužiti tedensko od tri do štiri angleške Sterlin-ge (300—400 ital. Ur), ampak ne premislijo, koliko morajo potrošiti, ker so tudi cene hrani in blagu sorazmerne s plačami. In koliko moči in zdravja žrtvujejo? Ali bi ne bilo bolje polovico one človeške energije uporabiti doma na lastni zemlji? Bi gotovo bili srečnejši in bi bolje živeli. Težko je doma stradati, ampak še težje je stradati v tujini. So tudi morda med onimi, ki se mislijo izseliti, ki pravijo «Prodam posestvo in poj dem v Avstralijo, pa bom taci drugo kupil.» Tudi ta bi se razočaral! S tremi, njegovemu enakimi zemljišči, bi ne kupil enega tako velikega, kakor je bilo njegovo. Naj samo omenim, da majhna pritlična in lesena hišica stane štiristo šterlingov (40.000 lir). Posestvo, ki sem ga videl in je bilo cenjeno na 1800 šterlingov (180.000 lir), bi pri nas ne plačali preko 70.000 lir. Pa še to. Avtomobil znamke Ford, ki, če se ne motim, stane pri nas 20.000 lir, stane v tej deveti deželi 500 šterlingov (50 tisoč lir). In tako se vrsti vse eno za drugim. Precejšnje je število Slovencev v Avstraliji, največ v zapadni. Lahko pa bi se na jprste našteli oni, ki so samostojni gospodarji. Vsi ostali delajo pod gospodarjem, oziroma po gozdovih ali pa žitnih poljih, ki so last velikih družb ali države. Edini, ki dobro zaslužijo, so težaki po lukaii. So zelo dobro organizirani, sprejemajo pa v svoje organizacije samo domačina Angleža. Delo jim na toliko težavno kakor našim v naših lu-kah, ker imajo razne modeme stroje, ki jim pri tem pomagajo. So pa tudi oni po več mesecev v letu brez dela in to posebno v lukah, ki so opremljene za izvažanje žita. Pred leti je bilo priseljevanje lažje, ker ni bilo potrebno toliko formalnosti kakor dandanes. Za našega človeka se hoče sedaj najmanj 10.000 lir. Šesttisoč za kavcija, kaitero mora položiti v slučaju, da! nima koga, da bi zanj garantiral, in štiritisoČ je vožnja,. To je svota, ki si je naš kmet ne tako lahko prištedi in ki jo lahko m v najkrajšem času zaigra — na lot. Pa to ni vse. Kje je moralno trpljenje, ki ga mora sleherni izseljenec prenesti? Niso redki slučaji, da jih prezirajo, omalovažujejo ali celo postavljajo na pot. Kljubovati ali braniti se ne morejo, ker jih ovira tuji jezik, na katerega večina polaga premalo ali nič važnosti, ki pa je predpogoj za dobrobit v tujini. Povedal sem malo, pač pa dovolj za preudarnega človeka. Če v bodočnosti še naletim na naše ljudi v katerem drugem delu sveta, se zopet oglasim Prepričan pa sem že danes, da bo moj glas nepovoljen za vse one po izseljevanju hrepeneče ljudi. B-r-s. PresMODUlednlk Bnmtert MILAN, 25. Včeraj je N. kr vis. prestolonaslednik Humbert m SKpodofsH svet Sklepi iz včerajšnje šefe RIM, 25. (Izv.) Pod predsedstvom on. Bisija, državnega pod- uradSo poeetil naše mesto. Pri- tajnika v ministrstvu za nar odpel jal se je e vlakom ob 11.40, no gospodarstvo, se je sestal da-pozdravljen od zastopnikov o- nes višji gospodarski svet. Ha-biasti, delegatov obeh zbornic zen članov sveta so bdi navzo-parlamenta ter od mnogobrojne Ci podpredsednik senator Cagni, on. De Štefani, on. Ntccolini, on. Silvestri in generalni tajnik dr. Nicotra. Predsednik generalne bančne konfederacije odvetnik množica Princ je pregledal Častno četo ter se nato odpeljal v kraljevsko palačo. PO ulicah se je bilo nabralo vse polno občinstva, ki jcy navdušeno vzklikalo kralju in princu Humbert u, ki se je moral večkrat pokazati na bal-konu kraljevske palače, ker. se množica nikakor ni hotela pomiriti. Ob 15. se je prestolonaslednik odpeljal na dirkališče v S. Siro, kjer so ga spet sprejeli zastopniki oblastev in ga je množica navdušeno pozdravljala. Nato ae je odpeljal na prefekturo in Bianchini je poročal svetu o hitrosti denarnega obtoka ter je Čin« kaVcij vplačana v obligacijah liktorskega posojila. MAja nel JtgoM ii Madžarsko glede madžarskega translta če« jugoslavensko ozemlje RIM, 25. (Izv.) Kakor poročajo «Agenziji di Roma» iz Bukarešte bo italijansko-ogrska pogodba predložena v odbritev ogrskega parlamenta v prvih dneh maja. Po ratifikaciji se bo podala v Rim posebna komisija v utemeljeval umestnost, ia se v 3Vrho izmenjave ratifikacijskih Italiji raaširi obtok bančnih na- u^tin. Medtem pa so bila med Lkacil. Po daljši debati je svet Ogrsko in Jugoslavijo že priče- ---_J1__nln/li IT OTrrhn I •___» _»__J _ Jln /\>v« sklenil predlagati vladi v svrho proučevanja več točk, med njimi: 1) da se omogoči tudi z era-rične strani bančni vizum na redna nakazila v svrho ugotovitve obstoja fondov in 2) da se čimprej spremenijo v zakon principi, ki odgovarjajo smernicam projektirane reforme ta pogajanja glede transi ta ogrskega blaga čez jugoslovensko ozemlje in glede železniških tarif. Kakor se domneva, bodo ta pogreskve slive reine-claude češplje namizno grozdje bodeče groodjiče ribiz šparglji grah paradižniki krompir fižol v stročju k vini. - po 1371 1590 24.985 1532 2028 47 7933 90 8663 2193 1245 456 8637 4885 .15 77 1550 3681 3097 22.689 3429 Torej za približno štirinajst milijonov sadja in zelenjave se je lani prodalo samo na goriškem izvoznem trgu. V tem pregledu ni všteto nekoliko sto kvintaiov solate, radiča, kislega zelja, repe, kapusa, barokljev itd., pa boste morali prišteti še najmanj 750.000 lir. Ako računamo še ono sadje, kar so ga kmetje prodali doma« kar so ga izvozili naravnost v Trst in drugam, pridemo do približno 30 milijonov skupička. Podatki za leto 1925. izkazujejo 10,280.204 skupi čka na goriškem izvoznem trgu. Navzlic toči in slabemu vprečna cena za kvintal 272.79 . 620.— 196.07 137.16 87.82 854.25 94.58 139.— 130.50 255.59 95.13 237.45 96.80 178.24 168.66 211.13 394.41 153.45 '50.52 35.— 68.39 vrednost v lirah 374.001.— 985.800.— 4,898.876.— 218.365.— 178.116.— 40.150.— 750.340.— 12.510.— 1.563.755.— 590.530.— 118.466.— 108.180.— 836.146.— 870.500.— 2.533.— 16.257.— 611.342.— 564.853.— 156.465.— 794.244.— 239.535.— Skupaj 13.901.144.— vremenu preteklega leta znaša prirast nad Štiri miUjosue! To so sicer le suhoparne številke, a razumen kmet bo znal ž njimi računati in urediti svoje gospodarstvo. Navodil za sad j ere jo, vrtnarstvo itd. pa najde v «Go-spodarskem Vestniku», v raznih strokovnih knjigah in časopisih. Želimo pa prav od srca, da bi ti statistični podatki dobivali od leta do leta ugodnejše številke in dal bi prepričali naše ljudi, da se da tudi doma živeti, ako so pridne roke pri hiši in manj potratnosti v obleki in — pija.