Leto ¥1., štev. 297 Ljubljana, sreda 23. decembra 1925 poštnina paviaiirana. Cena 2 Din = izhaja ob 4. »J»fe»aJ. sa Star.c mesečno Din »s —; sa Inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/I. — Telefon štev. 7«. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knaflovi ul, št. s/L — Telefon št 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: LJubljana, Prešernova ulica St. 54. — Telefon št. 36. teceratnl oddelek« LJubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 49* Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. z. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljubljana št. 11.84« • Praha čislo 78.180, Wien,Nr. 105.J41. Božična številka «Jutra» izide jutri, v četrtek. Obsegala bo 36 strani, med njimi 4 strani posebne ilustrirane priloge. — Predstavljala bo tako po svoji nakladi, kakor po svojem obsegu največje izdanje, kar jih je kdaj imel kak slovenski dnev- niK. Ljubljana, 22. decembra. Iz rumunskega vira prihaja poročilo, da namerava Mala antanta priznati de ;arc sovietsko vlado. Vest ie prišla v tei obliki nekoliko nepričakovano in prav nič so ne da še reči. koliko odgovarja resničnemu položaju. Zakaj doslej se ie vedno, kadar je prišlo na razgovor vprašanje priznanja sovjetske Rusije. Mala antanta postavila na stališče, da je ureditev razmerja do Rusije stvar njenih posameznih članic, ne pa zveze kot celote Niti priznanje sovjetske Rusije s strani francoske vlade, katere vnan.ia politika ie imela vedno mnogo čc ne celo največ vpliva na nialoan-tantsko diplomacijo, ni rmoglo potegniti za seboi Male antante. Vzrokov temu dolgotrajnemu odporu proti priznanji; se je navajalo že več; najdelikatnejša stvar pa je bila pri tem zadeva z Besara bije. Scor radi Besarabije, ki je doslej šc vedno npropastil vsak poskus sporazuma med sovjetsko Rusijo in Rumu-nijo. ima gotovo mr.ogo vzroka za hlad r.e odnošaie med Malo antanto in sovjetsko vlado. Da bi se stvar sedaj iz-premenila, si ni mogoče misliti drugače. kakor da ie prišel odločilen pritisk z druge strani. In najverjetneje je, da ima v tem inicijativo Češkoslovaška, kjer ic bilo zadnji čas opazovati mnoge znake, kažoče na to, da so sedanji (•diiošaji med Češkoslovaško in sovjetsko Rusijo nevzdržni. Na raznih prireditvah so na češkoslovaškem vodilni možje industrije in finance odločno naglašali, da mora pričeti republika drugačno politiko napram sovjetom. Povdarjali so. da je priznanje sovjetske vlade predpogoj, ua sc ustvarijo žive gospodarske ter trgovske zveze z Rusijo. To so osobito naglašali pred nedavnim na zborovanju Zveze industrijcev severne Moravske in Šlezije in prav tako zadnjič v Pragi. Danes, v dobi srdite borbe za gospodarski trg uvidevajo. da ie pntreb na politična akcija priznanja, da se na njenem temelju ruski trg odpre češki industrijski ter trgovinski podjetnosti. Toda to samo seveda še ne tvori popolne normalizacije gospodarskih odnošajev med doslej ločenima svetovoma. Najzgovornejše pričajo o tem pogajanja. ki sc vršijo že tako dolgo med Parizom in Moskvo, in sicer potem, ko se ie stvar glede priznanja de iure že davno uredila ugodno. Baš te dni sta se sestala Čičerin in Briand z drugimi strokovnjaki, da obravnavata, oziroma definitivno uredita vprašanje francoskih predvojnih ali carskih dolgov in \vprašanje francoske finančne pomoči Rusiji. Sedaj, ko zahteva Amerika tako brezobzirno odplačevanje vojnih dolgov s strani evropskih držav, osobito Francije, zahteva seveda tudi Francija, da akceptira sovjetska vlada njeno stališče glede carskih dolgov. In očividno bodo morali v Moskvi naposled uvideti, da nc kaže drugega kakor priznati te dolgove v celoti in se dogovoriti o njih odplačilu, zakaj dosedanjih pogajanj potek je pokazal, da se ne da doseči finančna pomoč v Franciji, ako se ne likvidira najprej problem starih dokov. Francoski kapital se bo seveda sicer za naprej dobro premislil, preden se izjavi pripravljenega, da investira svoj denar v sovjetski Rusiji. Baš zadnje dni prihajajo iz Pari/a vesti, da ootekaio ta pogajanja^ ugodneje. Poroča se celo, da se je vršil razgovor tudi o splošnem sporazumu med sovietsko vlado in Evropo ter o pristopu Rusije k Zvezi narodov. Ali vsekakor h umestno, držati se v tem pogledu skeptično, zakaj od dosedanjega stania do sporazuma v tem obsegu je še zelo, zelo daleč. Pa tudi tekom pariških pogajanj se je pojavilo fatalno strašilo Besarabije. Ta nesrečni kamen spodtike bo pač ostal ovira tudi zbližaniu med Malo antanto in Rusijo in napeto bomo pričakovali, kako se bo diplomacija izmotala mimo tega kočljivega vozla. Kar se nas tiče. moramo reči. da je 00 likvidaciji našega separatističnega problema, prišla tudi za Jugoslavijo doba. da resno prouči vprašanje obnovitve korektnih odnošaiev z Rusijo Preko vse upravičene sentimentalnosti 1 u preko vseh čustev gre realnost. In realnost zahteva, da naš nared ne ostane trajno brez zveze z Moskvo. Realnost krvi in realnost interesov, ki sicer nam ne diktirajo taktike napram Rusi-ii. kakor jo diktirajo zapadnemu jrele-kapitalu, a so koncem koncev življenjski interesi našega naroda. Vedno znova sc pojavljajo vesti da so preko našega Radič nenadoma odpotoval v Beograd . Razni komentarji o vzrokih njegovega odhoda. — Kako ga Radič tolmači. — Koj pravijo v Beogradu. Beograd, 22. decembra, p. Nocoj se je v političnih krogih razvedelo, da prispe ponoči minister Stjepan Radič, ki se je nameraval vrniti še!e po praznikih iz Zagreba, za javnost povsem nepričakovano zopet v Beograd. Istočasno se objavlja, da se vrši jutri dopoldne seja ministrskega sveta- Naravno so te vesti vzbudile veliko senzacijo ter se živahno komentirajo. Splošno se smatra, da je izbruhnil ko i-flikt, katerega razčiščenje hoče gospod Pašič izvesti še pred prazniki. Zato je pozval g. Radiča v Beograd. Konflikt se spravlja v zvezo z najnovejšimi republikanskimi aluzijami g. Radiča v Šibeniku in težkočami, ki so se pojavile kot reakcija na mariborski njegov govor od zunaj. Z radičevske strani se zatrjuje, da gre za spor glede amerikan-skih delegatov, češ, da so hrvatski člani delegacije, ki spremlja ministra Sto-jadinoviča, dobili le položaj ekspertov, Radič pa zahteva, da bodo polnopravni delegati. Podučeni radikalni krogi zatrjujejo, da ta razlog očividno nc drži, ker so se funkcije delegatov določile sporazumno in če bi bilo v tem oziru kaj pogrešnega. bi se stvar dala apla-nirati tudi telefonskim potom. Vzdržuje se verzija, da gre za oster konflikt, ki bi mogel imeti usodepolne posledico za vlado. Zagreb, 22. decembra', r. Nocojšnji radičevski <• Večer« javlja pod debelim na slovom cRadič žurno pozvan v Beograd«, da je g. Radič nepričakovano opoldne prekinil svoj božični odmor ter odpotoval v Beograd. Kot razlog citira sledečo notico Radičevega «Doma»: »Ministrska seja dne 19- t. m. je razpravljala nekatere vrlo važne stvari, ni pa utegnila podrobno razpravljati o poročilih finančnega ministra dr. Stojadi-noviča zastran ureditve naših dolgov Ameriki. Zato ni bil storjen niti ta for- malni zaključek, da sta dva Hrvata in en Slovenec (dr. Shvegel op. ur.) istotako enopravna člana delegacije kakor petorica Srbov in da imajo hrvatska in slovenski delegat enako pravico in dolžnost prisostvovati sejam naše delegacije kakor tudi sejam z ameriškimi delegacijami. Ta stvar se razume po sebi, todi glede na to, da Hrvati in Slovenci doslej vobče niso sodelovali pri takšnih najvažnejših državnih poslih, je glede ravnopravnosti vseh članov delegacije absolutno potreben formalni zaključek ministrskega sveta (?). Istotako je potrebno. da ministrski svet s posebnim zaključkom točno določi delokrog naše finančne delegacije s tem, da poprej zasliši poročilo finančnega ministra o sedanjem stanju naših dolgov napram Ze-dinjenim državam. Doslej je za oba Hrvata in enega Slovenca bila dosežena enakost samo v dnevnicah — 50 dolarjev —. toda s tako enakopravnostjo se mi Hrvati in Slovenci nikakor ne moremo zadovoljiti, tem manj, ker so te dnevnice absolutno previsoke. Ako se ne zasigura formalno in stvarno popolno enakopravnost omenjene trojice naših delegatov, oni v obče niti ne pojdejo v Ameriko, vsi seljaški ministri nastopijo v ministrskem svetu proti takemu postopanju in pot dr. Stojadinoviča bi bila povsem zaman. Da temu jasnemu stališču pridobi popolno zadostitev je predsednik HSS danes dne 22. decembra odšel v Beograd, kjer se bo nainrej podal k predsedniku vlade g. Pašiču, nato pa bo ukrenil vse drugo, kar je potrebno, da se življenski interesi naroda in države zaščitijo v najpopolnejši meri.» Vsa beležka se čita jako zagonetno- V Radičevem spremstvu sta odpotovala v Beograd njegov zet dr. Košutič in inž. Košutič. Vedno nove vesti o kritičnem noložaim vlade k - s taktika pri razreševanju krize. ie o razvoju dogodkov. Pašič zonet v uradu. — Njegova Najrazličnejše kombinacij Beograd, 22. decembra, p. Ministrski predsednik Pašič je danes prvikrat po svoji obolelosti izšel iz hiše, se peljal nekoliko na sprehod in prišel opoldne v predsedništvo vlade, kjer je ostal dobro uro. Sprejel pa ni nikogar in tudi ni bilo konference s politiki. Popoldne je gosp. Pašič zopet ostal doma. Sicer je zavladalo v prestolnici popel-no politično mrtvilo, ker so skoraj vsi poslanci in tudi velik del ministrov odšli iz Beograda domov. Vsi znaki govore za to. da ie ministrski predsednik odgodil rešitev vprašanja rekonstrukcije kabineta čez praznike, čeprav so po litični krogi trdno pričakovali, da bo ta zadeva rešena še nred Božičem in da bo gosp. Pašič stopil iz svoie dosedanje rezerve. Vse kaže. da se drži ministrski predsednik svoie stare metode in da čaka . .. Z druge strani se čuje, da Pašič še noče aktivno poseči v razplet vladne krize, ki dejansko, čeprav še ne formalno obstoia. zaradi živahne akcije svojih nasprotnikov v radikalskih vrstah samih. Njegovi nasprotniki delajo na tem. da mu izpodkopliejo tla in ga tako prisilijo, da se umakne s pozorišča. V predpostavki, da bo to uspelo, se raz- našao najrazličnejše, deloma zelo fantastične kombinacije, da bo nova vlada sestavljena iz skupine pristašev Liube Jovanoviča. radičevcev. davidovičev-cev in soahovcev. Na čelo tej vladi naj bi stopi! Ljuba Jovanovič ali pa dr. Ninčič. V političnih krogih so danes živahno razpravljali o vesti, da so dobili •črnorokcis popolno pokojnino in je zadevni ukaz vzbudil veliko pozornost. Nocojšnje «Novosti» pišejo v članku o rekonstrukciji kabineta, da ima slediti današnji vladi kabinet štede.ija. V novo vlado naj bi stopili dr. Ninko Peric kot minister za finance, dr. Vasa Jovanovič za pravosodie. Krsta Miletič za notranje zadeve. Milorad Vujičič za vere in dr. Stankovič kot minister za narodno zdravstvo. Ljuba Jovanovič naj bi vstopil v kabinet kot njegov podpredsednik. V kombinacijo prihajata tudj radikalska poslanca Laloševič in čirkovič. List dostavlja, da ie izključena sleherna kombinacija z dr. Janji-čem. dr. Lazo Markovičem, dr. Velizar-jem Jankovičem. Kojičem in nekaterimi drugimi radikalskimi prvaki, ki so sicer po večini na strani Pašičevih nasprotnikov. Radikaiske pritožbe is Dalmacije Beograd, 22 decembra, p. Radikaiske organizacije v Dalmaciji so se pritožile pri vodstvu radikalne stranke in zahtevajo, nai se nemudoma razpišejo občinske volitve v Dalmaciji. Protestirajo tudi proti razdelitvi občinskih uprav med radikale in radičevce. Pravijo, da so sc občinske uprave razdelile med ti dve stranki na podlagi volilnih rezultatov, kar pa ni pravilno, ker so nastopili radičevci pri poslednjih volitvah skupaj z zajedničarji in disidenti, ki so sedaj odpadli, radikali pa s samostojnimi demokrati, ki tudi niso več z njimi. Zato je ta ključ krivičen ii ga je treba spremeniti. Radikali iz Dalmacije zahtevajo od vodstva svoje stranke, naj skrbi za to, da se ščitro njihovi interesi. berlinskega poslanika gosp. Balugdžiča Pričeli z Moskvo neoficijalni razgovori in če smemo verjeti gotovim znamenjem. se ti razgovori ne vodijo brez rezultatov. Mi od današnjih predstavnikov Rusije ničesar ne zahtevamo nego to. da se vzdržijo vmešavanja v naše notranje razmere, kakor tudi sami ne poskušamo in ne sodelujemo pri nobeni akciji, katera bi hotela uveljaviti v Rusiji nazore, ki so stvar končnega raz-računavanja v ruskem narodu samem. Ako pride v Mali antanti do odločitve glede njene politike napram Rusiji, Jugoslavija gotovo ne bo smela biti na strani negativistov. Eaograd, 22. decembra .p. Poslanci samostojne demokratske stranke pripravljajo živahno agitacijo v Gornjem Banatu, zlasii v okrajih Vel. Kikinda, Vel. Bečkerek in Novi Bečej. Pripravlja se velik shod, na katerem bo govori! tudi Svetozar Pribičevič. Iz raznih krajev teli srezov poročajo, da je zače! velik del radikalov in tadi Vujičevih zemljo iadnikov prestopati v samostojno demokrat sko stranko. Konferenca o redakciji univerz Beograd, 22. decembra, p. Dne 28. decembra sc bo vršila v Zagrebu pod predsedstvom prosvetnega ministra Radiča že opetovano napovedana konferenca zastopnikov vseh univerz in fakultet v Jugoslaviji, da razpravlja o redukciji univerz. Rendis pride v Beograd Beograd, 22. decembra, p. Bivši grški zu-uanji minister Rendis, ki je zastopal Grčijo na zasedanju Zveze narodov, se je za svojega bivanja v Parizu sestal z našim ta-moširjim poslanikom, dr. Spalajkovičem. Pri tej priliki sta razpravljala tudi o odnošajih med Jugoslavijo in Grčijo. G. Rendis je izrazil željo, da bi se na povratku v Atene ustavil v Beogradu in razpravljal z našim zunanjim ministrom dr. Ninčlčem o razmerju med obema sosednima državama. ,Jutra", ki izide v četrtek zjutraj sprejema oglasni oddelek v Prešernovi ulici 4 samo še do 5. ure popoldne Za pozneje dostavljene oglase uprava radi prezaposlenosti v tiskarni ne more prevzeti jamstva, da bodo objavljeni. Poostritev vladne krize v Nemčiji Vedno večja gospodarska kriza zahteva čimprejšnjo rešitev vladne krize. — Možnost diktature. Berlin, 22. decembra, d. Kljub nekakemu počitniškemu razpoloženju prevladuje mnenje, da je treba rešiti vladno krizo čim preje. Pojavila se je celo ideja, naj bi se kriza rešila izven parlamentarnim potom, ako je ni mogoče rešiti običajnim parlamentarnim potom. Ta ideja ima svoj izvor v dejstvu, da centrum in demokrati zaenkrat nočejo sodelovati v vladi tako zvane male koalicije. Organ zunanjega ministra dr. Strese-manna. n fran-caise« (monarhistična). In začenjam sumiti. Nadaljujem svoje proučevanje in ugotavljam. da te lastnike tovarn, ponujenih kot jamstvo za naietje posojila 10 miliiard nedvomno zadene zakon o reviziji doslej razdeljene vojne odškodnine. Nekateri med niimi bndo morali vrniti državi velike vsote, ki gredo v sto mi!i»one. Zatorej imamo pravico vprašati se, če so tovarne, ki jih ponujajo, res njihova popolna last in če ne gre njihov manever za tem. da odpravijo nadzorstvo in nonnvni pregled vsot. ki so jih prejeli in da natovorijo še celo hipoteko na državo. Operacija bi bila res zelo spretna. Na vsak način jo je treba temeljito pretipati.« _ Evropsko gospodarstvo v znamenju dolgov Ameriki Po ameriških statističnih podatkih je kupna sila v vseh evropskih državah daleko pod predvojnim staniem. Zaradi tega. ker žive evropski narod! v mate-rijalnem pomanjkanju, se ne moreta razvijati industrija in trgovina. Vračanje v normalne prilike se vrši v zelo počasnem tempu, kaiti v noben; evropski državi ni dovolj kredita in kapitala na razpolago. Začetek preobrata na bolj še vRE Amerika v gospodarskem pogledu v zlatem standardu v Angliji a v političnem pogledu v locaraskih pogodbah. Terjatve Zedinjenih držav v Evropi, to so posojila posameznim državam z obrestmi, ki so doslej regulirana, znašajo 7„349,914.000 dolarjev. Neregulira-nih je še 4„743,955,717 dolarjev. Skupaj znašajo torej evropski' dolgovi Ameriki preko 12 milijard dolarjev. .^o sedanjem tečaju znašajo ti dolgovi v naši valuti skupno 676 milijard dinarjev. Toda poleg teh državnih dolgov so še dolgovi občin za posojila, katera je dal ameriški kapital velikim mestom evropskega kontinenta. Ta posoiila znašajo po cenitvi 2.5 milijarde dolarjev, tako da dosežejo skupne terjatve Zedinjenih držav v Evropi nad 800 milijard dinarjev. Evropi bo potreben še velik napor in krepak napredek njenega gospodarstva da se bodo mogli ti dolgovi tekom več desetletij poravnati. Zato Evropa še mnogo desetletij ne bo prišla v normalne gospodarske razmere. Po odločitvi v mosulskem vprašanju London, 21. decembra. Bivši državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Hannsworth razpravlja v »Daily Mailu« o mosulskem vprašanju in pravi: Sklenjeni dogovori vsebujejo najnevarnejše perspektive, kakršnih ni videla še Anglija po koncu vojne. Hvala Bogu, da imamo šestmesečni odmor, v katerem nam je mogoče zapustiti pozicijo. ki je vsak dan bolj nevarna. Da smo le količkaj pametni, moramo zapustiti ozemlje v letu 1928. Nemogoče si je misliti dobo 25 let, polno nemira in bojazni, v zvezi z aktivnim in pasivnim sovraštvom med nami in veliko vojaško državo. Morali bi biti naravnost nespametni, ako bi prevzeli tako odgovornost. Baldwinova trditev, da nismo vojaško in finančno angažirani, je nesmiselna. V slučaju konflikta bi morali mobilizirati celokupno število rednih čet. Kot vodilna država se ne moremo izogniti veliki vojni. Vsak dan je dragocen. Vlade so pogosto hvaležne, ako se izvaja nanje pritisk. Kakor upamo, ne izostane pritisk konservativcev. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Cičerin pa je izjavil uredniku «Ber-Iiner Tageblatta®, da obstoja nevarnost nove vo'ne. ki jo more povzročiti napačna odločitev Zveze narodov v mosulskem vprašanju. Turčija sama bi smatrala vsako vojno za mučno. Treba je upati, da bodo druge vlade vplivale na angleško vlado, da zavzame po mirljivejše stališče._ Obsodba poiitikujoče duhovščine Prvi tiskovni proces po novem zakonu v Liubliani. Včeraj popoldne se Je vršila pred senatom deželnega sodišča ljubljanskega vtIo zanimiva politična dbravnava zaradi žaljeni a časti potom tiska. Kot tožnik Je nastopil duhovnik France Gabrovšek, glavni tajnik Slovenske ljudske stranke, ki Je tožil Albina Prepe-luha. novlnaria v LlublJanL PredzgocJovina tožbe Je sledeča: Albin Prepeluh je v štev. 41 »Kmetskega listaš, z dne 16. septembra 1925. s svojim podpisom objavil članek »O dobrih In slabih duhovnikih!« V članku so bili med drugim stavki: »Za dobre diihovntke pa nimamo onih, ki nočejo opravlia-ti poslov dušnega pastirstva, ker je služba pretežka ta preveč slabo odškodovana. pa se radi tega pod pla ščem branilcev vere skrivajo bodisi v parlamentarnih klubih, tajništvih političnih strank, uredništvih političnih listov itd. V tem se skriva tkzv politični klerlkalizem, k! ga... tudi ljudstvo zaničuje!* Gsbrcrvšek Je vložil radi tega proti Pre-peluhu tožbo radi žaljenja čast! potom tiska, češ, da more članek njegovemu dobremu imenu in družabnemu ugledu škodovati. Toženec Je priznal, da je inkriminiran! članek spisal in obiavil, zagovarjal pa se le, da je samo teoretično razglablja! o du-hovskem poklicu, odnosno o odnošajih du-hovnSka do Javnega življenja ln postavljal samo antitezo med siromašnim podeželskim župnikom in kaplanom, njih trdim, toda idealnim delom in nezadostnimi prejemki na eni stran! ter med dobro plačanim duhovnikom - urednikom tn poslancem na dTUgl strani TožitelJ je ugovarjal, da je ta zagovor zgolj Jalov izgovor. Članek je marveč ena sama nepretrgana politična filipfka proti SLS in zlasti oroti duhovnikom, ki so v tej stranki bodisi kot poslanci ali kot uredniki ali se na dru z način lavno udejstvujejo. Na padajo se imenovani duhovniki poslanci: dr. Korošec, dr. Hohnjec. dr. Kuiovec. Smodej, Škulj in Kiekl ter urednik ^Domoljuba* duhovnik Zabret Toženec napada te duhovnike samo radi tega, ker se udejstvujejo v vrstah SLS, medtem ko hvali one, ki bi se hoteli pridružiti njegovi stranki. Toži tel j smatra, da Je članek naperjen naravnost proti onim duhovnikom, ki Javno delujejo v Sl-S. DrugI tudi mišljeni ne morejo bit!. Le klerikalna stranka ima šest duhovnikov poslancev v Narodni skitpšč^ni. dva duhovnika sta urednika klerikalnih listov in oba strankina tajnika v LJubljani in v Mariboru sta tudi duhovnika. Nobena druga stranka v Jugoslaviji nima za tainfka duhovnika. Clankar pravi Izrecno: cV kulturno političnem pogledu pa n! večje nesreče, kakor če duhovniki zamenjajo cerkev s politično stranko, ki je navadno kratk»dnbna, če zamenjajo cerkev z židovskem templom. Pri nas izgleda Je tako.. Članek Je izšel pod naslovom »Pokvarjeni dnhovnlkll* Toženec Je napisa! o poll+iknjočih duhovnikih tudi to-le: Pokvarjen človek ni nikjer dober, naravnost slab pa Je pokvarjen duhovnik. To so tistL ki beže iz dušnega oastirstva. ker jim je pretežko b jim premalo nese in se podajajo na politično torišče in se pri tem še delajo, kakor, da bi SI v politično življenje zgolj lz skrbi za vero, dočhn se v resnici samo radi stanovske lenobe ta osebnega koristolovstva skrivajo v parlamentu, aH v uredništvih političnih listov ali tajništvih političnih strank. V svojem zagovoru Je toženi A. Prepeluh še poudarjal da Je napisal članek v prepričanju. d2 duhovnSki morajo biti nad politično stranko. Tisti duhovniki, ki se pečaio s poirtUko, ali celo samo s politiko, ne morejo biti dobri duhovniki Vendar obtoženec nI hotel nobenega žaliti osebno. Zastopnik taži-telja dr. Brejc je dokazoval. da gre za grdo žalitev onih duhovnikov, ki delujejo v SLS. Zato je predlagal obsodbo. Oprostilna sodba. Po kratkem posvetovanju je razglasil predsednšk senata sodbo, s katero se Albin Prepeinh oprošča. V razlogih je navedel predsednik, da Je bilo sodišče mnenja, da se dotfčnl spis drži meje dopustne kritike. Neti ostaja subjektivnega momenta in tudi ni označena oseba. Članek Je presplošen. Zato !e bilo obtoženca oprostiti. Dr. Brejc je prijavil ničnostno pritožbo in se bo torei to pereče vprašanje slovenskih duhovnikov politikov obravnavalo še pri višjem sodišču. Politične beležke 4- Socijalisti Korunove skupine so imeli pretečeno nedeljo kongres svojih organizacij v Sloveniji, katerega se je udeležilo mnogo delegatov. Razprave so trajale ves dan. Udeleženci kongresa zatrjujejo, da je bil potek kongresa zelo zanimiv, ker so se na kongresu obravnavala važna vprašanja o samoupravi in agrarni politiki, taktiki stranke i. dr. Kongres je tudi razpravlja! o izdajanju delavskega dnevnika v Ljubljani, ki se bo imenoval »Delavska Poli-tika». Ta list bo izdajal delavski svet v Ljubljani, v katerem so zastopane različne delavske organizacije. Delavska Polrtika torej ne bo glasilo socijalistične stranke kot take. -f- Monopol šolskih knjig hoče uvesti novi minister prosvete gosp. Radič. Vse knjige naj se tiskajo v državni tiskarni in od nie zalagaio. To stališče bivšega federalista bo odvzelo zaslužek privatni podjetnosti v ookraiinah. Da pa bodo take kniige dražje in slabše kakor druge. to dokazujejo vsi dosedanji proizvodi državne tiskarne. Udarjeni bodo torej tiskarne in grafično delavstvo, povrh pa še starši! Og. Lončar. Pucelj in Prepeluh. le krepko naprej po tej poti! -f- Nadaljni protesti proti dr. Leontl- ču. Beograjska «Reč» nadaljuje z objavljanjem izjav načelstev raznih organizacij Orjune proti člana dlrektoriia dr. Leontiču. Včeraj prinaša izjavo iz Šibenika. ki odločno obsoja postopanje dr. Leontiča proti bivšemu ministru Sve tozarju Pribičeviču. Istotako se je proti dr. Leontiču izjavila Orjuna v Pakra-cu. ki se pridružuje protestu beograjske Orjune in zahteva nuino sklicanje izrednega kongresa vseh Orjun. + Častnikom, obsojenim v solunskem procesu, se vrača pokojnina. Na pfavoslavni praznik sv. Nikole (19. decembra) je kralj podpisal ukaz, s katerim se priznava pravica do pokojnine generalštabnima polkovnikoma Milanu Milovaniču in Radoji Laziču, pešadij-skemu polkovniku Cedi Popoviču ter veterinarju dr. Dimitriju Markoviču. ki so po obsodbi prekega sodišča v Solunu izgubili šarže. Pokojnina se jim prizna do dneva obsodbe, to je za prve tri od 5. junija 1917., a za dr. Markovida od 18. oktobra 1917., in sicer po tedaj veljavnem zakonu. -f Ureditev naše cone v Solunu. Jugoslovenska in grška delegacija glasom poročila «Polltike» nadaljujeta pogajanja za sklenitev naknadnih protokolov, s katerimi se zasigura poslovanje naše svobodne cone v Solunu. Naša dva delegata Celigoj ln Lazari sta Orkom že obrazložila svoje zahteve glede pomorskih olajšav, ki so neobhodno potrebne za pravilno funkcioniranje cone. Čim se ta pogajanja zaključijo in se podpišejo naknadni protokoli, se takoj prične cona urejevati, da bo sposobna za obratovanje na širši osnovi. + Radič o Šibeniku, Ljubljani in Mariboru. Stjepan Radič, ki že božiču je v j Zagrebu, je da! novinarjem posebno izjavo o zboru v Šibeniku. Deja! je: «Jaz že od leta 1891. nisem bil v Šibeniku, ki je tedaj bil pravaška trdnjava. Sicer pa je Šibenilc že od nekdaj imel polno spletkarstva. ki je ostalo do danes — naravna med gospodo. Za proslavo ti-sočletnice hrvatskega kraljestva so se vse stranke dogovorile, da jo skupno proslavijo. Toda, ko se je doznalo, da tudi jaz pridem na proslavo, so se proslave absentirale vse druge stranke tudi radikali. Rezultat pa je ta, da je sedaj situacija jasna: ljudstvo in ljudska inteligenca je na eni strani, dočim je na drugi strani ona inteligenca, ki misli, da lahko obstoia brez seljaka®. Najzanimivejši pa je končni pasns Radiče-ve izjave, ki pravi: «Ako se Š'benik vz-poreja z I.jnbllano aH Mariborom, tedaj se še!e v!dl moč dalmatinskih se-Hakov. tedaj se razume, zakaj merimo ml Hrvati biti enak faktor kakor Srbi, ako ne celo pred njimi«. Ta del Radi-čeve izjave je naravnost eksploziven iz raz njegovega razočaranja med uspehi v Sloveniji. Značilno za g. Radiča je, da svoja razočaranja rad izraža s tem, da žali onega, ki mu ni hotel biti popolnoma poslušen. Tako se je sedaj spravil na Ljubljano in Maribor, ki sta mu ^ seveda le sinonima za Slovence, kateri se mu zdijo v primeri s Hrvati (Šibe-nikom) mani vredna družba. Sedaj, ko sem spoznal Slovence in z njimi prin ci jal Hrvate, šele vidim, zakaj morami Hrvati biti enaki Srbom ali p,; še pred njimi. To je smisel Radičevc izjave, ki Slovence kar meni tebi nij deklasira v pleme druge vrste in manjše vrednosti. To je, g. Radič, že nekoliko od sile. Cenite in presojajte svoje Puclje in Prepeluhe a ne izrekajte žaljivih in prezirljivih sodb o slovenskem delu naroda, ki ima v Vaših očeh napako, da ne naseda frazam, s katerimi ste omamili neukega hrvatskega sl Ijaka. Iz demokratske stranke Sestanek v Brcžicah. Krajevr.a organih« cija SDS v Brežicah sklicuje za danes, ob 8. zvečer v gostilni g. Leopolda Stirna se: stanek, na katerem Lo poročal okrožni ta.n nik o kongresu demokratske stranke v Beo= gradu in o današnjem političnem položaju Ker je sestanek zadnji v letošnjem letu. naj se ga udeleže vsi. Po svetu — Pomemben kongres madžarskih soc: ialn.lh demokratov. Iz Budimpešte poroči jo, da je socijalnodemokratska stranka ski. cala svoj letošnji kongres za božične pTa/. nike. Kongres bo z ozirom na zadnje do= godke v parlamentu precej živahen. Parla-mentarna frakcija bo uajbržc razbila zve:- > z radikalno meščansko opozicijo. — Parlamentarna novinarska zveza v Pre p'. Bivši predsednik češkoslovaškega parl^s meeta poslanec Tomašek pripravlja ustj■ novitev zveze poslancev.novinarjcv. Zveza se bo bavila z vsemi tiskovnimi in novinar, skimi vprašanji — Odnošaji med Jugoslavijo in Rusijo. Moskovska »Pravda® poroča, da je preje! jugoslovenski poslanik v Berlinu Balugdžič-od svoje vlade navodila za sklep začasne pogodbe s sovjetsko Rusijo. Med Beogra* dom in Moskvo naj bi se začasno vzpostas vili odnošaji na način, kakor so obstojali med Jugoslavijo in Turčijo v prehodni do; bi med koncem vojne in imenovanjem tu~ škega diplomatskega zastopnika v Beo gradu. — Nova portugalska vlada je sestavi]« na tako«le: ministrsko predsedstvo in netra nje ministrstvo Mario Silvas, zunanje Bor« ges, pravosodje Menezes, finance Guedc vojska polkovnik Mascarenhas, mornarica Fereira Silvas, trgovina Lemos, kolonije Rocha, poljedelstvo Garda, prosveta San> tos Silvas. Mateh Ljubllana-Trst 4:5. Pod zelo neugodnimi pogoji je morala Ljubljana v nedeljo nastopiti proti Trstu. Trije igralci visoke kvalitete so ji man kali. kajti Pire, Stupan in Drnovšek so se že od-pellali na počitnice. Mesto ca desetih deskah je morala Ljubljana nastopiti le na devetih in še na teh nekoliko oslabljena- Igra! ni lokal je bil v kavarni S. Marco. Mateh jc pričel točno ob 3. popoldne. Predsednik tržaškega šahovskega kluba g. Bezeg je nagovoril navzoče najprvo v Italijanskem nato pa v nemškem jeziku. Obžaloval je, da iranjka dr. Milan Vjdmar, katerega bi v Trstu radi videli. Odgovoril mu Je v imenu ljubljanskega šahovskega kluba 2-. inž. Zupane v slovenskem in nato v nemškem jeziku. Nato se ie vršilo žrebanje igralcev, kJ je izpadlo sledeče: I. deska: Glusto Sardoš - ini. Tekavčič II. deska: Romano Ferrari - Furiani, Tli. deska: Beno de Altmonda - Jerošov, IV. deska: Vittorio Buda - Čiri' Vidmar V. deska: Ing. de Rin - Valentinčič, VI. deska: Luigi Ried! - Josip Vidmar. VII. deska: Pinkar Pruchta - Zupane, VIII. deska Leone Singer - Mrzlikar, IX. deska: de Nardo - Kozina. Ob velikem navalu publike se je boj pričel. Ferrari je sicilsko otvoritev kot črni zelo nezdravo igra! in le kmalu zašel v slabo pozicijo. Furiani, niegov nasprotnik Je z lepo žrtvijo stolpa dobil partijo v 19 potezah. Medtem ic inž. Zupane svojo partijo proti Frnchti tudi že razvil v svoio korist, toda usodna napaka mu !e prinesla poraz. Boj je postaja! vedno traovratnejšl in dolgo ni bilo nobene nove odločitve. Mrzlikar je po močni igri kmalu prišel v posest Sin-gerjeve dame, za katero je mora! dati konja. Pričakovati je bilo sicer njegove zmage vendar ie partija končala remis. Kozina je kmalu r.ato podlegel nad,-nočnemu de Nar-du In malo pred prekinitvijo je dobil Čiri' Vidmar proti Budi. Stanje po pavzi ie bilo 2% : 2'A. Različne prognoze so se slišale med občinstvom večina je bila nam v prilog. Ob devetih se je borba nadaljevala. J. Vidmar je kmalu podlegel materiialni premoči svojega nasprotnika. Ing. Tekavčič je po krepki in efektni igri dobil proti Sardošu. Valentinčič pa je remiziral z inž. Rinom. Od ločitev je bila še nesigurna kaki stanie je bilo še vedno 4:4. Jerošov in Alimond sta imela odločitev v rokah. Okoli njih se je zbrala ogromna gruča kibicev. Obeh igralcev se je lotila nervoznost. vendar ie stal Jerošov odločno boljše. Toda naenkrat slaba poteza Jerošova, sledila ie izguba njegove kraljice in partije. Trst ie torei zmaga! v razmerju 5'4. Poraz čeprav ni bi! potreben je bil časier Tržačani sami priznavajo, da ie L^bljan:-močnejša še kljub porazu. Ljubljanski šah;v ski klub je zopet dokaza!, da stoji na visr.-' stopn i. kajti tržaški šahovski klub ie dr -gi najmočnejši klub Italije. Kak interes vladal za srečanje obeh klubov, ie razvid: iz tega da sta tekom boja prispeli dve pozdravni brzojavki iz Milana od predsedniku ln tajnika italijanske šahovske federacije. Osebno pa je prispe! Italijanski champion Monticelli. ki je z velikim zanimaniem sledil razvoja bo!a. H koncu ie predsednik tržaškega kluba obljubil, da Trst vrne obisk najkasneje do začetka mai3. Bila ie lepa šahovska prireditev in ie potekla brez najmanjšega incidenta. Jubilej našega prvega literarnega zgodovinarja Danes obhaja svoio petdesetletnico rojstva naš najboljši literarni zgodovinar, profesor ljubljanske univerze, dr. Ivan Prijatelj. Z njim smo dobili Slovenci svoio sistematično karakterizaci-io naših veličin, s «Kersnikom» našo politično borbenost v luči objektivne analize in navajania. Do njegovega delovanja so bile naše »literarne zgodovine* klaverne. ker so jih pisali dile-tantje in epigoni nemške filozofije in ker si naši delavci na tem polju niso bili dovoli na jasnem o osnovnih pojmih in problemih take literarne zgodovine, kakršno zahteva naš čas in naše kulturno stanje. Njegovo delo o literarni zgodovini je zaokroženo v monografijah in v študijah posameznih zastopnikov slovenskega slovstva. Vse njegovo delo je delo srca. ljubezni do naroda, do predmeta v skupni zasnovi slovanskega mišljenja. Prof. dr. Ivan Prijatelj se je rodil 23. decembra 1875. na Vinicah pri So-dražici. Po ljudski šoli je obiskoval prvo veliko gimnazijo v Liubliani med leti 1890.-1898. in z odliko tudi maturiral. V semenišče ga ni veselilo, vpisal se je na dunaiski univerzi — najprej na medicinski fakulteti, ni mu pa prijala, »presedlal® je na filozofsko. Na dunajski, zlasti slavistični «ekspozituri». da se tako izražamo — je takrat dominiral lagič. ki je v svojem krogu zbiral naj-iiadarjenejše učence. Precej po smrti Kunžiča. nadebudnega slavista, je prevzel posle knjižničarja osebne biblioteke Jagiča in tudi knjižnice seminarja Ivan Priiateij. Poslušal ie Jagiča. Reše-taria. Minorja. Bergerja, filozofa Jodla. Miillnerja in Stohra. Leta 1902. je pro-moviral doktorjem filozofije. Doba dunajskih študij Prijatelja nam ie važen kulturen čin. namreč. Prijatelj ie pomagal Koršu z dejanji in nasveti pri prevajanju Prešerna v ruščino. Dr. Prijatelj se že spočetka ni hotel oprijeti službe srednješolskega profesorja, njegova znanstvena intencija in vnema sta ga tirali dalje, izpopolniti se ie hotel v slovanskih literaturah pri Slovanih samih in zato zaprosil štipendijo. ki mu je bila tudi nakazana. Potoval ie v Rusijo, na Finsko in hotel za-vršiti svoio študijo v Berlinu, kjer je ob iskal vseuč. prof. Al. Brucknerja. Pa dunajska vlada mu ie po raznih izgovorih štipendijo ukinila. Z obvezo, da prevzame v slučaju ustanovitve univerze v Ljubljani, profesorsko mesto na ljubljanskem vseučilišču, je dobil od deželnega odbora kranjskega 1. 