«
*"*" ICtO. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K 2'—	V * iubljani, sobota 5. novembra 1921.
Naročnina za kraljevino
SHS
Mesečno 40 K. Letno 4S0 K. Inozemstvo:
Mesečno 50 K. Letno 600 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
Uredništvo:
Woifova ulica 1/1. Telefon 300
Uprava:
Marijin trg a Telefon 44
Rokopisi se ne vračajo. Vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
Politični položaj.
Beograd, 4. nov. (Izv.) Politični položaj se po povratku ministrskega predsednika Nikole Pašiča v Beograd še ni razčistil. Kakor se doznava, gospod Pašič ni zadovoljen s koraki, ki jih je naša vlada ukrenila povodom zadnjih dogodkov na Madžarskem. Zlasti se ne strinja z mobilizacijo. Mnogo se komentira dejstvo, da je bilo g, Tiči Popoviču ponovno poverjeno vodstvo zunanjega resorta, dasi se je za gotovo pričakovalo, da se s svojega dopusta ne povrne več na mesto pomočnika zunanjega ministra. Seje narodne skupščine se smatrajo le kot nekaka priprava za pravo parlamentarno sezono. Vse politično življenje se še vedno osredotočuje v klubih. Radi-
kalci so še vedno nezadovoljni z no-turanjim ministrom Svetozarjem Pribičevičem. Zaradi tega želijo, da to mesto prevzame g. Ljuba Jovanovič, demokrati pa nikakor niso voljni popustiti v tem vprašanju, vsled česar je zadeva še vedno nerešena. V muslimanski stranki je prišlo do nesoglasja zaradi izključitve poslanca Kulenoviča iz parlamentarnega kluba, ki je, kakor znano, prisostvoval sejam hrvatskega bloka v Zagrebu'.' Zaradi tega je med nekaterimi poslanci tega kluba nastalo ne-razpoloženje proti njemu. Tudi to vprašuje še ni rešeno, ker se skupina dr. Spahe protivi njegovi izključitvi.
Portoroška konferenca*
Portorose, 4. nov. (Izv.) Po daljših debatah se je danes v gospodarski komisiji dosegel prvi pozitivni uspeh. Soglasno je bil sprejet skupni avstrijsko - češkoslovaški predlog, naj se v določenem roku ukinejo vse uvozne in izvozne prepovedi. Zedinili so se tudi v odseku za poštne zadeve v tem zmislu, da naj se odslej vse tri telefonske proge med Dunajem in Trstom preko Jugoslavije iz-roče direktnemu prometu med Italijo
in Avstrijo. Alco bi težkoče še naprej trajale, bo Italija v šestih mesecih zgradila novo telefonsko progo med Trstom in Dunajem čez Koroško.
Portorose, 4. nov. (Izv.) Železniška komisija je razpravljala o umestni razdelitvi goriva in kolikor mogoče neoviranem prometu ob teku vagonov. Poštna komisija je proučevala znižanje nekaterih poštnih pristojbin.
Madžarska politika.
Budimpešta, 4. nov. Predsednik Gaal je naznanil skupščini, da ga je ministrstvo za državno branibo pismeno obvestilo, da v kratkem odpotuje prvi transport v Rusiji zadržanih madžarskih talcev. — Nato je prešla zbornica k posvetovanju o zakonskem načrtu o ukinitvi vladarskih pravic bivšega kralja Karla IV. in o habsbur-, škem nasledstvu. — Poročevalec dr* žavnopravdnega odseka, Stefan Rubi-nek je podal odseku sledeče poročilo: zakonskem členu I. iz leta 1920 je narodna skupšč.na določila, da izvrševanje, kraljevske oblasti od 13. novembra 1918 dalje počiva. Hkrati si je pridržala narodna skupščina ureditev nasledstva na prestolu, kakor tudi določitev osebe kralja. Dokler se vprašanje izvrševanja oblasti državnega poglavarja ne more urediti, je izvolila narodna skupščina v svrho začasnega izvrševanja oblasti guvernerja. To je vplivalo na vso deželo pomirjevalno. Dasi končnoveljavna ureditev nerešenih vprašanj nikakor ni bila aktualna, so skušali posamezni činitqlji, proti njeni volji, rešiti ta vprašanja pristransko. Radi teh poizk- ov, ki so izpostavili državo v nevarnost nove zasedbe, je nastala nujnost, da se končnove-Ijavno urede ta vprašanja. Narodna skupščina je bila za nekaj časa podvržena tujim vplivom, ki jih ne moremo drugače zaznamovati, kakor neupravičeno vmešavanje v madžarske notranje zadeve. (Splošno odobravanje.) Notranje in zunanje komplikacije so imele za posledico-, da je postala ureditev nerešenih vprašanj aktualna in da je bila vlada prisiljena, predložiti ^narodni skupščini zakonski načrt. Drzavnopravni odsek je priporočal zbornici, naj sprejme zakonski načrt v celoti. Ministrski predsednik grof Bethlen je izjavil, da zakonski načrt "i posledica razvoja normalnega konstitucionalnega življenja, temveč posledica dogodkov zadnjih dveh tednov. Sedaj je bil predložen narodni
skupščini zakonski načrt, ki je z eno potezo prečrtal razvoj štiristo let. Dve okoliščini sta bili, ki sta povzročili, da je položaj v kratkem času dozorel: 1. Oni lahkomiselni poizkus, katerega žrtev sta bila bivši kralj in njegova dinastija (medklici poslancev Friedri-chove stranke: »Živel kralji« Klici s klopi stranke malih poljedelcev: »Sra-motilci madžarstval«) kakor tudi mir naroda; 2. ono pohlepno stremljenje, ki se je radi tega poizkusa pokazalo pri naših sosedih in katerega namen je bil vmešavati se v naše notranje zadeve in izsiliti izvršitev njihovih zahtev z oboroženo močjo. Dogodki, je dejal ministrski predsednikf so nam še preblizu, da bi se dali predočiti v objektivni luči. Zgodovina bo izrekla
o	tem svojo sodbo. Hkrati pa mora izjaviti, da v imenu madžarske vlade in madžarskega ljudstva slovesno protestira zoper tuje Vmešavanje, ker je storila madžarska vlada vse iz svojega lastnega nagiba, ko se je postavila zoper restavracijo Habsburžanov. Slovesno moramo protestirati ne le proti vmešavanju v naše notranje zadeve, temveč tudi zoper to, da so bile stav-ljene nekatere zahteve, ki se tičejo tega vprašanja le malo in ki kršijo trianonsko mirovno pogodbo. Govornik se ne mara baviti z diplomatskimi notami, ki so bile izmenjane. Omenja le, n. pr., da je bilo govora o razorožitvi. Ta zahteva pomenja ali v trianonski mirovni pogodbi vsebovano razorožitev, v tem obsegu, kakor ga predpisuje pogodba, ali pa gre za to, da se stavljajo posebne zahteve, prejkone take, ki prekoračujejo poprej omenjeni obseg. More se le smehljati, da hočejo državi naprtiti mobilizacijske stroške male entente, ker je madžarska vlada napela vse moči, da je onemogočila stremljenja, ki so ogrožala notranji mir Madžarske. Ako tudi se je govorilo o izvršitvi mednarodnih določb mirovne pogodbe, se mora to nanašati le na beneški dogovor.
SEJA ZAKONODAJNEGA odbora.
Beograd, 3. nov. Danes dopoldne Se je vršila četrta seja zakonodajnega odbora, katero je otvoril predsednik Alisa Trifunovič. Na dnevnem redu je b‘l odlok « začasnem podaljšanju trgovinske pogodbe z Avstrijo dne 26. junija 1920. Rok te pogodbe je prete-Kel 3L avgusta t. 1. Sedaj se nahajanj v brezpogodbenem stanju, ki je nasi trgovini škodljivo. Poslanca Ivan vanovič in Jovan Gjonovič sta zahtevala, da se tozadevni predlog predloži arodni^ skupščini. Minister za trgovi-o dr. Spaho prosi zakonodajni odbor, a mu da pooblastilo, da podaljša po-za dva meseca. Pri glasovanju ,e bil ta predlog sprejet.
£ -Beograd, 3. nov. Poslanec Fehim o urbegovič je kot poslanec tretjega v ! ,a. zak(jri0dajnega odbora izdelal nov * , h obrisiI' načr* naredbe sta-liai^ 8:3 vPrašanja, ki naj bi ve-°bra 23 VS° kralievino- Ta načrt se bo 'soeiil!laVal n.aJ’Prei v ministrstvu za hlinil"? Politiko, nato pa se predloži - •.Wtr$kem,u »vetu v pdpbrenje.
