f. IZDAJA ZA GORIŠKO IX BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO Leto VIII. - Štev. 158 (2154) Štirim otvoritvam Medna, rodnega tržaškega velesejma smo bili priča. Vse do zadnje, včerajšnje, so bile vsaj v glavnem v skladu z osnovni-mi težnjami tržaškega velesejma oziroma interesov, ki jih predstavlja. Včerajšnja'otvoritev pa je žai j2patj{a iz t okvira, v Italijanske zastave, razobe. sene po mestu ne predstavlja, jo posebne novosti, ker jih je ukazal navesiti šovinistični župan, agent italijanskega imperializma, ki je plačan za prav tako škodljivo delova-nje. Nikakor nočemo zmanjševa. ti krivde tržaškega župana, če poudarjamo, da smo takega njegovega ravnanja že nava-2'“ n.e. predstavlja nikake Xni; J- Vst,s° tudi pričako- žvnn-! u - • znal tržaški eupan obdržati v svojem pozdravnem govoru ob otvorit. vi velesejma resnega tona in bo zapadel v limonadno šovi-sticno frazarjenje Celi) obisk italijanskega mini s.ra ne predstavlja novosti, se manj pa šovinistični izbru-ni ki so zvezani s takimi gosti. Tržaški velesejem pa je naravnost tipično neprimerna P™. za šovinistične izbruhe. Edini cilj te ustanove je pospeševanje gospodarske izmenjave med sodelujočimi narodi, mednarodne trgovine in mednarodnega sodelovanj„ v skupnem interesu vseh. Osnovni pogoj za uspešno delovanje take ustanove je bil vednc in p°vscd v odstranjevanju političnih zaprek in poudarjanju vseh omh gospodarskih momentov, ki lahko sodelujoče narode združuje jo. Teh osnovnih načel se drže po vsem svetu, a tem_ boij bi se jih morah zavedali v Trstu, ki ga je potreba po mednarodnih gospodarskih st kih zgradila. Včeraj zvečer pa je žal iz padel iz tega tako jasnega in tako logičnega osnovnega okvira sam poveljnik anglo. ameriške cone general Win. terton, t. j. oni, ki bi se moral v prvi vrsti zavedati velike odgovornosti katero nosi za uspesen razvoj gospodarskega sodelovanja Trsta z njegovimi zalednimi državami. «Toplo pozdravljam. — je dejal general — vse naše visoke goste in med njimi še posebej njegovo ekscelenco ministra Campillija, ki nas je počastil s svojo prisotnostjo. Sodim, da je prav sedaj posebej umestna prisotnost ministra za industrijo in trgovino italijanske vlade, ker Predstavlja njegova prisotnost zagotovilo, če bi bilo to sploh potrebno, da namerava napraviti italijanska vlada „T. ie.,v njeni moči, da ugotovila nadaljnje blago stanje Trsta. Trst ima že poseben dolg do italijanske finančno vleno- velikodušno -pomoc-, s katero je bil mogoč gospodarski napredek v poslednjih letih)i lo je drugi odstavek otvoritvenega govora poveljnika cone A, Netočnost teh trditev smo v našem dnevniku pre-mnogokrat dokazali in nihče nam jih doslej ni ovrgel zato Je nerazumljivo, da poveljnik cone A te netočnosti ponavlja. Te besede niso običajne fraze, katere izrečejo vodilni predstavniki oblasti, ko o-tvarjajo pomembno gospodarsko manifestacijo, temveč so znak nadaljevanja Aireyjeve politike podpiranja italijanskega pohlepa po naših krajih, po našem mestu. Se dosti hujši pa je eden izmed naslednjih odstavkov kjer pravi general Winter-ton: ■(Izraziti hočem topel pozdrav našim italijanskim kolegom, ki se nam bodo v kratkem pridružili, in s katerimi bomo Pnceli plodno sodelovanje. Da oi pa to sodelovanje bilo res Plodoncsno, mora vsakdo izmed nas prevzeti del odgovornosti: ne samo jaz osebno skupaj z mojimi britanskimi, ameriškimi in italijanskimi kolegi, tbk« Prebivalstvo in General VVinterton je šel orej tako daleč, da je izrabil celo velesejem za tribuno, s katere hoče za posledice do ?eaaj najbolj grobe kršitve [hirovne pogodbe - londonski no , 2fuK ~ st0J.lt\s°°dgovor-inii-asko prebivalstvo in tr. scri!a .lr°nije je skril o v be 7avXl.Jlai>Vl^ega predstavnika zavezniške vojaške uprave. vse bi Samo italim,da je prav zaviroln vlada trideset let 'to TrstarivVOi Prnmeta pre. bi nri*X i naPravila vse, da Porogi* 5™ °d mojega tvoritvi ‘■0'cdja. In na o- 'ci na i e'csejma. ustanove, simo iz Pr°mct, sli- rodov v od združenih na. stavL-nP°0blr?ene°a . Pred-si Trsti? za skrb nad intere. n jp„ ?■ naj ne samo on in ‘talit .omeriški, britanski in C * kolegi sodelujejo. «at; • 1 morali sodelo- ti t,J- novtmi rimskimi agen. ih usk VSl tTŽaŠki Prebivalci vanioi2;tn//aTnoži se pa udeležil dela konference. Danes zjutraj ni bilo novih sestankov, tudi zaradi tega, ker sta Schumar.i in, Acheson bodisi ločeno bodisi skupno z Edenom nadaljevala razgovore po kosilu, ki je bilo prirejeno njiha na čast. Acheson je danes zjutraj ob;skal Edena in kmalu nato j? odipetoval iz Londona v Berlin. Spremljata ga posebni odposlanec Philip Jessuni in državni podtajnik George Per-kins, Zvečer je ameriški poveljnik v Berlinu general Mathevvson priredil Achesonu sprejem. Tega sprejema sta se udeležila tudi sovjetski poslanik v Ber-, linu Semjornov in predstavnik sovjetske nadzorstvene komisi, je general Dengin. Semjcncv in Achson stp imela kratek prijateljski razgovor. General Cujkov, ki jis bal tudi povabljen, na se sprejema ni udeležil. V Berlin je prišel tudi državni tajnik za zunanje zadeve v nemški vladi Hallstein. Pred odhodom je izjavil, da gre v Berlin zaradi ((posebnega poslanstva«, ki mu ga je poveril Adenauer. V Bonnu so mnenja, da je Hallsteinova naloga, informirati se pri Achesonu o rezultatu londonske konference in o vsebini zahodnega odgovora na zadnjo sovjetsko noto o Nemčiji. Baje bo načel tudi vprašanje nemških zlcčinr cev ter zahteval revizijo ob. sodb pred ratifikacijo boranskih dogovorov. Ne ve se. ali bo govora tudi o posarslkem vprašanju. Francoski zunanji minister Schuman je pred svojim od/ho dom iz Londona priredil tiskovno konferenco, na kateri je izrazil zadoščenje nad raz. govori z Achesonom im Ede- nom. Poudaril je, da je bil glavni del razgovorov o bistvenem vprašanju, t. j. o zahodt nem odgovoru na sovjetsko noto. Besedilo, ki so ga pripravili v Washiog|tonu, je bilo v sploš-nem zadovoljivo, vendar p.a je s francoskega stališča bila' potrebna še majhna predelava. Dejal je, da so bili francoski predlogi upoštevani irj tudi vključeni v odgovor, ki ga bodo poslali v Moskvo prihodnji teden. Glede splošnega smisla odgovora je Schuman dejal, da bila sprejeta zamisel pogajanj s Sovjetsko zvezo. Iz njegovih izjav izhaja, da bodo v odgovoru vztrajali na tem, da se štiri zasedbene sile sporazumejo, kakšen bo položaj nemške enotne vlade, preden se sesta vi ta vlada in preden, se razpišejo volitve. Zahodne države so zelo jasno opredelile svoje stališče s tem v zvezi- Ce pa se sovjetska vlada ne bo strinjala s tem stališčem, bo težko začeti lazgovore o Nemčiji, ker ti ne bi smeli temeljiti na načelu po- Osebje veleposlaništva FLRJ je danes odpotovalo iz Sofije Na postaji so bifi navzoči predstavniki vseh diplomatskih zastopstev razen kominformovskih - V Sofiji je ostal samo ataše Dizdarevič - „Ba!kanski narodi so sposobni braniti sami sebe in v precejšnji meri tudi Italijo, če bo prenehala s svojo imperialistično politiko", poudarja beograjska „Borba“ Južna Madžarska izpremen§@na v vojaško področje li sicer za iredentistične stranke, a si Italije ne žele. Tega mnenja so tudi prebivalci vseh petih okoliških občin. ki so kompaktno glasovali proti italijanskemu vmešavanju v tržaške zadeve, ki so na volitvah jasno izrazili, da Italije nočejo m koli več. Kako pa sl sodelovanje Predstavljajo tisti, ki svoje iz-mešetarjene funkcionarje pošiljajo v Trst nam dovolj jasno pove vest ANSA o prevzemu obeh tržaških radijskih poslaj s strani italijanskega radia -RAI. S. B. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Danes se je vrnilo iz Bolgarije celotno diplomatsko obsebje jugo-sipvamkega veleposlaništva v Sofiji razen atašeja Dizdare-viča, ki je skupno z majhnim številom pomožnega osebja o-stal v Sofiji zaradi opravljanja najvažnejših poslov. Pri odhodu iz Sofije so bili navzoči člani vseh tujih veleposlaništev in poslaništev razen po slaništev kominformovskih drl žav. Kot je znano, je jugoslovanska vlada odpoklicala osebje svojega veleposlaništva v Sofiji v znak protesta zaradi kršitve imunitete veleposlaništva in ugrabitve jugoslovanskega državljana Seferoviča. Eden izmed predstavnikov jugoslovanskega veleposlaništva v Sofiji, ki je bil očividec u-grabitve je izjavil, da so bolgarski organi Seferoviča ubili. Zaradi terorja, ki vlada v Bolgariji, je te dni pribežalo v Jugoslavijo pet bolgarskih državljanov, med njimi trije vojaki. Vojak Jovo Vlasov je izjavil, da bolgarski oficirji govorijo vojakom, da bo bolgarska armada v primeru spopada z Jugoslavijo ((popolnoma iztrebila vse Srbe«. Prezidij ljudske skupščine Jugoslavije je na predlog maršala Tita odlikoval izrednega poslanika in opolnomočnega ministra Norveške v Beogradu Knuta Liskea za zasluge za poglobitev odnosov med Norveško in Jugoslavijo z redom ((Zastave« prve stopnje Nocojšnja ((Politika« piše, da je vsa južna Madžarska izpre-menjena v vojaško področje, na katerem se vršijo veliki manevri, ki so usmerjeni proti Jugoslaviji. Številne ceste, ki vodijo v smeri jugoslovanske meje, so razširjene. Od Budimpešte do Pečuja in Mo-hača je zgrajena moderna cesta za prevoz 80 ton težkih vo. zil. Prav tako se obnavljajo in razširjajo ceste, ki vodijo proti SZ. V zadnjih štirih le- t tih se je madžarska vojska za štirikrat povečala. Pri Duna-nelvaru, 150 km od jugoslovanske meje, je pod vodstvom sovjetskih strokovnjakov zgrajeno letališče z betonskimi ste. zami. Slična letališča se grade pri Sekešu, Sopronju in Lege-varu. Istočasno z večanjem madžarske vojske se večajo tudi krediti za vojsko in nove tovarne delajo izključno samo za vojsko. «Vse te vojaške priprave — poudarja «Borba» — nimajo nobene zveze z obrambo, temveč so izključno napadalnega značaja«. Nocojšnja «Borba» piše, da sta Grčija in Turčija mnenja, da je bil zadnji poizkus Rima, da v?ili svojega generala za poveljnika sredozemskega odseka atlantskega pakta samo en del italijanskih aspiracij na Balkanu Čeprav je z imenovanjem admirala Carneya za sedaj rešeno vprašanje poveljnika tega sektorja, vendar bi bilo napačno misliti, da se je Rim s tem odrekel’ svojemu eDrang nach Ostem. »Borba« navaja zgodovinske podatke zadnjih 50 let o poskusih Italije, da bi zadovoljila svoje aspiracije na račun balkanskih narodov in poudarja, da Rim — čeprav je bil vedno «slavno» poražen — sanja o ((stari slavi«, »Borba« zaključuje, da se (imedmarodno sodelovanje lahko najbolj utrdi z medsebojnim spoštovanjem in da so balkanski narodi sposobni braniti sebe in v precejšnji meri tudi Italijo, posebno še, če Italija preneha s svojimi aspiracijami in poskusi, da s svojimi intrigami žavn' soIidarnost svobodnih dr- B. B. Kraftov razgovor z Achesonom in Edenom LONDON, 28. — Danski zunanji minister Olebjoerm Kraft je imel danes zjutraj zasebni razgovor z ameriškim zunanjim ministrom Achesonom. Iz dobro poučenih virov se je izvedelo, da sta oba m1 'istra razpravljala o vprašanj, dolarja v zvezi z Dansko, o izvozu v ZDA, o plačilni bilanci med obama državama in o ameriški carini na danski sir. Med drugim sta proučila tudi nekatere točke, nanašajoče se na atlantski pakt in na splošni položaj v Evropi, s posebnimi pogledi na Nemčijo. Pozineje se }e danski minister sestal z Edenom in se je nato vrnil v Kopenhagen. V zvezi s svojim 24-umim bivanjem v Londonu je minister Kraft izjavil, da so bili razgovori »plodni in pozitivni«. ((Govoril sem z Achesonom 40 minut«, je dejal Kraft, «z Edenom pa pol ure«. Obravnavali smo tekoča vprašanja glede na sodelovanje naših držav v okviru atlantskega pakta. S svoje stra-ni sem pojasnil stališče Danske do nemškega vprašanja. Kakor znano, je danski parlament odobril resolucijo, ki priporoča svobodne vsenemške volitve. Z razgovori v Londonu sem zelo zadovoljen«. BONN, 28. — Ameriški visoki komisar Mac Cloy je danes obiskal Adenauerja s katerim se je verjetno razgovarjal o možnosti, da bi poverili ameriškim silam obrambo krajev ob demarkacijski črti. WASHINGTON, 28. — Mešana komisija članov senata in spodnje zbornice je sestavila enotno besedilo, nanašajoče se na zakon o gospodarskem nadzorstvu. Besedilo bo predloženo v podpis predsedniku Trumanu in določa delno podaljšanje tega nadzorstva do 30. aprila 1953. Zakon o gospodarskem nadzorstvu bi namreč zapadel v ponedeljek opolnoči. LONDON. 