t
r
i
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00 q
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
List, slovenskihdelavcevy AmerikL
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Svuiday* q and legal Holiday«. 75,000 Readers.
TELEFON: CHELSEA 387S
i te red as
Class Matter, September 21, INS, at the rest Office at New York, N. Y„ under Act sf
sf March S, 1S70
NO. 285. — ŠTF.V. 285.
NEW YORK, FRIDAY,'DECEMBER 5, 1930. — PETEK, 5. DECEMBRA 193«
TELEFON CKELM« SS7» VOLUMl JULXYII1 — LETNIH UlXHI.
FRANCOSKI MIN. PREDSEDNIK TARDIEU JE ODSTOPIL
BANČNI ŠKANDALI POD NJEGOVIM REŽIMOM SO POVZROČILI NJEGOV PADEC
Po svoji resignaciji je vlož'1 prošnjo, naj predsednik razpusti ves kabinet. — Poincare nima posebnega veselja, da bi postal ministrski predsednik. — Tardieu je videl že vnaprej svoj padec. Morda bo prišel socijaCst Blum na površje.
PARIZ. Francija. 4. decembra. — Francoski senat je izsilil danes odstop francoskega ministrskega predsednika I ardieu-a in njegovega kabineta.
Ko je prišel na vrsto predlog, če naj se mu izreče zaupnico za njegovo finančno politiko, je bilo oddanih 1 39 glasov za predlog, proti predlogu 1 47.
Takoj nato se je odpeljal Tardieu s svojimi ministri v Elizejsko palačo, kjer je prosil predsednika republike Doumergua, naj razpusti vse ministrstvo.
K padcu Tardieu-a so največ pripomogli bančni in borzni škandali, ki so se završili pod njegovim režimom.
! ardieu je že vnaprej slutil svoj padec.
Ko se je vršil na Zahvalni da n banket v tukajšnjem ameriškem poslaništvu, je Tardieu v svojem i govoru omenil, da ima francoski senat veliko moč rer da se ob gotovih prilikah te moči tudi posluži. istotako kot ameriški senat.
Današnja senatna seja je trajala pet ur. Proti ministrskemu predsedniku je odločno nastopil »senator Rene Hery.
Predsednik Doumergue se bo jutri obrnil na ce-lo vrsto uglednih politikov ter jih prosil, naj sestavijo novo ministrstvo.
Kot prvi pride vpoštev Poincare, ki je pa že včeraj rekel svojim prijateljem, da mesta ne bo pre-
\ zel.
Nekateri smatrajo za naslednika Tardieu-a ministra za javna dela, Pierra Ca vala, ki se je zelo priljubil tekom zadnjega tekstilnega štrajka.
Doumergue se bo najprej posvetoval s predsednikom senata in zbornice, zatem pa s strankarskimi voditelji, Poincarejem, Herriotom, Daladierom ter z največjim nasprotnikom Tardieu-a, socijali-stom Leonom BI umom.
Ko je stopil danes Tardieu na govorniško tribuno v senatu, mu je zaklical senator Hery: — Poberite se odtod!
On se pa ni dal omajati, ampak je zaključil svoj sijajni govor, kojega vsebine pa senatorji niso hoteli vpoštevati.
Nasprotniki so mu začeli očitati, da je spravil F rancijo na rob propada.
Pred nastopom l ardieu-a je bila v Franciji velika prosper i t et&, dočim se sedaj nahaja dežela v sko-ro slabšem položaju kot leta 1917.
SUHAČI SO V VELIKI STISKI
Linthicum hoče doseči strnenje vseh nasprotnikov prohibicije ter zanikati vse podpore. — Obrežna straža zahteva v prihodnjem fiskalnem letu $15,000,000.
WASHINGTON, D. C., 4. decembra. — V posia_ri3ki zbornici pripravljajo ncv napad na proh.bicijD.
Demokratični kongresnik Lint-chicum iz Mary lan da je danes namignil, da bo skušal vrniti vse nasprotnike prohibicije v en "blok', ki šteje že danes 61 članov.
R-azventega pa hoče zanikati vladi tudi sredstva, ki so potrebna, da se denatoirira alkohol, potreben za industrije.
Razventega bo naproxen justižni komitej, naj odobri predlogo, ki bo dovoljevala izdelovanje tor prodnjo lr.ofnega piva.
Linthicum ho nastopil proti temu, da se da p^ti^ijst .milijonov dolarjev za obrežna stražo.
—	Narod r.oče prohibicije. — je izjavil.
—	Ko se ba sestal 73. kongres, bomo napravili k:ne: prohibiciji. Zu izvedenje ne bomo dovolili niti centa.
Upa, da bo prišlo še več nasprotnikov prohibicije iz mest pri novi ureditvi kongresnega zastopstva
Ker cvete trgovina z opojnimi pijačami ob vsej obali, zahteva obrežna straža $15,000,000 za izvedbo prohibicije.
Posebni komitej zbornice sporo žil* danes, da potrebuje polovico tega denarja za boj proti tihotapcem.
ŠEST BLAZNIH KAZNENCEV
POBEGNILO
Trije oborožen: moški so premagali paznike v državnem zavodu za u-mt^olne. — Vse je bilo vnaprej zasnovano.
BEACON. N. Y., 4. decembra. — V državni Mat tea wan bolnišnici za1 jumoboine zločince se je danes pri-'petilo nekaj nenavadnega. Trije moški so premagali st ri paznike ter odvedli žest jetnik d v. j Kot je pozneje ugotovil superintendent dr. Raymond F. C. Kieb, so dospeli moški v zavod skozi stranska vrata. Najprej so srečali nočnega čuvaja McOratha in mu za-povedali, na jih spremlja. V kuhinji so premagali drugega čuvaja, na hodniku pa še dva nadaljna. Vse štiri so zaprli v p samo. Eden i jih je stražii, ostala dva sta pa sto-'pila v spalnico, kjer se je nahajalo šest 4etmkov. Vse je moralo biti ie prej domenjeno, kajti jetniki so ' takoj planili iz postelj ter pobegnili jskc?i stranska vrata na cesto, kjer 'jih je čakal av.omomil."" j Neznanci, ki so jih prišli res'.t, so 'pobegnili za njimi. I Po zatrdilu superintendents, begunci niso bili nevarni blazn'ki.
MOSKOVSKA OBRAVNAVA SE
BLIŽA KONCU
Obtoženci so bili zaslišani glede nekega francoskega zavoda v Moskvi. Krilenko je pričel s su-miranjem obtožb proti obtoženim.
NI SE MU IZPLAČALO...
Newyorski sodnik Harry Stackell je obsodil včeraj Antoni a Giulliana na sedem in pel leta ječe, ker je v nekem restavrantu ukradel iz cash-registi*a štirideset centov. To je bil že njegov drugi pregrešek.
AVSTRIJSKI PARLAMENT IMA RDEČEGA
PREDSEDNIKA
DUNAJ, Avstrija, 4. decembra. — S pomočjo gospodarskega bloka Johanna Schobra je bil danes izvoljen predsednikom avstrijskega parlamenta dr. Mathias Eldersch. Proti njemu so glasovali krščanski soci-jalci in člani Heimwehra.
NENAVADNO MAŠČEVANJE
*---
27-letni Frederick Schemmer in njegova žena Helena sta se poročila pred petimi leti. Nekaj času sta živela v miru in zadovoljstvu v gorenjem delu mesti New Yorka , ter lepo vzgajala svoje tri otroke. Poleti sta se pa začeia prepirati, in ona je cdšla k svoji materi.
On ji je večkrat pisaril naj se vrne k njemu, toda na njegova pisma sploh ni odgovarjala. Ko se je v sredo zvečer vrnila iz gledališča, ji je v veži stopil nasproti njen mož. Odločno jo je pozval, naj se vrne k njemu. Ker je ni hotela, je potegnil iz žepa steklenico ter ji zlil njeno , \rsebino v obraz. Helen je obupno zakričala. V steklenici je bila namreč silna kislina, ki ji je takoj pričela razjedati kožo. Nato se je one-' svestila. Odpeljali so jo v Morrisano bolnišnico. Ko se je vrnil Schemmer v svoj dom, je bil aretiran.
notiiawOTi'ra^
Naročite se s« "GIm Naroda" — največji slovenski dnevnik ▼ Zdim-tonih driaftb
MOSKVA, Rusija, 4. decembra. Osem ruskih inžinirjev. ki so obtoženi, da so se zarotili pro.i sovjetski vladi, bo najbrž še pred koncem tedna izvedelo, če bodo morali plačati s svojim življenjem za vele-zaroto.
Sploino se domneva, da—bo ravni obtožitelj Krilenko po sumira-nju slučajev zahteval jutri zvečer smrtno kazen.
Obstaja le malo dvoma glede tega, če bodo morali plačati vsi obtoženci zločin s smrtjo.
Navzlic temu se domneva, du. bodo obtoženi sicer obsojeni na smrt. da pa bo par njih pozneje pomiloš-čeniji na deset let zapora. To velja v sovjetski Rusiji kot nadaljša zaporna kazen.
Delavci in kmetje po vsej Rusiji zahtevajo smrtno obsodbo.
Večina obtoženih je pojasnila vse podrobnosti glede zaro:e in s tem pomagala vladi pri aretaciji stotih drugih obtožencev. Vsled tega se smatra za možno, da bo vlada nastopila proti njim z gotovo milostjo.
Noben obtoženih ni bil danes prav posebno v skrbeh glede svoje usode.
Leonid Ramsin, dozdevni voditelj zarote, je mirno kadil cigareto, se smehljal včasih ter čital »akte.
Drugi so poslušali brezobčutno ter delali bolj vtis poslušalcev kot pa ob.cžencev.
Večji del današnje obravnave se !je vršil tajno ter se pečal z delavnostjo dveh agentov nekega goto-jvega francoskega zavoda v Moskvi, katerega niso imenovali v javni razpravi.
Vojaki rdeče armade so stražili vsak vhod v poslopje. Štirim sodnikom so bi/a sporočena imena agentov. Ti agenti so baje javili francoskemu generalnemu štabu skrivnosti ruskih ^priprav za vojno.
Seja z izključitvijo javnosti se je pričela opoldne ter je trajala do večera.
Krilenko je voditelj ruskih sovjetskih pravnikov in vsled tega prevladuje veliko povpraševanje po kartah za zaključno obravno procesa.
MACDONALD I __ POSREDUJE
Ministrski predsednik si na vse načine prizade-i v a preprečiti pretečo ' splošno stavko. — Danes bo padla odločitev.
LONDON, Anglija. 4. decembra. Upanje, da bo mogoč* preprečiti spložno premogarsko stavko po vsej deželi, se je opiralo danes zvečer na prizadevanja ministrskega predsednika MacDonalcra. da dosežejo miroljubno uravnavo.
V svojem uradu v poslanski zbornici se je ministrski predsedn k pozno v noč pogajal z odsekom zveze premogarjev.
Navzoča sta bila trgovinski minister Graham ter rudarski minister Shinwell.
Po koncu konference z ministrskim predsednikom so se vršili ie j razgovor: med zastopniki premo-'garjev ter Grahamom in Shm-weilom.
Nikakega poročila glede izida pogajanj se ni objavilo, vendar pu se je glasilo, da je šlo za priprave za (narodno premogarsko konferenco, i ki se bo sestala jutri ter odločila, če naj se prične generalna stavka ali ne.
Medtem pa je velika več na 90.000 škotskih premogarjev še vedno na stavki.
Manjši delavski nemiri so se pripetili pred vhodi v različne rudnike na Škotskem, a ne poročajo o nikakih resnejših izgredih.
! DUNAJ, Avstrija, 4. decernbiu. — Avstrija je d:b.la danes novo koalicijsko vlado pod vodstvom dr. Otona Endera ter dveh prejšnjih k.in-celarjev kot članov vlade.
Dr. Ender, kateremu so poverili sestavo kabineta po odstopu Vau-gomu. ki je odstopil zadnji teder . je sestavil danes svoj kabinet, po-item ko so se izjalovili vsi prejšnji J poskusi.
1 Gospodarski blok. katerega vodi ' prejšnji kancelar. Johan Schober, jima tri mesta v novem kabinetu, (Vsi ostali portfeljl so prišli v rok-krščanskih socljalcev.
Dr. Kari Vuugoin. glavar bh ■ vlade, je v novem kabinetu vojni minister, torej ima mesto kot "a • imel že preje.
I Novi kabinet je sestavljen take k-:
Zvezni kancelar: dr. Oton Ender; pDdkancelar ter zunanji minister, Johan Schober minLsier z\ notranje zadeve, dr. Winkler; finance dr. Oton Juch; vojna uprava, dr. Kar! Vaugoin.
Kabinet je bil še danes izpopolnjen z imenovanjem dr. Jožefa Renscha, ki je bil imenovan ministrom za javno dobrodelnost.
NOVI AVSTRALSKI GOVERNER
SMRT STARE MEHIKANKE
CORPUS CHRISTI, Texas, 3. de- ' cembra. — Tukaj je umrla Mauri-cia Diaz, ki je bila rojena v bližini Monterey, ko je bilu Mehika še španska kolonija. Stara je bila 121
let.
"LONDON. Anglija, 3. decembra. Generalnim govemerjem Avstral-je bil imenovan Sir Isuac Alfred Isaacs. Postal je naslednik lorda Stonehavena.
STREL NA SPANSKE-GA MINISTRSKEGA - PREDSEDNIKA
MADRID. Apanska. 4. decembra. Joaquin Lliao, časnikarski poroče-I valeč, je bil danes aretiran, ker je oddal strel preko glave mmistrske-ga predsednika "erenguarja v njegovem uradu.
Pip zaslišanju je izjavil, da ni hotel zadeti ministrskega predsednika, temveč da je oddal strel kot protest
proti socijalnim razmeram na Španskem.	- ij
PROTI RMENI MRZLICI
RIO DE JANEIRO. Brazilija, 4. decembra. — Uradno glasilo poroča, da je ministrstvo za javno zdravje določilo $540,000 za bej proti rmeni mrzlici.
ADVftitTfSE IN "CLAS NARODA-»
•i ": "•,."" ' , 3 * ith„, S i&s
BIVŠI PREDSEDNIK
V IZGNANSTVU
PARIZ, Francija, 4. decembra — Jutri bo dospel v Cherbourg dr. Washington Luis, odstavljeni brazilski predsednik. Sprejelo ga bo nekaj njegovih prijateljev, ki ga bodo spremili v Pariz.
NADOMESTILO ZA PLATINO
Z ŽEPNIM NOŽEM
GAJE OPERIRAL
ALIUS, Okla., 4. decembra. — Petletni Billie Hinson je nevarno zbolel. Poklicali so zdravnika dr. A. Abernatyja. Zdravnik je dogiral, da ima otrok d fterijo, Grlo je imel tako otečeno, da je jedva lovil sapo. Zdravnik ni bil vzel seboj po-1 trtbnih inštrumentov. V naglici je' nabrusil svoj žepni n;ž ter otroku prerezal sapnik, da mu je omogočil dihanje. S tem mu je rešil življenje.
Slik«, nam predstavlja kemika na vseučilišču Južne California, ki < travi, fla se mu je posrečilo dobiti kemičnim potom nadomestilo za platino. Platina je zelo draga kovina ter bi bilo nadomestilo zanjo velike ga pomena.
ZANIMIVA TEKMA
JUAREŽ, Mehika, 3. decembra. Toča j i iz stopetdeseiih salonov bojda vprizorili tukaj zanimivo tekmo. {Vsak bo imel v desnici taso, na kateri bo kozarec žganja, kozarec vode in steklenica piva. Tekli bodo petnajst blokov Ualeč. Tisti, ki bo prvi dospel na cilj in ne bo ničesar prelil, bo dobil sto peaov nagrade. Za to neobičajno tekmo vlada veliko zanimanje.
Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah
je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino.
Naia nakazila se Izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri nas izdanih potrdilih Naslovi jencl prejmejo toraj denar doma, brez cam ud* časa, brei nadaljnih potov in stroškov.
Posebne vrednosti so tudi jjovratnice, ki so opremljene ■ podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem ▼ dokaz pravilnega izplačila
Enake povratnice so zelo .potrebne za posameznike v slučaju ne-areče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih »lučajih tudi na sodni j i v stari domovini.
Nastopni seznam Vam pokale, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali Ur.
v Jugoslavijo
Din 500 ........................... S 9.40
1009 „........................ S 18.60
2000_________________________S 37.00
2500 __________________ S 46.25
5000 _________________S 91.50
- 10,000.............................S 181.80
V Italijo
Li* 100__________» 5.75
200_______511.30
300 ____$16.80
500 _____527.40
1000 _______$54.25
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $4.5.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—.
Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporasuma-te glede načina nakazila
Nujna nakazila Izvršujemo po Cable Letter za pristojbin« TS
SAKSER STATE BANK
n OOKTLANDT STREET
Telephone Barclay 0380
NEW IOB1, a s 0381
AVSTRIJA IMA ZOPET VLADO
Schober je postal zunanji minister, Vaugoin p a vojni minister. — Gospodarski blok je dobil tri ministrska mesta.
4 7 *** SrnfmmmWv i i i
| / "Glas Naroda" "j
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
h ranit HaJum. Ptm\6m\	L. Benedik, Treas.
'La*:« ut buain«M ot the corporatton and addresses of above officers: elt «. lttfe Street, Borough ef Manhattan, New York City, N. T.
"CLAS NAHODA-(Voice of the People)
issued Every Day Except Sundays and Holidays
/a t> o leto velim Ust za Ameriko„ Za New York aa celo leto $7.00
ln Kanado ---------------.$6.00 Za pol leta ----------------------------$350
/ pol leta ...................................$3.00 za inozemstvo za celo leto______-$7.00
Z . č-trt leta ..„:----------------SI-50 Za pol leta ........................—......43.50
________Subscription Yearly $6 00._
Advertisement on Agreement. Glas Naroda* izhaja vsald dan izvzemži nedelj in praznikov.
»opisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčil jejo. Denar naj se bla-ovob pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, •rotimo aa te nam tudi prejiaje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
GLAS NARODA", 21« W. 18th Street. New York. N. Y. Telephone; Chelsea $$78
NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 5, 1930
mm	.1 1.1 , .,	■■	1 ---—
■he LAItGBST iLOmi DAILY h 0. H &
Gospodarsko in finančno prerojena Jugoslavija,
BOJ SE BO NADALJEVAL
Pred par dnevi so se |x>javik* govorice, da bo kongres naproxen, naj odobri l.ji?<lsk<> glasovanje ^lede prohibieije.
Najzanimivejše in najvažnejše pri tem porof-ihi je. da je prišel predlog s strani Kiihaeev.
1'rirttaši prohibicije so na tajnem zliorovanju razprav-} Al o tej zadevi ter kon<"no prišli na misel, v toliko so de ovati z mokraei, da se zedinijo glede oblike predla^ra-•e«4,a glasovanja, to j«\ <*e naj se vrši splošno glasovanj« ijlede izpreinembe Votstt adove postave ali glede prekliea osemnajstega amendmenta.
Najbolj presenetljivo je pa to, ker sr suliaei dosedaj ploh niso hoteli baviti s tem vprašanjem.
Ce jim je kdo omenil splošno glasovanje, so dosledno, *
odgovarjali: — Narod je že povedal svoje mnenje s Tem.' r
da je uveljavil probibicijo.	ffl Mjl	1
£
Pa tudi v tem slučaju suliaei niso edini.	t
Med njimi so se zabeli pojavljati možje, ki pravijo,
da bodo z vso silo nasprotovali predlogu, ako bo predlo- *
zen kongresu.	i s
ti
To nasprotstvo prihaja predvsem <xl profesijonalnili < suhaeev, ki smatrajo svojo trgovino za ogroženo.	j 1
!1
Glede izida takega glasovanja pa ne more biti uobe-j < nega dvoma.
j]
Zadnje volitve in razna neuradna glasovanja - o ;jo- ] kazala, ktim veje veter.	j '
Ljudje, katerim je piohi bii-i.ja vir dohodkov in boga-1 -tva, se boje za svojo bodočnost, boje se za milijone do-' ] larjev ki jiji plačuje prebivalstvo za nepostavno pijačo.
! J
Bojazen teli ljudi nikakor ni neutemeljena. Kongres j ki se je zopet sestal, se bo. hočeš ali nočeš, moral baviti - J probibicijo.	i ]
Toda zaenkrat je še izključeno, da bi sedanji kongres1 sprejel resolucijo glede splošnega glasovanja <> tem predmetu.
• i
Pi zadnjih kongresnih volitvah j«1 zmagalo dosti na- ] oprotnikov proliibieije.
