Stav« 298. (Posamezna Ucvfllm 8 vinarjev.) l?ha)a vsak dan, tudi ob nedeljah I" praznikih, ob 5 zjutraj. Vrcdnižtvo: Ulic« Sv. Prantlfk* AsiSkeg« 51 20, L nadstr. — VM 4orSi n«J se poMijajo uredniftvu IMa. NefrtnkirtM ptaiM m nt sprejemalo Hi rokopisi se ne vračajo, bdajitel} In odgovorni urednik Štefan Godiaa. Lastnik kammd^ i , Edino*— Tisk Usksme .Edinood*. vpisane radragt a orefenin poroflhrom v Trst«, nlica Sv. FrandBta Aallkega §L ML Telefon vredfriftva in nprave M«t. 11-67. NaroCalna anala: Za rek) leto.......K 3139 Za pol leta...................... IHI aa tri neaece...................... 789 9« nedeljske l£da|» m cela leto....... 6*29 ta pol leta..............., . NI V Trsta, v nedallo, 29. JulUa 1917 Letnik XII!. Posamezne Itevilke .Edinosti- aa prodajajo po 8 vinarja^ zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v li rok osti ena kolon« Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vfc^ Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- vodov...............mm po 80 vta, Oglasi v tekstu lista do pet vrst •••••••• K vsaka nsdzljna vrsta............ , Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti". Naročnin« In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se Izključno I« upravi »Edinosti* — Plača In toži se v Trato. Upravai In ins«atal oddelek se nahaJaU v ulld Sv.PruMUm Asilkega it 90. — PoStnohranllnlčnl račun H. '4I.B52. M U o veji di Mi držav. Avstrija In tlsmčija za m?r Ym nosilnih oMtev in mir ftstnes naroda sporazumlfenja. Dl NAJ. jJS. Kur.) Minister za vnanie si\ ari. grof Cz-ernin. bo sprejel danes jk>-poMne 7a>topn;ke avstrijskega in ogrskega ča.v;pis.*a. Pri tej priliki bo govoril tudi o sfJošnen: političnem položaju. DUNAJ. 28. (Kor.) Minister za vnanje stvari, grof Czernin, je sprejel danes celo vrsto zastopnikov avstrijskih in ogrskih listov. Imel je pri tej priliki na gospode a govor, tekom katerega se j-e ob popol-icm iH>o§tcvaiiju sodelovanja časopis a i?1 formiranju javnosti o velikih političnih \pra§anjih zahvaljeval časopisju za patrijotično zadržanje. Tekom izvajanj ie ^zar'al minister na izredno ugodni vo-ja"1 i položaj in na razmere na ruski koati, kler zvezne čete nepres.ano na- IliJuJ/i iVv1 na splošni politični položaj, i Cnerain izvajal: IJovd Oeorge je - . k m za'njem govoru na slavnosti 1 - ^'.i e er .isnosti v Londonu označil . v nega kancelarja v rajiistagu -te Ji«, julija za dvoumno. To očitanje mi j .>nn pose bi nerazumljivo, ker so bila / ajai i kance iarja popolnoma jasna, / . - \e dvoumnosti. To očitanje pa je bolj ji'temeljeno, ako se pomisli, da - j je L! »yd Oeorge pri svojem govoru , izognil mirovni resoluciji rci ;ega drža\ncga zbora, ak prav tvori ■J":vo celoto z govorom dr. j ».-;isa. S;?j ste vendar obe te izjavi državne vi a e in državnega zastopstva izraz enotne volje nemškega naroda v mirovnem vprašanju. Čudno je, da ententne . . istotako popolnoma ignorirajo nemški državni*zbor. ki je izvoljen na podlagi >plosne, enake. 'irektne in tame volilne pravice, kaVor tudi vso socijalno zako-loclajj, v kateri Nemčija dale* prekaša zapit* rte deže e. Ravno te.^a sklepa nemškega državnega zbora Llovd Oeorge ne i. K»in»r?ralf, ako M iiotel kot zastopnik o : "li \ i-ti. ki stavljajo vedno v ospredje dem »kratično misel, resno raz-ij.iti stališče NV ičije napram m;rov-:U vprašanju. \ ropol^em ju sta državni kan- ce1 t in rajJ.^ag izjavila, da vojuje Nc-m-čija obrar'^o vojna, da stremi neinški t", i /\ ča mirom potom s pora? > i m- » ei ij «n pobotanja, M nai tvori podlago za trajno f-nravo ncro'ov. Državni km-c- ar in !j ko zastopstvo sta slovesno i/.javib, «ia :iO*e net^?ški rr^rod nobenih nasilnih osvojitev in odkiania go?-po-r-ko zaprtie ^ >r tudi riržnje narodov po vojni. Kje v ( teh izjavah naj ob->. "a dvournn t, n»i ie nerazumljivo. Vsekakor pa menim, a moram Liovdu (le-orgc>:i !.a njegov govor a govoriti z vpra-sj Jem, K »j pravzaprav hoče ententa. To, m r hoče si:u. "na na-ih v?»sti. je dovolj jasno povedano v znanih dunajskih enun-cijacijah m v poprej omenjenih manifestacijah nemškega naroda, iz katerih iz-J a ju popolno -o^iasje med Dunaj .m ui Ber linom tiidi v T.i.-ih podrobnostih. To. kar sta izjavila r/avni kancelar in ra»hstag. je to. kar sem že pred meseci 0 ačil za časten mir, ki ga ie pripravljeni' >prejeti dunajska \lyda in od katerega pričakuje in u^a na trajno spravo narodov. TrJa t u »Ji o tem, kar se nahaja on-tran te uuje, vlada me»i Dunajem in Derolinrm popolno soglasje. Nik jar ne bomo privolili v n lit', ki ne bi bil časten za nais. Ako pa 1 jrita na tej dovolj jasno opisani podlagi noče stopiti v pogajanja, potem bomo nadaljevali vojno in se bojevali do skrajnosti. Meni ie vseeno, ah se smatra to priznanje za znamenje slabosti ali moči; zame so merodajna le znamenja razuma in uravnosti, ki nasprotujejo nadaljevanju vojne, čegar nadalinvanje se kaže že sedaj kot brezsmi e: to. Ker sem prepričan, da se ententi nI«-: "ar ne posreči nas poraziti in ker pri svojem obrambnem stališču nimamo namena, uničiti sovražnike. se bo morala ta vojna prejalislej razvit; v mir sporazumljenja. Iz tega pa izl^aja zame naraven zaključek, da so nadaiine žitve in trpljenja vsega človeštva br z pomena in da je v interesu vsega človeštva potrebno, da se doseže kolikor mogoče hiiro sporazumen mir. To je. kar želimo, toda ponavljam: N keo naj se ne da prevariti, da ima ta miro> na želia svoje trdne meje in da se ian.nre izvršiti ie v okviru častnega miru. Kakor smo se skupno z zvestimi zavezniki borili, tako bomo skupno ž njimi Menili mir, sedaj ali keiaj pozneje, in nadaljevali bomo skupno ž njimi boj do : r?jnosti, ako nasprotniki ne bi hoteli pokazati volje ali razumevanja za to stališče. Mi in naši zavezniki imamo pravico do življenja in razvoja, istotako kakor drugi narodi te zemlje in ni je sile na svetu, ki bi nas zamogia prisiliti, da se odpovemo temu. O vprašanju, kdo je zakrivil to vojno, nočem ra opravljati, ker je v tej zvezi t: ezportenibno. da bi se razpravljalo o preteklosti. Toda govoriti hojem o bo-dočnosti in izrazi'i želio, da bi se svetu po m to', oe.nt sklepu j osrečilo najti ona sredstva in pota. ki bi trajno preprečila obnovitev tako strašne vojne; dolžnost vsakega moralično mrsle-C 't človeka ie namreč, da z najboljšo voljo sodeluje pri tem gigantskem delu in vse države sveta bodo morale v skupnem deiu poizkušati ii.-.t\ariti jamstva, ki boJ«» i^iem« gočila tako grozno nesrečo, kakor je sedanja vojna. Morala in razum govorita za to, da treba najti potov, ki naj osvobo-Je svet te more. Zainogle bi se ponoviti razmere, v katerih živimo sedaj. Ta pot je težavna, a nemogoča ni. Temellni načeii, na katerih je po mojem mnenju mogoče dossči mir spora zumiienja, ste: prvič, brez nasifstva in drugič: preprečenje ponovitve vojne. Razpravljajoč o notranjem položaju, je minister za vnanje stvari izjavil: Demokratizacija ustave in potreba časa. V Avstriji kakor tudi na Ogrskem se pri-nravljate vladi, da uvedete veliko delo in >e izvršite usia\ nim potom. Toda Avstrija kakor Ogrska odklanjate vsako tuje vmešavanje. Mi hočemo sami urejevati svojo hišo, kakor smatrajo potrebnim naše vlade in naša ljudska zastopstva. Mi se ne vmešavamo v stvari tujih držav, zahtevamo pa tozadevno popolno reciprocitet o. Nočem končati teh kratkih izvajanj, ki imajo namen, podati javnosti sploŠ 10 sliko položaja, kakor si jo predstavljam sam, ne da bi svaril pred eno napako: \ težkih urah, ki smo jih preživljali često v preteklosti, istotako ne smemo obupavati, kakor pri velikih zmagah, — ki jih doživljamo sedaj, — ne smemo biti prevzetni. Cilj ostane isti: Mi hočemo in si bomo priborili časten m?r in rri hočemo in bomo prispeli k ustvaritvi novega sveta, ki bo vseboval v s-b? jamst/3, da se strahovita nesreča svetovne vojne ne bo več ponovila. To so cilji, za katere se bo'n jemo in za katere živimo in umremo. Čehi — Jugoslovani. (Od našega posebnega poročevalca.) Dunaj. 27. julija. Dr. Korošec in dr. Krek sta šla na povabilo »Češkega Svaza: v Prago, -da bi se udeležila tamošnjih posvetovanj. — Včeraj pa sta zapustila Prago, ne da bi bila stopila v dotiko s češkimi politiki. V socijalnodeinokratskem »Pravu Udu« sta priobčila naslednjo izjavo: Od predse, listva »Češkega Svaza« oficijelno povabljena na sknpna posvetovanja. prišla sva danes predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec in član parlamentarne komisije dr. Krek v Prago. — Agrarni listi, zlasti »Večer« z dnć 25. t. m. so naju poz raviii na tako čuden nač n. da mgrava le obžalovat', na kakšno Stopnjo je padlo parlamentarno ravnanje med prijateljskimi strankami in češko agrarno gostoljubnostjo. Dr. Krek. Dr. Korošec. * Pravo Lidu* dostavlja: Priobčevaje gornjo uiavo zastopnikov jugoslovanskega narooa. ki sta prišla v Prago na povabilo »Češkega Svaza«, moremo sporočiti, da sta danes zjutraj odpotovala kar najhuje užaljena. V pojasnilo tega dogodka sporočamo, da sta b*ia v dno duše užaljena, kakor je pozdravil agrarni »Večera njiju prihod v Prago, ne kakor zvesta in častivredna prvoboritelja bratskega slovenskega naroda, marveč kakor vladna agenta, ki prihajata v Prago le zategadel, da bi zvabila češke poslance za vstop v vlado Pravo Lichi« dalje navaja odlomek iz članka .ečera« pod naslovom: Slovenci n:*s hočejo zvabiti za vstop v vlado — ki obsega razna podtikanja slovenskima prvakoma in pravi dalje: *De! češke delegacije je za vstop v koalicijski kabinet, drugi del — večina — je proti temu. Jugoslovani pa pošiljajo v Prago svoje prvake — katoliškega duhovnika cir. Korošca in kaioliškega duhovnika dr/ Kreka (poJčrtano v izvirniku) — da bi pridobila ono večino za stališče Jugoslovanov, za vstop v koalicijski kabinet.