PoAtnliu% ptafinns v ffotovtnL. Leto LXTV., št. 64 Ljubljana, petek tO/marca 1931 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje In praznike. — Inseratl do 30 petlt * Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. ftt 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.-- Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. JUGOSLO VENSKO * RUMUNSKI LESNI KARTEL Po vzorca agrarnega bloka se namerava osnovati lesni kartel — Rezultat dunajske konference — Združitev nacionalne lesne indu- industrije Beograd, 20. marca. Kakor smo že poročali, so se te dni vršila na Dunaju pogajanja med jugoslovenskimi in ru-munski:ni lesnimi izvozniki in indu-strijci o osnovanju skupnega lesnega kartela. Od poučne strani je dobil vaš dopisnik o tej za vso našo lesno industrijo velevažni akciji naslednje informacije: Na inicijativo jugoslovenske lesne Industrije se je vršila dne 2. marca v Beogradu anketa o krizi lesne industrije, na katerih se je obširno razpravljalo tudi o ukrepih, ki bi bili potrebni za omiljenje te krize in oživljenje izvoza našega lesa. Med drugimi je bilo na tej anketu tudi predlagano, naj bi naši lesni industrije! stopili v stike z romunskimi in se z njimi dogovorili o skupni akciji, slično dogovoru o agrarnih pridelkih. V to svrho so se pred dnevi sestali na Dunaju jugoslovenski in romunski delegati, zastopniki največjih lesnih industrij, kakor »Našičke dd.«, Ši- pada« in drugih, z direktorjem »Šipa-da« dr. Omanskim na čelu. Od rum unske strani so se udeleževali dunajskih pogajanj zastopniki največjih romunskih koncernov kakor Crobelkoncerna, Foreste Romane in drugi. Dunajska konferenca je bila v glavnem informativnega značaja. Predvsem je šk> za vprašanje tesnejšega sodelovanja na srednjeevropskih lesnih tržiščih in na tržiščih ob Sredozemskem morju. Na konferenci se je pokazalo, da vlada na obeh straneh za to stvar največje zanimanje. Soglasno je prišlo do zaključka, da je treba tako v Jugoslaviji kakor v Ru muni ji predvsem organizirati kar najtesnejše sodelovanje velike, srednje in male lesne industrije, ki je v domačih rokah. Izvede naj se najprej ta grupacija v vsaki državi posebej in to na nacijo-nalni osnovi. Zato bodo sedaj predstavniki obeh držav najprej stopili v stike s predstavniki srednje in male industrije ter vso lesno industrijo zdru- Beograd za zatirane brate Veličastna manifestacija v prestolnici za rojake v Julijski krajini — Pomemben govor v katoliški cerkvi za zatiranje Slovencev in Hrvatov v Italiji Beograd, 20. marca. V smislu posla« niče zagrebškega nadškofa dr. Bauerja so se vršiie včeraj v vseh katoliških cerkvah Jugoslavije z izjemo nekaterih škofij, kjer se bodo opravile molitve šele v nedeljo, molitve za versko svo* bodo jugoslovenskih rojakov v Italiji. Narod se je povsod v ogromnem šte* vilu odzval pozivu svojega nadpastirja in cerkve so bile povsod nabito polne. Tudi Beograd je na izredno dosto* janstven način manifestiral svojo lju* bežen do bratov v italijanskem suženj* stvu. Ob ogromni udeležbi publike in zastopnikov raznih organizacij se je vr* šila glavna pobožnost v cerkvi Kristusa Kralja, kjer se je svečana služba božja pretvorila v spontano narodno manife* stacijo. Po molitvah je imel konzultor beo* grajske nadškofije dr. Juretić, ki je sam žrtev fašističnega preganjanja in ki je več mesecev prebil v italijanskih ječah, ginljiv govor, v katerem je ori* sal namen včerajšnjih pobožnosti. Svoj govor je začel z izrekom sv. pisma: »Hvalite Boga vsi narodi in slavite ga vsa plemena v svojem jeziku.« Te be=» I sede Davidove sta poslušala naša apo* stola sv. Ciril in Metod, ki sta prevedla evangelij na slovanski jezik. Oni, ki jim je bilo krščanstvo politični cilj, so tožili slovanska blagovestnika Cirila in Metoda, da spravljata pogane v cerkev. Ciril in Metod sta morala iti v Rim in tam braniti svoj jezik. Minula so sto* letja in gotovi ljudje so pozabili, da so pred Bogom vsi enaki. Izmislili so si teorijo o neenakosti in superiornosti narodov. Dr. Juretić je nato govoril o skup* nih ciljih krščanstva in naglasil, da cer* kev ne pridiguje internacionalizma, marveč vdanost domovini, toda preko domovine človeštvu. Nato je obširno govori! o položaju jugoslovenske na* rodne manjšine pod Italijo in o prega* njanju slovenskega jezika v cerkvi. Naša molitev naj bo našim bratom po krvi in jeziku v Italiji porok za to. da ne bomo odnehali tako dolgo, dokler jim Bog ne ta utehe in se ne zboljša njihov položaj tako, da postanejo iskrena vez med dvema sosednima narodoma in državama. Velika železniška nesreča v Franciji Na postaj? Etampes se je ponesrečil ekspresni vlak — 10 ljudi ubitih, mnogo hudo ranjenih Pariz, 20. marca. Snoči se je ponesrečil ekspresni vlak, ki vozi na progi Pariz-Bordeaux. Nesreča se je pripetila na postaji Etampes. Na tej postaji ekspresni vlak ne obstane. Vozil je s hitrostjo 80 km. Baš v trenutku, ko je vlak pasiral neko kretnico, jo je prometni uradnik prestavil, kar je imelo za posledico, da se je vlak pretrgal na dvoje. Lokomotiva s tremi vozovi je drvela dalje, drugi del vlaka, ki je obstojal iz jedilnega voza, poštne ambulante in dveh osebnih vagonov, pa je skočil iz tira in se zaletel v prazno garnituro, ki je stala na sosednjem tiru. Trije vagoni so se popolnoma razbili in je bilo 10 oseb ubitih, 20 pa več ali manj hudo ranjenih. Dva ranjenca sta v bolnici umrla, 14 pa je tako hudo ranjenih, da bodo ostali pohabljeni vse življenje. Med ubitimi je Anglež Wittman, pri katerem so našli več stotisoč frankov v gotovini, njegov brat je pa hudo ranjen. Med ranjenimi je tudi nemški univerzitetni profesor dr. Dhoner, ki je potoval v Madrid, kjer bi imel predavanja na tamošnji univerzi. Med ubitimi je nadalje župan Biarritza Aristi-des Petit. Pred volitvami francoskega predsednika Pariz, 20. marca. p. Zaradi volitev predsednika francoske republike, ki se bodo vršile v začetku maja, je bilo na izrecno željo francoske vlade prvotno za 3. maj sklicano zasedanje Društva narodov odgođeno do 18. maja. S tem je dana zunanjemu ministru Briandu možnost, da se kot najresnejši kandidat udeleži volitev. Evropska komisija, ki ji predseduje Briand, se bo sestala šele 15. maja. Velike demonstracije v Toki ju Tokio, 20. marca. g. V Tok iju je prišlo danes do velikih pocestnih demonstracij, katerih se je udeležilo več tisoč oseb. De* monstracije so priredile združene opozici« onalne stranke. Ker je policija zelo ener* gično nastopila proti demonstrantom, je pri šlo do »popada. Približno 30 oseb je bilo težko ali lahko ranjenih. Nekaj težko ra* njenih so morali prepeljati v bolnico. Končno je policiji uspelo vzpostaviti mir. Aretiranih je bilo 150 oseb. žili v enotno interesno skupino, v kolikor to ni že izvedeno doslej. Ko bo to izvedeno, se bodo nadaljevala pogajanja na Dunaju aH pa v Švici. Sam sporazum ie zamišljen na naslednji osnovi: 1. Določitev posameznih področij. 2. Določitev kvot in sklenitev posebne carinske konvencije. Pri določitvi kontingentov se bo najprej razdelil kontingent izvoza lesa med Jugoslavijo in Rumunijo. Oni del, ki bo odpadel na Jugoslavijo, se bo nato po internem sporazumu razdelil med veliko, srednjo in malo lesno industrijo. V tej smeri se sedaj nadaljuje akcija za osnovanje lesnega kartela. Direktor »Šipada« dr. Omanskl, ki se mudi sedaj v Beogradu, da informira o tej akciji merodajne vladne kroge, bo odpotoval prihodnje dni v Sarajevo, da se dogovori s tamošnjimi organizacijami lesne industrije, nato pa odpotuje v Ljubljano, da stor< v stike s slovenskimi interesenti. Nova evropska gospodarska politika Budimpešta, 20. marca. Ministrski predsednik grof Betblen je snoči sprejel deputacijo madžarskih gospodarskih krogov ter med drugim izjavil, da bo moralo priti po neuspehu ženevske carinske kontom.-ce do popolnoma nove orijentacije gospodarske politike v Evropi Izkazalo se je, da bo moralo priti do sporazuma med agrarnimi in industrijskimi državami na osnovi preferenčnega sistema in bo treba v to svrho skleniti popolnoma nove trgovinske pogodbe. Nemški vojni minister o razorožitvi Berlin, 20. marca. AA. Državni obrambni minister dr. Groerer je v razpravi o proračunu svojega resora govoril tudi o vprašanju razorožitve. Dejal je. da hoče načrt razorožitve, kakor je bil predložen na zadnjem zasedanju Društva narodov v Ženevi, zaslepiti javnost o oboroževanju in nesorazmerju vojaških sil med evropskimi državami. Inozemstvo si ne bi smelo delati iluzijo o tem, kakšne so posledice takega reševanja razoroži t venega vprašanja v nemškem narodu. O vesteh, ki krožijo v inozemstvu o tajnem oboroževanju Nemčije, je dejal, da jim ne verjamejo niti oni, ki jih razširjajo. Smešno je tuđi, ako inozemski krogi tolmačijo izdatke Nemčije za popravilo svoje mornarice v Vzhodnem morju kot zadržek za razorožitev. Atentat na fašističnega agenta v Bruslju Brusel, 20. marca. Včeraj popoldne je bil sredi mesta izvršen misterijozen zločin. Ko je italijanski trgovski potnik hotel stopiti v neko gostilno, je pripeljal mimo neki avtomobil, ki se je za hip ustavil. Že v naslednjem trenutku je oddal potnik tega avtomobila na omenjenega Italijana tri re-volverske strele in ga smrtno nevarno ranil. Avtomobil je nato z največjo naglico oddrvel dalje in ga doslej Še niso mogli izslediti. Ranjenega Italijana so prepeljali v bolnico. Kakor domnevajo gre za fašističnega agenta in mislijo, da ima ta napad politično ozadje. Pilsudski ooseti Jugoslavijo Varšava. 20. marca. Kakor poročajo listi, bo napravil maršal Pilsudski, ki se nudi trenutno v Španiji* daljši izlet po Sredozemskem morju. V to svrho je odplul včeraj v španske vode poljski torpedni rušilec. Na povratku bo maršal Pilsudski posetil tudi nekatere jugoslovenske in italijanske luke- Zemeljski plaz v Švici Bern, 20. marca. AA. Južno od Berna se je utrgal zemeljski plaz, ki je uničil mnogo gozda. Intrige z Dunaja DonkiSotska ofenziva črnožoltih intrigantov proti Jugoslaviji — Smrdljiva bomba o „pripravljenih" atentatih — čudna vloga dunajske policije >Politikac objavlja uvodnik pod naslovom: Kje se pripravljajo atentati?«, v katerem se bavi z alarmantnimi vestmi dunajskega tiska o aretaciji nekih Jugoslovenov, ki so baje pripravljali atentat na znanega Gustava Perceca ter piše med drugim: Dunajski listi objavljajo na uvodnem ali sicer na najboljšem mestu obširne vesti o tem, da je dunajska policija aretirala in izročila sodišču tri jugoslovenske državljane in sicer nekega Tomljenoviča. Cvergera in Beloševica, ki so baje osumljeni, da so pripravljali atentat na prej našega in zdaj na madžarskega državljana Gustava Perceca. Pri preiskavi so baje našli pri aretiranih revolverje, nože in fotografije Gustava Perceca. Dunajski tisk predstavlja vse to kot dokaz, da so >pripravljali* atentat, ki je bil skovan na jucoslovenskem ozemlju. Obtožbe črnožoltega tiska o nekakem >pripravljenem< atentatu od strani jusoslo-venskih oblasti nam dajejo popolno pravico, da opozorimo na gotova dejstva in dogodke, ki se odigravajo na Dunaju in ki globoko posegajo v interese Jugoslavije. Dolgo je že. odkar sta Dunaj in Budimpešta postala torišč* najstrahovi-tejšili intrig, konspirarij. zarot in propagande proti Jugoslaviji in teritorijalni integriteti naše države* Kljub vsem zatrjevanjem merodajnih avstrijskih faktorjev, da želi Avstrija z nami odnošaje iskrenega in lojalnega prijateljstva, smo morali že tolikokrat ugotoviti, da se na Dunaju ne samo tolerira, marveč celo organizira in izvaja akcija jugoslovenski h veleizda-jalceT Perceca, Pereeviea. Hranilo ri-ča. Koš u ti ča, Krnjeviča in podobnih tipov. Alarm dunajskega tiska o »pripravljenem« atentatu na šefa mednarodne zločinske bande Gustava Perceca je prozorna intriga, s katero naj bi se avstrijska in druga inozemska javnost zavedla v zmoto in ki naj bi predstavila Jugoslavijo kot inspira-torja vseh atentatov in neredov na Balkanu in v srednji Evropi. To dela dunajski tisk baš v času. ko se z Dunaja ne lansirajo samo najordinarnej- še klevete, temveč, ko se od tam izvaja tudi teroristična akcija, naperjena proti varnosti in miru v Jugoslaviji. »Politika: nato odločno zavrača insinuacije, da so bili namišljeni »atentatorji c poslani z vednostjo jugoslovenskih oblasti. Najdene fotografije Perčera Še pač niso dokaz, da bi se bil sploh pripravljal kak atentat. Kdor namerava izvršiti atentat, ne bo nosil pri sebi fotografij