TRST, petek, 10. decembra 1976 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 287 (9592) PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni \ropi. POROČILO TAJNIKA CGIL NA ZASEDANJU IZVRŠNEGA ODBORA FEDERACIJE LAMA: SPREMENITI GOSPODARSKO POLITIKO IN USTVARITI POGOJE ZA REŠITEV KRIZE Sindikati predlagajo racioniranje mesa in tekočega goriva, zavračajo spremembo premične lestvice in pristajajo na odpravo izjem, ki izkrivljajo namen draginjske doklade RIM, 9. — Na sedežO UIL se je danes začelo zasedanje izvršnega odbora sindikalne federacije o sindikalnem stališču do vladnih ukrepov o varčevalni politiki. Uvodno poročilo je imel glavni tajnik CG IL Lama, v katerem je opozoril na hudo gospodarsko krizo, ki se bo v prihodnjem letu še poslabšala. V tem okviru, je dejal Lama, mora sindikalno gibanje predstavljati odločujočo silo za spremembo gospodarske politike v dilavi, da se u-stvarijo pogoji za premostitev krize. To je osnovni politični pomen pcročiia Lame, o katerem se bo začela razprava jutri dopoldne. Glavni tajnik CGIL je poudaril, da se mora sindikalna federacija soočati s političnimi silami o vseh gospodarskih in političnih vprašanjih, zlasti pa še o vladni politiki. Zaradi tega se mora sindikalno gibanje odločno zavzeti za povečanje proizvodnje, obenem pa se mora nujno zavedati, da so potrebne velike žrtve pri zmanjšanju porabe, predvsem pa pri porabi biaga, ki odločujoče vpliva na trgovinsko bilanco. Lama je v tej zvezi poudaril potrebo po racionira-nju energetskih sredstev in govejega mesa, obenem pa je dejal, da je treba v tem okviru najti način zmanjšanja cene. dela. Zato je Lama postavil sindikalne organizacije pred dve izbiri: ali začeti razpravo o nekaterih izjemah draginjske doklade, ki izkrivljajo njen izvirni namen, ali pa sprejeti zamrznitev dopolnilnih pogodb. Potem ko je večkrat opozoril na hudo gospodarsko krizo in na nevarnost večje inflacije zaradi pritiska določenih gospodarskih in finančnih krogov, ki bi imeli od tega samo koristi, je Lama odkrito povedal, da sindikalne organizac:je zahtevajo ukrepe, ki bodo spodbudili gospodarstvo in da so zaradi tega pripravljene pozvati delavce na nadaljnje žrtve za zmanjšanje porabe. Zaradi tega bodo morale sindikalne organizacije na srečanju z vlado, ki bo 15. decembra, preveriti, če vladni program predvideva politiko večjih naložb in večje zaposlitve, da se prepreči, da bi se ukrepi proti inflaciji spremenili v recesijo, se pravi v nadaljnje obubo-žanje delavskih množic. Na prihounjem srečanju z vlado bodo sindikalne organizacije predlagale takojšnje racioniranje tistega blaga, čigar uvoz močno bremeni plačilno bilanco. Poleg tega, je poudaril Lama, sindikati so pripravljeni razpravljati o vprašanjb delovne u-činkovitosti in ne bodo nikoli pristali na predlog industrijcev o znatni fiskalizaciji socialnih dajatev. Glede tega vprašanja sindikati dopuščajo možnost le morebitnih manjših Posegov. Xo je Lama obširno obrazložil vprašanje zmanjšanja cene dela, je jasno Povedal, do bodo sindikalne organizacije zavrnile vsako zahtevo po spremembi ustroja premične lestvice. Zato so sindikati sklenili, da pristanejo na odpravo tistih izjem, ki izkrivljajo namen in vlogo draginjske .doklade. «Sklenili smo, da se združijo v ustroj premične lestvice za industrijske delavce vsa ostala obračunavanja draginjske doklade, ki veljajo za nekatere privilegirane stroke. Moramo pa upoštevati še druge izjeme, ki izhajajo iz premične lestvice, zlasti pa tisti del, ki je povezan z obračunavanjem odpravnine in starostne doklade.» . T® naše predloge in naša stališča, Je poudaril Lama, bomo predočili vladi in industrijcem, v okviru boja sindikalnih organizabj za spremembo gospodarske politike. Dokončno odobren zakon o zamrznitvi draginjske doklade RIM, 9. — Poslanska zbornica je danes dokončno odobrila vladni zakonski odlok o zamrznitvi draginjske doklade uslužbencem, ki imajo več kot 6, oziroma 8 milijonov lir dohodkov letno. Za zakonski osnutek je glasovalo 147 poslancev (KD), proti 21 poslancev (PLI, MSI, DP in PR), ‘•2? Poslancev (KPI, PSI, PRI, PSD1 ■P neodvisna levica) se je vzdržalo glasovanja. Poslanska zbornica je odobrila zakonski odlok s spremembami, ki jih Je vnesel senat. Glavne novosti so sledeče: zamrznitev draginjske doklade (50 odst. na plače, ki presegajo 6 milijonov letno in 100 odst. na Plače ,ki presegajo 8 milijonov let-uo) ne bo veljala dve leti, temveč mesecev in zapade 30. aprila 1978. Zamrznitev bo raztegnjena tudi na vse Piofesioniste, ki so v delovnem odnosu. Prizadeti ne bodo dobili v zameno državnih obveznic, temveč državne blagajniške zapise (Buoni del Teso-™) ’ ki jih ne bodo mogli prodati . zamenjati v prihodnjih petih le tih. Višina plače bo izračunana z odbitkom samo socialnih dajatev. Na ministrstvu za preureditev državne uprave so se danes začela pogajanja za novo delovno pogodbo državnih uslužbencev. Vlada bo danes dopoldne odgovorila na zahteve sindikatov. Na sliki vidimo ministrskega podtajnika Bressanija (levo) v pogovoru z dvema sindikalistoma. (Telefoto ANSA) BO IMELA ITALIJA TUDI «VLADO V SENCI»? Berlinguerjev predlog o srednjerečosm programu naletel na splošno odGbravanle Moro poziva druge stranke, naj pustijo KD nekaj časa za razmišljanje RIM, 9. — Včeraj je Berlinguer v bistvu predlagal oblikovanje nekakšnega programa «vlade v senci», s katerim naj bi se demokristjani soočali, jutri se začne seja «parlamenta» KD, v ponedeljek pa bo CK KPI na svoji seji lahko ocenil odgovore, ki jih je preje! na ta predlog. Kolo italijanske politike sé je torej naglo zavrtelo. S stališči tajnika KPI, ki je preko 'stolpcev revije «Rinascita» predlagal oblikovanje «srednjeročnega programa», ki naj bi ga vsilili demokristjanom za premislek in ukrepanje, od demokristjanov pa zahteva obračun z lastno desnico, se v veliki meri strinjajo druge laične demokratične stranke: socialisti, socialdemokrati, republikanci. Mnogi so se seveda zadržali ob drugem stavku, v katerem Berlinguer nekako ugotavlja, da v tem trenutku večina strank odklanja «zgodovinski kompromis» in jih zato vabi, naj izdelajo svoje «drugačne» predloge. «Mi se s temi predlogi v celoti strinjamo in jih podpiramo,» je dejal član vodstva PSI Enrico Manca. Socialdemokrat Romita je tudi z zadovoljstvom sprejel komunistično pobudo, ki postavlja KD prej ko slej pred svoje odgovornosti. Pri tem pa govori seveda tudi o tem, da bi bilo sedaj mogoče govoriti o drugačnih oblikah vladnega sodelovanja in se sklicuje na «moč laične socialistične levice» (se pravi socialistov in socialdemokratov skupaj). IIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIMIIIIIIMIIIIIIH Vrnitev Andreottija z obiska v ZDA RIM, 9. — Predsednik vlade Andreotti se je danes zjutraj vrnil z uradnega obiska v ZDA. Ob prihodu na letališče Fiumicino ' z linijskim letalom «Alitalia» so ga pozdravili nekateri ministri Andreotti je izjavil časnikarjem, da se mu zdi, da je bil njegov obisk koristen zato, ker je z njim dosegel, da je podrobno obvestil ameriške državnike o položaju v Italiji. RIM, 9. — Pravosodni minister Bonifacio se je danes sestal z delegacijami strank ustavnega loka in z njimi razpravljal o zakonu o pravični stanarini, ki ga pripravlja vlada. Minister je delegacijam strank obrazložil nekatere spremembe izvirnega o-snutka, medtem ko so komunisti in socialisti povedali, da bi bilo treba zakon bolj temeljito spremeniti, zlasti pa tiste točke, ki se nanašajo na določitev stanarine. O tem vprašanju teče govor tudi med vlado in sindikati. Slednji so vladi povedali, da če ne bo spremenila načina obračunavanja stanarine, sindikati tega zakona ne bodo sprejeli. V zvezi z Berlinguerjevimi predlo, gi pa je celo predsednik KD, Aldo Moro, prekinil svoj večmesečni molk. «Odnosi s komunisti so osrednji problem Italije,» ugotavlja Moro v svojem članku. Andreottijeva vlada pa ni naključje, vendar tudi ne končni cilj. Od tega pribitega dejstva je mogoče namreč začeti, če hočemo priti do priprave jutrišnjih pogojev vladanja. «Tretja faza» i-taliianskega političnega življenja (po centrizmu in levemu centru) pa «še ni jasno pred našimi očmi». Kakor vsakokrat, ko se mora zaviti v svoje besede, je tudi tokrat Moro zagoneten in komentatorji razmišljajo o tem, kaj je hotel reči. Nekateri menijo, da se «rahlo odpira do KPI. obenem pa odločno podpira kombinacijo Zaccagnini - Andreotti». KD, ugotavlja namreč Moro, «sedaj šele razmišlja» in Andreottijeva via da je pogoj za tako razmišljanje, ker je pač «prehodna». Toda Moro pravi tudi, da «ni mogoče iti preko tega ravnotežja, ki je trenutno najnaprednejše, kar jih je mogoče oblikovati». Kajti tu so tudi «notranji in mednarodni pogoji», ki jih je treba spoštovati. Moro poziva predvsem druge politične stranke, naj zagotovijo demokristjanom potreben čas. «Komur se mudi in kdor seje zmedo», ta ni na pravi poti. Pri tem je Moro očitno mislil socialiste (tem se mudi) in De Carolisa, ki seje zmedo. Tisti, ki skušajo razumeti, zakaj se je Moro oglasil, tolmačijo njegov poseg kot odgovor Fanfaniju, ki je doslej trdil, da je sedanja vlada, ki jo ohranja KPI s svojimi vzdržanimi glasovi «anomalija», ki jo je treba odpraviti. Za Mora pa je, nasprotno, to prehodna vlada, ki naj pripravi nova politična ravnotežja. Kakšna? Moro tega ne pove, pač pa prosi za nekaj časa, da bi KD o tem trezno razmišljala. Nekaterim se to zdi, glede na demokrščansko miselnost, majhen korak naprej. Sedaj vsi pričakujejo, kako bo to stališče, ki KD vsekakor vabi k razmišljanju, sprejel «parlament» de-mokrščanske stranke, ki se sestane jutri. Oglasil se je tudi senator Umberto Agnelli, ki vabi KD k razmišljanju o tem, ali bi bilo sramotno, če bi se šla pogajat s komunisti, da bi od njih dosegla posredno podporo za vlado s socialisti. CANDIDA CURZI RIM, 9. — Na današnji seji bo vlada začela proučevati zakonski odlok za uresničitev programa o zidanju ekonomičnih in ljudskih stanovanj. Poleg tega bo minister za kmetijstvo obrazložil načrt za okrepitev kmetijstva, ministrica za delo Anseimi pa bo obrazložila reformo zakonodaje o zaposlitvi. Ob začetku seje bo predsednik vlade Andreotti poročal svojim kolegom o potovanju v ZDA, zunanji minister pa bo podal poročilo o zunanjepolitičnem položaju. V Moskvi srečanje Agnelli-Gedafi MOSKVA, 9. — Predsednik družbe Fiat Giovanni Agnelli se je danes v Moskvi dvakrat sestal s pred. sednikom libijske vlade Gedafijem. Tiskovne agencije poročajo, da niso mogle zvedeti, kaj sta govorila, vendar pa domnevajo, da je prišel A-gnelli v Moskvo samo za to, da bi se sestal z Gedafijem. ki je od ponedeljka na uradnem obisku v Sovjetski zvezi. V krogih italijanskega veleposlaništva so izjavili, da obiska Agnellija v Moskvi ni pripra. vila ambasada. Srečanje med Agnel lijem, in Gedafijem povezujejo z ne davnim nakupom libijske banke ve- čjega števila delnic družbe Fiat in z velikimi načrti, ki jih ima Libija, za prcobiazbo dežele, za katere je družba Fiat neposredno zainteresirana. Bombni atentati na Portugalskem LIZBONA. 9. — V bližini portugalskega glavnega mesta je počil peklenski stroj z veliko rušilno močjo, ki je hudo poškodoval vodovod, uo omrežje; dobavljanje vode občanom se je zaradi atentata skrčilo kar za 90 odstotkov. Pred dvema dnevoma sta bila izpeljana nadaljnja dva bombna atentata, tokrat na železniško omrežje. V nobenem primeru ni bilo žrtev. Opazovalci menijo, da gre za načrtne sabotaže spričo dejstva, da bodo prihodnjo nedeljo v državi u-pravne volitve. «Stratege napetosti» gre po vsej verjetnosti iskati v vrstah skrajno desničarskih orga nizacij. RIM, 9. — Načelnik zunanjepolitične komisije CK KPI Gian Carlo Pajetta je odpotoval na obisk v Vietnam. Pred odhodom je časnikarjem zanikal vest, ki jo je objavila «Repubblica» o domnevnem potovanju Berlinguerja v Moskvo. ODMEVI NA RAZPRAVO 0 OSIMSKEM DOGOVORU Pozitivna ocena Jugoslavije o stališčih demokratičnih sil v rimski poslanski zbornici Jugoslavija ne sprejema vsebine avstrijskega odgovora na noto o preštevanju manjšin na Koroškem Poudarjen pomen obiskov D Estainga in Arafata (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. — «Procedura ratifikacije je že končana v komisijah poslanske zbornice in ob tej priložnosti so dali podporo skupnim sporazumom, v teku pa je razprava v poslanski zbornici» — je dejal glasnik tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič, ko je na današnji redni tiskovni konferenci odgovarjal na vprašanje o dosedanjem poteku razprave v italijanski poslanski zbornici o ratifikaciji osimskih sporazumov. Nato je Kalezič izjavil: «Zdi se nam, da dosedanji potek razprave potrjuje zainteresiranost in odločenost italijanske vlade in demokratičnih sii, zastopanih v tem domu, da bi ratifikacijo sporazumov opravili čimprej in tako omogočili izvajanje doseženih rešitev, ki bodo dale nove spodbude že doslej vsebinskemu dvostranskemu sodelovanju, kar ni samo v interesu narodov dveh sosednjih in prijateljskih držav, temveč tudi v interesu sodelovanja in miru na tem območju.» Kalezič je pripomnil, da je v teku ratifikacija tudi v skupščini Jugoslavije. Na vprašanje v zvezi z avstrijskim odgovorom na noto jugoslovanske vlade v zvezi s preštevanjem manjšin v Avstriji je Mirko Kalezič naglasil, da nota Javstrijske vlade ni sprejemljiv odgovor in da jugoslovanska vlada, v celoti ostaja pri argumentih, ki jih je posredovala v svoji, noti z dne 11. novembra Glasnik jugoslovanskega zunanje ga ministrstva je ocenil obiska fran coskega predsednika Giscarda D’E stainga in palestinskega voditelja Arafata v Jugoslaviji. V pozitivni oceni Giscardovega obiska je tudi dejal, da njegovi rezultati presegajo okvire jugoslovansko - francoskih odnosov in so «zelo konkreten, sodeč po dosedanjih reakcijah, pa tudi zelo opazen prispevek k boljšemu mednarodnemu razumevanju in širšem angažiranju držav pri reševanju žgočih problemov sodobnega sveta». Za Arafatov obisk v Beogradu je Kalezič dejal, da je bil zelo pomemben in koristen, pogovori ob tej priložnosti pa so prispevali k popolnejšemu jugoslovanskemu spoznavanju razvoja razmer v Libanonu in na Bližnjem vzhodu. Na bližnjevzhodni zaplet se je nanašalo še dvoje vprašanj na današnji tiskovni konferenci. V zvezi s Titovo poslanico egiptovskemu predsedniku Sadatu je Kalezič dejal, da vsebuje nekatere poglede Jugoslavije v zvezi z najnovejšim razvojem krize v L:banonu in na Bližnjem vzhodu, nanaša pa se tudi na nekaj vprašanj dvostranskih odnosov. Predstavnik zveznega tajništva za zunanje zadeve je pozdravil ponovno izvolitev Kurta Waldheima za generalnega tajnika Združenih narodov, nato pa je v zvezi s soglasjem v političnem odbo.