Št. 18 (14.764) leto L.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjeni Evropi.___________________
TRST - Ul. Montecchi6-Tel. 040/7796600_____
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____
t onn i in pošit^na plačana v gotovm lOUU LIK SP®. IN ABB. POST. GR. 1 /50%
0 KREDITNA BANKA
i Eill iSMEI H
'Oban&i tudi u

Standrež - ulica de! URNIK: 8.20 -13.2^
^00902-01
SREDA, 19. JANU

Obisk, ki ga spet nebo.
___Bojan Brezigar
Morda je res naključje, Qa je prišla prav na dan, ko
» v datoli Furlaniji-Julijci. krajini mudi novi koor-
uinatnr itoliir,—i___j ,
nad
lorazu
slovenskega premiera J: Beza Drnovška v Rimu r zdaj ne bo.
Ta obisk je bil doslej : dvakrat odpovedan i obakrat je do odpove1 Pršici z italijanske straj
“upuveoai predsednik s
venske vlade. Vsakokrat bili za odpoved teh uradni razlogi, verjetno
raKo tehtm. Tokrat naj1 Ljubljani vihali nos, čei le v Ttaim	i_-_.
1 e iene m Andreatta p na Bledu napovedo »še septembra«, bo 1 ee upoštevamo roke tev, sestave nove vlai začetka njenega dela, da res septembra, ve leto dni kasneje.
Medtem pa prot stojijo. Težave so z p barskim sodelovanje) tocestnih povezav n dijo, državi sta si č dol) narazen in slov manjšina čaka in p
Samovnjin u-l;.
j” M ]! Krčijo tl) dotacije. V prime
ja avsmjsJa nunister Mock br na jeziku zagrozil tQžbo na mednai sodišču zaradi mr blnega zakona, verjetno oškodove nrolske Nemce.
~«nev Drnovsko sto menda ni bile
IH	. -i
macil v Ljubljani, Polnopravni pr yjfde in bo to ŠI ^ mesece. V te: mhko začeli nek
Dleme reševati i ®to stran je oči meravala; kako:
irl7l __
SPncev, ni p£
Predstavniki
Siv?."1
■s&s:
gensko ku
Tomije »na tonstno. Ve toto,dabibi
nŽ tožpra'
^šernovi.
Italijanska KD je po 51 letih dokončno odšla s politične scene
RIM - V 51. letu starosti je včeraj odšla z italijanske politične scene Krščanska demokracija. Dediščino stranke, ki je bila ves povojni čas hrbtenica politične oblasti, sta prevzeli dvojčici: Italijanska ljudska stranka, ki jo vodi Mino Mar-tinazzoli in Krščanski demokratski center, v katerem se združujejo neocentristi, ki so se včeraj dokončno ločili od dosedanjih sopotnikov.
Krščanski demokratski center se je rodil dobri dve uri pred Ljudsko stranko vendar ji ni »ukradel« luči žarometov medijske pozornosti. Rojstvo Ljudske stranke je na sedež ustanove Sturzo privabilo številne italijanske in tuje dopisnike.
Ljudska stranka, ki je nastala ob 75. letnici Sturzovega poziva »svobodnim in močnim« bo tudi v novih razmerah igrala na sredini italijanskega političnega igrišča. To je po Martinazzo-liju edina pot, da se stranka ne odpove svoji duši in koreninam. (VT)
RIM / VELIKA VEČINA PARLAMENTARNIH SKUPIN NE NASPROTUJE REŠITVI
Ciampi ubral po kompromisa Volišča odprla tudi v ponedeljek
Na rimski univerzi zahtevali odastop predsednika Scalfara
RIM - Volišča bodo odprta tudi v po- datumom je včeraj ostro obsodil tudi nedeljek, 28. marca. Tako se bodo voli- predsednik republike Oscar Luigi Scal-tev lahko udeležili tudi Židje, ki jim ve- faro (na sliki). K javnemu nastopu je šefa ra na dan velike noči prepoveduje italijanske države spodbudil neljubi do-vsakršno posvetno opravilo.	godek na III. rimski univerzi, kjer so
To je rešitev, ki jo je izoblikovala vla- včeraj ob Scalfarovi prisotnosti odpiral da, ki je snoči pripravila odlok. Istoča- akademsko leto. Mlada študentka je sno se je lotila tudi vprašanja referendu- med pozdravnim nagovorom povsem mov in z odlokom podaljšala termine za nepričakovano povabila Scalfara k od-zbiranje podpisov do 8 dni po objavi stopu, da bi tako omogočil razčiščenje razpisa volitev v uradnem listu.	afere obveščevalne službe Sisde. Napad
Premier Carlo Azeglio Ciampi je je predsednika vidno pretresel. Takoj je ubral to pot, da bi rešil vozel volilnega prosil za besedo in med zavzetim, ne-datuma, potem ko se je dopoldne po- protokolarnim govorom poudaril, da bi svetoval s predsednikoma senata Gio- z odstopom onemogočil volitve. Iz nje-vannijem Spadolinijem in poslanske govih besed je bilo razvidno, da je bil zbornice Giorgiom Napolitanom. Oba predsednik v zadnjih mesecih tarča sta zagotovila, da velika večina parla- vsakovrstnih zakulisnih manevrov, ki so mentarnih skupin nakazani rešitvi ne imeli en sam cilj- preprečiti razpust par-nasprotuje.	lamenta m predčasne volitve.
»Nezaslišane špekulacije« z volilnim	Vojmir Tavčar
ZDA / ŽIVLJENJE SE ŠE DOLGO NE BO VRNILO V NORMALNE KOLESNICE
Policijska ura in strah pred novimi sunki
WASHINGTON - Ponedeljkov potres v Kaliforniji je po zadnjih vesteh terjal 34 življenj in več kot tisoč ranjencev. Kakih osem milijonov ljudi pa še vedno živi v strahu pred novimi potresnimi sunki. Seizmografi so v zadnjih urah zabeležili kar 200 tresljajev, med katerimi so bili tudi taki, ki so povzročili dodaten strah v ljudeh, saj so dosegli celo 5 jakostno stopnjo po Richterju. Seizmologi napovedujejo nove potresne sunke in opozarjajo vse, naj bodo previdni. Znastveniki so potrdili, da je potres povzročil prelom Oakrid-ge, ki je miroval že dve stoletji.
Oblasti so na prizadetem območju uvedle še policijsko uro, tako da bi v kali zatrle vsak primer šakalstva. Prav to je marsikoga prisililo, da je raje ostal pod milim nebom ob ruševinah svoje hiše, kot da bi se podal v zbirne centre, kjer so oblasti priskrbele vse najnujnejše za brezdomce. Ponoči so celo območje nadzorovale policijske izvidnice, pri tem jim je pomagalo še 1.500 pripadnikov Narodne garde.
Življenje se še dolgo ne bo vrnilo v normalne kolesnice, ne samo zato, ker je še vedno večina gospodinjstev brez električne energije, plina in vode, ampak tudi zato, ker je potresni sunek zrušil večino viaduktov losan-geleških avtocest. Te so namreč gradili po stari tehnologiji, tako da so že-lezobetonska vozišča dobesedno zdrknila z nosilnih stebrov. Obnova bo torej izredno draga, tako da se marsikdo boji, da ne bo zadostovala zvezna pomoč, ki naj bi po besedah kalifornijskega guvernerja Peta Wilsona presegla sto milijonov dolarjev.
Revizija Osima
Ambasador Manna na obisku v naši deželi
Včeraj se je mudil v Furlaniji - Julijski krajini novi šef italijanskega dela komisije za revizijo osimskih sporazumov, ambasador Vincenzo Manno, ki je imel daljši pogovor s predsednikom deželne vlade Renzom Travanutom. Slednji mu je predvsem orisal stališče Dežele, ki želi aktivno prispevati k uspehu pogajanj med Italijo in Slovenijo ter Hrvaško, v tej zvezi pa je postavil tudi nekatere konkretne zahteve, ki jih bo Manno posredoval zunanjemu ministru Andreotti.
Ambasador Manno se je pred obiskom v Trstu, kjer je med drugim srečal tudi predstavnika ezulskih organizacij Sardos Albertinija, mudil za kratek čas v Gorici.
Kriza v arzenalu
V Fincantieriju zahtevajo novi razvojni načrt
Še dobrih deset dni in Tržaškemu arzenalu sv. Marka bo zmanjkalo naročil. Fincantieri jih sicer obljublja za marec, toda delavci ne bodo čakali, saj sta jih že dve tretjini v izredni dopolnilni blagajni, zato zahtevajo, da jim holding postreže z novim razvojnim načrtom.
PREDNAROCNINA
NA
PRIMORSKI DNEVNIK
za letošnje leto - 300.000 lir bo veljala, le če se naročite do 31. januarja 1994.
Presenečenje: lepa slovenska knjiga v dar.
Čestitke in mali oglasi - brezplačno.
Novoporočenci v letu 1994 prejmejo Primorski Dnevnik brezplačno.
Primorski dnevnik
Moj dnevnik.
NOVICE
Jutri se bo v Rimu začel vsedržavni kongres SKP
RIM - S poročilom predsednika poslanske skupine Lucia Magrija se bo jutri v Rimu zaCel vsedržavni kongres Stranke komunistične prenove, ki se bo končal v nedeljo z repliko predsednika Armanda Cossutte. Na kongresu bo najbrž izvoljen za tajnika sindikalist Luciano Bertinotti.
V ospredju novinarske konference je bilo vprašanje programskega omizja. Cossutta je podčrtal, da je SKP za enotni nastop levih in progresivnih sil, ker »bi v nasprotnem primeru zmagala desnica«. SKP se tudi ograjuje od radikalnega stališča Orlandove Mreže, ki noče ob programskem omizju progresi-stov Del Turcovih socialistov. Edini pogoj, ki ga SKP postavlja, je, da ne kandidirajo ljudje, ki so vpleteni v podkupninsko afero.
Orlanda sta včeraj ostro kritizirala Emanuele Maca-luso (DSL) in krščanski socialec Pierre Carniti, koordinator hrastovega tajništva Davide Visani pa je napovedal zopetno srečanje s socialisti in prizadevanje, da bi prisedli k programskemu omizju. Dodal je, da bo DSL za vsako večinsko enomandat-no okrožje predlagala vrsto kandidatov. Podobno naj bi ravnali tudi ostali, nato pa bo programsko omizje določilo formalne kandidature.
Mafija: v Švici »izkopali«
2 milijona dolarjev
LUGANO - V nekem posestvu v bližini Lugana kraja so izkopali 2 milijona dolarjev. Gre za mafijski zaklad, ki je bil sprva shranjen v švicarskih bankah a so ga nato mafijci iz Corleoneja skrili pod zemljo, da bi se izognili pregledom v bankah. Preiskovalci so odkrili zaklad na podlagi točnih navodil skesanca Salvatoreja Cancemija, ki je lani sodeloval pri atentatu na sodnika Falconeja, a je zaCel zatem sodelovati s proavico, ker se je zbal, da ga bodo mafijci ubili.
RIM / VLADA REŠILA PROBLEM REFERENDUMOV IN ZIDOVSKE VELIKE NOČI_
Kompromis o datumu Volili bomo tudi 28.111.
RIM - Vlada je snoci po dolgih posvetih presekala gordijski vozel volilnega datuma. Na kratki seji je pripravila odloka, ki naj bi rešila problem referendumov in židovske velike noči. Zbiranje podpisov za referendum bo možno do 8 dni po objavi odloka o razpisu volitev, volišča pa bodo odprta ves dan tudi v ponedeljek, 28. marca. Tako bodo po zatonu lahko glasovali tudi Židje, ki bi jim sicer vera prepovedovala vsakršno posvetno opravilo in torej tudi udeležbo na volitvah.
Ta rešitev, ki se je nakazovala že po ponedeljkovih posvetovanjih, se je izluščila včeraj dopoldne po srečanjih premiera Carla Azeglia Ciampija s predsednikoma senata Giovannijem Spadolinijem in poslanske zbornice Giorgiom Napolitanom. Oba predsednika, ki sta po ustavi drugi in tretji mož v državi, sta bila osebno naklonjena tej
rešitvi. Preden sta dala dokončni odgovor, pa sta se posvetovala z vsemi poslanskimi skupinami. Odgovor je bil baje v večini primerov pozitiven, Čeprav ni manjkalo tudi kritičnih pripomb tako s strani nekaterih socialistov (Bettino Craxi in Ugo Inti-ni) kot tudi neocentristov, ki so ravno vCeraj ustanovili Krščanski demokratski center. Se najbolj kritičen pa je bil radikalni voditelj Marco Pannella, ki je tudi včeraj nadaljeval s protestno gladovno stavko.
Tudi s pravnega vidika je pot, ki jo je ubrala vlada, prehodljiva. Tako trdi predsednik zbornice Napolitano, ki je podčrtal, da je ukrep politično oportun in da ustava odlokov o volilni problematiki he prepoveduje. »Predpisuje le, da jih doma odobrita na plenarni seji in ne dopušča, da bi se o tem izrekle samo komisije. Vsekakor pa gre za izjemen ukrep v
izjemnih primerih, podčrtati pa je treba, da ukrep zadeva le način glasovanja in se ne do-tiuka vsebinskih plati volilnih pravil«.
K upravičenim protestom Židov pa je včeraj dodal svoj pi-skerček tudi bolonjski kardinal Giacomo Biffi, ki je poudaril, da je 27. marec oljena nedelja in »ne bi hotel, da bi volilne obveznosti ogrozile tradicionalne procesije«. »Priznam, da ne dojamem, zakaj ni bil parlament razpuščen dva tedna pozneje, da ne bi prišlo do takih nevšeCnih interferenc,« je izjavil prelat.
Kritikom je javno odgovoril predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ki ga je incident na III. rimski univerzi očitno razburil in je sklenil, da s pojasnilom preseka polemike. Predsednik je povedal, da je v nedeljo zjutraj rade volje pristal na podaljšanje volitev na pone-
deljek in dodal tudi, da bi 1110
aJ d, □stili
rala biti volišča odprta vsaj
22. ali 23. ure, da bi zados 1 - rVl
potrebam Zidov. »Toda P* rimski rabin Elio Toaff je z ^ tervjujem televizijskemu dn niku pojasnil, da ga glasovanj v ponedeljek ne zanima, okoliščino mi je potrdil tu ^ predsednik senata, ki je pns° voval slovesnosti, na kateri J govoril rabin. Sele v ponedel) je predsednica židovskih sK pnosti pojasnila Scalfaru, da I pot prehodljiva in »preiWer > zato začel z delom«.
Pojasnilo je predsednik rep blike končal z obsodbo »neZ.a, slišanih špekulacij«, v kateri so se »mnogi politiki in neka _ ri škofje čutili investirani s S ro zavezo z zares fascinantni nasiljem«.
Kdo ve, ali je bila s tem nap* sana beseda konec pod napad ' ki so dodatno zastrupili polltl no sceno? (VT)
RIM / STRANKA, KI JE BILA 50 LET HRBTENICA POLITIČNEGA ŽIVLJENJA SE JE RAZKLALA
KD odšla s politične scene
Martinazzoli se je v predstavitve nove stranke skliceval na načela Luigija Sturza
Mino Martinazzoli prihaja na ustanovno skupščino (AP)
Desnica KD zaloputnila vrata Martinazzoliju

elemente Mastella in Pierferdinando Casini na srečanju neocentristov KD (telefoto AP)
RIM - V 51. letu starosti je včeraj dokončno odšla z italijanske politične scene Krščanska demokracija, stranka, ki je združevala dober del italijanskih katolikov in ki je bila vsa povojna leta hrbtenica politične oblasti. Njeno mesto sta prevzeli dvojčici, Italijanska ljudska stranka, ki ji je bil rojenica tajnik Mino Martinazzoli, in Krščanski demokratski center, kot so se poimenovali neocentri-sti. Iz ene katoliške stranke sta se rodili dve, drugače usmerjeni in zazrti k različnim možnim partnerjem in to, paradoksalno, ko bi novi volilni sistem zahteval združevanje namesto drobitve.
Krščanski demokratski center se je rodil dobri dve uri prej kot Ljudska stranka, toda medijska pozornost (poleg italijanskih novinarjev je bila prisotna kopica tujih dopisnikov in televizijske ekipe številnih evropskih in neevropskih TV postaj) je bila vsa posvečena dru-
gorojenki, ki je »priveka-la« na dan v zgodovinskem sedežu ustanove Sturzo, nedaleč od hotela Santa Chiara, od koder je toCno pred 75 leti duhovnik Luigi Sturzo naslovil poziv »svobodnim in krepkim« in s tem postavil temelje organizirani politični prisotnosti katolikov v italijanskem življenju. Rojstvu Ljudske stranke pa sta poleg še ži-
vih demokršcanskih očakov prisostvovala tudi predsednik senata Gio-vanni Spadolini in poslanske zbornice Giorgio Napolitano.
Martinazzoli je kot rojstni dan Ljudske stranke nalašč izbral obletnico poziva »svobodnim in krepkim«, da bi na ta način podčrtal nazorsko in idejno kontinuiteto s Sturzom. »Naša načela so še sveža in aktualna,« je v kratkem nagovoru poudaril Martinazzoli, ki je dodal, da »za nami ni puščave, paC pa zgodovina velike sredinske stranke, ki se je prekalila v vrednoti svobode in je bila pobudnica izkušnje, ki je prispevala k oblikovanju italijanske demokracije«. Obenem pa je opozoril, da »nimamo dosti priložnosti za novo rojstvo, paC pa eno samo« in v tem okviru nakazal tudi novi Ljudski stranki »brazdo filozofije zmernosti«. V konkretnem Martinazzoli zavrača »togo ideološko kontrapozicijo«, »zaprto
stranko« in »nekoliko širši, toda ideološko nič manj pogojen spopad kartelov, poimenovanih s praznim manierizmom«. Po njegovi oceni »so samo programska zavezništva temelj za demokracijo iz-menicnosti«.
Slavnostni trenutek je Minu Martinazzoliju zagrenila ločitev neocentristov, ki so ustanovili Krščanski demokratski center. Dopoldne se je izognil vsakršni oceni, Ceš »prebral sem, kaj poročajo agencije«. Popoldne pa je moral ugrizniti v kislo jabolko. »Italijanska ljudska stranka nastaja brez skupine prijateljev, ki so sklenili, da ne sodelujejo pri tej pobudi iz razlogov, ki jih politično ne uspem dešifrirati«. V pogovoru z novinarji je bil Martinazzoli jasnejši kot v slavnostnem govoru in je jasno nakazal kot edino možno zavezništvo povezavo z Mariom Se-gnijem in njegovim Paktom za Italijo. Odločno pa je zavrnil sodelovanje s Severno ligo, ki »se noče povezati z nami, paC pa želi le, da bi se mi odpovedali Severu, kar pa ni mogoče«.
Povezava s Segnijem je po Martinazzoliju edina možna pot. »O uspehu bodo odločali volilci, prepričan pa sem, da ne bi imeli nobene možnosti zmage, Ce bi se zaradi volilne artmetike odpovedali svoji duši, potem ko smo tako drago plačali za svoje napake«.
Za Ljudsko stranko je po Martinazzoliju lahko uspešna samo igra v sredini. 27. marec bo povedal, ali je ta trditev točna. (VT)
RIM - Neocentristi KD so »prestopili Rubikon« in zaloputnili vrata nastajajoči Ljudski stranki. Nekaj ur pred sejo nacionalne skupščine, ki je proglasila smrt Krščanske demokracije ter rojstvo Italijanske ljudske stranke, so se zbrali v Hotelu Minerva, da bi ustanovili Krščanski demokratski center.
O možnosti razkola ob prehodu od KD k Ljudski stranki se je v zadnjih mesecih govorilo večkrat. Dokončno pa so se neocentristi odločili za ločitev prejšnjo noč, ko srečanje med tajnikom sedaj že bivše KD Mi-nom Martinazzolijem, lombardijskim koordinatorjem stranke Robertom Formigonijem in načelnikom poslanske skupine Severne lige Robertom Maro-nijem ni obrodilo nobenih sadov, ker lider krščanskih demokratov ni pristal na možnost zavezništva z Ligo.
In prav vprašanje volilnih zavezništev je bilo glavno jabolko spora, ki je povzročilo odcep neocentristov in rojstvo Krščanskega demokratskega centra. Clemente Mastella, Francesco D'Onofrio, Pierferdinando Casini, bivši direktor Popola Sandro Fontana in dru-
gi so se zavzeli za oblikovanje pola zmernih sil in sklep zavezništva s Severno ligo, nastajajočo Berlusconijevo Forza Italia in s Segnijevim Paktom. Martinazzoli pa tega ni hotel, ker bi se na ta način »demokratični katoliki odpovedali svoji duši in koreninam«.
Krščanski demokratski center se je uradno rodil včeraj ob 14. uri. »Veselo novico« je sporočila milanska poslanka Ombretta Fuma-galli Carulli, ki je bila še pred nekaj meseci predstavnica Andreot-tijeve struje. Formalno so neocentristi utemeljili ločitev z metodološkimi razlogi, češ »Martinazzoli nam ni dal možnosti in prilož-
nosti za jasno soočanje«. Dejansko pa so vzrok razkola zavezništva. In navzlic dejstvu, da so včeraj vsi zagotavljali, da ne bo sporov o nasledstvu, se že nakazujejo prepir1 in morda tudi pravdanja. »Kdo bo progla-sil smrt KD,« se je p°' lemično vprašal Fran-cesco D'Onofrio in do-, dal, da »izjavo o smrti« lahko izda samo kongres, ki pa ne bo veC sklican. Vse to pa nakazuje spor in pravdanje.
Ali bosta »dvojčici«, ki sta nasledili KD lahko v prihodnje našli skupno pot? Martinaz-zoliev sodelavec Rocco Buttiglione je v to pr®' pričan, drugi voditelj1 pa so veliko bolj skeptični. (VT)
Ministrsko sodišče zaslišalo notranjega ministra Mancina
RIM - Notranji minister Nicola Mancino se je včeraj prostovoljno javil pred ministrskim sodiščem, da bi razčistil svoj položaj v okviru afere Sisde. Agenta civilne obveščevalne službe Broccoletti in Di Pasquale sta, kakor je znano, vpletla tako njega kot nekdanja notranja ministra Vincenza Scottija in Antonia Ga-vo v škandal o tajnih (milijardnih) skladih, vendar je rimsko tožilstvo sklenilo Mancinov primer arhivirati, Scottija in Gavo pa vpisati v seznam preiskovanih, ker sta osumljena kraje javnega denarja. Skratka, Broccoletti zatrjuje, da so notranji ministri tako ali drugače krili nezakonito delovanje Sisdeja oziroma upravljanje s tajnimi skladi, Mancino pa naj bi to okoliščino med dve uri in četrt dolgim razgovorom s člani ministrskega sodiSča zanikal.
^MOSUTAUJA - SLOVENIJA / TRAVANUT SE JE SREČAL S SEFOM ITALIJANSKE DELEGACIJE
MANJŠINE IN VOLITVE
FJK želi imeti aktivno vlogo v pogajanjih o reviziji Osima
Vrsta zahtev deželne vlade za zunanjega ministra Andreatto
Tudi Južni Tirolci oporekajo volilnemu sistemu
Jabolko sporo 4-odstotni prog zo vstop v porloment
- tXT ' Dežela Furlanija Jurska krajina želi imeti
ST1080 ,V Pogajanjih
ned italijansko vlado in vimi državami, nastali-Po razsulu Jugoslavije, posodobitev osimskih
nr°jaZl1™ov' T° je novi P edsedmk deželne vlade enzo Travanut poudaril ‘a srečanju z novim šefom
•, v..	—^ nuvuii
dele§aci)e na po-8 Janjin z veleposlanikom mcenzom Mannom. Na ^anju, ki se ga je udeležil ui podpredsednik deželnega odbora Giancarlo Pe-onetto, je Travanut posta-i nekaj konkretnih zah-|ev’ m sicer da bi Dežela imela svojega predstavnika italijanski delegaciji na Pogajanjih, da bi ustanovili a ni kontaktni komite med deželo in zunanjim nunistrstvom, da bi prizna-11 neželni upravi vlogo
koordinatorja na tem področju s krajevnimi ustanovami, stanovskimi organizacijami in drugimi zainteresiranimi subjekti v Furlaniji - Julijski krajini.
Predsednik Travanut je poudaril tudi interes Dežele za potek in izid revizije osimskih sporazumov, saj bo to nedvomno imelo posledice za družbeno in gospodarsko življenje Dežele. Prav tako je Travanut poudaril pozomosr dežele za vprašanja italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvaški in slovenske v Italiji.
Veleposlanik Manno, ki ga je spremljal opolno-moceni minister Antonio Tarelli, je zagotovil, da bo zahteve Dežele predocil zunanjemu ministru Andreat-ti in da je vsekakor njegov namen vzdrževati tesne odnose z deželno upravo.
Ambasador Manno (prvi z desne) med pogovorom s predsednikom Trava n uto m
i*lM / V ODGOVOR PREDSTAVNICI ŠTUDENTOV
Scalfaro: Ko bi odstopil ne bi mogli voliti
Nepričakovan razplet na otvoritvi akademskega leta
V
Voščila slovenskega zunanjega ministra Peterleta novemu predsedniku FJK
TRST - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je pisal novemu predsedniku deželne vlade Furlanije - Julijske krajine Renzu Travanutu ob izvolitvi. V pismu, ki ga je generalni konzul republike Slovenije v Trstu Jože Sušmelj včeraj izročil Travanutu, je izražena Zelja po dobrih odnosih in intenzivnem sodelovanju »v interesu Se posebno obeh manjšin«. Poleg voščil za plodno delovanje 'izraža Peterle tudi prepričanje, da bodo odnosi med FJK in Slovenijo »zgledni in uspešni tudi v prihodnje«, kot poroča tiskovni urad deželne vlade FJK.
Slovenski zunanji minister potrjuje tudi važnost, ki jo Slovenija pripisuje razvoju političnih, gospodarskih in kulturnih odnosov s Furlanijo - Julijsko krajino, ter končno izraža Zeljo, da bi se srečal s predsednikom Travanutom in da bi poglobili medsebojno sodelovanje.
RIM - Predčasne volitve v Italiji niso izzvale samo incidenta z zidovsko skupnostjo zaradi ponesrečene izbire 27. marca, paC pa bi lahko povzročile mednarodni spor z Avstrijo, ki ji italijanska volilna zakonodaja ni všeč. Tudi na pritisk nemške manjšine na Južnem Tirolskem je bil avstrijski zunanji minister Alois Mock na pogovorih z italijanskim kolegom Beniaminom Andreatto in v izjavah novinarjem jasen. »Segli bomo po vseh mednarodnih pravnih sredstvih zato, da bi volilna pravila jamčila nemški manjšini ustrezno predstavništvo,« je zagrozil.
Jabolko spora je 4-odstotni prag, ki ga mora vsaka stranka prestopiti v vsedržavnem merilu, če hoče tekmovati za dodelitev Četrtine poslanskih sedežev, ki bodo porazdeljena s pro-porčnim sistemom. Uvedba praga je že med parlamentarno diskusijo izzvala odločno nasprotovanje južnotirol-ske Volkspartei, ki se je pred nedavnim obrnila na ustavno sodišče, da bi razveljavilo določilo. Priziv ni bil sprejet, toda ustavno sodišče zahteve Južnih Tirolcev ni zavrnilo. Poudarilo je le svojo nepristojnost, da .bi izbiralo med številnimi možnimi rešitvami, ker je to »kompetenca zakonodajalca«.
Zato se je SVP v iskanju zavezništev obrnila na matično Avstrijo, kjer je naletela na velik posluh. Zunanji
minister Mock, vodja tirolske deželne vlade VVendelin VVeingartner, »zunanji minister« avstrijske KD Andreas Kotil in predstavnik avstrijske socialdemokratske stranke so minuli petek o tem vprašanju razpravljali s tajnikom SVP Siegfridom Brug-gerjem, nato pa v ponedeljek ostro nastopili pri italijanskem zunanjem ministru An-dreatti. In zagrozili so tudi s prizivom na mednarodno razsodišče. »A ne takoj, paC pa po volitvah, ko bomo imeli konkreten primer za vlogo,« je pojasnil šef avstrijske diplomacije.
Spor okoli 4-odstot-nega praga je spet ohladil italijansko-avstrij-ske odnose, ki niso bili nikoli idilični, pa Čeprav je Avstrija podpisala »razrešnico« Italiji, ko je bil dokončno uresničen zaščitni južnoti-rolski paket, in s tem v OZN umaknila zahtevo po obsodbi Italije zaradi diskriminacije nemške manjšine. Sicer pa so se odnosi zaostrili, ko pred približno enim letom italijanski predsednik Scalfaro med uradnim obiskom na Dunaju ni hotel podpisati pomilostitve juzno-tirolskih teroristov, ki so v šestdesetih in sedemdesetih letih poiskali zatoCišCe onstran Brennerja. To je preprečilo podpis dogovora o prijateljstvu in sodelovanju, spor o 4-od-stotnem pragu pa tudi ni prispeval k boljši klimi. (VT)
Stisk roke RIM
cned Scalfarom in študentsko, ki je zahtevala njegov odstop (foto AR)
?a t »Zavzemamo se niV °j §?s.P°d predsed-m ’ h3 bi vi - kot prvi Oh V hatiji- odstopili.« riaV,netitiCati°vanih bese-knt iSj3 Se nad dvorano ledena megla spustiti Presenecenje in molk, u U le tu in tam prekini-a j?,saijdieno ploskanje, , j1 0 )e bolj izraz hude Ea kot Pa resnicne-
8a°dobravanja.
thizorisce nepricako-vane kc •
sednik nt6’Staciie pred" Mike Scalfa, tia dv
u italijanske repu-Oscarju Luigiju
Mike
Ca faru je bila slavnost-
mi; kr°rana Uh rimske dJT/0’ kjer so vCeraj špfa°!dne °h prisotnosti clprv, i ave odpirali aka-bii u0 !et0- Protokol je
devaV^6 j in M Predvi" Pozdrav rektorja,
in r, s,taynika študentov nri] ekaj predsednikovih Možnostnih besed. To-22.i rancosca Marasco, znf ftlla gtudentka filo-na p 6.fakultete, izvolje-a Usti katoliške inte-
gralistiCne liste CL. je s svojo nepričakovano zahtevo dobesedno razbila klišejsko obrednost. »Upamo, gospod predsednik, da iz doslednosti, zahteve po jasnosti in ljubezni do domovine, ki ste jo večkrat poudarili, spodbudite iskanje resnice in kot prvi mož republike odstopite,« je jasno povedala.
Te nepričakovane in ostre besede so vidno prizadele Oscarja Luigija Scalfara, ki je takoj prosil za besedo in z improviziranim odgovorom pojasnil svoje stališče. Bil je skoraj Čustveni izliv, ki je nakazal marsikatero mračno zakulisje v dogajanju zadnjih mesecev.
»Znašel sem se v stvarnosti, v kateri so nekateri poskusili vse, prav vse, tako na politični kot osebni ravni, da bi preprečili razpust parlamenta,« je dejal predsed-
nik in dodal, da »volitve ne bi bile mogoče, ko bi bil odstopil«. Dodal je, da bi bil odstop bolj v sozvočju z njegovim značajem, obenem pa bi mu bil omogočil, da se lahko brani. Toda imel je za svojo dolžnost, da ostane na svojem mestu. KonCal je z ugotovitvijo, da je tudi ob zapletljajih z volilnim datumom prišlo do »vsakovrstnih špekulacij«.
Poseg Francesce Marasco je izzval val polemik med študenti, ki so kolegici očitali nedogovorjeni intermezzo, v obrambo predsednika republike pa je takoj posegel rimski župan Francesco Rutelli, ki je dejal, da je »Scalfaro zajamčil demokratično stabilnost« in bi »Italija brez njega nedvomno klecnila«. Solidarnost je državnemu poglavarju izrazil tudi predsednik zbornice Giorgio Napolitano. (VT)
ČEPRAV SO NA LADJI NAŠLI TOVOR OROŽJA
Vela luka« zapustila tržaško pristanišče
TRST - Potem ko sta 15. decembra lani odšla domov kapitan Frano Barcot in njegov namestnik Zdravko Trojic, ki sta deset mesecev prebila v tržaških zaporih, je Trst zapustila tudi hrvaška tovorna ladja »Vela luka«, na kateri so v okviru nadzora embarga proti Srbiji in Črni gori našli tovor orožja. Tržaški sodnik d’Amato je namreč menil, da italijanska so-dišCa za zadevo niso pristojna, ker so »Velo luko« ustavili v mednarodnih vodah in zatem prisilili, da zapluje v italijanske teritorialne vode. Kvečjemu je bil torej kršen embargo, za kar so predvidene le upravne kazni. Ladjo so zato vrnili lastniku, neki splitski brodarski družbi, ustavila pa se je v Izoli. Orožje je ostalo v Italiji.
»Vela luka« je bila od februarja lani zasidrana v Trstu (foto Ferrari/KROMA)
Sreda, 19. januarja 1994
DEŽELA
PO OBČNEM ZBORU V GORICI
3l
ČEDAD / IZŠEL JE TRINKOV KOLEDAR
SKGZ obnavlja svoje strukture
Konec meseca se bodo sestali pokrajinski sveti, nato bo na vrsti deželni glavni odbor
TRST - Slovenska kul- prenovi.	videz mnogo bolj razveja-
turno gospodarska zveza Rezultati mnenj in po- ne in prožne organizirajo minulo leto zaključila gledov, ki so jih v ob- nosti. Poudarjeni sta zla-z uspešnim deželnim dobju treh let prinašali s ti vloga Članic v sestavu občnim zborom, ki je tako predstavniki vC- zveze in avtonomija pok-skupaj s pokrajinskimi lanjenih organizacij kot raj inskih organov, poseb-obcnimi zbori pred- številni posamezniki, ki na pozornost pa je nastavljal sintezo ne le mi- so tako ali drugaCe pove- menjena volilnim meha-nulega mandata, temveč zani z delovanjem SKGZ, nizmom, ki so po novem predvsem sklepno dej a- so našli prostor v novem zahtevnejši, a zagotav-nje intenzivnih razprav o statutu, iz katerega izhaja ljajo vsekakor večjo demokratičnost postopkov.
Iz občnega zbora je vsekakor izšlo tudi mnogo vsebinskih ocen in predlogov za bodoče delo, njihovo uresničevanje pa je sedaj naloga izvoljenih organov zveze, ki bodo odslej računali na mandatno obdobje treh let, namesto dveh kot v preteklosti.
Sedaj je torej predvsem na vrsti izvolitev novih vodilnih organov SKGZ, bodisi na pokrajinski kot na deželni ravni, kajti občni zbori so neposredno izvolili predsednike in pokrajinski svet ter glavni odbor. Za izvolitev novih odborov se bodo predvidoma konec meseca sestali pokrajinski sveti na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini, na vrsti pa je tudi sklic prve seje deželnega glavnega odbora, ki bo izvolil nov izvršni odbor SKGZ.
Napovedani pokrajinski sveti in glavni odbor pa se ne bodo ukvarjali samo z izvolitvijo novih vodstvenih struktur, ampak bo to tudi priložnost za razpravo o položaju v naši skupnosti, ki si po eni strani prizadeva za obstoj močno ogroženih dejavnosti, po drugi strani pa se pripravlja na nov zahteven izpit parlamentarnih volitev, ki so pred vrati.
NOVICE
Emigrant daroval zemljišča pordenonski sekciji WWF
PORDENON - Furlanski izseljenec VValter Del Toso, ki se je rodil leta 1923 v Travesiu in umrl pred tremi leti v San Franciscu, je zapustil svoje nepremičninsko premoženje pordenonski pokrajinski sekciji Svetovnega sklada za varstvo narave - WWF. Gre za dva gozda (12.000 kvadratnih metrov), obdelovalno zemljišče (2.600 kv. m), travnik (1.620 kv. m) in zazidljivo parcelo (3.400 kv. m) vzdolž ceste Travesio-Toppo. Glasnik omenjene sekcije WWF Gabriele Costalunga je zagotovil, da zemljišč ne bodo prodali, da pa bodo zazidljivo parcelo zamenjali s kakšno drugo, ki bi bila z vidika krajinskega varstva zanimivejša.
V Vidmu aretirali dva moška zaradi posesti pištol in streliva
VIDEM - Železniška policija je aretirala včeraj dva moška in jima zaplenila dve pištoli, veliko muni-cije ter veC nekritih Čekov, med temi tudi ukraden Cek za 20 milijonov lir. To sta Luigi Garofalo, 34 let, rojen v Cosenzi in s stalnim bivališčem na Tridentinskem, a stanujoč v Monteraleju Valcellina (Pordenon), in Giovanni Gigliotti, 36 let, doma iz Catanzara in ravno tako stanujoč v Monteraleju. Preiskavo o njih vodijo tudi karabinjerji iz Bočna, ker imata baje tam gotove interese.
Moretti ima novega direktorja
VEDEM - Timnski inženir Piero Perron, 51 let, je novi generalni direktor slovite družbe Birra Moretti, ki jo je leta 1992 odkupila kanadska multinacionalka John Labatt. Perron je nasledil VVillia-ma Bouma, 62 let, ki je zdaj pooblaščeni upravitelj. Birra Moretti zaposluje 439 oseb, tovarno ima v San Giorgiu di Nogaro (Videm), njen lanski promet pa je znašal 185 milijard lir.
Izbor ustvarjalnosti beneških Slovencev
Koledar objavlja prispevke kakih 20 avtorjev^
Rudi Pavšič	__
ČEDAD - V publicističnem prizadevanju Slovencev na Videmskem sodijo tudi koledarji in almanahi, ki vsako leto plemenitijo beneške domove in bogatijo knjižne police.
Najvidnejše mesto si gotovo zasluži Trinkov koledar, ki ga izdaja istoimensko kulturno društvo ob sodelovanju špetr-ske zadruge Lipa. Uredniški odbor, ki ga sestavljajo Živa Gruden, Lucija Trusgnach in Marino Vertovec, se je tudi tokrat odločil, da bralcem ponudi čimbolj popoln izbor ustvarjalnosti med beneškimi Slovenci. Publikacijo krasijo risbe domačega umetnika Hijacinta Jus-se, za grafično opremo pa je poskrbel Pavel PetričiC. Uvodno besedo letošnjemu Trinkovemu koledarju sta zapisala Aldo Clodic in Sergij Pelhan, minister za kulturo Republike Slovenije.
Koledar je razdeljen v štiri vsebinske sklope (Naša preteklost, naš svet, naša beseda in naši ljudje) in obsega prispevke kakih dvajsetih avtorjev iz Na-diških in Terskih dolin, Rezije, Kanalske doline ter iz Posočja.
Ob Trinkovem bi omenili še »Beneški kolendar«, ki ga je Ce-dajski petnajstdnevnik Dom podaril svojim bralcem in naročnikom. Uredniško delo koledarja je bilo v dobršni meri zaupano tarbijskemu župniku Emilu Cenciču in Giorgiu Ban-chigu, ki sta tudi tokrat posvetila del prostora vremenskim napovedim, ki so sad ljudske modrosti, sejmom, ki jih prirejajo po Benečiji, in nekaterim pregovorom in dogodkom z versko vsebino.
Na vsaki strani koledarja pa je predstavljen eden od zaslužnih beneških duhovnikov. V izdaji za leto 1994 lahko beremo krajše življenjepise Piera Cer-noje, Eugenia Blanchinija, An-
tona BanchiCa, Jožefa Bergna-cha, Valentina Bledica, 2wana Micellija, Antona Podrecce, Angela Cracine, Ivana Sdrauli-ga, Luigija Clignona, Luigi ja Pe-lizza in Boža Chiaciga. Koledar bogatijo barvne slike nekaterih beneških krajev: Perati (Livek), Podcirku (Fojda), Barnjak (Dreka), Lombaj (Grmek),
Ješicje (Svet Lenart), Rukin-Za-loCilo (Grmek), ObuorCa (Praprotno), Podguora (Srednje). Raune (Srednje), Barca (So-vodnje), Ažla (Speter) in Brisca (Podbonesec). Na naslovni strani pa je fotografija cerkve sv. Trojice iz Viškuorše.
Na sliki: naslovnica Trinko-vega koledarja
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: Zl i , Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.300 LIT - 50 SIT
Prednaročnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31. L 1994 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
______PATRONAT INAC SVETUJE_
Nejasna združljivost
Vpr.: »Sem obrtnik in po mojih izračunih imam že 37 let prispevkov, vključno z vajenistvom in delom v tujini. Upokojiti sem se nameraval že lani, ker pa so blokirali to možnost, sem se nekako odločil, da bom to storil letos in Se par let nadaljeval z dejavnostjo. Rečeno mi je bilo, da mi ne bodo zaradi tega izplačali nižje pokojnine. Sedaj pa me je vznemirilo pripovedovanje mojega kolega, kateremu so na INPS baje rekli, da si bodo zadržali polovico dohodka od obrtniškega dela. Kako je s to stvarjo? G.R.«
Dvomi in pomisleki so povsem na mestu, saj je v zvezi z vprašanjem združljivosti pokojnine in dohodka od samostojne dejavnosti še veliko nedorečenega, predvsem pa je zakonodaja očitno protislovna in jo lahko tolmačimo tako ali drugače. Vse je zamešal spremni ukrep finančnega zakona za leto 1994, ki je tudi vsebinsko spremenil komaj leto dni staro normativno ureditev in s popravkom o principu o apliciranju ugodnejših predpisov, ki so ga v parlamentu »vrnili« prav v zadnjem trenutku, se je dejansko ustvarila prava zmešnjava, tako pa
ni jasno, v katerih primerih se izvajajo novi ukrepi in kdaj za upravičenca izjemoma veljajo ugodnejša »stara« določila. Za razjasnitev pojmov bo treba počakati na okrožnico zavoda INPS, ki bo iznesel svoje stališče. Vsekakor ni težko napovedati, da bo tako stanje skoraj zanesljivo privedlo do sporov in uveljavljanja pravic preko sodnega postopka, v kolikor ne bo prej sprejeta razsodba o nelegitimnosti.
Da bo jasno, katero je bistvo problema, navedimo tri zakonska določila, ki se nekako »križajo«:
1)	zakonski odlok št. 503/92 je pred dobrim letom določil, da bo v primeru predčasne upokojitve samostojnega delavca na osnovi 35-letne dobe od 1. januarja 1994 obvezen zbirs iz poklicnega seznama in nezdružljivost 50 odstotkov razlike med morebitnim dohodkom od samostojne dejavnosti ter minimalno pokojnino. Predvidena je bila izjema in torej upoštevanje »starih»določil za vse tiste, ki so 31.12. 1993 bili upokojeni oziroma so imeli zavarovalne pogoje za upokojitev, če pridobijo pokojnino v letu 1994;
2)	spremni ukrep finančnega
zakona, ki ga je parlament odobril 22. decembra 1993, pa je vnesel dve protislovni določili:
a)	za predčanso upokojitev je potrdil nezdružljivost polovice presežka minimalne pokojnine z dohodkom od samostojnega dela, vendar je ukinil predpis, da se mora kmet, obrtnik oziroma trgovec obvezno zbrisati iz poklicnega seznama;
b)	izrecno je podaljšal še za leto dni koriščenje ugodnejših pogojev (dosedanje bolj liberalistične zakonske predpise) »v korist delavcev, ki bodo do 31. decembra 1994 upokojeni oziroma bodo dosegli zavarovalne pogoje za uveljavitev starostne oziroma predčasne pokojnine«.
Navedba zakonskih virov očitno ne razpršuje dvomov, kvečjemu jih celo potencira. Vsekakor je na dlani, da določilo pod 2) b neizpodbitno predvideva (izjemoma) poseben tratman za določeno kategorijo upravičenčev. Zato menimo, da bi našemu bralcu, ki je že krepko presegel 35-letno zavarovalno dobo, INPS ne smel zadržati nikakršnega deleža dohodka od samostojne dejavnosti, če se upokoji do konca leta 1994. (B)
Mamila se vse boli širijo po vojašnicah
VIDEM - Mamila se vse bolj širijo tudi p° vojašnicah Furlanije-Julijske krajine, zato so se dejavniki preg0-na odločili za preveri' cijske ukrepe. Tako so zalotili v zadnji® dneh vec nabornikov ki so ob večerni vrnit' vi v kasarne na ob' mocju Codroipa (v1-dem) in Casarse delt® Delizia (PordenonJ imeli pri sebi mam®® - vsega skupaj skoraj 250 gramov hašiša i®
0,7 grama kokaina.
Vojake, ki so doma iz pokrajin Milano, Bergamo in Brescia. s® prijavili sodnim obla stem oziroma videm-skemu in pordenon skemu prefektu, prel skava pa se se na'
daljuje: preiskovale skušajo namreč ug° toviti, kako se nabor niki z mamilom zala gajo.