ZAVEZNIKI IN NASA AKCIJA V ALBANIJI.
London, 3. nov. Reuterjev urad doznava, da so zavezniške vlade opozorile beograjsko vlado na jugosloven, sko prekoračevanje albanske meje.
NOVINARJI V KOMISIJI ZA NAČRT TISKOVNEGA ZAKONA.
Beograd, 4. nov. (Izv.) Doslej niso bili poklicni novinarji zastopani v komisiji za načrt tiskovnega zakona. Ker so novinarji temu ugovarjali, so poslanci, ki so poklicni novinarji, storili vse potrebne korake, da se to omogoči. Sedaj so ti gospodje dosegli, da so v komisiji zastopani tudi poklicni novinarji, in sicer poslanca-novinarja Wllder in Korkut.
NA ZAPADNEM MADŽARSKEM SE VEDNO TOLPE!
London, 4. novembra. (Brezžično.) Velesile so pozvale madžarsko vlado, naj vpliva z vso silo na razpustitev tolp, ki se še nahajajo v velikem številu na Zapadnem Madžarskem.
SEJA NARODNE SKUPŠČINE.
Beograd, 3. nov. Danes ob 10.30 je otvoril predsednik dr. Ivan Ribar tretjo sejo narodne skupščine. Narodni skupščini se je naznanil ukaz vlade, s katerim sc imenuje za zastopnika ministrskega predsednika minister Marko Trifkovič. Parlamentu se je tudi naznanilo, da bo nadomestoval ministra za trgovino dr. Spaha za njegove bolezni minister narodnega zdravja dr. Karamehmedovič.. Skupščini se je predložil predlog o podaljšanju pogodbe vzajemnega trgovinskega prometa med našo državo in avstrijsko republiko. Ta predlog bo izročen^ posebnemu odseku v proučevanje, la odsek bo sestavljen na prihodnji seji. Odboru za poslovnik je bil izročen načrt poslovnika za narodno skupščino, katerega je predložil minister za izenačenje zakonov. Zakonodajnemu odboru je bil izročen zakonski predlog o državnem svetu, o upravnih sodiščih in načrt zakona o civilni upravi. Zakonski predlog glede razdelitve države na oblasti, o srezkih in občinskih upravah se izroči v proučevanje posebnemu odseku, ki se bo izvolil na posebni seji. Finančnemu odseku je bil izročen zakonski načrt, ki se tiče izvanrednega vojnega kredita 200 milijonov dinarjev. Imunitetnemu odseku se je- dostavila zahteva sodnije po izročitvi nekaterih poslancev. Skupščini se je naznanila tudi ostavka poslanca Todoroviča za timo-ško okrožje. Tozadevni akt se je izročil verifikacijskemu odboru. Pred prehodom na dnevni red je javil predsednik, da je poslanec Stojan Protič položil predpisano prisego v zinislu ustave. Nato se je prešlo na dnevni red: Volitev administrativnega, imunitetnega, odseka za prošnje in pritožbe in finančnega odseka. Ti odseki so se volili po razmerju s številom članov posameznih skupin. Vsaka skupina je predložila svojo listo. V vsak posamezen odsek je prišlo toliko članov, kolikor je pripadalo posameznim skupinam po načelu proporca. Skupščina je sprejela tudi naredbo, da morejo one člane, katerim ni bilo mogoče priti na sejo, nadomestovati kandidati, ki so bili na njihovi kandidatni listi takoj prvi za izvoljenimi poslanci. Nato so volili tudi kontrolorje, nakar je prešlo na glasovanje. Ko so bili vsi odseki izvoljeni je predsednik zaključil sejo ob 12.15. Naslednja seja z dnevnim redom: Volitev odbora za proučevanje zakonskega predloga o razdelitvi države na oblasti, o oblastnih in srezkih samoupravah in o obči upravi se vriji jutri v petek ob desetih.
ALBANIJA MOBILIZIRA.
Beograd, 4. novembra. Presbiro poroča iz Pariza: Listi objavljajo na stupno brzojavko od 1. novembra iz Tirane: Vsled novih napadov srbskih čet na Albanijo se je v Tirani sestavil nov izključno nacijonalni kabinet. — Mobilizacija se vrši sedaj intenzivneje. Na mejo so odposlana ojačenja. — t Čudno je, da brzojavke iz Tirane dospejo v 24 urah. Pripomba dopisnika.)
RADIKALI ZA UKINJENJE MINISTRSTVA ZA SOCIJALNO POLITIKO.
Zagreb, 4- novembra. »Riječ« poroča iz Beograda:	Snoči	je radikalni
klub sprejel predlog, da se ministrstvo za socijalno politiko ukine, obdrži pa ministrstvo za narodno zdravstvo.
OSTRE ODREDBE V SUBOTICI.
Subotica, 4. novembra. V mestu vlada poostreno stanje. Lokali morajo biti zaprti ob 23; pozneje je prcbiva1-cem bivanje na ulicah prepovedano. Ta naredba se je razširila tudi na vse kraje, ki se nahajajo ob madžarski meji.
PREDSEDNIK REŠKE VLADE poseti Beograd.
Zagreb, 4. nov. (Izv.) Predsednik reške vlade Zanella potuje' te dni v Beograd, kjer namerava konferirati z našo vlado o rešitvi reškega vprašanja.
RAZOROŽITEV MADŽARSKE.
Praga, 4. nov. »Narodni Listy« doznava jo, da bo general Weygand, ki se je mudil nedavno v Pragi, vodil razorožitev Madžarske.
ZOPET GENERALNI KONZUL IN BANČNE MAHINACIJE.
Beograd, 4. nov. (Izv.) Današnja »Politika« objavlja dopis iz Londona, v katerem očita našemu tamoš-njemu konzulu Joči Jovanoviču nečedne mahinacije z angleškimi bankami v zadevi našega posojila. Članek je danes na borzi povzročil veliko paniko, vsled česar so tečaji znatno .variirali-
Velika in mala antanta.
Ko je pred letom češki državnik Beneš osnoval malo antanto kot novi politični činitelj v srednji Evropi, tedaj se je splošno mislilo, da bo nova politična tvorba postala enostavna ekspozitura interesov velike antante na ozemlju razpadle avstroogrske monarhije. To naziranje se je v gotovi meri opravičevalo z dejstvom intimnega sodelovanja češkoslovaških in jugoslovanskih revolucijonarcev z državniki velike antante med vojno in pri sklepanju mirovnih pogodb. Tedaj je bila velika antanta enotna zajednica, ki je složno pospeševala državno samostalnost slovanskih narodov v srednji Evropi. Bala se je namreč Velike Nemčije in restravracije avstroogrskega cesarstva. Bojazen je delila tudi Italija toliko časa, dokler se ni izkazalo, da take nevarnosti brez sodelovanja srednjeevropskih Slovanov več ne more biti. Ko je Italija to uvidela, je začela ubirati lastno pot, ki meri na popolno hegemonijo njene politične vplivnosti na Adriji, Balkanu in v srednji Evropi. To politiko zasleduje Italija kakor se danes z zadostno jasnostjo vidi iz bojazni pred rastočim državnim in vojaškim organizmom jugoslovanske države, ki bo v bodočnosti edina nasprotovala njenemu imperijalizmu na Jadranskem morju. Dočim so se Orlando in Sonnino borili proti zaščitniku Jugoslavije Wilsonu in je Giolitti in S f or za skušal uveljaviti proti nam miroljubna in 'Prijateljska razpoloženja, se je novi italijanski zunanji minister markiz detla Torrela udal nacijonalisiičnim kričačem ter zasnoval določeno politično akcijo, ki je naperjena naravnost in jasno proti jugoslovanski državi. Baroško in reško vprašanje zanemarja, v Londonu nagaja z demar-šami, da bi uveljavil stare albanske meje iz leta 1913, ki bi tvorile izborne izpadne postojanke proti naši državi, po Makedoniji rovari z bolgarskimi komi taši, zavlačuje trgovinska pogajanja. Predvsem pa je izmislil načrt, ki naj utrdi izključno in popolno hegemonijo Italije v srednji Evropi. Zato je aran-žaril predrzno gesto premagane Madžarske proti naši državi, ki je zahtevala brezpogojno predajo pečuškega bazena. Z beneškim sporazumom je v pri )g Madžarske prelomil teritorijalne določbe trianonske pogodbe, ne da bi bil povprašal za mnenje držav, ki so to pogodbo podpisale in tudi izvrševale. Nato je aranžiral habsburški restavracijski poizkus,' potegnil veliko antanto za sabo in se zoperstavil odškodninskim zahtevam male antante. Italija si je izbrala srednjeevropsko interesno sfero in vsled lega je izbruhnil razdor med veliko in malo antanto.