in so bo posluževal resnejših sredstev. Končno naglasa >Politika«, da so bili »atentartorjU aretirani preden so sploh poskušali izvršiti svoj namen. Značilno je. naglasa »Politikac, da dunajska policija ni znala preprečiti atentata na kralja Zogu. Čeprav ga je morala kot tujega suverena najzve-stejše čuvati in stražiti. Sedaj pa je naenkrat našla in odkrila »pripravljeni« atentat na osebo, ki je za dunajsko policijo in za ves svet popolnoma brezpomembna« Ce je dunajska policija, kakor bi se moglo sklepati iz pisave dunajskih listov, sprejela to stvar za resno, potem je postala le komična žrtev zločinskih tipov, ki so do skrajnosti izkoristili njeno naivnost. Nesojena žrtev tega »pripravljenega« atentata Gustav Perčec je naši javnosti dobro znana. Nekdaj jugoslovenski in sedaj madžarski podanik je na čelu izdajalcev, ki so se za denar prodajali našim neprijateljem. Dr. Pavelič, Gustav Perčec, Sarko-tič in podobni tipi so agenti v službi Van-če Mihajlova in njegovih močnih zaščitnikov, s čegar denarjem in bombami skušajo izvajati akcijo proti naši državi. In Dunaj je prevzel vlogo podpornika te donkišotske ofenzive proti Jugoslaviji. Alarm o »pripravljenem atentatu« je cisto navadna apaška kretnja. Ta trik ne le ne bo ti-pcl. marveč se lahko obrne proti onim. ki ga podpirajo. Jugoslavija je dovolj močna, da bo zavrnila vse teroristične napade. Drugo vprašanje pa je. ali avstrijski tisk s takim postopanjem služi ideji miru in s tem svojim lastnim interesom. Nova tragedija v Borštu Fašisti so do nezavesti pretepli starega Petarosa, ker ni izdal svojih sinov — Hčerka je od strahu in razburjenja umrla Trst, 20. marca. Šele sedaj se doznavajo podrobnosti o tragediji, ki je pred par dnevi zadela rodbino Petarosevo v Borštu pri Trstu. Kakor znano, so bili trije bratje Petarosi soobtoženi v znanem tržaškem procesu. Posrečilo pa se jim je. da so pobegnili in so jih zato v kontumaciji obsodili na večletno ječo. Pred par dnevi se je pripeljala na avtomobilu večja skupina fašistov in karabinjerjev ponori v Boršt, vdrla v hišo Petarosa in odvedla očeta v sami srajci kljub hudemu mrazu, ki je vladal baš te dni, sredi noči na cesto. Zahtevali so od njega, naj jim pove, kje se sedaj nahajajo obsojeni sinovi. Ker tega niti sam ne ve. jim tudi ni mogel dati zadovoljivega odgovora. Zaradi tega so ga strahovito pretepli, nato pa so odšli. Starega Petarosa so sosedje šele naslednjega dne našli nezavestnega v mlaki krvi na cesti. Odnesli so ga domov. Ko je hčerka zagledala vsega krvavega in nezavestnega očeta, se je tako razburila, da jo je zadela kap in se je na mestu zgrudila mrtva. Dogodek je naravno izzval med prebivalstvom silno razburjenje. Komunistična propaganda na Češkem Praga, 20. marca. d. Oblasti že del j ča* sa zaman iščejo tajno komunistično radio* oddajno postajo, ki deluje na Češkoslova» škem in širi komunistično propagando. Po* stajo prenašajo iz kraja v kraj, tako da ji doslej niso mogli priti na sled. Postaja od* daja govore in navodila za komunistične demonstracije v nemškem, češkem in ma> džarskem jeziku. Na begu ustreljeni Bukarešta, 20. marca. č. Obmejna straža v Tingini v Besarabiji je včeraj opazila večjo skupino ruskih seljakov, ki so skušali prebresti Dnjester in pobegniti na rum unsko stran- Ko so bili že skoro na sredini reke, so Jih opazili ruski obmejni stražniki in jih prisilili, da so se vrnili. Ko so zopet prišli na rusko obalo, so jih postavili v vrsto in kratkomalo ustrelili. Greta Garbo bo zapustila film Stoekholm, 20. marca. AA. Po poročilu iz Holywooda bo Greta Garbo zapustila film. Igrati namerava samo Se dotlej, da si prihrani zadostna sredstva za preživljanje na Švedskem. Umetnico je globoko presunila nenadna smrt nemSke-ga režiserja Murnaua, ki je bil njen najboljši prijatelj. Ta dogodek jo je podkrepil v sklepu, da se umakne v zasebno življenje. Nemirna Španija Madrid, 20. marca. AA. Pomilostitev na smrt obsojenega kapetana Sedilesa je zbudila po vsej Španiji veliko zadovoljstvo. Ker so doznali vest o pomilostitvi šele v sredo pozno ponoči, je prispelo v kraljevo palačo na tisoče protestnih brzojavk proti obsodbi. SocijalistiČna stranka je pozvala vlado, naj j ne izvrši smrtne obsodbe, ker bi to pokvarilo sedanji politični položaj in bi imelo katastrofalne posledice za bodočnost. Dijaki na madridski univerzi so priredili proti obsodbi kapetana Sedilesa burne demonstracije. Notranji minister je do nadaljnjega odgodil vsa predavanja. Najhitrejše letalo London, 20. marca. AA. VeC argentin« skih letalcev je opazilo blizu Londona zna* nega angleškega pilota Stanilanda, ki je letel v novem bojnem letalu tipa »Fai* rey«. Staniland je letel s hitrostjo 3S0 milj na uro, dvignil pa se je v 10 minutah 20.000 čevljev. To letalo je najbrže naj = hitrejše na svetu in je opremljeno s stroji tipa Rollsrovce, ki razvijajo 500 konjskih sil. Borzna poročila, INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.1260, Pariz 20.33515, London 25.25518. Newyork 519.73. Bruse;] 72.42, Milan 27.22314. Madrid 54.75. Amsterdam 20^.32, Berlin 123.84, Dunaj 73,07, Sofija 3.76M, Fratga 15.40. Budimpešta 90.615, Bukarešta 3.09. V DESETIH LETIH 352 MILIJONOV NEUPRAVIČENEGA DOBIČKA Zakaj je krah pri nas drag — Do L 1935 bodo zaslužile kartellrane tovarne kvasa nad pol milijarde, če • Ljubljana, 20. marca. Te dni K bHa v Beogradu deputacija pekov iz nase banovine, ki so se ji pridružili tudi pete iz savske banovine in iz Be>-grada. Najprej so zastopniki pekovskih zadrug imeJi skupno konferenco, na+o sc pa obiskaJ; razna ministrstva ter predložili spodaj v izvlečku objavljeno spontinico, ki dokazuje, kako silno je podražen kruh zarad; kartela tovarn za kvas. Minister dr. Srskić je deputaciji izjavil, da bo rad evo energično zasledoval in da se bo z njo pečalo tudi sodišče po zakonu o poeijau'u dragijije. Na konferenci pekov je bilo pa tudi ugotovljeno, da je v Ljubljani kljub transportnim stroškom za moko in davščinam najcenejši kruh v vsej državi. Peki so predložili ministrstvom naslednje ugotovitve: Peki izdelujejo in prodajajo gotovo naj* bolj važen del človeške hrane in je velika večina prebivalstva v naši državi v veliki meri navezana v svojem preživljanju na kruh in druge izdelke iz moke. Javnost za? slcduje zato z veliko pozornostjo gibanje cen kruhu in zahteva pri vsakem znižanju ce-n moke tudi takojšnje znižanje cen kru* ha. Pekovske zadruge same v polni meri upoštevajo veliko važnost pocenitve kruha ter streme, da njih člani ne prekoračijo po zakonu dopustnih cen. Zato smatrajp pe; kovske zadruge in njeni člani, da je nedo* pustna in kažnjiva vsaka špekulacija z onimi produkti, ki so neobhodno potrebni pri izdelavi kruha. Razen moke potrebujejo peki in drugi konsumenti pri izdelavi kruha tudi kvas. Uporaba kvasa se vedno bplj širi, ker je tudi bivša Srbija opustila svoj stari način izdelave kruha. Kvasa se porabi v naši državi letno pri* bližno 320 vagonov ali najmanje 3,200.000 kilogramov. Produkcija in uporaba kvasa pa narašča odi leta do leta, tako da je že v prihodnjih letih pričakovati uporabo 400 vagonov. Zato jc vprašanje kvasa velike važnosti tako za peka kakor tudi za kon* sumente, ki pri vsakem kilogramu kruha plačujejo tudi v njem vsebovalni kvas. Na kvas je s strani državnih oblast od leta 1929. dalje določena trošarina v zne* sku Din 4 na kil.ogram, katero plačujejo producenti trošarinski oblasti takoj pri iz* delavi. Do leta 1921. je bilo izdelovanje kvasa v dravski banovini prosta obrt t. j. vsakdo je to obrt lahko izvrševal, ako jo je prija* vil krajevni obrtni .oblasti. Od leta 1921. je postala obrt za izdelovanje kvasa konce* sijonirana ter določa tretja opomba v tarif, post. 94. taks. zakona, da se sme ustanoviti tovarna z~ kvas le na podlagi odobritve mi* nistrstva financ, po predlogu generalne di* rekcije posrednih porezov in po zaslišanju ministrstva trgovine in industrije. Z zakonom o izpremembah in dopolni* tvah zakona o državni trošarini, ki je izšel dne 10. aprila 1929. ter bil objavljen v Službenih novinah dne 13. aprila 1929. pod št. 87*XXXVI. pa se je v členu 6 prip. 3. določilo sledeče: Izdajanje dovoKI za ustanavljanje novih, tvomic droži, za kar je pristojen samo mi* nister za finance, se prepoveduje za dobo 6 let, kolikor bo kapaciteta obstoječih tvor* nic za droži zadoščala za pokrivanje do* mače potrebe. Iz tega sledi, da je produkcija kvasa do* živela tri različne faze: a) do leta 1921. je bila prosta obrt in se je cena kvasa ravnala po principih sv o* bodne konkurence; b) do leta 1929. je veljalo koneesijonira* nje te obrti in je bila svobodna konkurenca zelo omejena, ker je le redkokateremu uspelo dobiti od ministrstva financ konce* sijo za ustanovitev nove tovarne za i zdelo* vanje kvasa; c) od leta 1929. dalje do leta 1935. pa je vsako nadaljnje ustanavljanje tvomic z zakonom prepovedano ter so tako pridobile tovarne kvasa popoln monopol in iz usta* novitvijo kartela popolnoma izločile vsako konkurenco. Motivi statuiranja gornje določbe v taks* nem zakonu niso točno znani, vendar je pa upravičena domneva, da je bfl glavni motiv za koncesijeniranje in monopoliziranje produkcij« kvasa zahteva po kontroli države za pristoječo ji trošarino v znesku Din 4 na 1 kg kvasa. Taka kontrola s strani monopolskih orga* nov je sicer potrebna, vendar pa zato še ni utemeljena monopolizacija kvasne produkc* cije, ki je povzročila ogromno škodo pe* kom, vsem konzumentom kruha in posredno tudi narodnemu gospodarstvu v državi. Res je tudi, da je mogoče kvas uvažati z inozemstva, kjer so cene izdatno nižje. To* da to je le formalno mogoče, ker se mora pri uvozu izvršiti revizija o kvaliteti kvasa, ki se tako zavleče, da postane kvas neupo* raben. Vsak uvoznik kvasa prevzame tako velik riziko, da rajše kupuje kvas v domači tovarni. Sicer pa mora država stremeti, da so kolikor mogoče zmanjša uvoz rz možem* stva. Kolikor je znano, imajo sledeče tovarne koncesijo odroma sedaj monopol za i zde* lovanje kvasa: Union d. d., pivovarna v Ljubljani, Tvornica žeste i pjenice, prije Makso Maver d. d. v Zagrebu, Vladimir Arko. tvornica špirita etc. v Zagrebu. Pe« ter Teslič v Sisku, FischI i sinovi. Kreka pri Tuzli, pivovarna Jagodina v Jagodini, Boh & Co. v Ljubljani in Sonda, tvornica čokolade v Beogradu Vse te tovarne so ustanovile že leta 1923. kvasni kartel, ki določa prodajne cene kvas su in razdeljuje posameznim tovarnam toč* no določeno količino naročil za kvas. Za narodno gospodarstvo škodljivo delovanje tega kartela prekoračuje vse dopustne mere ter je nerazumljivo, kako more ta kartel imeti tako moč in vpliv, da je do sedaj ovrgel vse upravičene pritožbe pekov in konsumentov. Iz spodaj navedenega računa je razvidno, koliko velja izdelava 1000 kg kvasa dnevno tovarno, pri tem je pa upoštevan tudi 20% dopustni dobiček in 10% obresti od vlože* nega kapitala. Posamezne postavke tega ra* čuna so preje visoke kakor nizke, ker so posebno v zadki jem Času padle cene surovi* nam in obratnim potrebščinam. Račun je naparvljen za kapaciteto 1000 kg dnevne :z* delave, če je pa kapaciteta večja, tedaj je tudi dobiček primeroma večji, ker se režij* ski stroški pri večji količini blaga procen* tualno znižajo. V tej kalkulaciji pa je tudi upoštevana trošarina Din 4 na kg. Tovarna kvasa ima torej na podlagi toč* ne po strokovnjakih ugotovljene kalkulacije pri rzdelavi 1000kg kvasa sledeče stroške: a) Surovine: 2000 kg melase a Din 1.50 Din 3.000.— 100 kg superfosfata a Din 1.40 » 140.— 60 kg amonsurfata a Din 6.— » 360.— 16 kg masti a Din 22.— » 332.— 201 ž v epi. kisline a Din 14.— » 280.— Skupaj torej Din 4.112.— b) Obratne potrebščine: 3500 kg premoga a Din 0.40 Din 1.400.— mazilo, olje mast itd. » 1.000.— zaboji, papfr » 1.200.— dovoz, odvo" " '">c: in 2 para konj » 450.— Skupaj Din 4.050.— c) Plače uslužbencev: 30 dlelav. dnevnic a Din 40.— Din 1.200.— 3 strojniki a Din 80.— » 240.— 3 kurjači a Din 60.— » 180.— 1 obratovodja a D:n 200.— » 200.— 2 mojstra a Din 80.— » 160.— 2 pisarniški moči a Din 60.— » 120.— Skupaj Din 2.100.— Rekapitulacija: a) izdatki za surovine Din 4.112.— b) obratne potrebščine » 4.050.— c) plače uslužbencev » 2.100.— d) trošarina » 4.000.— e) 10% obresti od vloženega kapitala Din 3,000.000 » 1.095.— f) davki in nepredvid. izdatki » 1.258.— g) 20% dopustni dobiček » 3.385.— Skupaj torej Din 20.000.— Tovarna kvasa bi torej smela prodajati kvas po Din 20.