-u generalne skupščine OZN, da bo v prvi polovici leta 1978 posebno zasedanje o razorožitvi, dejal, da to soglasje kaže, da so «neuvrščene države s podporo mnogih držav - članic Združe- nih narodov in tudi nekaterih, ki pripadajo, vojaškopolitičnim integracijam, sprožile to akcijo v pravem trenutku», saj dosedanji napori v OZN, v dvostranskih in regionalnih pogajanjih na področju razorožitve niso izpolnili pričakovanj kljub nekaterim pozitivnim rezultatom. «Vsestranska podpora mednarodne skupnosti opogumlja — je nadaljeval Kalezič — in kaže, da je dozorelo spoznanje o nujnosti, da se pogajanja o bistvenih vprašanjih razorožitve premaknejo iz stagnacije. Samo z odločno politično voljo in akcijami mednarodne skupnosti je mogoče zaustaviti absurdno oboroževalno tekmo, ki ne le da ogroža desežene rezultate v procesu popuščanja napetosti in negativno vpliva na ekonomske odnose in graditev nove ureditve, temveč v veliki meri ogroža mir in varnost v svetu.» VLADO BARABAŠ DREVI ZAČETEK SEZONE SSG Prizor iz drame «Koža megle» (Lidja Kozlovič in Miloš Batlclino) iiiiiiitiitiiiiiiiiiJiiiiiitiiiimiiiMiiiiiiiiiiijiiiiMiiiiiiimimiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiii n 111111111111111111111111111 mi iiiiiiiiimiimii n iiiiiiiiiiiiiiimmii SEJA ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO V skupščini SFRJ razprava o ratifikaciji osimskega sporazuma Ocena dogovora s predsednikom ministrskega sveta EGS BEOGRAj), 9. — V jugoslovanski skupščini se je danes začela seja odbora zveznega zbora za zunanjo politiko. Že pred dnevi so napovedali, da bo odbor na tej seji razpravljal tudi o ratifikaciji osimskih sporazumov, vendar bo ta razprava jutri, ko se bo seja nadaljevala — saj so danes delegati obravnavali druga vprašanja. Izčrpno so se seznanili z rezultati obiskov v Jugoslaviji in pogovorov, ki so jih ob teh priložnostih imeli z jugoslovanskimi predstavniki predsednik ministrskega sveta EGS Max Van Der Stoel, francoski predsednik Valéry Giscard D’Estaing in palestinski voditelj Jaser Arafat. Posebno zanimanje je vzbudil o-bisk visokega predstavnika EGS, o čemer je delegatom poročal član zveznega izvršnega sveta Janko Smole. Poročevalec se je med drugim zavzel za odgovornost vseh neposredno zainteresiranih faktorjev v republikah in pokrajinah, ki lahko s svojo dejavnostjo prispevajo k uresničitvi dogovorov, ki so jih dosegli m°d obiskom visokih funkcionarjev EGS v Beogradu. Skupna izjava, ki so jo podpisali ob koncu obiska, je po besedah Janka Smoleta v bistvu samo okvir, ki odpira široke možnost1 za razvoj poslovne iniciative in dejavnosti pri obliko- tiiiiiiiiiiiiliiiiriiiiiumii..............................iiiiimmiiimHimmmimu PO VČERAJŠNJEM SREČANJU S PREDSTAVNIKI KOROŠKIH SLOVENCEV Kancler Kreisky pristaja pogojno na pogovore v kontaktnem komiteju V te stike morajo privoliti v parlamentu zastopane stranke Oeena slovenskih predstavnikov je v bistvu negativna (Od dopisnika «Dela») DUNAJ, 9. — Avstrijski kancler Bruno Kreisky ne zavrača zahteve obeh slovenskih organizacij, naj bi se pogovori o uresničitvi 7. člena državne pogodbe nadaljevali v okviru kontaktnega komiteja, vendar pa mora dobiti za to soglasje vseh treh v parlamentu zastopanih strank. Takšen je v skopih besedah rezultat današnjega srečanja med kanclerjem in predstavniki obeh slovenskih organizacij. Kancler se je potrudil, da je sestanek, prvi, do katerega je prišlo po jezikovnem preštevanju 14. novembra, trajal dobro uro. Zvezo slovenskih organizacij sta na tem srečanju zastopala predsednik Franzi Zwitter in tajnik Feliks Weisser, Narodni svet koroških Slovencev pa Matevž Grilc in Filip Varaš. Na avstrijski strani pa sta pri tem informativnem pogovoru sodelovala mimo kanclerja še zunanji minister Pahr in vodja ustavne službe Adamowich. Osnovno vprašanje, ki se je postavljalo pred sestankom je bi’o, v kakšnem okviru poslej nadaljevati pogajanja med oblastmi in slovenskimi organizacijami, po- tem ko se je jezikovno preštevanje ponesrečilo. Podobno kot glede preštevanja so si bila tudi tukaj stališča avstrijskih oblasti in obeh slovenskih organizacij vsaksebi. Vlada je predlagala dialog v okviru manjšinskih sosvetov, kar pa sta obe organizaciji zavrnili z utemeljitvijo, da so sosveti instrument zakonodaje, katere del je bilo tudi jezikovno preštevanje in ki odpira vrata postopni asimilaciji slovenske manjšine. Organizaciji sta zato zahtevali, naj bi se pogajanja nadaljevala v okviru kontaktnega komiteja pri čemer naj bi kot izhodišče za pogovore jtmali 7. člen ustavne pogodbe, ne pa vsiljeno julijsko zakonodajo. Kot so povedali slovenski predstavniki, se je kancler Kreisky takšnim zahtevam na daljšem pogovoru sprva upiral, vendar pa je končno le privolil v obnovitev srečanj v kontaktnem komiteju, pri čemer pa si je pustil odprta vrata s pripombo, da morajo v takšen sklep privoliti vse tri parlamentarne stranke in to je tudi edini rezultat današnjega srečanja. Kancler je ob kon- cu sestanka začrtal razmeroma optimistično sliko, povsem drugačnega mnenja pa so slovenski predstavniki. Predstavnik Zveze slovenskih organizacij Franzi Zwitter je po sestanku izjavil, da ne deli kanclerjevega optimizma. «Povsem narazen smo si glede cele vrste bistvenih vprašanj. Prav to pa so vprašanja, ki bi jih morali rešiti najprej, kajti šele potem imajo takšna zakonodaja in takšne pragmatične rešitve, rešitve od primera do primera, kakršne ponuja kancler, sploh še kakšen smisel. Dokler pa se zadeve ne lotimo pri bistvu, ki izhaja iz 7. člena državne pogodbe, se za slehernim razpravljanjem skriva le taktika, katere cilj je rešitev odlagati», je izjavil Franzi Zwitter. medtem ko je Matevž Grilc poudaril, da je bil pogovor trd in na trenutke oster, da je kancler pri kontaktnem komiteju popustil, «vendar pa ima slej ko prej roko na zasilni zavori, saj vztraja pri tem. da o nadaljevanju dela v kontaktnem komiteju soglasno odločijo vse tri stranke.» MARJAN SEDMAK vanju ... novih odnosov sodelovanja Jugoslavije z zahodnoevropsko deveterico. To sodelovanje je bilo, kot je čianem odbora povedal pomočnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Dragan Bernardič, tudi tema pogovorov s francoskim predsednikom Giscardom. V. B. Veleposlanik Jovič pri Berlinguerju RIM, 9. — Generalni tajnik Komunistične partije Italije Enrico Berlinguer je sprejel danes jugoslovanskega veleposlanika v Rimu dr. Bori-sava Joviča. V daljšem pogovoru sta obravnavala aktualna vprašanja odnosov med zvezo komunistov Jugoslavije in italijansko KP ter vprašanja iz mednarodnega delavskega gibanju. Ameriški senator na obisku v Beogradu BEOGRAD. 9. — član zveznega izvršnega sveta Janko Smole je i-roel danes pogovore z ameriškim senatorjem Jaccbom Javittsom, ki se kot gost jugoslovanske skupščine mudi na obisku v Beogradu. Smole in Javitts sta izmenjala mnenja o vprašanjih sodelovanja med raznimi državami in državami v razvoju, zlasti pa o vprašanjih, o katerih' so razpravljali na četrtem zasedanju UNCTAD. Poleg tega sta sobesednika obravnavala tudi napredek sodelovanja med Jugoslavijo in EGS. Kosigin sprejel Berislava Šoferja MOSKVA, 9. — Predsednik ministrskega sveta Sovjetske zveze A-leksej Kosigin je danes v Kremlju sprejel podpredsednika jugoslovanske vlade dr. Berislava Šeferja, ki vodi jugoslovansko delegacijo na zasedanju medvladnega odbora za m spodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje. Kosigin in Šefer sta razpravljala o nadaljnjem napredku ju-goslovansko-sovjetskih odnosov, zlasti na gospodarskem področju. Mehiški gverilci na delu CIUDAD DE MEXICO, 9. - Obo ložena skupina štirih moških in dveh žensk je vdrla v neko tovarno v mestu Juarez ter ubila inženirja. Napadalci so uničili tudi sveženj propagandnega materiala. Policija zatrjuje, da je šio za pripadnike gverilske organizacije «komunistična liga 23. septembra». V skupini naj bi bila tudi Maria Estheia Cervantes ali «Patv», ki jo agenti že dolgo iščejo, ker naj bi bila vpletena v vrsto bančnih ropov ir. ugrabitev. Kljub vsemu praznik Danes se uradno začenja nova sezona Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Začenja se brez zunanjega poudarjanja, navzven normalne čeprav z zamudo, a v resnici v bolečinah notranj h stisk in težav, ki jih noče in noče biti konec. Ni s:c ;< naše gledališče izjema; pravijo, da se danes vsa pok’ena gleda' šca v državi ubadajo s finančnimi in drugimi problemi, toda ko gre za gledališče narodne mar s re je to vprašanje hujše, resnejše ker se skozi finančne težave eciraža tudi povsem določen edrrs dc n:ega kot kulturne ustanove manjšine Toda kljub vsem tem nevesel m občutkom se vti darle začenja pomembno šet se spodobi za poklicno gledališče ki ima svoj program, svoja vodila in svoje vidno mas.o v hžackeir primorskem in vseslovenskem kulturnem prostoru. Začenja se s s c vensko dramsko novostjo, s čimer izpolnjuje ero izmed s vej h statutarnih obvez slovenskega gledališča Zato gre, vsemu navkljub, za piaznik, ki se ga veselimo in kateremu borno s svojo prisotnostjo dal tisti zunanji poudarek, ki mu ga gledališče samo ni hotelo dati morda ali predvsem zato, ker bi kakršnakoli zunanja manifestacija ne bil odraz stvarnosti, v katei živi in dela. Živi in dela! To pa je ravno tisto, kar daje Stalnemu slovenskemu gledališču kot ustanovi in kot vsakemu njegovemu posameznemu čla,.u, umetniškemu ustvarjalcu ali tehničnemu pomagaču, smisel in vrednost. Živi, ker se zaveda, da mo; a živeti, ker bi brez njega in njegovega vsebinskega deleža bila raša narodna skupnost okrnjena v eni svojih osnovnih eksistenčni! komponent. Živi, ker se zaveda, da bi brez njega bil usodno prizadet skladen kulturni razvoj naše skupnosti. Dela, ker se zaveda, da ni življenja brze dela in da brez dela ne more biti sadov. Dela, ker je v vsakem njegovem članu pr šotna zavest, da je samo delo tisto, ki je merilo vrednosti. Naše gledališče je v svoji tridesetletni rasti tako visoko zastavilo svojo umetniško raven in prevzelo tako važno vlogo kulturnega posrednika med dvema na;odonia, da si ne more i i ne sme dovoliti poti nazaj, se prepustiti malodušju. Toda vse to seveda ni samo stvar gledališča kot ustanove in ljudi v njem. To je stvar vseh nas, ki smo potrošniki dobrin, ki jih ustvarja, ki smo uživalci sadov niegevega dela, ko odhajamo iz gledaliških dvoran bogatejši . i neva umetniška občutja, plemenitejši v naši duševnosti. Tudi mi «o! gledalci smo poklicani priskočiti gledališču na pomoč s svojo zvestobo, ki žal ne rešuje finančnih težav, ki pa je umetniškemu ustvarjalcu moralno plačilo 13 njegov napor, gledališču kot u-stanovi pa potrdilo njegove neza-mer.lj ve potrebe in vloge v naši narodni skupnosti. Posredno bomo tako tudi v podporo vedstvu gledališča in vsem tistim dejavnikom, ki bodo tudi v bodoče morali nositi na vsojih ramah breme nerazumljivo dolgega boja za zagotovitev vsaj eksistenčnega minimuma za sicer priznano izredno pomembno vlogo slovenskega gledališča v naši dvonarodnostni stvarnosti, (jk) TRŽAŠKI DNEVNIK JAVNA IZJAVA ZNANSTVENIKOV 0 OSIMSKIH SPORAZUMIH Zgodovinske odgovornosti nasprotnikov italijansko-jugoslovanskih dogovorov Sodelavci deželne ustanove za proučevanje zgodovine osvobodilnega gibanja so za takojšnjo ratifikacijo * Stališče deželnega odbora KB POLOŽAJ NA ŠOLAH Po dveh letih veljave pooblaščenih odlokov Na pobudo Mladinskega krožka bo drevi zanimiv razgovor med predstavniki profesorjev, staršev in dijakov Znanstveniki in proučevalci, ki sodelujejo z deželno ustanovo za proučevanje zgodovine osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini, so izrazili svoje stališče do političnih in gospodarskih sporazumov, ki sta jih Italija in Jugoslavija podpisala v Osimu, z javno izjavo. Sklicujoč se na ploho zmedenih stališč, ki jih razširjajo v našem mestu v zvezi s tem vprašanjem in na potrebo, da se pojmi razčistijo, najprej poudarjajo, da je treba pripisati odgovornosti vodilnih političnih krogov, predvsem tržaških, krivdo, da se vprašanje meje formalno zaključuje s tako zamudo. Prav ti krogi so krivi, ker so se trmasto upirali prej dosegljivim sporazumom in podpirali nemogoče revanšistične sanje, ne ravno dobrega glasu, ki ga je Trst deležen v državnem o-kviru. Nasprotovanje sporazumom, kakorkoli maskirano, pomeni dejansko nadaljevanje politike napetosti in nacionalističnih nasprotstev, ki je vedno zakrivala sebične interese teh krogov in je bila vedno nasprotna kulturni rasti in gospodarskim koristim prebivalstva. Predlog za integralno prosto cono sloni na izkrivljenem avtonomizmu in na lažni mitologiji nedolžnega in izdanega Trsta. Možnost uspe-vanja so mu dali prav neresnične informacije in namerna izkrivljanja dejstev, s katerimi so večinske politične sile pitale v zadnjem tride-setletju javno mnenje. Čeprav lahko gospodarski del sporazumov, zlasti področje izbrano za industrijsko ceno, odpira mnogo vprašanj in vzbuja precej pomislekov, ocenjujejo podpisani strokovnjaki kot izkrivljeno in sad najmanj nevarnega