1905. nadaljno štipendijo, da se je izpopolnil v ruskem in poljskem jeziku. Svoie prvo stalno mesto ie zasedel na Dunaju kot asistent dvome knjižnice. Na Dunaju je zbiral dr. Prijatelj skrbno materijal za svoje obširne študije in iz dunajske dobe je zaoočeto njegovo živ-Ijensko delo: Kersnik m njegova doba. delo 10 let. ki je doslej naibofjša politično kulturna slika Slovencev. Dr. Prijatelj se je udejstvoval povsod, seznanjal je našo literaturo z Nemci. Srbi. Rusi in v letu 1911. v družbi Vošnjaka, Rostoharja in Kramerja ustanovil do današnjega dne najboljšo slovensko znanstveno revijo «Vedo». ki je prenehala !. 1914. Da bi naštevali dela prof. dr. Prijatelja, bi bilo odveč. Po številu brez raznih člankov, novel in črtic, kritik in opazk, jih je pomembnih in ne samo za našo iavnost važnih, nad 108. V letih 1919., odnosno 1920. se je dr. Pri.iateliu šele uresničila želja, da je zasedel mesto profesorja na ljubljanski univerzi. Njegova predavanja so izčrpna. klena in sezidana na mojstrski stilistiki, ki io je zmožen ustvarjati samo Prijatelj. Želimo, da prof. Prijatelj dočaka še mnogo let v korist in dobrobit naše literature in ljubljanske univerze, katere močan steber je. I. P. Alarmantne vesti glede Fale Plod razgrete fantazije. Maribor, 22. decembra. V pondeijek je zboroval po Dravski dolini poslanec Žebot in vide! pri tem tudi velik led pri falski elektrarni, ki je zakrival Dravo gori do Brezne. Južno vreme popoldne je pričelo ravno tedaj tajati led in to je razgnalo tudi bujno fantazijo cS!ovenčevesra» poročevalca, ki je še isti večer telefoniral v LjubUa-no. da preti Fali strašna katastrofa: »Cele gore ledu se baje kopičijo pred falskim jezom. Samo ena špranja zadostuje. pa bodo šli vsi betonski velikani po vodi. Falski inženjerji begajo brez upa sem in tja po bregu in telefonirajo na vse strani za pomoč, vsa dolina je že pokoncu; peš na vozeh in z vlaki se zbirajo trume skrbnega ljudstva, da vidijo gigantski boi elementov; led poka, da odmeva do Ruš in do Dravograda in tudi veliki župan (ki se je slučajno mudil še na Dunaju) in drugi zastonniki oblastev so prihiteli na pomoč, iz Maribora je prispela končno artiljerija, ki s kanoni razstreljuje nakopičene plohe ledu in .ie tako odvrnila nesrečo od dežele.« Pa ne samo Ljubljano, temveč tudi Zagreb so zbudili iz nočnega spanja. Tik pred polnočjo je klicala Falo in še mariborsko uredništvo «Jutra» redakcija »Jutarnjega listaš in vprašala, ali so falski akumulatorji že priplavali do Maribora. Mariborska podružnica »Jutra® je potolažila Zagreb, nakar je šel urednik zopet mirno spat. ne da bi v pozni nočni uri vznemirjal ljubljansko redakcijo. Kake nevarnosti za Falo ni bilo in tudi ni. Sicer je Drava res zamrznjena še gori do Brezna, led se je pa radi nastalega toplega vremena že jako stalil. Neprijetno je edino to. da je državna cesta še na treh krajih poplavljena. in sicer v bližini Brezna pri brodu Hiittel in pri brodu Jaren ter pri Sv. Ožboltu. Po mnenhi vodstva falske elektrarne je izključeno, da bi mogle povzročiti ledene mase na zajez-ne naprave pritisk, ker ima voda baš pred jezom jako počasen tok, tako, da skoro stoji. Falski inženjerji so prepričani, da se bo Jed kmalu staja!, ako bo Banes zadnjikrat l Danes zadnjikrat! Sedem velikih dejanj iz pariškega življenia, sijajno prikazanega v popolnoma novem, modernem in senzadjonelnem filmu: Pariške mml V glavnih vlogah elegantni Lon Telegan in lepa Elaine Hammerstein — Ljubezen bogate aristokratinje in elegantnega apaša — Tajni sestanki bogate Parižanke in vodje apašov v zloglasnem nočnem lokalu — Apaš kot kavalir — Živi mrtvec — Skok v vodo iz drugega nadstropja goreče hiše — Borba apašev z policijo in topništvom — Napeto in velezanimivo! Predstave točno ob s 4., pol 6., pol 8. in 9, Izven programa: Svetovni dofjodki v najnov- PEtbe-Journalu Jutri 24. decembra se kino predstave ne bodo vršiie Za božične praznike Vam prinašamo kolosalno komedijo iz življenja bivših avstr. oficirjev — Tozadevne reklamne fotografije so že razstavljene 1 Vesele božične praznike Vam želi Vaš Elitni Kino Matica vodilni kino v Ljubljani (Teltfon 124.) trajalo le še nekaj časa toplo vreme. S tem bo pa tudi splahnila voda s ceste, časopisne vesti, da ie ravnateljstvo klicalo vojaštvo na pomoč, niso resnične. Še manj je res, da so nameravali razstreljevati ledene mase. To tudi ne bi imelo nobenega uspeha, ker bi se mogla Ie z odstranitvijo ledenih kosov iz rečne struge preprečiti poplava državne ceste. V deževju in lužah Ljubljana, 22. decembra. Ljubljana je zopet vsa mokra, vsa v vodi. Po dnevih strupenega mraza, ki pa je neprimerno boli oživljajoče vplival na nas. kakor neprestana vlaga, je potegnil rahej jug in pojedel sneg, kakor bi čara!. Sneg ie izginil s streh, voda je napolnila kanale in pronica v že premočeno zemljo. Te dni ne pomaga noben čeveli. Neprestano rosi izpod neba in kolikor deževne niti ne namakajo sukenj in plaščev. pa se vlove na strehah. odiedaioč plasti poledenelega snega. da se odtekajo nato v debelih kapljah čez žlebe in bijejo še močneje na klobuke in dežnike. Večkrat zropotajo raz strehe tudi kosi ledu. Na cestah in strehah ie povzročil jug že več nesreč, celo takih, da so morali oosamezniki v bolnico: nekateri so si zvili, oziroma zlomili .iosro, drugi dobili zopet drugačne poškodbe. Na poledenelih mestih trpi tudi živina, ki ne more speljati. Konti padajo, bolnica za živino je čez glavo zaposlena. Strugo Ljubljanice je v mestu zopet živa. kajti visoka, umazana voda je narasla in pobrala ves sneg, ki so ga na-vozili tia no prvem zapadu snega. Na nižje ležečih krajih v okolici postaja položaj že zelo neprijeten, posebno na našem nesrečnem Barju, ki je v zadnjih letih in tudi šele pred kratkim toliko trpelo radi poplav. Sneg. ki kopni tamkaj. kar vidoma odnašajo mali potočki, ki se ustvarjajo sproti med njivami. Vode ie v snlošnem toliko, da se !nhko reče. da ie Barje zopet pod vodo in je osebni promet med posameznimi barjanskimi vasmi skoro nemogoč. Voda nagaia tudi v Šteoanji vasi in na Fužinah. Enako ie na Mirju. kier imaio vodo v vseh kleteh in v Rožni dolini, kjer stoji okrog hiš. da si morajo delati ljudje zasilne mostičke, da morejo na trdo cesto. _ Konferenca za zaščito pravic Zagreb, 22. decembra. Snoči se ie vršila v prostorih Društva hrvatskih kniiževnikov konferenca delegatov poedinih kulturnih društev v svrho ustanovitve jugoslovenske sekcije Mednarodne literarne in umetniške zveze. Udeležili so se je delegati: dr. Anton Lajovic in Anton Podbevšek za Društvo slov. književnikov: proi. Šaša Šante! za oblikovne umetnike v Sloveniji; Slavko Vodvarška za zagrebško sekcijo Jugoslov. novinarskega udru-ženia; Mirko Breyer za Klub kniižara v Zagrebu; dr. Čurčin za «Novo Evropo®; dr. Ivo Politeo in proi. Srečko Albini za Društvo hrvatskih kniiževnikov in Krsto Odak za kompozitorsko sekcijo JHgoslov. udruženia glasbenikov. Ze iz malega števila delegatov je razvidno. da se predvsem umetniška društva zelo malo zanimajo za ustanovitev jugoslov. sekciie. ki bi jih materijal-no in moralno podprla s sodelovanjem centrale v Parizu. Po nekem čudnem nakliuč.iu se zlasti niso odzvala povabilu umetniška društva iz Srbije. Dr. čurčin je upravičeno povdarjai, da je na vsak način potrebno, da se zainteresirajo tudi srbska društva ter da pridejo v odbor naiboljši ljudje. Navajal je vzglede, kako so zlasti srbohrvatski dnevniki docela odvisni od evropskih Za božične praznike je dovoljeno tudi Ljubimkanje v garniziji (nui||j a 9| spojJ iu da nima noben list toliko talita, da bi navedel vire. Prof. Albini je opozarjal, da je zakon o avtorskem pravu pri nas že izdelan in da je boljše, da bo razpravljala o njem jugoslov. sekcija kot Pa poedina društva. Lahko ga še revidiramo, potein pa bi ga bilo silno težko, če bi bi! vzakonjen. Na temelju debate med poedinimi delegati je konferenca sklenila, da se objavi v jutrišnjih zagrebških listih službeni komunike, v katerem se objavijo vsa tista društva, 14 po številu, ki so doslej prijavila svci pristop k jugoslov. sekciji, nadalje tročlanski pripravljalni odbor, sestoječ iz dr. Politea, dr. Srečka Zugliia in prof. Albinija. Ta odbor ima izdelati statute in jih predložiti centrali v Parizu, obenem pa stopiti v zvezo z ministrstvom prosvete. ki mu bo predložilo že omenjeni zakon o avtorskem pravni. Nato se bo sklicala konferenca vseh prizadetih društev, na kateri bo končno ustanovljena jugoslov. sekcija. Prijave prizadetih prosvetnih institucij v Sloveniji do sklicanja te konference ie sklenilo prevzeti Društvo slovenskih književnikov. Elektrifikacija do Središča, ornem in Murske Sobote Maribor, dne 19. decembra. Elektrarna Fala je pred kratkim na željo krajev Ormož. Središče, Ljutomer in Murska Sobota izdelala ponudbo za dobavo električnega toka. E. F. namerava izdelati na lastne stroške en vod 35.000 voltov k tem krajem. Transformatorske postaje in krajevna omrežja bi imeli postaviti interesenti sami. Cene toka so ugodne in tako je upati, da se bo projekt drugo leto izvršil. Kakor smo že poročali, ie elektrarna Fala v zadnjih mesecih tudi z Varaždi-nom in Čakovcem v pogajanjih glede dobave toka. dosedaj pa se ista še niso mogla ugodno zaključiti. Ta mesta imajo že lastne električne naprave in vsled tega nimajo nujne potrebe dobave toka od Fale, čeprav bi bile cene toka v tem slučaju za njih ugodnejše pri Fali, kakor pri lastnih napravah. Veliko težkočo za elektrifikacijo večjih pokrajin delaio visoke carinske postavke za električni materijal. Te znašajo 30 odst- glavnice, kar onemogoču-je pri današnji težki kalkulaciji vsako investicijo. Popolnoma pogrešno je, da zaračuna država tako visoko uvozno carino za materijalije, kakor n. pr. izolatorje, žice, električne stikalne aparate in za transformatorje visoke napetosti, ker vse se v tuzemstvu sploh ne izdeluje. Dokler se carina za te materijalije ne zniža znatno, je komaj upati, da bo napredovala elektrifikacija dežele, ki je seve ogromne narodno-gospodarske važnosti za napredek in blagostanje vsega prebivalstva. Zobni zdravniki in zobni Na zobni kliniki dr. Caričeviča v Beogradu se je vršila v nedeljo dopoldne konferenca članov beograjske organizacije zobnih zdravnikov, na kateri se je razpravljalo v prvi vrsti o odnošajih zobnih zdravnikov napram zobnim tehnikom. Zobni zdravniki smatrajo, da so samo vojne razmere ustvarile položaj, da izvršujejo številni zobni tehniki posle zobnih zdravnikov. Nesporno je, da je mnoge dolgotrajna praksa usposobila, vendar pa nimajo zadostne kvalifikacije. Zato so pričeli zobni tehniki sedaj, ko je treba rešiti vprašanje na-daljnega posla z zdravniki, akcijo, da bi smeli še nadalje ordinirati za publiko, kakor ordinirajo zobni zdravniki z dovršeno šolo. Da se najde najlepša rešitev tega vprašania zobnih tehnikov, ie konferenca zobnih zdravnikov v Beogradu sklenila, da odpošlje k ministru za narodno zdravstvo posebno de-putacijo, ki bo zahtevala, da se ustanovi v Beogradu šola za zobne zdravnike, v činu fakultete. Ta ustanova bi bila zelo važna, ker je pri nas denUstič-na medicina zelo rna!o razvita. Razen tega je bilo sklenjeno na konferenci, da naj delegati zahtevajo od ministra za narodno zdravstvo potrebne izpremem be in dopolnitve v sanitetnem zakonu, s katerimi naj se reši tudi vprašame Nepozabni velefiim: i,iSi£!!JSKI NAGROBNI SPOMENIK" je režiral I. 1923 slo vi« režiser JOE .MAY. — Leta 1925 je režiral svoj najtežji iilm — »Farme? iz Tesasa" (Aristokratske zablode). — V glavnih vlogah Mady Christians in lepi Willy Fritsch (nekaj za mladenke) * Danes zadajikrat! Jutri 24. t. m. na Sveti večer je kino zaprt! Za bož:čne praznike vel ko nepričakovano iz-nenadenje v pravem pomenu besedu (ne samo na papirju). Vse v kino „Dvor" „Ovor" ,,Ovor" Perilo zo gospode obleke po meri, klobuke," čepice itd izvrstno blago, nizke cene nudi tvrdka Anton Prssker, Sv. Petra cesta štev. 14. volneno blago primerno za božična darila: trikotažo, pletene volnene jopice, razno perilno blago, Sifone, barhente itd. nudi naiceneje F. in J. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29. zobnih tehnikov. Končno se je razpravljalo o vprašanju ustanovitve glasila zobnih zdravnikov. Glasilo se bo imenovalo »Zubni !ekar» in izide prva številka že meseca januarja. Žena s tridesetimi ljubimci Pred okrožnim sodiščem v Užicah se je vršila te dni zanimiva obravnava. Pred pravi-co se je morala zagovarjati Vidosava Miiinkovičeva. krasna in nemirna žena. ki je s svojo ljubezensko strastjo dala pobudo za strašen zločin. Vidosava je bila otnožena. a je kljub temu ljubimi ovala s celim moškim selom. Na kraju s; je izbrala iz kroga svojih oboževalcev mladega Vučka Obradoviča, sorodnika lastnega moža. Ze pred to ljubeznijo je dala možu neštetokrat razumeti, da ji jc odveč in da si ne želi njegove bližine. Odkar pa ji je mladi Vučko vračal ljubezen, je postala še bolj nestrpna. Mož ji je bil v nadlego in začela je misliti, kako bi se ga iznebila. Da bi lažje dosegla svoj namen, se je posvetovala z Vučkom, katerega je kmalu pregovorila, da ga skupno spravita s sveta. Vidosavine naklepe ie podpirala tudi niena mati Mileva. Najela je v sporazumu s hčerjo kmeta Nedeljka Gavriloviča ter ga je plačala, da ie s puško ustrelil moža Vidosave. Orožniki so umor odkrili. Vidosava in njena mati ter Vučko so morali na zatožno klop. K razpravi ie bilo pozvanih 76 prič. Med njimi je bilo 30 moških, ki so bili že vsi ljubimci Vidosave. Sodišče je postopalo pri obravnavi tega slučaja skraino strogo. Obsodilo ie kmeta Nedeljka Gavriloviča. dejanskega morilca, in Vučka Obrado-' viča. njegovega pomagača. na sramotno smrt .ia vešalih. Vidosava pa ie bila obsojena na 20 let težke ječe, poostrene s postom in trdimi ležišči. Isto toliko je dobila tudi Vidosavina mati Mileva. ki ie hčeri svetovala, kako bi spravili obsovraženega moža na oni svet. Razprava ie napravila na prebivalstvo v Užicah tako velik utis. da^so ljudje po razsodbi glasno klicali: «2ivela pravica! Živelo sodišče!« Vsi obsojenci so morali takoi nastopiti kazen. IESFCS" Danes zadnji dan 31. de9 — konec velikega pustolovnega filma »Človek iz železa" Predstave vsak dan popoldne ob: 3., 1 25, 6. 1/28., 9 uri, v nedeljah in praznikih tudi dop. ob J/211, ur. Kino «Ideal» mSiA aSBHHEffiSSSH Kulturni preg Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Sreda, 23.: »Veronika Deseniška». A. Četrtek, 24.: Zaprto. Petek, 25.: ob 3.: »Zimska pravljica*. Mla* dinska predstava po znižanih cenah. Izv. Sobota, 26.: ob 3.: »Pegica mojega srca». Ljudska predstava po znižanih cenah. Iz« ven. Ob 8.: »Periferija*. Ljudska predsta« va pri znižanih cenah. Izv. Nedelja, 27.: ob 3.: »Vdova Rošlinka*. Ljud ska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 8.: »Druga mladost«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Pondeijek, 28.: Zaprta Torek, 29.: »Veronika Deseniška». D. Sreda. 30.: «Za narodov blagor®. F. Četrtek, 31.: Zaprta ■ (Začetek predstav, ako ni drugače označeno ob 8. zvečer.) Ljubljanska opera Sreda, 23.: Zaprto. Četrtek, 24.: Zaprto. Petek, 25.: ob pol 8.: «Prodana nevesta«. Gostovanje Mane Zaludovc in Zdenka Knittla. Izv. Sobota, 26. ob 3.: «Orfej v podzemlju«. — Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv Nedelja, 27.: ob 3.: «Rigoletto«. Ljudska predstava po znišanih cenah. Izv. Pondeijek, 28.: Zaprto. Torek, 29.: »Srce iz lecta», »Poziv na ples«, «Capriccio espagnole«. Pantomimičmi ba* leti. B. Sreda, 30-: «Eva«. C. (Začetek predstav, ako ni drugače označe* no, ob pol 8. zvečer.) Marijonetno gledališče »Atena« v Narodnem domu v Ljubljani. Sobota, 26.: «Razbojnik Moroz« (M. Jarc), »Snegulčica« (dr. I. Lah). Nedelja, 27.: «Tri želje«, «ZakIeti kalif«. (Benndorf). (Začetek obakrat ob 3. in ob 6.) Mariborsko gledališče. Sreda, 23.: «Trnjulčica«. Premijera. Četrtek, 24.: Zaprto. Petek, 25,- ob 15.: «Trnjulčica«. Ob 20.: »Vesela vdova«. Kuponi. Sobota, 26.: ob 15.: «Zakleti grad«. Kuponi. Ob 20.: «Stambulska roža«. (Prvi* v ses Toni.) Mladinska predstava o božičnih praznikih v ljubljanski drami. Na sveti dan bo vprizorjena v ljubljanskem dramskem gledališču ob 3. popoldne prekrasna Shakespe-arejeva »Zimska pravliica« kot predstava za mladino. Pri tej vprizoritvi nastopi do ma lega ves dramski ansambel. Sodeluje tudi muzika dravske divizijske oblasti, ki bo izvajala pod vodstvom kapelnika dr.' Švare prav za »Zimsko pravljico* zloženo učinkovito Humperdinckovo glasbo. Božični prazniki v mariborskem gledališču. Da imajo tudi izven mariborski prijatelji gledališča priložnost pogledati si letošnje komade, se igra Remčeva romantična drama »Zakleti grad« v soboto na.Štefano-vo ob 3. popoldne, zabavna in lepa domača Foersterjeva opera »Gorenjski slavček« pa v nedeljo 27. t. m. ob 3. popoldne. Na božični dan popoldne ob 3. uri (25. t. m.) se ponavlja otroška pravljica »Trnjulčica«, iste ga dne zvečer ob 8. pa »Vesela vdova«, najuspelejša Leharieva opereta. Na Štefanovo 26. t. m. ob S. zvečer je prva letošnja predstava vesele operete »Štambulska roža«, a v nedeljo 27. t m. ob 8. zvečer vele-zabavna Nušičeva veseloigra »Sumljiva oseba.