« >Lidove Novinv« so si celo kar prepovedale, da se hočejo Jugoslovani vtikati v češke zadeve. In ko so se spodteknili še ob obeh naših zastopnikih kot — katoliških duhovnikih, so zaklicale: Papeže-vati se od njiju ne damo! Kaj ie ostalo 'Jr. Korošcu in dr. Kreku druge.na nego — oditi z užaljeno dušo? Nič čudnega torej, ako sta se raje izognila ladaljnim sumničenjem in morda celo žaljenjem. Nemški listi so čez noč že zavreščali odkritosrčnega — veselja, da morejo zopet enkrat ropotati proti češkemu šovinizmu, s katerim da je pametna ui-skusija nemogoča. In pa tista sumničenja, denuncijacije, obrekovanja, ki jih že slišimo in jih bomo čuli čedalje bolj na naslov vsega češkega naroda! Velik del Nemcev se veseli tudi zaradi tega, ker ie češko stališče kakor nalašč voda na njihov mlin: tudi oni ne marajo takih reform ustave, ki bi vzele Nemcem nadvlado nad nami — Slovenci in Hrvati na jugu, (Cehi so v ^em oziru mnogo na bolje,n!) Znto so izj>r*a začeli Nemci metati polena na pot takemu delu, sedaj se na vesele, ker češko stališče podpira njihova stremljenja. * * • Kolo Polskie. Dunaj, 27. julija. Za prihodnji ponedeljek je sklicana polna seja poljskega kluba nalašč v namen, da se bo bavila z dogodkom v — Varšavi, namreč aretacijo generala Pil-suds' ega, nameravanega 1>oi očega organizatorja poljske vojske. O tem je »Edinost« poročala in je bilo torei povsem umestno, ko je trdila, da bo ta afera vplivala ittdi na naš notranji politični in parlamentarni po'o;'.aj. Pesi. dr. D-rmiand zastopa ta teden v parlamentu Kolo Polskie; on je včeraj v tej zadevi ttrii konferiral z zunan? m ministrom grofom Czerninom. Nemška vojaška uprava je napravila naši državi slabo uslugo z afero Pilsudski! « # * Ukrajinci govore. Dunaj. 27. julija. Danes mi je na razpolago izjava »Ukra-iinskega parlamentarnega zastopstva«, ki pravi med drugim: Z ozirom na zopetno zasedenje vzhodne Galicije in obnovitev avstrijske uprave je bil sprejet soglasno predlog dr. Levicke-ga; naj se posije cesarju kot najvišjemu vojnemu gospi n prošnia, naj blagovoli odrediti, da se bo z ukrajinskim prebivalstvom postopalo i/b :yh1:o. da se ohranijo ukrajinski uradi in narodni jezik, kakor -o že od početka ruske revolucije, in naj se tam nastavljajo le ukrajinski uradniki. Ministrski predse Ju i k je obljubil, da se bo po dogovoru z vsemi prizadetimi tak-iorii dobrohotno oziral na gornje želje. Ž ozirom na dogodke v Rusiji in ž njimi v zvezi se pojavljajoče ukrajinsko vpra- - anie se soglasno konstatira, cia je i ostalo ukrajinsko gibanje sila, katere pomen m za daljni notranji razvoj ruske države ireroJajen, marveč sega dale j čez meje Rusije. Ukrajinsko parlamentarno zastopstvo ;e prepričano, da je z rusko samostojno Ukrajino in ukrajinsko vlado v Kijevu ■ostavljena realna podlaga in jamstvo, da to vzhodnoevropsko vprašanj? prvega reda ne izgine več z dnevnega reda. Končno izjavlja li. P. Z. svoje nade, 'a bo ukrajinski narod mogel v smislu demokratičnih ;wčel, ki iih je proglasila ruska revolucija, in na podlagi s.n»\>o!-!05be in samo*ipnrve avstrijskih nara ov ■■sodi in državni »roditi inf".ividmlnosti. Z ozirom na avstrij-ko pohnko ;c b.io vklenjeno, naglasa i, ta je re ii.v ustavnega vprašanja poglagmUa pra/i:a :^ar-amenta in da se mora to izvršiti ja -»odlagi resnične demokracije hi samoodločbe in -samouprave vstrijskih nar. lov. — in delovati na to. da se ustavni odsek im prej sestane. Vprašanje ustave se dotika vseh naro-iov in zato obžaluje* da je propadla na-'.iera, ki jo je grof Clam - Martinic na oncu spiožil, da bi se namreč rešila ta aloga v sodelovanju vseh narodov • ^ njihovih zastopnikih v vladi. ^ Zseznn flfin^naporaOli AVSTRIJSKO. DUNAJ, 28. (Kor.) Uradno se razglaša: julija 1917. Vzhodno bojišče. — Ob Putni ie oizkušal sovražnik pomakniti svojo iron-io nekoliko naprei. Pri Sov eji je bil njegov aoad odbit. Pri Kirlibabi so avstro-ogr-ke čete vrgle Ruse n. njihovih viši»«fcih postojank. Goro Tomnatik so zavzeli nemški polki z naskokom. Južno Dnjestra v vzhodni smeri prodirajoče zvezne sile e bližajo, umikajočemu se sovražniku edno za petasrti, zapadni meji Bukovine. Severno Dnjestra se umikajo Rusi proti 3ruczu. Zvezne kolone so prekoračile lagielnico. Tudi vzhodno Trembovle in Tarnopola ie poročati o pridobitvi prostora. . _ _ Italijansko bojišče, — Ob Soči živahen topovski boj. Balkansko bojišče. — Nič norega. Načelnik generalnega 5tabaV NEMŠKO. PFPLIN. 28. (Kot.) Veliki glavni stan, 28. julija 1917. Zapadno bojišče. — Armada] kraljeviča Ruprehta: Razven kratkega presledka ie bilo bojno delovanje artiljerije na fiandfski fronti nezmanjšano močno. Danes zjutraj je pričel na široki fronti zopet kar najsrditejši bobnajoč ogenj. Tudi v Artoisu je prišlo od časa do časa do živahnega topovskega boja. — Armada nemškega ceSarjeviča: Južno Ailiesa sta se dva nova francoska napada na naše, na Cheminu des Dames osvojene postojanke, izgubonosno razbila. Sicer je bilo bojno delovanje, razven začasno stopnjevanega ognia v Šampanji in ob Mozi, neznatno. — Armada vojvode Albrehta: Nič bistvenega. — V številnih zračnih bojih so izgubili sovražniki 13 letal. Ponoči stno obrne tal! z bombami kolodvore in vojaške naprave v Parizu. Opaženi so bili zadetki. Kljub močni obrambi so se vrnili naši letalci nepoškodovani. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav. (Bohmova ai nia3a): Naše divizije so vzhodno in jugovzhodno Tarnopola zopet pridobile na ozemlju. Na obeh straneh Dnjestra nadaljujejo potol-čene ruske armade svoje umikanje ob uničevanju številnih cest in železnic. Na zasledovanju so naši arma^ni zbori prekoračili črto Jagielnica — Horodenka — Zafclctov. — Fronta nadvojvode Jožefa: Čete severnega krila se bližajo nižini Pruta. Pod Ko! ome jo, zapadno ceste Se-leiin — Fundui Moldovl, v Gozdnatih Karpatils so nemške in avstrijske čete iztrgale še držečemu se sovražniku ne-liai višinskih postojark. Ob gornji Putni so se čete južnaga krila pod pritiskom števifno močnejših sovražnih sil umaknile na vzhod- * obačje Bereczkega pogorja. — Pri MackenSenovi armadi in na mace-douski fronti je položai neizpremenjen. BEROLIN, 28. (Kor.) V/olffov ura^ poroča: Veliki glavni stan, 28. julija 1917, zvečer. V Flandriji je trajala topovska bitka dalje. — V vzhodni Galiciji se bližajo naši zbori mejni reki Zbruču. Prvi generalni Kvartirmojsters pL Ludendorff. ' BOLGARSKO. SOrlJA, 27. (Kot.) Generalni štab poroča: Macedons!:a fronta: V okolišu Mo-^lenice in južno Dojraiia živahen topovski ogenj. Na ostali fronti pičel topovski og^nj. Sovražni oddelek pri Nontu je pregnala r.aša artiljerija. Ob spanji Strumi boji r.\d patruljami in koiijeniškinii od-deiki. — Romunska fronta: Med Mahmu-C'lo in Tulcejo pehotno streljanje. Pri Tulceji, v okolišu vasi Garvan, živahen topovski CT';;nj. SOFIJA, 23. (Kor.) Generalni štabn>o-roča: Macedonska fronta: Ob vsej fronti slaboten topovski ogenj, ki je bil živahnejši samo na Dchrempolju in juž io Doj-vana. Na >isini Peristcri in vzhodno Der-ue so biii sovražni oddelki pregnani po našem ognju. Sovražna stotnija, ki je skušala prodirati pri Dobrempoijii, je bila pregnana z ročnimi granatami. Pri Kri-siijan Kamili smo z ognjo^ pregnali iz peho»e »n konieništva obstoječe mešane poizvedovalne oii^eike. — Romt:n?ka fronta: Pri Mahiiiudiji streljanje pušk. Ob Sere t u v odseku naših čet posamični topovski in pušk ni streli^ . TURSKO. CARIGRAD, 27. fKor.) Iz glavnega stana se poroča: Kavkaska fronta: Na več krajih spopadi mej sovražnimi in oddelki, ki so se koiičaii nam v prid. — Slnajska fronta: V noči na 26. t. m. ži- - alino ' bojestransko topovsko delovanje. fiun naših razposlanih patrulj je naletela :ia številno močnejšo sovražno čcMo. jo napadla z ročnimi granatami in baioneti in vrgla nazaj. ŠtirJ- Angleži soJ*?i ujeti. DOGODKI N \ MORJU* BEROLIN, 28. (Kor.) Wolffov urad poroča: V Kanalu je bilo potopljenih zopet 20.500 ton. Med potopljenimi ladjami so bili štirje oboroženi in obloženi parniki, eden njih v spremstvu ribiških parnikov. Dalje angleški jadrnici »Dinorvi« in »Čbenezer«, obe s premogom za Francijo. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 27. julija. — Pri Malgi Cur^zu, vzhodno Gardskega jezera, v dolini Cordevole in na višini I3oite so izzvale naše patrulje manjša potfvzetja, ki so bila ugodna za nas. Naši sprednji oddelki so odbili napadne poizkuse sovražnih oddelkov v gornji dolini I)ogne, na Rombonu in Fajtem hribu. Topovski boj, ki je bi! na trentinski fronti precej zmeren, se ie tekom včerajšnjega dne v gotovih oJsekih iulijske fronte, posebno med Fajtim hribom in Kostanjevico, nadaljeval s srdi-tostio. 28. julija. — Topovski boji so bili včeraj med Zugno Torto in Vallarso, na Rombonu in Fajtem hribu posebno živahni. Delovanje pehote je obstojalo predvsem v patruljnih podvzetjrh. Sovražnik je v enem naših jarkov na Mrzlem vrhu razstrelil dve mogočni mini, ki pa niste napravili nobene škode. Na vsej fronti je bilo le- talsko delovanje precej živahno. Dne 27. t. m. zvečer je edeai naših zrakoplovov metal z uspehom bombe na železniško črto Sv. Lucija—Avče. Naša letala so povzročila škoio na vojaških napravah na Opčinah. Danes dopoldne je zmetalo močno brodovie v spremstvu lovskih letal tri tone razstrelilnih snovi na okolico Idrije in barake v čepovanskl dolini. VOJNA NAPOVED SI AMA OSREDNJIMA VLASTIMA. BEROLIN, 28. (Kor.) Woltfov urad poroča: Siamski poslanik je naznanil v Vitanjem uradu, da se nahaja Siam z Nemčijo v vojnem stanju. Kr. nizozemska vlada je bila naprošena, da prevzame zastopstvo nemških interesov v Siamu. DUNAJ, 28. (Kor.) V Berolinu nameščeni, ttui na Dunaju akreditirani siamski poslanik je 27. t. m. notificirai od 22. t. m. datirano vojno napoved Siama Avstro -Ogrski. __j PARIŠKA KONFERENCA. PARIZ, 27. (Kot.) Konferenca aliirancev je giede trenotno vojaško zasedenih grških ozemelj sklenila: Francija, Velika Britanija in Italija bodo istočasno v najkrajšem roku opustile vojaške okupacije, ki so jih prisiljeno izvršile na ozemlju stare Grške, Tesalije in Epira. Zasedenje trikota, med cesto v Santi Ouaran-to in mejo Epira, bo provizorno v interesu varstva in italijansko - grškega dogovora glede vzpostavitve meščanske uprave pod avtoriteto grškega komisarja, vzdržano še vnaprej. Francija, Velika Britanija in Italija obdrže tekom vojne vojaško In brodovno oporišče na Krfu, ki ostane pod suvereniteto Grške. fšsvdfciciig! y Sušili. Aretacija Lenina. LUGANO, 28. (Kor.) Italijanski listi poročajo iz Petrogra'^a: Lenin je bil aretiran v torek v Ozerih na Finskem. Tudi Mak-sim Gorki Ve denunciran, da je Leninov pristaš. Odkar je bil ustavljen časopis »Pravda«, izhaja »Novaja Pravda«, ki zahteva sklenitev miru. Ogorčenje proti boljševikom. ROTTERDAM, 27. (Kor.) Petrograjskl dopisnik •»Nieuvve Rotterdamsche Cou-ranta« poroča svojemu listu iz Haparande z L'ine 26. t. m., da je bilo ogorčenje proti boljševikom, ko je v sredo zapustil Pe-trograd, zelo veliko. Ako bi prišel poraz na fronti teden poprej, bi bila