Toda ti novi člani bodo nastopili svoj urad šele mese-t a marca prihodnjega leta.
Ako ne bo predsednik sklical poletnega zasedanja kongresa, se prihodnji ne bo sestal prwl decembrom prihodnjega leta.
Sedaj zborujoče zastopstvo je stari kongres, v katerem imajo sidiači precejšnjo večino.
S tem. da je zmagalo pri zadnjih volitvah dosti mo-k race v, še ni rečeno, da je prohiliicija poražena.
Boj se*bo moral nadaljevati.
DRUŠTVA
H NAMERAVATE PRREDITl
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
- i *
GLAS NARODA" ne ate tamo vaie čUnctvo, mc p» ni Slovenci v okolici
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
. -.j	-
Habsburška cerimonija v Belgiji.
Student Oton ftibsburg je 20. novembra dovrMl svoje IS. teto ter s tem po določilih <km Habebur-tanov postal polnoleten. Na gradu Hamu v Steenockerzeelu se je t«m povodom vrnila slavnostna pon-tiflkalna mata, ki jo je daroval škof Beydel z Dunaja kot dvorni kaplan gospe Zite. Po mail so slovesno o-rwt\ruff Otonov© polnoletnost, na-j« pod avstrijskim in ma-d4ai*kim odposlanstvom proglašen
ca, cna^rja. Oospodi se ni prav nič Čttdno »dek>, kar Je bil že pokojni ate tameliito zaarafti in inntfaiL KM VM « mZ idekMM m*. mmtrn liMim nwn, u na
Kakor poročajo, je dobil študent Oton naslov cesarja neke imaginarne dežele, imenuje se namreč cesar habsburški. Od daril, ki jih je dobil polnoletni "cesar , je omeniti, 4» mu J* naki madžarski vojak prin«ei vrtčo madžarske prati, wtfrma bojevnik pa le-n kitk ki »a je dai pcei bla«ofilo-
ne avstrij. vojske, ki vlečejo mastne penzije v nasledstveaik državah, pele« tega pa rujejo proti državam, fci jim plačujejo penzijo. Ti gospodje zato niso imenovani v ofi-ci j rinem spisku gostov, kajti Oton je vrabec na strelu, penzipa pa je pečeno pi&če v roki. Madžarskim in avstrijskim gostom ni treba tajiti svoje privrženosti Habsburgu.
Ugledna gospodarska revija --Monthly Revue cf Central Europe, — ki jo izdaja Anglo-interna-cionalna banka v Londonu objavlja pod naslovom "Gospodarska obnova Jugoslav i je'* daljši članek
0	gospodarskem položaju v srednji in jugovzhodni Evropi, članek pra-
! vi med drugim;
— Bančnik, ki dobro pozna fi-i nančne in gospodarske uspehe in neuspehe, ki so vznemirjali Srednjo in jugo-vzhodno Evropo po svetovni vojni je nedavno izjavil, da oO po njegovem mnenju spremembe v splošni finančni in gospodarski situaciji v zadnjem letu v Jugoslaviji tako pomembne, da nudi ta država sliko gospodarsko popolnoma prenovljene države. — Proračun za leto 1930-1931. ki pred j videva izdatke v znesku 13 tiseč 348 milijonov, je za 883 milijonov vedji od prejšnjega, odnosno. ako upoštevamo naiknaane kredite v lanskem proračunu, za 340 milijonov večji. To povečanje pa je v glavnem posledica reorganizacij? administracije in odplačevanje državnih dolgov. Za plačilo državnih dolgov je bilo določena vsota 121 milijonov dinarjev. 238 milijonov je bilo odobrenih za produktivne investicije ministre m za promet, za šume in rude in za poljedelstvo, dočim odpade ostanek 297 milijonov za notranje in prosvetno ministrstvo, na ministrstvo javnih del in ministrstvo vojske in mornarice Z ozirom na gospodarski razvoj države, izboljšanje administracije m - pravilno razdelitev davčnih bremen je upravičena nada, da bo mogoče pokriti te povečane izdatke brez uvedbe višjih novih davkov. Pričakuje se, da bodo direktni da v -
1	ki s carinami vrgli za 170 miiijo-
i
nov več, na drugi slrani pa je treba upoštevati povišanje reparacij-skih dajatev po Youngovem načrtu. ki bodo znaiali 263 milijonov
O splošni finančni situacij: ^ 1 Jugoslaviji pravi članek: Znano je. ^ da je dinar stabilen že vej let. Zr.i-\ žanje obrestne mere pri Narodni ! banki cd 6 na 5.5 odstotkov se smatra za zelo dober zna-, in ko-j rak, ki bo v veliki meri dvignil tr-I govino. Povečanje zlate podlage in ! deviz pri Narodni b^nki predstav-j ^a najpomembnejše dejstvo v fi-, nancnein poležaju Jugoslavije. — Dočim so znašale rezerve zlata in j deviz l. decembra 1928. 1.690 mili-j jonov. so narastle do 31. decembra < 1929 na 2.527 milijonov. Tcini po-j datki kažfjo. da so te rezerve o-hranjene. Promet bankovcev je 1 znažal koncem leta 1928 5.52S milijonov, koncem leta 1929 pa 5.818 milijonov. Iz najnovejših statistič-. nih podatkov je razvidno, da je o-hranjena relacija v cbtcku ban -! kovcev.
•' Tekom leta 1929 je bil desežeu tudi velik napredek glede razčl-! ščenja položaja državč kot dolžn:-ce v inozemstvu. Vojni dolgovi v-Franciji so h:li urejeni v zvezi 3 ' Youngovrm načrtom pod pogoji, ki .se lahko smatrajo za zelo ugodne. Pozneje je bil dosežen tudi sporazum o valorizaciji srbskih predvojnih dolgov Franciji na pov-; prečni bazi 61 odstotkov. Končno je bil dosežen sporazum za plači-
lo srbskih predvojnih trgovskih! i dolgov v Angliji.
Obširno poglavje posveča pisec tudi monopolom ter navaja točne podatke o mcnopolskJi dohodkih v zadaj ill treh letih. Leta 1926-27 so znašal ii dohodki 2,363 milijonov, leta 1927-28 2.346 milijonov, leta 1923-1929 pa 2.254 milijonov. Do -hodki državnih monopolov v letu 1929-30 pa so se znatno povečali. Državni monopoli so služili za glavno garancijo za vsa inozemska posojila, ki :o bila najeta v pro-šlosti. a verjetno je. da bodo služili v to svrho tudi v bodočnosti. Zanimivo je. da so obresti za amortizacijo inozemskih posojil tri iti . plokrat krite samo z dohodki državnih monopolov.
Trgovinska bilanca ,'e v letu 192S zaključila z deficitom v znesku 1.390 milijonov, a že leta 1929 je izkazala suficit v znesku 327 milijonov. Tudi rezultat zunanje trgovine v letu 1930 kaže doslej mnogo bolgše uspehe od vseh prejšnjih let. V prvem polletju 1930 je znašal izvoz 3 tisoč 360 milijonov v primeri z 2.990 milijoni v istem razdobju lanskega leta. V tem poletju se je zmanjšal uvoz strojev, papirja, kave in riža. povečal pa uvoz električnega materijala. prometnih sredstev in kož. Pri izvozu se kaže povečanje izvoza žita in koruze, dočim je izvoz lesa in živine nazadoval. Položaj poljedelcev se je znatno popravil po odlični žetvi leta 1929. Stremljenje za čim boljšim plasiranjem agrarnih pridelkov je dovedlo do agrarnega kartela z Rumunijo, kateremu se bodo po vsej verjetnosti pridružile Češkoslovaška in ostale sosedne države. Privilegirana agrarna banka, ki je biia ustanovljena pred dvema letoma. je pokazala zelo lepe uspehe.
Svetovna gospodarska kriza, ki je izzvala tolike težkoče v mnogih drugih državah, je v Jugoslaviji razmeroma najmanj občutna. To se vidi po številu brezposelnih in po nazadovanju konkurzov. V prvih šestih mesecih letošnjega leti je bilo prijavljenih 443 kenkurzov v primeri s 700 v istem razdobju lanskega leta. Ne sme se pozabiti, da igra industrija vjugoslovenskem gospodarstvu le podrej%no vlogo. Jugoslovensko gospodarstvo je odvisno v prvi vrsti od kmetijstva. Od industrij sta v najbolj nepo-voljnem položaju mlinska in mesna. Kriza v teh dveh industrijskih panogah pa ni najnovejšega datuma. temveč je posledica carinske politike srednjeevropskih držav. Položaj lesne industrije se ie poslabšal zaradi težkoč v uvozniških državah, zlasti v Španiji in Nemčiji. v veliki meri pa tudi zaradi ruskega dumpinga, ki je škodoval cenam. Rudarska industrija ss razvija zelo povcljno.
Članek zaključuje: Iz vssh teh , dejstev se vidi, da -.e ie fcspodpr-I
MESTO POD VODO
Arheologi so že nad sto let iskali nekdanji Hesones, ki ga ie bil opisal /že Strabcu. A šele ta mesec se je posrečilo moskovskim znanstvenikom ugotoviti njegove o-stanke in sicer pod vodo. Mesto leži v morju 16km zapadno od Sevastopol j a. 60—70 m daleč od obale in v globini 4—20 m.
ški položaj v Jugoslaviji znatno izboljšal v zadnjem času in da r.i razloga, da bi se dvomilo o nadaljnjem napredku te države pod pametno upravo sedanjega režima, v Jugoslaviji je potreben tuji kapi- ; tal za stabilizacijo dinarja in za ] izvedbo velikega načrta, ki predvid. t gradbo cest, železnic in ^ploh iz- j bolj sanje prometnih sredstev. Č-1 : bo Jugoslavija dobila denar, je sigurno. da bo zavzela v mednarodnem sveta položaj, ki odgovarja njeni veličini in njenemu naravnemu bogastvu.
--—.
IEANETTE PERDANOYA NA KONCERTU V CHJCAGU.
Miss Jeanr?Us Perdanova. hčerka znanega narodnjaka in zavednega društvenega delavca, trgovca in javnega notarja v Cleveland. O. k: je lct:s spoml*adi z lepim uspehom aosoivirala ket pianistinja in pev-ka-sopranistinja •,C;:nservi.torv of Music' v Bere" 0*no, l.astopi danes na koncertu v "Chicago University" v Chicagu. 111., z pevskimi točkami, i Ker slovi ta zavod kot eden največjih zavodov v U. S. A., je nastop: Miss Perdanove brez dvoma veliko odlikovanje za mlado umetnico.
__i
MOKRI ŠAH
- i
Minuli teden sta odigrala dva I ljubitelia v Birminghamu p:av poseben šahovski dvoboj. Vršil se je na tleh in je nadomeščal šahovnico belo in orno kockan linolej. Namesto lesenih podob so služile steklenice z različnimi pijačami. Kmetje so bili napolnjeni s pivom knjički .s kseresom. trdnjave z rdečim vinom, kralja in kraljici s šampanjcem. Vsak igralec, ki je nasprotniku izmaknil katerokoli podobo, jo je moral takoj popiti Seveda sta se odlikovala ob?, igr.u-ca razen s šahovskimi tudi s pivskimi zmožnostmi. Domenila sta se. da dobi zmagovalec veliko nagrado. Od kraja, ob 10. zvečer, sta urno zamenjala več kmetov. Nato je pohitel eden cd njih. kot ljubitelj dobrega burgundca. podreti sovražno trdnjavo, čeprav ga je stala dva kmeta in enega konja, torej dva steklenici piva in eno kseresa. Sovražniku mu je potem takoj odvzel še drugega konjička. Nato sta pričela oba igralca kazati nepričakovns znake utrujenosti. Eden se je spotaknil ob lastno Lrnjavo in jo potolkel, a druei je s trdnjavo napovedal mat lastnemu kralju. Istočasno se je izkazalo. da so radovedni opazovalci izredne igre bogve kdaj izpraznili črno kraljico in belega kralja. To je hudo razkačilo oba igralca, ki sta po dolgem, jeznem razgovoru sklenila končati igro remis. Vrgla sta se potem na preostale podobe in jih urno izpila, da bi jima gledalci ne povzročili nadaljnje . škode.
i 0TEŽK0ČEN0 PR1SEUEV4-j NJE V AVSTRALIJO
i SYDNEY. Avtralija. 4. decembra. Danes je dospelo sem 66 italijanskih ! priseljencev iz Napolja. Izkrcati se j niso smeli in bodo v soboto depor-| tirani nazaj v Italijo.
Avstralska priseljeniška postava j» bila pred kratkim tako izpre-menjna. da imajo vstop v Avstralijo le oni priseljenci, ki imajo že tam svoje sorodnike.
Vsi bolehajoči na želodcu bi morali citati
to pismo: Nov. 11. Windsor, Ont., Canada. Po 2 leti dolgem trpljenju in brezuspešno?ti raznih predpisov me je dovela moja hči do
Triner jevega Grenkega Vina
in danes se počutim dobro-, moj a-petit se je povrnil, nimam več bolečin in svetujem vsakomur, ki trpi na. želodčni nerednosti, naj kupi Trinerjevo grenke vino. — Mrs. Suchanek." To zdravilo vredi prebavo, slab apetit, zaprtnico, pline, glavobol in zgubc spanca. Jemljite ga redno pred jedjo. V vseh lekarnah v dveh velikostih, velika steklenica $1.25, mal*. 5©c.—Adv.'
RAD BI IZVEDEL kje se nahaja JOHN ZLOKBL in v kakšnem položaja se n*b*jA* — J*cofe ZIobcI. Iti Smith—ii>n Ave., GNri O.
(2x 5M)
Dopisi.
New York, N. Y.
V nedeljo, dne 1. decembra, ob li. uri pcpoldr.e pridite v cerkveno ha-[J
10	na Miklavževi večer. Starci naj) pošljejo pravočasno svoje darove za'1 ctrcke z natančno napisanimi imeni v Office. Prostovoljna v ".opnina
I '
je v korist cerkve.
Rev. H \icin Podg^r.>ek.
župnik.	ji
Johnstown. Fa.
Ker mi jc meje naročnina po- j tekla, jo zop?: ponovim .n vam po-:.-'ljem G dolarjev celo !cto. Pro-j ';-im aa mi lir L reihio pošiljate k t i ' doseda i. Jaz čilam Glas Naroda žc ; •J6 let in je izmeti vseh sloven-kih S ; listocv najboljši v Ameriki. V rkjeai j imamo vsak dan novice iz vseh de- j lov sveta.
Naznanjam, da je umrl bral Ivan Gačnik dne 12. oktobra v starem i kraju, stanujoč v Rožni dolini pri : Ljubljani. Slur je bil 62 let in je bil že tudi tukaj v Ameriki več let. Za-1 pušča žaiujCoo ženo. očeta, cnu | sestro, enega brata v starem kraju ; in tukaj v Ameriki dva brata Albina in Franka Gačiv.ka.
Debrega nimam pisati. Vse delo počiva.
Srčni pozdrav vem .skupaj!
Frank Gačnik.
t	I
Chicago. III.
I
Ne vem. kaj je vzrek. da je taka 'malo dopiscv .z Chica^-a. kakor da smo tukaj zaposleni delom, kar ■pa ni resnica, ker je vsaki clan v.j deiavecv brez dela.
11	Zima je tudi pritisnila in p
_ j zaLi zebe. Dane* je topit mer p;, i j i ničlo, tako da je v resnici hudo za . ubogega delavca, ker ni zaslužka, ne i denarja za zimske obleke in pre-
>	mog. Razne dobrodelne organiza-L cije prnvagajc po svoji mcžnoski.
da se nekaterim revežem pomaga. . Kateri dela. mora pa dati en dcl^r .jod svoje ola^e v .sklad za brezpo-i. sel ne.
. \ Ker se je včeraj, :o je JU. novem-. i 'cvjl vršila velika sla vnos t, IL-ielnica ), Jugoslovan.-keg a združenja, moram . imala poročati, kaka jc bilo. i j Slovesnost se jc vršila v Ashland ?jAditorium, kjer je prostura za šest .itisoč ljudi in je bii ves napolnjen.
>	j Letos smo se tudi Slovenci v \eli-ijkcm številu udeležili. Dekleta bi-.. :Iu v narocini nesi.
-j Ker je bil program jako velik in
-	obširen, bi vzeio preveč prostora 3 v listu, zatoruj poročam samo, ka-e ko smo Slovenci predstavljali sta-
-	rokraj.?ki ohcet z muzik-antom in
-	j harmoniko na čeiu. Nastopili so že-
-	nin. nevesta in starešina, ki je n -ijsii pravi kranjski pu^rh vina nje-ojgova žer/a pa. potico na ^iavi. Politem je bilo pa c cm par:.v svatov, j v .s i v narodni noši. To je bila vese-a ilje. Potem .-.e zaneii par zdravih
-izaplesali "povšir dane", i1 Vsi so zatrjevali, da Slovenci sme e se najbolj pokazali.
H koncu pa želim vsem naročnikom vesele božične praznike- in ira-znanim. da imam v zalogi Sloven-
•	sko-Amerikanske Koledarje za lete '1931.
Pozdrav!
Frances Luurich.
zastopnica.
i •__
a
SOVJETI IN TUJI STROKOVNJAKI
i __
i |
. j V dobi, ko ruski intelektualci, u-.! metniki in učenjaki doslovno stra-a 1 dajo, troši sovjeteka vlada težk: I stotisočake za tuje strokovnjake | ki jih namešča v svojih službah I Tako poročajo nemški listi, da do-1 biva frankfurtski arhitekt May. k ga je sovjetska vlada pozvala, na napravi načrte in da nadzoruj«
•	stavbe ogromnih državnih podjetij J 150,000 rubljev lertno. Mož si je iz
govoril plačo za 100,000 mark i markah, ostalo pa v rubljih. \ l Fmnkfurtu seveda ni zaslužil nit . četrtine tega, kar mu plačajo sov-. jeti. Sovjetska vlada zaposluje tud i celo vrsto strokovnjakov iz drugi! i panog ter je pri stroki orjaške elek-. trične centralne na Dnjepru za-■ poslenih precej ameriških in nem
•	ških elektrotehničnih veščakov. T " slednji so samo nadzorniki s posvetovalno močjo, o vsem pa od-
1 ločajo samo domačini.
i IŠČEM STANOVANJE z hrano aJj toes hrane v okolici New Yorka , Oglasite set — co GIzs Naroda, 216 W. 18. St,. New York, N. Y, (3x 1.3&5)
| Peter Zgaga j
Rojak je b:l dego caša zaročen z epim miadim dekletom. Vse je bilo ze pripravljeno z\ po-oko. pa se je rojak premislil in je :ar-^ko razdrl.
—	Zakaj vendar — so ga vpra-:ali. — Saj je čedno, mlado dekle. :n rada sta .^e imela.
—	>Jič ne iečem, — e odvrnil. — ^edna je. mlaia in rad sem jo imel,
■ me i sem jako važen vzrok, da ;em vse skupaj razdrl.
—	Kakšen vzrok"1
—	Ko sem jo predvčerajnjim po-:jufcil. S3 njene ustnice smrdele po .'>baku. Ko - m ;o včeraj pr>3. abi. >o ji ustnice smrdele po Ujb^.ku in Janes istotako.
Saj t. n nič — so mu dokazovali. — Dandanes ni me čudnega, če ženska kadi Navzlic tema je iah-ko poštena.
—	Nič bi ne rekel, če bi kadila. Ampak to je vrag. ker nc kad: oa ii ustnice vseeno smrae po tobaku. Vidite. in zastrantega sem prek.nil ž n.-o v - - zveze.
*
Nel-L duhovnik, ne vem. f1 e bil 'oil pro:estanlovski aL kake druge veroizpovedi, je pridigova! o .-^bi in svojem razmerju do faranov
—	Vidite, ja/ se pastir, vi ste pa ovce. katere pasem. V moji fari je nad tisoč	ovac.
Med poslušalci je bil i ... tar farmer, ki je r a mrmral:
—	Salament. mora> imeti dest; dela. kadar imajo ovce mlade
Sinoek jc ozdravel, in zdravnik je poslal materi račun: 10 ob skov. viuk obisk p? tri df.iarjr- • kupaj trideset dolarjev.
Mati je zdraitiiku takcie cdgo vorila:
—	Cenjeni gosp.d doktor: Dob.-la sem vaš račun za zdravljenje mojega sin?., k. je imel tifus. Naznanjam vam. da ie nalezlo od mojega 'sinu bolezen dvajset ctrck. ki >o se
nahajali v vaši zdravniški oskrbi. Vsled tega vam naznanjam da vam računa ne bom plačala, air.pik vas 1 prosim, da mi pošljete komiš-?n, dc katerega sem popolnoma upravi če-i na.