28. —Angleški list «Daily Mail« piše, da plove 12.450-tonska nosilka letal ((Campania«, ki je namenjena angleškim atomskim poskusom, iz Gibraltarja proti jugu. Na ladji vihra zastava admirala Toriessa, poveljnika poskusnih operacij, ki bodo na otoku Mon-tebello ob severnozahodni obalj Avstralije. WASHINGTON, 28. — Predstavniška zbornica je provizorično odobrila eno milijardo in 200 tisoč dolarjev za gradnjo letalskih oporišč v ZDA in v inozemstvu. ♦ WASHINGTON, 21, — Usmrtitev Oscarja Collaza, ki je bil obsojen na smrt zaradi atentata na Trumana, je bila dbloče-na na 1. avgusta. Vsi doseda. mji prizivi obtoženca so bili zavrnjeni. Obtožencev zagovorniki je sporočil, da bo prosil Trumana zp pomilostitev. vratka k potsdamskim dogovorom, ker je sedaj nemogoče koristno delovati na podlagi teh dogovorov.. Razen tega ne bi mogli pristati na dogovor, ki bi dal Rusom pravico nadzorstva nad tem, kar se dogaja v Zahodni Nemčiji, in ki bi prepustil njim samim popolno nadzorstvo nad Vzhodno Nemčijo. Schuman je nato izjavil, da nd bilo še določeno, ali naj bo konferenca med visokimi komisarji ali pa med poslaniki. Potrdil je, da bodo nemško vlado obveščali o bodočih skle-pih, ter je naito dejal, da bodo tri zahodne vlade glede Koreje skupno sodelovale in se posvetovale ^ glede vseh sklepov, ki bi lahko imeli politične posledice. Gledp sološnega položaja v Južnovzhedmi Aziji je Schuman izjavil, da so se tozadevna ((proučevanja« začela danes zjutraj v Londcnu. Sovjefsko-švedski odnosi STOKHOLM, 28. — Švedski zunanji minister Unden je danes sprejel sovjetskega poslanika na Švedskem Rodionova, ki je Undenu izjavil, da sovjetska vlada zavrača protest švedske Vlade v zvezi s funkcionarji sovjetskega poslaništva, ki so vmešani v vohunsko zadevo sedmih švedskih kominformi-stov, proti katerim je sedaj v teku sodna razprava. V ponedeljek je švedski ministrski predsednik Erlander sovjetskemu poslaniku izročil protestno noto zaradi sestrelitve švedskega letala Po sovjetskih lovskih letalih. Massaflek poročal šahu TEHERAN, 28. — Mossadek se je danes razgovarjal s šahom. List «Bakhtar - Emruz« trdi, da sta govorila o ostavki vlade in o sestavi nove vlade. Jutri bo novi parlament izvolil novega predsednika in nato bo treba na podlagi ustave sestaviti novo vlado. Isti list trdi, da je Mossadek poročal šahu o svojih razgovorih z ravnateljem družbe :Ente petrolifero Italia - Medio oriente« in o svojih načrtih za rešitev gospodarske krize, če bi bil spet imenovan za ministrskega predsednika. Ze prejšnjo nedeljo smo napisali, da je najvažnejši dogodek obisk avstrijskega zunanjega ministra Gruberja v Beogradu. Obisk tedaj še ni bil končan, toda prav smo imel i, ko Smo poudarili, da med o. bema državama ni takih vprašanj. ki jih z nekoliko dobre volje ne bi bilo mogoče rešiti. Razgovori dr. Gruberja z jugoslovanskimi državniki in z maršalom Titom so pokazali, da je razne zapreke z oboje, stransko dobro voljo mogoče spraviti s poti. Uradno poroči, lo, ki je bilo objavljeno po sestanku dr. Gruberja z jugoslovanskimi državniki in maršalom Titom, pravi, da so se razgovori nanašali na razna nerešena vprašanja in da je bilo tudi vprašanje sloven. ske in hrvaške narodne manj. šine v Avstriji rešeno v duhu prijateljskega sodelovanja, Sedaj je upati, da se bo našel način, da se koroškim Slovencem poravnajo dosedanje krivice in da bo avstrijska vlada znala preprečiti izpade proti sloven. ske mu življu na Koroškem, ki se še vedno ponavljajo s stra. ni nacističnih elementov. Toda napori jugoslovanske vlade za okrepitev odnosov s sosednimi državami se ne o-mejujejo samo na Avstrijo. V zadnjem času se opaža napredek tudi v jug oslovansko.gr. škem sodelovanju. Razni grški državniki so izjavili, da jugoslovanska odločnost, nuditi odpor proti vsakemu morebitne, mu napadu na Balkanu pome-ni važen činitelj obrambe miru v tem delu sveta. Jugoslo-vansko.grško zbližanje pa ima trdno podlago tudi v gospodar, stvu. V Solunu obnavljajo letos jugoslovansko svobodno cono in hkrati se širijo tudi trgovinske zveze. Uspešno se razvijajo tudi odnosi med Jugoslavijo in Turči. jo. To je tem laže, ker med Jugoslavijo in Turčijo ni nobe. nih spornih vprašanj, obe državi pa vodita svojo zunanjo politiko po načelih obrambe miru in mednarodnega sodelovanja. Zemljepisni položaj Grčije, Turčije in Jugoslavije, pa tudi Avstrije in nevarnosti, ki bi utegnile nastati za mir, narav, nost terjajo prijateljsko in mu roljubno sodelovanje teh držav na temelju načel OZN. Tudi prihod angleške križarke ((Glasgow» z admiralom Mounthbattenom na Reko in njegov obisk pri maršalu Titu spada v okvir aktivnega sode. lovanja Jugoslavije z vsemi si. lami, ki se zavzemajo za okrepitev miru v svetu. * * * Dve mesti sta, od koder sovražno gledajo na zunanjepo. litične uspehe Jugoslavije,- Mo. skpa in Rim. Zadnja madžarska izzivanja s poleti letal nad jugoslovanskim ozemljem je člen v verigi že štiriletnega brezuspešnega pritiska Moskve in njenih satelitov na Jugoslavijo, Besni nad svojim neuspe. hom in nad dejstvom, da vedno večje število delovnih ljudi spregleduje, kam pelje njihova politika, skušajo poživiti protijugoslovansko gonjo in v zadnji številki Kominforma piše. jo, da je zarote, ki so jih zadnje čase odkrili v sovjetskih satelitskih državah, organiziral Tito, ter pozivajo kominformi-ste vsega sveta, naj epomagajo z vsemi sredstvi jugoslovanskemu ljudstvu odpraviti Tito-Rankovičev režim«. No, to je pač obvezen poziv ob obletni. Zaskrbifenfe indijske vlade zaradi dogodkov na korejski fronti Ameriška vlada bo objavila izjavo o bombardiranju hidrocen-tral - Angleška vlada bo objavila Belo knjigo o pogajanjih na Koreji kot pripravo za debato, ki bo v torek v spodnji zbornici TOKIO, 28. — Sile OZN so včeraj četrtič v tem tednu bombardirale hidroelektrične naprave v Cosinu. Radio Peking pravi, da predstavlja bombardiranje hidroelektričnih naprav na reki Jalu zverinsko izzivanje, in obtožuje Američana, da niso bili nikdar iskreni pri pogajanjih za premirje, da imajo namen minirati mirovna pogajanja in razširiti korejsko vojno. Kakor se dozdeva, sta Eden in Acheson razpravljala tudi o možnosti imenovanja političnega svetovalca v glavni stan generala Clarka. O tem se je baje že razgovarjal lord Alexander v Washingtonu. Imenovanje političnega svetovalca poleg viso- OD »BALONČKOV* H »KNJIŽICAM. MIRU »Pomagajmo brstom«. P o štirih letih oglušuj klevetniške kampanje proti Jugoslaviji — kampanje ki je 1 Po mnenju uradnega glasil? , kominformi-stične centrale d°Zivda popoln polom, a ki kliub, ,temu zahteva poostreno nadaUey®r)ie Istih metod — se še najdejo ljudje, ki nikakor ne n’or.elo spati, ki ponujajo na des®° m levo svoje preperelo samarlla,nstvo j.n ponujajo »pomoč bratom«, ki ((ječijo pod teror j e1?" >td- Kako so jugoslovanskim bratom »pomagali« do sedaj.)® znano; tudi uspeh te pomoč* le znan; kako nameravajo »polagati« v bodoče, pa ni znano., Ker razen «1R terarne« pomoč*- poznajo ti ljudje le izrazosl°v)e deklasira-nih izrodkov čl°v?ške družbe. Ljudje, ki uporabljajo tako izrazoslovje, ne morejo pomagati niti sebi, kaj še. da bi mogli p°?*agati drugim- Kominformi-stično izrazoslovje je le ponoven dokaz njihove hlapčevske nra-)'}. nrav; človeka, ki je po-f’ . Poslušno orožje v rokah «, b nasilnih «osrečeval-cev« človeštva. ~ *’ * * mit,, "balončki«, se knjižice ™ Kominformistični jezični p“lizanj miru napovedujejo novo «važno orožje v borbi proti vojni«, Da Sre pri tem za «novo» orožje, o tem ni dvoma: da gre za «važno» orožje, se nam zdi malce pretirano: da gre pa celo za orožje, to se nam zdi vendarle prehudo od strani teh tako miroljubnih »galubči-kov«. Sploh pa je za te «ga-lubčike« značilno, da so strašno zaljubljeni v vsakovrstno orožje: rekli bi, da so kar lačni orožja. S tem novim in važnim orožjem si kominformisti obetajo ((povečanje sovraštva proti vojni« in ((pospešitev borbe za mir«. Ce bi bili mi le nekoliko manj skeptični glede učinka in učinkovitosti podobnih »mirovnih« akcij, bi morali biti resno zaskrbljeni spričo te napovedane poostrene aktivnosti moskovskih ((galubčikov« in bi morali nič manj resno računati s skorajšnjim izbruhom nove vojne za uresničenje ((trajnega miru« in ((ljudske demokracije« na vsem svetu. * * !l! »Sovjetska zveza proglaša, za ilegalne londonske sklepe«. Kdor čaka. ta dočaka. Našim kominformistom do danes še ni bilo čisto jasno da so londonski sklepi ilegalni in v nasprotju z določbami mirovne pogodbe z Italijo, Od takrat, ko je tržaška iredenta, v sporazumu z italijansko vlado, organizirala marčne izgrede, pa do london- ske konference; za časa te kon-ference in vse do danes ni ves italijanski in slovenski komin-formističm tisk ničesar vedel o ilegalnosti te konference in nje-nih sklepov, ni nič vedel o kršitvi določb mirovne pogod-De. Nasprotno, ves ta tisk se je tako o ciljih kakor o zaključkih te konference izražal zelo pre-zirljivo, češ Italija ne bo dobila nič ah skoraj nič: gora (komin-formistično tiho pričakovanje) bo rodila miš (razočaran pre-¥. t0 mrtvo miš (Vidah). Tudi ko je jugoslovanska vlada izjavila, da smatra že sam0 sklicanje londonske konference za ilegalno, in izjavila, da ne bo priznala sklepov te konference, je bilo jasno, da se kominformistični tisk s tem stališčem jugoslovanske vlade ne strinja. Danes pa, ko ilegalnost teh sklepov proglaša SZ (zakaj SZ to proglaša šele danes, tega kominformisti ne skušajo dognati), je treba temu dati poseben poudarek in naslov čez devet stolpcev. Toda, če so za komimformiste sklepi londonske konference ilegalni šele danes, pomeni, da so stvarno taki bili tudi takrat, ko smo proti tem sklepom, a brez kominformi-stov, protestirali mi in vsi jugoslovanski narodi. Razlika pri tem je le ta, da se je ((voditeljica vsega naprednega človeštva« pridružila stališču Jugoslavije in našemu s precejšnjo zamudo. Velikanski naslov v «Delu» pa nam le dokazuje, da bi kominformisti to zamudo radi kakor koli nadoknadili (čeprav le s črnilom). * * * Vida.il je »pikro zavrnil tito-fašista Deklevo, ki je demago-ško protestiral proti londonski konferenci«. To stoji v včerajšnji številki «Dela», ki objavlja na veliko, da «SZ proglaša za ilegalne londonske sklepe«. Ce proti sklepom londonske konference nastopi tov. Dekleva, je to demagogija. Ce isto stališče zavzame — z zamudo — SZ, pa to ni demagogija. Vidali je tov. Deklevo «pikro zavrnil« v sredo na prvi seji občinskega sveta, ker mu tedaj še ni bilo nič znano o stališču SZ do londonskih sklepov. Kako bi mogel Vidali protest proti sklepam londonske konference označiti drugače kakor z demagogijo, ko pa je Moskva glede teh sklepov do danes molčala? Sedaj pa je zadeva jasna: iskreno proti sklepom londonske konference smo bili in smo le mi; zapozneli pristanek Moskve na to stališče pa moremo upravičeno označiti vprav zato, ker gre za za- kasnelo gesto — za demagogijo. Resolucija gdč. Marine. Marina je na prvi seji občinskega sveta predložila resolucijo, s katero kominformistični svetniki zahtevajo preklic ukaza ZVU št. 183 od 2.9.1949, in s katerim se občinskim svetovalcem v Trstu in Miljah prepoveduje uporaba slovenskega jezika. Zahtevala je tudi slovenskega tolmača in stenografa. Tu gre za nov primer komin-formistične hinavske »borbe« za slovenske pravice, «v mejah možnosti«, seveda. Za kominfor-stične prvake so »meje možnosti« enake tako v Trstu, kjer so na oblasti iredentisti, kakor v Miljah, kjer so na oblasti oni. Kajtj tudi v Miljah slovenski svetniki ne smejo govoriti v materinščini. Cernu se potem potegujejo za upravo občin, če ne morejo zagotoviti občanom niti take osnovne svoboščine, kakor je uporaba materinščine? Bojazen pred komisarjem? Kakšna razlika pa je potemtakem med njimi in komisarjem, če imajo i prvi i drugi enak odnos do uporabe slovenskega jezika? Razlika je baje le v tem: komisar nima »zveze z množicami«, oni pa jo imajo. Nesreča pa je v tem, da ta «zveza» »množicam« nič ne koristi. D. H. kega angleškega častnika pri glavnem poveljstvu sil OZN na Koreji bi v dobršni meri potolažilo zaskrbljenost, ki jo je v Angliji povzročilo bombardiranje hidroelektričnih central na reki Jalu. Domnevajo, da bo javljeno imenovanje gngleškega častnika, takoj ko bodo o tem obveščene države, ki imajo svoje čete na Koreji. ' Kakor poročajo iz Novega Delhija, je indijski ministrski predsednik Nehru izrazil pred parlamentom zaskrbljenost Indije ob misli, da bi bila mir in vojna lahko odvisna od vojaških poveljnikov brez vsakega posvetovanja. Nehru je poudaril, da Indija sicer ni udeležena pri operacijah na Koreji, vendar kot članica OZN čuti posredno odgovornost za vse operacije OZN, zlasti ako bi te lahko razširile vojno. Kakor se je izvedelo iz dobro poučenih virov, je indijska vlada priporočila angleški vladi, naj še nadalje zastopa svoje stališče in se upre vsakršni razširitvi vojne na Koreji. Danes zjutraj je indijski zunanji minister sprejel visoka komisarja Anglije in Kanade in se z njima razgovarjal o korejskem' vprašanju. Sodeč po vesteh iz istih virov je indijska vlada izrekla zaskrbljenost zaradi bombardiranja hidroelektričnih central na Koreji tudi poslaniku ZDA v Novem Delhiju, zlasti še zato, ker se je to zgodilo v trenutku, ko so mirovna pogajanja dosegla kritično točko, od katere je lahko odvisen svetovni mir. Na laburističnem shodu v Wellingboroughu je bivši angleški obrambni minister Shin-well vztrajal na tem, da se skliče takoj konferenca Združenih narodov, ki naj prouči položaj na Daljnem vzhodu. Po njegovem mnenju je mogoče to vprašanje rešiti samo po diplomatski poti. ((Kitajska vlada, je dejal Shimvell, mora dobiti svoj prostor v Varnostnem svetu in vse sporne točke na Daljnem vzhodu morajo biti rešene s pogajanji. Nujno je preprečiti korejski konflikt, vendar pa s tem še ni rečeno, da namera- vamo spregledati napadalno akcijo«. Bivši laburistični minister Hartley Shawcro®s je s svoje strani izjavil, da je Anglija sama kriva, ako pred bombardiranjem hidroelektričnih central na reki Jalu n j bilo vprašana za mnenje. Krivda gre na račun naše vlade, je dejal Shaw-cross, ki nima zadostnega vpliva v mednarodnih zadevah. Churchill pa je sklical za ponedeljek sejo vlade, da se dogovorijo o taktiki in o izjavah na debati, ki bo naslednjega dne v spodnji zbornici. Obveščeni viri javljajo, da bo vlada objavila v ponedeljek belo knjigo o poteku pogajanj za premirje na Koreji in o dogodkih v ujetniškem taborišču na otoku Koje. Bela knjiga ne bo govorila o bombardiranju na reki Jalu in tudi ne o mehanizmu medzavezniških posvetovanj na Koreji. Za torkovo debato je nestrpno pričakovanje, ker se zna zgoditi, da pride prvikrat v dvanajstih letih do prekinitve sodelovanje med vlado in opozicijo v zunanji politiki. v dobro obveščenih krogih predvidevajo, da bo ameriška vlada v kratkem v posebni iz. javi obrazložila okoliščine, v katerih je bilo določeno zadnje bombardiranje na Koreji, ci3t?aiZjaj.a bP Poudarila -ledeče točke: I. ZDA se odločno držijo načela omejitve vojne na Koreji, in ne prejudicirati mož-nosti sklenitve častnega premir-js. 2. bombardiranje central na rek: Jalu ne pomeni razširitve korejske vojne. Slo je za vojaško operacijo, ki je bila določena v okviru obstoječih medzavezniških dogovorov z namenom, da se zmanjša industrijski *n strateški potencial sovražnika in nato njegove možnosti obsežne ofenzive; 3. obstoječi dogovori med zavezniki za vodstvo vojne na Koreji ostanejo popolnoma v veljavi. Samo v primeru, da bi vojaški položaj postal resen zaradi morebitnega večjega letalskega napada, združenega z močno sovražnikovo ofenzivo, bi OZN razmišljala o tem, da udari po sovražniku v njegovih izhodnih oporiščih v MandžurijL ci zloglasne resolucije, ki bo ostala v zgodovini zabeležena kot sramoten dokument izdajstva interesov delovnega ljudstva. Kakor v Moskvi se v bistvu iz istih razlogov jezijo tudi v Rimu nad jugoslovanskimi u-spehi. Tako Jugoslavija kakor Grčija in Turčija ima-jo svoje grenke izkušnje z italijanskim imperializmom in zbliževanje teh treh dežel je kaj neprijetno za tiste, ki še vedno sanjajo o