abstraktnega pristopa, da se nekateri omejujejo le na «znanstveno» kritiko in se ogibajo ocene drugih delov, ne upoštevajoč objektivnih razmer, v katere se vključujejo in priložnost, ki jo dajejo inštrumentali-zaciji. Ratifikacija sporazumov je zato nujna in neodložljiva, kot je potrebno razkrinkati zavezništva in povezave, ki jim je namen dejansko ovekovečiti tiste «nacionalne fronte», ki so povzročile že toliko škode in gorja našemu mestu in deželi. Proučitev gospodarskih dogovorov in njihovih posledic na okolje, more in mora biti kolektivna obveza tako vlade kot demokratičnih političnih si1, toda to je treba storiti po dolžnem in prikladnem aktu ratifikacije. Izjavo so podpisali Giovanni Miccoli, Eho Apih, Anna Maria Vinci, Teodoro Sala, Licia Chersovani, Carlo Alberto Fabbretti, Sergio Zucca, Franco Belci, Cesare Vetter, Giampaolo Valdevit, Silvo Benvenuti, Sergio Ranchi, Franca Cavalieri, Piero Panizon, Gianfranco Rados, Dušan Križman, Galliano Fogar. Pričakujejo seveda še druge podpise. O ratifikaciji osimskih sporazumov in o kamoanjah njenih nasprotnikov je izdal tiskovno sporočilo tudi deželni odbor krščanske demokracije, ki navaja članek, ki ga je načelnik svetovalske skupine KD v deželnem svetu Biasutti naDisal za prvo številko mesečnega biltena te skupine. V njem poudarja, da se je okrog «Piccola» koab'ziralo tržaško nacionalistično in izolacionistično malomeščanstvo, ki poskuša potisniti nazaj prave demokratične sile. V istih vrstah se borijo fašisti, nekateri odpadnik; iz demokratičnih strank, iz-venoarlamentarci, celo Pannellovi radikalci, v določeni meri tudi liberalci z različnimi motivacijami. Skupen imenovalec so našli v zbiranju podpisov za absurdno in protizgo-dovinsko integralno prosto cono, njihov namen je pa jasen: razbiti deželno enotnost in zmanjšati moč demokratičnih katoličanov. Toda dežela potrebuje prav sedaj, da se dvigne iz krize in nesreč, ki so jo prizadele, naivečjo enotnost. Zato je naloga vseh demokratičnih strank, da spodbujajo brez strahu poglabljanje vse zadeve, še bolj kot so izrazile z velikimi večinami vse javne ustanove. Treba je imeti moč in voljo, da se izvede resna anabza, k naj združuje vse demokrate, ki nasprotujejo izolaciji Trsta. Le tako je, po mnenju demokrščanskega predstavnika, moč razjasniti v vse-' njeni škodljivosti kampanjo nazadnjaških krogov za ohranitev nepravičnih privilegijev. Tržaška univerza želi sodelovali pri izvajanju osimskega sporazuma Akademski senat tržaške univerze je izdal tiskovno poročilo, v katerem obžaluje, da ni doslej nihče zaprosil univerze za mnenje o števil- nih in kočljivih vprašanjih tehničnega značaja v zvezi z italijansko - jugoslovanskim sporazumom z dne 10. novembra 1975. Vsekakor jemlje na znanje vabilo, ki je bilo poslano u-niverzi 24. novembra 1976, naj sodeluje v mešanem odboru za izvajanje osimskega sporazuma. Akademski senat je mnenja, da mora vsekakor sistematično koordinirati proučevanje teh vprašanj s sodelovanjem vseh fakultet z željo, da bi politične oblasti končno upoštevale mnenje univerze. NA PREDLOG PSI Začetek razgovorov za drugačno upravo v tržaški pokrajini Včeraj so se na sedežu socialistične stranke sestali predstavniki pokrajinskih vodstev PSI, KPI, PS Dl in PRI, ki so razpravljali o predlogu socialistične stranke, da bi na tržaški pokrajini sestavili odbor, v katerem naj bi bile zastopane vse stranke ustavnega loka razen KD. Socialistično stranko sta zastopala Ghersi in Tringale, komunistično partijo Rossetti, Monfalcon in Mar-tone, socialdemokrate Bercè in Pier-andrei, republikance pa Suklan in Foscarini. Kot smo že poročali, so socialisti mnenja, da ni mogoče nadaljevati s podpiranjem sedanjega enobarvnega demokrščanskega odbo-a na tržaški pokrajini, kjer je upravno delo skoraj popolnoma paralizirano, kar seveda izredno otežkoča predvsem nekatere storitve na področju zdravstva in socialnega skrbstva. Zato so pozvali ostale stranke na razgovore, ki so se pričeli včeraj. Sinočnji sestanek je bil torej predvsem posvetovalnega značaja in so si predstavniki štirih strank izmenjali mnenja o sedanjem pokrajinskem odboru in predloge, da bi premostili sedanjo upravno paralizo Komunistična partija je mnenja, da bi bilo to mogoče z drugačnim odborom, ki pa bi moral biti odprt vsem strankam ustavnega loka. Socialdemokrati soglašajo z ugotovitvijo, da je sedanje stanje nemogoče in da je treba korenito spremeniti način upravljanja tržaške pokrajine, predlagajo pa, naj bi obnovili odbor levosredinske koalicije».-kj., bi mu predsedoval socialist; ta odbor pa bi moral delovati po predhodnem sporazumu s KPI. Predstavnika republikanske stranke pa sta bila mnenja, da je socialistični predlog trenutno neuresničljiv. Vsekakor pa bodo pokrajinska tajništva vseh štirih strank verjetno že danes zavzela stališča o pokrajinskem odboru. ® Drevi ob 20. uri se bo na sedežu. Ul. Caprin 18/1, sestala šentjakobska rajonska konzulta. • Tržaška univerza sporoča, da je treba vložiti prošnje za polaganje doktorskih izpitov v tajništvu od 3. do 14. januarja 1977. Prisotnost javnega državnega kapitala v deželni industriji je nedvomno znatna, a kljub temu danes ni realnih izgledov, da bi ta podjetja v bodoče lahko nudila mladim, predvsem izobraženim, prepotrebno delovno mesto. Zato je nujno, da pride čimprej do korenite obnove sektorja državnih udeležb, tako na vsedržavni kot na deželni ravni in da se podjetjem z udeležbo državnega kapitala nudi možnost, da se aktivno udeležijo rekonstrukcije potresnega področja Furlanije - Julijske krajine. V glavnih potezah je bil to zaključek razprave o zaposlitvi mladih in o podjetjih z državno udeležbo v naši deželi. Razpravo, ki je bila včeraj na tržaški univerzi, je priredila tržaška sekcija mednarodnega združenja študentov ekonomskih fakultet AIESEC; udeležili so se je univerzitetni profesorji Maurizio Fanni, Vladimir Nanut, Mario Prestamburgo in Claudio Sambr; ter deželna funkcionarja Sergio Brunetta in Sergio Zanmarchi. Predvsem je bil zanimiv poseg Vladimira Nanuta, ki je podal sliko sektorja podjetij z državno udeležbo ZA DOHODKE DO 6.000.000 LIR Davčni odbitek zaradi podražitve bencina Finančno ministrstvo je sporočilo, da je stopil letos v veljavo odbitek 24.000 lir letno na davke na dohodke delavcev in uradnikov, ki imajo manj kot 6 milijonov dohodkov letno, zaradi podražitve bencina. Ker je zakon stopil v veljavo s 1. novembrom letos, finančno ministrstvo opozarja podjetja in ustanove, naj pri letošnjem obračunu ob koncu leta davkov na dohodke, upoštevajo zakonski odlok in odbijejo prizadetim uslužbencem 4.000 lir, se pravi delež za november in december. Predsednik deželnega odbora Co-melli ter odbornik za načrtovanje in proračun Mauro sta včeraj obrazložila v tretji komisiji politično-pro-gramske smernice deželnega urbanističnega načrta, ki so ga, kot znano, uradno vložili prejšnjo sredo. Odbornik Mauro je v uvodu dejal, da načrt predstavlja prvo organsko izkušnjo deželnega urbanističnega načrtovanja v naši državi. Posebej je poudaril, da se programske smernice tega načrta usklajujejo s splošnim gospodarskim načrtovanjem in se v tem okviru vključujejo tudi v vsedržavno načrtovanje. Osnovni cilji, ki jih ta načrt zasleduje so dosega čim višje zaposlitvene ravni, odprava ozemeljskih, proizvodnih in družbenih neskladij v deželi ter v odnosu s sosednjimi deželam1, razvoj družbenih storitev in učinkovita ozemeljska, ureditev ter, .spodbujanje mednarodne vloge dežele Furlanije-Ju-lijske krajine. Tem žlljsm-ie pridružuje tudi skrb za vzpostavitev čim širšega sodelovanja družbenih sil pri podrobni izdelavi načrta ter pri njegovem u-pravljanju, predvsem pa pri določitvi družbeno . gospodarskih smernic. Odbornik je nato podrobneje spregovoril o določilih načrta za posamezne gospodarske in družbene dejavnosti, glede krajev, ki jih je prizadel potres pa je dejal, da bodo sprejeli varianto tudi na osnovi načrtovanja za preosnovo Furlanije. Tudi predsednik Comelli je posvetil dobršen del svojega včerajšnjega posega vprašanju potresnih v naši deželi. V teh podjetjih je skupno zaposlenih skoraj 20 tisoč delavcev, kar predstavlja 12% celotne delovne sile, ki je zaposlena v deželni industriji. Predvsem je za-pažena prisotnost na Tržaškem in Goriškem: v tržaških podjetjih z državno udeležbo je nad 8.700 uslužbencev, v goriških pa 7.900. Vendar je stanje omenjenih proizvajalnih enot dokaj kritično — potrebne so nove naložbe in jasni razvojni plani. Deželna funkcionarja Brunetta in Zanmarchi sta prikazala stanje e-nergetskega oziroma industrijskega sektorja v naši deželi, medtem ko so profesorji Fanni, Prestamburgo in Sambri orisali položaj finančnih družb, kmetijstva in v splošnem okviru sektorja državnih udeležb. Združenje AIESEC namerava v prihodnjih mesecih prirediti več podobnih srečanj, ki naj bi služila kot dopolnilo za profesionalno izobrazbo. SEMINAR O INTEGRACIJI Predavanje o evropski regionalni politiki V okviru seminarja o evropskem integracijskem procesu, ki ga prireja tržaško federalistično gibanje, je včeraj v konferenčni dvorani zavarovalnice Assicurazioni Generali govoril dr. Rosario Solima, direktor evropskega fonda za razvoj dežel. Tema njegovega predavanja je bila «Regionalna politika Evropske gospodarske skupnosti: vloga Furlanije . Julijske krajine». Solima je analiziral dosedanje delovanje evropskega fonda, ki je v bistvu najpomembnejši inštrument EGS za posege v korist posameznih področij. V prvih 18 mesecih svojega obstoja je fond namenil približno 750 milijard lir za pospešitev razvoja najbolj revnih dežel. Zanimivo je tudi dejstvo, da se je do sedaj prav Italija najbolj okoristila s finančno pomočjo fonda. Pred dvema letoma je ministrstvo za šolstvo izdalo' pooblaščene odloke, ki veljajo za šole vseh redov in stopenj. Pooblaščeni odloki so prvi šolski zakon po fašističnem zakoniku Rocco, ki je med drugim prepovedal vse slovenske šole. Zato so pooblaščeni odloki važen korak za demokratizacijo italijanske šole. Pomembni so predvsem zato, ker zavzemajo vse tri komponente šole: profesorje, dijake in starše. To pomeni, da lahko v šoli zdaj vsi sodelujejo, kar prej niso mogli. To naj bi bili pooblaščeni odloki. Zdaj pa, ko so ti že dve leti v veljavi, lahko objektivno presojamo, katere novosti so konkretno prenesli v šolo. Zato Mladinski krožek Trst organizira ob priliki volitev v šolske svete razgovor o položaju na šolah po dveh letih pooblaščenih odlokov. Na ta razgovor je Mladinski krožek Trst povabil predstavnike pro- območij ter med drugim dejal, da je v načrtu predvidena postavka, ki določa prekinitev njenega izvajanja v teh krajih. Podčrtal je tudi pomen posvetovanj s krajevnimi upravami in drugimi družbenimi silami. V razpravo, ki se bo še nadaljevala, so včeraj posegli še predsednik komisije Ribezzi ter svetovalca Bosari (KPI) in De Carli (PSI). Oba sta poudarila predvsem potrebo po takojšnji ureditvi komprenzo-rijev ter uvedbi operativnosti gradbenih «standardov». Predsednik Comelli demantiral trditve italijanskega tednika Predsednik deželnega odbora Comelli je včeraj demantiral nekatere trditve, ki mu jih je pripisal neki italijanski tednik v članku o potresu v Furlaniji. Glede uporabe sredstev, ki so bili namenjeni za posege v potresnih območjih, je Comelli dejal, da dežela ni pridobitniška ustanova in je vselej skušala pospe šiti postopke za dodeljevanje sredstev. V ta namen je celo sprejela reformni zakon o računovodstvu, ki je v marsikaterem pogledu korak naprej v deželni zakonodaji. Glede posegov po potresu pa je sprejela zelo prožne postopke, da bi bili tudi učinki v prizadetih krajih čim hitrejši. Nikoli ni dežela zasledovala politike lova na obresti, kakor zatrjuje tednik, je med drugim izjavil Comelli. Takšna politika bi bila navsezadnje brez smisla, pravi Comelli, če pomislimo, da znašajo o-bresti na pologe 13,60 odst, kar je nižje od inflacijske mere, ki presega 20 odst. letno. Predsednik deželnega odbora je tudi zanikal, da bi dežela služila na račun aktivnih obresti na pologe, ki jih je prispevala država na podlagi zakona št. 336. V dokaz navaja dejstvo, da je dežela prispevala 10 milijard lir iz svojega rednega prora duna za ustanovitev solidarnostnega sklada. Nadalje je dežela od 6. maja do 13. septembra, ko so bila dejansko nakazana državna sredstva, izdala velike vsote za prizadete kraje na podlagi raznih zakonov prav v pričakovanju državnih nakazil. V proračunu za leto 1977 pa dežela predvideva predujem na račun države za 160 milijard lir z namenom, da bi ne preprečili tistih posegov, za katera so se finančne zmogljivosti izčrpale. Potrjen poenoten urnik osebja tržaške pokrajine Tržaški pokrajinski svet se je včeraj sestal na nedvomno najkrajši seji v zadnjih letih, saj so bila na dnevnem redu le tri glasovanja. Najpomembnejša je bila prva točka dnevnega reda, s katero je pokrajinski svet potrdil 36-urni tedenski delovni urnik za vse uslužbence pokrajine. Tak sklep je pokrajinski svet sprejel že pred časom, a ga je fesorjev, dijakov in staršev. Profesorje bosta zastopala Boris Iskra in Sheila Laurenčič, starše 01knp:a Susič, dijake pa Robi Pescatori in Rado Race. Razgovor bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. Ceppa 9, danes, 10. decembra 1976, ob 20.30. VLJUDNO VABLJENI! Kubanski večer v «Che Guevara» Ob 20. obletnici izkrcanja v Gran-mi, bo drevi ob 20. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19 večer posvečen Kubi. Ob tej priložnosti bo govoril Carlos Castillo. Sledilo bo predavanje kubanskega dokumentarnega filma ter glasbeni nastop južnoameriške skupine «Los Ucayali». Pobudnik večera je krožek za socialne in politične študije «Che Guevara». deželni nadzorni odbor že drugič zavrnil. Pokrajinska uprava je, ob podpori vseh strank ustavnega loka, vložila priziv, dokler pa ni znan izid, je treba prvotni sklep potrditi. V kratki razpravi je prišlo do izraza dejstvo, da je to. kar je dovoljeno drugim, prepovedano tržaški pokrajini (druge krajevne uprave so namreč že pred časom poenotile delovni urnik uradnikov in delavcev) ter da zaradi te spremembe v dosedanji poskusni dobi ni bilo nobenih višjih stroškov, torej ne najemanja novega osebja, ne večjega števila nadur. Pokrajinski svet je nato s tajnim glasovanjem potrdil sklep o namestitvi nadzornika za skrbstvo za otroke, kj ga je na zadnji seji izglasoval z dvigom roke, in sklep v zvezi z blagajniškim predujmom. • Danes, 10. t.m., bodo 6b 19. uri v razstavni dvorani Ljudske knjižnice v Ul. Rosario odprli razstavo o pesniku Rainerju Maria Rilkeju ob 50-letnici njegove smrti. Razstavili bodo fotografije in Rilkejeva dela v izvirnih izdajah; gradivo za razstavo so posredovali študijski center «R.M. Rilke in njegov čas» iz Devina, ita-lijansko-avstrijski kulturni inštitut in tržaška Ljudska knjižnica. Šolske vesti Ravnateljstvo državnega liceja F. Prešeren v Trstu obvešča, da bodo volitve v kolegialne šolske organe v nedeljo, 12. t.m., od 8. do 20. ure. Včeraj popoldne so se pripetile na Tržaškem kar tri nesreče na delu. V dokaj nenavadni nesreči je zadobil številne telesne poškodbe 29-letni delavec Paolo Ramani iz Ul. Gasser 29. Ramani je zaposlen pri družbi SIP, ki v teh dneh zamenjuje na Opčinah dotrajane lesene drogove telefonske napeljave s cementnimi. V Ul. Carsia je Ramani splezal na tak drog, ki pa se je zlomil in delavec je padel na tla z višine kakih 5 metrov. Pri padcu je zadobil številne udarce, zdravniki pa domnevajo, da si je tudi zlomil kolk. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice, kjer bo okreval v 20 dneh, seveda če si pri padcu ni zlomil kolka, v tem primeru bo zdravljenje daljše. Na gradbišču tovarne industrijskih strojev v industrijski coni se je ponesrečil 41-letni delavec Silvano Fer-netti iz Ul. Tiziano Vecellio 10. Med upravljanjem tovornjaka z žerjavom mu je desna roka zašla med kolesje pod kontrolno ploščo; pri tem je Fer-netti zadobil številne prakse in udarce. po vsej verjetnosti pa tudi kostne poškodbe na hrbtni strani roke. Z rešilnim avtom Rdečega križa so ga Dan«s predstavitev knjige «Spoznavaj svoje srce» Danes, ob 18. uri, bodo v dvorani kulturnega in umetnostnega krožka v Ul. S. Carlo 2 predstavili knjigo «Spoznavaj svoje srce». Gre za delo, ki ga je izdal tiskovni urad deželnega odbora pod vodstvom odborni-štva za zdravstvo in higieno in ki govori o srčnih obolenjih ter o njihovem zdravljenju. Študijo so pripravili s sodelovanjem Centra za boj proti boleznim srca in ožilja v tržaški splošni bolnišnici. Delo bo predstavil deželni odbornik Romano, govorili pa bodo še prof. Camerini, primarij kardiološkega oddelka in ravnatelj omenjenega centra ter dr. Scardi, podrav-natelj centra. Včeraj-danes Danes, PETEK, 10. decembra SMILJAN Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 16.21. — Dolžina dneva 8.46. — Luna vzide ob 20.11 in zatone ob 9.54. Jutri, SOBOTA, 11. decembra DANIJEL Vreme včeraj: Najvišja temperatura 12,2 stopinje, najnižja 6, ob 19. uri 10 stopinj, zračni pritisk 1016 mb stanoviten, brezvetrje, nebo oblačno, vlaga 82-odstotna, morje mirno, temperatura morja 12,2 stopinje, padavine v zadnjih 24 urah 0,3 mm dežja. ROJSTVA IN SMRTI Dne 8. in 9. marca je v Trstu umrlo 26 oseb. UMRLI SO: 85-letna Maria Stella De David, 80-letni Mario Tenze, 82-letna Margherita Petronio vd. Petronio, 84-letna Paola Zatta, 77-letni Antonio Pezzi, 74-letni Carmelo Tram-pus. 72-letna Maria Murgolo vd. Somma, 89-letni Giuseppe Tavčar, 78-letna Anna Luisa Krage vd. Ferlan, 49-letni Nello Nonis, 79-letna Eugenia Carli vd. Leve, 77-letna Maria Afri vd. Rovati, 60-letna Romana Ide Ver.ier, 67-letna Maria Marzetti vd. Tolmar, 77-letni Germano Benucci, 57-letna Caterina Jelenich, 72-letni Vittorio Calza, 93-letna Dcdich vd. O-blasser, 74-Ietna Lidia Vinazza por. Ordini, 72-letna Livia Petelin vd. Gran-dis, 55-letm Tito Sperti. 82-letna Serafina Lorusso vd. Maggi, 62-letna Lidia Bocciai, 51-letni Silvano Koterle, 56-letni Giuseppe Korb in 75-letna Leocardia Calligaris vd. Parenzan. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All'Alabarda, Ul. delllstria 7; Gri-golon — Alla Minerva, Trg Giotti 1; Ai Due Mori, Trg Unità 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Neri, Ul. Dante 7. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM m ENPAS od 22. do , 7. ure: telef št. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, [NADEL. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 126-165; Opčine; tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271 124. odpeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti mesec dni. Prav toliko časa se bo moral na istem oddelku zdraviti 29-letni delavec Paolo Fontanot iz Ronk. V lesnem pristanišču mu je pri izstopanju iz tovornjaka spodrsnilo na železni stopnički in je nerodno padel ter si pri padcu izpahnil koleno desne noge. Na Tržaškem 200 avtomobilistov ki niso plačali «una tantum» Tudi v tržaški pokrajini so preiskovalci, v prvi vrsti finančni stražniki, «zasačili» precej avtomobilistov, ki niso poravnali enkratnega dodatnega prometnega davka «una tantum». Samo v novembru so jih namreč odkrili kar 200. Pri tem pa je zanimivo dejstvo, da so med kršilci zakona našli tudi take, ki niso plačali niti davka «una tantum» v letu 1974. Omenjeno število je nedvomno visoko in prav zato moramo povedati, da med kršilci niso le Tržačani, temveč tudi avtomobilisti, ki so iz drugih mest, ki so le potovali skozi tržaško pokrajino. Kajti dodati moramo, da Trst velja za razmeroma «pošteno» mesto, kjer občani redno plačujejo davke. Obenem je morda zanimivo povedati, da so leta 1974 v tržaški pokrajini odkrili 1.316 avtomobilistov, ki niso poravnali takratnega davka «una tantum». Od teh se 34 lastnikov avtomobilov še danes krčevito upira plačanju davka. @ Finančno ministrstvo je razpisalo natečaj za 101 mesto poskusnega inženirja v krajevnih katastrskih in zemljeknjižnih uradih. Rok za vlaganje prošenj zapade 13. decembra, pričevanje MIROSLAV KOŠUTA Ob izidu nove pesniške zbirke prirejamo srečanje z avtorjem in njegovo poezijo, ki jo bo interpretirala igralka Stalnega slovenskega gledališča v Trstu Stanislava Boninsegna. Danes, 10. decembra, ob 17.30 v naših prostorih Uiailut ktt}igaM Allen» (26) prikazuje bodisi Ulmsko kot literarno, radijsko idr. delo ameriškega režiserja-komika. Alberta Barbere «Francois Truf-faut» (27) sintetizira razvoj režiserja. ki je veliko pomenil v filmskem razvoju od začetkov novega vala do danes. Doslej zadnji zvezek (28) je Giorgia Cremoninija «Buster Rea- to», bolj resnobni tudi študij, ki je precej neprimeren za opus komičnega ustvarjalca. B. Placido o ameriški kulturi Kdor se z zanimanjem posveča ameriškemu filmu, večkrat pozabi. da je za njegovo poznavanje pomembno tudi poznavanje ameriške kulture. To seveda ne sme privesti do obratnih skrajnosti, ki smo jih doslej še najpogosteje zasledili v filmski kritiki, ki se je zanimala boli za kulturno ozadje kot za novost filmskega medija Beniamino Placido je v Italiji redek primer esejista, ki se zanima obenem za ameriško literaturo kot za ameriški film. O tem jc zadnje čase pisal npr. v reviji «Il piccolo Hans» («Marcia, ferale» v štev. 10, založba Dedalo). Ameriški literaturi, kulturi, ali bolje množični domišljiji kot pravilno pravi podnaslov, pa je posvečena Placidova Knjiga «Le due schiavitù. Per un’analisi dell'im maginazione americana» Knjiga se ustavlja predvsem ob dveh literarnih delih, «Uncle Tom’s Cabin» in «Benito Cereno». v uvodu in v zaključni opomb: pa razvija celo vrsto splošnih ugotovitev. S. G. letalo z vso previdnostjo, ker so se zavedali, da imajo opravka z nevarnim strupom. Dioksin so hranili v nekem kraju v vzhodnem Oregonu, kjer so ga imeli že nekaj časa, pač od tedaj, ko ga je ameriški vojski dobavilo neko a-meriško zasebno industrijsko podjetje. Ameriško vojno letalstvo je ves ta svoj «podvig» zakrilo v največjo tajnost, kar je tudi povsem razumljivo, ker gre za eno izmed ameriških kemijskih orožij. Le nekaj ur pred poletom velikega letala so novinarji zvedeli, da bo letalo poletelo proti JohnSton Islanda na Pacifiku. Otok Johnston je južno od Havajskega otočja. Ameriško zadevo dioksina je prožil republikanski senator za O-regon Mark Hatfield, ki je v začetku novembra izjavil, da je iz povsem obveščenih virov zvedel, da v nekem kraju na obali severozahodne Kalifornije, ali točneje v nekem kraju severozahodno od Kalifornije hranijo nekaj kontei-nerjev iz nerjavečega jekla, ki so polni dioksina. Ustavimo se spet pri dioksinu. Pravzaprav dioksin ni to, kar se je splošno zatrjevalo, da je preprost herbicid, pač pa le sestavni del najhujšega herbicida. Herbicidi so tista kemijska sredstva, s katerimi si moderna agrotehnika pomaga v boju proti plevelu. Dioksin pa je del tega herbicida, je pa hkrati zelo strupen in njegov strup je dolgo, zelo dolgo aktiven. Kot smo že rekli, so si Američani pomagali s tem herbicidom, torej tudi z dioksinom v času vietnamske vojne. S herbicidom so uničevali gozdove, dobesedno uničili velikanske džungle v Južnem Vietnamu. Ko se je vojna v Vietnamu končala in so sc Američani vrnili domov, je v skladiščih ameriškega letalstva ostalo veliko tega herbicida, saj računajo, da so imeli v raznih skladiščih v ZDA in tudi v tujini približno sedem milijonov in pol litrov herbicida «agent orangé». Kaže. da so del tega ogromnega skladišča že izpraznili. Polovico herbicida so že prepeljali na Johnston Island. kjer ima ameriško o-brambno ministrstvo «Pentagon» svoje velikansko skladišče kemijskega orožja. Skladišče je pod zelo strogim nadzorstvom. V vojaških skladiščih na otoku Johnston pa imajo Američani tudi druga kemijska orožja, med drugim tudi večjo količino tako imenovanega živčnega plina. Tudi ta strup so Američani uporabljali v Vietnamu, pa tudi drugod v In-dokini. vendar brez haska, ker so vojno izgubili, za žrtve, za sto tisoče, za milijone mrtvih, invali dov in pohabljencev nasploh pa se tako že nihče več ne zmeni. | 19.45 20.45 21.40 22.40 8.10, 15.40 17.10 17.25 18.10 18.45 19.30 19.55 20.05 20.40 21.25 22.25 18.30 19.55 20.15 20.35 PETEK, 10. DECEMBRA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Poljudna znanost: Marconi DNEVNIK in Danes v parlamentu Tečaj nemškega jezika Zimski športi: MOŠKI VELESLALOM Koncert letalske godbe na pihala Program za mladino Risan film Roke, oči in fantazija, šesto nadaljevanje Tehnika leta 2000: PONOVNA UPORABA ODPADKOV Poljudna znanost: Obisk v muzeju, 10. nadaljevanje Sever kliče Jug, Jug kliče Sever Oddaja za mladino DNEVNIK Arsenio Lupin: AGENCIJA BARNETT Delo je napisal Maurice Leblanc, za TV sta ga priredila Na-hum in Wheeler. Šef zasebne agencije Barnett prebere v dnevnem tisku vest, da je bil ukraden zaklad kralja Dagoberta. Policija začne preiskavo. In prav njega osumi. In ne le to, inšpektor Bechoux je prepričan, da se za Barnettom krije prosluli ali sloviti Ar-senij Lupin. Da bi na neki način omilil nevarnost, rekli bi raje grožnjo, sloviti detektiv sklene, da bo tudi on sodeloval pri raziskavah, pri katerih je policija že nekajkrat propadla. In na koncu prav Barnett odkrije krivca in zaklad, ki je bil le začasno skrit za to, da bi ga izkoristili potem, ko bi na zadevo pozabili. Pota Bernetta in agenta Bechouxa se tudi po zaključenem vprašanju križajo in sicer v zvezi z izginotjem večjega števila delnic in bančnih papirjev. Bechoux, ki še vedno meni, da se za Barnettom skriva Lupin, ga aretira in da pripeljati pred svoje predstojnike, toda ne more najti niti enega dokaza in je zato prisiljen ga ponovno izpustiti. Logično je zato vprašanje, ali je imel prav ali ne. DNEVNIK 1 — REPORTER Pregled prireditev in gledaliških predstav. Ob koncu Dnevnik Drugi kanal Zimski športi. MOŠKI VELESLALOM, prenos iz Francije Knjižna oddaja DNEVNIK 2 — OB 13. URI Vzgoja in dežele: Besede in njihov čas Prebivalci italijanskega Juga v Turinu Zimski športi: MOŠKI VELESLALOM, prenos iz Francije Konjske dirke v Rimu Program za najmlajše: GLEDALIŠČE V BLUE JEANSU (lutke) Poljudna znanost: Uvod v fotografsko govorico, portret Rubrike Dnevnika 2: Parlament in šport Crisis: BOJ ZA ŽIVLJENJE, TV film V veži sodišča čakajo štiri osebe na razpravo. Gre za znanstvenike mednarodnega slovesa, ki jih obtožujejo, da so u-morili svojega kolega. Pred tem se je zgodilo naslednje: Znanstveniki so ekipno delovali za kemijsko industrijsko pod jetje in nekega dne jih eksplozija blokira v podzemeljskem laboratoriju. Nimajo rešitve, razen če jih ne reši reševalna skupina potem ko bo odstranila na desetine ton materiala. Za to pa bi bilo potrebnih 85 ur. Zraka pa imajo le za 64 ur. Zato so obsojeni na smrt. Da bi ostali živi, se mora eden žrtvovati. . . DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO Na izvoru mafije: UPANJE. Četrto nadaljevanje oddaje, ki govori o nastanku mafije. Tokrat smo že v letu 1890, torej bližamo se naši dobi. Portreti mest: Modena Danes se s četrto oddajo zaključi serija oddaj, ki govori o značilnostih nekaterih italijanskih mest. POKLON BENETKAM V beneškem gledališču «La Fenice» so posneli Mozartov Kon cert Kv 622 za klarinet in orkester. Orkester vodi Peter Maag. Ob koncu DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljano 10.00, 14.10 TV ŠOLA Matematika, Gozd v jeseni, Igre na cesti. Ruščina, Angleščina itd. Veleslalom za moške — posnetek iz Val d'Isera Križem, kraiem Morda vas zanima: Srečanje v športnem parku Čez tri gore, čez tri dole: SLOVENSKI OKTET Tudi šolstvo je del združenega dela DNEVNIK Tedenski notranje politični komentar ŽE DOBITE? — nadaljevanka Stroj, ki posnema človeka Gre za zahodnonemško barvno oddajo, ki je