vlada neizogibno vržena. Toda sedaj se pp teni, kar se je zgodilo, z vrača vsa odgovornost na boljševike, ki se ne upajo niti zagovarjati. ROTTERDAM, 28. (Kor.) »Daily Mail« poroča iz Petrograda: Izprememba razpoloženja se^ je polastila tuiJi provinc. Iz Rostova se poroča o divjih napadih tki maksimaliste. Novi romunski kabinet. JASI, 27. (Kor.) Novo ministrstvo obstoja iz 8 liberalcev in 5 konservativcev. Vojni minister je general Janeovescu. Hei-sOden preobrat o žeško-ju$c-slovsinsklli cdnošaisti. Iz Prage prihajajo nerazveseljive vesti — nerazveseljive tembolj v tako težkih, usodnih, ker bodočnost našo pripravljajoči časih — naravnost usodne pa še zato, ker se nastale diference ne omejajo samo na razmerje med Cehi in južnimi Slovani, ampak utegnejo postati usodne za razmerje u:di med češkimi strankami samimi. ker ogrožavajo tisto enotnost politike češkega zelo važne m tehtovite stransei radostjo pozdravil samo Češki narod, marveč vse Slovanstvo v monarhiji. Do diferenc med Cehi in južnimi Slovani in pa med poedinimi Češkimi strankami je prišlo ob vprašanju, ali naj Cehi ^delujejo v ustavnem odseku poslanike zbornice. Češki agrarci, skupina Stran-Uega in narodni socijalci se postavljajo na stališče, da državni zbor ni kompt;-tenten za odločanje glede ustavnih reform. Skupno 42 glasov. (Tu moramo popraviti pomoto v včerajšnjem našem dunajskem poročilu, kjer je rečeno, da je 42 agrarcey za pasiviteto. Ne, vseh skupaj— iz vseh reh imenovanih skupin — je 42.) Za sodelovanje pa je bilo oddanih 39 glasov. \ e-"ina prvih iznaša torej le 3 glasove. A tu treba posebno naglasiti, da so v tej manjšini tri v političnem življenju naroda češkega zelo važne In tehtovite stranke j)0 svoji minoiosti, po svojih kapacitetah in po številu pristašev — Mladočehi, narodni katoliki in socijalni demokratje. Za te poslelnje je bilo .n. pr. oddanih relativno največ glasov. Kaj- drugega bi bilo, če bi bile vsa sranke soglasno za nesodelovanje. Potem bi bilo to češka politika, izraz volje češkega naroda. To voljo bi trebalo spoštovati in jo uvaževati. Tako pa — ne! Računajmo z dejstvi. Moramo to kot realni politiki! Ne le. da ne bi koristilo, marveč bi še škodilo, ako bi hoteli p-'>ta-Jevati dejstvo, da je interesnih navskr 'ij Stran IT. »EDINOST* Itev. 208._ \' irSui, ttntr junja t m t. med Čehi in Južnimi Slovani. Oni so za krono vinsko politiko, mi pa za nacijonal- do avtonomijo. Oni bi hoteli, naj se bodoča preure-ba države izvrši v starih historičnih mejah dežel, nase narodno stremljenje gre pa za tem, da naj deželne meie ne ločujejo već delov našega na-.odnega telesa. Srno za nacijonaino avto-noinijo — toda ne tako, ki bi bila potisnjena med meje sedanjih kronovin. marveč smo za samodoločbo, samostalnost in neodvisnost po ujedinjenju vsega naroda brez ozira na Ifronovine, v katerih bivajo sedaj njega posamezni deli. Ta naš cilj je zapisan na zastavi, ki jo je razvila državnopravna deklaracija naSe delegacije v državnem zboru. Da se mi ob vprašanju pre obrazbe države moramo poslavljati na to stališče, je jasno vsakomur ki u važu je naše sedanje stanje, ki ne dovoljuje ni kakega narodnega razmaha m vzleta: na koliko pokrajin mo razcepljeni in razkosani — Dalmacija, Bosna-Herce-govina, Banovina. lstra% Tržaška provinca, Goriška, Kranjska, Štajerska hi Koroška! A posebno še, €a smo v petih pokrajinah — v Istri, v Trstu, na Goriškem, na Koroškem in na Štajerskem — v de-Žclnih zakonodajnih zastopih — v manjšini! Ločeni moramo marširati in ločene ras — tepejo! Vprašanje našega narodnega ujedinjenja |e za nas vprašanje — življenja! Navskrižja so torej tu. Ne tajimo jih, ker j I? i ne moremo utajiti. In jih tudi — rujčemo. Ali na drugi strani stoji zopet veliko dejstvo, da Čehe in južne Slovane spajajo veliki, istotako življenski interesi — tako veliki, da tvorijo kategoričen imperativ, naj se sporazumemo, naj iščemo zadovoljivega izhaJa iz navskrižja, da braiski poravnamo med seboj, kar nas ločuje! Ne pozabliajmo na skupnega sovražnika, ne pozabljajmo na njegove aspiracije. ki bi za nas vseh — ako bi ^ se uresničile — poroenjale narodno umiranje, ne pozabljajmo, da je ta sovražnik tako moča-n, da ga moremo zavrniti le z združenimi močmi. In moramo, ako noče 1:0 biti v tej državi — helotje! — Z. to pa treba dobrohotne, prijateljske, stvarne izmenjave misli. Ta potreba je silila oJt-osIanca južno slovanskega kluba, ira. Kreka in dra. Korošca, da sta hite ia v Prago na določene razgovore. Do-' živela pa sta grenko razočaranje po sprejemu, ki so ga jima priredili izlasti Čl ki agrarci. Prišla sta in — odšla! V i. , dvisivu -e izraža vsa teža grenkega izTiLfiadjenla. Ne le, da ni bilo dispozicije za kako mirno dobrohotno in po skupnem interesu stremečo izmenjavo misli, marveč so ju obsuli»še z grdimi insinuvacija-1 i. kakor a sta revčena naša poslanca !aJ: 1 agenta in da so južni Slovani za 1 k iva v vstavnera odseku in za koncentraolski kabinet iz neiepih. sebič-: za v: miri, pr«.t: ee>ki poJiriki naperjen 1 namenov! K r sc zagrešili listi agrarcev, je tako :i; ::o. da človeka boli v sr^e. Cehi !c pomislijo! Ii;>kler smo tiral1 zgolj zidjonatoo politiko, ko ni trebalo po-7. > nast »nti, je bilo naravno, da 1 : /ja niso prihajala na dan. Prišla : : v >. \ er -o morala priti, čim se hočemo : ;i z aktivno pozitivno politiko! In i;., »ran; . ker bi nas politika same ne-g:...":■ ubila! \ liki dcgoJ-ki se pripravila: v vaši Jr/.u\i. tako dalekosežni za . I .i čn>sr. da se ne moremo in ne . >in o J sodelovanja in soodlo- e. '•(} fo ho odločalo tudi o i;aši uso_1! 1 misel na bodočnost in življenje na-njr.-J!'! — je bi o odločilno, da so se ; um z v-o odločnostjo z:; vzeli za sodelo-*. b «"e v ustavnem odseku, za sodelovaje pn preobraževanju držav e, da se ta izv rši z nami i" ne brez nas in proti nem! Ta misel V: <*d!očilna za nas. ne pa kaki grdi in cnameni. In vrhu vsega treba se cvati. bi nam še vedno ostala odprta i*>t iz ustavnega odsekn. čirn bi videli. da ;tek stvari ubira nevarne smeri. Naj 1/; egovorimo odkrito bese !o: če?ki agr>rci in njihovi zavezniki se nam vi ijo nekaki češki »bolUevik?«. A kam s ti *b ijševiki« dovedli rusko državo — nar. j kažejo sedanji dogodki. Ali gre v I cija teh gospodov res za tem. da bi giii take vSpehe v politiki Slovanov ; nnarhije?!! .V». mi nc obupujemo Se. Ne odrekamo ^e na da v taboru čeških politikov sej o pravem ča^u zmaga pravo izp< »znanje, cla bomo megli složno nadalje aii tam,' l|r smo tako lepo in nadehadro zaceli v *2č--mcm zasedanju državnega zbora — ?^razumlv&i sg za politiko ki bo \ pravem razmerju vpeštevala interese se ver-nTh in hinili bratov! Služtenl jezik pri državnih železnicah, (Iz železniških krogov. Zadnjič smo omenili marsikatere nedostatke glede jezikovnih razmer pri naših državnih železnicah. Navedli smo pač -ovolj jasno, kam se je hotelo priti z uvedbo takozvane »Dienstspra-che«, t. j. nemščine. Ampak vse te in e-nake sanje raznih germanizatorjev se sproti razbijajo ob dejstvu, da železnica ni igrača. — v prazen nič, oziroma uspehi so na prvi pošled opazijivi, ampak pri tem trpi st\-ar podjetja, ki se poslabšuje, razmere pa so vedno bolj zavožene in gnile. Ljudstvo v državi, kjer biva osem narodov, ne more razumeti, zakaj naj se uči ono ravno nemščine, ko pa vidi in čuti. da na domačih tleh izhaja — mora izfczjati povsod s svojim lastnim jezikom. Saj noben jezik na svetu ni vrednejši od druzega. zakaj pa naj bi bila pri nas ravno nemščina? To je odprto vprašanje, ki leži pred nami. In smelo lahko tu tr-imo, da napravi j a ravno ta odredba o enem u-radnem jeziku v državi osmih narodom mnogo zmešnjave, mnogo nesporazum-Ijenj, skratka — pravi pravcati Babilon. To je podobno činu onega vrtnarja, ki je vsadil v eno gredo vse mogoče rastline ter se kapriciral, da bi moralo vtse hkrati zrasti po njegovem navodilu in ne po naravnih zakonih; — zrastel >e sam plevel. Skratka — proti naravi je nemogoče kaj učiniti. Da pa se pride v okom trj jezikovni zmešnjavi pri nas, je potrebno na vsak način nekaj ukreniti, nekaj novega, ne pa krpati in mašiti stare razpoke na starem zidovju. \ ta namen naj služijo sledeča razmotrivanja. V prvi vrsti je potrebno na vsak način korenito preurediti ves organi začni sistem naših državnih železnic od glave do najmanjših delov te velike gospodarske organizacije, ki naj vendar daje državi kolikor mogoče prejemkov, ne da bi oškodovala pri tem člane države. In kako se to lahko izvede ob dobri voiji, brez raznih ničevtfi predsodkov, brez zmešnjave, pravično vsem državljanom Avstrije — njenim narolom! Glavna beseda, geslo je tu — čelna decentralizacija uprave. Samo ob sebi ie umevno, da morajo končno vse razpredene niti kake organizacije vrholeti v končno najvišjo upravno točko. Princip ta naj osiane kot do sedaj, pač pa je neobhodno potrebna korenita izprememba nač'.na te izpeljave. Železniško ministrstvo naj bi bilo v prvi vrsti strokovno središče železniške tehnike, v drugi vrsti pa tudi upravno središče. Zbirali naj bi se v >trokovnem oddelku in njega odseki:?, v sekcijah, priznano najboljši naši železn.