italijanskem prodiranju na Balkan, o emare nostrum», o hegemonistični vlogi Italije v Sredozemlju; Zato pa se je tudi zgodilo, da sta Grčija in Turčija odklonili predlog, da bi njihovim vojskam v okviru atlantskega pakta poveljeval italijanski general, pa čeprav pod višjim poveljstvom ameriškega generala Čarnega. Ve. like atlantske sile so na to me. sto že imenovale italijanskega generala Castiglionija, toda morale*so popustiti in general Castiglioni je ravno te dni podal ostavko. Jasno je, da so Italijani pri svojih hegemoni-stičnih načrtih v vzhodnem Sredozemlju in na Balkanu do. živeli precejšnji neuspeh zara. di tega grško-turškega odpora. Temu so priča komentarji italijanskega tiska, ki ne more prikrivati svojega razočaranja, ki se še stopnjuje s poglablja, njem prijateljskih zvez med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Italijanski diplomati se zaman trudijo, da bi te odnose one. mogočili, da bi Jugoslavijo izo. lirali ter da bi v Washingtonu, Parizu in Londonu opravičili svoje sovražne postopke proti Jugoslaviji. Jasno, da tako v Atenah kakor v Carigradu pozorno sledijo italijanski proti, jugoslovanski politiki, saj niso še daleč časi. ko so se italijanski imperialisti s podobnimi metodami pripravljali na kolonizacijo Anatolije, na zasedbo Dodekaneza ter na napade v drugi svetovni vojni. Za svoje protijugoslovanske spletke so te dni skušali izko. ristiti celo obisk generala Ridg. waya v Italiji. Peljali so ga na gorički grad, kjer so mu razkazovali «krivične meje«, od koder naj bi grozile Italiji vse mogoče nevarnosti. Toda Ridg-way je nedvomno pravilno o. cenil njihovo javkanje, kajti, kot piše (tMessaggero Venetou (kateremu vsaj v tem primeru lahko verjamemo), je general ravno na goriškem gradu niz. gubil še tisto malo prijaznosti m veselosti, ki jo je bil do tedaj pokazal v družbi italijanskih generalov». * * * Naj na kratko navedemo še ostale važnejše dogodke Nem. vija je še vedno v središču po. zornosti. Zunanji ministri treh zahodnih sil so v četrtek v Londonu zaključili posvetovanja o številnih vprašanjih Evrope, Južnovzhodne Azije in Daljnega vzhoda. Kakor pravi poročilo o razgovorih, so se sporazumeli «o bistvus odgovo. ra na zadnjo sovjetsko noto o Nemctji V odgovoru bodo predlagali konferenco štirih pod določenimi pogoji. Toda platnu cilj sovjetske politike v Je zabiti klin med ZDA m Zahodno Evropo. Ven. dar pa so v Parizu in Londo-n“2m° Previdni in večkrat očitajo Američanom, da brez potrebe zaostrujejo položaj Vi * * V tem smislu je treba razumeti tudi zahodne kritike ame. riških akcij na Koreji. Ob dru gi obletnici severnokorejskega napada se je stanje na Koreji precej poslabšalo. Američani so bombardirali velike hidro-centrale na reki Jalu ob man-dzurski meji, razgovori za pre. mirje so zašli v slepo ulico, na Južni Koreji pa se vedno bolj uveljavljajo Singman Rijeve absolutistične težnje. Zaradi bombardiranja hidro, central na reki Jalu je nastalo veliko razburjenje zlasti v An. ghji, kjer se čutijo užaljene, da jih o tem niso obvestili, kaj sele da bi se bili z njimi posvetovali o tako važnem ko. raku. Se pred tem bombardi, ranjem se je v Angliji vedno bolj sirilo nezadopaoljstvo iu poslali so na Korejo obrambnega ministra lorda Alexan-dra, da se osebno prepriča o tamkajšnjem položaju. Zdi se, da je Achesonu vsaj deloma uspelo potolažiti Angleže, in poročilo o londonskih razgovo. nh pravi, da so se dogovorili o enujnosti sodelovanja in po. svetovanj bodisi glede Koreje kakor glede Južnovzhodne A-zije, ter so proučili sredstva, ki naj to omogočijo». Razen tega Pa bo glavnemu stanu genera-la Clarka dodeljen tudi britan. ski častnik. Iz Washingtona pa poročajo, da nameravajo baje generalu Clarku dodeliti tudi političnega svetovalca, ki naj bi poveljniku predočil politične posledice, ki bi znale nastati zaradi določenih vojaških ope. racij, kakršna je bila n. pr bombardiranje hidrocentral na reki Jalu. Te dni je poteklo sedem let, odkar je 50 držav v San Franciscu podpisalo Ustanovno listino Združenih narodov Upi, ki jih je takrat vse človeštvo polagalo v to organizacijo, niso danes povsem izpolnjeni. Mor. aa je najhujša dosedanja pre. izkušnja za OZN prav spopad na Koreji Posredovanje OZN, ki se je odločila, da se s skupno silo upre napadalcu, je pre-cedens, ki ima zdravo jedro, ki bo odslej dalo resno mislit1 vsakemu napadalcu. Napad na Koreji je bil sicer zaradi hitre akcije OZN odbit, toda zavlačevanje razgovorov o premirju in odbijanje vseh predlogov s strani napadalca (ter tistih, ki posredno stoje za vso zadevo) daje spodbudo tistim, ki so mnenja, da je treba vojno na Koreji spreme. niti na širši spopad v' Aziji. Sile, ki so proti miru, so da. nes še močne, njihovo izziva-n.,e ne.pozna meja. Miroljubne sile bijejo hud boj z vojnohuj-skaško razpoloženimi elemen, ti. V tem boju pa igra Organi, zacija združenih narodov, ne glede na njene nekatere slabo-sti, ki so se pokazale v teh letih, vendar vlogo, ki jo morajo podpirati vsi, ki se zavedajo, da je napredek človeštva mo. goč le v miru in z mednarodnim sodelovanjem. 29. junija 1952 Obračun za leto 1950 Občinski obračun za leto 19 50 priznava pod težo številk, da je obiskovalo v tistem leiu sl o ven s k e otroške Vrt. ce, osnovne, srednje in strokovne šole 1098 učencev. V istem šolskem letu 1949-50 pa je obiskovalo okoli 4000 učencev italijanske šole, to se pravi, da je slovenskih učencev četrtina italijanskih. Ce vzamemo to številčno razmerje, fr je podkrepljeno s številom oddanih slovenskih glasov za slovenske in tudi neslovenske občinske svetovalce, potem bomo prišli do zaključka, da izvaja občinska uprava pri trošenju občinskega denarja v korist Slovencev nad našo narodno manjšino nezasl ša-no krivico, da ne rečemo razločevanje, ker za slovenske potrebe potrošen obč. denar dosega nad četrtino celotnih slovenskih občinskih dejatev. Seveda gredo ostale tri četrtine slovenskega denarja za neslovenske koristi. ProMta cona iu Sovodenjci Na eni izmed zadnjih, občinskih sej je svetovalec Pavlin predložil geriškemu županu zahtevo, naj pojasni, kako je s trošarino, ki bi jo morala gorička občina vrniti sovodenj-ski. Zupan Bernardu m dr. Pcterzio sta dala nezadovoljiv odgovor, ki v najsvetlejši luči razgalja protislovenski značaj proste cone. Znano je namreč, da je glavni tajnik Trgovinske zbornice dr. Candutti vložil 4. decembra 1947 na vlado prošnjo za ustanovitev goriške proste cone. Prošnja je bila utemeljena z besedami, da je bilo z novo razmejitvijo prizadeto italijansko prebivalstvo mesta, ki se je znašlo brez zaslužka tu *> zato išče zaposlitve v notranjost Italije. S tem naj bi bile dane slovenskim Bricem in Kraševcem možnosti nakupovanja hiš in drugih vrednosti, kar predstavlja porajanje podlage za nastanek slovanskega iredentizma. Videč ((slovansko strašilen, so v Rimu takoj izglasovali 1. decembra 1948 zakon o ustanovitvi goriške proste cone, v katero so vključili tudi so voden j-sko občino. Seveda so bili So-vcdenjci vključeni v prosto cono zgolj za to, da so s kupovanjem. kontingentov- proste cone plačevali trošarino gori-ški občini in s tem polnili njeno blagajno. Ko pa so Sovo-denjci zahtevali vrnitev svojega denarja sovodenjski občinski upravi, so jim z drugimi besedami odgovorili naj se obrišejo pod nosom. * * * Sovodenjska občinska uprava je vložila prošnjo za dodelitev d'lovnega centra, v katerem bi zaposlili 62 delavcev za štiri mesece. Delavci bi dokončali popravljalna dela ceste na Vrh, obenem pa bi popravili obcestne kanale vseh cest v občini. - < u*n» Po velikem hrupu ki ga je v goriški javnosti povzročilo skrajno malomarno ravnanje odgovornih krogov, ki so zavlačevali dodelitev 132 stanovanj INA-Casa, so se te din odločili, da napravijo piko. Iz Rima je namreč prišel predstavnik ravnateljstva INA-Casa in se s predstavniki gori-ških oblasti sporazumel za takojšnjo ureditev vprašanja. Medtem ko se jim doslej ni nikamor mudilo in so skoraj leto dni odlašali z rešitvijo, imajo sedaj tako silo, da so sklenili dodeljevati stanovanja v ljudskih hišah celo na nedeljo. NA SEJI OBČINSKEGA SVETA Karabinjerji v Beneški Sloveniji je sueloualec DFS Paulin odločno Hranil slovensko soisluo nadle9u)ei0 beneške °Ptante NOVI FILMI Italijanskim šovinistom so slovenske šole napoti. Svetovalec Bratuž je kritiziral zapostavljanje slovenskih vasi V nasprotju s sporazumi zahtevajo, da se vpišejo v seznam tujih državljanov GORICA, 28. — Včerajšnja seja goriškega občinskega sveta v dvorani deželnih stanov n§ gradu se je pričela s čitanjen: županovega poročila o obračunu za leto 1950. Ker po zakonu ne more predsedovati seji član odbora, so na predsedniško odnosno županovo mesto posadili svetovalca Beltrama, ki se je na prejšnjih sejah odlikoval po svojem sovraštvu do Slovencev. Po prečitanju poročila je sledila razprava. Prvi je spregovoril svetovalec Rudi Bratuž, ki je uvodoma poudaril, da bo glasoval za sprejem obračuna z nekaterimi pripombami. Dejal je,da so potrošili za potrebe slovenskih vasi sorazmerno zelo malo denarja. Za vodovodno in električno napeljavo po slovenskih okoliških vaseh so porabili samo okoli tri milijone Ur, zanemarjali pa so tudi slovensko šolo.. Za njim je spregovoril svetovalec Milan Pavlin. Dejal je, da ne namerava nadaljevati polemike, katero je začel Di Gia-nantonio o slovenskih šolah, ampak se hoče dotakniti besed, ki so zapisane v obračunu v škodo slovenskih šol. Zapisano je namreč, da predstavljajo slovenske šole nedvomno breme za splošno občinsko gospodarstvo, ker bi italijanske šole popolnoma zadostovale tudi za slovenske šolarje in dijake. Ob. čina bi z istim upravičenjem lahko rekla, da predstavlja tudi plačevanje pokojnine prejš njim občinskim uslužbencem breme za občinsko gospodarstvo, kakor tudi denar, porabljen v dobrodelne namene. Vprašanje pa bi bilo treba postaviti ravno nasprotno, in sicer ali je občina odnosno država obvezana vzdrževati sloven ske šole. Odgovor na tako vprašanje ne mor« biti drugačen kot pritrdilen. Ce bo občina nadaljevala s takim naziranjem bo prišla do zaključka, da smo Slovenci v Italiji zajedalci ki ne plačujemo davkov in hočemo, da nam drugi vzdržujejo naše šole. Nadalje je tov. Pavlin doka zoval, kako so slovenske šole higiensko •■pomanjkljive ih kako nezdrave so ravno telovadnice, ki so napravljene v kleteh. Veliko hujšč Vprašanje’1 kot predstavljajo prostori pa je način, s katerim ravnajo s slovenskimi šolami. Obstoj slovenskih šol je nejasen. Ni zakona, ki bi jamčil njihov nadaljnji obstoj in delovanje Ni stalnega sezna ma slovenskih učiteljev. V Gorici pa ni niti na enem šolskem poslopju slovenski napis, s ka terim bi bilo označeno, da je v tistem poslopju slovenska šola. «Upam — je nadaljeval sve tovalcc Pavlin — da boste razumeli, gospodje svetovalci, da je tako stanje za nas Slovence ponižujoče in da predstavlja vsg drugo kot duh demokracije, ki bj moral pn-evevati šolsko upravo...- Teh besed nisem spregovoril zaradi podlega napada niti zaradi politične špekulacije, ampak sem samo pojasnil spoštovanemu svetu na kakšen način si jaz razlagam pristranost in demokratičnega duha, ki ga toliko opevajo v poročilu občinskega odbora o obračunu za finančno leto 1950». Svetovalca Birsa in Bizjak sta se vsa tapilg v hvalah občinskemu odboru in ploskala predvsem svetovalcu Di Gia-nantoniju, ki se je za njune hva. le še v istih trenutkih zahvalil z novim jedkim napadom na slovenske šole, ko je odgovarjal «podlim napadom slovenskih sve- tovalcev in slovenskega tiska«. Obračun so sprejeli s štirimi vzdržanimi glasovi. fove odredbe o pokojninah za delavce GORICA, 28. — Po novem zakonu o pokojninah so odpravljene vse doklade in dopolnila in bo nova pokojnina znašala 45.krat osnovno pokojnino, ki izvira iz vplačanih prispevkov. Po novem zakonu bo najnižja pokojnina nihala od 42 do 60 tisoč letno in bo njena višina odvisna od upokojenčeve starosti. Upokojenec je lahko še vedno zaposlen in redno plačuje prispevke v pokojninski sklad, četudi uživa pokojnino. V tem primeru pa mu bedo od pokoj, nine odbili 25 odst. Ko bo pa popolnoma upokojen, bo prejemal za 20 odst. višjo pokojnino. Za vsakega izpod 18 let sta- rega otroka bo po novem zakonu pokojnina zvišana za 10 odsit. Upokojenčeva žena bo po njegovi smrti prejemala 50 odst. moževe pokojnine, ostalih 50 odst. pa bodo razdelili med otroke, če jih je več kot dva, če sta pa samo dva, bosta prejemala vsa,k po 20 odst. Ce zapusti upokojenec samo več otrok, potem razdelijo celotno pokojnino med nje. Ce pa zapusti samo tri otroke, bodo ti prejemali vsak. po 30 odšt. pokojnine. Nadalje je po omenjanem zakonu predviden 13. mesec, oziroma ena mesečna pokojnina zp božične praznike. Izostanki z dela zaradi bolezni, brezposelnosti ali vojaške službe ne vplivajo na višino pokojnine. in eitajte fhimoUihi dnevnik i GORICA, 28. — Iz Beneške Slovenije je prišla vesi, da vodijo tamkajšnji orožniki verjetno po višjem nalogu iz Vidma zlasti v zadnjem času proti optantom močno gonjo. Od njih zahtevajo, da se vpšejo v- stalni seznam prebivalstva kot tuji, ini sicer jugoslovanski državljani. Italijanske oblasti jih silijo k takim dejanjem ravno v času. ko je jugoslovanska vlada poslala preko svojega poslaništva italijanskemu zunanjemu ministrstvu ugodno rešene opcijske izjave številnih Benečanov in s tem dokazala, da niso njeni državljani. Poudarjamo, da je tako ravnanje italijanskih organov mi. •ru in reda popolnoma nezakonito in da je čisto navadno izsiljevanje slovenskih ljudi z očitnim namenom, da bi vpis v seznam prebivalstva kot tujcev služil za povod za nadlegovanje posameznikov. Na podlagi sporazuma med jugoslovanskim in italijanskim predstavništvom je bilo 23. de- „DVA GROŠA UPANJA" Trenja in spori med Furlani List «Potrie dal Frifii* napada oportunistično vodstvo Furlanskega tilološkega društva, ki ne brani turlanskih tradicij - Sestanek literarne skupine «Risultive» v Sv. Danijelu cernbra 1950. l-eta sklenjeno, da bo Jugoslavija opcije ugodno rešila, ker so optanti tud j italijansko govoreči. Jugoslavija je s svoje strani to obvezo izpolnila. In, tudi italijanska vlada ne bo moglp ravnati drugače, kot stoji zapisano v spora, zu.imu