posvečena avto matom. Preproste avtomate je človek poznal že pred več stoletji. Tudi glasbena skrinjica je avtomat. Današnji avtomati, ki jim pravimo roboti, pa so nekaj drugačnega. Rockford preiskuje — celovečerni film DNEVNIK Koper — barvno VELESLALOM ZA MOŠKE — posnetek iz Val dTsera Otroški kotiček DNEVNIK Zapor — celovečerni film 20.30 21.05 Zagreb Radio in televizija po norveško Jezdeca — serijski film Danes se v bogatem svetu trudijo, da bi si zagotovili varno življenje doma. Odtod tudi prenos dioksina in živčnega plina na otoček daleč na Pacifik. Kontejnerje iz nerjavečega jekla so nameravali uskladiščiti doma in sicer v Hermistonu v državi O-regon. Toda že 1970. lc.a je nekdo zvedel za te načrte in v širšem področju je prišlo do ostrih protestov. Zato so sé odločili za uškla-diščenje na omenjenem pacifiškem otoku. Zadeva je nato zamrla, pred nedavnim pa jo je ponovno oživil že omenjeni senator. . Da bi se prevoz strupenih plinov izvedel z vso varnostjo,, je v Oregon prispel strokovnjak major James Tremblay, ki nadzoruje vso dejavnost. Mož se je seveda oglasil k besedi in zavrnil šepa torja Hatfielda, da zganja alar mizem po nepotrebnem in sicer v zvezi s toksičnostjo dioksina Da Katfieldovo opozarjanje- na nevarnost ni nikakršen alarmizem. ve povedati prebivalstvo lombardi j skcaa mesteca Seveso. Sicer pa je Hatfield poveril, nro učevanje tega vprašanja harvardskemu univerzitetnemu profesorju, ki je napravil kratek obračun, o tej nevarnosti in prišel do sklepa, da more strup, o katerem je , go ver, pomoriti do 200 tisoč oseb Sicer pa republikanski senator v pismu oregonskemu guvernerju Bobu Staubu dobesedno pravi: «Pol unče dioksina more umoriti 10 tisoč oseb. Pol unče dioksina pa tehta le 28 gramov. Koliko je tega strupa v milijonih litrov herbicida, ki smo ga že omenili, ni znano, vsekakor ga bo več kot 21) gramov.» Letalski major James Tremblay pravi, da je tudi to «sčnzacionali zem». To je z njegovega gledišča tudi razumljivo, šai je njegova dolžnost, da brani vojsko, pa čeprav se zaveda, da nima prav. Posebno v primeru tega strupa, za katerega smo rekli, da ostane dolgo, zelo dolgo učinkovit ii. seveda smrten. im mm nuni iiiuitiiiiiiiiiniii um iiiliiiiilli m |*'lll***‘'*"l**lllll,'im' TRST A 7.00 8.00, 10.00, 11.30, 12.45, 17.00, 18.00. 19.00 Poročila: 7.20 12.45 Dobro jutro: Glasba in kramljanje; Koncert; Jazz; Včerajšnji poklici; 13.00 - 15.30 Sestanek; Kulturna beležnica: Z glasbo po svetu; V zrcalu časa; 16.00 - 19.00 Simf. glasba: Program za naj mlajše in pripovedniki. KOPER Ljubavne besede in pesmi; 14.30 Flaubert: «čustvena vzgoja»; 15.35 in 1 z .30 Prvi NIP: 19.30 Za konec tedna; 21.05 Simfonični koncert ÌLOV tlMlJA 7.00, 8.00, 9.00, 13 00, 15.00 in 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija: 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.2(1 Na današnji dan; 7.30 Iz naših spo redov; 8.08 Glasbena matineja: 6.05 Radijska šola; 9.30 iz glas 7.30, 8.30. 12,30, 14.30, 17.30, bene tradicije jug. narodov: 10.45 18.30. 20.30 Poročila; 8.35 Barok Turistični napotki: 11.03 Po Tali glasbi: 10.35 Popevka dneva; jinih poteh; 12.10 Revija orke II.15 Orkester Soffici: 12.05 Glas ba po željah; ,14.00 Kultura in družba; 14.35 Italijanski zbori: 15.00 Naši otroci in mi; 15.45 La vera , Romagna ;, 16.45. Ansambel Petrič; 17.00 Kulturna panorama; 17.10 Dva ansambla: 17.45 Občan pred mikrofonom; 18.00 Pops-tops: 19.30 Lahka glasba; 21.35 Simf. koncert. RADIO 1 7.00. 8.00, 13,00, 15.00 in 19.00 22.20 Besede iz Poročila; 7.30 in 8.50 Kronike in 23.05 Literarni strov; 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Pripo ročajo vam...; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Glasbena pravljica; 14.21 Umetniki mladim poslušal ccm; 15.45 Naš gost; 16.00 «Vrti ljak»; 17.00 Studio ob 17. uri: 18.05 Veliki interpreti: 19.35 Lah ko noč. otroci! 19.45 Ansambel Dobri znanci; 20.00 Stop pops 20; 21.15 O morju in pomorščakih; logov domačih; nokturno 23.15 popevke; 9.00 in 10.35 Vi in jaz: Jazz pred polnočjo; 0.05 Ples do 10.00 Radijska reportaža in raz- enih; 1.03 Sam ob radiu; 1.30 prava; 11.30 Drugi zvok; 12.10 Nočni znanci. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) S tremo ne boste prišli daleč. Tudi v družini bo vladalo negotovo razpoloženje. BIK '(od 21. 4. do 20. 5.) Neupravičeno vas bodo napadali, za radi česar bodite pripravljeni. Ljubosumni boste. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Težave, s katerimi ste imeli : o-pravka, so že mimo. Več potrpež-iiivosti v domačem krogu. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Prijetno vzdušje z ustreznimi posldv-••imi uspehi. Pokažite več ”razumov» ia do ljubljene ose6e. . LEV (od 23. 7.' do 22. 8.) Ne- Horoskop predvideni uspehi, ki pa bi znali biti tudi nevarni. Opravka boste imeli s sitno osebo. DEVICA tod 23.8. do 22.9.) Žolčna diskusija poslovnega značaja vas bo spravila v slabo voljo. Nepričakovano srečanje. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) . Z velikim začetnim uspehom si boste utrli pot k se boljšemu po loža ju. Branili boste prijatelja ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Spraviti boste morali dva sprta poslovna tovariša. Ne bodite preveč napadalni. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne pretiravajte v svojih zàhtevah. Odkritosrčno priznanje je že pol odpuščanja. KOZOROG (od 21. 12. do 20. L) Ne odkrivajte prezgodaj svojih načrtov. Večer bo zelo buren, VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Odpovedati se boste morali nekey mu delu, ker ste preveč obloženi z drugim. Trudni boste. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) O-pravite prej delo. ki vam bolj leži. Več optimizma, ki ga morate prenesti na druge. Darilo. PRIMORSKI DNEVNIK 5 SPORT SPORT SPORT 10. decembra 1976 SMUČANJE VELESLALOM ZA SP Švicarka More rodo va pred Fisherjevo (IDA) Prollova se je uvrstila na tretje mesto VAL D'ISERE, 9. — «Beli cirkus» za SP je že v prvem tekmovanju, v veleslalomu pokazal, da bo tema letošnjega ženskega prvenstva dvoboj med Švicarko Morerodovo in Avstrijko, petkrat svetovno prvakinjo, Anne Marie Moser - Proli. Švicarka je namreč že danes o-svojila svojo prvo zmago na letošnjem SP, Avstrijka pa se je uvrstila na tretje mesto. Druga je bila presenetljiva Američanka, komaj 19 let stara Abbi Fisher. Avstrija, Švica in ZDA so države, ki so odnesle največ točk po tem prvem tekmovanju. Poleg Morerodo-Ve je za Švico osvojila točke tudi Bernardette Zubriggen, za Avstrijo pa so kar tri tekmovalke posegle po točkah: Pròli, Kaserer in Sòlk-ner. Presenetile so tudi Američanke S Fisherjevo, Nelsonovo in Dorse-yovo. Od Francozinj je zopet odlično smučala mlada Peritine Pelen. Italijanke pa so povsem razočarale. Claudia Giordani je bila le dvajseta, Wilma Gatta pa še za mesto slabša. VRSTNI RED 1. Morerod (Švi.) 1’16"91 2 Fisher (ZDA) 1TT10 3. Proli (Av.) ri7”29 4. Zubriggen (Švi.) 1’17”64 5. Kreiner (Kan.) 1’17"96 6. Pelen (Fr.) 1’17”97 7. Kaserer (Av.) 1’18”05 8. Nelson (ZDA) 1'18”07 9. Sòlkner (Av.) 1’18”09 10. Dorsey (ZDA) 1T8”47 20. Giordani (It.) 1'19”75 LESTVICA ZA SP Morerod 25, Fisher 20, Pròli 15, Zubriggen 11, Kreiner 8. Pelen 6, Kaserer 4, Nelson 3, Sòlkner 2, Dorsey 1. LESTVICA DRŽAV Švica 36, ZDA 24, Avstrija 21, Kanada 8, Francija 6. KOŠARKA i. SLO VENSKA LIGA Zmaga Krasa po podaljšku Kras — Ježica 113:111 (99:99, 50:53) KRAS: Novak 1 (2:1), S. Brezec 7 (1:1), Kobe 14 (7:6), Mask 10, Korljan 4 (2:2), Katonar 17 (13:11), H. Brezec 36 (11:4), Žiberna 12, Tavčar 12. PM: 36:29, PON: Katonar 35 Kobe 36, Korljan 41, H. Brežec 45. " JEŽICA: Petrin 13 (4:3), Leban 9 (4:3), Oblak 10 (5:4), Orešič 2 (4:0), Terkaj 9 (3:1), Zaloker 41 (14:11), Jesih 4, Rožič 12 (5:2), Božovič H (7:5). PM: 46:29, PON: Oblak (35) in Jesih (38). Igrišče v jahalnici Lipica. Gledalcev 300. Sodnika: Lozič (Nova Gorica) in Kučar (Žalec). . Domačini so z veliko sreče, po podaljšku, premagali zelo dobre goste iz Ljubljane. Sežancem je uspelo, za vse prisotne že izgubljeno srečanje, preobrniti v svojo korist. Domači igralci so popolnoma razočarali. Neorganizirano so igrali v napadu, v obrambi pa so jim sicer nižji igralci Ježic pobrali več odbitih žog. Nerešljiv problem za Se-žance je bil igralec Zaloker, ki je zadeval koš iz vseh položajev, v obrambi pa se je boril za vsako žogo. Daš Bregova ekipa, ki nastopa v drugi ženski italijanski odbojkarski ligi ODBOJKA * Obe Borovi ekipi še vedno zanesljivo na prvem mestu Nabrežinski Sokol še v boriti za osvojitev drugega mesta - Brej brez točke TEDENSKI KOMENTAR ZAMEJSKIH ŠESIEBK MOŠKA B LIGA Naš edini zastopnik v tej konkurenci, Bor. igra v tretji podskupini skupine B, kjer je položaj pred tadnjima dvema izločilnima tekmama povsem jasen. Po zadnjem prepričljivem in obenem četrtem letošnjem zaporednem uspehu imajo borovci že matematično zagotovljen nastop med šestimi boljšimi zastop niki, kjer se bo igralo za napredovanje v višjo ligo. če so Neubauer in tovariši v prvih treh nastopih magali šele po petih setih igre, to pot v mestnem derbiju z Volley je šlo veliko lažje. Borovci so pokazali odbojko, ki še veliko obeta. To .ekmo si je ogledal tudi trener jugoslovanske odbojkarske reprezen- tance prof. Viki Krevsel, ki je na-šefante pohvalil in povedal, da imamo izreden igralni potencial, s katerim se da še veliko napraviti. Le škoda, da v tretjem setu ni bilo več take prizadevnosti in kon centracije in s tem bi seveda bila končna zmaga še prepričljivejša in pravi odraz moči ob mreži. Naj bo tako ali drugače, naš drugoligaš je že v prvih štirih nastopih uresničil zadani cilj, ki nam v drugem delu obeta še prijetnih presenečenj. V drugem srečanju te podskupine je Cus iz Benetk v Monselice odpravil istoimensko ekipo po štirih setih igre. Tako imajo zastopniki univerzitetnega športnega krožka iz Benetk šest točk. PO SPODRSLJAJU ČRVE N E ZVEZDE V POKALU UEFA JUGOSLAVIJA I! KRIZI? Tudi Italijani se na evropskih nogometnih tekmovanjih niso posebno iikazali - Ogor-čenje v Milanu - Le Juventus zadovoljil Medtem ko je Italija le ohranila enega svojega zastopnika v treh evropskih nogometnih tekmovanjih, pa je Jugoslavija izgubila še svojega zadnjega zastopnika, Crveno zvezdo, v pokalu UEFA. pokal UEFA je bila nedvomno v Kòlnu, kjer pa je bilo domače moštvo izločeno. Zahodni Nemci, ki so v evropskih pokalih izredno uspešni, sc tcrej v tem tekmovanju ostali pfcaznih rok. Le Španija ima v tem V tem pokalu pa je bil izločen j iskalu še dva zastopnika: Barcelo-Milan, ki je izgubil z Atletikom Bil-1 n0 in Atletico Bilbao, bao. Po tej tekmi je prišlo do in-Ì Os'«11 četrtfinalisti pa so še: Ju-cidentov. Navijači so napadli Bi j vent'JS (Kalija), Molenbeck (Belgi-gona, češ da je glavni krivec za ! .ri). Feyenoord (Nizozemska), Que-enajstmetrovko, s katero so Španci i en s..^>ai'k (Anglija) in AEK Atene dosegli svoj zadetek. Tudi predsednik Milana Duina je ostro napadel (na srečo... le z besedami) nemškega sodnika. Tako za Milan kot za beograjsko Crveno zvezdo pa ostaja dejstvo, da sta si ekipi po lastni krivdi zapravili kvalifikacijo. Milančani so imeli izredno vrsto zrelih priložnosti za zadetek in zmagah bi lahko celo s 5:0. Isto velja za «Zvezdo», ki je v drugem polčasu stalno oblegala grška vrata. Filipovič in tovariši so zapravili najmanj pet izrednih priložnosti. Skratka, Beograjčani so tudi v tem srečanju dokazali, da je trenutno jugoslovanski nogomet v krizi, • všaj-na '• evropski' xàvni, predvsem zato, ker ne jjAžpolaga s takimi napadalci, ki bi se znali Ur veljaviti v nasprotnikovem kazenskem prostoru. Osrednja tekma osmine finala za Medtem ko so Bazovci proti Flaminiu (posnetek te tekme na sliki) zmagali, pa je Zarja s Primorjem ostala praznih rok (Grčija). Mitropa Cup V tem tekmovanju je bilo tretje kolo.. Medtem ko je Fiorentina visoko odpravila praško Sparto (3:0), pa je Vojvodina v Budimpešti z Vasasom izgubila z 2:3. LESTVICA Vasas 3 2 0 1 4:4 4 Vojvodina 3 1 1 1 4:4 3 Fiorentina 3 1 1 1 3:1 3 Sparta 3 1 0 2 3:5 2 Prihodnje kolo bo šele 16. marca 1977. Fiorentina bo igrala v Pragi, proti Spartì, Vojvodina pa bo sprejela v goste vodeči Vasas. # # # GVATEMALA, 9. — V okviru kvalifikacij zà ;SP v Argentini je Gvatemala pren7a|ala Salvador s 3:1 (2:1). LESTVICA Gvatemala 7, Kostarika in Salvador 4, Panama 3. KOŠARKA NARAŠČAJNIKI Servolana — Polet 77:46 (36:27) POLET: S. Sosič, Kovačo 6 (2:6), Piccini 18 (0:3), Bratož 11 (1:1), Vremec, S. Sosič 2, Hrovatin 3 (1:3), Pisani 6 (0:5), Kalc. PROSTI METI: 4:18. Ne glede na poraz so tokrat po-letovci dobro igrah. V prvem polčasu so bih celo enakovreden tekmec nasprotniku, ki si je priigral večjo prednost šele v drugem delu tekme, ko niso Openci več zbrano igrah. V obrambi so poletovci izpolnili naloge, tudi v napadu so izvedli nekaj uspešnih kombinacij. Skratka, zadovoljiv nastop naših fantov. A. S. KOŠARKA :W0 V 3, KOLU PROMOCIJSKEGA PRVENSTVA hdranovi igralci so zopet ostali praznih rok Mladinski derbi v Dolini se je zaključil z zasluženo zmago poletovcev Na Opčinah ni bilo sodnikov - Ginnastica Triestina premočna za Brežane OBVESTILO Z dokončno odobrenim urnikom nabrežinske občinske telovadnice, javlja ŠD Sokol, da so se s petkom, 5. novembra začele naslednje dejavnosti: OTROŠKA TELOVADBA: ob torkih in petkih od 15. do 17. ure; MINIBASKET: ob ponedeljkih od 15. do 17. ure in ob četrtkih od 15. do 17.30; REKREACIJSKA TELOVADBA ZA ODRASLE: ob sredah od 21. do 22. ure. CGI Milje — Jadran 91:68 (35:49) CGI MILJE: Ricatti 3 (1:2), Comici, Pece 20 (8:15), Kaucich, Bibuli 6, Zurch 25 (7:11), Rossini 20 (4:5), Sciolis 15 (1:1), Sabadin 2, Carlin. JADRAN: A. Sosič 9 (1:2), Lisjak, Koren, Zavadlal 4 (2:2), Klcbas 10, Kraus 4, Sancin 2, Vitez (0:3), Ra-žem 14 (6:11), Starc 25 (1:3). SODNIKA: Zanelio (Tržič) in Penso fGradež). PM: CGI 21:34, Jadran 