čarji — inženerji, ki bi preizkušali v tihih sobanah plodove svojega uma na polju tako važne preme j. stavbne, strojne, vzdrževalne itd. stroke v železništvu. Ta oddelek, kot resnična potrebna centrala vsega tehničnega dela bi imel kot najvažnejši de! j vsega železniškega ustroja prvo m glavnoj besedo. Njem? ob boka bi se vrsti'i tarifni trgovin-ki i:i pc:dob/:i prončevalni odseki. Vse te organizacijske sile potrebujejo obče val ni jezi L med seboj; tu bi bila prav gotovo na mestu nemščina, saj je ta skupina mainna napram ogromni večini drugih uslužbencev. Da pa bi laVivo občevali s podrejenimi, v narodnostnih okrožjih delujočimi skupinami iciili smeri in strok, bi se moralo prideiiti tej skupini zadostno število pomožnih sil, ki bi tolmačile razna navodila in nasvete, skratika vse delovanje v podrejena mesta v uradnih jezikih 5otrčnih okrožij. Drugi del ministrstva pa bi obstajal iz upravne skupine, ta pa bi se morala na vsak način porazdeliti v narodnostne sekcije, ki bi potem stale v stikih s ^odrc-jenimi organi po državi. Del.m rog bi bi! tej skupini odrejen že po njenem imenu, seveda s pripombo, da se nc bi navlekla tej manjši skupini centrale zepet vsaka malenkost v izpolnjevanje, temveč bi se vloge, ki nimajo pomena za vso državo, n. pr. stavba kake stražnice, lope pritožbe i itJ<„ skratka bogatele, reševale že v podrejenih instancah. K« Jiko materijala, časa pa bi sc prištedilo na ta način, obenem; pa bi ta centralni nr. ] '-4uo zadovoij-. »li;-1 vseh držav ija :<>.. \ a če tudi potem i uradujejo razne sckcije med seboj edino' nemš'-i. Napram občinstvi' in pa podrejenim organom bi bil uradni iez»k oni, v čigar območju se nahaja t! -lični podil rad. IjraJni razglasi se fci izdajali v vseh je-j ziki 1. kot sc to vrši že do'gj pri držav- nem zakoniku. Gre pi obenem samo ob sebi za to, da se omeji delovanje ministrstva na one agende, ki so v korist vse države, da se razne bagatelne stvari rešiio definitivno pri ravnateljstvih. Sedaj ko smo očrtali osredje, pojdimo naprej. Vsa država naj se porazdeli v železniškem oziru na velika okrožja, katerim se določilo meje na podlagi narodnosti. Ako se izvede ta projekt dosledno in edino na podlagi narodnostnih okrožij, je s tem v glavnem še pokopana bojna sekira med posameznimi narodi glede uradnega jezika. Saj je nato samoobsebi razumljivo. da se mora u radovati v n. pr. nemškem ozemlju edino nemški, v slovanskih zemljah edino po naše. Ta razdelitev bi mahoma ustavila s svojim delovanjem ves jezikovni prepir in bi jako blagodejno plivala na ves gospodarski položaj posameznih ravnateljstev v u-pravnem oz. finančnem in tehničnem oziru, saj ne bi nihče več tratil časa z reševanjem raznith narodnostnih problemov v železniški stroki. Ob enem pa bi koristilo v.se v največji meri celoti. Dočim imamo sedaj okoli 20 raznrh ravnateljstev, nešteto raznih inšpektoratov itd., bi se skrčilo število na o^ern okrajev, 'ki bi se lahko nato razdelili praktično na nižje urade. Koliko bi se s tem prištedilo na že itak čez mere visokih upravnih stroških. koli;ko bi imela država koristi in dobička od tega skrajno važnega njenega podjetja. saj bi uradovali vsi po svojih močeh v lastnem jeziku — bojna sekira bi rjavela v zemlji skupne domovine. Nam Jugoslovanom. Slovencem, Srbom in Hrvatom bi na ta način pripadlo sedanje tržaško ravnateljstvo, ki je bilo do-seJaj, kot je znano vrabcem na strehah, vse prej kot prijazno nam — domačinom in je pač povsod, in kjer je zamoglc — sililo tujce znane narodnosti v ospredje. Pa vsaka sila do vremena, in začetek novega časa je napočil. Ne sme nas najti nepripravljene, naše IjuGStvo P°sebno za-stepniki v ljudski zbornici morajo natančno vedeti, kaj hočemo, kaj nam priliče. Toda to ni dovolj, vsled tega moramo tudi vedeti, kako hočemo mi izpeljati naše namere, da dobimo one pravice pri naših železnicah, ki nam pritičejo kot edino pravemu gospodarju na nsš: zemlji jugoslovanski. Mi nočemo samo, da nam kak tujerodni izprevo"inik milostljivo razglaša imena poštar v našem jeziku, nočemo trpeti samih drobtinic pravice, mi hočemo vso pravico. Miniti-morajo časi, ko je kak nadut načelnik ozmerjal uslužbenca v slovenski spakedTani besedi, hočemo. da dobi naš jugoslovanski jezik mesto na istem solnčnem prostoru, kjer se je dosedaj grela edino nemščina. Skratka, zahtevamo notranje In zunanje »rciova- rje v liašč-ii jezSCŽ,' v jugoslovanskih zem!?a*i domačem. Nemško naj sc uraduje v nemil;'h deželah, češi.o v čeških, pri nas pa naj povsod deni uradno naš jezik v sveže jutro, v novi čas. Torej za Jugoslovane eno ravnateljstvo tonaša zahteva, trdna kot skala. . V območje tega ravnateljstva bi spadat-! Slovenija (koroški slovenski del. S'podnii Štajer, Kraniska, Goriška s Tr-' steni 111 Istro), ler sibo-iirvatsko primorje, pG/j.cJe pa ostale jugoslovanske pokrajine. Vendar pa nam fb govoriti sedaj v prvi vrstri o avstrijskih pokrajinah, ker oni ceiotni jugoslovanski načrt ne bo kar čez noč rešen in bi tako vciiko ozemlje kot je ves jugoslovanski svet zahteval samostojno upravo svojih žeieznie. Na čelo tega upravnega in tehnično samostojnega jugoslovanskega železniškega okraja bi! moral priti Jugoslovan, ali pa Slovan,; vešč pupolnoiua narodnega jezika. Uradni:.i bi morali vsi biti rase krvi. saj bi bil I uradni jezik siovensko-hrvatsko-srbski j in poznano je, da se ljubi severni sosedje grozno težko priuče kakemu jeziku, po- j sebno pa našim. Da pa ne bode zmote, na-j vair.m K j tu. oa hi sc u radovalo v si oven-, skem delti ravnateljstva, v podravnatelj-> /-: Sl0¥€ SloveilS-H, V pai ; ravnateljstv u za »stro. Liko in Halmacilo j srbi>-:irV£tski. posebno Dahuacija i:i I a krvavo iioircbujcta kake železniške zveze s svetom, osobito pa z nami. Pa o te.n hočemo spisati posebno razprave. Tam, kjer bi se stikalo naše območje proti severu z nemškim ozemliem, tam bi j se vršil p- t et na podoben način kot je i to urejeno ;>r. oreha^iiju blag-i z ogrskih na avsirijske /elezniee. kavnateljstvo samo bi se seveda deHi(>; r;» razne odseke itd. kot nekako majhno i rmstiNtvo. Kot nižje i.?štanee itd. bi po->1 vale postaje, kurilnice itd. . o i- »bje. ves glavni del železniškega, ustroja. Sai ravuaielista so tu radi pro; in prometa In ne obratno. Kako lepo bi pač prospevalo luelo, ako bi se direkcije zavedale tega v polni meri ter ne šikanirale svojih IjirU z raznimi bedastim »Erlassi«, pač pa z utemeljenimi »odloki«. Ako pregledamo vse rečeno, lahko smelo trdimo, da bi bila naša država pač nn boljšem z ono razdelitvijo, saj bi bila en velika organizacija razdeljena na osen manjših, pa teh močnih; kako velika bi bila šele skupna gospodarska sila. Saj vsakdo pozna ono povest o povezani butari ter o posameznih šibah. Ako bomo kot deli močni, tembolj silna bo skupnost, ako pa bodo kot dosednj vlekli Nemci vse na svojo stran, jih bodo siril ostali naro d! kot šib^Oj in d^ih č-^sa poide kljub njihovemu prepoznemu lavkaniu rscprei, da da narodc-m, ksr je njihovega. Sicer pa zopet drugič kaj. TaeituS. SlouansKo ljudske ssisfvo s Iisiu Po zaključku letošnjega šolskega Teta smo objavili nekoliko statističnih podatkov s šol, ki jih vzdržuje v našem mestu Družba sv. Cirila m Metoda. Ti statistični podatki pa nam za dosego smotra, ki smo si ga postavili, objavljajoč te stvari, nikakor še ne kažejo tiste prave in popolne slike naših ljudskošolskili razmer v Trstu. ki naj bi bila podlaga za vsestransko utemeljitev naših kulturnih zahtev, katerih izpolnitev s strani občine in države postaja čim dalje nujnejša, da, naravnost neodložljiva. Danes naj torej nadaljujemo s statističnimi podatki in sicer z občinskih ljudskih šol v spoinfi okolici. Občinska ljudska šola v Barkovljah je šestrazredna šola s 4 vzporednicam; (10 razredov). L, U., IV. in VI. razred so imeli ločene razrede za dečke in deklice, III. in V. razred sta bila mešana. Ob zaključku šolskega leta je štela šola 280 učencev in 2S5 učenk, skupaj torei 565-Relovanih jih je bilo 468 (234 4- 234), ne redovanih 47. sposobnih za višji razred 425 (207 + 21b), nesposobnih 43 (27 + 16). Vsi otroci so fei;I Slovenci. Občinska ljudska šola v Rojanu je še-.-razrednica z 12 razredi (I. razred deški, dekliški in mešan, II., III., IV. in V. deški in cekliški, VI. pa je bil mešan). Ob kr^-cu šolskega leta je štela šola 318 učencev in 309 učenk, skupaj torej 627. Redovanih jih je bilo 577 (292 + 285), neredovanih 50. sposobnih za višji razred 526 (265 -r 261), nesposobnih 51 (27 -h 24). Vsi Slovenci, samo 2 Italijana. Občinska ljudska šob v Skednju i-šestrazrednica, je imela 15 razredov in je tako največja okoliška šola. I. II. in III. razred so bili deški, v-ekiiški in mešani, ostali trije razredi pa deški in dekliški. \Ta šoli je prepotrebna otvoritev' Vil. razreda v prihodnjem leni. kar se }e že predlagalo. Ob koncu šolskega leta je svila šola 387 učencev in 350 tičenk, skupaj torej 737. Redovanih jih je bilo (344 -f 316), neredovanih 77, sposobnih za višji razred 570 (2K4 + 286), nesposobnih 90 (60 30). Vsi Slovenci. Občinska ljudska šola v V rde!: (Sv. Ivanu) je šestrazredna deška in šestrazredna dekliška šola z eno vzpore N'. v I. razredu (skupno 13 razre cv). Ol j sk'epu šolskega leta je biio 368 učencev in 361 učenk, skupaj torei 729. Redovanih! je bilo 571 (290 + 281). sposobnih za vi?ji razred 492 (243 ~ 249;. nesposobnih pa 79 (47 -r 32). Vsi Slovenci. Ce seštejemo š:,*viia šolskih otrok vseli štirih slovenskih ohi .'i ljudskih šol v , i spodnji okolici, je bilo ; . atakeni na telil šolali ob koncu letos .lega šolskega letaj 265? o i rok (1353 dečkov in 1305 deUie:; v 50 rt "'.redih, lako bi prišlo na c-ii rfzred i povprečno ctro1-., torej tu_i — splošno1 prenapi lnj- -»le. Ce sc še vzame, da je bilo! ob začetku šolskega leta vrnsanih kaki!; 150 otrok več. kot pa ob koncu L ta, se : > povprečno število zviša na 58. Na šolah CMI) je bih« ob začetku prostega šolskega leta vpisanih v 37 razredih 2146 otrok, torej tudi 5 - na razred, dočim jih je bno ob koncu leta 19<>^ in potemta-ke:r 111!; 53 na razred. Razlika pri tem je le ta. da so vse občinske šole moderna šolska poskpja, -docim pa le sn!a CMD pri S\. Jakobu < dgovarja m')dcrn"ni za-htevam m so deske v/ : ;jre:lniee ter dekliška oscinrazredni-ca C.MD na Aeque-dr itn nrmeščene v zasebni hiši, ki je le za si :) r reur. ierta za šolo. Toda o teh stvaro-i drugie. Danes naj ic se ugotovimo, "a >c b'lo ob koncu šolskega leta 1916-17 na slo-1 venskih ljudskih šrtlah v mestu Trstu in! ..dnji. t^rei najbližji '»kohci v 87 razre-tiih. 1968 ) 265., (občinske šole),! i< rej 4620 otrok (2184 dečkov m 2442 deklic) i;i od teh -1609 Slovencev. _ \__ Prihodnjič objavimo še statistične po-Jatke o ljudskem šolstvu v zgornji oko-iici. Tržaško pisma. Z veseljem sem čitala vest, da Je zopet >živela naša »Matica Slovenska«. Vsa srečna sem bila, ko sem čitala vest, sc je sestal odbor ter da prične zopet dedovati ter nabirati člane. Imena gospodov odbornikov ja-mčijo, da res zop-et o:?ivi naša priljubljena Marica Slovenska«, ter da bo plodonosno delovala in popravila triletno prisilno brezdelje. Ali neprijemo me i-e zadelo, ker nisem Čitala maj imeni odbornikov- imen več odličnih delavcev naše »Matice Slovenske«. Pogrešala sem med sklicatelji-odborniki tudi* predsednika »Matice'. Kaj pomeni to? Moža, kateri je vse žrtvoval v blagor Matice, katero jc negoval kakor pač more negovati le skrben in vesten >čc ljubljeno dete! Mož, kateri Je to' ko bridkega uži! le zato. ker je iskreno ljubil to našo »Matico«. Bil je preganjan moral je ce;o v nezasluženo ječo, kier si v nakopal bolezen, katera ga je vrgla skoraj na mirtno posteljo