od leta 1950, in priznati opcije, katere je Jugoslavija rešila. Italija bo lahko po svoji dosedanji praksi metanja polen pod noge Slovencem skušala posameznikom odrekati itali- jansko državljanstvo. Teda to je že kršenje dogovora in zato protizakonito dejanje. V takih primerih ni prav-ica na str ari italijanskih oblasti, ampak optantov, ki se v obrambo svojih pravic zlahka poslužijo pravnih sredstev. Drugo, kar močno čudi šte-vilm optante v Benečiji, je neverjetno zavlačevanje z dostavljanjem opcijske izjave s strani prefekture. Izvedelo »se je, oa so te izjave že precej časa v Vidmu, od koder bi jih morali poslati prizadetim. Toda tega nočejo storiti. Opozarjamo oblasti, da bomo vsakovrstno sitnarjenje sproti sporočali javnosti in da je zato nesmiselno še nadalje vztrajati v pogledu opcij pri dosedanji praksi. IZBOLJŠANJE ZVEZ na progi Videm-Cedad Parne lokomotive naj bi nadomestili z lokomotivami na nafto Pred kratkim smo se obširneje ukvarjali z vprašanjem železniške proge Videm-Cedad. Omenili smo, da bi morala družba, ki skrbi za promet na tej progi, izboljšati zveze, da bo lahko kos konkurenci avto. mobilskih prog. Sedaj smo morda prišli na odločen pre-okret v rešitvi tega resnega vprašanja. Včeraj je bila na Trgovinski zbornici seja, in sicer na odseku za prevoz, zveze in turizem pokrajinske gospodarske Aonzulte. Seji je predsedoval ing Gio Batta Rizzani in na dnevnem redu je bilo vpraša, nje velike važnosti, in sicer načrt za modernizacijo železniških prog Beneške družbe Kar-nija — Villa Santina ter Videm — Čedad. Vprašanje je nastalo iz načrta, ki ga je predložila sama Beneška družba pokrajinski upravi, da hi se ta izrekla o načrtu in ga tudi odobrila. Načrt za moderniza. cijo se skuša okoristiti z zakonom, ki določa soudeležbo države za 50 odstotkov pri celotnih stroških Sprememba teh dveh prog bi povzročila po mnenju družbe 350 milijonov lir stroškov. Država bi dala 115 milijonov, pokrajina 175 milijonov, obči. ne pa bi morale jamčiti. Prav tu pa nastaja vprašanje. V praksi naj bi se izvedla modernizacija te proge z na. domestitV'„’o lokomotiv na paro s tifc lokomotivami na nafto. PVcVoz hi postal mnogo bolj hiter in v eni uri bi lahko vlaki prevozili pot iz Vidma v Čedad in nazaj. Poleg te. ga bi Beneška družba spora, zumno z državnimi železnicami sprejela obveznost da bi njeni vlaki trikrat peljali iz Čedada do Ville Santine ter bi tako izpopolnili potniško službo na progi Videm — postaja za Karnijo, Načrt odobravajo vse občine karnske občinske zveze ter vsi gospodarski organi tega področja. Včeraj so na sestanku avto-prevozniki izrazili svojo zaskrbljenost glede omejitve avtobusnih zvez Karnije z Vid. mom. Zagotovili so jim, da ne bi uvedli nobene omejitve na progah in da bi veljal kriterij svobodne konkurence. Ce bi u. resničili ta načrt, kakor je bil sedaj postavljen, bi lahko uresničili spremembo železniškega prometa na progi Cedad-Videm in Karnija.Villa Santi. na še letos. V furlanskih krogih že precej časa nekaj vre. toda na površju ne opažamo nič zanimivega. niti pozitivnega.. Zdelo bi se. da se vse pobude nekam izgubijo v • pravi poplavi tekmovanja in medsebojnega nezaupanja. Pred kratkim smo že omenili ločitev med 14-dnevni-kom «Pa-tria dal Friul« in med Furlanskim ljudskim gibanjem. Takrat pa nismo pisali o sporu med Furlanskim filološkim društvom na eni strani ter med Furlanskim ljudskim gibanjem In štirinajstdnevnikom (tPatria dal Friuln na drugi strani. Tega nismo omenili, ker smo mislili, da je to že znano vsem, ki se četudi le površno ukvarjajo s furlanskimi .vprašanji. Večkrat so se med seboj obkladali za eno ah drugo furlansko iniciativo. '(tPafria dal-Friul* je na svojih stolpcih obtoževal Furlansko filološko društvo, da je z levico uničeval ono furlansko idejo, ki jo je navidezno branil z desnico. Sedaj so postali odnosi zopet napeti in pikri furlanski štirinajstdnevnik je izkoristit mali incident, da je na kratko povzel zgodovino Furlanskega filološkega društva ter naštel njegove patriotske zasluge. Iz tega lista povzemamo najbolj zanimiv odlomek, ki bo lahko pojasnil vsem, zakaj ne more furlansko gibanje postati nikoli resno in stvarno in se ne more nikoli dobro organizirati: «Furlansko filološko društvo je izven razpravljanj: nastalo ie za obrambo, študij in podporo jezika, izročil in furlanske književnosti. To društvo bo lahko zaradi pomanjkanja sredstev in pobud opuščalo svoje programske cilje, nikoli pa ne bo izdalo svojega patriotičnega kominiformizma. To društvo se ponaša s sijajno zgodovino, ki nam je jamstvo. Ko je bilo to zaslužno društvo ustanovljeno, je italijanska vlada vodila sicer skrito, vendarle močno gonjo, da bi uničila deželnega duha, ki je še obstajal v nekaterih plasteh vzhodnofurlanskega ljudstva, ki je bilo pred kratkim združeno z domovino. Filološko društvo pa je brezpogojno podpiralo vse patriotske pobude. Za časa ((slavnega režima«, so društvu oblasti in pisuni oporekali pravico do obstoja zaradi pridevnika «furlansko» in zaradi imena, ki si ga je nadela po Judu G. J. Ascollju. Kljub temu pa je društvo poveličevalo «duceja». Po padcu fašizma je društvo zopet dvignilo glavo, čeprav je izgubilo največje filologe. Takrat je društvo odločno zagovarjalo vse javne manifestacije goriških šovinistov in iredentistov proti Slovencem. Kako naj bi od tega društva zahtevali še kaj več? Izkušene in pametne osebe, ki vodijo društvo, vedo iz dolgoletne izkušnje, da za kariero In za kupčije mnogo bolj koristi odkrito odobravanje nacionalistične ideje, kakor pa katera koli specifična filološka kultura z deželnim značajem«. Mi bomo temu zgovornemu odlomku dodali samo nekaj pripomb. Danes je Furlansko filološko društvo predvsem skoraj popolnoma neznano, čeprav se skuša ohraniti pri življenju z nekaterimi periodičnimi publikacijami in čeprav šteje več tisoč članov. Sicer pa ne moremo 0 številu članov nič jasnega povedati, kajti mnogi niso članstva obnovili, ker niso imeli priložnosti in ker jih k temu ni nihče nagovarjal. Kdo je podpornik te ustanove in kdo se zanima zanjo? To je pravzaprav retorično vprašanje. Res je prav nasprotno. Danes ni v tej ustanovi nikogar, ki bi vsaj od daleč skušaj ohraniti živo ljube- 1 zen za furlansko kulturo in ki bi skušal slediti onemu velikemu možu, ki je bil Graziadio Isaia Ascoli. Nasprotno, v tej ustanovi so včlanjeni nekateri ljudje samo zato, ker je kulturna in h kateri bi hoteli pripadati samo zato. da zadovoljijo svojega častihlepnega duha in da pred javnostjo pokažejo, da so tudi oni člani kulturnega društva. Ker smo že pri furlanskih vprašanjih, lahko povemo, da bo literarna skupina «Risulti-ve», ki ima danes sestanek pri Sv. Danijelu, prikazala nova literarna dela furlanskih avtorjev, hkrati pa pregledala slike umetnika Pellegrina v cerkvi sv. Antona, to je onega slikarja’, r. katerem smo pred nekaj dnevi povedali, da je hrvaškega izvora. Zal pa-jnerarno prj- tem pripomniti, da" skušajo prikriti narodnostni izvor tega umetnika. Le kaj irpa nacionalizem opraviti z umetnikom, ki je umrl že pred štiri sto leti. Spregovoriti bi morali tudi o furlanski nagradi, to je o opi nagradi dveh milijonov, ki nosi ime naše dežele, ki je pa italijanska državna nagrada za italijansko književnost in glasbo. Tudi o tem smo svoj čas že pisali in povedali, da -bi morala ta ustanova imeti svoj sedež v Čedadu, kar pa ni bilo ravno pogodu mnogim furlanskim krogom. O tej stvari so razprav-ljali v Furlanskem filološkem društvu, v Furlanskem ljudskem gibanju in tudi v stolpcih lista «Patria dal Friul«. kjer se ta polemika še vedno nadaljuje. O tem vprašanju pa bomo spregovorili drugič še bolj izčrpno. skimi četrtmi, da bodo družine samo vdrle v stanovanja, če se ne bodo oblasti zganile in se po tolikomesečnem čakanju odločile stanovanja dodeliti potrebnim. V to splošno razburjenje je te dni prišel iz Rima predstav mk INA-Casa Liparelli, ki je takoj odšel na Urad za delo in druge sedeže oblasti ter se po-razgovoril glede dodelitve sta. novanj. Sporazumeli so se. da bodo pričeli stanovanja dodeljevati nemudoma. Do take rešitve ni. so mogli odgovorni ljudje priti pred zimo, ampak šele po valu ljudskega ogorčenja. Stanovanja so pričeli razdeljevati včeraj in^?_do,;z delom, nadaljevali tudi danes v ne-KaljdE iik jutri ' v ' ponedetjiHor Vsak lastnik novega stanova.1 nja mora predho^np priti s po. vabilom ob določeni uri po ključ novega stftnovanja. Se prej pa mora na sedežu ljudskih hiš na Korzu it. 44 podpisati pogodbo in plačati prvo mesečno najemnino. Renato Castellani je izmed vseh italijanskih režiserjev tisti, ki je z največjo vnemo skušal prilagoditi svoj jezik novim zahtevam resničnosti in enostavnosti italijanske kinematografije. Medvojna leta so popolnoma spremenila italijanskega človeka; vse blazne sanje veličine, kultura, literatura, humanizem, vse je izginilo, ostala je še samo trda resničnost. Iz te resničnosti so novi ustvarjalci morali črpati in med njimi tudi Castellani. Prvi njegov povojni poskus, približati se resničnosti, regionalizem, kot pri Rosselliniju in Vi-scontiju, a smo mogli v njem že najti nekaj bolj poetičnih in kulturnih momentov. Z «Dva groša upanja« pa Castellani že popolnoma opusti prejšnje negotovosti in doseže neoporečno poetično moč. Ključ vsega je še vedno regionalizem, a nastopajoče osebe za-bajajo iz poedinca že v sploš-no st. Zgodba sama na sebi nima nima nobene posebne vrednosti. Običajna ljubezenska zgodba v mali vasi italijanskega juga. Dva nastopajoča elementa: na eni strani revščina, na dru. gi pa predsodki, trdovratnost in vaški puritanizem. On se kot žival priganja k delu, da bi si mogel prihraniti nekaj denarja, ona pa se bori z oče tom, da bi privolil. Ko se zdi ob koncu že vse izgubljeno, se oba napotita proti cerkvi in pred tem dokazom moči se morajo vse zapreke umakniti. Zgodba nima nobene posebne vrednosti, vendar nam jo je Castellani. prikazal na tak način, da glavna junaka zaživita v vsej svoji moči in ne. dolžnosti, skoraj primitivnosti. Glavne osebe, hiše. polja, življenje. pesmi, tradicije in novotarije, vse nam je prikazano z izredno lahkoto v kontrastu z močjo pripovedovanja. Iz tega zveni izredna pesniška moč, resničnost in prepričljivost režije; prepričljivost, ki jo moramo priznati tudi glavnima igralcema, katera je Castellani izbral iz ljudstva in nista nikdar prej stala v luči reflektorjev. sporazum med Italijo in Holandsko: uvoz kristalnih plošč iz Češke proti izvozu povrtnine; izvoz surovih ovčjih in kozjih kož neuporabnih za krznarstvo; izvoz žvepla; izvoz sviloprejkinih bub v Francijo; predčasna razdelitev izvoznega kontingenta ležajev in valjev v Španijo; izvoz ovčjega sira; povpraševanje in ponudbe blaga s strani brazilskih podjetij; uvoz suhe polenovke iz Kanade; uvoz živine iz zahodne Nemčije; uvoz zmrzlega mesa iz Urugvaja; plačila z Iranom; naročnina na brošuro «Finanza locale«. Daues, nedelja 29. junija Peter in Pavel Sonce vzide ob 4.18 in zatone ob 19.59, Dolžina dneva 15.41. Luna vzide ob 11.14 in zatone ob 23.17. Jutri, ponedeljek 30. junija Emilia. Predislav Izlet S PD Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 6. julija t. 1. izlet na Mariano (Amariama) m 1906, ki je eden najbolj zanimivih kamskih vrhov. Njen piramidski vrh, podoben našemu Krnu, -se ponosno dviga nad Tolmezzom in nudi krasen razgled na vse Kamske in Dolomitske Alpe. ter je zelo bogat z alpsko floro. Odhod z avtobusom s Travnika v soboto 5. julija t. 1. o polnoči. Vpisovanje sprejema Darko Šuligoj - urar na Travniku, samo do četrtka 3. julija zvečer. Ljubitelji planinskih lepot, ne zamudite te lepe prilike ! Seznami na vpogled GORICA, 28. — Goriško žu-paostvo obvešča vse davkoplačevalce, da si tra davčnemu u-radiu v Ul. Crispj 3 še danes lahko ogledajo seznam plače-valcev družinskega davka. Naše miner, voda &lc$aiCa za zdravje in okus ^ladensOa Odkup žita GORICA. 28. — Pokrajinski kmečki konzorcij obvešča vse poljedelce, da se bo 28. t. m. pričel prostovoljni odkup žitnega pridelka. Žito bodo odkupovali prj podružnicah v Gorici, Ul Morelli; v Ločniku, Ul. Sartorio; v Krm-inu, Ul. Dante; v Gradiški, B. Marcaduzzo tudi za ZSgraj in v Pie-isu, Ul. Marconi. Pri oddaji bodo kmetovalci prejeli predujem v znesku 5000 lir za vsako stot oddane pšeni. ce s specifično težo 78 po prodaji pridelka bodo izplačali še preostanek. Odkup bo vodil po. seben odbor pridelovalcev žita. j ftUftunW ŽivljBllje Kmetovalci naj se za podrob- ni i l u Doberdobu Otroške prireditve so jim trn v peti STANDREZ, 28. — Celo otroške prireditve so nekaterim ljudem trn v peti. To je pokazal primer, ki se je pripetil pred dnevi v Standrežu. Ko so se otroci, ki so nastopali v ((Desetnici Alenčici«, vračali domov od vaj, se je usula nanje ploha kamenja, ki je celo enega izmed njih ranila. Žalostno je dejstvo, da strankarska mržnja ne prizanese niti nedolžni mladini. Radi bi vedeli, kdo so bili ti zahrbtni pobalini? Mogoče bi nam vede) o tem kaj več povedati naš kaplan, ki se je takrat mudil v zakristiji. Cepiti v nedolžna srca sovraštvo do bližnjega ne spada k načelom krščanske morale. Nadvse obžalovanja vredno pa je, da je sovražni strup naperjen celo proti bratom iste krvi. Standrešci že vedo, kdo je posejal to ljulko in jo bodo tudi znali zatreti. Matura in usposobljenosti izpiti GORICA, 28. — Z zadnjo o-krožnico šolskemu skrbništvu je ministrstvo za šolstvo dopolnilo svoja prejšnja navodila glede mature in usposoblje-nostnih izpitov in potrdilo, da se bodo usposobljenostni izpiti in matura v poletn m roku pričeli’ dne 1. julija, v jesenskem roku pa 1, oktobra, in sicer ob 8.30 v obeh rokih. Nadalje je ministrstvo podaljšalo še za letos možnost, da se kandidati, ki polagajo učiteljski usposobljenostni izpit, o-prostijo didaktičnega nastopa, če lahko dokažejo da se nisc mogli zanj pripraviti ne po svoji krivdi. Ustni izpiti se bodo pričeli dne 7. julija za klasično gimnazijo in učiteljišče ter 10. julija za realno gimnazijo. nejše informacije obrnejo na navedene podružnice konzor. cija. gr *r T7 7~ ' Prošnje za namestitev otroških vrtnaric GORICA, 28. — Goriško županstvo obvešča vse olroške vrtnarice, da morajo vložiti prošnje za namestitev v občinskih otroških vrtcih v šolskem letu 1952-53 na občinski protokolni urad najkasneje do 31. avgusta t. 1. Prošnji je priložiti sledeče dokumente: 1. potrdilo o italijanskem državljanstvu; 2. zdravniško spričevalo, ki ga mora izdati občinski zdravnik; 3. družinski list; 4. šolsko spričevalo; 5. službeno potrdilo; 6. morebitne dokumente o preferenčnih kvalifikacijah. Zdravniško spričevalo in potrdilo o državljanstvu sta lahko izstavljena največ tri mesece pred vlogo prošnje. Vrtnarice, ki so že poučevale v šolskem letu 1951-52, morajo priložiti prošnji samo zdravniško spričevalo. Prositeljice morajo v prošnji navesti, če prosijo za namestitev na otroških vrtcih s slovenskim učnim jezikom. DOBERDOB. 