10:21. POM: Bibuli (31), Kraus (35). V miljski telovadnici je ekipa Jadrana ponovno izgubila s skromno peterko CGI. Tekma je bila v prvem polčasu počasna, z lahko premočjo Jadrana, Id je tako tudi končal v vodstvu. Premoč Jadrana je bila v tem delu igre predvsem o-čitna v obrambi, saj so v napadu vsi mnogo zgrešili. V začetku drugega polčasa je bila igra kot v prvem, komaj v 9. min. igre, ko so nasprotniki dohiteli slovenske predstavnike, se je v vrstah le-teh nekaj zataknilo. V obrambi so postali nepazljivi in tedaj so Miljčani s hitro igro povedli in zasluženo zmagali. Kljub’ menjavam obrambe, i-gralCev in hitrosti igre, trenerju Brumnu ni nikakor uspelo preprečiti poraza. K, Leo IZIDI 3. KOLA Edera - Servolana 61:76 CGI - Jadran 91:68 Scoglietto - Inter 1904 82:60 Barcolana - POM Tržič 77:65 Itala - Arte 106:87 Viliesse - CUS Trst 51:70 MLADINCI Bor — Polet 64:70 (32:35) BOR: Kneipp 1 (1:2), Ukmar 16, Volk 2, Luxa 22 (2:4), Fontanot 6 (2:2), Mazzucca (0:3), Parovel 4 (2:2), Žerjal 13 (1:1). POLET: Kalin 2, Berdon, Taučer 14 (2:3), Sosič 14 (4:5), Vitez 26 (2:7), Škabar 4, Volpi, Ferluga 10 (2:2). SODNIKA: Fegach in Zvech. PROSTI METI: Bor 8:14, Polet 10:17. PON: Škabar (31), Žerjal (38), Volk (40). OSEBNE NAPAKE: Bor 24, Polet 20. Slovenski derbi se je zasluženo končal z zmago Poleta. Tako na eni kot na drugi strani sta bili ekipi nekoliko okrnjeni, vendar to je škodovalo boj «plavim», pri katerih je bil odsoten center Ražem. Lvodne poteze so bile v korist borovcev, ki so takoj povedli. Gostje so zasledovali vse do 17. minute in odtlej vodih do konca. Obe ekipi sta igrah «consko obrambo, toda poletovci so polagali veliko več pozornosti na obrambo, medtem ko so borovci zagrešili več naivnih napak. Prav te negotovosti v o-brambi so pokopale domače igralce. Tekma ni bila povsem privlačna, kajti opazili smo mnogo na pak na obeh straneh. Vendar zmagala je povsem zasluženo ekipa, ki je manj grešila in spretno izkoristila napake nasprotnika. Med borovci sta bila najboljša Ukmar in Luksa, med poletovci pa je učinkovito zaigral mladi Vitez, kateremu je pomagala prav vsa e-kipa. Izredno dobro je zaieral Ferluga. PETER KADETI Paanossin A — Dom 103:51 (51:34) DOM: Košuta, Fait 10, Dornik Mauro (k) 14, Semolič 25 (10:17), Bresciani, Marušič, Prinčič 9 (1:3), Grilj, Dornik Ugo 2 (0:3), Devetak. SODNIKA: Bitteti in Zanetti iz Gorice. Domovci so tretjič zaporedoma klonili in tokrat proti premočni e-kipi Pagnossin A. Tekma je bila kljub rezi^tatu zelo zanimiva, saj smo prisostvovali zelo prijetni in dinamični igri. Domovci so že od vsega; ;žačetfea yd<5bwt in ""agresivno zaigrali, toda" nekaj groBih 'napak jim je onemogočilo vodstvo. V drugem polčasu so se naši fantje približali nasprotnikom na samih dvanajst točk. Tedaj pa so domačini zaigrali cono, kar je za naše fante pomenilo pravi polom. Dom — Pagnossin B 66:51 (37:25) DOM: Košuta, Sosol, Fait 6, Dornik Mauro (k) 17 (2:5), Devetak 5 (1:3), Semolič 31 (8:19), Dornik U-go 6 (0:2). SODNIKA: Glessi in Pizzi iz Gorice. V sredo sta se pomerili na igrišču Pagnossina domača ekipa in Dem. Naši fantje so v tem izredno pomembnem srečanju zabeležili prvo zmago. Po treh zaporednih neuspehih so končno zapustili igrišče neporaženi. Kljub zmagi, pa so slovenski igralci popolnoma razočarali, saj je bil nasprotnik gotovo za razred slabši od domcvcev. Igra je bila zelo dolgočasna, le na koncu srečanja je nekoliko zaživela. Ekipi sta si bili enakovredni. M. č. DEČKI Breg — SGT 27:101 (11:55) BREG: čok (k) 11, Korošec 4, Corbatti 4, Pertot 3, štrajn, Kozina, Starec, Pečar, Maver. SODNIK: Pittana. Košarkarji Ginnastice Triestine so bili tako telesno kot tehnično daleč boljši od Brežanov, ki so se sicer trudili, da bi vsaj občasno uhajali proti nasprotnikovemu košu. Gostje pa so bili premočni in visok poraz je bil neizbežen. Zopet je bil v Bregovih vrstah najboljši David Čok.,..,, , ,. Konfovel — Polet 45:44 (22:21) POLET: Hrovatin 2, Vremec 4, Kalc 9, Leniša 16, Taučer 13, Sosič D,, Sosič S., Grison. KONTOVEL: Danev R. 14, Terčon 5, Ukmar 6, Daneu 2, Štoka 2, Slavec 2, Pijpis 8, Emili 2, Starc. Na igrišču na Opčinah bi morah odigrati tekmo v okviru prvenstva dečkov. Vendar pa, kot se pogosto dogaja, sodnikov ni bilo. Tako sta ekipi igrali le prijateljske tekmo, ki je trenerjema služila predvsem zato, da sta na igrišče poslala tiste igralce, ki v prvenstvu igrajo bolj malo. Najboljši v napadu so bili: R. Danev in Pupis pri Kontcvelu ter Leniša in Taučer pri Poletu. Marko Mariano — Dom n.o. V soboto bi morala biti na sporedu tekma med Marianom in gori-škim Domom. Zaradi slabega vremena tekme ni bilo. Gojkovičevi varovanci niso več na čelu lestvice, toda možnosti za dobro uvrstitev so še velike. M. Č. SKUPINA B SABA - Bor B 52:43 (25:16) BOR B: Schillani 8, Škerl 2, Devetak 2, Pečar 28, Gerdol, Kosovel 3. PM: 5:18. PON: Škerl, Kosovel. SODNIK: Bonicioli iz Trsta. Druga Borova ekipa dečkov je v sredo stopila na igrišče na Greti z izrazito okrnjeno postavo: manjkali so namreč štirje standardni i-gralci te peterke. Slovenski fantje so bili le v šestih, ko pa je sodnik začel z doso-jevanjem izmišljenih osebnih napak, jih je to pokopalo. Edini Borov višji igralec, Andrej Kosovel, je moral dve tretjini tekme na klop; ko pa se mu je dve minuti pred koncem pridružil kapetan Škerl, so borovci ostali na igrišču le v štirih, in to jim je bilo usodno. Izredno dobro je igral Gianni Pečar, ki se je neutrudljivo boril in je dosegel lep izkupiček točk (4 v prvem polčasu in 24 v drugem). fp Kljub vsem nasvètom trenerja Petra Brumna, pa v sredo Jadranovim košarkarjem v Miljah ni šlo in ni šlo od rok IZIDA 4. KOLA Volley Trst - Bor 0:3 Monselice - Cus Benetke 1:3 PRIHODNJE KOLO Bor - Monselice, Volley Trst - Cus Benetke. LESTVICA Bor 4 4 0 12: 6 8 Cus Benetke 4 3 1 11: 5 6 Monselice 4 13 7: 9 2 Volley Trst 4 0 4 2:12 0 ŽENSKA B LIGA Podskupina, kjer igra ekipa Sokol, moramo zopet poudariti, da je najbolj izenačena. V prvih štirih kolih je bilo odigranih kar 38 od 40 možnih setov. Kot zanimivost naj povemo še to, da sta se samo obe srečanji med Sokolom in Volley Ballom iz Pordenona končali po štirih setih igre. Obe srečanji pa so odločile v lastno korist Pordenon-čanke in v tem drugem neposrednem obračunu samo po zasluai izredno pristranskega sodnika. Po tem neuspehu ostaja slovenski drugoligaš še naprej na zadnjem mestu lestvice z dvema točkama kot Agi iz Gorice. Tuoi v tej skupini bo padla končna odločitev šele v zadnjih dveh obračunih. Na vrhu lestvice sta sedaj pordenonska zastopnika, ki imata štiri točke pred-nosti. V preostalih dveh kolih pa je v najslabšem položaju Volley Bali, ki bo dvakrat gostoval, najprej pri mestnem tekmecu in kasneje v Gorici. Ugoden koledar ima Libertas. ki bo v zadnjem kolu gostil Sckol. Nabrežinke bodo v soboto igrale doma z ekipo Agi. Možnih kombinacij je zaenkrat še kar precej in niti Sokol ni brez možnosti, ped pogojem, da zmaga preostali dve tekmi in ob ugodnih razpletih v preostalih dveh spopadih. IZIDA 4. KOLA Volley Ball PN - Sokol 3:1 Agi Gorica - Libertas PN 2:3 PRIHODNJE KOLO Sokol - Agi, Libertas PN - Volley Bali PN. LESTVICA Volley Bali PN ^ 3 1 11: 7 6 Libertas PN 4 3 1 11: 9 6 Agi Gorica 4 13 9:11 2 Sokol 4 1 3 7:11 2 Tako, kot so si zagotovili v drugem delu prvenstva igranje med boljšimi šestimi ekipami odbojkarji Bora, so podoben uspeh izbojevale v prvih štirih nastopih tudi odbojkarice Tržaškega športnega združenja. Ta uspeh jim bo omogočil igranje v tej konkurenci tudi v prihodnji sezoni. S tem pa je bi! zadani cilj postavljen pred prvenstvom tudi dosežen. Zadovoljni pa ne moremo biti s prikazano igro, ki niti v drugem derbiju z Bregom ni bila nič posebnega. Verjetno bo drugi del prvenstva zadovoliii tudi po tej plati. Za letos močno pomlajeni Breg pa slej ko prei ni več nobene rešitve, da bi osvojil več kot tretje mesto v skupini. Samo teoretične možnosti ima Primavera, ki prihaja prihodnjo sohoto v goste Brežankam. Trdno na drugem mestu je trenutno Mogliano Venete, ki je izgubil samo eno tekmo. Odbojkarice tega društva niso imele prav nobenih težav s Prima-vero niti v gosteh, saj so jih prepričljivo odslovile s 3:0. Porazdelitev moči je v tej podskupini veliko bolj jasna kot v ostalih dveh. To najbolje potrjujejo doslej odigrani seti, in sicer deset manj kot v skupini Sokola in šest v prvi. IZIDA 4. KOLA ' Bor - Breg 3:0 Primavera - Mogliano V. 0:3 PRIHODNJE KOLO Mogliano Veneto - Bor, Breg - Primavera Noventa Vicentina. LESTVICA Bor 4 4 0 12: 2 8 Mogliano Ven. 4 3 1 11: 4 6 Primavera N. V. 4 1 3 4:10 2 Breg 4 0 4 1:12 0 G. F. KAREL PRUSNIK - GAŠPER ffiamsi na plazu 88. Oddahnil sem si. Dvignila sva se in pohitela za prvima dvema, ki sla bila že precej pred nami. Lojz se mi je med Potjo ves ihtav pritoževal, da mu je brzostrelka zmrznila 111 da ni mogel streljati. Lojza sem dobil pri Kočnarju v folcavi in je po vséj sili hotel z menoj na Koroško. Prej Je bil miner XIV. divizije in je sodeloval v težki tridnevni porbi na Gornji grad. Vse mi je še. podkrepil z datumi, imeni komandantov, komisarjev,.. Trdil- je, da ima hudičevo srečo. Danes sem lahko videl na lastne oči : bil Je deset metrov od sovražnika, pa jo je le izvozil. Namesto da bi se temeljito spočil v topli izbi pri Hrast-niKu, smo se vračali po poti, ki smo jo že prevalili. Dru-Sega izhoda ni bilo. Z največjim naporom smo se privlekli do ozke soteske med Obirjem in Zetičami. Na levi strani eeste je bila zasnežena gaz, na desni pa širok srežni plaz. n ze se je danilo. Fašisti so morda že za nami. Nič lažjega. Uahko so tudi opazili, da smo le štirje. Ogledovali smo snežni plaz. S ceste se lahko le po , jePj] vzpnemo v gozd. Gaziti v celo nismo mogli, tudi sled 1 bila preveč vidna. Na plazu je sneg kolikor toliko stla-en m tudi sled se da zabrisati. Vražje hitro se je danilo. Kaj pa, če pridejo policisti še s šajde, kjer je bila pri Kališniku postojanka, možna kakih petdeset mož? Ti so prav zanesljivo čuli streljanje v Hmeljšah. Torej, brž v1 varstvo redkih gorskih gozdov! Sam sem odšel v «zasedo» po cesti proti Selam, Lojz pa štirideset korakov v nasprotno smer proti Apačem. Filip in Adolf sta s krpljami naskočila snežni plaz. Minute na straži so se vlekle. Že je bilo popolnoma svetlo. Ko sta se naskakovalca s krplji toliko prerila po strmini, da sta se približala prvim bukvam, sta obstala in s svoje višine prevzela zasedo. Midva z Lojzom sva pohitela k plazu in ga naskočila. Najina prednika sta sicer utrla nekakšne stopinje, toda niso naju držale. Ob vsakem koraku sva se pogreznila. Zdelo se nama je, da ni dna. Napravil si korak, pa si zdrsnil za dva navzdol. Pot nama je lil s čela. Čutila nisva ne utrujenosti ne lakote. Naprej! Brž naprej, dan je že! Fašisti so morda že blizu. Naprej ! Če nas najdejo sredi plaza, je po nama! Zato naprej, pa čeprav po centimetrih. Glej, zdaj je zdrknil Lojz; toda komaj se je izkopal, sem se pogreznil jaz ... Slednjič! Na smrt zmučena sva se prikopala do prvih dveh. Brž smo se pomaknili v gozd. Tam je bilo laže. Nismo se več udirali tako globoko, lahko smo grabili za smrekove in bukove veje, se jih oprijemali in se vihteli še više, vedno više ... kot ranjeni gamsi. Šele ko je zvonilo poldan in ko smo bili že visoko v Zetičah, smo se počutili varne. Poiskali smo strm breg, kjer je plaz pobral sneg, zanetili ogenj in se posušili. Tudi sonce je bilo toplo. Videli smo daleč po Selški dolini. Razpoznavali smo fašistične postojanke. Bili sta dve. O-pazovali smo kmetije. K nekaterim ni vodila gaz. Pri teh se tudi ni kadilo iz dimnikov. Bile so mrtve, ljudje izseljeni. Pripovedoval sem jim o razliki med prvo in drugo svetovno vojno. Tedaj ni bilo v Selah niti orožnika niti financarja. Celo v Železni Kapli sta bila le en sam orožnik, star, trebušast možiček Pahar in financar Muc. Danes je v Železni Kapli petsto policistov, orožnikov in gestapovcev, v Beli dvesto, v Reberci najmanj petdeset. Nekaj časa so celo gnezdili v Obirski in v Kortah, dokler jim nismo zakurili pod nogami. In tu? V Selah pri Kališniku jih je šestdeset, v Selah pri cerkvi prav toliko, pod Košuto dvesto in tako dalje. Pa vendar, kako neznaten delček slovenske zemlje je to! Bili smo oprti v bukve in macesne, kajti bila je precejšnja strmina. Greli smo se ob ognju, ki ga je s suhimi vejami hranil Adolf. Pomenkovali smo se o počasnem napredovanju zaveznikov na drugi fronti... Kdaj bi lahko bila že vojna končana! Tisoče in tisoče človeških življeni bi lahko ohranili! Med pogovorom smo z daljnogledom opazovali Kališnika, kjer so se menjavale fašistične straže. V dolini pod nami so kmetje vozili seno iz stanov. Res! Sedaj je čas, ko je treba poseči po rezervni krmi, ki je spravljena visoko po stanili, šupah in kozolcih. Bržčas smo pozabili, da nismo jedli že štiriindvajset ur. Pozabili smo tudi, kaj vse smo prebili to noč. Pred očmi nam je bila le nadaljnja pot. Trla nas je skrb, kako bomo našli Pokrajinski odbor. Natančno namreč nismo vedeli, kje je. Najbrž je nekje v Kotu, v Selah. Toda Sele so velike, zlasti še, če so odete v poldrugi meter visok sneg. Postlali smo si smrkovih vej, ki smo jih osušili na ognju, in se tako prav dobro odpočili. Proti večeru smo se začeli spuščati. Ves čas nas je krepila misel, da bomo čez nekaj ur že pri kakem kmetu prav vneto goltali žgance in vse skupaj zalivali z žganjem. Ob prvem mraku smo že tičali za plotom, ki brani v poletnih mesecih živini, da ne uide na travnike. H kmetiji je vodila tako imenovana gornja ozka pot, ki je na obeh straneh zgrajena in ki po njej gonijo živino na pašo v gozd. Z Adolfom sva se pripravila na strel, druga dva pa sta se po gonji v varstvu gostega plotu previdno spuščala k hiši. Kmalu sta se vrnila in razočarano povedala, da je hiša prazna. Bila je zapuščena, Lužnikova domačija. Stemnilo se je. Vsi štirje smo se spustili k hiši, pre-koračili cesto in se povzpeli v bližnji gozd k drvarskim hišicam. Postregli so nam skromno, toda prijazno. Utešili smo si največji glad. Spet smo šli v sneg in hodili vso noč. Zjutraj smo prišli na hribček nad selsko cerkvico in predanih. Ogenj smo zakurili iz suhih palic kozolca za krmljenje srnjakov. Imeli smo politično uro in seveda tudi kritiko. «Analizirali» smo spopad pri Hmeljšah in ugotovili, da sta dva oddala le strel in jo potem odkurila, naju z Lojzetom pa pustila sama. Zaradi tega sem ju ostro prijemal. Nato smo razvili «teorijo» o načrtnem umiku. Umikati se je treba tako, da drug drugega ščitimo. Obžalovala sta napako. Sam tudi nisem preveč sitnaril, kajti marsikdaj gre vsa teorija k vragu, če le pošteno poči. Malo smo tudi podremali in dan je brž minil. Ob mraku smo se že približali znani partizanski hiši, povprašali za pot in odšli. Minila je že polnoč, ko smo slednjič le prigazili na Ravne. SELSKA REPUBLIKA Na Ravnah sem bil prvič. Ljudje niso poznali ne mene ne spremljevalcev. Kako naj nam torej zaupajo? Najbrž so tod zelo previdni. Resno me je skrbelo, kako bom našel zvezo s Pokrajinskim odborom. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30,— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.-- din PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 10. decembra 1976 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS . 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. JzdaiaLJzrr 5.!?" j?.« in tiska Trst Odgovorni urednik Gorazd Vesel zveze časopisnih založnikov FIEG FLORENTINSKA SODNIKA ODLOŽILA ZA NEKAJ DNI FORMALIZACIJO PREISKAVE V BASTII IN V LONDONU KLJUČ PREISKAVE 0 UMORU 0CC0RSIA Kito in učinkovito ukrepanje pogoj za izsleditev mandatorjev podlega zločina ZASEDANJE ZUNANJIH MINISTROV NATO FIRENCE, 9. — Vse kaže, da bosta namestnika florentinskega državnega pravdnika Vigna in Pappalardo še za nekaj dni odložila formalizacijo preiskave o umoru rimskega sodnika Vittoria Oc-corsia. Pravdnika sta namreč odredila še vrsto dodatnih preiskav predvsem o londonski banki «Universal Banking Corporation», ki naj bi služila za «izpiranje» umazanega denarja, sada ropov in ugrabitev. Florentinska sodnika hočeta namreč poglobiti to plat preiskave, saj je prav v Londonu verjetno nit, ki vodi do mandatorjev podlega zloči- Prostaško izražanje Avstrijski socialistični poslanec Karl Sekanina, predsednik državne nogometne zveze, ne prednjači pred parlamentarnimi kolegi le zaradi pomembne funkcije v okviru športne organizacije: Sekanina se namreč ponaša z dokaj zavidljivim rekordom in sicer, da ga je predsednik zbornice največkrat opomnil zaradi njegovih besednih izbruhov, ki bi po dostojnosti frazeologije sodili prej v pristaniško beznico kot pa v resno avlo dunajskega parlamenta. Takoj za petami mu je v tem svojevrstnem športu načelnik njegove poslanske skupine Fischer. Uredniki dunajskega lista «Die Presse» so se v zadnji številki pozabavali s tem, da so sestavili seznam najpogosteje uporabljenih psovk v avstrijskem parlamentu kot izhaja iz stenografskih zapisnikov sej. Te psovke, ki so kljub tradicionalni tevtonski strogosti domiselne in slikovite, so kaj težko prevedljive in v prevodu izgubijo del «svežine» in učinkovitosti pa tudi žaljivega prizvoka, ki ga imajo v nemščini. Vsekakor pa v zabavo našim bralcem navedemo vrsto «komplimentov» s katerimi se obdelujejo avstrijski poslanci: demagog, dvorski norec, blaznež. nesposoben politik, strupen jezik, goljuf, neumnež, histerik, izdajalec, kvizling so najbolj uporabljeni izrazi, včasih pa je izrazoslovje še bolj vulgarno. Najbolj zabavno, ali pa žalostno, kot nekdo pač ocenjuje, pa je bilo, ko je predsednik zbornice pred časom prekinil razpravo in zahteval, naj vstane tisti poslanec, ki je prav nekulturno zarobantil. Nihče ni vstal in predsednik je, kot običajno delajo osnovnošolski učitelji, oštel ves parlamentarni zbor. Vprašanje je, če so poslanci ravnali tako, ker je vsakomur ušla kakšna debela, ali pa je krivec — metaforično seveda — vrgel kamen in skril roko. No, ne bomo sc zgražali nad dejstvom, če avstrijskemu poslancu uide kakšna debela, saj se tudi nam robata beseda v razburjenosti kar prileže, če pa «krivec» kletvice si ne upa priznati in če je razprava pogosto na taki ravni pristaniške beznice, naj nam ne bo v presenečenje, da je ta parlament odobril tak manjšinski zakon, kakršen je avstrijski, (vt) na in do razjasnitve o tesnih vezeh med političnim in navadnim kriminalom. V okviru preiskave o dejavnosti bančnega zavoda je bil namreč aretiran v Londonu Mario D'Agnolo, ki je bil nato izpuščen na prostost proti plačilu 5.000 funtov kavcije. Kaže pa, da je D’Agnolo vpleten v ugrabitev Francesca Se-gafreda, veletrgovca s kavo, za katerega je družina plačala okrog 800 milijonov lir odkupnine. Zanimivo pa je, da je kavcijo za D’Agnola plačala ženska, ki naj bi nudila zatočišče misovskemu poslancu Sandru Saccucciju, ko je pribežal v London po krvavem izpadu v lacijskem mestecu Sezze Romano, kjer je bil ubit mlad komunistični aktivist. Mi-sovski poslanec je bil tedaj izpuščen na prostost, ko je dokazal, da lahko plača 30 milijonov lir kavcije. Od kod tolikšna vsota? Kako je Saccuc-ci prišel do nje v nekaj urah? če sedaj to povežemo z ugotovitvijo, da je za D'Agnola plačala kavcijo ista ženska, ki je nudila zatočišče Saccucciju. se postavlja vprašanje, ali gre za golo naključje, ah pa je to dokaz, da se «črna internacionala» poslužuje za svoje posle banke, ki jo je ustanovil kriminal, da bi lahko «Izpiral» umazan denar? Vigna in Pappalardo nadalje še 'čakata na poročilo šefa toskanske varnostne službe dr. Ioeleja in načelnika političnega urada florentinske kvesture dr. Fasana o izsledkih na Korziki, kjer sta včeraj funkcionarja odkrila skrivališče Giuseppeja Puglieseja. Vse kaže, da je fašistična tolpa skovala ravno v stanovanju, ki ga je «don Peppino» imel v najemu pri Bastii, dokončni načrt za atentat na Occorsia. Tu naj bi se zadnje dni pred podlim izpadom sestajali Gianfranco Ferro, Claudia Papa, Marcello Sgavic-chia in Giorgio Cozi, od tod naj bi odpotoval Concutelli z brzostrelko vrste «inghram» v potovalki. Vendar pa preiskava na Korziki lahko privede še dlje, do samega vrha italijanskega in mednarodnega črnega terorizma. V istem času je bil, kot smo že poročali, v Bastii tudi Clemente Graziata, priznani vodja skupine «ordine nuovo», ki je nasledil Pinu Rautiju, ko se je ta vrnil v MSI. To potrjuje domnevo, da Concutelli ni navaden killer, plačanec, kot je kazalo sprva, pač pa vpliven voditelj teroristične skupine, najbrž operativni vojaški poveljnik in tretji na hierarhični lestvici «ordine nuovo» takoj za Gra-zianijem in za ideologom Eliom Massagrandejem. Florentinska policijska funkcionarja sta danes zvečer tudi zaslišala Orlanda Moscatellija, lastnika bara in pizzerie, kjer so se večkrat sestajali italijanski prevratniki. O rezultatu zasliševanja ni bilo mogoče zvedeti še ničesar, ni dvoma pa, da so bili sestanki prevratnikov glavni predmet razgovora med Mo- scatellijem ter dr. Iolejem in dr. j Fasanom. Najbrž pa gostilničar ni i vpleten v prevratniško rovarjenje • samo posredno, ker so se teroristi j zbirali v njegovem baru, pač pa tudi neposredno. Njegovo ime je večkrat omenii v svojih dnevnikih Mario Tuti, fašistični morilec iz Empoli ja, ki je pobegnil v Francijo s pomočjo Maura Tomeia, terorista, ki se je dalj časa skrival na Korziki. Tornei in Tuti pa sta bila v stiku s Pugliesejem, ki velja za vezni člen med pripadniki «ordine nuovo» v Italiji in na tujem. Ko bosta sodnika imela še to. poročilo, bosta izročila vse gradivo preiskovalnemu sodniku. Namestnika florentinskega državnega pravdnika nadalje pripravljata izčrpno poročilo sodniku o dosedanjih izsledkih in . seznam najnujnejših ukrepov, tako da preiskava ne bo obstala niti za trenutek. «Imamo namreč možnost. da odkrijemo mandatarje — je včeraj poudaril sodelavec obeh pravdtakov — nujno pa je hitro u-krepanje.» (vt) PO OBISKU BREŽNJEVA V BEOGRADU ZKJ pozitivno ocenjuje odnose med SZ in SFRJ Na seji predsedstva ugotovili, da se ti odnosi lahko še krepijo oh spoštovanju različnih poti socialistične graditve m... _ j Ameriški zunanji minister Kissinger (levo) v pogovoru z generalnim tajnikom NATO Lunsom (desno) in drugimi predstavniki atlantskega zavezništva med zasedanjem v Bruslju. (Telefoto ANSA-UPI) (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. — Danes je bila 25. seja predsedstva Zveze komunistov •Jugoslavije, na kateri so obravnavali poročilo o prijateljskem obisku sovjetskega partijskega voditelja Brežnjeva v Jugoslaviji. Sejo je vodil predsednik Tito, ki je imel tudi uvodno besedo, medtem ko je pojasnilo k poročilu o obisku dal tajnik v partijskem izvršnem komiteju Aleksander Grličkov. Kot nravi sporočilo s seje, je predsedstvo ZKJ po izčrpni razpravi sprejelo poročilo ter na podlagi u-vodne besede Tita in razprave izoblikovalo sklepe. Predsedstvo je u-gotovilo, da so jugosiovansko-sovjet ski pogovori, ki so potekali v vzdušju prijateljstva, vzajemnega spoštovanja. in odkritosti, omogočili vsestransko obravnavo vprašanj s področja jugoslovansko-sovjetskih odnosov in sodelovanja ter popolnejši pregled nad stališči in pozicijami dveh strani pri aktualnih med- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiumimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimmiuiiiiimiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii USODA KRIVCA ZA POKOL V ARDEATINSKIH JAMAH BO ZNANA PRIHODNJI TEDEN Afera Kappler: zadnja beseda vrhovnemu vojaškemu sodišču Namestnik generalnega vojaškega pravdnika gen. Malizia potrdil utemeljenost priziva proti razsodbi o Kapplerjevi izpustitvi na začasno svobodo RIM, 9. — Vojni zločinec Herbert Kappler, ki je neposredno odgovoren za strahoviti pokol z dne 24. marca 1944 v Ardeatinskih jamah, morda le ne bo izpuščen na začasno svobodo. Generalno vojaško pravdništvo je namreč zahtevalo od vrhovnega vojaškega sodišča, naj brez nadaljnjega razveljavi sklep rimskega vojaškega sodišča z dne 13. novembra t.l., po katerem je treba bivšega nemškega polkovnika izpustiti iz jetnišnice v Gaeti, kjer je presedel nad 28 let. Omenjeno vrhovno sodišče se bo dokončno izreklo o aferi Kappler, ki je dvignila med italijansko javnostjo silen val ogorčenja, 15. decembra; tedaj bo preučilo priziv proti sklepu o Kapplerjevi pogojni izpustitvi na začasno svobodo, ki ga je svojega dne vložil področni vojaški prav-dnik polk. Campanelli, nato pa o-svojil namestnik generalnega vojaškega pravdnika gen. Malizia. Le-ta je med drugim poudaril, da je prišel iz vrst italijanskega ljudstva ogorčen glas proti izpustitvi vojnega zločinca, protest prihaja iz ljudstva, ki mu je bila zadana še krvaveča rana in v katerega imenu se danes premika kolesje sodnega acarata — temu glasu je nujno treba prisluhniti v korist vsega človeštva. Gen., Malizia povsem soglaša- z, if-temeljevanji polk. Campanellija, iz katerih očitno izhaja, da je področno vojaško sodišče v Rimu zagrešilo hudo napako bodisi, ker je samovoljno tolmačilo zakonsko določilo, po katerem «je mogoče izpustiti» na začasno svobodo jetnika, ki je odsedel najmanj 28 let (zakon pač ne pravi, da ga «je treba» izpustiti), kakor tudi, ker je zašlo v jasno protislovje med razmotrivanjem o nekem namišljenem Kapplerjevem kesanju. Sodišče je z ene strani zatrdilo, da se je vojni zločinec skesal, z druge pa pripomnilo, da je šlo v Ardeatinskih jamah za pokol brez primere, ki še danes zbuja v ljudeh občutek groze. Ne glede na gornje ugotovitve se vsekakor postavlja vprašanje, od kod sodišču (pa naj bo vojaško ali civilno) pravica, da se kar na lepem odloči za izpustitev na svobodo takega vojnega zločinca, kot je Kappler. Nekdo je svoj čas dejal, da bi morali Kapplerja obsoditi na dosmrtno ječo tolikokrat kolikor o-seb je dal pomoriti, torej nad 300' če je to nemogoče, naj vsaj do kraja presedi dosojeno mu kazen. Sicer pa: ko bi se Kappler res skesal, bi lahko od njega pričakovali najmanj to, da sam odkloni začasno svobodo! (dg) Gre za vidne predstavnike «demokratičnega sodstva» Štirje sodniki oproščeni obtožbe žalitve sodstva LA SPEZIA, 9. — Štirje sodniki, pripadniki levičarske struje sodstva «demokratično sodstvo», so bili danes oproščeni obtožbe žalitve sodstva. Marco Ramat, Mario Barone, Luigi De Marco in Generoso Petrella so se morali zagovarjati pred porotnim sodiščem v La Spezii, ker so pred petimi leti izrazili solidarnost s kolegom Francom Marronejem, katerega so prav tako postavili na zatožno klop zaradi domnevne žalitve sodstva. Marrone je namreč na nekem zborovanju «lotta continua» v Sarzani blizu La Spezie med drugim dejal, da so se sodniki ob sindikalnih bojih jeseni 1969 in v preiskavi o atentatih 12. decembra obnašali kot «hlapci buržujskih gospodarjev». Marrone je bil šele pred nekaj dnevi oproščen obtožbe s formulo, da «dejanje ni kaznivo». Isto sodišče je danes, po komaj štiriminutni razpravi, oprostilo štiri sodnike, ki so izrazili solidarnost z Marronejem v dolgem dokumentu, v katerem so se med drugim zavzemali za svobodo vsakogar, da pove svoje mnenje. Porotno sodišče v La 'Špežii"'jo 'moralo-' prejeti pooblastilo od parlamenta za začetek razprave, ker je bil eden od obtožencev, Generoso Petrella, na zadnjih volitvah izvoljen za senatorja na listi KPI. Pred koncem leta rimski župan pri papežu VATIKAN, 9. — Po poluradnih vesteh iz svete stolice kaže, da bo papež Pavel VI. sprejel pred koncem leta pred nedavnim izvoljenega rimskega župana Giulia Carla Ar-gana. Zaenkrat ni bil še dokončno določen datum obiska, ker ga gre uskladiti z ostalimi papeževimi obveznostmi. Temu srečanju med papežem in rimskim županom bo sledilo še tradicionalno srečanje v prvi polovici januarja, ko župan in rimski