« Zagrebška »Tosca« s Cvejičetn ln Šimencem. Pod taktirko dirigenta Sachsa se je izvajala te dni v zagrebškem Nar. gledališču Pucciniieva »Tosca« z go Ivonyjevo ter gg. Cvejičem in Šimencem. Ker sta zadnja dva interpreta prišla v Zagreb iz Ljubljane, je vredno zabeležiti, kaj pravi o njiju zagrebški tisk. Po njegovi sodbi leži partija Scarpiie g. Cvejiču zelo dobro, zlasti glasov r.o. V igralskem oziru zaostaja za petjem ker je prenemiien. Kritika ugotavlja dalje, da se zdrav, zvočen in plemenitokovinasti tenor pevca Šimenca razvija tako lepo, da ga je veselje poslušati. Soloplesalec Franci Pejori pri otroški Igri »Trnjulčlca« v Mariboru. Pri vseh predstavah ljubke otroške igre »Trniulčica« v Mariboru nastopi s solistovskimi plesnimi tc-čkami soloplesalec Franci Pejori, na kar posebno opozarjamo cenj. občinstvo. Zahteva po referentu za umetnost v Zagrebu. Likovni umetniki v Zagrebu so preko svoje strokovne organizacije zahtevali od prosvetnega min. v Beogradu, da imenuje referenta za upodabljajočo umetnost v Zagrebu. »Književne transformacije««. V zagrebškem »Obzoru« je priobčil pod tem naslovom znani kritik in izdajatelj bivše htvatske »Kritike« g. Stevan Galogaža zanimiv članek, v katerem razmotriva stanje sodobne književnosti. On vidi v svetovnih literaturah danes samo dve struji: socijalne realiste in nadrealiste. Prvi dajejo prednost vsebini, drugi obliki, prvi so doma v srednji in zapa-etni Evropi, drugi v Rusiji. Opozarjamo na ta sestanek vse, ki se zanimajo za aktualna vprašanja iz književnosti. Dvajsetletnico smrti pisatelja Janka Veseliaoviča so včeraj svečano obhajali v Beogradu. Ob 11. je bila na univerzi akademija, kjer je o njegovem življenju in delovanju govoril profesor in književnik Milan Pavkrvič. Popoldne je UJU imelo svečano sejo z recitacijo Veselinovlčevih drobnih del zvečer pa je v gledališču bila slavnostna predstava, pri kateri je osobito Ilija Stano-jevič šolski tovariš pokojnega Veselinoviča, ubral živahen aplavz z nekaterimi recitacijami. Podrobnejši opis Vesellnovičevega življenja Ln pisateljevanja prinese jutrišnje »Jutro«. Novakova simfonična pesnitev »Vihar« za soliste, zbor in veliki orkester se bo v Liubljani izvajala v soboto, 9. januarja, v Unionski dvorani. Prijave za vstopnice se sprejemajo v Matični knjigarni. 25 letnica C. Rudolfa Bnkšeka. G. Rudolf Bukšek, član Nar. gledališča v Osijeku bo obhajal svojo odersko petindvalsetletnloo šele dne 14. januarja J926. in ne, kakor je bilo pomotoma natisnjeno v letošnjem decembru. Slikar Veno Pilon v Pariza. Veno PUon ki spada med rod mlajših slovenskih slikarjev, je odpotoval nedavno v Pariz, kier kani nadaljevati svoje študije deli čas«, orad-vidoma vsaj pol leta. Domače vesti Šolska mladina pred počitnicami Kadar se bližajo kake pomembnejše poCitnfce. kakor zdaj o Božiču, je mladina nestrpna in posebno razposajena. Le redki pridni dijački še segajo po k.ijlgi. pa še tem se lahko zgodi kakor tistemu mariborskemu študentu, ki je te dni šel v tamošnjo Študijsko knjižnico iskat literaturo za govorno vajo «0 čebelarstvu« — pa je v seznamu knjig našel med čebelarsko literaturo: »Krajn sko čbelico*. »Slovensko čebelo« celjsko in »Slovensko čebelo* Janežiče-vo . . . Originalna čebelarska literatura, kaj? Naša mladina ga pihne, ampak pihnejo ga tudi drugi. Včeraj sem s pametnim učiteljem govoril o mladini in mi Je razlagal kako zadnje dni pred daljšim šolskim oddihom popusti disciplina na vsaki šoli. Učitelji in profesorji take dni niso tako strogi kakor običajno in seveda učenci znak) to Izkoristiti za svoje špase. Na šolah se posebno rada pojavi korespondenca. «Pisma» križajo pod klopmi Jn pismonoš je vse polno: sosed na levi. desni, spredaj, zadaj Itd. Učitelji pok)vijo cele zaloge takih pisem — in jaz sem jih dvoje kar prepisal. ker sta vseskozi lOTiglnalni in značilni za življenje ljubljanske mladine. Evo: »Dragi prijatelj! Kaj misliš, da ne vem. da te ie policaj tisfikrat. ko so bile demonstracije, preklofal s pendrekom po . . . (nečitljivo, ker je na tem mestu packa!). In boš videl, kai se pravi preklinjati! S; rekel kruceflkslaudon zaradi kateheta. če me zatožiš. boš videl aufbfks opolnoči na božič ood štengami pri maši. Golov nam pa ti ne boš več Zabite!, saj jih nisi še nikoli. Bomo vzeli Pepetov klub, imajo boljšo žogo, vaša Pa ie za en . . . (zamazano!). In tisti dan pri znižanih cenah v kinu si tudi stopil naši teti na kurje oko, ker se moraš pehati povsod, kadar je Pat in Patachon. in biti prvi. A jaz sem še! raje na kolodvor gledat Radiča. ki je več kaJror kino. Ti ne veš. kaj Je minister, je bilo lepši kokar Pat Jn Patachon. Prosim za odgovor.* Odgovor: »Dragi prjatelj! Ti naznanim. da meni nič mar kurje oko od tvoje tete na tisti dan pri znižanih cenah. Se Isžeš o pendreku. ker jaz sem sam videl, kako ie tebe Soknil naš Binče na kolodvora pri Radiču in si zdaj sit. Prava reč, če me zatožiš za krucefikslaudon. Misliš, da naša Marička ne ve nič o tebi in Poldetu. sram te bodi. In te je tudi žiher sram. če misliš, da je res mene tepe! s pendrekom policaj. Zato ti želim zadnjikrat vesele božične praznike, ker si ti zaradi pendreka en Velik osel. Prosim za odgovor, ker midva sva zdaj skregana. Tvoj zvesti priiateli F . . .» Tako piše in živi ljubljanska deca. Vse vidi. povsod je zraven, zaveda se tudi svoje porednosti. svoiega neprisiljenega humorja pa menda še ne. No. pa vesele božične počitnice! M„ A. C. * Poštna direkcija ostane v LJubljani. Pomočnik generalnega poštnega ravnatelja, dr. Horvat, ki se le zadnje dni mudi! v L'ub Ijani, je zastopnikom organizacije poštnih uslužbencev izjavil, da so vse vesti o odpra vi ljubljanske poštne direkcije neosnovane. Pač pa ie poštno ministrstvo sklenilo, da se tiskarna ljubljanske poštne direkcije razširi tako, da bo ta tiskarna lahko tiskala tiskovine za vsa poštna ravnatePsiva. * Učni načrt naših učiteljišč. Ker se ie ncvi učni načrt naših učiteljišč in meščanskih šol izkazal kot nepraktičen, je ministrstvo prosvete odredilo, naj se pouk še nadalje vrši po starem načrtu, dokler ne bo izdelan nov učni načrt. * Z zagrebške univerze. Na zagrebški univerzi je izredni profesor dr. Stjepan Matiče-vič imenovan za rednega profesorja pedago gije in filozofije na filozofski fakultet'. * Za Izboljšanje našega železniškega prometa. V prometnem ministrstvu se je predvčerajšnjim vršila konferenca vseh inšpektorjev, direktorjev in šefov stroj, oddelkov o prometnih vprašanjih. Ker se je ugotovilo, da več sto vagonov in lokomotiv leži ne-popravljenih ali pa so na popravilu v inozemstvu, je bilo sklenjeno, naj se v prihodnje vsa popravila Izvrše v domačih tovarnah Krajevne in vojaške oblasti so bile naproše-ne, da povsod stopijo v akcijo, da se čim prej popravijo železniške proge, ki so zame dene s snegom ter da se promet zopet normalizira. Končno je konferenca razpravljala o tem. da se že prihodnje leto uvede promet kakor je bil v mirnem času in po starih cenah na podlagi zlate paritete. * Otvoritev železniške proge Nlš-Prokup-Jje. Dne 27. decembra se bo vršila slovesna otvoritev novozgrajene železniške proge Nlš-Prokuplje. Vlado bosta zastopala pri otvoritvi prometni minister Ante Radojevič in minister z« javna dela Nlkola Uzunovič. * Vojna zgodovina jugoslovenske armade. Vse armadne edinioe so dobile ukaz, naj zbirajo posameznosti Iz zgodovine svetovne vojne, da se sestavi vojna zgodovina posameznih naših armadnlh edinlc. Ta naloga bo poverjena na (sposobnejšim oficirjem jugoslo venske armade. * Protestno zborovanje državnih nameščencev v Brežicah. Nedeljskega shoda državnih nameščencev in upokojencev za srez Brežice, ki se j« vršil v Narodnem domu v znak protesta proti večnl.n obliubam vlade, ki pa se nikdar ne Izpolnijo, se je udeležilo ogromno število Interesentov. Shodu je predsedoval nad učitelj v pok. g. Zupan, g. Llchtenecker pa le v kratkem govoru raz Jo«! težnje državnih nameščencev ht upokojencev. Na njegov predlog Je bila poslana kralju Aleksandru udanostna brzojavka, Isto tako tudi ministrskemu predsedništvu in Narodni skupščini s prošnjo, da podpira te upravičene težnje. Po vsestranski debati je bila spreieta primerna resolucija in je bil izvoljen odbor, ki je Izroči! resolucijo v na-daljno poslovanje g. s rezkemu poglavarju. Na shodu je bil končno izvoljen tudi pripravljalni odbor za ustanovitev srezke organizacije državnih nameščencev in upokojencev, ki se ustanovi že v kratkem. * Iz Geografskega društva v Ljubljani. Odvetnik in planinski pisatelj g. dr. J. C. Oblak je poklonil društvu v Ljubljani znesek Din 500 in tako pristopil kot ustanovni član. Društvo se g. doktorlu zahvaljuje z željo. da bi našel njegov vzgled čim več po-sfcemalcev. Obenem sporočamo, da uvede društvo z novim letom za svoje člane čital-nlške ure v Geogr. Institutu, ln sicer redno vsak pondeljek in petek od 5. do 7. ure zvečer. Najnovejše knjige in revije bodo na razpolago. Vabimo p. n. člane, da se te ugod nostj člmvečkrat poslufijo. — Odbor. * Pravilnik za Izvrševanje Invalidskega za kona. V ministrstvu za socijalno politiko Je bila v soboto izvršena detlnitivna redakcija pravilnika za Izvrševanje invalidskega zakona. * Himen. V pravoslavni cerkvi v Varaž-dinu se Je prošlo nedeljo g. Branko J o k a-n o v i č, rudarski inženjer v Sarajevu, porodi z gospodično Marto M i k 1-K o č e -varjevo, hčerko veleposestnika iz Središča ob Dravi. Bilo srečno! * Pospeševanje civilne avijatikc. Na pred log ministrstva vojske ln mornarice je odobren kredit v znesku 400.000 dinarjev v svrho pospeševanja civilne avijatike. * Sanatorij na KorčuIL Po inicijativi kulturnih društev na Korčuli se je pričela energična akcija za ustvanovitev modernega sa-natorija z morskim kopališčem na otoku Korčuli. Ves projekt ie bil te dni predložen v odobrenje ministrstvu za narodno zdravje. * Sestanek naših turističnih društev. Planinsko društvo za Srbio, ki se razveseljivo razvija, vrši v zadnjem času priprave za prvi veliki skupni sestanek vseh turističnih društev naše države, ki naj bi se vršil prihodnji mesec v Zagrebu. Sestanka se udeleže tudi delegati češkoslovaških in poljskih tu rističnlh organizacij. Pri tej priliki se bo razpravlja'o o ukrepih, ki naj bi dovedlj do čim bližjega skupnega delovanja vseh naših pokrajinski!] turističnih društev. * Madžarska vrne Jugoslaviji arhive. Na še zunanje ministrstvo se že delj časa pogaja z madžarsko vlado glede vrnitve arhivov jugoslovenskih oblasti Jugoslaviji. TI arhivi so namreč ostali v Baranji za časa nagle izpraznitve in jih ni biio mogoče spraviti na varno. Madžarska vlada ie ugodila naši zahtevi in odide že te dni v Budimpešto posebna naša deputacija, da prevzame jugoslovenske arhive. * Planinci! Kakor vsako leto se zberejo tudi letos ljubitelji Pohoria v Ruški koči. da tam dostojno obhajajo 14. obletnico Silve-strovih večerov in začetek novega leta 1926 Zadnja partija se odpelje iz Maribora 31. decembra ob IS 12 do Ruš. Na novega leta dan daruje član Aljaževega kluba SPD iz Maribora ob 10. url v cerkvi sv. Areha sv. mašo. Pri koči vedno sanke na razpolago za vožnjo do Ruš. Na sporedu so razne zabave, tudi koline in fotogr. pri u/netni luči Vsi na plan! * Zadnji dnevi. Obupani se obračamo do vseh usmiljenih src, da nam pomagajo In olajšajo skrb za obdarovanje naših sotrpinov. Do danes so milodari zelo malenkostni, prošnje za podpore pa mnogoštevilne. Zato prosimo pomoči. Podporno društvo slepih, VVolfova ulica št. 12. Liubliana. Na željo pošljemo tudi položnice. * Redka agodna prilika se nudi vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna Peter Ko-zir.a Ko. Tržič, razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler tra'a zaloga. Blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lsstni podružnici v Ljubljani, na Bregu štev. 20. * Bivši ruski general — cerkvenlk v Subotici. V nedeljo zjutraj se je cerkven ik sibske pravoslavne cerkve v Subotici, neki bivši ruski general, poda! v zvonik, da opra vi zvon en }e za službo božjo. Zvon ie par-krat zapel, nato pa nenadoma utihnil Začuden, ker je prenehalo zvonen'e. se ie svečenik podal v zvonik, kjer ie naše! cerkveni-ka mrtvega, držečega še vedno v rokah vrv Nesrečnega generala je zadela kap. * Vode v Sloveniji naraščajo. Po poročilih, ki smo jih preleli tekom včerajšnjega dne, vode v Sloveniji povsod naraščajo. Harry Liedtke in Lilian Hervay Mary Kid in H. Jonkermann vsi štirje imajo svoje: Ljubimkanje v garniziji« Športne čepice (češka volna) najboljše blago v vseh modernih fazonah se dobijo zaradi izredno ugodnega nakupa več tisoč komadov pri tvrdki Gospodom in lii se najbolj priporoča nakup koristnih daril, kakor: krasne suknie, moderne damske plašče, volnene telovnike, radi znano nizkih cen pti tvrdki Fran Lukšč, Pred Škofijo 19 nuni Prispeli razni najnovejši radio deli kakor: žarnice, Ultra, Schrack, kondenzatorji, transformatorji itd. po priznano nizkih cenah, katere dobavlja Franc Bas*, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. Radio oddelek telefon 407 vendar pa za enkrat še ni nobene nevarnosti, da bi prišlo do povodnji. tudi železniški promet še ni čisto nič ogrožen. * Društvo državnih upokojencev In npo-ko'enk za Slovenijo, sedaj v Celin, je začel j z 20. t. m. v smislu čl. 6. društvenega zakona po novih pravilih delovati. Društvo ima namen In nalogo, varovati In pospeševati ko ristl in pravice članov !n jim nuditi v slu čtlu potrebe moralno pomoč. Izdajalo bo tudi glasilo »Upokojenec«, kolikor bodo to dopuščala društvena sredstva Prevzelo bo L splošno društvo jugoslovenskih upokoien-cev v Ljubljani, ter vabi vse njegove člane, da nabirajo nove člane, ker ie le pod pogojem, da se število članov znatno zviša, mogoče Izvršiti dano nalogo. Vabimo torej vse še neorganizirane državne upokojence, upokojenke in sirote h pristopu, da bo moglo naše društvo nastopiti z močnim vplivom in Izvojevafl ter zboljšatl naš gmotni položa.'. Le z združenimi močmi nam bo mogoče, kaj doseči. V Vašem lastnem Interesu ie, da Izdatno pomnožitve našg vrste in opustite kra jevna društva, ker ie le v slogi moč. Zastopati hočemo vse upokojence brez razlike z vso možnostjo katero nam pa Vi santl motate nuditi s potnoštevllnlm pristopom Do potrdila pravil po otobasti bo rabilo dmštvo še tiskovine prejšnjega društva do popolne vporabe. Pristopnina znaša 3 Din enkratno, članarina pa zdaj še mesečno 2 Din. plač lifva polletno naprej, torej prvikrat 15 Din. potem pa po 12 Din v januarju In iullju vsakega leta. Pri mnogoštevilnem pristopu ne bo treba zvišati članarine. Pristopi lahko vsak na ta način, da kup! pri na/bližlem poštnem uradj čekovno položnico za 25 par in plača na naš kont št 12450 za I. splošno društvo jugoslovenskih upoko;encev v Ljubljani 15 Din. Upokojenci, vdove in sirote: Uvažujtel * Kuba v Jugoslaviji. Pišejo nam: Smot-ka s tem Imenom je bila v stari Avstriji med srednjimi sloji poleg »Portorfke« naibolj priljubljena. »Kubo« je potem prevzela naša država v isti obliki ln tudi približno isti kakovosti. V zadnjem času pa posta;a ta cigara taka, da vzbuja pri svojih starih privržencih že kar ogorčenje. Večkrat sem se čudil, da se nihče ne najde, ki bi se iavno oglasil proti temu, da si tobačna uprava poskusi »pomagati« na ta način, bodisi, da si že več ce upa višati cen — kar je bilo P3 vsaj bolj pošteno — ali pa, da tako več zasluži Tudi mene je sprožil šele slučaj, da sem našel v suknji, k! je poldrugo leto nisem več vzel v roke, cigaro, ki je na prvi pogled niti več spoznati nisem mogel. Ampak je bila ta !epa debelušna, sladka blon-dinka res prava nekdanja kuba. ki je ležala na mizi poleg njene sedanje mršave. črne. grenke, nemarne »dvojnice«! — Star pušač. * Aretacija zagrebškega trgovca radi kem kurza. Včeraj opoldne je b!l na ukaz višjega državnega pravdnika v Zagrebu aretiran radi goljufive napovedi konkurza znani zagrebški trgovec Milan Valačlč, trgovec z manufakturnim blagom. Vest je Izzvala v mestu veliko senzacijo, posebno, ker ie trgovina zadne čase lepo napredovala. Valačl ča so pridržali v zaporu. * Tatvina na kolodvoru. Pri snočnjem vi?.ki:, ki odhaja iz Zidanega mosta ob 20. uri je r.ekdo izmaknil poštnemu uradniku Blažu Ostrožnlkn denarnico z legitimacijo ln 920 Din denarja. Oseba, ki se je pomešala med okradenca In njegovega svaka je znana in ji svetujemo, naj vrne denar, da ne bo imela neprijetnosti. * Požar v pravoslavni katedrali v Šlbe-n'ku. Pretekli petek je izbruhnil v zakristiji pravoslavne katedrale v Sibeniku požar, ki ie napravil veliko škodo. 