28. Prireditev, ki jo je uprizorilo preteklo .soboto ,v prosvetni dvorani društvo ((Jezero«, je pokazala ljubezen Doberdobčanov do napredka. Igralci so se z enodejanko «Hlače» sijajno odrezali in se sami prepričali, kako dobro pripravljen nastop na odru ni nič težkega. Koliko je zanimanje naših ljudi, za take prireditve je pokazala velika udeležba. Dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena. Razen igre, ki je zaradi dovtipne vsebine vzbudila veliko veselja, je bilo na sporedu še več slovenskih narodnih pesmi. Program pa zaradi pozne ure ni bi! izčrpan. Občinstvo se je razšlo dobro razpoloženo z željo po novih podobnih prireditvah. Prometna nesreča na Majnici GORICA, 28. — Včeraj popoldne okoli 18.30 je prišlo na cesti pri Majnici do prometne nesreče. Avtomobil gozdarske u-prave, ki je prihaja! proti našemu mestu, je povozil 73-let-nega Klavčiča Andreja iz Pod-gore, ki je takrat prekoračil cesto. Čeprav je šofer avtomobila takoj prejel za zavore, je prišlo vseeno do neizogibnega sunka. Isti avtomobil je Klav-čiču nudil prvo pomoč in ga pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki ugotovili, da si je mož zlomil desno nogo in eno rebro. Do sedaj se niso še zdravniki izrekli. Pretep med sinom in očetom GORICA. 28. — Do sedaj nam niso znani vzroki, ki so dovedli de prepira in pretepa med 56-letnim Kovičem Jožefom iz Ul. Leoni 54 in njegovim sinom. Med pretepom je seveda prevladala moč sina, ki je očeta tako sunil, da je padel na tla in si pri tem zlomil levo zapestje. Rešilni avto Zelenega križa je Kovica pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so mu nudili takojšnjo p<> moč; Ozdravel bo v 30 dneh. ~ LOTERIJA zdravje BauccT ctllbina llillltltllllllIlllllllllllllllllllllllllllUllltlllllllllllllillllllllllUllllllllllltllliniliUII.»lllltlllllllllltllllllli>llllllllllliitl»iill»>lMllllllill>iM|illMMIIil!IIHllllllllll lillllllilllllllilitliilllllllilllllllliltlilllllilllillllllllllltii. . i t II1II: I [ 11111 i 111111111 tl 111! 11111III11III11 i 11111111II! III111 a zunaj še blede barve, tedaj o namažemo s sladkorno vodo in jo damno še za nekaj minut peč, * * * Močnata jed ni uspela. Morda »te premalo mešalil Zato mešajte vsako močnato zmes dobro in vedno v isti smeril * * * Ce se nam smetana razleze, prilijmo nekoliko surovega mleta in žvrkljajmo znova! * * * Ko delamo smetanovo omako, dodajmo smetani, preden jo denemo na vročo mast, 2!iCo kisa. * * * Preden deneš rozine v testo jih povaljaj v me ki. kajti sicer se pogreznejo vse na dno, namesto da bi te lepo porazde^ lile po pecivu. * * * Preden pražiš klobase, Jih za nekaj sekund potopi v vrelo vode in povaljaj v moki, da ne razpokajo, obenem pa pridobijo na okusu. * * * Ko kuhaš kislo zelje, se liri po stanovanju neprijeten vonj; to lahke preprečiš, če deneš med pokrov in lonec nekajkrat preganjen prt in na. močen v Jesihovo vodo, pokrov pa tesno pritisneš na ltnec. Ce opereš prt v milnici, ga lahko potem znova uporabljal. *** Kot običajno napravimo I omlet, obložimo eno omleto nadevom in jo z drugo pokrijemo. Nadev: Sesekljano gnjat du- Nadev: Sesekljano gnjat dušimo » čebulo ln peteršiljem, zalijemo z nekoliko vroča vod* in mlekom, potresemo z moko, tako da dobimo gosto zmes. * * * Gorčična omaka. Trdo kuhane rumenjake mešamo 10 minut oljem, gorčico, kisom, poprom in soljo ter z nekoliko sladkorja in na koncu potresemo z zčleno. * * * Zmešaj 10 dkg zmehčane čokolade, lahko tudi čokoladni sirup, 4 rumenjake ln 10 dkg sladkorja, dodaj sneg 4 beljakov in naposled primešaj polagoma 10 dkg moke. Speci na namazanem pekaču, razreži na rezine, ki ijh namaži z marmelado in stis ni po 2 skupaj. Prva skrb naj nam bo, da j* hlev snažen, zračen in P“ svetel. Živina, ki je zaprta v zatohlih, nezračnih hlevih, podleže prej ali slej jetiki. Na jetiki bolne krave nam dajejo manj mleka kot pa zdrave in njih mleko je Za ljudi nevarno, ker je okuženo z bacili. Ker je bilo na našem področju na vse) živini opravljeno poskusno cepljenje s tuberkulinom in je bilo ugotovljeno, d* ni pri nas niti 1 odstotek goveje živine jetične, je ta nevarnost pri nas za sedaj odstranjena. Dalje je v nečistih hlevih, ki niso nikdar razkuženi, zalega najrazličnejših živalskih bolezni. Razen tega pa so nečisti hlevi vzrok mnogim napakam mleka, masla in šira. Nečisti hlev povzročajo slab duh in okus 'mleka in mael*. Napihovanje sira, ki lahko uniči cele Zaloke, je mnogokrat posledica nečistoče v hlevih. R Skrbimo torej, d* bo hlev čist in snažen! Odstranjujmo sproti gnoj iz hleva! Pobelimo stene večkrat z apnenim beleženj. Tudi dobro očiščena tla moramo večkrat poškropiti z njim. Apno uniči vse škodljive glivice, ki povzročajo razne bolezni živine, okužijo mleko in [mlečne izdelke. KRMA. Živino krmimo obilno in redno, ker se »krava pri gobcu molze*. Krma naj bo do-Ibra — nepokvarjena —. Plesniva ali drugače pokvarjena krma povzroča obolenje živine ln zmanjšanje mlečnosti. Prav tako škodi tudi ogreta ln mokra zelena krma, ki govedo nevarno napenja, na drugi strani pa je mnogokrat vzrok napihovanja sira. Pri prehodu od suhe krme k zeleni bodi previden! Prenagel prehod ima za posledico drisko. Tudi kakovost mleka trpi pri naglih prehodih od suhega k zelenemu krmljenju. MOL2A. Kakor pri hrani, tako naj bo vedno red tudi pri molži. Med eno in drugo molžo naj bodo po možnosti enaki presledki. Napačno bi bilo na primer, da molzeš pozimi ob 7. uri zjutraj, opoldne in ob 6. zvečer. Od 7. zjutraj do poldne ima krava komaj 5 ur časa za tvorbo mleka. Od poldne do 6. ure zvečer 6 ur, od 6. ure zvečer do 7 zjutraj 13 ur. 2« te številke nam jasno povedo, da taka molža ni pravilna. Vime izmolzi popolnoma, ker ima zadnje mleko največ tolšče. Dokazano Je tudi, da krava, ki je docela ne pomolzemo, izgublja mleko. Nekateri Imajo navado, da polagajo krmo med molžo, drugi po molži. Glavno je, da ne polagal krme med molžo, da brez potrebe ne vznemirjaš krav* in smetiš mleka. N* čisti hleva in ne kidaj gnoja med molžo, ker s tem napolnjuješ mleko s smrdljivim amoniakom. Preden začneš molztl, operi si roke in kravi vime. Tega seveda n* smeš opraviti površno, ker povzročiš s površnim ravnanjem več škode kot pa dobička, Najdejo se gospodinje, ki zamazano kravje vime malo oblijejo z vodo in nato začne-je molztl. Pri stiskanju seskov se kravjek zmečka ln se cedi ves čas molže v obliki zelenkaste gošče polagoma navzdol Vsaj enkrat na teden moraš umiti posodo z vrelo vodo, v katero si dal nekoliko sode ali pa z apnenim beležem in jo potem izprati s čisto vodo. Na to ne smeš pozabiti posebno v teh mesecih, kb se mleko zaradi toplote posebno rado skisa. MLEKO. Tvoja poštenost zahteva da oddajaš odjemalcem samo sveže, čisto in naravno mleko. Vodeno, kislo in nesnažno mleko, mleko bolnih krav, dalje mleko nekaj pred ali v prvih, dneh po otelitvi ne smemo oddajati. Zapomni si, da s prilivanjem vode in posnemanjem smetane škoduješ le sebi in skupnosti. Ce molzeš trikrat na dan, pusti opoldansko mleko sebi, Jutranje in večerno pa oddaj odjemalcem. PUM NOVEGA Silili V sveže spravljenem ali novem senu je največkrat še precej vode. Ko spravimo seno na senik, se mora uležati — začne vreti in kipeti. Navadno rečemo: «Seno se poti*. To potenje novega sena traja kakih 6 do 8 tednov. Ker je novo seno živini škodljivo, dokler se ne Uleže, je najbolje, da ga, preden poteče 6 do 8 tednov, sploh ne pokladamo. Neuležano novo seno rado povzroči napenjanje pri živini, koliko ali ujedarije in druge bolezni v prebavilih. Kdor pa je prisiljen začeti kmalu s pokladanjem novega sena, naj bo previden in naj ga vedno meša med »taTo seno ali med slamo! take, kakršni so. Nabrane cepiče hranimo do uporabe zavite v mokri cunji. Za cepljenje je nujno potreben oster nož in dobri trakci iz gumija za obvezovanje. Trakci morajo biti sveži, elastični, 10 do 20 cm dolgi ter iz finega gumija, ki ob deževju ne popoka. Vsak cepilec naj ima s seboj cunjo, da po vsakem cepljenju obriše nož, kakor tudi oslo. Poleg tega da si pravočasno nabavimo cepilni nožiček in trakce, moramo tudi skrbeti, da trte, ki jih nameravamo cepiti v zeleno, kakih 10 do 14 dni prej očistimo nepotrebnih poganjkov. Cepimo takole: Za cepljenje izbrani poganjek prerežemo na gladkem mestu med dvema členoma s poševnim, gladkim 1 in pol centimetrom dolgim prerezom, kolikor mogoče nizko v bližini zemlje. Lista na divjem poganjku med cepičem in starim lesom pa ne smemo porezati, kakor mnogi napačno delajo. Po prerezu na divjaku poiščemo med cepiči primerno debel cepič in napravimo na njem enak prerez kakor na podlagi, jn sicer dva do tri cm pod členom. Nad členom pa ga prerežemo kake tri do štiri cm nad očesom. Nekateri puščajo na cepiču dve očesi, vendar pa to ni priporočljivo, ker take cepiče rad odlomi veter. Ko smo napravili oba prereza, položimo prerez cepiča na prerez podlage in začnemo obvezovati z gumijevim trakcem. Navadno cepimo na vsakem poganjku po enega do dva poganjka. Cez 14 dni slabši pogan iek odlomimo in pustimo rasti samo en cepič. Od vsakih 100 dobrih napravljenih cepičev se jih ob lepem in ugodnem vremenu prime 80 do 90. Ko se cepiči primejo, moramo nuino večkrat škropiti z modro galico, žveplati, večkrat mandati divje poganjke in pravočasno privezati plemeniti poganjek h kolu, da ga veter ne odlomi. Dr. B. Zaradi pomanjkanja prostora bomo nadaljevali mladinski strip aZaklad ob Ti-nravu — od Troje do Stiva-na» v prihodnji nedeljski številki. PORAST SVETOVNEGA PREBIVALSTVA Glavni ravnatelj Prehranjevalne in poljedelske organizacije ZN. Norris E. Dodd je iJE-j^viJ, da število prebivalstva sveta naraste dnevno za približno eo.ooo ljudi, zaloge hrane pa ne zadoščajo za vse tekoče potrebe. Zato je Dodd mnenja, da je treba nujno povečati poljedelsko proizvodnjo. JUDA ■fUie- PEPI Draga Pepal Prav iskreno bi želela, da kaj drugega tepe la enkrat bi ti pitanju svojem; a kako naj ti zapojem, kaj o svoji domačiji, kaj o pranju, šivariji, snaženju in kuhariji, kaj o kruhu zelenjavi, o kokoših kaj, o kravi, kaj o moževi prebavi, kaj o cunjah, sploh o modi, ali naj bo karsibodi, kaj o krizi in draginji, kak' težko se gospodinji, o dohodku, ki ga mol’ je, o dolgovih in tak dalje, ko pa je zunanji svet tako zmešan in napet in ko takšen veter piha, da ne prideš do oddihal V svetu zdaj tako je vroče, ia pisanje nemogoče o vsakdanji je potrebi, ker nikdar ne prideš fc sebi. Sla Gorica iz spomina ni nam še in ne Doline, kjer se je sovražna sila proti nam raztogotila, evo, pa je že na vrsti še občinska seja v Trsti! Naš zastopnik se postavil hrabro je in vse navzoče po slovensko Je pozdravil, Ha! Takoj bild je vroče: Kot zverine so zarjuli, ko so to besedo čuli, prav huronski vik, kričanje, zmerjanje in ropotanje s psovkami je zrak zalilo, vso dvorano napolnilo, Tak' približno eno uro so prodajali — kulturo! — Le fašisti so molčali, sekundira jim Vidali. Kaj Vidaltja to briga? To mu vse je sena figa*! Razni cucki že spolnili so dolžnost, ko so volil« in ga v mestni svet poslali. Ali naj se izpostavlja za naš jezik, ko Marina nima več za to spomina in pisar pri «Delu» pači se, ko sreča ga Gombacci ter ga v laičini pozdravljaj A fašisti naj podajo se na plan, ko je pač jasno, da je vse dovolj'le glasno in da ti demokristjani, GrubemBenco in Furlani, mnogo bolje to lit’ znajo?! Slabo v Trstu se razvija za sedaj demokracija, po fašizmu pač smrdi. Toda konec ni vseh dni! Mi predobro v Trstu vemo; Nehati nikdar ne smemo, in kot tisoč let doslej, borba naša gre naprej. Kajti taka je zadeva: Korenjak je naš Dekleva, hraber mož, nikaka ileva! A za njim stoji, kar slovensko govori! Italijanski „humor"... Birokratizem ali kaj? V rimskem parlamentu je predmet neke interpelacije tale primer: Rimljan Elvezio Cer-boni je bil leta 1937 obsojen na več let ječe, ker se je zoperstavil nasilstvu fašističnega miličnika. Leta 1943 je po-begnil iz ječe, toda fašisti so ga prijeli in izročili Nemcem, ki so ga ustrelili. Sedaj j« njegov sorodnik Gilberto Cerboni prejel od vojaškega sodišča v Rimu nalog, da plača znesek 1.257 lir za stroške izvršbe smrtne obsodbe. Plačilni nalog grozi, da bo vsota primemo zvišana, če ne bo pravočasno plačana. Med vrstami: Pa naj še kdo pride in reče, da Italijani nimajo smisla za humor! ... in razbojniška romantika RAZBOJNIŠKA ROMANTIKA. Na Sardiniji v pokrajini Nuoro so banditi nedavno napadli avtobus na odprti cesti. Potniki, katere se razbojniki mirno plenili, so samo prosili, naj se podvizajo. da ne bi prišla policija in bi začelo streljanje, ki b> bilo še bolj nevarno. Banditi so jih potolažili, češ da j* za policijo že poskrbljeno. # * * MED VRSTAMI; Prav po starem vzorcu; Policije v«; ruj me bog, pred razbojnik* se bom že sam obvaroval. Marina sanja o Ani Pauker BIDOVEC; Kako je, drag* Marina? Ali je sladko spanje na lovorikah? MARINA; Pusti me! Kakšno spanje? Cim malo *** dremljem, mi se v sanj*** prikaže moj vzor Ana PaU* ker. W/a msm mmv mmr/. rmme - ^ VSE REKE V SLOVENIJI bodo delale za človeka Ljudska republika Slovenija | ne se grade le tam, kjer ob-rri samo ena najlepših, temveč stajajo energetska izvori: neita, tudi ena najbogatejšin dežel premog ali vodp. Vsekakor^ pa iroti koncu aeska, kjer »e zme-k takemu ravnanju? Čudež bi proti ta z mlekom. Kaj naj rečemo pač bil, če bi tako mleko ne pokvarilo masla alt sira. Umazano vime operimo, da bo popolnoma čistot POSODA. Za molžo uporabljaj dobro pocinjeno posodo, ne pa lesenih golid. Leiena