TRST
Sreda, 19. januarja 1994
iKRlZA
/ Z VČERAJŠNJE DELAVSKE SKUPŠČINE
Tržaški aizenal že na prepihu
Dela je le še do konca meseca
Drago Gašperlin
»Kvečjemu deset dni bomo Se Počakali in Ce nam ne bo do tedaj mcantieri zagotovil novih naročil, oomo temu ustrezno nastopili!« Z rugimi besedami: stavkali in upri-kakšno sila odmevno manife-stacr)0 v osrčju mesta. Delavci Tr-askega arzenala sv. Marka, ki so se rali včeraj zgodaj zjutraj na
44nP9Qni’i?° °b Potrpijenje: vseh je n m 90 ,lh ]e že v izredni dopolnil-1 ia8ajni, a konec tega meseca bo Povsem zmanjkalo naročil. Kaj tedaj? f'6 bo finančni holding vztrajal pri V0J.em preustrojitvenem načrtu, utegnejo arzenal preprosto zapreti, kar 1 pomenilo velikansko škodo za ajevno industrijo in gospodarstvo nasploh ravno v času, ko naj bi vsedržavna preosnova pristaniških sistemov blagodejno vplivala na razvoj rržaškeluke, s katero je nekdanja slo-Vl a ladjedelnica neločljivo povezana, kakor je z njo v simbiozi plovna družba Tržaški Lloyd in v določenem pogledu tudi Tovarna velikih motorjev pri Boljuncu, čeravno v krizi- Zaprtje arzenala oziroma njegovo zre uoiranj6 na golo popravljalnico lactij, ki bi zaposlovala komaj sto delavcev, pa bi bilo še toliko bolj obsodbe vredno, ker so obrat pred Časom temeljito posodobili in ker delajo v njem poklicno zelo sposobni Judje; skratka, konkurenčen je, samo naročila mu je treba priskrbeti. V resnici zbira Fincantieri drugje po Italiji naročila celo prek svojih zmoglji-nmr. na Prinier za izgradnjo vec ve-i ih potniških ladij, namenjenih iZarjenjem), nam je razkril včeraj predstavnik kovinarskega sindikata mom/Cgil Bruno Galante, »toda na Irst je cisto pozabil«.
To je kajpak - milo reCeno - evfemizem. Kajti z arzenalom se dogaja Podobno kakor s Tržaškim Lloydom, i ga rad Finmare baje žrtvoval v interesu koga drueeea fin severi a ta-
bora zavoda Iri za ladjedelstvo. Shujševalna terapija, za katero se je odločil Fincantieri, predvideva, da se v vseh italijanskih ladjedelnicah odslovi 1.800 delovnih moči (nekako 15 odstotkov vseh zaposlenih), ker da so odvisne, to pa naj bi seveda pomenilo, da ima preveč osebja tudi tržaški obrat (in ladjedelnica v Tržiču); koliko, nam ni dano vedeti, a tudi sindikatom ne. Vodstvo holdinga zatrjuje sicer, da namerava speljati ves ta postopek na Čimmanj boleC način: nobenega odpusta v pravem smislu, pac pa predčasno upokojevanje in »nadzorovana mobilnost«, toda izključno za tiste, ki se jim naglo bliža Cas upokojitve. Fincantieri je osvojil logiko »manj delovne sile in manj ladjedelnic«.
Da, kajti ladjedelnici v Livornu in Tarantu hoče odstopiti zasebnikom (seveda za lep denar), v ladjedelnicah na jugu države pa krepko zredčiti organik.
To ne more biti seveda uslužbencem Tržaškega arzenala sv. Marka v nobeno uteho. Kot smo namreč že poudarili, je obrat moderno opremljen in to ne le za popravljanje, ampak tudi za preurejanje ladij in gradnjo specialnih plovil, a gradili bi lahko tudi manjše ladje za priobalno plovbo, o katerih se še zlasti v zadnjih časih veliko govori. Delegacija tovarniškega sveta se je po včerajšnji skupščini sešla z vodstvom podjetja, vendar zaman: vprašanje naročil ni v naši pristojnosti, so jim odvrnili. Pravzaprav se je razvedelo, da utegne Fincantieri priskrbeti arzenalu nova naročila v marcu: toda kaj do marca? Na to nismo pripravljeni čakati, trdi Bruno Galante, od tod tudi uvodna napoved o javnih protestnih manifestacijah.
»V bran arzenala naj nemudoma nastopi deželni odbornik za industrijo,« je zahteval včeraj svetovalec Stranke komunistične prenove Fau-sto Monfalcon, medtem ko je elan pokrajinskega tajništva Cgil Bruno Zvech najavil za danes sestanek s tržaškimi industrije!.
ŠOLSTVO / PRED VPISOVANJ A
Dober učni kader in plodni stiki z okoljem
Pogovor z opensko didaktično ravnateljico Stanko Čuk
Openska didaktična ravnateljica Stanka Cuk (f. KROMA)
Marjan Kemperle
»O vpisih v naše osnovne šole bom lahko kaj točnega povedala šele v začetku prihodnjega meseca, ko se bo predvpisovanje zaključilo. Sedaj lahko le opozorim na kvalitetne usluge, ki jih nudijo slovenske šole in na dober učni kader, ki na njih poučuje.« S to premiso je ravnateljica openskega didaktičnega ravnateljstva Stanka Cuk začela pogovor o letošnjih predvpisovanjih. Čukova je septembra lani prevzela vajeti tega ravnateljstva, letos se prvič kot didaktična ravnateljica spoprijema z vpisi.
»Naš učni kader je res dober. Seveda, razen izjem, kar pa se dogaja na vsakem delovnem mestu. Učitelji se stalno izobražujejo in izpopolnjujejo svoje znanje. In to ne le v okviru 40 ur, ki so letno predvidene za izpopolnjevanje, in ne le na tečajih, ki jih organizirajo šolsko skrbništvo, zavod IRRSAE, šole same ah ustanove, s katerimi šole sodelujejo. Mnogi se sami pozanimajo za tečaje, da bi poglobili znanje pri predmetih, ki jih poučujejo. Obračajo se na Pedagoško fakulteto v Kopru, po-služijo se zasebnih pobud, brskajo po strokovnih revijah, da bi "izbrskali" tečaj, ki jih zanima,« je obrazložila didaktična rav-natlejica.
Čukova je nakazala to zanimanje učiteljev za boljšo šolo s primerom: »Sedaj je za učitelje najbolj aktualen in obremenjujoč tečaj tujega jezika. Tečaj poteka v Vidmu, kar predstavlja za šolnike s Tržaškega tudi precejšnje finančno
breme. Trajal bo 500 ur, udeležujejo pa se ga mnogi učitelji v staležu, ki so očitno občutili potrebo, da bi na slovenskih osnovnih šolah uvedb pouk tretjega jezika.«
Pogovor je nato zapeljal na pot novih učnih načrtov za osnovno Solo. Stanka Cuk je na tem polju dobro podkovana, saj je vrsto let obravnavala to in podobna vprašanja na zavodu IRRSAE. »Reforma je prinesla vrsto novosti, in to predvsem v smotru izobraževanja. Programi so bili prej nocionistiCno usmerjeni, zdaj so ciljno. Nekoč, ko je sedelo v razredu do 60 otrok, je bil predvsem poudarek na disciplini, redu in podatkih, danes - z manjšim številom otrok v učilnicah - se je izobraževanje prevesilo v obravnavanje vsakega otroka posebej z upoštevanjem pogojev in razmer, v katerih živi. Pred
leti je bil ključni cilj slovenskih šol vzgajati otroka v slovenskem narodnem duhu; danes ta skrb še obstaja, starši pa obenem želijo, da bi šola primerno pripravila njihove otroke za vstop v življenje.«
Novi uCni programi predvidevajo tudi odpranje izvenšolskim ustanovam. »Na tem polju smo na slovenskih šolah krepko "prehiteli" zakon, saj je sodelovanje naših šol s kulturnimi, športnimi in drugimi društvi in organizacijami že dolgo let utečeno,« je poudarila openska didaktična ravnateljica. Čukova je na primer omenila sodelovanje šole Bevk z Jadranom in Slogo, s knjižnico, z jusarskim odborom. Tolikšno delovanje priča o življenjskosti naših šolskih struktur.
Ob koncu pogovora je bil obvezen krajši pregled položaja na sedmib osno-
vih šolah tega ravnateljstva. Openska šola Bevk je naša najbolj številčna osnovna šola, po predvidevanjih pa bi se moralo letos vpisati v prvi razred manj otrok.
Šola Finko Tomažič v Trebčah je edina slovenska celodnevna šola v tržaški občini. Zanimanje zanjo narašča prav zato, ker nudi tudi popoldanski pouk in dejavnosti.
V letošnjem šolskem letu je prišlo ob odločilni pomoči in razumevanju staršev do izjemnega sodelovanja med padriško-gro-pajsko šolo Kajuh in bazov-sko šolo Trubar.
Od septembra dalje delujeta prva dva razreda v Gropadi, tretji, Četrti in peti pa v Bazovici. S tem je bilo mogoCe izogniti se takoi-menovani veCrazrednici. Kriška šola Sirk je zelo lepa: nahaja se v osrčju Čudovite slovenske vasi, blizu cerkve, s krasnim razgledom na morje, prostornim dvoriščem in telovadnico. »Ima vse, le otrok manjka,« je pokomentirala ravnateljica Čukova.
Povsem drugače je na Proseku. V šoli je mnogo otrok, skoraj veC kot na Opčinah, tako da se že srečujejo s taCas res neobičajnim vprašanjem: stisko s prostori.
Na Soli Gradnik na Re-pentabru deluje sicer vec-razrednica, dober uCni kader pa ob soprisotnostih vendarle deli uCence po razredih, da lahko tako poteka na šoli dejansko redni pouk.
Občina je do šole zelo občutljiva, šolsko poslopje je lepo urejeno, privlačno, zato ni Čudno, da že nekaj let šola »vztraja« z razmeroma stalnim številom vpisanih.
Srečanje DSL o bližnjih volitva
vini ensPa komponenta Demokratične stra PriDravlin ™	n n , ... „•__
sr ,	■ ,.znJin parlamentarnih volil
** v Prosvetnem domu na Op nor . °m °k fd- uri, bo Slovenska komp n . 1/jPtičala svoje poglede in stališča v rožii71 V0 ~P!m zakonom, z novimi voliln Do/ h k°ktiko zavezništev in povezovan nr re .° P° uveljavitvi slovenske narodnost
Na Thn P°Iitike usPeSnega sožitja.
Dr- 0 utnem javnem srečanju na Opčina
.. ^ ^ tildi S&nntnr Pinrlrn Rmfinn nnr/n
, eZe'nega sveta Miloš Budin in drugi ne	Slovenske komponente Den
^Pripravo na to srečanje bo jutri, z zači del se Vd°mu Brdina na Opčinah drugi:
ZV°htVaim- Slovenska komponenta D kraj evrih	vse dane in prea
Skupščina članic DSL
v jjj 'j!J 17-30 bo na sedežu tržaške fedei
v p-na nedavni vsedržavni ženski skuj antlP11' P?seBno pozornost pa bodo na zaepskim problemom v stranki.
PO OBČNEM ZBORU
VOLITVE / RAJONSKI SVETI
Novo vodstvo tržaške SKP
Na vsedržavnem kongresu tudi G. Canciani, J. Gerbec in S. Spetič
Misovec predsednik v središču mesta
Laura Abrami poudarila važnost sožitja
V nedeljo se je zaključil pokrajinski kongres Stranke komunistične prenove. Kakor smo že poročali, je bil za tajnika potrjen Giorgio Canciani, za predsednika pa izvoljen Arturo Calabria. V politični odbor pa so bili izvoljeni Diego Apostoli, Zdravko Babic, Libero Babuder, Etta Balbi, Peter Behrens, Eligio Bencina, Marina Bergagna, Dario Brainik, Arturo Calabria, Marino Calcinari, Giorgio Canciani, Redento Cerni-ch, Licia Chersovani, Eligio Cuperlo, Livio Damini, Piero Dapretto, Adriana Donini, Raffaele Do-venna, Fabio Feri, Clau-dia Finetti, Martina Ghe-lizza, Jelka Gerbec, Nadia Jerin, Peter Korošic, Giu-lio Lauri, Marita Lauri, Elena Leghisa, Luisa Lia,
Sergij Lipovec, Dario Lo-schiavo, Riccardo Luccio, Sergio Minutillo, Adriano Micreta, Fausto Monfalcon, Igor Pavletič, Sergio Perini, Franco Peruggini, Silvano Pinter, Daniele Pizzamei, Renato Selles, Roberto Selles, Paolo Šema, Liliana Spagnol, Stojan Spetič, Barbara Tuli, Tatjana Turko, Ico-po Venier, Denis Visioli, Claudio Zaccai in Bruna Zorzini. Člani nadzornega odbora so Bianca Furlan Kneipp, Dario Kralic, Silvio Lauri, VValter Lu-nardelli, Franca Piazza. Za delegate na vsedržavnem kongresu pa so bili izvoljeni Marino Calcinari, Giorgio Canciani, Jelka Gerbec, Giulia Milo, Fausto Monfalcon, Sergio Perini, Stojan Spetič in Ia-copo Venier.
V rajonskem svetu za mestno središče (Novo mesto - Nova mitnica) so predsinocnjim izvolili vodstvo tega upravnega telesa, ki ga sestavlja 20 svetovalcev. Zanimanje za glasovanje je bilo precejšnje, upoštevajoč dejstvo, da imajo desničarske sile še vedno velik vpliv v mestnem središču.
Z glasovi Liste za Trst, MSI, Lige in stranke Nuovi cristiani sociali je bil za predsednika izvoljen misovec Pino To-noni, ki je v svoji stranki med najbolj zagrizenimi zagovorniki italijanstva Trsta. Z glasovi istih strank je bila za podpredsednico izvoljena predstavnica Lige Monica Tonin. Kandidatka Zavezništva za Trst Luisa Fazzini je na volitvah prejela glasove svoje stranke in KD, ki pa ji niso zadostovali za izvolitev, medtem ko se je predstavnik Stranke komunistične prenove Visioli pri glasovanju vzdržal. Na seji ni bilo prevajalca, zaradi Cesar je slovenska svetovalka Zavezništva za Trst Laura Abrami jeva po govoru v slovenščini, spregovorila tudi v italijanskem jeziku.
Proti vsakemu pričakovanju pa se je
prvo zasedanje tega rajonskega sveta odvijalo v dokaj umirjenem vzdušju. Pričakovali bi lahko, da bi desnica na svoj način reagirala, ko je predstavnica Zavezništva za Trst na umestitveni seji spregovorila tudi v slovenščini. Misov-ska predstavnika se s tem seveda nista strinjala in protestirala, svetovalci Zavezništva za Trst pa sta ju kaj kmalu utišali. V svojem posegu je svetovalka Abramijeva predvsem poudarila, da bi bilo treba še posebej v tem rajonu upoštevati vprašanje sožitja, ki koristi obema narodnostnima skupnostima, v okviru katerega je mogoče delovati za skupno blaginjo; poleg tega pa je prav sožitje znak visoke omike, je še poudarila. Po njenih besedah morajo prizadevanja in delovanje rajonskega sveta težiti za višjo kulturno ravnjo prebivalstva in za gospodarsko blagostanje našega mesta. Vse to pa je mogoče doseči s skupnimi napori in ob medsebojnem spoznavanju in spoštovanju, posebno še v mestnem predelu, kjer živita in se soočata dve narodnostni skupnosti.
TRST
Sreda, 19. januarja 1994
NOVICE
OBČINA / SESTALA SE JE 5. SVETOVALSKA KOMISIJA
SKUPŠČINA /DELAVSKE ZADRU^
CGILin SPI iz Milj obnovila konvencijo z bolnico v Valdoltri
Sindikalna organizacija CGIL in sindikat upokojencev SPI iz Milj sta tudi za letošnje leto obnovila konvencijo z ortopedsko bolnišnico v Valdoltri - Ankaranu. Na tak naCin se uspešno nadaljuje delovanje sindikata upokojencev, ki želi portiagati vsem tistim, predvsem ostarelim, ki potrebujejo fizioterapevtsko nego. CGIL in SPI sporočata, da je v ankranski bolnišnici možno zdravljenje z akupunkturo, na razpolago so naprave za laboratorijske izvide, elektrokardiograme in TAC. Od letošnjega leta dalje se je mogoče v bolnišnici zadržati tudi po več dni (tudi s spremljevalcem). Miljski sindikat in vodstvo ankaranske bolnišnice sta torej še okrepila sodelovanju tudi ob upoštevanju dejstva, da so bolnišniške strukture v tržaški pokrajini preobremenjene in da je treba tudi za najosnovnejše izvide Čakati kar precej Časa. Interesenti lahko prejmejo vse podrobnejše informacije na sedežu CGIL in SPI v Miljah, v Calle Bacchiocco 6/a, ali po telefonu na št. 273-410, ali 271-086.
Danes skupščina Združenja zelenih
Danes, ob 19.30 bo na sedežu v Ul. Machiavelli 9 skupščina Združenja zelenih iz našega mesta. Dnevni red zasedanja je dokaj obširen: po uvodnem poročilu, ki bo zaobjelo analizo krajevnega in vsedržavnega političnega položaja ter vprašanje samofinansiranja, bo govor o programskih smernicah in o obliki nastopanja zelenih na prihodnjih političnih volitvah; poleg tega bodo izvolili delegate v deželno vodstvo in se dogovorili o nadaljnjih pobudah Združenja. Skupščina bo tudi priložnost za pridobitev novih elanov. Prisotna bosta zvezni svetovalec Združenja in deželni odbornik Paolo Ghersina ter deželni glasnik organizacije Emilio Gottardo.
Danes znova pred sodniki zaradi umora babice
Pred tržaškim porotnim sodiščem se bo danes nadaljeval proces proti sedaj že 20-letnemu Alessan-dru Tarsiju, ki ga obtožujejo, da je predlanske božične noči v hišici pri Rocolu umoril svojo 84-letno babico Mario Bianchi. Zadnja obravnava je bila novembra lani, ko je sodišče sprejelo zahtevo javnega tožilca De Nicola po novem psihiatričnem pregledu. Prvega je opravil prof. Torresini, ki je prišel do zaključka, da je bil Tarsi v trenutku napada delno neprišteven. Javni tožilec je glede tega izrazil dvome, zahteval je nov pregled, o katerem bo govor danes. Rezultati pregleda so zelo pomembni, saj je Alessandro Tarsi v zelo težkem položaju (bremenijo ga obtežilne okoliščine, kot na primer napad na sorodnika, ki se poleg vsega ni mogel braniti).
Mladenič je umor priznal že tiste tragične noči, vendar ni vedel ali hotel povedati, zakaj je babico napadel (umrla je zaradi udarcev in notranje krvavitve). Dotlej je bil znan kot miren fant, bil je elan neke jamarske skupine in prav elani te skupine so tudi zbrali denar, s katerim so plačali odvetnika Boreana, ki ga sedaj brani.
Damiani orisal smernice dela
Gre za področje kulture in šolstvo
Statut bodo prilagodili zakonodaji
Čedalje solidnejši posli
Ovrednotiti tržaško kulturno zgodovino in natančno pregledati občinska šolska poslopja. To sta glavna sklepa, ki sta izšla z včerajšnje prve seje 5. občinske svetovalske komisije. Ta komisija, v kateri so prisotni tržaški občinski svetovalci večine in opozicije, je pristojna Se za vprašanja zdravstva, skrbstva, turizma, športa in mladine. Vendar pa je svoje prvo zasedanje posvetila kulturnim in šolskim vprašanjem. Seje, ki jo je vodil starejši svetovalec Giorgio Marchesi-ch, se je udeležil odbornik za kulturo in šolstvo Roberto Damiani.
Odbornik Damiani je svetovalcem predstavil glavne smernice, ki jih glede omenjenih področij namerava uveljaviti nova občinska uprava. Prvi dokaz, kaj v konkretnem namerava storiti, pa bodo postavke v finančnih dokumentih, ki so jih že začeli pripravljati. Prav dejstvo, da je odbornik želel elanom komisije pred predstavitvijo finančnih dokumentov orisati smernice delovanja, so svetovalci ocenili pozitivno in ga vzeli kot spodbuden znak drugačnega zadržanja uprave.
Glede kulture je Damiani najprej poudaril, da je treba uvesti boljše programiranje dejavnosti in združiti razne finančne postavke, tako bi med drugim ne prihajalo do razpršitve sredstev. Namesto veC manjših prireditev bi se morali osredotočiti na nekaj večjih prireditev, ki bi imele tudi večji odmev in bi v Trst priklicale tuje obiskovalce. Vendar pa po Damia-
novi oceni ne bi bilo oporhmo organizirati »velikih razstav«, temveč rajši na multimedialen naCin osvetliti neki dogodek. V konkretnem naj bi v kratko-srednjerocnem obdobju izvedli vsaj dva večja projekta. Po eni strani naj bi osvetlili Trst v 50. in 60. letih, istočasno pa prikazali »velikane« tržaške književnosti (Sabo, Giottija, Stuparicha). Drugi načrt se nanaša na vzpostavitev »literarnih in znanstvenih sprehodov« po Trstu. S posebnimi napisi, tablami in podobnim bi npr. označili nekatera pomembnejša poslopja in tako bi se po mestu prepletale razne »literarne poti«. Pobuda, ki je trajnega značaja, bi bila seveda namenjena turistom, ki so takih poti vajeni, in pa tudi domačinom, ki prav gotovo ne poznajo podrobneje tržaške zgodovine in književnosti.
Na enak naCin bi lahko vidno označili prisotnost znanstvenih raziskovalnih dejavnosti na Tržaš-
kem: med drugim bo jeseni Mednarodni center za teoretsko fiziko slavil že tridesetletnico obstoja.
S področja šolstva je komisija predvsem obravnavala pereCe vprašanje šolskih poslopij. Tržaška občina je lastnica kar 106 poslopij, ki pa večinoma niso v najboljšem stanju. Kot je svetovalcem dejal Damiani, je bil osebno presenečen, ko je opazil, da so poslopja precej nesorazmerno uporabljena: ponekod se uCenci in dijaki stiskajo, drugje pa ne vedo, kaj bi s prostorom. Svetovalci so preučiti tudi razmerje med izdanimi sredstvi in kakovostjo storitev na šolskem področju. Kajpak so ugotovili, da bi bilo treba sredstva bolje uporabiti. Enotni so si biti tudi glede ugotovitve, da bi bilo treba razširiti mrežo o-troških jasli.
Peta svetovalska komisija se bo spet sestala v ponedeljek, 24. januarja, vendar bo obravnavala tudi vprašanja s področja skrbstva in športa.
V torek, 25. januarja, ob 17. uri v prvem sklicanju oziroma dan pozneje ob isti uri v drugem sklicanju bo izredna skupščina elanov Delavskih zadrug, na kateri bodo odobrili popravke k zadružnemu statutu. Zadnjic so statut prilagodili leta 1984, da bi bolje ustrezal družbenogospodarskim spremembam, zdaj pa ga je treba še dodatno popraviti, ker to zahteva državni zakon št. 59 o zadružništvu. Kakor piše predsednik upravnega sveta DZ Olinto Parma v vabilu na skupščino, ki mu je dal priložiti tudi novi statut, so se za popravke domenile vse komponente zadrug, nakar je upravni svet soglasno sprejel sklep o spremembi statuta. Skupščina bo na sedežu DZ v Ul. Svevo st. 14, sicer pa smejo elani oddati svoj glas tudi po pošti, in sicer s pomočjo glasovnice, ki jo bodo prejeli na dom in izpolnjeno odposlali notarju Lucianu Pa-
morali oddati pravo03 sno, tako da jo bo not33 , prejel najpozneje do i ' ure prihodnji torek. ..
Kakor smo poroča ob priložnosti nedavj1, prireditve ob 90-letnicl Delavskih zadrug, so le-te še posebno v za° njih letih močno razvid modernizirale in razje gnile svoj delokrog g*® boko v notranjost dezej Furlanije-Julijske kralj ne. V okviru te strateg1)6 pa se bodo kmalu zdru žile z Zadrugo za Avl3 I no in Roveredo; v ta D3 men bo potrebna seve° še ena izredna skupsC. na, da elani združitve111 načrt potrdijo z glaS° vanjem.
Delavske zadruge s° dijo ne le v tržaškem P3 krajinskem, temveč tud, v širšem okviru me redke trgovske sredin3' ki niso v krizi, amp3/ nasprotno na moC soho no poslujejo. Ne sam0, širijo se tudi onkraj mej3 in kot prvi korak so n1"6' snicile lastno prodajo0 enoto v Kopru.
Prof. Susič predaval na Škofijskem inštitutu
»Drugi in bližnji: različnost, večkulturnost ter dimenzije konfliktov sožitja.« O tej zahtevni a izjemno zanimivi temi je včeraj govoril na sedežu Škofijskega instituta za socialno in politično formacijo prof. Emidij SusiC, docent na tržaški univerzi in ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta. Z njegovim predavanjem, ki je bilo deležno precejšnjega zanimanja, se je tudi začela nova sezona Instituta, ki svoj letošnji program posveča raznim aktualnim vprašanjem na temo solidarnosti. Na sliki (foto KROMA) prof. Emidij SusiC med včerajšnjim predavanjem v škofovskem semenišču v Ul. Besenghi.
i
pl	M	■il v
	zm	

SODIŠČE / ZARADI POSKUSA UMORA
BENCIN / VČERAJ ZAČETEK RAZDELJEVANJA
Egipčana obsodili na pet let zapora
Hotel je narediti samomor s sinom v rokah
Dolge vrste čakajočih so pričakale bencinske bone
Razdeljevanje prvega svežnja bonov doli februarja
Odvetnica Maierjeva se je potegovala za oprostitev, sodišče pa je menilo drugače in je v celoti sprejelo zahtevo javnega tožilca: Egipčana Sadrija Ramadana, ki je bil obtožen, da je 21. junija lani poskusil umoriti tedaj 4-letne-ga sinčka, je obsodilo na pet let jeCe.
Pred tržaškim sodiščem (predsednik Mario Trampuš) se je tako zaključil proces, ki se je pričel že novembra lani, vendar bo Ramadanova zagovornica verjetno vložila priziv. Egipčan si je med včerajšnjo obravnavo večkrat obrisal solze. Bogve, kaj se mu je vračalo pred oci. O njegovem življenju je bolj malo znanega, a Se tistega mu nihče ne more zavidati, še manj pa gre zavidati njegovi ženi Mariji Ferk. Ramadan je pred leti z njo in sinčkom živel na Dunaju (sina je sicer imel iz razmerja z neko Poljakinjo, ki pa se je otroku nekaj dni po rojstvu odrekla). V Trst se je preselil pred štirimi leti, ženo je pričel mučiti duševno in fizično in januarja lani ji je bilo tako hudo, da se je pognala v morje.
Egipčanu je sodišče vzelo otroka in
je do aprila živel s Ferkovo v neki ustanovi. DeCek pa je bil na očeta navezan in tako se je Ferkova konec aprila predvsem zaradi njega spet vrnila v skromno stanovanje v Ul. Cologna, kjer je Sadri prebival. Ostala pa je v stiku z osebjem omenjene ustanove in ko jo je nekaj dni pred 21. junijem Sadri udaril v ramo, je Sla na kvesturo, kjer je dogodek prijavila, nakar se je podala v bolnico in se zatem sama vrnila v ustanovo.
Tistega tragičnega junijskega dne so jo agenti poklicali, naj pride v Ul. Cologna, ker je Sadri grozil s samomorom. Nekaj Časa se je pogovarjal z ženo, nakar je začel jemati tablete in vztrajal, da si bo vzel življenje. Potil se je z alkoholom in pritisnil na vžigalnik. Ko so agenti vdrli skozi vrata, je bil že v plamenih, v naročju je imel otroka. Med procesom je trdil, da otroku ni hotel skriviti lasu in da mu je sam pritekel v naročje, agenti pa so povedati, da ga je že imel v rokah, ko se je polival z alkoholom. Sodišče je očitno verjelo agentom.
Človeška kača čaka na bencinske bone pri Sv. Jakobu (foto/KROMA)
Razdeljevanje benci11 ih bonov za nakup ncina po znižani ceu je zaCelo po pricako; ajih: z dolgimi vrstanU kajoCih pred sedeZJ Cinskih izpostav-poldanskih urah se )° asilo na izpostavah113
itine ljudi, da bi dvl ili bone. Ta »bend11 i vroCica« se bo verje1 v prihodnjih dn° koliko ohladila, 53j do prvi sveženj bon°' zdeljevali do H-larja, in sicer v tržaSj3
Cini od ponedeljka ,
tka ob popoldanski
ih (od 15. do 20. urel-zen ob dnevih, ko s cinske izpostave odp1 popoldne za izdaja11)^ agrafskih potrdil-□tiskih občinah pa 0, nedeljka do sobote (° do 13. ure).
BORŠT / PRAZNOVANJE SV. ANTONA PUŠČAVN1KA
Lep kulturni večer za vaškega patrona
Zborovski nastop in zabavna dramska uprizoritev
V- januarja godujejo
iSj Tončki in Tončke, aterih. zavetnik je sveti ^lon pušCavnik. Ta ®tnik je tudi borštan-A Patron in ker se paC j sP°dobi, so ga tudi y °s ustrezno počastili. Stenjski hiši je bilo a 0 v ponedeljek zve-t)er Vse živo. Najprej je , stopil mešani pevski
i.	°r Slovenec Slavec, jj1 §a vodi Danijel Gr-
j.	6c tn odpel Istrsko su-t °’ °ziroma splet is-^ skih pesmi. Svoj pro-^ am je zaključil s pe-aujo Kraška gmajna, ki
la napisal domači žu-[i Albert Miklavec, bec bil Pa Ubald Vra-
Glavno točko večera fu )6 predstavljalo go-^ °yanje kulturnoumet-
ZSKD / POZIV DRUŠTVOM h
Prošnje za podpore vložili do 31.1.
uyanje kulturnoumet-	^	----“—^------------------
6;skega društva Domo- S prireditve v Srenjski hiši v Borštu (Foto Križmončič/KROMA) ina iz oSpa z veseloi-
Z letom 1993 je zapadla veljavnost deželnega zakona St. 46 iz leta 1991, bolje znan kot zakon za obmejna območja oz. Zakon v podporo kulturnim in umetniškim dejavnostim slovenske manjšine v Italiji.
V zadnjih treh letih so slovenske kulturne ustanove in organizacije Črpale javne finančne podpore iz tega zakona, ki je bil v pristojnosti Dežele.
Čeprav je italijanski parlament vključil v finančni zakon za leto ’94 postavko za refinansi-ranje omenjenega zakona, bo potrebno, da Dežela izdela in odobri novo zakonsko besedilo. Težko je pa predvideti, kdaj bo zakon stopil v
veljavo.
ZSKD zato svetuje vsem društvom, da vložijo prošnje za delovanje v letu 1994 na osnovi prejšnjih, že obstoječih zakonov, in sicer zakona št. 68/81 - IH. naslov (humanistične, znanstvene, umetniške dejavnosti in družbene vede) in VI. naslov (zaščita in vrednotenje lokalnih jezikov in kultur), zakon St. 15/87 (kultura miru), zakon št. 43/80 (zborovska foklor-na in rekreacijska dejavnost) ter zakon 49/83 (glasbeni tečaji).
ZSKD opozarja društva, da je treba za vse omenjene zakone vložiti prošnjo (lahko tudi v slovenščini) na pokra-■ jinsko upravo do 31. januarja 1994.
Os
Slikar v tolmunu. ’apska dramska sku-Pjna je že skoraj tradi-i°nalni gost borštan-^ega kulturnega društ-a’ saj je ty gostovala e večkrat. Letos se je °rej predstavila s ko-?)edijo, ki jo napisal ‘one Partljič. Gre za ^odejanko s sodobno eBiatiko, ustrezno se-anjim razmeram, ki jo J® režiser narečno obar-J ■ Glavna protagoni-iAa komedije pa je lju-ezen v vseh svojih raz-^cicah, ki gredo od rasti do nemira, od rske do žalosti. In oraj obvezno mimo... enarnice. Igralci iz
. spa so s svojim izvaljeni večkrat izzvali Proscen smeh pri ob-
že]S^VU an na koncu po , h tudi zaslužen a-plavž.
ČLOVEKOVE PRAVICE
Predstavitev knjige o pravicah mladoletnih
Na prošnjo generalnega direktorja UNESCA Federica Mayorja bo mednarodni študijski institut o človekovih pravicah, ki deluje v našem mestu, dal pobudo za vrsto manifestacij, ki bodo posvečene Mednarodnemu letu družine; proglasili so ga Združeni narodi, da bi na ta način prispevali k izboljšanju stanja v posameznih družinah in pa počutje otrok. Generalni direktor UNESCA se je ob tej priložnosti obrnil na pristojne oblasti in na vse tiste, ki delujejo v šolskem siste-
mu, da bi odločno nastopili proti vsem oblikam nasilja in nestrpnosti in se zavzeli za odprtost do drugače mislecih v duhu “kulture miru“. Studijski institut je že pred nedavnim izdal publikacijo o pravicah mladoletnikov, sedaj pa še knjigo o krimi-nalogiji in človekovih pravicah. Izdana je bila v sodelovanju s sorbon-sko univerzo in izraelsko univerzo Bar-Ilan; predstavili jo bodo 9. februarja na sedežu tržaške instituta, ki mu predseduje Guido Ge-
ŠOLSTVO / OB OBČNEM ZBORU SSŽ
Izšel je Sindikalni vestnik
Prispevki o avtonomiji šole, izobraževanju učiteljev, natečaju
Ob nedavnem 35. obenem zboru Sindikata slovenske šole je izšla nova številka Sindikalnega vestnika, prva v letošnjem letu. Vestnik prinaša veliko aktualnih in zanimivih prispevkov, od uvodnega članka prve tajnice sindikata Živke Marc o šolski avtonomiji, ki jo predvideva 4. člen zakona, ki spremlja finančni zakon za leto 1994, pa do seznama pedagoške literature in splošnih sindikalnih vesti.
Jožko Baša je podpisal članek o univerzitetnem izobraževanju učiteljev otroških vrtcev in osnovnih šol, o potrebi katerega je bil govor tudi na obenem zboru. Ta tip izobraževanja predvideva zakon iz leta 1990, doslej pa je bilo na tem področju storjenega bolj malo. Ze spet se mora torej šola soočati z birokratskimi in drugimi zamudami.
Izpod peresa Živke Marc je tudi pri-
spevek o pravicah državljanov do javnih storitev. Prispevek nakazuje možnosti, ki jih predvideva osnutek dokumenta o javnih službah, ki ga je izdelal minister za javne službe Casese z namenom, da bi bilo delovanje teh služb učinkovitejše in v korist vseh državljanov.
S(tanko) S(alvi) je v svojem prispevku nakazal vloge in naloge šolskega psiho-pedagoga, medtem ko je Majda KauCič-Baša prispevala referat z naslovom Kako spraviti slovenščino v javno rabo, ki je bil predstavljen na okrogli mizi Jezik šole in jezik okolja ob predstavitvi kulturnega centra za slovensko mladino v Sesljanu.
V Sindikalnem vestniku so še izidi volitev slovenskih elanov v Deželno komisijo za slovenske šole, opozorilo na skorajšnjo 50-letnico obnovitve slovenskih šol v Italiji in informacija o ukinjenem natečaju za slovenske učitelje.
_____PSI / PREDSTAVITEV KNJIGE OB AVTORJEVI 60-LETNICI_
Dolharjeve »Stezice« ■ dokument neke generacije in nekega časa
Rafka Dolharja in njegovo delo je predstavila Zora Tavčar - Rebula
PRISPEVKI
60-letnico dr. Rafka Dolharja je tržaška ožba Mladika izdala njegovo najnovejšo Pgo Črtic z naslovom »Stezice«, ki so jo v
__	1 .	T-x_______„1______
^vumzencev. O delu je spregovorila prof. * Tavčar, ki je tudi avtorica spremne be-e- Ob tej priložnosti so v Peterlinovi dvo-TT’ kjer potekajo večeri DSI, pripravili raz-n 0 Dolharievih nnsnetknv z pora in Krasa.
y I® bijigo grafično oblikoval Pavel Magna-Po rtarnenu prirediteljev je Rafka Dolharja , mravil in mu čestital ob izidu že desete v> Predsednik DSI Sergij Pahor. »Ko clo-,Vzattte "Stezice” v roke, vidi, da je avtor j6 k1188! delo zato, ker je imel kaj povedati,« TaSv°jo predstavitev začela prof. Zora ,j ,VC5- Dolharjevo umetniško najbolj zrelo . 0 je »Prgišče Krasa«, najbolj zanimivo pa gotovo to zadnje, je nadaljevala V »Stezi-v ri le sicer manj liričnih opisov narave, j;ariaar pa bo v knjigi vsak bralec našel kaj, 8a bo pritegnilo, vzbudilo njegovo zani-
n. J6j pa mnrrta cnnmniln na mirti lip fiASR
lope Črtic: spominske, gorske in kraške, Čeprav bi bilo težko potegniti jasno ločnico med njimi, saj se vsi trije žanri dejansko prepletajo.
»Dolharjevo pisanje ne more skriti, da je knjigo napisal Človek raznolikih zanimanj,« je v spremni besedi h knjigi napisala prof. Zora Tavčar. »Se manj more skriti, da je z vso dušo Slovenec v tistem plemenitem smislu, ko želi spodbuditi in ohranjati domače, a je hkrati široko odprt tudi kvaliteti tujega. Tako je s svojimi deli tudi ohranjevalec pristnih starih imen - toponimov, planinske flore, gorniških in skalaških poimenovanj, ki morda že izginjajo v pozabo...« Kot je Tavčarjeva še posebej poudarila na večeru v DSI, so »Stezice« dokument neke generacije in nekega Časa, zanimiv tako za Slovence iz matice, ki bodo s strani Dolharjeve knjige lahko kaj več izvedeli o »zamejdh« kot tudi za naše mlajše, saj bodo v tem delu našli veliko dragocenih podatkov o zgodovini in življenju svojih očetov in dedov.
Za konec večera je nekaj najlepših odlomkov iz knjige prebral Livij Valentič, avtor knjige pa se je nato nekaj Časa zadržal v pogovora s poslušalci, (hj)
brata Olivierota Candotti darujejo bratje Candotti - Gigi in brat Vladimir Tence 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB. V isti namen darujeta Gigi in Vladimir 50.000 lir za SD Vesna.
Namesto cvetja na grob Pe-pija Danieli darujeta Karla in Angel z družino 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
Namesto cvetja na grob Dragice Maj oseh i vd. Ukmar darujeta Karla in Riko Majevski 20.000 lir za proslavo 200-letnice šole na Proseku-Kon-tovelu.
Namesto cvetja na grob Dane Luxa vd. Rupel daruje Mirka Ferfolja 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob dragega Emila Legise daruje družina Jožefa Antoniča 20.000 lir za SKD Cerovlje-Mavhinje.
Ob 5. obletnici smrti predrage nepozabne tete Rože Košuta daruje Vlasta z možem 50.000 lir za otroški vrtec v Križu.
Dr. Rafko Dolhar med predstavitvijo njegovih »Stezic«
V	počastitev spomina brata Maria Stoke daruje sestra Štefanija 50.000 lir za AO Jaka Stoka -Prosek.
V	spomin na Antona Kobala daruje Irma Kraus 50.000 lir za SKD Tabor.
Anica in Lucijan Malalan darujeta 10.000 lir ter Ana Kralj
20.000	lir za MePZ Primorec -Tabor.
Hvaležna za izkazano pozornost ob priliki svojega življenjskega jubileja daruje Zora Žnidarčič Danieli 50.000 lir za OS F. S. Finžgar in 50.000 lir za SKD Barkovlje.
Ob 1. obletnici smrti dragega očeta Viktorja Merviča daruje Lorenca z družino 50.000 lir za otroški zbor »Ladjica«.
V	spomin na Antonijo-Toncko Kranjec od Banov daruje Marija Hrovatin (Roška) od Banov 20.000 lir za Zadrugo Ban.
V	spomin na Leopolda Bana daruje družina KovaCiC (Bani)
25.000	lir za SKD Grad in 25.000 lir za Zadrugo Ban.
V	spomin na gospo Dano Luxa vd. Rupel darujeta Vera in Rado 50.000 lir za SD Kras.
V	spomin na padle tovariše darujeta Mara in DauCi Cah
20.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa
V	spomin na bratranca Hermana SulciCa daruje Emil Kobau z družino 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa
Ob obletnici smrti mame Viktorije Sedmak daruje Gabrijel Sedmak z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa
Ob obletnicah smrti mame in
Delavna in vedra do zadnjega dne, se 15. januarja ni veC prebudila iz
Marija Zorn vd. Civardi
Žalostno vest naznanja sin Gilbert z ostalim sorodstvom.
Pogreb bo v soboto, 22. januarja ob 12. uri na barkovljanskem pokopališču.
Trst - Prvacina - Benetke, 19. januarja 1994
Mirno nas je zapustila naša mama
Lucija Strain vd. Ferluga
Pogreb bo jutri, 20. januarja, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo hčerki Livija in Gabriella z družinami ter vnuki, pravnuki in drugi sorodniki.
Dolina, 19. januarja 1994
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Uprava in uslužbenci Občine Dolina izražajo iskreno sožalje Gabrielli in družini ob izgubi drage mame Lucije.
Ob izgubi drage none Marije izreka svojemu predsedniku Stojanu Pa-rovelu in družini iskreno sožalje
PD Slovenec
VVebrov »Čarostrelec« jutri v dvorani Tripcovich
V	okviru operne sezone Verdijevega gledališča bomo jutri lahko gledali v dvorani Tripcovich znamenito opero skladatelja nemške romantike Carla Marie Webra »Čarostrelec« (Der Freichhuetz). Opero, ki jo je režiral Frank Bernd Gottschalk, bodo izvajali v izvirniku s podnaslovi v italijanskem jeziku. Sceno si je omislil J ur gen Aue, orkester in zbor gledališča Verdi pa bo vodil mladi kitajski dirigent Lii Uia. Vlogo Agathe so poverili ameriški sopranistki Susan Antony, v vlogi Maxa pa se bosta v teku desetih repriz vrstila tenorista James 0'Neal in Alfons Eberz. {Vebrovega dela niso v Trstu uprizorili že 25 let, zanimivo pa je, 'da je bila prva »italijanska« uprizoritev prav v tržaškem Teatro Grande leta 1833 in ne v Firencah kot se je dolgo časa mislilo.
Fotografska razstava v Miljah
Photo Immago, ki deluje v miljski občini in se ukvarja s kulturo fotografije ter prireja zanimive fotografske razstave, proslavlja desetletnico svoje dejavnosti. Za to priložnost je v sodelovanju pripravila v sodelovanju z miljskim občinskim od-borništvom za kulturo veliko razstavo fotografij o krajinski temi. Razstavljene bodo fotografije Gabriela Basilica, Virgilia Carnisia, Piccola Sillanija in Marca Zante. Odprtje razstave bo v soboto, 22. januarja, ob 18. uri v Občinski galeriji »G. Negri-sin« na Trgu Republike v Miljah, odprta pa bo do 30. januarja. Dan pred tem datumom bo ob 17. uri srečanje z avtorji in razprava.
Jutri predavanje prof. Bederika
V	avli Giorgieri departmaja za energetiko tržaške univerze bo v četrtek, 20. t.m. predavanje prof. Branka Bederika, docenta analize struktur na mariborski univerzi, ki bo govoril o modertnih instrumentih skrukturne analize. Predavanje bo v angleščini, poskrbljeno pa bo za prevajanje.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA, 19. januarja 1994
KNUT
Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.52 - Dolžina dneva 9.13 - Luna vzide ob 10.45 in zatone ob 24.01.
Jutri, ČETRTEK, 20. januarja 1994
BOŠTJAN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,2 stopinje, zraCni tlak 1027,2 raste, veter 26 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 43-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 10,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Laura Contaldi, Moreno Bartole, Matjaž Starec, Stefane Granieri, Carlo Benedetti, Mattia Donno, Stefan Žužek, Aliče Petronio.
UMRLI SO: 43-letni Jezdimir Jovanovič, 82-letna Adelma Bubnich, 86-letna Ernesta Sancin, 68-letna Zaira Colombin, 80-letna Livia Barisi, 64-letna Bruna Fadini, 94-letna Elisabetta Klavora,
92-	letna Maria Maligoj, 84-letna Carolina Puri,
93-	letni Agostino Falco-ner, 82-letna Iolanda Pick.
[_] LEKARNE
Od ponedeljka, 17., do nedelje, 23. januarja 1994
Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Trg Sv. Jakoba 1 (tel. 727057), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Sv. Jakoba 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Gin-nastica 44.
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše
primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	17.00,
19.30, 22.00 »Carlito’s Way« r. Brian De Palma, i. Al Pacino, Sean Penn.
EKCELSIOR in EXCEL-SIOR AZZURRA- Ciklus filmov »Alpe Adria Cine-ma« (glej program na strani PRIREDITVE).
NAZIONALE 1 - 17.00,
19.30,	22.00 »Piccolo Buddha«, r. Bernardo Bertolucci, i. Keanu Ree-ves, Bridget Fonda.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La fa-miglia Addams 2«, i. A. Huston, C. Lloyd, R. Julia.
NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Innocent«, i. Anthonv Hopkins, Isabella Rossel-lini.
NAZIONALE 4 - 16.30, 19.00, 21.45 »La časa de-gli spiriti«, i. Meryl Streep, Glenn Glose, Je-remy Irons.
GRATTACIELO
16.30,	18.15, 20.10, 22.00 »Aladdin« risani film, prod. Walt Disney.
MIGNON -	16.30,
19.00, 21.45 »Gosi lonta-no, cosi vicino«, r. VVim VVenders, i. Peter Falk, Nastassia Kinski, VVillem Dafoe.
CRTRIESTE
SJ^^BANCASRV
OBVESTILO
Bančni zavod CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE -BANCA SP A obvešCa cenjene stranke, da 24. januarja 1994, zaradi stavke, ki jo organizira sindikalna organizacija, verjetno ne bo poslovanja pri okencih. Samo v tržaški pokrajini bo lahko stavka tudi v oddelku za plačevanje davkov. Zgornje obvestilo se objavlja v smislu zakona 146/90.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Helmut Peschina
BOŠ ŽE VIDELA
Igra Mira Sardoč, režija Jote Babič
Danes, 19. fr m., ob 20.30 v gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu.
EDEN - 15.30 - 22.00 »Čarne di lusso 2« pom., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	17.15,
19.45, 22.10 »Un mondo perfetto«, r.-i. Clint Ea-stvvood, i. Kevin Costner, Laura Dern.
ALCIONE -	18.30,
21.30 »Addio, mia concu-bina«, r. Chen Kaige, i. Leslie Cheung Zhang, Gong Li.
LUMIERE - 16.45, 18.30, 20.20, 22.10 »M. Butterfly«, i. Jeremy Irons.
RADIO - 15.30 - 21.30 »Carezze linguali e non solo«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
a PREDSTAVE
KD IVAN GRBEC, Ske-denjska ulica 124, vabi na predavanje z diapozitivi LOJZETA ABRAMA »V deželah inkovske kulture« jutri, 20. t. m., ob 20. uri v društveni dvorani. Vabljeni!
OB OBLETNICI mednarodnega priznanja samostojne države Slovenije prirejata Slovenski kulturni klub in Mladinski odbor Slovenske prosvete III. SLOVENIJA PARTY, ki bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, v soboto, 22. januarja, ob 19. uri. Kulturni program z začetkom ob 19.30 bodo oblikovali: elani SKK s pozdravnim govorom in recitalom, slavnostni govornik pisatelj in Časnikar Saša Martelanc ter mešani pevski zbor Ja-cobus Gallus iz Trsta. Sledita družabnost in zakuska. Častni gost večera bo minister Janez JanSa.
V GREGORČIČEVI DVORANI v Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr., je na ogled do 31. januarja fotografska razstava TRST V PREDPRAZNIČNI ODEJI.
H3 OBVESTILA
SD SOKOL in SKD IGO GRUDEN sklicujeta v petek, 28. januarja 1994, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju REDNI OBČNI ZBOR v društvenih prostorih v Nabrežini.
UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da 31. januarja zapade rok za predložitev prošenj za občinski prispevek za kulturne, športne in rekreacijske dejavnosti v letu 1994 in vabi zainteresirana društva in organizacije v občini, da vložijo pravočasno svoje prošnje.
KK ADRIA sporoča, da se je 10. januarja zaCela REKREACIJSKA TELOVADBA na Melari s sledečim urnikom: ponedeljek 20.00 - 21.30, Četrtek 20.30 - 21.30. Vabljeni vsi elani in prijatelji.
B_______________IZLETI
SKD CEROVLJE -MAVHINJE prireja v nedeljo, 30. januarja, izlet na Monte Elmo. Odhod ob 6. uri iz Sesljana. Informacije na tel. št. 299335 od 20. do 21. ure.
ZVEZA UPOKOJENCEV SPI-CGIL Devin-Na-brežina organizira v ne-
deljo, 6. februarja, enodnevni izlet v Prodolone. Vpis na sedežu Zveze upokojencev SPI-CGIL v Nabrežini, Trg sv. Roka, tel. 200036 ali 200007 -Bortolotti Ida.
ZAČEL SE JE PREDV-PIS za počitnice v Palma de Mallorci od 6. do 27. marca. Vse informacije nudi Zveza upokojencev iz Nabrežine, tel. 200036 ali 299640 ob uri kosila.
H ČESTITKE
Danes praznuje na Kr-menki 18 let MARTINA SANCIN. Vse naj, naj... ji želijo noni Zofka in Marija, nono Ottavio, strica, teti ter Marina, Paolo, Renato, Suzana, Marko in Erika.
Danes veselja je dan, ker naša MARTINA praznuje svoj rojstni dan; da bi zdrava in vesela Se dolga leta med nami živela, veliko srečnih dni naj ti življenje podari - mami Gracijela, papi Dušan in sestra Federilca.
Danes praznuje 29. rojstni dan naS dragi MIRJAN. Vse najboljše mu čestitata mama in brat.
MALI OGLASI
OSMICO ima odprto Radovan Semec v Prečniku.
OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo - Josip Berdon, Pulje pri Domju 123.
FARMA KRALJIC -
Prebeneg 99 - prodaja kokoši po 3.000 lir. Ima na razpolago tudi gobe.
NA ZAHODNEM KRASU dajemo v najem dvosobno stanovanje. Tel. v večernih urah na št. 225320.
PRODAM stanovanje 60 kv. m z vrtom 120 kv. m. Za informacije tel. na št. (0481) 535946 od 13. do 14. ure.
DAMO V NAJEM skladišče okrog 200 kv. m na začetku Ul. Pascoli 2, idealno za trgovino na drobno raznih artiklov, najemnina po dogovoru za dobo 6 let. Telefonirati na 363434, umik urada.
PRODAM pando 750 GL, oktober 1990, v dobrem stanju, za 4.500.000 lir. Tel. na št. 7796699 ob delovnem umiku.
PRODAM alfo 33 red, letnik 89, prevoženih 86.000 km, vedno v garaži, za 6.500.000 lir. Tel. na št. 040 212635.
PRODAM fiat 128 -1100 v dobrem stanju. Tel. na št. (0481) 20642.
GOSPA srednjih let išCe dvakrat, trikrat na teden delo pri družinah. Tel. na št. 213282.
CE STE ZAINTERESIRANI zaslužiti nekaj vec, izkoristite vaš prosti Cas. Za informacije tel. na št. 040 299012.
GOSPA nemškega materinega jezika nudi lekcije za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Tel. na St. 772155.
PROFESORICA daje lekcije iz latinščine in italijanščine. Tel. ob uri kosila na št. 948080.
IZGUBIL se je psiček v noči med 24. in 25. decembrom v DevinšCini -Proseku pasme spinone, dolge dlake svetlorjave barve, živahne narave, z značko občine Zgonik. Tel. na št. 229234 ali 725191
IMAŠ PROBLEME s
težo, kolesterolom, srčnim pritiskom ali celulitisom? HoCeš se počutiti dobro? Poklici me! Tel. (0481) 882172. Zajamčen uspeh!
Prispevajte
INIZ1ATIVA ISONTINA
“Goriški duh” bo spet zaživel le v odprtosti
Program za tisočletnico
Marko Marinčič
Studijski center sen. A. Rizzatti je ob koncu prejšnjega tedna priredil dobro obiskano in vsebinsko zelo spodbudno srečanje ob predstavitvi monografske številne prenovljene revije “Iniziativa Isonti-na” s poimenskim kazalom avtorjev in tematik, ki so bile obravnavane v točno 100 natisnjenih številkah revije oz. na “desettisočih straneh zgodovine in življenja Goriške”, kot so se izrazili organizatorji. Revija je izraz demokratično usmerjenih goriških katoliških krogov. Krožku Rizzatti, ki jo izdaja, predseduje inž. Nicolo Fornasir, ki je zapustil demokršCansko barko Se preden se je začela potapljati in je s pomembnim prispevkom k oblikovanju transverzalnega zavezništva nakazal odprto mislečim goriškim katoličanom potrebo, da se otesejo pogojevanja nacionalistične desnice in začnejo nov dialog z zmerno levico.
Te politične opredelitve so sicer na kulturnem srečanju morale ostati v ozadju, nekaj namigov pa je bilo vsekakor slišati iz posega samega Fomasirja, ki je katoliško inteligenco pozval k še večji družbeni aktivnosti, »brez sektaštva, pac pa z globoko sposobnostjo vzpostavljanja dialoga in sprejemanja tudi razlic-
nih kultur in drugačnih idejnih opredelitev«.
Glavna posega sta imela urednik revije Celso Macor in prof. Sergio Tavano, ki sta ponudila zanimiv pogled tako nazaj kot naprej, proti tisočletnici Gorice, ki bo leta 2001. Macor je zadnjih 50 let goriške zgodovine označil kot zaporedje obdobij velikih intuicij in odpiranja ter obdobij razočaranj in zaviranja razvoja, kamor gotovo sodijo tudi zadnja leta. Zaključil pa je z optimistično ugotovitvijo, da goriški duh, “Geist von Gorz” lahko ponovno zaživi »v srečanju starih narodov, ki gledajo naprej«.
Kako obnoviti vrednote “goricanskosti” je bila tema prispevka prof. Tavana, ki je med glavne značilnosti goriške omike uvrstil prav bogastvo etničnih komponent. Gorica ima pravzaprav eno samo kulturo, ki pa se izraža v različnih jezikih, je poudaril govornik. V sedmih letih, ki nas še ločijo od tisočletnice, Gorica lahko spet “zaživi kot prestolnica”, kot živo, odprto mesto, s svojo specifično vlogo, kakršne drugi ne morejo imeti. Pogoj za to pa je, da ne opustimo nobene komponente goriške kulture, da premostimo predsodke in she-matizme, ki utesnjujejo in zavirajo našo bit.
kinS
GORICA	-
VITTORIA Danes zap d. Jutri: Gorica kmet1 0.45 »Hoffa«. JaaAno, holson in Danny De 1 Izvocenje Dolby stere0in. CORSO 17.00-18-^
0.10-22.00 »II figli° d®' antera Rosa«. Igra R°°e 3 Benigni.
"3 OBVESTILA
3 na goriškem a )rišlo do zamenja po barvi in obu nih torb s smučaj
> 1
ja
i so bili samo ki čevlji. Smučat’ kril, da prevzet
niponva. 1131
trii, da prevoj
afcriS
DEŽURNA LEKARNA V GORICI	„
OBČINSKA 1, UL 8'
Michele, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA
V TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manilo 14/B, tel. 480405.
POGREBI
Danes ob 10.40 Gusta vo Salimbeni iz bolnism ce Janeza od Boga v Vi dem (za kremiranje tru pla) in nato v Trst, ob U- \ uri Maria Collenzini iz Milana na glavno pokopališče, ob 13.15 Giuseppe Altran iz splošne bolnišnice v Romans.
o
Banca Agricola - Kmečka banka Gorica j
obvešča svoje cenjene stranke, ki jim je v teh dneh pooblaščeni fcterjevalni Zavod sporočil, da je odprl
DAVČNI TEKOČI RAČUN
-	da se lahko davkoplačevalec poslužuje bančnega tekočega računa, ki ga ima na našem Zavodu za izplačilo povračil; osnovne podatke tega računa bo treba javiti pooblaščenemu izterjevalnemu Zavodu preko našega Zavoda na tiskovini, ki jo je davkoplačevalcu dal pooblaščeni izterjevalni Zavod hkrati s sporočilom o odprtju davčnega tekočega računa; )
-	da bo davkoplačevalec lahko izvajal vplačila na našem Zavodu;
|
-	da se bo treba za vplačila IVA posluževati že obstoječih obrazcev.
Osebje našega Zavoda je na razpolago strankam za karkšnokoli pojasnilo v zvezi z operativnostjo davčnega računa.
M Banca Agricola Gorizia J Kmečka banka Gorica
Sedež v Gorici: Korzo Verdi, 55 - Tel. (0481) 3871 Agencija 1: Gorica - ul. Kugy, 22 - Tel. (0481) 536955 Podružnicav Krminu: Drev. Friuli,38 -Tel. (0481) 630042

GORICA
Sreda, 19. januarja 1994
^POLEMIKA / VZP1 PROTI PIRIN1 IN MSI
GORICA / PO UMIKU ROVISA
Zbiranje podpisov skriva prevaro
Proti "pokojninam Jugoslovanom" kriči tudi kdor služi denar s prošnjami obtožujejo borci
Špediter Bisesi novi predsednik zveze trgovcev
Prenovili tudi odbor ASCOM
or, °rjCarti že nekaj dni Verdijevem kor-pj . z8odovinarja” Marca in s'cer konzulenta s°flelavca pokrajinske ^Prave in Severne lige, ki eto zbira podpise za DnVZe™ italijanskih ž ,?inin nekaterim drsi Janom nekdanje Jugo-lox •' °^tožuie jih sode-in an[a. Pri deportacijah p- P°t)ijanju Italijanov. 0n !n.° so te dni podprli iški misovci. Ti so tu-
ral -Sarn^ Pred Časom zbi-2j.1 Podpise proti “pen-s ain Jugoslovanom” in sprva v Pirini videli renta, sedaj pa so
^°nkure
11111 jnorda tudi zaradi
„ edvolilne raCunice ^°gve, da iz tega ne zra-
0	Se kako zavezništvo s r 7ern° ligo!) ponudili
0 sprave in uradno Podprli njegovo akcijo.
vrV *.ein v zvezi so se eraj oglasili predstav-* h VZPI-ANPI, ki opo-"Tjajo na nekatere lažne
1	dye in protislovja po-Udnikov omenjene kam-
Vpm6’ ^rvrC’ ugotavlja , k ni res, da prejemajo „e.kdanji partizani kake zlate penzije”. Nasprotji’ saJ so pred časom zahtevali, naj bi jim priz-ah tratma, ki je predvi-6n za veterane iz 1. sve-ovne vojne, ti. viteze Vit-tor>o Veneta.
Zanimivo je protislovje Javnih izjavah in sakodnevnem ob-w|anJu predstavnikov V7d na katero opozarja Funkcionarji patro-ata INAS pri sindikatu ^NAL, med njimi tudi ®Zelni svetovalec MSI dossa in pokrajinski Vetovalec Cosma, so arrirec tisočim državlja-,0m Slovenije oz. nek-anJe Jugoslavije uredili
papirje in vložili prošnje za priznanje italijanskih pokojnin. Razlog je enostaven: za vsako pokojninsko prošnjo prejme patronat državni prispevek. Cim več je prošenj, toliko več dobi denarja. Prav je, da javnost ve, s kom ima opravka, ko posluša demagoške razglase ob raznih zbiranjih podpisov.
VZPI polemizira s Piri-no tudi glede njegovih resnic in domnevnih odkritij o deportiranih in ubitih po vojni v Jugoslaviji. V ta namen so zaprosili gen. Benita Cavazzo, ki skrbi za iskanje posmrtnih ostankov italijanskih vojakov po svetu, naj prepreči vsakršno zlorabo pri odkrivanju trupel v Sloveniji. Vse namreč kaže, ugotavlja VZPI in
omenja pričevanje Bruna Cociannija, ki je predlanskim sam pripeljal v Gorico posmrtne ostanke šestih borcev fašistične X. MAS, da bodo v kratkem iz Slovenije prišli posmrtni ostanki večje skupine Italijanov. Med njimi pa so tudi v boju padli partizani in ne le deportirani.
Zadnjo ost namenja VZPI pokrajinskemu odborniku za kulturo Lovi-soniju, ki je podprl Piri-nov posvet o fojbah. Navedena dognanja in evropski duh, na katerega se rad sklicuje odbornik, bi Pokrajini priporočala, da podpre resne in ne enostranske raziskave, ki naj osvetlijo zlasti nadvse pomembno bitko iz leta 1943 znano kot Goriška fronta.
Kot napovedano so trgovci Ascom predsinoči izvolili Giovannija Bise-sija za novega predsednika. Rojen leta 1938 v Imperii, v Gorici od leta 1948 si je Bisesi pridobil ugled zaradi uspešnega delovanja. Prvo špediter-sko podjetje je odprl leta 1968, od leta 1981 pa je predsednik goriških špediterjev. V prvih izjavah po izvolitvi se je ogradil od vsakršne stran-karske opredelitve in se zavzel za avtonomijo trgovskega združenja. Zna-čajsko je zmernejši in bolj nagnjen k posredovanju v primerjavi s predhodnikom, toda zagotavlja, da bo znal vsekakor dvigniti glas, ko bo potrebno v korist interesov trgovcev.
Sergio Rovis, ki je vodil trgovce v kočljivem kriz-
nem obdobju, je podal obračun svojega dela in poudaril nekatere važne dosežke. Zamenjava z Bi-sesijem je bila že dogovorjena, zato ne bi smelo priti do velikih pretresov. Marsikdo pa pričakuje večje odpiranje novim izzivom. Rovis je bil predstavnik malih mestnih trgovcev in njihovih včasih na preteklost vezanih pogledov, Bisesi pa naj bi kot špediter razmišljal nekoliko drugače. S predsednikom so obnovili tudi vodstvo. Prvi podpredsednik bo VValter Blasig, drugi Claudio Tomani, odborniki pa Michele Orzan, En-zo Comelli, Giampaolo Furlani, Giani Leoni, Pio Tratni, Nereo Visintin, An-tonino Costanzo, Flavio Petruz, Boris Pintar in Al-fio Sanfilippo.
SOVODNJE / RANJEN IVO DEVETAK Z VRHA
S kavvasakijem v tovornjak