Politična kombinacija male antante temelji na štirih defenzivrfih pogodbah. Prva se je sklenila poleti leta 1920 med Jugoslavijo in Češkoslovaške da se zavaruje trianonska pogodba, druga se tiče Poljske in Romunske, tretja Romunske in Češkoslovaške, četrta Romunske in Jugoslavije. Madžarski konflikt se je izpremenil v diplomatične razgovore med veliko in malo antanto. Ne gre več za poedinosti, gre za vprašanje, ali naj bo mala antanta samostalni politični činitelj v srednji Evropi, ki bo temeljil na določilih mirovnih pogodb, ali pa bodo zadeve srednje Evrope prepuščene samovoljnemu reševanju Italije in njetmnu izigravanju Madžarske proti nam. Za našo državo pomeni mala antanta hrbtenico odpornosti proti nakanam Italije. Dobro je, da je skupno š Češkos'ovaško mobilizirala povsem resno svojo vojsko in da je pripravljena resno zastopati življenjske interese proti Madžarski in Italiji. Sedaj je prišel trenotek, da se v diplomatičnih razgovorih uveljavijo naši nazori in da se zahteva od velike antante, da brezpogojno varuje trianonsko pogodbo, njene vojaške in teritorijalne določbe. Tozadevno se bo moralo revidirati beneški sporazum, ali pa v kompenzacijo odstopiti pečnški bazen. Avantura, katero je organizirala Madžarska, naj sc likvidira v vsem obsegu tako, da bodo plačani vsi stroški mobilizacije. V Albanijo prodna grshu vojska, Mirtdili so pred 7 iruno. 7 udi na tej točki zoperstavimo se odločno Italiji! Sedanji trenotek zahteva od naše diplomacije, da izloč; m iiniči prepo.entno akcijo Italije po izključni politični hegemoniji v srednji Evropi. Tu naj odslej inicijaiivno vzpostavi mala antanta svojo moč. Naj konča deila Torrciova politika z polomom v srednji Evropi. Interesi so jasni in nevarnosti še bolj, da ne bi bila nasprotja postavljena v aii — ali.
ZA SANIRANJE SREDNJE EVROPE!
Bm 1 j, 3. nov. Frank Vandcrlip je razlo, il zastopniku belgijske dopisne agencije načrt za ustanovitev rezervne banke, ki naj služi v rešitev tiari dov srednje Evrope. Banka bi raz-prlagala z jamstvenim fondom v znesku milijarde dolarjev in bi imela možnost izdati pet milijard mednarodnih bankovcev, ki bi uživali zaupanje Zedinjenih držav. Na ta način bi se zmanjšalo kroženje papirnatega cPnarja v prizadetih državah.
K KARLOVI AVANTURI.
Praga, 4. nov. Kakor poroča »Pra-vo Lidu«, ni bil aretiran in uitcnuan samo sin Stefana Rakovvszkega, temveč tudi njegova žena in hči, ki sta bivali na Slovaškem.
PRIPRAVE ZA PLEBISCIT NA BURSKEM V TEKU?
Dunaj, 4. nov. (Izv.) Vlada je do-znala o zapadno - madžarskem vprašanju, da je medzaveznlška komisija generalov v Šopronju že začela pripravljati ljudsko glasovanje na Bur-škem, ne da bi bil k temu povabljen tudi zastopnik Avstrije. Zaradi tega se z avstrijske strani že danes odkrito izjavlja, da jamstva, ki jih je zahtevala Avstrija za izvedbo plebiscita, niso nikaki pogoj, ki bi bil odločilnega pomena za izvedbo beneškega sporozuma po avstrijskem narodnem svetu. Ako namerava sedaj madžarska vlada s pomočjo generalske komisije izvesti ljudsko glasovanje v svojem zmislu, potem je treba s tem računati, da avstrijska vlada vendar ne bo mogla pričakovati od narodnega sveta, da sprejme tak plebiscit, ravnotako kakor ie
odkolnila sodelovanje pri komediji od 3. oktobra. Avstrijska vlada je zaradi tega to svoje stališče naznanila veliki in. mali antanti ter pri komisiji generalov v Šopronju.
Zagreb. 4- nov. Devize. Berlin 155—159, Bukarešta 190—200, Milan 1400—1450, London 1320, Pariz 2525—2550, Praga 328—342, Švica 6500—6600, Dunaj 6.50—6.75, Budimpešta 37.50—37.90. Valute. Dolarji 325—345, češkoslovaške krone 310—324, napoleoni 1250, marke 170. lire 1390—1410.
Beograd, 4. nov. Devize. London 322, Pariz 615, Praga 81, Dunaj 1.7' Berlin 40, Milan 340, Buditnpeši 9.70. Valute, Dolarji 81.50, marke 41, leji 50.
Dunaj, 4. nov. Devize: Zagreb 1548—1552, Beograd 6190--6210, London 22.630—22-710, Milan 22.920 do 23.010, Pariz 44.980—45.030, Sofija 2895—2905, Varšava 206—208, Curih 106 975—107.025, Valute: jugoslovanski dinarji tisočaki 6190 do 6210, stotaki 6170—6190, češkoslovaške krone 5597—5603, madžarske krone 615.50—616.50.
Curih, 4. nov. Devize: Berlin 2.32, Newyork 5.37, London 21.14, Pariz 39.50, Milan 21.70, Praga 5.05,. Budimpešta 0.55, Zagreb 1.65, Bukarešta 3.85, Varšava 0.18, Dunaj 0.17, avstrijske Žigosane krone 0.12.
Praga, 4. nov. Valute. Marke 47.25, švicarski Iranki 1912.50, lire 408, francoski franki 755.50, funti 403, dolarji 102, dinarji 124.25, leji 52, levi 52-75, avstrijske krone 1.80, poljske marke 3, madžarske krone 10.85.
K situaciji v Mali
sm MCI N
Azm.
Grška akcija v Mali Aziji je imela namen onemogočiti revizijo sevreškega mirov, sklepa in prisiliti kemalistično vlado v Angori, da prizna njega teri-torijalne določbe. V to svrho je napravila Grčija velike vojaške napore: osrečilo se ji je sicer prodreti od mirne precej daleč v Anatolijo in prevladati ponovno odpor kcmalistične vojske. Toda Turki se kljub temu niso udali, nasprotno: potisnili so celo v bitki na Sakariji grške čete nazaj na črto Eski Sehir, — Kjutahija, kjer je prirodna meja med območjem Egejskega obrežja in notranjostjo in tu si še vedno stojita vojski nasproti.
Grški namen se tedaj ni izpolnil. Turki kljubujejo slejkoprej in revizija sevreške mirovne pogodbe še vedno kljub tolikim žrtvam ni izključena.
V	tem položaju se je zdelo grški vladi oportuno, da se obrne na entent-no silo s prošnjo za posredovanje, kljub temu, da je na grškem prestolu še vedno germanofilski kralj Konstantin, vir vse današnje grške nesreče. — Grški ministrski predsednik Gunaris je našel v Parizu malo prijazen sprejem; kaj pa je opravil v stvarnem oziru, ni znano. Da ne veliko, lahko sklepamo iz vsega dosedanjega zadržanja Francije, zlasti pa tudi iz najnovejših dogodkov.
Ravno te dni se je vrnila v Pariz francoska misija, ki se je mudila pod vodstvom Franklina Boullona v Angori pri kemalistični vladi. Njen nainen je bil doseči sporazum in sprijaznenje med Francijo in kemalistično vlado, kar je prvi zelo potrebno iz več ozirov, ne na zadnjem mestu v svrho, da se zniža število posadk, ki so potrebne na anatalsko-sirski meji in tako zmanjšajo finančna bremena, ki jih proračun tako težko prenaša. O uspehu te misije seveda še ne bomo tako kmalu imeli točnih pojasnil, a da je dosegla precejšen del svojega namena, to je precej gotovo. Poroča se med drugim, da so Francozi Turkom kon-cedirali mejno črto, ki naj loči francosko Sirijo od turškega ozemlja, tako, da poteka ob bagdadski železnici, ki naj ostane še turška, s čimer morejo biti Kemalisti pač zadovoljni. Angleška poročila pa vedo povedati, da so se Francozi obvezali tudi, da bodo podpirali turške zahteve po Traciji in Smirni, zakar so dosegli tudi važne ' gospodarske predhosti. Koliko je na teh vesteh resnice, ni mogoče reči; gotovo pa je, da Francozi Grkom ne bodo šli na roko. Anglija je sicer favorizirala Grčijo, in njej je bolj ljubo, ako ima kot stražarja ožin Grke, Va tere vzpričo njih pomorske lege zlahka strahuje, nego Turke, ki se znajo spretno zabarikadirati za njimi. Toda tudi Anglija je pokazala nagnjenje, pomiriti se s Turki, in tako je zelo verjetno, da se smirnska in traška zadeva vendarle ne bo končala tako ugodno za atensko vlado, kakor je njena minimalna želja.