Generalni pravdnik M:ch !1 pravi, -da se prohibicijska p^s a^-a ie dosti i dobro izvaja ter da se obla .s. m n: treba v tem pogledu dosti prito-: ževati.
Joj, kako so nekateri ijadje z malim zadovoljni
Nadvojvoda Oton. najstarejši s.r. bivše 'avstrijske cesarice Zit-t-. je b.i (progiasen za kralja, ko je dovrš.: t svoje osemnajsto leto.
Za kralja se je lahka proglasiti. Toda dobiti vdane podložnike, je inalo težje.
•Y-
I Oakar je uveljavljena diktatuiu, i ne smo starokrajsko časopisje pisa-jti o domačih političnih razmerah.
Če bi bila ta odredba že z davno |pre.i uveljavljena po : ^eh balk-jm-=:km deželah, bi Balkan ne prišel na ! tako slab gla .
-Y-
IZdaj v adventu io veselice nekoliko ponehale in je prav tako. l Čemu veselice, ako ima lahko sko-;ro slehrni zabavo doma.
Včasi si lahko v kleti kak solo privoščiš, če pa še kakega prijatelja povabiš, se zadeva razvije v prosto zabavo, pri kateri ne manjka vinske kapljice.
Če imaš slučajno klobase, je tudi za prigrizek dobro preskrbljeno. Koncert se pa začne šele v pozni , uri, ko sladko zasmrčiš.
' Pri zadnjih volitvan so doživeli republikanci velik poraz.
Sedaj še ne vedo. na koga bodo zvalili krivdo.
Če ne bo drugače, jo bodo napr-' tili ruskim boljševikom.
To se je v podobnih okoliščinah
že večkrat zgodtlo.
*
Salamensko hitro gre cas. Cez tri tedne bo že Božič. Pred Božičem se bo že dan pre-! vrgel ir. o svetih Treh Kraljih se bo že toliko podaljšal, kot petelin zine.
Danes je petek, jutri bo že sveti Miklavž.
Ali mu boste kaj nastavile, Mur-jance?	^
VI« LASO 1ST SLOVENE DAILY Is C. l i
NEW YORI, FRIDAY, DECEMBER S, I93i
ni L A S NARODA*
—fin ii .........................■
SMRT MORILCA NEMŠKEGA POSLANIKA
Med onimi sovjetskimi uradniki t v inozemstvu, ki se noče;o vrniti v 1 Ru.ii;o, «e odlikuje poleg znanega i spokornika Besedovskega tudi član < GPU (Sovjetska Tajna Policija« i Agabekov Približno pred letom dni i je bil na zagoneten način ustreljen -bivši levi socialni revolucijonar in « prijatelj Trockega Bljumkin. V J inozemskem tbicu je dvignila nje- ] gova tragična smrt mnogo prahu. 1 Nihče pa ni vedel, zakaj in kako je 2 bil ustreljen. To je povedal zdaj bivši član GPU Agabekov.
Bljumkin, ki je ustrelil L 1918 1 nemškega poslanika v Moskvi i Mirbacha, je služil zadnje case v J GPU in imel je velik vpliv, ker Je I uspešno deloval v Mongoliji. S po- J narejenim perzijskem potnim listom Je potoval pod imenom sul- * Lana Za.de po orijentalskih deželah : do lanskega leta, ko se je vrnil v Moskvo. Sprejet je bil zelo sveča- 1 no. Dali so mu na razpolago avtomobil m o svojih vtisih s potova- j nja po orijentu je govoril samo :: zaupniki GPU. Sam načelnik GPU Meuižinski ga je povabil na obed.' da bi se informiral o položaju v o-' rijentu. Pa laskavih napitnicah mu je predložil, naj se vrne v orijent in stori vse, kar mu je bilo naročeno. V vseh večjih orijentaiskih mestih, naj bi nastavil zaupnike GPU, da bi organizirali atentate in 1 -pripravljali !revolucijo. Agabekovu I Je pozneje sporočil, da je priprav-N Ijen sodelovati z njim in preskrbel --mu je mesto v Carigradu. A ga be- j kob se je večkrat mudil pri njeni H in govorila sta zlasti o političnih i zadevah.	J
Ostro sem obsojal pristaše Troc-1 i kega, pravi Agabekov. Po enem ta- j 2 kem pogovoru se je Bljumkin od- j rekel Agabekovemu sodelovanju. 1 Kmalu je pa prišel Bljumkin pod1' nadzorstvo in bil je aretiran. Aga- 1 < bekov trdi, da se je obrnil na GPU; i s prošnjo, naj mu pojasnijo vzrok!) Bij umkinove aretacije. Odgovorili : so mu, da je bil Bljumkin v Cari- . gradu v zvezi 3 Trockim. Z njegovo;; pomočjo je pošiljal Trocki svorim pristašem v Rusijo tajna poročila j i in ko se je pripravljal Bljumkin nekoč na pot v Rusijo, mu na- j ročil, naj poseti Karla Radeka in druge njegove pristaše. Bliumkin j: je to naročilo izpolnil in tako je igral dvojno vlogo. Občeval je in-! timno s sotrudnico carigrajske j,- i nozemske sekcije Gorsko ter ji pravil o svojih stikih s Trockim. Hotel jo je pridobiti za opozicijo.; Gorska je na videz pristala, dnrri dan je pa informirala o vsem pomočnika ravnatelja GPU Trilis-serja.
t Komisar operacijskega oddelka GPU je odšel neke noči na Bljum-kinovo stanovanje. Bljumkin se je bil bas vrnil z Gorsko v avtomobilu. Takoj je spoznal, da je prišel1 komisar ponj. Zato je naročil šoferju, naj na vso moč požene av-
SMRTNA OBSODBA V PRAGI
Veliko zanimanje je vladalo zadnje dni med praškim prebivalstvom za porotno obrama^> proti morilcu praškega zlatarja Haberde Antonu Alefcsejeviču Voloviku. — Obravnava je trajala več dni in porotna dvorana je bila vedno na- I bito polna. Občinstvo je v sredo; napeto pričakovalo obsodbe. Go- i vori državnega pravdnika in obe!1' zagovornikov so trajali ves dopoldan in s tem se je nestrpnost ob- , činstva še povečala. Porotniki so dobili 11 vprašanj. Glavno vpraša-, nje glede roparskega umora so z 11 glasovi potrdili in s tem je bila usoda glavnega obtoženca zapečatena. Soobtoženca Pavla Bružka so priznali krivim z večino glasov. Morilec je Rus in so mu marali po^ jasnitii, kakšen je odgovor porotnikov.
Oba obtoženca sta bila t zelo razburjena. Volovik si je grizel ustnice in se neprestano oziral po pazniku. Predno je bila proglašena sodba, je obstopiio obtoženca pet paznikov. Končno je vstal predsednik porotnega sodišča in razglasil sodbo. Volovik je bil ob-poj en na smrt, soobtožeoi Bružek je bil obsojen na šest let težke ječe. Ko 90 Voloviku povedali, da je obsojen na smrt, je prosil, naj mu dovolijo izpregovariti nekaj besed. Obrnjen k sodnikom in porotni-kom Je » drhtečim glasom izjavil, da ni &ašel pravice pred sodiščem in da jo bo moral iskati v grobu.
tomobil. Iz avtomobila GPU je pad -1
10	več strelov. Bljumkin je zaklical d šoferju, naj ustavi in obrnjen h r' Gor;ki je dejal:, —Liza, ti si meji* izdala! Izstopil je iz avtomobila jE in se vrnil k agentom GPU, rekoč: k Ne streljajte, udam se! Zaprli so b ga in izročili njegovo zadevo taj- I nemu oddelku. Preiskavo je vodil j I pomočnik načelnika tajnega sve-1 ta Agra nov. Pri hišni preiskavi so jI našli Bljumkinov dnevnik, obsega-.ž joč 25 strani. Prvi listi so bili iz- d trgam, iz naslednjih je bilo pa b razvidno, da se je nanašal prvi del j v na st-ke s Trockim. Dnevnik je biljt naslovljen na Trilisserja. Bij um- o kin se je očividno kesal, aa je po-'ii stal izdajalec. Tik pred aretacijo ;b je napisal izjavo, v kateri svoje i s dejanje obžaluje, toda s tem se ni | n reš.l. Agabekov je izvedel za njego-ip vo smrt v Carigradu. Bljumkin Jejll bil znan pod psevdonimom "Živi". 11 Vest o njegovi usmrtitvi se je gla- 1< sila: — Živ. je umrl! Bujumkin je ž bil ustreljen po odredbi GPU. t
--T]
10LETNICA KRIMSKE KA- \l
TASTROFE |«
s
- ir
15. novembra pred 10 leti so bolj-jI
..eviki zasedli Sevastopol in druga K pristaniška mesta n*a krimski oba- r !.. Po premirju s Poljaki so se opro- \ stile znatne njihove sile, ki so jih r obrali na južni fronti proti baronu ,t Wranglu in koncem oktobra so za- , čeli energično ofenzivo. Prodrii so j fronto na levem krilu pri Kahovki s in preprečili večini Wranglove ar- š made umik na Krim. Beli si sicer s prebili skozi, toda z velikimi izgu- r bami. Na Krim je prišla Wranglo- t va armada fizično in moralno iz- r črpana. Zbrala se je v malo oblju- s deni pokiujini severnega Krima, 1 i kjer so morali izmučeni vojaki pre--J nočevati večinoma na prostem. Jas- r no je bi.o, da nima več pomena bo- j riti se. Ostala je bila samo še peš- « čica l udi z belim praporom proti \ mogočni lavi rdeče vojske. Zaveda- i
11	so se, da ruski narod nima no- 1 benega razumevanja za njihov po- : 3 kret. Krimsko prebivalstvo pa še i mislila ni, da bi moglo priti pod boljševiško oblast.
Boljševiki niso dovolili Wrang-1 lovcem dolgega počitka. Navalili so '. na nje. ko so se bos formirali. Po-Leg tega je imela Wranglova ar-j" mada mnogo dezerterjev in nekateri cddelki so bili tako desorgani- i zirani, du jih sploh ni bilo mogoče j i voditi v boj. Na fronti je bilo že j jasno, da se bliža konec, prebivalstvo je bilo pa še vedno prepričano. . da boljševiki ne bodo zmagali. Za- , to je bila tem večja panika, ko je < padla 11. novembra zadnja utrjena postojanka in ko so imeli bolj- ; ševiki odprlo pot na Krim. 12. no-vem bra se je ves dan valil tok be- • jguncev in demoraliziranih vojakovi. 1 proti Sevastopolu. Zvečer je zapu- . stil Simferopol general Kutjepov in : i se odpelal z zadnjim vlakom proti ! jugu. Sreča je bila, da je bila tudi 1 rdeča armada od zadnjih bojev iz-, 'črpana in da je 12. novembra po-: ! čivala, sicer bi bila malone vsa Wranglova armada poklana.
General Wrangel je sklenil zapustiti Krim. Po izkušnjah z evakuacijo Novorosijska je odredil istočasno izpraznitev Sevastopola. Pal-:e, Feodozije. Kerče in Eupatorije, kamor je poslal pamike. Parnikov I je bilo pa premalo za ogromno množico beguncev in vojakov. V Seva- ; stepolu so začeli razni zločinski ele- ' mentl ribariti v kalnem. Na mnog-h ' krajih so nastali požari, zažgana so 'bila velika skladišča ameriškega-Rdečega križa in intendantstva. J-Parniki so bih kmalu nabito polni beguncev in na mostičkih se je bil boj tjl življenje in smrt. Ko so par- j niki odpluli, sd mnogi poskakali za njimi v morje, tako so se bali bolj- i ševikov.	•
____ j
Slabo stanje in
oslabeli živci
j T.judje, ki imajo oslabele nestanovitne ; živce, ne morejo mirno spati, zbude se j v Jutro xt?lo utrujeni in vznemirjeni, bo- j do našli v Nuga-Tone zefc, presenetljivo : |M>moč. To zdravilo ublaži in ojača ži- ; vec. stimulira orgrane in delovanje, ter | prinaša mirno počltno epanje. Ničesar t se ne more primerjati Nuga-Tone za 41- i fičenja telesa, bolezni goječih nečistosti : in ono vam pretene zaprtnico. Ustvari j dovolj zdrave rudeče krvi, vam da bolj- j 61 apetlt, pumama prebavi, odpravi plin !
Starejši ljudje, ali oni ki se počutijo ■ ntdriin in brezmofnim, bodo veselo pre- ! nenečeni koliko mlajši, močnejši in ener- j RičnejSi bodo po vlivanju Nusra-Tone ne- : kaj dni Nu^a-Tone se prodaja pri vaeh trgovcih k zdravili. Ako vaš trgovec te- j ga nima v zalogi recite mu, naj istega narofi za va« od njegovega j>rekupi-e-1 .	—Adv-
Z britvijo nad ljubico.
HELIJ - PLIN BODOČNOSTI
Ljubljana, 22. novembra, r
Prebivalstvo v okolici Domžal hu- p
10	razburja krvav, neverjetno su-'ov perverzen zločin. Iti se je od- rj gral sinoči v vasi Goričici bi zu Domžal. Tamkaj je okrog 17. posta- ' a žrtev svojega ljubimca Ivana Hri-
V
jarja 35-letnu posestnlkova hči t.
[vanica Kavkova z Brda št. 10 pri \ J '	r
[hanu.
Bogati pesestn k 39-letni Ivan ^ flribar, stanujoč v Goričici št. 6, je ie pred časom zalezoval imenovano .
iekle in jo nadlegoval s svojimi lju- 1
g
>avmmi ponudbami. Zaradi njegovega prikupljivega obnašanja mu ^ Kavkova v teku časa ni mogla več ^ 3dolo.i in je prišlo med njima do ^ ntimnega razmerja. Seveda pa Hri-
0
^ar, velik ljubitelj žensk, ni ostal
. _ _ ,	. . • r
iamo pri Kavko vi, marveč se je za- j
nima! tudi za druge ženske. Saj 1 ^
pripovedujejo ljudje, da ima naoko-
11	po dsželi 12 nezakonskih otrok ... . rudi razmerje s Kavkovo ni osta-
lo brez posledic. Pred časom mu je J. še Ivanka zaupala, da se čuti ma- + ter, kar je Hribarja očividno nekam aeprijetno dirnilo. Pretečeno sredo se je Hribar zopet zglasil pri Kav-kovih in mu je ona začela tožUi, da ^ se čuti nosno in da ne ve kako bi
r
si pomagala. Hribar je postal še slabše volje, nakar sta se dogovorila, da odide Kavkova v petek v Ljubljano, preiskat se od zdravnika, da se uveri, če je res nosna. Včeraj dopoldne se je Ivanka odpravila v mesto in se vrnila proti domu šele na večer. Takrat pa se je tudi izvršil bestijalni zločin.
Danes okrog 5. zjutraj se je pojavil pred rdečo ihšo na Bleiswei- < sovi ce-v.i neznan srednje velik mo- ' 1 ški, ki je begal v jutranjem mraku . sem ter tja, tako da je s svojim ob- j. našanjem povzročili pozornost pa- j, truljirajočega stražnika in nekate-^ rih zgodnih pasantov. Slednjič je , stopil pred stražnika in ga vprašal,^ če je tu pohccija. Misleč, da gre za kako navadno prijavo, je stražnik , moža napotil na stražnico. V sobi , je gledal nekaj časa zmedeno okrog ,
A
sebe. nato pa je začel brez vsaxega , uvoda pripovedovati: "Tukaj me , imate ... snoči sem zaklal dva orož-;. nika in pa še eno tretjo osčbo. Pre-! rezal sem jim glave. Doma pred hi- j šo leže!"
. . !'
Stražniki so planili pokonci in ; gledali v moža skoro da bolj zme-deno kakor je strmel on vanje. Ne-1: zanec pa se ni dal motiti, marveč
1
je nadaljeval: "Boste že videli, kar glave sem jim porezal".
Ker se je zdel nezn-anec abnor-
. «
malen, so ga za nekaj časa priprli v sobo, nakar so ga začeli izpraše- j vati kdo prav za prav -je. Neznanec . se je sprva obotavljal, pozneje pa j je vendarle povedal, da je Hribar, j doma iz Goričice pri Domžalah. Na vprašanje, kaj ga je prav za prav prignalo v Ljublju.no, je začel go-govoriti zopet zfhešano od same krvi. da so bih možje postave v še večji zmedi. Hribar je ostal še dalje na stražnici, dokler se ni oglasil na telefonu komandir Skok, ki je sporočil, da je v gozdiču, tako zvaneim "Dcbravi" nad Gcričico snoči okrog
17. r/apadel posestnik Ivan Hribar posestnikovo hčer Ivanko Kavkovo! in ji z britvijo prerezal vrat. K sre- I či pa rane niso bile smrtne in se je Kavkova nasilneža rešila ter odhi-teha vsa v krvi do bližnje gostilne, odkoder so jo ljudje pozneje spravili v splošno bolnico v Ljubljani.
Ivanko Kavkovo, ki leži v oddelku št. 3 v splošni bolnici, je obiskal' poročevalec. Bolnica, bolj suhljata' | ženska, srednje postave, leži v po- j istelji po operaciji z močno zaveza-: nim vratom in s hudo razrezanim ; obrazom. Žrtev zločina je pripovedovalo., da se je s Hribarjem poznala že dalja časa in -da se je za-I čutila mater pred dvema mesece-ma. Seveda je to takoj Hribarju zaupala, nakar <ta ni bil več tako prijazen z njo kakor prej. V petek do-; poldne je odšla v Ljubljano in ob-: iskala profesorja dr. Zalokarja, ki ; ji je potrdil, da je res noseča. Na! povratku domov je zavila na "Dobravo", kjer jo je okrog 17. čakal I Hribar, s katerim sta se za sestanek dogotorila. Ivanka mu je povedala zdravnikovo mnenie. Hribarju se je i pri tem stemnil obraz in je samo ! nekaj zagodrnjal. Kmalu pa je postal napram njej čedalje prijazne j- | l ši, nato pa naravnot ljubezniv. Pri- j i čel jo je na vse pretege objemati in poljubovati in jo nato odvedel s ce-! ;ste globlje v gozd med grmovje, kjer : jo je zapeljal v silh jarek. Takoj za- j I tem je Hribar Ivanki odstranil z j vratu verižico. Jo pomašil v njeno | 'torbico, posegel v žep ter vzkliknil:
Londonski listi še vedno opisujejojE slavnosti pri kronanju abesinskega 1 d negusa Rasa Tafarija, ki se smatra ji; za 'potomca modrega Salomona in p i sloveče kraljice Sabske. Njiju sin's j je bil baje prvi kralj E:iopije. Se- fi. 'danji negus je napreden mož. Po- r novno je obiskal Evropo, govori in j piše francoski ter je uspešno ure- z dil svojo vojsko, ki šteje zdaj 50.000 s vojakov s strojnicami, topovi in ce- r lo letali. A med bujnim Rdečim r morjem in skrivnostnim Sudansk'm j s pragozdom v klin j ena abesinska vi-|r soka planeta je še vedno nekdanja f j napol divja dežela v oblasti mogoč- s jnih fevdalnih knezov. Prestolnica fe I je zvezana sicer z edino železniško z j progo z morsko ob-alo, a promet je! s nereden in dostikrat prekinjen, keric odnašajo domačini vijake in poku- d 'rijo pragove. Prestolnica Adis Abe- t ba ' to ime pomeni "Nova cvetlica > i i pozna avtobuse, telefon in negus < ima celo svoj hišni kinematog raf, i j •a ljudstvo živi preprosto kakor pred stoletji. Adls Abeba leži v višini 2000 i j i m nad morsko gladino sredi velike- |i 'ga gozda, kjer rjovejo umazani pa- ] jviani, velike hude opice. V mestu < • srečaš zastopnike najrazličnejših ; rodov: Hirarite, Gatase, Somal;jce, : Donaklije ljudožrce in celo odpo- ■ slance gozdnih pritlikavcev. Ponoči j je zavito vse mesto v neprodirno -te- , mo in samo na griču, kjer stoji ne- , gusova palača, žarijo električne ob- ; ločnice. Številni gostje, od Poljakov in Francozov do Američanov in Ja- . poncev so željno ogledovali glavar- j je abesinskih rodov, ki so jahali < skozi mesto s starinskimi meči. iz- . rezljanimi sulicami, zlatimi ščiti in ,
I velikanskimi čeladami z levjo grivo, j dočm so ostali njih vojuki v šoto- j rih izven mestnega ozidja. Tako za- . hteva stara postava. Negusu so postavili na postaji zlat prestol in tam je sprejemal visoke obiske angleškega in italijanskega princa, maršala Francheta d'Espereja in dru-.'ge. Gostje so bili baje zelo začude-.' ni pri za j trku v pahiči: prinesli so j jim poleg evropskega šampanjca na
■	tenke kose zrezana surova jetra, abesinsko nacionalno delikateso. Sicer se je kralj kraljev zelo potrudil urediti svojo prestolnico. Zgradil je celo hotele za evropske goste. Iz Pariza je naročil strežaje, kuharje in cele zaloge živil. Domačini sa pre- j
■	jeli v dar veliko zalogo platna in
■	jim je bilo strogo pepovedano ho- j
■	diti v Adamovi obleki, kakor imajo i navado. Avtomobili po ulicah so ne-l ! popisno plašili velblode in osle. Še
-	gobavci, ki sicer prosto hodijo po l mestu, so bih začasno pregnani v
; gozd. Inostranski poslaniki so ne-: l gusu prinesli bogata darila. Italija ; je podarila letalw, 500 vojaških pušk > in drugo. Francija je poklonila po- j
■	leg lota! in pušk sevreški porcelan
■	j in bogato bril j an tn o ogrlico za kra- !