Pred vhodom v tovarno Manifattura Goriziana v Sovodnjah je včeraj olcrog 12. ure prišlo do hujše prometne nesreče. Točne vzroke in okoliščine še raziskujejo goriški karabinjerji. Po prvih izsledkih kaže, da je 31-letni Ivo Devetak z Vrha, ki se je peljal s svojim motorjem znamke kavvasaki na cesti proti Standrežu, nenadoma zagledal pred seboj tovornjak iz Bergama, ki mu je najbrž med zavijanjem presekal cesto. Motorist je sicer zaviral, a ni mogel preprečiti trčenja. Z motorjem je zadel v tovornjak in obtičal prav pod rezervoarjem težkega vozila. Pri tem je Devetak dobil zlom v gležnju, udarce in odrgnine po nogah. Zdravniki so ga pridržali na zdravljenju v ortopedskem oddelku splošne bolnišnice s prognozo okrevanja v 40 dneh.
Na sliki (foto Studio Reportage) voziti po trčenju
NOVICE
Ambasador Vincenzo Manno na prefekturi in Trgovinski zbornici
Novi vodja italijanske delegacije za pogajanja o nadgradnji Osimskih sporazumov ambasador Vincenzo Manno je včeraj v okviru predstavitvenega obiska v naši dežeh bil tudi v Gorici. Najprej ga je na prefekturi sprejel prefekt De Matteis (na sliki), ki mu je zaželel plodno delo v novi zahtevni funkciji. Manno se je nato na Trgovinski zbornici srečal s predsednikom Bevilacquo in drugimi goriškimi predstavinkimi, ki so ga seznaniti s pričakovanji Gorice glede novih sporazumov.
Prihodnja predstava SSG v gledališču v Tržiču
Prihodnja gledališka predstava v abonmaju SSG za Goriško bo v ponedeljek, 31. januarja, ob 20.30 v občinskem gledališču v Tržiču. Na programu je igra Rolanda Harwooda “Garderober” v priredbi SSG, režiser Vinko Moderndorfer. Predstava v Tržiču bo poseben kulturni dogodek za tamkajšnje Slovence, saj bo sodila v okvir prireditev ob dnevu slovenske kulture. Gostovanje organizirata SSG in goriški Kulturni dom v sodelovanju z Večnamenskim kulturnim centrom ter društvom Jadro iz Ronk. Pokrovitelj je Občina Tržič. Prireditelji bodo organizirati prevoz abonentov. Podrobnejša pojasnila nudi urad Kulturnega doma v Gorici (tel. 33288).
Predstavitev nove knjige
Jutri bo ob 19. uri v prostorih Bevkove knjižnice v Novi Gorici v ulici Gradnikove brigade 25 predstavitev knjige Učbenik stabilnega življenja, ki sta jo napisala Tomaž Flajs in Primož Skoberne. Delo, ki je namenjeno osebnostnemu razvoju in samoizpo-polnjevanju, bo predstavila pisateljica Milojka Žižmond Kofol. Prisotna bosta avtorja.
Šest upornih gasilcev bo moralo pred sodnika
Sodnik za preliminarne preiskave dr. Sergio Go-rian je včeraj vzel v pretres prijavo zoper šest goriških gasilcev, pripadnikov avtonomnega sindikat ta, ki jih je pokrajinsko poveljstvo jeseni 1992 prijavilo, ker so se uprti ukazu, da bi v nadurah skrbeli za varnost javnih lokalov. Slo je za sindikalni protest na vsedržavni ravni. Toda medtem ko so drugod proti upornim gasilcem ukrepati samo z disciplinskimi sankcijami, se je goriško poveljstvo odločilo za kazensko prijavo. Sodnik je včeraj menil, da ni neutemeljena in je odredil, da bo kazenska obravnava marca prihodnje leto.
GORICA / NOVI PREDPISI
RONKE / NA POBUDO KULTURNEGA DRUŠTVA JADRO
Novosti glede taks na reklame
Kmalu spremembe tudi glede dačila za plakate na javnih mestih
Davčni urad goriške acine sporoča, da so od t Januarja letos začeli P* j ati novi predpisi za odavčevanje reklame in azobeganja lepakov na Javna mesta. V pričako-Vanju odobritve novega Plinskega pravilnika,
'ga morajo sprejeti Pa)kasneje do 30. junija,
16 vladni komisar na „1 cini začasno odločil edeče: Letos je potreb-0 do 31. marca plačati avek za letne reklame j apisi, panoji, velike eklame ob cestah in na Javnih mestih). Običajno Ja bilo treba to takso pognati že do 31. ja-"Uarja, letos pa je izje-Pj°nia čas do 31. marca, acilo je možno v poštam uradu na tekoči acun, ki se ga naslovi "a reklamno agencijo, ki
ima dotični reklamni napis ati pano v koncesiji. Kar se pa tiče razo-bešanja plakatov in davka na začasne reklame, je treba davek ob naročilu plačati neposredno pri reklamni agenciji AGIAP v ulici Cascino št. 3. To velja le do konca februarja, saj bi moral nato stopiti v veljavo nov ministrski dekret, ki bo uredil plačilo tega davka tako, da se ga bo od takrat naprej plačevalo v poštnih uradih na tekoči račun. Za vsa podrobnejša pojasnila lahko interesenti pokličejo na telefonsko številko 530096 ali pa se zglasijo v reklamni agenciji AGIAP v utici Cascino 3, vsak dan razen sobote in nedelje od 9. do 12. ure.
Po koncertu pevskega zbora Bratuž vsi na predstavitev zbornika Jadro
Slovenci iz raznih krajev v Laškem so se množično udeležili srečanja
V nedeljo je bilo v Ronkah med Slovenci kar se da svečano, saj je krajevno kulturno društvo Jadro, ki deluje na najbolj izpostavljeni slovenski jezikovni meji, priredilo božični koncert in predstavitev zbornika Jadro za leto 1993. V popoldanskih urah se je v župnijski cerkvi sv. Lovrenca zbralo na božičnem koncertu veliko število ljudi, nekateri so tudi prisostvovali slovenskim litanijam, ki jih je opravil doherdobski župnik Ambrož Kodelja. Zatem je zapel goriški mešani pevski zbor Lojze Bratuž pod vodstvom Stanka Jericija. Okrog 150 ljudi je poslušalo ubrano petje, ki ga je zbor zaključil z znano Gruberjevo pesmijo Sve-
ta noč.
Po koncertu je velika večina prisotnih odšla na sedež slovenskega društva Jadro v Romjan, kjer so v premajhnih prostorih in na prostem prisostvovati predstavitvi zbornika Jadro, ki ga društvo izdaja enkrat na leto. Predsednik društva’ inž. Karlo Mučič, je pozdravil vse navzoče, nato pa predal besedo odborniku društva Juriju Paljku, ki je v strnjenih besedah predstavil izredno lep in zanimiv zbornik. Takoj za njim je prebrala tri svoje nove pesmi Lilijana Visintin. Sledila je družabnost ob petju in harmoniki ter pokušnji dobrot, ki so jih za praznik pripravile slovenske žene, ki delujejo v društvu.
Občinstvo na nedeljskem koncertu zbora Lojze Bratuž v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah
SLOVENSKA KRONIKA
Sreda, 19. januarja 1994
DESKLE / ODBORA ZA VAROVANJE OKOLJA
Cementarna daje kruh, pa tudi hude bolezni
Že več kot tri četrt stoletja stoji v Anhovem tovarna cementa, ki zaposluje ljudi, onesnažuje in povzroča obolenja
Cementarna že, a brez onesnaževanja
Malti Gabrijelčič, predsednica odbora za varstvo okolja pri KS Anhovo Deskle: »Da tovarna v Anhovem onesnažuje okolico, je neizpodbitno dejstvo. Prebivalci, ki stanujejo v njeni dkolici, so najbolj prizadeti. Sežiganje odpadkov ne more biti samo problem krajevnih skupnosti Anhovo-Deskle ali Kanala, ampak vse občine in države.«
Jože Funda, direktor Cementarne Anhovo d.o.o.:
»Ni res, da tovarna nima dovoljenja za sežiganje odpadkov. Za nas ti pomenijo sekundami energent. Ko kurimo gume ali odpadna olja, prihranimo pri dragem kurivu. V cementni peci je temperatura tako visoka, da zgori popolnoma vse. Sekundarnih goriv je le za dva odstotka vseh.«
Ljubo Marinič, predsednik KS Anhovo-De-skle: »Problem ima veliko težo, posebno v naši dolini, ki je rasla in se razvijala ob tovarni. Potrebno je sodelovanje med krajem in tovarno. Tovarna bo morala dobiti od krajanov mnenje, kaj in kdaj lahko kuri odpadke. Sedanje vodstvo je dovolj sprejemljivo za mnenje krajanov.«
Miran Ipavec, predsednik KS Kanal: »Pripravljen sem podpisati stališča odbora za okolje. Obe KS bi že brez kurjenja odpadnih snovi lahko od Cementarne zahtevali odškodnino. V naši KS smo predlagali referendum o tem. Kdo ve, zakaj teh odpadkov ne kurijo recimo v Trbovljah, ali kar v Ljubljani, če zatrjujejo, da niso škodljivi? Ve se!!!«
Božo Rustja, elan odbora za varstvo okolja pri KS Anhovo-Deskle: »Zelja našega odbora in vseh krajanov je, da bi občina podprla krajane v prizadevanjih za Čistejše okolje. Naredila je veliko premalo. Odbor odklanja alternativo, ali zapreti cementarno ali pa se bomo udušili v njenih odpadkih. Cementarna naj ostane, a cista in zdrava.«
Tomaž Marušič, predsednik novogoriške občine: »V občini je nekaj hudih onesnaževalcev okolja. Poleg Cementarne so tu še Meblova Iverka, Solkanska industrija apna in itd. Odborniki v skupščini podpirajo prizadevanja, da bi onesnaževanje omejili. Zal se občinske pristojnosti končajo pred vrati tovarn.«
S problematiko sežiganja odpadkov v pečeh anhovske Cementarne so krajani soočeni že dalj časa. Gume menda gorijo v tamkajšnjih peCeh kar 13 let (od leta 1981 naprej) . V zadnjem Času pa v peCeh pri temperaturi nad 1200 stopinj zgorijo tudi odpadna olja, motorna olja, razne barve in laki in celo - z gorivi prepojena zemlja. Od tega ima tovarna tudi nekaj dobička, saj prihrani pri sicer običajnem gorivu (mazut, plin); tisti, ki bi se radi znebili odpadnih snovi, pa so tudi pripravljeni nekaj plačati.
Krajani, ki morajo živeti s tovarno in ob njej, paC niso ravnodušni do takega ravnanja. V Kanalu ob Soči, ki je od tovarne oddaljen poldrugi kilometer, so
že pred leti načeli vprašanje onesnaževanja, ki jim ga posebej z južnim vetrom pošilja ta industrijski velikan v obliki dima in prahu.Tudi v krajevni skupnosti Anhovo-Deskle se že dvanajst let borijo za Človeka dostojne in zdrave življenjske pogoje. Tam so ustanovili (v okviru sveta KS) poseben odbor za varovanje okolja, ki ga vodi Malti Gabrijelčič.
V odboru poudarjajo predvsem naslednje ugotovitve, da tovarna v Anhovem opravlja sežiganje nevarnih odpadkov brez potrebnih dovoljenj. Vodstvo tovarne se sicer izgovarja na ugotovitve Republiškega sanitarnega inšpektorata, kar seveda še ne pomeni zelene luči za »procesiranje« (uničevanje) odpadkov. Odbor
NOVA GORICA / ŠE EN HOLDING
Meblo ostaja Meblo, čeprav nekoliko drugačno
Se mar novogoriški tovarni pohištva, nekoč paradnemu konju celotnega slovenskega gospodarstva, obetajo boljši Časi? So dosegli dno gopodar-skega nazadovanja in se jim odpira pot v boljše dni? Na ti dve vprašanji smo novinarji želeli izvedeti kaj več na včerajšnji novinarski konferenci z glavnim direktorjem Mebla (zdaj Mebla Holdinga) Frankom Stokljem.
Potem ko so predolgo čakali, da se bodo zadeve z zdravljenjem LB Komercialne banke Nova Gorica vendarle uredile, so v Meblu ugotovili, da jim ne bo nihče pomagal, če si ne bodo sami. Zadnji dan minulega leta (31. decembra) so v tovarni ustanovili Meblo Holding, sedem tovarn znotraj nekdanjega podjetja pa postaja zasebnih oziroma družbe z omejeno odgovornostjo. Lastnik knovv-hovva, imena Meblo, delovnih sredstev in
lotno Meblovo premoženje vredno šest milijard tolarjev.
Dogovorili so se, da bodo nova podjetja razpolagala z 20 odstotki vrednosti nekdanjega podjetja Meblo, ki so v posameznih podjetjih razporejena med zaposlene delavce in menedžerje. Ta sredstva predstavljajo razliko med izplačanimi osebnimi dohodki in tistimi, ki naj bi jih delavci dejansko prejeli po kolektivni pogodbi - kot pravi Stokelj -za zadnja tri leta. Preostalih 80 odstotkov pa je še v zraku in vse je odvisno od sanacije komercialne banke v Novi Gorici.
Direktor Mebla Holdinga Franko Stokelj ocenjuje takšno rešitev za dobro. Res je, da Meblo ni več to, kar je nekoč bil, ko je v njem služilo kruh več kot 2 tisoC delavcev. Ohranilo se bo ime, delo pa bo imelo približno 800 ljudi (v vseh sedmih
Za Novogoričane je še posebej pomembno, kaj bo s tovarno ivernih plošč Iverko. Ta namreč močno onesnažuje zrak. Občinska skupščina je sprejela sklep o njenem zaprtju v primeru, da ji ne vgradijo že kupljenih čistilnih naprav. Zadnji rok je bil 31. december. Ker Iverka še dela, smo povprašali predsednika IS, kako je s tem. Črtomir Špacapan je povedal, da se z Meblom dogovarjajo za podpis skupnega dokumenta, ki bo tovarni podaljšal rok za odpravo onesnaževanja do 1. marca letos. Skupni dogovor naj bi bil podpisan v teh dneh.
objektov bo še vedno Meblova holdinška družba, ki bo omenjena sredstva in prostore oddajala v najem. Jogi, Vata, A+A, Svetila, Iverka, Pohištvo Branik in Pohištvo Trnovo bodo proizvajale enake izdelke kot doslej. Ta podjetja bodo »očiščena« dolga, ki je nezmanjšan (2,8 milijarde tolarjev) ostal na bremenu holdinga. Tam bo počakal na reševanje novogoriške Komercialne banke. Za ilustracijo povejmo, da je ce-
zasebnih družbah in v holdingu). Sedanji lastnik Mebla (republiški sklad za razvoj) je sprejel večino predlaganih programov novih podjetij. Prav tako jim bo omogočil najeti nekaj posojil, ki jih bodo uporabili za zagon. Med njimi bo tudi 1, 5 milijona nemških mark, potrebnih za vgraditev Čistilne naprave v Iverki. Za vsa omenjena posojila bo odgovoren sklad za razvoj.
Vojko Cuder
Okolje v Anhovem je zaradi cementarne močno onesnaženo (Foto: V. C.)
, ?|	w
	J
	
j *	1	\ 9
	J -
ima takšno ravnanje tovarne za zelo »domače« in meni, da je do izdaje ugotovitev prišlo zaradi tega, da bi se »pokrilo« večletno nedovoljeno sežiganje in to tik pred sprejemom zakona o varstvu okolja. Bolj kot neurejenost na tem področju odbor moti, da ni urejeno sistematično merjenje emisij, ki gredo pri takem sežiganju skozi dimnike v ozračje. Ni tudi zanesljive strokovne presoje, koliko takšne emisije škodujejo
ljudem, živalim in rastlinam.
Vendar Salonitova proizvodnja azbestcementnih izdelkov (cevi, valovite in ravne plošCe, strešniki itd.), je pustila svoj davek na ljudeh. Zamenjava programa s poliestrskimi izdelki je pravzaprav prehod z dežja pod kap, saj se pri tej tehnologiji razvija še bolj strupen element - stiren. Tu je Se dolgoletno nalaganje prašnih usedlin, ki so posledica miniranj v kamnolomu laporja,
Zevanje reke S°®® ;o. Salonit je vel 1, a po mnen]u ne dovolj, daM a - zaščitil ljudi, m
b tem velikem one'
.cu okolja, emo, da fabn ^ lo zaprejo,« s° edavnem sestal) r so povabi'
SEŽANA / POKOPALIŠČE
Premalo prostora za grobove
Pokopnih mest bo zmanjkalo že letos, zato je nujna obnova
Sežansko pokopališče je eno najlepše urejenih pri nas. Pozna se mu skrbna upravljalceva roka in smisel za usklajeno in urejeno podobo. Tako kot po vseh naglo se razvijajočih središčih že presega prvotno zastavljene okvire, ki so popolnoma zadoščali, dokler je bila Sežana še majhen kraj. Do danes se je mesto kar nekajkrat povečalo. Tako tudi poslednje počivališče že dalj časa kliče po razširitvi. Zamisel in projekt zanjo je izdelal Projektivni biro Kras iz Sežane oziroma zanj projektanta dipl. ing. arh. Vojteh Ravnikar in
Maruša Zorec. Ta je nujna, saj že zmanjkuje novih pokopnih mest. Hkrati z razširitvijo dosedanjega pokopališča hoCejo nekatere njegove dele preurediti, tako da bo ves kompleks, ki bo navezan na znameniti sežanski botanični vrt, tvoril nekakšen zaokrožen poslovilno-krajinski park. V prvi fazi naj bi pridobili nujno potrebna nova po-kopna polja, ki bi jih uredili v tako imenovani vrtači, preuredili naj bi tudi poslovilne prostore in razširili parkirišča. V vrtati, ki bi jo obzidali z značilnim kraškim kamnitim zidom (kamniti zid naj bi bil
dominantni element), pridobili tudi dovolj u1®8 j za Zame pokope. Ti se vse | pogosteje uporabljajo tu v Sežani. Pomembna p® drobnost ureditve je tu ta, da bi na enem mestu zbrali vse nagrobnike z® kraj pomembnih mož, J® so pokopani na sežanske®) pokopališču; tja pa naj bi prenesli in postavili vs® sedaj zapuščene in p0®! mljene nagrobnike, ki j®1 je kar nekaj za pokopal^ škim zidom. Ko bodo ko® čali še drugo fazo, bo p° kopnih mest dovolj za st® let. Načrte morata potreb še KS, cerkev in občinsk® skupščina.	(V-
KOPER / DOM - AKTIV
Zadevo bodo predali javnemu tožilstvu
Je šlo za poskus oškodovanja družbene lastnine? -Zaključki občinske komisije za družbeno nadzorstvo
Občinska skupščina je na včerajšnji seji med drugim obravnavala predlog zaključkov v zadevi oškodovanja družbene lastnine DOM - AKTIV. Skupščina je ob tem ugotovila, da je utemeljen sum, da je v tej zadevi prišlo do poskusa oškodovanja družbene lastnine, in sklenila, da se zaključki komisije - z nekoliko omiljenimi formulacijami - skupaj z dokumentacijo pošljejo družbenemu pravobranilcu in javnemu tožilstvu.
Podjetje Aktiv d.o.o. Koper je ustanovilo marca 1992 10 delavcev družbenega podjetja za stanovanjsko gospodarstvo DOM Koper. Podjetje s sedežem v prostorih Doma je bilo registrirano za opravljanje enakih dejavnosti, kot jih je opravljal
DOM. Po ustanovitvi Aktiva je bila pogodba o ustanovitvi dvakrat spremenjena v delu, ki se nanaša na ugotavljanje in delitev dobička. Podjetje AKTIV ni imelo lastnih osnovnih sredstev, niti delavcev: vse storitve zanj so opravljali delavci Doma. Občina Koper pa je maja '92 sklenila dodatek k pogodbi o upravljanju z njenimi stanovanji in poslovnimi prostori, ki je bila sklenjena s podjetjem DOM, tako da je bil kot tretji partner vključen še AKTIV. Marca lani je 9 družbenikov izstopilo iz podjetja AKTIV, njihove deleže pa je prevzelo podjetje DOM in s tem je AKTIV dejansko prenehal obstajati.
Zadevo si je tedaj ogledovala tudi SDK in ugoto-
vljeno je bilo nekaj kršite Zakona o podjetjih in Za kona o delovnih razim- l
rjih. Zgodba je kot delegat;
sko vprašanje prišla tu 1 na sejo koprske občinsk skupščine in komisij3 z®
družbeno nadzorstvo j®
bila zadolžena, da priPra_ vi poročilo. To je bilo p®^ dano na seji skupščine ]u^ lija lani in je bila tedaj za^ dolžena, da pripravi pr® dlog zaključkov. Obči® Koper je pogodbo z Ak® vom že prej prekinil^ ostalo pa je odprto vpraS^ nje poslovanja v času o ustanovitve do apri 1993, ko je šlo prek Aktiva veliko občinskega d® narja. Zato je komisija za družbeni nadzor predlaga la, občinska skupščina P® sprejela sklep, da se zad^
vo odda preiskovalnim °r
ganom.	Boris VuK
KULTURNI DOGODKI
Sreda, 19. januarja 1994
PLESNA ŠOLA / POBUDA SSG	GLASBENA MATICA / S PRVE LETOŠNJE SEJE UPRAVNEGA ODBORA
Prva »tržaška« ura Mojce Horvat ^oje so vsak petek v Kulturnem domu	Vztrajno prizadevanje za zagotovitev delovanja Ustanova je dobila izreden prispevek za kritje lanskega primanjkljaja in za izplačilo zaostalih prejemkov uslužbencem
—	 Mima Kapeu	Jože Koren
		v..
		
viti.amiS-fte SJ tipično učiteljico baleta: o priletno gospo, zapeto do vratu, z skglasom in brezhibno priCe-°. No, prj M0jci }jOTVat vsega tega l ’ saJ le to rulado, privlačno in gosto-sedno dekle, ki ji je ritem že tako cutr A0<^ kožo, da ima sogovornik ob-Tnn , 3 f° dekle vselej in samo pleše, zah? ^°ica ples tudi uci, pa ne tiste D evne piroete na konicah prstov, pa enkratno tehniko, s katero se Jn°Veh n.auCj obvladovati mišice in te-ip fr Jn ravn°težje. Prejšnji petek se „ a.rP seznanila z obema skupinama virt zamelskih učenčev in bodočih sta aoz°v modernega plesa. Malčki, ste 1 njako °d sedmega pa tja do enaj-knfir Bta’ jib )e sicer le pet, so ne-„> J; ° okorno, bolj kot sproščeno po-ah prve korake. Do prave vzklaje-s i manjka sicer še dosti, po MojCi-m mnenju pa bo le šlo vse tako, kot sni-^0JTUS ^a' Plesalci morajo postati Vnr‘ Ue samo v korakih, temveC tudi vsN ‘,'U ‘n mlmlkh Štetje korakov pa je ko el°meieno na številko osem. Toli-jazz namrec zahteva tradicionalni
vJn kako otrokom razložiti, da je pra-na drža odvisna tudi od pravilnega
krčenja mišic? Preprosto: ritko stisnite skupaj tako moCno, da bo trda kot kamen... Mojca Horvat se z modernim plesom ukvarja že dolgo vrsto let. Ima tudi svojo polprofesionalno plesno skupino, ki je širom po Evropi osvojila na raznih tekmovanjih že kakih dvajset naslovov. Na zadnjem, ki je bilo lani v Budimpešti, ji je za las oziroma za točko ali dve izmuznilo drugo mesto. In cilj pa je predvsem kvaliteta, kajti Mojca ne mara povprečnosti, zato njeno ljubljansko šolo obiskujejo predvsem talentirani plesalci.
V krajšem pogovoru, ki sva ga imeli med obema vajama v petek (druga je bila namenjena odraslim) je Mojca Horvat obžalovala, da se je prijavilo tako skromno število malih uCencev, starejša skupina je številčnejša, zato bo v prihodnje obiskala nekatere šole, kjer bo imela informativne ure, seveda Ce bodo tudi učitelji in ravnatelji za to. Za začetek ji bomo pomagali tudi mi, zato vabimo vse tiste, ki jih ob zvokih glasbe zasrbijo pete, naj Mojčine plesne urice obiščejo vsak petek v tržaškem Kulturnem domu ob 17. uri.
Na sliki (foto Ferrari) Mojca Horvat in njeni prvi mah tržaški uCenci
Upravni odbor Glasbene matice se je v ponedeljek sestal prvič v novem letu, kar je predsedniku Adrija-nu Semnu v uvodu dalo priložnost, da je elanom odbora, predvsem pa ustanovi, izrazil čestitke in pričakovanja, da bo v letošnjem letu le mogoče premostiti kritični finančni položaj in nadaljevati z rednim pedagoškim in kulturnim delom. V nadaljevanju je podal kratek pregled tega, kar je bilo narejenega v zadnjem enomesečnem razdobju na prelomu leta za premostitev sedanjih težav, ki so privedle tudi do stavke učnega osebja šole GM na Tržaškem. Tako je povedal, da je 11. tim. (z zamudo, a ne po krivdi odbora GM) prišlo do sestanka predstavnikov upravnega odbora s predstavniki obeh krovnih organizacij SKGZ in SSO, na katerem so pregledali in ocenili delovanje v lanski poslovni dobi in perspektive za letošnje leto. V triurnem konstruktivnem pogovoru je bilo dogovorjeno, da obe krovni organizaciji nakažeta upravnemu odboru GM izredni prispevek, kot je bilo predvideno na nedavnem sestanku v Ljubljani na sekretariatu za Slovence po svetu, za kritje lanskega primanjkljaja, za izplačilo zaostalih dveh mesečnih prejemkov uslužbencem (za december oz. 13. plačo) in za pokritje socialnih dajatev.
Glede na poudarjeno zaskrbljenost in nemoč upravnega odbora samega, da bi zajamčil plače uslužbencem za januar in za naprej in v pričakovanju refinanciranja zapadlega zakona za obmejna območja v okviru finančnega državnega zakona, pa je bil predlagan dogovor, po katerem naj bi sekretariat za Slovence po svetu anticipiral GM potrebna sredstva za januarske in naslednje plače in za delovanje ustanove, ta anticipirana sredstva pa bi upravni odbor GM vrnil ob izplačilu predvidenega oz. zagotovljenega prispevka italijanske države po že omenjenem zakonu.
Predsednik Semen je moral ob tem tudi ugotoviti, da upravni odbor GM v tem trenutku nima likvidnih
sredstev za januarske plače, predlagani dogovor pa do tega trenutka tudi Se ni bil realiziran.
Predsednik Semen je nadalje dejal, da so tako predstavniki upravnega odbora kot obeh krovnih organizacij predstavnikom sekretariata za Slovence po svetu izrazili željo, naj bi Slovenija tudi po uradni poti pritisnila na pristojne dejavnike v Italiji, da bi prispevke GM izplačevali brez neutemeljenih in dragih zamud. Prav tako je tekla beseda o možnostih, da bi šolo GM Se naprej vzdrževali v sedanjem obsegu in da se zato v najkrajšem času izdela načrt za njeno morebitno reorganizacijo za omejitev stroškov.
V tem okviru se je predsednik Semen dotaknil tudi stavke učnega osebja GM v Trstu od 7. do 11. t.m. Ob očitku, da nista bila izplačana dva zadnja mesečna obroka plač za leto 1993, je sindikalni odbor učnega osebja očital upravnemu odboru, da ni obvestil prizadetih, da izplačila ne bo. Sindikalni odbor je 11. t.m. sklenil stavko prekiniti, ne pa tudi stanja sindikalne pripravljenosti. Predsednik Semen je pri tem zavrnil očitke upravnemu odboru kot neutemeljene, med drugim tudi zato, ker je bil na zadnji seji upravnega odbora, ko je tekla beseda o teh vprašanjih, prisoten predstavnik sindikalnega odbora in ker je upravni odbor že 19.12.1993 dal pismeni odgovor sindikatu.
Predsednik Semen je potem izrazil zaskrbljenost zaradi vesti iz Rima, da se bodo, v nasprotju s sklepom v senatu na predlog nekaterih senatorjev, globalna sredstva za slovensko manjšino v Italiji od prejšnjih 8 milijard letno zmanjšala na 6 milijard. Pri tem pa je kot pozitivno ocenil to, da se bodo ta sredstva izplačevala na način kot doslej in da lahko torej GM računa na enak letni prispevek kot v zadnjih treh letih. Seveda pa ostaja problem financiranja tudi ostalih dejavnosti slovenske manjšine, ki bi bile, če bi bila sredstva iz Rima zmanjšana, močno pri-
zadete, če ne celo onemogočene.
V	izčrpni razpravi je podpredsednik upravnega odbora GM Drago Stoka poudaril neizpodbitno dejstvo, da je upravnemu odboru z velikimi napori navsezadnje le uspelo zaključiti leto 1993 s pokritjem velikega primanjkljaja, ki je bremenil GM še leto prej, in da vstopamo v leto 1994 brez dolgov, kar je vsega upoštevanja vredno dejstvo toliko bolj, ker kot manjšina še nikoli nismo bili v težjem položaju, kot smo danes, ko še vedno nimamo zaščitnega zakona in ko Se nič ne kaže, da bi ga kmalu dobili. Po drugi strani pa so se razmere v matični Sloveniji tudi spremenile in ni nič več tako enostavno, kot je bilo še pred nekaj leti. Vse to je treba vzeti na znanje in na celotno problematiko Glasbene matice gledati z večjim razumevanjem, V razpravi je bilo poudarjeno tudi, da je končna rešitev GM v priznanju njene javnopravnosti s strani italijanske države in da je treba zato intenzivneje obnoviti prizadevanja v tej smeri. Prav tako je bilo rečeno, da je treba znova načeti vprašanje šolskih prostorov in da bi bilo treba glede nastopiti tudi pri novi občinski upravi v pričakovanju njene večje naklonjenosti od prejšnje.
V	drugi točki dnevnega reda je upravni odbor razpravljal o imenovanju ravnatelja Sole GM v Trstu »Marij Kogoj« oz. o razpisu natečaja. Kot znano vodi glasbeno šolo sedaj prof. Bogdan Kralj kot vršilec dolžnosti ravnatelja. Po zavzeti razpravi o osnutku razpisa natečaja, ki ga je pripravil za to pred časom imenovani odbor na osnovi ustreznih razpisov na državnih konservatorijih, je upravni odbor končno sklenil, da se takoj razpiše in objavi natečaj za izbiro ravnatelja in določijo čimkraj-ši roki za prijave kandidatov tako, da bi celotni postopek lahko bil zaključen do konca februarja. Potrjeno je tudi bilo, da bo natečaj internega značaja, podrobnosti o razpisu in pogojih pa bodo interesentom na razpolago v tajništvu GM.
KULTURNIH ustanov h
Zaradi težav z osebjem zaprli kinoteko
Ko bi zastavili vprašanje, kdo je Serafino Marchio unet, bi prav gotovo malokdo pravilno odgovoril. eraiino Marchio Lunet je bil namrec edini redno Zaposleni pri Deželni kinoteki, ki ima sedež v Ul. .	v Trstu. V začetku leta je šel v zasluženi pokoj
111 takrat je kinoteka dejansko zaprta.
Ze pred meseci so člani filmskega krožka Cappel-Underground opozarjali na težave (ta namreč ni oma), s katerimi se mora soočati Deželna kinoteka. 6 z enim uslužbencem je v glavnem lahko opravlja-a sajno tekoče delo, se pravi vpisovanje novih fil-ali kaset in izposojanje istih v Studijske name-ne' M Sele, da bi bila odprta širšemu občinstvu. Po edanjem zapletu so na deželnem odbnorništvu za
ulturo tožili, da trenutno zelo slabo kaže z organi-p°m> saj naj bi v kratkem odšlo v pokoj Se 250 oseb. 0 oceni poznavalcev pa bi Deželna kinoteka lahko Zaživelo, ko bi bilo v njej zaposlenih vsaj Sest specia-iziranih oseb, pripraviti pa bi morali tudi program delovanja. Doslej je namreč ta pomembna struktura °lj životarila, predvsem iz navedenih razlogov, Medtem ko se lahko ponaša z bogatim arhivom in pa s sodobnimi aparati, npr. tudi s »popravljalcem« stati filmov. Kljub vsemu pa redno sodeluje z vsemi ''eejimi filmskimi prireditvami in torej tudi s festiva-0lti Alpe Adria Cinema, ki se začenja danes.
GLEDALIŠČE / TRŽAŠKA SKUPINA »LA CONTRADA«
Lepo darilo
»Božična viija« za abonente in mladino
Prazniki so mimo in z njimi tudi praznično vzdušje, toda gledališka skupina »La Contrada« je letos zelo lepo poskrbela za svoje abonente. Podarila jim je namreč post-praznično darilo, in sicer izvenabon-majsko predstavo z naslovom »Božična viija«, katero so si lahko ogledali od petka, 14. januarja vse do nedelje, 16. januarja.
Gre za zelo ganljivo zgodbo, katere avtor je Fjodor Dostojevski, za teater pa je zgodbo priredil Francesco Macedonio. Mogoče se gledalcem poraja vprašanje o pomenu izbora tovrstnega teksta. Zgodba namrec pripoveduje o ubogem dečku, ki na božično viljo tava po mestnih ulicah in išče vsaj koSček kruha ali pa toplo človeško besedo. Vseskozi ga spremljajo snežinke, katere so po mnenju Francesca Mace-donia glavni junak te zgodbe. Čeprav je to sneg le iz koščov papirja, ki jih včasih meče pripovedovalec zgodbe, nas le-ti popeljejo s spomini v nase otroštvo. Ce k temu dodamo še nežno glasbo in mehak dečkov glas, je magična atmosfera popolna.
Komedija, ki je namenjena predvsem otrokom, je tako zelo podobna današnji resničnosti in se z njo srečujemo čedalje bli-
že. Smo v dobi, ko svojim otrokom nudimo poleg ljubezni, tudi najrazličnejše materialne dobrine, včasih tudi preveč. Smo pa tudi v dobi, ko nedaleč od nas divja vojna in nebogljeni otroci umirajo od lakote, mraza in bolezni, katerim niti za praznike ni prizaneseno gorje. Kako zelo so podobni dečku iz zgodbe, čeprav njegovo trpljenje ostaja le na odrskih deskah, se njihovo žal nadaljuje. Včasih se vsega tega vsi spozabimo, ker je daleč, ker ne vidimo, ampak prav to je smisel te predstave, osveščanje in spoznavanje z realnostjo, ki nas obkroža, sploh za najmlajše.
Režiserka Luisa Crismani meni, da je zgodba zelo poučna, ravno zaradi tega neprisiljenega sporočila, ki ga nosi v sebi. Omeniti velja Se igralca Riccarda Canalija, ki se je v vlogi pripovedovalca zelo dobro odrezal, in igralko Valerio D’Onofrio, ki se je s svojo vlogo ubogega dečka, še posebno prikradla v srca občinstva (na sliki).
Po abonentskih predstavitvah bodo do petka, 21. januarja predstave za Šolske otroke, ki si bodo jutri lahko ogledali ponovitev tudi popoldan ob 17. uri.
Duška Delbello
SVET
^ 2 Sreda, 19. januarja 1994
REPORTAŽA
Zimski sprehod po VVashingtonu
Zvezno prestolnico so zgradili izredno hitro
VVASHINGTON- Predsednik ZDA, ki je menda najmočnejši človek na svetu, v ledenih zimskih mesecih ni videti absolutni gospodar svoje hiše, ali vsaj ne njene okolice. V parku, ki leži nekaj metrov pred Belo hišo, na drugi strani Pensilvanske avenije, brezskrbno poležujejo brezdomci. Ko skušajo z vsemi sredstvi in materiali preprečiti izgubo toplote, so še najbolj podobni velikim plastičnim zavojem. Srečneži med njimi, ki so si našli posteljo nad rešetkami podzemne železnice ah garaže, se zjutraj pretegujejo razkriti, napol gob in zadovoljni zaradi presenetljive toplote. Ob najhujšem mrazu jih prostovoljci zvečer prepričujejo, naj se pustijo prepeljati v zatočišča.
Mnogi med temi ljudmi s praznimi pogledi se ne pustijo prepričati. Kdo bi jih lahko v kaj prisilil v tako svobodni državi, za kakršno se razglaša Amerika? V znamenje državljanskega ponosa je eden izmed brezdomcev pred ameriško predsedniško palačo v tla zapičil celo zastavo s Črtami in zvezdicami.
Kljub tragičnosti, ki jo izžarevajo te zlomljene osebnosti, pa je videti njihov sosed, predsednik ZDA, manj svoboden od najbe-dnejšega brezdomca. Bela hiša je na prvi pogled nekam majhna in nebogljena stavba, ujeta med večji stavbi finančnega ministrstva in slikovitega, starega State Departmenta. Njene prebivalce lahko vsako jutro zmotijo turisti, ki sicer ne morejo v vladno in družinsko drugo nadstropje, zato pa se lahko mirno sprehajajo po prvem, kjer
ameriški predsedniki sprejemajo tuje goste. Zaradi neprekinjene vrste obiskovalcev ter zaradi vrvi, ki naj bi preproge, naslanjače, slike in kamine ščitila pred turisti, pa so plesna dvorana, dvorana, v kateri lahko prirediš večerjo za nekaj sto gostov, ter rdeča, modra in zelena soba videti nekam muzejske in posebne. NiC Čudnega, Ce se vsaka prva dama najprej loti preurejanja. Celo »sopredsednica« Hillary Clinton si je vzela Cas za preobleko Bele hiše, Čeprav najbrž ne s takšnim žarom in okusom kot aristokratska Jacqueline Kennedy ali pompozna Nancy Reagan.
Belo hišo so skupaj z vsem VVashingtonom zarisali konec 18., zgradili pa v začetku 19. stoletja. V skladu s spoštovanja vredno tradicijo, da Američani soglašajo samo o tem, da ima o stvareh vsak svoje mnenje, so se predstavniki ameriških držav seveda prepirali, kje naj zgradijo prestolnico nove skupne države. Območje ob reki Potomac so izbrali zato, da so zadovoljili južne države. Severnim, ki so se v krvavi državljanski vojni veliko bolj zadolžile od južnih, je zvezna vlada obljubila prevzem dolga. To je bila tudi pametna politična poteza, saj so s tem okrepili zvezno oblast. Južnim pa so dali prestolnico, saj so reko Potomac prištevali k jugu. Kdo ve zakaj? Vsaj meni, ki živim v pravi južni državi, se zdi VVashington geografsko in vremensko Čistokrvno severno mesto. Načrt novega mesta je v hudi megli zarisal Francoz Pierre L‘En-fant. Na konju je moral
skoraj pretipati okolico, kajti tedanji državni sekretar Thomas Jefferson je zahteval, da je treba prestolnico bliskovito zgraditi, še preden bi si zvezne države premislile. Kljub naglici, dežju in megli je L‘Enfant premišljeno izkoristil obliko terena in postavil zakonodajno oblast na hrib, izvršno oblast pa nekoliko nižje, v Belo hišo, med njima pa je zarisal Pensilvansko avenijo in park.
Simbolika washing-tonskega zemljevida naj bi predsednike opozarjala na višjo oblast vsakokrat, kadar pogledajo skozi okno proti Capitol Hillu. Bela hiša je še posebej majhna, Ce si jo ogledamo po obisku kongresa in mogoCne stavbe vrhovnega sodišča. V spopadu s kongresniki so si ameriški predsedniki znali izbojevati oblast, toda vrhovno sodišCe je nad vsemi. Morda zato, ker deluje s političnim zamikom. Vsemogočne sodnike vrhovnega sodišča, o katerih prav zaradi njihove pomembnosti govori najnovejša filmska uspešnica z Julio Roberts, v dosmrtno službo imenujejo predsedniki, ponavadi v skladu s svojim političnim prepričanjem. Zaradi zakonov demokracije in narave pa sodniki ponavadi preživijo svojega predsednika, zato se republikanska izvršna oblast sooča s pretežno liberalnim vrhovnim sodiščem, demokratski predsednik pa ima -tako kot zdaj Bill Clinton -za nadzornike svoje zakonodaje konservativne sodnike. Videti je, da so samo obveščevalne službe nad vsemi. Pred leti so novinarji odkrili, da prisluškujejo tudi vrhovnemu sodišču,
Oblasti v Vietnamu kamboških beguncev ne pustijo domov
KAMBODŽA - Pet tisoč jih tiho čaka in obupuje, medtem ko jih vse huje pesti lakota in jih muci vse več bolezni. Pet tisoč ljudi, večina s potrjenimi kam-boškimi dokumenti, ki se Čutijo Vietnamce. Pet tisoč jih ne sme stopiti na tla, ki jim pomenijo dom.
»Vedno sem živel v Kambodži, skoraj 50 let, in imam državljanstvo. Zdaj pa mi ne pustijo iti v Vietnam. Zakaj mi Kambodža ne pusti iti domov, saj drugi Kambo-džani zlahka prestopijo mejo?« je Yung Yang Gang izrazil njihovo stisko. Gang je bil v skupini 70 Vietnamcev, ki so se srečali s predstavniki Visokega urada ZN za begunce (UNHCR) in Svetovnega programa za prehrano (WFP) in jim prikazali svoje težave. »To je zdaj le se navadno begunsko taborišče. Ljudje so popolnoma odvisni od nase pomoči,« je dejal eden od predstavnikov Urada za begunce.
»Pet tisoč pozabljenih« je nasedlo sredi nikogaršnje zemlje. Podali so se domov, na njihov rodni Tonle Sap, zdaj pa so jih ustavili na zemlji, ki ji ne morejo reci dom in ne morejo vec ne naprej ne nazaj. Pet tisoč je vse, kar je ostalo od skupine 20 tisoč Vietnamcev, ki so skušali ubežati »pogromom« skrajne gverile Rdečih Kmerov. Vec kot sto so jih že pobili, večina jih je bila neoboroženih - žensk in otrok.
Kar jih je ostalo, so se uspeli prebiti do meje, le malo pa jih je prišlo tudi naprej. Le nekaj jih je namreč imelo dovolj denarja, da so lahko podkupili kamboško policijo, da jim je dovolila prestopiti mejo.
Drugi so se ustavili na meji in zdaj tam životarijo - na pravi floti majhnih pozibavajočih se ladjic. Ti ljudje niso le revni, so poosebljena revščina. In to le zato, ker država ne more ali ne zna rešiti vprašanja o njihovem državljanstvu.
Nova kamboška vlada je pokazala izrazit odpor do tega, da bi se ukvarjala s tem »perečim« vprašanjem, in je Združenim narodom brez upiranja prepustila skrb za »ljudi na čolničih«. Ti se iz dneva v dan spopadajo z vse hujšimi težavami. Vodja taborišča Chan Yang Thanh pravi, da je od marca lani umrlo že 38 ljudi, od tega 26 starejših in 12 otrok. »Nimamo zdravil in zato je umrlo že 38 ljudi, največ zaradi malarije.« Poleg bolezni »ljudi na Čolnih« vse bolj mučijo socialne težave. Pojavljajo se trenja med njimi in vaščani v bližini, v glavnem zaradi hrane. Oboji lovijo ribe v istih loviščih in jih zato hitro izčrpavajo, prehitro, da bi se lahko živalski sistem učinkovito obnavljal. Morda bodo oboji kmalu stradali. Begunci so sicer imeli nekaj denarja, a je tudi ta kmalu posel. Zdaj so prisiljeni prodajati svoje Čolne, svoje domove. »Tu ne moremo živeti, ne moremo delati. Postajamo vse bolj jezni,« pravi Quyen Yang Ba v tekoči kmerščini. Ko so ga vprašali, Ce bi bilo mogoče podkupiti policijo, je odgovoril: »Da.« Da, Ce bi imel denar. V Kambodži je bil resda reven, a je vsaj lahko nahranil osem ust, ki jih ima v družini Od tam je pobegnil zato, da bi ušel pobojem, zdaj pa bo morda umrl le korak daleC od domovine.	Mark Dodd/Reuter
kar je že po definiciji nezakonito, saj laliko sleherno prisluškovanje odobri samo sodišCe.
V VVashingtonu leži tudi simbol nekega drugega, politično veliko bolj usodnega nezakonitega prisluškovanja. Elitni stanovanjski kompleks VVatergate, nižje ob reki Potomac, je videti kot nedolžno prebivališče bogatih meščanov, ki niso hoteli kupiti hiše v še bolj elitnih predelih mesta v bližini tujih veleposlaništev. Tu so v začetku 70-ih let »vodovodarji« predsednika Nixona prisluškovali politikom Demokratske stranke, potem ko so jih odkrili, pa so zapečatili usodo prvega ameriškega predsednika, ki je moral odstopiti.
Barbara Kramžar
(nadaljevcanje jutri)
Bela hiša je v resnici mnogo manjša, kot se zdi na fotografijah
IZRAEL / NAČIN ŽIVLJENJA
JERUZALEM - Imigra-cijska zelena karta in letalska vozovnica v Ameriko sta za mnoge Izraelce pomenili prijetne sanje, v katerih ne žive veC v vojaški coni, ampak uživajo v »potrošniških nebesih«. »American dream« (ameriški sen) pa jim zdaj ni vec neznan. Velike veleblagovnice, restavracije McDonaldi in kabelska televizija, to so zdaj zahodne dobrine, ki skupaj z vizijo miru dajo slutiti, da si bodo tudi Izraelci lahko rezali večje kose kruha v državi, ki se zdi kot košček Amerike na Bližnjem vzhodu.
Na obzorju je vse mirno, kaže, da bo vojne konec, in Izraelci se lahko posvetijo masovnim nakupom - s kreditnimi karticami, seveda. »Ali se lahko petmilijonsko prebivalstvo sploh obdrži pri taki poplavi tujih izdelkov?« se sprašuje Martha Meisels, novinarka, ki so jo pred kratkim poprosili, naj poskusi »popolnoma novo vrsto piškotov«. Da, nakupovanje v Izraelu se je bliskovito razširilo in veleblagovnice so lani na prodajne police zložile veC kot 3000 novih - seveda zahodnih -izdelkov, kar pomeni okoli osem novosti na dan ali okroglih 25 odstotkov veC kot v letu 1992. In to ne velja le za »špecerijo«, tudi prodajalci avtomobilov so si zadovoljno meli roke, ko so pregledovali inventar. Prodaja jeklenih konjičkov je poskočila na rekordnih 140 tisoč na leto oziroma za 2, 5 odstotka.
Javno mnenje se je prejšnja leta vrtelo le okoli
vojne in prelivanja krvi, kar je bila tudi večna tema na raznih pogovornih oddajah v živo. Današnje dni Izraelce bolj skrbijo novi avtomobili in računalniška industrija. Neki ameriški priseljenec, ki je v Izrael prišel prav zato, da bi pobegnil od potrošniško usmerjene družbe, se mora spet pritoževati: »Spreminjajo se v Četo tepcev.« Medtem pa se potrošniška gonja nadaljuje. Javne ankete so pokazale, da izraelski kupci ne želijo v ni-
čemer vec zaostajati za svojimi ameriškimi prijatelji: kar 67 odstotkov jih lansko leto ni prihranilo niti ficnika, celih 59 odstotkov pa jih je bilo vsak mesec »v minusu«.
McDonaldi je v Izraelu odprl svojo restavracijo s »hitro hrano« in moral razširiti parkirišče, takšen je bil naval. Zdaj načrtujejo gradnjo nadaljnjih 50 restavracij do leta 2000 in tudi njihov veCni tekmec Burger king odpira svoje podružnice. Tudi z vodo v
dališCi in dvema konce* tnima dvoranama. Podoben izbor je v Jeruzalem^ Po vladnih podatkih se je življenjska raven dvignila za štiri, poraba pa za
pnnict nrlotntVmr nfl KrlT ^
iz gospodarske recesija Vse to pa ima svojo cen°-državni proračun se bo najbrž zmanjšal za kak1" osem odstotkov, primanjkljaj pri plačilih dolg°'j pa za kakih šest milijar dolarjev. Inflacijo bodo S® utegnili nekako obrzda11 in jim bo verjetno »ušla® le za nekaj odstotkov Cez napovedi.
Neki izraelski časoplS je Jaserja Arafata, vodit6" Ija PLO, označil za »prl)a telja trga«. Le napol v sak je dejal, da je njegov stisk roke z ministrskim pre. sednikom Jicakom Ral)1 nom pred belo hišo »J16-
rpHil	7a Hpnamlce
Raj za potrošniške duše: vsak dan osem novih izdelkov
Nakupovalna mrzlica je Izraelce zagrabila v vsej svoji moči
Izraelu ne bo vec težav, saj bo trg poplavila - sicer ustekleničena - mineralna voda Evian. Odkar so se odprli tujemu trgu, lahk6 Izraelci živijo po zahodni® merilih. Oblečeni v tuja oblačila bodo sedli pr66 Blaupunktov tv-sprej6" mnik in gledali Sky On6 na kabelski tv-mreži- C® jih bo zagrabila lakota, bodo v roke vzeli PanasoiU" cov telefon in poklicali v Pizza hut ter naročili pic° in kokakolo. Račun pa bodo poravnali kar s kreditno kartico. Ce te še nimajo, jo bodo dobili, zraven pa jim bo banka - po nekoliko nižji ceni- organizirala izlet v New York. Ce se bodo hoteli ponoCi zabavati, bodo lahko od zdaj naprej izbirali med 36 ki-
l
Zahodne vrednote in izdelki preplavljajo Jeruzalem
POTRES / DOSLEJ SO ZABELEŽILI 200 MANJŠIH IN VEČJIH SUNKOV
Tla v razdejani Kaliforniji še dihtijo Prebivalci preživeli mimo noč
p° prvem obračunu naj bi ostalo brez strehe približno 15 tisoč ljudi - Število mrtvih se ni povečalo
vi08 ANGELES - Rešeti6 6kipe 80 na dan po ie „eSU-iže na delu. Potres clT1Cl1 P°8lavitne avto-Z ne Povezave ter po-
tp^.^ogo poslopij, med
S1 tadi trinadstropno
anovanjskohišovNorth-
kat P°d ruševinami nki]eumrl015 oseb. ublasti so v torek prekini Solski Pouk in zahte-.e’ na) ostanejo tudi ura-trgovine po možnosti D prtl’ da bi preprečili ZT6tne težave zaradi .^dejanih cest. Osem mi-nov prebivalcev je mir-JO preživelo noc, čeprav o tub prestrašeni zaradi
ie Lr,esta1nih sunkov, ki jih bilo doslej kar 200, naj-
močnejši pa je dosegel jakost 5, 5 po Richterju. Policija je ponoči pazila, da se spoštujejo izredne razmere, pri tem pa ji je pomagalo še 1.500 pripadnikov Nacionalne garde. Znanstveniki so potrdili, da je potres, ki je dosegel jakost 6, 6 na Richterjevi lestvici, povzročil prelom Oakridge, ki je miroval že dve stoletji.
V Los Angeles sta prispela minister za stanovanjsko upravo Henry Ci-sneros in minister za prevoze Federico Pena ter ponudila nadvse potrebno zvezno denarno pomoC. Predsednik Clinton je v ponedeljek razglasil južno
Kako je kosila smrt
ASHimgton - Smrt je v kalifornijskem potresu 2gSI ° ,na različne načine, in sicer: v North	življenje pod ruševinami stavbe
2 /e umrlo zaradi kapi; j sta umrla pod ruševinami v Sberman Oaksu; Prometnik je z motorjem zgrmel z viadukta;
1 moški je umrl na svojem domu, ker ga je v Javo zadel neki predmet;
^ ]erman Oaksu je pod ruševinami svoje hiše Ul*rl 5-letni otrok;
25-letnik je umrl v Hollywoodu, ker ga je P azila žica visoke napetosti; a begu iz svoje hiše je v Rancho Cucamongi umr-a Keka ženska;
neki turist je umrl, ker je padel s šestega nad-T0Pja svojega hotela v Los Angelesu;
(Je neidentificirani trupli pa so pripeljali vbolniš-
Kalifornijo za območje, prizadeto od naravne katastrofe; to je bil prvi korak za zvezno finančno pomoC, ki bi po besedah guvernerja Peta VVilsona utegnila preseči sto milijonov dolarjev.
NoC je 15.000 brezdomcev in tudi mnogo prebivalcev - preprosto preveč prestrašenih, da bi spali doma - kljub hladu preživelo na odprtem, v šotorih, ki so jih postavili v parkih. Igrali so karte, poslušali glasbo, si pripravili večerjo na žaru, nekateri pa so se raje zatekli v svoje avtomobile. Oblasti so pripravile na desetine zavetišč za brezdomce, medtem ko je Rdeči kriz že začel apelirati .za denarno pomoC.
V južni Kaliforniji se ljudje ponašajo s svojo hladnokrvnostjo, ponedeljkov potres pa je bil tudi zanje huda preizkušnja. »Potres je bil kot velikanska eksplozija. Izkusil sem jih že mnogo, bili pa so nic v primeri s tem. Tale me je res pretresel,« je izjavil 20-letni Jim Mejorado, ki živi v Slymarju, enem izmed najbolj prizadetih področij.
Losangeleški župan Richard Riordan je prebivalstvo pozval: »Obdržati moramo hladno kri danes, jutri in v težkih Časih, ki nas še Čakajo.«
Zakaj so se zrušili losangeleški viadukti
RIM - Losangeleške avtoceste, svetovno znane »lfeeway«, ki se nikoli ne križajo, so se zrušile, ker jih je vrglo z nosilnih stebrov, ali pa so se sesule, ker so jih gradili kot »gradove iz igralnih kart«, saj so voziščne plošče le položili na nosilne stebre, ne da bi jih pritrdili, kot je bilo to v navadi v šestdesetih letih. VeCji horizontalni premik, ki ga je povzročil potresni sunek, je voziščne plošče z lahkoto vrgel z ležišč nateznih armatur nosilnih stebrov.
Po mnenju Vincenza Petrinija, ki poučuje gradbeništvo na milanski politehnični šoli in je direktor inštituta za protipotresno tehnologijo pri Vsedržavnem svetu za raziskave
(CNR), so na losangeleških avtocestah uporabili »staro tehnologijo gradnje viaduktov, ki je zelo cenena v normalnih pogojih«. Za docenta na rimski univerzi La Sapienza Vincenza Crocia je presenetljivo, da v vseh teh letih, ko so postopoma uvajali strožje protipotresne gradbene norme, niso ukrepali na kalifornijskih avtocestah z banalnimi varnostnimi posegi. Zadostovali bi že navadni železobetonski bloki ob robovih nateznih armatur, da bi zaustavili voziščne ploskve na nosilnih stebrih. Potresni sunek bi seveda zdrobil te železobetonske zapore, ki pa bi preprečile, da bi vozišča zdrsnila z nosilnih stebrov. Pri tem odi-
grajo podobno vlogo kot končni železniški odbijači na postajah. Brez teh železobetonskih zapor so viadukti med potresi podobni nepovezanim železniškim vozovom.
Tudi v Italiji je prišlo do podobnih pojavov med potresom v Furlaniji leta 1976 in v Irpiniji leta 1980. »Na avtocesti Videm-Trbiž so se zaradi istih vzrokov zrušili trije mostovi, tako da smo jih morali na novo projektirati,« je povedal Petrini. »Nosilni stebri so bili nepoškodovani, z nosilnih ležišC je le vrglo železobetonske ploskve vozišča,« je dodal Croci. Od leta 1976 je družba italijanskih avtocest sprejela protipotresne norme tudi pri gradnji viaduktov, tako da so uvedli na ležiščih nosilnih stebrov posebne »blažilnike«, na starih viaduktih pa železobetonske zapore. Sistem vozišCnih ploSC z neprekinjeno natezno armaturo je bil zelo priljubljen v šestdesetih letih, ker je blažil temperaturna raztezanja in natezne napetosti vozišCnih ploskev. Petrini je vseeno poskusil opravičiti kalifornijske oblasti in gradbince. Pri posodobitvi starih viaduktov je treba namreč za dalj Časa na njih prekiniti ves promet, ker pa so kalifornijske avtoceste življenjskega pomena za tamkajšnje ljudi, so na to raje pozabili. Vsekakor bodo sedaj imeli dovolj Časa za posodobitev, ker bodo morali na novo zgraditi večino viaduktov.
P®,
Prizorišče potresa v Los Angelesu
Potresni sunek so zaznali ob 4.31 po krajevnem času in trajal je nekaj več kot 30 sekund. Sledilo In ^ a več Šibkejših sunkov. Epicenter je bil v Northbridgeu, kakih 30 km vzhodno od središča °s Angelesa. Potres je bil 6,6 stopnje Richterjeve lestvice.
Štirinadstropno vozlišče med Jisddržavno cesto 5 in avtocesto 14 pri pVimaru se je zrušilo. Policist se je smrtno ponesrečil. Očividci trdijo, daje pod ruševinami še en avtomobil in daje V02n'k gotovo mrtev.
J. v Granada Hlllsu so
eksplodirale plinske napeljave in počile vodovodne cevi. izbruhnili so številni Požari.
Prelomnice v Kaliforniji
Najpomembnejše prelomnice v Kaliforniji tečejo skozi gosto obljudene predele.
■ V Sylmaru je bilo porušenih najmanj 44 hiš.
Prelomnice v L.Angelesu
Na območju Los Angelesa je več prelomnic, ki pogosto povzročajo potrese.