či. DNEVNE VESTI Osebno Izkaznico si mora vsak preskrbeti in tri »like, ki so za to potrebne, seveda tudi. Zato imajo fotografi zadnje čase polne roke dela in nič čudnega ni, če so cene nekoliko poskočile: nekateri fotografi v mestu »o zvišali ceno za tri slike od 5 na 6 in 7 Ur. To ni še nič hutega, kajti v mestu človek lahko izbira. Drugače je pa na deželi. Prijatelj našega lista nam j« pravil, da je te dni naletel v neki vasi na Krasu na človeka, ki je za tri slike zahteval nič manj kot 15 lir. So pač tudi taki ljudje na svetu, ki mislijo, da je njihova poglavitna dolžnost izmozgavati In odirati bližnjega. Takim ljudem treba pokazati vrata, če se prikažejo v hišo. — Naše ljudi opozarjamo na cene, ki smo jih zgoraj navedli. — Seveda veljajo te cene za mesto in bo vsak fotograf upravičeno zahteval kaki dve liri več, če mora kolovratiti iz ene vasi v drugo. — Oderuških cen pa nikar ne plačujte! _____ Spirtilli „GorISke Notice" lipan Žagar Namesto napovedanih troje povesti se je posrečilo odboru Goriške Matica dobiti eno samo daljšo povest «Župan Žagar«, v kateri je opisano vse gorje vsake izmed naših razdejanih vasi ob Soči med vojno. Vojna napoved, bombardiranje iz letal, to povski ogenj, evakuacija, trpljenje v begunstvu, vrnitev, vse je znalo pero enega izmed na£ih najkrepkejših pisateljev v prelepem, čistem m bogatem jeziku krepko očrtati in izklesati v živeče like. Naročniki Goriške Matice bodo prejeli letos to prelepo knjigo obenem s štirimi drugimi knjigami. trebanje Prvo darilo v vrednosti 500 L je dobil naročnik Gor. Matice iz Prekmurja, drugo pa Bric iz občine Dolenj v Brdih, torej iz skrajnih krajev, kjer prebiva slovenski rod. Je še precej izžrebanih številk, za katere se niso še prijavili dobitelji. Vsak naj pogleda na številke, katere smo že ponovno objavili v časopisju. &e na dvignjeni dobitki »Goriške Matice* 3) 13740; 4) 12928; 8) 5568; 10) 13632; 11) 5038; 14) 12679; 17) 8939; 18) 6015; 19) 13947; 24) 9310; 27) 10410; 33) 12209; 37) 12044; 39) 5273; 42) 13373; 43) 6602; 45) 11207; 47) 6642 in 48) 9138. Dve tretjini poverjenikov sta že storili na res razveseljiv način svojo dolžnost in nam poslali sezname nabranih naročnikov, ki' so skoraj povsod narasli za eno četrtino v primeri z lanskim letom. Poverjenike-za-mudnike prav toplo naprošamo, da čimprej zaključijo nabiranje in do pošljejo sezname. Ht pođe!Kcy iz življesio nešeso deravsiva v Tržiča Že delj časa se niso omenile v «Edinosti» razmere v važni ladjedelnici, kakoršna je v Tržiču, in ie malokdaj se kdo odzove od toliko tisoč naših delavcev, ki so zapos-ljeni v tej ladjedelnici. Koristno bi pač bilo, da bi se kdo včasih domislil naših delavcev in opisal, kako tefiko se tukaj služi kruh. Odkar je prišlo naše zadnje poročilo v «E.dinosti» t. j. od začetka februarja, se je mnogo izpremenilo tako glede plače kakor glede zaposlenih. Plača je zelo nizka, poleg tega se je v začeiku zime ukinil tako zvani kontrakt, ki so ga imeli delavci poleg osemuruega dela in ki je bil za delavstvo zelo ugoden, kajti od plače na uro se ni moglo mnogo prihraniti na koncu tedna. Zraven tega, da se jim je ukinil kontrakt, se je že drugič znižala tudi draginjska doklada, prvič meseca januarja za celih L 0.75, t. j. od L 3.05 na 2.30; drugič meseca marca za L 0.25, t. j. od L 2.30 na L 2.06, skupno torej v štirih mesecih za eno liro, kar se delavcu na koncu tedna precej pozna pri skupni plači. Navadni delavec ima torej takole plačo na dan: 8 ur X L 1.35 na uro = L 10.80 posebna doklada = „ 0.40 draginjska doklada = „ 2.05 Skupno torej na dan L 13.25 Pomislimo torej, koliko ostane ubogemu delavcu na koncu tedna, ako potroši: za hrano na ubogo na dan L 6.50, na teden za soLo L 12.00 in tu mora deliti družbo z dvema ali tremi delavci; L 6.00 za bolniško blagajno na teden; L 3.00 za lik-torsko posojilo (dokler ne izplača (zneska L 87.50), dalje L 0.C0 za sindikat članarino, in včasih še razne druge doklade. Kolikor mu torej ostane!? Ladjedelniško ravnateljstvo še nadalje odslavlja mnogo naših delavcev, sprejema pa le malokoga in to večinoma le one, ki so se sedaj vrnili iz vojažkega službovanja in ki so služili pri mornarici; morali so pa biti zaposljeni, že preden so nastopili aktivno vojaško službovanje. Upamo pa, da bomo odslej za naprej imeli redna poročila o življenju našega delavstva iz te tako važne ladjedelnice. Al. — DELO OB NEDELJAH. Kr. prefektura sporoča, da je v delavnicah, kjer se popravljajo bi-ciklji, dovoljeno delati ob nedeljah ves dan, toda pod pogojem,, da ima osobje sicer po določeni vrsti en počitek nepretrganih 24 ur na teden in da se držijo predpisi čl. 16. pravilnika od 8. avgusta 1908, 81. 529. __ TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG. 25. 4. 1927. Tržni dan izredno miren in trg nekoliko slabejSi kot zadnje dni. Graha (svežega) je vedno več na trgu. Ta bo kmalu glavni predmet kupčij na tržaškem blagovnem trsu. Cene so bile danes sledeče: ZelaoJaTa: radič zeleni veliki in mali 60-400; Spinača 80—100; sveži grah 120—360; špargeljni 400— 500 za kvintal; pesa 80—120; cvetno zelje 80—100; karfijoli 60; ciko- rija 140—160; krompir 90—105; krompir nov 120—300; čebula 65— 100. Sadje: jabolka 160—550; pomaranče 180—220 lir za kvintal oziroma 35—80 lir za zaboj. Cene brutto per netto. — Kažipot po Trstu. Prejeli smo žepni kažipot «Indi-catore generale del le vie di Trie-ste», ki ga je izdal g. Emilio De Angeli. Vsebuje seznam vseh ulic novih in tudi starih, ki so bile prekrščene, dalje podatke o gornji in spodnji okolici, urade, okrajna na-čelništva, tramvajske proge. Cena L 1.50. Iz tržaškega življenja Avtomobilska nezgoda. Predpreteklo noč ob 2.30 se je dogodila na vogalu ulice Commer-ciale in Ghega avtomobilska nezgoda, ki pa k sreči ni imela hudih posledic. Ob omenjeni uri se je premikal po ulici Commerciale navzdol zasebni avto, ki ga je vodil lastnik Bruno Giacomini, stanujoč v ulici Massimo d'Azelio št. 5; razen Giacominija so sedele v avtomobilu še Štiri druge osebe, ki so se vračale z izleta v Vidmu. Ko je Giacominijev avto dospel do kavarne Fabris, mu *je nenadoma prekrižal pot javni avto št. 74181, ki je vozil od trga Oberdan proti glavnemu kolodvoru. Zapazivši nevarnost, je Giacomini stisnil zavore, a menda ni storil tega pravočasno, kajti avto je prevozil še par metrov in trčil od strani ob javni -avto, ki ga je vodil 27-letni šofer Ugo Crivelli, stanujoč v ulici S. Slataper št. Crivelli bi se bil morda v kritičnem trenotku umaknil, da ni baš tedaj njegov avtomobil vozil vštric neke kočije, ki mu je zaprla pot na levo. Pri trčenju sta se oba avtomobila poškodovala, zlasti javni avto je hudo trpel. Šofer Crivelli in neki potnik sta jo izkupila z neznatnimi po-šodbami in praskami. Dobila sta potrebno pomoč na rešilni postaji kamor sta se zatekla. Osebam, ki so se nahajale v drugem avtomobilu, se ni zgodilo nič hudega; le prestraštie so se precej. Dve nezgodi pridela Ko je 40-letni težak Ruggero Sa-racino, stanujoč na trgu Donota št. 4, včeraj popoldne delal pred skladiičem špedicijske firme «In-tercontinentale» v prosti luki V. E. 11., mu je zdajci padla na glavo opeka, ki je zdrknila z rok nekemu delavcu, zaposlenem v drugem nadstropju skladišča. Udarec je bil tako hud, da se je Saracino zgrudil nezavesten. Na lice mesta je bil poklican zdravnik reSiln^ postaje, ki je ugotovil, da je Saracino zadcfcil precej liudo rano nad desnim sencem in si tudi nekoliko pretresel možgane. Po prvi pomoči je bil siromak, ki je medtem prišel k zavesti, prepeljan v mestno bolnišnico, kjer bo zdravil — ako ne nastopijo kake komplikacije — v 8 — 10 dneh. — Pri delu v tiskarni Morpurgo v ulici Torre Bianca št. 35 se je včeraj popoldne ponesrečila 18-letna vlagateljica Ana Marcusa, stanujoča v ulici Pozzacchera št. 5; radi neprevidne kretnje je prišla z desno roko pod cilinder tiskarskega stroja, ki ji je zmečkal vseh pet prstov. Nesrečna mladenka je bila prepeljana z nekim javnim avtomobilom v mestno bolnišnico, kjer so jo po prvi pomoči sprejeli v kirurgični oddelek, ljevica se bo morala zdraviti najmanj mesec dni. Iz tatinskega dnevnika Ko se je uradnik Alfredo Trada, stanujoč v ulici D. Guerrazzi št. 2, pred.sinočnjim vrnil po parurni odsotnosti domov, ga je čakala neprijetno presenečenje; ugotovil je namreč, da so obiskali njegovo stanovanje nepovabljeni gostje, ki so odnesli razne dragocenosti v skupni vrednosti kakih 2000 