Vsekakor je videti, da bo po tolikih žrtvah — Turčija se nahaja v vojni že skoro deseto leto — v bližnjem orijentu vendarle nastopil mir. Ako bi bili Grki ostali pod vodstvom Venizelosa, bi se pač mogli drugače veseliti, nego se ga — pod kraljevanjem Konstantina.
Z druge strani sveta
Izmed konfliktov, ki se pripravljajo^ svetovni politiki, obrača nase pozornost oni med Japonsko in Severno Ameriko. Kajti nasprotje, ki vlada med Združenimi državami severoame-riškimi in prvo silo vzhodne Azije, Japonsko, je tako veliko ter temelji na tako stvarnih spornih zadevah, da je videti pomirjenje izven možnosti mirovne politike. Ze zelo dolgo se je gojila nada, da se bo zmanjšalo ali vsaj nekoliko izgladilo na konferenci v VVashingtonu. Zdi se, da je to upanje neutemeljeno, kajti v današnjem položaju si težko predstavljamo, kako bi se mogel najti kompromis med obema nasprotujočima si stališčema.
Osnovni stvarni vzrok nasprotjem je preobljudenost Japonske. Država Japonska šteje do 78 milijonov ljudi, od tega velikanska večina na otočju, ki je vrh tega deloma gorato in katerega najsevernejši otok Jcso je malo rodoviten, v podnebnem oziru neugoden in vsled tega le malo obscljen. — Prevelika množina prebivalstva, ki je zgnjetena tu na malem prostoru, išče sedaj prilike, da bi si pomagala ali z izseljevanjem ali z industrija!izacijo. Za prvo je treba prostora, za drugo trga in eksploatacijskih objektov. V boju za oboje, predvsem pa za prvo, leži težišče japonske politike, pa tudi jedro njenega spora z Ameriko.
Dežel, kjer bi bilo prostora za japonske izseljence, je pravzaprav dovolj okrog in okrog Japonske, toda — nedostopne so Japoncem.. To velja predvsem za one dežele ob Tihem oceanu, ki so v oblasti severo.\meriške Unije. To so zapadne zvezne države Unije, ležeče ob oceanu ali vsaj v njega bližini, in pa na otočju Filipini ter drugih manjših otokih Velikega oceana, ki so last U. S. A. Tu se Japonci ne smejo naseljevati, ker tvorijo prehudo konkurenco belim. Da se te izjemne naseljeniške določbe predrugačijo, to je ena glavnih teženj Japonske.
V	bližini Japonske se nahaja sicer tudi Poamurje in vzhodna Sibirija, ki sta v ruski oblasti, kakor tudi severna Mandžurija, ki je formalno š« kitajska last. Toda te dežele prihajajo vsled svojega izredno mrzlega podnebja za Japonce malo v poštev, kvečjemu v svrho gospodarske eksploatacije. Kitajska sama pa je še bolj preobljudena in njo tarejo iste skrbi kt Japonsko; le v gospodarskem oziru je tu vabljivo polje za Japonce, ki so se seveda že davno zavedli te okolnosti. Med svetovno vojno so pač v dežeii močno napredovali, ker je izginila evropska konkurenca, toda po vojni se morajo tudi tu braniki pred Evropejci.
Japonski pred nosom leži tudi bogato otočje Vzhodne Indij?, ki pa se nahaja v nizozemskih rokah To otočje prihaja sicer vsled svojega prevročega, tropskega podnebja za mselje-vanje malo v poštev, temve; pa ie vredno radi preobilice kolonialnih sadežev, eksploatiranih na veliko. Japonska, hlepeča po gospodarskih trgih in sirovinah, se je po rusko - japonski vojni začela ozirati po teh bogatih otokih, kar je povzročilo izdatno zbližan je med Holandijo in Unijo,
Naposled imamo še Avstralijo in njena otočja, ter v Ameriki zapadno obalo Kanade, kjer je prostor in pod-
nebje, kakor nalašč za Japonce. Toda tam se jih tamkajšnji Angleži ne branijo nič manj energično ko Unija in za gotovo lahko smatramo, da bo politika teh dveh angleških dominijonov glede Japonske povsem enaka oni VVashingtonske vlade. Ta moment,.ki bo brez dvoma za angleško politiko odločilne važnosti, je eden najmero-dajnejših za presojanje bodočega razmerja na obalah Tihega oceana.
Ali in kdaj se bo Japonska čutila dovolj močno, da poskusi s silo v svojo korist razrešiti ta državm' problem, to je danes še negotovo. Da se pripravlja na tako odločitev, to potrjujejo vsa poročila. Da pa zaenkrat položaj zanjo še ni ugoden, je razvidno iz gorenjih okolnosti.
Gospodarstvo.
r-f- Mariborska eskomptna banka. Dne 30. oktobra t. 1. se je vršil v Mariboru občni zbor Mariborske eskomptne banke, na katerem se je sklenilo povišati delniško glavnico na kron trideset milijonov z izdajo pet-desettisoč novih delnic a K 400.— no-minale. Nove delnice se bodo ponudile delničarjem v razmerju 2 novi na eno staro po K 600.—, nedelničarjem po K 700.— za komad. Istočasno se je sklenilo spremeniti ime zavoda v »Jugoslovansko Union-banko* ter prenesti sedež iz Maribora v Beograd. — S tem se je najstarejši bančni zavod v Sloveniji, ki je bil ustanovljen leta 1872 postavil na širšo podlago ter razširil svoj delokrog na celo Jugoslavijo. Do sedaj je zavod poleg sedeža v Mariboru vzdrževal podružnice v Murski Soboti, Velikovcu* in Gornji Radgoni ter sezonsko ekspozituro v Rogaški Slatini. V kratkem se otvorijo podružnici v Ljubljani (Sv. Petra cesta št. 24) in Kranju, ustanovitev novih podružnic v raznih tržjščih Jugoslavije je projektirana. Vodstvo zavoda je pre-vzei prejšnji ravnatelj Jadranske banke, g. Avgust Praprotnik.
-j- Priporočamo Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg 8. Denar v njem je popolnoma varno naložen. Hranilne vloge obrestuje po
4	in pol odstotkov, večje vloge z odpovednim rokom tudi višje po dogovoru. Izvenljubljanskim vlagateljem so poštne položnice na razpolago, tako da nimajo nikakih stroškov. Stanji
hranilnih vlog nad devet milijonov K, kar je za komaj dveletno poslovanje lep uspeh in dokaz splošnega zaupanja ki ga uživa Jugoslovanski kreditni zavod.
+ Denarna kriza. Kakor’ lani v jesen je nastopila tudi letos občutna denarna kriza t. j. pomamkanje golu-vine. Ljudje dvigajo iz denarnih zavodov svoje prihranke, da si nakupijo živež in druge potrebščine. Velikanske vsote gredo vsako jesen tudi v Slavonijo in v Banat za nakup živeža. Da denarna kriza ne postane prehuda, je dolžnost vsakogar, da ne skriva denarja doma, temveč ga naloži v kak denarni zavod, da prida splošnemu narodnemu gospodarstvu v prid. Najbolje in najvarneje je spravljen denar v denarnih zavodih, doma pa, če je še tako dobro skrit in še tako varno shranjen, se lahko pripeti kaka nesreča n. pr. tatvina, požar itd. Ne skrivajte torej denarja doma, temveč naložite ga v kak denarni zavod, kjer Vam nese še lepe obresti.
+ Izvoz nepredelanih črev je dovoljen brez zavarovanja valute.
—jr Izvoz goveje živine in konj iz Cehoslovaške je prepovedan zaradi mobilizacije.
-j- Cene za pivo na Čehoslovašketn so določene sledeče: za 8 stopno 218 čsl. kron, za 10 stopno 250 čsl. kron, za plzenjsko 270 čsl. kron. Na drobno se prodaja navadno pivo po 3 čsl. K liter, 10 stopno 3.50 čsl. K, plzenjsko pa po 3.80 čsl. kron.
vesti.
— Minister dr. Kukovec odstopi? Ker
se Je nedavno v seji ministrskega sveta sprožila misel, naj se zaradi štedenja opusti ministrstvo za socialno skrb, je minister dr. Kukovec v demokratskem klubu zagrozil, da odstopi, ako skupščina sprejme tozadevni predlog.