ter mu mogoče pustila -ledi za vse življenje. Mož, s katerim bi ^e drugi ponašali, ločini ga mi ceniti ne :naino. Kako zadoščenje smo dali možu, ki je vse žrtvoval, celo svebodo, t; pel duševne in telesne muke le zato, ker je bil značajen, ker je bil naroden. Jaz o->ebno ne poznam gospoda dr. llešiču, ali sem pazno zasledovala ter ga cenila in spoštovala kot vztrajnega delavca. Za marsikaj se imamo zahvaliti njemu. Gotova sem, da ima on veliko zaslug, •mio sc sedaj avstrijski Jugoslovani združili v eho telo. Seme, ki ga j^e dalekovidni mož že pred leti vsejal, je sedaj vzklilo in vzrastlo v mogočno, rodovit- 10 ^revo. Niso ga razumel! pred leti in edaj, ko je mož moral plačati svojo i-•fcjo, svoje delo z žrtvami ter je postal nučenik vslcd svojega dela m svojih, dalekosežnih načrtov, sedaj naj bi se ga morda niti ne spe umili v-cč?! Tako se ibijajo blagi in plemeniti značaji, kate-: i!i delo i:i izkušnje bi nam bile v nepre-jenliivo korist, mi r-t hi imeli zadoše-.T!je» Ja smo napravili svojo dolžnost. Moje trdno prepričanje je, da smo dr. Ilešiču veliko dolžni ter je na^a sveta dolžnost, da se oddolžimo tnapram uu. Le poglejmo naše brate Čehe, kako svečano sprejemajo svoje narodne mučenike, celo one, kateri so bili sLe obsoje- 11 na smrt. S tem pač kažejo, kako zrel .arod so. Posnemajmo jih! Često se domislim besed pokojnega kla>atelia Volariča. ki je takrat sluzbo-. al v Kozani pri Gorici. Rekel mi je ued drugim: »Popolnoma sein obupal :ad našim narodom! Le poglej druge :arcxk\ kako znajo ceniti svoje de-'a\'.ie nože. Poglej pa naše Slovence! Ke ar nnre. Ti ga slave in postavljajo mn s poslenike. ali dokler ie živel, so ga pustili ;tradati, njega in njegovo družino. Kaj rn-eni mar, ako mi postavijo sporne rlc o smrti, ako bo moja družina stradala er trpela bedo!« U beg i Volarič ie g« »Lovo slutil, da bf do njegova soproga in olročičf gladoval*. Kajti let po uiug. ■ ; smrti je privedla u'e-?ova soproga sina Statika k meni z be-jcda:ui: »Tuka? ga imaš, jaz ne morem skrbeti za:: j. Nare*.': ž nj, ni. kar hočeš!« Moral je i-k.nti krulia v da!,'ni Amer ki, Jasi bi ga bi! s svr' rn glasbenim talentom lahko imel doma. Tam ga znajo ceniti b< !]•; kot v domovini, katera je b ia le pistorka njemu in ujegovv.nu očetu, in vendar so sredi Kobarida hvak^ni Kobi- Idžani ostavili fnomenik prerano 11-mrie u u izredno nadarjenemu mlademu glasbeniku Nolariču. KobartJ-ski trg diči spomenik — njegovi so pa gladovali. Naštela bi veliko takih slučniev, ko so možje zapostavljali vse: imetje, čas, zdravje ter za vse svoje narodno delo niso uživali priznanja, pač pa so jih Še zapostavljali in blatili. Skrbimo torej, da se nikomur nc bo vodila krivica, bodisi kdorkoli, ako je posvetil svoje moči trpečemu naro.'u. I>o-tičn k gotovo ne zahteva ne plaOila ne odškodnine ter ue išče časti in slave; pač pa mu d'-bro de, ako ga vsaj ne zapostavljajo in ne žalijo. Kdo naj zameri takemu možu, če se užaljen v dno svoje narodne duše, umakne v ozadje ter z bridkostjo « srcu gleda naro. no delo oddaleč, ker se ne upa blizu, boječ sc novih moralnih zaušnic. Koliko nam koristi mož, kateri ima bogate Izkušnje, mogoče lepe načrte, pa se PODLI S f E K Hiliicnar, ki ie Ezganal. Roman. Francoski spisal Evgen Chsvette. -1— — Kai pa morem storiti proti temu? — je dejal. — lega nc vem; tt Ja jaz bi se na vašem mestu vsaj prizadeval poizvedeti. kaj je na stvari. Glejte, jaz bi se skušal predvsem prepričati, ali Brichet res vse večere prebegi, poslušajoč čitanje potopisov. In kako, mislite, naj se prepričam o tem? ;— Da greste v njegovo stanovanje. — Saj sem van. vendar povedal, da daje skrbno zakkpati vrata. — In po taki malenkosti se daste ovirati? — Vraga \fcendar! — je vzkliknil Fou-Quier, z dopadaienjem ogledujoč svojo 1" ~> ■ 'krt-psco postavo, — menda ne boste mislit, ;a naj zlezem skoz: luknjo v ključavnici. Seveda bi tudi mogel razbiti vrata s sekiro: toda na tak lu-čin pač ne pridem neopaženo v sobo. — To je res, — jc odgovoril de Lozeril. Na:o se je delal, kot bi globoko razmišljaj nekaj in začel je vzdihovati. — Strela, dragi moj, preveč vam gre k srcu ta moja stvar, — je pričel zopet Hanibal. ginjen vsled teh vzdihov. — To }e zato, ker so vaše koriti nekako tudi moje. Ker se hočem oženiti s Pavlino, morate pač uvideti, da mi ne more biti vseeno. Če jo Brichet nekega ler>e-ga dne nenadoma popiha in izgine s svojimi milijoni. — Hm! hm! — je zagodrnjal Fouguier, kateremu očivkino ni prav posebno ugajala namisel, da naj bi Brichetovo imetje delil z če Lozerilom. De Lozeril pa se je delal, kot da ne bi opazil tega nevšečnega kapitanovega razpoloženja, in kot da bi mislU. da ga kapi- ; fB—— p 1 1 n ■ t- . —a i ne čuje. je zamrmrai poiugla-no sam zase: — O. sumo da ne bi bil bolan, bi šel sam tja pa bi jih lia&ci. — Kaj bi našel? — ie vprašal Hanibal radovedno. De Lozeril se je dela. kot da bi mu bilo to vprašanje nadležno, tn je dejal: — Torej ste ugenil moje misli? — Vi porogljivec! Saj vendar mislite precej glasno. — Ker vam že moram priznati, moj vrli Hanibal, pa naj vam priznam, da sem misli! na ona skrivna vrata v vaši sobi. — In zakaj ste mislil nanje? — Ker morajo ta vrata voditi na stop-! njlce, ki vežejo prvo In drago nadstropje med seboj. Ali ste razumel? — Da, vidim! Potem b! aeveda prišel v Brichetovo stanovanje____v notranjost trdnjave.... ne da bi bflo šele treba nasilno ulomiti vrata. — In potem bi mogel .tudi ugotoviti, ali vaš zet res le zara : čitanja zaJUepa v i svojl* stanovanje. — Imeni: ia misel! j — Da, toda predvsem je treba najti ( vrata. — Grem takoj na delo, — je rekel Fou-ijuler i.i vstal. — Dob ro. Pričakujem, da me obvestite tai:oj, kakor hitro najdete kaj, — ie nadaljeval de Lozeril in podal kapitanu roko. Leta je podržal ponujeno roko v svoji in jc dejal ravno tako, kot da bi misli! glasno: -- Ce se-prav spominjam, ali mi ni pisal če Lozeril, da naj pridem k njemu, da bi se razgovarjal žnjim po ceni tristo tolarjev za minuto? De Lozeril ni prav nič dvomil o namenu samopogovora svojega prijatelja ki je delal zato: — Aha, saj res! — Kaj, kako? — }e vpraSal Hanibal, kot bi se sa^no prebudil iz nezavesti. — Pomislite, dragi moj, skoraj bi bil zakrivil neodpustno lahkomiselnost. — Zakaj? — I;a sem čisto pozabil ceno vašega dragocenega časa. Blagovolite vzeti enega onih ireh svežnjev, ki leže na mizi. — Saj res, na to sem cisto pozabil.... toda ker želite, pa storim tako. S temi besedami }e kapitan vzel sveženj bankovcev in ga vteknil v žep. Nato sta se malopridneža ločila očividno kot najboljša prijatelja. Toda komaj so se zaprla vrata za kapitanom, je 'že dejal de Lozeril sam pri sebi: — Ta velikan mi je veliko premajhen. Ko pride čas, že poskrbim, da si ne pokvari želodca z onimi tečnimi Brichetovi-mi milijoni, ki morajo biti moji. Priznati pa moramo, da kapitan, ko Je de Lozeril mislil nanj, ni bil morda nehvaležen, temveč se je tudi v duhu bavtf ž niim. Da, ni prišel niti do dna stopnjic, ko je že izrekel naslednjo prerokbo: CDslie.) V Trstu, dne 29. hilifa 1917. »EDINOST« itev. 268- Stran in. i. >če ponujati in vsiljevati nikomur. Koliko bogatih, sijajnih biserov bi krasilo r.ašo domovino, ća smo hvaležni onim, ki so nam zastavljajoč vse svoje sile, | brusili to biserje. Tako se tudi dr llešič j ne me iHnekniti iz vrst naših delavcev. Dajmo zadojčenjs mož u-mučeniku s tem, j tTa mu poverimo zopet vodstvo naše I »Matice Slovenske«! Bivša in bodoča članica. Uprovizeciiske stvari. Razdeljevanje izkaznic za kavno zmes. ^ Jutri, v ponedeljek* 30. t. m., se nrično; razdeljevati izkaznice za kavno zmes, veljavne za čas od 4. avgusta 29. septembra t. 1. Izkaznice se bodo tekom' uradnih ur dobivale v prostorih krušnih I )i:iisij proti izkazu z izkaznico za živila; i:i sicer od jutri, 30. t. m., dalje do vštete 5 l ote. 4. avgusta t. L t • * KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 30. julija do 4. avgusta t 1. (27. razdeljevanje), se bodo mogla (pro-> i pre-ščipljenju štev. 27. izkaznice za j / vila) dobiti naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijske komisije in sicer ; na eno osebo: KORUZNA MOKA. 1 i kg koruzne moke po 80 vin. kg. j TESTENINA. 14 kg testenine po K 176 kg.; SUHE C ESP L JE. '/g kg suhih češpelj po K 3'60 kg.; SUHA ČEBULA. 5 dkg suhe čebule po K 16'80 kg. 5 dkg 84 vin. SIR. 60 g (6 dkg) ei'-air.skega sira po K 9— i kg. Največ se ga bo moglo dobiti 42 dkg.; JAJCA. 1 (eno) jajce na osebo in teden po 22 vin. eno. CIKORIJA. Na izkaznice z enim do treh odmerkov 2«i dkg. na izkaznice s štirimi in več odmerki pa po 40 dkg cikorije po K 4'40 kg. (20 dkg 88 vin.; 40 dkg K 176.) Cena za manj imovite sloje (z rui-eče j rečrtano izkaznico za živila) po K 1'80 kg. (20 dkg 36 vin., 40 dkg 72 vm.) SIROVO MASLO. Na vsakih 6 (š»est) odrezkov oficijelne 17'aznice za maščobe, veljavnih za čas cvl 30. julija do 5. avgusta t. L. se bo tekom tega razdeljevanja v vseh proda-ia'nah. kjer se razpečavajo živila apro-v izciiske komisije, obenem z drugimi živili moglo dobiti ti?' po 120 g (12 dkg) sirovega masla na osebo in sieer po K 12 50 kg (12 dkg K 1*50). — Cena za . . j imovite sloie (z rudečo prečrtajo . kaznico za živila) po K 6'— kg (12 dkg 72 vin.). SLANINA. Izkaznice št. 15. (navadne in rude'e prečrtane) za slanino veljajo do vštete sobote, 4. avgusta t. I. DOPOLNILNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo te/ko delo ter imajo zato pravico do dopolnilne izkaznice za kruh in do dopolnilne izkaznice za maščobe z odrezki. zaznamenovanimi s črko S, dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od 30. julija do 5. avgusta t. I., doj>o!nilno izkaznico s šiev. 28. ter morejo nanjo do v štete sobote, 11. avgusta t. I., v običajnih prodajalnah dobiti 3 (tri) dkg slanine. Dopolnilne izkaznice štev. 27. veljajo do vštete sobote, 4. avgusta t. 1. IZKAZNICE ZA SVINJINO. Izkaznice št. 24 za svinjino veljajo za prihodnje razdeljevanje. IZKAZNICE ZA GOVEDINO. Tekom tega razdeljevanja dobe odjemalci izkaznice št. 6 za govedina — Kdaj stopijo te izkaznice v veljavo, se objavi posebej. VSOLJENE SARDELE. Na običajnih mestih se bo nadaljevala priniaia vsoljenih sardel. SARDINE V ŠKATLJAH. Na izkaznice z enim do treh odmerkov se fco mogla dobiti po ena škatlja sardin (v olju), na izkaznice s štirimi ali več odmerki pa po dve škatlji, in sicer po K 3 škatlja. VŽIGALICE. Dobivale