posoda se napije mleka, ki se skisa ln razkraja v lesu. Zato je ne boš nikdar dovoli čisto opral. Pocinjeno posodo očistiš mnogo laže kot leseno. Posodo, ki jo rabiš za mleko, ne uporablja) za nobeno drugo stvar. Po vsaki uporabi dobro operi posodo z gorko vodo In jo potem osuši. Najbolje |o osušiš na soncu, ki uničuje vse škodljive glivice. na svetu. Poleg velikega gozd nega bogastva, ki se razprostira na 43 odst. vseh njenih površin, je kaj bogata r«a premogu, svincu, cinku in celo nafti. V proizvodnji živega srebra pa je med prvimi na svetu. Vendar premog in rude niso ravno najlepši in najdragocenejši zaklad posameznih dežel, saj vemo, da jih v takšni dbliki ne bo moči večno izkoriščati. Tudi v Sloveniji zakladi tud niso neizčrpni; prej ali slej, pa čeprav šele čez pet sto let jin bo že kaj malo. Ima pe Slovenija v resnici poseben zaklad ki bo neizčrpen, dokler bo sploh obstajala naša Zemlja. Ta zaklad so njem vodel Voda sama po sebi ni poeeb-no dragocena, čeravno brez nje ne bi mogla obstajati živa bitja pa niti rastline. Dokler jo j* človek giedal le kot aeetav-ni del svojega okoljA. Je niti ni posebno čislal, saj se je je včasih celo bal. V resnici pa le selo dragocena. Pri tem Je aicer odvisno, v kakšni obliki se aoloh pojavlja. Močvirja človeku prav gotovo niso dobrodošla, kajti umazana voda ne aamo. da privabi k sebi niz raznih insektov, temveč tudi odvzem* Človeku del plodnih površin, katere bi sicer lahko kultiviral. Prijetnejša »o Jezera, a še prijetneje je morje, čeravno se včasih razburka, d* Je Joj! Po velikih jezerih In morju lahko vozijo ladje; * njimi »e lahko pripeljemo iz kraja v kraj. Obenem pa v njih živi na milijone rib, ki dajejo človeku okusno hrano. Vendar — niti Jezero m niti morje ne nudijo Človeku tega, kar mu sicer nudijo rek* in potoki. Ze v atarih davnih časih st Je umen človek postavil kraj potočka okorno mlinsko kolo, k.i mu je vendarle opravilo delo, kakršnega sam zlahka prav gotovo ne bi mvagsl. Takrat Je človek prvič »poznal posebno lastnost tekoče vode. ki mu J* s pomočjo posebnih naprav zamenjal« vrsto sužnjev. Vse, kar sledi iz tega je, da nam reka in potok prav s tem, ker če, more služiti kot pogonska sila, To pa Je v r.ali dobi, ko se vsepovsod razvija tehnika eno največjih bogastev človeštva. S'ari grški filozofi so trdili: »Kjer je reka. tam je živijo, nje!* To pa velja tembolj prav za današnje čase, ko s» več!. r>a dežel industrializira- Tovar- voda najcenejši energetski izvor, kajti ona edina nam more neposredno nuditi mehansko energijo. Nafta irv premog vsebujeta le kemično energijo, ki jo j* treba s posebnimi stroji šele posredno pretvoriti v mehansko. Raztn toga pa J c energija rek neizčrpna, saj re-ke obstajajo vedno in jih nikdar ne bo zmanjkalo, dokler bo na arvu-tu padal dež. Odkar je človek odkril elek triko, je izkoriščanj« vodnih ati še posebno prikladno, kajti v takozvanih hidiocentralah se vodne Mie pretvarjajo v električno energijo, kat-rro lahko odpremljamo po žicah v naj-odaljenejše kraje in tvornice. Slovenija je rpredno bogata na rekah, zato ima takšnih energetskih izvorov več kot marsikatera dežela n* svetu. Ti izvori ao sicer še malo tzko. riščeni, toda ljudska oblasit je začela graditi celo vreto novih velikih hidrocentral, ki bodo začele izkoriščati ž« precejšen del obstoječih vodnih sil. Strokovnjaki, ki »o !*» začeli podrobneje ukvarjati s proučevanjem množine obstoječih vodtvih ali, so izračunali, (ia bi nam te vodne sile mogle stalno dajati okrog milijon kilovatov električne energije. Ako Upoštevamo, da znaša moč da. nainjih elektrarn v Sloveniji le 82.250 kilovatov, potem lahko ugotovimo, da se trenutno izkorišča le ena dvanajstina vseh izkoristljivih vodnih Ml. Nova oblast si prizadeva, da bi v dvajsetih letih zgradila že toliko hidrocentral, da bi ac vse te vodine Ml* izžcorieitile Ptbv do kraja. Čeravno raču- najo strokovnjaki, da se bo med tem število Slovencev (živečih v tej republiki) povečalo že na dva milijona, lahko vemo, da bo na vsakega Slovenca prišlo 0,5 kilovata električne en;rgije. Ta energija bo •icer večji del služila tovgr. nam. ali te tovarne bodo izdelale za vsakega posameznika niz produktov, ki jih bo potreboval za nujnoet in blaginjo svojega življenja. Koristnost takšnega izkoriščanja vodnih »il si je kaj težko zamisliti, poizkušali pa vam bomo prikazati v obliki primerjave: Za enakovredno delo, kot ga bo opravljala ta električna energija, bi bilo potrebno nič manj kot 13 milijonov ljudi. To se pravi: da bo čez 20 let sle-hemt Slovemso razpolagal s to. likšnlml dobrinami, kolikor bi mu jih moglo uetvariti 19 ljudi. ki bj z* njega delali slehernega dne po 8 ut. V ic pa ZA BISTRE CilLAVij ............. ni niti vračunano delo, kt ga bo opravljala energtia ostalih rnergetskih izvorov kot »o na primer kalorične centrale, lo-komobile ter razni stroji n« tekoča goriva. Upoštevajoč tudi električno energijo kaloričnih elektrarn, Slovenija danej proizvaja 700 kilovatnih ur na vsakega Slovenca t 1, za 40 o«tot. več kot v Italiji. Ce* dvajset let bo na vsakega prebival« Slovenije prišlo 3,800 kilovatnih ur letno t. j. za 15 odst. več kot je to dan*e v Ameriki, ki je v proizvodnji električn« energije prva na svetu. Prav zaradi lega lahko trdimo, da bo Slovenija v kratkih deeetletjih n* aamo med najmodernejšimi, temveč tudi med najtsnpmed-nejiimi deželami na eveto. MILOŠ MACAROL 1 r 9 L_Ji — — T~ r- u ta- n 1 h rf S“ ■ 17 r*~ 19 ur B 5T‘ rr U N — w~ m Š9~ So F v» W~ m w ?4 39 trt r-T M W r— m f/ Tir - — sr fo ■>1 17" 1 n tt L r »e jV*** Vodoravno: 1. hrvatskt šahov-1 man; 30. sibirska reka;stari*’ _.,l mojster, letošnji Jugoslovan- 33v^jeMovnl^ bro^^^en) skl državni prvak; 8. prestolni- Tako je v enem od uradov, ki vodijo borbo proti gozdnim požarom pod parolo z vodilom »Ohranimo Ameriko zeleno*. skl mojster, letošnji jugoslovan skl državni prvak; 8. prestolnica evropske države; 10. gorska vrat* v Dalmaciji; 13. žensko ime; 15. kU, kislina; 16. mesto v severozapadnem delu Kanade ob reki Mackenzie; 17. vojaška taktika; 18. mesto v bi ji; 19. otočje v Mikroneziji, znano zaradi atomske bombe; 21. srbsko moško ime (v zvalniku); 22. kratica za »Slovenski Narod«; 23. govornik, učt-telj govorništva; 24 top brez cevi; 26. enota ploskovne mere: 27 bajeslovni raj pri ozkih; 29. vrsta maščobe; 32 d«i žitarice: 33. slaba koča, drv«" ska hiša; 35. začetnici največjega pisatelja; 37._ rulg predlog; 38. literarna *vrtt' ^*‘L^Vriedilt?are43S,pr^nik' « 'kizalnl za-4« Hrilavna blagajna; 47. LhUci’ ho'o ltubesnl; 48. žensko I. ■SSSSB SsBtrtzem: 52. "ovenski pesnik; 53. zaničljiv naziv za prebivalca Azije. Navpično; 1- francoski dramatik; 2. moško ime; 3. tolkač, tudi del parnega stroja; 4. okrajšan veznik; 5. kostna bolezen; 8. dobiček v vojni; 7. egipčansko božanstvo; 8. tretja črka grške abecede; 9. žensko ime; 10. mesto v Belgiji; 11. počitek po službenih letih; 12. pokrajina v Grčiji; 14. glasovni »azvok; 19. drezati, dražiti; 20. prebivalec Apeninskega polotoka v starem veku: 23. rilec (rusko); 25. sestavni d*l atmosfere: 28. nepopoln lik; 29. Ingoličev ro- Grkov; 34. gora v Ar^ višavju; 36. znani jug«1.. 3«. skl tekač na dolgih prog«1'p0- .T«1« tujk. z. pivo. ime; 44. časovno obetom ' teža posode ali omota, tum ^j. tok Drine; 48. srbohr. n***,; _______________ rtnlnvirn n| zaimek; 50. polovica 51. kratica za oziroma. REŠITEV Vodoravno: 1. krama ^{«11, zar, 2. bom — il — °h."7f»-' 3. os — kri — sin — n»> 4 “ j. Lin, 5. noga — est 'g i, as — sigurno — ar. 7. 8. en — bedasta — od, 9. ** jj. Ada — vila, 10. oda pi - ata - bar - ti. M ' on — av — sod, 13. dr salon. -kipa. Navpično: a: Bosna ^ — o* — na itd-, c- ro b: ko» — os __ Ravnikar Matevž — 11 Min# -ar, č: Kr as - beda, d: MjgJ ^ ime — atom, e: ali — tr*-Ana, f: su — ad, g: boe ^ i»-*a — bas, h: Ahil — va, 1: nivo — Avar, )• ne - in - ao, k: Ren ,d. ol — ton. 1: nabor — ^ *** LETOS BO JMggpU INOZEMSKIH STIPE*1' < Priročna knjiga inozemstvu*, ki jo N #ly«, UNESCO, vzgojna, in kulturna organJz« ooo 5' mo Združene države 1« pendij. V Jotti so si učenci naredili zrr OL 8». Frontiško 20 Ttl m v Pred polomom poskrili nacisti velike količine zlata, draguljev in drugih dragocenosti, ki tvorijo danes vir za obnavljanje nacifašizma Neke temne oktobrske noči preteklega leta so kmete iz Alt Ausseeja iz sna prebudili streli s hribov v okolici. Celih sedem minut .so odmevale salve iz vseh sedmih dolin Tatskih planin, nato pa se je zopet vse umirilo. Zandarji so drugo jutro po sledovih ugotovili, da je bil incident na nekem obronku gozda v neposredni bližini vasi. Tam so našli v zemlji dva metra globoko jamo, poleg nje pa tri lopate in prazen zaboj. Okrog so bili vidni še krvavi sledovi. Nekdo je bil očitno ranjen, odvlekli so ga gotovo z vsebino zaboja vred. «Se eden izmed tistih blaznih avanturistov«, je zamrmral detektiv, ki ni videl v tem primeru ničesar posebnega. «Kdaj ge bodo končno ti ljudje spametovali in prenehali prihajati na to področje?« T0 se je nanašalo na stalno število «lovcev za zlato«, ki so v poslednjih dveh letih prihajali v ta kraj okrog Alt Ausseeja. Pri belem dnevu jim je od časa do časa uspevalo najti posamezne kose zlata. Toda na cesti od Alt Ausseeja d0 Salzburga so policijske patrole če-sto lovile take ljudi in v še- Balončki Kdo ne pozna balončkov? Vprašanje je odveč. Vsi poznajo balončke. A vsi ne vedo, čemu vse morejo balončki služiti. Zmotno bi bilo misliti, da so balončki le razširjena otroška igrača, malce draga sicer, a vendarle igrača. Imajo pa balončki to slabo lastnost, du se koj izgubijo v zrak, če iz nerodnosti izpustimo vrvico, ki jih drži v naši posesti. A kar je za otroke slabost, je za odrasle prednost. C e bi o tem kdo še dvomil, mu priporočamo, da si prebere glavni članek v zadnji številki «DeIa». Tu stoji mogočen naslov: «Ridgway pojdi domovin Ukaz je nedvoumen. Spodaj pa stoji, da je to zahteva tržaškega ljudstva. Spričo okoliščine, da se tudi mi — dasi proti odločujočemu mnenju kominformističnih vedežev in vsevedežev — prištevamo k tržaškemu ljudstvu, nas je zanimalo, kako se je ta «naša» zahteva ostvarila. Ne gojimo posebnih simpatij do generalov na splošno, niti do generala Ridgwaya še po-' sebe j; a strateški načrt tukajšnjih kominformističnih uruka-, vOdčikov», zlasti pa njegova taktična izvedba izdaja naslu-tene sposobnosti, ki bi jih sam general Ridgway bržkone visoko ocenil. Vsaka strategija se ocenjuje po uspehih, in uspeh kominformistične proti-ridgwayske ofenzive je bil docela prodoren. Oglejmo si podrobneje njene faze. Začelo se je v torek zvečer. (Da ne. bi bilo neljube pomote moramo omeniti, da se je vse vršilo «v mejah možnosti«. Op ur. «Dela»). V torek zvečer so se torej pojavili kresovi, ki so sestavljali besedo amir». Ze to je navdalo etrža-ško ljudstvo« z nepopisnim veseljem. Ti kresovi so nas spominjali na čas, ko so še bili tu nacisti». Sedaj pa so tu kresovi, nacistov pa ni več: veselje je torej dvakrat upravičeno. A to še ni vse. V torek popoldne (čudovit razpored!) «so se v številnih okrajih našega mesta, dvignili v zrak balončki, na katerih so bile privezane male zastave Koreje in miru in napisi «Zi-vel miru. V sredo zvečer pa je — vedno v mejah možnosti —- spregovoril sam Sv. Jakob. Poslal je v zrak večji balon (nekak proletarski balon?) z napisi: «Zivel mirit), «Hočemo mir?« in «Ami go homett. Lahko si predstavljate navdušenje tržaškega ljudstva nad. tem balonom. ki ega je veliko števi-vilo ljudi ves čas spremljalo z veliko radovednostjo». _ A na našo srečo se tržaško ljudstvo «ni omejilo samo na to«. Pripomba je povsem u-mestna, ker «to» res ni dosti proti tolikšnemu generalu, ki je hkrati še «general-kuga». In res, v torek, sredo in četrtek «so se pojavili po našem mestu, in v naših vaseh veliki napisi proti ameriškemu generalu, «Ridgway, pojdi domov!)). «Go home R idgway!» itd (Opozoriti moramo na izrazito kraško izvirnost: običajno je «Ridgway go home« «Go home Ridgway» pa je odločno krepkejše). A tudi to se nam zdi vendarle premalo spričo tolikšnega generala, premalo tudi za poklicne revolucionarje sv mejah možnosti». In res, «škedenjsko prebivalstvo je v torek zvečer zagledalo (kdo bi mogel opisati občutke zmagoslavja tega poštenega prebivalstva? op. ur.) na zvoniku škedenjske cerkve ... veliki zastavi KoTefe in mi-ru, ki sta plapolali vso noč tn drugo jutro. Zahteva tržaškega ljudstva je dosegla višek... ske-denjske cerkve. Pa tudi običajna protestna zborovanja in nič manj protestne resolucije niso manjkale ob tolikšni priliki, zborovanja, ki se «v teh dneh prav tako nadaljujejo» — vedno v mejah možnosti. A višek — Po prt znanju kominformističnih «rukovodcu kov» samih - st“ b,J* mfka' kor zastavi na ikedenjskem zvoniku, ki sta plapolali eno celo nog v znaku borbe v mejah možnosti: op. ur. proti vojnim hujškačem, ki pospešujejo svoje ljudozrsKe priprave)). «ZASTAVi STA BILI najboljši ODGOVOR 'GENERA-LU-KUGI’«. In uspeh ni izostal. General Ridgway se ie odpeljal, celo z letalom. Home? d. h. stih mesecih so na ta način zaplenili nad 120 kg zlata. Zaradi tega večina lovcev-amaterjev opravlja svoj posel ponoči. Poslužuje sp min, čeprav postavljajo pri tem na kocko svoje življenje, kajti ves kraj je naravnost preplavljen z bivšimi SS-ovci. ki imajo te zaloge blaga za svojo ((partijsko lastnino« in poskušajo z vsemi sredstvi odvrniti te iz-venpartijske «lovce». Pri tem se ne izogibajo niti ubojev. Pnlicija /ve za skrita blago Kontrašpijonaža avstrijskega korpusa ameriške vojske je prvikrat zaslutila, da obstaja ta tajinstveni Klondik v Avstriji že od leta 1948. Nekega majskega dne je baron Helmut von Hummel. bivši pomočnik nacističnega vodje Martina Bor-manna, bil aretiran v Salzburgu, prav v času, ko je v nad-škofovsko palačo prinesel skrinjo polno zlatega denarja. Ugotovili so, da je Hummel pred tem pustil tako skrinjo z enako vsebino v kleti neke hiše v gradiču Zeli ara See. Vrednost zlata v obeh zabojih so ocenili na 5 milijonov dolarjev. Baron von Hummel je priznal tedaj preiskovalnemu sodniku ameriške vojaške uprave, da je zlato izkopal iz nekega rudnika soli v bližini Alt Ausseeja. Kmalu za tem je sledilo več podobnih