Northridge1 (epicenter)
® Več kot dvanajst Ndi je umrlo pri dušenju
stanovanjskega bloka, v bližjnj je podobna n|sa popokala, ni pa se zrušila.
* Zrušila se je velika trgovina v centru rnode. Sipe so ze zdrobile in parkirna kiša se je zrušila.
To
v Studio Cityju
Fernando
Pasadena
—'
San Diego
I Gričevje I Santa Monica
I Prelomnica Malibu
e Studio City #
Shemian #
Oaks	of Hollywood
Beverly ^
Mills
■ Nadvoz Fairfax
„ cierra Madre
prelomnica Siena
Rancho Cucamonga
- Los Angeles *
■ Zenska si je zlomila vrat in je umrla, ko je na svojem domu v kraju Rancho Cucamonga bežala iz hiše po prvem potresnem sunku.
Santa l Monica
Pre/- mtier
avenue nad avtocesto
■ V Sherman Oaksu se je zrušila hiša in dve osebi sta izgubili življenje.
Tihi
ocean
San NEVADA k Francisco	Lgs
|K,UF^
■ Mednarodno letališče v Los Angelesu je bilo zaprto dve uri
Potres so zaznali tudi v San Diegu, 180 km južno od Los Angelesa in v Las Vegasu, 400 km severovzhodno od Los Angelesa.

Richterjeva lestvica
MAGNITUDO IN OPIS POTRESA i _ _ »Močan« poptres, ki lahko j Q]U povzroči ogromno škodo
d-----1 Velja za najmočnejši potres na
I 7,0 | obljudenih območjih. Skoda je 1 ogromna.
Lahko povzroči veliko
|r n| Lahko povzroči znatno
15,0 | škodo
|4^0j Lahko povzroči nekaj škode
13,5' Lahko povzroči manjšo L^.TJ škodo
|2^0J Komaj zaznaven.
Zavarovalnice ne bodo pokrile nastale škode
HARTFORD - Zavarovalne družbe po vsej verjetnosti ne bodo krile niti tri četrtine škode, ki jo je v ponedeljek povzročil potres v južni Kaliforniji.
Loretta VVorters, predstavnica Zavoda za zavarovalne informacije, je izjavila: »Približno 75 odstotkov lastnikov kalifornijskih poslovnih prostorov in domov ni zavarovanih pred potresi in to je prava tragedija.« Najsilovitejši kalifornijski potres v zadnjih dvajsetih letih je prizadel Los Angeles pred zoro in terjal 33 smrtnih žrtev, povzročil veC kot 100 požarov, razdejal avtoceste, porušil in poškodoval veliko število his, poleg tega pa je dober del mesta ostal brez električnega toka. Doslej Se niso točno ocenili škode. Leta 1989 je potres v San Franciscu zasebnikom povzročil 7 milijard dolarjev škode, tudi takrat so bili prizadeti večinoma nezavarovani.
Zavarovalnice v Kaliforniji morajo lastnikom poslopij nuditi ločene police za zavarovanje pred potresi, katere pa niso obvezne. Skoda, ki so jo povzročili požari oziroma Sakalstvo, bo
večinoma izplačana, škoda, ki jo je povzročil potres, vključno z razbitimi okni, porušenimi strehami in zidovi ter poškodovanimi temelji, pa bo ostala nekrita.
Potresne zavarovalne police stanejo približno 1 dolar letno za 1000-do-larsko kritje, je razložila Loretta VVorters. Potresna polica stane torej povprečno od 200 do 300 dolarjev letno, seveda poleg stroškov za običajno zavarovanje. Čeprav so zavarovalnice že na delu, bo trajalo nekaj dni, da bodo ugotovile, koliko ljudem bodo morale izplačati škodo. Rhonda Ruch družbe A.M. Best je izjavila: »Potresnih sunkov je Se in Se, zato še ni zanesljivih podatkov o škodi.« Dodala je, da so stavbe, . Se zlasti stanovanjska poslopja, hudo poškodovane. Najhuje so poškodovane ceste, ki seveda niso zavarovane in za popravila katerih bo kljub temu treba odšteti na stotine milijonov dolarjev.
Kalifornijo je doslej doletelo 10 za zavarovalne družbe najdražjih ameriških potresov. Na čelu seznama je potres v sanfranciškem zalivu leta 1989.
AVSTRIJA
Z
'ij	Sreda, 19. januarja 1994
					z——
rC	AVSTRIJA / VOJSKA			1 1 		AVSTRIJA / BIVŠI PREDSEDNIK GOMBOCZ NI PREBOLEL ATENTAT, TODA:	/
Busek ogroža sporazum o civilni službi
Vse večji odpor znotraj SPO
DUNAJ - Razprava o ustanovitvi poklicne vojske v Avstriji, ki jo je sprožila Haiderjeva svobodnjaška stranka in v katero se je v ponedeljek vključil tudi predsednik ljudske stranke (ČVP) in vice-kancler Erhard Busek, ko je govoril o »možni opciji«, zdaj celo ogroža Sele pred nekaj dni težko skovani koalicijski kompromis o bodočnosti civilnega služenja vojske.
Po sklepu predsedstvu štajerske deželne organizaciji SPO, ki poziva državne poslance oz. poslanke, da v parlamentu ne glasujejo za koalicijski dogovor, se je včeraj proti kompromisu izrekla
tudi koroška socialdemokratska mladina. V izjavi za tisk je poudarjeno, da so prav Buse-kove izjave bili povod za sklep proti sprejetju kompromisa pri vprašanje civilne službe.
Sef FPČ Jorg Haider je medtem spremembo stališča ČVP glede poklicne vojske sprejel »z zadovoljstvom«, poslovodja Zelenih, Peter Pilz, pa je Busekove izjave ostro kritiziral in dejal, da se ljudska stranka očitno vse bolj približuje pozicijam Haiderjevih svobodnjakov. Spričo najnovejšega razvoja da se Zeleni sprašujejo, ah se ČVP že pripravlja na »opcijo male koalicije, je dejal Pilz. (I.L.)
Društvo »Člen 7« ni klonilo neonacističnemu terorju
Društvo se ne bo razpustilo - 79. marca volitve novega vodstva
GORNJA RADGONA -Medtem ko varnostni organi slej ko prej iSCejo glavnega storilca decembrskih neonacističnih atentaov s pisemskimi bombami, se je ena izmed skorajšnjih žrtev bombnih napadov umaknila iz javnega in angažiranj ega političnega življenja: VVolfgang Gombocz, nekdanji predsednik in govornik kulturnega društva štajerskih Slovencev »Člen 7«, ne more preboleti dejstva, da je postal tarča krvavega političnega nasilja ekstremistov. Znanstvenik, ki na graški univerzi poučuje filozofijo, je napovedal svoj umik iz društvenega in manjškinsko-političnega delovanja. Ker je tudi sedanja predsednica društva, ki ne želi objavo svo-
Ivan Lukan / Igor Schellander
j ega imena, odstopila, je bil kratkoročno ogrožen celo obstoj društva. Predsednica in Gombocz sta na zadnji seji predstoj-nistva namreč predlagala razpustitev društva, za kar pa nista dobila zadostne podpore. Večina elanov ni klonila neonacističnemu terorju in za 19. marca letos sklicalo občni zbor, na katerem naj bi bilo izvoljeno novo predsedstvo.
Gombocz, ki si je pri ministrstvu za znanost za dobo letnega univerzitetnega semestra izprosil dopust, je šele te dni v pogovoru za dunajski tedenski magacin »News« napovedal razpustitev slovenskega kulturnega
društva in ob tej priliki -poleg umika sedanje predsednice društva - namignil tudi umik nekaterih drugih odbornikov in aktivistov. Menil je tudi, da je »zelo neverjetno, da bo prišlo do izvolitve novega odbora«.
Cmogledni bivši predsednik k sreCi ni imel prav, tako da neonacističnemu terorju - skupaj z nestrpnostjo in odklonilno držo pristojnih politikov v zvezni deželi Štajerski - le ni uspelo uresničiti zastavljenega cilja: odstranitve nezaželjenega »tujega« elementa.
VVolfgang Gombocz v intervjuju opozarja tudi na to, da so društvo in njegovi aktivisti tudi že v
preteklosti bili adresati raznih groženj in napdal-nih pisem. Dejavnost društva in njegova želja po uresničitvi priznavanja manjšinskih pravic na avstrijskem Štajerskem še živečih (okoli 5000) Slovencev sta naletela na trden odpor odgovornih štajerskih deželnih politikov. Le-ti so ob mnogih priložnostih dobesedno zanikali obstoj ostankov slovenske manjšine na Štajerskem.
Zelje društva »Člen 7« so bile dokaj skromne: priznanje manjšine, možnost dvojezičnega pouka na nekaterih šolah, ustanovitev ter financiranje muzeja in slovenskega kulturnega doma.
Bivši predsednik društvo »Člen 7« W. Gombocz.
NOVICE
Velepodjetnik Rogner je Haiderjev neodvisni kandidat
CELOVEC - Koroški velepodjetnik Robert Rogner, zgradil je med drugim počitniška naselja po vsej Evropi in celo v Ameriki, je Haiderjev neodvisni kandidat za deželnozborske volitve 13. marca na Koroškem. Kot znano, je Haider skozi več tednov napovedal »veliko presenečenje pri predstavitvi kandidatne liste FPČ«, z imenom Rogner pa je morda presenetil nekaj manj informiranih Korošcev, saj je znano, da je »gradbeni lev« že vsa leta - predvsem v času, ko je Haider še bil deželni glavar - sodil v ožji krog simpatizantov Sefa avstrijskih svobodnjakov. Robert Rogner bo kandidiral v volilnem okrožju 3 (Beljak-mesto, Beljak-dežela), kandidaturo na listi FPČ pa je sprejel samo pod pogojem, da bo po volitvah postal član koroške deželne vlade. Trenutno ima svobodnjaška stranka v deželni vladi dva sedeža (namestnik deželenega glavarja Mathias Reichhold in deželni svetnik Jorg Freunschlag- op. ured.). Tako Haider kot tudi deželni glavar Zernatto (ČVP) računata s pridobitvijo dodatnega sedeža v deželni vladi in sicer na račun socialdemokratov. (I.L.)
AVSTRIJA / NEČLOVEŠKO ZADRŽANJE DO TUJCEV
SchoHen rešil ugled Avstrije
Minister Rudolf Scholten.
DUNAJ - »V Avstrijo je mogoče priti samo še s padalom«, je šele pred nekaj dnevi sarkastično menil nek parlamentarec ljudske stranke v zvezi z novo avstrijsko zakonodajo napram tujcem. Zal je imel prav.
To potrjuje najnovejši primer dveh skupin nemških šolarjev, ki so želeli preživeti svoj vsakoletni šolski smučarski teden v Avstriji, ga pa iz solidarnosti do svojih sošolcev kratkoročno odpovedali. Avstrijske oblasti njihovim sošolcem, beguncem iz Bosne in Hercegovine in Iraka, namreč niso iz-
stavili potrebnih vizm mov za vstop v alpsko republiko, ker so le-ti oz. imeli samo provizorične dokumente, na osnovi katerih Avstrija ne izstavlja vizumov...
Z nečloveškem ravnanjem avstrijskih oblasti, predvsem birokratov v notranjem ministrstvu ampak tudi uradnikov na avstrijski ambasadi v Hamburgu, je avstrijsko javnost seznanil direktor turistične zveze za deželo Salzburg Martin Uitz. Leta je javnosti sporočil, da se je vodstvo šole skoraj pol leta trudilo, da bi pri avstrijskih oblasteh dobili
dovoljenje za vstop begunskih otrok v Avstrijo, toda zamanj. Notranje ministrstvo je prošnjo odklonilo.
Ogorčenje v avstrijski javnosti terv medijih je zdaj privedlo do preobrata. Socilademokratski minister za šolstvo Rudolf Scholten je - Čeprav za zadevo ni bil odgovoren -povabil obe skupini hamburške šole na smučarski dopust v Avstrijo in tako rešil ugled alpske republike oz. nekoliko omilil že nastalo škodo. Stroške za bivanje mladih gostov je prevzela ustanova Bank Austria. (I.L.)
Inflacija se je 1993. leta upočasnila
DUNAJ - Povprečna letna inflacija v Avstriji se je v letu 1993 občutno upočasnila. Po podatkih statističnega urada je v povprečju znašala 3,6 odstotka, medtem ko je letno povprečje v letu 1992 znašalo Se 4,1 odstotka.
V mesecu decembru leta 1993 je indeks za osnovna živila dosegel 3,5 odstotka in tako bil za 0,2 odstotka višji v primerjavi z novembrom lani.
_____KOROŠKA / PROFESOR ANDREAS MORITSCH O VINDISARTVU_
Sad skrajnega nacionalizma
Predavanje o polpretekli zgodovini koroških Slovencev vzbuja veliko zanimanje, predvsem med prizadetimi - Živahno razprava v Tinjah
KOROŠKA / PD SELE
Kultura je spet zaživela
Bilanca pevskega društva
CELOVEC - V seriji predavanj »Koroški zgodovinarji o zgodovini polpreteklega časa koroških Slovencev« je profesor Andreas Mo-ritsch (slika) predaval v izobraževalnem domu v Tinjah o tako imenovanem Vindišarstvu. Ob posebni nalogi raziskovanja narodnostnega vprašanja v prostoru Alpe Jadran se zgodovinar iz Zilje že leta ukvarja posebej z vprašanjem nastanka t.
i.	vindišarstva na Koroškem.
Da je ta problem, ki je skozi več desetletja razburjal duhove na Koroškem, slej ko prej prereč, je pokazal izredno dober obisk predavanja. Živahna razprava
po strokovno zasnovanem referatu koroškega zgodovinarja pa je tudi
pokazala, da so dvorano napolnili predvsem prizadeti.
Strnjena vsebina tega večera je:
1.	Čeprav znanstveno neresna, je imela ( oz. še ima) vindiSarska teorija na Koroškem močan vpliv; - veliko število Slovencev se je tako rešilo psihološkega pritiska (obeh) nacionalnih krogov.
2.	Slovenski nacionalizem se je razvil v 19. stoletju in je zaradi ozkih nardnostnih kriterijev izključil manj zavedne Slovence iž svojih vrst in jih ožigosal za »Nemčurje«. Nemški nacionalizem je zlorabil avstrijske Slovence za zatiranje slovanstva in okrepitev nemštva; za
Nemce je bila vindiSarska teorija pomožna nacionalna ideologija, osnova za ovrednotenje domovini zvestih Korošcev. Tako pripravljeni so se morali Korošci pri plebiscitu odločiti za Balkan, za državo SHS, za južnoslovanstvo ali za domovino, za visoko nemško kulturo in za gospodarski obstoj. Nacizem in komunizem sta Se poglobila ideološko razcepljenost. Vin-dišarstvo je bilo še po vojni zasilna pot iz zagate, nevtralno zavetje in edino možen naCin za neopredeljenost.
3.	Kljub majhnemu uradnemu številu (pri popisu 1939: 21.500, 1951:20 000, 1. 1981: 2.348 in 1991: 888 oseb
s pogovornim jezikom »windisch«) se je vin-dišarstvo (das VVindi-sche) vkoreninilo po celi Koroški - do danes.
Vprašati se pa moramo, kje so danes vzroki, da se povojna generacija še rada zateka v vindišarstvo oz. kako živimo danes s posledicami te polpretekle zgodovine.
Je današnje pojmovanje demokracije (zbujanje bazičnih sil proti strankarstvu) učinkovita politična moč proti nacionalističnim pojavom ali se moramo popolnoma odreci narodnostnim željam in »etnično očiščeni« iskati pot prek regionalnih skupnosti v futuristično skupno Evropo? (A.A.)
Pevsko društvo Sele je s kavlitetnim koncertom zaključilo uspešno društveno sezono, saj je prav v preteklem letu uspelo znova združiti mlade in stare in poživeti kulturno dejavnost v občini pod Košuto.
Skromno in preprosto, a očitno z zadovoljstvom je predsednik društva Herbert Kulmeš v kratkem pregledu prikazal bogato delo društva: ob 50.letnici obgjavljenja selskih žrtev so ob spremljavi članov Slovenske filharmonije priredili Hayd-novo Missa brevis, za binkošti so preživeli tri dni v Pragi in z bogatim sporedom narodnih in umetnih zborovskih pesmi navdušili tamkajšnjo publiko.
Ob 40.letnici društva
pa je Mešani pevski zbor pod vodstvom Roman3 Verdela prejelo zaslužen0 priznanje - Gallusovo n stino. Za božic pa so Se lani - prvič po letu 1951' z velikim uspehom spet postavili na oder glaS' beno igro »Slovenski b°' žic«, ki jo je takrat na' pisal ljudski in cerkven1 glasbenik Matija Tomc-Novi župnik Stefan Krampač pa je pokazal; kako znajo Salezijan01 pridobiti mladino, ko j° sestavil močan mladinsri zbor iz množice selski otrok. Občudovanja vred no je župnik iz sloven skega Prekmurja prem3( gal začetne težave v nov1 službi kljub temu, da mu cerkveni predstojniki n1' so ravno olajšali dela n® svojem prvem župnij skem mestu. (A.A-J
vodstvo
hita
PRED
(SODIŠČEM
Zaslišanje Danila Kovačiča in Nelide Nemec
Veliko vprašanj je ostalo odprtih - Primer še ni končan
K°VaCic 'n Nemčeva °misiji izročila se-,"am, 26 politikov in osebnosti, ki so piskale Hit. Med njimi ia r ei?° Rosana Sinigo-R Ludvika Toplaka, Ja-f fanso, Janeza Kopa-a’ Aloi?ija Šuštarja, Ta-v®za Drnovska, Milana Cana izi,jorja RejCa, g '1'0 Gasparija, Ljuba jrra, Vitomira Grosa... novacic je povedal, da se z vsemi predse-niki vlad od leta 1988, Predvsem na družabnih
Pnreditvah.
J BLJANA - Po dveh spelih poskusih sta eraj pred p ari amen tar-
preiskovalno komisijo, raziskuje politična oza-X najvecjih slovenskih Xr> odgovarjala generalni direktor igralnice Hit anilo Kovačič in pred-^avnica za tisk novogori-e igralnice Nelida Ne-7rfCi P^vetnik Stojan ^dolsekje-vskladuzlO.
enom zakona o parlamentarni preiskavi - obe-a svetoval, v katerih pri-erih naj ne odgovarjata »a vprašanja, saj bi to Povzročilo »večjo materi-.• X.ln moralno škodo« n bi lahko privedlo tudi :° kazenske ovadbe. To ožnost je samo v enem Primeru uporabil Danilo n(°VaC!c- paC pa se zato X Prici (posebej Nelida mec) zelo veliko stvari ne spominjata«, »ne ve-(< ali pa te »niso v nju-1 Pristojnosti«. Ker so 1 komisije »utemelje-Q . sumili«, da odvetnik ji 1 n® svetuje tudi vsebi-? , nogovorov (cesar po - H°nu ne sme), je pred-n , nica Polonca Dobrajc Kalkrat protestirala.
Najpogostejši odgovori Nemčeve so bili: »Ne vem. Ne spomnim se. Za to nisem pristojna.« (Foto: Boban Plavevski)
Komisijo je seveda zanimalo, kateri »nosilci javnih pooblastil« so prihajali v stik z vodstvom Hita. KovaCiC in Nemčeva sta komisiji izročila seznam 26 politikov in znanih osebnosti, ki so obiskale Hit. Med njimi najdemo DuSana Šinigoja, Ludvika Toplaka, Janeza Janšo, Janeza Kopača, Alojzija Šuštarja, Janeza Drnovška, Milana Kučana, Izidorja Rejca, Mitjo Gasparija, Ljuba Sirca, Vitomira Grosa... KovaCiC je povedal, da se je srečal z vsemi predsedniki vlad od leta 1988, predvsem na družabnih prireditvah. Potrdil je, da se je Hit
ukvarjal z obema predlaganima zakonoma o igrah na sreCo in da so se pri tem pogovarjali s številnimi funkcionarji. Najprej v ministrstvu za finance, ker pa je bil vladni predlog v nasprotju s Hitovim interesom, so se srečali še s predsedniki vseh treh zborov tedanje skupščine in predsednikom Francetom Bučarjem, ki jim je svetoval, »naj sami napišejo zakon«, Ce jim vladni ni všeč. To so tudi storili, je povedal KovaCiC, ni pa se spomnil, kdo se je o tem dogovoril s trojico poslancev Aleksander Lovec - Spomenka Hribar - Danilo Bašin,
ki je ta zakon podpisala in vložila v parlamentarno proceduro. Niti KovaCiC niti Nemčeva ne vesta nič o tem, da bi Hit omenjeni trojici podelil kakšno »zahvalo«. Oba sta tudi zanikala govorice, da je igralnica plačevala strankam
njega ministra Igorja Bavčarja in vodjo Varnostno obveščevalne službe Miho Brejca. Bavčarja je vprašal, ali mora Hit službi še vedno plačevati devetodstotno »davščino«, minister pa mu je odgovoril, da Vis nima nikakršne
Marjan Podobnik in Ivo Hvalica sta po končanem zaslišanju menila, da bi morala komisija kar takoj ugotoviti, da sta obe priči v vrsti primerov govorila v nasprotju z dokumenti, ki jih hrani komisija. Odločili so se, da bodo to preverili prihodnjič. Desetega februarja pa naj bi spet skušali zaslišati Alda Fanellija, Zorka Debeljaka, Renata Bizjaka, Darka Makuca in Dušana Luina.
DIPLOMATSKA KRONIKA
Poglabljanje gospodarskih stikov
Sporazum o kulturnem sodelovanju s Kazahstanom
LJUBLJANA - Obisk slovenskega Premiera Janeza Drnovška pri itali-Mnskein predsedniku vlade Ciampiju Je dokončno preložen. Vabilo je vejalo za 24. januar, vendar je po slo-v®nskem mnenju italijanska vlada maj v negotovem položaju, zato išče-Jo nov datum. To pomeni, da bodo o msku slovenskega premiera v Rimu razmišljali po parlamentarnih voli-vah in izvolitvi nove vlade, se pravi Sele jeseni.
Minister za zunanje zadeve Lojze eterle je imel včeraj v Alma Ati pogo-v°re z najvišjimi predstavniki Kazah-fJpna. Z zunanjim ministrom te repu-nke Tolevbajem Sulejmanovom je Ppdpisal krovni sporazum o sodelova-?JU na področju kulture. Lojzeta Peter-e*n je sprejel tudi kazahstanski pred-Sednik Nursultan Nazarbajev, o razli-cnih vidikih sodelovanja med država-
Pa se je pogovarjal še s podpredsednikom kazahstanske vlade in z namestnikom predsednika sveta za drža-Vn° varnost te države. Med izčrpnimi Pogovori so se dogovorih, da bosta Ka-
zahstan in Slovenija v kratkem pripravila temeljne sporazume, ki naj bi spodbudili gospodarsko sodelovanje med obema državama.
Na obisk v tujino je včeraj odpotovala tudi delegacija odbora DZ za mednarodne odnose. V Bonn jo je povabil predsednik zunanjepolitičnega odbora nemškega bundestaga Hans Sterck. Osrednji namen obiska je izmenjava mnenj o aktualnih političnih in gospodarskih razmerah v obeh državah in v svetu, pa tudi poglobitev prijateljskih odnosov z nemškim parlamentom. Slovensko delegacijo, ki jo vodi predsednik odbora DZ za mednarodne odnose Zoran Thaler, bo sprejela tudi predsednica nemškega bundestaga, pogovarjali pa naj bi se še s predsednico evropskega odbora bundestaga (tema pogovorov naj bi bilo vključevanje Slovenije v Evropsko unijo), z državno ministrico za zunanje zadeve in s predstavniki nemškega gospodarstva v Nemškem industrijskem in trgovinskem združenju.
(B. S. in STA)
(na primer SOPS, ko jo je vodil Bogo Rogina) ali posameznikom volilno kampanjo. Upravni odbor naj bi odobril samo plačilo kampanje Danila Kovačiča v višini do 20.000 nemških mark.
Generalni direktor Hita je povedal, da je Služba državne varnosti do leta ’90 nadzorovala igralnice, sodelovala pri kadrovanju in svetovala, s katero posojilno službo naj igralnica sklene pogodbo. Hit je posojilni službi - oziroma njenemu vodji Brunu Saccu - plačevala 18 odstotkov provizije, polovico te vsote pa je dobila SDV. Leta ’90 je KovaCiC obiskal takratnega notra-
povezave s posojilno službo in da naj Kovačič »ravna kot dober gospodar«. Hit je zato provizijo prepolovil.
Na vprašanja o lastninjenju (o nesorazmerni delitvi dobička glede na zasebne in družbene deleže v podjetju), o posojilnih službah, o »internih računih« in o »tihih družbah« Kovačič praviloma ni odgovarjal. Zanikal je, da bi se o lastninjenju Gorenjskih hotelov pogovarjal s takratnim pravosodnim ministrom Rajkom Pirnatom ali da bi se o tem posvetoval z Ingom Pašem, Borisom Pleskovičem in Tomažem Kunstljem.
Tanja Starič
Ustanovitev lige proti kompciji
LJUBLJANA - Člani izvršnega odbora Slovenske ljudske stranke so se na včerajšnji seji v Ljubljani zavzeli za pospešitev aktivnosti za ustanovitev protikorupcijske lige. Ta naj bi združevala posameznike in skupine (ne glede na politično usmeritev), ki se zavzemajo za odločno in učinkovito preprečevanje korupcije in gospodarskega kriminala. Na sestanku so se dogovorili tudi za pripravo velikega vseslovenskega protikorupcijskega zborovanja. Izvršni odbor SLS je pooblastil nosilce posameznih delov programa, da v sodelovanju z Aplenc-Ravnikarjevo civilno iniciativo in drugimi strokovnimi sodelavci v enem mesecu pripravijo dopolnjen alternativni program SLS s poudarkom na gospodarstvu, sociali in vprašanju državljanstva.
DRUŽBENA LASTNINA
Odliv kapitala v tujino
Težave z nadzorom družbenega kapitala zunaj državnih meja
LJUBLJANA - »Pravih podatkov o tem, koliko slovenskega družbenega kapitala je v tujini, ne bomo imeli vse dotlej, dokler ne bodo naša podjetja v tujini naročila neodvisnim revizijskim hišam pregleda poslovanja. Revizijsko poročilo pa bi morala podjetja na osnovi zakona 'predložiti organom v domovini,« je na včerajšnji seji komisije za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja dejal poslanec demokratov Igor Omerza. Vprašanje o odlivu družbenega kapitala v tujino so elani komisije načeli potem, ko so ugotovili, da je 10. januarja pretekel enomesečni rok, do katerega bi morala podjetja prijaviti ministrstvu za finance premoženje, s katerim razpolagajo v tujini. Prav zato so sklenili, da jim mora ministrstvo za finance v desetih dneh pripraviti poročilo o tem, koliko podjetij je dejansko prijavilo svoje premoženje v tujini. Si-
cer pa so na včerajšnji seji elani komisije obravnavali tudi poročilo o izvajanju zakona o lastninskem preoblikovanju, ki ga je pripravila Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo. Predstavnik agencije Jože Jaklin je med drugim povedal, da je doslej prispelo 160 progamov lastninskega preoblikovanja, od katerih jih je agencija odobrila 35, soglasje za vpis v sodni register pa je dala 2 podjetjem. Člani komisije so na predlog poslancev ljudske stranke sprejeli sklep, da odgovorne osebe preučijo možnost vpogleda poslancev v posamezne primere lastninskega preoblikovanja podjetij oziroma možnost preverjanja pravilnosti postopkov potrjevanja posameznih programov s strani agencije. Prav tako so od agencije zahtevali poročilo o postopku prodaje koprskega podjetja Iplas.
Alenka L. Jakomin
Najhujših primerov se še niso lotili
LJUBLJANA - Komisija je vCeraj obravnavala tudi poročilo o aktivnostih družbenih pravobranilcev samoupravljanja za obdobje od 1. julija do 20. decembra 1993. Družbeni pravobranilci.samoupravljanja so v tem času od pooblaščenih organov SDK prejeli skupno 168 revizijskih poročil. Pri skoraj vsakem drugemu poročilu je bilo ugotovljeno oškodovanje družbene lastnine. Na pristojna sodišča so družbeni pravobranilci doslej vložili 59 tožb. V sedmih podjetjih pa so na zahtevo družbenih pravobranilcev odpravili oškodovanje družbene lastnine.
Družbeni pravobranilci opozarjajo na pomanjkljivo poznavanje zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, kot so poudarili, pa ustvarja zmedo tudi kratek rok (30 dni) za vložitev tožbe. Čeprav se sodišča na vloženo tožbo odzivajo hitro, saj v večini primerov do obravnave pride že po dveh mesecih, se »najhuj-sih primerov« oškodovanja družbene lastnine še niso lotili. Ali, kot je poudaril Igor Omerza (DS), bodo vsa revizijska poročila obdelana šele v treh letih. (MIG)
TEŽAVE S PRORAČUNOM
Stare zagate še niso odpravljene
Problem je sistematična ureditev nadzora nad izvajanjem proračuna
LJUBLJANA - Sedanje proračunske zagate so podobne tistim v preteklosti, je na začetku včerajšnjega pogovora o proračunu RS za leto 1994, ki ga je pripravil Forum gospodarstvenikov Združene liste socialnih demokratov (ZLSD), dejal gost Janez Kopač, predsednik odbora državnega zbora za finance in kreditno-monetar-no politiko. Kopač je nakazal temeljne težave, ki spremljajo načrtovanje, nadzor in izvajanje proračunov v svetu in pri nas. Povedal je, da se je izvajanje proračuna v zadnjem Času precej spremenilo. Lani je bila namreč ustanovljena zakladnica pri finančnem ministrstvu (likvidnost proračuna je prej izvajala centralna banka), kmalu pa bo nared tudi zakon o javnih nabavah (vladnih).
Medtem ko pri izvajanju
proračuna še nekako držimo korak z razvitimi državami, pa nam manjka sistematična ureditev nadzora, je dejal Kopač. Posamezna ministrstva namreč zahtevajo postavke, ki jih ni mogoče utemeljeno upravičiti. Tudi brez soglasja političnih strank ni mogoče razumno izvajati proračuna, je poudaril. Kot drugi gost je zbranim spregovoril predsednik odbora državnega zbora za gospodarstvo Feri Horvat, ki je nakazal proračunske zagate zaradi koalicijskega usklajevanja. Pri tem je povedal, da sta z ministrico za delo, družino in socialne zadeve Jožico Puhar ugotovila primanjkljaj sredstev za socialne transferje in nujno potrebne programe. To bo po mnenju Horvata v prihodnje tudi ena pomembnejših in zahtevnejših postavk koalicijskega usklajevanja.	(STA)
KULTURA
Sreda, 19. januarja 1994
IZ TUJINE
Oživiti japonsko filmsko industrijo
TOKIO - Japonska ministrica za kulturo je pred nedavnim izjavila, da si bo prizadevala za ponovno oživitev japonske filmske industrije, ki je leta 1960 dosegla svoj vrhunec, zdaj pa doživlja recesijo.«Na srečanju, ki bo prihodnje leto posvečeno 100 - letnici filmske industrije, bom strokovnjake s tega področja prosila za mnenje, kako naj bi v svetu promovirali japonske filme,« je po vladnem sestanku izjavila Ryoko Akamatsu. Poudarila je, da so bili nekoč japonski filmi na tujem zelo cenjeni, zdaj pa japonska filmska industrija nazaduje. Leta 1960 so posneli 547 filmov, leta 1992 pa le Se 240. To leto so japonski kinematografi prodali samo 125, 6 milijona vstopnic, to je najmanj kot leta 1955. Sočasno se je zmanjšalo tudi Število kinematografov - nekoč jih je bilo 1744, zdaj jih je 1684.	(Reuter)
Iz Gotta izključiti kulturo
PARIZ - Francija je v torek pozvala svoje evropske partnerje, naj podprejo francosko zahtevo po izključitvi kulture iz sporazuma Gatt. Do konca stoletja naj bi Evropa zgradila močno »kulturno« industrijo, ki se bo lahko kosala z ameriškim izvozom v Evropo.V začasnem sporazumu, podpisanem prejšnji mesec, sta izvzeti filmska in televizijska produkcija, ki ju običajno subvencionirajo evropske vlade. Minister za kulturo Jacques Toubon je poudaril, da je zaradi tehnološkega napredka, do katerega naj bi prišlo do konca tega stoletja, pričakovati revolucionarne spremembe na področju kulture. Dejal je, da si bo prizadeval, da se bo Stevilo«potroSnikov« francoske kulture podvojilo in da bodo ustanovljene močne produkcijske mreže in izdajateljske hiše. »Osredotočiti se moramo na politiko združevanja, ki jo bodo izvajale finančno bogate ustanove, ki si bodo prizadevale za izvajanje kulturne politike, kakršno bo sprejela Evropska unija,« je izjavil Toubon. Francija si je močno prizadevala, da bi bilo področje kulturnega ustvarjanja izvzeto iz sporazuma Gatt; evropske vlade bi namreč lahko prenehale subvencionirati produkcijo evropskih filmov in televizijskih oddaj, Evropo pa naj bi preplavila cenena ameriška proizvodnja.	(Reuter)
Nordijski, pa tudi evropski filmi
BRUSELJ - V sredo se je tu zaCel 21. mednarodni filmski festival, na katerem je posebna pozornost namenjena nordijski kinematografiji, na ogled pa bodo seveda tudi najpomembnejši evropski filmi. Festival bo trajal do 22. januarja, na njem pa bodo prav tako predstavili dosežke Švedskega režiserja Ingmana Beigmana in retrospektivo filmov, V katerih je igrala Gina Lollobrigida. Le-ta se je tudi udeležila festivala, prav tako pa tudi Ben Kingsley, ki je zaslovel z vlogo Gandhija v istoimenskem filmu. »Lani smo prodali veC kot 40000 vstopnic, letos pričakujemo Se večje zanimanje publike,« je izjavila Sophie Van Stratum, tiskovna predstavnica festivala. Na otvoritveni dan so že predvajali film The House of Spirits (Hiša duhov) režiserja Billa Augusta, film Oliverja Stone Heaven and Earth (Na zemlji in v nebesih) pa bo na sporedu zadnji dan festivala, ko bo na ogled tudi film belgijskega režiserja 'Jana Bucquoya La vie sexuelle des Belges (Seksulano življenje Belgijcev). V nordijski sekciji bodo na ogled filmi iz Danske, Norveške, Finske, Islandije in Švedske. Na festivalu sodelujejo filmi iz Rusije, ki se bo predstavila Srečno novo leto, Moskva, Romunije in Albanije.	(Reuter)
Marjeta Godler razstavlja v NemCiji
HERRENBERG PRI STUTTGARTU - V nedeljo, 16. januarja so v tukajšnji Mestni galeriji odprli razstavo del akademske slikarske Marjete Godler. Trideset razstavljenih olj, akrilov, kolažev in del v mešani tehniki predstavlja pregled njenega ustvarjanja v preteklih treh letih. To je njena Šesta samostojna razstava v NemCiji, aprila pa pripravlja še samostojno razstavo v deželnem parlamentu v Stuttgartu.
Andrej B. Pengov
Mladi oblikovalci v Braziliji
LJUBLJANA - Mednarodne modne nagrade - Smirnoff International fashion award - so v Braziliji ponudile priložnost za publiciteto in uveljavitev mladim študentom modnega oblikovanja iz 30. držav. V Braziliji se je znašel tudi Tomaž Ja-strobnik, študent ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Jastrobnik je na MTV Europe sirnemu svetu sporočil, da verjame v modo, ki je živa in se pojavlja na mestnih ulicah. Nagrade so dobili le trije najboljši. Tretje mesto je pripadalo Fincu Joonasu Nusunenu, ki je ptico s severa Finske oblikoval v moderno, morda nekoliko zapleteno in nenavadno obleko. Drugi je bil goreč borec za pravice homoseksualcev Mannix Ping Tao Wong iz Hongkonga, ki je predstavil obleko j v zelo tradicionalnem ■ kitajskem slogu. Prva po mnenju sodnikov pa je bila predstavnica Irske republike Wendy Hoey.
Tina Lucu
V prodaji v drugi polovici januarja.
Prosite prodajalca, da vam jo rezervira.
Lahko pa jo tudi naročite na naslov:
Uredništvo revije PEPITA Trebinjska 12 61000 Ljubljana tel. 061 345-598
it0čl0V|i;K;l!)£V(l£3;L.
Mistai 6D£Ii S SEM!)
B8SB-SM.UWM
MDTHaiMBKSai
J(0WlčPI'M
i'Q' (9
rmmmmmi -
mem&m
RtfflOLr ittlREKV
mmmm
m)ym
mmmnmAzm ms timi
fStfDEflr'
NOVO V KINU
TATOVI TELES (Body Snatchers), scenarij S. Gordon, Dennis Paoli in N. St. John, režija Abel Ferrara, igrajo Gabrielle Anwar, Terry Kinney, Billy Wirth in Forest VVhitaker; R, H. Solo ProductionAVB, distribucija Ljubljanski kinematografi, premiera jutri v kinu Vic in v Domžalah.
Leta 1956 je Don Siegel po romanu Jacka Finneya posnel Invazijo tretjih bitij, kultni film, ki je vzpodbudil takoimenovani zombie žanr. Leta 1978 je zgodbo o odmaknjeni vasi, v kateri se dogajajo zanimive reči, nanovo posnel Phil-lip Kaufmann (te dni gledamo njegovo Vzhajajoče sonce), le da so takrat zombiji Donalda Sut-herlanda skušali zaviti v nekakšne svilnate zapredke. Zdaj so zombiji spet na delu, tokrat v zapuščeni vojaški bazi v Alabami, podzgodba pa meri na odraščanje. Ce namreč otroci v puberteti dokaj po svoje udejanjajo zamisli svojih roditeljev, je Marti (Gabrielle Anwar), hči znanstvenika Steva Malona (Terry Kinney) Se malce radikalnejša od povprečnih mladostnic: namesto v Čudaško dekle, ki posluša nedojemljivo glasbo in se Čudaško oblači, gre njeno odraščanje v smer, ki preseneča vse - starša imata namreč dokaj trdne razloge, ko reCeta tisto znano ti nisi normalna. Za poznavalce: prerojenje je v tej verziji, narejeno v živo.	(T. V.)
Marti med spremembami
3.056.850 (6.126.450)
Prvih deset filmov v preteklem tednu (od 10.1. do 16.1.94)
Pretekli teden so bile ljubljanske kinodvorane obiskane malo slabše kot v dneh med 3. in 9. januarjem; skupaj so imele 26.556 gledalcev, kar pomeni za 9, 2 odstotka slabši obisk. Na prvem mestu je Se vedno Vzhajajoče sonce, drugo pa je zasedel premierni Dave. Predpremierni Tatovi teles se sicer Se niso uvrstili na lestvico, na treh predstavah pa so zbrali 247 gledalcev in 111.150 SIT.
Legenda: Prva številka pomeni število predstav, drug št. gledalcev in tretja bruto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička.
1.	Vzhajajoče sonce/Continental-Fun
45 (76)	7.839 (15.513)
2.	Dave/Lj. kinem.
26 (29)	4.595 (4.825)	2.063.400 (2.166.900)
3.	Tina: Kaj ima ljubezen s tem/Cenex
20	(41)	3.041 (5.561)	1.191.850 (2.239.300)
4.	Aladin/Lj. kinem.
24 (111)	2.975 (19.203)	1.033.400 (7.322.250)
5.	Robin Hood: Možje v pajkicah/Continental-Fun
17(135)	2.204(18.884)	863.100(7.374.224)
6.	Begunec/Lj. kinem.
15 (176)	1.743 (33.338)	716.350 (14.629.600)
7.	Zlati Casi/Cenex
21	(56)	1.523 (3.944)	595.850	(1.550.200)
8.	Sam doma 2: Izgubljen v New Yorku/Continen-tal-Fun
11 (115)	900 (24.878)	354.050 (9.786.500)
9.	Mesto radosti / Camium-Feel Film
15 (75)	556 (3.419)	244.450	(1.499.750)
10.	Zemljevid srca/Continental-Fun
21 (98)	439 (3.250)	173.550	(1.274.900)
V Zagrebu je bila premiera Vzhajajočega sonca, ki je zasedlo drugo mesto na lestvici, Tina se je povzpela na prvo, Aladin pa je zdrsnil na tretje. Navajamo Število gledalcev v preteklem tednu in (v oklepaju) skupno St. gledalcev.
1.	Tina: Kaj ima ljubezen's tem
2.	Vzhajajoče sonce
3.	Aladin
4.	Zadnja velika avantura
5.	Naključni junak
6.	Bom Yesterday
7.	Ameriško srce
8.	Made In America
9.	Sommersby
11.328 (19.502) 10.927 (10.927) 9.894 (92.098) 7.526 (14.853) 2.852 (16.548) 1.943 (18.562) 836 (836) 610 (11.369) 563 (27.203)
Na mednarodnem tržišču (V. Britanija, Francija, Nizozemska, Nemčija, Švedska, Avstralija, Japonska in Italija) so bili v tednu med 30. decembrom in 5. januarjem najuspešnejši naslednji filmi (izkupiček v milijonih USD):
1.	Aladin	16,75 (105,23)
2.	A Perfect VVorld	5,37(14,17)
3.	Beethoven’s 2nd	3,75 (11,79)
4.	Addams Family Values	3,39(11,18)
5.	Son of the Pink Panther	2,80 (7,33)
Igor Kernel