-	Iljico. A najdražje darilo je prinesel
1 britski princ. To je starinski a be- ; " sinki rokopis: "Izvoljenec božji in lev Judov", ki vsebuje rodosiov abe-, 'sinskih kraljev, po^^oši z ljubezni-' ) *}o med Salomonofti ln kraljioo Sab--: 'ako. Rokopis ima svojo zgodvino..
;ntsKi general Napire, ki je ob Mag-ali potolkel negusa Teodorva, je :ročil rokopis med drugim vojnim lenom Britskemu muzeju. Negusi1 o ponovno zaman prosili, da bi jim aiglija povrnila najvažnejši dokaz jihovih pravic do prestola. Angli-c je vedno odbila njih prošnje. A daj je kraljevski rodosiov zopet v voji domovini, kjer je bil sprejet z epopLsnim navdušenjem in slav-.ostnim streljal jem. Kronanje samo e je pričelo ob 7.30 zjutraj v stol-tici sv. Jurija in je bilo kmalu o- . sravljeno. Negus se je pripeljal s oprogo v Viljemovi kronski kočiji, :i jo je kupil v Berlinu z belci vred a 20,000 mark. Nadškof mu je po-adil venec na glavo in na temelju omenjenega spisa "Lev Judov" sve-ano razglasil, da se bo kot 334. po-omec Salomona in kraljce Sabske menoval "Hajla Selazi". Nato je sdkcrakal ves sprevod pod slavolokom v palačo, kjer je sprejemal legus čestitke. Ob 9. je že bilo vse tončuno. V dolge baržunaste z zla-,om vezene obleke zaviti črni veli-taši so se ŠU gostit k svojim voj-ičakamr ki so pekli vole sredi ulic.... Šal so imele slavnosti neprijeten zaključek. Poročila, ki jih je obja-/11 v Parizu znani novinar Andre ^rmandy (avtor filma "Rapa-Nui") so obudila v Abesiniji veliko ogorčenje so bila prepoved-ana po cen-turi. Na negusovo osebno zahtevo ie zdaj obdolžil abesinski poslanik 7 Parizu Armandyja žalitve in za-ateva 100,000 frankov odškodnine. I*Qžbo je prevzel eden od najbolj :nanih pariških odvetnikov.
N A Z N A N I L O.
Rojakom v New Yorku in Brook-lynu naznanjam da sem odprl krojaško delavnico na 608 Seneca Ave., Ridgewood, kjer izdelujem nove noske in ženske obleke. Popravljam. Sistim in likam stare obleke, posebno dobro čistim in prenovim zidane in kažuhaste obleke. Delo prve vrste in cena. zmerna.
Obvestite .me in prišel bom na dom po obleko ter jo spet dostavil. Priporočam se, da se prepričate sami. — Anton Fortuna, krojač, 698 Scneca Ave., Ridgewood, N. Y.
flR9K!SI5ICKV9SnKH^ISUHItfiSRU£tlUiSa^li!!aH"" I^lSlfilHStlltRC: SISrSTTniOfMHOi
SAKSER STATE BANK
n CORTLANDT STREET NEW YORK. N. Y.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost _ svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure »večer.
/PMlitaJiM k val kres tsjeme, «to >Un km ataMvtta«
iitn >
PODROBNOSTI S KRONANJA ABESINSKEGA KRALJA
r Hudič naj vzame ves svet!" nato pa zamahnil proti na tleh ležeči Ivanki z britvijo. Po pripovedovanju Ivanke je m-ahal z brtvijo kakor divji in je v hipu prerezal vrat. j Zamahnil je proti njej kakih sedemkrat. Sprva se Kavkova sploh ni zavedla, kaj se godi z njo. vendar pa i je zb:ala vse moči in silnim napo-jrom pahnila Hribarja od sebe. Nato I je vstala, a se je že po nekaj kora-jkih zopet sesedla in padla v nezavest. Kmalu p*a se je spet osvestila in v veliki prisotnosti duha slekla svojo jopico, s katero si je oviia vrat. Pri tem je čutila, ka^co ji vre kri iz ran in ji uhaja sapa iz sapnika. Zbrala je poslednje moči ter odhitela do kakih 800 m oddaljene gostilne Frančiške Urban je v Iha nu, kjer je povedala, kaj se je pri-ipetilo z njo. Prestrašeni ljudje so odvedli Kavkovo v hišo posestniku Dicnizija Lenčka, ki je obvestil domžalskega zdravnika dr. Krem zarja. Ta se je takoj pripeljal z vozom in nudil strašno razmesarjeni žrtvi prvo pomoč, nato pa telefoniral v Ljubljano po rešilni avto. s katerim so Kavkovo pripeljali okrog 3. zjutraj v splošno bolnico. Kavkova ima na vratu 15 cm uolgo rano. odprto okrog 4 do 5 cm na široko, prerezan sapnik in še več drug h vre-
zov na grlu. Pri mahanju z britvijo' ji je zločinec zadal tudi kake tri ra- j ne na obrazu. Kakor je ugotovil službujoči zdravnik dr. Pompe, pa ji zločinec k sreči pi ranil žile od-! vodnice, kar bi imelo za posledico neizogibno smrt. V bolnici so ne- I srečna žrtev podiv/anega zločinca ' takoj operirali in se zdi, da bo Kav- ' keva navzlic strašnim poškodbam estala vendarle pri življenju.
Hribarja so zaslil-ali najprej na policiji, ker pa ni hotel povedati ničesar bistvenega, so ga odvedli v solne zapore. Kaj je bil prav za prav povod njegovemu bestijalnemu zločinu, ni hotel po/ečrati ter se je sploh obnašal kakor ponorel. Zdi se, da se je Hribar pozneje zavedel posledic krvavega dejanja in ie stvar popolnoma trezno premislil. Odšel je v Ljubljano, kjer se je sam stavil na razpolago oblastvom, pri' tem pa hc»:el igrati abnormalnega, češ da je tako najbolje. Ivan Hri-var je bil že večkrat kaznovan ter ■ je odsedel zaradi zločina že 8 let lot ječe. Je sploh patološki tip, ki menda uživa v krvi. Njegovo premoženje se baje ceni nad milijon dinarjev vrednosti in se je zadnje čase največ pečal s pripravljanjem slabega žganja, ki ga je prodajal delavcem.
Katastrofa angleškega zrakoplova R 101 ah vsaj devet desetin strašnih posledic gre na račun gorljivega vodika. Brez požara in eksplozije bi ne bilo 50 mrtv.h. morda bi jih ne bilo niti pet. Zato se človek nehote vprašuje, zakaj zrakoplov ni bil napolnjen s helijem, s plinom, ki ne gori? Helij še ni di^lgo uveden v letalstvu, ker pridobivanje tega plina v večjih množinah še ni posebno dolgo znano. V Ulmanovi Enciklopediji tehnične kemije, ki je izšla 1. 1914. je doslov-no rečeno: Helij se rabi uspešno za polnjenje plinskih toplomerov, za določanje spektra in za polnjenje cevk za preizkušanje močnega električnega izžarevanja. Samo kot posebnost omenjam, da je padel tudi predlog, naj bi se polnih s he- _ lijem zrakoplovi.	^ j
Leta 191G je bil v glavnem štaba J angleke admiralitete alarm. Dotlej r so bile namreč proti Zeppel nom r zanesljivo orožie zažigalne bombe j in eksplozivne krogle. Nekega dne i je pa prišla vest, da je zadelo Zep- t pelin več eksplozivnih krogel, pa se l navzlic temu ni vnel. Angleška ad- t miraliteta se je obrnila na slavne- 1 £a kemika W. Ramsaya z vpraša- i njem, če je v naravi p!m. ki je ( znatno lažji od zraka, pa ne gori. i In če pozna kemija tak plin. naj : b* ga učenjak označil in pridobival ; ne glede na ceno.	( i
W. Ramsay, ki je odkril pridobivanje helija iz takozvahega cle-veita. je pa vedel, da je cleveiti i v Ameriki mnogo in zato se je obr-j r.il ha svojega ameriškega kolego, ! tudi slavnega kemika dr. Moora. To je bilo 1. 1916, ko je bila Ame- J rika še nevtralna. Dr. Mooru je bi-1) prepovedano poseči v svetovno vojno in zato ni mogel sporočiti v Anglijo, kar je vedel, da se namreč pečata v Ameriki že od 1. 1907 ke-mika Cady iri MacForland z znanstveno zanimivim problemom — s' pridobivanjem helija iz rudniških . plinov in iz plinov, ki pluhte iz. zemlje obenem z nafto. Tako je bilo n. pr. v vrelcih nafte v Kansasu podrugi odstotek helija, kar pomeni izredno mnogo, če pomislimo, ti\ je v 100 litrih zraka samo 15 stotink kubičnega centimetra tega plina. Vsa predvojna svetovna produkcija helija je znašala 5 kubičnih čevljev. To je malenkost, ki seveda v zrakoplovstvu sploh ne pride v poštev. ! Amerika je posegla v svetovno vo.ino. Ameriški in angleški kemiki so našli nove metode pridobivanja helija. Helij ima sicer eno slabo stran, a še ta je neznatna. Do-čim nese en kubični meter vodika 1 1 kg 120 gramov, nese ista množina helija samo 1 kg 115 gramov. Največji pijonir helija prof. doktor Moor je izjavil na predavanju leta 1922 v Pragi: Pred petimi leti smo' | mislil, da bomo prej obložili • V/ashingtonski Kapitol s pravimi briljanti, nego napolnili zrakoplov s helijem. Zdaj pa znaša svetovna produkcija helija že 25 milijonov kubičnih čevljev.
Anglija se je najbrž odločila pri svojem zrakoplovu za vodik zato. ker ga je imela sama dovolj. Anglija namreč nima nafte, niti ura-' novih minerali j, v katerih je helij. In Anglija noče biti odvisna od u- i voza, ki bi bil v primeru vojne pod kontrolo onih držav, kjer imajo ' nafto ali uranove mineralije. Samo tako se da pojasniti, da se ne rabi' 1 j helij za polnjenje zrakoplovov v j državi, ki je napravila prvi korak j k pridobivanju tega plina v večjih ' množinah. Angleški strokovnjaki ao se najbrž zanašali na konstruk-: c:jo zrakoplova v trdnem prepriča-•. cju, da je nevarnost eksplozije iz-' kij učena. Praksa je pa pokazala. 1 c'a so bili v usodni zmoti.
Helij spada med tako zvane red-' ke pline, ki ima v primeri z vodikom to veliko prednost, da sploh nc gori. Odkrili so ta plin že 1. 1897, toda šele moderno zrakoplovstvo je pokazalo, kako vehkega praktičnega pomena je. Helij je brez barve ( in vonja, približno 7 kra t lažji od zraka.Vodik je sicer še dvakrat laž- J i ji od helija, toda nosnost helija 'Je, kot rečeno samo za spoznanje j manjša od nosnosti vodika. Če je ( zrakoplov napolnjen z vodikom, je 1 treba s posebnimi ventili regulirati pritisk plina. Ko se zrakoplov d vi-gne v plasti redkejšega zraka, za- j čne prevladovati pritisk zaprtega vodika nad zunanjim pritiskom vedno redkejšega zraka. S tem se na pro tako zvani baloneti, to so notranje celice zrakoplova, in z | njihovim rastočim obsegom nara- j i fča tudi pritisk na obod zrakoplo- '
f va. Del vodika je treba skozi ven-
^ t
tile izpuščati. sicer bi zrakoplov razneslo. Z izpuščanjem vodika pa nastaja okrog zrakoplova eksplo-z.vni plin. zmes vodika in zraka. Zadostuje najmanja iskrica in takoj nastane strahovita katastrofa. Vcdik sam na sebi je velika nevarnost, katero nosi s seboj zrakoplov. Če bi bil zrakoplov R101 napolnjen s helijem, bi se bil samo razbil cb tla Žrtev "oi bilo mnogo manj, ker bi ne bil nihče zgorel. Eksplozija vodika in zraka obenem z eksplozijo v rezervoarjih je bila tako silna, da je razmetalo dele zrakoplova daleč naokrog.
Ameriška mornarica ima že zda) več s helijem napolnjenih zrakoplovov. Najbolj znan je "Las Angeles", bivši Zeppelin 126, izrečen Ameriki na račun nemški reparacij. S helijem po'_njeni zrakoplovi so tudi ideal Angležev in Nemcev, ki si jih dosl?j niso mogli privoščiti, ker imajo doma dovolj helija. Helij je v prvi vrsti v zraku, kjer ga je pa tako ma-lo, da bi se pridobivanje ne izplačalo. Na 250 kubičnih metrov zraka odpade komaj cn kub;čni meter helija. Največ helija je v plinih, ki puhte iz zemlje v ameriški državi Texas. Država je tako zasegla cctično zemljišče in zdaj ima Amerika največ helija na svetu. Do 1. 1922 so pridobivali helij samo v znanstvenih laboratorijih in 1 ku-j nični meter je veijal $50.000. Leta
*	1922 so pa začeli v Texasu blizu mesta Ammarille pridobivati helij v veliki hmnožinah in še istega leta je padla cena na $150. Zdaj stane 1 kubični meter helija komaj 1 dolar. V 10 kubičnih metrih plinov, ki puhte iz zemlje v Texasu. je približno 2 kubična metra helija. He-lii pridobivajo na ta način, da o-hlade pline na 150 stopinj pod ničlo. Vsi drugi plini se izpremene pri tej temperaturi v tekočino, samo helij ostane plin.
Po katastrofi R 101 začno morda Američani prodajati Angležem helij. Nemci li radi pridobivali toliko helija, da bi jim ga ne bilo treb i uvažati. Pridobivajo ga v prvi vrsti iz monasiltovega peska, na katerega naletimo v Indiji in v Braziliji. Pri segrevanju tega peska iz-puhteva helij. Ne da se pa še reči, ai bo ta način pridobivanja večjega pomena za gradnjo zrakoplovov. Gotovo pa je. da je helij plin bodočnosti in da bo šele bodočnost I pokazala, kako važen je za zrako-plovstvo.
ROKA NA POTI OKOLI
j
SVETA
r	_
1 Nedeljski "Times" je či/ateljem > zastavil nepričakdvano vprašanje: L ali vedo, koliko poti naredi v eni uri ^ roka povprečnega p-sca? Kako dol-' ga bi bila vrsta, ki bi vsebovola vse 1 v eni uri napisane besede? List je ' dobil neštevilno piuv zabavnih odgovorov. ki kažejo, kako slabo ra-
*	čuna povprečni človek. Roka nare-' di pri pisan ju do 300 m na uro, torej pri piscu, ki dela po osem ur na nan. dva in pol km dolgo pot. To bi
' znašalo 600 km letno. Če računamo, " 'cl-a pišejo nekateri ljudje nepresta-
*	no vse življenje, dobimo neverjet-
^ ne številke.
i Bernard Shaw se je nasmehnil, i'
ko so mu predložili te številke in je
L S pripomnil: "Torej sem že večkrat c
'potoval okoli sveta, ne da bi sam o . tem kaj vedel!
ŽIVI MRTVEC
Japonski filmski igralec Hajaka-va, znameniti zvezdnik, ki se je še nedavno mudil v Parizu, je nenadoma izginil, kakor bi se bil vdrl v zemljo. Njegovi častilci so bili vznemirjeni in v časopisih se je takoj pojavilo nehroj možnosti, ki jim je leko podlegel priljubljeni Japonec. J Naj verjetnejša je bila vest, da je v Monte Carlu zapravil ve svoje imetje ter si pognal kroglo v glavo. Pre-jvidneži so trdih, da je to izginutje samo nov način reklame za njegov prihodnji film. Med takim in enakim ugibanjem je poteklo nekaj .mesecev iz Hajakava se je zopet pojavil, kakor bi zlezel iz tal. Pripovedoval je, da je moral med tem domov na Japonsko na orožno vajo, ker je mornariški častnik ter je bil zelo vesel veh govoric o njegovi | smrti, fcajti te so bile učinkovita reklama za čas orožne vaj«, kar je za igralca velikega
pomena.
»glas naroda"
ROUCNE KNJIGE 1 KNJIGARNA GLAS NARODA ll , , ,GRE . , I
MOLITVENOU SLOVENIC PUBLISHING COMPANY	^TOMANT | ----------- --- 216 West 18th Street. New York L
NEW YORK. FRIDAY, DECEMBER 5,113»
The LARGEST SLOVENE DAILY In L'. S. A.
MOLITVENIKI:
Mari> larhiuja:
v platno zvezano............ .80
▼ fino platno ..............l.Ou'
v ukhJ« vezano ............1.50 j
v fino usnje vesi.no................1.7u,
Rajnki clMail:
v jiiatno rezano ............ 1.—!
v Ono platno vezano........ 1.10 j
t usnje vezano ............ 1.&0
t fino UMiJe vezano ........ 1.70
§
Nrbna Nat Dom:
i
v n»rije trzano ............ 1.50'
r fino usnje vezano ........ 1.80
kvišku uro »ata:
f pUiuo ve/ano .............80
t o-I(/ld vojno ............ i.*jf»
r fino a*nje rez..........1.50
Hrvatski molitveniki:
rtjriia NfaroMl. fina vez. ........1,—
aajft&ej?* Tez ..............1.64
Klara ".»srn . mir ljudem. fina rea 1JS4
nijfir)»'Jfl .re* ..............1.60
Zronlcf nebeški. r piaLno.......SO
fSna via ....................L—
Virnar. najfin^a rez ..........1.60
Angleški molitveniki:
(im mladino)
Cbilflii fra.xTfanoli:
v barviiMte platnice vezano .. .3fi
r *m-|t» TlJ£a») ..........l.io
Com- In to Me ............................ .30
fino vezano ........................ .35
Key of Heaven:
fino vez.iro ........................35
v ui-nj>- vezani. ............. 70
» najfineJAe r««uje rezano , ...Ll*) '/..* odrasle) •iej n( Heaven:
v cel .d Lno vezano ............1.20
v cel o id najfinejši vez ........1.50
r fujo nanje vesano ........ 1.60
(atholie P«K-ket M.uina* -
r fino a*n)e rezano ........ 1.30
A v« Maria:
v f,no u-nja vezano ........ 1.40'
POUČNE KNJIGE:
Abeeednik dovenski .............25
■liijc^n »lovcn-Jt* berilo . .... t.—
Vt" - j;i i 11 -nik ..................1.49
Anclnko »lov. In slov. anci. »tavar .JM/ Afi.<riLa in AnterHtanri (Trunk)..5 — Aagvi i->ka služba ail nauk kako t«
naj »trrtr k av. ma.si...........It
UoJ nalezljivim boleznim .......75
Cerknico jezero ..................L24
ftmnačl #1*iiiuzdravnik, trd rez. ..1.60 ■tarnali iiv inn/dravnik. br^ft. t,,,|,t? i>oni-<^l rdrauitk po Kftiipn:
11, i o tm..................i.se
brutlmno ....................1,15
IhtranH vrt .................... 1.54
Ge\odoreja ......................1.34
(rotjhkfnj ,(»n ................... 1!»
Ifltri rn uiiur .................. .75
Jiit«»laiIja. Meiik 1. zvezek ...,lJi4
2. iTra*'k. I 2 »noplč ......1.R0
Kletarstvo (Skali«*?) ..........S.ttS
Kratka »rb-t • gramatika ....... Jiti
Knjir* • l«>pem v»rfenju:
trdo rezano ................1.—
hraika zgodotioa Slsvencev, Hrvata \ in Srhov	M Kako *e po*taae državljan Z. D. .25 j
Kak« «* postane amerUUi driavljao .15 Knjiga • doKt^jwiu vedenju ....