lir. — Trada je javil tatvino na policijskem komisarijatu v ul. G. Brun-ner. Zasebnica Katarina Trivicich, stanujoča na Greti zgornji Št. 2(>3, je predvčerajšnjim javila orožnikom na tamošnji postaji, da ji je bna ukradena iz stanovanja zlata že uska ura, vredna 350 lir. Dramatičen samomor mladeniča Ob dramatičnih okolščinah si je včeraj popoidne vzel življenje 27-lelni črkoslavec Oskar Hier-mer, stanujoč v Škorklji-Coroneo št. 240. Mladenič je pred kakimi 01 dnevi obolel na pljučnici, ki ga je priklenila na posteljo; v zadnjih dneh se je njegovo stanje zelo poslabšaio. Včeraj popoldne, ko je ostal za hip brez neadzorstva, je Hierm^r v mrzličnem delirju vstal s postelje, vzel iz nočne omarice nabasan revolver, legel nato zopet na posteljo ter si pogna'i kroglo v prsa. Ko so na pok prihiteli domači, je nesrečni mladenič že umieral in par sekund potem je izdihnil. Krogla mu je predrla srce. O žalostnem dogodku so bili obveščeni orožniki, ki so se podali na lice mesta ter ugotovili dejansko stanje. Nato je bilo truplo nesrečnega mladeniča prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Tržaško sodišče Sleparija. Račun brez krčtnarja. Tržaški kazenski senat se je v soboto bavil z nekim Antonom Sal-van iz Monselice (Padova), ki je obtožen sleparije na škodo krč-marja Alojzija Zecchini, gostilni- čarja in gospodarja gostilne «AUe Due Colonne» v ulici Lazzaretto vecchio Št. 34. Salvan se je namreč* kakor doznavamo iz obravnave^ obrnil do tega gostilničarje s podpisanim naročilom za večjo količino vina v vrednosti 382 lir. Naročilo je nosilo podpis nekega g. Del* 1'Agnolo, gostilničarju znane os»> be, kar je seveda pripravilo poslednjega, da je ugodil Salvanu in mu izročil naročeno vino. Cez neka) dni je seveda Zecchini poslal Del-1'Agnolu račui . Ta pa je na širokg odprl oči — on ni nikdar naročil pri Zecchiniju nikakega vina. Gostilničar je seveda stvar naznanil in preiskava je dognala, da je Salvan vino prodal nekemu Alojziju Scotti iz Lastra Assigne (Firenze), lastniku nekega bufeta v ulici Ponte della Fabra. Salvan je seveda bil aretiran in Scotti naznanjen sodni oblasti radi nakupa ukradenega blaga. Salvan priznava dejanje v smislu obtožnice. Ne tako Scotti, ki pravi, da je vino plačal po tekoči ceni in da ga je kupil v polni dobri veri, da je blago poštenega izvora. Branil je Salvana odvetnik Tromba, ki v očigled priznanja obtoženca ni imel prevelikega dela, veliko bolj se je pa zavzel v obrambi Scottija zanj odvetnik Kobba. Salvan je bil obsojen na 2 meseca in 15 dni ječe — Scotti pa oproščen, ker ni zagrenil ničesar. Tatvina bakra. Ferdinand Desteinwar iz Vračni-ce (Buzet), težak, je stal v soboto pred tukajšnjim kazenskim senatom, obtožen tatvine na škodo družbe Cosulich. Ukradel je, kakor sam priznava, z vlačilke v prosti luki, pomol št. 2., par kosov bakra, medtem ko je bil zaposlen z razkladanjem bakra. Pravi, da je mislil, da nimajo tisti koščki za družbo nikake vrednosti. Vzel jih je le, da si doma v prostih urah napravi iz njih Skat-ljo za tobak. Branil ga je odvetnik Giannink Sodišče je obsodilo Desteinwara na 2 meseca ječe. OČE, KI ZLOSTAVLJA HČERE. Pred časom, in sicer 14. marca je bil poklican marešjalo karabi-nerjev Julij Nardi v hišo št. 1(M v ulici Molino a vento, kjer je našel v strašnem prepiru nekega Virgi-nija Seragiotti in njegovo hčer Antonijo. Kadi tega je bil Seragiotti poklican pred sodišče. Preiskava jo prinesla Še razne diuge stvari na dan. Dejanje, pri katerem ga je za-lotil marešjalo, jo spravilo Antonijo v bolnico. Pretepel jo je namreč s polenom tako, da je bila na več mestih ranjena in zelo obtolčena. Toda drugi njegovi hčerki Silvija in Palinira se nista ustavili pri tem. Povedali sta, da jo Seragiotti vedno bil skrajno surov v rsivna-nju 7. vsemi v družini in večkrat krvavo pretepel tudi lastno ženo Ivano rojeno Provato. Tudi ona se je morala zateči v bolnico in zdi se, ila je ravno radi nečloveškega ravnanja Seragioitija zbolela precej nevarno. Dekleta bo morala skrbeti za družino, kajti Seragiotti je že dolgo nezaposlen. On je vodno zahteval, od njih denarja in se opijal. V pijanosti se je vedno znašal nad družino. — 2ena je bila zaslišana v holni-ci in izpovedala v smislu obtožnice. Seragiotto je bil vedno skrajno surov z 11 jO. Seragioito taji odločno vse, kar pravi žena in hčere. Pravi, da je sicer večkrat zahteval denarja od hčera, toaa le 7ato, da zadosti družinskim potrebam. Ni se pa s toni denarjem opijal. Hčere da so zelo potratne, kar je posebno spoznal tekom letošnje pustne dobe. Kar se tiče dogodka, pri katerem ga je zalotil marešjalo, pravi, da je bilo neke sobote, ko je čakal hčere, da prinesejo durnov tedensko plačo. Niso mu hotelo izročiti ničesar, tako da jc bil prisiljen si izposoditi nekaj olia za večerjo od svoje svakinje Margerite Volpato. Posebno je bila arogantna Antonija in ze o ji je prisolil zaušnico. Ona je odgovorila s tem, da ga je ugrizla v roko. Tedaj jo je on pretepel. Toda Antonija pravi, da sta prišli ona in Silvija od dela domov. Našli sta stanovanje zapito in čakali pred vrati, da se vrne oče. Ta je prišel s Palmiro, šel z njo v .-ta-novanje in zaprl obema vrata v obraz. Začeli sta protestirati. Teilaj je prišel iz stanovanja in ju začel pretepati. Tudi Silvija izpove kakor sestra. Branil ga je odvetnik Pampana. Seragiotti je bil obsojen na 1 mesec in 20 dni ječe. Predsednik je odslovil razburjeno družino s precej dolgo in slučajno primerno pridigo. TELESNA VŽGOJfT SPORT 5-1 (2-0) Lepa zmaga Adiije nad Proeveto. Splošni opis športnega momenta te tekme bi bil sledeči: Obe četi sta igrali popolnoma odprto igro — Prosveta radi tega, ker je morala igrati na ta način, radi izgube dveh goalov, Adria, ker je brezskrbno živela na tem dobičku. Radi tega je bilo mogoče opazovati v delu obe četi in tudi posameznike, tehnično vrednost obeh čet in njiju vztrajnost. Kar jc presenetilo, je bilo dejstvo, da je bila tekma z obeh ani skoro popolnoma «fair». Sodnik ni imel pretežkega dela, kajti do resničnih brutalnih momentov v tek- V Trstu, dne 2$. aprila 1927. •EDINOST* m. mi ni priJlo. To bi značilo veliko aktiv o v športnem momentu te tekme, ako pomislimo na »krajno rivalitete obeh čet. Napad Prosvete drži lepo linijo in čuditi se je, kako da ni prišel do realizacije svojega dela. Najboljša je bila pri Prosveti halfeka linija, ki ne nosi na porazu prevelike krivde. Tudi bramba Prosveta je bila na mestu. Napad Adrije ne drži linije. Zvita taktika je posebna lastnost teh nogometašev. Halfi pri cAdriji» še vedno preveč branijo. Njen bramb-ni trio pa je bil na višku. Žogo ima Adria, ki koj napade in strelja ven. Prosveta odgovori, toda Šteblaj pomete. 2oga pride na sredo igrišča in pleše tam. Pri obojestranskih napadih gospodari neizprosno bramba na obeh straneh, dokler ne pride do plasiranega strela, ki ga strelja Šteblaj. Zoga gre proti sredini vrat. Vratar jo čaka, toda Rupena I. mu prekrila račune in spremeni žogi smer v desni kot. Goal! Reakcija Prosvete je lepa in zdi se, da začenja diktirati tempo. Toda Adria ne dovoli tega in odgovarja umerjeno, toda gotovo. Preide deset minut po prvem goalu. Igra je v popolnem ravnotežju. Mogočen strel Pečarja najde Saksido med branilci Prosvete. Prizor prvega goala se ponovi. 