NOVO NA ODRU	UPl
VVilliam Shakespeare: Kralj Henrik FV (prvi in drugi del), Drama SNG Ljubljana, prevod Milan Jesih, režija in priredba besedila Georgij Paro, igrajo Boris Juh, Igor Samobor, Zvone Hribar, Janez Albreht, Božo Sprajc, Marijan Hlastec, Kristijan Muck, Tone Gogala, Bojan Emeršič, Polde Bibič, Matija Rozman, Jernej Šugman, Vojko Zidar, Marko Okorn, Majda Potokar, Tone Homar, Dušan Ske-del, Gregor Bakovič, Jurij Souček, Roman Končar, Nataša Rahjan, premiera nocoj ob 20. uri na velikem odru SNG Drama, predviden zaključek predstave ob 23. mi, cena vstopnic 600-1.200 tolarjev (premiera), 450-800 tolarjev (izven), cena gledališkega lista 300 tolarjev, predstava ima en odmor.
Zagrebški režiser in intendant Hrvaškega narodnega gledališča Georgij Paro se po dobrih dveh letih znova vrača na oder ljubljanske Drame; ne samo kot režiser, temveč tudi kot avtor priredbe Sha-kespearjeve zgodovinske kronike v dveh delih Henrik IV., zgodovinske drame o boju za oblast in bur-
nem zgodovinskem dogajanju v Angliji 15. stoletja. Henrik IV. pa je edina med kronikami, ki mračnemu boju za prestol med vladarjem samozvancem in legalnim naslednikom doda tudi komični pol. Uporablja ga v eni najznamenitejsih komičnih figur vseh Časov - v debelem renesančnem uživaCu in ironičnem ple-
bejskem modrecu Falstaf-fu (Polde Bibič). Avtor adaptacije in režiser Georgij Paro je obsežno in razvejano zgodovinsko dogajanje osredotočil na prikaz zgodovinskega mehanizma o uzurpaciji in izgubi oblasti. Izpostavlja predvsem dve prizorišči: dvor, kjer se dogaja politična dimenzija Človekovega življenja - boj in strah
za oblast, in krčmo, kjer zaživi biološko epikurej-ska plat Človeka. Oba prostora obstajata drug ob drugem, vendar pa mora tisti, ki pride na oblast kremo zapustiti. Predstavo so poleg omenjenih oblikovali Se scenograf Mirsad Berber, kostumografinja Marija Zarak, dramaturginja Darja Dominkuš in lektor Jože faganel. (M.T.)
Vojko Zidar, Polde Bibič in Majda Potokar v Kralju Henriku IV.
GLEDALIŠČE / RECENZIJA PREDSTAVE KOREODRAME LJUBLJANA
Ritualni destilat
Predstava, ob kateri vsak kritikov pridevnik zveni banalno, tuje, klišejsko
Pomladno obredje, av ocsfa projekt Damirja Zla ^r,a Freya, rezlja Dami Zlatar Frey, glasba Igo r. avinski, dramaturgiji Uršula Cetinski, svetoval ka zn _______i .. „
,.	ivuro ,ar
f C, igrajo Stejka Drolc, J te Osfan Verjup, Janez 1 Zen, Pavle Ravnohrib, V ta Per, Milena Grm, Sre fPik, Mojca Partljič, Ze ko Hrs, Draga Potocnjc Damjana Čeme, Ivan E Pnik, Olga Grad, Niko G. SlC’ ARKO, premiera 15. j nuar 1994 v Cankarjevi
' ‘"Jivuurame Ljubi m Cankarjevega domc
Ko vstopimo v kom gledališče ovalne dve
igiaisKi ansambel mladnega obredja Dar Zlatarja Freya, ki v ureje zaporedju moski-žensk dijo v sobi ob steni, ki je njena proti gledalcem, tri stene te nenavadne nnajo starinska visoka c Tla so prekrita s Cmo pr ko; črne so tudi oblek
plasti igralcev. Igralcem je prepuščen ves ta izpraznjeni, čeprav utesnjeni prostor, prizorišče bodočega ekstatičnega obreda.
Ko topi, fiksirajoci pogledi igralcev postanejo že neznosni, igralci počasi vstanejo in se, kot da bi slišali nek samo njihovim uSesom zaznaven glas, v popolni tišini napotijo proti gledalcem. Prizor me je spomnil na nek film o mrtvih, ki »oživijo« in se kot zombiji napotijo iskat hrano - človeško meso. Freyevi »zombiji« se potem, ko se nam že nevarno približajo, ustavijo pred »Četrto steno« in nas Se naprej Zrejo s svojimi neznosnimi pogledi. Potem na njihovih obrazih zaznamo krce, bolečino in solze. Nato se sezujejo in se vrnejo na začetno pozicijo. Za njimi ostajajo beli sledovi na Črnem pokrivalu, ki ga umaknejo skozi odprtine v kulisah in prikaže se pravo prizorišče rituala - ognjeno rdeča zemlja, ki v hipu spremeni meščansko sobo v nenavaden, nedoločljiv prostor prvinskosti, obdane s poslopjem tradicionalne zidave.
Igralci Padejo na tla, vrtajo in grabijo zemljo, kopajo se v njej in dobesedno uprizarjajo platonisticno pojmovanje »katarze« - čiščenje občutkov v blatu. Frey tako uprizarja nekakšne novoveške »targelije«, ko se je treba na začetku novega letnega časa, novega obdobja, nove pomladi, očistiti vseh ostankov prejšnjega, ki je zaznamovano z »loimosom«, torej z nesrečo in vsakovrstno umazanijo.
Za vsako simbolno ekonomijo, se posebej za gledališko, je gotovo značilno to, da sloni na nekakšni skupni vsoti znanja, ki nam omogoča, da uporabljamo aluzivni in asociativni aparat. Zato je aluzivno-asociativna odprtost Pomladnega obredja gotovo njegova velika prednost - zasidrano je v nemi ritual dodelane igralske ekspresije, »telesne govorice«, ki ne poraja besede, ampak krc, fizično bolečino, hrepenenje po drugem telesu in »prvi naravi«, pravzaprav po vsem, kar ta siloviti nemir z odra lahko obudi v Se ne popolnoma otopeli gledalčevi domišljiji.
Najbolj spektakularen prizor v predstavi je nedvomno risanje magičnega kroga z moko na zemljo, iz katere se bo rodil živi Simbol (Lepega, Novega, Svetlega itn., ki pa ni enopomenski in idealiziran, ampak ravno tako notranje razklan). »Podoba dolgolaske, ki prodre skoz zemeljsko skorjo in je v sunkih in krcih vržena v ta svet je,« po besedah dramaturginje predstave in direktorice Koreodrame Uršule Cetinski, »ena od ikon njegove (Freyeve) domišljije, ki jo je prvič uprizoril na ogoleli planoti, kjer je pred veC kot desetimi leti postavil svoj plesni projekt Dinarske skice.« Nasploh bodo poznavalci Freyevega gledališča v Pomladnem obredju prepoznali številne emblematicne, avtoreferen-cialne točke - od silovitosti Metastaze, prek utesnjenosti in simbolike okna v Prihajajo, do npr. prizora E Vitinega prihoda skozi razpoko v steni iz Stmisevih Zab. Po drugi strani me ravno ta ključna scena v Pomladnem obredju spominja na predstavo Alvara Restrepa Re-
F’rizor (v ospredju Štefka Drolc in Janez Eržen) iz nove Freyeve predstave, ki si zasluži, da si jo ogledate(Foto: B. Salaj)
bis, uprizorjeno pred leti na zagrebškem festivalu Euro-kaz, in samo potrjuje moje prepričanje, da so anticipacije in neodvisno kreirane podobnosti v sodobni umetnosti prej pravilo kot izjema. Restrepo namreč, nag in rdeče obarvan, tudi zarise na zemljo krog z moko, ki jo zajema iz rdeče posode, Rebisa, ki naj bi bil/bila androgino bitje. In čeprav sta Frey in Restrepo uporabila simboliko zemlje, moke, kroga, rdeče barve itn. za dosego različnih simboličnih učinkov, je evidentna njuna vpetost v podobno ritualno strukturo.
Skupaj z teatrologom Henryem Rey-Flaudom se lahko pogreznemo Se bolj globoko v brezno zgodovine. Ce sprejmemo njegovo ugotovitev, da so bili srednjeveški misteriji pravzaprav nekakšno »gledališče v krogu«, potem so takratni gledališčniki teatralnost tesno povezovali z magičnostjo kroga in z njegovim mističnim učinkom. Pomladno obredje tako lahko razumemo tudi kot zgodovinsko destilacijo simbolov, znakov, kolektivnih izkušenj, ki nam ponujajo v obcute-nje/premislek tiste najbolj pristne, prvinske, antropološke strukture človeške eksistence.
Ravno tako so v strukturo predstave vgrajena iskanja velikih reformatorjev - na primer Artaudovega »gledališča krutosti« ali pa rituali-ziranosti Grotovvskega. Prav slednji je v besedilu »Gledališče in ritual« zagovarjal krutost, »kruto partituro spektakla«, ki jo igralec lahko doseže že s tem, da ne laže - da se namreč ne prepusti zlaganosti običajne odrske »igre«.
Tokrat res velik ansambel (petnajst igralcev) si za svojo pristnost, vzorno neverbalno ekspresivnost in prepričljivost zasluzi samo izbrane pridevnike, a kaj, Ce v gleda-lisko-kritiskem pisanju vsak uporabljeni pridevnik zveni nekako banalno, tuje, klišejsko... Epitela, razen pietete, ne pomeni niC; nova predstava Damirja Zlatarja Freya in njegovega igralsko-produ-kcijskega teama si preprosto zasluži, da si jo ogledate.
Aldo Milohnič
VABILO NA KONCERTA
koncert v galeriji sou ZAGREBŠKI kvartet saksc
TONOV nocoj ob 20.30 uri v Gali riji SOU na Kersnikovi 4 v Ljubiji Gost večera: MIL JENKO PRC HASKA, kontrabas. PROGRAJV G. Gershvvin, A. Piazzolla, PJ Nagle, W.C. Handy, F.VV. Mea< aam, G. Miller & M. Parish, J. Ga land. Koncert traja predvidoma d 22. ure, vstopnina 300 SIT za Sh dente in 600 SIT za ostale.
Dragan Sremec, sopran, Matja Drevenšek, bariton, Sasa Neston ric, tenor, Goran MerCep, alt, igraj v kvartetu saksofonov že od let 1989. Dobitniki so vrste nagrad i Priznanj. Kot solisti ali v kvartet so veliko nastopali in snemali d< toa in v tujini. Sodelovali so z Z; grebško filharmonijo, Simfonil RTV Slovenija, Big Bandom UR'
Zborom HRT, Festivalskim orkestrom Dubrovnik, Mednarodnim orkestrom Glasbene mladine in Številnimi dirigenti. Njihov repertoar zajema standardna dela za kvartet saksofonov (Bozza, Desenclos, Du-bois, Francabc, Glazunov, Pieme, Rivier, Schmitt). Zagrebškemu kvartetu saksofonov so posvečene skladbe hrvaških in slovenskih avtorjev (Bjelinski, Detoni, Golob, KuljeriC, Lazarin, Papandopulo, Prohaska, Ruždjak, Savli, Tarbuk, Uhlik) ter transkripcije in priredbe kompozicij različnih avtorjev od Bacha in Mozarta do Joplina, Pia-zolle, Gershvvina in drugih. Gost večera Miljenko Prohaska, ki je ugleden hrvaški glasbenik, kontrabasist, skladatelj in dirigent, je prava legenda hrvaške jazzovske in nasploh glasbene scene. (T. F.)
MUZA PRI MUZI - Glasbena mladina ljubljanska prireja koncert violončelista MILANA HUDNIKA, in sicer danes ob 18. uri v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. PROGRAM: Johannes Brahms: Sonata za klavir in violončelo v F-duru, op. 99. Koncert bo trajal predvidoma do 19.30 ure, vstopnine ni.
Brahmsovo sonato za klavir in violončelo v F-duru je prvič izvedel njegov prijatelj Čelist Robert Hausmann leta 1886 na Dunaju v dvorani, ki je kasneje dobila ime prav po njem. Publika je bila navdušena. Brahmsova prijateljica Elisabeth von Herzo-genberg pa je vtise o skladbi strnila takole: "Srčno se vam zahvaljujem za ljubko in očarljivo
sonato... Najbolj me je pretresel prvi stavek s svojo premišljeno zgoščenostjo. Uživala sem ob razkošni toplini Adagia, še posebno ob Čudoviti reprizi teme. Scherzo, z njegovim silnim zagonom in energijo, bi si želela slišati od vas, saj vas kar vidim, kako brundate in godrnjate ob igranju. Potem bi lažje razumela zadnji stavek z njegovo navidez lirično temo, ki ustvarja kontrastno vzdušje velikemu slogu ostalih treh stavkov." Milan Hudnik, violončelist, in Hermina Jerman, ki ga bo spremljala na klavirju, pa sta pred napovedanim koncertom izrazila željo, da v njuni izvedbi najdete vsaj delček zgoraj naštetega. Njuna mentorja sta prof. Ciril Škerjanec in prof. Andrej Jarc. (T. F.)
Tv nadaljevanka V vrtincu
LONDON - V petek sta se ponovno srečala najveCja ljubimca v zgodovini filma - junaka filma V vrtincu (Gone with the Wind) - angleška igralca, ki bosta nastopila v glavnih vlogah zgodbe Scarlett 0‘Haro in Rhetta Butie-rja. «Oba junaka se telesno zelo privlačita, zato bo v nadaljevanki tudi veC erotičnih prizorov, kakršne imajo radi gledalci 90. let, seveda pa le mejah, ki so sprejemljive za televizijsko publiko,« je izjavila angleška igralka Joan-ne Whalley-Kilmer ki naj bi postala tako priljubljena kot nekdanja Scarlett - Vivien Leigh. Nekdanji James Bond -Timothy Dalton, bo zamenjal slavnega Clarka Gabla. Producenti serije pravijo, da bo to najdražja tv serija doslej. »Precej sem vznemirjena, vendar pa je vloga privlačna in bila bi nesrečna, Ce je ne bi dobila,« je na novinarski konferenci izjavila 31 - letna Whalley-Kilmer.«Vivi-en Leigh občudujem, je moj idol. Mislim, da je enkratna. Vendar pa nihče od mene ne zahteva, da bi jo posnemala,« je dodala igralka, znana po vlogi Christine Keelet v leta 1989 posnetem filmu Scandal.
Televizijsko serijo slavnega romana v nadaljevanjih, ki ga je napisala Alexandra Ripley, bodo snemali v Veliki Britaniji, na Irskem in v ZDA. Serija bo dolga osem ur, stroški pa dosegajo rekordnih 40 milijonov dolarjev. Novembra 1994 bodo nadaljevanko že predvajali v 40 državah. Glavno vlogo je dobila relativno manj znana Whalley-Kilmer. Hollywoodska igralka Ann-Margaret bo nastopila v vlogi matere glavne junakinje, britanski igralec John Gielgud je Scarlettin stari oce, ki ga junakinja sreča na Irskem, ko odkriva svoje korenine..
»Nadaljevanka ne bo kopija filma V vrtincu, za katerega je bil značilen stavek: «Jutri je nov dan - s tem se bom ukvarjala jutri.« Film V vrtincu nima pravega konca, mi pa smo ga našli. Po osmih urah bosta glavna junaka spet skupaj.« Halmi je na Čelu mednarodnega konzorcija, v katerem so ameriške, nemške in italijanske televizijske družbe. Na novinarski konferenci je povedal, da je že zdaj porabil skoraj toliko denarja, kot ga je za snemanje celega filma leta 1939 imel na razpolago takratni producent David Selznick.	(Reuter)
Nagrada za kreativno reklamiranje knjig
V ponedeljek zvečer je v 15. nadstropju naj višje ljubljanske zgradbe WTC marketinška agencija Imelda 8000 gostila svoje naročnike, kolege iz branže in predstavnike medijev. Priložnost: cocktail party v Čast nagrade, ki jo je gostiteljica prejela na letošnjem evropskem tekmovanju propagandnih filmov in tiskanih nagrad Epica. Slavljenci: ustvarjalci reklamnega filma za knjižno zbirko Pet veličastnih Vladimirja Slejka - scenarist in režiser Iztok AberSek, scenografka Andreja Medvedic, kamerman Sven Pepeo-nik... Z reklamo za blago, katerega prodaja se sicer izrazito ne izplača, si je Imelda 8000 prislužila nagrado za kreativnost, ki jo podeljuje žirija 25. evropskih revij za propagando. Vsebina nagrajenega filma: v reklami različne domače živali svoji lastnici (igra jo Miša Molk) povzročajo preglavice in nevšečnosti, celo tiste vrste, o katerih je neprijetno spregovarjati, dokler se jih le-ta ne odloči zamenjati za propagirani knjižni paket. Za nagrade se je letos v Istanbulu potegovalo 3000 agencij v 40. kategorijah. Prvič sta nagradi - oblikovana je kot piramida - osvojili dve slovenski agenciji, poleg Imelde 8000 se kranjski De-sign studio Ošlaj s koledarjem za zavarovalnico Adriatic. Zelani se je Imelda 8000 uvrstila v finale tekmovanja Epica v Zuerichu s propagandnim filmom Ne daj se, Ines režiserja Petra Bratoža. Film je bil sprva posnet po naročilu LDS za promocijo dobrodelnega koncerta za pomoč beguncem v Sloveniji, kasneje pa so ga predelali v poziv k darovanju v sklad za begunce in ga le-temu tudi podarili. (V.L.)
Direktor Imelde 8000 Mojmir Ocvirk predstavlja nagrajeni film (foto: B.P.)
___________RUSIJA / ZUNANJA POLITIKA____
Baltske države so za Rusijo vitalnega pomena
Kozirjev se zavzema, da ruska vojska ostane na tem območju
_____RUSIJA / TEŽAVE Z NOVO VLADO .
Odstopil še finančni minister Fjodorov
Predsednik Jelcin in premier Černomirdin sta včeraj zaman modrovala celih šest ur
MOSKVA - Ruska vojska »ne sme zapustiti območja, ki je že stoletja pod ruskim vplivom«, je v torek izjavil ruski zunanji minister Andrej Kozirjev in pojasnil, da ne gre zgolj za ozemlje sedanje SND, paC pa tudi za ozemlje baltskih držav, »ki je od nekdaj predstavljalo vitalno vplivno območje Rusije«.
Minister je to izjavil na sestanku z ruskimi veleposlaniki iz SND in baltskih držav. Celota nekdanjih republik SZ je območje, katerega težave »neposredno vplivajo na notranjepolitični položaj in na vsakdanje življenje v Rusiji«, je izjavil zunanji minister in vztrajal pri nujnosti ohranjanja vojaške navzočnosti na tem območju.
Andrej Kozirjev je menil, da je vprašanje človekovih pravic Rusov v nekdanjih republikah SZ eno najpomembnejših strateških vprašanj zunanje politike Moskve. Rusija je v sporu z Latvijo in Estonijo, kjer so še vedno ruski vojaki, Riga in Talin pa za-
htevata njihov takojšen umik. Moskva obe baltski državi obtožuje za hudo diskriminacijo rusko govorečega prebivalstva in pogojuje umik vojske z razveljavitvijo členov zakonov o državljanstvu, ki določajo, pod kakšnimi pogoji lahko rusko govoreči državljani, ki so se v te države preselili po letu 1940, še naprej ostanejo v teh državah. Kozirjev je prepričan, da bi popoln umik vojske povzročil »varnostni vakuum«, ki bi ga zapolnile sile, sovražne ruskim interesom.
Z izjemo baltskih držav je Rusija z vsemi Članicami SND sklenila sporazum, da bo na njihovih ozemljih razmeščeno določeno število ruskih vojakov. Kozirjev pa je v zapletu poudaril predvsem zavarovanje ruskih interesov, ne veC povečanja varnosti teh ozemelj. Čeprav je skušal svoje stališče omiliti in je zato omenil možnosti večjega vojaškega sodelovanja z državami SND in baltskimi državami, mu ni mogel odvzeti teže.	(AFP)
NOVICE
Umrl »slavni« ruski vohun
MOSKVA - V moskovskem stanovanju so v torek našli truplo tajnega agenta nekdanje SZ Jevgenija Ivanova, ki je bil v šestdesetih letih v središču pozornosti, ker se je zapletel v »seks-vohunsko« afero, ki je povzročila tudi odstop britanskega obrambnega ministra. »Na koncu se je zapil do smrti,« je izjavil Jevgenij Sokolov, Ivanov biograf, avtor knjige Gola resnica. Ivanova, mornariškega atašeja v Londonu in agenta Sovjetske vojaške tajne službe GRU, so leta 1963 poklicali nazaj v Moskvo, da bi se izognili enemu najvecjih vohunskih škandalov v Času hladne vojne, ki je pretresla britansko vlado. Ivanov je imel razmerje z mlado prostitutko Christine Ke-eler, ki je svojo posteljo delila tudi z britanskim obrambnim ministrom Johnom Profumom. Njegova največja napaka je bila, kot je pred dvema letoma povedal sam, da se je predal skušnjavi in tudi on spal z neumno Ke-elerjevo, ki mu ni nudila nikakršnih pomembnih informacij. (Reuter)
Solidarnost Indijancev Nove celine
SAN CRISTOBAL - Poglavarji indijanskih plemen iz ZDA in Kanade so v torek odpotovali v južno Mehiko, da bi preučili razmere in posledice novoletnega masakra nad indijanskimi kmeti. Obisk severnoameriških indijancev v Chiapasu je znak velike solidarnosti med avtohtonim prebivalstvom Nove celine, Id se Se vedno srečuje z diskriminacijo. »Nasilje nad nami je zaznati po celotnem ameriškem kontinentu,« je povedal Antonio Gonzalez, elan Mednarodnega indijanskega sveta, organizacije, ki ima v OZN svetovalni status. Zapatisti-čni uporniki, ki so Indijance pozvali k vstaji, so ameriškemu predsedniku Clintonu v ponedeljek poslali pismo, v katerem ga pozivajo, naj si ne maže rok z indijansko krvjo, s tem ko podpira mehiško vlado, »kajti letal, radarjev, telekomunikacijske opreme in orožja ne uporabljajo proti prekupčevalcem mamil, temveč mehiškemu ljudstvu in revnemu indijanskemu prebivalstvu Chiapasa«. Nobelova nagrajenka za mir in borka za pravice Indijancev Rigoberta Menchu, Indijanka plemena Majev iz Gvatemale, pa je ponudila pomoC pri pogajanjih. (Reuter, Telefoto: AP)
Predsednik Boris Jelcin in premier Viktor černomirdin iščeta sodelavce (Telefoto: AP)
Leninovi možgani razočarali ljubitelje kulta osebnosti
MOSKVA - Se en mit komunistične preteklosti se je razblinil, ko so ruski znanstveniki v torek odgrnili tančico z dolgoletnih raziskav Leninovih možganov, rekoč da so bili ti precej podobni katerimkoli drugim.
»Anatomska zgradba možganov Vladimirja IljiCa Lenina ni nič senzacionalnega,« je dejal Oleg Adrianov, direktor moskovskega Instituta za možganske preiskave, kjer so se strokovnjaki kar 70 let trudili odkriti, v Cern je bila skrivnost Leninovega genija. Agenciji Itar-Tass je Adrianov povedal, da so možgani boljševističnega voditelja nedvomno pripadali nadarjenemu človeku, vendar je bila površina desne polovice možganske opne le za spoznanje večja od povprečne, njihova teža pa je znašala 1,34 kilograma ali komaj slabi dve tretjini tistega, kar je v glavi nosil romanopisec Ivan Turgenjev.
Leninovi možgani so, natančno razrezani na tisoče koščkov, počivali v prostorih skrivnostnega instituta, verjetno najbolj groteskne, onvellovske institucije kulta, ki je obkrožal proletarskega »odrešenika«.
S časom so se v visoki družbi znašle tudi vsebine glav revolucionarnega pesnika Vladimirja Majakovskega, režiserja Sergeja Eisensteina in diktatorja Jo-sefa Stalina. O slednjem, Leninovem nasledniku, je direktor Adrianov s prezirom dejal, da »na njegovih možganih sploh ni ničesar zanimivega«. Verovanje v Leninov genij je bilo jedro skoraj religioznega kulta osebnosti, ki so ga poznejši sovjetski voditelji nadvse pozorno negovali. Najnovejše izjave znanstvenikov so pricurljale v javnost
le tri dni pred obletnico revolucionarjeve smrti in gotovo ne bodo v tolažbo njegovim zvestim zagovornikom.
Adrianov je omenil, da se Leninovi možgani ločijo od drugih zgolj po močni razgibanosti možganske opne, značilni kompleksni mreži špranj in gub s prevladujočimi predeli, povezanimi z »vrednotenjem in analiziranjem položaja, sklepanjem in predvidevanjem«. Doslej so raziskali le desno polovico možganov, saj je menda levo, od katere je odvisna posameznikova ustvarjalnost, močno poškodovala skleroza.
Predstavniki inštituta so ljubosumno varovali svoje prostore, čeprav so, seveda ne zastonj, dovolili obisk zgradbe novinarjem in snemalcem. Neki uslužbenec je po telefonu sporočil, da gospod Adrianov sicer ne more nadaljevati z razlago, institut pa lahko priredi predavanja o svojem delu. Za 500 dolarjev na osebo.
Sovjetski televizijski novinar Artjom Borovik, ki je leta 1991 obiskal »sobo 19«, zaprti oddelek ustanove, je takrat s pretresljivim tonom opisal svoje doživetje. »Nihče ne more razumeti, zakaj je soba 19 zavita v tako srhljivo, skrivnostno meglo, če ne razume norosti in zlobe človeka, ki jo je ustvaril, Josefa Stalina. Poslanstvo tega instituta je bilo dokazati, da so bili Lenin in drugi pionirji komunizma predstavniki višje duhovne rase.«
Oleg Adrianov je zatrdil, da bo ustanova nadaljevala s svojim delom. »Se naprej bomo preiskovali možgane posebno nadarjenih ljudi,« je povedal. »Se mnogo dela nas čaka...«
Mark Trevelyan / Reuter
OBJAVA AFERE IZ ČASOV PREJŠNJE ADMINISTRACIJE
Predsednik Ronald Reagan je vedel, podpredsednik George Bush pa je lagal
VVASHINGTON - Po sedmih letih preiskovanja in 36 milijonih dolarjev bo lahko sodnik Law-rence E. Walsh končno objavil vse, kar je odkril o aferi z nazivom Irangate, ki se je zgodila med predsednikovanjem Ronalda Reagana.
Afera je izbruhnila, ko so odkrili, da so ZDA Iranu prodajale orožje v zameno za izpustitev talcev
v Libanonu, izkupiček pa so dobili nikaragovski kontraši, ki so se bojevali proti nekdanjim sandini-stom v tej srednjeameriški državi. Iz obširnega sodnikovega poročila je za zdaj znano samo to, da je predsednik Reagan kljub nenehnemu zatrjevanju o nasprotnem vedel za zaroto, s katero so njegovi najvišji sodelavci kršili kar dve prepovedi ameriškega
kongresa. Predsednik Reagan in njegov naslednik George Bush, ki naj bi celo zasnoval in vodil nezakonito trgovanje z uradnimi sovražniki ZDA, sta s pravniki preprečevala objavo VValshevega poročila. V začetku januarja pa je zvezno sodišče ukazalo objavo najbolje varovanih skrivnosti iz obdobja predsednika Reagana.
Barbara Kramžar
MOSKVA - Predsednik Jelcin in premier Černimirdin sta v torek preždela Sest ur nad seznami kandidatov za ministre, zvečer pa sporočila, da jima ni uspelo sestaviti novega vladnega kabineta in odšla vsak v svojo dačo. Jelcinov glasnik Krasikov je pojasnil novinarjem, da je sestavljanje nove vlade zelo zapleteno, saj morajo upoštevati volilne izide, pa tudi osebne odnose med prihodnjimi ministri.
Sodelovanje v vladi je
včeraj zavrnil še sedanji minister za finance Boris Fjodorov, ki so mu pr®' dlagali ministrski stolček za finance, vendar brez podpredsedniška
funkcije, ki jo je opravljal doslej.
Fjodorov je poudarit-da je to mesto pripravljen sprejeti le, ce bi odstopila predsednik centralne banke Viktor Gera-
Cenko in podpredsednik
vlade Aleksander Zave-rjuha, ki zastopata sre-
rl i "n c V o cJrnin \r "V I riti 1 •
Tuji vlagatelji bodo še bolj previdni
MOSKVA - Ruska zima utegne biti ostra, zlasti ker so zapihali drugačni politični vetrovi, ki so razredčili vrste reformistov ter Se bolj zmanjšali možnosti za tuja vlaganja in posle s tujino. Odstop prvega podpredsednika vlade Jegorja Gaj-darja ter finančnega ministra in monetarista Borisa Fjodorova sta le Se razlog več, da bodo morebitni vlagatelji še bolj oklevali. V najnovejšem poročilu, Id temelji na podatkih britanskih poslovnežev, je Rusija najbolj nevarna država.
Tako po številnih izkušnjah menijo tisti, la so po vec let poslovno delovali v tem sovražnem in visoko tveganem gospodarskem okolju. Eden od analitikov, ki deluje v Moskvi, je menil, da utegnejo biti posledice Gajdarjevega odstopa za vlaganja »resne«. »Odstop davčnemu in finančnemu tveganju dodaja še politično tveganje in osebno ogroženost,« meni By-ron RatlifF iz mednarodne svetovalne družbe Priče VVaterhouse. »Ce upoštevate vsa tveganja, ne boste imeli pretiranega veselja za velike projekte.«
Odstop Gajdarja, poglavitnega arhitekta tržnih reform predsednika Borisa Jelcina in velikega zagovornika večjih jamstev za tuja vlaganja, zagotovo pomeni velik pretres za gospodarstvo. Nekateri zahodni poslovneži sicer opozarjajo, da je še prezgodaj za napovedi, v kakšno smer se bo zdaj obrnila politika. Pri tem iskreno upajo, da močna zastopanost konzervativcev in nacionalistov v parlamentu ne bo preveč omajala trdnih Jelcinovih opredelitev za reforme.
Predsednik Jelcin se je nedvoumno zavzel za nadaljevanje korenitih gospodarskih reform, decembrske parlamentarne volitve pa so vseeno razkrile precejšen odpor do zdravil, ki jih je ponudil Gajdar, premiera Viktorju Cemomirdinu pa celo izsilile obljubo o odpravi »šokterapije«. Gajdarjev odhod je še povečal razkol med vlado in zahodnimi poslovnimi krogi, zato se bo Rusija težko izognila posledicam njegovega odstopa. »Neposreden učinek njegovega odstopa se bo pokazal v večjem najemanju posojil, s katerim bodo želeli spraviti na noge usihajočo industrijo,« meni RatlifF. »Zaradi monetarnih težav bo po vsej verjetnosti prišlo do hitrega razvrednotenja rublja v primerjavi z dolarjem, kar je skrajno neprivlačno za tuje vlagatelje,« je dejal. Rubelj, katerega tečaj je bil sorazmerno stabilen v drugi polovici leta 1993, je na moskovskem medbančnem valutnem trgu v torek dosegel svojo najnižjo točko, in sicer tečaj 1504 rubljev za en dolar, le dan prej pa je bilo treba za dolar odšteti 1402 rablja. Številne tuje družbe imajo na svojih računih rablje, zdaj pa si hlastno prizadevajo, da bi jih cez noč zamenjale v trdne devize.
Predstavnik ene zahodnih naftnih družb je omenil, da visoke dajatve in pomanjkanje jamstev, ki jih novoimenovani elani vlade ne bodo mogli ponuditi, še bolj povečujejo razloge, zaradi katerih so bili tuji vlagatelji že doslej precej zadržani. Predstavnik USX Corp‘s Marathon Oil Co. je že prejšnji teden izjavil, da njegova družba ne bo nadaljevala z največjimi razvojnimi projekti za nafto in plin na območju daljnovzhodnega Sahalina, dokler ne bo dobila jamstev od novega parlamenta. »Teh projektov preprosto ne bomo nadaljevali, dokler nam parlament ne bo zagotovil, da novih dajatev ne bo,« je izjavil J. David Denton, predstavnik omenjene ameriške družbe. Marathon Oil Co. je mednarodni konzorcij, ki je v predhodne raziskave vložil že na milijone dolarjev. Partnerji v njem so še McDermott International, Mitsui & Co. Ltd, Mitsubishi Corp. in Royal Dutch/ShelL
Brian Killen / Reuter
BALKAN / NOV KROG MIROVNIH POGAJANJ
Srbi obtožujejo Sarajevo, Muslimani pa OZN in Nato
Predsednik MOK Samaranch bi rad izposloval starogrško olimpijsko premirje, vendar to bržkone ne bo mogoče
ŽENEVA - Na mizo, za Katero so včeraj obnovili Pogajanja o miru v Bosni in Hercegovini, so otroci iz ja ijanske vasi Collegno Olizu Torina prinesli 2570 Papirnatih golobov miru, vendar tudi to ni pripomo-g*o k uspehu pogovorov, ki
so jih vsi sodelujoči ocenili za doslej najmanj obetavne.
Mednarodna posrednika Owen in Stoltenberg sta se z uradnim predsednikom Bosne in Hercegovine Izetbe-govičem, hrvaškim predsednikom Tudmanom, srbskim predsednikom Milo-
ševičem, voditeljem bosanskih Srbov Karadžičem in predstavikom bosansko-hercegovskih Hrvatov Ak-madžičem pogovarjala ločeno, že po prvih srečanjih pa sta bila razočarana in sta omenjala tudi možnost, da bi se že to pomlad odrekla
Zastrašujoče razmere v Maglaju
SARAJEVO - Podhranjenost in bolezni se razširjajo po muslimanski enklavi na severu Bosne. Uradniki Organizacije združenih narodov so sporočili, da je v sedmih mesecih v Maglaj prispel le en konvoj s Človekoljubno pomočjo.
Kris Janovvski, tiskovni predstavnik Visokega komisariata za begunce pri ZN, je povedal, da je neki predstavnik Visokega komisariata pred nekaj dnevi obiskal Maglaj, kjer po njegovih besedah vladajo uničenje in strašne življenjske razmere. Janovvski je Maglaj primerjal z vzhodno muslimansko enklavo Srebrenico pred letom mil, ko je srbsko topništvo neusmiljeno obstreljevalo na tisoče sestradanih in premrlih ljudi. »Razmere v Maglaju so brezupne. Zunanji znaki podhranjenosti so očitni. Po naših ocenah je 25 do 30 odstotkov od 16 tisoč prebivalcev podhranjenih, tamkajšnji zdravniki pa trdijo, da jih je celo 95 odstotkov,« je dejal Janovvski.
»Prebivalstvo ohranja pri življenju le Se zračna pomoC ZN. Vendar se polovica z letali odvržene pomoči pri padcu poškoduje.« Janovvski je povedal, da je od lanskega poletja, ko so mesto obkolili, v Maglaj prispel le en konvoj, in sicer 25. oktobra lani. Visoki komisariat za begunce je prejšnji teden spet poskusil poslati konvoj s pomočjo, vendar mu je množica Hrvatov, ki so protestirali, to preprečila.
Število prebivalstva Maglaja se je od začetka vojne v Bosni in Hercegovini, torej od aprila 1992, podvojilo, saj se je v mesto zateklo veliko beguncev. Pomanjkanje elektrike in vode sta vsakdanji pojav. Janovvski je povedal, da si zdravniki prizadevajo omejiti epidemijo hepatitisa, saj so zabeležili že pet primerov te bolezni. V bolnišnicah primanjkuje antibiotikov, tablet proti bolečinam, praškov proti ušem, kardiološke opreme ter zdravil za povišan krvni tlak in depresije.	(Reuter)
mirovnemu poslanstvu.
Bosanski Srbi so posrednikoma povedali, da umikajo svojo ponudbo, po kateri naj bi Muslimani dobili tretjino ozemlja BiH, razlog za to pa naj bi bilo muslimansko zavračanje mirovnih pobud Evropske unije. Predstavnik BiH v OZN Muhamed SaCirbej je novinarjem izjavil, da so vsega krivi Srbi, ki ne sprejemajo zamisli o ozemeljski delitvi, hkrati pa je obtožil Združene narode in zvezo Nato, da niso politično podprli Bosne in Hercegovine in njenih naporov za mir.
Hrvaški predsednik Tud-man se je v Ženevi sestal tudi s predsednikom Mednarodnega olimpijskega komiteja Juanom Antoniom Samaranchem in se z njim pogovarjal o premirju med bližnjimi zimskimi igrami na Norveškem. Sporočilo s predlogom za premirje je Samaranch poslal tudi drugim udeležencem pogajanj, vendar v Ženevi nihče ne verjame, da bo olimpijsko pravilo iz stare Grčije obveljalo tudi na Balkanu.
(Agencije)
ALŽIRIJA / TERORIZEM
Zaradi naraščajočega nasilja države EU zapirajo svoja veleposlaništva
Dvanajst drZav, Članic Evropske unije, se je odločilo, da bodo zaprle svoja konzularna predstavništva v Alžiriji. Kapljo je cez rob prelil nedeljski uboj uslužbenke francoskega konzulata v Alziru. Neznanci so jo ubili z dvema streloma v glavo. Monique Afri je že 26. tuja Žrtev terorističnega nasilja v zadnjih Stilih mesecih.
Zaprtje veleposlaništva je že napovedala Velika Britanija, Francija pa je najavila, da bo zmanjšala število svojega konzularnega osebja. »Zapiramo oddelek z vizami kot znamenje solidarnosti s francoskim veleposlaništvom. Kot sem obveščen, zapirajo svoja veleposlaništva tudi druge države Evropske unije,« je dejal neki uradnik britanskega veleposlaništva.
Kaj se dogaja v tej afriški državi, da je civilizirana Evropa dvignila roke? Je islamska osvobodilna fronta FIS res tako močna in pretkana, da zahodnemu svetu ne preostane drugega, kot da pobere šila in kopita? Neki francoski dopisnik v Alziru je novembra napovedal, da se začenja psihološka vojna v vsej svoji krutosti. Prav ta novinar je prejel nešteto anonimnih groženj, ravno takrat, ko so alžirsko prestolnico preplavljali letaki, naj tujci v tridesetih dneh zapustijo to nekdanjo francosko kolonijo. Nad glavno mesto Alžir se je spustila senca grožnje: zvečer so mestne ulice prazne, ob enajstih se začne policijska ura, pa vendar že ob osmih nikjer ni žive duše. V Alžiriji živi okoli 25 tisoč Francozov, ki predstavljajo kar tretjino tujega prebivalstva in so glavna tarča teroristov. Po mestu se sprehajajo s kalasniki oboroženi komandosi, ki jim tujci pravijo ninje.
Islamska osvobodilna fronta se je tujcev lotila iz preprostega razloga, ker je Zahod pomagal in ščitil predsednika vojaške vlade Redaha Malika, da je kljub
porazu na volitvah prevzel oblast. Prve svobodne splošne volitve v Alžiriji so se prelevile v Cisto farso. Ta pa drago stane predvsem igralca v zakulisju: vsemogočni Zahod, ki preživlja eno najhujših identitetnih kriz. Alžirska FIS je dobila psihološko vojno z Zahodom, klonilo je tako civilno prebivalstvo kot diplomacija. Teroristični napadi in uboji so razumljivo nadaljevanje te politike, opogumljene z uspehi psihološke bitke. Vojaška vlada je prav tako nemočna kot Zahod in razvnetim islamskim fundamentalistom je kmalu postalo jasno, da si lahko privoščijo karkoli: intervencije preprosto ne bo - ne s strani vlade ne s strani zahodnih sil.
Nemoč zahodnih držav, ki se je te dni razkrila v Alžiriji, je še nekoliko očitnejša kot balkanska. Na Balkanu so in še vedno odmevajo lepe besede in obljube, v Alžiriji pa so glasniki demokracije in civiliziranega sveta utihnili med zvokom strelov, ki kosijo njihove sodržavljane. Evropa je v Alžiriji naredila še eno napako: znova si je sama zvezala roke. In dokler ne bo nekdo prerezal vozla, bo zvezanih rok tudi na drugih koncih sveta.
Ana Kovač
_________!______
ALŽIR - Varnostne sile so v nedeljo ubile osem muslimanskih borcev. Skupina je oropala poštni urad v Saidi, okoli 340 kilometrov jugovzhodno od Alžira. Uradna tiskovna agencija APS jih je opisala kot »teroriste«, kar je uradni termin za oborožene muslimanske borce, in navedla, da so bili oboroženi z dvema kalašnikoma, petimi lovskimi puškami in petimi doma izdelanimi granatami. V zadnjih dveh letih je v Alžiriji življenje izgubilo 1900 oseb: islamskih fundamentalistov, predstavnikov varnostnih sil in civilistov.
(Reuter)
Indija: Do boljših letališč z zasebnim kapitalom
NEW DELHI - Državna blagajna je prazna, zato indijska vlada spodbuja zasebna podjetja h fadnji lastnih letališč. Tako bosta po besedah Shovana Kanunga z ministrstva za civilno letalstvo iz zasebnega kapitala zrasla novo letališče v Cochin v južnoindijski Kerali in posodobljena vzletno-pristajalna steza letališča pri Cali-cutu v isti pokrajini. Menda se je vlada odločila, da bo zasebnikom ponudila tudi projekt novega mednarodnega aerodroma v Bangaloru.
V	Indiji je 116 letališč za notranji promet, ven-jlar pa jih 28 upravljajo državne obrambne strukture, ki »požrejo« večino prihodka. To je eden poglavitnih razlogov, da je Nacionalna letališka uprava (LAA) ostala brez sredstev za gradnjo no-juh kompleksov, kakršnega potrebuje na primer Bangalore.
To mesto na jugu države imenujejo tudi »indijska silikonska dolina«, saj je tam mnogo računab uiskih družb, vključno z nekaterimi najveCjimi mednarodnimi korporacijami, kar seveda pomeni ogromno število potnikov iz tujine. Indijski letalski prevozniki so v sezoni 1992-93 prepeljali enajst milijonov domačih potnikov, kar je sicer sedem odstotkov manj kot leto poprej; predvsem zaradi enomesečne stavke pilotov državne Indian Airli-nes, splošne recesije in verskega nasilja. Vendar pa strokovnjaki pričakujejo odslej veC kot desetodstotno letno rast, tako da naj bi v začetku novega tisočletja vsako leto prepeljali že kakšnih 33 milijonov potnikov. Da bi zadostila naraščajočim potrebam, bo Indija v prihodnjih nekaj letih potrebovala skoraj pol milijarde dolarjev za gradnjo in Prenovo letališč, razvoj s tem povezanih dejavnosti in služb ter nakup sodobne varnostne opreme, ki je večini domačih letaliških kompleksov še neznanka.
»Imamo učinkovit način financiranja letalske flote s pomočjo industrije in denarnih institucij, sistema za investiranje v letališča pa ne,« je pred nedavnim povedal minister za civilno letalstvo Nabi Azad. »Zato bomo veseli dotoka zasebnega kapitala.«
V	preteklih treh letih je Indija v sklopu korenitih, tržno usmerjenih gospodarskih reform začela spreminjati staro politiko državnega nadzora nad letalskimi prevozniki in infrastrukturo. Najprej so dovolili zasebnim družbam opravljati polete na domačih progah, najnovejša zakonodaja pa bo omogočila preoblikovanje državnih prevoznikov v podjetja, kar naj bi bil prvi korak v smeri privatizacije. NekoC monopolni Indian Airlines se danes v notranjem prometu sooča z ostro konkurenco Štirih najveejih zasebnikov, družb East-West, JetA-h, ModiLuft in Damania. Rahul Sharma / Reuter
________AFGANISTAN / BEGUNCI______
Pred zaprtim mejnim prehodom Khyber se vrsta beguncev daljša in daljša
KHVBER PASS - Mejni prehod Khyber Pass, prek katerega je več milijonom afganistanskih beguncev uspelo pobegniti pred vojno vihro, je zdaj zaprt. Veliko beguncev še vedno upa, da jim bo le uspelo priti iz države. Prvega januarja letos so Kabul znova napadli nasprotniki sedanjega režima, zato je veliko prebivalcev v naglici zapustilo mesto; s seboj so vzeli le najosnovnejše potrebščine.
Od tega dne se je v mesto Jalalabad, ki leži na vzhodu države, zateklo že 80.000 beguncev, nekaterim je uspel preboj prek mejnega prehoda Torkham, ki je od srede zaprt.
V Islamabadu menijo, da se mora val beguncev zaustaviti, pakistanska opozicija pa opozarja, da morajo biti meje odprte, predvsem za humanitarne namene. Med 14-letno državljansko vojno je prek mejnega prehoda Khyber Pass zbežalo veC kot tri milijone Afganistancev. Čeprav je prehod zaprt, se veliko ljudi kljub temu odloCa za 70 kilometrov dolgo pot, ki vodi od Jalala-bada v Torkham. Včasih jih je bilo veC kot zdaj; večina je na stare tovornjake naložila vse svoje imetje. Na meji čakajo, da se dvignejo zapornice.
Za druge begunce se je pot končala na prehodu Khyber Rifles, ki ga nadzoruje vojska. V bližini so tudi pakistanski vojaki, ki mimo srkajo čaj. Pri prehodu stoji tudi spominski kamen, ki opozarja, da je imel pred 46 leti tu svoj govor ustanovitelj Pakistana, Mohammad Ali Jinnah. »Bratje smo in nihče nas ne more ločiti,« je zapi-
sano na spominski plošči.
»Ce je eden od bratov v vojni, mu mora drugi pomagati,« je izjavil Nimad Ullah in se umaknil od vrat, ki ločujejo državi. Nimad je star 32 let in ima pet otrok. Povedal je, da je pobegnil iz Kabula. Na ulici v Kabulu je pred njegovo hišo ležalo več žrtev zračnih napadov.
»Smo nevtralni; hočemo le mir in zahtevamo odprto mejo,« je povedal.
Od aprila leta 1992 je bilo v bojih v Kabulu ubitih več kot 10.000 ljudi. Tisti srečneži, ki jim je uspelo pobegniti pred zaprtjem meje, zdaj prebivajo v šotorih, postavljenih na osušenem močvirju v Peshawaru. Ponoči se živo srebro večkrat spusti pod ničlo. Pred dvema tednoma so predstavniki ZN tam postavili dodatnih 300 šotorov, kjer pa se že zdaj drenja veliko beguncev.
»Službe nimam, lahko pa vsaj v miru spim. Se pravočasno mi je uspelo pobegniti,« je izjavil 47-letni Ghu-lam Ghaus, za katerega bi
mnogi rekli, da ima vsaj dvajset let več. »Zadnji trenutek sem se spomnil in vzel s seboj denar. Vsega sem porabil že na poti do sem,« je trpko dodal. Do 10. januarja je bil inženir - živel je v bližini kabulskega letališča. Njegovo hišo je porušila mina; možakar meni, da je malo upanja, da bi še kdaj spet opravljal svoj poklic.
Pakistanski uradniki v Torkhamu pravijo, da je meja zaprta, vendar afganistanske oblasti menijo, da kakim 400 do 500 afganistanskim družinam le uspe vsak dan priti prek meje, največkrat po, gorskih poteh.
Za begunce na afganistanski strani je odgovoren Haji Mohammad Qasim, nekakšen »neodvisen« poveljnik, ki se je naveličal vojskovanja v Kabulu, kljub temu pa odobrava zaprtje meje. »Potrebna je disciplina. Res je, da smo bratje - Pakistanci in Afganistanci smo bratje, vendar naj vsak živi v svoji hiši,« je izjavil Quasim.
Nick Macfie / Reuter
NOVICE
Preloženo srečanje turško govorečih držav
ANKARA - Drugo vrhovno srečanje turško govorečih držav, ki naj bi v petek in soboto potekalo v Bakuju, so prestavili na poznejši datum, in sicer februar, so v torek sporočili iz turških diplomatskih krogov. Na drugem vrhovnem zasedanju turško govorečih držav (prvo zasedanje je bilo v Ankari oktobra 1992) se bodo srečali predsedniki Turčije, Azerbajdžana, Kazahstana, Kirgistana, Uzbekistana in Turkmenije. Do preložitve datuma srečanja je prišlo na rusko pobudo, saj želi Rusija rešiti spor v Gornjem Karaba-hu, so sporočili v Ankari. Ruski minister za zunanje zadeve Andrej Kozirjev se bo v prihodnjih dneh sestal z azerbajdžanskim in armenskim kolegom ter preveril možnosti za srečanje voditeljev omenjenih treh držav, je sporočila agencija Interfax. (AFP)
Zulujci se bodo morali zadovoljiti s simbolično vlogo
JOHANNESBURG - Protestni pohod okoli 25.000 Zulujcev v Pretorijo, tradicionalni sedež belcev, kjer sta se sestala južnoafriški predsednik de Klerk in zulujski kralj Goodwill Zwelithini, je jasen dokaz nacionalnim voditeljem, da zahtev plemena Zulu po večjih politično-upravnih pristojnostih ne bo mogoče ignorirati. Toda poznavalci razmer zatrjujejo, da se bo moralo devet milijonov Zulujcev, najštevilčnejšega črnskega plemena v Južnoafriški republiki, najverjetneje sprijazniti le s simbolično vlogo v postapardheidski državi, ki je Zulujcem že priznala njihovo etničnost in jim predala samoupravo v »domovini« -provinci, kjer jih biva največ. Analitiki tudi menijo, da bosta ANG in vlada, ki bosta najverjetneje dobila največ glasov na prvih demokratičnih volitvah, zulujskemu kralju sicer ponudila nekakšen kompromis, vendar nikoli ne bosta pristala na popolno zulujsko avtonomijo. (Reuter)
20
Sreda, 19. januarja 1994
TV SPORED
SLOVENSKI PROGRAMI
SLOVENIJA 1
Tisoč in ena Amerika, 3/26 del španske risane serije VideoSpon
Iz življenja za življenje:-Znanje za znanje
Žametna šapa, 2/7 del angleške p zn serije Glive James: Slava v 20. stoletju, 2/8 del angleške dokumentarne serije Poslovna borza Poročila Video strani Svet na zaslonu
Hans Fallada: Železni Gustav, 6/7 del nemške nadaljevanke TV dnevnik 1
Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke Regionalni program Ljubljana RPL Lingo, tv-igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport
Žarišče
Film tedna:
Dobri Bog na čereh, angleški film. 1992, VPS 2030 Po romanu Jane Gardam Orgle na Slovenskem, 1. oddaja TV dnevnik 3, VPS 2220
Sova
Burleske Charlieja Chaplina, 8. epizoda am. čb nanizanke Tekmeci Sherlocka Holmesa, 18/26 del angleške nanizanke Raztresena smetana družbe Video strani
IT SLOVENIJA 2	
	Video strani
	Omizje: Izgubljene iluzije
	Videomoda: Slavne manekenke Sova, ponovitev
	Dober dan, razred, 3/6 del angleške nanizanke Naj živi revolucija!
	Tekmeci Sherlocka Holmesa, 17/26 del angleške nanizanke Skrivnost veličastnega
	Sola podjetništva, 6/8 del izobraževalne serije Uresničitev Športna sreda:
	Celje: PEP v rokometu (M): Pivovarna Laško Celje - Teka, prenos
	Ljubljana: EP v košarki (M): Smelt Olimpija - Tofas Sas SK, prenos
	Koebenhavn: EP v umetnostnem drsanju: Pari prosti program, vključitev v prenos
	Svet poroča
	Video strani
A KANALA	
	MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini
	CMT
	A-Shop
	Luč svetlobe, ponovitev 77. dela ameriške nadaljevanke
	A-Shop
	Verdi, 3. del italijanske nadaljevanke
	Video strani
	A-Shop
	Ljudje proti, ponovitev ital. protivojne drame Igrajo: Gian Maria Volonte, Alan Cuny in drugi; režija Fran-cesco Rossi.
	Luč svetlobe, 83. del ameriške nadaljevanke
	Male živali
	Risanka
	A-Shop
	CMT
	Risanke
	Poročila
	Dance Session, 16. oddaja o plesu Današnja oddaja bo posvečena udeležencem prireditve Plesalci iz prve vrste, na kateri so se predstavile vse najboljše show plesne skupine.
	Verdi, 3. del italijanske nadaljevanke
	40 let DW, dokumentarna oddaja
	Poročila
	A-Shop
	CMT
	Video strani
B KOPER
18.00
Slovenski program
mmp KOROŠKA
19.00
Zvezna dežela danes
C	i RAI 1
	Aktualna oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik
	Nan.: Cuori senza eta
	Dnevnik
	Film: Zum Zum Zum (glas., It. ’68), vmes (11.00) dnevnik
	Risanke: Calimero
	Nan.: Nancy, Sonny & C.
	Vreme in dnevnik
	Nan.: La signora in giallo
	Dnevnik in Tri minute
	Mladinski variete: Uno p er tutti, vmes kviz, risanke, nanizanke in aktualnosti
	Risanke: CartoonBig!
	Mikrofon je Big!
	Danes v Parlamentu
	Dnevnik
	Nan.: Ai confini delPal-dila, 19.00 Don Fumino -Attenti al pupo
	Vreme, dnevnik, šport
	Variete: L’ Oscar della radio
	Dnevnik
	Športna sreda: EP v umetnostnem drsanju
	Dnevnik in vreme
	Danes v Parlamentu
	Dok.: Vietnam in Kambodža (3. oddaja)
	Film: Amanti ed altri estranei (kom., ZDA ’70, i. Bonnie Bedelia)
1	| RAI 2
	V kraljestvu narave
	Otroška odd., risanke
	Nan.: Lassie
	Jutranji dnevnik 2
	Nad.: Quando si ama
	Kronike v živo (vodi Mita Medici)
	Dnevnik 2
	Variete: I fatti vostri
	Dnevnik , gospodarstvo in vreme
	Nad.: Beautiful, 14.20 Santa Barbara
	Kronike v živo: Detto tra noi
	Dnevnik in iz Parlamenta
	Pogum življenja
	Športne vesti
	In viaggio con Sereno va-riabile
	Nan.: Hunter
	Vreme, dnevnik, šport
	Variete: Ventieventi
	Aktualno: Mixer (vodi Gianni Minoli)
	Variete: Indietro tutta! (vodi Renzo Arbore)
	Dnevnik in vreme
	Film: Saranno famosi (glas., ZDA ’80, r. Alan
	Parker, i. Eddie Barth, Irene Čara)
	Filmske novosti
^ RAI 3	
	Jutranja oddaja: L’altrare-te, vmes aktualnosti
	Kulturni dnevnik Tortu-ga, 8.30 Tortuga DOC
	Dialogo sopra i due mas-simi sistemi del mondo
	D SE - Fantasticamente
	Dnevnik
	Znanstveni dnevnik
	Deželne vesti
	Popoldanski dnevnik
	Figaro qua Figaro la...
	Dok.: Faraonovo oko
	Šport: rugby, košarka Ita-lija-Hercegovina, 17.20 Derby
	Nan.: Vita da str ega
	Dok.: Geo
	Šport, Insieme, vreme
	Dnevnik, deželne vesti
	Variete: BlobČartoon, 20.05 Blob, Una cartoli-na di A. Barbato
	Mi manda Lubrano
	Dnevnik ob 22.30
	Milano, Italija
	Aktualno: Pubblimania
	Dnevnik, vreme, kino
S	; RETE 4
	Nanizanke, 8.30 nad. Pic-cola Cenerentola, 9.00 Anima persa, 9.30 dnevnik
	Nad. Soledad, 10.45 Feb-bre d’ amore, 11.30 Mad-dalena, 12.30 Celeste, 13.00 Sentieri, 14.30 Pri-mo amore, 15.00 Princi-
	pessa, 16.00 Camilla, vmes (11.55,13.30) TG4
	Kviz: La verita, vmes (17.30) dnevnik
	Funari News, vmes (19.00) dnevnik
	Film: Rio Lobo (vestern, ZDA ’70, i. John Wayne, Jennifer 0’Neill)
	Film: Un anno vissuto pericolosamente (dram., Avstr., '82, r. Peter Weir, i. Mel Gibson), vmes (23.30) dnevnik
	Radio Londra
Eh	Pregled tiska
IS CANALE 5
	Na prvi strani
	Maurizio Costanzo Show
	Aktualno: Forum
	Dnevnik TG 5
	Sgarbi quotidiani
	Kviz: Sara vero?
	Aktualno: Agenzia matri-moniale
	Otroški variete
	Dnevnik TG 5 - Flash
	Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna
	Dnevnik TG 5
	Striscia la notizia
	Nad.: Passioni (i. Virna Lisi, Gigi Proietti)
	Aktualno: Spazio 5 (vodi E. Mentana)
	Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5
	Sgarbi quotidiani
	Pregled tiska
	Nan.: Zanzibar
ITALIA1	
	Otroški variete
	Nanizanke
	Odprti studio
H	Aktualno: Tu, Italija
BS	Otroški variete
m	Odprti studio
	Luogo comune
	Variete: Non e la RAI
	Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.15 Agli ordini papa
	Šport studio
	Nan.: SuperVicky, 18.30 Bayside School, 19.00 11 principe di Bel Air
	Odprti studio
	Radio Londra
	Variete: Karaoke
	TV film: Fino alla morte (pust., ZDA ’92, i. Brad Morris)
	Film: Addio al celibato (kom., ZDA ’84, i. Tom Hanks, Adrian Zmed)
	Luogo comune
S TELE 4
19.30, 23.10 Dogodki in odmevi
Nad.: Jessica Novak Parole e mušica
® MONTECARLO	
	19.30, 22.30 Dnevnik
	Umetnostno drsanje
	Variete: Tappeto volante
	Nad.: Homefront
	Šport: Mondocalcio
	EP v umetnostnem drsanju
13.30
20.30 22.00
§8 Koper
	TV novice
	Dvorakov gala koncert, posnetek iz Prage
	V ospredju, avtor Bruno Agrimi
	Slovenski program Mineštra, mladinska oddaja
	Primorska kronika
	TV dnevnik
	Čarobna svetilka, otroški program
	»Rotocalco Nostrano«
	Svet danes: Slovenija v letu 1993
	TV dnevnik
	Reinhold Messner: V imenu gore - Pustolovščina mojega življenja, 1/8 del dok. serije
(□MF Avstrija 1
Cas v sliki Pri Huxtablovih Naravni raj Highgrove, pon.
Podložnik, pon. nem. filma
Cas v sliki Družinske vezi Sadeži zemlje Otroški program Zgodbe o starem medvedu
Potovanje po svetu iznajdb
Cez galaksijo in potem na levo
Cas v sliki
Baywatch-Kopališki mojstri iz Malibuja Znanost Cas v sliki
Drombuschevi, serija
Kulinarika
Pogledi od strani
Nora policijska postaja,
2/6 del am. serije
Upor starcev, ameriški
film, 1987
Igajo: Richard VVidmark, Holly Hunter in drugi; režija Volker Schlondorff Soseda, bolgarski film
Hrvaška 1	
	Poročila
	Šolski spored Skrivnostno življenje strojev: Avtomobil
	Charlotte, Fleo in Benjamin, risani film
	Ta čudovita hišna bitja
	Obdobja svetovne književnosti: Rimska književnost
	Tečaj francoskega jezika, 3/7 del
	Narnijske kronike, 13/18 del angleške nanizanke
	Poročila
	Divja vrtnica, 8/199 del mehiške nadaljevanke
	King Kong, am. film Igrajo: Jessica Lange, Jen Bridges, Charles Grodin in drugi; režija John Guil' lermin.
	Monofon
	Učimo se o Hrvaški: Hrvaška književnost, 1/13 del
	Poročila
	Marjana in njena vesela druščina, 11/12 del otroške serije
	Iz znanosti
	Hrvaška danes
	Poročila
	Kolo sreče
	Santa Barbara, 614. del ameriške nadaljevanke
	Loto 7/39,1. žrebanje
	Dnevnik 1
	Loto 7/39, 2. žrebanje
	Potepam se in snemam: Dakovo, dokum. oddaja
	Iskanja, polit, magazin
	Poročila
	Ekran brez okvirja
	Slika na sliko
	Poročila v angleščini
n?	Q Hrvaška 2
	TV-koledar
	Narnijske kronike, pon-13/18 dela angleške nanizanke
	Nimes: Rokometni pokal evropskih prvakov: Usam - Badel 1862 Zagreb, posnetek
	Skrivnosti, serija
	Tiha zarota, pon. 2/4 dela nadaljevanke
	Habsburžani, pon. 3/4 dela dokumentarne serije
	Risanka
	Dnevnik 1
	Polna hiša, 10/22 del am-humoristične nanizanke
	Tiha zarota, 3/4 del nadaljevanke
	Ločitev po izbiri, nemški film, 1990
	Proti toku
	Video strani
(“"■v) Madžarska
DHEF Avstrija 2
			Sončni vzhod
			