K »t. Katekizem .................44
I Jtw>rali>t*«i ...........................50
Ljubavna in snubilna pisma .....35 j
Materija u, etierzija ............
Mlad* leta dr. Janeza Ev. Krek« .75
Mladeničem. I. t v............... JM)
Mladeničem. II. bv............. m
. . t oba iieika ah upaj .90)
Najboljša »lov. Kuharica, 60S ztr.
lopo raz. i Kalin^efe) ..........S.—
Na«veti ta hi*« in dom. trd. res. L— Nemščina brn učitelja:
1 • iSel	•••••••* am «N
del	•	mm • #
Nemška »lovenako slovar.........2.25
Največji spisov nik ljuba*nib In
drugih pisem ................. .75
Slovensko nemški slovar.........1.—
ojačen beton .................. 50
Obrtno knjigovodstva ............2.54
Peretninarstvo, trd. vez. ........ 1.80
P,irotnLnanttvo, bro*. ............L50
Prva čitanka, rez................75
Pravila xa olika .............. .46
Prikrojevanja perila »a tlvstnl
meri • vzorci ..................L—
PilUčne motnje aa alkoholakl poduki .........................n
Praktični račonar .............. .75
Prava in revolneija (Pltamlr) .. J« Predhodniki In Ideja! utemelji ru-
fc&l e^H id f jiki i J!	ooooooooonoooo	'
ssdot®! p^jtti bsdk^ tek*
alfce, vezano ..................2.—
kr«*ratv» ....................1.7»
Račonar v kronski In dinarski ve-
aa« eaoaaao«#nen*nsaa«aa*a
Ročni slov.-italijanski in ltali-
janski-*lovcnaki slovar .....90
Rik ji spisuunih vsakovrstnih
ptoem .....................................SO
—....................
filke H ilrnlatrm. trdo reaajaa .. JI
oban ja 403 strani .............LSO
g^nrataj knharlen. tr.lo vijnaj ....US
tnlo rezana
Jsifccfjoo rana ■..»»..»......,»..», .on
oowwoi ............... ji
Ona knjiga in berilo lafikeea je- l zfta ......................... .19
l vod v Filozofijo (Vrfjerr) .....1.50
Veliki vfcevedei ................
Veliki fiiovenakl aplsoraik trtov-
akih in drugih pisem ..........2.25 =
\oščiina knjižiea ............... Ji0
Zdravilna zeliSča .............. .40 ,
Zel in plevel slovar naravnem
zdravilstva ....................130
ZbirliM domačih zdravil ........ .00
Zzodovirta L'metnostl pri Slovencih. Hrvatih in Srbih..........1.90 |
Zdravje m'.-rdine ................1.25 I
Zdravje in bolezen v domači hiši.
2 zr.......................1JS0 3
Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slo- j vencev <Meliln	J
n. zvez.....................................30 ?
11
Prrmkovalne karte	...........1.—
t
RAZNE POVESTI in
ROMANI:
» j
Ana hareiiina (lolstoj)
zatiimivi roiuan (1! zvezka). .$5.50 -
Amt-rika, povsod dt^ro. doma
najhclje .......................65
Agitator < Kersnik; broS. .......80 '
\ndrej Hofer................... M
Beneška veuHčrvalka ............ .35
l<e!£raj»ki biser ................................,
lleli meresen ....................4€
ftele nori, mali junak ...........66 ■
Balkansko.Tur^ka vojska .......80 [
Balkanska vojaka. ■ bilkami.....25 '
Roj in /maga, por cat ...........80 •
fUa^ajna Velikega vojvode ...... .04 -
f»ov, rom.tn .................... .65
Itur^ka vojska...................40
Iteatii. dnevnik .............. .60
llrlieni darovi ...................35 !
Itoija pot na l»edu .............!
KoTja pot na Šmarni gori ....... .20 !
]
Cankar:
i
Grelnik Lenard. broS... .70 Mimo iivijenja ...... ^0
Mrtvo mesto .........75
Momantične duše ..... .60 1
Cvetke .........................25 {
Cesar <Jo4ef II..................34 4
Cvetina Borograjska.............50
r.irovuiea ...................... .35
Čebelica .........................25
črtite
iz iivijenja na kmetih .... -35 j l>robiz, in razne povesti
er.l*al klllSnakl ...............60 J
iharovana, zgodovinska poveat .. I
I>ekle Klua .....................40 |
l>u!matiu»ke povest! .............35 |
Dolga roka .....................50 |
I Mi Ohrida !n BiUija ...........74 |
floti z or of jem ................ 50 |
I Inn K i šot it I ji Manbe...........40
Uve sliki. — Njiva, Starka —	■
iMrffknl .....................60
(levira Orleanska .............. .56
Ouhovni boj ....................50
Dedek ie pravil: Marinka in Škrate! jčki ........................«0 1
Cli7abeta ...................... .35 j
Kabijnla aH eerkev r Katal^ombah .45
Fran liaron Trenk ..............35
Fifoznfsba zgodba .............. .00 j
Fra Diavolo.....................54
fiozdovnik (2 zrezka) ...........1.20
<;o«pod.-irira sveta..................40 '
t »odre v ski katekizem.............25 j
(I o-lil ne t stari Ljubi lani.......60
«;rf a Mitologija .............. L—
'»tisarjf .........................75 I
Radii Mnrat < Tolstoj > ........ JS4 I
Hektoi iev meč.................. J60 I
I led vika	.40
Hndi Časi. Blage duše. veseloigra 75
Helena (Kmetova) .............40
Hndo Brezdno (II. vrj ........ .35
llnmorrake, Groteske In Satira,
rezano ..................... .84
broftlrano .................. jM I
Izlet r- Brončka................1.30
ti hrani spisi dr. H. Dolenea.....60
Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger:
2 zvezka ........................................1.50
It tajnosti prirode.............. M
Ii modernega sveta, trdo rez. 1.60 Igračke broširano ............. M
Igralec .........................75
Jagnje ........................ JO
lanko in Metka (za or roke 1.....311
Jernač Zmagovač, Med plazovi.. .50
j,
Jutri (Strug) trd. r..............75
brod. ....................... .00
Jurčičevi spisi:
Popolna ladaja rseh tO areskov, lepo rezanih..................10.—
Sosedov sla. broS. .............. .44
«. zrezek: Dr. Zeber — Tngomer
brofilrano ...............I., >.75
Juan Mlserija I Povesti Iz fipnaakega
tlvljenja .................... JO i
Kako sem ae jaz Ukal
(AieSorec) L zvezek ......... Jfj
Kako eem ae jas Ukal
(Aleiorec) II. «v............. J|
Kako acaa ae jas Ukal
(Aleiorec) IH. irmk.......- J4
Korejska brata, poreat la mlsljo-
aor r Koreji .............. .M
Krma osreia .................. ji
K ohlaja pri kraljici goajl noHol JS4 Raj ae ja Markam aaojaU...... J65
t^llft ••MlMtMiiiiti aaaaaoao	l
*tr*»ew mmt. rmn*« 4Hmr\ trd. ven. Ll* Kriiev pot patra Kopljeclha .9« j Kaj m je IsadaUI dr. Oks.......45
Kraljevič berač .................Vi\
Kraljevič Marko ......................... .40!
1
Lovntlkori shrani aipei .........
■ ttSe « fSSTlhSS)*!..!!
2. zv. Otročja igre v priart — j
Različne poezije — Zahavljlce In pušloe — Jeza na Parnaa, — Ljudski Ga Is — KraljedroraU ro- , kopi« — Tolmač (Levstik) .. .M
Trdo vezaao ..........L—
». zv. Slika Levstika In njegov«
kritike In polemiko............ .74 j
Ljubljanske slike. HlSnl lastnik. Trgovec, Ktzpčijskl stražnik, U-radnlk. Jezični doktor. Oootiinl-čar, Klepetulje. Natskarca, Da.
tiovnlk. Itd. ................ M I
Uv na ženo (romani .......... -00
Lnrifer (roman) ................L—
Marjetica ......................................JO .
Materina žrtev ................... .50 '
Moje Življenje .................. .75 ,
Mali Lord ................... JO j
Miljonar brez denarja...........75 i
Malo življenje ................ .OB 1
Maron, krščanski deček is Liha-
II ODA oooooeosooooooaooooaao	j
Mladih zanikernežov lastni iiva-
topis .........................................75 i
Mlinarjev Janez ............................JO
Musoiino .............................................40
Mrtvi
(sostač ..................	Jd
Mali Klatei „.....................................70:
Mesija .........................	JO (
Malenkosti (Ivan Albrecht) ....	.25
Mlada ljubezen..................................-33
Mladim srcem. Zbirka povesti aa Plovenska mladino .............29 |
Misterija. roman ................1.—
Morski razbojnik........................ .50
Na različnih potih ............ .40
Notar j v nos. humoreska	...15
Narod, ki izmira .............. .40
Naša vas. II. del. 0 povesti.....90
Nova Erotika, trdo rez.........."0
Na£a leta, trd. vez. ............ .00
broširano .................. .60
Na Indijskih otokih.............50
Nači ljudje .....................40
Nekaj iz rnske zgodovlr?.......35
Nihilist .........................40
Na krvavih poljanah. Trpljenje ln
Ktrahote z bojnih pohodov bivSe-ga slovenskega polka ........154)
Novo življenje ................. .60
Ob 50 letnici Dr. Janeza L Kreka .29
Onkraj pragozda ............... JO
Odkritje Amerike, trdo vezano .. .60 mehko rezana ...... .50'
Praprcčanove zgodbe ................. 35!
Pasti in zanki ................ .25 j
Pii ter Kajetan ..................L—
Pingvin^ki otok ................ .64
Povest o sedmih obešenih ...... JO
Pravica kladiva .............. JO
Pahirki iz Roža (Albrecht) ____ .25
Pariški zlatar .................. J5
Prihajač, Dovest .............. .69
Požigalec .......................25
Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire)
trdo vezane.................. l— ,
Plat zvona .....................40
Pri stricu ...................... .60
Prst božji .................... JO
Patri a. povest lz trske junaške do-
<3 ObC oooooooooooooooooooooonn «30
Po gorah In dolinah........................JO'
Pol litra	viparen .............. .60
Poslednji	Mehikanec .............JO
Pravljice	H. Majar ........................JO
Predtržanl, PreSern ln drugI svet. niid v gramofona ............ .26
Pri godbe čebelice Maj«, trda ves.. .L—
Ptice selivke, trda vez.......... 75
Pred nevihto .................. JO
Prva ljubezen .................................. JO
Pravljice In pripovedke (KoSutnlk) 1. zvezek ..•.■...»....,..«....40 —. ■* ozek .................. .40
Popotniki .............................................64
Poznava Boga..............................JO
Plrhi .«.«..«...................	JO i
Povodenj ......................	JO
PraOld judek ....................................J5
Prisega Huronskega glavarja . ..JO
Prvič med Indijanci ........................JO
Preganjanje Iniljanrfilh mlaja—
Jev .......................... JO
Patop. I. zv.....................J,—
Potop. IL zv....................3.—
t Oba zvezka sknpaj) ..........550
Razkrinkani Haosburiani ...... JO
RobillMB oooooooooooooooooooooa jS^
Robinson (Crnsee) .............L—
Rdeča mogla .................. .75
Rcvotacijto na Pertagaiskem .... JO
CENA
DR. KERN0VEGA BERILA JE ZNIŽANA
i
Angleškoslovensko Berilo
(gNGUSB 8lotkni k84dbb)
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
a« w«0 is mm ww vasfe ch^
Rdeča in bela vrtnica, oprest .. jo	i
Rdeča megla _________________ .70
Rdeča kokarda..................1.25	4
Slovenski ialjivoe ...............40	•
Slovenski Robinzon, trd. vea. .....75	^
Sueški invalid ..................................'
Solnce ln sence..................®	<
Skrivnost najdenke ......................35	<
Skozi širno Indijo ............. ^0 t
Sanjska knjiga, mala .......... .00 j
Spake, humoreske, trda res .... jo ,
Rpomiul Jugoslovanskega dobro*
voUca 1014.18...............l25 i
Sredozimci, trd. res. ............ .64 |
broš. •••••••s*sssssss«sss«s	j
Strahote vojn« ................................jo >
Štiri smrti, 4. zr...............................35 i
Smrt pred hi$o .................................65
Stanley v Afriki ............................m
Spomin znanega potovalen ....	l50 ; Stritarjeva Anthologija broA ..	jt> ] Sisto Šesto, povest ls Abrncev ..	jo Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ................................................jo i
Študent naj bo, v. zr.................35 .
: Sveta n'otbnrga ................ .35	'
Spisje, male povesti.............35	'
Stezosledec ..................... j6	]
Šopek Samotarke _...............35	'
Sveta noč ......................39 \<
, Svetlobe ln sence .............. l.?6
i SlUte (MeSko) ............*...... .60
hakespeareva dela:
JMachbet, trdo vez. ............ .90 1
brožlraoo....................70
Othelo ..........................:0
Sen Kresne noči ...............70
splošna knjižica:
St. l (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, ivzirna povest, 104 str., broširano .................... .35
št. 2. (Rado Murnik) Na Bledu, izvirna povest, 181 str., broš... jo
Št. 3. (Ivan Rozman * Testament, ljud&ka drama v 4 dej.. broS. 105 strani „.................. j"
Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, Izbrane pesmi. 184 str., broširano..................... jo
' Št. 5. ( Fran mik-inskl > Gospod j Fr idoli n Žolna in njegova družina
reselnmodre črtice l, TI strani, broširano .................25
Št. g. (Novak) Ljubosumnost .. .30
št. 7. Andersonove pripovedke.
Za slovensko mladino priredila Ctvft, 111 str., broš........... .35
j Štev. 8. Akt štev. 11s...........75
Št. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber. > Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broS. ......— .70
Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, rilijefna karikatura in minulosti, str., broš. ........ j5
sl 11. (Pcvel Golia) Peterčkove ' poslednje sanje, božična povest r 4 .slikah. 84 str., brog....... j5
Št. 12. (Fran Milanski) Mogočni . prstan, narodna pravljica v 4.
dejanjih, 01 str« broS.......... jo
i Št. 13. (v. m. uaršin) Nadežda Nikolajema, roman, poslovenil u. žun, 112 tsr., broS. ........ jo
šl 14. (Dr. Kar« engus) Denar, narodno.gospo^trski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 230 str., broi ......................... jo
!
St. 15. Edmond In Jules de gon-eoort, Renee Mauperin..........401
Št. 16. (Janka Samec) Življenje, j pesmi, 112 str., broS. .........45
; Št 17. (Prosper Marimee) Verno , duše v vicah, povest prevel Mirko Pretnar, 80 str............. jo
Št 18. (JarosL Vrchlicky) Opo-i roka inkovškegn grajščaka. veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broi. .. jo
Št 19. (Gerhart Hauptman) Po* i topljeni zvon, dram. bajka v pe-i tih dejanjih, poslovenil Anton i Tuntek, 124 stri., bro«. _______ ji
' Št. 20. (jul Zeyer) Gompačl in i Kemnrasaki, japonski roman, ls če»lne prevel ct. Fran Bradač, 154 str., broS. ............ .40
Št 2l (Frldolln Žolna) Dvanajst krnlkačaanih zgodbic, il, 78 str. hn* ........................ JU
St. 22. (Tolstoj) Knmtxerjeva.... mm>m ....................... m
Št 23. (Sophokiea) Antigone, ialna Igra, poslov, a Golar, 00 str, broširano .................... j§
1; Št. 24. (e. l. Bolvrer) Poslednji ! dnevi Pompejev, l del, 356 str., broi. ...........*............ j«
ifit. 25. Poslednji dnevi Pompeja
! ii- del ...................... jo
j
j fit 20. (l. Andrejev) Črno aa : ske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broS. ........................ js
Št. 27. (Fran Erjavec) Binspa
hs^mfllml 00 str, broi....... jk
ftt ^gypo stp sfio	ji
jjt r. t fchi wts ............». ji
St 32. rtn «••••••••••••«. i^o
Št. 35. (Gaj SalustU Krlsp) Vej--- t na s Jogurte, poslov. ArL Dok- &
ler, 123 strani, bro&.......... Ji
Št. 36. (Kaarer Me&ko) Listki, (
144 strani .................. .65 j
Št. 37. Domače iivaU .......... JO
Št. 38. Tarzan in svet ........1—
Štev. 39. La Bobeme .......... JO I
Št 46. Magda	.40
Št 47. MisteriJ dnše............L— . c
Štev. 48. Tarzanove iivaU .... JO 1
Štev. 4'J. Taržanov sin ........ .90 z
Št. 40. Tarzanov sin, trd ves .... 1.20
Št 50. Slika De Graye..........1J0 .
6u 5L Slov. balade In romance JO \
Š . 54. V metešu................1.—
Št. 55. Namišljen ibolnik ...... JO s
Št. 56. To in onkraj Sotls .... JO
Št. 57. Tarzanova mladost,	'i
trd. vez. ................1.20 a
Štev. 58. Glad (Hamsun) ____ JO
Št. 50. (Dostojevski! Zapiski iz i mrtvega doma, L del..........L—
Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski Is <1 mrtvega doaa. IL del ........L—j
Št. 61. (Golar) Bratje in sestro .75 1
Št. 62. Idi Jot I. del. (Dostojevski) JO
Št 63. Idijot, II. del .......... JO 2
Št. 64. Idijot. 111. del.......... .90
Štev. 65. Idijot, IV. del .......90
Vsi 4 deli ..............3.25 J
Št. 66. Kamela, skozi oho šivan- l ke, veseloigra .................45
Slovenski pisatelji IL zr. •	J
Potresna povest, Moravske sil- i
ke. Vojvoda Pero i Perica. Čr- |
ti« ...........1............2.54
Tik za fronto ...................70 \
Tatič, (Bevk), trd. vez..........75!;
Tri indijanske povesti...........30 j
Tunel, soc. roman................1.20 '
Trenutki oddiha.................50 j
Turki pred Dunajem ...........30 <
Tri legende o razpelo, trd. vez. .65
Tisoč In ena noč (Rape)
Tez. mala izdaja............$1.— '}
Tisoč in ena noč	!
I. zvezek..................1.30 i r
II..........................1.40
III..........................1.30 j
KNJIGE SKUPAJ........$3.7j ,
V	robstvu (Matičič) ..............L25
V	gorskem zakotju .............35 '
V	oklopnjaku okrog sveta, L del .90
2. del .......................00
Večerna pisma, Marija Kmetova . .75
Vojska na Turškem ............CO
Veliki inkvizitor ................L—
Vera (Waldova), broS......... J5
Vojska na Bsiikann. a slikami .. .25 Vrtnar, (Rabindraaath Tagurej,
trdo vezano .................75
broširano ...................60
Volk spokornik in druge povesti 1.— (
Trdo vezano ...................1.25
Višnjega repatica, roman, 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo. I. zv... .35
V	pustiv je Šla, III. zv ...... J5
Valetin Vodnika Ubrani spisi .. .30
Vodnik svojemu narodu ........ J5
Vodnikova pratika L 1027...... JO
Vodnikova pratika L 1028 ...... JO
Vodniki in preporoki ...........60
Zmisel smrti ...................60
Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60
Za kruhom, povest ............ J5 !
Zadnja kmečka vojska...........75
1 Zadnja pravda, broš, .......... JO
! Zgodovina • nevidnem človeka .. .35 Zmaj iz Bosne ................ .70;
! Zlatar jevo zlato ................ JO
Življenje slov. trpina, izbrani spisi < 1 Alešovec, 3. zr. skupaj ........U0
1 Zvesti sin, povesi .............................25
I Zlatokopl „............................................JO j
Ženini našo Koprnele ..............45
. Zmote In kooee gdč. Pavlo.............45
'Zlata TS8 oooooooooooooooooooo	«50 !