se bodo švedsfce vžigalice, ali ne več kot 8 škatljic na izkaznico, in sicer po 6 (šest) vin. škatljica. ' * • KORUZNA MOKA. Proti izročitvi odrezkov izkaznice za kruh in moko, glasečih se na 1 kg moke, neodtrganih od izkaznične matice in ve-1 1 javnih za čas od 23. julija do 3. avgusta t. I., — (odrezkov na levi strani izkaznične matice) — bodo mogli oni odjemalci, j ki si je niso nabavili v preteklem tednu, tekom tega tetina dobiti po 1 kg koruzne moke. • * m SLADKOR ZA PRIPRAVO MARMELADE. Aprovizacijska komisija nam naznanja:; Za pripravo marmelade je na razpolago! omejena količina obrtnega sladkorja, ki se razdeli med sadjerejce tržaške občine. Kdor reflektira na ta sladkor, naj do 5. avgusta t. L predloži prošnjo aproviza-cijski komisiji (namestnistvena palača. ' a. št. 4). Prošnja mora vsebovati na- j k IriTc navedbe: i. ime posestnika sad-. .. a vrta, 2. kraj, k>er se nahaja sadni sadnih drev es, 4. ko-j t--itn v. V-.i . n. j inika (za sadne \ rt o-' i ve v zgornji okolici), oziroma okrajnega j načelnika (za sadne vrtove v spodnji i okolici.) i ■ ■ ™ 11 Dorna^t vesti. Odlikovanje. Cesar je v priznanje hrabrega zadržanja in izvrstnega službo-1 i vanja pred sovražnikom podelil srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrost-ne kolajne z meči respicijentu finančne straže Josipu Kosu in nadpaznikom finan-I čne straže Valentinu Gardenalu, Ivanu fLangu, Erhardu PeIlo?u, Ivanu NikoJav-,šiču in Gustavu Svobodi; srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne ko-l lajne nadpazniku Josipu Strati1,u, Josipu Gantarju, Francu Stabereyu in Valentimi Završniku, vsi pri primorskem finančnem ravnateljstvu. »L* Eco del Litorale« in Jugoslovani. — Glasilo goriškega deželnega glavarja dr. Faid'uttija se je lotilo te dni programa Jugoslovanskega kluba, pri čemer se je povzpelo celo do gorostasne trditve, da Slovenci nimamo še nikakršne jasne predstave o jugoslovanskem vprašanju, L'a stojimo sasno na svojem slovenskem programu, ki izključuje vsako jugoslovansko idejo. Ko se >e list obregnil tudi ob dr. Ry-bara, je zakPučil: »Hrvatski, srbski in slovenski poslanci so z ustanovitvijo Ju-, goslovankega kluba ustvarili novo stranko in nimaio še pristašev. Njihovi voiilcr so te poslance izvolili na drugačnem pro-; gramu. Toda njihovi po^anci so izpre-menili svojo politiko, ne da bi vprašali svojih volilccv.« — Saj pravimo: kakor slepec o barvah, ali malo drastičneje — zajec na boben! Dobro dostavlja ^Slovenec*: »Tako glasilo Fai luttija in Bugatta, ki se imata za svoje mandate zahvaliti slovenskim volilcem, a zastopata vselej i-n povsod protislovenske koristi. Kdo se prodaja Nemcem izmed Lahov razven Faiduttiia »n Bugatta? Radovedni smo na njune volilce. kaka navodila jI;n bodo pri prihodnjih volitvah. Sicer pa naj sta; pomirjena, njiju ne bomo vpraševali, kako politiko naj vodi Jugoslovanski klub.« L Da, da, »L' Eco del Litorale« si pač misli, da mora za onih 2h.0t>0 K podpore, ki ]o, dobiva oi- vlade, nastopiti kot učitelj po-; flitike pri nas Jugoslovanih. No, hvala le-1 pa, da bi nas učili ljudic. ki se kot poita-Iijančeni Slovenci prodajajo Nemcem, kakor pravi »Slovenec«! Zopet eden! Pišejo nam: Minole nedelje smo že pred prvo jutranjo zarjo čakali v »vrsti« pred mesnico g. Kastelca v ulici Giulia. Bilo je, kakor je že tako sedaj v vrstah: nekateri so se j-ezili in zabavljali, '-■rugi smejali, tretji kimali in nekateri tudi — spali. Ko se je zaOela razprodaja, je, j seveda, vsakdo pazil, da bi se ne pomešal kdo, ki ic pozno prišel. In res je prišla neka ženska, ki je šla naravnost v mesnico. Drugi, ki so že ure čakali, so seveda protestirali, a v njihovo naj veče začude-i nje se ie potegnil zanjo redar Marc po domače »Tone« od.S/. Ivana. In sicer po-' teknil v italijanskem jeziku slovenski je meiria pozabil. Menil je, da gremo tudi; j ml lahko za svoj denar brez izkaznice, j To pa ni bilo res, ker videle smo, da je j ona ženska oddala izkaznico, kar je neka ! ; druga ženska onemu redarju v obraz po- [ j vedala — seveda v slovenskem jeziku, j ! On pa jej zagrozil zopet v laščini ki jo j j celo oviral, ko je imela priti na vrsto. —| I Ona pa: ; Morda se jezite na-me zato, j ker govorim slovenski! Jaz pa ne znam' •drugega«. Na to pa jo je redar strupeno j pogledal in jej velel: »La sa si, ma no la j vol, kvesto e solo la kativeria«. Mari meni ta gospod Tone. da se bodo ljudje radi njega učili italijanščine! Naj pomisli raje, da je tu on za stranke in ne stranke radi njega! Če mu pa tako razmerje ne ugaja, si prav lahko pomaga: na gališki, ali ro-j munski, ali italijanski fronti bi se dobilo! še prostora tudi zanj!! Kje je vzrok?! Prejeli smo: Nekateri naivneži so mislili, (ker se delj časa n? j nič pisalo v listu), da je v Trstu jenjala! gonja proti nam in naši narodnosti! Jakoj so se motili, kakor se motijo oni, ki mi- j slijo. da se da ljudstvu v par letih' vcepiti v srca kako politično prepričanje! Nas so res nekoliko bolj puščali n:: miru — ker so se bali hudih posledic. Od druge strani pa se je moralo zamofčati vsako žaljenje,1 ker cenzura ni trpela nikake obrambe v tem oziru. Naši politicno-narr^-.ii nasprotniki se danes čutijo zopet na trdnih nogah; zato začenjajo zopet staro gonio, a: močni so tembolj ker vedo, da imajo za ; seboj, med drugim, tudi laško interna-i cijonalo, ki ne samo. da ne svari vroče-; krvmežev, naj bodo bolj — pametni, am-; pak, se drzne celo pljuvati na one, ki branijo napa ene in žaljene slovenske) žene! Vzroka je torej iskati pri onih, kij bi morali učiti ljudstvo, in je navajati k| s* ;■'štovanju druge narodnosti! V italija-n-; sk ' 1 i - tih nismo še čitali besede, ki bil svarila pred napadi na sosede. Tu so vsi I edini — tu ni izjeme! Nam pa ostaja edi-l no orožje to. da spravljamo v javnost kar' največ sličnih slučajev (ko žalijo nas in iici>o naro-iiost) in da zahtevamo od vla-i de. naj nam nemudoma da naše narodne pravice ter naj na;i: pošlje tu sem mož. kij bodo mogii in hoteli vladati pravično za vse! j Opozarjamo Se enkrat, da se bo danes popoldne ob 2Yz uri popoldne v prostorih »Edinosti« (ulica Sv. Frančiška 20, I. n.) vršil občni zbor -pevskega društva »Kolo« v svrho obnovljenja odbora, ki naj ukrene priprave, da začne društvo čhn prej zopet s svojim delovanjem. — Opozarjamo na to zborovanje čtae in prijatelje tega društva, ki so mu bili vedno ob strani, dokler niso tudi »Kolo« zadele posledice seJaniih časov. Take so nekatere kramarlce. Prejeli smo: Ne zadostuje, da nas vse mori in tepe od vseh strani, temveč so pričele tudi nekatere kramarice tlačiti okoličan-sko ljudstvo s tem, da hodijo z vojaki po okolici in pobirajo sočivje. Edino, kar se dobiva, je ta malenkost in še to odstranjujejo pridne kramarice, le da so v družbi moške ga-vojaka. Med temi je tudi neka Amalija Pizziga od- Sv. M. M. Zgor. Njen mož je izgubljen že nad dve leti, ima tri otroke, a ona se lepo Lzprehaja z vojaki in svojo družico, neko takozvano »Rošo«. Take so pač danes nekatere ženske. One mislijo, da občinstvo ne opaža vsega tega. a se motijo in to tembolj, ker trpi zaradi njih obenem moralno in tudi glede prehrane. — Opazovalec. Mestna zastavljalnica. V ponedeljtk, 30. t. m. se bodo od 9Vz dop. do 1 pop. ter od 31 ž do 6Y2 pop. proJajle na dražbi dragocenosti, zastavljene mesece avgusta leta 1915. na rdeče listke serije 138 cd št. 7501 do št. 10.500. Aprovizacijske stvari na Krku. Iz Krka: Citaii smo v »Edinosti« dva dopisa iz Doline pri Trstu, v katerih dva različna dopisnika istotuko različito opisujeta razmere pri tamošnji aprovizaciji. Blagro van pa smo tamkajšnje ljudstvo, ko smo čitali zadnji dopis oc 19. t. m., iz katerega smo raz videli, da tajn ljudstvo — akoravno jako siromašno preskrbljeno s hrano — v primeri z nami živi še vendar takorekoč po »kneževsko«. Sline so se nam cedile, ko sn i o culi, da tam dobivajo 5—6 kg. koruzne moke in še nekaj drugih malih stvari na osebo in mesec; da si morejo torej vsaj po enkrat na dan privoščati do sitega polente m še kake druge malenkosti, to A ------ Božič Karel j Cadorini Marija danes poročena. Trst, 29. julija 1917. i I 1 M—IimMJM-jy_ __!■_ lHMHJMW— I 1 |živnostenskA banka! i PODRUŽNICA v TRSTU j lita Mtm mi! al. Mana Itm. - Lati* p&ča. I Oelr.ii.ka glavnica K^0.000.— Rez. zalcl. Z5.000.0C0. § iz-rlaje hfaiitM vse tata in B&jato&s triBsakiije. ^ --UrčeJas ure od 9-1 pop. --1 j,KMAjLl OOLASLs: rn p~j h raiuaajo po 4 »tot. besedo. I tiakAM t »seda — r»ću- j L-J f p-^p-. B»jo eakrat r«4. — Najmanji« I .^.i-. ! j ULJ : pri noj bi aa aaaaa etotiak. JLJLJ PluMfSntdSI v vojaški službi UC^UIliClI Gorifian. teli t srrlio ženitdo- ! v:s©van a z gosp:CT etoTenske narodnosti. Staro-t i ud 17 do 25 let. Keflelftira se na gospice iz dobrih In poštenih družin, će uiog^re s premoženjem. Ue&ne ponudbe, ako mogoče s sliko, katera se %• neusrodneai slufaju ta;:oj vrne, na Inaer. oddelek Edinosti pod „Bodočnost sijajna*4. 3079 Saeatfno milo z^odi-Vv,^^ nem t ovzetju Feidiuand Dobavfiek, ulica Barnera veccbi.i žt. 10. 1260 Vnn!m ; u-sV« ^>de ođ n do 7 hL Fran HoHe nUMHII Gostilna Bolie Rojm It. 2. 1259 ■ I— .■■■»M ■ I Cfi^Avilf Aatoa Jarki d peaiuje t • rojem atelje j u rUll'SiUK ▼ Trstu. Yia deli« Post« it 10. 4u7 IK^m stanovanje primerno za S osouo v bli-Dttlll žiul Torreate, Stadion, Acqu»dotto. — Pro-turi: ! spalno, porodno sobo, 1 manjšo spalno sobo. jediloo »obo. kojeljno sobico, kuh!ajo Voda in [1 n tili sletrlka. I. sli II nadstropje. Naj* m-n aa. ne vefi od 1000 K. Natančno pismene ponudbe . Solrentna družina' na Icseratni oddelek Edinosti. A i5 f'^ffft železne, l.-sene, olje ve. patroljere tekničoe JlUw kupnje Kurct, Settefontane 1. 125j UradnlJko fflot i picco.o 7. 1247 j CnflniffS za se kupuje. Ponudbe ▼ ^puillltu pissrni dr. Fsrfolja, Mo in piccolo š-tev. 7. 12-18 Hfr j>?A csjčje in mačje kože kupvnem po L w IJKf vitjih cenah. Trstt ulica delle L gaii ; št. 4, III. nad, od 10—12 predp. 1236 i | FH^'fSFllMSItfl »ftit®lJic» P' dućuje z gotovim i i y!|f!Ulli!IUlill uspehom po aajhitreji in najlažji .; m-lodi otroke in odrasle (gospe, gospodične in .»- i | ispode* nemško ia slovonako na svojem domu po ! 7in- mi coaL Informacije od 1—8. 