	Tisoč mojstrovin		Cez dan
	Lipova ulica, serija		Riviera, serija
	Buschbabies-Nočne opi-		Bos v postelji, 3. del
	ce, pon.		Igra
	Dedek na posodo		Opoldanski zvon
	Jolly Splitter		Madžarska pusta, 7. del
	Poklici: Mizar		serije
	Zemlja in ljudje		Sotrpini
	Pri Huxtablovih:		Pomoč v duševni stiski
1	Claire in neumne glave		Izložba, magazin
	Le pogumno		Dnevnik
	Zvezna dežela danes		Črka na črko
	Cas v sliki		Cirkuško svetovno pr-
	Kultura		venstvo, angleški film
	Dvoboj		Zunanje zadeve, 4. del
	Rojstni kraji srednje		Podobe potopljenega
	Evrope:		sveta
	Dediščina Akvileje		Vklopi, otroški program
	Večerni studio	X;	Parnas, literarni kviz
	Šport:		Vprašanja kristjanov
	EP v umetnostnem drsa-	® j	Pravljica
	nju-pari, prosti program	*i	Dnevnik
	Hello Austria, hello Vi-	111 ;	Nenavadna ženska, fran-
	enna		coski film
	Poročila		Iz oči v oči
	Tisoč mojstrovin		EP v umetnostnem drsanju, pari
TV SLOVENIJA 2
18.45
SOLA PODJETNIŠTVA, Finansiranje malih podjetij
Leta 1965 avstralski časnikar Guy Hamilton v Džakarti oaknje s pomočjo kitajskega fotografa korupcijo Su-ramove vlade in ljudsko revščino, odloči pa, da ne o razkril priprav na revolucijo, čeprav bi bil to enkra-ren časnikarski udarec. Linda Hunt je prejela Oskarja za najboljšo žensko stransko vlogo. Režiser Weir je zaslovel v Evropi s filmom Picnic at Hanging Rock.
Scenarij: Manuel Seff, James Seymour režija: Lloyd Bacon, Busby Berkeley fotografija: George Bames
Sammy Fain-Irving Kahal, Harry Warren, Al
Bubin
igrajo: James Cagney, Joan Blondell, Ruby Keeler, Dick Powell,
^uy Kibee, Ruth Donnelly, Claire D odd
Hlm PLESNA PARADA je eden najlepših primerov hollywoodskega musicla iz tridesetih let. Ponuja ra-'n nadvse fantazijske skupinske plesne točke, ki si jih ni moč zamisliti na gledališkem odru, obenem pa je vsebinsko dovolj realističen, da se Prav vsaka taka uprizoritev zdi logična in vsebinsko Potrebna. James Cagney se je razkril kot izkušen Plesalec, a tudi v takšni vlogi ostaja, kot se je izkazal v drugačnih filmih, dramafično vitalen. Kot plesalec Prav nič ne zaostaja za velikimi zvezdami glasbeno-Plesnih filmov in postavlja se vprašanje, zakaj ga niso večkrat izkoristili v tem žanru.
Cagney igra Chesterja Kenta, ki uprizarja prologe za kino- gledališče. Zdaj je nastopil čas filma, ki je mnogo bolj donosen od gledališča, saj potuje širom po deželi. Producenti tako zahtevajo od Kenija, da se prilagodi novonastalemu položaju, a mož le tako prepričan v svoje plesne vizije, da prav nič ho dvomi v svoj uspeh. Prepriča sicer producenta, o ob veliki konkurenci se zgodi nekaj nezaslišanega. Tekmeci pri drugih producentnskih družbah namreč uspešno kradejo in iansirajo njegove ideje. Tik Pred premiero njegovega prologa, mora tako Kent ustvariti povsem nekaj novega. Da bi se kraja ne Ponovila, svojo skupino za tri dni zapre v gledališče, kjer morajo plesalci naštudirati povsem nov pro-gram. A trud je poplačan: tri izjemno spektakularne točke so enkratna senzacija in Kentu uspe premagati vse svoje tekmece.
Režiser Uoyd Bacon, ki je poskrbel za zgodbo in Bu-sby Berkeley, ki je režiral plesne točke, zares zaslužita vso pohvalo.
Sredi zime smo in ples nas ogreje, tudi če ne plešemo. Za to poskrbita Barbara in Neven, ki predstavljata vse najboljše show plesne skupine, ko so se srečale na prireditvi Plesalci iz prve vrste. Spremljali jih bomo lahko vseh trideset minut in uživali ob njihovih plesnih izrazih, spretnostih in umetnijah.
TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.35
Dobri Bog na čereh
Hž5|		. — c? r~" '	uvi iix-zii i ivi MOVIE CHANNEL	00.40
	GHOST STORV ameriški film, 1981
rje stara so se poimenovali četverica nesmrtnikov, a muči ATpercteseflefna skrivnost. V mladosti so namreč nehote ubi __aekie, kr se sedaj vrne, da bi se maščevda. Režija: John Irvin.	
	RETE 4	22.40
■■me r,"'/	THE YEAR OF LIVING DANGEROUSLV avstralski film, 1982
	
	TV SLOVENIJA 2	15.45
	PLESNA PARADA, ameriški film, 1933
r,'"*	
Scenarij: David Ashton po istoimenskem romanu Jane Gardam
režija: Ross Cramer, fotografija Ivan Strasburg, glasba: Johjn Altman, igrajo: Bill Paterson, Sinead Cu-sack, Rebecca Edvvards, Minnie Driver, Rosalie Crutchley, Frederick Tre-ves in drugi.
Severna yorkhirska obala, poleti leta 1936. Devetletna Margareth Marsh neizmerno uživa v družbi nove služkinje Lyndie. Sprehajata se po obali, se smejita vsaki neumnostui, privoščita si drobne nagajaivosti in sploh živita srečne in sproščene trenutke. V Lydiini družbi odkriva Margaret vso tisto sproščenost in ne-
posrednost, ki ju je doma tako pogrešala. Njen oCe je ugleden meščan, bančni direktor in zanosen pridiger, toda s svojo resnostjo deluje strogo, celo neljubeče. Se zlasti v oCeh Margaretine mame, ki še ni pozabila svoje velike romantične ljubezni in ki zdaj živi predvsem za svojega dojenčka. Služkinja Lydia je s svojo Čutnostjo, drznostjo in radoživostjo velik izziv za vso družino. In ne nazdanje, Lydia je tista, ki opogumi dveletno debeluško, da si poskuša odgovoriti na vprašanja o ljubezni, seksu, Bogu in skratka na vse tisto, kar obseda in določa življenje njenih staršev. Toda zvedava vprašanja v stro-
germ, tudi utesnjujočem meščanskem svetu ne prikličejo odgovorov, ampak pravo dramo...
S trdim občutkom za resničnost predstavi režiser deklico v najbolj občutljivem trenutku dozorevanja - ko sicer še klice »cesar je gol«, hkrati pa se že zaveda posledic svojega klica. Seveda pa Margaret ni edini premišljen in prepričljiv lik filma. Oce s svojo razklanostjo med Bogom in zeljo, mama s potlačenimi Čustvi in oživljeno ljubeznijo ter Lydia s svojo bohotno ener- ' gijo so zelo Človeški in prepričljivi.
Film je bil leta 1992 predstavljen na Londonskem filmskem festivalu.
KANAL A	20.30
DANCE SESSION, oddaja o plesu	
MUSIČ TELEVISION
07.00	Awake on the Wild Side; 10.00 Video;
13.00	Greatest Hits; 14.00 Video; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 MTV v kinu; 17.00 Poročila;
17.30	Dial MTV; 18.00 The Soul; 18.30 Musič Non Stop; 20.00 The Real VVorid II; 20.30 Rockumen-tary: Janet Jackson; 21.00 Rockumentary: Paula Abdul; 21.30 Beavis & Butthead; 22.00 Greatest Hrte; 23.00 Ponovitve; 00.00 Post Modem
SKY ONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 Paradise Beach; 14.00 Bamaby Jones; 15.00 King, 5. del; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.30 Paradise Beach;
20.00	Rescue; 20.30 M.A.S.H.; 21.00 X-Rle; 22.00 Gode 3; 22.30 Senfield; 23.00 Star Trek; 00.00 Nedotakljivi
PRC7
05.45	Serije, ponovitve; 10.25 Tisoč milj prahu; 11.25 Roseanne; 11.55 Pri Huxtablovih; 12.25 Najbolj nori rally na svetu, pon. am. akc. komedije; 14.25 Hardcastle & McCormick; 16.30 Risanke; 17.55 Ferris Bueller; 18.25 Vse čisto normalno; 18.55 Roseanne; 19.25 Pri Huxtablovih;
20.00	Poročila; 20.15 Perry Mason in trmoglavka, am. tv kriminalka; 22.10 Jake in McCabe; 23.10 Poročila; 23.20 Silent Madness, am. triler;
01.00	Ponovitve
PREMIERE
07.00	Romeo; 08.00 David Copperfield, risanka; 10.50 Nemočna, am. film; 14.30 Brodolomci, norv. film; 16.00 Videz vara, am. film; 17.30 Junak Toto, franc.-belg.-nem. film; 19.00 Kino '94; 20,15 Stoj! Ali mamica strelja, am. komedija;
21.45	Sta lepe Rose, am. melodrama: 23.35 La-dies Night; 00.20 David Letterman Late Show
SATI
09.05 Ponovitve serij; 13.00 Doktor Trapper John;
14.00	Sosedi; 14.30 Alf; 16.00 Vesoljska ladja Enterprise; 17.00 Pet krat Pet; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse, igra; 19,00 Poročila;
19.30	Kolo sreče; 20.15 Hunter-Lov na vročo stvar. am. tv kriminalka; 22.00 Pravica iz teme, 3/49 del am. serije; 23,00 Tvegani posel, am. film; 00.45 Ponovitve
EUROSPORT
08.30	Aerobika; 09.00 EP v umetnostnem drsanju; 11.00 Alpsko smučanje, vrhunci; 12.00 Ameriški nogomet, NFL 14.00 EP v umetnostnem drsanju, prenos; 17.00 Olimpijada, magazin; 17.30 Eurofun, magazin; 18.30 Jahanje; 19.30 EP v umetnostnem drsanju, prenos; 22.30 Motorji, magazin; 23.00 Motošport, pon.; 00.30 Športna poročila
RTI
09.00	Serije, ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Cas hrepenenja; 17.00 Kdo je šef?;
17.30	Družinske vezi; 18.00 Paradise Beach; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, štabi časi; 20.15 SeaOuest DSV, uvodni film k zf seriji; 22.15 TV Stem; 23.15 Gottschalk
RTL2
05.55-17.50 Ponovitve serij; 17.50 Umik; 18.20 Nasmehnite se, prosim, domači video; 18.55 Poročila; 19.00 Mož za 6 milijonov dolarjev;
20.00	Poročita; 20.15 Oženil sem družino; 22.05 Poročila; 23,20 Skrivnost krvavega otoka, brit. akcijski film
SKY MOVIES
16.40 Lord Jim; 19.15 Miles From Novvhere; 21.00 Salute To The Jugger; 23.00 Noises Off
MOVIE CHANNEL
17.00	Heathdiff: The Movie; 18.50 Hariovv; 21.00 The Good Family; 23.00 Decieved
FILMNET +
14.00	Condorman, angl. film; 16.00 K-TV; 18.00 Robot Jo>c 20.00 Shout; 22.00 Subspecies, am. grozljivka; 00.00 Playboy Club
SUPER CHANNEL
05.30	Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 Današnji Show; 19.00 Poročila; 19.30 Življenjski slog; 20.00 Dateline; 21.00 Šport; 22.00 Poročila; 22.30 Evropsko gospodarstvo; 22.45 Market Wrap; 23.00 Jay Leno Show
CNN
05.00-22.00 VVorid News; 06.30 MoneyUne; 10.30 Worid Report; 11.30 Business Report; 12.30 Business Day; 13.30 Business Asia; 14,00 Larry King U-ve; 16.30 Cnn & Co; 19.00 VVorid Business To-day; 20.00 International Hour; 22.00 VVorid Business Today Update; 22.30 Showbiz Today
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč; 20.00 Odskočna deska; 21.05 Koncert za besedo; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Etno glasba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00. 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17,30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Gospodarski vestnik; 8.40 Prireditve;
9.45	Kje vas čevelj žuli; 10.40 Primorski val; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilizem; 12.40 Štajerski val;
13.00	Danes do 13-ih;
14.00	Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 19.30 Melodije po pošti; 22.20 Heavy metal.
Slovenija 3
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00	Poročila; 8.10 Matineja; 10.05 Umetniška beseda; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb, revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 17.00 Koncert; 20.00 Pota naše glasbe; 21.30 Ars antigua;
22.05	Okrogla miza; 23.00 Glasbena tradicija; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.00 Modri val; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo;
9.00	Servisne informacije;
9.45	Odgovori na »Rešeto«; 10.30 Primorski val; 11 .(X) Moped Show; 11.30 Hladno...toplo....vroče;
12.30	Opoldnevnik RK;
13.00	Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Ob glasbi ob glasbi; 17.15 Primorski boben; 17,30 Primorski dnevnik; 18.00 Ob glasbi, ob glasbi...; 19.30-23.15 Večerni program Modrega vala Radia Koper.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.00 Horoskop, slovarček; 8,40 Telefonski kviz; 9.00 Aktualnosti; 9.32 Bilo je nekoč; 9.40 Izbrali ste; 10.00 Pregled tiska;
10.05	E. Galletti; 10.35 Alternativna medicina,
11.00	Srečanja; 12.00 Ro-magna mia; 13.00 Glasba po željah; 14.05 Turistična oddaja; 14.45 Back to the future: 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45
_ Nativita; 20.00 Prenos RMI
R. Glas Ljubljane
5.15,	8,15, 9.15, 10.15,
13.15,	14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.15 Napoved dogodkov; 7.45 Slov. novice; 9.25 Kam danes;
11.00	Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarska oddaja; 13,55 Pasji radio;
15.15	RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 18.15 RGL na rajžo gre, oddaja o turizmu;
22.00	Radosti življenja z A. Sivko; 01.00 Star sat radio.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 13.00 Pesem tedna; 16.20 Dosje: Afere; 18.50 Radio jutri, koristne informacije.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00.
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 10.05 Tema dneva; 11.45 Infoser-vis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco;
13.15	Telefon express;
15.10	Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila;
17.45	Šport; 18.00 Po domače; 19.30 Športna sreda; 21.00 Na obisku;
22.00	Zrcalo dneva..
Radio Študent
11.00	Avtodrom; 14.00 OF (24 ur-info); 17.00 Rešeto: rock indok...; 19.00 Tolpa bumov: Breed; 20.00 Co-me Together; 21.00 Kozmiki; 22.00 Blues: Little brothet Montgomery;
23.00	Pantonalni kabaret;
24.00	Radio satelit.
Radio Trst A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00
14.00.	17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik (pon.); 9.00 Iz studia z vami; 9.15 Odprta knjiga: Spomini na Rainerja M. Rilkeja (pripoveduje Mira Sardoč); 10.30 Intermez-zo; 11.45 Okrogla miza;
12.45	MGS z Opčin; 13.20 Na goriškem valu, (1. del); 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu (2. del); 15.00 Made in ltaly; 15.30 Mladi val,
17.00	Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba: Trieste Prima, mednarodna srečanja s sodobno glasbo; 18.00 Literarne podobe: Šest sodobnih tržaških pesnikov; 18.20 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik,
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja brez naslova (prof. S. Pahor); 21.00 Novi svetovalci se predstavijo; 22.00 Drugi Trst.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena sreda; 21.05-22.00 Novoletni koncert MePZ Jakob Petelin-Gallus,
ZNANJE
Sreda, 19. januarja 1994
Satelitska povezava z Rusko federacijo
V zadnjem Času je bilo v sredstvih javnega obveščanja objavljenih nekaj parcialnih informacij o satelitski povezavi Slovenije z Rusko federacijo. Ker sodimo, da je to vprašanje strokovno in politično dovolj občutljivo, tokrat podajamo podrobnejšo informacijo o tej problematiki.
Do nedavnega je bila Rusija na področju znanosti in tehnologije komunikacijsko precej izolirana. V iskanju različnih poti povezovanja z zahodnimi raziskovalnimi mrežami se je obrnila tudi na Slovenijo. Ker je tudi Slovenija interesno usmerjena v osvajanje znanja na področju satelitskih komunikacij, je Ministrstvo za znanost in tehnologijo po dolgotrajnih pripravah 16. septembra 1993 podpisalo medministrski »Sporazum o sodelovanju pri razvoju satelitskih komunikacij za povezovanje akademskih in raziskovalnih mrež Republike Slovenije in Ruske federacije«. Z ruske strani je podpisnik Državni komite Ruske federacije za visoko šolstvo kot, izvajalca projekta pa sta sopodpisnika Univerzitetni institut informacijskih znanosti - IZUM iz Maribora in Specialni konstruktorski biro Moskovskega energetskega instituta. Sporazum izraža namero za uresničevanje potrebnih aktivnosti na področju satelitske povezave, za katere so se dogovorili vsi štirje podpisniki. Se pred in tudi po podpisu sporazuma je Ministrstvo za znanost in tehnologijo finančno podpiralo pripravljalna dela pri vzpostavljanju eksperimentalne satelitske povezave, ki je začela delovati že na dan podpisa sporazuma.
Po podpisu sporazuma se je ministrstvo začelo dogovarjati z IZUMOM o sofinanciranju raziskovalno razvojnega projekta »Satelitske komunikacije v funkciji povezovanja akademskih in raziskovalnih mrež«. Vsi dosedanji razgovori so bili zgolj delovne narave. Ministrstvo za znanost in tehnologijo se je hotelo še pred začetkom izvajanja projekta seznaniti s formalnimi in strokovnimi stališči drugih subjektov v Sloveniji, odgovornih za telekomunikacije in akademsko raziskovalne mreže. Zato je konec oktobra zahtevalo, da IZUM, kot koordinator in možni izvajalec projekta, pridobi ustrezna mnenja in soglasja. O satelitskih telekomunikacijah z drugimi državami naj bi se predhodno izjavili Ministrstvo za promet in zveze, PTT Slovenija in javni zavod ARNES (akademska raziskovalna mreža Slovenije).
Ministrstvo za znanost in tehnologijo v proračun za leto 1993 ni imelo namenskih sredstev za omenjeni razvojno raziskovalni projekt, ki ga je IZUM ocenil na 7, 4 milijona SIT, saj je bil sporazum podpisan šele septembra. Kljub temu je za stroške v zvezi s pripravo sporazuma in zagonske stroške ministrstvo iz sredstev sektorja za mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje samo v letu 1993 porabilo 3 milijone SIT, od tega skoraj dve tretjini po podpisu omenjenega sporazuma.
Nadaljnje financiranje je možno po postopkih in pravilih, ki so določeni za evalvacijo razvojnih raziskovalnih projektov. To terja ekspertno evalvacijo projektov ter izkazan naročniški interes. Od teh načel ministrstvo ne more in ne sme odstopiti, Četudi gre za mednarodno dogovorjene aktivnosti.
Poleg tega nam je ruska stmn dala vedeti, da je satelitska povezava preko Slovenije zanje zanimiva le v primeru, Ce bo linijo od Maribora do evropske akademsko raziskovalne mreže plačala Evropska unija, kar znaša okoli 70.000 ECU letno. Ruska federacija je namreč že povezana z zahodnimi akademsko raziskovalnimi mrežami, saj se je v letu 1993 politika zahoda do Ruske federacije bistveno spremenila tudi na področju komunikacij. Zahod se je odločil, da bo sam financiral povezovanje svojih akademsko raziskovalnih mrež z ruskimi. Tako na primer vzpostavljajo s svojimi sredstvi NASA 256 kbps, ESA 2 Mbps in ISF (fondacija Soros) 64 kbps linije z Moskvo. Ruska federacija je torej že povezana z zahodnimi akademsko raziskovalnimi mrežami in tudi s Slovenijo, zato v nobenem primeru ni odvisna od satelitske povezave preko Maribora.
V načelu pa je možno, da bi se Rusija povezala z zahodom preko satelitske linije do Slovenije in nato preko najetih linij v Evropo, zato Ministrstvo za znanost in tehnologijo ni proti omenjenemu projektu in bo nadaljevalo z vsemi aktivnostmi, ki jih doloCa sporazum med Slovenijo in Rusko federacijo.
Do sedaj med slovensko in rusko stranjo na ministrski ra\mi ni prišlo do nobenih nesoglasij. Ruski minister V.G. Kinelev je v pismu, ki ga je 6. januarja 1994 poslal slovenskemu ministru za znanost in tehnologijo, ocenil medsebojne odnose kot pomembne in plodne. Ministrstvo za znanost in tehnologijo je tudi sprejelo vabilo ruskega ministra, da obišče Moskvo, kjer bi opredelili nadaljnje korake pri razvoju znanstveno tehnološkega sodelovanja in podrobneje opredelili interese in možnosti obeh strani pri satelitskih po.vezavah. Ministrstvo za znanost in tehnologijo bo vztrajalo, da bo slovenski del projekta ocenjen in financiran po enakih merilih, kot ostali raziskovalno razvojni projekti, saj bo le na ta način doseglo potrebno strokovno raven projekta in racionalno izrabo močno omejenih proračunskih sredstev. V nobenem primeru pa se za financiranje projektov ne bo odločalo na podlagi javnih pritiskov.	(MZT)
FIZIKA / NA PRAGU NOVE TEHNOLOGIJE
Prevodnost
Če bo odkritje pariških raziskovalcev potrjeno, bo zgodovina spet pohitela
•V.SSMS&l
Z natančnostjo do popolnosti: nalaganje plasti bakrovega oksida
Svet brez električnega upora obeta ogromno sprememb - od boljših strojev za slikanje v medicini do vlakov na magnetni blazini in velikih tuljav za shranjevanje električne energije, ki bodo delovale brez izgub. Ce bo zadnje odkritje pariških raziskovalcev potrjeno, bi utegnilo vse našteto postati del resničnosti precej prej kot napovedujejo celo največji optimisti. Znanstveniki so mnenja, da jim je uspelo ustvariti snov, ki postane superprevodna že pri 250 kelvinih ah 23° C pod ničlo. Tako hladne so denimo sibirske noči.
Pred 1.1980 je superpre-vodnost znana le pri zelo nizkih temperaturah, kar ni imelo posebnega praktičnega pomena za vsakdanje življenje. V letu 1986 pa so zti-riški raziskovalci družbe
IBM razburili strokovno javnost s snovjo, ki je postala superprevodna že pri 30 kelvinih. Pokazalo se je, da je dvigovanje kritične temperature - pod katero so te snovi superprevodne - težavno delo. V letu 1987 je poskočila na kakih 90 K, leto kasneje na 125 K. Ce izvzamemo snovi pri izjemno visokih tlakih, je bila najvišja kritična temperatura doslej 133 K; to je rekord iz lanskega leta. V skupini Michela Lague-sa s pariškega elitnega Colle-ge de physique industrielle et chimie pa menijo, da jim je uspelo to mejo premakniti za več kot 100 K navzgor. Vseeno poudarjajo, da je njihove rezultate treba preveriti. Ko je Lague svojo keramiko ohladil s 7° C na -23° C (-ah 250 kelvinov), se je električni upor snovi zmanjšal na tisočinko začetne vredno-
sti. Raziskovalci so opazili tudi značilno spreminjanje magnetnih lastnosti, ki spremlja prehod v superprevodno stanje. Znanstveni vodja ustanove Jack Levviner meni, da je najbrž kaka desetina vzorca postala superprevodna. Snov ni popolnoma stabilna, tako da je po dveh tednih kritična temperatura upadla na okoli 200 K. Tudi več drugih raziskovalnih skupin trdi, da jim je uspelo narediti materiale, ki postanejo superprevodni pri podobnih temperaturah, vendar teh rezultatov ni se nihče ponovil. Opazovalci pa so manj črnogledi glede francoske keramike. »To je obetaven korak,« je dejal Theodore Geballe s kalifornijske Univerze Stanford. Danes že poznamo uporabne in tehnološko zanimive snovi, ki postanejo super-
prevodne pri 77 kelvinih -to je temperatura tekočega dušika. Za ameriškega fizika je dosežek francoskih znanstvenikov »začetek prihajajoče tehnologije«.
Novo snov so naredili iz bizmuta, stroncija, kalcija in bakrovega oksida. Ob koncu osemdesetih so ugotovili, da imajo sendvičaste strukture iz plasti bizmuta in stroncija ter bakrovega oksida s primesjo kalcija razmeroma visoko kritično temperaturo. Napredka pa je bilo konec, brž ko so bile v sendviču več kot trije sloji bakrovega oksida. Laguesu in Lewi-nerju se je zdelo, da je zastoj posledica načina izdelovanja supreprevodne keramike in ne osnovnih fizikalnih zakonov. Lagues si je zamislil strukturo iz osmih plasti bakrovega oksida, debelih ravno en atom, ki je z obeh
strani prevlečena s slojen1 zlitine bizmuta in stroncija' Njegovi skupini je uspel0 izdelati 30 nanometrov debel film takega materiala, v katerem je kakih 100 plash-Svoj recept za superprevodno snov je opisal v decembrski številki revije Science. Znanstveniki iz Lagueso-ve skupine so se lotili izdelave superprevodnega materiala kar najbolj tankovestno. Vsak vzorec so natančno preiskali in zavrgli vse, ki so bili tako ali druga06 nepopolni. Lagues si je Prl odpravljanju defektov v sen-dvičasti strukturi pomagal z lasersko tehniko, ki omog°" Ca delo pri zelo nizkih temperaturah. Tedaj se gibanje atomov upočasni, tako da ti skorajda ne nihajo več, zato je tudi napak v superprevodnem filmu manj.
JeffHecht-PrZ-
DEMOGRAFIJA 2000 (2) / VERSKI NAUKI KOT POSPEŠEVALCI RASTI PREBIVALSTVA
Nasprotje med padajočim dohodkom in rodnostjo
Eksplozija prebivalstva bo temeljito spremenila posamezne dežele in njihovo ekološko ravnotežje
»Prirastek prebivalstva je med državami v razvoju najvišji v Afriki, južno od Sahare. Sicer je v Afriki in drugod v tretjem svetu prostora dovolj, a je pomanjkljiva gospodarska storilnost in socialna infrastruktura,« pravi profesor demografije, Josef Schmid iz Bamberga. Gre za očitno nasprotje med padajočim dohodkom, pomanjkanjem izobraževanja in brezposelnostjo na eni strani ter številom rojstev, ki strmo narašča in vodi te regije v demografska krizna žarišča, na drugi strani. In tu se razvoj ne bo spremenil niti v tistih vzhodno azijskih deželah, ki se prav zdaj ekonomsko razcvetajo.
Otroci imajo v tem življenjskem svetu povsem drugačen status, kot v visoko razvitih družbah na Zemljji. V tretjem svetu je veliko število otrok povezano z veliko umrljivostjo in negotovostjo v načrto-
vanju družine. Toda prevladujoč je kompleksen vzorec, ki mu daje pečat kulturni prostor in mu zapoveduje socialna struktura z mitičnim, tradicionalnim in predvsem pragmatičnim motivom. Spočetje otrok velja za zanesljiv dokaz moči in veličastja. Otroci pa v teh regijah pogosto zagotavljajo sredstva za preživljanje in eksistenco celotne družine. Delajo v poljedelstvu ali kot pomožni delavci v trgovinah in delavnicah, prodajajo kramo v mestih in tako vsaj izboljšajo dohodek rodbine. »In ker morajo potem, ko odrastejo, podpirati ostarele starše, otrok ne sme manjkati. Se posebej ne tam, kjer socialno varstvo zagotavljajo številne roke,« razlaga nekdanji minister za razvoj, Edvard Eppler iz Bonna, »je nadvse pametno imeti veliko otrok.« Ker je velika umrljivost dojenčkov in otrok vseskozi prisotna, rojevajo naraščaj tako rekoč na za-
logo. In še posebej priljubljen je moški naraščaj. Tudi verski nauki spadajo med uspešne porodničarke, še posebno tam, kjer jim dajejo potuho socialni pogoji. Meja reprodukti-vnosti je v katoliški Italiji in Avstriji že sporna. Toda v afriški Ruandi, kjer katoliška cerkev dominira kot najvišja verska skupnost, kontrola rojstev ne more v ospredje. Država sicer predvideva načrtovanje družine, toda Vatikan nastopa proti temu s prižnice in preko zdravstvenih ustanov, ki so pod cerkvenim nadzorom. Enake vrednostne vzorce, kot pri bogaboječihin vzhodnih učenostih, pa najdemo tudi v islamskem kulturnem prostoru - to je imeti cim več otrok, po možnosti sinov. Druga najmočnejša komponenta pa je v tretjem svetu poleg verskih predstav o visoki rodnosti, nedvomno klavrno izobrazbeno stanje. Delež izobraženih ljudi je v odnosu do celotnega prebivalstva zaradi vala rojstev in s tem naraščajočega števila nepismenih, najmanjši na svetu. Številne raziskave dokazujejo, da sta izobrazba in število otrok tesno povezani. Latinsko ameriške študije izkazujejo, da je število rojstev pri ženskah, ki niso obiskovale nobene šole, trikrat večje kot je število rojstev pri absolventkah. V Braziliji je v povprečju to razmerje 6, 5 proti 2, 5 otrok. Nižji socialni status ženske je zato v tretjem svetu prav tako pomembna gonilna sila rasti prebivalstva, ki bo na jugu večkrat preseglo število prebivalstva na severu. To bo boj za preživetje in ne za socialno varnost; pomanjkljivosti v izobraževalnem sistemu, bedne pravice za ženske, verska podjarmljenost in medicinska pomoč, ki rešuje
probleme, a hkrati povzroča nove; ter aktivna udeležba pri rojevanju otrok; in vrstni red bo komaj možno vzpostaviti. »Tisti, ki danes v tretjem svetu hočejo imeti toliko otrok, prevzemajo odgovornost za globalne katastrofe, ki jih bodo uničile še v času življenja,« pravi profesor demografije, Rainer Miinz. Ob vsem zmajevanju z glavo, pa Zahod s previdnostjo opazuje stanje v tretjem svetu, saj industrijske dežele ob takšnem položaju nikakor ne bodo ostale neprizadete. Takoimenovana Terms of trade in mednarodna trgovinska menjava se je za dežele v razvoju vidno poslabšala. Carinske in druge ovire skrbijo na mnogih trgih zato, da prvi svet ne bo prikrajšan, tretji svet pa ne bo prišel na potezo. Ob svetovnem padanju cen za surovine trpijo predvsem dežele na jugu. Zadolževanje in pomanjkanje deviz brez nadaljnega krepijo enostransko organiziranost gospodarstev za izvoz, še posebno agrarnih področij. In ob tem ne preostane dosti za socialno infrastrukturo, ki bi lahko učinkovala nasproti nekontrolirani poplavi rojstev. Očitek, da je tretji svet tik pred zlomom, ker ga imajo na povodcu kapitalisti, vendarle ni upravičen. Gospodarske in socialne katastrofe so v Aziji, Južni Ameriki in še posebej v Afriki, v znatni meri povzročili sami: »Neuspešnost politikov je osrednja ovira razvoja,« pravi v svoji raziskavi družboslovec Leisinger. Pogosto so vzrok napačne politične prioritete, razsipnost z resursi, visoki in ponekod naraščajoči izdatki za oboroževanje, preveč neuspešnih javnih podjetij, številni prestižni objekti, prevelik beg kapitala, prekomerna korupci-
ja. V številnih razvitih državah pa se je zavest o demografski bombi, ki ne ogroža le eksistence revnih, začela prebujati prepozno, da bi lahko preprečili eksplozijo prebivalstva. Prav tako pa ni mogoče zaustaviti opustošenja, ki ga bo ta poplava prebivalstva povzročila okolju. Potrošniške družbe s severa so pri porabi resursov in proizvodnji odpadkov daleč pred tretjim svetom. Četrtina svetovnega prebivalstva, ki naseljuje industrijske dežele in nekatere dežele na meji razvitosti, porabi tri četrtine celotne energije. Ce bi samo en del ljudi na jugu živel tako razsipn° kot Američani, ki spadajo v sam vrh, bi mnoge surovine izčrpali v kratkem času ter še hitreje prekoračili ekološka mejna področja. Toda eksplozija prebivalstva bo spremenila dežele. Efekt tople grede ne nastane le zaradi ogljikovega dioksida pri zgorevanju olja in premoga. Tudi elementarni metan, ki nastaja od izparine naraščajočih živalskih čred in vlažnih riževih nasadov, ki se bodo vedno bolj širili, izhlapeva v ozračje v vse večjih količinah. Po podatkih World Resources Inštituta o tem> kakšen bo delež vseh narodov pri otoplitvi Zemlje, je med prvimi desetimi deželami že pet dežel v razvoju. Strokovnjaki Združenih narodov navajajo v svojem poročilu da bo naraščajoče prebivalstvo v naslednjih dvajsetih letih porabilo dvakrat toliko surovin, ki pa jih ne bo mogoče obnoviti. Gre za substanco obnovljivih resursov kot so polja, pašniki, voda in gozd. Ze zdaj jih porabimo več, kot jih lahko nadomestimo.
(E. MJ
(Nadaljevanje prihodnjič)
Klavrne perspektive za večino novorojenčkov (NS)
	
LSLOVENIJA	. -
PETO SREČANJE SODOBNE FILMSKE PRODUKCIJE DEŽEL ALPE JADRANA
UUILJANA
[j^ARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815
MotomiSov 20'uri: Betontanc'TAT0VI
ob 21' uri: POMLADNO OBRE-vinhn?^JA ZLATARJA FREYA. Predstava bo Se
“ua^a, ob218Juri 3r’a’ °b 23'uriinv nedeli°>23- ia"
teUsSr3'ob 2a uri: p-shaffer - l™0"
zLom'sRcTnuaria’ob 20- ™: Beth Henley -
n^MA SNG, tel.: 061/221-511
KRaTi ltoJ/SI18133’ ob 20- uri: W. Shakespeare -boT1	W- Pre™era, za izven. Predstava
Prvarepriefflta>en,.anUaiia’ °b 19'3°’ 23 abonma
Mmvma2™’3™31'!3' ob 19-30: G. Fevdeau - DA-IZ MAXIMA, za izven in konto.
»DRAMA SNG, tel.: 061/221-511
IN mirni0, |anuaria- ob 20- uri: D. Z. Frev - KRI Vni.iv n, ^lzven- Gostovanje SLG iz Celja.
as,1 To,k“ - “*
Tl^aimen2'	ob 20' uri: M. Jesih - LJUBI-
OPERA SNG, tel.: 061/331-950
STAr 21 jeuuarja, ob 16.30: Čajkovski - DREGAL, za izven in konto.
22. januarja, ob 19. uri: Georges Bizet -
teSproffoT13' °b 15' Urf: StraUSS "h''
^GL,tel.: 061/210-852
nnre!’x,9; jauuarja, ob 19.30: M. Camoletti - PRIDI
V	c	23 abonma mladinski 2.
MAU ODER MGL
•fi&stessssssrBmym
SMG, tel.: 061/ 301-286
V	petek, 21. januarja, ob 19.30: E. FilipCiC - PSI „ ’ rzven. Predstava bo Se v soboto, 22. ja nuarja, ob isti uri.
kd spanski borci, tel.: oei/1404-183
soboto, 22. januaria. ob 1 fi. uri- R Tba^entLa
- atma IN KRALJ, KI JE PADEL IZ PR,
GLEDALIŠČE GLEJ, tel.: 061/ 216-679
Danes, 19. januarja, ob 21. uri: HAMLETS N’ROSES.
Predstava bo še v Četrtek, 20. januarja, ob isti uri.
LGL, tel.: 061/314-962
V	Četrtek, 20. januarja, ob 17. uri: J. Wilkowski
-	TRDOGLAVCEK, za izven.
V	soboto, 22. januarja, ob 11. in ob 17. uri: S. Makarovič - GAL MED LUTKAMI, za izven.
CELJE
SLGC, tel.: 063/25-332
V	petek, 21. januarja, ob 19.30: Mihail A. Bulgakov
-	ZOJMNO STANOVANJE.
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681
Danes, 19. januarja, ob 19.30: Ranko Marinkovič - GLORIJA, za abonma modri in izven. Gostuje PDG iz Nove Gorice.
MARIBOR
DRAMA SNG, tel.: 062/221-206
Danes, 19. januarja, ob 18. uri: Aishil - ORESTEJA, za red rumeni, izven. Predstava bo Se v Četrtek, 20. januarja, ob isti uri, za red študentski in izven.
V	Četrtek, 20. januarja, ob 20. uri: na malem odru Plesni teater Aldea - IiFT (NOSILNOST 5 OSEB), premiera, za izven. Predstava bo še v petek, 21. januarja, na malem odru ob isti uri, za izven.
V	soboto, 22. januarja, ob 19.30: v Minoritih A. Dumas - TRIJE MUŠKETIRJI, za red tam in izven.
OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206
V	petek, 21. januarja, ob 19.30: plesno-baletni triptih ŠTIRJE LETNI ČASI, za abonente in izven.
FURLANIJA-JULIJSKA krajina
Kulturni dom
Slovensko Stalno Gledališče
Jutri, 20. t. m., ob 20. uri ponovitev komedije I dorfe °0C*a “Garderober«. Režija V. Moden
V petek, 21. t. m. in v ponedeljek, 24. t. m., c za abonma red H »Boš že videla« H. Pi scrune. Igra M. Sardoč, režija J. Babic.
Verdi - Dvorana Tripcovich Operna sezona
Jutri, 20. t. m., ob 20. uri (red A) gala predstav rv?uer)eve opere »Carostrelec« (Freischuetz
uvMoue i npcovicn: oc 9' do 12- m od 16. do 19. ure.
Avditorij Muzeja Revoltella
Danes, 19. t. m., ob 18. uri bo Gianni Gori predstavil opero »Die Freischuetz«. Vstop prost.
Gledališče Rossetti
Od 26. t.m. do 6. februarja: Gogol: »Revizor« v izvedbi skupine Teatro degli Incamminati. V abonmaju odrezek št. 5.
Gledališče CristaUo-La Contrada
V	soboto, 22. t.m., ob 20.30 premiera gledališke skupine Progetto Genesio iz Rima »Vuoti a rendere« z Valerio Valeri in Paolom Ferra-rijem. Režija Gianni Fenzi.
BOUUNEC
V	Gledališču France Prešeren bo danes, 19. t. m., ob 20. uri gostovalo SSG z monodramo H. Peschine »Boš že videla«. Igra M. Sardoč, režija J. Babic.
[koroška
CELOVEC
Mestno gledališče
MarnivonLaM ^jj19'30 ' Dal® Wasserman »Der
i,nJ ’ ob 19.30 - Astrid Lindgren »Pippi ^»gstnnnpf,,, teater za otroke.
BELJAK
Studijski oder (Kellertheater)
Danes, 19. t. m., ob 20. uri »Nachstes Jahr - gleiche Zeit« - Bernard Slade. Ponovitve do sobote, 22. t. m., ob 20. uri.
BAZNE prireditve
[SLOVENIJA
J^KARJEV DOM, tel: 061/ 222-815
cj**’ 19- januarja, ob 17. uri: otroški muzikal BU-^A«M,WAYU
24. januarja, ob 19. uri: predavanje ^VONE ŠERUGA - Nevarne poti.
KUD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14
mDetek, 21. januarja, ob 19.30: okrogla miza -UJENTITETA (Flying University, Belgija).
I® SPANSKI BORCI, Zaloška 61 ■j Petek, 21. januarja, ob 20. uri gostovanje folklorna ansambla METELICA.
----------; pravljic in vsak Četrtek igralne
Mabiior
jFM Prešernova 17
v	20. januarja, ob 18. uri: predavanje PRI-
SKOBERNE - Religija, vera in duhovnost.
dvorana tabor
J'Petek, 21. januarja, ob 18. uri: zabavni program z Nehanjem štartnih številk za Zlato lisico - LISI-
CKJN KONCERT.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
V	Četrtek, 20. januarja, ob 20. uri: večer slovenske folklore APS ŠTUDENT.
NOVA GORICA
ODDELEK ZA MLADINO IN ODRASLE,
Ulica Gradnikove brigade 25
V	Četrtek, 20. januarja, ob 19. uri: predstavitev knjige MILOJKE ZI2M0ND-K0F0L - Učbenik stabilnega življenja.
PIRAN
TARTINIJEVA HIŠA
V	četrtek, 20. januarja, ob 19. uri: predstavitev knjige MARCA APOLLON1A - Kratka antologija Črnega humorja v tržaški literaturi 19. stoletja.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
V	soboto, 22. januarja, ob 16. uri: POJOČI SREBRNI KLOBUČEK - elani ansambla Čudežna polja bodo skupaj z najmlajšimi ustvarjali lastne izmišljotine.
ŠKOFJA LOKA
KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA, Šolska 6
Danes, 19. januarja, ob 18. uri: veCer z diapozitivi, VINKO SKALE-Bolivija.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Excelsior Mpe Adria cinema
Danes, 19. t. m., ob 16. uri »Margarit e Margari-ta<< (Bol.); ob 18. uri »San Nicola e in citta«
(Češka); 20.30 »Lontano dai barbari« (Fr.); 22.30 »Trailer« in »Suppli« (It.).
Dvorana Azzurra
Ob 20.30 »L’estate d’amore di uno stialunato« (Bol.); ob 22.30 »Deserto« (Bol.)
Danes se v tržaških kinodvoranah Exceisior začenja drugi (pomembnejši) del petega filmskega festivala Alpe Adria Cinema, ki ga prireja istoimensko združenje. Gre za zanimivo in pomembno pobudo, na kateri je letno prikazana zadnja filmska in video produkcija držav in dežel prostora Alpe-Ja-dran in njihovih sosed. Letos bodo tako predstavili bolgarske filme posnete leta '89 in kasneje. Med rednimi udeleženkami tržaškega filmskega srečanja pa je tudi Slovenija, ki bo v uradnem delu nastopila jutri zvečpr, in sicer ob 22.30, ko bo najprej na vrsti kratek film Ameriški sen Borisa Jurjaše-viča ('92) in pa celovečerni Ko zaprem oči Francija Slaka C93) - na sliki prizor iz tega filma.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
Danes, 19. januarja, ob 19. uri: otvoritev foto-projekta LEPI - UMAZANI - ZLI. Na ogled bo do 20. februarja (Mala galerija CD).
Razstava slik, grafik, skulptur SHUJA TAKAHA-SHIJA je na ogled do 30. januarja. (Galerija CD).
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5
Razstava del slikarja MLADENA JERNEJCA je na ogled do 2. februarja.
MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14
Razstava avstrijskega umetnika ARNULFA RAINERJA je na ogled do 30. januarja.
V Mali galeriji je do 23. januarja na ogled razstava skulptur BOŽA KEMPERLETA.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 Razstava slik ZMAGA JERAJA je na ogled do 13. februarja.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31
Razstava STANETA KREGARJA je na ogled do 28. januarja.
GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6
Razstava reliefov VIKTORJA PLESTENJAKA je na ogled do 28. januarja.
GALERIJA DESSA, Zidovska steza 4 Razstava GABORJA TURANVJA.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava otroških ilustracij ROZE PISCANEC je na ogled do 27. januarja.	.
GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava slik VOJKA POGAČARJA je na ogled do 12. februarja.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
Razstava slik VIDE SLTVNIKER-BELANTIC je na
ogled do 23. februarja.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava slik RUDIJA PERGARJA je na ogled do 1. februarja.
GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3
Razstava slikarskih del BINETA ROGLJA je na ogled do 30. januarja.
GALERIJA SLOVENIJALES,
Dunajska cesta 22
Razstava slik slikarja MARJANA TRŠARJA je na ogled do 20. februarja.
GALERIJA SKUC, Stari trg 21
Razstava slik SERGEJA GLINKOV A je na ogled do
28. januarja.
SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ, Plečnikov trg 1
Razstava SREČNA AFRIKA - otroške igrače iz Gane in Burkine Paso je na ogled do 15. februarja. INSTITUT JOŽEF STEFAN, Jamova 39 Razstava BRIGITE POZEGAR-MULEJ je na ogled do 18. februarja.
KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7
Razstava ob 110-letnici rojstva JANKA BEIN-GARJA, slovenskega antropologa Južne Amerike je na ogled do 29. januarja.
KAMNIK
GALERIJA MAJOLKA, Maistrova 11
V četrtek, 20. januarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave MAKSIMA SEDEJA ml. Razstava bo na ogled do 5. februarja.
RAZSTAVIŠČE VERONIKA
Razstava kamniških umetnikov na temo MAMUT.
KOČEVJE
MUZEJ KOČEVJE, Prešernova 11
Danes, 19. januarja, ob 19. uri otvoritev razstave Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev.
MARIBOR
FOTOGALERIJA STOLP, Zidovska ulica
Razstava fotografij VINKA SKALETA je na ogled do 20. januarja.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA 2
Razstava slik ZLATKA PRAHA je na ogled do
11.	februarja.
SLOVENJ GRADEC
GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI,
Glavni trg 24
Četrti koroški likovni bienale je na ogled do 23. januarja.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA FARA, Cesta talcev 2
Razstava fotografij JANEZA PELKA je na ogled do
16. februarja.
VELENJE
KC IVANA NAPOTNIKA, Titov trg 5
Razstava ALOJZA ZORMANA - FOJ2A je na ogled do 2. februarja.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Art Galery
Do 31. t. m. je na ogled je 2. mednarodna razstava mini slik.
Galerija Bemini (Trg Sansovino)
Do 20. t. m. razstavljajo slikarji Elen Lupine, Davorin Kralj, Claudio Cosmini.
Muzej Sartorio
V	petek, 21. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave slik iz Stavropulosove zbirke.
MILJE
Občinska razstavna dvorana
V	soboto, 22. t. m., ob 18. uri fotografska razstava Photo Imago »Paesaggio - Territo-rio«.
1994 razstavlja svoja dela Valentin Oman.
V	Mohorjevi knjigarni razstavlja svoja dela Jožica Serafin.
BOROVLJE
V	galeriji Rieser je na ogled je razstava del 50 Koroških umetnikov.
BEGUNJE
V	Galeriji Avsenik so na ogled slike »Sprehodi po gorajtah« Mirne Pavlovec.
SVEČE
Goršetova domačija - Na ogled je razstava ikon in svilenih rut.
ŠENTJAKOB V ROŽU
V	galeriji v glavni šoli je na ogled razstava del Huga VVulza.
KOROŠKA
CELOVEC
V deželni galeriji razstavlja 31. januarja
GLASBA
SLOVENIJA
iS^VDOM.
tel.: 061/222-815
V	Četrtek, 20. januarja, ob 17. in 18.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent Marko Letonja.
GALERIJA SOU,
Kersnikova 4
Danes, 19. januarja, ob 20.30: koncert ZAGREBŠKEGA KVARTETA SAKSOFONOV. Program: Gershvvin, Piazzolla, Nagle, Handy, Meacham, Gar-land.
SLOVENSKA FILHARMONIJA, tel: 061/ 213-640
V	Četrtek, 20. januarja, ob 19.30: koncert SIJAVUS I. GA-DIZIJEV - klavir in ERIK SU-LER - klavir. Program: Haydn, Mozart, Beethoven, Bach, Liszt.
V	petek, 21. januarja, ob 19.30: koncert BORISA RENE-RJA - klarinet, BENJAMINA GOVZETA - klavir. Program: Brahms, Mazellier, Prokofijev. MGLC
Danes, 19. januarja, ob 18. uri: koncert MILANA HUDNIKA - violončelo. MARIBOR KLUB MKC,
Orožnova ulica
V	četrtek, 20. januarja, ob 21. uri: koncert avstrijske rock skupine PURE LAINE. Predskupina - THE FAT NUNS.
FJK
TRST
Gledališče Rossetti
26. in 27. februarja koncert Lu-cia Dalle. Izven abonmaja. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku pri blagajni gledališča Rossetti.
Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 24. t. m., ob 20.30 bo nastopil kvartet Petersen.
MILJE	«
Gledališče Verdi
Jazz koncerti-sezona 1993-94 V soboto, 29. januarja 1994, bo nastopila skupina The Fringe.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	sredo, 26. t.m., bo na sporedu koncert pianista Roberta Comi-natija. Na programu Chopin, Debussy in Ravel.
GORICA
Katoliški dom
V	petek, 28. t.m., ob 20.30 bo nastopil VViener Damensalo-norkestrer, ki bo izvajal dunajsko glasbo.
2
Sreda, 19. januarja 1994
ŠPORT
KOŠARKA / EVROPSKI POKAL
Smelt Olimpija danes s Turki
TEDENSKI NOGOMETNI PREGLED
Z nedeljsko zmago Zarja po prvem delu sama na vrhu 1. AL
Ljubljančani so doma nesporni favoriti
Edvin Bevk
LJUBLJANA - Dušan Hauptman je poškodovan. Kapetan Smelta Olimpije ima »natrgana notranja vlakna ahilove tetive na levi nogi«. Poškodba je neprijetna in zahteva vsaj nekaj dni počitka, kar pomeni, da Hauptman v 7. kolu evropskega pokala ne bo igral. Dres s številko deset bo danes menda sicer oblekel, sedel na klop za rezerve ter Čakal na razplet na igrišču. Ce bodo njegovi soigralci turško ekipo Tofas SAS lahko premagali tudi brez njega, potem bo na klopi sedel do konca tekme, Ce pa se bodo ljubljanski košarkarji z igralci iz Burse danes zvečer preveč mučili, potem naj bi stopil tudi na parket.
V turškem mestecu Bursa se je v 2. kolu evropskega pokala za košarkarje Smelta Olimpije začela zmagovalna serija. Ljubljančani so tam dosegli prvo, zelo odmevno zmago v gosteh in napovedali, da bi bila lahko letošnja sezona tudi - zelo uspešna. Rezultat prve tekme: Tofas SAS - Smelt Olimpija 90:103 (44:56). Rezultati Smelta Olimpije in možnosti za uvrstitev na prvo mesto v Četrtfinalni skupini A so po zadnjih kolih kristalno Cisti - Smelt Olimpija pravzaprav mora biti prva in si s tem priboriti najboljši startni položaj pred nastopi v polfinalu. No, danes in naslednji torek bo ljubljanska zasedba dvakrat zaporedoma igrala doma, v Tivoliju. Nasprotnika bosta Tofas SAS in Tau-gres. Prvi tekmec za Smelt Olimpijo kljub poškodbi D. Hauptmana ne bi smel pomeniti večje ovire pri
poskusu igre za gledalce, ki se »morajo« vrniti v dvorano Tivoli. Brez njih Smelt Olimpija ni to, kar trenutno pomeni v evropski konkurenci. Zato mora biti cilj osvojiti točki ter igrati za sebe in gledalce.
Za vse tiste, ki od akterjev na igrišču pričakujejo veliko. Tekmovanje v evropskem pokalu se torej približuje trenutkom odločitve. Smelt Olimpija se mora odločiti sama.
Evropski pokal, pari 7. kola - skupina A (danes):
Croatia Osiguranje - Godel Rabotnieki, Taugres - Fi-definanz Bellinzona,
Smelt Olimpija - Tofas SAS tdanes ob 20. uri v dvorani Tivoli);
skupina B: Sato Aris -Levski Totel, Zadar - Ha-poel Galil, Ovarense - Pit-ch Cholet.	Dušan Hauptman
r KOŠARKA / V ANCONI -i
Danes ItaliJoSiH
Fučka in Cantarello v začetni peterki
ANCONA - Italijanska košarkarska reprezentanca bo danes popoldne v Anconi odigrala prijateljsko tekmo z izbrano vrsto Bosne in Hercegovine. Reprezentanco gostov sestavljajo igralci, ki nastopajo v raznih evropskih prvenstvih, zveCina v Turčiji, a tudi v Španiji, Grčiji in Nemčiji, med njimi pa je tudi nekaj igralcev, ki so se v domovini že borili v prvi bojni Črti, kot na primer Avdič. Zal danes ne bo dveh stebrov moštva, Bilaloviča in Primorca, ki jima kluba, v katerih igrata, nista izdala dovoljenja za nastop. Okrnjeni bodo tudi azzurri, posebno občutna pa je odsotnost Gentileja. Trener Messina kljub temu zavrača trditev, da gre za eksperimentalno moštvo. Priložnost, da se izkaže, bo danes dobil zlasti mladi organizator igre Glaxa Bonora, Myersu pa je Messina dodelil kapetanski trak. V začetni postavi bodo še FuCka in Frosini, mogoče pa tudi Cantarello. Na klopi bodo še At-truia, Casoli, Ruggeri, De Pol, Alberti, Abbio, Niccolai in Conti.
V	amaterskih nogometnih ligah so v nedeljo (v tretji amaterski ligi pa že prvo povratno kolo) nogometaši igrali tekme zadnejga kola prvega dela. Najvažnejše nedeljsko srečanje je bilo tokrat v Bazovici, kjer sta se sreCala vodilna Zarja (ocena 8) in Manzano. Ob koncu izenačene igre so slavili domačini, edini zadetek pa je dosegel Ispiro, ki je bil eden izmed najboljših na terenu. Druga slovenska enajsterica v 1. amaterski ligi Vesna (ocena 6) pa je na domačih tleh le izenačila. Igra Križanov v zadnjih Časih nekoliko šepa, vendar ostaja še vedno na zgornjem delu lestvice. V promocijski ligi je izkupiček naših dveh predstavnikov pozitiven. Juventina (ocena 9) je zmagala sredi Trsta proti San Giovanniju in tako dokazala, da bi se lahko borila za napredovanje, Ce ji ne bi odvzem šestih točk prekrižal račune. Primorje (ocena 7/8) je doseglo zelo važno točko v gosteh proti Staranzanu.
V	drugi amaterski ligi je edino zmago dosegla Gaja (ocena 8), ki bo prav danes igrala zaostalo srečanje s Sagradom. So-vodnje (ocena 6) se mora zahvaliti vratarju Gergoletu, da je uspelo odnesti točko iz Podgo-re. Kras (ocena 5) in Primorec (ocena -6) pa sta žal izgubila s tesnim izidom.
V	tretji kategoriji je Mladost (ocena 5) zapravila kar dve 11-metrovki, a je vseeno po štirih zaporednih porazih dosegla točko. Brežani (ocena 5) so se proti zadnjeuvršCenemu Unionu zelo trudili, a niso našli poti do zadetka. Dolincanom (ocena -6) pa manjka nekaj izkušenj, saj si le tako lahko razlagamo poraz v 92. minuti.
Razveseljiva vest pa ta teden prihaja iz nogometne federacije. Trener pokrajinske amaterske reprezentance Heller je izbral kar 9 igralcev iz slovenskih ekip (od skupno 26). Tako
bodo za Trst nastopili Gombač (Gaja, na sliki Foto KROMA), Gargiuolo (Primorec), Laurica, Mauri, Rocchetti in Bolcato (Dolina), Švab, Buzzi in Sircel (Breg). Igralci bodo imeli prvi trening danes ob 20. uri pri Domju.
V nedeljo 'se vsa prvenstva nadaljujejo, med najbolj zanimivimi pa bodo najbrž naslednja srečanja: Juventina-Ma-ranese, Pozzuolo-Zarja, So-vodnje-Roianese in Breg-Doli-na.
O dogodkih na nogometnih igriščih v preteklem kolu pa smo se tokrat na kratko pogovorili z Maksimiljanom Gher-bassijem (letnik ’71), bivšim igralcem Primorja, ki pa je moral zaradi poškodbe prenehati z aktivnim igranjem. Kot dopisnik našega dnevbnika Gher-bassi redno spremlja tekme Primorja v promocijski ligi..
Kako bi komentiral nedeljsko tekmo in ostale izide v vaši skupini?
»V nedeljo smo igrali zelo dobro. Končno smo pokazali zrelo igro in morda bi si zaslužili celo obe točki. Juventina
je z nedeljsko zmago dokazala, da si zasluži mesto v zgornjem delu lestvice. Razplet na ostalih igriščih pa je bil za Primorje pozitiven, saj sta Gonars in Monfalcone izgubila, tako da bi se po mojem mnenju morali ti dve ekipi skupaj s Ponziano, Fortitudom in Primorjem boriti za ostanek.
Tudi lani ste imeli težave, a ste se na koncu le rešili? Ali bi lahko primerjali lansko sezono z letošnjo?
Sezoni sta si podobni in ne. Lani smo po petnajstih tekmah imeli 11 točk, letos pa 10. Lani so bili problemi z rezultati, letos pa z igro. Letos smo imeli tudi precej smole. VeC igralcev je bilo poškodovanih in Faven-to je na primer doslej igral le nekaj minut, nekateri igralci pa služijo vojaški rok in zato neredno trenirajo.
Kaj bo torej odločilno v boju za obstanek?
Vsaka tekma bo bistvena. Ekipa je trenutno enotna in zagrizena. Trener Tul zasluži vso pohvalo, saj je kljub velikim težavam opravil zelo dobro delo.
NOVICE
Empoli zamenjal trenerja
Ettore Donati ni več trener Empolija. Zaradi slabih rezultatov ga je vodstvo nogometnega tretje-ligaša zamenjalo z Adrianom Lombardijem, ki je lani treniral Avellino. Donati ostaja v društvu z novimi zadolžitvami. Lombardi je včeraj že vodil ekipo. V nedeljo bo Empoli igral s Pro Se-stom.
Torino-Piacenza že v sredo
Povratna tekma Četrtine finala za italijanski nogometni pokal med Torinom in Piacenzo bo že v torek, 25. januarja ob 20. uri, tekma med Milanom in Sampdorio pa bo v četrtek, s pričetkom ob 20.30. Obe tekmi bo neposredno prenašala TV. V sredo bosta še tekmi Ancona - Venezia (20.30) in Parma - Foggia (19.30).
Udinese je v formi
VIDEM - Udinese je v zadnjih kolih dokazal, da je ta cas vsega spštovanja vredno moštvo. V nedeljo bodo VidemCani gostovali v Rimu, kjer jih Čaka Balbo, ki je v dresu Udineseja odigral nekaj nepozabnih sezon in ga videmski navijači še kako pogrešajo. Se vedno diskvalificirani trener Fedele ne bo mogel računati na poškodovanega Pellegrinija, Rossitta pa bo športni sodnik danes bržkone kaznoval. V zaCetno postavo se bo lahko vrnil Bertotto. Fedele bo moral torej reorganizirati obrambo in del zvezne vrste. Taktičnih ugibanj pa ni veC. Udinese igra najbolje z enim samim napadalcem. Branca ne bo mogel veC računati na pomoč soigralcev, njegov »najbližji sogovornik« na igrišču pa bo Poljak Koz-minski. Ni izključeno, da bo v Rimu debitiral tudi njegov rojak Adamczuk. Z Balbom pa se bo »ukvarjal« Calori.
NOGOMET / AZZURRI NA PRIPRAVAH
Selektor azzurrov Sacchi se boji švicarskih »vohunov«
Z Italijani v športnem centru Borghesiana tudi Lausanne
RIM - Italijanski nogometni reprezentantje bodo na svetovnem prvenstvu v ZDA prav gotovo v središču pozornosti tudi zaradi svojih dresov. »Oblekel« jih bo namreč znani modni kreator Valentino, s katerim je nogometna zveza podpisala pogodbo za leto 1994.
Trenerja Arriga Sac-chija je ob prihodu v športni center Borghesina, kjer bodo imeli azzuri skupne priprave vse do jutri, skoraj zadela kap. Izvedel je namreč, da se v športnem centru poleg nogometašev Lidigianija, ki so tam stalni gostje, pripravlja tudi švicarski prvoligaš Lausanne. Italijanskega selektorja je še bolj razburilo to, da ima Lausanne v svojih vrstah tri državne reprzentante. Za
nameček so Švicarji prosili, ali bi lahko z azzurri odigrali tekmo za trening. »To je višek predrznosti, vohunov že ne maram,« si je bržkone mislil Sacchi,
ki je prošnjo zavrnil, saj bodo Švicarji navsezadnje na svetovnem prvenstvu neposredni tekmeci, az-zurrom pa so belih lase že na kvalifikacijah. Stroga
tajna je tudi izid testiranj, ki so se jih imeli azzurri včeraj zjutraj. V skupinah po tri so tekali šest minut v enakomernem ritmu 13, 5 km na uro, ki jim ga je s kolesom diktiral bivši svetovni viceprvak v dirkah za motorjem Vittigli.
Med popoldanskim počitkom se je največ novinarjev in radovednežev zbralo okrog Andree Si-lenzija in Massimiliana Cappiolija. Veže ju to, da sta oba začela igrati nogomet v malem amaterskem klubu Pescatori v kraju Ostia Lido pri Rimu, otroštvo pa sta preživela v istem okraju večnega mesta.
Sacchi je medtem dal vedeti, da je za ZDA že izbral 18 igralcev (odšlo jih bo 22), imen pa seveda ni razkril.
Obvestila
ZSSDI
sklicuje danes, 19. januarja, ob 20. uri na sedežu FC Primorje na Proseku sejo NOGOMETNE KOMISIJE
ZSSSDI
sklicuje jutri, 20. januarja, ob 20.30 na sedežu SD Polet v Prosvetnem domu na Opčinah	se)°
KOŠARKARSKE KOMISIJE
ZSSDI
sklicuje jutri, 20. januarja, ob 20.30 na sedežu SD Sokol v Nabrežini sejo ODBOJKARSKE komisije.
SD POLET
vabi na občni zbor društva, ki bo v ponedeljek, 31. januarja, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: !•
poročila, 2. razprava,
3. razno.
SMUČANJE / TEKME FIS1_
Tokrat res pester konec tedna
____KOŠARKA / MLADINSKO PRVENSTVO_
Pričakovana zmaga Kontovela s Teizom
Ingrid Bianchi na zmagovalnem odru
Gostje od 29. minute igrali le s štirimi igralci
Na tekmah FISI kone e(hia se je pokazalo, d ,. u8° mesto Mateje Pau ilr|a Prejšnjo nedeljo alegoriji baby ženske n do naključno in da j aeio v naših društvih dc zastavljeno. Naj °ljše rezultate so tokra r.se§li pionirji. Nedelj N slalom, ki bi po urad ^ koledarju moral bil Irbižu, so zadnji treni: Premestili na mrzi 1Nevejsko Sedlo. To j Pomenilo precejšnj
m mogel biti f v°Casno obveščen, c Casomerilci so Čakali Startu v Trbižu. Tek Se je tako začela s pol do zamudo. Na sreCc 1 na tekmovanju pri len naš vaditelj Em ogatec, ki je res do vodil naše smučarje, ec po končnih rezu
ne odličen tren smučark Brdine zgled sodelovanja). °m se je odvijal v i spustih na progi r poviz. Start je bil na dl 1280 m, cilj p; 1140 m, to pomeni, d° na 140 m viši: razlike postavljeni’ edeni progi kar 43 v P° prvem spusl dda precejšnja selel z.ato so rezultati n smučark še toliko Pomembni. Ingrid E . i (Grdina sel. Indi s1 ]e med deklicami: dm spustom pribi odlično 3. mesto s Pnim Časom 2:07, Z°Pet je v tej kateg lagala veli!
smučanja Irina Sci Club 70) a 1:4°. 22. Zadovol ramo biti tudi z
Fjona Mezgec (Brdina)
vij o dvojčic Mezgec med naraščajnicami. V ostri konkurenci se je Fjona povzpela na 4. mesto s skupnim Časom 1:58, 36, medtem ko je bila njena sestra Karin (obe Brdina sel. Indules) takoj za njo s Časom 2:00, 92. Veliko smolo je imel Borut Bogateč (Mladina sel. Indules). Po dobrem prvem spustu ni v drugem ujel pravega ritma in je na sredini proge izpustil vratca. Tekma na Nevej-skem sedlu je zopet dokazala, da so naši smučarji boljši na tehničnih progah kot na hitrih.
Tudi mladinci se na smučiščih niso dolgočasili. V soboto je bil v Sappadi veleslalom za meščane B kategorije. Na progi Monte Sierra z višinsko razliko 320 m je bilo postavljenih 46 vratc. Med moškimi je zmagal elan SC Pordeno-
ne Massimiliano Bortello s časom 1:24, 38. Dobro sta smučala tudi elana Brdine sel. Indules Kristjan Volpi, ki je bil s Časom 1:31, 47 deveti med mladinci, Peter Ferluga (1:24, 08) pa je zasedel 12. mesto. Tekmo je dokončal tudi Stojan Sossi (Devin), ki je kljub zanj dobremu Času 1:455, 61 zasedel na skupni lestvici mladincev in elanov 101. mesto.
Naslednji dan so mladinci nastopili na med-deželnem veleslalomu na Zoncolanu. Tu je med mladinkami dosegla odlično 5.mesto Valentina Suber (Brdina sel. Indules), med mladinci je bil Kristjan Volpi 21., malo Gez sredino lestvice se je uvrstil tudi elan Mladine sel. Indules Alex Prašelj. Nastopili so še Peter Ferluga (Brdina sel. Indules), Lara Prašelj (Mladina) ter Andrej Kosmač (Breg), ki pa niso dokončali tekme.
V	ponedeljek je bil v Sappadi še veleslalom za meščane A kategorije, ki je štel kot kvalifikacija za italijansko prvenstvo meščanov. Pravico do nastopa sta imela samo Valentina Suber in Kristjan Volpi, ki imata manj kot 120 točk FISI. Zaradi šolskih obveznosti je bil Kristjan odsoten. Valentina je bila po prvem teku na dobrem 6. mestu, v drugem pa je preveč tvegala in po padcu odstopila.
V	nedeljo Čaka baby, cicibane in mladince slalom na Piancavallu, medtem ko bodo pionirji merili moči na superveleslalomu na Zoncolanu. (E.M.)
Kontovel - B asket Terzo 96:74 (53:33)
KONTOVEL: Spadoni 20 (2:3), TauCer 8, Turk 17 (3:8), Rizzante 2 (0:2), Vodopivec 7 (1:2), Daneu 17 (4:8), Rustja 10 (0:1), Skerk 13, Stoka 2, trener Furlan.
PON: Daneu (39). TRI TOČKE: Spadoni 2, Daneu 1, Skerk 1.
Kontovelci so v drugem povratnem kolu mladinskega deželnega prvenstva zasluženo premagali ekipo iz Terza, ki se je predstavila le s sedmimi igralci in od 29. minute pa je igrala le s štirimi igralci, ker so trije njeni košarkarji morali na klop zaradi petih osebnih napak. Furlanovi fantje so začeli dobro, saj so v 5. min. vodih s 13:6, v 10. min. pa s 24:14. Angelo Spadoni je dobro vodil ekipo in samo v prvem polčasu dosegel 17 točk, Aljoša Daneu in Stefan Turk pa sta bila uspešna pod košema, tako da je vsa ekipa igrala sproščeno in učinkovito ter sklenila polčas z 20 točkami prednosti.
Tudi v nadaljevanju je bila razlika v korist naših predstavnikov dokajšnja, tako da je lahko trener Furlan poslal na igrišče tudi mlajše košarkarje, ki so dobro opravli svojo nalogo. Pri gosteh je bil najuspešnejši Simone Montoneri; ki je bil z 28 točkami tudi najboljši strelec srečanja.
»Čeprav nasprotnik ni bil med najboljšimi, pa mislim, da smo igrah kar zadovoljivo. Na tej tekmi so imeli vsi možnoti, da igrajo in tudi vsi so dali svoj doprinos k zmagi. Zmaga je pričakovana in na pravo oceno naše igre bomo morali počakati na močnejše nasprotnike,« je po tekmi kar zadovoljen povedal Kontovelov trener Luka Furlan, (bi)
PRIPRAVE / V CERKNEM
Testiranja potrdila napredek smučarjev ŠD Mladina
Vadbo na snegu dopolnjevali s plavanjem in telovadbo
Smučarji SD Mladina s° Se z novoletnih pri-Prav v Cerknem (od 26 scembra do 2. januarja) Vr,iili dobro pripravljeni Ln Polni lepih vtisov. Razmere za vadbo v Slo-y®niji so bile naravnost clealne, saj je bilo vreme našim smučarjem na SIHucišCu v Črnem vrhu nad Cerknem stalno zelo naklonjeno, gostoljubno-st krajevnih športnih in 8°stinskih delavcev pa tesnicno vse pohvale ^edno. Desetčlanska oddava tekmovalcev (med emi so bili tudi trije cla-ni selekcije ZSSDI) je z Vaditeljema Andrejem Žvabom in Enniom Bo-Satcem pilila znanje v povprečju pet do šest ur dnevno. Vadili so sla-°na, veleslalom in su-perveleslalom (istočasno
so se na smuCišCu pripravljali tudi pripadniki nekaterih drugih klubov iz Slovenije), po treningu pa so se Cesto podajali tudi v bazen ali v telovadnico športnega centra. Napake so »popravljali« tudi teoretično, s pomočjo videoposnetkov. Opravljena testiranja na snegu so pokazala, da se je vadba obrestovala in da so vsi lepo napredovali.
Manjkalo ni niti drugačnih oblik razvedrila, novo leto pa so praznovali v veseli in domači družbi, saj so se jim takrat pridružili tudi starši in prijatelji.
S kratke priprave v Cerknem so povsem uspele.
Na sliki: del udeležencev priprav SD Mladine
X	F 'v I v		
			