2oga izgubi pri Saksidi svojo prvotno smer in gre mimo vratarja v vrata. Prosveta spozna, da bo pot do izenačenja veliko daljša in bolj trnje-va, Kuferšin začenja biti ostrejši v diktiranju in polagoma začenja Prosveta pritiskati in vsili Adriji precejšnjo premoč. Toda streli napada Prosvete najdejo vedno ali Cesarja, ali Šteblaja, ali Rupeno II, ki blokira igraje z neverjetno preciznostjo. Tako konča prvi polčas še z enim kornerjem, streljanim od Košute, ki ne doprinese ničesar. V drugem polčasu odneha dež. Začne se polčas s kraljevanjem Prosvete, ki lepo veže pod vrati Adrije. Toda Cesar pomete kmalu in spravi igro zopet na sredo igrišča. Po četrturnem kolebanju dobi žogo Cek in jo nese do črte kor-nerja. Steblaj napade Ceka, toda žoga neče ven. Zato Šteblaj da žogo Cesarju, ki nekoliko nerodno (ker ni mogel drugače) odbije. Žo-ga najde v neposredni bližini vrat Adrije napadalca Prosvete, ki izrabi lepo priliko z neubranljivim strelom. Upanje na izenačenje poživi četo Prosvete, toda kmalu dobi doseženi goal neizprosen odgo; vor. Menon v lepi fugi zabije tretji goal za Adrijo. Prizor se ponovi čez nekaj minut — zopet je Menon, ki najde v fugi pot v vrata Prosvete. Igralci začenjajo igrati vse za vse. Lep napad Adrije najde svoj višek v mojstrskem strelu Sakside I., ki zabije peti in najlepši goal dneva. Kmalu za tem zgreši" Košuta krasen strel z glavo, Menon tudi zgreši pet metrov od vrat. Konec. Sodnik g. Smerdel Drago. Sodil je povsem zadovoljivo. Spregledal je marsikaj, a ni dal povoda za prepire. — S. R. Frimorjs-Ilirija 6:3 Včeraj sta igrali imenovani četi prvenstveno tekmo, katera je končala z zmago Primorja. Adria - Prosveta 7:4 Pred nogometno tekmo sta se srečali četi Kazene Adrije in Prosvete, ki sta odigrali zelo živahno toda prccej «hudo» tekmo. Zdelo se je, da igrati obe družini z neka-ko sveto jezo, kar je zelo Škodovalo lepoti tekme. Vendar pa vtis i-ste ni bil ravno slab. Družini sta pokazali marsikaj in tudi marsikaj — zatajili. Nismo opazili v tekmi več tistega tehničnega viška, ki smo ga bili vajeni že opazovati pri naših enotah. — Vse akcije v današnjih tekmah so nekaj egoističnega, vse se naslanja na osebe in daje veliko moč samoljubju. Posamezno 60 bile igralke obeh družin na zavidljivi višini in ako bi zamogle iste vezati svoje individuelne vrline v resnične sedmorice, bi bili v nedeljo prisostvovali tekmi, ki bi, na-nnvzlic izredno močnemu dežju, ki je precej vplival na razvoj iste, pustila v nas nepozabne vtise in nas prepričala, da imamo tu v Trstu družine hazene, na katere smo lahko ponosni. Halfi so v nedeljo noaili precej krivda, da je tekma bila proti koncu «unfair». Seveda je nastop izzval mogočno reakcijo pri drugih igralkah, tako da smo imeli v tekmi nekoliko precej nelepih trenutkov. __ Najboljša igralka v četi Prosvete je brezdvomno Norma. Tudi mala Anica se je krasno izkazala. — Adria pogreša svojo kapetanico Anice I, našo najboljšo hazenašico. Vilma je precej izgubila ▼ formi in bi bila veliko boljša ▼ backu nego v krilu. Igrala je na splošno dobro. Mala Marija postaja •huda* in je sedaj duša napada Adrije. Dobro sta igrali Anica II in Angela. Obe vratarici sta bili nekoliko pomanjkljivi, toda umerjeni. O vseh igralkah ni mogoče pisati, ker je bila igra veliko prein-di v idu al na. Prvi čas je vladala na igrišču Adria, dočim j« v drugem polčasu bila v lahki premoči Prosveta, za katero je rezultat 7:4 nad vse časten. Sodil je g. Milič Drago. Je zelo napredoval. S. D. Adria V sredo ob 8.30 pri predsedniku selo važna seja. Naj ne manjka nihče! — četrtek ob 8.30 naj se zberejo vsi nogometaši in vse ha-senašice pri Sv. Jakobu. Kapetan prve čete odhaja in treba se je dostojno posloviti od njega! Vodja. Italija - Francija 3 : L Libonati 2, Con ti 1 - Taisne, Ma-ehinot, Sotiault V nedeljo sta se v Parizu, na i-grišču Colombes srečali nacijo-nalni nogometni četi Italije in Francije. Po zadnjih zmagoslavnih pohodih italijanske nogometne rapresentance se je v vseh športnih krogih Italije sklepalo na razmeroma lahko zmago. — Toda Francozi so prišli, spremljani precej s srečo, do enakovrednega rezultata. Francoske strokovnjake sicer ta preiskušnja ni preveč navdušila, sami namreč trdijo, da je italijanska rapresentanca igrala razmeroma slabo. Toda francosko ljudstvo je navdušeno in vidi v rezultatu prerojenje francoskega nogometa. Francozi so izenačili v zadnji minuti igre. Sodil je angleški sodnik Prince Cox. Iz tržaškejjokrajine IZ TRŽIČA. Pred par dnevi je pobegnil neznano kam znani razprodajalec koles in motorjev Antonić Karol rodom iz Brestovice, imel je tukaj trgovino v ulici Timao. Preselil se je semkaj pred dobrimi šestimi meseci iz svoje rojstne vasi, imel je prej malo mehanično delavnico v svoji vasi. nakar je isto prodal in kupil tukaj še precej dobro urejeno trgovino s ko- lesi. . . Pri velikih tvrdkah si je naročil blaga na tekoči račun, šlo mu je precej dobro, nakar je pa nenadoma faliral. V zalogi je imel približno 30—35 novih dvokoles dva motorja ter druge avtomobilske potrebščine sploh v vrednosti kakih trideset tisoč lir. Pustil je precej dolga pri znancih isto tako tudi v svoji vasi. Bil je do skrajnosti ugleden in zanesljiv mladenič imel je splošno zaupanje. Ne more se pač razumeti njegovo dejanje. Sumi se, da ga je neki drugi njegov tovariš, ki je isto z njim pobegnil neznano kam, nagovoril k begu. Oblasti so izdale tiralico za njima, ki sta jo popihala v neznano smer. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti TRGOV8KO-INDU1TRIJSKI TE8T1CH DAROVI V počastitev spomina blagopo-kojnega g. srana Kocjana daruje družina Turk Lit 25.— in g. Dujc Amalija Lit 10.— za «Šolsko društvom Srčna hvala! bllfjM Delodajalci lahko dosežejo pod gotovimi pogoji plačevanje v obrokih, svojih zastanih prispevkov napram, bolniški blagajni. Napravijo naj prošnjo na bolniško blagajno potom industrijskega udruienja v Gorici ulica Corso V. E. III. št. 20. Valtn driavmih taks Nekaterim gostilničarjem in kavarnarjem se je previsoko vračunala državna taksa o priliki obnove obrtnic in dovoljenj za javne obrate na podlagi dohodkov premičnega, bogastva. Prioadeti naj se obrnejo na industrijsko udruženje v Gorici ulica Corso V. E. III. št. 10 med 10-12 uro s prošnjo opremljeno s potrdilom o izvršenem plačilu taks. Prijava uslužbencev Industrijsko udi^uženje dalje trgovsko udruženje, ono rokodelsko ter zaj prevoz oseb in blaga, so ugotovile, da niso še vsa podjetja prijavila svojih uslužbencev v smislu sindikalnega. zakona«. Ker predvideva postava za opustitev prijave do 2.000 lir kazni, se ponovno opozarjajo vsi prizadeti, da čimprej izvrše prijavo. Obrazci so na razpolago pri udruženju. SIB# —. (530) Pošitjajo se tudi po poštnem povzetju. i Ne pozabite, da bo prod*ja a ob priliki velikonočnih praznikov tvrdka zgutivlja obleka p« m M [»aH. L 25 (fiisprali iijtr-vlji'iič) Kke stilelE ad L 148*— um PevrSulke li l 180 — aapnj Velika Izbera tu-in inozemakega blaga. Lastna kTijatnica U Gutm s« staviti (434) Pri nakupu perila in manufakurnega blaga dajajte prednost velikim skladiščem v Trstu VSa Genova šft. 21 (prej Campanile) M A R I A ACCERBONI kjer se služijo slovenske odjemalke že toliko let. Bogati dohodi perila, platna za rjuhe, perila za gostilne in hotele. Svila (sezijska novost) L 5-50. Brisače, nogavice in druge manufakturne potrebščine. - Govori se slovenski. ODI.ISTEK (8I> V. I- KRIŽANOVSKA: EMEZA ROMAN — Tudi ]€lz postanem kristjanka, — je rekla fluta in oči so se ji zabliskale. — Zapreka, ki jo morem odstraniti, ne sme ločiti mene in otroka od mojeg-a