— za 1 kg in je v tem zne* e e sku že upoštevan 20% trgovski dobiček ter l 10% obresti od vloženega kapital«. Malo* kateri procjucent se more pohvaliti s tako sijajnim dobičkom, posebno če ima za od* jemalce po-štene insorvenfcne obrtnike. Tu* d: mora odjemalec tovarni kvas takoj pla* čati, ker ga tovarna sicer sploh več ne do* bavi, sklicujoč se na svoje monopolsko sta* lisce, ki izključuje vsako konkurenco. Do leta 1929, ko je bilo izdelovanje kvasa še prosta obrt so tovarne prodajale kvas po Din 12.— do 14.— kilogram, če se u po* števa, da so se sedaj nekoliko podražile surovine in mezde zvišale, ter da je na eno kilo kvasa določena trošarina Din 4.—, te* daj pridemo približno do istega rezultata, da bi morala biti prodajna cena kvasa za 1 kg Din 30.—. Ko je v »mislu taksnega zakona na sto* pilo koncesijoniranje kvasne obrti, se je takoj osnovail kartel tovarn, ki izdelujejo kvas. Cene so takoj poskočile na Din 26.— do 28.— za kg, po monopolizaciji kvasne produkcije in po uvedbi trošarine na kvas pa je cena poskočila na 31.— Din. Iz gore* nje obrazložitve jasno izhaja, da je kartel brez vsake upravičenosti dvignil cene tako visoko, da uživajo njegovi člani pri vsakem kilogramu nedopusten supenprofit vsaj v znesku Din 11.— na kg in se ta dobiček z nobenimi razlogi ne da upravičiti. Kvas je torej za eno tretjino dražji kot bi smel biti in v težkih časih svetovne krize je nedopusten greh kartela, da izrablja svojo mano* polsko pozicijo v državi v ogromno škodo konsumentov. Naslednji račun najbolje ilustrira višino nedovoljenega dobička kartela oziroma nje* govih članov in seveda tudi posredno ško» do konsumentov. Kvasa se pridela v Jugoslaviji v omenje* nih karteliranih tovarnah najmanj 320 vas I gonov letno ali 3J200.000 kg. Pri vsakem kilogramu znaša nedopusten dobiček najs manj Din 11.— ali pri celi produkciji letno Din 35,200.000.—. Ta dobiček pa vlečejo tovarne že od leta 1921. torej 10 let kar znaša Din 352,000.000.—. Na podlagi že omenjenega določila zakona pa je mono* poteka pozicija kartela osigurana do leta 1955 in bo v žepe karteliranih tovarn šel še znesek 130 milijonov dinarjev, ako ne bodo oblasti energično posegle vmes in kars teta poučile o višini dopustnega dobička. Do leta 1935 bo torej kvasni kartel prejel od konsumentov na neupravičenem superpros fitu nad pol milijarde in se ti ogromni zne* ski stekajo v blagajne par tovarn. Vpraša* nje je, če je ta čisti dohodek v smislu za* kana o neposrednih davkih zadostno ob* davčen, ker je najbrže tako skrit v njiho* vin bilancah, da ga v polni meri davčne oblasti ne morejo kontrolirati. Ker razpolaga že sedaj kartel z ogrom* nimi kapitali, je uspešna borba proti nje* govim namenom zelo težka in zato so se pekovske zadruge odločile direktno »topiti pred merodajne faktorje in jim obrazložiti škodljivo delovanje kvasnega kartela in njegovih tovarn. V narodnogospodarskem oziru je kartel rak*rana, ki na eni strani iz* žema baš najširše kroge našega naroda, na drugi strani pa preprečuje svobodno kon* kurenco in nivelizacijo cen. Na svojih zborovanjih so zadruge po* novno obravnavale vprašanje kvasnih cen ter so bili vsi člani zadrug mišljenja, da se mora vlada opozoriti na te neznosne in škodljive razmere. Kot zvesti državljani in točni davkoplačevalci smatrajo obrtniki, da je favorizacija malega števila tovarn v škodo vseh konsumentov kruha nedopust* na in da je ogroženo narodno gospodar* stvo, ako se v žepe nekaj ljudi, ki večino* ma niso naši državljani in naše narodnosti — stekajo neupravičeno ogromni kapitali. Zato je v pomirjenje članov pekovskih za* drug in vsega prizadetega prebivalstva po* trebno, da raerodajni činitelji podvzamejo učinkovite mere, da se odvzame kartelu in njegovim tovarnam moč in prilika za odi* ran je prebivalstva. Zato so pekovske zadruge predložile ta memorandum in sledeče predloge: 1. da se uvede stroga preiskava o delovanju kvas* nega kartela in njegovih tovarn, posebno o vzrokih neopravičenega zvišanja cen kvasa. 2. da se zakon z dne 10. aprila 1929. službene novine z dne 13. aprila 1929 pod stev. 87 XXXVI) i. s. člen 6. prip. 3 razveljavi ter pekovskim zadrugam dovoli ustanovitev tovarne kvasa za svoje člane, ker je edino na ta način mogoče znižati cene kvasu na primerno višino. Koncert „Maribora" V dokaj nepripravnem času je pevsko društvo »Maribor« proslavilo v sredo zvečer v Unionu Sattnerjevo 801etnico s koncertom, na katerem je proizvajalo jubi-larjev oratorij >Vnebovjetje«. Pevsko društvo »Maribor« obstoja komaj pet let, smatrati pa ga moramo, sklepajoč po njegovi delavnosti, predvsem še celo po včerajšnjem koncertu, za zelo resen glasbeni in kulturno - organizacijski faktor ob naši severni državni meji, v Mariboru. Z ondotno Glasbeno Matico in Dravo vred absorbira v sebi vse mariborske glasbenike in pevce, širi in utrjuje vneto v svojem širokem, še danes dokaj narodnostno kočljivem okolišu narodno zavest s pesmijo, s krepkim, samozavestnim vzgledom nesebičnega dela. Poleg drobtin-skega prizadevanja, — malih koncertov doma in na deželi, — se pa zaveda, da mora biti njegov cilj vedno tudi umetniški in to čimdalje bolj širok in visok. V pičlih petih letih je »Maribor« izvajal glasbena dela svetovnega umetniškega slovesa kot n. pr. Havdnovo >Stvarjenje«, Mozartov 2>Requiem«, Dvofakovo »Stabat Mater«, počastil pa je še posebej Sattnerja, izvajal lani njegovo »Soči«, letos, ob priliki 801etnega jubileja, pa »Vnebovjetje« najprej doma, v sredo v Ljubljani, včeraj v Celju, a je namerava izvesti tudi še v Dravogradu. Sestav zbora je silno pester in v najširšem pomenu demokratičen; poleg pri-prostega, glasbeno negramotnega obrtnika in delavca profesorji, juristi, duhovniki, vsi navdušeni pevci in vseskozi narodno zavedni ljudje, kakršnih zlasti v Mariboru ne bo nikoli preveč. Danes jih je celo dokaj premalo, o čemer se lahko uveri vsak, ki Maribor količkaj pozna. Zato moramo ceniti kulturna stremljenja naših ljudi tam tem više ne oziraje se pri tem ne na to ali ono, ker je cilj njihov in naš en sam! Poudarjam, da je pevski materijal »Maribora« zelo mešan in mu je treba v takih okornostih šteti vsako njegovo idealno prizadevanje v dobro ter prepustiti podrobnejše, intimno kritiko njihovega pevskega izvajanja pevovodji, ki pozna vse vrline, a tudi hibe poverjenega mu zbora sam najboljše. On sam bo svojim pevcem brezobzirno povedal, kaj je bilo dobro in kaj ne ter bo ž njimi vred poskušal v bodoče popraviti, kar treba. Pevovodja Janez Ev. Gašparič, regens chori mariborske stolnice je naobražen muzik z obsežnimi glasbenimi Študijami, je impulzi ven, pri vajah celo eksploziven, močno muzik al en dirigent široke unije, idoč na celoto, manj v detajl, temperamenten, ubirajoč pot preko malenkosti, dirigent, bolj na mestu pri izvežbanih in več ali manj profesionalnih pevcih kot pri začetnikih, ker morda za podrobno delo nima zadosti potrpljenja in veselja. Z bodočo prakso pa se bodo njegovi pevci izvežbali ter bodo v rokah svojega pevovodje zdržali vsako morebitno plemenito pevsko konkurenco. V osebi mestnega načelnika dr. Juvana ima »Maribor« vestnega predsednika, v tajniku Hra-stelju pa izvrstnega organizatorja, a kakršnim se zamore znalokatero pevsko društvo ponašati. »Maribor« je prispel v Ljubljano v sredo ob 6. popoldne. Na kolodvoru so ga pričakovali v imenu mestnega načelstva podžupan prof. Jarc, mestni svetnik Liko-zar, predsednik JPZ dr. švigelj, člani pevskega zbora Glasbene Matice, Zvona, Ljubljane in mnogih drugih korporacij. »Maribor« je pripeljal s seboj okoli £0 pevk in pevcev pa tudi orkester, broječ okoli 40 vojaških in civilnih godbenikov. Unionska dvorana ni bila, žal, tako zasedena, kakor bi se to zgodilo, ako bi »Maribor« zamogel priti ob ugodnejši priliki, vendar pa je bilo polne dvorane vsaj dve tretjini, s čemer se marsikateri koncertni prireditelj pri nas dostikrat ni smel pohvaliti. Mariborčani so izvajali Sattner-jev oratorij »Vnebovzetje«, ki ga je naš velezaslužni komponist ustvaril 1. 1910, temeljito in obširno pa predelal 1. 1921. S klavirskim izvlečkom prvotne oblike »Vnebovzetja« nove predelave po večini skoro ni poznati. S to je delo v visoki meri pridobilo na umetniški vrednosti, sili in zaokroženosti. Oratorij raste od oddelka do Lenoba Nekoč so novine poročale, da je našel nekdo mikrob lenobe in da kanijo zgraditi poseben sanatorij za lenuhe, kjer jih bodo Iečili s cepljenjem in injekcijami, v posebno težkih primerih pa operativnim potom — izrezali bodo lenuhu žlezo, ki mu raste pod nosom, seveda znotraj. Ce ]e vse to res, je grozno. To bo zadnja krivica, storjena človeku zaradi njegove lenobe. V svoji zaslepljenosti je ponižal človek to najlepšo od narave dano lastnost, uvrstil jo je med svoje velike nedostatke ali celo napake in smatra jo za mater vseh grehov in krivic. Ko je dobri bog izgnal iz raja in pro-klel Adama, mu je dejal: »V potu obraza si boš služil vsakdanji kruh.« Ce bi bil Adam marljiv in vnet za delo, bi se bil najbrž samo nasmehni!, češ: — V potu obraza naj si služim kruh? Kaj se da ugovarjati tako prijetnemu poslu? Saj to se ujema z mojim značajem, kajti delo mi je mnogo ljubše od pohajkovanja in zapravljanja časa. Toda Adam se ni nasmehnil, niti razveselil, klonil je duhom in božje prokletstvo ga je pognalo v lenobo. Ce bi človek ne bil lenuh, bi bilo na svetu vse drugače. Zemljo bi bil razkopaval z nohti in rodila bi mu bila trnje in osat. Toda k sreči se je rodil že v petem pokolenju lenuh Pohajkun, ki je dejal: — Nočem riti po zemlji z rokami. Prelen sem. Hočem si izmisliti nekaj, kar mi bo olajšalo delo. Za manjše delo — večje plačilo. In napravil je plug. Sledečemu pokolenju se je zdelo, da vzame tudi plug človeku mnogo sil. — Lenoba! In človek je poklical na pomoč konja. Ko so odkrili parni pogon, so imeli vsi lenuhi praznik. — Tako, tako, končno smo dočakali ta dan! — so se veselili lenuhi. — Dovolj smo se namučili. Naj dela zdaj stroj za nas. Mi si pa oddahnemo in nabašemo pipe. — In zasopihali so parni stroji po vsem svetu. Vsak lenuh je valil svoje delo na stroje, izumljal je nove in jih izpopolnjeval. — Kako neki napraviti tako, da bi bik) treba samo s prstom pritisniti, pa bi opravil vse zate stroj! Pravi, resnični lenuh je len ne le zase, temveč tudi za druge. Kdor se je kdaj temljito pečal s to lastnostjo, bo moral priznati, da žene samo ona človeštvo po poti napredka. Stoji lenuh na cesti in vidi: vleče se utrujen človek. Prihaja od daleč in kdove kam ga še vodi pot. — Da se mu le hoče hoditi! Treba bi bik) izumiti stroj, ki bi vozil Ijui* hitro in poceni. In evo, tramvaj je že pripravljen in čaka samo še človeka, obdarovaneg.i z večjo, intenzivnejšo lenobo, ki v navalu obupa izumi in uvede to vozib. Ko so izumili električni motor, so lenuhi kar plesali okrog njega. Električna sila jim mora svetiti, mora jih greti, voziti in razveseljevati, črpati jim vodo in celo govoriti. Lenoba je zavladala na zemlji. Pre-pregla jo je s tračnicami (lenoba hodi) jn brzojavnimi mrežami (lenoba piše), napeljala je antene za brezžični brzojav (lenoba razteza prepih), toda vse to še ne zadošča, lenoba neprestano išče kaj novega, neprestano napreduje. Svet je zdaj prava slika velikega razmaha kipeče delavnosti. Brne motorji, sopihajo parni stroji, poje jeko Kaj? Od kod toliko energije? Lenoba! Tu je njen izvor! Ce se pazljivo ozremo okrog sebe, vidimo, da nas obdajajo proizvodi do* besnele lenobe. Vzemimo tekstilne tovarne. Zakaj so nastale? Ker so bile ženske lene. Tovarne za volneno blago? Ženskam se ni hotelo plesti. Vrnete se domov, dvigne vas dvigalo, izum človeka, ki ga ni bilo sram priznati, da je prelen, da bi hodil po stopnicah. Vrata odprete s francoskim ključem, ki je tudi izum lenuha, kateremu se ni hotelo poklicati slugo. Prižgete električno luč, izum fenomenal-nega lenuha, ki mu je bilo pretežko poslati po petrolej. V starih časih so lene otroke tepli. To je pa k sreči malo zaleglo. In morda je eden teh lenuščkov, ki so mu no-zabili naviti ušesa, ker ni bilo časa, izumil kak pripomoček za olajšanje svojega otroškega dela. Ce bi pa hoteli radikalno odprav :ti lenobo, bi bilo vsega konec. Vse bi ?e ustavilo, vse bi šlo rakovo pot Lečiti bi se hoteli mnogi, kajti e-noba prinaša mnogo križev in težav. Pri meni, postavim, stoji v s bi oguljen divan, od katerega sc odpadli žebljički. Da bi ljudje