			
Kontovelci so po pričakovanju zanesljivo zmagali (Foto Ferrari/KROMA)
KOŠARKA / PRVENSTVO MLADINCEV
Cicibana OK, harakiri Bora
Cicibonaši boljši od Interja, borovci podarili zmago Barcoiani
Inter 1904 - Cicibana 68:81 (39:33)
CICIBONA: Giacomini 22 (5:7), Gallopin 16 (4:4),
Verri 2, KrižmanCiC 6 (0:2), Cupin 18 (5:6), Tomšič 17 (7:12), Korošic; trener Jogan.
PM: 21/31. SON: 21. PON: KrižmanCiC (39), Cupin (40). 3T: Giacomini 1, Cupin 1.
Po dveh zaporednih porazih (Sgt in Don Bosco), so cicibonaši spet zmagali, kljub temu, da je bil zaradi poškodbe kolena odsoten tudi Martin Ravbar in je nastopilo le sedem igalcev.
ZaCetek tekme ni obetal nic dobrega, saj je domaCa peterka predvajala hitro in agresivno igro in povedla z 8:1 (4'). K sreči pa so se belozeleni kaj kmalu zbudili in s koši Cupina in Giacominija onemogočili nasprotniku, da bi si zagotovili izdatnejšo prednost. Z dvema košema Gallopina so naši tik pred odmorom kronali dolgo zasledovanje (32:31 v 19’), šele v drugem delu pa so cicibonaši zaigrali, kot znajo. Zaradi velikega števila osebnih napak (Cupin in Giacomini po tri že v sredini prvega dela) so kapetan Tomšič in ostali zaigrali consko obrambo ter s koši visokih Cupina in KrižmanCiCa (skupno 14 v sedmih minutah) izenačili na 47:47 v 27. minuti. Izenačenost je trajala še 5 minut (57:58), dve zaporedni trojki, boljša obramba in nekaj dobro izpeljanih akcijj Tomšiča in Gallopina pa so omogočili, da so se cicibonaši odlepili najprej za 8 točk, dve minuti pred koncem pa za 13. Štiri zaporedni prosti meti Giacominija so preprečili, da bi Inter lahko znižal zaostanek, za uspeh pa vsi prisotni zasluzijo pohvalo. Najboljše sta se tokrat odrezala Saša Cupin in Igor Giacomini, pri In-terju pa velja zabeležiti tudi nastop Srba Gordana Miralena, ki mu tokrat ni šlo dosti od rok, o njem pa bomo prav gotovo slišali še marsikaj v naslednjih letih, saj je tako tehnično kot telesno mnogo boljši od sovrstnikov. (V))
Bor Radenska - Barcolana 91:95 (51:44)
BOR: Oberdan 11 (1:4), Požar 3 (1:2), Jogan 12 (1:2), Sancin 21 (5:8), Uršič 8, Galeone, Lapel 5 (1:2),
Samec 31 (3:4); trener KreCiC.
PM: 12/22. SON: 24. PON: Oberdan (40), Samec (40). 3T: Samec 2, Jogan 1.
Po tekmi so se borovi mladinci spraševali, zakaj pravilnik predvideva točno štirideset minut igre, saj so KreCiCevi fantje vodili celih 39’ in 40 sekund, zatem pa so dobesedno podarili dve dragoceni žogi in tudi zmago gostom. Borovci so stalno vodili, Čeprav njihova prednost ni bila izdatna. S Samcem pod košema, ki je bil kljub številnim zgrešenim metom neustavljiv pod košema (kar 27 toCk v prvem polčasu), in ob zelo dobri igri Sancina so borovci polnili nasprotnikov koš, slabo pa je delovala obramba, saj je mali Bevitori tudi tokrat dosegel cel kup košev (47 točk), ob njem pa je bil soliden tudi Ellero, ki igrata tudi v prvi ekipi v D ligi. In prav Bevitori in Ellero sta Barcoiani omogočila, da je obdržala kontakt z borovci, ki so 30 sekund pred koncem vsekakor vodili s 3 točkami razlike in imeli žogo v rokah, ki pa so jo nerodno izgubili in ob košu gostov še naredili namerno osebno napako. V dodatni akciji so gostje spet zadeli in povedli za dve točki, v zadnjem možnem napadu pa so borovci dvakrat zgrešili met in dovolili Barcoiani, da doseže še zadnji koš tekme. (M.Jogan)
Minibasket: zmaga Bora A, draga ekipa izgubila
TURNIR EVVIVA IL MINIBASKET
Libertas - Bor A 51:77
BOR A: Miralen 10 (2:4), Pison 2 (2:6), Lobardo 2, Verri 4 (0:2), Kafol 8 (0:2), Tolentino 4, Vallassi 2, Stokelj 31 (5:8), Gaburro 10, Lovriha 2, Corbatti 2.
TRENER: Stojan Corbatti
PROSTI METI: 9:22; OSEBNE NAPAKE: 17
Borovci so tokrat z lahkoto poremagli šibko postavo Liber-tasa. Že po prvi Četrtini so Corbattijevi fantje vodili za 10 toCk. V nadaljevanju pa so prednost še povečali. Najboljše so borovci igrali v zadnji Četrtini in tekmo zaključili z visoko prednostjo. Tokrat bi pohvalili vse, ki so se celo tekmo borili in se vpisali med strelce.
NIKO STOKELJ
Bor B - Dardi 23:62
BOR B:	Križ-
manCiC 3 (1/2), Derganc (0/2), Sadlow-ski, Krmec 4, Suner-ga, Levan, Mirceta 5 (1/2), Drtužina, Prem-ru, Pitacco 6 (0/2), Scichillone.
V prvi tekmi po praznikih so mladi borovci prepričljivo izgubili. Poznalo se je, da so med prazniki več jedli kot trenirali, kar so bolj borbeni gostje dobro izkoristili. Plavi so zelo slabo zaigrali v prvih dveh četrtinah, medtem ko je bil drugi del srečanja boljši.
NOVICE
VELESLALOM ZA SP V CRANS MONTANI / ZA ZMAGOVALCEM THORSENOM ZAOSTAL LE IOSTOTInE
Seul proti Tokiu
SEUL - Južna Koreja želi organizirati svetovno nogometno prvenstvo leta 2.002, za katerega se že poteguje Japonska. Predsednik iniciativnega odbora Lee Hong Koo je prepričan, da ima Južna Koreja boljše možnosti od Japoncev, ki se niso uvrstili v sklepno fazo bližajočega se SP v ZDA. Pričakovanja Južne Koreje so (za zdaj) v nasprotju z usmeritvijo mednarodne nogometne zveze. Predsednik FIFA Joao Havelange je septembra lani izjavil, da ima Japonska vse pogoje, da organizira svetovno prvenstvo, marca letos pa bo delegacija FIFA odšla na Japonsko na pregled objektov. Vrh vsega so se v vrhu svetovne nogometne zveze v primeru Južne Koreje bolj ogrevali za skupno kandidaturo med Seulom in Pyong Jangom. Havelange je vsekakor že večkrat poudaril, da SP leta 2.002 »mora biti v Aziji«.
Effenberg hoče v Madrid
»Želim igrati pri Real Madridu. Prihodnje leto bo to moštvo treniral Heynckess, s katerim se moj me-nažer že pogovarja«, pravi tujec Fiorentine Effenberg, ki se v Italiji sploh ne počuti dobro. Baje mu je predsednik toskanskega kluba Vittorio Cecchi Gori obljubil, da mu bo dal izpisnico, če bo Fioren-tina napredovala v A ligo.
Becker dobil sina
MUNCHEN - Soproga teniškega zvezdnika Borisa Beckerja Barbara Feltus je včeraj dopoldan rodila sina. Porod je potekal brez težav, mah Becker pa je ob prihodu na svet tehtal 3500 gramov.
Intrum Justitia se bliža VVinstonu
SOUTHAMPTON - Na tretji etapi jadralne regate okoli sveta Whitbread je evropska jadrnica Intrum Justitia pod vodstvom Lavvrieja Smitha iz petega mesta prišla na tretje in tako razliko med vodečim ameriškim W-60 VVinstonom s 150 milj zmanjšala na 14 milj. Na tretjem mestu je novozelandska Ya-maha, Četrti pa japonski Tokio. V razredu maod sta se novozelandski Endeavour in francoski La Poste oddaljila od švicarskega Merit Cupa, ki je zaradi taktične napake Pierra Fehhnanna zaostal. Ostanek flote, ki pluje kakih 300 do 400 milj zadaj, pa se prebija skozi vihar, veter pa dosega hitrosti do 60 vozlov. Urugvajski maxi Uruguay Natural je moral zaradi poškodbe krmila odpluti proti Hobartu. (M. J.)
Slovaki hočejo olimpijske igre
BRATISLAVA - Predsednik slovaškega olimpijskega komiteja Vladimir Cemusak je naznanil, da nameravajo Slovaki kandidirati za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2002, ki naj bi potekale v Visokih Tatrah, dobiček pa bi porabili za zaščito narave. Jan Magac, župan Poprada, je dejal, da bi se Slovaki na ta naCin znebili manjvrednostnega kompleksa.
Boston lovi mesto v končnici
NEW YORK - V ameriško-kanadski profesionalni hokejski ligi so v ponedeljek Boston Bruins doma premagali Hartford s 5:3, San Jose - prav tako doma - Calgary s 3:2, VVashington pa je izgubil na gostovanju v Montrealu s 3:1. Zadnjeu-vršCeni moštvi v Atlantski diviziji, New York Islanders in Tampa Bay Lightning, sta igrali doma in izgubili. Otočani s Florido z 1:2, Tampa Bay pa z Detroitom s 3:6. (M. J.)
Mitja Kunc za las ob svojo prvo zmago
Jan Einar Thorsen je včeraj dosegel svojo prvo veleslalomsko zmago (AP)
KOLESARSTVO / REKORD V ENOURNI VOŽNJI -i
Moser bo še enkrat poskusil
Po dveh neuspehih v Mehiki, tokrat še poskus v Evropi
MERICO CITY - Italijanski kolesar Francesco Moser odhaja iz Mehike, vendar pa še ni opustil ideje, da bi še enkrat poskusil zrušiti svetovni rekord Britanca Chrisa Boardmana, ki je 23. julija lani v eni mri prevozil 52 kilometrov in 270 metrov. Do Mo-serjevega tretjega naskoka na svetovni rekord naj bi tokrat prišlo v Stuttgartu, potem ko bodo doma natančno preverili pripravljenost zzdaj že 43-letnega kolesarja.
Moser je po neuspelem sobotnem poskusu, ko pa je s prevoženimi 51, 840 km postavil drugi dosežek vseh Časov, včeraj v mehiški prestolnici še enkrat poskusil, toda poskus je trajal le približno 10 minut. Na dirkališču je pihal še močnejši veter kot v soboto, zato so včerajšnji start za nekaj Ča-
sa odložili. Potem je Moser končno le startal in začetek je kar dobro obetal. Tako na 5 kot na 10 kilometrov je bil italijanski kolesar v prednosti v primerjavi z rekordnim dosežkom Britanca Boardmana in vsak krog je prevozil pod 23 sekundami. Toda kmalu zatem je zaCel voziti precej počasneje, v 28. krogu pa se je dvignil in prekinil poskus. Njegov komentar je bil zelo kratek: »Veter je bil premočan, tako da ritma za svetovni rekord nisem bil sposoben držati in je bilo najpametneje, da odneham. V Mehiki ne morem večno ostati in zato je najbolje, da vsi skupaj odidemo domov, kjer se bom po vseh potrebnih poskusih in testih odločil za morebitni tretji naskok na svetovni rekord.«
CRANS MONTANA - voljno razlagal slovenski smučar.
Vrstni res veleslalom6,
1. Jan Einar Thorsen (Nor) 2:32, 83 (d6’ 88 + 1:15, 95); 2. MR)3 Kunc (Slo) 2:32, 93 (Id ’ 02+1:15, 91); 3. Rainer Salzgeber (Avt) 2:33, 4
(1:16, 78+1:16, 66); 4. Alberto Tomba (Ita) 2;®®’ 73 (1:18, 22+1:15, 51); j' Kjetil Andre Aamod (Nor) 2:33, 80 (1:1'’ 80 + 1:16, 00); ®' Bernhard Gstrein (Avti 2:33, 85 (1:17, 76+ld6’ 09); 7. Steve Locher (S™ 2:34, 05 (1:17, 58+1; 16:47); 8. Marc Girardelh (Luks) 2:34, 19 (id7’ 83+1:16, 36); 9. Franck Piccard (Fra) 2:34, 2 (1:18, 36+1:15, 89); 1°-Gunther Mader (Avt) 2:34, 34 (1:17, 56+ld6; 78); 11. Lasse Kjus (Nor) 2:34, 40 (1:17, 01+L17’ 19); 12. Fredrik Nyberg (Sve) 2:34, 58 (Id®’ 25+1:16, 33); 13. Christian Mayer (Avt) 2:34, 94 (1:17, 78+1; 17. 16]: 14. Michael Von Grunt-gen (Svi) 2:35, 14 (Id®’ 42+1:16, 72); 15. Urs Kalin (Pvi) 2:35, 28 (ld9’ 08+1:16, 20).
Svetovni pokal - veleslalom: 1. Aamodt (Nor) 362 točk, 2. Mayer (Avt) 336, 3. Piccard (Fra) 314, 4. Nyberg (Sve) 284, 5. Locher (Svi) in Von Gru-nigen (Svi) 280.
Svetovni pokal, skupni vrstni red: 1 ■ Aamodt (Nor) 832 točk, 2-Mader (Avt) 652, 3-Tomba (Ita) 564, 4. Girar-delli (Luk) 523, 5. Stan-gassinger (Avt) 405, 6-Gstrein (Avt) 374, 7. Mayer (Avt) 373, 8. Košir (Slo) 351, 9. Von Griini-
Mitja Kunc je včeraj v veleslalomu za svetovni pokal v Crans Montani le za las ostal brez svoje prve zmage. Za novo veliko slavje slovenskega smučanja je bil namreč v dveh vožnjah za 10 stotink sekunde prepočasen in je osvojil drugo mesto za Norvežanom Janom Einarjem Thorsenom. Seveda predstavlja tudi drugo mesto izreden uspeh, istočasno pa tudi potrjuje, da dosedanji KunCevi rezultati niso bili slučajni. Kunc je bil po prvem teku Četrti, vodil pa je Avstrijec Salzgeber pred Thorsenom in Kjusom. Toda razlike v prvi Četverici so bile minimalne.
Salzgeber je v drugi vožnji smučal bolj rezervirano in izgubil vso prednost, ki jo je imel pred Thorsenom, zaostal pa je tudi za Kuncem, ki je tudi drugo progo presmučal izvrstno. Precej slabši je bil Kjus, ki je s tretjega mesta padel na enajsto.
V drugem teku je bil najhitrejši Italijan Alberto Tomba, ki se je z enajstega mesta prebil na Četrto, kaj veC pa zaradi velikanskega zaostanka po prvem teku ni zmogel.
Mitja Kunc, ki je včeraj prvič stopil na zmagovalne stopnice, je bil po tekmi izredno zadovoljen. »Vedel sem, da sem v dobri formi, toda po prvi vožnji sem bil kar nekoliko nervozen. Zavedal sem se, da lahko moCno popravim svoj položaj in zato sem se odločil, da vozim na vso moc, kar se mi je tudi obrestovalo,« je zado-
TENIS / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE ZA MOŠKE IN ŽENSKE
VVashington pokopal Michaela Sticha Tudi Petr Korda se odpravlja domov
V prvem kolu se je poslovila tudi edina slovenska predstavnica Tina Križan
MELBOURNE - Zaključni dan tekmovanj v prvem krogu na »Australian Open« je prinesel dva izjemno presenetljiva izida. Izpadel je Petr Korda, ki ga je dobesedno zmlel mladi švedski tenisač Enquist, glavno presenečenje dneva pa je izločitev drugega nosilca turnirja, Nemca Michaela Sticha Stich je moral po štirih setih priznati premoč Američana Malivaia VVashinghtona (23. na ATP lestvici).
Samo srečanje VVashinghton - Stich je bilo bolj podobno mali teniški šoli, kot pa pravi igri na enem izmed najpomembnejših turnirjev. Stich se je že v začetku pustil presenetiti v tie-breaku prvega seta, ko je zagrešil celo serijo neverjetnih napak Temnopolti Arrlerican (na sliki AP) je postopoma prevzel pobudo ter v drugem setu suvereno obvladal Sticha, v tretjem je vodil že 3:1 in kazalo je že, da je srečanje že končano. Toda Stich je še zmogel dovolj mod, da je dobil tretji set. Takrat so vsi pričakovali preobrat, toda že v začetku Četrtega seta je American spet prevzel pobudo ter povedel s 3:1 zahvaljujoč breaku, ko je dvakrat zaporedoma z dvema odhcnima povratnima žogicama onemogočil Stichov odgovor. Vidno utrujeni Stich ni bil več sposoben za preobrat Zadnji set je VVashington dobil s 6:2, srečanje se je končalo po treh urah in 38. minutah igre. »Zelo sem razočaran, danes nisem bil popolnoma skoncentriran na igro. Počutil sem se utrujenega, odsotnega, verjetno sem preveč nastopal v zaključku prejšnje sezone in zato nisem najbolj spodt Življenje gre naprej, zaradi
ene izgubljene tekme se ne bo podrl svet. Kmalu bom spet imel priložnost, da spodnesem Samprasa s prvega mesta«, je povedal Michael Stich
Drugi presenetljivi izid je eliminadja osmega nosilca, Ceha Petra Korde, ki je v Enquistu našel dostojnega nasprotnika. Enquist je skozi celoten potek srečanja stalno igral bolje in brez večjih napak Šved je bil z 18. leti svetovni mladinski viceprvak, igra pa na podoben način kot rojak VVilander. Nase je opozoril v prvem kolu lanskega US Opera, ko je v prvem kolu izlotil Agassija
Volkov je brez težav v treh setih ugnal domačega idola Masurja, Edberg ni imel nobenih težav proti Javierju San-chezu, Avstrijec Muster pa tudi ni imel večjih težav z Američanom VVeissom
V	drugem kolu bo Goran Ivaniševič igral proti Stolten-.bergu, Sampras proti Kafelnikovu, sodec po prvem kolu
padro zelo težaven posel imel Jim Courier proti nevarnemu Južnoafričanu Ondruški.
V	zenskem delu se jena žalost končal nastop 19-letne Mariborčanke Tine Križan, ki se je odlično upirala Američanki Fendick 23. na lestvid ter veteranki Zenskega profesionalnega tenisa. Skozi celotno srečanje je bila popolnoma enakovredna izkušeni Američanki, toda prav neizkušenost je bila poglavitni vzrok za neuspeh Križanove, za katero je to bil sploh prvi nastop na Grand Siam turnirjih Kot obliž na nesrečen poraz se bo Tina lahko poto-
lažila z denarnim izkupičkom: zaslužila je 11.400 dolarjev. 4.400 dolarjev je dobila za uspešen nastop v kvalifikadjah, 7.000 dolarjev pa za današnji poraz, kar niti ni slab izkupiček za novopečeno tenisko profesionalko.
POMEMBNEJŠI IZIDI 2. DNE
Moški, 1. kolo: Enqvist (Sve) - Korda (Ceš, 8) 6:3, 6:4, 7:6 (7:2); Ferreira (J.Af) - Meligeni (Bra) 6:4, 6:3, 7:6 (10:8); Volkov (Rus) Masur (Avs) 6:4, 6:4, 6:2; Morgan (Avs) - Cesnokov (Rus) 6:3,6:7 (7:9), 7:6 (7:5), 4:6, 6:4; Antonitsch (Avt) - Matsuoka (Jap) 4:6, 7:6 (7:4), 7:6 (7:2), 6:4, Gustaffosn (Sve, 10) - Smith (Bah) 3:6, 7:5,6:2, 2:6,6:2; Edberg (Sve, 4) J. Sanchez (Spa) 6:3, 6:0, 6:3: Martin (Zda, 9) - Yzaga (Per) 6:3, 7:6 (7:3), 6:2; Boetsch (Fra, 16) - Blake (Zdaj 6:2,6:4,6:0; Muster (Avt, 6) - VVeiss (Zda) 6:3, 6:3, 6:3; VVashington (Zda) - Stich (Nem, 2j 7:6 (7:4), 6:3,3:6,6:2; From-berg (Avs) - P. McEnroe (Zda) 1:6 7:6 (£4) 6:3 6:4.
Ženske, 1. kolo: Fendik (Zda) - Križan (Slo) 6:4, 6:4; Date (Jap, 10) - Rinaldi (Zda) 6:1, 6: Sanchez (Spa, 2) - Habsudova (Siv) 6:1, 6:3; MY Femandez (Zda, ej - Hakamy (Zda) 6:4,6:3; Martinez (Spa, 3) -Zverova (Blr) 5:7, 6:4,6:3; Novotna (Ceš, 5) - Fang Li (Kit) 6:1, 6:3; Sabatini (Arg) - Rottier (Niz) 7:6 (7:3), 6:3; Pierce (Fra, 9) - Baudone (Ita) 6:2 6:1.
LEO BASSI/FREEPRESS
Sreda, 19. januarja 1994
gospodarstvo in finance
trnk ^ ' RevšCina na Pohodu- takole bi lahko
0V* * drugo poročilo orzavnega organizma za gospodarstvo in delo j”,61,,0 porazdelitvi oohodkov v Italiji, ki ga ] Predstavil včeraj novi-oarjem njegov predsed-V , hriuseppe De Rita, ob Katerem so sedeli predsednik zavoda Iri Roma-o Prodi, ekonomist Re-oato Brunetta in odgo-orni za gospodarska vprašanja pri Cgil Stefa-n° Pabiarca.
V letih 1992-93 je bilo
REVŠČINA / DRUGO POROČILO CNEL O PORAZDELITVI DOHODKOV V ITALIJI
Na vsakih sto družin jih je osem na robu preživetja
približno 1, 6 milijona tričlanskih družin (okoli 7, 7 odstotka vseh) na robu preživetja - njihova povprečna letna poraba je znašala 13 milijonov lir! Dolg korak nazaj, torej. Taksna socialna neenakost je bila namreč zaznavna že sredi osemdesetih let, ko je živelo v hudi revščini devet družin na vsakih sto, pozneje - leta 1991 - so se razmere precej zboljšale, saj se je razmerje ustalilo pri 6, 4 odstotka siromašnih
Po napovedi o volitvah ponovna okrepitev lire nasproti dolarju in marki
RIM - Na mednarodnih denarnih borzah je do zaznati tudi včeraj marčni piš, ki naznanja volitve, saj se je lira spet malce okrepila. Vrednost ameriškega dolarja je padla na 1.700 lir Proti 1.704 predvčerajšnjim in 1.711 v petek, o datum volitev še ni bil znan, za nemško marko pa je bilo beba odšteti 970 lir proti 970 -Ponedeljek in 976 v petek. Nazadovali so tudi francoski frank (s predvčerajšnjih 286, 5 na ~°6. 1 lire včeraj), funt šterling (z 2.544 na 2-542), nizozemski florint (z 868 na 866) in evropska denarna enota ecu (s 1.887 na 1.885).
ač pa sta bila še zmeraj močna švicarski frank, ki je veljal včeraj 1.155 lir proti 1.152 v ponedeljek, in jen, ki je bil vreden 15, 3 lire.
Dolar se je v Tokiu oslabil (111, 05 jena), v Frankfurtu se mu kotači ja ni bistveno premak-mla (l, 7532 marke), v New Yorku je napredo-. (1.705 lir), a v Moskvi se je povzpel do viška 1.504 rubljev.
družin, spet pa so se poslabšale v zadnjih dveh letih, ki jih označujeta konjunkturna kriza in naraščanje brezposelnosti. To dokazuje, da splošne smernice vladne politike na družbeno-go-spodarskem področju ne upoštevajo dovolj načela o socialnem ravnovesju, kakor je poudaril predsednik Cnela De Rita.
Pojav je toliko bolj zaskrbljujoč, ker je prišel po drugem italijanskem gospodarskem čudežu, kot so ekonomisti nazva-li vsestranski razcvet v prejšnjem desetletju: namesto da bi se pahljača med vsedržavnim povprečjem in najrevnejšimi sloji takrat zožila, se je Se raztegnila. Ne samo, družine, ki so na robu biološkega preživetja, celo tvegajo, da se jim življenjske razmere v zdajšnjem obdobju »re-sanacije« Se dodatno poslabšajo. Strokovnjaki Cnela napovedujejo, da se bo v letih 1994-96 Število družin, ki jih bo pestila najhujša revščina, povečalo za kakšnih 20.000, kar pomeni nekako 50.000 oseb. To stanje pripisujejo predvsem velikanskemu javnemu dolgu, ki je že kot tak »vir neenakosti in krivic«, sicer pa omenjajo tudi delo na Črno, s katerim se ubada ta Cas okrog 3 milijone ljudi.
RIM / PODATKI ZAVODA 1STAT_
Manj zaposlenih v storitvah
v ^4' Zaposlovanje v storit-,er®rn sektorju nenehno upa-V septembru 1993 sejeste-0 ^Poslenih, v primerjavi z gustom, zmanjšalo za 0, 4 ^stotka in kar zal, 1 odstotka Primerjavi s septembrom PjSjSnjega leta. Podatke je objela Zavod za statistiko Istat in številk je razvidno, da se 5 rahl° povečalo število zaporih samo v bančništvu in zavatovalnistvu.
Zanimivo pa je, da so se v tern obdobju znatno povečali ^NUžki v terciarnem sektorju: /Upuo kar za 2, 1 odstotka, edtem ko se je v letu dni šte-i Uslužbencev zmanjšalo za 1,4 odstotka
, Pri zmanjšanju Števila zapo-enih je pomemben podatek, l3 zadeva zmanjšanje števila 'jposlenih predvsem mezdne eWce, medtem ko je število adnikov ostalo skoraj ne-Ttonrenjeno. Zmanjšalo se je udi število delovnih ur na sutaga uslužbenca
Spremembe v terciarnem sektorju: kako se je v prvih devetih mesecuih leta 1993 zmanjšala zaposlenost in kako so se povečali zaslužki
OB ROBU SE
D A N J E KRIZE
Fiat brez prave razvojne strategije
Euo Fornazarič
Dejstvo, da so se tristranska pogajanja med Fiatom, vlado in sindikalnimi organizacijami glede izvajanja Agnellijevega načrta za skrčenje delovne sile, zaposlene v obratih Fiat Auto (skupno gre za presežek okrog 11.000 ljudi, med katerimi je tudi nekaj nad 5.000 uradnikov], po vrsti neuspešnih sestankov konec preteklega tedna razbila, bo prav gotovo imelo daljnosežne posledice za vse kategorije delavcev v Italiji, saj gre v tem primeru za osvojitev (ali ne) neke filozofije glede reševanja problemov zaposlenosti v državi. Medtem, ko se namreč druge zahodne države lotevajo tega perečega vprašanja tudi na podlagi načela socialne solidarnosti (tako na primer Nemčija, z nekaterimi pridržki pa tudi Francija), prevladuje v Italiji, predvsem na strani delodajalcev, gola gospodarska računi-ca.
In tako, medtem ko uvaja nemški koncern Volksvvagen Štiridnevni delovni teden, da bi ne pognal na cesto svojih presežnih delavcev, vztraja italijanski Fiat pri starem konceptu, da je treba v kritičnih obdobjih presežno delovno silo pac odpustiti, oziroma izključiti iz proizvodnje s pomočjo tako imenovaniz socialnih blažil-cev (redne in večletne dopolnilne blagajne, mobilnosti in podobno).
Tokrat gre za obsežen poseg: pri Fiatu, najvecjem zasebnem industrijskem koncernu v Italiji, je kot rečeno zaposlenih 11.000 ljudi več, kot jih potrebuje zaradi krize zreduciran proizvodni program. Večinoma gre za delavce, prvič v sindikalni zgodovini grupe pa so zdaj na spisku "nepotrebnih ” tudi Številni uradniki. Največ jih je zaposlenih v Piemontu, prizadete pa so tudi nekatere dežele v Srednji in Južni Italiji, kjer ima Fiat svoje obrate. V Piemontu dela za Fiat kakih 200.000 ljudi, napovedana krčenja proizvodnje pa naj bi to Število zmanjšalo za 30 do 40%.
Načrt za izločitev presežne delovne sile, ki ga je predložilo vod-
stvo koncerna, predvideva skrčenje proizvodnje v vseh obratih, nekatere dejavnosti pa naj bi sCasoma povsem izpadle. Tako naj bi proizvodnja vozil Alfa Romeo trajala Se dve ali tri leta, nakar naj bi prizadeti obrati prešli na izdelovanje novih avtomobilov na električni pogon. Ob tem se postavlja vprašanje, kaj je bilo sploh treba Fiatu, da prevzame znamko Alfa Romeo. Očitno mu je Slo le za to, da prepreči vstop Forda na italijansko avtomobilsko tržišče. Sploh se Fiat od vsega začetka vede kot monopolist, ki ne trpi konkurence drugih proizvajalcev. Značilen je v tem pogledu boj, ki ga Fiat vodi proti uvozu japonskih vozil v Evropo in Italijo. Gianni Agnelli se na mednarodnih kongresih sicer proglasa za pristaša odprtega tržnega gospodarstva, v Rimu in v Bruslju pa njegovi zastopniki stalno poudarjajo nujnost postavljanja novih pregrad za zajezitev vdora "rumenih vozil” v skladu z načeli najcistejšega protekcionizma.
In dejansko je vprašanje konkurenčnosti japonskih in drugih tujih vozil povsem odstono v najnovejših Fiatovih načrtih. S tem, da je koncern pred kratkim postavil na tržišče nov avtomobil "Punto", naj bi bilo to vprašanje za Fiat spet za nekaj časa postavljeno ad acta. Odkar je odstopil Ghidella, je tu-
rinski koncern na tem področju zaCel zaostajati za drugimi evropskimi in izvenevropskimi proizvajalci. In vendar bi bilo mogoče s primerno tržno strategijo marsikaj doseči na področju konkurenčnosti. Zakaj pa kupujejo Italijani avtomobile japonskega izvora? Ker jih privlačijo modeli (pomislimo samo na terence, glede katerih je Fiat v zadnjih letih skoraj povsem odpovedal), ker gre v večini primerov za zanesljiva vozila, ker so njihove cene zmerne, ker so dobavni pogoji ugodni in ker kakovost vgrajenih materialov zanjšuje potrebo po "servisu”na minimum.
Namesto, da bi se ukvarjali s temi problemi, pa se pri Fiatu rajši posvečajo finančnim operacijam mednarodnega obsega. Vsak teden lahko beremo, da je Fiat kupil novo družbo v Franciji, pristopil k finančni družbi v Belgiji, razširil svojo poslovno mrežo v tej ali oni vzhodnoevropski državi, itd. Njegova temeljna industrijska dejavnost se sorazmerno postopoma zmanjsujej hkrati s tem pa se prav tako postopoma seli na jug države, kjer so proizvodni stroški za 20% nižji. Ob taksni podjetniški strategiji je le malo verjetnosti, da bi se tristranska pogajanja s sindikati in vlado lahko zaključila brez večjih žrtev na področju splošne zaposlenosti v Italiji.
Na sliki Fiat Punto.
GOSPODARSTVO IN FINANCE
Sreda, 19. januarja 1994
MAKEDONIJA / LASTNINJENJE DRŽAVNIH PODJETIJ
FARMACEVTSKA INDUSTRIJA / POROČILO EVROPSKE KOMlSUj
Kupci morajo prinesti program
Agencija bo prodala 1500 podjetij
Evropa ima v trgovini z zdravili velik presežek
Družbe si premalo prizadevajo za znižanje stroškov
SKOPJE - V okviru makedonskega programa privatizacije bodo prodali veC kot 1500 podjetij, ki so bila doslej v državni lasti, so v ponedeljek sporočili predstavniki vlade. Makedonski minister brez listnice Jane Miljovski, ki skrbi za privatizacijo, je povedal, da želi nekdanja jugoslovanska republika odkriti predvsem dobre razvojne programe pri tistih kupcih, ki se potegujejo za nakup oziroma prevzem posameznih podjetij. V novem programu lastninjenja, ki ga bodo zaceli uresničevati letos, so v skladu s Številom zaposlenih, osnovnim kapitalom in obsegom prometa podjetja razdelili na majhna, srednja in velika. Kupcem bodo ponudili 51-odstotne deleže v 450 srednje velikih in 125 ve-
likih podjetjih, ki so bila doslej v državni lasti. Kupci bodo morali plačati deset do 20 odstotkov cene, odvisno od velikosti podjetja, preostanek pa bodo morali zagotoviti v petih letih, in sicer z vla: ganjem v opremo. Ce bodo hoteli podjetja odkupiti, pa bodo morali predložiti tudi načrte o prestrukturiranju z dokazi o tem, da bo podjetje lahko poslovalo donosneje. »Po novem programu ne bo veC mogoče kar tako pridobiti deleža v posameznem podjetju, zgolj s knjigovodskimi zvijačami,« je izjavil Miljovski. V nekdanjem programu lastninjenja, ki so se ga v Makedoniji lotili že pred štirimi leti, ko je bila ta republika še del nekdanje Jugoslavije, so v veC kot 500 državnih podjetjih
Proizvajalci alkohola pišejo Balladurju
PARIZ - NajveCji francoski proizvajalci alkoholnih pijaC so premiera Edouardu Balladurju poslali protestno pismo, v katerem nasprotujejo dosledni uveljavitvi zakona, ki prepoveduje oglaševanje alkoholnih pijaC na javnih mestih. »Predlagano prepoved oglaševanja bi lahko sprejeli le, Ce bi šlo za zares oprijemljive zdravstvene koristi,« je zapisala zveza proizvajalcev alkoholnih pijaC, ki se zavzema za večjo zdravstveno vzgojo. Zvezo Enterprise & Preventi-on skrbi poročilo, da vlada pripravlja odlok o prepovedi oglaševanja alkoholnih pijač v vseh stotih francoskih departmajih, ki proizvajajo vino in alkoholne pijače, izjema je le trideset departmajev te države, je povedal predsednik te skupine Thierry Mantoux. Po njegovem ta predlog izključuje glavna mesta. »Kot da bi bili oglasi namenjeni proizvajalcem, ne kupcem,« je menil Mantoux. Kljub temu pa skupini poslancev prejšnji mesec ni uspelo prepričati parlamenta, naj se pri razlagi zakona zavzame za ohla-pnejšo različico. Ministrica za zdravstvo in socialno skrbstvo Simone Veil je vztrajala, da je treba zakon uveljaviti dosledno. Alain Troqueme, predsednik francoske podružnice skupine Canadian Seagram, je prepričan, da prepoved oglaševanja lahko sproži cenovno vojno, zaradi katere se bo uživanje alkohola celo povečalo, namesto da bi se zmanjšalo. Patrick Ricard, predsednik francoske skupine Pernod Ri-card, pa je prepričan, da bo ta ukrep škodoval predvsem manjšim proizvajalcem alkoholnih pijaC, ki izgub ne bodo mogli kriti z izvozom. »Kadar imajo veliki izgubo, majhni umirajo,« je izjavil na tiskovni konferenci. Poraba alkoholnih pijaC na posameznega odraslega prebivalca je v letu 1991 upadla na 17,5 litra letno, medtem ko je v 70. letih znašala še 27,9 litra letno, navajajo uradni podatki. (Reuter)
Ziiriško letališče je zastarelo
ZURICH - Ce bi hotelo ostati konkurenčno in zadostiti naraščajočim zahtevam letalskega potniškega prometa, bi moralo ziiriško letališče v posodobitev vložiti veC kot 1,35 milijarde dolarjev. Pred kratkim so se krajevne oblasti, letališko in pilotsko osebje ter predstavniki železnice dogovorili, da letališče potrebuje 30 odstotkov dodatnih parkirnih prostorov za letala, veC prehodov za nadzor potnikov in dodatno opremo za odmrzovanje letal, so zapisali v skupni izjavi. Če bodo temu projektu prižgali zeleno luC, vseh izboljšav ne bodo mogli končati pred. letom 2000, so ugotovili v skupni izjavi. Ziiriško letališče, ki je naj večje v Švici, se že približuje svoji najvišji zmogljivosti, kar se pozna pri prelaganju letov, točnosti poletov in velikanski gneCi v Čakalnicah. Brez posodobitve letališče v prihodnje ne bo moglo veC normalno opravljati svojega dela, so zapisali v skupni izjavi. »To pa bi pomenilo skrajno negativne posledice za gospodarstvo zimskega kantona in celotne Švice,« so zaključili. V finančni konstrukciji posodobitve zuriškega letališča naj bi 540 milijonov dolarjev zagotovila vlada zuriškega kantona, 101 milijon dolarjev Svrissair, 34 milijonov dolarjev pa naj bi prispevale Švicarske železnice. Ziiriške mestne oblasti se bodo s prošnjo za sredstva obrnile na kan-tonski parlament. Prebivalci tega kantona, ki so septembra lani zavrnili predlog o širitvi letališča, pa se bodo o tem izrekli na referendumu. (Reuter)
zaposlenim ponudili v odkup del delnic. V nekaterih primerih so se zaposleni dokopali do delnic zgolj s pomočjo knjigovodskih operacij, ne da bi zanje karkoli plačali. Takrat so prodali le deset podjetij, nekatera so bila tudi rudarska. Vsa druga pa so lastninili le do določenih stopenj. »Novi program privatizacije je prilagojen makedonskemu gospodarskemu položaju, ki se ne more pretirano pohvaliti s kapitalom,« je priznal Miljovski. Po ocenah dosegajo zasebni depoziti v domačih in tujih bankah le deset do 15 odstotkov vrednosti podjetij, namenjenih lastninjenju. Manjša podjetja, ki jih je 880, bodo verjetno prodali na dražbah, potem ko bo določena njihova vrednost. Ce bodo tisti, ki so v njih zdaj zaposleni, ponudili vsaj tolikšno vsoto, kolikor bo znašala najvišja ponudba, bodo lahko podjetje odkupili sami. V skladu z zakonom o lastninjenju, ki so ga sprejeli pred sedmimi meseci, bodo v kratkem ustanovili tudi agencijo za privatizacijo, ki bo prevzela upravljanje in vodila prodajo tistih podjetij, ki sta jih zajela oba programa lastninjenja. »Vseh 500 podjetij, vključenih v stari program, bomo še enkrat preiskali in skušali ugotoviti, kolikšen del je bil prodan zaposlenim. V nekaterih primerih gre le za deset odstotkov, v dragih za 60,« je povedal Miljovski. Najdonosnejša podjetja, namenjena lastninjenju, so v tobačni, tekstilni, kovinski in živilski industriji.
(Reuter)
BRUSELJ - Vlade Evropske unije se bodo morale odločiti za neposreden nadzor nad cenami zdravil in poiskati učinkovitejše načine za brzdanje zdravstvenih stroškov, ugotavlja osnutek poročila Evropske komisije o farmacevtski industriji. »Čeprav je neposreden nadzor nad cenami dokazal svojo moc kot protiinflacijski ukrep, pa v ničemer ni prispeval k zmanjšanju naraščajočih stroškov te industrije,« so zapisali v poročilu. V nadzor namreč ni bilo vključeno naraščanje obsega prodaje farmacevt-
skih izdelkov, kar pomeni, da so se stroški na posameznega prebivalca povečali. S tem naj bi se zmanjšala konkurenčnost, saj posamezne družbe ne čutijo nobene odgovornosti za svoje odločitve, ugotavlja osnutek poročila. Osnutek, ki ga je pripravil evropski komisar za industrijo Martin Ban-gemann in o katerem bo v prihodnjih tednih razpravljala celotna Komisija, kot alternativo predlaga brzdanje državnih refundacij za proizvodnjo zdravil in uporabo cenejših, »generičnih« zdravil. Poročilo tudi ugotavlja, "da
se cene zdravil v posameznih državah močno razlikujejo, tako pa je tudi s subvencioniranjem. To preprečuje trgovino med posameznimi državami znotraj enotnega trga EU. Poročilo se povsem zaveda, da sme Komisija posameznim državam, ki imajo v rokah škarje in platno, torej tudi zakonodajo na tem področju, le priporočiti posamezne spremembe. Poročilo tudi navaja, da Komite EU prav zdaj proučuje pritožbe vlad posameznih držav zaradi previsoko nastavljenih cen novih zdravil, ki so na trgu brez konku-
rence. Zahtevajo tudi p° sebne ukrepe, ki naj bi 0 i preprečili. Pravila o koij kurenčnosti EU, kj P. Danska navaja v svoji Prl tožbi na previsoke cen britanskega Glaxo Ho dings Ltd., utegne na teni področju odigrati le orn® jeno vlogo, ugotavlja P° rocilo. Poročilo proučuje tudi vrsto dejavnikov, evropsko farmacevtsko
industrijo že zdaj silijo prestrukturiranju, vkiju čno z naraščajočimi str° ški za raziskave in razvoj-mednarodno težnjo P° večjem osredotočanju ka pitia in finančnimi teža^ vami, v katerih so se zna šli posamezni sistem1 zdravstvenega zavarova nja. Hkrati poročilo ugota vlja, da v Evropi prav tar macevtska industrija d° sega najboljše rezultate na področju visoke tehnolo gije, saj je imela Evropska unija pri trgovanju s tar macevtskimi izdelki ve kot pet milijard dolarjev presežka. Vseeno pa so
posamezne farmacevtske družbe, ki jih je državni nadzor prizadel na doma čem trgu, tudi žrtev pr°' dajnih marž, ki stagnirajo. Poleg tega imajo manjše
in srednje farmacevtske družbe v primerjavi z ameriškimi in japonskimi vse manj inovativno vlogo na področju genetskega inženiringa, so zapisali
v poročilu. Farmacevtska
industrija v Evropi se soo-Ca tudi z vprašanjem svoje zunanje podobe, zaradi Cesar bi morala izboljšati svoje odnosd* s predsta-vnild celotnega področja zdravstva, politiki in predvsem tistimi, ki zdravila kupujejo in potrebujejo, ugotavlja poročilo.
(Reuter)
Evropska farmacevtska industrija ima visoko razvito tehnologijo (Foto: S. 2.)
ZAHODNE BANKE SE OZIRAJO PROTI VZHODNI EVROPI / PRIMER DEUTSCHE BANjT
Poslovanje podružnice v Pragi jim bo pokazalo, ali se splača osvajati Vzhod
Z matično banko v Frankfurtu proučujejo tudi možnosti za posle v Sloveniji
DUNAJ - Največja nemška banka Deutsche Bank proučuje možnost razširitve svojih poslov v vzhodno Evropo, potem ko je lani novembra že odprla svojo podružnico v Pragi. Stephan Handl, izvršni direktor Deutsche Bank (Austria) AG, je izjavil, da proučujejo predvsem možnosti za svoje predstavništvo, ki naj bi ga še letos odprli v slovaški prestolnici Bratislavi in slovenski Ljubljani. Deutsche Bank bo prevzela tudi delež v Madžarski banki oziroma odprla svojo podružnico v Budimpešti, Ce bodo oblasti to dovolile, je v ponedeljkovem intervjuju povedal Stephan Handl.
Avstrijske banke so se napadalno podale v vzhodno Evropo, ki jim je blizu, medtem ko so bile nemške banke kljub številnim poslom, ki so jih z neposrednimi vlaganji sklenila nemška podjetja, veliko previdnejše. Toda najmogočnejša med njimi, Nemška banka, prav zdaj skrbno preiskuje, kakšne so njene možnosti na tem področju. Banka Deutsche Wien, ki so jo odprli pred štirimi leti, pri tem igra vlogo tipalke, saj je odgovorna za Češko republiko, Madžarsko, Slovaško in Slovenijo, je povedal Handl. Tako je tudi podružnica v Pragi, ki je tehnično del frankfurtske podružnice, upravno
in administrativno povezana z Dunajem.
Praška podružnica Deutsche Bank se bo ukvarjala predvsem z medbančnim poslovanjem, z razvojem posojilnih poslov - zlasti s tujimi podjetji oziroma tistimi češkimi podjetji, v katerih so soudeleženi tujci - z razvojem izvoza in uvoza financ ter s prevzemom depozitov zasebnih in družbenih vlagateljev.
Eno njenih področij bodo tudi zakladne menice, transfer tujih valut in zavarovanje obrestnih mer posameznih valut, banka pa naj bi ustvarila tudi trg za Češko krono, je povedal Handl. Poglavitni cilj za leto 1994 je zagon poslovanja v
Pragi, banka pa skupaj s svojim matičnim sedežem v Frankfurtu proučuje tudi strategije za Slovaško, Slovenijo in Madžarsko. Ker je Bratislava zelo blizu Dunaja, bi bilo najbrž smiselno takoj za praškim odpreti slovaško predstavništvo, meni Handl, enako pa je prepričan tudi za Ljubljano.
V načrtih za širjenje poslov na Madžarsko Deutsche Bank upošteva le ocene tistih bank, s katerimi bi veljalo skleniti partnerstvo oziroma pri katerih naj bi odkupili delež. Druga možnost je, da bi ravnali podobno kot v Pragi, vendar je to odvisno od madžarskih oblasti, ki zaenkrat rie
dovolijo odpiranja tu jih bank, je dodal. Pre' dmet bančnih storitev v Budimpešti bi bil P°' doben, kot je zdaj ^ Pragi, je še poveda
Stephen Handl.	,
(Reuter)
sksbamaM'
GOSPODARSTVO IN FINANCE
Sreda,
19..januarja 1994
						