dobrotnika.. Tri tedne po teh dogodkih ae je Ruta vnovič vrnila domov, odkoder je v strahu zbežala ter akrila svoj beg s krajo' in požarom. Človek, ki jo je tedaj obsodil na smrt, je bil sedaj poln dobrote, bodril jo je in ji izkazoval prisrčno, bratsko negovanje. Vendar pa je snidenje z Egonom tako pretreslo, da je omedlela. Nepričakovani povratek barone se, ki je tako skrivnostno izginila, je vzbudil v Pešti veliko začudenje; vsi so govorili o tem dogodku in se izgubljali v ugibanjih, toda ker se ni mlada ženska nikamor pokazala in je hladna baronova molčečnost onemogočila vsako izpraševanje, so govorice kmalu utihnile in novi dogodki so zaposlili zanima/nje radovednežev. Rutino zdravje je felo spočetka navidezno na bolje pod blagodejnim vplivom resnega zdravljenja in mirne sreče, ki jo je uživala v tem ozračju blagostanja, o katerem je mislila, da je zanjo za vedno izgubljeno. Ležeč na di-vanu v svojem buduarju je prisostvovala igranju otrok, ki sta se takoj sprijateljila. Bila je srečna in ta notranja zadovoljnost se je izražala v blesku njenih oči, a shujšano obličje je žarelo v odsevu nekdanje lepote. Zdravnik ni prikrival bankirju, da je bilo to zboljšanje zelo varljivo, in mladi mož, ki ga je grizla vest, se je docela posvetil ženini negi. Čital ji je na glas, se razgo-varjal z njo ter jo polagoma uvajal v š-piritizem, to veliko, tolažljivo filozofijo, ki snema zaveso od bodočnosti duše in uničuje strah pred smrtjo. Tudi oče pl. Rote jo je večkrat posečal, da jo je pripravljal h krščanski veri, in dva meseca po vrnitvi je Ruta s hčerko vred prejela zakrament svetega krsta, pri katerem je deklica dobila ime Viole. Cas je mineval tako v popolnem soglasju. Hugo ni nikdar opomnil žene, da mu je obljubila povedati svoje življenje za časa odsotnosti, dasi je bil radoveden zvedeti, kakšni dogodki so mogli razrušiti zdravje nesrečnice in jo pahniti v tako strašno revščino. Nekega večera, ko sta bila sama in je bila videti žena bolja, kakor še nikoli v bolezni, ji je prijateljski stisnil roko in dejal: — Draga prijateljica, ali mi ne bi hotela povedati, kaj se je godilo s teboj po najini ločitvi. — 2e davno, dragi Hugo, bi ti bila povedala svojo preteklost, ako bi me tvoj molk ne utrjal v domnevi, da ne maraft tega, — je tabo odgovorila Ruta. -— Gotovo si se začudil, ko ai mM v takšni revSčini ono, ki je odnesla toliko bogastva. — Ne očitaj si ničesar, Ruta, — jo je prekinil bankir, — vzela si to, kar je bilo tvoje. — Ne, ne, pusti da ti povem vse, toda ne obsojaj me prehudo potem, ko boš vse zvedel. Strašno sem grešila pred teboj; toda zato sem bila tudi strašno kaznovana. Sama, brez imena sem se predala z dušo in telesom izkoriščanju podleža in pretrpela sem takšne trenotke, da se mi je zdela smrt rešitev. Težak vzdih se je izvil bankirju iz grudi. Nepodkupljivi glas vesti mu je govoril, da je večino Rutinih prestopkov in nesreč on zakrivil. Kajkšen odgovor bo dajal tam, ko mu bodo predložili račun o tem uničenecn življenju? Ko je povedala vse, kar je nam že znano, je mlada žena nadaljevala svojo povest. — Tako sem prišla v Pariz z Nikolajem Ne-tozujem. Ustavila sva se v hotelu tretjega razpreda; naslednjega dne je prispel Žilber. Rekel mi je, da me skrbno iščejo in da je treba prodata moje dragnlje, ker moramo zbežati iz Parna. Istočasno mi je dal razumeti, da čuti do mene spoštljivo udanost in se čuti srečen, ako me more re&iti in Hititi. «BHa sem v takšnem stanju otrpnjenja, da sem komaj poslušala njegove besede. V glavi mi je Šumela samo ena misel: bežati in skriti svojo sramoto, rešiti se Javne sramote. Uročila sem Žilberu svoje dragulje in nisem ji h. več videla. «Trt dni pozneje mi je fcilbert namanil, da odpotujemo v Madrid. «Tam imam sorodnico in zveze, ki nam utegnejo fcoristttt, — je rekel. — Kakor mi je tal, da vas moram vznemirja**, dasi Me potrebni počitka in miru, vendar moram govoriti z vami o nekih neobhodno potrebnih formalnostih. Alno hočete živeti v miru m se vam ne bo trebai bati preganjanja, morate dobiti pravico državljan- stva. Vi nimate ne imena ne dokazil o svojem položaju; pod temi pogoji ni mogoče nikjer živeti. Toda jaz imam vse papirje svoje žene, ki je umrla pred nekaj meseci. Karmen je bila Španjolka po zunanjosti vas morejo smatrati za Španjolko; če torej hočete veljati za mojo ženo, bom mogel zagotoviti vam mir. Ta njegova utemeljevanja so me tako potrla, da sem bila z vsem soglasna. Bila sem tako neizkušena tedaj!... nisem razumela, da sem se mu s tem izročila zvezana na rokah in nogali. _ Podlež! — je zašepetal Hugo. «Ko sva prišla v Madrid, svci, se naselila v skromni hiši, ki je stala v predmestju. 2ilber mi je pripeljal neko žensko, ženo svoje sorodnice, tako je zatrjeval, da bi me stregla in mi bila za družbo. Estrella, tako ji je bilo ime, ni bila več mlada; toda bila je gizdava, požrešna in tako pohlepna, da bi bila dušo prodala za zlato. Zvita spletkarka je bila z njim sporazumljena glede mene, toda izkoriščala ga je, kot sem pozneje spoznala, in izvabila iz njega mnogo denarja. Jaz nisem nič videla ne zapazila; živela &em popolnoma osamljeno s svojimi tremi čuvaji in bila sem tako potrta, da nisem mogla niti jokati. Rojstvo Viole, tega nesrečnega bitja brez imena, je Se povečalo mojo slabost. Vendar pa je moja mlada, krepka narava prenesla vse in polagoma sem okrevala. Estrella mi je bila edina družba ter mi pomagala vzrejati otroka. 2ilber je bil vedno odsoten; toda v tistem času je začelo v hiši pomanjkanje, denar je postal redek. Estrella je bila videti z vsakim dnem bolj v skrbeh in včasih nam je primanjkovalo najpotrebnejšega. IV. •EDINOST* V Trstu, ditsJSM. aprila 1427. BRJE Prireditev domaČega društva Na velikonočni pondeljek nam je agilno brejako društvo zopet pokazalo uspehe svojega vztrajnega dela. Z nekim prijetnim občutkom sem se podal na to prireditev, kajti poudariti moram, da dela čast društvu že samo dejstvo, da se ni strašilo nastopa kljub številnim plesom, ki so se vršili istega dne v neposredni bližini. Prireditev brejske mladine se mi je zdela — v nasprotju s plesnim norenjem, ki je zatemnilo solčno Vipavsko — kot svetla luč v temi, v kateri se izgublja ona «nadebudna» plesna mladina naših dni. Zdelo se mi je ,kot bi se borila dva svetova med seboj: svet zdravja, energije in mladosti na eni, a svet hiranja, Šibkosti in brezbrižnosti na drugi strani. Zato sem smatral ta simpatični nastop za nekako revijo naše prave mladine, mladine, ki v njej še ni zamrlo hrepenenje po lepoti, izpopolnjevanju ter zdravju na duši in telesu. To je bila zdrava in potrebna reakcija te prireditve, ki je bila edina v o-krožju srednje in zgornje Vipavske doline. . . Kes, da je bila udeležba s strani občinstva razmeroma dobra, a to nai ne plaši prirediteljev, kajti onim, ki so se udeležili njihovega nastopa, so nudili dovolj in želi so pri njih hvaležnost ter odobravanje To pa pomeni veliko več kot slučajno odobravanje one naše mladine, ki bi se prireditve udeležila le, če bi je primernejše zabave ne zvabile drugam..... Taka nezanesljiva publika more našim društvom pač le gmotno koristiti, ne predstavlja pa nobenega dobička v moralnem pogledu. V podrobnejšo oceno izvajanja precej dolgega sporeda se nočem Opuščati, ker bi me to zavedlo predaleč Igra «Poslednji mož» se mi ne zdi povsem posrečeno izbrana za podeželsko prireditev, ker zahteva poznavanja deželi več ali manj tujega ambijenta, tako pri