36 dragocenih, sta rih cerkvenih knjig in mnogo drugih predmetov je postalo žrtev ognja. Požar ie nastal oko!j osmih zvečer in ga ie Prvi opazi! cerkovnik. Najbrže ie padla pod knjigo kaka žareča iskra od sveče ali vžigalice. * Visoka Starost. V kandiiski bolnici ie te dni umrl najstarejši Novomeščan g. Franc Apei v visoki starosti 94 let Zanimivo je, da je pokojni Apej v eni !n isti trgovini služi! kot trgovski pomočnik celih 83 let. * Smrtna nesreča. Kakor poročajo iz Turjaka. so graščinski kon'i nedavne povozili posestnika Jakoba Možka. Vkljub zdravniški pomoči ie priletni mož te dni podlegel težkim poškodbam. * V duševni zmedenosti je na Polzeli v Savinjski dolini ušel prevžitkar Martin Kor-bar ponoči skoraj popolnoma nag iz hiše ter do jutra blodil po snegu. Ljudje so ca našli že na pol zmrznjenega ter ga spravili v bližnjo hišo, kier pa je kmalu nato umrl. * Nalezljive bolezni v Ptuju. Zadnji čas se vedno bolj razširjajo epidemlSne otroške bolezni in je že par otrok na njih tudi umrlo. Najbolj nevarno se širi difterija. * Požar. P^ed par dnevi je izbruhnil nevarni ogenj pri veleposestnika Vinku Turku šu v Majšpergu pri Ptujski gori. Zgorela je stanovanjska hiša In skoro vsa gospodarska pos!op:a. Prizadet! Ima ogromno škodo. Na lice mesta ie prihitela požarna bramba od Sv. Lovrenca, ki je končno ogenj udušila. ad pozdravi vojakov. * Obala v Bakru se je zrušila. V noči od 19. na 20. decembra se je Bakru porušila šele letos dograjena obala v Bakru. Že pred tedni še je nekoliko nagnila, sedaj pa ie sledila katastrofa. Nova obala je stala mnogo milijonov, a zgrajena je bila na slabem terenu. jjOrzns HfSorin" z slovitim igralcem Mikala Rimskim pride v Mno »Ideal11 Iz Ljubljane o— Prošnja. Iver bo naše uredništvo danes prezaposleno z delom, prosimo vse, ki Imajo v njem kaj opraviti, da store to v popoldanskih urah v dnevnem uredništvu na Miklošičevi cesti, zvečer pa pridejo v uredništvo samo v res nojnib zadevah. Direktor In glavni urednik našega lista danes ne sprejemata strank. Ob ave pridejo v božično številko samo one, ki bodo vsaj do 5. popoldne oddane v inseratnem oddelku »Jutra«, Prešernova ulica 4. u— Sokol l. ■¥ Ljubljani priredi Silvestrov večer v veliki ln mali dvorani Kazine z raznovrstnim sporedom, katerega objavimo prihodnji teden. Zdravo! — Prireditveni odsek. 2407 u— Gostilna pri «Fajmoštru» toS izbor-no belo in črno dalmatinsko vino z otoka Visa po ugodni ceni 11 Din liter. 2408 u— Uljudno naznanjamo cenj. naročnikom da se je dne 22. decembra preselila naša pisarna iz dosedanjih prostorov na Rimski cesti št 13 v Slomškovo ulico 19 (v prejšnje prostore g. mest stavb. Briclja). Pri tej prilik! se zahvaljujemo za cenj. naročila in se obenem naj topleje priporočamo za iiadaljno naklonjenost — Ljubljanska gradbena družba z o. z. 2409 u— Dvorska knjižnica. Pred igriščem 1, je spopolrrfla svojo bogato zalogo knjig z najnovejšimi deli slovenskih, srbohrvatskih ia nemških pisateljev. u— Društvo «Soča» v Ljubljani želi vsem članom in prijateljem vesele božične pravnike ter vabi obenem vse na običajen dru-Žabno-prijateljski večer na SUvestrovo k «Levu». Prihodnje predavanje bo dne 2. januarja. Predaval bo e. dr. L C, Oblak o »Izletu na Etno*. Nazdar! u— Gospodinje ponovno opozarjamo, naj se oskrbe pravočasno pred praznita z Jelenovo soljo za kekse, rumove in Ukerjeve esence, pasto za parkete (na vago). Pod drevo: fini francoski parfum, koltasko vo. do. soprogu pribor za britje, milo, britvic«, galun, «Hyalin». Hčerki al! sinu dijaku: kamero «Gallus», Klopčič, VoigtflSnder, plošče, papirje. Za dojenčka: Nestle, ovsene preparate, posipala, cucelj, gumijasto podložko. Za starega očeta: Pastile Waldal Vse to se dob! v drogeriji «Satihas», Prešernova ulica št. 5. 2413 u— Pokr. zadruga kleparjeT tn Instalaterjev ter kotlarjev obvešča svoje člane, da se bo vršila vajenska preizkušnja dne 29. t m. ob 5. uri v Zadružni pisarni pri »Se-stici. v Ljubljani. — Odbor. 2414 u— Izgubila se je v sredo popoldne pred Josefhrumom čma moška listnica. Najditelj naj Jo odda proti nagradi upravništvu «Ju-tra». 2412 u— Zdravstveno stanje v LJubljani Od 15. do 21. decembra se je rodBo v Ljubljani 38 otrok (22 moškega. 16 ženskega spola), med njimi 4 mrtvorojemčki, umrlo pa je 12 moških in 8 žensk, skupaj torej 20 oseb in sicer: 4 osebe za jettko, 2 za davioo. 2 za rakom, 2 za pljučnico. 10 oseb pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Izmed umrlih so štirje dosegli starost nad 70 let. Na r.alesMlvfh boleznih so obolele tri osebe: 2 na david, 1 na škrlatinkl. u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bil! prijavljeni polici}! sledeči slučaji: 4 vlomi. 1 poskus vloma, 4 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 nezgoda, 1 pretep v javnem lokalu, 1 deložacija, 8 prestopkov cest nega policijskega reda m 1 prestopek obrtnega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2 in sicer: 1 radi suma vlnma ter prepovedanega povrafika fe 1 radi pijanosti. u— Okra ti ena natakarica. V sobo natakarice Angele Stojanove na Borštnikovem trgu št 3 se ie splavil te dni nepoznan uzrroo-v!č ter ji odnesel 1800 Din gotovine. Tat Je prlše! v sobo, ko se je Stojanova nahajala pri gostih v gostilni. u— Poskušen vlom v trafiko. V noč! tra torek je poskušal neznan zltkovec vlomiti v tobačno, trafiko pri Sv. Petra cerkvi, vendar se mu ni posrečilo priti v notranjost. Nalomil je okno in vrata, b?l pa je bržkone opremljen s preslabim orodjem, da bi mu vlom uspel. Škoda, ki jo Je prizadejal svedrovec, Je malenkostna. Iz Maribora a— Nov zarod. O zadovoljivem razvoju mariborskih šol smo že večkrat poročali. Te dni smo s! ogledali zopet bazar, ki so ga v nedeljo o tvor ili pod okriljem Podmladka Rdečega križa v šolski palači Cankarjeve ulice. Razstavile so deklice štirih mar Sorskih dekliških osnovnih šol in treh meščanskih šol ter deške osnovne šole II! vezenine, slikznje narodnih motivov na raznih praktičnih predmetih. Dečki so razstavili še suho robo. Vsi izdelki kažeio rov duh, H raste z našim podmladkom v šolah po prevratu: pog!ob!jen]e duha ln praktičnega pogleda v življenje, te najmlajši imajo v jugoslovenskih šolah estettčrao vzgojo, ki obeta najboljše za razvoj tn zlasti za umeva-nje stremljenja naše lepe upodabljajoče umetnosti Frapirajo predvsem uspehi učiteljice Levstikove na meščanski šoli z nje- j no narodno orna m en ti ko. Reprezentativno se je predstavil tudi samostan, samo če ni bilo tisto zamudno delo na škodo ostalega še važnejšega duševnega razvoja. Vsekakor pa kaže sedanji duh v šolah veselo perspektivo v bodočnost, ker priznavajo tudi nasprotniki naš velik napredek. a— Za jame svečanosti so letos znižali proračunsko postavko pri občini mesta Maribora ua 1500 Din. Ni nam sicer znano, kdo j je letos dobil 2000 Din in v katere svrhe j pravtzaprav uporabljajo ta denar. V pojas- i trilih je navedeno, da so to izdatki ob priliki javnih sprejemov in prireditvah. Mišljena je torej gotovo reprezentacija mesu in ta igra navadno veliko vlogo. Vsa večja mesta polagajo na to reprezentacijo največjo važnost. Zato se nam zdi gorenji znesek smešno nizek in z njim sploh ni mogoče ničesar vrednega napraviti Tako se ie že ponovno zgodilo, aa so morala zasebna društva opravljati službo reprezemtacije mesto občine in nosila tozadevne stroške na pr. za godbo na kolodvoru in podobno. Če ima župan kar za svojo osebno reprezentacijo 6000 Din letno, potem je za javno reprezen tacijo znesek 1500 Din manj kot nič ta se Maribor najbrž pri javnih sprejemih sploh ne misli pokazati v reprezentančni obliki a— Stojnica. V četrtek, dne 24. decembra od 8. ure naprej se bo na prosti stojnici v ud pr! mestni klavnici prodalo približno 100 kg svežega svinjskega mesa po 15 Din za 1 kg. Prodaja samo na konzumente po 1 do 2 kg. Maria Corda, Michael Varkonyi 11 t. f »v» v r« 8 I3f Eim i II11 II i Iz Trboveli t— Zanimanje za izobrazbo. Ljudska vi« soka šola je bila priniorana, da si radi ve« likega obiska poišče bolj primeren prostor za svoja predavanja. Zato je sklenila, da bo prirejala predavanja v veliki Fortejevi dvo« rani, kjer je prostora za najmanj 700 ljudi. V nedeljo 22. t. m. se je vršilo prvikrat v tej dvorani predavanje in sicer prof. Dol« žanst o razvoju življenja. Dvorana je bile polna delavstva in ostalega trboveljskega občinstva, tako da si boljše publike ne mo: re želiti nobena Ljudska visoka šola. Kar pa je najbolj razvese.jivo, je to, da število obiskovalcev stalno narašča in tvori kader, kakor je mogoč pri malokateri prosvetni instituciji G. prof. Dolžan jo bil tudi to« krat v svojem elementu, ker je predava! s tako nazornostjo in slikovitostjo, da bi gi še dolge ure poslušali In res jc trajalo pre> dav&nje z debato vred dobri dve uri Pri debati se je oglasil k besedi tudi g. kaplan Radanovič, ki jc hotel podtakniti g. pre« davatelju nekaj, česar ta sploh ni trdil. Končno se jo ugotovilo, da je bilo znanst' veno predavanje prof. Dolžana tako takti no in vzorno, da sc ni mogel čutiti prizade« tega noben še tako goreč kristjan. t— Odlok srezkega poglavarstva laškega, da naj bodo v občinah Trbovlje in Dol ob plačilnih dneh, t j. dvakrat v mesecu go» stilne zatvorjene, jo obudil med prebival« stvom veliko nejevoljo. Nele tamošnji go» stilničarji, ki so z odlokom zelo težko pri* zadeti, tudi drugo prebivalstvo je ogorče« na Ako hoče na rak dan uradnik, ki je bil ves dan v službi, kozarček vina, ga ne dobi radi tega. ker imaio rudarii plačilni dan. Ako pride tujec takrat v Trbovlje, bo zo« pe*" brezuspešno trka! na gostilniška vrata — iz istega vzroka. Nimamo ničesar proti temu. da se omejuje neizmerno pitje in pre tepanje, doseže se naj pa to na drug način. Zakaj ne zahteva poglavar od rud. ravna* teljstva odpust vsak-"a pij lega razgraja* ča? To bo pomagalo bolj kot oškodovanje nekaterih — le vestnih — gostilničarjev. Iz Primoria . Smrtna kosa. V Medani v Brdih je umr« la 18. t m. veleposestnica Marija vdova To« roš, rojena Kurtin. mati veleposestnika Leopolda Toroša. Naše iskreno sožalje. • RoCinjski umor pred goriško poroto. Goriška porota, ki ima v sedanjem zasedanju na vrsti zelo zanimive zločine, jc razpravtjala zadnje dni o ročinjskem umora. Žrtev tega umora je bi! ročinjski vele* posestnik Franc Kregan, zločin pa je izvr« Sil 31 letni Ignacij Kos iz Ljubljane. Kos je umoril Kregana s sekiro in ga je pozneje zakopal na gnojišču. Pohvala slovenskih orožnikov v Južni Srbiji Ugledni beograjski dnevnik -Politika« oriobčuie v svoji nedeljski izdaii z dne 20. t. m članek o ulogi naših orožnikov v Južni Srbiji, v katerem se bari v prvi vrsti s slovenskimi orožniki, katerim daje najčastneiše spričevalo. Clartkar izjavlja: »Od osvoboditve in vse do počerka letošnjega leta. je bilo zelo težko najti zadostno število onnžnikov, ki bi hote!: služiti v Južni Srbiji, kjer so bi!: razmere po prevratu naibolj Tieiireiene in naravnpst nevarne. Toda. odkar se razmere na iugu naše države naglo popravljajo in izumira tudi že komitaška akcija, dobivata ministrstvo za notranje zadeve in komanda žandarmerije v Beogradu iz Slovenije vedno več prijav in nrošeni tamošnjih orožnikov, da bi prišli v službovanie v Južno Srbijo. To prihaia v prvi vrsti odtod, ker so mnogi Slovenci služili voiake na jugu: nekateri izmed niih so bili že popre' tamkaj kot orožniki in so se kasnelo zopet vrnili ter se prenričali. da Juž.i.t Srbija nikakor ni takšna naša ookra-iina. kamor se gre na službe, samo v kazen. Slovenski orožniki so prinesli v raz mere južnih krajev naše države tolik-lepih momentov, da je tamošnie Ihid • stvo ž n;imi popolnoma zadovoljni Njihova uloga na orožnišVih stanicah -posameznih vaseh je bolj vzgoma kakor čisto policijskega znača:a. Kot čuvarji javnegq miru in reda imaio posla samo v toliko, v kolikor je treba pobijati akcije komitašev, kajti drugačnih kazniivih dejani tam skoro ni. Tako ie bik) n. pr. v preteklem letu v brega'i!i-ški oblasti in sploh na levem breg j Vardaria vsega skupaj le nekoliko kriminalnih s!učajev.» Sortiment za dolenjski cviček Vinogradništvo posameznih krajev potrebuje tudi specializacije. Treba je, da se omejimo na tiste sorte trsja, ki so najbolj prikladne za izboljšanje vinskega pridelka pogiedom na količino kakor prav posebno tudi na kakovost. Nekaj posebnosti že imamo glede odbire trt v posameznih vinskih okrajih, vendar premalo. V vsakem okraju imamo gotove vrste, ki prevladujejo In kl so primeroma še najbolj razširjene. Imamo pa tudi najrazličnejše druge sorte, kl ne spadajo tja. Vse to pa kaže. da glede najbolj prikladnega sortimenta nismo ne na čistem niti na viškn. Na zadnji razstavi in vinskem sejmu v Ivanjkovcih je bilo nič manj kakor 63 vzorcev deveterih sortnih vin (šipon. sllvanec, iaški rizling, mali rizling, beli burgun-dec. rulandec, traminec. muškatelec, muškatni silvanec) poleg 77 vzorcev navadnega različno-mešanega vina. Zastopana sta pa bila v glavnem le dva vinska okraja, to je ljutomerski in ha-loški. Manj vredne sorte bo treba »reducirati* in se poprijeti le priznano najboljših vrst za dotični kraj. V renski pokrajini imajo po ondotnih vinogradih le pičlo število sort, zato so pa ondot-na vina tudi tako enotna in tipična. Ako smo začeli v sadjarstvo delati resno na tem. da se širijo v posameznih krajih Ie gotovi sadni sortimenti. da bo mogoče dvigniti vso sadno kupčijo, je io pri vinogradništvu tem bolj potrebno, da pridemo do pravega cilja. V vsakem vinskem okolišu naj se goje in raz. množujejo le tiste sorte trt, ki največ obetajo in ki se prilegajo značaju vinskega kraja in vinskega pridelka. Teh sort se je splošno poprijemati in zasajati jih moramo tudi v pravem razmerju. Na Dolenjskem pridelujemo mnogoštevilne sorte in povsod v drugem razmerju. Treba je. da se v bodoče omejujemo na manjše število sort Za Dolenjsko je važno, da pridelujemo v nekaterih krajih še nadalje rdeče vino, naš cviček, in da ga požlahtnjujemo ne ie z dobrim kletarstvom, ampak tudi s sortimentom najbolj pripravnih trt Cviček ima danes v dobi protialkoholnega gibanja še posebno vrednost, ker se od. iikuje po svoji lahki naravi in se da s kislo vodo dobro piti. Tudi v zdravstvenem oziru vpliva prav ugodno na pospeševanje prebave. Važno jc vprašanje, iz katerih sort bi se lahko pridelava! najboljši cviček in v kakem razmerju bi iih morali v ta namen saditi. Danes imamo v vsakem vinogradu in v vsakem sodu drugačno pi jačo. Značilna za cviček sta pravzaprav samo kislina in rdeča barva. Notranja vrednost je pa skoraj povsod drugačna. Zanaprej je delati na to, da se ta naš produkt bolj zenači, izpopolni in po-žlahtni. Predvsem bi pa bilo potrebno, da se razni proizvodi našega cvička strokovno ocenijo ne le glede kraja, kjer smo ga pridelali, ampak tudi glede grozdja, iz katerega smo ga napravili. Potrebno bi bilo, da se o priliki prve vinske razstave v Ljubljani ali drugod priredi tudi poseben oddelek za dolenjski cviček in da se zbero pri tej priliki vsi potrebni podatki ne le glede pro-venience, ampak tudi glede glavnih trs-nih vrst in približnega razmerja, v katerem so zastopane v enem in drugem cvičku. G. Gombač je v «Jutru» z dne 12. decembra navedel sortiment, ki bi bil pripraven za pridelovanje dolenjskega cvička. Kot glavni sadež navaja kav-ščino ali žametasto črnino (tričetrt), potem kraljevino (en četrt) in za pri-boljšek še črno frankinjo. žlahtnino (spaniol), rdečega veltlinca in tramin-ca*. Ta sortiment 6 vrst je gotovo dober. če pridejo tudi zadnje vrste do primerne veljave. Žametasta črnina, kraljevina in traminec v pravem razmerju so po teh krajih gotovo poklicane trte, da pridelujemo dober cviček. Spaniol mu da.ie milejši okus in je v nižjih legah važen. Rdeči veltlinc ga zboljšuje po okusu in moči, za nizke lege pa ni. Glede črne frankinie pa nastaja vprašanje. če bi jo res kazalo priporočati in če ne bi bolj kazalo dajati prednost črni Portugalki. Črna portugalka se da tudi dobro mešati v cviček in ima to prednost, da zgodneje in zaradi tega varno zori. Tudi je po naših krajih že tu in tam vdomačena in se dobro spo-naša v svoji rodovitosti in pravočasni zrelosti, kar je za Dolenjsko velikega pomena. Potrebno In vredno je, da izberemo na podlagi dosedanjih izkušenj po Dolenjskem najboljši sortiment za dolenjski cviček, ki naj bi bil našim vinogradnikom kažipot pri obnavljanju in nasa-janju novih vinogradov. Tudi pri nas moramo sčasoma priti do večje enotnosti vinskega pridelka v posameznih okrajih, ne le glede belega, ampak tudi glede rdečega vinaj R. * Dotični odstavek v spisu g. Gom-bača bi se moral pravilno tako glasiti: »Modra frank in ia je slajša in bolj črna kakor je kavščina, rdeči španjol pa bolje dozori in ima mnogo manj kisline kakor kavščina in kraljevina, rdeči velt-linec in traminec napravljata sicer male grozde, a teh mnogo in izredno sladke. __Ured. Premajhno zanimanje za filadelfijsko razstavo Kakor poročajo iz Beograda, se v ministrstvu trgovine in industrije vrše velike priprave za udeležbo naše države na veliki svevtovni razstavi, ki se bo priredila meseca julija 1926 v Filadel-fiji ob priliki proslave 1501etnice deklaracije neodvisnosti Zedinjenih držav. Vse te posle okrog sestavljanja načrta razstave. Izbiranja materijala, ki naj bi se razstavil, in organizacije v splošnem je poverilo ministrstvo gosp. Jaši Grga-ševiču. tajniku tega ministrstva. Dalje sodelujejo Pri organizaciji tudi ostala ministrstva, da se zbere čim več materijala. tako razni statistični podatki o naši državi in drugo, kar bi služilo naši propagandi. Razen tega je gosp. Grgaševič prepotoval vsa večja mesta naše države, kjer je z raznimi gospodarskimi krogi imel posvetovanja. Omenjamo predvsem konference v Zagrebu, Ljubljani in Splitu, na kateri se je končno določilo, kaj bi mogle posamezne oblasti v naši državi nuditi za to razstavo, s čimer bi se ministrstvu trgovine in industrije omogočilo, da na tej razstavi poda čim točneišo sliko kulture in gospodarstva naše države. Zal Ie. da je kredit za to razstavo prav majhen. Po dosedaj izdelanem načrtu bo naša država zastopana na tej razstavi z vzorci, slikami in grafičnimi deli iz naslednjih panog: iz poljedelstva, industrije, denarstva. trgovine, prometa, stavbništva. prosvete. agrarne politike in kolonizacije, plovstva rečnega ter pomorskega. Kakor se čuje. je zanimanje interesentov za to razstavo prav majhno, zlasti tudi v Sloveniji, dasi nudi ta razstava možnost velike propagande za našo državo v gospodarskem in drugih ozirih. Za take prilike, ki so prav redke, bi se moralo več žrtvovati s strani države, a tudi gospodarski krogi bi morali imeti zanje več razumevanja, saj bi bilo to predvsem v njihovo korist. LEE PARRY splošno znana kot NAJLEPŠA ŽENA SVETA igra glavno vlogo v velefilmu iz mo* dernega velemesta «LUKSUZNE ZENICE*. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (22. t m.) P 5 c n i c a: baška. 4 vagoni 235. Ječmen: baški. 1 vagon 150. Turščica: baška, 3 vagoni 125; sremska, 3 vagoni 122.50; srem ska, sušena, 1 vagon 150. Moka: «0ss», 2 vagona 470. Otrobi: baški, 4 vagoni 125; sreirtski, 4 vagoni 130. Tendenca stabilna. Živinski sejem v Mariboru (22. decembra.) Dogon 13 bikov, 15 konj, 146 volov, 303 krave, 14 telet, skupno 491 komadov. Povprečne cene za kg žive teže so bile: debeli volj 8.56 — 10.50, poldebeli voli 7 — S, plemenski 4.25 — 7, biki za klanje 4.50 — 7. klavne krave debele 6.75 — 7.75, plemenske krave 4.25 — 6.25. krave za klobasarje 3 do 4, mlada živiiia 6.75 — 8.50 Din. Prodana sta bila 202 komada; od tega 42 v Avstrijo, 28 v Italijo. Mesne cene: govedine 10 — 19. teletine 12.50 — 20, svinjine 12.50 do 27.50 Din kg. Dunajska borza za kmetijske produkte (21. decembra.) V Ameriki so konoem prešlega tedna cene padle. Na Dunaju je kupčija mirovala. Cene so nagibale k oslabitvi. Notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih uradno na debelo: pšenica: domača 39.50 do 40.50, marchfeldska potiska, 79 — 80 kg 44.50 — 46.50; rž: domača 27.75 — 28.25; ječmen: domači 35 — 43, slovaški 40 do 43; turščica: sušena 25.50 — 26, nova 22 — 23; oves: domači 28.50 — 30.50: moka «0»: domača 76.50 — 79.50, madžarska zacarinjena 75 — 79. Dunajski goveji sejem (21. decembra.) Dogra 1812 komadov; od tega 110 te Jugoslavije. Cene so čvrsto obdržali samo naj-prvovrstnejši voli, slaba živina jc prilično obdržala svoje cene, dočim se je ostala živina pocenila za 5 do 10 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: voli 1 — 1.80 (izjemno do 2.20), biki 1 — 1.50 krave 0.95 do 1.40. bivoli 0.55 — 0.95 šilinga. — Obtok novčanlc Narodne banke SMS se je zmanjšal v tednu od S. do 15. t. m. za 105.14 milijona na 5977.06 milijona drnarjev. V istem času se je kovinska podloga zmanj šala za 4.32 milijona na 460.30 milijona dinarjev. Stanje posojil se je povečalo za 17.85 milijona na 1305.75 milijona Din. — Produkcija rud in kovin v Sloveniji. V oktobru t. 1. se je nakopalo v Sloveniji 1325 ton svinčene rude (v septembru t. I. 1220 ton); od tega v mežiškem rudniku 1300 ton (v septembru t.-1. 1203 tone) in v litijskem 25 ton (v septembru t. I. 17 ton). Cinkove rude se je v Istem času nakopalo v Mežici 54 ton (v septembru t. I. 62 ton). Natopilo se je v oktobru t. I. 1164 ton svinca, in sicer v svlnčarni v Litiji 149 ton (v sept. t I. 289 ton) in v svinčarni v Žerjavu 1015 ton v septembru t I. 1276 ton). Cinka se je natopilo v istem času 298 ton ( v septembru t. !. 328 ton), in sicer v cinkarni v Celju. V teh podjetjih je Wlo v oktobrn t 1. zaposlenih 1772 proti 1806 v septembru t. 1. = Razširjenje tvomice vreč v Mladenov-ca. Tvornica vreč ln jetaste tkanine v Mla-denovcu bo pomnožila svoje stroje; tako da bo dosegla njena kapaciteta 8 milijonov komadov vreč letno. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. t. m. ponndbe za dobavo 200 komadov nararrmih ogrinjal s kapuco, za dobavo 1 kom. modela »Krmilo Henslnger« ter za dobavo pisarniških in ri- sarskih potrebščin. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odeleniu te direkcije. Odelenje za mornarico v Zetrainu sprejema do 15. januarja 1926. ponudbe za dobavo 50 komadov usnjenih plaščev za avija-tike. Direkcija državnega rudnika v Brez! sprejema do 20. januarja 1926. ponudbe za dobavo 4000 kg karbida. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 4. januarja pri Upravi državnih monopolov v Beogradu gle de dobave polkartona, 5. januarja glede dobave 519.499 kg papirja 12. januarja pa glede dobave 215.022 kg raznega papirja. 14. januarja pri direkcl;i državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznih blazinic za mazanje ležajev lokomotiv in vagonov. 18. januarja pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave keramijskih plošč tn cevi za stranišča, glede dobave 100 ton lesnega oglte. glede dobave 4000 kg firneža ter glede dobave sestavnih delov za lokomotive. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt ln tedustrljo v LJubljani na vpogled. = Nadaljevanje avstrijsko - madžarskih trgovinskih pogajanj. Z Dunaja poročajo: Pogajanja na sklenitev trgovinske pogodbe med Avstrijo bi Madžarsko, kl so bila nedavno prekinjena, se bodo nadaljevala dne 8. januarja 1926., in sicer najbrže na Dunaju. = Ponovno nazadovanje francoskega franka. Po krepkem porastu Je francoski frank začel zopet nazadovati. V Curihu Je deviza na Pariz padla predvčerajšnjem že na 19.30 in včeraj dalje na 19.15. Kaj je neposreden vzrok zopetnerrra preokretu na slabše, ni jasno. — Nasprotno franku pa |e deviia Varšava, ki je prejšnje dni slabela vzporedno s francoskim frankom, mednarodno zelo čvrsta. IBorze 22. decembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 78— 79, (7S.50), Vojna škoda 322—321. zastavni li sti Kranjske 20—22, komunalne Kranjske 20 —22, Celjska posojilnica 200—205, (202), Ljubljanska kreditna 210—0, Merkantilna 100—104, PraStediona O—950, Slavenska banka 49—0, Kreditni zavod 175—185, Strojne 125—0, Vevče 120—125, Stavbna družba 100—110, Sešir 115—120 (115). — Blago: les: bukova drva. 1 m dolžine, suha, fco nakladalna postaja 2 vagona 21.50 —21.50 (22.50); hrastovi hlodi od 30 cm pr. naprej., od 2.50 m dolž., napr. fco nakladil-na postaja 1 vagon 450—450 (450); smrekove deske, 25 mm, III. vrsta, fco meja 1 vag. 460—460, (460); hrastovi neobrobljeni plohi, od 90 do 130 mm, eventuel. z nekaj kom. 80 mm, od 2.50 m napr.. L, II., fco vag. Postojna tranz. 1 vagon 1200—1200 (1200); hrastovi neobrobljeni plohi, popolnoma zdravi, 90, 110, 130, mm deb., od 3 m dož. napr. in 25 cm širine naprej, m-«te, fco rreja 10 vagonov 1100—11C0, (1100); smrekovi remeljni, 30/60 in 50/60, monte, fco Postojna, 1 vagon 570—570 (570); poljski pridelki: pšenica: domača, 76/77, fco slov. post. 0—300, baška, fco vag. naklad, post., 1 vagon 285—285, (285); turščica umetno sušena, fco vag. nakladalna postaja, za !. 10 vagonov 155—155, (155), umetno su šena, fco vag. Novi Sad 0—160, nova času primerno suha, foo vag. naklad, postaja 0— 125; ajda, domača, fco vag. slov. postaja 0—255; proso domače, fco vag. slov. post. 0—200; proseni otrobi: nezmieti. fco vagon medjimurska postaja 0—85, zmleti, fco vag. mediimurska postaja 0—110; kislo zelje, b/n sodčki po 50 kg vag. Ljubljana 0—200; fižol beli banat., fco vag. naklad postaja 0— 200; brinje italijansko, fco vag. Ljubljana 0—375; laneno seme, fco vag. Ljubljana 0— 550; mast in slanina: mast, gar. svinjska, v sodčkih po 50 kg, netto fco sod, fco vag. nakladalna posta!a 0—2100; pijače: slivovka 50%, fco vag. Postojna tranz., sod posebej za 100 litrov 0—1600. ZAGREB. Bančni papirji so se zaključevali po nespremenjenih tečajih. Industrijski papirji so bili popolnoma zanemarjeni. Vojna škoda, prcmptr.a se je trgovala na vče-ra!šnji višini po 321.5—322, a je proti koncu malo oslabela. Za ultlmo t m. se je zaključila po 320—321. Na deviznem tržišču se je proti koncu tendenca nekoliko okrepila in so nekateri tečaji za malenpost poskočili. Skupni promet v devizah je znašal 6.4 milijona dinarjev. Notirale so devize: Dunaj 791.6—801.6, Berlin 1337.5—1347.5, Budimpešta 0.079—0.03, Italiia izplačilo 226.55— 228.95, ček 226.55—228.98. London izplačilo 272.76—274.76. Newyork ček 56.064—56.664. Pariz 210—214, Praga 166.23—168.23, Švica 1086—1097, ček 1085.25—1093.25; valute: dolar 55.42 in pol — 56.02 in pol, efekti: bančni: Eskomptna 119—119.5, Kreditna Zagreb 133—135, Hipo 63.5—64, Jugo 108— 109. Ljubljanska kreditna 210—0. Obrtna 78 —«0, Pra.štediona 942.5— 947.5, Slavenska 50—0, Srpska 144—146; industrijski: Eksplo atacija 40—43, Dubrovačka 410—420, Seče-rana 430—440, Gutmann 330— 355, Slaveks 140—148, Slavonija 43-44, Trbovlje 300— 325, Vevče 120—0; državni: investicijsko 77.5—78, agrarne 46—48, Vojna škoda, promptna 321—322, za ultimo t. m. 321—322 za januar 315—0. BEOGRAD. Devize: Atene 70—75, Dunaj 795.5-796.5. Berlin 1341—1344, Bruselj 255.5—256. Budimpešta 0.0791—0.0792, Bukarešta 25.75—26.25, Italija 227.S-227.85, London 273.55—273.7, Newyork 56.35— 56.373, Pariz 209—210, Praga 167.2—167.25, Cnrih 1089—1089.25. CURIH. Beograd 9.185, Berila 133.30, Newyork 518, London 25.13, Pariz 19.15, Milan 20.89, Praga 15.34, Budimpešta 0.007255, Bukarešta 2.40, Sofrja 3.775, Varšava 55, Dunaj 72.95. TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 68. Žrvnostenskd 276, Assicurazioni 1 Prvo potovanje največje motorne ladje sveta .ASTURIAS* 22.000 brutto ton, 32.000 ton nosilnosti Iz Southhamptona in Cherbourga v Južno Ameriko dne 25. februarja 1926. ROYAL MA1L LINE. Generalno zastopstvo Zagreb, Trg 1 broj 17. Podzastopstvo Ljubljana, Kolodvorska ul. 26, in v vseh večjih mestih Jugoslavije. Generali 7560, Oceania 160, Split cement 450. Devize: Beograd 43.85 — 44.25, Dunaj 345 — 355. Praga 73.25 — 73.75, London 120.10 — 120.30, Pariz 91.50 — 92, New york 24.70 — 24.85, Curih 478 — 489, Budimpešta 0.0345 — 0.0352, Bukarešta 11.10 do 11.60. Valute: dinarji 43.25 — 44, dolarji 24.65 — 24.80, 20 zlatfli frankov 94 do 97, zlata lira 478.41. DUNAJ. Beograd 12.5225 — 12.5625, Berlin 168.35 — 16&85. Budimpešta 98.97—99.27 London 34.2850 — 34.3850, Milan 28.48 do 38.60, Newyork 706.65 — 709.15, Pariz 26.17 do 26.33, Praga 20.91 — 20.99, Varšava 78.25 — 78.75. Curih 136.45 — 136.95; <£nar-Ji 12.46 — 12.52. PRAGA. Beograd 59.83, Curih 651.625, London 163.55, Newyork 33.70, Dunaj 467.625 BERUN. Beograd 7.43, London 20.340, Newyork 4.195, Pariz 15.50, Curih 80.95, Dunaj 59.19. LONDON (Opoldne). Beograd 274, New-york 484.93, Italija 120.15, Dunaj 34.40, Švica 25.12. NEWYORK. (zaključno 21. t m.) Beograd 1.77 ta pol, London 4.85, Italija 4.03 in tri četrtinke, Dunaj 14.12 in pol, Švica 19.31 in pol. Sokol Ljubljanskega Sokola redna glavna skupščina z običajnim dnevnim redom se bo vršila v četraek, 7. januarja ob pol 8. zvečer v društveni telovadnici; članski sestanek v svrho sestave kandidatne liste pa v torek 29. t. m. ob 8. zvečer v društveni čitalnici v »Narodnem domu«. Članstvo se opozarja, da se občnega zbora, kakor todi sestanka udeleži v činrvečjem številu. Zdravo! —Odbor. 2405 Sokol Ljubljana II. priredi na praznik 26. t. m. v realčni telovadnici točno ob 16. svojo običajno božičnico s sledečim sporedom: nagovor, deklamacije, petje društvene ga pevskega zbora, dramatični igrokaz, telovadne točke, ter obdarovanje naraščaja ln d-ece. K mnogoštevilni udeležbi vab! predvsem starše In ostalo Sokolu naklonjeno občinstvo odbor. Zdravo! Sokol na Viču priredi na praznik, dne 26. t. m. svoio običajno božičnico v dvorani Sokolskega doma In sicer ob 4. za sokolski naraščaj ln deco, ob 8. pa za odrasle. Na sporedu je božično drevesce, deklamaciie In obdaritev sokolskega naraščaia ln dece. Vabimo vse, posebno pa starše, da posetijo to tradicijonelno prireditev, kakor tndi vse ostalo Sokolu naklonjeno občinstvo občinstvo. Pri večerni prireditvi se vrši po sporedu tndi ples. K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor. Občni zbor »Društva za zgradbo ta vzdrževanje sokolskega doma na Viču« se bo vršil v soboto, dne 9. januarja ob 8. zvečer v Sokolskem domu na Viču z običajnim dnevnim redom. 2398 ort Glavna skupščina Moiosaveza V nedeljo se je vršila v Ljubljani IL red* □ a glavna skupščina Motosaveza, ki ima kakor znano svoj sedež v Ljubljani. Navzo« či so bili vsi upravičeni delegati iz Ljublja* ne in Zagreba. Predsednik dr. Albin Kant dure je omenjal v svojem nagovoru, da je Savez v preteklem letu trdno uveljavil svo« jo pozicijo tako da bo v bodoče lahko iz« vedel vse naloge, ki sc bodo stavljale nanj. Spominjal se je nesrečno preminulega dir« kača Jerkal iz Zagreba, čegar spomin so počastili zborovalci s trikratnim «cslava». Iz tajniškega poročila g. Gorca je razvid« no. da je štel savez 8 članov, 2 ustanovna člana ter imel 143 verificiranih motocikli* stov, od teh samo v Mariboru in Ljubljani 102. Tekom leta sta pristopila k Savezu av« toklub Ljubljana in Motokoturaški klub Zagreb. Osnovani so še nadaljni motoklubi v Mariboru, Ljubljani, Sarajevu in Subotici, s katerimi je bil savez v stikih, ki pa niso še člani saveza. O svojem delovanja je pri« občeval Savez službene objave v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Upravni odbor je do« bil v začetku leta od neke zavarovalnice ugodne ponudbe za zavarovanje, a člani se tega niso poslužili in zavarovalnica je preklicala pogodbo. Svojim članom je pre« skrbel savez triptike za prehod preko mej, dokončal je tckmovalci pravilnik ter prire« dil sam 2 motosportni prireditvi skupno s klubi. Vsega je bilo v letošnji sezoni le 4 prireditve, čeprav je bilo v začetku ses zone najavljenih 10 prireditev. Z inozem« skimi organizacijami je vzdrževal savez trajne stike in sc udeležil tudi kongresa mednarodne federacije v Parizu. Vrhniške dirke, za katere je savez vodil predpriprav ve, se žal niso izvedle, morda pa se bodo Nenadkriljivo v vsakem gospodinjstvo Brezplačno in neobvezno predvajanje Vam pove zakaj? E8@k!ro-iux Centrala: Zagreb, Strossmayerjeva 8. Prodajalna: Ljubljana, Dunajska c. 22. Tele ton 247. Najbolj hvaležna in času primerna božična in novoietna darila so I2a02 a trpežna oorKa siseisv in oblačita. Za mal denar nabavite vse vrste istili edinole v detajlni trgovini konfekcijske tovarne FRAN DERE.'i C A & CIE., LJUBLJANA, Gradišč: 4 TeL int. 249. Erjavčeva cesta 2 vršile drugo leto. Udeležba na ljubljanski športni razstavi je bila povoljna. Stiki s klubi so bili v splošnem dobri, pojavili pa so se znaki nediscipline, ki so se osobito v zadnjem času pri nekem zagrebškem klubu neprijetno občutili. Savez je prejel 126 do« pisov, odposlal 228 dopisov ter izvedel svo« je poslovanje na 18 sejah. O internacijonainem tajništvu je poročal g. Goreč, ki je orisal položaj in zveze Saveza do inozemskih Motosavezov odnosno avtoklubov. V bodočem letu pripravlja av« strijski avtoklub alpsko avtomobilno in mo torno vožnjo v večjem obsegu ter bi šla proga deloma po našem ozemlju. Savez jc v principu dal privoljenje, ter bo izvedel organizacijo na našem ozemlju. Blagajniško poročilo g. Gorca izkazuje za Savez ugodno finančno stanje, ker se jc denarni promet, ki je dosegel 43.000 Din, sedemkrat pomnožil v primeri s preteklim letom. Vsa poročila so bila sprejeta ter je bil odboru podeljen absolutorij. I. hrv. moto« ciklistični klub, Zagreb, je potom svojega delegata predložil nova pravila, glasom kas terih naj bi se prenesel sedež saveza za stalno v Zagreb. Pravila so bila odklonje« na, vsled česar je priredi! delegat malo demonstracijo ter zapustil zborovanje. Skle nilo se je sestaviti komisijo, ki naj pripravi času in razmeram primerna nova pravila ter jih na izredni glavni skupščini predloži v odobrenje. Za bodoče se je določila čla« narina na 350 Din na leto, ostale pristojbi« ne so ostale nespremenjene. Sedež saveza ostane v Ljubljani. Naposled je bi! izvoljen sledeči odbor: predsednik dr. Albin Kandare, podpredsed« nik: dr. Al. Zalokar, Ljubljnna; Zivko Cve-jič, Zagreb, Stojan Antič, Beograd, tajnik Maršič, internacionalni Mjnik John Šabec, Hr-rtaj-^k Joso Goreč, vodja športne komi« sije Rado Hribar, odborniki: dr Kunst, prof. Čeh, inž. Aceetto, Ivan Rebolj, baron Zois in Barešič. V komisijo za sestavo no« vih pravil se določijo: dr. Kandare, Bare« šič, p-of. Čeh, Hribar, Goreč, šr.bec, inž. Accetta Končno je izrekla skupščina zahvalo lu stom za podporo. Savez b~' imel v bodočem letu izvcst: mnogo koristnega dela v pro« speh motociklist" -<*a sprota v Jugoslaviji, ki se osobito po vojni po vsem svetu silno razv-j-i. Sestava odbora mu jamči za uspeh. Glavna skupščina ASK. Primorja sc vrši v sredo 6. januarja 1926. točno ob 9. uri dopoldne v veliki balkonski dvorani na univerzi, Kongresni trg. Dnevni red: a) na= govor predsednika, b) poročila funkcijonar jev, c) izprememba pravil, d) volitve nove; ga odbora, e) eventualnosti. — Predsednik. Zanimiva nogometna tekma sc bo vr« šila prihodnjo nedeljo v Zagrebu. Igrala bosta Beogradski sportski k!ub in Gradjan« ski. Tekma vzbuja že naprej tako v Zagre« bu kakor v Beogradu veliko pozornost Odborova seja JZSS. se vrši v sredo.. dne 23. t. m. ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. — Tajnik. Nov avstrijski rekord v drsanju na 5000 m jc preteklo nedeljo postavil na Du; naju Fritz Jungblut, ki je rabil za to progo 9:02.5. Dosedanji rekord na to progo jc dr« žal 9:02.6 Thomas Bohrer. Postavil ^a ie leta 1908. ASK. Primorje (Hazenska sekcija). V sredo odnade trening Prihodnji trening v nedeljo, 27. t. m. točno ob 10. uri. Opozar« jajo se vse članice, da se odslej najprej vr« šijo v Kolizeju redni treningi vsako sredo in petek od 18. ure naprej ter rsako nedeljo od 10. ure naprej. Na trening v sredo po< zivam posebno Se sledeče hazenašice: Vidic. Jančigaj Vida. Kump, Sever, Zore Z., Pire. Burger M. Kaiser, Podboj. — Trener. Vremensko poročilo Llubljana, 22 decembra 1925. Liubliana, 306 m nad morjei; Krai opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm Liubliana . . 7. 756-2 42 sev. zap. obL 2*0 ! LluMjana . . 14. 752-6 63 zap. * Ljubljana . . 21. 750-7 130 jug. zap. ■ 70 Zagteb ... 7. 754-7 90 zap. » Beograd . . . 7. 756-6 13-0 jug. zap. jas. 9-0 Dunaj . . . « V. Praga . . . 7. 749-0 5-0 jug več. obl. Inomost . . • 7. Solnce vzhaja ob 7-36 zahaja ob 16-23, luna vzhaja ob 1250. zahaja ob 0"22 Barometer nizek, temperatura visoka. Vremenska napoved za sredo: Nemirno. Temperatura nad ničlo. V prostih legah viharas vetrovL Konec svetega leta v Rimu Lani na božični predvečer so v Rimu zvonili v vseh cerkvah do pozne nočne ure. Zvonenje je naznanjalo nastop «svetega leta», ki se ponavlja vsakih 25 let in traja leto dni. Pred nastopom svetega leta je lani papež izdal bulo (apostolsko pismo), s katero ie naznanil dogodek, ki pomeni za cerkev izreden praznik. Ko je bula izšla, so trije rimski prelati prečitali papeževo pismo v treh največjih rimskih cerkvah. Na božični predvečer pa so se odprla ena izmed peterih vrat, ta-kozvana «sveta vrata», ki vodijo v cerkev Sv. Petra. Otvoritev «svetih vrat» se ie izvršila '" v navzočnosti papeža, kardinalov, pa-trijarhov, nadškofov in škofov ter drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Ti so se zbrali v svečano procesijo, ki ie najprej prisostvovala službi božji v kapeli Sv. Pavla s klicanjem Sv. Duha. Sprevod je krenil iz kapele Sv. Pavla v cerkev Sv. Petra in papež ter drugi njegovi spremljevalci so nosili ob tej priliki v rokah goreče sveče- Sprevod se je ustavil v preddverju cerkve Sv. Petra, kjer je oddal papež gorečo svečo enemu izmed svojih kardinalov, sam pa vzel v roke zlato, umetniško izdelano kladivce, ter udaril ž njim trikrat po zazidanih vratih. Govoril je besede: Odprite mi vrata pravice: Stopil bom v tvoj dom, Gospod, ter: Odprite sveta vrata, kajti Gospod je z nami. Nato so začeli zidarji natihoma rušiti sveta vrata, duhovniki pa so oprali z blagoslovljeno vodo prag in stebre. Sveto leto je privabilo v Rim mnogo tujcev, ki so prinesli v Italijo dosti denarja. V Rimu se je življenje na račun svetega leta podražilo, toda kaj to. ko ie bil naval gostov radi znižane železniške vožnje vseeno ogromen. Tudi slovenski škofje, duhovniki in verniki so letos obiskali Rim. Kako so se imeli na svojem potovanju, je popisal v »Jutru* Janez Svetoletnik v svojih romarskih pismih. Sveto leto se je končalo prošlo nedeljo. dne 20. decembra. Ta dan so zopet zazidali sveta vrata. Cerkvenim obredom ie ob tej priliki prisostvovalo zopet ogromno število ljudstva, ki je tiščalo v cerkev Sv Petra tembolj, ker ie bilo vreme deževno in je vsakdo, tudi nevernik. rad prišel pod streho. Grofica Bothmerjeva 1 »v 1 |clobo. Someščani želimo, da bi bil g. podžupan fevoUea za predsednika olepševalnega društva. — MeSčaid. SKOPJA LOKA. Tukajšnja podružnica Kola jugoslov. sester ]e priredila dne 20. t. m. Božičnlco v deški osnovni Šoli Obdarovana Je bilo 77 revnih šolskih otroik — dečkov Jn deklic — z obleko in čevlji. Odbor podružnice se naj topleje zahvaljuje vsem loškim damam za darovano pecivo, SS. trgovcem za sladVorčk« ta fige. kakor rudi vsem, kl so z denarnimi prispevki pri-■yomoz'i, da je bila obdaritev otrok ta&o bo-sata. KRANJ. V nedeljo se ie vršilo tu protestno zborovanje driavnBt nameščencev. Udeležba je bi.1 a zelo velika, znamenje, da se državno nameščerastvo zaveda svojega položaja. Govorniki so resno tn temeljito razpravljali o bedi ki je po vojni zadela državne nameščence, zato je stvar države, da ,:m priskoči na pomoč. Poudarjali so, da je nujno potrebno zvišanje prejemkov in revirja službene pragmatike posebno pa še, da se nameščeni a ta premeščanja moralo vršiti le po faktični potrebi ta ne tz strankarskih razlogov. Sprejeta Je bila 9 točk obsegajoča resolucija, v kateri so dTžavni nameščenci Izrazili svoje zahteve po zboljšanju nevzdržnega svoleza položaja. Zborovanje, katero se Je vršilo povsem stvarno, mhr.o ta dostojno brez vsakih hujskanj fn coženj, se je zaključilo z navdušenim trikratnim ŽrvtoMcHcetn na kralja. PONIKVA OB J. 2. Šolska mladina je priredila v nedeljo, dne 13. decembra skupno z Dram. in pevskim društvom ter s Kat prosv. društvom lepo uspelo proslavo 125-jDtnice rojstva A. M. Slomška na šol. odru, •zdelanem po učitelju g. Komarju. Slavnostni govor je govoril v imenu prosvetn. društva za mariborsko oblast učiteljiščm profesor dr. M. Kovačič rz Maribora, ki le v poljudno Izbranih besedah očrta! življenje a delovanje Slomška. Iz sporeda je posebno ugajala dramatizirana Slomškova pesem ■■Sirota*, ki je bila podana v živi slifcl od skupine otrok. Učenka Podgoršek, ki je nastopila kot mala sirota. Je s svojim milim nastopom garala občinstvo do solz. Tudi igrica »Slomškovo rojstvo« so izvajali otroci dokaj ijubko. Oboje jc vodila učiteljica gdč. Vošnjakova. Igro * Veseli sod» so pa igrali odrasli in šol. otroci pod vodstvom domač. g. kateheta še dokaj precizno. Kar zadeva pevskih zborov, tako mešanega kakor tudi moškega, se mora pohvalno omeniti. da sta to dva pevska zbora v čast Ponikvi. Vodi ju domači arganist g. Hlastec. Občudovali smo posebno prijetne in dobro ruirnirane soprane in pa mogočne base. Izmed pesmi so nam posebno ugajale »Pozdrav« — roeš. zbor in «Vojaci na potu» — moč. zbor. Tudi — «Sanak spava« je bil mil. Priznati moramo, da se učiteljstvo tc šole resno trudi ne le v 5»K, ampak tudi izven nje s prosvetnim delom. Da mu je ljudstvo hvaležno, jc pokazalo s svoiim številnim obiskom. MARENBERG. Ujedinjenje in Miklavževo jc obhajal naš Sokol v znamenju svoje dece. Četa Sokoličev in Sokoltčic je izvajala obakrat več ljubkih nastopov. Zato so želi od množice obilo pohvale — ta Miklavž se jih je spomnil z bogatimi darovi. Vsem, ki so piisipevali in omogočili, da sta prireditvi tako lepo uspeli, Izreka odbor svojo toplo zahvalo. Božični in novoletni pozdravi naših vojakov Prav vesele božične praznike in srečno novo leto žele svojcem, sorodnikom, prijateljem ter vsem ožjim rojakom, zlasti dekletom slovenski fantje, raztreseni po vseh garnlzljah obsežne Jugoslavije. • Pripravniška šola oblastnega inšpektorata finančne kontrole v Ljubljani: Karel Le-wicki, France Schweiger, Ivo Kalčič, Ivo Tauses, Joža Lah, Ivan Plahoia, Ciro Hart-man, Lojze Kek, Anton Jurečič, Jože Marčič, Ivo Kocjančič, Jože Herič, Karol Ceg-nar, Joža Pogorevc, Martin Šintler, Rudolf Cvelbar, Ivo Mlakar, Franjo KračnSk, Pavle MaJutič, Štefan Petkovšek, Ivan LoTger, Stanko Zatler, Stevo DamJanovK, Jože Ka-škovtč. Ignacij Ogrin, Lojze Močivntk, Matevž Robat, Franjo Volarič, Joža Bezgov-še&, Matevž Grom, Ludovik Dovgan. Šibenik, podčastniki radiotelegraffeti vojne mornarice: Rudi Jezeršek iz Dolenje vasi. Rudi Kossi in Drago Domanjko iz Ljutonwra, Anton Arh tz Celja, JoSko Drachsler in Joško Havelka iz Krškega, Ka rel Zupane iz Kranja, Bruno Skalicky iz Ljubljane, Dragoslav Antonfč iz Ribnice, Jattko Peternel iz Gorenje vasi, Joško Za-bovnfe iz Žalca. Boka Kotorska. mornarji iz Tivta: Franjo Zupan šz Kranja, JoSko Kern !z Klanca pri Kranju, Roman Švajger tz Tržiča, Alohs Kiopčič iz Moravč, Franjo Slabe tz Žiberš pri Logatcu, Vinko Petkovšek iz Planine, Ivan Bradola tz Cerovega loga, Anton Zupančič iz Štorovega. — GJenov4^ slovenski fantje dijaki strojne šole vojne mornarice. X. razreda: Andrej Frantar iz Cerkel] pri Kranju, Venčeslav Hribernlk iz Bitenj pri Kranju, Matija Seian iz Ježice pri Ljubljani, Pavel Ktmstelj ez Radovljice, Ludvik Smerke iz Gorenje vasi pri Rib niči, Polde Mrežar iz Radeč pri Zid mostu, Jopip Bonča iz črnega vrha nad Idrijo, Joško Lipah iz Dobrunj pri Ljubljani, Franc Oeepek iz Vidina pri Krškem, Edvard Mot-nikar iz Zagorja crb Savi Engelbert Satfrld tz Ruš pri Mariboru, Milan Potočnik iz St. Vida pri LJubljani, Ivan Ambrož iz liruS-ce pri Jesenicah, Franc Vegan iz Maribora, Ivan Kalan te Gornje Polskave, Ivan Skopec in Rado Novak Iz Rožne doline pri Ljubliani, Janko Zagovec tz Maribora. Šibentk, fantje kraljevske mornarice, v službi na kr. hrodu sKobac»: vodja II. Kaše Adolf Vončina iz Kozjega, vodja III. klase Nikola Skalabrin iz Sibenika, narednika: Zvonko Rudolfi z Brača in Drago Domajnko iz Št JurJa na Ščavnid; podnarednlki: Rudi Hercigonja iz Zagreba, Franjo Balon z Bizeljskega, Drago Henking iz Virovitlce, Drago Urbič iz Sevnice, Franjo Lo-zica tz Korčule, Ivan Juvan iz LJubljane, Ivan Ba-hovec tz Hvara, Ivan Sočfč tn Lazo Šajna iz Maribora, mornarji I, klase Roman Rot iz Vel. Lašč in Jamez Geršič iz Kočevja, mornar n. klase Josip Horvat iz Ptuja. Cetinje, slovenski orožniki 5 orož. polka: narednika Mihael Kink in Jurij Prohart, pod narednika Ivan Tomažič in Štefan Jeršin, kaplarji Franc Sever, Franc Domiter. Jože I.ampe, Avgust Plomberger, Alojz Zabkar, Jakob Sleikovec, Franc Bezjak, Miha An-celj. Alojz Završek, Franc Vrtovec in Franc Novak. Kraljeviča na Hrvatskem, mornarji, vkrcani na torpedovki Slike za legitimacije iz.lelnje najhitreje totcjrit jlagon HibSEK L)"*-i'3aa. ValvKorje? tn IBS Mšoae Starejšo kuharico prtovratEO iu sposobno ia vodstvo gospodinjstva i:rnir.f5ker-a klnha na večjem nittaiku i&iemo za nastop a 10. Januarjem 1026. Stanovanje m hrana v hiši ?o;uovanja in a jahtevki plaie poslati na anravo .Jutra* ix>1 znaftko ♦Gospodinja.. S2444 Potnik io bi obiskoval trgovce v tnestib in vaseh se i 8 6 e oroti proviziji Ponudbe r,a postni predal U v Zagrebu S2252 Prvovrstnega bilancista revizijo in sestavo bilance iMe Industrijsko — podjetje v okolici Ljubljane. Ponudbe pod »ToCna vknjižba« na upravo »Jutra«. ?S803 Knjigovodkinja ve£ča koicspondence. katera obvlada popolnoma slovenski in nemški jezik kv ker tudi strojepisja, — se iMe. 52765 Prodaialka ra tnanufakturno in modno trgovino v Celju se ižče — Reflektira se samo na prvovrstno moč Ponndbe -a postni predal 66 Ceije 32907 Podobar .BiHLauerl kater! bi imel veselje v prostem času do stalnega zaslužka z lastnim orodjem, naj posije svoj naslov i:a upravo «Jurw pod Pekovski mojster se sprejme takoi. Naslov v upravi .Jutra*. 32S61 Trg. pomočnik pravkar dovršil u£uo dobo, želi vstopiti v mannfak-tarno trgovino kot prsktl-kant za 2 meseca brezplačno, da te priuči manu-takturne široke. Naslov . Gospodična i5če službo kot pomoi! t pisarni, trgovini ali biagat-ničarka. Ponndbe pod Iifro «Novo leto 6» ca upravo «Jctra>. Prlkroievalec gornjih delov (Obertheilher-richter) dobro izurjen, prva moč, išče službe za takoj. Gre tudi v večje podjetje kot mojster, poslovodja al! kaj slčnega. Pasmene ponudbe na upravo «Jutra> pod »ProkTojevalec*. S2S82 Pozor, krojači, šivilje in nešlvilje! Velika razstava krojev dne 27. in 28. t. m. Nov tečaj se prične 8. januarja. Vpisovanje od S6 de«, do 2. jaa. — Oblastveno koncea. dipl. krojna Sola. Suri trg Itev. 19fl — Za revnejSe učence ugodni plačilni pogoji. — Krojni pouk potom poŠte. 32852 r«i» DRVA — ČEBIN Wol!ova in. Telefon: 86. 181/U 30 odstotkov popusta Radi razprodaje zalog« prvovrstnega toaletr.ega — mila dobi vsak pri odjemu enega originalnega kartona SO odstotkov popusta, dokler traja zaloga. — A. Lampret, Ljubljana, Du. oajska česa 22. 32691 Zaradi pozne sezije pri vsakem kiobnko 15 H popusta v modnem salonu Stuchlv-llaike, Židovska ul. K. S. 32499 Opreme za neveste atore, taatore. Jedilne ia spalne garniture namizna in posteljna pregrinjala ter vae vrat« vezenin v e i e ročno najceneje M Zor Ježek. Ljubljana. Stritarjev« ulica 7 Prevzame va« kombinacij« Iz motivov — Predtiskanjn Največja iz-bera načrtov. 468 Proda se coboidravsUkl atol. tvrlD-(1 atol (BohrmaachineV «1 ravnil ki Instrumenti, Jedilna is kuhinjska kredenca, ena omara aa oM*ko, jedilna niza. naivrnlaik, dekoraHlaki divaa. Solata violina la drug«. Oaa tO— 18 dasea la jutri. Dr. Vatla*, Gradllče 8, M, £1. Briliantni prstan) (aolK«r) m prodajo. Naalov p*va upr. «Jatra». 8S845 SmučI •• oeno prodajo * Hltterj*- vi uliei 12, pntHčje. JSffT« Sanke (Podi) t* prodajo. — Naalov pove (prav* «Jctra». SS873 Kožuhovinasta jopa chic za 1200 Din naprodaj. Naslov pove uprava «Jutra> S2872 Mix & Genest avetovno znani radio glaa-noeiuSalcl in slaAalice a« dobe pri tvrdki Fran Bar, Cankarjevo nabrežje 6t. 5. 32870 Cigaretni papir «Abadie» glavna zaloga F. H Schmitt, Ljubljana, Pred Škofijo. 32634 Rotary Ciklostil-aparat popolnoma nov te proda za 6500 Din. Naslov pove npr. «Jutra>. 32877 Preproge za hodnike (Laufteppiehe), 1 prava amirnska preproga in t banja a pečjo se ceno proda. NasloT pove uprav« •Jutra*. Lovsko puško (Hamerlea) prodam. Naslov pov« uprava «Jutr&*. 228S4 Turško garnituro mizico ln 6 atolov, ročno rezljano, za salon ali gosposko sabo, se poceni proda. Naslov v upr. «Jutra». S2880 Lepo božično darilo Album z 2000 znamkami, lepe serije, se najugodneje proda. Naslov v upravniltvo «Jutra». Juto Od embalaže in jutine krpe kupujemo. Ponudbe aa opr. »Jutra« pod »Juta«. 83573 Prazie steklenice 83816 LokomobHa dobre «kraaj«u. R-li HP. u k »r Sonja • odpadki te beaatkf jarnenlk u kipita Pomudbe t opiaoe Is plačilnimi pogoji ua onrmve •Jotra* pod značko «Lee»e iadaetrijaa (MU Kompletna armatura za valjčni mlin valcni 35—40 em, se pod ugodnimi pogoji kupi. — Ponudbe na naslov: Sflta ua Brodu, p. St. Kril pri Ko-atanje-rfei. 82811 Več gostiln v Ljubljani odda »Posredovalec«, 8v. Petra cesta S3/1 32S98 Trgovski lokal v centru Ljubljane — tudi brez taioge — ae odda. — Pooudbe oa apravo .Jatra* pod šifro «S stanovanjem*. Pisarniške pro-tore pri glavni pošti odda .Posredovalec*, Sv. Petra cesta St. 23/1. S2SS5 Išče se prostor za čevljarsko delavnico — lahko tudi na dvorišča, aa takoj. Pismene ponudbe na upravo «Jutra» pod značko cbelavnica». S2S83 Lepo stanovanje izven mesta, obstoječe iz 2 aob, kuhinje ln pritiklin ae odda. — Naalov pove aprava »Jutra*. S2908 Stanovanje dveh sob. kuhinje in pritiklin s e takoj odda. — Prednost imajo atranke brez otrok. Naslov pove uprava .Jutra*. Zasebno sobo s hrano iSče uradnik v bližini gor. kolodvora. — Ponadbe na upravo cJutra, pod iifro «Soliden 16241». 82819 Opremljeno sobo iSčem za takoj. Ponndb« pod «Carinii» ca uprav« «Jutra». 82908 Boljša gospodična ae sprejme v vao oskrbo kot sostanovalka domače hčerke. Naslov pove upr. .Jutra*. £2911 Zakonskemu paru se takoj odda opremljena soba z uporabo kuhinje. — Naslov pove uprava ajutra* S28S5 Dva dijaka se sprejmeta na stanovanj« in zajtrk, event. na hrano. Naslov pove uprava «Jutra» 3381S Opremljena soba snažna. 9 separira^im vhodom se takoj odda enemu gospodu. Naslov pove ui». •Jutra*. 32810 Lepa, velika soba z 2 posteljama io električno razsvetljavo, solčna. se s l. januarjem odda. Naslov v upravi »Jutra*. S2868 2 pisarniški sobi veliki, v eentrumu mesta, t telefonom in električno razsvetljavo se takoj oddasta Naslov pove uprava »Jntra* 32869 Soba s hrano se odda takoj aU 1. jaa. boljSemu gospodu. Naslov v upravi »Jutra«. S2893 Prazne sobe separirane. v centru mesta odda »Posredovalec*, Sv. Petra eeeta It 23,1. S2S97 Srednješolec iSča stanovanje — gre tudi kot aostnaovaleo. — Cenjen« ponudbe na upravo «Jutra» pod «Dijak*. -- Družabnik(ca) z £50.000 Din kapitala sli z garancijo za dobička-nosno podjetje, te išče. Ponadbe pod »Novi Sad« na upravo »Jutra«. 32668 Trgovka s svojo obrtjo ae sprejme takoj v specerijsko trgovino. Pojasnila daje g. Kni-fic, Tržaška eesta itev. 34. 32862 r»i>. Sakradiofis! Srečen Božič, pričakujemo Te vsi! — Drg»5 žalostna bom. — Hajnalka. Vdovec 47 let star. trgovec, želi znanja 8 boijSo »dovo nad 40 let staro, zdrave, močne postave, stanujočo v Ljubljani. Dopise pod značko »Pirnga tajnost* na upravo »Jutra*. 