— Izpretnemba v ministrstvu. Pomočnik finančnega minstrstva dr. Nikola Ko-strcnčlč Je vsled slabega zdravja podal ostavko, ki ]e bila sprejeta.
— Promet čer mejo la obmejne čete.
(Uradno). Da bi se državna meja uspešno branila napadov tolp in da se prepreči cvetoče tihotapstvo In prehajanje državi nevarnih elementov čez mejQ, Je postavljena v celi državi na meji vojaško organizirana obmejna četa. Ta četa vrši službo tako, da ima ob celi meji postaljene straže in da pa-trulirajo oddelki čete od stražnice do stražnice. Na ta način prepreči četa vsak prestop meje na nedovoljenih mestih. Ceta mora vsakega, kogar zaloti na meji na mestu, kjer prehod ni dovoljen, ustaviti, ali aretirali, In izročili pristojni policijski ali carinski oblasti. Kot Javna straža Ima ptavico, da zahteva od vsakega, kogar zaloti ob meji, da se legitimira. Kot vojaška organizacija se mora ravnati po vojaških predpisih in mora v primeri dejanskega odpora ali v primeru bega sumljve osebe rabiti orožje. Ker povsod občinstvo tega še ne vpošteva, In se s stražami celo pre-
reka In se jim upira, je prišlo do slučajev, v katerih je morala pogranična četa rabiti orožje. Da do česa takega v bodoče več ne pride, se opozarja prebivalstvo obmejnih krajev na nastopno: 1. Prehod meje je dovoljen samo na carinskih potili, to je, tam kjer je obmejna carinarnica ali njen ekspo-niran! orgsn in samo po, dnevu, to je od šestih zjutraj do šestih zvečer. 2. Prehod meje, seveda samo pod pogoji omenjenimi v prvi točki, Je dovoljen samo z rednim potnim listom. Vsak, ki hoče čez melo, se mora Javiti na prehodni točki, carinarnici In obmejnemu policijskemu organu (obmejnemu komisarju ali orožniku), kstera pregledata potni list in prtljago. 3. Drugod ni dovoljea prehod čez mejo. Povelju j»stoj!« pograničrie čete se je tam brezpogojno pokoriti. Izjema določil pod 1 in 2 se napravi samo za dvolastnike, to je osebe*, katerim meja proseče posestvo. Ti dobijo posebne legitimacije ter smejo prekoračevati mejo na točki, ki je označena v legitimaciji. Te osebe naj. se predstavijo poveljniku odseka pogranične čete, v čigar oddelku je njihov prehod. Ako se bo prebivalstvo ravnalo po teh določilih, je Izključen vsak spopad s pogranično četo.
—	Carinsko - tarifni tečaj. Da se ustreže nastali potrebi seznaniti se s sedaj veljavnimi, obširnimi predpisi, ki urejujejo naše carinstvo, kakor tudi s temeljhimi načeli carin, tarifirania in deklarinja, se otvori
Karel Capek:
R. U. R.
(Konec.)
Primus: Veruj mi, Helena, jaz sem močnejši od vseh Robotov.
Helena (pred zrcalom): Jaz, da sem lepa? Ah, ti grozni lasje, ko bi si mogla kaj vplesti vanje. Veš, tam na vrtu si zataknem vedno cvetja vanje, toda tam ni zrcala, ni nikogar. (Se skloni k zrcalu.) Ti, da si lepa? Zakaj lepa? So lepi lasje, ki te samo teže? So lepe oči, ki jih zapiraš? So lepe ustne, katere samo grizeš, da bi te bolelo? Kaj je to, zakaj je to: biti lepa? (Zagleda Primusa v zrcalu.) Primus, to si ti? Pojdi sem, da bova tam drug poleg drugega! Poglej, ti imaš drugačno glavo kot Jaz, drugačna ramena, drugačna usta. — Ah, Primus, zakaj se mi umikaš? Zakaj moram begati ves dan za teboj? In potem mi še praviš, da sem lepa!
Primus: Ti bežiš pred menoj, Helena.
Helena: Kako si se počesal? Pokaži (mu seže z obema rokama v lase). Sss, Primus, nič se ne tiplje tako kot ti! Čakaj, lep moraš biti! (Gre k umivalniku in vzame glavnik in počeše Primusu lase v čelo.)
Primus: AH ne čutiš nikoli, Helena, da ti nenadonin bije srce: sedaj, sedaj se mora nekaj zgoditi —
Helena (se zasmeje): Poglej se!
Alkvlst (se dvigne): Kaj — kako, eh? Ljudje? Kdo se je vrnil?
Helena (izpusti glavnik): Primus, kaj se lahko z nami zgodi?
Alkvlst (pritava k njim): Ljudje? Vidva... vidva... vidva sta floveka?
Helena (zakriči in se obrne proč).
Alkvlst: Vidva sta zaročenca? človeka? G..';.- '	.	prišla?
(Prime Primusa.) Kdo sta?
Primus: Robot Primus.
Alkvlst: Kako? Pokaži se dekle! Kdo sl?
Primus: Robotka Helena.
Alkvlst: Robotka? Obrni se! Kaj, sram ie je? (j piv;je za ramo.) Pokaži se, Robotka!
Primus: Oho! Izpustite jo, gospod!
Alkvlst: Kako, ti jo braniš? — Pojdi ven, dekle! .
(Helena zbeži.)
Prhnus: Nisva vedela gospod, da spiš tu.
VUkvIst: Kdaj so jo naredili?
Primus: Pred dvema letoma.
'Mir;?«*: Dr. Gali?
kxmm Mknf	*
Alkvlst: Torej dragi Primus, jaz... moram izvršiti nekatere poizkuse na Gallovih Robotih. Vse ostalo je odvisno od tega, razumeš?
Primus: Da.
Akvlst: Dobro. Pelji deklo ,	/.telesil
Jo bom.
Primus: Heleno?
Alkvlst: No seveda, saj ti pravim. Idi in pripravi vse. — No, ali bo kaj? Naj pokličem druge, da jo privedejo?
Primus (vzame stopo od porcelana): Če se zganeš, ti razbijem glavo l
Alkvlst: Kar razbij! Razbij! Kaj pa bodo delali Roboti?
Primus (pade na kolena): Gospod, vzemi mene. Jaz sem prav tako narejen kot ona, iz istega blaga, isti dan. Vzemi si moje življenje, gospod! (Razgali prša.) Reži me, tu!
Alkvlst: Pojdi, jaz hočem raztelesiti Heleno. Urno!
Primus: Vzemi mene namesto nje; razreži ta prsa, niti kriknil ne bom, niti vzdihnil! Vzemi si stokrat moje življenje —
Alkvlst: Počasi dečko. Ne tako zapravljivo. In ti nočeš živeti?
Primus: Brez nje ne. Brez nje nočem, gospod. Helene ne smeš ubiti! Kaj te stane, če vzameš meni življenje?
Alkvlst (se dotakne nežno njegove glave): Hm, ne vem — Poslušaj dečko, premisli si. Težko Je umirati. In živeti, vidiš lepše.
Primus (vstane): Ne boj se, gospod, in reži. Jaz sem močnejši od nje.
Alkvlst (pozvoni): Ah, Primus, kako dolgo je že, odkar sem bil mlad! Ne boj se, Heleni se ne zgodi nič.
Primus (sl zapre bluzo): Grem, gospod.
Alkvlst: Počakaj.
(Vstopi Helena.)
Alkvlst: Sem pojdi, dekle, poka&l se ml! Torej ti si Helena? (Ji gladi lase.) Ne boj se, ne odmikaj se. Se spominjaš gospe Doml-nove? Ah, Helena, kakšne lase je imela! Ne, ne, ti me nočeš pogledati. Torej kaj je, dekle, Je operacijska dvorana pospravljena?
Helena: Da, gospod.
Alkvlst: Prav, mi boš pomagala, kaj ne? Razrezal bom Prlma.
Helena (zakriči): Prima?
Alkvlst: No da, da, mora biti, veš. Hotel sem — pravzaprav — da, hotel sem razrezat tebe, toda Primus se je ponudil mesto tebe.
Helena: Primus?
Alkvlst: Seveda, kaj potem? Ah, dete, ti znaš Jokati. Saj Prima ni škoda.
Primus: Ne muči je, gospod!