igralcih kot pri gledalcih. Upoštevam na težkoče v izberi primernih iger za podeželske odre. Pripominjam tudi, da je bil celotni vtis podajanja slabši, od vtisa, ki so ga napravili nekateri prav posrečeno podani prizori. Vloge so bile _ na splošno dobro razdeljene. Med ženskami sta posebno ugajali Patelni-ka in gimnazijstka Tončka, med moškimi pa ing. Sodar in Petelin, deloma tudi študent in Gaberšček, poslednji bolj kot karikatura strahopetnega ljubimca. — Glede igre «Kordula» pa sem mnenja, da bi bilo bolje, ako bi izpadla iz programa, ker je prireditev po nepotrebnem podaljšala, dasi je na drugi strani pravilno, da se tudi mlajše moči pritegnejo k odru in se jim s podobnimi igricami vzbuja veselje in ljubezen do igranja. Sporedi sami pa naj nikdar ne bodo pre-dolgi! — Pevske točke sta izvajali brejsko in sosedno dobraveljsko društvo. Ugajali sta obe: prvo po občutnosti prednašanih pesmi, drugo pa po svojem sigunem nastopu in izrazitem prednašanju — Med odmori je udarjal tamburaški zbor iz Dobravelj. - . pripominjam le še, da bi moralni pomen prireditve nedvomno zelo dvignilo sodelovanje še par sosednih društev, ker bi bila s tem reakcija proti plesnemu norenju s strani naših društvenikov tem uspeš- Sicer pa ponavljam, da so Brejci s svojim nastopom lahko povsem zadovoljni. Le z vztrajnostjo naprej! — Opazovalec. IZ BRD Pobiranje pločevinastih plošč (plehov, bamdonov) Kot v drugih krajih dežele tako so tudi pri nas preteklo soboto prišli v neko po vojni porušeno vas pregledoval ni orga ni zahtevat vrnitev bandonov. Hiše so bile porušene po vojni in ne več pozidane zato, ker ni gospodarju, italijanskemu optantu, priti kal ai vojna odškodnina. Kmetje, bivši koloni, životarijo po luknjah v za silo pripravljenih prostorih med zidovi hiš, pokritimi z bandoni. Vlada med njimi črna revščina in posebno med starimi ljudmi in pa med otroci razsajajo poleg silnega pomanjkanja še ra zne bolezni povzročene po takih stanovanjskih brlogih, ki bi bili še za živino nezdravi. Denarja nima nobena izmed teh nesrečnih družin že davno nič pri hiši. Zato pa si je lahko misliti obup, ki vlada po vasi, ker &e zahteva od vsakega po p sto lir plačila za bandone ali pa se jim krat komalo potrga jo bandoni z ostankov razbitih hiš. Pregledovalni organi so bili v vasi v soboto, danes ko to pišemo, to je v pondeljek, so rekli, da pridejo po bandone. Vojna jim je vse uničila, nikake odškodnine niso prejeli, so čisto na robu gospodarskega in zdravstvenega propada, sedaj jim zmanjka še ono malo negotove pločevinaste strehe, ako ne oblasti dosežejo zanje vsaj odlog. ako že ne prepustitev onih plohov, ki jih le deloma ščitijo pred slabim vremenom. Pomoč je potrebna hitro in nujna 1 Razdelitev plemenskih bikov Dne 23. t. m. je pokrajinska živtnorojska komisija porazdelila plemenske bike sledečim bi- korejcem: Mestni občini gori&ki 2 bika; Oekrbništvu grofa Coro-nini, Kronberg 1 bik; Živinorejska« zadruga., Vipava 1 bik; Friderik. Bone, Sv. Križ 1 bik; Karel Pahor, Opatjeselo 1 bik; Josip Remec, Osek-Vitovlje 1 bik; Karolina vd. Lokar, Lokav ec 1 bik; Angel Mlečnik, Bukovica 1 bik; Luka Kavčič, Volče-Rute 1 bik, Anton Kline, Vipolže 1 bik; Albin Gruntar, Šmarje 1 bik; Peter Ferfoija, Miren 1 bik. Živinorejska zadruga Vipava je dobila rdeče-sivkastega pleme-njaka, ostali pa sive plemenja-ke. Vsi plemen jaki so prvovrstne pasme in prav lepi. IDRIJA V Četrtkovi št. «Edinosti» od preteklega tedna je neki R. P. spisal Članek o gospodarskem stanju idrijske okolice, z željo, cba bi bil to le pričetek daljših in tehtnejdih razprav o tem predmetu, članek je zelo podo-ben šaljivi črtici ameriškega pisatelja Mark Twain-a «Kako sem urejeval poljedelski list». Da si pa ne bo naša javnost napravila o tem predmetu preveč temne in nepravilne slike, moram — in iz tega edinega ozira — dodati omenjenemu članku nekaj pripomb in pojasnil. Očitek, da se pri nas še le ustvarja pravo gospodarstvo, medtem ko se drugje samo še izpopolnjuje, je jako drzen. Pisec omenjenega članka, — ki so mu gospodarske razmere idrijske okolice, španska vas, — seveda ne ve, da >e po vseh okoli-čanskih vaseh precej mlekarn, tako v Doleh, Medvedjem brdu, Godovi ču, Ledinah, Črnem vrhu, Kanomlji itd. in nekatere delujejo že desetletja Če tudi to še ni dovolj, priznajmo vsaj to, kar imamo; z zanikanjem bi jemali korajžo onim, ki so že nekaj storili v tem ozira. Govejo živino imenuje pisec «štalars>ko» (ali ni lepšega izraza), ki se le v jeseni pase po travnikih in se-nožetih. Resnica je ta, da skupnih pašnikov kot na Bovškem in Tolminskem v naši okolici ni, pač pa ima vsak kmet svoj lastili pašnik in goveja živina, razen težkih volov in krav, je od zgodnje spomladi do pozne jeseni na pašt; so pa tudi nekateri posestniki — pa ne v večini opustili pašo in redijo živino vse leto v hlevu pašnike pa pokosijo. Hlevi so res še izvečine stari nemoderni, toda tudi v tem oziru napredujemo; saj imamo vendar v vsaki vasi nekaj moderno zgrajenih hlevov, ki so v zgled in izpodbudo drugim. Novi zakon o kozah idrijske okolice res ne zadene veliko, ker se naši kmetje ne bavi jo s kozorejo, pa£ pa se redi po hribih precej ovac, katerih pa člankar ne omenja, temveč skušaj v svoji gorečnosti povedati, da redimo koze radi mleka in volne. Prašičereja je v okraju na precej visoki stopnji in se stalno izboljšuje; čemu imenuje člankar R. P. naše prašiče «štalarje» mi je pa nerazumljivo. Gotovo je, da pri nas ne pa-serno prašičev kakor po hrvaških in slavonskih hrastovih gozdih, toda to je splošno znano. Kokoši — pravi člankar — je malo in le redkokje so — bolj v veselje kot v profit — race in gosi. V resnici ima pa vsak posestnik dovolj kokoši in celo rudarji brez lastnega zemljišča redijo mnogo perutnine; race in gosi pa se lahko redijo samo tam, kjer je dovolj njim potrebne vode. Člankar nas je opozoril tudi na sadjerejo, ki pa v višjih legah sploh ne uspeva. Nikakor pa ni resnica, da se je pred časom sadilo sadje primerno za žganje k u ho, ker žganje, dokler se je smelo, se je kuhalo le iz slabšega odbranega sadja, ne pa da bi se bile gojile za to posebne vrste. Največje važnosti kot hranivo pa ni turšica, ker raste le v Idriji, Sp. Idriji in deloma tudi v Kanomlji, drugod pa turšice sploh ne sadijo, ker radi previsoke lege ne uspeva Rrž je pa pri nas skoro ne*>ozn«na. Največ se prideluje v višjih legah krompirja in ovsa, ki se potem proda ali zamenja v trgovini za turšico. Radi izredno slabih letin se res gozdovi zelo trebijo, kajjt edini dohodek, da se družina preživi, je iz gozda, kdor je tako srečen, da ga ima; drugi morajo delati dolgove in čakati boljših časov. Dobre in potrebno je ozirati se na gospodarsko stanje našega ljudstva ter opozarjati na razne nepravilnosti in nedostatke, toda to naj se vrši bol; temeljito in istinito kakor opisuje v začetku omenjeni članek. F. P. SV. LUCIJA VeUkonotea procesija. - Vi .1 Po vseh tukajšnjih okoliških župnijah je navada, da imajo velikonočno procesijo veliko nedeljo zjutraj ob 3. ali 4. uri. V nadi župniji pa se že od nekdaj sem vrši procesija na vel soboto zvečer ko se že popolnoma stemni. Vedno so bile te procesije znak velikih manifestacij na čast vstalemu Gospodu. Vse hiše daleč naokrog so bile lepo razsvetljene. Teh procesij pa se ne udeležujejo saino verniki iz domače fare, ampak tudi oni iz sosednih župnij. Take procesije, kakor je bila letos na veliko soboto zvečer, pa zlepa ne pomnijo