1 "lica CbiozzA 27 III. n. IX etopaice zadaj on dr.»riiču vr. 8 Ali Slsrmste Cevlle (Solne), fž^š I trgovcem pr pOročam slamnate čavlje in slamnate ; | po Irlate za v ftevlje, katere sem začh izdeio »ti, ta o da vsnki zsiitevi lahko ugodim. Ker je dm^a j obutev tnko draga, bode tn «? osebe, ki imajo j opravilo v sobah, dobro došla Naj vsak poskusi ; t"r*n: Cerar, tovarna slamnikov v Stobu, pošta , Domžale pri Lijab^janL 87 J3 j TrsoBsko-cUrtna zadruga v Trstu regi^trovana zadruga a neomejenim jamstvom VABI na XI. redni Mi ir ki se bo vršil v tcrcS, dne 7. augusta 1917 ob 8. ur? zvečer v zadimnlH prostorih d?. S. Fran-cesco vkm SL 20, ii. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelnistva. 2. Porcčio nadzomištva. 3. Potrjerje htnega računa. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Privolje nje nagrad načelstvu. 6. Dopolnilna vo'itev. 7. Sprememba pravil. 8. Slučajnosti.*) TRST, 29. julija 1917. Trgovsko - obrtna zadruga v Trstu rc£r:st ovana zadruga x neomejenim jamstvom. Ulčakar Josip 1. r. Engelman Vinko 1. r. *) OPOMBA, g 37. zadružnih pravil: Vsak ra lružnik sme na občnem zboru staviti p adlo^e, i niso na dnevnem re in, a jih n ora naznaniti pisoieao načelstvu vs^j pet unl pred ob6nim zborom. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem odprl 16. t. m. mesnico. Priporočam se cenjenim odjemalcem za dobro postrežbo po predpisanih cenah. Spoštovanjem RUDOLF FILIPČIČ, mesar, Dutovlje št. 118- 4S9io kalijevo sol in II ! tomaževo žlindro prodaje po najnižji!! csnaii Kms I.jKa zadruga, Raae pri Mariboru. Le takojšnjim narofitvam bo še mogoče ustreči. Eiiiiili na najlepšem prostoru hišnega trga na Spodnjem ŠiajeTskcm, ob železnici, pripravna za vsako obrt sš proda pod ugodnimi pogoji. Zraven hiše >e vrt in hlevi. — Pojassnila daje Hranilnica in posojilnica v Sevnici. Uradnikom aktivnim vseh kategorij, profesorjem In yšiteljem, katerih neobremenjena služnina znaia najmanje K 2300 na leto dalje penziiosiisiom ki imajo vsaj K 1400 ookoinine. dovoliule Đosollla na podlagi živijenskega zavarovanja, proti zaznambi na služnino, oziroma pokojnino na prvem mestu in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5-25 letno amortizacijsko dobo. „IlUViiA" vzajemno zavarovalna banka v Pra^i. — Sprejmejo se tudi potniki za življenjsko zavarovanje s stalno plačo in provizijo. podrobna pojasnila daje brezplačno imM za?toj čuKe „SLMir i Ljotljani. Srbe2 — Znoj — Solnčni iBa| — Lupenje kože - Krasta In pege — Kožne bcleznl-ne* hurji — Otekline in rane Gotovo sredstvo proti tem je jantrova mast, ki ne maže In je brez duha — Mal lonček K 3, veliki K 5, obiteljski K 9. Poleg tega Jantrovo milo K 4. Glavno skladišče: Vladko Bartullć Zagreb, Jeiačičev trg 19. j Izdelovatelj: Gero Šandor, lekarnar | ; v Nagykoros-u št. 83. i Ker^ifigiid Trocca TUST/ ulica Barriera vecchla 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci Iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Najnižje konkurenčne cene« Hote! fn restavracija METROPOLE Trst« ulica S. Nicol6 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. ZDRAVNIK Hel Dr. Koral Pm\l\l stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven Dreherjeva pivovarne) in ordinira v ulici Carin tU 39, L od 3 do 4 pop. za »•trenje, nervozne In olroiks bo* I.JUil (blizu cerkve sv. Antona novega.) Mno-fototfiii stališ , Tnt Dllu del Rivo it 42 krilila?) Trst Izrrfnje vsako fotografiSno Jo »o kakor«, tudi razglede, poeietb* notranjost lokalov, porcelanast« plošče za Tsakovrst. spomenika, i POSEBNOSTI POVEČAN 13 m VS&K2 FOTOGRAFIJI m i.adi ndobaoiti ^oap. n^rooui-kov sprejema naročbe in jih ia-Traujo na domu. ev tadi zanij mesta po naj zmernejših cuuaik. ' Trst. ul. dal Hira te j. a Josip struckel Trst, vegal Via Karla Teresa-L Ccterina Novi dohodi volnenega blaga za moške in za ženske obleke, svilenina, etamine, batist gladek in čipkast. Čipke za obleke kakor tudi bogata izbira okraskov in ovratnikov i t d. i t d. GAMBRINUS | vsaki veter | 1 ob 9% § velika varMa predstava. MT Vstopnina K t*— 1 Ustanovljeno 1. 1893. Ustanovljeno I. 1693. ! vzsjefiins Mreo drnitvo o Un&Utml ; registrovana zadruga z omejenim jamstvom j dovofjuje Članom p ^SO . I a proti poroštvu, zastavi življen jskih polic, posestev, vrednosmih papirjev ali pr^tl zaznambi na službene prejemke. j Vrat a o se posojila v 7'/,, 15 ali 227, letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih oorokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v LJubljani, Kongresni trg Stev. 19, ki d»je vsa potrebna pojasnila Zsds-iagč s>rejoaia tudi hranilna vloge in jih c^reituje po 4 /40/0 t -ušiveno lastno premoženje znafia koncem leta 1«J'5 519 34S40 K. — Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15615 daleži. ki reprezentujejo j^mstvf nc glavnice /h 6 0--9&30 K Tržaška posojilnica in hranilnica' r«elstroy?na zadruga s omejenim poroštvom TRST - Piazza dcMa Ćaierma št. 2t I. nad. - TRST J (v lastni h i ili vhod po glavnih stopnjicah. POSOJILA DAJE I za vknjižbo 5 l/M */• na menice po 69/« k na zastave in amortizacijo za dalfšo dobo po G o govora ESKOMPTUJE TRGOtiSKE !■■!■■ ' — - ________________ HRANILNE VLOGE •prejema od vakega, ćo tudi ni ud ia jin obrestuj o po Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. Rento: d«vek plačuje »vod utn. — Vlaga M lahko pm e*> krona. — ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE) HRANILNE PUSICE) Postno hranilnični račun l«i.JU4. TELKFON st, 952 H Ima varnostno celico (S»fe deposits) za shrambo vrednost- ^ tih listin, dokumeutot in raznih drugih vrednot, popolnoma b varno proti ulojnu laga kom si a posebno važnost v to, a naglasi tu svoje globoko uverjenje, da tisti či,:e1j», ki izvršujejo sedaj zapor živ:ne v sii, ukrepajo vse možno gotovo v re ji, d i posptšij j blagostanje prebivalstva v Istri. Kar se tiče zapora živine, treba posebno povdariti to da se ne izvaja v vsej c'e^eli po edinstvenih na elih, tako, da Jej pomanjkanje živine, vs!ed čes-ir poljedelstvo j grozno trpi, v nekaterih kraj'h zel«» veliko,' dočim je v drug h krajih znosljveje. Isto j velja za oskrbovanje civilnega p ebival-l stva z mesom, tako, da se- n. pr. v mestih Koper in Poreč po enkrat na teden, v Piranu vsakih 15 dni enkiat daje prebivalstvu meso in še to v nezadostnih množinah, dočim se po drugih krajih skoro p >polnoma pokrivajo potrebe prebivalstva na mesu. V nekem istrskem mestu je pod-pisari osebno op zil, da se tam petkrat na teden v iz bi j i kolje, da večkrat ostaje v m.Siicah meso od enega dne do diu^ega. Razun tega se je dogodilo tudi to, da soj bi.a dovoljenja za klanje izdana za breje j krave očitno vsled nepoznavanja doičnh predpisov ali morda vsled netočnih spo:o čil v dotičnih slučaj'h. Nada'je treba omeniti, da se pri izdavanju do voljenj za klanje ni pazilo na potrebni obzir do delavne živine. Dejstvo je, da je število ta ke živine v Istri močno padlo, o čemur se more to c. kr. p edsedništvo uveriti na podlagi st itističn h p' da;kov, ki jih ima tam na razpolago. Omeniti treba tudi to, di se živi a ne kolje po gotovem, svrhi primernem redu. Iz načina, po katerem se Izdavajo dov ljenja za klanje, se more tu in tam sklepati, da si je doti ni činitelj v hipni /adregi v mnogih slučajih hotel pomagati tako, da je n. pr. dal dovoljenje za klanje volov, ki so bi!i že davno zaklan . A, za', dodaja se tudi to — kakor se je nedavno dogodil j v Novigradu da se določajo za klanje delavni vozovi. K temu treba povJar i izredno k m [lictra* o in o-težljivo postopa je pri podeljevanju dovoljenj za klanje, kar dela ljudstvu često občutnih nepnlik Prošnja za p delitev dovoljenja za klanje, predložena merodajr.i vo.n ki cbiasti, se odstopa \ risto ni okrajni politični oblasti, od te gre orožnstvu v svrho poizvedovanja, in potem se prošnja vrača po isti poti gori om njeni oblasti v ko lčno rečits?. To postopanje traja redno dva do tri tedne. Istočasno m opaža, da se postopanje iz katerega koli razloga skuša zategniti tako, da prihaja dovoljenje za klanje šele onega dne, ki je določen za klanje v občini Posledica tega je, da ostaje občina onega kritičnega dne brez mesa, kar naravno poveću • gibanje in ogorčenje med prebivalstvom, ki itak 2e trpi vsled vsakovrstnega pomanjkanja. Tako otežlj vo postopanje se upotrebljuje tudi pri vprašanjih klanja drugih vrsti živali (telet, ovac, janj-cev, kozv da, celo tudi pri izmenjavanju živine (delavni vol sa onega za klanje, a!i kravo, ali konja itd.) S temi dejstvi v misli je deželna upravna komisija primorana, da v imenu pojedel-stva in istrskega prebivalstva predloži c. k. namestništvu sledeče: Da se zadobi jasen pregled o stanju preostale živine v Istri, bilo bi priporočljivo, da se je v čim skorajšnjem času popisati n. pr. po stanju I. julija 1917., ker ima podpirana svojih razlogov, di dvomi na zanesljivosti dosedanjih sta isticn h podatkov o stanju živine v Istri. Popisovanje bi se moralo kvršiti z vso točnostjo po okrajih in občinah in bi ta h-kiz imel služiti razumnemu in svrhi primernemu gospodarjenju z živino, kar jo je še ostalo v deželi. Končno bi trebalo, da bo zapor živ ne, ki je vs-skako potreben, v skla u z obstoječimi zakonitimi predpi A in to tako, da bi ga izvajali organi politične oblasti, ki imajo b- iji pregled o s anju živfne in potreb v okraju, m ki imajo razun tega na razpolago c. kr. državne ži-vinozdravnike, ki točno poznajo razmere v okraju. S tem bi se nudil tudi predpog j za gospodarjenje s š evilom živine na edinstvenih podlagah po vsej d?