Alkvlst: Tiho Primus, tiho. Zakaj te solze? No moj bog, Prima O« bo več. Crez teden dni pozabil nanj. Pojdi, bodi vesela, da živil
s privoljenjem oddelka min. trgovine In industrije v prostorih Državne dvorazredna trgovske šole v Ljubljani posebni carinsko-tarifni tečaj, ki ga bo vodila praktično iz-vežbana učna moč. Pouk se bo vršil vsaK delavnik od 6. do 7. ure zvečer oziroma po dogovoru udeležnikov. Tečaj bo trajal približno 6 mesecev. Po potrebi se bo doba podaljšala. Tečaj se priredi, ako se priglasi vsaj 15 udeležnikov, ki morajo kriti stroške tečaja. Pouk se prične 15. nov. 1921 ob 6. uri zvečer. Vpisovanje se vrši vsak delavnik od 11. do 13. ure dopoldne pri ravnateljstvu Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani in se zaključi dne 12. nov. K vpisovanju je treba prinesti zadnje šolsko izpričevalo. Obenem je treba priložiti uč-nino. Nadaljna pojasnila daje ravnateljstvo.
— Za gerenta na Jesenicah je imenovan okrožni zdravnik g. dr. Fr. Kogoj, ker se je dosedanji gerent g. Val. Černe odpovedal.
— Odlikovanje. Kralj Aleksander je odlikoval vodjo kabineta ministrstva za trgovino in industrijo dr. Milana Lazareviča z redom sv. Save III. razreda.
— Uporaba starih meničnih blanketov. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Finančni minister je gla-som razpisa sreneralne direkcije posrednih poreza z dne 25. oktobra 1921, šte^ 16.980 dovolil, da se do 1. februarja 1922 smejo vi.orabljati še stari menični blanketi pod pogojem, da se z njimi postopa v smislu točke 9. čl. 13. taksnega ln prlstoblnskega pravilnika. (Uradni list štev. 104/1921.) Od tega dne dalje pa bodo izdani v promet menični blanketi nove emisije.
— Pri blagovnem oddelku poštnega ln telegrafskega urada v Ljubljani I. se Je uvedla s 1. novembrom t. 1. celodnevna služba In sicer za predajo blagovnih pošiljk od pol 9. do 19. ure in za izdalo takih pošiljk od 8. do 18. ure. Ob nedeljah in praznikih ostanejo uradne ure kakor so bile do sedal namreč od 9. do 11. ure.
— Učiteljska vest. V Kapli nad DravO je imenovana za šolsko voditeljico gdč. Marija Vučnik.
—■ Vesela Bohemka. P id nekal dnevi se je pojavila v Zagrebu lepa, vesela, zabavna in Jako družabna, mlada gospodična, ki je v kratkem zainteresirala nekatere zagrebške kroge. Osobito so se zbirali v krogu njene zabavne družbe ljudje, ki so lahko služili in seveda tudi lahko trošili. Deklo računalo na svoj izboren nastop, na čedno vnanjost in na slabosti moških napram lepi, mladi, zabavni deklici. V krogih večernih zabavnih družb po raznih kavarnah, restavracijah, kinematografih in glediščih se Je zigralo dekle kot bodoča pevska zvezda
—	konservatoristinja. — Nosila le s sabo vedno tudi razne pevske šole In navadne partiture, a'popevala je najrajše navadne narodne pesmi. — Ker so baš naše Jugoslovanske narodne pesmi najbolj dostopne našim srcem, čedno in čustveno lepo mlado dekle v navdušeni družbi, se je dekletce v početku priljubilo dotičnim družabnim krogom. — Toda s tc ;i se ni naša bohem-ka zadovoljila. Poskusila Je srečo v večjih podjetjih. — Krasne toalete, zabavne vožnje z izvoščki In avtomobili so povečr njene izdatke v toliko, da razni kavalirji niso hoteli več prispevati v zadostnih svo-tah k ogromnim žrtvam vesele deklice. —* Porajali so se dolgovi. In lepa dama se J* poslužila sredstva pariških apašev, v kolikor Je to odgovorno ženskemu milejšemu značaju in Je goljufala te ljudi na vse mogoče predrzne načine. — Končno pa Je podlegla. Šofer Vjekoslav Mladič, kateremu je dolgovala za razne vožnje v Čakovec, Lendavo in Varaždin preko 7000 kron, Jo Jo srečal slučajno v Ojorgjevlčevl ulici in Jo prijel. Obljubila mu je, da mu plača drugi dan in naj pride pred hišo njenega stanovanja. — Mož Je čakal dolgo in zaman pred vrati in je šel končno mesto v njeno stanovanje na policijo. — Nato se je javilo še več podobnih upnikov. — Lepo kon* zervatorlstko so končno prijeli In dognali, da je ljubezniva In nevarna bohemka E'a Dolinšek, doma iz Trbovelj. — V koliko II bodo odpuščeni njeni grehi Je odvisno od njenih kavalirjev.
— Ljubosumen starec. Pred 14 dnevf le ubil v Subotici 931etni Franjo Cvitko svojo ljubimko Marico Madjer zaradi ljubosumnosti. Po umoru je pobegnil. Pred par dnevi pa se je javil pri zagrebškem sodišču in j* zločin v polnem obsegu priznal.
— g 104 s. k. z. Povodom uradne Izpraznitve nekega stanovanja na Jesenicah
Helena (tišje): Jaz grem.
Alkvlst: Kam?
Helena: Da me razrežeš.
Alkvlst: Tebe? Ti si lepa, Helena! Žkoda bi te bilo.
Helena: Grem. (Primus ji zastavi pot.) Pusti, Primus 1 Pusti me tja.
Primus: Ne pojdeš, Helena! Prosim te Idi, tu ne smeš ostati!
Helena: Skozi okno skočim, Primus. Če greš, skočim skozi okno!
Prhnus (jo zadrži): Ne dam! (Alkvlstu.) Starec, nikogar ne boš ubijal.
Alkvlst: Zakaj ne?
Primus: Midva — midva — sva eno.
Alkvist: Ti si dejal. (Odpre vrata na sredi.) Tiho. Pojdita.
Primus: Kam?
Alkvist (šepetaje): Kamor hočeta. Helena, vodi ga (ju potisne ven.) Pojdi Adam. Pojdi Eva; bodi mu žena. Bodi ji mož, Primus.
(Zapre za njima.)
Alkvlst (sam): Blagoslovljeni dan! (Ore po prstih k mizi in po-meče retorte na tla.) Praznik šestega dne! (Sede k pisalni mizi, polneče knjige na tla in odpre potem Sv. pismo)... In Bog je ustvaril človeka po svoji podobi: po podobi božji ga *e ustvaril; moža in ženo je ustvaril. Blagoslovil ju je in dejal: Rastita In množita se ln polnita zemljo in podvrzita si jo in gospodujta črez ribe v morju ln ptice pod nebom in črez vse živali, ki se gibljejo po zemlji. (Vstane.) In Bog je pogledal vse, kar je bil naredil in bilo je prav dobro. In bil je večer in bilo je jutro — šesti dan. (Gre na sredo sobe.) Šesti dan! Dan milosti! (Pade na kolena.) Sedaj, gospod, odpuščaš svojega — svojega služabnika Alkvista, ki je odveč! Rossum, Fabryi Gali, veliki izumitelji, kaj ste iznašli velikega v primeri s tem dekletom, s tern fantom, v primeri s tem prvim parom, ki je našel ljubezen, jok ln smehljaj, smehljaj ljubezni, ljubezen moža in žene? Priroda, priroda, življenje ne usahne! Tovariši, Helena, življenje ne usahne! Zopet se prične z ljubeznijo, nago in neznatno; v pustinji bo pognalo korenine in vse, kar smo izvršili mi, mu bo brez pomera, kar smo zidali in ustvarjali, naša mesta in tovarne, naša umetnost in naše misli in vendar ne bo poginilo! Le mi smo poginili-Razrušile se bodo hiše in stroji, imena velikih bodo odpadla kot listje; le samo ti, ljubezen, vzkliješ na razvalinah in zaupaš vetrovom seme življenja. Sedaj, Gospod, boš odpustil svojega služabnika, kajti moje oči so zagledale — zagledale — tvoje odrešenje — P° ljubezni — in življenje ne zamre! (Vstaja.) Ne zamre! (Razpne roke.) Ne zamre!
Zastor.
te nahrulil kasneje pri neki priliki Josip j-uden orožnika Jakoba Reinerja na shodu kovinarjev »orožnikom so se povišale plače menda zato, da delajo bolj zvesto svojo službo, kar se je pokazalo, ko sta dva orožnika vrgla eno družino na cesto«, čuden je 1 obsojen na 24 ur zapora. — Povodom aretacije Franceta Galjota iz Kaplje vasi
V	svrho nastopa kazni se je Galjot uprl orožnikom in jih končno ozmerjal z različnimi psovkami. Med drugim je rekel v Kamniku: »Komendske'barabe zdaj ste siti, ko ste me sem pripeljali. Galjot je bil obsojen pred deželnim sodiščem na 3 tedne za-nora.