Zbirka narodnih pripovedk:
| I« del oOOOOOOOOOSOOOOOOOOOO«« oo .40 I
Zbirka narodnih pripovedk:
IL del ....................... .40|
Znamenje štirih (Doyle) ....... JO
i Zgodovinske anekdote .......... JO
| Z ognjem In mečem..............3.—
Zločin in ka2en, 1. In II. zvezek 1.— Zgodbe Napoleonovega katarja .. .60
. Zgodbe zdravnika Mnsnlka...... .70
Zlati pantar ................... JO
Železna ttSlB oooooaaosoooaooooo* I
ZBIRK* SLOVENSKIH POVESTI -
1 L sv. Vejnoorir aH poganstvo .... J5 fi, sv. Hndo bresdno ....«..... Jo i
3. MWm TflSflk PiVNil aoooooooooo« #35
Ob vz. Povesti In slike.......... J5
5. sr. Student na) bo. Na* vsakda-I nji krak...................... JS
t
SifISI ZA MLADINO:
'	'fiANGL)
2. sv. trdo vesana Pripovedke |n
pesmi .......................................JO
> 3. av. trdo vessnot Vsehnjo 12 po-
▼OBtl •oaoo«eooeeeo9oeeaeooeea iN
. 4. «t. trdo ressno. Vsebuje 8. po-1 vesti ........................ JO
5.	it. trdo Tesano. Vbuki brat .. JO j
6.	or. trdo vesano. Vsehojo 10 povesti ......................... JO
i i
■
IGRE:
i
I lw*l Hgeii. jgrdfcMT 0.dejaaj JO K ■■lljjTi ^ik Ž^S°Tsi> ^
1.10
Edda, drama r 4. dej............ft
Marta, Semenj v Richmond o. 4 dejanja ...................... ^
Ob rojaki. Igrokaa r 8arih slikah Ji Tončkove sajue na Miklavšev večer .Mladinska Igra a petjem v
3. dejanjih .....................
R. U Ji. drama r 3 dejanjih s predigro, (Capek), vez. ...........45
o
Revizor. 5. dejanj, trda rezana .. .7.
Veronika Deseniška, trda vez ____lji
Za krii in svobodo. Igrokaž r 5. dejanjih ...................... j
Ljudski oder:
4.	zv. Tihotapec. 5. dejanj.....ft,
5.	zr. Po" 12 letih, 4 dejan la .. .6('
Zbirka ljudskih Uer: Z naših gora ..................L—
3. snopič. Mlin pod zemljo, Sv. ..Neža, Sanje ...................&
13.	snopič. Vestalka. Smrt .Marije device. Marijin otrok .........31
14.	snopič. Sv. Boštjan. Junaška deklica. Materin blagoslov ____ J«'
15.	snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža ............ jo
20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ............ r. .30
PESMI IN POEZIJE:
Akropoli s in Piramide .........80
broširano ....................go
Azazel, trdo vez................. 1._
Balade in romance, tnln vez......1.25
Bob za mladi zob, trda vez.....40
Kragulj «ki (Utva> .............(55
trdo rozano .................80
Moje obzorje, (Gangli ............
Narodna pesmarica .............40
Naries (Gruden». broš............"()
Primorske pesmi, (Gruden^, vez. .3;"
Slutne (Albreht) broš............3d
Pohorske poti UJlaceri broi.....30
Oton Zupančič:
Cieiban, trd. vez............. M)
Sto ugank ....................50
V zarje Vidove, trd. vez........80
Vijolica. Pe«mi za mladost.....60
Zvončki. Zbirka pesalj za slovensko mladino. Trdo vezano.....90
Zlatoroe. pravljice, trda vez.....6(1
Slovenska narodna lirika.......50
PESMI Z NOTAMI:
NOTE ZA KLAVIR
(1'avfiC) Klavirski alburn......75
(PavCie) Sloven>ka koračnica 5 zvezke^. Vsak zvezek po ... 5 zvpzV.iv	.............1.25
(Premeri) Tri skladbe ........ -50
(Parma) Bela Ljubljana, valček .80 (Parma) Pozdrav Gorenjskej,
valček .................75
NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA
Album slov. narodnih pesmi
iPrelovec) .................................SO
Šest narodnih pesmi (Prelovec) .80 Pesmarica moških zborov
(Balatka) ................................ 1.—
MEŠANI in MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Grum) ....1.10 Slovenski akordi (Adamič):
.. L zvezek .....................75
II. zvezek ..................
: Pomladanski odmevi, I. in II. zr.,
rsak ....................... -05
Ameriška slovenska Ura (Holinar) L— Orlovske himne (Vodopivec) ....lJO j 10 moških le mešanih zborov —
(Adamič) ...................45
MOŠKI ZBOR Trije moški zberi (Pavčič)
Izdala Glasbena Matica .........4C
Narodna nagrobniea (Pavčič) .. .35 .Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .15
SAMOSPEVI:
IStirji samospevi, izdela Glasbena
j Matica ...................... -45
Naši h—tni ..................... JO
MEŠANI ZBORI: Planinske, IL zr. (Laharnar) .. .45 TrUe mešani zbori, Izdala Glasbena Matica ....................45
RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM:
Domovini, (Foester) .............40
Izdala Glasbena Matica 'Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov.....45
Jaz bi rad rudečih rož, moški, zbor z bariton solom ln priredbo za
drospev ...................... JO
'IV pepelni€ni noči (Sattner). kan-tanta za soli, zbor ln orkester,
izdala Glasbena Matica .......75
Dve pesmi (Prelovec), za moški
zbor ln bariton solo............ J9
Kupleti (Gram). Učeni Mihec.— . Kranjske i^e In navade, Ne-I zadovljstvo, 3 zrezki akui^aj ..1.— j Kapleta Kuza Muca (Parma) .... .40
'-. ■ "v -	»
PESMARICE GLASBENE MATICE: L Pesmarica, uredil Hubad ...2.50 h C Koroške slovenske narodne
pesmi (Srikarfiič) l, sl, ln 3. I, sv. skupaj ...................L—
MALE PE8B1A1UCE:
fit. L Srbske narodne himne ..	1J
&t. la. Šlo intii. Brkine tužni ..	.15
) St 2. Zrinjski rrankopan	.15
St io. Na planine ..........................15
fit. u. Sttisp ..-................	.15
I fit. 12. Taaevalee ....*•*...,•■•	JO
Narodne pesmi za mladiuo < Žiro m« k ) 3 zvezki skui aj ........ JO
Slavfek, zbirka šolskih pesmi —
(Medved) .................... J5
Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjančič) .. ^0
(Pregelj) .....................1.—
Ura, srednješolska. 2. zvezka skupaj ...........................
Tro-lasni mladlnckl zbori: MeAani in rao^ki tbori. (AljaŠ) —
3. zvezek: 1'miIiu 11^; Ti vedelo pt>J: Na dan; idvna .........44
5.	zvezek : Job : V mraku : liaova nnm |>rij»eljl žar: Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav .......44
6.	zvezek: Ofomiri k vesolju: Sveta noč; Stražniki: Hvalite Gospoda; Občutki;	........44
7.	zvezek: Slavček: Zai.-tall ptič; I>omori-hm i^kr-' a ; T" ', sva ltd;
Pri mrtvaškem eprt-v^iu; .40 S. zvezek: Ti osreč iti j<i h«>'i (tnr-?an zbori; Prijat'!!i in s»-n-ca (iu«'šan zIk^d : stoji, solnčn-e stoj: Kuie!-kl Li^l.............44
CERKVENE PESMI:
Domači r'n^f. i'erkv»»ne i^sm! za mešan zbur ....................I,—-
It. Tantnni Pir-o. (Prrrorl) .... 34 Mašne pesmi za dipšdii zber. —
(Satfner 1 ................... J4
12 Pantre IJn^ia Tam urn F.rro Ge-nit«ri. 1 ..................... 34
JI Panne Lin^ia Tan t um Fr^o <;e-
nitori {(ierblč) .............. .54
Hvalite Gospoda v njegovih svetniki}). Lv' r>\smi ria čast svelnl-kom. (Premrli .................44
10 obhajilnifi in 1 v ^a.st p res v. Sr-co Jezusovemu. tCriifn * .......35
Missa in hnnoreni St. Joseph! —
(Pogachnlk) ...................40
Kyrie ...........................64
K svetemu Kešnjemn telesu — 'Foersterj ....................40
Sv. Nikolaj ......................44
NOTE ZA CITRE:
Kozeljski: Poduk v i™ranju na
citrah, 4 zve-zki ...................3.50
l.uri pridejo, koračnb a...........t3
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodne pesmi za tambu-
raški zbor iu petje, (i'.njuk) ..1.30 Bom &el na planince. Podpurl slov.
car. ji?snii. (Bajuk) ..........I._
N:r Gorenjskem je fli tno..........L-
RAZGLEDNICE:
Neuvurške. Ra/ličae, du«-at .... .44 Velikonočne, božifne in novoletne
ducat ..........................
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40
Narodna noša, ducat.............44
posamezne po .................00
ZEMLJEVIDI:
Zcmljtpisni Atlas Jugoslavija ....1.H4
Stenski zemljevid Slovenije oa močnim papirju s pia t nenehni prtzl-
bi ............................7JS0
Pokrajni ro^tii zemlji ^idi:
1 Goienjska .....................00
Slovenske Gorice, dravsko ptuj-
skopotju ____*................ -3*
Ljubljanske in mariborske oblasti
1'uborje, iiozjak .............. 34
t eljska kotlina. Spodnje sloven-
1 sko posavje ...................30
1'rekmurje In Medumurje.....38
i Kamniške planine. Gorenjska ' ravnina in ljubljansko polje . ^ .3®
i Canada .........................40
! Združenih držav, vel ud .........44
Muli ..........................14
. Nova Evropa ..................
i Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansan, Kenturky ln Tennessee, Ok'ahoma, Indiana, Montana, MLssissippi, Washington, ^Wyoming, vsaki po ...... Ji0
Zrni je vidi:
. IUinois, Pennsylvania, Minnesota, . Michigan, Wisconsin. West Virginia, Ohio, New York — vsaki po .........................40
Velika stenska mana Evrona ....t,—
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajtt pismo.
Ne naročajte knjtg, katerih vri d ceniku.
Knjige pošiljamo poštnine protio
"GLAS NARODA"
216 W. 18. St, New York
I PRAV VSAKDO — I Z kdor kaj išče; kdo i 9 S kaj ponuja; kdor kaj Z I kupuje; kdor kaj pro« i I daja; prav voakdo J I priznava, da imajn Z I čudovit u&peK — i t MALI OGLASI |
|T 'glat N aipS^J
Iz Slovenije.
Na svojem dnevnem sprehodu po starem pristanišču je opazil
An ca o Fertopoulcs med Indijci nov obraz. Kakor njegovi rojak:. Je tudi ta mož ponujal preproge in nc vse svojo imetje na plečih. Petrcpculos je bil najimcvitejši člaa grške kolonije v Marseillu.Če je kaj kupil ali prodal, je vedno zaključil kupčijo v svoj prid. Tudi z novim Arabcem se je spustil v raz ovor In zvedel, da se piše Sin Ahbad hi da je prišel od nekod izpod Himalaje.
Mladi mož mu je dejal na kraju iJz?ovcra:
-	Gospod, kupite pri meni preprogo. Zelo sem lačen.
Li mož ije raagmil pred Petro-poulosom več malih preprog, proseč:
Kupite v_»aj eno. prepustim vam katerekoli želite za petnajsst
frankov.
Trgovec je zmajal z rameni i:i i.e že hotel odstraniti, ko so mu oči rb vi se le na nečem drugem. Sin Ahbad je imel okrog suhega vratu t v. i dragocen kašmirski šal, čigac vzeree je bil krasen, sestavljen iz Klcb-:kih. pestrih barv. ki so malo-n:* odlepile pogled ko se je ustavi1 na njih.
-- To je bila edina reč. ki bi jo kupil od vas. - - je dejal in poškilil proti šalu.
Indijec se je nasmehnil z blaženim obrazom in rekel;
Tega pa nr prodam
—	Ponudim vam zanj sto iran-fcov.
-	Ne dam ga
-	Dveito, — je bitel trgovec.
—	Tudi dva tisoč ne sprejmem - je cdvrr.il Indijec.
Petropoulos se je nasmehnil iti t vi nil v svojo vilo. In ker je bil ra burjen, ni mcwjel zamolcati doživljaja svoji ljubici, mladi ženski z o net nate rdečimi lasmi in velikimi nervoznimi cčmi, katere prikrije oklevanje je pcrazilo vsakega moškega, ki se ji je pribhžal.
Njene rjavorumen*1 oci so hipoma vzplameneie. kakor hitro j? Pc ropc-il?" povedal, kaj je videl Pcpcldrw, ko je s»zl trgovec po o-privkih, je sedla v avtomobil in ve'ela zapeljati naravnost v staro pristaniče, kjer je našla Indijca Ln se zagledala v svoj zaklad.
Od tistega večera dalje ni imel Pctropoulo: mirne ure. Kašmirski šal §ja je bodel v oči in vselej, kadar je srečal Indijca, se je s posebni n namenom ozrl tudi na šal. ki jc žerel v škrlatni, smaragdni m a-raetistovi barvi. Naposled se je o-jUia?il in ustavil Sin - Ahbada:
—	Ali ga ne.prodaste za tri tisoč frankov? Ta vsota ga petkrat
KAŠMIRSKI ŠAL
preplača, ampak jaz bi rad poklonil neki dami.
Indijec je odkimal z glavo in so melanholično ozrl na pristanišče.
—	Gospod, kupite preprogo, dam vam jO še bolj po ceni. Lačen sem tako, da vam ne morem povedati.
Petropoulcsa je silno iarllo, da ni mogel kupiti za gotovino to, kar bi hotel in s čimer bi lahko poto* laži! svojo ljubico. Vkljub Indijče-vi trdovratnosti. ga ni minila misel, da mora tako ah drugače postati lastnik kašmirskega šala. Zato je pozval, kakor hitro se je vrnil domov v pisarno, k sebi tajnika Marcela. Ta mož je bil za Pe-tropoulosa vse v eni osebi: izvrševal je vse posle od knjovodje do ljubezenskega si a.
—	Povej mi vse. kar veš o kaš-mirškili šalih, — ga je vprašal gospoda*.
—	Izdelujejo jih v Kašniirju na vznežju Himalaje in so časih zelo
dragoceni. Sestavljeni so iz majh-" nih koščkov in tako umetno sešiti, aa ni mogoče najti šiva. So primerki, za katere plačajo ljudje do dvajset tisoč frankev.
—	Ali si videl šal, ki ga nosi Sin Ahbad.1
Marccl je prikimal z glavo.
Ali je pravi? Koliko ga ceniš?
Marcel je zapičil svoje oči v gospodarja in rekel:
Petdeset tisoč frankov ne bi bilo preveč.
—	Dobro. je odvrnil gospodar. Pv--akaj tu. deklet se ne vrnem.
Skozi dolgo vrsto krasno mebli-ranih sob se je napotil v budoar svoje ljubice. Ležala je lam na o-uimani zlcknjcna kakor velika raz vajeno, mačka.
—	Kje je moj sai. Antonio? — 3 : vprašala in premerila došieca od nog do glave. — Ali si :iii pir.icsel šal?
—	Draga moja le potrpi sc male. Ta :ec ni tako preprosta. Šal je drag. Ponudil sem Indijcu tri tisoč Trjuikov. pa me je odbil. Pravi, da ga ne proda.
—	Ponudi mu pet tisoč franokv! — je dejala Amonijeva ljubica.
—	Pet tisoč frankov je dosti denarja. — je rekel Petropoulos.
—	Zate ne pomeni ta vsota nič.
—	Ali drago, saj sem ti že povedal, da ga ne proda.
—	To me ne br*ga. Jaz ga nočem ime'' — razumeš? Msai je vse eno, kolike stane in kako ga dobiš. Ce mi ne položiš šola okolu vratu, se bo našel kdo drugi, ki bo to storil namestu tebe.
—	Dobro. — je rekel trgovec in zapustil sobo.
Marcel si je v caka'aici grize!
LETALA V SLUŽBI SLADKO SNEDNOSU
TOŽBA ZA OKSTJE ŽIVEGA ČLOVEKA
Švedske lini e letalske službe a
>
močno uporabljajo za prevoz de-, likatcs.Nočni ekspres privaza v Pariz iz doiin Rhone najlepše grozd].* in iz Brctanije cstrice, kar se v Parizu pretovori na letala in cd-cremi 11a Švedsko v mesto Malmo. Grozdje in ostrige ti :o i* . večer pridejo na mizo v odličnih r?-stavracij.rh Stockholma Gccte-borga in Osla. Po obrv. m poti p se prevažajo svedsse p:-;:biic it i v Pariz in London. Po vseh večjih mestih evrcp?ke celhie >e clco: švedski merski rak- s šved?'v> žganico čemur so se tudi evicp-siadkesnedeži kaj lahko privadi : Ni treba pripominja t i. ca -o delikatese zavoljo sv>;;h cen čj-stopne samo gornjim sto tisočem.
O priliki stoletnice crv • -.eč e železniške proge Uverp iu in Manchestrom so osvežili ai^'le k listi mar^katero davno pozabljen potankost, ki kaže, kakšen vtis napravila na ljudi uvedba n. v prometnega sredstva. Iz na- . v ki jih vsebuje neki 1 1831). it. :.i knjiga, je dobro razvicmo. da o se tedaj ljudje železniški v ...a e bo. bali nego wseiili. Izb. ri >\ cr< :t * čim dalje ocl .-.troja." pravi ta knjiga. "kajti v primeru eksplozije b izgubil tako ie roko ali nogo, do-čim bi te v bližini troja raztrgalo na drobne kosce. Potem je pa tudi stresanie čim dalje J re a tem manjše. Srdi n.. vej pro ■ • vedno s hrbtom prct: stro u. ca n boš criil tako moen hladnem prepiha v odprtem vagonu In iu-di pepel iz dimnika 'e ne bo v t tre primeru taku oslepil.'
P<_> drugi .rani >u pa bili tu:ii ljudje, ki s. videli v novem \ >/.. \ vrhunec vse lepote. Ta o. ? A!r -sandre Sommerville k .a to43, v v -ji av tobio-grafiji: V r- znamenitosti, ki sem jih -zh- ial v Linden.' .n drugod, pa na'd o bil ? .al:j lepe in veličastne, izginejo v nič v primeri s pogledom. a; - ni i nudil v Liverpooli.i Teden dni -cm roma' po oslici in -ei.i v idol '. -m, kako :se je pobiiskoma dviaala bela para med drevc-.l, travn;ki i: vasmi. Ia para je vozila može in žene in vsakovrstno blag .1 " lak, k: jc "drvelo" p d b?lo p in z veliko brzino. Nisem " del n < vr nekaj kar bi preka 1I0 ta pr,<::r Kar se tiče lepote ia veleči; ie mu ni enakega na svetu." Srečni časi. ki je bilo višek lepote in v. -ličastva malo več nego cbica n i kočija, veliko voziio. ki je. • drvelo" pod belo poro z brzino 10 do 15 km na uro.
•SEZNAM KONCERTOV:
r?. dee.: Gostovanje v operi Hoff-manove pripovedke", Chicago, IU.
14. dec.: Gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Cliica-go. 111.
28. dec.: Radio-koncert WJAY, Cleveland, Ohio.
31. dee.: Lorain, Ohio.
Banovcc Svetozar, 933 E. 185. St., Cleveland, Ohio.
Scdisce v Liverpooiu je obravnavalo pred kratkim zelo zanimivo tež-bo. Neki 70-ietni grbasll berač jt tožil znanega učenjaka profesorja Charlesca Browha, k^ mu je bil prodal pred le.i svoj okostnjak. Pro-Itsor Brown je hotel imeti v svoji zbirki beračevo kestnjak zaradi ne-k? abnormaiaosti v hrbtenici in se je dogovoril z beračem, da mu bo do smrt. plačeval mesečno odmerjeno vsote, p: smrti pa si vzame trjplo, da s. izvadi zožoljeni okostnjak. Gibasti berač je že par let ul.va'i rento, preteklo ;o;ie'.je pa ga je zadela nesreča. Povozila ga je eickti ena ce-:na železnic. in somu morah careza:: hgko. Prof. Brown je nesrečniku odrekel dogovorjeno rento. češ. da je kupil" nepeškodo->rn cko>tnjak in da zo ?cdanje«ia Sniaia več prejšnje g 1 interesa.
1 Berač je tožil profesor/.; in sodi-! .::■ -i v nenavadni pravd ni vede-jio pemagati. Zato i je pri.radevaio na v=c knpH?. da doseže poravnajo za polovico mesečne rente, nakar je berač izročil profesorju svojo odrezano nogo kot prvi obrok na jolo okolje.
KRATKA DNEVNA ZGODBA 1

rRLLE-STEENSTRUP:
NEW YORK. FRIDAY. DECEMBER 5, 193«
Vb« LARGEST SI/J TRUM OAILX In t	u
nohte ko se je vrnil gospodar z besedami:
—	Šal je torej treba dobiti, naj stane kar hoče.
Marcel se je priklonil m izginil skozi vrata.
Naslednji dan je stopil v trgovčevo sobo žareč od veselja in položil majhen zavitek na Petroj>ou-losovo mizo.
—	Tukaj je, kar sto zantevali,— je rekel.