žei. Ker postajajo tožbe radi načina, po katerem se izvaja zapor živin0, vedno večje, sem prisiljen, da obvestim to c. kr. pred-sedništvo o obstoječih nerednosti i ier da pros m. da se to ? p ašanje brez odloga re?i. Od deželne upravne komisije mejne grofije Isire. Predsednik Lasciac i r. KonServiranje sadja. Letošnja sadna letina je v obče bogata, a sladkih konserv za leto in dan ne bo mogoče napravljati, ker nam manjka sladkorja. Treba je torej spraviti sadje in ohraniti njega izdelike brez sla; korja. Naj se pa gospodinje ne pomisljajo pri nakupu sadja morda radi precej visoke cene, ker tovarniški izdelki bodo mnogo dražji, nego domači, kar opazujemo na sedanjem trgu marmelai'e. Priporočamo torej gospodinjam, naj se dob: o založijo. Za konserve naj se uporabi vse vrsti sadja in jagodičja, tudi bezga ve jagode, borovnice, drenjulo, robidence, in murvi-ce. Zraven žlahtnega in nef/lahtnega sadja in jagodičja pomnožimo izdelke z nadomestki; to so; pesa, korenje in buče. Ti pridelki ne samo, da pomnože izdelek, ampak se — primešani — izvrstno prilegajo in vsled sladkorja, ki ga vsebujejo, tudi zboljšajo izdelek. Pri vkuhanju zelenega, ali kislega sadja in jagodičja doi:amo po teh surogatov (enega ali drugega, ali pa vseh skupaj), pri sladkem sadju pa okoli Nadomestki naj se očistijo zemlje, olupijo, (-perejo in posebe skuhajo v le toliki množini vode, da se ne prismod-e. Ko so mehki, se preceičč. Precejena snov se primeša sadni, oziroma jagodični okuhi in se potem skupaj kuha do primerne gostote — brez dodatka sladkorja. Ako bo sadna vkuiia pri uporabi premalo sladka, se malo časa pred zavživanjem primeša: stoičen sladkor, ki poleg oslajenja — vsled navzočnosti sadne kisline po kemičnem procesu, — napravlja sadno vkuho okusne jšo. Danes, ko niti za drag denar ni dobiti primernih steklenih posod in gumijevih obročkov za hermetično zapiranje posod, moramo zadovoljiti z navadnimi kupicami, enialj i ranimi lonci in porcelanasto posodo. Na vrhu pokrijemo s pergamentnim papirjem in zavežemo z vrvico. Ker pa letos ni sladkorja, da bi poleg dobrote varoval tudi pred pokvaro, in ker se že med mašenjem naseljajo notri razdejalni mikrobi, posebno p'esen, zato treba napolnjene posode sterilizirati, ali, kakor priporoča profesor Premer, namesto doslej običajne salicilne kislrne primešati kislega bencojevega natrona (na-tr um benzoicum). Na vsak liter sadnega soka. a-li vkuhane marmelade, ali trdo vkuhane sadne konserve, dodati je samo en gram bencojevega natrona. Več bi škodovalo zdravju, a manj bi ne zadoščalo, da se ohrani sadni izdelek pred pokvarje-rijem. Zato naj se ne -olaga na oko* marveč natančno odtehta. Bencojev natron pa treba dodati, ko je konserva že kuha- na, ker pred kuhanjem ni mogoče pogoditi množine, pa tudi z«ubt ohranjevalno vrednost. Tudi pergamentu i pa/pir, ki ga trdno zvežemo vrhu posode, je prav priporočljivo izprati ga poprej v laiiki raztopini bencojevega natrona. Gledć saharina pa omenim, -a ta ne obvaruje pred pokvarjenjem (kakor sladkor) ampak le oslaja. Vendar tudi pri tem moramo biti previdni, ker prevelika množina saharina naredi zoperno-raskav sJa-dek okus. Prof. Pfeiffer navaja za konserviranje sadja za letošnje brezsladkorno leto več načinov, katere hočem tu na kratko navesti. Naj pri proste je ohranjevanje sadja je sušenje. Za sušenje pa mora biti samo zrelo m zčravo sadje, sicer je sušenje malo vredno. V železnarnah kupi se za ne prav veliko svoto denarja sadne sušilnice za štedilnik, katere postavimo z vloženim sadjem na štedilnik ob kuhanju kosila in večerje. Za silo in tudi dobro sušimo sadje v pločevinastih posodah ( od pečenke) v šteL'iiniških pečeh in vrhu štedilnika. V začetku naj se suši ob manjši toploti, da sadje ne popoka in da se sok ne izcedi. Ako je tedaj oge'nj močan, stavi pod pločevinaste posode kak podstavek. Ko je toliko posušeno, da stisnjeno v pesti ne da več soka, je gotovo. (Konec jutri.) DAROVI. V društveni gostilni ul. Lazzaretto vec-cliio se je nabralo K 12'96 za moško podružnico CMD. Denar hrani uprava. Za moško podružnico CMD daruje g. Jakob Tavčer, trgovec, K 10 in to v proslavo spomina pok. Avgusta Martelauca, umrlega v ruskem ujetništvu. Denar ie izročen blagajniku. Za vračajoče se vojnike je izročila Cas-sa di risparmio triestina primorski deželni komisiji za preskrbo vračajočih se vojni-kov znesek K 40.000._ Priporočljive tvrdne. Trgovina jestv n IVAN BEDOVEC, Trst, ul. Campao.le 13 (iVg l'outerosso). Ima v zalogi: kondenzirano mltko, čokolado kavini Dariome-te^. <"aj, marm lado, pa-raHižao kons'rvo, kockp za juho. žpnf. surdiu® ter nzn vratne konzerve — Pr -tni Jama ka rum, kori .-tk Mi*rty. -verinouth, višnjevec t r ve5 vrst mineralnih vod, vse po ztaer »in c^nah. 414 Mehanična delavnica. ODLIKOVANA UVARNICA OSVALPBLLA. Via Med a 26. Izdelovanje in poprava strojev «n moto rj^^Prorsouni.__1 Knjigoveznica PIETRO FTFPAN, Tr t. ulica Valdirivo 19. Arti stičfia vezava. Žej)ni koledarji lastnega izdelovanja. Vpsniki < registri) posebnega či-tema. 207 Majolične peči.in štedilniki M. ZEPPAR, ul. 8. Oiovanni 6 in 12. NajboljSa izde lovanja in najpopolnejši* vr-ta. C.^ue zmerne 202 Hotel Continental Trat, ulica San Nicolo St. 25 (blizu Corsn). Prenočišče za vojake. Dvigalo. Cena zmerne Po-trežba točna._ Papir. VEfclSA ZALOGA PA1MIUA za ovitke, papirnatih rečic lastne tovarne — Valčki raz ih barv in velikosti Cen« zmern«. — Gastone Dolliuar, Trst. Via dei Gtdsi 16. L'50 Šivalni stioji. DELNIŠKO DIH ŠT V O ŠIVALNIH STROJEV SINGER, Trat. Cor-o 20. Prodaja iivalnih strojev in vsah pritikiin 1'elavnica za popravljanje. 2"»3 „Salone Edison" Trst, Vojaški trg (Piazza Ca-»rma) Palača Via nelio. Najpriijub.jeni kinematograf tržaškega ob; » instvn, kjer se p edstavljajo najboljši gledališki filins. 211 Damska krojačnica A. RIEGER, Trst ulica Torrente št 30, I. nadst Izdeluje vsakovrstne obleko po ;.n^leikem in francoskem kroju, plosne obleke, obleke za poroke, blu/.e za gledališč« itd. (.'eu* zmerne. 337 Nepremočljivi plašči. T.EOPOLD HAAS, Tr-,t, Corso 2 in via Barriera vecchia 10. Bogata izbera vojaških plaščev od K 20 — nupre}. 257 |estvine na debelo. Bogata izbera vsakovrstnih jestvin; proda na de belo RUGGERO GAMBEL v Trstu, ulica d?lle Acque vogal ulire Coroaeo. 244 Pasi za prenos in platno za jadra. LUIGI ZUCFLIN, odlikovana tovarna zagrinjal in asfaltov. Rojan i*ev. 2 1 rad ulica Gbe^a 2. specijalitete: zastori za gostilne, kavarna, prodajalne itd. 232 Brivnica .Al1 a V'oletta", Trat, nlica Torrente št. 30. Točna j higijenična postrežba. — Vedja F. Reučič. 7^2 j Uubilansks kreditna ba^ha ^^^^ Podružnica v Trstu 5 Ulico Cosermo šteu. 11. ,, Uradne ure od 9-1 Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvrSuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. Vloge no iinližice obrestuje 4 % netto Uloge na tekcfl in žiro-račun nalDoUe po dosoooru. i. Obavlja nakazila vojnim ujetnikom. - Poslovalnica c. !*r. raararine loterije. IVAN KRŽE - Trst Piazsa San Cievanni 1. TnlnAn kuhinjskih in kletarskih potreb-LU1U3U Sčin od lesa in pletenin. Škafov, brent, ćebrov in kad. sodčekov, lopat, re-5et, sit in vsakovrstnih koSev, jerbasev In metel ter mnogo drugih v to stroko spe* dajočih predmetov. — PRIPOROČA svojo trgovino s kukinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelan c, zemlje, emaila, kosita rja ali cinka, nadalje pasamantorje, kletke Itd Za gostilnKarje pipe, krogije, sesalje in stekleno posodo za vino I. t. d. i. t. d. Fipfiial ali BiH Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta : slike v barvah, fotosehizzi. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — Mcrnitn ji<3. Plno v Trst« se Je preselita na Corso St IS v bivšo zlatarnico G. Zercowitz A Figlio. Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. 1 1 - ' j v Portorož, s 5 sobami, ku-! Mnjo, klatio, podstrešjem In j ! »rtom se produ za K 38.000 • j Pcjasnila dole laser, cđl Eiinosif. | DneunIR „Edinost" u Trstu ]e izdal in založil uaaledaje Lajige 1. ^VUiiuN«. buisai L t\ Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TKi POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. iN. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal 1. SjerRje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Grefconn. — Cena l K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. PosIoyejuI^\ P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 viiu mA »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. & »JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor - Gjalski. Prevel F. Ore) Cena K 2. 9. »UDOVICA«. Povest iz !8. stoletja. Napisal 1. E. Tomić. Poslovenil Steian Klavš. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholcušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEĆE HIŠE«. (Le Ctie-valier de Maison rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2 50. 1solil penzUanata^ Pcr-I tar-jss (središče) 14 soa, duo-; rana, Kuhinja, klet ter približno 1000 m' yrta za 30.000. J Pojasnila daje Ins. odd. Edinosti. ZOBOZDRAVNIC Dr. J. Čermik v Trstu« ul. Poste vecchse i 13, vogal ulice delle Posle, j Izdiranje zobov brez :«: bolečine. :-s Plombiranje. i UMETNI ZOBJE Telet. 11-57 TUST m 1157 ■ 1 ■ ■ »1 ■— — 1 mm ■■■■■■ 1 — ■ 1--1 " al. s?. Frančllka jIs. 20 Izvršuje tiskarska dela v j naj modernejši: m slogu, , bodisi v p. (prostem ali 1 večbarvnem tisku in po ; zmerom cenah. - Vlzlt- ] nlce, vabila, memorandum, zav Ike, dopisnice . okrožnice, pismeni pa- \ plr, trgovske cenike itd. I P. n. naročnikom ugodi j z Izvršen:^ tu naročila i ::: v najkrajšem času ::: j LkMMHnr'Mt ■■ ■ ii.^ ii.ir KranKuo vioge sprejema od M.kejra tudi cm ni ui udru^B, ia jih obre-jB ij Ol večje z' e»^e po d(h fctuj. po {4 govum. Trssvcca otvaij. čekevne raču*.. z doe-vnim obresto-— v najem. Rtntai davttk plač«j« udrvsa sama. Vlaga se lahko p3 eno krono. PoštPO-telničBi rstu 75.671 THIFfitl 1&-B4. Trgousko-obrfna zadruga u Trsta roglstrov«na zadruga s neomejenim jamstvom mita i Frantesco štec. ZO. li. nastraple y M lista „Edinost" i'- Posojila daje oa osebni kredit ia na zastav« r proti plačilu po dogovoru. Uradne ure: vsak dan za stranke od 8 predp. do 1 popoldne. Priporoča male hranilne Skrinjice, ki so posebno primerne za družine. jadranska &mim Kanafal hi merva K 13.2CO.OOO.— -ac Trst, Via Csssa di Risparmio štv. 5 (Lastno poslopje) Kaniial in r^zorua y 1-.» nan »■ —— -—r— —--------m - - — r- - - ••• ■ f ( FIL1JALKE: tJunaj Tegethofstrasse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Lj ibljana, Metković, Opatija, Spit, Šibenik, Zadar. KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obli- I gacije. zastavna pis..na, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vre dnostne papir e in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. — MI N JM L NI CA — VLOGE NA KNJIŽICE t «r 3 't °io -m* od dneva vloge c?o dneva vzdiha. Ren ni davek plačuje banka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiro-računu po dogovoru. — Akredetivi, čeki in nakaznice na vsa tu- in icozemska tržišča. Živahna zveza 1 Ameriko. Prodaja sreči razredne loterie. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzai izgubi, revizija žrebanja srečk itd brezplačno, it vbni krediti, rembours-krediii. Krediti proti dokumento n ukrcanja. — Bor/n 1 naročila. Inkasi. Telefoni: 1463, 1793 in 267o. USADME Vf?£s od 9—1 p^p. - S S K Os j T MENIC = ______ * >