— Tatvina v Podvinu. V graščini francoskih rojalistov princev Polinak Podvinom Pri Radovljici je ukradel Anton Pogačar lz Otoka markiju Crequi de Montforte dve Puški in daljnogled, vredno vse skupaj okrog 6000 kron. Princezinji Margareti Polinak pa je ukradel za okroglo 15.000 kron raznega blaga in perila. En del tega blaga sl Je pridobila, seveda jako po ceni Uršula Pogačar iz Mošenj. Pri obravnavi pred deželnim sodiščem je bil obsojen Anton Pogačar na 3 meseca težke ječe, Urša Pogačar P» za 3 tdenc zapora.
— Regina Taškar išče svojega sina Alojzija, starega 28 let, rojenega v Litiji, kateri se je nahajal v vjctništvu v Franciji. Po prevratu se je javil v Litiji na županstvu. Od tistega časa ni nikakega sledu o njem. Kdor bi kaj vedel o njem naj sporoči na Regina Taškar, Litija. Dotični dobi nagrado.
— Neznanega mrtveca je našel neki Pastir v potoku v bližini Mestinja pri Šmarju. Mrtvo truplo je okrog 501etnega neznanega moškega, ki se je dalje časa potikal po okolici ter je bil najbrž umobolen.
— Umrla je v Limbušu 221etna učiteljica gdč. Milka Vodenikova, edinka ondot-nega nadučitelja g. Simona Vodenika. Sožalje!
— Smrtna kosa. Te dni je umrl v Celovcu Josip Ferjančič, star 71 let. Pokojnik e bil po vsej domovini, zlasti pa po naši toroškl znan kot zaveden in požrtvovalen Slovenec. N. v m. p.!
Ljubljana.
= »Jugoslovensko-Ccškoslovaške Lige« ustanovni občni zbor se vrši v sredo, dne
9.	I. m. ob 20. v mestni zbornici na magistratu. Na dnevnem redu so volitve odbora In sicer: predsednika, 2 podpredsednikov, 12 odbornikov, 6 namestnikov in 2 revizorjev. Novo društvo si je nadelo nalogo gojiti bratske stike med češkoslovaškim in jugo-slovenskim narodom tako na kulturnem kakor na gospodarskem polju ter skrbeti za čim najtesnejše zbližanje obeh bratskih narodov. Vse one, ki jim je slovanska vzajemnost ideal in ki se zavedajo velike važnosti kulturnega in političnega zbližanja in spoznavanja s Cehoslovaki in Jugosloveni, vabimo, da se udeleže občnega zbora in vstopijo v kolo društvenlkov. Nadejamo se, da ne bo nobenega narodno zavednega Slovenca, nobene rodoljubne Slovenke, ki bi ne pristopila k te) velevažni organizaciji.
= Proslava 28. oktobra v Ljubi]ani. V proslavo velikega češkega praznika je priredil češki generalni konzul gospod dr. Be-neš slavnosten koncert, ki je bil prvovrstna umetniška prireditev pa tudi sijajna manifestacija čcško-jugoslovenske vzajemnosti. Kakor je ob preobratu geslo »Zvestoba za Zvestobo« blagoslovilo mlado čehoslovaško In jugoslovensko svobodo, tako je v dneh f”, °veka puča isto geslo potrdilo to svobodo, in da se je izvršila ta sijajna manifestacija na tako lep in slaven način, je zasluga generalnega konzula, ki je s tem Vnovič dokazal, da Je eden prvih pijonlrjev Ua polju prave slovanske vzajemnosti. Proslava 28. oktobra pa je imela še drug važen pomen, ker ves kosmati dobiček v znesku K 12.749.20 je pripadel Jugoslovenskl Matici. Tako je bila sijajna slovanska manifestacija tudi real i ,nmoč neodrešenlm. Zato čuti pokraj in Jbor Jugoslovenske Matice kot svojo	,	da se najtopleje
Zahvali vsem, ki	iomogli, da je iz-
Badla	proslava • tobra tako sijajno,
»soblto pa velja njegova zahvala gospodu generalnemu konzulu dr. Otakarju Benešu, dalje vsem, ki so sodelovali pri koncertu kot tudi zavedni Ljubljani, ki je tako polnoštevilno obiskala koncert. V Imenu zatiranih Iskrena hvala vsem!
«= Pri >Slovenskem Narodu« se podira. Tako sl je vsakdo mislil, ko je bral dr. Trll-lerjevo notico o ljubljanskih kasarnah. Prav posebno so zadnji čas liberalci vneti za mestne finance. Liberalci bi veliko bolj pametno ravnali, če bi se za mestne finance «• svojčas bolj brigali, da bi ne bilo danes zaznamovati same deficite. Večina v občinskem svetu ima opravka z žalostno liberalno dedščlno In Ima nehvaležno nalogo, Iskati kritje za liberalne deficite. Zato naj bodo liberalci kar lepo tiho. Tudi o kasarnah, Id se podirajo v liberalnih glavah. i, , Dramska sekcija »Preporoda« v Ljubljani Ima v nedeljo 6. t. m. v mali dvorani Mestnega doma ob 10. url dop. važen Sestanek, katerega naj se vsi člani gotovo »deleže. — Pristopijo tudi it lahko novi elani. — Odbor.
.	~ Simon Gregorčičeva lavna ljudska
knjižnica na Vidovdanski cesti št. 2 deluje
prav povoljno. V par mesecih novega poslovanja se je vpisalo 370 novih članov. V 58 poslovnih dneh si je izposodilo 1840 oseb 5641 knjig. Te številke nam zadostno potrjujejo potrebo knjižnice v vzhodnem delu mesta. Knjižnica pa še ni popolna, treba je novih knjig, nevezane knjige in revije treba vezati, kar stane mnogo denarja. Upravni odbor je že nabavil 290 novih knjig in jih dal mnogo v vezavo, s čimer pa je zašel v dolgove. Da pokrije te In spopolni knjižnico z novejšimi deli, priredi v soboto 5. t. m. ob 20. uri v Mestnem domu zabaven družabni večer. Člani In prijatelji knjižnice poselite v obilnem številu to prireditev. Domača prvovrstna godba In petje vam bodo krajšali čas, preskrbljeno pa bo tudi za dobro krepčilo želodca. Pridite torel in pomagajte upravnemu odboru povzdigniti knjižnico zopet na ono stopnjo, na kateri je že bila, a je vsled vojne zaostala. V soboto zvečer vsi v Mestni doml
= Pevski zbor IJt vabi ponovno vse prijatelje petja in zabave na zabavni večer s koncertom, ki se vrši danes v soboto v veliki dvorani hotela Union. Spored je !z-vanredno bogat in zanimiv. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Odbor.
= Narodna socijalistična krajevna organizacija za Moste vabi vse somišljenike na velevažen sestanek v soboto, dne 5. t. m. ob pol 8. uri zvečer v gostilni gosp. Pečarja, Novi Udmat. Ker Je dnevni red velikega pomena za tukajšnjo skupino se prosi za točno ln sigurno udeležbo. Sklicatelj.
= Konstituirani odseki občinskega sveta. Odseki občinskega sveta, katerih seje se že vrše, so konštituirani sledeče: Perso-rialnopravni odsek: načelnik Tavčar (NSS), podnačelnik dr. Stanovnik (SLS); finančni odsek: načelnik Kocmur (JSDS), podnač.: Jug (NSS); stavbeni odsek: nač. Ogrin (SLS), podnač. Rupnik (NSS); šolski odsek: nač. Ambrožič (NSS), podnač. Jeglič (SLS); obrtni odsek: nač. • Srebot (SLS), podnač. Babnik (NSS); ubožni odsek: nač. Kremžar (SLS), podnač. Rupnik (NSS); policijsko zdravstveni odsek: nač. Pirc (SLS), podnač. Kocjan (JSDS); aprovizačni odsek: (predseduje župan sam), poročevalec Rupnik (NSS): upravni odbor vodovoda, plinarne in elektrarne: načel. Orehek (SLS), podnač. Kocjan (JSDS); mestne vožnje: nač. Jug (NSŠ), podnač. Pirc (SLS): mestna klavnica: (predseduje župan sam), poročevalec Srebot (SLS); mestna zastavljalnica: (predseduje župan), poročevalec Adamič (SLS); dohodarstveni urad (užitnina): (predseduje župan), poročevalec Jeglič (SLS); pogrebni zavod:	(predseduje žu-
pan), poročevalec Malgaj (NSS). — Včeraj sta imela svoji seji finančni in aprovizačni odsek.
= Na številna vprašanja, kje se prodajajo srečke Kola jugoslovenskih sester, naznanjamo, da se iste prodajajo po vseh ljubljanskih trafikah.