Trgovec je razš.ril svcjc ma;hn° oči. Povabil je Marcela, naj sede k njemu in pove, kako je prišel do šala.
Marcel je pripovedoval:
—	Ej. mnogo lažje je šio, kakor sem mislil. Začel sem se ro.zgovar-iati z Indijcem in sem se delal, kakor da se zanimam za njogovo preproge in hočem eno kupiti. Sin
i Ahbad je bil ^elo slab in se je komaj držal na nu&oh. Čital sem mu obrazu, da ni več dni povžil mrvice 5 živeža. Nenadoma sem ste ril. kakor da sem opazil šai. Prosil sem ' ga, naj ga odpne, do ga m a! o po-držim v roki. Dovolil mi je in ko sem ga držal v rokah, sem videl, kako je glasno lihpnil ter se zgrudil na tla. Sesedel se je kakor prazna vreča. Pritekli so ljudje, prišli so tudi stražniki. Ukrenili so v^:e potrebno, da se mož odstrani. Preden so t^a odnesli pa se je za trenutek zavedel in jel krčiti pr-ste. Zdelo se je. kakor da *rabi po nečem v zraku, a nihče ni mogel razumeti, kaj je mrmral.
Stražniku, ki j1 .s^ai roleg njega. sem rekel:
Tu je osemdeset frankov, vsota, za katero mi je prodal šal. Skrb -te za to. da mu kdo ne ukrade denarja.
Stražnik ie zmeden vzel c»= m-deset frankov. Nihče ni mislil na to kakšno kupčijo sva bila sklenila. Vse se je zanimalo samo za nesrečneža. ki se je zgrudil na cesti.
Petropoulos jc bil po teh besedah popolnoma pomirjen. Ko je položil' šal svoji ljubici okrog vratu, se je čutil najsrečnejšega trgovca pod. solncem.
Čez nekaj časa &a je jela peči vest. Na rtisel mu je prišlo, da bi utegnil Indijec ozdraveti. Kaj potem, če bi preklical kupčijo? — Oblast bi se obrnila na zaprisežene cenilce, in ti bi ocenili resnično vFc-dnos! šala. Kupec bi tudi moral prodiožiti pobotnico. Kdo se more zanesti na izvedence? Lahko bi se zgodilo, da bi cenili žal na 50,000, pa tudi na 200,000 frankov. Za ta denar bi pa kujail ljubici rajši nov avtomobil ali kaj podobnega, kar b: hasnilo tudi njemu.
Pobit je šel zopet v budoir in ni vedel, kako naj prime stvar in kake naj začne govoriti o kočljivi zadevi. Ljubica je ležala, kakor navadno, na otomani. Pravkar je bila potegnila šal čez razgaljen vrar. Zdelo se mu je tudi. da se je stre- , sla.
—	Kaj ti je? Ali te mrazi? — jo je vprašal.
—	Nič posebnega. — je odvrnila. — Spreletela me je samo mrša-' vica in malo me glava boli.
Nagnil se je k njej in prosi, naj mu pokaže jezik. Ko je odprla oči, je epazu. da vhrče njih barva na rumeno.
—	Prosim te. pusti me samo. — ; Trudna sem. rada bi spala. — je ; dejala.
i — Draga moja. želel sem ti !e povedati, da bi rad zamenjal ta , šal in ti namestu njega rajši po-| klcmil avto ah kakšno okrasje. Kaj | praviš k temu?
—	Tako? Zaradi tega torej si prišel?! Najprej mi nekaj podariš,! potem .pa bi rad vzel nazaj. Nu,
' povem ti, da šala ne dam iz rok. i Ta ostane moj do zadnjega diha!
Petropoulos se je potuhnil in po prstih odšel sobe. Sram ga je bilo in obhajali so ga vsakovrstni ! dvomi. Ko je sedel za svojo pisalno mizo, so se naglo odprla vrata. Marcel je planil v sobo. ; — Umrl jel — je rekel naglo, daj t mu je zastala sapa. j — Nu, potem pač ni vzroka, da i bi si ta dogodek jemali močno k srcu. — se je nasmehnil Petropoulos. Toda trenutek pozneje se je zgrudil v naslanjaču, zakaj Marcel j mu je Sepnii aa uho: I — Pobrala ga J* kolera.
Naj bo vesel
Božič
Iz dolge vrste preteklih let v bančnem poslovanju, pridobili smo izkušnjo, ki nas uči, da dobrosrčnost naših rojakinj in rojakov tudi v slabih časih ne pozna meje za dobra dela.
Na podlagi te izkušnje smo uverjeni, da se boste tudi letos spominjali svojih dragih v stari domovini, z večjem ali manjšim denarnim darilom za Božične Praznike.
Z najboljšimi zvezami, smo popolnoma pripravljeni za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo ne odlašati s pošiljat-vami, da nam bo mogoče nakazane zneske dostaviti obdarovancem pravočasno.
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
VELIKA RETLEHEMSKA STALICA iN JASLICE
1 Skupaj 28 kipov, vredno $15. Posebna cena samo $4.50
^ !»t skupaj zuvs^nui i* »tojoOlli kiin-v,
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^	ix j bno mo^c^bl^-
kii».i: Ma.fi	v jiislk-aJi. sv. jfarij."-. sv. .Inž.f. :: km] j i. 2 i>untirC-k:i,
druHH-lar. kmvjei.1. oK'i<Vk jn 17 ovac. T» ni rukaka Lgm'a narejen« iz pa-pirja. amiuUi prave tradicijonalrt« jasnce in tta'tca. <lu v celoti vst* iz«-li-da h iuit živo. KamorktJi boste tu postavili, bo krasi!«, prostor in vam donašni , [.| boiičn-> raxi*>lo;tt-nJi- v v«š rtom. V se tu skupaj ji vrt-'tr.o najmanj 15 dolarjev.
al ...Ia mi	isto PC POSEBNI ZNIŽANI CENI
ZA SAMO 5<-50. — če niste zadovoljni, vam denar vrnemo. ZASTONJ! 7. v?«ki» naročilom vam »lamo brc-zplyX-no It-p
božični voatv za v okno. Ne po&ifjajte denarja naprej! Iz-
reiiit jsanvo ta	tt-r prikifitt S'.v v markaii z;t odpre-
m>, aa. Stalico boste pa plačali	ky vam phmonofia. na
dom print	^ . :
a	orano novelty company
^^^^^^	17» N. Kadsie Ave..	Dept. 127	Chicago .
Mali Oglasi
i imajo velik uspeh;
U	■■
i h i
| »Prepričajte se! I
8 ' ■ 0 i	iaiHiaM^^nfflSe at* ism^jjsmbb II
V poreški in tržaško-koprs ti škofiji je pričel fašizem takoj v začetku "čistiti" šole in cerkve. — Odšli 30 učitelji, nekateri :c bili premeščeni, obenem je moralo čf2 mejo iz obeh škofiji je ie še par na3ih narodnih duhovnikov, v ;r-^aško-koprski pa je praznih i.ad sto duhovniških mest. Službujoči duhovniki so preobloženi z delom in skrbmi, saj opravlja marsikateri po dve ali ceio po tri fare. Duhovniškega naraščajo skcio ni. ni pa tudi italijanskih duhovnikov, si bi zasedli izpraznjena mesta, kuker žele fašistični voditelji. Prišle je par duhovnikov iz Italije, ki s? ne počutijo najboljše med ljudstvom katerega ne razumejo. Fašistični hijerarhi išecjo za Istro duhovnikov po Italiji, pa jih ne najdejo, ker jih nikjer ni preveč in dobrega duhovnika tudi ne vleče v obmejno službo. Na Goriškem je bilo doslej še vzdržno. Prefekt Dompi-eri je poskrbel po nekaterih obmejnih središčni italijansko pridigo za nedelje in praznike, zvezni tajnik Avenanti pa je zahteval, kakor znano, od nadškofa italijanske pridige po vseh cerkvah med Slovenci. Po goriški škofiji so še pov-sodi slovenski duhovniki, ali stara-
jo se in naraščaja je premalo. — Nadškofa dr. Sedeja. ki šteje 7G let. napadajo fašistične novine in mu grenijo življenje.
V novembru lanskega leta je u-strelil policijski komisar M. Saliola tržaškega kve-ztorja Schillaciju. Tržaško prizivno s^iiščf j? preglasilo sedaj Saliolo za blaznega. Razsodba pravi, da komisar Sa'"c!a. k; je prispel v Sežano v juniju 1929, ^ svojim službovanjem ni zadovoljil kvestorja. Zbcg tega ga je kve.c: parkrat kaznoval, potem pa za kazen premestil v Grossetto. Ko je prišel poslovit, ka je sprejel kvestor s tem očitanjem: "Vi . .e stopili v policijsko službe, da so debelite."' Saliola je bil užaljen, potegnil je revolver in ustrelil kve-storja Schillacija. Svojega dejanja se ni zavedal hi ker je bilo v njegovi rodbini že več živčno bolnih, ga je sodišče proglasilo za blaznega in odposlalo v blaznico.
Političnemu osumljencu 29-leL-nemu Benediktu Pavšiču z Lokev je prihajanje v Gorico prepovedano. Nedavno so ga opazili v mestn redarji in Pavšič je bil pred sodiščem obsojen na tri mesece zapora. Prizivno sodišče je prvo obsodbo te cini potrdilo.
CESTA ČEZ JEZERO
Kakor poročajo Budimpešte.sc se med madžarskimi in avstrijskimi I oblastmi zaključila pogajanja zi o-;sušitev ogromnega Nežlderskega jezera. in aicer bi se pc zadnjih načrtih o;uš;Ia njegova južna polovica. Ustanovila se je drv.ca avstrijskih ai madžar kih kapitalistov. kJ b financirala ta dela. Jezera bode prerezali z velikim jezom . dve polovici. a po jezu bo ?!a šireka ce-
PIJANI MIKROBI
Da podleže lahko tudi najnižji oblika življenja, ameb? vplivu alkohola. nam dokazuje raziskovanja angleškega biologa dr. Paati na. Ameba je mUroikopičnc majhno bitje, ki sestoji samo iz kap ljice tiste zivJjens<? sno.i, ki se i menuje protoplazma. Premika s< na ta način, da te š.n na površini na kateri stoji, kakor kapljica si rupa. Hrani pa se tako, da otd: z vsem "telesom" hranivo, ki g: hoče zaužili, tako da v tem hi pu vsa živaUca en sam želodec Diha z vso svojo površine, to s pravi, kisik, ki je raztopljen v va di, v kateri prebiva, -vsrkava vase Pantin je pokaza!. da se ameb zadušijo, če odvzames vod; ta ki .•nk, prav tako k;-ker riDe. Preizku sil je tudi učinek raznih strupe1 nanje in je ugotovil, da jim n. pr pruska kislina odjemlje kisik, ta ko da .se zadus'.jo. Alkohol učinku je spet drugače in iaccr tako, ka kor da ni imele živčevje, ki ga p: nimajo. Pod vplivom alkohola sin potsanejo gibi negotovi in guga-vi. kakor da bi bile p..ane. Zdi se da učinkuje alkohol na amebe ta ko. da jim zmoti zvezo mod raznimi deli telesca, kakor pri človeku kjer trpi zaradi alkohola tudi živčni sistem.
Dete priplavalo pa vodi.
Te dni se je razsurila novica, da so v Vidmu potegnili iz Save dete žen-.kega spala, ki je preplavalo v navadnem slamnatem cekarju po Savi. ptročiča je opazila hi potegnila iz vod2 neka žensku
Takoj sc je podala v Videm uradna komisija z videmskim županom Gregorjem Pl^tersklin in tajnikom Antonom ŠtanccrT.k velike vrbi ne. ki pričenja vzhodno od krhkega mesta in kjer se običajno napaja živina, so našli dobro razvito in snažno dekle.ee zavito v domače ■platno in položeno v cekar. D?-tleL-ce. k: je £tare komaj neka; dni, jc b lo na desni ne^i nad kolenom ž? objeaenc aii okI; .:vjno. Trupel?^ pi gotovo ni bilo doln.o v vodi. ker bi tok Save gotovo prevrnil cekar. Na-pramili so zapisnik in sec'aj zasl^-delujejo neusmiljeno mater orožniki.
Strašna nesreča kmečke družine.
16. neverno m. je pri Antcnn Debelaku na Rodnah izbruhnil :va nepojasnjen način ogei;. v hlev;;. Med prvimi reševalci je bii sam pusesl-Inii in ko ie bil hlev že ves- v plamenih. je hotel re- .i gc ii iz njega. Drupi reševalci so se še pravočasno umaknili, nad Debslakom oa se je j zrušilo gorr •'•.? l ramo je te: ga popolnoma zasule v gorečem hlevu Hlev je pogorel do tal in drugo jutro so rrašli ne.-re-nea - kmeta na pogori-.-- vsega zo_rn^e\i do kost:.
Nesrečni družini Debelakov , k. ije izgubila na tako magičen nao'i. | -vojega gospodarja in .. -eamc-. rih eti .k j an: cn " ve prid -! lok za zinic. Žena • v: roe i . br z živ.'.' • .n brez v-v*akih i: ^.".1:1 r J-ste v.
Žalostna luoda >ff-»r<*c.? h'^p.a.
Nas revež hlape2 ni Jernej, ampak Joža hi še dalje je služil kakoi kor njegov sotrpin Jc: ne i. predno je žalo-tno u:služil.
Pe :c -tnik ln ge- ikrVar Ivan Dro-fenik v Breinic. p-i Polč.nia:- ie čred nekaj tedni vzrJ peci streli«:- že blizu 30-ietnega hlapca Jožeta ki
______________-i--—1.	.— —
PRIMORSKE NOVICE
je prijel semkaj iz MakoL Joža je bi že j a ko slaboten in ni zmogel nobenega težjera deia ve:. Pesesinik ;nu je^poveril pašo in pa skrb i.-a živino v hlevu. Pri tem poslu je meral stari hlapec veekrat na skedenj po s?no. Le s težavo je plezal po lestvi gor in dol. Zadnjič pa mu je na skednju naenkrat pomanjku-lo tai pod nogami in siromak je str-moglyavil v kolarnico. kjer je obležal močno poškodovan.
Padec in pa kr.?e na pomoč so slišali domači i« s gospodar prvi pr". el ponesrečencu na pomeč. Starca so odpeljali najprej k tukajšnjemu zdravniku dr. Hrcnovskemu. k? je odredil, da so ga z vlakcm odpeljali v mariborsko bolnišnico.
Ta nesreča bo najbrž zaključila doigoletno delo in trpljenje.
Huda nezgoda rudarja.
i V velenjskem ruiniku se je doe -dila tc dni huda nesreča, kaj-.- žrtev je p-stal 241c Ln i Čiri: £even:>"ir dema i? Zabrd, pr. Velenju, ki je mera! zrpuit:ti kmetijo in se zate-ei k rudniku zaradi zaslužka. Ciril Sev.nlLa; je bil zelc spreten in vesten delavec in <0 mu zato tudi poverili vrt-njo mineralnih plasti z •il.-ktrieaini vrtahi m strojrm neke--•-i pe; 'enega sistem-.'.. Kakor vedno :e j. tudi usodnega dne p "dal dobre veljc v jamo in ni nit: sir MI. da ga bo zadela nesreča.
Ki> je prevr al že več plasti, so ■?a pri polnem delu po nesrečnem naključju zgrabili trije svedri za ae.-no roko ravno ;edaj, ko je hotel odstraniti pred svedri nakopičeno i:a.r.-r.j . Svedri so stisnili ncsieč-nu S ver. i kar ju r ^i-ts do m d ko-■r^ke-m in mu i j meč m p.škouo-Soir.c . klep jr bil tako stis-1. da so se kosti nad ui pod ko-
■ i t m pep.inoma ločile Posebno huda in • train a pa je- bila nesreča Sjr.tdi ~e^a. ker ga dolgo časa niso mogli	Komaj po itoraj šti-
riu.rnem mrzličnem trudu so zamegli prepiliti svedre, ki so iz neke po-: ebne trde kovinske zn.tsi, da so re-s li nssrc-čnega rudarja iz jeklene-e-- cbic-ma.
0 STARIH ŽELEZNICAH
Z dfnarjcm ni mcgo£e ozdraviti rane, fcutere so ji prizadeli. Imela J? le eno misel, namreč — umreti.
Kaj naj -JI je sedaj življenje?
Jut* si Je pokrila obraz z rokama ter tiho jokala.
Nltt malo dvoma nI Imela o resnici te povesti.
To je ležalo /JL5no pred očmi. In njeno src« je govorilo za mater, m Ui je odločalo.
Dolly eterneck se je naslonila nazaj ter zrla v Juto.
Konečno se Je vzravnala ter objela jokajočo deklico.
—	Juta, moj ubogi otrok, pomirite se. Meni je strašno žal, če vas v.dim jokati. — je prosila z ginjenim ghiaom.
Juta se je vzravnala ter obr sala solze.
Nato se Je iskreno pri vila k Dolly.
—	Nikdar ne bom pozabila, da ste mi vrnili vero v mojo mater. Prosim, pripovedujte mi do konca. Kako je umrla moju mati? Bojim se Ramreč strašnega! Ali je vrgla življenje proč, ker ji je postalo tako breme?
—	N«, dragi otrck, — je rekla Dolly ljubeznjivo. — Pred tem je bila obvarovana. Danes pa vam nočem več pripovedovati. Premislite naj-p:ej, kar sem vam povedala. Tudi jaz sem zelo razburjena, glava me boli. Pojdiva spati. Ali l^hko grem v svojo subo?
Juta je za trenutek pozabila svojo bolest ter vprašala skrbno:
—	Oprostite, da nisem pazila nato. Vi izgledate precej bolna. Ali ste zelo ljubili mojo mater?
Gospa Sterneck se je turobno nasmehnila.
—	Tako — kot samo sebe! — je odvrnila potiho ter odšla.
NI bila zmožna obvladati se še nadalje.
Juta pa je sedela še dolgo na svojem mestu.
Kako resno je bilo življenje!
Kako strašno si kljubujejo ljudje medsebojno, mesto du bi se razumeli!
Kako itrašno je morala trpeti njena mati!
Nasladnji dan je potekel, no da bi se Jut-a ali gospa Sterneck vrnili k predmetu.
Zelo rada bi prosila Juta gospo Sterneck, r/aj ji sporoči o smrti njene matere, a slednja je izgledala preveč blela, da je Juta ni hotela nadlegovati.
Herbert Sonfeld je opazoval obe ženski z nemirnimi pogledi, posebno pi svojo zaveznico.
Ko so 33 na večer ločili, je odšel zopet v njeno sobo.
—	Kaj naj pomen j a to? Zakaj mi nisi dala dogovorjenega znamenja Ali si izgubila svoj cilj?
Ona se je trpko nasmehnila.
—	Da se to ne bo zgodilo, bodo skrbeli moji upniki. Že danes zju-trjj sem dobila cel kup svaril.
Pomignil Je t rameni.
—	Tudi jaz. — Potolaživa se. Sedaj pa goveri. Kaj pomenja tvoje obotavljanje in zakaj nisi danes izvršila, kar je bilo sklenjeno?
Spustila se je v sedež ter zrla s praznimi pogledi k njemu.
—	En dan ne pride vpoštev. Nisem mogla, — kajti najprej moram zbtutl žveje mcil. Kaj veš ti, kako mi je bilo včeraj, ko je jokala za sve-jo materjo. Stvar je težja kot sem si mislila, ln moje srce je manj oko-tenclo, kot sem domnevala. Pred njenimi čistimi očmi izmisliti si tako pravljico, mi jc bilo neskončno težko.
Poteza surovosti je spačila njegov lep obraz.
—	Za vraga! Sentimentalnost je luksus, katerega si ne moremo pilvešč tl. Midva lahko debiva našo igro ah pa jo izgubila skupaj. Ali pa imaš mogoče veselje, izgubiti? — je vprašal preteče.
Zma/ala je z glavo.
—	Pravilno. Sedaj vidim, da misliš še jasno. Podvizaj ter izvedi svoj načrt. Vsak dan nama >ahko napravi Goetz Gerlachhausen s svojo snubitvijo črto preko računa. Nato nama ne ostane drugega, kot obžalovati vse!
—	To se ne bo zgodilo. Preveč korekten je, da bi Juti stavil ponudbo sedaj, v t*asu žalovanja. Prava sreča, da se to ni zgodilo, še predno :t gret umrl, kajti v takem slučaju bi dobila le odpravnino od ženina ter mllodare od neveste.
•
—	Bravo, da si zopet logična. In ker je bila sreča dosedaj na najini strani, Jo bova Se nadalje izrabljala.