tega ne opa.:li. pokrivam divan s preprogo. Pa ook i-čem slugo in mu pravim: — Pojdite po tapetnika Sluga gre in se vrne, češ, da taoei-nika ni doma, da bo moral ponj žgr-daj zjutraj. Zjutraj ga privede Tane*-nik vpraša, kakšno naj bo novo blage, oddelka in se vzpne v zadnjem delu do silnih višin velike, močne probojne sile. Pester in slikovit je zlasti orkestralni del in kaže lepo instrumentalno občutenje komponista, ki zlasti rad uporablja oboo, har-po in nekatera trobila poleg širokorazpre-denega godalnega korpusa. Zal. da je bila harpa nekoliko razglašena, enako nekatera trobila, godala pa dokajkrat niso imela simbolične sočnosti in nasičenosti. Orkester ni imel vsled velikih stroškov mnogo vaj, pevski zbor pa ž njim menda le dve. Zopet žal, da mariborska Glasbena Matica ne more imeti na razpolago mobilen, vsem umetniškim potrebam ustrezajoč orkester. Pri izvajanju >Vnebovzet-ja« so sodelovali kot solisti koncertni pevci ga. P. Lovšetova, g. Fr. Neraiić in g. A. Zivko. Med njimi se je posebno odlikovala prva, za njo ni mnogo zaostajal g. Nerdelič, g. Zivko pa je ustrezal le deloma. Izvajanje nam je pokazalo krepko in živo umetniško voljo »Maribora* in njega pevovodje ter nam je jamstvo za najlepši bodoči glasbeno - umetniški razvoj. Brez peg ni nobena stvar na svetu, še solnce ne, rekel sem pa že, da jih bo svojemu zboru odkril sam pevovodja. Nas le veseli, da je ^Maribor« na pravi poti, koncem katere je najvišja čast in slava. V svojem poročilu o interni vaji drž. konservatorija sem pozabil zapisati, da je prof. Sckerjanc vodja dirigentske šole, kar tem potom pristavljam. —Č. Koledar. Danes: v petek 20. marca 1061 katotTfca-ni: Aleksandra; pravoslavni 7. marca Vasilije. DANAŠNJE PRIREDITVE Drama: Sveti plamen, gostuje ga. Marije Hiibnerjeva izven . Opera: Werther. Red E. Kino Matica: Veličanstvo ljubezen. Kino Ljubljanski dvor: Kino Ideal: Poslednji trik Predavanje t JNAD »Jadranu* ob 28. predava g. Oton G. Ambrož o jugoslovanskem realizmu Tonija Schleela. DEŽURNE LEKARNE Mr. Trnkocsv. Mestni tog 4; Ur. iUunet, Miklošičeva cesta 20. Bratje! Zopet nam je ugrabila neispre^oa smrt enega izmed naših najboljših in najzvestej-ših bratov. Po kratki bolezni je premim*! v splošni bomici naš brat Janko Drel. Blagopokojni je bil nad 50 let včlanjen ▼ našem društvu ter bil pred desetletji tudi dan društvenega prednjaškega zbora. Naša dolžnost je, da ga spremimo v častnemu številu na poslednji poti. Zbiramo se ob pol 5. pred mrtvašnico splošne bolnice. Obleka civilna % znakom. Nepozabnemu bratu časten spomin! Zdravo! Odbor Ljablianskega So****. Iz gledališke pisarne Goeto vanje gospe Marije Htibnerje-ve v ljubljanski drami. Drervi ob 20. uri gostuje na našem dramskem odru gospa Marija Hubnerjeva, najina mernik ejša češka dramska umetnica sedanje dobe. V svoji domovdni ta izven njenih meja uživa velik umetniški ugled in sloves. Vlogo matere t drami >Sveti plamen«, v kateri gostuje na našem odru, prišteva k svojem najboljšim kreacijam. Gospa umetnica zasluži vse naše zanimanje. Prepričani smo, da je gledališka uprava le ustregli a gledališki pubHki, ko jo je povabila na gostovanje. V minulih dneh je gospa umetnica absolvirala več gostovanj v Beogradu in Zagrebu, povsod z ogromnim uspehom. Predstava bo izven abonma, »Trije vaški svetniki« se ponovi v ljubljanski drami jutri za red B. Nedelja v ljubljanski drami. V nedeljo dne 22. t m. bo v ljubljanski drami samo večerna predstava. Vprizori se po p ar tedenskem presledku izredno priljubljena francoska komedija >Naš gospod župnik« z g. Cesarjem v glavni in naslovni vlogi. Za predstavo veljajo znižane, ljudske cene. Naša opera vprizori v nedeljo dne 22. t. m. zvečer ob 20. uri eno najlepših francoskih opernoh iifza« z go. Gjun- gjenac v glavni in logi. Cone znižane, ljudske. ker je divan že oguljen. Veh prinesti vzorce. — Ni treba vzorcev. Napravite *o, kakor je vam najudobnejše, pravim :n si mislim, kako zopet pride ;n od'de. — Nam je to vseeno, saj nikogar ne odiramo, — pravi in odide po vzorce. Potem zopet pride in odide, pa se znova vrne tin začne popravljati d'-van, iz katerega se kadi in leze Zima. In žebljičkov je v njem še mnogo, treba bo vse populiti, po čebuli smrdeči fantič mu bo pomagal, tapetnikova žena bo pometala smeti itd. Potem začno striči blago in primerjati, potlej od de i o in zopet pridejo, odidejo... In vse to samo zavoljo moje zahteve, s katero bi bila lahko še počakala. No mar to ni lenoba? Ne, ne morem več. Čutim, da bi bilo lažje izumiti stroj, s katerim bi se divani sami vozili v posebne tovarne v popravilo. Ni treba sanatorijev, lenobe ne smemo zatreti. Naj se razvija in utrjuje, naj žene človeštvo še z večjo silo k tistemu prekrasnemu cilju, po katerem hrepni že toliko let, toliko desetletij: Nič delati in vse imeti. In nazadnje, kar napravi človek kot krono vsega, bo ogromen obelisk, na vrhu pa prekrižane roke Gorenjska v luči sodne statistike Zanimiva slika gospodarskega položaja — Žalostne posledice pijančevanja Ljubljana, 20. marca. Gorenjska spada pod sedem okrajnih sodišč in sicer pod Brdo, Kamnik, Kranj. Kranjsko goro, Radovljico, Škof jo Loko in Tržič. Podatki sicer suhoparne sodne sta* tistrke nudijo prav zanimivo sliko gospo* darskega in kriminalno socijalnega stanja Gorenjske. Podatki o pravdah, eksekucijah m zemljeknjižnih transakcijah kažejo, da se mora gorenjski kmet boriti z velikimi denarnimi težkočami in da po malem brede v dolgove. Hriboviti kraji so trdnejši ka* kor ravnine. Lani je bilo pri vseh sedmih okrajnih sodiščih Gorenjske 1854 večjih tožba, kjer jc šlo za zneske nad 250 Din do 6500 EVin. Največ pravd je bilo v Kra* nju in sicer 460, v Kamniku 425. v Rado v* ljici 363, v Škof j i Loki 139, v Tržiču 138 in na Brdu 126. Dolinci se raje pravda jo, ka* kor pa gorjanci. Zelo je naraslo število eksekucij, ki ni v zadovoljivem razmerju s tožbami. Števi* lo eksekucij kaže, da kmet z največjo te« žavo zmaguje davčna bremena, kajti okoli 40% eksekucij se nanaša na neplačane davke. Boben neprestano poje. Lani je bilo 5407 eksekucij na premičnine in nepremič* nine, tako v Kamniku 1251, Radovljici 1210, Kranju 1057. Kranjski gori 703. Tržiču 427, Škof j i Loki 409 Ln na Brdu 350. Raznih zemljeknjižnih transakcij, od teh nad 60% hipotek, je bilo lani 6584, največ v Kranju in sicer 1516. v Kamniku 1456. Radovljici 1247. skorji Loki 1022. na Brdu 549, v Kranjski gori 4-S7 in v Tržiču 307. Ka!dna sta* tistika žalostno ':rim'nalno socijalno sliko. Zanimivo je dalje, da beležijo kraji, kjer najhuje divja demon alkohol, kjer je prebi* va Istro zlasti udano žganju, največje šte* vilo najrazličnejših kriminalnih dogodkov. Tam ie največ pretepov in pobojev, tam pojeta nož in kol svoj žalostno pesem. Po goratih krajih pa so lovske tatvine prav pogoste. Najhujši pretepači so v ravnini med Kamnikom in Kranjem, dočim so hri* bovci mirnejši in treznejši. Gorenjska sodišča so imela lani 1143 ka* ženskih preiskav zaradi raznih zločinov in sicer Kranj 341, Radovljica 239, Kamnik 215. Kranjska gora 145. Skofja Loka 116, Brdo 121 in Tržič 56. Proti 1686 starejšim osebam je bilo uvedeno kazensko postopa* nje zaradi raznih prestopkov in sicer v Kranju 392. Kamniku 335, Radovljici 324, Kranjski gori 231, na Brdu 132, - v Škof j i Loki 160 in Tržiču 112. Pri vseh sedmih gorenjskih sodiščih pa je bilo 57 kazenskih prestopkov, ki *o jih zagrešili maloletniki Taka je Gorenjska v luči sodne stati* stike. Stanovske zadeve poštnih nameščencev Občni zbor Gospodarske zadruge poštnih nameščencev — Zadruga šteje 835 članov Ljubljana, 20. marca. tonskih vagonov premoga članom zadruge. V nedefljo dne 15. tm. se je vršil letni občni zbor Gospodarske zadruge p»>f.-i.n nameščencev v Ljubljani v hotelu Union. Številne zborovalce je pozdravi'] preds? -nik K. Ceh ter poročail takole: Posledice gospodarske kr*ze se fcMHo vsepovsod torej tudi v organizac.ja.ii Gmotne razmere poštnih uslužbencev se niso lani nič zbo'jšaJe. Medtem ko so drugI državni nameščeno; lani in predlanskim dosegSi zboljšanje poJožaja s posebn ni dokladami, je ostalo pri poštnih uslužbencih vse pri starem, kar rti hiio brez posledic pTi zadrugi. Olani so na eni strani dvigali svoje prihranke, na drugi strani si se pa kopičile prošnje za posojila. K£jiih tej krizi pa je treba ugotoviti z vesc'iem. da je zadTuga lam' napredovala, svoje poslovanje poglobila ter si utrdila zaupanje med svojima člani Številke v bilanci o.1 vtčie ko lani, časti dobiček pa ni iost: večji od lanskega, ker ie zadruga dajala posojila pod kar mogoče ugodnimi pogoji. Pred očmi smo vedno imeli dejstvo, da leia zadruga s hraniilnšrnn vlogami, ki ms > n:ena last in katere je dobila pod pc&ojem, da jih bo izpflačaJa na vsako zahtevo aH v*ai v kratkem času po odpovedi. V preteklem poslovnem letu moramo omeniti zlasti dva zelo važna dogodka. Prvič, da je zadruga dosegla pri Poštm hranilnici odobritev poimilijcnskegi kredita pod ugodnimi pogoji, drugič pa. da smo kupili dve parceli in šupo v Streliški u.i-cL Obe parceli merita 2342 kvadratnih metrov in ležita na eni strani ob StTe'iški tthci, na drugi pa ob bodoči Okrožui cesti, ki bo vodala za gradom na Mišicevo cesto. Na kupljenem svetu smo najprej urediii skladišče. Pod spretnim vodstvom člana načelstva g. Siamiča se je urediila kamaii-«ac*ja, na novo prekopata požiraina jama, prekrila streha na šupi in napravili leseni žlebovi na streha. Tudi dovozno pot srm uredili. V kratkem času je dobil svet čisto drugo lice. Lani je vstopilo v zadrugo 137 nov.h članov, kar ie jasen dokaz zaupanja v našo zadrugo. Od teh 137 novih članov ie približno 100 tovarišev od podeželskih poštnih uradov. Dasi jkn zadruga že po svojem ustroju ne more nuditi istih ugodnosti, kakor ljubljanskim članom, vendar srn? jim s cenenima krediti pomagali kjer in kadar smo mogli. Izstopilo je lani 14 članov. Od teh so izstopili 4, ker so brli vpo-kojeni in so se izselili iz Ljubljane, 6 jih je izstopalo, ker so bili odpuščeni iz poštne službe, pri 4 pa nam ni znan vzrok izstopa Konec eta je štela zadruga 835 članov. Blagajniško poslovanje. Lani smo imeli v gotovini 3,628.894.62 Din dohodkov m 3,615.027.84 Din izdatkov, pri Poštni hra-mkrici 364.471.20 Din dohodkov in 356.4S7.2Z Din izdatkov. Ves denarni promet je znašal 7.964.808.86 Din ter je za okroglih 300.000 večji od lanskega. Blagajno je med letom ponovno skontriral predsednik nadzorstva. Posojila. Prejeli smo 719 prošenj za posojila in ugodno rešili 703 prošnje. Na teh 703 prošnji smo izplačali 1,077.767.58 Dn posojil Vsakega prosilca smo temeljito presoiiiii in dlski delavec g. prof. Janko Krajec. Ze dolgo je tega. kar je začel razmišljati o lutkovem gledališču. Toda njegov načrt bi se ne bil še tako kmalu uresniči, da itn ni priskočil nesebično na pomoč g. ravnatelj ribniške meščanske šole Janko Tro št. Nap rosen v to po ravnatelju tukajšnje meščanske šole se je zainteresiral' za stvar m nam poslal natančen načrt odra in prišel osebno sem, da je na licu mesta podal vsa potrebna navodite, po katerih se je začelo delati na uresničenju načrta lutkovega gledališča. Poslal je za otvoritveno predstavo potrebne lutke in tako sta igrala v igri »Razbojmk Maroz« ribniški ravnatelj in Gasperček Ostale lutke so bite domač izdelek in so se dobro obnesle. Vsa čast lutkarskemu odseku in vsem, ki so pripomogli, da so naši malčki dobPi svoje gledališče. Toda dejstvo j«, da ga je ustvaril g. ravnatelj Trošt, ki mu bodi izrečena zahvala tudi v imenu naše mladine, ki nestrono pričakuje nadaljevanja in novih lutk. Zaupno U bodi povedano, da je »Rdeča kapica« blizu, da se pripravlja na oderski pohod »Kralj Lavrio« in da se prikazuje na nadaljnem obzoru še »Marbuel«. Pozor na plakate, ki vas presenetijo čimprej z veselo novico o novi igri. Praznovanje bivšega deželnega patrona Zakaj so si izbrali naši predniki za patrona sv. Jožefa — Praznovanje je bilo skromno Ljubljana, 20. marca. Včasih je pač bilo tako. da smo mnogo godovali, praznovali in se vezovali, najbrž še v večji meri kot dandanes. Pa smo imeli tudi toliko potronov, da so se komaj vsi zvrstili vse dolgo leto ter je bilo komaj dovolj svetnikov za najnujnejšo potrebo, včasih jih je tudi zmanjkalo, zato je moral biti večkrat en svetnik patron za več namenov. To vam je menda znano, kaj je patron, zakaj je potreben ter zakaj so se včasih patroni tako »razpasli«. Patron