incidentov. Neko ploščo zlata so našli vzidano pod balkonom hotela v znanem letovišču Bad Gasteinu. Neke noči se je porušil strop neke hiše v majhni tirolski vasici Koe-lels. Ugotovili so, da je bila notranjost vseh opek iz suhega zlata. Nekega vročega jutra v maju 1950 je dospel konvoj avtomobilov in kamionov, natovorjen s pripravami za potapljanje, na obalo Grundel jezera v Alt Ausseeju. Potniki konvoja so šli nato s čolni po jezeru in brez hrupa začeli iskati nekaj pod vodo. Ko so krajevni stražniki vprašali, kaj počno, so jim odgovorili, da je konvoj prišel z inženirji iz francoskega glavnega štaba v Innsbrucku. Z jezerskega dna so ti ljudje izvlekli 12 težkih kovinskih zabojev, jih natovorili na svoje kamione in odpeljali v neznano smer. Pozneje so ugotovili, da to sploh niso bili Francozi. Se danes niso odkrili, kaj so vsebovali ukradeni zaboji. Vznemirjeni zaradi dogodkov, sta zavezniška in avstrijska oblast pojačili svoja prizadevanja, da bi razpršili misterij v Alt Ausseeju, Vodstvo celotnega raziskovanja je bilo poverjeno Francu Rupertsbergru, šefu oddelka za varnost za Gornjo Avstrijo. S pomočjo svojih uslužbencev, ki temeljito poznajo mestno prebivalstvo in razmere. je Rupertsbergru končno uspelo, da je iz številnih oodatkov sestavi] celo fantastično povest o Hitlerjevih skritih milijonih. Porekla zakopanega blaga Povest se začne z zadnjimi dneri aprila 1945. ko So številni gestapovski funkcionarji izvajali svoj «taktični umik« protf alpskemu masivu. Mnogi izmed njih so imeli s seboj svoj premični kapital — naj-češče zaboje z dragocenostmi, zlatnino, tujo valut0 in ostalimi vreeiiostmi. Vsa ta bogastva so bila predana posebni komandi, ki te je namestila v vili Keri v Alt Ausseeju ter imela nalog, da vse blago zakoplje po najzakotnejših mestih v gorovju. Razni načrti za nova orožja kot tudi strogo tajne kemijske formule in pomembni industrijski Patenti so bili skriti na isti način. Obstajalo je tedaj §e upanje, da bi se vse to ohranilo, dokler ne pride čas za morebitno vstajo in vzpo-stavljenje četrtega Reicha. Dragocenosti so zakopali pod vodstvom SS-generala Stefana Froelicha in Artura Scheidler-ja. ki sta vestno pisala prizna-nice za vsako pošiljko blaga. Nekatere izmed teh priznanic so pozneje prišle v roke avstrijske policije in tako se je zvedelo o velikanskih vrednostih. Samo ena izmed 'pošiljk, k: jo je izročil SS-komandant Ernest Kaitenbrunner, je vsebovala: 50 kg zlatih paličic. 50 zabojev zlata v prahu in viso-kokaratnih zlatih predmetov (40 do 50 kg za zaboj), 2 milijona dolarjev v menicah, 2 milijona švicarskih frankov, 5 kovčkov polnih diamantov in ostalega dragega kamenja, zbirka znamk, cenjena na 1,25 milijona dolarjev. (Osebna last Kaltenbrunnerja). 2. maja 1945 je prišel v Alt Aussee tako imenovani «zlali transport Eichmann« z 22 zaboji zlatih zob. nabranih v taboriščih smrti, kjer je bil šel Adolf Eichmann, zloglasni vodja množičnih likvidacij in plinskih celic. Med grmadami blaga, ki so bile skrite v alpskem gorovju, so bili tudi fondi nemških agentov v inozemstvu kot tudi posebni fond za akcije Otta Skorzenyja, ki se je ((proslavil« z reševanjem Mussolinija z Gran Sassa dTtalia leta 1943, znanega SS-komandanta za posebne naloge. Po uradnih ocenah je skupna vrednost vsega blaga bila od 40 do 50 milijonov dolarjev. Poleg tega so gestapovci skrili tudi 300 kg raznih narkotičnih sredstev, vključno tudi 70 kg keolina, ki je pripadal lutkovni vladi Slovaške. Posebna komanda v Alt Ausseeju je tudi prevzela vlak. natovorjen s perzijskimi preprogami, francoskimi gobelini in ostalimi redkimi umetninami iz zapuščine šefa nemškega Abtvehra Wil-helma Canarisa, ki so ga hit-lerjevci ubili po neuspelem pu-ču 20. junija 1944. (Kanec v torek) zim Po svojem ponovnem povratku iz Anglije, potem, ko je z uspehom nastopal štiri dni zaporedoma na tako zva-nih industrijskih koncertih pred polno dvorano, ki sprejme tri tisoč in več poslušalcev v Liverpoolu, nas je ponovno, tokrat že vdrugič obiskal mladi violinist mojster Igor Ozim. Kaj pomeni to ime ne samo za Slovenijo, temveč za Jugoslavijo, ni treba še posebej poudarjati. Res je, ta ali ona recenzija je kljub velikim uspehom v inozemstvu, če niti ne omenjamo posebej znane Fleschove prve nagrade, zabeležila njegove zadnje nastope v domovini v bolj pokroviteljskem tonu, kakor bi v resnici smela in imela moralno pravico. Zlagana pedagoška nota lahko včasih napravi več škode kakor koristi, primer Igorja Ozima pa je v resnici tak. da bi ga bilo treba obravnavati v luči najresnejših perspektiv. Toda o tem še kaj ob koncu. Skrbno sestavljen koncertni program že na prvj pogled razodene resnost in skoraj oseb- r (Nadaljevanje s 3. strani) in šipami neki tajinstveni vzroki nestrpljivosti«... Dodajmo temu opisu šolskih razmer v Kalabriji še opis iz Sicilije. V «Giornale di Sicilia« od 10. maja 1950 je objavil šolski nadzornik dr. Vincenzo Surari opis podeželske šole iz province Messine, šole o kateri pravi člankar, da je «una delle tan-te», ki so v podobnem stanju. Članek opisuje šolo takole: «Sola obstoji iz enega samega prostora, v katerem se vrstita izmenoma dva mlada učitelja, ki morata zaradi pomanjkanja stanovanja v kraju samem prepotovati dnevno precej dolgo pot, da lahko opravljata svoje vsakdanje delo. Prostor je tesen, siromašen, grozen; je najgrši prostor v kraju, verjetno določen za pouk, ker je neprimeren za vsako drugo uporabo. Vstopa se po kamenitih stopnicah, ki so visoke in slabo izdelane. Ob strani je vhod v učilnico skozi majhna, ozka in slaba vrata. Strop je na nekaterih mestih tako poškodovan, da je nevaren; na drugih mestih tako nizek, da morajo učitelj in večji učenci paziti, da ne zadenejo z glavo v strop. Kaf' naj rečem o podu? Prostor je nad hlevom, v katerem ima kmet svojo živino, svoje kokoši, resnična Noetova barka. Tla so na več mestih pokvarjena in učitelj in u-čenci so prisiljeni, da si sami mašijo luknje; tu z opeko, tam s kosom deske, da se tako obvarujejo padca h kravam v hlev. Ali, ojoj, od časa do časa dvigne prežvekujoča krava glavo in zadene z rogovi ob opeko in deske ter jih premakne tako, da pomoli svojo glavo v šolsko sobo ob opravičenem splošnem smehu učencev. In če bi bilo to vse! Poleg vsega tega krasijo šolo še razen duha, ki prihaja iz polnega hleva, duh po gnoju, ki ga kmet izčisti iz hleva in nagromadi ob zgoraj omenjenih stopnicah. To so duhovi, ki jih mesec maj skuša brezuspešno premagati z vonjem vrtnic in s sto drugimi dišečimi cveticami, ki so raztresene po lepi ravnini. Svetloba prihaja v šolsko učilnico skozi mala in tesna vrata, ki morajo biti vedno odprta in skozi približno pol kvadratnega metra veliko okence, ki pa je vse pokvarjeno, iz tečajev in brez šip. To okence se ne da zapreti in mora zato ostati odprto noč in dan in v vseh letnih časih, dokler ne bo razpadlo z ostalo stavbo vred. Učitelj je izkoristil lepi letni čas in postavil na okno lepo cvetočo krvomoč-nico, ki je edini okras opu-stošeni učilnici. 35 učencev je razmeščenih v 4 do 5 predzgodovinskih klopeh, po štiri in tudi šest- ,V Ghiandaru (Cosenz*) Je razbita, nizka klop vsa k šolska oprema« sedežnih, gnilih. majavih, škripajočih, neenakih: živijo in dihajo kot bog hoče stiskajoč se zaradi pomanjkanja prostora, brez najmanjše možnosti za gibanje, ni jim mogoče napraviti niti - najenostavnejši gib med klopmi.« Ti krepki, a žalostni opisi bi morali prepričati vsakega resničnega italijanskega rodoljuba, da je potrebno; da se koncentrirajo velika sredstva, da se dvigne iz teme in kulturne bede ((daljni in pozabljeni Jug«, da se Italija, ki se tako rada ponaša s svojo dvatisočletno kulturo, reši sramotnega in ponižujočega analfabetizma. Učiteljstva je še dovolj; saj pravijo, da je v Italiji okrog 15.000 brezposelnih učiteljev in še v Trstu jih lahko dobijo kakih 400 nadštevilnih. Zaposliti vse te učitelje v novih šolah v zaostalih pokrajinah Italije bi bilo resnično patriotično delo. Prihraniti bi bilo treba za to zares kulturno poslanstvo i-talijanske šole tudi tiste težke milijone, ki jih rimsko ministrstvo prosvete po EISE troši za špijonažo in za aktivnost, ki je, kot smo že dokazali, v škodo italijanskemu šolstvu v inozemstvu. Toda. da se to doseže, bi moralo ministrstvo za prosveto v Rimu doživeti temeljito preobrazbo; namesto v službo italijanskega pohlepa po tuji zemlji bi se moralo vso predati službi svojemu lastnemu narodu, da bi se moglo italijansko ljudstvo kot celota uvrstiti med resnično kulturne in napredne narode. rom ljubljanske Glasbene Matice slovenski skladatelji dobili izvrstnega, izvajalca in zato obsežno razvijali svojo delovanje v tej smeri. Prav tako je bil ta zbor tudi vzor, v katerem so se ogledovali ostali slovenski pevski zbori in s tem pomagali dvigati raven slovenske zborovske reprodukcije. Ustanovitev ljubljan. Glasbene Matice je tako bila za razvoj slovenske glasbene produkcije, reprodukcije, tiska in organizacije velike važnosti, zlasti v obdobju, ko se Slovenci borijo za svojo nacionalno ter politično samostojnost, pa tudi še zatem, i Pospeševala je glasbeni razvoj na Slovenskem in bila je med najmočnejšimi činitelji, ki so pomagali, da je začela slovenska glasba postopoma in naglo nadomeščati to, kar je zamudila v preteklosti. Dr. DRAGOTIN CVETKO 90 let ljubljanske Elasbene Malice (Nadaljevanje s 3. strani) ta 1875). Ta sicer ni služila izrecno izobraževanju glasbenega naraščaja, vendar je v njej marsikdo dobil osnovno glasbeno znanje. Ko je prenehala, je nastala vrzel, ki jo je Glasbena Matica potem, ko je osnovala svojo šolo, kmalu zamašila. Upravičeno lahko trdimo, da je po tej strani Glasbena Matica ljubljanska, ki je ustanavljala kasneje svoje podružnice tudi po slovenskem podeželju in s tem večala možnosti glasbenega izobraževanja ter širjenja glasbene kulture, močno vplivala na razvoj slovenskega poklicnega glasbenega-šolstva in je s svojo šolo privedla tudi do prve oblike slovenskega visokega glasbenega šolstva. To so zasluge, ki so razvojno zelo pomembne in so mnogo prispevale razvoju slovenske glasbene misli. Leta 1892 si je Glasbena Matjca osnovala tudi svoj pevski zbor, ki je nadaljeval tradicije dotedanjega čitalničnega pevskega zbora in se 3e pod vodstvom Mateja Hubada povzpel visoko. Desetletja je doma in v tujini vzorno predstavlja) slovensko vokalno tvorbo. Nanje pa je vpliva) tudi v produktivnem smislu, saj so s pevskim zbo- no prizadetost slehernega koncertanta. Danes za mnoge violiniste tudi svetovnega slovesa veljajo več aU manj klišira-ni ((pravoverni kodeksi«, ki zagotavljajo občinstvu v drugem delu ((virtuozne akrobacije, ki se včasih nagibajo bolj v obrt kakor k umetnosti«. Zanimivo; pri Ozimu omenjeni »obvezni« drugi del programa ni bil tako jasno kakor bi človek glede na njegova leta pač pričakoval. Res je; Szymanowsky in Paganini, za dodatek še Gramados-Kreis-ler, toda to še zdaleč ne odtehta vsebinsko polnega, interpretativno bogatega (in kočljivega!) Brahmsa s sonato op. 108, pa občutljivega lirika Chaussona v Foemu op. 25 in morda še Vitalija (Tomasa) s Ciaccono iz 17. stoletja. Mnogi angleški časopisi, ki so po navadi zelo skopi z izrazi pohvale ali celo navdušenja, so o Ozimu pisali v tonu, ki obeta mlademu violinistu lepo bodočnost in zadoščenje. To, kar mnogim ne samo povprečnim violinistom dela hude preglavice, je pri Ozimu že tako utrjeno, da največji odstotek svojega študija lahko posveti zahtevam interpretacije. Tehnika desne roke je stabilizirana, nastavki z dolgimi loki so čisti in polni. BravU-roznosti desne roke obvladuje tako suvereno in neproblematično, da na trenutke vzbuja celo vtis neke lagodnosti, če že ne zadržanosti. Presenetljivo čisti flageoletti, oktavne pasaže in dvojemke brez najmanjšega intonančnega madeža, pizzicafi leve in desne roke, ki so v lepih in čistih nastavkih prehajali v cdl’arco, bogat in poln ton. ki je bolj rezultat osebnega prizadevanja in spretnosti violinista kakor kakovosti» inštrumenta, vse to je zavidanja vredna umetniška valuta mladega Igorja Ozima, ki mu bo jutri odpirala vrata najbolj znamenitih koncertnih dvoran. Kadar govorimo in pišemo o mladem človeku, pa naj je še tako talentiran, radi nehote z naivnim besednim inter-mezzom obidemo vprašanje interpretacije, ki se temu ali onemu zdi prej mučno kakor pa resno in važno. Tudi pri Ozimu je veljalo doslej v večini primerov to pravilo. Redki so v interpretaciji tega mladega slovenskega violinista videli kaj več kakor nadarjeno posnemanje te ali one smeri, tega ali onega mojstra. Upam si trditi, da je bila na primer zadnja od treh Brahmsovih violinskih sonat predstavljena poslušalcem z novo vsebinsko noto, ki je verjet- no marsikomu mimogrede ušla. Morebiti sem v zmoti, toda motili so se mnogi pred menoj in se bodo še daleč za menoj. Pred kratkim sem si zavrtel isto d-molovo sonato na ploščah, pa sem primerjal izpeljavo Allegra v izvedbi znamenitega mojstra z interpretacijo istega odlomka Igorja Ozima. Zaključek je bil mnogo bolj ugoden za slednjega. kakor bi si bil sprva mislil. Tipična brahmsovska nota, ki vsebuje poleg značilnega arhaiziranjn toliko čustvene eruptivnosti in vprav liričnega zanosa, ki je na momente miselno kontroliran, da se v isti sapi znova vrže v leitmotivsko obdelovanje, je bila v interpretaciji Ozima toliko bolj poudarjena in spoštovana, kolikor so jo mnogi violinski mojstri v lovu za o-sebnim apreobraževanjem« zares, pregnetli in iz nje napravili vse prej, kakor pa Brahm. sa. Pa Adagio, poglobljen in hkrati čustveno strasten, posebno pa še najbolj brahmsov-ski Presto agitato, ki ga je Ozim tolmačil brez dvoma najbolj dognano. najbolj brahmsovsko in najbolj svoje. Prav tako mojstrsko se je Igor Ozim približal baročni Vi-talijevi Ciacconi. Monodična linija nad generalnim basom je v širokih lokih zazvenela polnokrvno, kapljica hladne resnobe je interpretaciji dala pravi ton. Kako presenetljivo zna mladi slovenski violinist trans-ponirati svoje odnose do stilno precej oddaljenih avtorjev, nam pokaže že zaporedje Vitah — Brahms — Schubert (Ro-stal) — Chausson, Redki so poustvarjalni umetniki, ki bi r.a en večer tako stilno dosledno in hkrati z vso svojo osebno