ne stari ne mladi. Ljudstva ni bilo še nikdar toliko kakor ravno letos. Procesijo sta vodila — kar se po vojni še ni zgodilo — dva duhovnika. Kar je slovesnost še povzdignilo, je bilo nadvse krasno petje domačega pevskega zbora pod vodstvom g. Zdravka Mu-niha. Cerkev je bila bajno razsvetljena z električno razsvetljavo; prvič je ta dan zagorel tudi novi lestenec, katerega razsvetljujejo električne luči. Pa tudi hiše so bile na vse mogoče načine lepo razsvetljene z elektriko. Posebno moram v tem oziru pohvaliti občinski urad, Skrta in Mirnih a, ki so poskrbeli za lepo razsvetljavo. Procesija se je vršila v najlepšem redu; le šolski otroci niso imeli nobenega voditelja in so se radi tega precej slabo obnašali. — Na velikonočni pondeljek se je tukaj vršil običajni velikonočni semenj, ki pa je bil zelo klavrn. Ljudi je bilo sicer precej, denarja in kupčije pa zelo malo. Tudi tu se je opazilo slabo gospodarsko stanje našega kmeta in njegova finančna kriza, ki ga. neprestano muči. Naši samnji, ki so bili nekoč zelo dobro obiskovani, postajajo od leta do leta bolj mrtvi, ker ni kupčije. Kakor sem že omenil, je bik> v pondeljek na semnju precej ljudi, ki pa so, kakor pravimo, po večini vsi samo «zijala prodajali«. — Predzadnjo nedeljo in pondeljek je tukaj divjala silna burja, ki ie ponekod napravila mnogo škode. Odkrivala je strehe, prevračala kozolce in lomila sedno drevje, ki je sedaj v najlepšem cvetju. Šele v torek se je nekoliko polegla in ni več tako silno divjala. TEMNICA NA KRASU O prireditvi. Prireditev v naši vasi na velikonočni pondeljek je bila do konca lepo izvršena Udeležilo se je precej domačega občinstva, a malo iz sosednih vasi. Vredno je omeniti v polni meri obisk mladine iz bližnje Vojščice. Mnogo večja bi bila udeležba, da se niso vršili plesi v Opatjemselu in v Svetem pri Komnu. Kot po navadi, mladina opusti če je treba, tudi- v svoji vasi prireditev, in se rajši udeleži plesa. Vemo, da so bili ti plesi mnogo bolj obiskani ko pa naša prireditev. Mnogo koristneje bi naša mladina napravila za svoj žep in zdravje ter obenem pripomogla in olajšala stroške prireditvi. Mladi-dina bližnjih vasi ni niti od daleč mislila na našo prireditev, še manj pa, da bi se domislila vrniti obisk temniškim igralcem, kateri so ob vsaki priliki in v obilnem številu znali posetiti prireditve sosednih društev. Nasprotno, le s težavo so dočakali trenotka, da se zavrte ob sviranju godbe. Ne pišem tega iz sovraštva, ker je mogoče pri tem naša prireditev trpela gmotno, le toliko rečem, da bi bilo koristnejše v gospodarskem in izobraževalnem pogiedu, če bi naša mladina obiskovala rajši prireditve naših društev, ki jih le s težavo prirejajo," in ne nezdrave plese. __ M- SENTMAVBR Zelo vetrnemu prvemu velikonočnemu prazniku je sledil drugi, na katerega je burja nekoliko ponehala in omogočila goriškim meščanom, da so kot roji čebel zleteli v okolico. Veliko jih je zavilo skozi Pevmo proti Soči v prijazni Šentmaver k prireditvi domačega društva. Ko bi vljudni g. Doljak oskrbel dolgi most s konca pev-menskega polja do svoje hiše, bi tak le izlet do njega lahko nazivali navaden izprehod, tako pa tvori zgornji kos poti s svojimi serpentinami za take hribolazce, kakor sem jaz, res pravo turo, tako da me še danes prav zares noge bolijo. A vendar mi ni žal, da sem si upal na tako turo, ker me je prireditev zares presenetila. Privabila je nebroj ljudstva, ki je napolnilo prostrani veselični prostor do zadnjega kotička; mnogi so se zatekli v hišo in pred prireditveni prostor, na katere je pa gostilničar prijazneje gledal. Z domačim izobraževalnim društvom sta sodelovali tudi sosedni društvi iz Solkana in Pevme. Predaleč bi zašel, ako bi hotel analizirati posamezne točke programa Naj zadostuje, da omenim, da je Mladinski odsek Z.P.D. iz Solkana nastopil z dvema pesmima pod spretnim vodstvom sicer mladega, a mnogo obetajočega tov. Vuge. Druga pesem «Na straži« je udeležencem tako ugajala, da so jo morali na splošno željo ponovno zapeti. Poleg glasovno dovolj močnega moškega pevskega zbora je sodeloval tudi tamburaški odsek, ki je žel za udarjanje med odmori zasluženo pohvalo. «Prapor« iz Pevme pa je nastopil s pesmijo »Ve- sela tovaršija» pod sigurno taktirko g. Skolarisa, ki jo je tudi moral ponoviti ter s komičnim dvo-spevom »Krojač in čevljar», ki je vzbudil (posebno poslednji pevec s jako posrečeno masko) salve smeha in nas spravil v prav razigrano razpoloženje. Domače društvo pa je nastopilo z veseloigro «Lažizdravnik». Pesa-mezne vloge so bile razmeroma dobro zasedene in igrane, malo več Živahnosti bi priporočali Rezi-ki in poštarju. Razumljivo je, da sta imela nekoliko «airzlice», ker sta nastopila prvi krat. Tu bo imel naš Košuta prav hvaležno — dasi težavno nalogo, da ustvari iz teh diletantov ponos vasi Šentmavra. Režija bi morala poskrbeti, da bi bilo drugo dejanje bolj živahno prednašano, sicer uspava udeležence, kar bi bilo čudno pri veseloigri. Ni mi seveda pozabiti dveh deklamacij: «Dekletova molitev» in »Veseli pastir«, ki sta jih podala L. Melnik in Bitežnik prav s prepričujoč im umstvom, a zadnji s prav pastirsko resigniranostjo in razposajenostjo. Bila je lepa in bolj ko lepa pomembna prireditev, kjer sta prejeli krstno slavo dve novoustanovljeni društvi in s tem dokazali potrebo ustanovitve notranje življenjske sile ter možnost nadalj-nega razvoja in napredka. Posetnik. Reška pokrajina TRNOVO PRI IL. BISTRICI Parkrat je zavihralo in bilo je upati, da je sen vsaj deloma od-gnan. Pa vidim, da je bilo vse bolj plod trenutnega, vrag vedi kakšnega razpoloženja. Sangviničnost bi mi res ne imponirala, ker je vzplamtevajoča slama, brez vztrajnosti, ki bi bila tudi v tem slučaju — mislim poj-očanja — na mestu. Eden je za to, drugi za kaj drugega Gledati, opazovati, presojati pa moramo vsi, ki nam je za kak smoter. V nasprotnem slučaju pademo v lužo, da bo spet na dnevnem redu utrujajoča povest o gnojiščnih jamah, planinskem pašniku in hlevu itd., kar ni za vsake živce. Ce pa ni niti pred niti za pašnikom nič, moramo potrpeti s to snovjo. Za danes pa grem preko tega, ker smatram za nujno potrebno vprašanje tuk. knjižnice. Kje tiči krivda, da je ta kot nekak spomin. Saj te skromne žrtve bi lahko zahtevali od naobražencev, ker drugače lahko z vso pravico trdimo, da je vse le zunanji belež, brez vsebine. Kdor se izgovarja o pomanjkanju časa, to je potrjuje. Tako se lahko vsi komodno opravičimo. Vsaj knjižnico v red in knjige med ljudstvo. Ali pa recimo, da je že dopolnjeno. Značilno je tudi to, da isti možje, ki se že desetletja udejstvujejo na gospodarskem polju, se zanimajo tudi a usodo knjižnice, medtem ko je 10 vprašanje pri mlajših — nadlega. Ne puhlih fraz, ne mačjih solz, mi želimo smisel in voljo do dela in resnično delo. V tem je lestev navzgor. Govorjenja je že čez mero, delovanja — nič, zato drvimo no-bil navzdol. Gospodarstvo PRED SVETOVNO GOSPODARSKO KONFERENCO Nevzdržne gospodarske razmere, katere je ustvarila svetovna vojna, so rodile v glavi znanega francoskega veleindu-strijalca in večkratnega ministra Loucheurja mfcel o sklicanj« svetovne gospodarske konference, ki jo je sprožil na predlanskem septemberskem zasedanju Društva narodov v Ženevi- Izhajajoč s stališča, da je največ dosedanjih vojen tvorilo gospodarsko ozadje, je Lo.u-cheur naglaševal potrebo, naj se Družba nacij ne bavi samo z l^ševanjem mednarodnih političnih sporov, marveč