je naravnost rečeno — nebeški pokrovitelj, pri-proSnjik, skratka, svetnik je, ki si ga je izbral poklic, društvo, posameznik ali celokupna dežela za mogočnega zaščitnika v tem bridkem, kislem in žaltavem življenju, v katerem je toliko grešnih zanjk in še marsičesa vražjega, da je patron vsekakor potreben, če ljudje še poleg vsega tudi reflektirajo na nebesa ali posmrtne radosti. Najbrž so se ljudje tudi v starih časih zavedali, kako potrebni so patroni, sicer se ne ve, če si jih niso izbirali kar tako iz navade in parade ali političnih razlogov, da se niso, n. pr., na eni strani zamerili bivši »domovini« Avstriji, na drugi pa nebeščanom samim. Ne trdimo ne tega ne onega, pripuščamo možnost, da so naše prednike, ko so si omislili patrone, vodili plemeniti .idealni ali vzvišeni nagibi, ljubezen do domovine, vere itd. In če so si izvolili za svojo deželo, takorekoč, bivšo Kranjsko patrona, je tudi to umljivo, saj jim je bila Kranjska gotovo zelo pri srcu ter so ji zeleh in privoSčili in ji omislili vse najboljše. Gotovo je vsem »pravovernim« bivšim Kranjcem znano, da je bil patron bivše Kranjske sv. Jožef, čigar praznik smo še včeraj praznovali kot se spodobi, ne le zato, ker je v pratiki rdeč . .. Zato tudi ni treba tega na dolgo in široko razlagati — vsi vemo — sv. Jožef je patron naše preljube in slavne bivše dežele. Toda baš zaradi tega ne moremo tega dne tudi kar tako prezreti: preveč je razlogov, ki nam vsiljujejo pero v roko ter nas silijo, da damo duška večnoživemu kranjskemu ponosu in prigodni sentimentalnosti. A motivov je še več in vsi so upravičeni. Zanimiva je že simbolična s|ran izbire tega našega deželnega patrona. Saj veste, da se za patrone ne izbirajo ali določajo svetniki kar tako, zato pa imajo ribiči za svojega patrona baš sv. Petra, gasilci sv. Florjana, lovci sv. Huberta itd., ne pa kakšnega drugega svetnika, ker ni vseeno Peter ali Pavel. Zato pa tudi sklepamo, da ni vseeno, ne brez pomena, da je Kranjska imela za patrona sv. Jožefa. In to je sila zanimivo, če verjamete ali ne, in bi še bilo mnogo bolj, če bi nam bilo jasno, zakaj so naši predniki tako izbrali. No, zakaj pa imajo ribiči sv. Petra za patrona? Zato vendar, ker je bil sv. Peter ribič — ali ne!? Stanovska zavest odloča, in če je ta in ta svetnik »od foha« tudi mnogo bolj pozna stanovske težnje in potrebe. Na prvi pogled se vam potem seveda zdi čudno, zakaj so si Kranjci izbra- li bas sv. Jožefa za deželnega patrona, če pa vso stvar le malo premislimo, pa ni to prav nič čudnega (predpostavljamo pa, da je bila izbira premišljena). Moramo imeti že to na umu, da je bila Kranjska dežela vedno predvsem gozdnata in torej tudi drvarska aH tesarska, sv. Jožef pa je bil tesar. Se bolj verjetno pa je, če pripisujemo Kranjcem nekoliko, vsaj delček tiste brihtnosrJ, ki si jo pripisujejo sami, da je bil sv. Jožef izbran zaradi tega, ker je bil v življenju tudi — rednik. In v resnici je bila Kranjska rednik, skrben in ljubeč rednik, spoštljiv, bogaboječ — sploh vse lastnosti so jo dičile, ki so potrebne za vzornega rednika. Ljubečo, nežno roko je imela, četudi žuljavo in smolnato, znala je tako zibati svoje rejence kot nihče drugi in si je seveda to štela v posebno čast in še gotovo v rodoljubno, sveto dolžnost. Zato pa moramo izbiro sv. Jožefa za deželnega patrona naravnost občudovati. Noben svetnik bi ne bil primernejši, poleg tega, da je še eden največjih svetnikov, zato tudi najmogočnejši. V prijetno dolžnost si torej štejemo opozoriti ob tej priliki bivše Kranjce na ta zanimiva dejstva, saj gotovo v prejšnjih časih ni bilo prilike, da bi govorili o teh stvareh in v takšnem slavnostnem tonu. Včasih so bili namreč za takšne prilike v modi povsem drugačni slavnostni toni, pa tudi vznesenost je bila očitnejša. Kljub temu se pa zdi, da nam je od »stare mode« še vseeno mnogo ostalo in gotovo tudi spomini in prigodna sentimentalnost. Morda nekateri celo objokujejo rajno Kranjsko ter jim je zaradi tega Jo-žefovo edina, zadnja tolažba. Na vsej zadevi je namreč najbolj zanimivo to, da je Kranjsko vrag vzel — ne pa njenega patrona; sv. Jožefa namreč Še vedno praznuje vesoljna bivša Kranjska in ga praznuje kot deželnega patrona; zakaj bi ga tudi sicer? Baje ni več niti cerkveni praznik. Govorili bi tudi lahko o tradiciji .potem takem. A govoriti moramo v vseh pogledih, vsestransko oprezno, skrajno dostojno in ponižno iskreno, kajti kranjska zamera je še večja kot ponos in čast, tradicije so svete vsakemu pravovernemu Kranjcu. Zato pa naj bivši Kranjci vidijo v vseh teh besedah le izraz najglobljega spoštovanja do vsega, kar jim je sveto, ne izvkemši rdečih marel, »avfbiksov«, kranjskih klobas in deželnega patrona. Hm, kako je bivša prestolnica Kranjske praznovala včeraj deželnega patrona** Skromno, skromno, v nekaterih pogledih .. Brez uniform, uradniških namreč, brez narodnih noš, povork, rdečih marel in tozadevnih bander, prav za prav se je žalovalo, praznovanje je pa bilo, kot rečeno, vseeno dostojno, primerno za ta pomemben dan. In baš v tem praznovanju je zopet tičala prikrita kranjska brihtnost ali navi-hanost. Se pravi, tudi prisotnost duha nas odlikuje, bogme, prileze se nam vse, vsaka prilika, kot ciganu vsaka suknja. Danes torej lahko ugotovimo, da smo včeraj v beli Ljubljani praznovali bivšega deželnega patrona. In to je gotovo prijetna zavest za vse bivše Kranjce... Kamničani se postavijo O plesnem turnirju, dimniku, Id se je zglasfl v pralnici, o avtobusni konkurenci In drugih važnih zadevah Kamnik, 19. marca. Začnimo kar od kraja. Kamnik je nekako odlcčrhio posegel v boj za prvenstvo dravske banovine v plesu. To drži in tega si ne damo vzeti. To nam prizna tudi sam — mojster Jenko. Kaj moremo mi zato, če so se v Kranju, Mariboru in še kje drugje — recimo — prehladili in niso mogli priti. Vsaj pravili so tako, sad bo najbrž res. Eni so zboleli preje, eni pa po turnirju. 2e mora biti tako .. Torej; Kamnik so zastopali trije (ne dva) pari, dva »težka« in »en lahek«. V lahki skupini so bdi štirje pari, četrti (ljubljanski) je pa izpadel — pa glej vraga, vsi triie pari imajo enako število točk. Po ponovnem, ožjem plesu med rivali so pa odločili tako, da so darila obdržali v Ljubljani, diplomo pa so nam obljubili takoj v ponedeljek poslati. D&pfome so komplicirane stvari, ker jih Še danes ni v Kamnik. Je pač slaba pot. Upamo pa. da bodo tem lepše, čim dalj jih bomo — čakali. Za enkrat je bil samo »tuš« in ploskanje. V težki skupini sta se oba naša. para borila še posebej med seboj in z eno točko razlike — tako je povedal g. Jenko, ko je hvalil KamnJčane — plasirala na četrto in peto mesto. Torej ravno toliko — ia smo dobiJi zopet častno diplomo, pardon, še ne dobri i — oMjnblijeno jo imamo. Nam ie res težko, kajti okno, kjer bodo razstavljene, je že teden (kij pripravljeno. Preveč se od trgovcev tudi ne sme zahtevati. Mogoče ga potolažilo te vrstice. Da ne pozabimo: tekmovalo ie samo 9 parov in da se lepše sh'ši recimo, da imamo tretje, četrto in peto mesto. O kalah skupinah pa ne govorimo, vsaj se na pies mnoga ne razumejo. Sklenili smo pa, da se drugo leto zopet spoprimemo in za- majemo sigurna mesta. * Zadnji teden je bilo precej viharno v Kamniku Sneg, dež, vihar itd. Mnogi niti ne vedo, da je Maistrovi ulici kemična čistilnica Savs, ki sijajno lika, čisti in pere vse, kar priueseš. In po ceni — res^ lahko mi verjamete. Nasproti Šavsovega lokala je hiša, navadna, recimo purgarska hiša. In vrbu hiše jc star tiknvšk (mšsUm, da ne bo zamere). Ko je divjal najhujši vihar, si je ta stari dimnik zaželel malega czprehoda po strehi in okolici. Pomislite — skozi dvoje šip je skočil v Šavsovo obratovalnico, ves črn in moker, kakor je bil na streh.. Mislili so, da je padel kaik meteor, tako so se ustrašili neobičajnega gosta. V sredo so popravljali okno in obnovili srpe. V bodoče bo treba dimnike posebno močno pri-trdiiti na streho, sicer se bo še komu zaželelo po sprehodu. Če bi komu sede* na glavo, bi slednja prav gotovo odrekla pokorščino. V splošnem je življenje v Kamniku res mirno. Gostilne so prazne — ljudje nimaao denarja. Prejšnji teden so se zabavali nud avtobusno konkurenco med g. Rodetom in g. Sarlerjem, ki je prekinil zakupno pogodbo z R odetem, kateremu je oddal za dobo 3 let, do leta 1933, voztjo na progi Motnik - Ljubljana. Ker pa g. Saitler nima svojega voza, si ga je izposodil pn podjetju Hojak in tako sta nekaj časa vozila oba, eden prazen, drugi pa poln rz Kam-niika iz Ljubljano in nazaj. Oblast pa je potem Roderu vožnjo — prepovedala. Pravijo pa, da dobi Rode v kratkem n* svoje ime koncesijo in tedaj si bo nabavil :k>v, 40 sedežen voz — no, želim mu skorajšnje dovoljenje, kajti priznati moramo, da je radi svoje uslužnosti splošno priljubljen. Te vrste konkurenčni boj je naše? s.ib odziv v Kamniku, v okolici pa Še slafc-Šega. Na praznik, četrtek je nam Oitainioi zopet zaigrala »Rokovnjače«, ki so biM dobro zasedeni. Kakor se govori, bi bik lepo, če bi tudi Kamnik p rosi a v U 60-letnico pisatelja Finžgarja. »Divji lovec« bi bil primeren. Dramatični odsek letos ni s študijem preveč preobtežen. ker se na splošno željo obiskovalcev vedno mora ponavljati, že igrane narodne igre. Na Rada Murnika so pa le pozabili — večkrat sem že apeliral na merodajne činitelje, da bi priredili »Murnikov večer« — pa nič! Mogoče za zakVuiček sezone?? V ostalem so naša društva po svojih močeh agilna, imajo svoje občne zbore sklepajo o prihodnjem delu, samo — Streljačka družina v Kamniku — spi... M1-slim, da je ne bi zbudili n;ti topovski streli Naši smučarji so se v nedeljo zopet postavili, priredili so tekmo v smuškem te'\'j na 20 km. Zmago ie odnese! zopet g. l-i Kumer v času 2:0S:23. Ce bi hoteli dosti boljši čas, bi morali vsaj dve uri preje startati. Med vožnjo je nastopilo tako juA-no vreme, da nobena maža ni nič zalegli. Terensko je biJa proga silno težka. Nt cilj je prišlo 8 tekmecev skozi trak, dva pa pred cilj, ker sta odstopila. Zmagovalec je dobil lično darilce: mal kipec smučarja. Menim pa, da je letos zadnja zimska prireditev okrog Kamnika. R. Kos. Občni zbor organizacije absolventov Gradbene rokodelske šole. Ljubljana, -0. niaiv.i. Organizacij in društev je pri nas toliko, da se prve mesece v letu govori skoraj vsak dan o občnih zborih, mnogo teh organizacij ali društev pa je javnosti popolnoma neznanih, a je vsekakor potrebno, da je vsaj v glavnem poučena, o našem društvenem in organizacijskem gibanju, ki je v nekaterih pogledih značilno za naše javno življenje v splošnem, kakor tudi za socijalne razmere- Pomena organizacije v splošnem ob tej priliki ni treba tolmačiti, vsi vemo, da življenjske razmere same ustvarjajo organizacije, da je organizacija naraven odpor zoper sile, ki more posameznika v življenjski borbi. Pojm organizacije združuje v sv-bi i smisel skupnosti, skupnega dela, skupnih dolžnosti in pravic, i vsoto sil posameznikov. Tega se zavedajo tudi člani organizacije! absolventov Gradbene rokodelske Sole ▼ Ljubljani, ki je imela včeraj svoj Tli. r?dni občni zbor v Delavski zbornici. Namen organizacije je ščititi stanovske interese svojih članov, jim nuditi moralno in tudi po možnosti materijalno potno?, skrbeti za njih nadaljno strokovno izobrazbo, gojiti stanovsko zavest, predvsem pa skrbeti, da dobe poiirji zakonsko zašPito. Absolventom Gradbene rokodelske šole namreč pripadajo po njihovi strokovni izobrazbi polirske službe, poleg tega, da jih omenjena šola pripravi za izpit zidarskega mojstra — torej samostojnega gradbenega podjetnika — zato se zdi skoraj neverjetno, da so ti absolventi mnogokrat vseeno v praksi neupoštevani ter da se morajo resno boriti za svoja, po kvalifikaciji jim pripadajoča mesta. Kot rečeno, poiirji nimajo zakonske zaščite, to se pravi, da pol irski poklic v resnici še ni priznan, ker niso priznane in določene njegove pravice; podjetniki zaradi tega lahko nameščajo za polirje, odno«no za >preddelavce< nekvalificirane moči, do katerih nimajo takšnih zavarovalnih in socijalnih obveznosti, kot bi jih imeli do kvalificiranih, priznanih polirjev. Na ta način je mogoča neomejena produkcija polirskih moči, poiirji pa zaradi tega ne morejo biti vsi dobri, ter trpi njih ugled v splošnem, poleg tega, da niso določene, ustaljene nHh plače. Da polirska organizacija z boljša položaj polirjev, bi potrebovala vsekakor zaslombo činiteljev, ki bi podpirali njena stremljenja, in javnosti, tako pa ima v marsičem vezane roke, je prepuščena popolnoma sama sebi ter ne more računati na moralno pomoč od nikogar. Organizacija je bila ustanovljena L 1928 in šteje letos 87 rednih članov. Denarna sredstva se zbirajo samo iz članarine, zalo je imovinsko stanje organizacije dokaj skromno. Izdatkov je imela organizacija v preteklem poslovnem letu Din 1270, ki so pa kriti z dohodki, imovina v gotovini znaša Din 3807. Rednih sej je bilo 8 in ena izredna. Organizacija namerava kmalu izdati po možnosti strokovno glasilo, ki bo prinašalo poleg strogo strokovnih člankov rudi prispevke splošno socijalnega značaja in o nekaterih tehničnih vprašanjih iz gradbene stroke. Sprejet je bil tudi predlog, da bi se organizacija včlanila v Zvezo društev privatnih nameščencev; odbor bo kmalu pod vzel tozadevne korake. V novi odbor je bil izvoljen za predsednika A. Sen i ca, blagajnika A. Zrimšek, tajnika V. Genussi ter 3 odborniki rn 3 pregledniki knjigovodskih knjig. Organizacija poziva vse absolvente Gradb. rokodel- šole, ki še niso organizirani, da se prijavijo. 