noto dali tak čudovit prerez. Vsaka nadaljnja beseda o «iz-brušeni tehniki in visokem stilu« bi bila odveč. Ozim je Slovenski reproduktivni umetnosti dal več, kakor je le-ta od njega pričakovala. Menim pa, da ne bom napisal napak, če povem, da je prišel čas, ko je treba najbolj resno zastaviti vprašanje kvalitetne violine, brez katere si niti Ozim niti vsi naši poslušalci in ljubitelji vio linslce igre ne morejo obetati kaj posebnega v bodočnosti. Ljudska oblast, ki je že v neštetih primerih dokazala svoj velik interes za razvoj umetnosti v Jugoslaviji, pač ne bo šla. brezbrižno niiirm nakazanega problema, ki bo sicer veljal neko vsoto deviz, a bo mlademu in v ‘"zamejstvu skoraj bolj popularnemu Ozimu prinesel če že ne Stradivarija, pa vsaj Guarnerija, Danes je mladi umetnik že v tisti fazi, ko je problem ((»klimatizacije« na instrument najbolj pereč in ga je treba reševati energično in hitro. Jugoslovanska poustvarjalna umetnost si danes z naglimi koraki utira pot v svet in po zaslugi nove družbene ureditve, ki je naši umetnosti dala vse pogoje za razvoj, predstavlja resnega konkurenta na evrop skem ((umetniškem trgu«. Zato bo skupno z vsemi ljubitelji glasbene umetnosti budno spremljala umetniško pot slovenskega violinista Igorja Ozima, ki bo vselej in povsod po svetu tolmač visoke umetniške kulture slovenskega in jugoslovanskih narodov. Im NEKAJ VAŽNEJŠIH SLOVENSKIH OnDAJ IZ POLETNEGA PROGRAMA RADIA JUGOSLOVANSKE GONE TRSTA N E 0 E L J A 8,30 Mašim kmetovalcem 9,00 Majlepše pravljice in pogovor z najmlajšimi 13,45 Glasba po željah 17,50: 2mililo, fonom med naiim Uudktuom SREDA 14,15 Kulturni razgledi C E T R T E K 14,15 Po svetu okrog 18,30 /z naše ljudske revolucije PONEDELJEK 14,15 OB SOČI IM ZILI 21,00 SLUŠNA IGRA TOREK 14,15 Križem po Koprskem 18,30 Radijski roman AlnkRauder Illinois sin: Radijska priredba: Dnian Kralj Režija: Tuf(ouir Klasinc ^ 3 3 3 3 3 3 3 3 Bančer in Bogateč kioiamica m dame in gospode TRST, Drevored XX. septembra 22 - Tel. 96796 KNIET0VALGI IN VRTNARJI. OBIŠČITE NAS! lELEFON bi. 41-176 TRGOVINA SEMEN IN KMETIJSKIH. FOTREBSClN TRST STRADA VECCHIA PER 1SIR1A Umetna gnojita - Krma za živino ■ Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska ■ Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice i.t.d. ■ Poljedelski stroji in druge kmetijske potrebščine TRGOVINA Trat. ut. a. Vmvi-ro OGLDJTE M \AS»E 1ZLOZUE! siouensKf poročevalec Ljuklienski dnevnik Ljudska pravica in drugi jugoslovanski časopisi in revije so o prodaji v glavnih prodajalnah časopisov v Trstu esocssoos {JuicMklie u'm 30mm, IT tutlnoo, antimagneličnv L. 7.500.- ŽaŠTOPIVIK BBHHS - EMARTEM ITRARKA-ZI A TA It 5 A lil M l ff f ff |f OPČINE - ALPINSKA 81 - TRST 1 M 1» it A f MO Radio - BtekMčm napTaoe ~ UiaTna SP. KRIŽ 132 APARATI IN URE NAJBOLJŠIH ZNAMK POPRAVILA - PRODAJA NA OBKOH K ^iimiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii V SVOJEM POSLOVANJU BOSTE PRIHRANILI ČAS IN TRUD, AKO SE BOSTE POSLUŽEVALI iskovin V trgovskih poslih * Vašimi odjemalci in dobavitelji bo Vaš uspeh lažji, ako te boste predstavili t lega ii tuf inf tiskovinami | Za vsofco BsVorslro Jelo se obrnite no S s fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiiimiimi PETEK 14,15 Literarni obzornik Vsako jutro: / 6,43 Kaj je j danesnovega ' • Pogovor z ženo \ 14,15 Križem po Koprskem 18.30: MORJA Široka cesta Naša poročila so vsak dan ob 5,30, 7,00, v nedeljah ob 8,00, 13,30. 19,15 m 23.30 - Komentar Oti včeraj do danes pa vsak delavnik ob 13,45 lIliUUUUUHlAUiAUUUUUiAUUUAlUUUUUAlAAAiiAAAAlAA UUUUUUUiiUUUUUiiUUUiiiiii^l HopaliSce si. mu Prijetna obala, bufet. izvrstna kuhinja, izborna vina, vveekends, penzioni različne igre in zabave, ob sobotah in nedeljah koncert. URNIK PARNIKOV : Ob delavnikih: iz Trsta ..;.... 9.50, 11.00, 12.30, 14.00 iz Sv. Nikolaja 12.15, 17.30, 19.10 Ob nedeljah in praznikih: iz Trsta ... 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14.20 iz Sv. Nikolaja 10., 18.. 18.30 19.15 21.15 CENE: Odri 100 lir (oboj lir (oboie-transka vožnja ir* :onzumacijski kupon 300 lir), 'stranska vožnja in kopanje). « « « « ČETRTA ETAPA KOLESARSKE DIRKE „T0UR DE FRANCE" Molineris p dolgem bega sam na cilju v Rouhaixu VRSTNI RED : 1. Molineris (Jug.-Zahod) 6.23:19; 2. Dotto (Fr.) 6.25:53; 3. Rolland (Fr.) 6.26:4»; 4. Van Der Stock (Belg.); 5. Magni (It.); 6. Carrea (It.); 7. Close (Belg.); 8. Quentin (Fr.); 9. Lszarides (Fr.); 10. Gcldschmidt (Luks.), vsi s časom Rollanda; 11. Van Breenen (Hol.) 6.28:26; 12. Wagtmans (Hol.) 6.29.20; sledi v majhnem presledku skupina. (Naše poročilo) ROUBAIX, 28. — Četrta etapa Rouen - Roubaix je skrbela tekmovalce iz dveh razlogov: 1. zaradi dolžine, ki je znašala 232 km in 2. zaradi zadnjih petdeset kilometrov ceste, tlakovane s kockami, ki so najslabše, kar si kolesarski dirkač lahko zamisli. Start je bil dan ob 9.30, startno listo pa je podpisalo 113 vozačev. Tudi danes ni bil dan za ljubitelje mirnih sprehodov. Manjših begov in odgovarjajočih zasledovanj smo našteli toliko, da smo jih ob koncu nehali zapiso-vati.Vzačetku etape so zbežali; Alžirec - črni Zaaf. nato Van Der Stock, Sowa, Rolland, La-jranchi, Kebaili. Zadeva je postala resnejša, ko je dobil rumena majica bauredi skupno s šestimi drugimi tekmovalci eno minuto naskoka. To je bilo po petdesetem kilometru. Za ubežniki je šel sam Coppi in 5 km nato je skupina zopet vozila strnjeno. V Foucarmont (62 km od starta) je prrišlo dc odločilnega bega. Začel je Afrikanec Zela-sco, za njim so prišli postopoma drug za drugim Quentin, Lazarides, Dotto, Metzger, Nol-ten. Martini, Molineris. Rossi-nelli, Berton Decaux. Coste in kot zadnji Holandec Van Breenen. Ko so se uredili je prišlo do običajnega sporazuma in kot posledica tega visoka brzina, ki je prvim kmalu prinesla naskok, ki je pri 140. kilometru narasel na 10 minut. Glavnina je v tistem trenutku reagirala. Posebno je bil de-laven Baroni, ki je zasledoval na čelu desetarice, za njim pa so diktirali tempo Italijani Coppi, Magni ih Barlali v želji, da bi čim. bolj zmanjšali razliko v minutah. Razlika se je začela manjšati, slaba cesta pa je zahtevala žrtve tudi med begunci. Mnoge je zaradi defektov sprejela v svojo sredo glavnina. V Lesguinu (217 km) sta na vodstvu ostala le še Molineris in Quehtin, za njima Dotto. nato preostali begunci, katerim pa se je pridružila skupina zasledovalcev z Magnijem na čelu. Manjkalo je deset km do cilja, ko se je tudi Quentinu izpraznila zračnica in Molineris je sam samcat privozil na velodrom v Rcubaix. Vrstni red najlepše kaže kaj so v zadnjih kilometrih naredili ostali. Vse dosedanje etape imajo skupno eno samo stvar. Vsak vozač je v ugodnem položaju brez pomislekov začel z begom, pa naj bo to na začetku sredi ah koncu etape. To je brez dvoma velik napredek saj je tudi v Franciji počasi prihajala v modo italijanska taktika čakanja. Na italijanskih dirkah ima. jo nekaj vozačev «norcev», ki vedno bežijo, ostali povprečni vozači dremajo v skupini, včasih od prve do poslednje etape. Mogoče je za živahnost poskrbela vsakodnevna nagrada 100.000 frankov Zg najbolj pogumnega vozača dneva. Ako je temu tako in to bodo pokazale prihodnje etape — moremo reči, da je vsaj eden od mnogih poskusov ki jih vsako leto pripravlja Goddet. da bi tekmovanje naredil bolj živahno, popolnoma uspel. TACOUES COPAIN LESTVICA ; 1. Lauredi (Fr.) 23.09:39; 2. Molineris (J.Z.) 23.11:15; 3. C lese (Belg.) 23.12:23; 4. Van Der Stock (Beig.) 23.13:19; 5. Carrea (It.) 23.13:33; 6. Van Steenbergen (Belg.) 23.13:43; 7. Facbleitner (J.Z.) 23.16:43; 8. Rolland (Fr.) 23.16: 46; 9. Vocrting (Hol.) 23.17:17; 10. Cie-liczka (S.Z.) 23.17:54. »» Kino na Opčinah predvaja samo še DANES V NEDELJO 29. T. M. z začetkom ob 19. uri izredno zanimiv velefilm Močnejše od sovraštva" (kolonizacija Montone, ene izmed Združenih držav) Prvi kolonisti si prisvojijo ogromne površine rodovitne zemlje, kjer_ redijo po 10.000 goved. Ko pridejo novi, so sprejeti s sovraštvom, kar privede do krvavih bojev. Stare vele. posestnike vodi mlada, energična ženska, ki pride kmalu v nasprotje z vodjo novodošiecev. A ta poseduje tri spretnosti: bajno hitrost v rabi orožja, očarujoče zna ravnati z ženskami in izvabljati omamljive zvoke iz kitarskih strun. Ta žilavi novi kolonist je ERROL FLYNN. V torek in sredo 1. in 2. julija pa nekaj za mehke duše to je film „Želja" V ČETRTEK in sredo pa bo razveselila stare in mlade ter jih presenetila s svojo inteligenco nadvse smešna opica „Bonzo razumna opica" DRUGO NEDELJO pa svetovnoznani dolgo pričakovani „MaIe žene" Ob 20.30 se nadaljujejo predstave na prostem. OGLEJTfE SI JIH VSI! PRIDITE VSI! ETAŽNA STANOVANJA (CONDOMINlO) 3 DO 4 SOBE, kopalnica, dvigalo in druge pritikline, se bodo gradila v Ul. R. Sanzio (plačilne olajšave ALDISIO) Informacije pri admin. MICHELUZZI, UL. ROSSETTI 59. Tel. 93050 od 17. do 18. ure. r — s RAVNOKAR JE 1ŽSLA UMETNIŠKO OPREMLJENA Monografija ALBERTA SIRKA Dobite jo v slovenskih knjigarnah v T It K T IT IN G O IM O I KINO V T It S T L' Rossetti. 16.00: «Nemirna kri», Hat Vallone. Exceisior, 16.30: «Moja žena je angel*, J. Fontaine. Nazionale. 15.00: «Sekta treh K», R. Reagan. Fenice. 16.30: «Samostanski zvon*, C. Colbert. Filodrammatico. 14.30: «Zig krvi* Alan Ladd. Arcobaleno. 14.30: «Andaluzija», C. Sevilla. Astra Rojan. 15.30: «Kraljica morskih roparjev*, J. Peters. Alabarda. 14.30: «Znamenje od- padnika*, R. Montalban . Armouia. 14.30: »Nevidni žarki*, H. Bogart. Ariston. 16.00: »Mavrični otok*, D. Lamour. Aurora. 15.30: «Rdeče peščine*, K. Douglas. Garibaldi. 14.30: «Rdeča luč*, G. Raft. Ideale. 14.30: «PoInočni poljub*, K. Grayson. Impero. 16.00: «Pogubljeni», R. Basehart. Italia. 15.00: «Furija iz Konga*, J. Weismueller. Kino ob morju. 15.00: «Ststanek s smrtjo*, J. Mason. Moderno, 15.00: «Princ-tat». Savona. 14.00: «Zaročenkin’ oče*, E. Tay!or in S. Tracy. Viale. 14.30: «Prikazen v operi*. Nelson Eddy. Vittorio Veneto. 14.15: «Ce bi moja žena vedela*, L. Darnell. Azzurro. 15.00: «Krištof Kolumb*, F. March. Belvedere. 15.00: «Gospa z reke*, Y. De Carlo. Marconi. 14.30: «Pustolovec iz New Orleansa*, E. Flynn. Massimo. 1430: «Dekle z Donave*, Marika Rokk. Novo cine. 16.00: «Zadnja etapa*. Odeon. 14.00: «Totd tretji mož*, C. Campanini in F. Marži. Radio. 1400: »Saga- o Forsytih», E. Flynn. Venezia. 16.00: «Zelezna krona*. Poletni kino Rojan. 20.45: »Samba ljubezni*, C. Miranda. RADIO JlIGUbliO VAASKi; CONE TRSTA 254,6 m ali 1178 kc NEDELJA, 29. junija 1952 8.00 Poročila. 8.15 Jutranja glasba. 8.30 Za naše kmetovalce. 9.00 Mladinska oddaja. 9.45 Glasba iz otroških filmov. 13.30 Poročila. 13.45 Glasba po željah. 14.30 Domači zvoki. 17.00 Z mikrofonom med našim ljudstvom. 18.25 Iz hrvaške in slovenske lirike — Poje tenorist Jože Sutej. 18.45 Popularne skladbe velikih mojstrov. 19.15 Poročila. 23.30 Zadnja poročila. THST IJ. 306,1 m ali 980 kc-sek 8.00 Jutranja glasba, 8.15 Poročila. 8.30 Lahke melodije. 9.30 Zabavna glasba. 10.00 Prenos maše iz cerkve sv. Justa. 11.15 Komorna glasba. 11.30 Mačeha in pastorka — 2. del. 12.00 Vesela glasba. 12.15 Od melodije do me-•odije. 12.45 Poročila. 13.00 Glasba po željah. 14.30 Lahki orkestri, 15.00 Popoldanski koncert. 16.00 Koncert ljubljanskega vokalnega okteta. 16.30 Beethoven: Koncert št. 4 v G-duru op. 58, 18.30 Plesna čajanka. 19.00 Iz filmskega sveta. 19.45 Poročila. 20.00 Koncert tenorista Janeza Lipuščka. 20.30 Športna kronika. 21.00 Mendelssohn': Koncert za violino in orkester. 21.45 Lahke melodije. 22,10 Verdi: Othello--opera 4 dej. (1. in 2. dej.). 23.05 Počasni ritmi. 23.15 Poročila. 23.30 Polnočna glasba. TRST t. 8.45 Veseli motivi. 9.00 Odlomki iz oper. 13.30 Orkester. 14.00 Klavirski kvartet. 14.10 Kolesarska dirka po Franciji. 14.15 Poje Toti del Monte. 15.00 Gledališka oddaja. 17.00 Plesna glasba. 19,45 Športne vesti. 20.30 Gledališka revija. 21.30 Pesmi. 22.30 Športna nedelja. 23.00 Francoska kolesarska dirka. 23.30 Plesna glasba. SLOVENIJA 327,1 m 202,1 m 212,4 m 10.00 Javna oddaja mariborske radijske postaje. 12.00 Želimo Vas razvedriti. 12.30 Poročila 12.40 Zabavna glasba. 13.10 Želeli ste — poslušajte! 15.10 Zabavna glasba. 15.40 Poje mladinski mešani zbor «Jože Moškrič*. 16.00 Malz: Crna legija, slušna igra. 17.00 Promenadni koncert. 18.15 Naši zbori pojo (plošče), 19.00 Poročila. 19.10 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana. 19.40 Domače za ples in razvedrilo. 20.00 Franz von Suppe: Odlomki iz operete »Boccaccio*. 22.00 Poročila, sum" pri JOZKOTO TRST Ul. Ghega št. 3 To-čij-0- - Je vzkliknil gospod Plfkvvick. »Nič se na bujte. gospud*. se je vmešal hlapec, ki je držal vajeti v roki; »rjauc je pohleven, gspud; otrok b ga iahko vodu*. »Torej ni plašen ni?» je Joizvedoval gospod Pickvvick. »Platen, gspud? Ta? Ne b s« splatu, tudi če b mu slamo žgal pod ritjo!* To je bil razlog, ki se mu sevoda ni dalo ugovarjati. Gospod Tupman in Snodgras sta sedla v kočijo, gospod Pickvvick pa na kozla. Tam je položil noge na rtevlečeno podnožje, ki je bilo spodaj pritrjeno. (Nadaljevanje sledil nad. — lelefon Stev. »3-80;-tn od 15 . 18 — Tel. 73.38 — Cene oelasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski ou, nnancno-upravni luu, usmruuce »o ur. — oa rLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din - Tiska Tiskarski zavod 7.TT - Podruž.: Gorica lil S Pellico l-ll, Tel 11-32. Koper. Ul. Battistl 30la-I Tel 70 Glavni urednik BKANKO BABIC — Odg. urednik STANISLAV KENKU — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St 6, III nad ln^94-638 - Poštni predal 502. - UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA št. 20. - Telefonska št. 73-38 - OGLASI: od 8.30 - 12 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLH NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna »00 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. Uud. repub. Jugoiiavlla: Izvod 10,mesečno 210 din- • Poštni tekoči račun »a STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374, — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska Ljubljana Tvrševa 34 • tel. 200! tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založnlštv* tržaiš-gn tiska D.ZO.Z. • TRST.