—	Prav imai. Torej jutri. Kakorhitro bo pravi trenutek, ti bom dala znamenje. Potem te bom pustila samega z Juto ter skrbela, da vaJu nikdo ne meti. Bodi pameten, ne govori preveč in tudi ne premalo. Kakorhitro jo bos zapustil, bom šla jaz k nji ter napravila konec. Ali razumel?
—	J odi brez skrbi, — poznam svojo vlogo.
Prihodnjega jutra je kazal Sonfeld napram Juti potrto, melanholično razpoloženje.
Pogosto je štrlel vanja ter zdihoval če ga je nagovorila.
To je dehti že dan poprej.
Juta pa je bila preveč zaposlena s svojimi lastnimi zadevami. Danes pa je postala pozorna nanj, kajti spomnila se je zopet prizora z robcem in vseh stvari, ki so bile v zvezi t njim.
Neprijeten občutek se je je lotil.
Sedaj jo je pričelo vznemirjati njegovo mrko bitje.
Prisilila se je. da je izgledala kot običajno.
—	Kaj pa je, gospod Sonfeld? Že včeraj ste se mi zdeli tako potrti in izpremenjeni? — je vprašala sočutno.
Dvignil je njeno roko k ustnicam ter ji pogledal z bolestnim izrazom
v cčL
—	Ne vprašajte, draga kontesa. So stvari, o katerih ni mogoče govoriti,...
Položil je roko preko oči ter se obrnil od nje, globoko ginjen.
Vsa zmedena je zrla vanj.
Ker pa je vstopila gospa Sterneck, je bil pogovor prekinjen.
Po saj'rku je odšla Juta v knjižnica
Sonfeld jo je prosil pred par dnevi, če bi si smel ogledati kroniko ker ga je zanimala povest o Katarini Šarloti.
Vprašala je, če jo hoče spremljati.
Herbert je pogledal teto, ki je mu je napravila z roko tajno dogovorjeno znamenje.
Priklonil se je Juti:
v-, Ce dovolite, gospodična!	-
Od 41 a sta skupaj skozi vrsto seri) do konca-
Knjižnica je bila poleg iztočnega stolpa. Ni bila odprta kot ostale ie vstopila, in Herbert je zaklenil vrata za seboj.
neopaženo sledila ter sedla na stol v sosednji sobi, 1 r *V JcnJUnlel	nahajati predati s knjigami.
Sredi sobe je bila težka hrastova miza. Krog mize so b li grupirani udobni stoli.
Juta je stopila k polici ter pokazala debelo knjigo.
—.To je kronika Ravenauov, gospod Sonfeld. Kitjga je precej težka in sami jo morate vzeti ven!
On je segel preti knjigi, a takoj nato je pobusil roko ter se obrnil proti nji.
—	Nobenega pomena nima pričeti s tem čitanjem. kontesa. Ne mogel mi prečitati do konea, — je rekel pritajeno.
Njegove plameteče oči so objele njeno vitko postavo, ko je stala pred njim.
—	Ne morete končati? Saj imate vendar dosti časa, _ je vprašala
presenečena.
—	Ne, proč moram ter ne smem ostati še dalje, kontesa! Vaše oči. me zmešajo, — ne prestrašite se, hi vse svoje sile bom zbral, da se ob- j vladam. Moje srce se bo razklalo na dvoje, — ne preženite me iz svoje j bližine!
Juta je zrla nemirno v njegov razburjeni obraz.
—	Moj Bog, gospod Sonfeld!
—	Ne pazite name, — je prosil hripavo. Nato pa je omahnil na ko lena ter jo prijel za roko.
<Dalje prihodnjič.)
KDOR ZELI PREŽIVETI
BOŽIČNE PRAZNIKE
med SVOJIMI v
STARI DOMOVINI
je vabljen, da se pridruži enemu naših skupnih iz. letov. To leto priredimo še dva skupna izleta: Po FRANCOSKI PROGI s pamikom
"ILE DE FRANCE" preko Havre: VELIKI BOŽIČNI IZLET
dne 1 2. decembra 1 930
Po COSTFLICH PRO GI z motorno ladjo — "VULCANIA" VELIKI B02ICNI IZLET
dne 10. decembra 1 930
NA OBISK V STARO DC MOVINO —
za m ore potovati vsak ameriški drr.ivljan in pa tudi vsak nedrtarljan, ki je postavnim potom došel ▼ to d< želo.
Za cerie, za pojasnila in navodila glede potnih listov, vlzejev, per-mitov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto In sto-tisoči potovali v pop >lnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa kar je najvažneje, da boste o vsem točno ln pravilno poučeni.
Sakser State Bank
82 CORTLANDT ST., NEW YORK
Tel." Barclay 0380 ,, v
■
Carovniško zlato.
MMMHHKaaa KOMAM IZ tlTUKNJA. 0BMHMM
Z m Glas Narod« priredil G. P.
MMBBmBBBBBB.«. L Jl^j' .-- »*•	• -»g^g^^ys.■•.
25	i Nadaljevan je.>
^ui m*df*9gr
NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 5. 1930
liieiif CLOVIKB »A1LI m B. 8. A
^ Kretanje Parnikov
^ .— Shipping News —
HENRY FALK:
TOMBOLA
Gospod in gospa Hucheurjeva sta j biia zakonca po načinu starih, dobrih časov, zelo odl čnih in hkiuti j malomeščanskih nazorov. Zaradi ne-} prespanih iz^ub v loteriji sta zapravila skaro vse svoje premoženje * in le s vsakovrstnimi pritrgavanji v , gospodinjstvu in pri drugih stvareh ^e jima je posrečilo bdriuti svoj ' položaj v družbi.
Poleti sta se zakonca Hucheurjeva seznanila ob morju z gospodo [Courlnet. Nekaj časa sta se sicer j izogibala znanju, toda ljubeznjivest j gospe Courinetove ju je nekako pri-j silila do bližjega poznanstva, čeprav j jima njihov način življenja ni bil j po godu.	j
j Courinet hi njegava žena sta bi-jla "iz nič kaj postala", kakor sta 'sama rada pripovedovala. Delala |sta sijajne kup:ije in sta se odslej i na vso moč trudila, da bi dosegla stike z visokimi krogi.	J
i Gospa Courinetova je torej rekla:	'
-----1
^ Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati v stari J kraj, je potrebno, da je poučen o 1 potnih listih, prtljagi in raznih ! drugih stvareh. Vsled naše dolgo- j letne izkušnje Vam mi zamoremo. dati najboljša pojasnila tn pri po-j ročamo vedno le prvovrstne brco- 1 pamike.	1
Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za| (Mwrnitev(Return Permit)is Wash- : ngtona, ki je veljaven xa eno leto' «res permits Je sedaj nemogoče' priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari1 kraj, ampak ga mora vsak prosilec j osebno dvigniti pred odpotova- 1 ajem * stari kraj. Prošnja za per-; •nit sc mora vložiti najmanje eden '1 mesec pred nameravanim cdpoto-! van jem in oni, ki potujejo prek«1 Sew Torka je najbolj*, da v pros-1 i nji označijo naj se jim pošlje um' j Barge Office, New York. N- Y. '
KAKO DOBITI SVOJCE IZ ' STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške prišel je olike postave, ki je stopila v veljavo s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljence« letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši unerlških državljanov, možje a-tneriških državljank, ki so se po t juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci Izpod 18. lets poljedelcev. XI so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice ' pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-iavljanov, ki so bili postavno pri-puščeni v to deželo aa stalno bivanje .
Ca vsa pojasnila se obračajte aa poznano tn sanesljivo
SAKSER STATE
BANK	j.
PS CORTLANDT STREET NEW YORK
'jfijrr .: w -J ■■	»	__1
l | — Ob priLki vas bom povabila na ■ svoj dom a^Parizu. i j Zakonca Hucheurjeva nista na to • nič odgovorila, ko pu sta v zgodnji J zimski sezoni dobila od svojih po- : : letnih znancev povabilo na veliko 1 ' domačo veselico v Parizu, sta se le i nerada odločila k posetu te zabave. I:
—	E, kaj, — je dejal gospod Hu-jcheuer. — Greva, kakor se pač gre : na maskarado, Neumnost teh lju- :
( di nama bo v zabavo; k num jih pa ' seveda ne bova nikdar vabila. ;
—	Niti njih, kaj šele koga druge- 1 ga, — je pripomnila gospa z med- ;
r hm nasmeškom in pri tem pomislila na svojo slabo založeno jedil- 1 no shrambo.	I
! Courlnetovi so sijajno okrasili sobe v svoji vili. Vsepovsod je bilo razkošno raz^-vetljeno, vse polno cvetlic, godba, služabniki, gosja jetrna pašteta in šampanjec. Druž- : ,b.i je bila precej raznovrstna, nikakor pa ne izbrana. Gostje so pip- : isali. pili, jedli, se smejali in kri-
Ičali.	i
Ko sta gostitelja Courinet zapa- 3 žila med gosti zakonca Hucheurje- 1 va. sta jima takoj vzradoščena hi- J tela naproti.
—	Kako lepo. da sta prišla! Upa- | m o. da S3 ne bosta dolgočasila. Izvolita k buffetu in zahtevajtu, kar (
'S3 vama poljubi. Vse lahko dobita. | Gospod in gospa Hucheurjeva sta i prosila Courinetove, naj se zbog { njih nikar preveč ne oškodujejo. S £ prezirljivim nasmeškom na ustnah sta hodija med veselimi gosti, ka- 1 kor po razstavi slabih umetniških slik.
j Ob polnoči je stopil gospod Courinet na stol in zaklical: j — Moje lepe dame in spoštovani gospodje! Sedaj pride atrakcija večera! Igrali bomo tembolo!	1
2
Gostje sa glasno vzklikuli vse-vprek.
j Nekoliko potrpljenja, prosim, še ^ nsem končal; poslušajte moj domi- ] 'slek! Po navadi zadeneš pri tom- , boli stvari, ki jih marsikdo ne potrebuje. Zato mi je prišlo na mi- ; sel, da si vi sami izberete dobitke, j j ki jih boste lahko veseli. Na kak jrračin sem si jaz to zamislil, moje ' jlepe dame in spoštovani gospodje? ^
.Torej dobitki ne bodo različni pred-I	J
j meti, .ampak pravi denar, vsote od 1 sto frankov dalje. In za ta denar ^ j si boste lahko kupili, kar vas bo vo- : (lja. Želim vsem skupaj mnogo sreče J pri tomboli. Godt-a, zaigraj!	.
j Gostje so glasno ploskali in vzhi-čeni pritrjevali, samo zakonca Hucheurjeva sta molčala.
On je tiho rekel ženi:
—	Denar! Denar za dobitke! Ka- 1 ko podlo! AU ne čutiš, da oba zaslužiti grajo?!
j
—	Seveda! Kaj torej nameravaš ^ storiti?
—	Popolnoma enostavno: svoj do- ( bitek — če bom namreč kaj zadel — vpričo vseh ljudi takoj razdelim , med služinčad in natakarje.	^
—	Imenitino, — je soglašala go- j spa Hucheurjeva s soprogom. — Že : vnaprej se veselim, kako bo osme- , šena ta svoj at!	1
¥ . 1
—	Prosim, pozor! Pristopite bližje k tomboli!
Na mizi so ležale zapečatene kuverte. vsaka je imela svojo števil- i j ko. Gospod de Courinet je vzel tor- | , bico, v kateri je bilo toliko številk, : i koliko je bilo kuvert na mizi. In ', tombola se je pričela. Vsak izmed A navzočih je potegnil številko. Courinet je klical izvlečene številke,1 ( vsakokrat segefcna miwrin podal^aa- , pečateno kuverto ckrtičniku; tujo j
J SLOVENSKO AMERIKANSKI
j KOLEDAR
ZA LETO 1931
CENA 50c
!; Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje.
t-----
BLAZNIKOVE
PRATIKE
za leto 1931
CENA 20 CENTOV
: ------ _
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York City
i _____ i j
je seveda takoj odprl. Vse križem je bilo slišati: — v moji kuverti je dvesto frankov! — v moji pa sto! — Jaz sem pa dobil tristo!
—	Št. 99 — je zaklical Courinet.
—	To imam jaz! — je dejal gospod Hucheur in stopil z neko dostojanstveno blaziranostjo k "mizi. Courinet mu je izročil kuverto. Le Hucheur jo je odprl in že hotel storiti. kar je bil preje svoji ženi povedal. Toda nenadoma sc se mu začele tresti roke, povesil je glavo in stopil od mize.
—	Ah, kakšno presenečenje! Gospod Hucheur je zadel največji dobitek. Ljubi prijatelj, povejte sami mojim cenjenim gostom....
In gospod Lc Hucheur ni mogel drugače, kakor da je glasna izpre-govcril:
—	Deset tisoč frankov!
x
Ko sta se zakonca Hucheurjeva pol ure po tem dogodku peljala z iz-voščksm proti domu, je on rekel ženi:
—	No. kaj takega! Res, očarljiva ideja, ta tombola! Kaj praviš k temu ljuba ženica? Ampak mislim, da bi b:.l moral sluiabništvu da:i imenitno napitnino....?
—	Kaj si nor? Curinetovi služabniki ravno na tvoja darila čakajo, kajpada...
—	Toda, dušica, sprva sem vendar mislil....
—	.... naše prijatelje primerno podučiti, kaj ne? Vem, vem, moj dragi! Toda to bi bilo silno bedasto! In naposled, veš, saj nisa tako napačni ti ljudje....
IZ DOBRIH ČASOV
Pariška obrtna sodni j a obsodi izredno veliko ponarejevalcev kuha- j nega in čajnega masla. Boj proti' potvorbam pa nima nobenega učinka. Obsojenec plaoa navadno 500 frankov glede globe in to je malenkost, ker zasluži z margarino in lojem deset tisoč.
Neki pariški zdravnik, ki ima v j svojo nesrečo zelo občutljiv žela-1 dec, opozarja sodno oblast na tržni zakon francoskega Ivana Groznega, kralja Ludvika XI. iz leta 1465. Prav za prav ni bil ta zakon nikoli razveljavljen in bi lahko veljal še zdaj. Tiče se sleparjev, ki so ponarejali maslo že y tej davni preteklosti, in jim odmerja kazen pri sramotnem stebru na glavnem mestnem trgu. Najbolj zanimiv odlomek iz tega starofrancoskega zakona se 1 glasi takole:
"Omenjeno sleparsko maslo naj da rabelj privezanemu obtožencu na glavo in tam mu naj leži, dokler se maslo v solncu ne raztopi. Psi naj neovirano ližejo po njegovem životu tekoče maslo in meščani smejo po m:li volji zasramovati zločinca, ne da bi omenili Baga in kralja. Če pa ne bi imelo v pozni letni dobi solnce zadosti moči, da bi maslo spremenilo v tekoče stanje, naj rabelj priveze zločinca v ječi blizu razbeljene peči in tudi v tem primeru imajo meščani in psi prost vstop, da ne bi bila zločincu prikrajšana po postavi odmerjena sra- ! mota.
«
- i
BREZPLAČNI rCUL
BOARD OP EDUCATION nud) brezplačen pouk. ki se ftele nauči- j ti angleški ln hočejo postati dr- ! tavljanl Združenih driav. Ogiasut se aa pojasnila v ljudski ioU itv 127 East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12„ soba ttv. Sil, ali pa v pondeljfk ta sreilo ob i- de f„ so < ta tU.
A. decembra:
Levin ihiin, Cherbourg
•O. decembra: Vul<-ai.la, Trst Uere'Raria. Ctierbourc Geui^t? Washington. Cherbourg-, Hamburg
Coni* Biancamano, Napo'J. G«novm.
11.	decembra:
Berlin. Boulogne Sur Mer, Bremen Koma. Napoli, Genova
12.	decembra:
! e <lf France. Havre St 1-oui.H. Cherbourg. Bremen IS. decembra:
Kur«ijm, Cherbourg, Bremen
[ 16. decembra: j >laui etania, Cherbourg
i 17 decembra:
President Kooaevelt. Cherbourg Hani i burg.
' New Yorlc. Cherbourg, Hamburg
18. decembra:
iJresden. Cherbourg, Bremen
23.	decembra:
Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg
24.	decembra:
America, Cherbourg. Hamburg
26.	decembra:
Brt-rrifii, Cherbourg, Bremen Milwaukee. Cherbourg, Hamburg
27.	decembra:
Paris. Havre L.bviatlian, Cherbourg
31. decembra:
President Harding. Cherbourg, Ham burg
3. januarja:
_M;).>ire! tr.ia, l"!ier!..iiirg Brem<-n. Cherbourg, Brrinen I »>• 'Ira^e. Havre Cleveland, Cherbourg, Hamburg
6.Danuarja	:
S'-w Amsterdam. BouI<-gm* fr'ur Me:. Ilottt rilimi
7.	januarja:
I »eutsc-ljland, Cherbourg, Hamburg
9.	januarja:
Saturnia> Tr t
10.	januarja:
Maj*-.1 if, «"lu T boiJ-ir America. Cheriourj;, Hamburg
'2. j?.nu?r a :
K'irop;i, r^ .-rb'.-urg, I i • ' i
14.	Januarja:
A s-Xnj»i,li. Ceimva ! i	Ch-rl«.' ;;
15.	j^-uarja:
. L't; «"U'-rl »•in;. C- *uin :.
8 CNI PREKO OCEANA
Najkr?'ša in najbolj ugodna pot potovanje na ogromnih pamikih:
He dk France 12. dec.; 6. febr.
<10 P. M. i <7 P. M.) PARIS	24. dec.; IG. jan.
• 4 P. M.) <6 P, MJ S h ikro 'Sa ?-"t i • ž •!;],•ziiici VsnkO.. i.-
v posebni kiiblni z vsemi m-.-'n n in.i uQoi>ii'strtii. — J1 ja<a in sl,.\.j .t tr.iJi-cosk.-i kutiirija Izredno nizke tin«.-.
Vprašujte k:'t»*ri»Kai..-'.i ^Bk	pi<blaš0t;n a geti t a
FRENCH LINE
19 STATE STREET
JHIHK NEW YORK. N. V.
_
16.	januarja:
Pari* H n rt
St. L'U.k. CiierbuLtrg. Hamburg
17.	janua-ja:
AquU ini'.. Ci!«-rb"U.' p
l*te>ilejit Hardir.g, Cherbourg. Ham-burs
21. jantarja:
ftr i>n'D. Chc-rb<»urg, Bremen
*.Va»binKt«m, Cherbourg, Hum*
burif
Altiert B.litih. Cherbourg, Hunibu ^
23. januarja:
fV [inland, Cherbourg, Aatwcrjun
28.	jan via rja:
i: cliamb.'au. li n re
29.	januarja:
Kun-pa. <.*!• rt" urg. Br« men
30.	januarja:
M^.e . Cberl-ourg Mi.wauk«".-. C^erbouig. Bremen
3.	februarja:
! »v Grasj-e. Havre »ma, Najioli, Gtitova
4.	febru-arja:
I i M ie .it luiosev« It, Cherbourg. Ham-hur«
l>«'jt.<rcbland, Cherbf>arg. Hamburg
6. februarj3:
lit de France. Havre
, 7. februarja:
Ayuit: nia. Cherbourg
9. februarja :
llri m.n, Ch- rb-urg, Brem< n
11,	februarja:
Ani r:ia. < iieri«i>urg. Ilaml-urjf l Ne v Vr k, l.'hei b; urg. Hambu:«
12.	februarja:
j/ Sultgai'1. Cli. rb<-urg. Bremen
16.	februarja:
Euro;>a. (' - rbourg. Bremen
17.	f-bruarj t :
I.afayettc, Havre A'jfiU3tL:i, Naj-<..-.i. <;.-no\a
18.	februarja :
President Harding. Cb-rb-u:g. Hani-burn
AM .rt I a i iti, Cherbourg. Hamburg
19.	februarja:
lie-rin. I <»u r-gjio Sur Mer. Bremen Satu. ri , Trst
20 februarja:
Parts. Havre »•'vin i«-, <.'h-rb<»urg 21. februarja:
N". -a A in -1 ..!a 1:1, I: u.. p.-	- Mi ,
Hot t* rda m
25.	februarja :
I".!-« .! > n. 1'lu riM nrr. Br.-men
Wasbsngton, Cherbourg. ll.i:u-
burg
26.	februarja:
Dresden. <'herl ourg, P-remeu
27.	februarja:
it- <ie P :-n< e, Ifavr,-i St I.. U'-, Ciiernou« k. llaL.Uuig 29. februarja:
Aquitaniu, <"herbourg
POZIV !
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošlsi naročnina za list, 8o naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. —
Uprava lista
\1