občinski odbor voščita papežu ob novem letu. RIM, 9, — Predsednik vsedržavnega združenja slepih Giuseppe Fucà je opoldne simbolično zasedel eno od pisarn Radiotelevizijske ustanove. Napovedal je gladovno stavko iz protesta, ker vlada še vedno ni uveljavila zakonskih predpisov v korist slepih ljudi. Fucà je zatrdil, da bo prenehal s protestom šele, ko bo predsednik vlade Andreotti pristal na sestanek s predstavništvom slepih. BRUSELJ, 9. — V Bruslju so se danes zbrali zunanji ministri držav članic NATO na zaključnem zasedanju «zimske sezone», ki se je začelo že v ponedeljek s sestankom o-brambnih ministrov. Na dnevnem redu je dolg seznam političnih, vojaških in tudi gospodarskih vprašanj, v prvi vrsti pa je sedanje zasedanje priložnost za prvi obračun razvoja dialoga med Vzhodom in Zahodom po helsinški konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi. Bolj izčrpen obračun bo seveda podan prihodnje leto v Beogradu na zasedanju, ki ga predvideva sam zaključni helsinški dokument. Številni zunanji ministri so danes zavrnili predlog varšavskega pakta, po katerem naj bi se obe vojaški zavezništvi formalno obvezali, da se v primeru spopada ne bosta kot prvi prislužili jedrskega orožja. Predlog, ki je bil sprožen pred kratkim v Bukarešti, so predstavniki NATO označili kot «propagando». Zasedanje v Bruslju je tudi ponudilo Henryju Kissingerju prilož nost, da se je dostojno poslovil od prizorišča mednarodnega! dogajanja, saj bo moral že prihodnji mesec za_ pustiti vodstvo ameriške zunanje politike svojemu nasledniku Cyrusu Vanceu. V svojem današnjem govoru. je dal Kissinger zmerno optimistično sliko- položaja atlantskega zavezništva, prebral pa je tudi poslanico novoizvoljenega predsednika Carterja, ki je poudaril velik pomen in vlogo atlantskega za vezni, štva in napovedal, da bo še bolj o-krepil in izboljšal ameriško udeležbo v atlantskem zavezništvu, (tm) iiiiiiiiiiititimiiiiiiiiiitiiiiimimiiiiiiiimmmiiiiiiif'min im liiiiimiiii milimi m iiikw...)iiiiiiiiliiimiiiiiiiiiiiiiinmiifi iii iiiiimiiiiiiminiiimiiiHiiiiimii iiuniiii Protifašistična prireditev v Rimu «iiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiitmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiimimiiniiiiiiiiiiiuitiii! OB DANAŠNJEM DNEVU ČLOVEČANSKIH PRAVIC Napovedana proglasitev «leta političnega jetnika» Pobudo je dola «Amnesty International» ■ Izjava sindikalne federacije o kršitvah temeljnih človekovih pravic RIM, 9. — Ob jutrišnjem «dnevu človečanskih pravic» ba mednarodna organizacija «Amnesty interna-tional» začela kampanjo za osvoboditev vseh, ki so zaprti v raznih državah sveta zaradi svojih političnih prepričanj. V okviru te kampanje bodo leto 1977 proglasili za «leto političnega jetnika»: «Amnesty in-ternational» namerava objaviti peticijo v tej zvezi in nato zbirati podpise po vsem svetu. 10. decembra prihodnjega leta bodo to peticijo z najmanj dvema milijonoma podpisov, kolikor računajo, da jih bodo lahko zbrali, izročili Organizaciji združenih narodov Kot je znano, se «Amnesty International» bori za osvoboditev političnih jetnikov ne glede na njihovo politično prepričanje. V poročilu, ki ga je letos objavila ta mednarodna organizacija, se med drugim ugotavlja, da je približno en milijon ljudi danes v zaporu iz političnih razlogov. Ugotovili so tudi, da v 112 državah sveta prihaja do kršitev človečanskih pravic, medtem ko se v 60 državah redno ali občasno poslužujejo mučenja kot zasliševal-ne metode. Federacija CGIL„CISL in UIL je v svojem sporočilu v celoti podprla sklicanje «leta političnega jetnika» ter odločno obsodila vsakršno obliko kršenja ali teptanja človečanskih pravic. Po ugotovitvi, .da. kršenje najbolj osnovnih človekovih pravic žal ne pozna meja, sindikalna federacija opozarja, da so v nekaterih državah take kršitve na dnevnem redu ter so že prerasle v sistem. To se na primer dogaja v številnih državah Latinske Amerike, še posebno pa v Čilu, Argentini in Urugvaju. Prav tako nevzdržen je položaj tudi na jugu Afrike, medtem ko je treba na Bližnjem vzhodu zagotoviti palestinskemu ljudstvu pravico do obstoja in do lastne države v skladu i resolucijami OZN. Sindikalna federacija opozarja tudi, da je ravnanje z disidentskimi intelektualci v nekaterih vzhodnoevropskih državah, kot pričajo nedavni dogodki v SZ in Nemški demokratični republiki, v nasprotju z listino o človečanskih pravicah, prav tako ravnanje s politično opozicijo na Češkoslovaškem. Federacija na koncu poziva vse delavce, naj krepijo boj proti vsem oblikam kršitve človekovih pravic, še posebno v tistih mednarodnih forumih, kjer lahko italijansko sindikalno gibanje izreče svojo sodbo in izvaja svoj vpliv, (tm) Protest ktinsk amerjsKrh iioviuarjev CARACAS, 9. — Latinskoameriška zveza novinarjev je v posebnem sporočilu strogo obsodila nasilje proti časnikarjem v južnoameriških fašističnih diktaturah. V Čilu, Argentini, Boliviji in Urugvaju je zaprtih 56 novinarjev, nič koliko listov je na ukaz oblasti prenehalo izhajati a 346 tiskarskih delavcev je bilo izgnanih. narodnih vprašanjih in vprašanjih mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja. Rezultate obiska Brežnjeva so pozitivno ocenili in naglasili njegov pomen in koristnost za razvoj odnosov in sodelovanja med socialistično samoupravno in neuvrščeno Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Predsedstvo je med obravnavo dosedanjega razvoja odnosov in sodelovanja med jugoslovansko in sovjetsko državo in partijo ugotovilo, da se razvijajo uspešno in v obojestranskem interesu. Potrdilo je pripravljenost za nadaljnji napredek prijateljskega, vsestranskega jugoslovansko - sovjetskega sodelovanja, za kar so ugodni pogoji. Sporočilo s seje pravi, da predsedstvo izhaja iz tega, da je napredek jugoslovansko -sovjetskih odnosov in sodelovanja, mogoče zagotoviti «na podlagi doslednega spoštovanja načel suverenosti, neodvisnosti, enakopravnosti in nevmešavanja, s spoštovanjem različnih poti socialistične graditve in različnega mednarodnega položaja dveh držav». Ugotovili so, da obstoječe razlike ne bi smele biti ovira za uspešen razvoj odnosov med državama in partijama, kar je praksa že potrdila. Vsa ta načela in stališča so potrjena tudi v skupnem jugoslovansko - sovjetskem sporočilu in so nenadomestljiva podlaga za u-spešen razvoj jugoslovansko - sovjetskih odnosov in sodelovanja. Takšen razvoj teh odnosov in sodelovanja je, pravi nadalje sporočilo z današnje seje partijskega predsedstva, v interesu obeh držav in partij, pa tudi v interesu krepitve e-nakopravnega mednarodnega sodelovanja, miru in socializma v svetu. Na današnji seji predsedstva ZKJ so obravnavali tudi nekatera druga vprašanja iz mednarodnih odnosov SFRJ in ZKJ. O tem je imel uvodno besedo Miloš Minic, druge podrobnosti pa niso znane. VLADO BARABAŠ Daims predsedniške volitve v Alžiriji AL2JR, ' 9. — Alžirci pojdejo jutri na volišče, da potrdijo Bume-diena za predsednika države. Gre za prve volitve, odkar je bila pretekli mesec odobrena nova ustava. Bumedien bo kot državni poglavar tudi predsednik vlade, vrhovni poveljnik vojaških sil, načelnik državnega resorja za obrambo in vodja edine politične stranke v Alžiriji, to je nacionalne osvobodilne fronte. imiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiifiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii» V STROGEM SREDIŠČU AVEZZANA V A3RUCIH Roparji ubili dve osebi med napadom na zlatarno v Žrtvi sta lastnikov tridesetletni sin in trgovec iz Pescare - Zločinci pobegnili brez vsakega plena L’AQUILA, 9. — V samem središču mesteca Avezzano sta bili med poskusom ropa ustreljeni dve osebi. Gre za 30-letnega Ulisseja Sa-luccija in 42-letnega Antonia Acqua-rija. Roparji so pobegnili brez najmanjšega plena s športnim avtom ter jih sedaj policijski agenti in karabinjerji iščejo po vseh Abrucih. Krvavi dogodek se je pripetil v zlatarni, ki je last 60-letnega Francesca Saluccija, in sicer le nekaj minut pred zaprtjem trgovine. Vanjo so stopili trije zakrinkani ter z RIM, 9. — Vsedržavno .združenje protifašističnih političnih preganjancev ANPPIÀ je priredilo v prostorih rimske občinske uprave zborovanje, katerega namen je bil pozvati javnost k še večji budnosti proti na novo se porajajočemu fašizmu. Zborovanje so vodili predsednik ANP PIA sen. Terracini, župan Argan bivši predsednik poslanske zbornice Pertinì, Giorgio Amendola, Camilla Ra vera in nekdanji partizanski poveljnik Baldazzi. Na kraju slovesnosti, ki je bila organizirana ob 50-letnici ustanovitve .zloglasnih fašističnih «posebnih sodišč» (tribunali speciali), so prireditelji podelili številnim parlamentarcem in raznim protifašističnim občanom spominske, medalje. Terracini je v priložnostnem govoru povedal poleg ostalega, da je ustanovitev omenjenih sodišč (od 5 tisoč 500 obtožencev jih je bilo 5.000 obsojenih, med temi. je bilo 4.000 delavcev in 800 kmetov) pomenila poslednji poskus črnosrajčnikov, da preprečijo uvedbo demokracije državi. Na sliki (telefoto ANSA) predsedstvo zborovanja, in sicer od desne proti levi: Amendola, Pertini, Argan in Terracini. RIM, 9. — Za novega rektorja rimske univerze je bil danes, izvoljen ravnatelj inženirske fakultete prof. Antonio Ruberti. ODNOSI MED WASHINGTONOM IN SEULOM IZREDNO NAPETI Ameriška obveščevalna služba nadzorovala celo telefone južnokorejskega predsednika SEUL, : 9. ■ — Odnosi med ZDA in njihovo tradicionalno zaveznico, Južno Korejo, so se zelo zaostrili: na zatožni klopi pa se je še enkrat znašla ameriška abveščevalna služba, ki je s 'svojim podtalnim rovarjenjem in s svojim nezakonitim početjem povzročila hude težave in preglavice washingtonski vladi. Za sedaj se je južnokorejska vlada o-mejda na ostro zahtevo po pojasnilih in na grožnjo po sproženju «u-streznih pobud, ki bi utegnile negativno vplivati na prijateljske odnose med obema državama». Pojasnila, ki naj bi jih dal Washington, pa zadevajo pisanje ameriškega tiska, po katerem naj bi neimenovani — očitno pa agenti zloglasne CIA — podtaknili mikrofone za prisluškovanje v rezidenco samega južnokorejskega predsednika Park Cu.ig-hija. .......... Škandal, ki je privedel vladi, v Washingtonu in Seulu na rob prekinitve odnosov, se je začel 24, oktobra, ko je «Washington Post» objavil članek o delovanju južnoko-rejskih agentov in zapisal, da so ti ljudje potrošili milijone dolarjev, da bi si zagotovili «prijateljstvo» članov ameriškega kongresa. To početje — je dodajal list — naj bi trajalo že od ieta 1970, vanj pa naj bi bili vpleteni tudi razni funkcionarji in diplomati južnokorejskega veleposlaništva, ki niso varčevali z «darili» za člane kongresa, seveda v zameno za «konkretno razkazovanje prijateljstva» do vlade v Seulu. Še najbolj eksplozivna pa je bila vest, da so med dokazi o teh primerih korupcije , bila tudi nekatera temeljila na magnetofonskih trakovih o telefonskih pogovorih samega južnokorejskega predsedniki in ki naj bi bili posneti v sami predsedniški palači. Ameriška vlada pisanja «Washington Posta» ni demantirala, zato je jasno, da so- iz Seula kmalu zahtevali pojasnila, še posebno o tem, ali so ameriški agenti zares namestili . aparate za prisluškovanje v predsedniški palači. To zahtevo je ponovil minister za informacije Kim Seong-jin, ki je obžaloval, da iz Washingtona še ni bilo nobenega odgovora, kar daje možnost — je dejal — vsemogočih špekulacij in izkrivljanj, ki škodujejo interesom Koreje in ZDA. Če bo pa Washington vztraiai v svo’m zadržanju in ne bo dal iz-Umih ir, formaci i — je še poročila obveščevalne službe, ki so, dudar nnni^er — bo seuiska vlada prisiljena uvesti poglobljeno preiskavo. In ko bi končno ta preiskava pokazala, da so ameriški agenti zares zakrivili nezakonita dejanja, bo vlada «v skladu z zakoni sprožila u-strezne ukrepe», ki pa jih minister ni hotel točneje opredeliti. Vsekakor pa je dejal, da taka dejanja, če so bila zares izvedena, mečejo dvome na ameriško moralo, poleg tega pa negativno vplivajo na prijateljske odnose med obema državama. Naj še omenimo, da je imel škandal v Južni Koreji velik odmev in da je privedel k odstopu ali odstavitvi nekaterih članov vlade in voditelja tajne službe. V ZDA pa za sedaj ni uradnih reakcij v pričakovanju rezultatov p"eiskave, ki je bila zaupana zvezni policiji - FBI. (tm) revolverji oboroženi moški in veleli priletnemu lastniku, naj jim izroči ves denar in razne dragocenosti spravljene v ' varnostni skrinji. Tedaj je Saluccijev sin Ulisse reagiral (kako, še ni dano vedeti), zaradi česar je zločinska trojica pričela streljati: Ulisse in uvodoma omenjeni Acquari sta bila tako hudo ranjena, da sta izdihnila takoj P° sprejemu v bolnišnico, Francesca Saluccija pa svinčenke niso zadele. Antonio Acquari je trgovec z urami in zlatnino iz Pescare, ki se ie prišel pomenit s Saluccijem glede neke kupčije. Banditi so odbrzeli z rdečo «giu* lio» (evidenčna tablica: R'm E15900), ki so jo zelo verjetno ukradli. Očividci vedo povedati, da so se divje odpeljali po avtocesti A; vezzano - L’Aquila - Rim. Policisti in karabinjerji so v vsej deželi A-bruci pripravili cestne bloke, zasledovanje morilcev pa se odvija tudi na planoti Marsica, kjer se prepletajo brezštevilne ceste in stranpoti, med katerimi se bohoti goščava. (dg) Polemika med Taisko u in LDR Vietnamom SINGAPUR, 9. — Glasnik vlade LDR Vietnam je danes ogorčeno za-nikal vesti, po katerih naj bi se Vietnamci pripravljali na zasedbo Tajske. Ustrezne vesti, ki jih im3 hanojska vlada za preprosto natolcevanje oziroma pretkan političen manever, je raširil sam tajski notra. nji minister Sundaravej; le-ta je na( glasil, da hoče Vietnam zasesti Tajsko najkasneje do 15. februarja. Gre za očiten manever — tako zatrjujejo v Vietnamu — ki na; u praviči morebitne poskuse Tajsk za ponovno odprtje ameriških vojaških oporišč na lastnem ozeadP'