9TROŠKE MOGAVICC Najboljše, lujtrajncpe, zato id Ameriška naglica. — Vrnil si se iz Amerike in d nam boš vedel povedati, kaj ti "o.lo tam najbolj všeč — Na to vprašanje ne morem odgovoriti točno, pač pa lahko povem, kaj me je najbolj presenetilo. Najbolj sem se čudil ameriški naglici. In pomislite, nasproti hotela, v katerem sem stanoval, so polagali nekega jutra temeljni kamen za novo gostilno, ko sem se pa še istega dne zvečer vrnil, so metali iz gostilne že prvega pijanca. Dnevne vesti — Spomenik kralju petra v Sarajevu. Tudi Sarajevo postavi kralju Petru Osvoboditelju spomenik in sicer na trgu, kjer stoje sedaj carinski objekti, ki jih bodo podrli. Denarna sredstva z.a spomenik so že zbrana. — Napredovanje. Pripravnik centralnega hlgijonskega zavoda v Beogradu dr. Bojan Pire Je postal pristav istega zavoda in pomaknjen je v v.tSjo skupino; sa •talnega državnega uslužbenca je imenovan sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Nor«n mestu Mihael Beljan. —i imenovanje. Za člana državne ia-prosevarne komiaije za npravno pravo prt izpraševalni komisiji v Ljubljani xa polaganje strokovnega izpita za prehod iz pripravne v pomožno skupino je imenovan vseučiliški profesor dr. Albin Ogris. — Uredba o skupnem davku na poslovni promet. V »Službenih NOVinah« Št. 61 z dne 18. t. m. je objavljena uredba o skupnem davku na poslovni promet, teda-na v sporazumu z ministrom trgovine in industrije, »um in rudnikov, poljedelstva fcp prometa. _ Novo postajališče na progi Zagreb— Sušak. Včeraj je bilo izročeno javnemu prometu novo postajališče Jelenski jarek na progi Zagreb—Sušak. Novo postajališče je pri km 80.-9-9 med postaiama Vrbovsko in Srpske Moravice, od Vrbovskoga je oddaljena 3.6, od Srpskih Moravle pa 5.2 km. Na tem postajališču se bodo ustavljali mešani vlaki št. 347, 342, 343 in 346 in sicer samo toliko, da bodo lahko potniki vstopiK odnosno izstopili. — Razpisane službe banovinskih cestarjev. Kraljevska banaka uprava dravske banovine razpisuje tale službena mosta banovinskih cestarjev: 1. na banovinski cesti Ljubljana—Zalog—Lapnice v odseku od vasi D. M. v Polju—Zalog—Sne-berje; 2. na banovinski cesti Sv. Urban— LestCno—Kozje—Podareda za cestno progo od km 23.000 do km 29.000; 3. na banovinski cesti Bolfeng—Sv. Anton; 4. na banovinski cesti Poljčane—Majsperg; 5. na banovinski cesti Rogatec—žetale—Ko* zminoe in 6. na banovinski cesti Ptuj— Za vrč—Dobrova od km 8.000 do km 12.970. Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in mj-ih prejemkih Ln ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let Prošnje je treba vložiti najkasneje do 15. aprila tn sicer za mesto pod 1. prt sreskem cestnem odboru v Ljubljani, za mesto pod 2. prt sreskem cestnem odboru v Šmarju pri Jelšah, za mesta pod 3, 4, 5 in 6 pa pri sreskem oestnem odboru v Ptuju. — Položaj na trgu železa. Upoštevajoč splošno zniževanje cen, so jugoslovenske železarne še v drugem polletju minulega leta v zelo iJdatnl mer: znižale cene za železo v šlbikah ter za betonsko, tračno in faeonsko železo, kar naj bd preprečilo, da bi se ne uvažalo preveč inozemskega železa tal da bi se na ta način nezaposlenost še bolj povečala Sedaj so pa domače železarne vnovič bile primorane znižati cene za navedene tedelke, zopet zelo izdatno, čeprav se je s tem znižanjem že prekoračila znosna mera. Za ponovno znižanje cen so se železarne Pranrdic je objavil rektor beograjske mu verze dr. Velioar MJtrovic izjavo o potrebi ustanovitve tngovske visoke šole v Beogradu. Rektor pravi, da Beograd nujno potrebuje trgovsko visoko šok), ker je gospodarsko središče države. — Charfie Chaplin prispe v Jugoslavijo. Znani filmski igralec Charlle Chaplin je dal na našem poslaništva na Dunaju vidirati pota i Mat. kar preča, da je name-■Sen tttdt v nado drtavo — Zborovanje »Kmetske presvete« v Kranju. Društvo »Kmetska presveta« priredi v nedeljo, 22. trn. ob 10. uri dopoldne v črtainISki dvorani »Narodnega doma« v Kranju zborovanje, na katerem bodo predavaj! sledeči predavatelji: Minister v p. g. Ivan Pucelj o državljanski izobrazbi in vzgoji kmetske mladine ter o državni prosvetni poJifciki; dr. Jože Bohinc, o sodiaino - gospodarskem vprašanju kranjskega okraja; dr. Janže Novak, o smer-fricah »Kmetske presvete«. Odbor »Kmetske prosvete« vabi k oblini udeležbi! — Društvo ta zaščito blviih kaznen-cev In mladoletnih. V nedeljo se bo vršil v Beogradu ustanovni občni zbor društva za zaščito bivših kaznencev ln mladoletnih. Namen društva je pomagat! kaznen-cem, ki pridejo i« Jefnišnic, da moralno ne propadejo. Društvo bo skrbelo, da pe stanejo bival kaznenci koristni olani drui be. Poleg tega bo skrbelo tudi za mladoletne »ločince. To delo je bilo doslej prepuščeno zasebni Inicijativi. — Oddaja zgradb* treh dvonadstropnih stanovanjskih hiš v Ljubljani se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 14. aprila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani. 0?las je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji, proračuni in načrti pa pri istem oddelku. — Oddaja zgradbe dveh dvonadstropnih stanovanjskih hiš v Mariboru se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 15. aprila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji, proračuni in načrti pa pri istem oddelku. — Zakon o državni trošarini. Sekcija saveza finančne kontrole v Ljubljani je založila »Zakon o državni trošarini in Pravilnik z«a izvrševanje zakona o državni trošarini« v slovenskem jeziku in sicer v eni knjigi. Cena broš ranemu izvodu Din 30, vezanemu Din ^. Knjiga se dobi pri navedeni sekefeji (Breg štev. 6). — Tečaj za mizarsko luženje na Jesenicah. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi na soboto in nedeljo 38. in 29. trn. celodnevni tečaj za m&arsko luženje po najnovejši metodi (kemično luženje). V tečaju bode predaval strokovni učniteij TehniSke srednje šole v Ljubljani g. Adolf Dolak. Vsak udeleženec plaća pristojbino, ki znaša za mojstre 50 Din, za pomočnike 25 Dan. Prinesti mora s seboj z vodo brušene deščice raznega lesa v velikosti 10 X 20 cm in 6 do 8 mm debele (masivne aH furmrane) in sicer 3 komade Češnjevega, 3 hrušovega, 6 bukovega, 5 jolševega, 8 orehovega, 10 javorovega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. Na željo dobe udeleženci koncem teča.ja uradna izkazala o rednem obisku in seznam 120 raznih receptov za sestavo lužil Udeležbo je prijaviti neposredno obrtnemu društvu na Jesenicah, ki bo deto prtjavljencem vsa podrobnejša pojasnila. _ Koncert pevskega društva »Jadran« iz Maribora v obmejnem Marenbergu. Na praznik Oznan. M. D. v sredo 25. t m. poleti pevsko društvo »Jadran« iz Maribora v obmejna Me -n —II Prijatelji naS'h krilatih malih pevk naj se ude'eže v soboto 21. t. m ob 20 v gostlni »Pod skalco« na Mestnem trgu občnega zbora Društva za varstvo in vzgojo ptic pevk, da spoznajo tiho a požrtvovalno delovanje te organizacije, k že več let pomaga ptičkom prefrt- zimo s tem, da j^i krmi v hišicah, k' j'h postavilo po vseh nas.?d;h mesto Občnega zbora naj bi se ode!ež?N ztaisti lastniki vrtov, ki imajo od p+ic naivečjo korist. —H OVSil zbor bolniške blagajne mestnih uslužbencev. V ponedeljek 23. t. m. nb 18 se bo vršil v dvoran; mestnega načel-stva rednr občni zbor bolniške blagajne mestn h nameščencev. KPTirfi NPQY • FBDNZ LCDERSl Za smeh in zabavo skrbi sloviti komik Szoke Szakall Poleg tega >>Mlcky miška« šaloigra Predprodaja vstopnic od 11.—% 13. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. IZ —lj Ne zamudite izredne prilike, da bi n i posetiti današnje predstave >Sveti plamen«, ko v nji nastopi najboljša sodobna češka igralka gospa HUbnerjeva. Vstopnic je še dovolj na razpolago! Vse prijatelje in prijateljice češkega naroda, zlasti pa člane »Ceskoslov, obce« in >JueosIov.-če-ško&lov. L/ige« vabimo in pozivamo, da se predstave zanesljivo udeleže. —lj Smrt starega stavca. Po kratki, mučni bolezni je v sredo zverer preminul vpokojeni orkoitavec >Narodne tiskarne* g. Janko Dro!, star 71 let, eden onih tihih delavcev, ki so sodelovali pri tiskarni od prvih let in ki so prvi pomagali pri *Pk> \-enkem Narodu*:. Pokojnik je bil prava ! dobričina in je innosro vedel o kulturno-političnem življenju v letih naroinega prebujenja. Rojen je bil 15. marca 186© v !'od-brdu pri Tolminu. Že zgodaj je prišel v Ljubljano ter je kot črkostavec nasto;>il 1. 1881 službo v >Narodnt tiskarni<, kjer je delal vestno in požrtvovalno do svoje vpo-kojitve 1. 1925. Pogreb bo danes ob 4.30 iz pred mrtvaške veže splošne bolnice. Plazmu spomin! Žalujočim Iskreno sožalje? —lj Z naših cest, ulic in parkov. Odkar je popustil mraz in so odnehala pota, se pridno popravljajo naravni hodniki. Tako je popravljen desni hodnik v Jegli-čevi ulici v smeri od Zaloške ceste proti podaljšku Masarykove avenije in desni hodnik ob Hribarjevem posestvu na Zaloški cesti; hodnik ob vojaškem oskrbovaliscu in v Povšetovi ulici do cukrarne na Poljanskem nasipu se pa zdaj popravlja. Nadalje je posut hodnik v Aleševcevi ulici ter vsa pota v parku na Hrvatskem trgru. Tu pa tam stržejo s cestišč blato tako n. pr. v Aleščevi ulici. Zelo blatna je še med dragimi Cernetova ulica in cesta za vojaškim oskrbovalifičem. V šelenbur-govi ulici popravljajo asfaltno cestišče, na katerem je bilo več precej velikih jam ln kotanj. Popravlja se samo za silo, ker bo že letošnje poletje ta ulica tlakovana z lesenimi kockami. —lj Sokol I, Ljubljana-Tal,er. v okrilju Sokola L se je ustanovil > Od bor za postavitev spomenika pokojnemu br. Tonetu Mateju :. Spomenik bomo odkrili ob oblotnici smrti našega Vzornika v juliju l9Bl na njegovem grobu v Bohinju. Doprsni kip pokojnika bo izdelal akademski kipar g. Lojze Doli nar. — Svoje mlado življenje je daroval br. Tone Male j za čast in ponos domovine. Zavedajmo se Njegove velike žrtve in omogočimo postaviti žrtvi primernega spomenika. Darila zci spomenik sprejema 'Odbor za postavitev spomenika pokojnemu bi Tonetu Maleju Ljnbljana-Tabor. Za odbor: Fr- Vrečar, blagajnik; Iv. Porenta, predsednik. —lj >Prostozidarji< burka v treh dejanjih se ponavlja na šentjakobskem odra 7 nedeljo 22. marca. Igra je rolna izvrstne neprisiljene komike, tako, da se gledalec temeljito nasmeje. Vstopnice se dobo v trgovini gosp. Miloša Karnifnika na starem trgu. Posetite. —lj Današnje predavanje v JNAD Jadranu. Ob drugi obletnici tragične smrti Tonija Sehlegla, predsednika Jugoslovenske štampe in direktorja »Novostk, bo drevi ob 30. predaval v areni Narodnega doma ljubljanski dopisnik >Novosti< in > Vremena« g. Oton G. Ambrož o jugoslovanskem realizmu Tonija Schlegla. Vabljeni člani in prijatelji kluba. —lj Društvo >Skrb sa mladina« v Ljubljani poziva svoje članstvo, da se udeleži rednega občnega zbora, ki se vrši v soboto dne 28. marca t- 1. ob 50. uri v restavracij-skih prostorih na Taboru. —lj Gospodinje, ki se žele izpopolniti T kuhanju, naj se zglasijo v soboto. 21 t m. od 6.—7. v društvenih prostorih. Rim ska cesta 9. Tečaj se začne v ponedeljek. J8. t m. ob 7. svečer v šentjakobski šoli. j Pogoji -4] Prijateljski večer »LJublianskega« Sokola« v soboto 21. t. m. ob pol 9. zvečer v restavraciji »Zvezda«. —1} Javno predavanje o vprašanju slovenstva v ljudski umetnost. V okviru predavanj slavist čnega kluba DSfT bo predaval v nedeljo, dne 22. marca 1931 ob po, 11. uri dopo'dne dr. St.