-—	 18. ianuar 1994						
JQenjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana banka Nova Gorica ^ banka Koper	77,25	77,60	10,87	11,00	7,80	7,94
	-	-	-	-	-	-
	-	-	-	-	-	-
Avtohiša Ljubljana*	77,35	77,50	10,95	11,00	7,80	7,90
A2ur Grosuplje	77,40	77,60	10,95	11,05	7,80	7,98
						
ound Ljubljana	77,10	77,60	10,80	11,00	7,70	7,95
B'C Sežana Banka Vipa Nova Gorica	76,85	77,40	10,87	10,97	7,80	7,88
	77,11	77,39	10,86	10,97	7,81	7,89
Come 2 us* Creditanstalt Nova banka L!						
	77,39 77,25	77,57 77,65	10,95 10,95	11,00 11,05	7,82 7,80	7,97 7,95
Dom caffe Domžale*	77,35	77,65	10,89	11,10	7,89	7,98
						
tros Ljubljana*	77,40	77,60	10,95	11,00	7,80	7,90
Eros Kranj*	77,40	77,60	10,95	11,00	7,80	7,90
						
h|radas Idrija	77,20	77,70	10,90	11,10	7,80	7,95
Hida						
	77,50	77,55	10,97	11,02	7,87	7,92
Hipotekarna banka Brežice*	77,05	77,55	10,90	11,05	7,80	7,90
'bila Sečo.vlje*	77,12	77,50	10,85	11,00	7,83	7,98
]]jrjka Ljubljana (WTC)	77,42	77,53	10,97	11,00	7,88	7,93
inka Slovenj Gradec	77,20	77,55	10,88	10,95	7,80	7,92
Hinka Postojna	77,10	77,50	10,76	10,96	7,76	7,92
inrika Sežana	77,30	77,40	10,87	10,97	7,86	7,90
'lirika Jesenice	77,32	77,59	10,89	10,98	7,81	7,89
Italdesign Nova Gorica*	77,20	77,45	10,89	10,98	7,84	7,90
l/l						
klub Slovenijales L)	77,40	77,70	10,95	11,00	7,86	7,95
u						
Kompas Hertz Celje*	77,25	77,55	10,94	10,99	7,80	7,90
Kompas Hertz Velenje*	77,25	77,55	10,94	10,99	7,80	7,90
Kompas Hertz Idrija*	77,30	77,60	10,94	10,99	7,80	7,90
Kompas Hertz Tolmin*	77,25	77,55	10,94	10,99	7,80	7,90
Kompas Hertz Bled*	77,25	77,55	10,94	10,99	7,80	7,90
Kompas Hertz Nova Gorica*	77,25	77,55	10,94	10,99	7,80	7,90
Kompas Hertz Maribor*	77,25	77,55	10,94	10,99	7,80	7,90
Kompas Holidays	77,35	77,35	10,95	11,00	7,80	7,95
						
Komercialna banka Triglav Kreditna banka MBd.d.*	76,98 76,35	77,98 77,40	10.85 10.86	11,05 11,01	7,75 7,75	7,95 7,90
						
J-B d.d. Ljubljana	77,38	77,78	10,95	11,06	7,83	7,99
j-B splošna banka Celje	76,60	77,75	10,86	10,98	7,68	7,91
LB splošna banka Koper* LB komercialna banka NG	76,05	77,57	10,76	10,98	7,69	7,88
	76,10	77,40	10,81	11,33	7,60	7,93
LB Dolenjska banka NM	76,60	77,70	10,90	11,05	7,80	7,96
LB banka Zasavje, Trbovlje	76,50	77,50	10,88	11,03	7,65	7,97
						
Ljudska banka d.d. U	77,30	77,55	10,94	11,03	7,82	7,98
Libertas Koper*	77,10	77,50	10,86	10,96	7,79	7,91
						
Ma Vir	77,35	77,65	10,92	11,05	7,75	7,99
Madai Nova Gorica, Šempeter	r 77,15	77,40	10,90	11,00	7,86	7,91
Medla*	77,45	77,60	10,95	11,00	7,88	7,92
Moneta Invest Ljubljana	77,43	77,47	10,97	11,00	7,89	7,92
						
Petrol Ljubljana*	77,40	77,45	10,96	10,99	7,85	7,90
Poštna banka Slovenije*	76,12	77,45	10,65	10,98	7,60	7,86
Primaro Ljubljana*	77,40	77,49	10,95	11,05	7,90	7,99
Probanka Maribor	77,05	77,55	10,90	11,03	7,83	7,95
»s*™-						
p|gal Solkan	77,10	77,50	10,81	10,95	7,86	7,94
P|9al Ilirska Bistrica	77,00	77,40	10,81	10,95	7,82	7,90
Pigal Kobarid	77,10	77,50	10,81	10,95	7,82	7,90
						
Publikum Ljubljana	77,41	77,45	10,98	11,00	7,90	7,92
Publikum Celje	77,25	77,60	10,93	10,98	7,70	7,87
Publikum Krško	76,90	77,40	10,80	11,00	7,73	7,90
Publikum Maribor	77,10	77,39	10,92	10,97	7,76	7,89
Publikum Metlika	77,15	77,60	10,85	11,00	7,70	7,90
Publikum Mozirje	77,00	77,58	10,90	11,03	7,70	7,88
ublikum Novo mesto	77,15	77,60	10,85	11,00	7,70	7,90
ublikum Tolmin	77,12	77,40	10,97	10,98	7,82	7,88
ublikum Sevnica	77,10	77,44	10,90	10,99	7,85	7,90
Publikum Šentilj	75,90	77,40	10,65	11,02	7,76	7,90
Publikum Šentjur pri Celju	77,15	77,35	10,90	10,97	7,70	7,88
Publikum Trebnje	77,25	77,64	10,90	10,98	7,78	7,90
Publikum Žalec	77,15	77,55	10,90	10,97	7,69	7,87
						
SKB d.d. **	76,73	76,93	10,91	10,94	7,91	7,93
SJov. hran. in posojil. Kranj	77,35	77,55	10,95	11,00	7,80	7,89
Slov. invest. banka U*	77,20	77,60	10,85	10,98	7,65	7,90
						
Slovenijaturlst Ljubljana*	77,45	77,60	10,85	11,00	7,70	7,90
Slovenijaturist Maribor*	77,20	77,35	10,95	10,97	7,50	7,85
Slovenijaturlst Jesenice	77,30	77,70	10,90	10,98	7,75	7,88
						
Shalaby Koper	77,15	77,45	10,85	10,95	7,81	7,86
Sonce Ljubjana	77,40	77,50	10,96	11,02	7,85	7,96
S2KB d.d. Ljubljana	77,30	77,49	10,90	11,00	7,83	7,98
						
Jentours Domžale	77,40	77,70	10,92	11,05	7,75	7,95
lori Ljubljana	77,35	77,70	10,91	11,04	7,70	7,97
						
Upimo Ljubljana	77,45	77,50	10,97	10,99	7,90	7,94
UBK Ljubljana	76,00	77,50	10,85	11,03	7,60	7,93
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * *						
MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-m
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 013 z dne 18. 1.1994 — Tečaji veljajo od 19. 1.1994 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	93,7631	94,0452	94,3273
Avstrija	040	šiling	100	1091,2246	1094,5081	1097,7916
Belgija	056	frank	100	369,0850	370,1956	371,3062
Kanada	124	dolar	1	102,3574	102,6654	102,9734
Danska	208	krona	100	1979,2682	1985,2239	1991,1796
Finska	246	marka	100	2363,9236	2371,0367	2378,1498
Francija	250	frank	100	2262,0647	2268,8713	2275,6779
Nemčija	280	marka	100	7670,0959	7693,1754	7716,2549
Grčija	300	drahma	100	—	53,6984	53,8595
Irska	372	funt	1	—	192,7910	193,3694
Italija	380	lira	100	7,9071	7,9309	7,9547
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	2,0000	—
Japonska	392	jen	100	121,3793	121,7445	122,1097
Nizozemska	528	gulden	100	6851,9268	6872,5444	6893,1620
Norveška	578	krona	100	1786,3654	1791,7406	1797,1158
Portugalska	620	escudo	100	76,3482	76,5779	76,8076
Švedska	752	krona	100	1658,1214	1663,1107	1668,1000
Švica	756	frank	100	9142,7543	9170,2651	9197,7759
Velika Britanija	826	funt šterling	1	201,1252	201,7304	202,3356
ZDA	840	dolar	1	134,4722	134,8768	135,2814
Evropska unija	955	ECU	1	149,1066	149,5553	150,0040
Španija	995	peseta	100	94,0124	94,2953	94,5782
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 19. JANUAR 1994
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________
(A)
tolarski
del
(B)
devizni skupaj del
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 20. JANUAR 1994:
1,300,000
749,975
769,202
1,519,178
1
15,3808%	118,3388%	116,8598%
130,000
74,998
76,920
151,918
TEČAJ TOLARJA V TUJINI
17. JANUAR 1994			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	9,00	10,00
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,75	9,25
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,00	9,50
Avstrija	Posojilnica Ločilo	9,00	9,50
Italija	Kmečka banka Gorica	12,30	12,95
Italija	Tržaška kreditna banka	12,90	13,00
		
18. JANUAR 1994	V LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1675,00	1725,00
nemška marka	964,00	984,00
francoski frank	282,10	291,00
holandski gulden	854,70	882,00
belgijski frank	46,00	47,50
funt šterling	2506,00	2585,00
irski šterling	2390,00	2470,00
danska krona	247,00	255,00
grška drahma	6,40	7,00
kanadski dolar	1273,00	1313,00
japonski jen	15,10	15,60
švicarski frank	1140,00	1165,00
avstrijski šiling	136,10	140,50
norveška krona	222,60	229,00
švedska krona	207,00	214,00
portugalski escudo	9,50	9,85
španska pezeta	11,50	12,00
avstralski dolar	1167,00	1205,00
madžarski florint	12,00	15,00
slovenski tolar	12,40	13,00
hrvaški dinar	0,15	0,22
		
18. JANUAR 1994	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1674,00	1725,00
nemška marka	960,00	980,00
francoski frank	282,00	292,00
holandski gulden	853,00	873,00
belgijski frank	46,00	47,50
funt šterling	2505,00	2565,00
irski šterling	2390,00	2450,00
danska krona	247,00	254,00
grška drahma	6,70	7,20
kanadski dolar	1270,00	1300,00
švicarski frank	1141,00	1166,00
avstrijski šiling	135,90	140,40
slovenski tolar	12,40	12,90
			
17. JANUAR 1994	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	-	1.753	-
francoski frank		29.475	-
nizozemski gulden	-	89.318	-
belgijski frank	-	4.799	-
španska peseta	-	1.217	-
danska krona	-	25.839	-
kanadski dolar	-	1.329	-
japonski jen	-	1.577	-
švicarski frank		118.567	
avstrijski šiling	-	14.229	-
italijanska lira	-	1.028	"
švedska krona	-	21.444	<-
MEDPODJETNIŠKI TRG
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 19. januarja 1994 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar <virni. Pri kor iu deviz oz. r	100 100 100 100 1 1 ikretnih r noseben	1106,5761 2293,8878 7778,0000 8,0183 203,9547 136,3639 Dosllh je možno odst doaovor.	1108,7101 2298,3116 7793,0000 8,0338 204,3480 136,6269 ■opanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni, Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	77,60 77,72 panje.	77,80 77,90
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečai velja dne 12. januarja 1994 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt - Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in CHF so dc nutno veljavni tečajnici Banke Slovenije Slovenije povečano oziroma zmanjšano odkup prilivov in prodajo deviz do ECU = se tečaj določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezi objavljenem tečaju in v skladu s tekstom, ki	DEM DEM DEM DEM ločeni na pc pri drugih v za 0,25-odst 30.000 na dc emo kupovc dopolnjuje p	77,60 77,60 77,60 77,65 )dlagi srednjih t alutah pa je ra otne točke. Te n. Pri večjih pril 3ti in prodajati ogoje nakupa	77,80 77,80 77,83 77,85 Bčajev po tre-zmerje Banke čaji veljajo za vih in nakupih ■ujo valuto po li prodaje.
			
18. JANUAR 1994	v URAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1700;360	—
ECU	—	1885,700	—
nemška marka	—	970,250	—
francoski frank	—	286,110	—
funt šterling	—	2542,040	—
holandski gulden	—	866,780	—
belgijski frank	—	46,681	—
španska pezeta	—	11,892	—
danska krona	—	250,350	—
irski funt	—	2431,170	—
grška drahma	—	6,774	—
portugalski escudo	—	9,658	—
kanadski dolar	—	1294,130	
japonski jen	—	15,364	—
švicarski frank	—	1155,140	—
avstrijski šiling	—	138,040	—
norveška krona	—	225,950	—
švedska krona	—	209,650	—
finska marka	—	299,170	—
avstralski dolar	—	1186,340	—
		
17. JANUAR 1994	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	12,1000	12,6000
kanadski dolar	9,1500	9,5500
funt šterling	18,0000	18,8000
švicarski frank	817,0000	847,0000
belgijski frank	32,9500	34,2500
francoski frank	203,0000	211,0000
holandski gulden	616.0000	640,0000
nemška marka	689,0000	715,0000
italijanska lira	0,7020	0,7420
danska krona	177,5000	184,5000
norveška krona	159,0000	166,0000
švedska krona	146,5000	153,5000
finska marka	210,5000	250,5000
portugalski escudo	6,8000	7,2000
španska peseta	8,3500	8,8500
japonski jen	10,8000	11,2000
slovenski tolar	9,0000	9,5000
hrvaški dinar	0,0000	0,0600
j Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
TAJSKA
MODA
Oaza gostoljubja v Indokini <«>
Senco seksualnega turizma še visi nad deželo
Današnje turistično geslo govori o deželi večnega poletja, deželi naravnih lepot in prijaznih ljudi. Kljub poskusu, da se dežela prikaže v drugačni luCi, pa je seksualni turizem še vedno živ. Bangkok je poln diskotek, restavracij, barov, maserskih salonov... Najbolj poznani, tisti po okusu zahodnih turistov in njihovih žepov, se nahajajo v majhni uličici Patpong, ki med seboj povezuje aveniji Suravvong in Šilom. Uspavana trgovina z ženskim mesom zaživi v soju neonskih luCi, ko na mesto pade noc. V nekaterih lokalih lahko radovednež non-stop spoznava, kaj vse je mogoče početi z nekaterimi deli ženskega telesa, spet v drugem je deležen erotične masaže, pri kateri tajske lepotice uporabljajo enako učinkovito kot roke - vse dele svojega
golega telesa. Spet drugje si lahko izbere ljubico za eno noC kar med razstavljenimi, živimi in oštevilčenimi primerki. Res primerno in domišljeno, pomisli človek prvi hip, po premisleku pa vse skupaj preveč spominja na trgovino s sužnji. In res, marsikateri nasmejani dekliški obraz skriva žalostno usodo, usodo hčere revnega kmeta, prodane v belo sužnost, usodo ilegalne vietnamske begunke.... Za marsikatero dekle pa je žal tak naCin življenja edina možnost spodobnega preživetja. Agresivnost tovrstne ponudbe se močno poveča ob koncu tedna. Takrat se vsi vozniki tuk-tukov prelevijo v svojevrstne akviziterje. Kar na ulici s pomočjo barvnih katalogov prodajajo tajske lepotice in njihove usluge. Kot je običaj za vsako
blago na Tajskem, je tudi prva cena tovrstne ponudbe naravnost oderuška. Ravno tako so Tajci tudi mojstri ponaredkov. Lahko se zgodi, da se prikupna lepotica iz kataloga ob pobližnjem ogledu spremeni v prikupnega travestita. Ulična ponudba je običajno paketna ponudba, sestavljena iz prevoza, erotične masaže in spolnega akta. Pri vrtanju v sestavo cene tovrstne ponudbe sem presenečen ugotovil, da je samo ljubezensko dejanje cenejše od masaže. Očitno je, da tajske lepotice belcev kot ljubimcev ne cenijo preveč.
Spolni trgovini, celotni Tajski, pravzaprav vsemu azijskemu kontinentu - grozi nova nevarnost. Po deželi ihtavo jezdi in išCe svoje žrtve apokaliptični jezdec sodobnega sveta - aids.
Menihi pri jutranji molitvi (Foto: Janez Jaklič)
Plečnik
O, kako sem se motil o njem, ravnal pa sem mogoče pravilno. Ko sem že vse pospravil, je nenadoma vstopil Plečnik: »Kaj ste naredili?« Opravičil sem se, da grem, ker nimam pravega dela itd. Plečnik teh mojih besed sploh ni posluSal, ker je takoj hitro rekel: »Kaj, vi nimate dela? Pri meni? Kdo vam je to rekel? Vi-nohradska cerkev vas ponovno Čaka in pogovorila se bova.« Nato se je sklonil k meni nad mizo in tiho dodal: »Veste, prav sem vam rekel, ni to moja zadeva in vam pravim, naj ne bo tudi vaša zadeva. Vi veste, čigava je, in še vam pravim, da sem zadeve sit. Samo čakal sem, da ste z njo končali. Ne sprašujte, kmalu boste zvedeli, prekmalu. Kar se
drugega tiče, vi vodja,‘ar-chitect en chef, verujte, poznam vas in vem, kaj je to, vi niste za to, vi niste in ne boste znali ljudi sekirat. Zato vas prosim, da me ubogate!« Preden je izrekel poslednjo besedo, je malo počakal.
Ni mogoče povedati, kakšen kamen se mi je odvalil od srca. Kamen, ob katerega bi se usodno spotaknil. Enea za drugim mi je Plečnik nanizal razloge in res sem kmalu izvedel, zakaj mi je rekel, da je zadeve sit. Ali, česar sem se najbolj bal in sramoval, tega preprosto ni omenil. Pa je bilo na dlani: Vsega je bil kriv pohlep po denarju. In PleCnik, naj poudarim, tega ni omenil, niti ni namignil. Zakaj ne? Mar nisem bil naravnost drastičen primer njegove trdi-
tve, da je denar hudič? Ob človeku, ki je to zagrešil, pa se, ne morem reci drugače, veliki PleCnik ni spotaknil! Nasprotno, v silni bolečini ga je preljubezni-vo potolažil in spodbudil za vse življenje.
»Vi ne veste, kaj se pravi pomagati,« mi je mnogokrat rekel, »kaj pomeni to za tistega, ki mu pomagamo, kaj šele za tistega, ki pomaga!«
PleCnik, kot je sam povedal, ni bil nikakor mirne, ampak je bil skoraj divje narave in je poudarjal, da je Kraševec. »Kot otrok sem se nad svojim bratom Janezom tako razjezil, da sem letel z nožem za njim in ga, hvala Bogu, nisem ujel, ker ne vem, kaj bi se sicer zgodilo.« VVagner je študente, Ce so Plečnika dražili, na njegov srd opozoril in odklonil vsako odgovornost, če bi se kaj zgodilo. Z bratom Janezom sta na Dunaju silovito demonstrirala in »skozi okna stole metala!« Ker niso bile neke publikacije raznesene, kot je odredil, je, Čeprav je bila nedelja, pridrvel na tehniko našel tam študenta, ki je bil zadolžen za to in se nad
Modeme so manjše torbice živih barv
Takšne torbice so trapezne, ovalne ali kvadratne oblike
Torbe in torbice so btnike z napisi, značka-okrasna in hkrati zelo mi, rutkami... uporabna stvar. Zelo V študijskih letih in mladi, bolj ohlapno in po njih pa pridejo zelo glasbeno oblečeni »2- prav velike, za A4 for-ji« nosijo vre C e in nahr- mate sprejemljive torbe
z večjo prostornino. Ravno take so zadnja leta tudi damske torbe. Velike so, z nekaj izbranimi našitki in okraski. Navadno imajo več predalov in so prostorne. Tu kombinacije s Čevlji in škornji niso zahtevne, pa so kljub temu opazne in lepe.
Bolj bodeč pogled pa zaslužijo manjše torbice živih barv in raznih vzorcev, oblikovane v trdne trapezne, ovalne, kvadratne in drugačne oblike. Te so modni hit in zelo znajo opozoriti nase.
Pri materialih lahko izbiramo med blagom različnih vzorcev, barv in vezav,lahko pa so usnjene z globoko odtisnjenim rastrom, iz svetlečega usnja, iz žameta, napetega Cez trdno ogrodje torbice ali iz umetnih mas.
Ročaji so lahko kra 'tki in trdi z dodatki na nizanih biserov in st®, klenih kroglic ali dalj51 iz kovinskih verižic ® vrvic. Torbice so labk® obrobljene s trakovi ® prepletenih oziro®8 zavitih trakov ali nit c Tako torbico pa lahk° zamenja tudi neseset' Je trdne pravokotn® oblike s kratkim trdi® ročajem, ki .je na p° krov pritrjen s kovin sko sponko. Vanj lahk° zložimo vse mogoC® pripomočke za ličenje in dokumente. Zanj 6® bo odločila elegantna ženska.
Majhne torbice v bo gatih barvah z zlatimj verižicami in drugi®1 okraski spominjajo n® Chanelin modni s t i j-Kreatorka v vseh svoj® kolekcijah uporablja zla-te verižice z okraski. Suzana Belak Pungartnik
Hrodčoni - garderobo
njim tako znesel, da je štu- morajo biti raznesene!« dent mislil, da ga bo jeza Presrdit nastop svojega vrgla. »Stande pede« pri nečaka pa je opravičil z priči, je moral na Plečni- besedami: »Veste, mu ni kovo zahtevo raznesti pu- za zameriti, je naše krvi!« likacije, »do poldneva	(Senadaljuje)
Danes goduje
Friderik Baraga
Slovenski misijonar in škof Friderik Irenej Baraga se je rodil 29. junija 1797 v Mali vasi in bil še isti dan krščen v Dobrniču.
Na Dunaju je doštudiral pravo, v Ljubljani pa bogoslovje in bil septembra leta 1823 posvečen v maš-nika. Kaplanova! je v Smartinu pri Kranju in v Metliki, leta 1831 pa je odšel v misijone med severnoameriške Indijance Otava in Očipve v Michigan® Tam je bil leta 1853 posvečen v škofa. Med Indijanci je deloval vse do svoje smrti 19. januarja leta 1868. Pokopan je v grobnici svoje škofijske cerkve v mestu Marquette.
S svojim misijonskim delom in pisanjem v jeziku Indijancev OCipva je Friderik Baraga zasedel p°" membno mesto tudi v severnoameriški zgodovini-Kakšen človek je bil ta vehki Slovenec, pa kažeta ti dve njegove misb:
»Človek ne more svojega imetja bolje porabiti, kakor Ce pomaga ubogim. Ako imaš veliko premoženje, pomish, da te je božja previdnost s tem. ko ti ga je dala, postavila za skrbnika tistih, ki nic nimajo!«
»Ce ljubiš Boga, ljubiš svojega bližnjega. Ne ostani pa pri lepih mislih: tvoja usmiljena ljubezen mora biti delavna. Koliko žalostnih potrebuje tvojih tolažilnih besed in kobko nesrečnih tvoje pomoči. Bog pripusti, da jih je zelo vebko na svetu, ki si morajo s trpljenjem zaslužiti zveličanje, drugi pa ga dosežejo z usmiljenjem do teh nesrečnih.«
NAGRADNA AKCIJA Z RADIOM GLAS LJUBLJANE_
Slovenskim voznikom BMW se obeta turnir v tenisu in golfu
A <TPx ' ljr
m**
f
■ M
Organizator Tehnounion Avto bo spomladi predstavil nove motorje
Na slovenskem tržišču i .topa tovarno BMW po-,,et]e Tehnounion. Prvo
skL°nM š^° P°8°dbo so sklenili leta 1956. Tedaj je
i1 ° Y Podjetju zaposlenih Pf ^lavcev- Kmalu pa sledile nove pogodbe. v vseh štiridesetih letih je /j skromnega zastopnika ®aslo podjetje, ki si je po-m„Z.astoPstva za tovarno , W Pridobilo pravico a Pr°dajo izdelkov tako Pomembnih proizvajal-cev kot sta Candy in Preteklo obdobje bi tahko označili kot čas dozorevanja, v katerem jim Je uspelo pridobiti tudi najzahtevnejše kupce. Pri ehnounionu se trudijo, da bi z izdelki visoke te-unoloske kakovosti zado-y° Pb tudi zelje tistih, ki nuajo izostren in nevsakdanji okus.
Nekoč je bil Tehnounion zastopnik za prodajo BMW avomobilov na celotnem nekdanjem jugoslovanskem prostoru. Po osamosvojitvi Slovenije pa so za nekaj časa zadržali še prodajo na hrvaškem in makedonskem tržišču. Danes je Tehnounion zastopnik samo še za našo državo, kjer so v letu 1993 prodali sedemsto BMW vozil. Domači kupci so se najbolj zanimali za seriji 3 in 5. Kupce so pritegnili zlasti modeli 316, 518, 520 in 525. Končne cene za te modele se gibljejo med 39 in 68 tisoč nemških mark.
Dodatne informacije o BMW so na voljo v pro-dajno-servisnih centrih, ki so širom po Sloveniji. Največji center je v Ljubljani, ostali pa so v Kopru, na
Vrhniki, v Brežicah, Ljutomeru, Mariboru, Celju, kjer so poleg obstoječih servisov zgradili prodajne salone. Nov prodajni salon bodo zgradili tudi v Ljubljani. Z gradnjo bodo pričeli že to pomlad, predvidevajo pa, da bo salon zgrajen prihodnjo zimo.
Letos je postal Tehnounion Avto samostojno podjetje, ki vas bo presenetilo že spomladi. Na slovenskem avtomobilskem sejmu bodo vsem ljubiteljem motorjev predstavib nove BMW motorje F 650 z močjo 35 kW in model R 1100 GS z močjo 59 kW.
Tehnounion Avto bo v letošnjem letu priredil turnir v tenisu in golfu za vse slovenske voznike BMW. Zmagovalec turnirja se bo nato udeležil skupnega evropskega zaključnega
NAGRADNA AKCIJA
V našem časniku lahko ob sredah spremljate nagradno akcijo z RGL in v njej tudi sodelujete.
Z akcijo se pridružujemo kvizu »Labirint znanja«, ki je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani.
Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja...

BMW F 650
tekmovanja, ki ga bo tovarna BMW priredila v Monte Carlu.
Tehnounion Avto vas vabi v svoje prodajno-ser-visne centre, kjer vam bodo prijazni prodajalci odgovorili na vsa vprašanja, ki vas zanimajo o
izdelkih svetovno znanega proizvajalca varnih, udobnih in elegantnih avtomobilov znamke BMW. Predvsem pa vam želijo varno vožnjo, v katerem koli avtomobilu se že vozite.
Marjeta Smolnikar
Telefonska številkau Naslov:____________
Glasbena želja:_
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA

Horoskop


zapisal B. R. K.
OVEN 21.3. - 20.4: Telo vam je hvaležno, da ste ga poslušali in mu prilagoditi delovni ritem. Zato vas bo obiskal zgolj prehlad, ki pa ga boste prekihali brez bolečin.
BIK 21. 4 - 20. 5.: Vsak val ima svoj vrh in svoj dol. Trenutno se spuščate navzdol, zato se vam bo zdelo, da ste ubrali napačno smer ali se predali napačnemu vetru.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Imeti boste obilo razlogov za nadutost, a boste vendarle ostali zgledno skromni. Nizali boste uspeh za uspehom - resda nič velikega, a vse hvale vredno.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Čeprav ste utrujeni, se vaš optimizem in delovni zagon ne bosta omajala. Nasprotno, na trenutke bo kazalo, da vam vlivata novo energijo ideje.
LEV 23.7. - 23.8.: V svetu boste videli tudi tisto, kar ne bo videl nihče in česar v njem ne boste našli niti sami, Četudi boste iskali z najmočnejšo lučjo.
DEVICA 24 8. - 22. 9.: Plujete v obdobje, podobno lagodni plovbi po morski gladini. Občasni sunki vetra ne bodo vplivali na smer vašega potovanja. Vetrič bo namreč topel.
TEH1NICA 23.9. - 22.10.: Svetli dnevi se bodo nadaljevali na skoraj vseh področjih vašega doživljanja in delovanja. Vestni boste in optimistični, radovedni in radoživi.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Obnašali se boste kot buldožer, ki si je vbil v glavo, da mora v enem dnevu porušiti pol amazonskega pragozda. Ce ne boste pritisnili na zavoro, bo joj.
STRELEC 23.11.-21.12.: Ker ste se minule dni prečistili in olajšali, bodo vaše notranje napetosti tako neznatne, da se vam bo dozdevalo, kakor da jih nikdar ni niti bilo.
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Kljub malce slabšemu počutju boste vendarle ohranili zavidljivo mero spretnosti in poslovne modrosti. Resni boste in zadržani, a skrajno pronicljivi.
VODNAR 21.1. -19. 2.: Zasipali ste se s tolikšnimi obveznostmi, da se nimate Časa niti vprašati, kakšen smisel ima vse to. Pazite, da vam ne zmanjka časa še za dihanje.
RIBI 20.2. - 20.3.: Ko se boste prepričali o dobroti in naklonjenosti tistih, ki ste jih imeli za sebične in premalo pozorne, vam bo nekdo dokazal prav nasprotno.
ŠAH
8
7
6
5
4
3
2
1
mm
• £;
m

mm

m

%
mi
a b c d e f g h
Tinvvorth - VVoodland / Anglija 1957
Na odprti g liniji je črni podvojil trdnjavi in s pomočjo belopoljnega lovca povezal belo vojsko. Beti je uspel ubraniti vse dohode do svojega kralja, vendar črni, ki je na potezi, še stopnjuje pritisk na belega kralja. Kako mu to uspeva?
Rešitev naloge
Na videz pasivno postavljen čmopoljni lovec na polju e5 s polja d4 poveže belo trdnjavo l...Ld4!, zato ga mora bela dama odstran iti 2.Dd4:. Cmi prične z akcijo na g liniji 2...Tg2:+ 3.Tg2: Tg2:+ 4.Khl /seveda ne 4.Tg2: Del mat/ 4...Te2: 5.Sf6+ Df6:! in beti se je vdal. Na 6.Df6: Tel mat!
KRIŽANKA
Vodoravno:
I.	kraj pod Olševo v Zgornji Savinjski dolini, 8. tuje, čudne ati nenavadne stvari, 10. ženski pevski glas,
II.	slovenski pisatelj in politik (Ferdo, drama Profesor Klepec), 12. iranska denarna enota, 14. francoska oznaka za kugo 20. stoletja, 15. ovoj, ki ga okrog sebe osnuje zarodek višjih vretenčarjev, 17. evropski veletok, 18. spora, 20. angleška okrajšava za goro, 21. sibirski veletok, 23. stari Slovani, 25. moški pevski glas, 27. ime nemškega alpskega smučarja Bittne-rja, 30. rt na Portugalskem, najzahodnejši konec Evrope, 32. krajša oblika angleškega imena David, 33. gosta juha iz mesa, krompirja, zelenjave in prežganja, 35. rastlinska bodica, 36. velika, sušna kotlina na jugu Afrike, 38. hazardna igra s kartami.
Navpično:
1. turški sultan, ki je osvojil Mezopotamijo, Sirijo in Egipt, 2. osmi del oboda kroga, 3. avtomobilska oznaka Lesota, 4. štor, panj, 5. grška “sveta gora”, 6. gibljivi del čelade, ki pokriva obraz, 7. starogrški junak, po katerem se je imenoval gaj v Atenah, kjer je poučeval Platon, 9. okras na korintskem kapitelu, 10. naplačilo, nadav, 13. turška in italijanska denarna enota, 16. biblijski mož, ki ga je pogoltnil kit in ga izpljunil na kopno, 19. med, 21. rata, 22. tropsko drevo opičji kruhovec, 24. brzice na finski reki Vuo-ksi, 26. milanska opera, 28. uradni jezik v Izraelu, 29. reka v Angliji, tudi Nene, 31. orientalsko riževo žganje, 34. norveški pop trio, 37. površinska mera.
a b c d e f g h
Zelinskij - Locov / SZ 1970	•
Bela dama je vdrla v črni tabor, da bi ogrozila črnega kralja, ki je v varstvu čmopoljnega lovca. Beti,ki je na potezi, ne žeti zamenjati lovca za vsako ceno in išče druge možnosti. Nastala pozicija mu ponija enkratno priložnost in beti se je noče odpovedati in z lepo kombinacijo doseže odločilno prednost.
Rešitev naloge
Ne boste verjeti! Beti za zmagovito pot začasno žrtvuje damo l.Df8+! Tf8: 2.Le5:+ Kg8 /na 2...Tf6 3.Lf6:+ Df6: 4.Tf6:/ Sedaj se odpre še druga lovska diagonala 3.d6+ Tf7 4.Tf7: in črni je kljub prednosti dame v izgubljenem položaju, saj mu grozijo odskočni šahi z matom!
Silvo KovaC
	1	2	3	4	5	6	7	
	8							9
10			•	11				
12			13	•	14			
15				16	•	17		
		18			19	•	20	
21	22	•	23			24		
25		26	•	27			28	29
30			31	•	32			
33				34	•	35		
36					37			
	38							
lBie>[eq ‘ueqe[FT>[ ‘urj ‘eieqo ‘9abq ‘eooy ‘uram/ ‘seq ‘quy ‘qo ‘TIN ‘sorj ‘uaq ‘(rame ‘VGIS ‘1BH ‘qnzo;q ‘qa ‘Bsjposije ‘BAeojog :ouABJopoyx
Aausara
JUTRI
Pisalo se je leto 1900
»Cas in dogajanje« Johna Rusldna
Veliki britanski umetnostni kritik in socialni reformator John Ruskin se je za svet umetnosti navdušil na svojih številnih potovanjih po Italiji. Za Ruski-na so biti »lepo, resnično, dobro« enakopo-menski pojmi. Ljubezen do umetnosti se ne more oddvojiti od ljubezni do resnice. Ideja lepote je odvisna od etosa in potemtakem lahko »plemenita umetnost prihaja le od plemenitega človeka«.
Umetnost nekega naroda je po Ruskino-vem mnenju le seštevek njegove družbene politične spretnosti. Panteistična težnja po lepoti na vseh področjih življenja je privedla Ruskina do misli o ustvaritvi utopističnih idej o novem družbenem napredku. Čeprav nobena od njegovih družbenih teorij ni bila preizkušena v praksi, so vendar močno vplivale na mišljenje in delo bolj praktičnih družbenih reformatorjev, ki so dajali pod drobnogled njegova dela, kot so »Sedem luči arhitekture«, »Moderni slikarji« in predvsem delo »Cas in dogajanje«.
Ruskin, ki je ostro nasprotoval svetu tehnične civilizacije in utilitaristični mentaliteti, je umrl 20. januarja leta 1900 na svojem domu v Lake Districtu.
PREBLISK
Umetnost izvira iz iskanja lepote, znanost pa iz iskanja resnice.
John Lyly
Sreda, 19. januarja 1994
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA / V SREDOZEMLJU BO DEŽEVALO ALPE JADRAN /SE SONČNO
1000
1010
1030
*
1020
Vremenska slika:
Nad srednjo in vzhodno Evropo se je okrepilo območje visokega zračnega pritiska. Z južnimi vetrovi bo v višinah zaCel k nam pritekati bolj vlažen zrak.
C A
središče središče ciklona anticiklona
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 10%	pod 5
44 **
10-30%	5-10
*** ***
30-50%	10-30
********
30-60
*** *** *** ***
nad 10 m/s
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 07.38, zašlo pa ob 16.48. Dan bo dolg natanko 9 ur . Luna bo vzšla ob 10.41 in zašla ob 23.58.
RAZMERE NA CESTAH
Ceste po državi so mokre in spolzke. Promet po državi in mejnih prehodih poteka tekoče in brez zastojev. Na gorenjskih mejnih prehodih je potrebna zimska oprema.
	
FURLANIJA-JK	
Piancavallo	60/130 cm
Fomi di Sopra	30/120 cm
Zoncolan	60/100 cm
Trbiž	30/150 cm
Nevejsko sedlo	70/270 cm
Sauris	40/60 cm
VENETO	
Sappada	40/100 cm
SNEŽNE RAZMERE
SLOVENIJA
Golte	do 40 cm
Kanin	od 70 do 300 cm
Kobla	80	cm
Kope	do 100 cm
Kranjska gora od 20 do 50 cm Krvavec	do 85 cm
M. Pohorje	do 55 cm
Roga	od 65 do 85 cm
Soriška planina	70	cm
Velika Planina	10	cm
Vogel	ni podatka
Zatmik	do 40 cm
PLIMOVANJE
Danes: Danes: ob 1.37 najvišje 30 cm, ob 9.02 najnizje -11 cm, ob 13.07 najvisje -5 cm, ob 18.22 najnižje -16 cm.
lutri: ob 2.28 najvišje 27 cm, ob 11.27 najnižje -17 cm.
Slovenija: Pretežno jasno bo, Sosednje pokrajine: le v nižinah' bo zjutraj megla. Večinoma bo jasno, le ob Ja-Burja bo ponehala. Dnevne drami se bo popoldne znova temperature bodo malo nad 0, pooblačilo.
°C, na Primorskem do 9 °C.
V	Sloveniji:	Obeti:
V	Četrtek se bo vreme po- Tudi v petek bo oblačno, slabšalo. V notranjosti bo vendar bo postopno nehalo snežilo. Na Primorskem bo snežiti..
spet začela pihati burja.
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 7. in ob 13. uri
LJUBLJANA.... Hi
TRST......... %
CELOVEC...... Jj
BRNIK........ %
MARIBOR.......	%
CELJE........
NOVO MESTO... Ju
NOVA GORICA..	A»
MUR. SOBOTA...	%
PORTOROŽ..... J
POSTOJNA......	"'c
ILIRSKA BISTRICA.	3/?
KOČEVJE......
ČRNOMELJ......-	U/
SLOV. GRADEC..	u/,'
BOVEC........ Jo
RATEČE....... Ji
VOGEL.........-	"J
KREDARICA.....	-15/-»
VIDEM........ *®
GRADEC........	%
MONOŠTER.....
ZAGREB...... 'Ji
REKA........ 5/5
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 7. in ob 13. uri
HELSINKI.....
STOCKHOLM 	-13J
MOSKVA....... Ji
BERLIN............. Jo
VARŠAVA...... J,
LONDON.......	%
AMSTERDAM.... 'J
BRUSELJ...... ji
PARIZ........ 'J, G
DUNAJ........
ZuRICH.......
ženeva....... 'g
RIM.............. bJi
MILAN............. 2Jr,
BEOGRAD...... O/o
BARCELONA.... J,
ISTAMBUL.....	1
MADRID.......	'2	'
UZBONA.......	5/2
ATENE........ 13/J
TUNIS.......... 10/16
MALTA........ 11J
KAIRO............ n/2!
PARIZ / PRIKAZI ŽENSKE LUKSUZNE MODE
Mojstri so za kratko, lahkotno in prozorno
Givenchy je slavil 40-letnico delovanja
PARIZ - Luksuzna moda diktira kratko. Glede dolžine kril (kratka, velikokrat mini krilca prehajajo že v mikro) so si enotni skoraj vsi mojstri, ki so doslej nastopili na pariških prikazih zenske luksuzne mode za prihodnjo pomlad in poletje. Vsekakor ne gre samo za estetsko izbiro, temveč tudi za ekonomski račun, saj je luksuzna moda izjemno draga in si jo lahko privošči le malo žensk, ki pa navadno niso rosno mlade, dolga krila pa
navadno ne polepšajo ne pretirano vitkih ne dolgonogih žensk. Zatorej so z vseh vidikov -običajna dolžina namreč pristaja vsaki postavi - primernejša krajša krila. To pa seveda Se ne pomeni, da so se modni ustvarjalci odpovedali dolgim lahkim prosojnim krilom, ki so kot nalašč za igro »pokrito - razkrito«.
To igro so se tokrat šli - tudi glede na letni čas - z zgornjim delom, ki je praviloma kratek, tako da razkrije trebuh s popkom. Bluze so največkrat prozorne, Ce so dolge, se nanje o b 1 e C e kratke, bogato p o s i t e suknjiče, priljubljena inačica predvideva suknjiče iz živo vzorčastega blaga. Barve so za pomlad pastelne, za poletje ž i v a h -nejse, se vedno pa
so prisotne kombinacije z modro oz. s Črno barvo, ki že veliko sezon nastopa z belo.
Pri luksuzni modi pa so seveda odločilne izbire posameznih ustvarjalcev. Emanuel Un-garo, ki od nekdaj ljubi »žensko žensko«, se je tokrat poigral s tančicami in vezeninami. Vsega je predstavil 42 modelov, vse pa je preveval Car Dalnjega vzhoda. Številno občinstvo je bilo očarano nad uporabljenim blagom in barvami.
Bolj tradicionalno pot pa je za svojo 40- j letnico delovanja ubral j Givenchy (na sliki njegov model), ki je predstavil nežne kostime in : veCne svilene »srajčne obleke«. Hubert de Gi- j venchy je svojo prvo ’ kolekcijo predstavil že -leta ’52, vendar pa je I redno začel nastopati | leta ’54, svetovni sloves pa si je prislužil v 60. letih (na sliki eden od modelov »40-letnika«),
V znamenju direkto- I rija je tokratno kolekcijo maison Dior pripravil tudi Gianfranco Ferre, na isto zgodovinsko obdobje se je namreč skliceval tudi La-croix. Vendar pa modeli italijanskega mojstra kljub izvrstni izdelavi niso preveč »segreli« občinstva.
ZDA / PRED DANAŠNJO RAZPRAVO
John Wayne po radiu o postopnem okrevanju svojega prišitega organa
Žena Lorena pa je popolnoma strta, saj le joče nad svojo usodo in moli
NEW YORK - John Wayne Bobbitt, nekdanji mornariški strelec iz virginijskega Manassasa, ki mu je žene Lorena pred Šestimi meseci s kuhinjskim nožem odrezala penis, je včeraj v intervjuju za neko erotično radijsko postajo podrobno opisal svoje dolgo in težko okrevanje.
»Začenja obnavljati svojo funkcijo. Nedvomno je sedaj boljši,« je v neposrednem telefonskem intervjuju iz neke bolnišnice poudaril Bobbitt. Poslušalci programa, ki ga vodi Hovvard Štern, v ZDA znan kot »najbolj opolzka usta ameriškega radia«, so kaj hitro ugotovili, kaj je predmet neobičajnega kle-
peta. V topli poletni noči od odrezdno peto okončino (delo Lorene Bobbitt) so namreč bivšemu mornariškemu strelcu ponovno prisili z zapletenim in dolgotrajnim mikroki-ruskim posegom.
Medtem ko je John Wayne navajal podrobnosti »ponovnega vstajenja svojega mesa«, se je žena Lorena pripravljala na zadnjo razpravo. »Je na tleh, joCe in moli,« je povedala neka prijateljica. Včeraj so besedo imeli psihologi, ki so sodnikom in porotnikom poskušali dokazati, kaj je podoživljala Lorena, ko se je po letih zakonskega nasilja odločila za tako dramatično dejanje.
V Švici odkrili mafijski zaklad
MILAN - V petek je eden od mafijskih skesancev pokazal Švicarski policiji, kje je zakopan pravi zaK-lad v dolarjih. Policija je v kantonu Ticino z njego-vo pomočjo našla železni zaboj, v katerem sta bila dva milijona dolarjev, ki jih je mafija tam zakopala, potem ko so Švicarske oblasti uvedle strožje zakone zoper pranje umazanega denarja. Vsota, ki so 1° odkrili s pomočjo skesanega Salvatora Cancemija, je sad preprodaje mamil.
Charles se je odpovedal polu
LONDON - Princ Charles baje postaja preudar-nejsi. Potem ko se je odpovedal svoji ljubezni do zapeljive Camille, se je sedaj odrekel Se svojemu priljubljenemu športu polu. Odločitvi so najbrž botrovali tudi nasveti zdravnikov, ki so mu zagotovili, da ga boli hrbet prav zaradi igranja pola. Doslej so bili zdravniški nasveti bob ob steno. Sicer pa 1® ljubezen do konj prejšnji teden drago stala tudi kraljico Elizabeto, ki je padla s konja in s zlomila zapestje. Daily Mirror objavlja vest o kraljičinem padcu z naslovom »Lahko bi se bila ubila«.
Bangladeš: stavka zdravnikov
NEW DELHI - Bangladeški tisk obtožuje zdravnike, da so s svojo enotedensko stavko povzrocm smrt vsaj sto oseb. Za bolnike trenutno skrbi) svojci, ki so jih odpeljali iz bolnišnic na domove, kjer pa ne morejo biti deležni potrebne ije8e' Zdravniki zahtevajo višje plače, vec denarja za zdravstvo, veC negovalnega osebja in ustanovitev specializiranih univerz.
Leta 1945 so se nacisti izkrcali na Novi Zelandiji
LONDON - Proti koncu druge svetovne vojne se je nemški komando z ene od podmornic, ki so kriza rile v Tihem oceanu, izkrcal na Novi Zelandi)1-vendar ni slo za invazijo, temveč so Hitlerjevi m°r narji le skočili na kopno, pomolzli nekaj krav inse z vso hitrico spet odpravili na podmornico. O d godku je poročal poveljnik novozelandskega letaj stva, ki opira svoje trditve na pripovedovanje kap tana Heinricha Timma, ki je v letih 1944 in 194 križaril s svojo podmornico U862 pred novoze landsko obalo in potopil kar osem tovornih ladij-
V Braziliji nasedla jadrnica brez posadke
RIO DE JANE1RO - Na brazilsko obalo je nasedla jadrnica, na kateri ni bilo nikogar. Na njej je vse najlepsem redu, vse deluje brezhibno, ljudi na n nikjer. Domnevajo, da je posadka izginila me neurjem.