32871 Kdo bi hotel pomagati polteni, mladi gospodični, kl ni po lastni krivdi pri51 a v denar-o stisko? Cenjene ponadbe pod »Hvaležnost* ca upravo «Jutra>. 32875 V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma pod nastopnimi ilframi: Ana. B 8 A., Rrinetka. Cevi, Dobri nauki. Ezcelai-or, Oramofoe, Hipoteka, Idealna. Jelka. Karikatura, Kenverzacija. Kuharica a posestvom, Ljubav ln zvestoba. Ljubav t jeseni. Lokal itev. 46, Hacedo-nec 25, M. B. P., Nemščina. Nedelja. Odkrit m plemenit, Osamljen 15722, Paclavka S6983. Pisalni stroj, Perfekten, Strojnik 16010, Srečen hoJlč, Simpatija 14769. Strto srce. Salon, Stroj 5000, Sanke, Suknja 26. Tango. Tiha sreča 150. Veoeta, Vroča 'Kihezen, Vrtnica, ZavrS-nik. Zelo ugodno, it. 1889. bo sprejemal oglasni oddelek v PreSernovi ulici it. 4 do 5. ure poooldne. s B B I ■ iim Vendar prosimo, da se oglase odda po možnosti ie i v dopoldanskih arah. \ •umatiaiumiiiuiuimiiHU Zs božična in novoletno M znatno znižane cene v modni trgovini Peter Sterk, Ljubljana, Stari trg 18. Pull-overs, garcon-biouse, (bubi). Tunika, sveateri, telovniki volnene in svilene jope, nogavice, dokoieniee, rokavice, športne čepice moški klobuki, moško in damsko perilo, damske torbice, listnice, parfumi fino milo, itd. Velika izbira kožubovine CD«0»C3BC5BC3aC31CDBCD10BC3BCD«0BC3«CDBC3 Za božične praznike nudi bariunaste klobuke po polovičnih eenah i E. Iftioi, Mm li Petra cesta 11 *3©0©6©©0©©80©0 Za doraščajočo mladino in odrasle Vdova stara 35 let, naobračena, simpatična ter dobrosrčna, Seli radi osamljenosti resnega znanja e pnnernim gospodom uradnikom ali podjetnikom. Dopise poa značko «Dobroirooost> na upravo cJutra*. 82910 Fanči! Včeraj nisem mogel priti, ker sem bil zadržan. Keda) pridem Vam javim. Srčne pozdrave od E ... 32995 Violino šoto, koncertno, staro, i ta. lijaaskega Izvora, pro4am za 1500 Din. Kaslov pove uprava «Jotra». 02912 Harmonike nove ia stare, lastnega ter tujega izdelka po jako nizkih cenah naprodaj. — Fr. VodISek, Sp. Slika, Polako-va ulica li. 82887 Vijolina skoraj nova, krasen glas, ▼ lepem etniju, ee ugodno proda na Poljanski eesti 13. U. nadstr. Iero. S2879 Doberman rjav. 2 leti star, izvrsten tavaj, ceno naprodaj. — Naslov pove uprava »Jntra, 12322 Otrok a« vzams v rejo. T spravi »Jotra«. Vpraiati 32630 Pozor! Razna zastopstva in komisije sprejmem« ta Bolgarih) la Turčijo pod solidnimi pog«ji. Pisati: »Trgovinski Aa jmdal »1 n. nsau: »ir-Agenciji, poStai Bo«K BoW 82797 V novi vDi se oddajo 8 aob«. kuhinja, t elektriko. Mesečna najemnina 1850 Din. Naslov * spravi »Jutra*. 32424 ie izšel za božič Bon ton Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in oblačenju v javnem in zasebnem živ« Ijenju. — Sestavljena po lastni izkušnji in na podlagi najnovejših Bon tonov velikih narodov. — Strani 280. Broširane velja 65 Din. \ celo platn« vezana 80 Din. Knj*'f?o je izdala Knjigarna Tiskovne Zadruge v Ljubljani, nasproti Glav. pošte <3®©©©0©©©©66©© Deftoreciie plesnih dvoren Vsak dan sveže cvetj"e. Mirtni venčki in šopki za neveste in žalni suhi venci tudi na debelo v cvetličarni 7245-a Vektor Bait. ^"^rs: e) i .G> r~fl~nnnrr;nnnnnr inr ¥: JDGGnDaanannr: PARFUME, kelinsko vodo, toaletno milo, brivske potrebščine itd. kof pripravne predmete za božično m novoletno darilo priporrča PHRFUlflERIJH „STRmOLI" Ljubljana, Pod Tr^nfto štev. 1. hiša ob Tržaški cesti z obsežnimi gospodarskimi prostori, pripravno za kakšnega prekupčevalca z živino aH tudi za obrtnika, ki rabi obsežne prostore. Naslov v upravi .Jutra". Sax Rohmer: 3 Rdeči četektiu Pod krinko brezbrižnosti je prikrival razburjenje, ki ga je le težavno tajil. Gray je slednjič le opazil, da je Sir Lucien premišljeno prekrižal njegove načrte za ta večer in da je gospda Monte Irvin bila mrzlično zaposlena z zadevami, ki niso bile v nobeni zvezi z večerjo. — Če se boste torej odzvali mojemu povabilu na večerjo, je dejal, ali vas smem spremljati in vas počakati? — Pri Kazmi? je vprašala gospa Irvin. Gotovo. Nato se je obrnila k Siru Lucienu in mu rekla: — Ali hočete tudi vi čakati? Pravzaprav nima dosti smisla, če grem na večerjo s Ouentinom. — če vam ie prav, ie odvrnil baronet, vas hočem spremljati v predsobo proročišča in vam potem voščiti lahko noč. Trojica ic šla naprej po Old Bond Streetu. Ouentin Gray je menil, da je bila vsa povest o Kazmi samo nerodna laž in premišljal je, kako bi gospo Irvin rešil neprietnih posledic te laži. Toda ljubosumnost vzbuja najslabše nagone in uničuje najboljše. Sklenil je. da dvojice nikakor ne zapusti, dokler ne razkrinka laži. Zadrega in nervoznost gospe Irvin ga je v tem sklepu le še potrjevala. Skupina prodajalk in drugih ljudi, ki so čakali na avtobuse, so onemogočili, da bi šli vsi trije vštric. Gray je moral zaostati in je stopil na nogo majhnemu možaku, ki je hodil tik za njim. — Oprostite, gospod, je dejal možak. Malo je manjkalo, da ni zajavkal od bolesti, toda kriv je Gray. Ta je zamrmral nekaj nerazumljivega in skušal čimprej priti na stran gospe Irvinove, ki se je naglo in razburjeno pogovarjala s Sirom Lucienom. Dohitel je oba, ko sta ravno stopila v razsvetljeno vežo. Na steni je bila bronasta plošča z napisom: KAZMA — I!. nadstropje. Gray je bil prepričan, da bo gospa Irvin dejala, da bo šla drugič k \ edc.r : Toda brez besede je začela stopati po stopnicah navzgor. Gray ji je sledil, Sir Lucien pa je stopil vstran in ga pustil naprej. V drugem nadstropju so bila vrata, poslikana na orientalski način. Imela niso niti zvonca, niti tolkača, toda če je človek stopil na prag, so se brezslišno odprla, kot bi hotela povabiti prišleca, naj vstopi v lepo opremljeno stanovanje. Oprema stanovanja je bila arabska. Raz slikani strop je visela fina svetilka, katere luč je sijala skozi barvana stekla. Bila je prijetna topla razsvetljava. V temnih kotih .ie bila čudna orientalska posoda, vrči z dolgimi vratovi ter sklede z vrezanimi napisi in podobami. Nizek divan, pokrit z živo barva-nimi preprogami, se je raztezal od vrat orientalske omare ali mushrabiyeh. Za to omaro je bila dolga miza, na kateri so bile sohice Nilovih bogov, amuleti in majhne zamašene steklenice iz modrega emajliranega porcelana. Tu ste stali tudi dve stekleni oma. rici. napolnjeni s čudnimi starinami. Soba je bila opojno pariumirana. Sir Lucien je vstopil zadnji in vrata za njim so se zaprla. Iz kabineta na desni strani divana je stopil mlad Egipčan. Oblečen je bil v običajno belo obleko, imel je rdeč šal in rdeče sandale. Glavo mu je prikrival tarbush, mala rdeča čepica, ki jo navadno imenujejo fez. Šel je k vratom na levi strani sobe in jih je brezslišno odprl. Nato se je resno priklonil: — Šejk el-Kazma čaka, je dejal z mehkim izgovorom gornje-egipčanskega domačina. Začudeni Gray je sedaj spoznal, da stoji gospa Irvin pod vplivom silne razburjenosti. Ko se je ozrla nanj, je opazil, da so njene oči spremenile barvo in se naravnost blestele. Zdelo se mu je pa, da to ni posledica sobne razsvetljave. Glas se ji je tresel, ko je govorila: — Ali boste poiskali taksi? Težko je najti ponočni voz in moji čevlji bodo silno blatni, ako grem peš čez Piccadilly. Vstopim samo za par minut. Izginila je skozi vrata. Egipčan je stal ob strani, ko je šla mimo. Nato ji je sledil, a se nemudoma vrnil, zaprl vrata in izginil v kabinet, ki je bil menda njegovo zasebno bivališče. V stanovanju je zavladala tišina. Sir Lucien se je brezbrižno usedel jia divan in izvlekl svojo cigaretnico. — Želite cigareto, Gray? je vprašal. — Ne, hvala, je ta odgovoril s skoraj sovražnim glasom. Neprijetno mu je bilo in nervozno je korakal po sobi. Pyne si je prižgal cigareto in vrgel ugaslo vžigalico v pepelnik. — Najbolje bo, je dejal Gray hlastno, da takoj poiščem taksi. Ali ostanete tu? — Grem večerjat v klub, je odgovoril Pyne, toda lahko počakam, dokler se ne vrnete. — Kakor vam drago, je rekel Gray. Mislim, da se takoj vrnem. Naglo je stopil k izhodnim vratom, ki so se sama odprla, čim se jim je približal in se tiho zaprla za njim. 3. poglavje. Kazina. Gospa Monte Irvin je stopila v notranjo sobo. Vzduh je bil tu težak. Iz kovinaste posode se je dvigal dim kadila. To je bila govorilnica Kazme. V nasprotju s prvo sobo. ki je bila polna pohištva, je bila ta skoraj prazna. Na tleh je ležala debela preproga, sredi sobe je bila miza s posodo za kadilo in poleg udoben naslonjač, za katerim je visela svetilka s stropa, ki je motno brlela v zelenem, okroglem senčniku. Stene so bile zastrte z zelenimi preprogami, tako da so. izvzemši barvanih vrat, bile vse štiri strani sobe enake. Egipčan je vodil gospo Irvin do naslonjača, sc priklonil in izginil skozi vrata, skozi katera sta bila prišla. Gospa je bila popolnoma sama. Nervozno se je tresla in strmela v steno, ki je bila pred njo. S svojim satenastim čeveljčkom je udarjala po preprogi, grizla si je ustnice in prisluškovala. Toda vse je bilo tiho. Niti iz šumne ulice se ni čul ropot v sobo. Gospa Irvin je odprla plašč in ga spustila preko ram. Njene gole roke so bile videti voščene in nenaravne v čarobni luči, ki je padala nanje. Dihala je naglo. Tri minute so potekle v popolni tišini. V sobi je bilo tako tiho. da je gospa Irvin čula slabo prasketanje žarečega oglja v posodi, ki jc stala poleg nje na mizi. Stebri sivo-modrega dima so sc dvigali skozi luknjice na pokrovu. Nepremično je strmela vanje. Zdelo sc ji je. da so kače, ki se plazijo proti zelenim zastorom. Tako je sedela, neprestano udarjala z nogo in zrla v hipnotično gibanje dima. Slednjič pa je zvok iz zunanjega sveta prodrl v sobo. Cerkvena ura je bila sedem. Njeni oddaljeni, komaj slišni udarci so prekinjali tišino. Obenem se je začul jasni, kristalno čisti udarec ob srebrn gong, ki je zazvenel iz neposredne bližine. Gospa Irvin se je zganila in takoj začela strmeti v steno, ki je bila prd njo in ki je bila pokrita z zeleno zaveso. Punčice njenih oči so se naenkrat razširile in vznemirjeno ie stiskala pesti. Luč nad nieno glavo je ugasnila. Sedai, ko je prišel trenutek, ki ga ie pričakovala z zadržanim upom in strahom, se ie je polastil silen nemir in div.ie se ie začela tresti. ČA3M ROČKA rujezva. priljubljena'in prijetna čajna mešanica za cbitelj, tudi pri trajnemu uživanju nobena ckctsna utrujenost. ICM Krasna in praktična božična darila že od Din 369 — (9/12) naprej Oglejte si bogato zalogo drogerije A. Kane sinova Ljubljana, Židovska ulica 1. Bobe se fotograf je vseh slovenskih planin. xaa£Sm«mu«iiB3iiiiiaii35iias | %m6sk\ Jffskafors" jj snežni levili j; so letos najprimernejša božična darila. Dobe se pri tvrdki IHI. TREBAR, LJubljana, Sv. Petra cesta štev. 6. Eidni neslišni pisalni stroj L L Smit I Bros, m. s. 52* V tffiM|fl,flSa UD3LSABTA, • »AffiAU1&I šelsnburgova ulica št 6/1. felPtoD It )S0 rslofon St "M. ............................. vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti pošinino in manipulacijsko pristojbino v znesku Din 2•—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašania in prošnje glede našlo vov od „malili oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Sin 2*— Primerns darila za »Prš mzK« sersr Iijabljana, Sv. Petra c, št. 3 se priporoča cenjenim odjemalcem raznega perila, rokavic, nogavic, dalje velika izbira damskih, moških in otroških zimskih potrebščin ter raznih površnih jopic, jum-perjev i. i. d. Znižane cene. Reiiektiramo samo na popolnoma izkušeno moč in samo na take, ki so že več let delovali v enakem obratu. Starejši, naobraženi nad mlinarji in uradniki, ki so dovršili mlinarsko šolo imajo prednost. Ponudbe, katerim je priložiti prepise izpričeval in z navedbo zahtevane plače je poslati na: Sjedingerci paromlin d. d. Bjelovar, Hrvatska. Iščemo za nastop 15. januarja ali 1. lebr. 1926 starejšo moč, ki obvlada popolnoma slovenski in nemški jezik, slovensko in nemško stenografijo in strojepisje. Začetna plača Din 2000, oziroma po dogovoru. — Dopise s prepisi spričeval o šolski izobrazbi in praksi prosimo nasloviti na „Korespondentka št. 11!" na upravo »Jutra". kupuje po najvišjih cenah drsgerila l Ml Židovska ulica isi dobre hrane in novega sladkega Pekrčana ter 4 leta starega vina iz Kalvarije naj pride v Narodni dom in Štajersko klet v Mariboru J** "■t® Zsstopsivo Siavije in Čehoslavije. LJUSUAM, Tavčarjeva ulica štev. 3. s podružnicami na Sušaku, Jesenicah in Rakeku sc priporoča vsem cenj. trgovcem in industrijalcem za vse špedicijske in carinske posle. Za selitve so pohištveni vozovi na razpolago. Vsakoiake informacije brezplačno. Din 50.000 Din 20.C80 Din £3.000 Din 4.000 Ošn 10.000 Din 20.500 Mi so Vasa zbsss velike ugodnosti naše božične reklamne prodaje? Al! sto se iste že udeležili? Ako še ne, storite to nemudoma. Uverjeni smo, da bodo naše pošiljke napravile Vam kakor Vašim dragim neizmerno veselje. Tudi Vi bo-dete prijetno presenečeni kakor vsi oni, ki so naše parfume že naročili, o čemer nam priča nebroj pri-znalnih dopisov, od katerih nekatere spodaj navajamo. Da seznanimo širšo publiko z našo izborno spe-cijaliteto parfumov, aranžirali smo božično reklamno proda|o, katera nudi udeležencem izvanredne ugodnosti. — Udeležba pri naši reklamni prodaji upravičuje vsakogar, kdor naroči 1 sfeklsiBic naifin. „0DE0H" psrfea lepo sortiran v kartonu za samo Din 85*— (namesto Din 90'—) za sledeče: 1.) Na udeležbi pri razdelitvi 60 velikih nagrad po nastopnem nastavku: 1 nagrada v skupna vrednosti 2 nagradi po Din 30.990 4 nagrade po Din 5.000 2 nagradi po Bin 2.000 10 nagrad po Din 1 030 41 nagrad po Din 500 2.) Na razde3tt»" 5000 posebnih nagrad v skupni vrednosti Din 450.000 na ta način, da nfora povprečno vsaki tretji naročnik dobiti posebno nagrado; razven tega pa v ugodnem slučaju lahko odpade nanj še ena izmed velikih nagrad do 50.000 Din. Pošljite tedaj takoj po nakaznici ali v denarnem p'smu znesek Din 65 (naroči se lahko tudi vec kartonov naenkrat), nakar dobite obratno našo krasno zbirko 6 steklenic .ODEON" parfuma. Vsaki pošiljki jc priložen kupon s tekočo številko ter razdelilni načrt za nagrade, s kojim se smatra strinjajočim sc vsak naročnik. Vlaganje ozir. porazdelitev kuponov za velike nagrade se vrši pod nadzorstvom kr. notarja. Kako pišejo naši naročniki: V časopisu sem brala Vaš oglas za nagrade. Ker sem se pri svoiih znancih prepričala, da so Vaši pa-futni, kljub nizki ceni res fini, naročam en karton. 65 dinarjev Vam pošiljam posebej . . . ___________Z. S. Hrušica Vaša pošiljka mi je napravila v resnici veliko veselje. — Tako lepe izbere 6 steklenic za samo 65 dinarjev nisem pričakovala. V enem ovitku sem našla priznanico za cosebno nagrade. Pošljite mi, prosim še dva kartona po 6 stekleuic. Znesel; Din 130— prilagam . . . M. P. Ljubljana. Zelo veliko srečo sem imela. Pri prvi pošiljatvi sem dobila priznanico za posebno nagrado. Ko sem vnovič naročila 2 kartona pa sem našla v enem zopet 1 priznanico. Pošljite tr.i prosim takoj še dva kartona. Tudi več mojih prijateljic se je odločilo za naročilo ... B. L. Beograd. Naročite torej nemudoma, kajti naša reklamna prodaja traja samo do 27. decembra. Tudi Vi bodete z našo pošiljko zadovoljni! „ODEON", tovarva Miti izdelkov io parfumov Liubliana, Vegova ulica Stev. 8/a. HaicanaJe in najbolje, si boste oskrbeli različno božično blago v delikatesni in specerijski trgovini - m. BH&M, Lfabljasa, SSOdcšicesa cesža. W Na sveti večer in dan preje sveže ribe Proda se lepa zbirka raznih zabavnih in znanstvenih knjig, mc-d temi .Vaivazct* ter več letnikov .Ljubljanskega zvona" in .Dom in sveta*. Istotam je tudi naprodaj dobro obranjen harmonij. Cene ugodne. Natančnejša pojasnila se dobe pri g. Ivanu Debelaku, načelniku gasilskega društva v Skofji Loki. 12738 Pozor! Za božične praznike in Novo leto se točijo pristna dalmatinska vina samo v gostilni pri Anžoku v Sp. Šiški. Vodnikova cesta 17, po sledečih cenah: Črno liter Din 9 — opolo rdeče liter Din 10 — opolo belo 1 Din 11 — viško črno 1 Din 13 — maraština od suhih jagod Din 30 — viški prašek Din 30 — tropinovec Din 38 — olivno olje Din 24 — vinski kis Din 6. Kdor pije naša vina, se mu ogrejajo lica in ušesa. Vsem cSjezsaiceai vesele božičae praznike In srečno novo leto! Brača Lasan, iinliieiie lupite radi zmanjšanja prevelike zaloge: zlatnino, ure, srebrna namizna jedilna orodja pri Ljofiiioni!, Hotni tri 11 Najboljše in najcenejše v • v« v dobite v parni pekarni VILJEM BIZJAK, Gosposvetska cesta 7. Podružnica: Marijin trg štev. 3. POZOR! Direktna prodaja iz tvornice v Rogaški Slatini. Zaradi opustitve obrata se bodo od dne 10. decembra 1.1. razprodajale vse filcaste in plišaste igrače, punčke in dr. lastnega izdelka, tako tudi velika množ na gumija, ccluloide in mehaničnih igrač z 20°/o popustom. Razprodaja se vrši do nadaljnega v trgovini Karla Worsche, Maribor. Gosposka ul. 8, kjer se bodo igrače tudi prekupcem oddajale po izredno nizkih cenah. — Nepovratljhra kupna prlloinast. f,lUTiC»" pra jupsloMBo fewiio mm igrač,