-nko vurnik o ora-šanju slovenstva v ljudski umetnost! To predavanje se ne vršv kot običaino v d\o-ram* Frihdrmonične družbe, temveč v kinu Plaglat ali prenos misli Naravna razlaga primerov ko gre za podobnost dveh literarnih aH znanstvenih del Avtorski spori glede originalnosti dela in njega obsega niso redki. Kulturna zgodovina je zabeležila že več primerov, ko se dve deli ujemata in sdcer tako čudovito, da so često nastali zaradi tega sodni spori. In vendar je bilo pri dokazih resnice opetovano dokazano, da ?e dotična avtorja spk>h nista poznala in da toženec celo ni poznal dela tožečega avtorja, odnosno da sploh ni vedel, da dotični pisatelj živi in da je napisal tako delo. O takem primeru so obravnavali nedavno angleški sodniki, pred ka'ere je moral stopiti slavni angleški pisatelj H. G. Wells, ki ga je tožila neka kanadska pisateljica, češ da je prepisal njeno delo. Seveda je bil Wells oproščen, vendar se pa vsiljuje vprašanje, kako je mogoče, da sta si dve deli tako podobni, da pride zadeva celo pred sodišče. Včasih je razlaga lahka in naravna. Ce gre za podobnost dela na znanstvenem polju, je mogoče domnevati, da vlada v razvoju izvestnih znanstvenih problemov nekakšna tajna zakonitost tako, da prideta dva učenjaka na temelju že znanih izkušenj in ugotovitev Brezžični pisalni stroj V Detroifu v Zedinjemh državah so demonstrirali te dni nov izum, ki se utegne v praktičnem življenju dobro Obnesti. Gre za pisalni stroj, s katerim se lahko pošilja »pisano poročilo« po radiu, drug tak stroj pa poročilo avtomatično prestreže in reproducira. Oddajni pisalni stroj tehta okrog 10 kg. Poročilo, ki ga stroj oddaja, lahko prestrežejo vsi sprejemni pisalni stroji. Ce pa hoče kdo, da bi bik> poročilo zabeleženo samo na enem kraju, je treba oddajni in sprejemni stroj primerno preurediti. Brezžični pisalni stroj je izumu C. W. VVatson in imenuje se po njem »NVatsongrapn«. Novi pisalni stroj bo dobro služil zlasti policiji. Pa tudi V novinarstvu bo velikega pomena, ker se bodo dala pošiljati z njegovo pomočjo poročila, ne da bi se bilo treba bati cenzure. _ Draška carske zapuščine Zadnje dni iebruarja se je vršila v Newvorku javna dražba ruske carske zapuščine. Dražiba bi se morala vršiti že v januarju, pa je btla na zahtevo velikih kneginj Ksenije in Olge Ale-ksandrovne preložena. Oblasti so zahtevale, naj položi tožena stranka 25.000 dolarjev kavcije; ker pa zahtevi ni bilo ugodeno, se je dražba Mjub protestu vršila. Prvi dan so prodan' za 11.178 dolarjev raznih predmetov. Med interesenti so imele večino ženske. Nekatere dame, ki so kupile pohištvo in druge predmete \z carskih palač, so prosite, naj ostanejo njihova imena tajna. Dobro je Šlo v promet perilo z monogramom M (carice Marije Fedorovne). Namizna ura iz belega marmorja iz dobe Ludvika XVI. je bila prodana za 115 dolarjev, slika znanega slikarja KivŠenka »Židovska svatba« pa za 150 dolarjev. V treh dneh je vrgla licitacija 39.136 dolarjev. Med predmeti, prodanimi zadnji dan, je bila rudi z briiljanti posuta por- j celanasta vaza, ki jo je podarila fran- i coska kraljica Marija Antonietta so- j progi carja Pavla I. Mariji Fedorovni. I »t- pozlačena srebrna Žličica, ki jo je podarila carica Katarma MenSikovn Vaza ie bila prodana za 780. žličica nr za 480 dolarjev. Kristalne čaše s carskim monogramom so prodajali po 50 t dolarjev. Ena čaša z napisom »K. XII. do enakih rezultatov, čeprav sta daleč narazen in drug za drugega sploh ne vesta. Pa tudi v umetnosti, literaturi iid. naletimo pogosto na čudovito idejno podobnost. In tudi tu se da marsikaj pojasniti naravnim potom. Vsaka doba ima svoje značilne poteze, vsako dobo označujejo izredni dogodki in pojavi, ki vzbujajo splošno pozornost. Vsaka doba ima tudi svoje ljudi, ki se zanimajo za vse važnejše dogodke m sodelujejo bolj ali manj aktivno povsod, kjer gre za kaj važnega. Ce razmišljajo o istem vprašanju ali problemu ljudje približno enakih značajev in nazorov, pridejo navadno do podobnih zaključkov, s katerimi stopijo pred javnost, ne da bi drug drugega poznali, še manj pa, da bi vedeli, da so pravzaprav plagijatorji. Teorija, ki razlaga take primere s telepatijo, se sliši dokaj fantastično, čeprav je treba na drugi strani priznati, da ni izključeno, da nam znanost prej ali slej pojasni tudi pojave, ki si jih še ne moremo razJagati naravnim potom. Pogosto se namreč človeku teorija o prenosu misli nehote vsiljuje. kralj švedski« je bila prodana za 57, druga s portretom Petra Velikega in dvoglavim orlom pa za 50 dolarjev. Ženo zastrupil s strihninom Pred okrožnim 9odišČem v Beli Cerkvi se je vrSila te dni senzacijonalna obravnava. Zagovarjal se je 35-letni gozdar Vilan Miloševič iz Ulma pri Beli Cerkvi, ki je lani 17. marca 8 strihninom zastrupil svojo ženo. Obravnava je trajala tri dni, včeraj je bila pa končana: MiloSeviJ je bil obsojen na dosmrtno ječo Uaodnega dne, t j. 17. marca so na.Hi gozdarjevo Ženo v njenem stanovanju zvijajoče se v silnih bolečinah. Hotela je zav-Žiti asiprin, ker jo je bolela glava, namesto aspirina je pa zavžila etrihninov prašek, ki je bil pomeSan med aspirinove, V smrtnt borbi je žena zabrusila gozdarju v obraz, da jo je zastrupiL Mož je bil aretiran, na dan so prišle Še razne stvari, ki so ga zelo obremenile in končno ga je državno pravd-ništvo obtožilo umora. Pri glavni razpravi je obtoženec zatrjeval, da je nedolžen, Čei, da je žena najbrž izvršila samomor in da je samo zato kričala nanj, ker je hotela rudi njega pogubiti. Sodišče je zaslišalo več prič, med njimi tudi gozdarskega svetnika inž PopoviČa, ki je usodnega dne nadzoroval Miloševičev revir in slučajno stopil v njegovo hišo. Naiel je gozdarjevo ženo zvijajoče se v krčih. Ko je vstopil, je žena zakričala: >Gospod svetnik. Mile me je zastrupil! Med »apirin je pomešal strihninl< Miloševič se je seveda delal nevednega, odprl je predalček miznice in vprašal ženo, fce je vzela usodni prašek iz predalčka, kjer je bilo še več praškov. Žena je pritrdila. Popovič je tudi izpovedal, da je Miloševič najbrž vzel strihnin iz njegove aktovke, katero je nekaj časa nosil mogoče je pa tudi, da je obdržal nekaj strihnina, ki ga }e bil dobil za zatiranje škodljive divjačine. Beograjski kemični institut, ki je pregledal drob Miloševičeve žene, je ugotovil, da je bil strihninu primešan brucin, da je bil učinek še hujša. Strupa je bilo toliko, da je moral povzročiti smrt Sodišče je obtoženca obsodilo na dosmrtno ječo. Njegov zagovornik je vložil ničnostno pritožbo Češ, da dokazi o gozdar-jevi krivdi niso bili podani, temveč da gre samo za indicije. Usodno naključje. Zenitni posredovalec: >Teh treh mesecev, ki sem Jih presedel v zaporu, nikoli ne pozabim«. — Znanec: >Ali so tam tm-"to grdo ravnali z vami?« — Posredovalec: >Pa še kako! Slabo pac ni primeren izraz za to. Paznik je bil namreč mo-Sak, Id je po meni spoznal svojo seno«. Stev 64 SLOVENSKI N A R O D, dne 20. marca 1931 Stran 5 82 i je vendar še pomenil! Prepozno! Prepozno! — To ie strašno, saj ne bom prenesla tega udarca! — je vzkliknila. — Spati, spati moram. Začela je iskati luč na nočni omarici. V domači lekarni v kopalnici je iskala med stekleničicami in škatlicami veronaJ. Miranda ji je vedno raztopila tablete v vročem mleku, toda ob tem času ni bilo pri rokah niti mrzlega mleka. Zelda je razgrizla grenko tableto in zlezla nazaj v posteljo. Tom — kaj je bilo s Tomom? Zopet te težke misli. Kaj naj stori? Kako naj mu to pojasni? Tolažbo ie našla v misli, da ga ni varala. Nikoli. Tom je vedel o Mihaelu vse. Gotovo bi razumel in čutil z njo... Gotovo? ... Alfi bi razumel to? ... Zaspala je. Nastalo je jutro. Droban, mrzel dež je rosil na mesto. Zelda je komaj odprla oči in glava jo je hudo bolela. Pogledala je na uro in planila vsa prestrašena pokoncu. 2e dvanajst proč! — Bože moj, Miranda, — je zaklicala, — zakaj si me pa pustila tako dolgo spati! O pol ene imam pa sestanek. — Ne verjamem, gospodična. Gospod je telefoniral in sporočil, da ne more priti. 2al mu je, je dejal, toda priti prav zares ne more. — Ne more priti? — Ne, ne more. — In nič drugega? — Ne, nič drugega ni povedal. Dejal je samo, da mu je žal, da ne more priti. — Je povedal svoje ime? — Da. Kirk ali morda tudi Kirch. Zelda je zrla topo pred se. — Je že prav, Kirk je bil, — je dejala razočarano. Omahnila je nazaj na blazino in si začela gristi ustnice. Dva pusta, dolgočasna dneva sta srečno minila. Nobene besedice, nobenega glasu od Mihaela. Gotovo bo Kaj izvedela o njem, gotovo ji bo pisal. Videla je Toma in Tom je bil kakor vedno prijazen, zaljubljen, udan. Niti z besedico ni omenil siromašno oblečenega mladeniča v oguljeni suknji, ki ga je moral pripeljati k nji... Bila je izredno prijazna z njim, prisrčno sta je objela in poljubila. Naj le čuti, da ni nihče stopil med njo in njega... Preljubi Tom! Pred vsemi drugimi je bil njen prijatelj in zaščitnik. In še vedno nobenega glasu od Mihaela. Mučila se je z domnevami. Njeno srce je bilo srdit boj z njenim ponosom. Napisala je pismo in ga raztrgate, začela je pisati drugo, pa je zopet nehala, slednjič je pa vendarle napisala tretje pismo, ga zapečatila in nalepila nanj znamko. Naenkrat je pa znamko strgala s pisma in sklenila poslati ga po slu. Na Mdrando se je lahko zanesla. Med predstavo bi se lahko sobarica odpeljala in izročila pismo Mihaelu. * Zvečer je ponovila svojo vlogo; soigralci so se bali, da je bolna. Kako naj bi tudi kapelo življenje v njenih besedah, ko so pa bile njene misli drugje. Po tretjem dejanju je pričakovala Mirando. — No? — Nikogar ni bilo doma, gospodična. In na nobenih vratih ni bilo tablice z imenom Kirk. Dejali so mi, da stanuje gospod gori v četrtem nadstropju. Potrkala sem in prišel je ostuden mož. Kar tako brez ovratnika in neobrit. Ta je pokazal na druga vrata in zopet sem potrkala, pa se ni nih- če odzval. Zato sem potisnila pismo v špranjo in odšla, — Prav si storila, Miranda, hvala ti. Prav, toda Zelda še daleč ni bila zadovoljna. Nekaj tu ni brk) v redu. To je dobro čutila. — Saj to je vendar smešno, — je zamrmrala nestrpno sama pri sebi. — Cemu bi si belila glavo, če me noče videti? Vse življenje sem tekala za njim, toda on tega ni vreden. Zvestega prijatelja ni vreden. Kaj pa imam sploh opraviti z njim? Drugo jutro navse zgodaj je telefonirala Tomu. — Tom, ljubček moj, je do *Har-neycoola«c daleč? Ali hi me mogel odpeljati v enem dnevu tja hi nazaj? — Seveda, prav lahko. — Ah, tako rada bi se odpeljala tja. — Kdaj pa? — Danes. — Imenitno. — Hrepenim po prosti naravi, rada bi si napolnila pljuča s svežim zrakom. Radovedna sem, kako hitao se bova mogla peljati, — dirjala bova, a? Vsa srečna se je smehljala. — Kdaj lahko prispeš pome? — Čez dvajset minut. Hočeš še moj kožuh? — Kaj boš pa ti oblekel? — Sviter in suknjič. — Dobro, to mi je zelo všeč... Ah, Tom, ti si imeniten dečko. — Vse storim rad, samo da ti ustrežem, — je odgovoril prijazno. * Z neba je sijalo motno, rdečkasto solnce. Zrak je bil mrzel, svež in čist. Zelda se je stisnila k svojemu šoferju m veselilo jo je, da cesta tako hitro izginja pod drvečimi kolesi avtomobila. V Grosswicku sta se ustavila, pila vročo kavo, jedla sveže rogljičke, se smejala, kramljala in pogovajrjala o njegovem novem delu, obenem pa kovala načrte za bodočnost. Vsako leto sta hotela potovati v Evropo, kupiti sta nameravala v Taormini vilo, kjer bi lahko nemoteno delala, in Tom ji je hotel razkazati Pariz, Dunaj, Firenco in Rim, skratka vse kraje, ki jih je dobro poznal in visoko cenil. Sanje, sanje, čudovite sanje. »Harneycool«, njun predragi »Har-nevcool« je ležal mrtev m pozabljen. Drevesa so bila gola, zdelo se je, da so bolečine skrivile njdhove veje. Vrt je Ml zapuščen, gredice zamrznjene. Nov policijski škandal ▼ Newyorku Najnovejša senzacija v ne\vyorškem policijskem škandalu, pri katerem gre za podkupovanje in zlorabo uradne oblasti, je sumljiva smrt koristke Ge-orgije Greveve, za katero se zanima ves Newyork. Množe se znaki, da gre za nov rafiniran umor, da se odstrani nevarna priča, kajti preiskava je dognala, da je bila Greyeva večkrat po telefonu pos var jena, naj nikar ne izpoveduje pred preiskovalnimi oblastmi. Poleg tega je bilo nedavno vlomljeno v njeno stanovanje in vse pohištvo razmetano. Dekle ie živelo v neprestanem strahu, da bo zastrupljeno, kajti ko so jo