tudi s študijem gospedarsko-organiza-ciljskih problemov. Družba nacij je sprejela Lou-cheurjev predlog in pripravljalni odbor, kateremu so bile poverjene vse predpriprave za sklicanje konference, je takoj započel z delom. Naletel je pa že spočetka na nepredvidevane Številne težkoče, ki bi bile skoraj pokopale svetovno-gospo-darsko konferenco. Pripravljalni odbor je moral namreč izključiti iz dnevnega reda poleg mnogih perečih problemov mednarodnega značaja tudi vprašanji vojnih krivcev in izseljevanja Za sestavo delovnega programa je pa kljub temu pre-oetajalo še vedno dovolj Široko polje. Na konferenci v Ženevi se bodo v nekaj dneh zbrali številni delegati in izvedenci, ki bodo zastopali po možnosti vse panoge svetovno-gospodarskega Življenja posameznih narodov. Konferenco bodo več ali manj sestavljali trije veliki glavni odbori, katerim so poverjena najbolj kočljiva mednarodna vprašanja kakor camiske zavore, organizacija evropskega in svetovnega gospodarstva in poljedelstvo. Izključeno je bilo z dnevnega reda finančno vpra-Sanjo, čeravno je z gospodar- stvom tako ozko zvezano. Izključeno je bilo mogoče spričo splošnega mišljenja, da je z na-sfcopivšo stabilizacijo mednarodnih veljav de facto že reše-no. _F. C. RAZNE ZANIMIVOSTI Draga slikarska umetnost Po pravkar priobčeni statistiki, se je izdelalo v letu 1926. v Zedi-njenih državah za 35 milijonov toaletnega pudra (praha), za 21 milijonov parfumov in za dva milijona rdečila za ustnice. Ako odštejemo 21 milijonov za parfum (dišave), lahko rečemo, da so Američanke izdale v enem letu skoraj 60 milijoaov dolarjev samo za barvila, s katerimi so si slikale obraz. Gornja statistika seveda ne upošteva uvoza barvil iz Francije, marveč ugotavlja le množino in vrednost barvil, ki so bila izdelana doma Radi «mačje muzike* V kraju Citta di Castello (pokrajina Perugia) se je poročil neki starec z mladim dekletom. Kakor je že stara navada, so priredili mladeniči pod okni novoporoče-nemu paru «mačjo muziko». Ta godba je pa ženina tako razljutila in razsrdila, da je snel puško, ustrelil dvakrat v piskajočo in mijavkajočo gručo in ranil sedem mladeničev. Radi tega se je napotil ženin koj nato na ženitovanj-sko potovanje — v zapor, kjer bo prekil nekaj medenih tednov, seveda brez neveste. Narodne manjšine v sovjetski Rusiji Komisija ruske Akademije znanosti za proučevanje narodnostnega sestava Zveze sovjetskih republik dela že več let na zemljepisni mapi, na kateri bodo natančno začrtane pokrajine posameznih narodov in plemen, živečih na ozemlju sovjetske Rusije. Pri svojem delu se komisija opira predvsem na podatke iz zadnjega ljudskega štetja. Sestavljanje te mape je zelo težavno, kajti komisiji če-stokrat manjkajo točni podatki o krajih kjer žive posamezni nai\Wi, njihovi plemenski pripadnosti in pokoljenju. Prvo ljudsko štetje, ki je bilo izvršeno lota 1897, se sicer nanaša na celo ozemlje današnje Rusije, a pisilllici In hndlilci registr. zadruga z omej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za Čekovni promet, ter jih obrestuje mr po 4% -a* večje In stalne vloge po dogovoru. Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. ---Obrestna mera po dogovoru. — na razglasa vsrc&to ulici (lili) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Ste v. telef. 25-67. 179 tozadevni podatki niso bili objavljeni v celoti, nejjo v odlomkih. Tedanji originalen celotni popis- je že davno popolnoma uničen in tudi posnetki niso popolni iz vseh krajev. Popis o-zemlja, sestavljen na podlagi splošnega popisa iz leta 1926., bo prvo delo te vrste v Rusiji. Odhodi vlakov Pomen kratic: o — osebni, ob — ubrzani, b — brzi vlak, m — mešani vlak. TRST — TRŽIČ 5 (o), 5.25 (o), 6.10 (o), 6.45 (b), 7 (b), 8.25 (o), 8.50 (b), 10.35 (i), 12.30 (o), 15 (b) 15.15 (b), 15.25 (o), 17 (b), 17.25 (b), 18.10 (b), 18.20 (o), 19.20 (o), 20 (b). 23.45 (o) TRŽIČ — TRST 4.31 (o), 6.57 (o\ 7.10 (o]. 8.08 (o). 9.23 (b). 10.07 (ob), 10. .2 (b). 10.55 (o), 11.46 (b) 13.49 (o, se ustavi na Biviji, v Grijanu in Miramaru), 13.35 (b), 14 (o), 16.11 (o), 17.14 (o), 17.48 (b), 18,— (o), 19.24 (b), 22.01 (o), 22.32 (o) 23.12 (b). TRST — BENETKE 5 (o). 7 fb). 8.05 (b), 8.50 fb), 10.35 (b), 15.15 (U), 15.25 (o), 17 (b), 18.10 (b), 18.20 (o), 20 (bj, 23.45 (oj. BENETKE — TRST 0.40 (o), 5. 25 (o), 6.32 (1-2), 8.10 (b), 8.57 (b). 10.55 (b). 12.15 (o) 15 (b), 17.25 (b), 18.35 (o), 20.20 (b). TRST — GORICA — VIDEM a) i z T r s t a : 5.25 (o), 6.45 (b), 8.25 (o) 12.30 (o), 15 (b), 17.25 (b), 19.20 (o). b) iz Gorice: 6.6 (o), 7.22 (o). 8.15 (b). 10.25 (o), 14.28 (o), 16.27 (b), 19.10 (b), 21.20 (o). VIDEM — GORICA — TRST a) iz Vidma: 5.05 (o), 6.50 (b), 9.06 (o), 12.10 (b), 15.20 (o) 17.20 (o, do Gorice), 18 (b), 20.10 (o). b) »z Gorice: 6.08 (o), 7.27 (b), 10.07 (o), 13.02 (b), 16.23 (o), 18.42 (b), 21.13 (o). TRST — GORICA — PODBRDO a) iz Trsta: 6.10 fb). 6.50 (o), 12 (o), 17.35 (b), 18.35 (o. doGorice)). b) iz Gorice: 7.56 lb), 8.53 (o), 14.08 (o), 17.10 (o), 1922 (b). PODBRDO — GORICA — TRST a) iz Podbrda: 5.05 (o, do Gorice), 8.45 (b), 11.45 (o). 17.00 (o), 19.10 fb). b) iz Gorice: 5.17 (o), 6.45 (na južno post.), 10.09 (b), 13.30 (ob), 19.21 (o), 21.03 (b). TRST — POSTOJNA 1.00 (b), 5.12 (ob), 7.10 (b), 9.20 (o, do Nabrežine, tu '-veza z vlakom, ki odhaja ob 10.13), ss » iz št. Petra 11.52 (o), 11.30 (b), i3.v (ob, do Ši. Petra in v Reko), samo iz Št. Petra 16 42 (o), 15.50 (o), 18.35 (o, na Reko), samo iz Št. Pelra 21.16 (o), 19.45 (b), 20.20 (b), 21.05 (b). POSTOJNA — TRST 2 (b), 4.55 (o), 6 (b). 6.40 (b), 7.25 (b). 9.30 (ob), 14 (m), 14.59 (b). 17 (o, do Št. Petra), iz Št. Petra 17.40 (b), 18.05 (o), 19.50 (b), 20.55 (o, do Št. Petra), iz Št. Petra 21.23 (o). REKA — ŠT. PETER 5.25 (o), 19.15 (o). 8.40 (o). 12 (m), 15 45 ŠT. PETER — REKA (o). EajsM slov. Mm zavsd { 5.27 (o), 8.04 (o), 9.24 (o), 11.49 (o), 16.35 (o), 21.49 (o). TRST — BUJE — POREČ 5.00 (o), 10.00 (o, Buje), 13.55 (o), 18.25 (o), Buje). POREČ — BUJE — TRST 5.15 (o), 14.14 (o), 16.25 (o, do Buj). GORIC A. — AJDOVŠČINA 7.57 (o), 13.05 (o), 19.35 (o). AJDOVŠČINA — GORICA 4.25 (o), 11 (o), 17 (o). ČEDAD — KOBARID 8.00 (iz C. Barbe tta, o), 13.03 (o), 17.50 (o). KOBARID — ČEDAD 6 (o), 10.50 (o), 16 (o). TRST — HERPELJE — PULA 5.20 (o), 11.55 (o, do Herpelj, tu zveza s prihodnjim brzovlakom), 12.30 (b), samo iz Kanfanara ob 6.08 (o), in 19.50 (o), 19.05 (o). PULA — HERPELJE — TRST (Iz Herpelj) 6.39 (o), 4.55 (o), 7.55 (o, do Kanfanara in v Rovinj), 11.50 (b), 16.35 (o), 17.40 (o, samo do Kanfanara). ........................................................................ \ fzvršuje vsa tiskarska deia v najmodernejsm sMu kakor J : tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodornejiml stroji, | | črkami, l_ynotype. stereotypijo ter rotacijskim strojem. : • Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmarn.h cenah. : •-—-----— ■ j Ul. S. Francesco d'Assisi OČ PRETEKLOSTI Roman v treh delih Spisala V. J. Krlianovska. I* ruščino prevedel IVAN VOIIK. Cena L , po pošti priporoCeno L 7-40. V inozemstvo L 8-60 proti v naprej poslanemu znesku.-Roman je izdala iz založila Tiskarna Edinost. - Prodaje: Tiskarn« Edinost ▼ Trstu, Via S. Francesco 26/L, - Knjigarna J. Štoka, Via Milano 37 v Trstu. - Nar. Knjigarna, Gorica, Carducci 7. - Katoliška knjigarna, Oorica. Carducci 4. Kraigher Josip, Postojna. Vezane ▼ orir'«al«e platnice (cena L 10) se dobi v knjigarni STOKA