prepeljali v bolnico, je odklonilo lek, dokler je društvo za zatiranje zločinov ni zagotovilo, da se ji ni treba bati strupa. Obdukcija trupla je pokazala, da je bil vzrok smrti dvojno vnetje pljuč. Navzlic temu pa hočejo oblasti drobovje še kemično preiskati. Društvo za zatiranje zločinov iz^ javlja, da je treba najprej počakati na izid preiskave, kajti umora ne izključuje niti dejstvo, da je podlegla Gre-yeva vnetju pljuč, če je to sploh res. V tem primeru je morala biti njena soba okužena z nečem, kar povzroča vnetje pljuč. Društvo za zatiranje zločinov hoče napeti vse sile, da izroči zločince roki pravice in pri tem ga bo podpira4a vsa javnost, ki energično zahteva odstranitev vseh kompromitiranih organov, med njimi celo župana VValkera. Pogubonosne zvezde Pesniki vseh časov so opevali zvezde, astrologi so pa trdili, da so nekatere poedmim ljudem in tudi vsemu človeštvu usodne. Zdaj prihaja nemški fizik Hess s tfditvijo, da so mnoge zvezde, ki tako lepo migljajo na nočnem nebu, res usodne. V vsemirje pošiljajo baje pogubonosne, strupene žarke. Hess pravi, da gre za tako zvane ultra žarke, ki jih raziskuje ameriški fizik Miilican. Hitrost in moč teh žarkov je baje stokrat večja od radiožar-kov. Ultražarki prodro 2 m debelo svinčeno maso. d oči m rentgenovi žarki ne morejo prodreti niti 12 mm debele svinčene ploščice. Nemški fizik še ni točno ugotovil, katere zvezde pošiljajo v svetov e strupene žarke. Učenjaki so doslej mislili, da so izhodišče teh žarkov mlade zvezde nekje v Mlečni poti. Hess je pa ugotovil, da izloča pogubonosne žarke tudi solnce, čeprav v neznatnih mm>-žinah. Ce izloča te nevarne žarke sobice kot prastara stalnica, si lahko mislimo, koliko jih izločajo šele mlajše zvezde. K sreči je obdana naša zemlja z debelo zračno plastjo, ki absorbira večji del pogubonosnih žarkov tako, da je življenje na zemlji sploh mogoče. Gorje pa vsem živim bitjem na zemlji, če bi se naš planet približal takemu orjaku kot je Sirius. V tem primeru bi zračna plast ne zadoščala za absorbi-ranie pogaibonosnih žarkov in vsega življenja na zemlji bi bilo mahoma konec. Poroka v vodi V luksuznem hotelu ^Lido« na FHi-zejskih poljih, ki je obenem nekakšno zabavišče, v katerem ie združeno kopališče s plesiščem, se je vršila te dni poroka, kakršne menda še ni bilo na svetu. Ženil se je francoski mojster plavanja Boully s špansko plesalko Marijo del Pilar in za kraj svatbe si je izbral ženin element, ki ga kot mojster plavanja obvlada, namreč vodo ali bolje rečeno velik bazen v hotelu. Ženin, nevesta in svatje so stopili v kopalnih oblekah v bazen, uradnik, ki je opravil civilno poroko, ie pa dal prednost čolnu. V Parizu se je vršila te dni še druga zanimiva civilna poroka. 13 krat kaznovani zločinec Henry Bauer, ki sedi zdaj v preiskovalnem zapoTii, ker je osumljen umora dveh bratov, se je poročil s 40 letno damo iz St. Denisa. Samo za hip so mu sneli okove, da je mogel podpisati protokol. Dovolili so mu še poljubiti ženo, nato so ga pa odvedli nazaj v zapor. Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, zastajanje krvi, nedelavnost jeter ,zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniki strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« voda celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah. VT 2801/31—5 RAZPIS Mestno načelstvo občine ljubljanske razpisuje oddajo: Dobave različnih kamnoseških izdelkov v poslopja mestnega magistrata Razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti do dne 28. marca 1931 do 11. ure dopoldne v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored mM ali og1asi< Vsaka beseda 6© piBt Plaćo me lahko tudi m znamkah. Za odgovor znamko t — Na mpraianjo brez znamk* mm ■ ■in nd&ovariama. ~ Najmanjši otfla* WHm DRVA, PREMOG, mizarski, stavbni lea ta ladijska tla prodaja Ivan Bohinc, Ljubljana, Linhartova ulica 3. Naročila se sprejemajo tudi v Židovski ulici l/L 32/L Krojaškega pomočnika sprejme takoj Matija Rem-škar, krojač, Log št. 20, pošta Brezovica pri Ljubljani. 1072 Nekadilec v 5 dneh s preizkušeno metodo! Za 4 Din dobiš v Zvezni in Narodni knjigarni, Ljubljana. 1068 ;! Znižali smo malim oglasom, da stane beseda le 50 p. Zunanji inserenti lahko plačajo male oglase Mehanfčarski pomočnik dobi trajno delo v delavnici. Vprašati: Kamnik, ftutna 31. Morske ribe sveže, razne vrste, jutri v 30-boto na ribjem trgu. 1074 Ajdov med pitanec, zajamčen, po 15 Din kg razpošilja od 5 do 50 kg po povzetju Kovacič Simon, Kukava pošta Juršinci pri Ptuju. 1070 HARMONIKE Izdelujem nove in sprejemam v do pravil o vse glasbene instrumente. — JANC, LJUBLJANA, Bohoričeva 9. jCotel JUtklU IMA NAPRODAJ prav dobro gnojeno po 20 Din m3. Na razpolago in odvoz je do konca marca 1931 4 krojaške pomočnike za boljše veliko delo v stalno službo sprejme Janko Kogelj, Loka pri Zidanem mostu. 1071 PRIHRANITE denar, čas in jezo, ako izolirate zoper vlago in rjo Vaše strehe, temeljne zidove, železne kostrukcije, vodne nabiralnike, terase, balkone in napeljave iz cevi s svetovno priznanimi „CONCO" amerikanskim i azbestno nitka-stimi izolacijskimi produkti. The Continental Products Co. Euclld, Oblo U. S. A. Razpečavanje za Jugoslavijo: Mirko Marmolja, Maribor, Cankarjeva ulica 26. Vsa dela s »Conco« preparati izvršuje tvrdka PETER ŽITNIK, splošno kleparstvo in instalacija strelovodov LJUBLJANA, Ambrožev trg 9 Telefon št. 3146. _26/L Morske Dnevno sveže tjoši^v* Danes v veliki izbiri posebno brancini in druge fine ribe. Purani in piščanci na razne načine. Vina prvovrstna. Cene zelo zmerne, OPERNA KLET Ljubljana. Gledališka ulica št. Z — Po dolgem mukepomern trpljenju je odšel za vedno od nas naš dobri Josip Dolenc železniški uradnik v p. Pogreb bo v soboto. 21. t. m. ob 2.V* popoldne izpred mrtvašnice splošne boln>ce k Sv. Križu. Ljubljana-Trst, dan sv. Jožefa 19Hl. Od žalosti strti: Viktorija, soproga. — Herman, sin- — Silva, hči. — Jakob Dolenc, brat. — Maša, por. Grom, Milena por. Pirjever, sestri in ostalo sorodstvo. m Eros* \M Issp \m Narodna tiskarna, d. d. v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je v sredo, dne 18. t. m. zvečer v 71. letu starosti preminul gospod ki je nad 40 let vestno in z veliko vnemo sodeloval v naši tiskarni. Pogreb se vrši danes, dne 20. t. m. ob 7? 5. uri popoldne iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! V LJubljani, dne 20. marca 1931. ml > I m\ im ml $5r m\ m\ m 01 t Vrsta 2651-05 Prodajamo boksaste in ia-kaste za isto ceno. — Omogočite svojim otrokom, da se jim nožice razvijajo normalno. Vrsta 2625-10 Za izprenooe. Poslednji model izrezanih ©evldev s kombinacijo krokodilove imitacije in okusno zapono. Priljubljen če-Telj zaradi izredno dobre pasforme. Vrsta 1955-98 Iz jelenjega usnja an iz finega laka, okusno okrašeni, s polvieoko lahko peto. — Ako želite elegantne in udobne čevlje, pridite k nam. Vrsta 2345-77 Svetli nubuk s temnoruja-vdm boksom je v skladu s prirodnimi barvami pomladi Ta čevelj je kombiniran in okrašen, da se lahko nosi poleg vsake pomladne obleke. Vrsta 9805-05 Plesni čeveljčki, izdelani iz najlepšega laka. Pristojado vsaki toa^ti In lahko p le Sete v njih veo sezono. Poleg čeveljčka dobite Isto-tako tudi okusno zapono. Vrsta 7045 Udobne copate iz tople klo-bučevine v raznih barvah, z usnjatim podplatom. Najbolj potrebne goe podim JI za kuhinjo in dom. Bliža se Velika noč. Skrajni čas je, da spravite v red svojo obutev. Nepotrebno odstra nite, ponošeno dajte popraviti, a kar Vam manjka, izpopolnite z no vimi pomladnimi modeli. Nudimo Vam mal pregled svoje velike izbe re, s katero so naše prodajalnice popolnoma sortirane. Poleg vsakega para čevljev si izberite ustrezajoče nogavice Vrsta 3922-00' Za dečke športni čeveljček Iz rujavega boksa z okrašenim jezikom. Podkovan s medenimi žebeljčki. — Za šolo In LzJeL Vrsta 1634-22 Za dijaKe Pomladi odložite visoke čevlje in jih zamenjajte z udobnimi polčevlji Iz boksa v črni ali ruj avl barvi. Vnta 4645-71 Krasni Čeveljčki tudi za Vas, gospodične, ki ljubite šport. To je naš poslednji model. Tnta 3635-18 Polčevlji s trakovi so še vedno priljubljeni, zlasti zaradi svoje udobne In lepe oblike Vnta 9637-21 Na zahtevo mnogih svojih odjemalcev prinašamo za to pomlad novo koničasto obliko. Garderoba elegantnega gospođa ni mogoča brez teh čevljev, in to iz črnega laka lr rujavega boksa. Vnta 6637-11 Ako nosite obleko iz an-glešklb tkanin, ne morete biti brez te oblike športnega čevlja, ki je Izdelan Iz najboljšega boksa k> okrašen z okusnimi luknjicami. Imamo jih v črnd in roj avl berrrl Vrsta 0677-22 Din. 249.- POSetlte HaS Ob Priljubljen čevelj naših stalnih oddemaloev. Izdelan iz najfinejšega boksa, z lahkim usnjenim podplatom in gumijasto peto. Imamo jih T vseh velikostih In širinah. priliki! Vnta 3762-22 Za dež in aiabo vreme — Podplat je podšit in iz močnega kravjega usnja. To so čevldi za živahnejše dečke. Vnta 2642-30 Navadno punčka noče imeti enakih čeveljčkov, kakor lih imajo bratci. Zaradi tega smo ta čeveljček okrasili. 199.- Vnta 1805-15 Vnta 1245-63 Praktični izrezan* čevlji s pol visoko usnja to peto, izdelani Iz finega boksa tolte ali svetle moderne barve z čevelj na zapono s polvi-soko peto, lz rujavega se miša z usndatim okraskom ali v raznih modnih barvah Vnta 5605-27 K pomladni izprehodni oblekel si nabavite te lepe izrezane čeveljčke Okrašeni s kačjim usnjem z visoko peto prikazujejo pariško modo. Vnta 9675-38 Kako Vam ugajajo ti krasni čeveljčki? Okrasili smo jih okusno 8 kombinacijami raznih barv. Pridite k nai da Vam jih pokažemo. Vnta 7637-21 Ta udoben in enostaven če velj trna svoj etalnd krog odjemalcev. Izdelujemo jih iz črnega laka In rujavega boksa za Isto ceno. Vnta 7837-21 la koničasta fazona je okus otmenega gospoda Izdelana je na ram. Iz najfinejšega laka z usnjato peto. Vnta 1937-22 Vnta 6807-79 Din. 79.- Za Vas, ki ste Izpostavljeni štrapacom, so potrebni za pomlad lažji čevlji. Evo Jih s trpežnim gumijastim podplatom za neverjetno nizko ceno. Galose z našo znamko so postale znane po vsem sve tu, ne samo po svodi obliki m dobri kakovosti, nego tudi po nizki ceni Vrsta 2645-80 čevelj iz rujavega boksa ali semiša. kombiniran s svetlo barvo. Izdelan s pol-visoko peto. — Model za dame finega okusa. Vnta 1945-11 Damski čevlji iz boksa, z nizko peto — primerni za vsak dan in za praznik, zlasti za popoldan, izprehod Vnta 9805-96 Ta najnovejši kroj daje noticam elegantno linijo. — Kombinacija laka s semi-šem daje temu čeveljčku poseben stil, ki bo ugajal vsaki otmeni dami. Vnta 7637-16 Pomladna novost 1931. — Eleganten čevelj z bogatim okrasom na nizki peti. Zelo lep in priljubljen. Vnta 0767-800 Moški čevlji iz mastnega kravjega usnja z gumijastim podplatom. Primerni za vsako delo. Zelo trpežni. Vnta 2605-72 Praktični izrezani čevlji s polvisoko usnjato peto, izdelani Iz finega boksa žolte ali svetle moderne barve s okusno zapono. Vnta 1625-26 Lahki čevlji s polvisoko leseno peto — kombinirani okusno in izdelani is najfinejšega materijala Imamo jih lakaste m boksaste. Vnta 9175-93 Razen sauLnskih ln atlasuih črnih ln raznobarvnih prinašamo za poletje is delane čeveljčke iz belega ripsa-stega platna poleg lahke poletne oblekce. Vnta 6627-08 Eleganten udoben čeveJd za otmenega gospoda, športniki na terenu in oni na tribunah ne morejo biti brez Serija te oblike. Vnta 9897-70 Gumijasti škornji, določeni za pomladno delo v vodi ln na mokrem terenu. Varujejo Vam noge. da Vam ostanejo vedno suhe Blata jih očistite z vodo. Vnta 3945-03 Pomladni čevlji za vsako priliko. Za vsak dan na trg is boksa, za občutljive noge iz ševroja. Vrsta 4235-37 Lahki m zalo udobni čevlji is platna v sivi barvi, s trpežnim gumijastim podplatom, za moške in ženske Vnta 9875-05 čeveljček z zapono Is črnega baržuna na visoki peti. Priljubljen je zaradi svoje enostavnosti. Vrsta 9815-03 Eleganten salonski čeveljček Iz črnega baržuna. — Vedno potreben dami za dom, urad ki za veakdanj! ples. Vrsta 7047 Ko vstanete zjutraj iz topde postelje, obleci te te copate. Ko se vrnete domov s posla Jih zopet potrebujete za počitek svoj-ih nog. Za to nizko ceno jih lahko kupi vsakdo. Ur 144 Izberite najlepše! Vnta 3967-22 Moški čevlji iz Ia boksa za Štrapace, s podkovanim podplatom Trpežni In udobni, ne oftulljo nog In ne žepa. Orejaje Jotfp Zupan/K. — Za »Narodno tiskarno« — Se upravo ln ineeratm del Usta: Oton Chrtitof. — Vsi v Ljubljani.