= Opomin. Onega neznanca, ki mi vsako jutro ukrade izpred vrat »Jugoslavijo« opozarjam, da bo imel opraviti s sodnijo, kakor hitro ga zalotim. Franjo Rupnik, obč. svetnik, Dalmatinova 2/1.
= Nenavadna smrtna nesreča. 12 letna dijakinja realne gimnazije na liceju je držala med zobmi natikalo za svinčnik, pri tem je kihnila ter ji je natikalo zdrknilo v sapnik. Vkljub hitri zdravniški pomoči se je revica zadušila.
= Proda se na Sv. Petra nasipu št. 53 spalna oprava s trdega lesa, divan in kuhinjska oprava. Razprodaja se vrši cel dan.
= Požar na Tržaški cesti. Snoči je izbruhnil v Tobačni ulici v garaži posestnika g. Travna požar, ki bi bil skoro postal usoden za celo okolico. — Vneli so se na dosedaj še nepojasnjen način galoni bencina, ogenj je zavzel nenadoma cel okoliš In zgorela je cela garaža, v kateri sta bila dva krasna osebna avtomobila z vso vozno prl-premo. — Ljubljanska gasilna bramba Je prišla takoj na pomoč In s pomočjo domačinov se je posrečilo skupnemu napornemu In nevarnemu delu, da so omejili ogenj na omenjeno garažo. — Kljub temu je škoda velika. Ceni se na preko 600.000 kron. — Pri gašenju se je ponesrečil g. Traven, katerega so odpeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. Obenem se je ponesrečila neka stara ženica, ki je stanovala v šupi garaže. Odpeljali so jo s policijskim avtomobilom v bolnico.
Maribor.
Iz delavnic južne železnice v Mariboru. Na članek v štev. 266 nam piše ravnateljstvo Južne železnice: Ni res, da je dal načelniku kurilnice nalog, da ne sme sprejeti nikogar v službo, če ga priporočajo neki »posebni ljudje«, načelnik strojnega oddelka v Ljubljani ing. Ogrinc, res pa je, da je naročil ravnatelj Ing. I. šega tako načelniku kurilnice, kakor tudi delavnice, da ne smeta sprejeti nikogar, katerega bi se hotelo s terorizmom in grožnjami s strani gotovih neodgovornih elementov spraviti v službo.
Razmere v kurilnici lužne železnice v Mariboru. Na članek v številki 265 nam poroča ravnateljstvo južne železnice: NI res, da Je odklonil načelnik kurilnice sprejem dveh navadnih delavcev zato, ker sta Slovenca. Omenjena dva delavca sta zahtevala sprejem kot ključavničarja, če tudi nista
imela predpisanih dokumentov, da sta se redno kot taka izučila. Načelnik jih je dal zdravniško preiskati in jima zasigural sprejem, če prineseta po »Pravilniku« predpisano spričevalo. Ni res, da so delavci zagrozili s stavko, če se sprejme ta dva delavca zato, ker sta Slovenca, pač pa so profesijonisti in strojevodje energično protestirali proti temu, da bi se uvrščali delavci brez dokaza o izučenem rokodelstvu vsled terorizma neodgovornih elementov med profesijonlste. Pomožnih delavcev pa načelnik kurilnice takrat po nalogu ravnateljstva ni smel sprejemati. Na podlagi preiskave je ravnateljstvo odobrilo postopanje načelnika kurilnice kot popolnoma pravilno.
Stanovanjski urad le prešel v področje mestnega magistrata. Cas je že bil. da se je napravilo s tem vendar že enkrat konec večnim provizorijem in menjavanju, kar je rodilo med občinstvom mnogo nevolje. Upamo, da bo s stabilnostjo osobja vsaj na vodilnem mestu, prišlo tudi do resnega in docela nepristranskega dela v tem važnem uradu. »Tabor« misli, da bo odslej še slabše, kakor je bilo do sedaj. Ml smo pa mnenja, da slabše sploh ne ltoore biti. Sicer1 bomo pa videli.
Tovarno za strojno mizarstvo postavi lesna družba »Drava«. Izdelovala bo pred vsem lesene dele stanovanjskih hiš družbe »Hitrozid«.
Kako je z gledališčem v Mariboru, se prav nič ne ve. Najbrže še vse čaka v Beogradu rešitve. V Beogradu pa najbrže čakajo, da mine sezona in se bodo s tem najlažje ognili podpori. Kakor vse kaže, se še ne bo pričelo tako hitro z rednimi predstavami v gledališču, še seda) popravljajo ln še ne vedo, kdaj bodo gotovi. Zato so pričeli s predstavami začasno v »Narodnem domu«. Lepo ni, da se naš Maribor tako zanemarja od centralnih oblasti, čeprav je provincljalno mesto. Ni lepo, pa tudi dobro ne, ne samo za Mariborčane, ampak tudi ne za državo.
Invalid zgubil 2300 kron. V pondeljek je zgubil invalid Vincenc Andrašič denarnico s 2300 K. Reveža je ta izgubil hudo zadela. V časopisih se sicer apelira, da bi bil najditelj vsaj toliko usmiljen in bi mu vrnil denar.
Tat je so vlomili ponoči od nedelje na pondeljek v strojno pletarno Iv. Barte ln odnesli zgotovljenega blaga in materijala v vrednosti kakih 70.000 kron. Kako in kdo je to storil je sicer še uganka, ki pa se bo najbrže kmalu pojasnila.
Tatinski frkolinl, ki so že dalj časa ogrožali lastnino po Slovenskih goricah, zlasti v Cogentincih, StanentinCih in An-drencih so že pod ključem. Zasledilo jih je orožništvo pri Sv. Antonu. Tudi znak časa: mladina mesto, da bi delala, pa krade.
Kdo bo plačal nerabne električne motorje, katere je naročil inž. Toplak začetkom leta za časa gerentstva dr. Leskovarja na Nemškem za klavnico? Tako se sedaj povprašujejo. Klavnico so hoteli elektrificirati In sedaj so se izkazali iz Nemčije došli in že plačani stroji kot nerabni. Radovedni smo, kako se bo dobila , nemala vsota nazaj iz tuje države. Sedaj bo pa dobra domača tvrdka Saks. Lep nauk za tiste, ki mislijo, da je vse dobro, kar pride iz tujine.
Knjižnico »Zgodovinskega društva v Mariboru« prenašajo kakor mačka mlade. Sedaj so jo prenesli — že tretjič v kratkem času — v kazinsko poslopje. Upamo, da bo tam tudi ostala stalno, kar bo zelo pripravno, ker je v sredini mesta. Knjižnica je javna ln namenjena študijskim namenom. Odprta je dvakrat na teden in sicer ob torkih In četrtkih od 15. do 17. ure. Sicer bo urejevanje trajalo še nekaj mesecev, vendar se vsaj deloma tudi že sedaj lahko z njo okoristi. Zgodovinsko društvo prosi občinstvo, da mu pomore knjižnico izpopolniti z darovi pripravnih knjig. Taka popolna študijska knjižnica bo za Maribor velikega pomena, zlasti poznejši čas, ko bo življenje potekalo mirnejše In bo za študije več smisla, nego ga je sedaj.
Izvolitev župana v Marenbergu, Dne 1. novembra 1921 so se vršile volitve župana In občinskih svetovalcev. Za župana je bil Izvoljen gospod Ivan Predan, tobačni glavni založnik In hišni posestnik v Marenbergu, za njegovega namestnika pa gospod Josip Langeršek, trgovec v Marenbergu. Čestitamo prvemu slovenskemu županu v Marenbergu In njegovemu namestnlkul
Celie.
Ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek zvečer je pri dobrem obisku predaval mestni fizik g. dr. Mano DereanI »o telesni in duševni vzgoji mladine«. Predavanje je bilo pojasnjeno s slikami. Poslušalci so z zanimanjem in odobravanjem sledili predavanju. — Prihodnji pondeljek 6. t. m. predava rudarski svetnik Baebler »o vodnih silah z ozirom na zmanjkanje premoga«.
—	Po predavanju se je vršil občni zbor Ljudskega vseučilišča, na katerem se je izvolil odbor ter se položili dozdajn! računi. Predsednikom je bil izvoljen vladni svetnik g. Em. Lilek. namestnikom g. dr. Mano DereanI, tajnikom g. nadučitelj Bizjak Joško. V odbor so blil izvoljeni od raznih celjskih kulturnih društev po en odbornik In en namestnik, Blagajnikom Je bil po-
novno Izvoljen g. vladni svetnik Lilek, ki
bo poleg predsedstva vodil to funkcijo. Preglednikom računov sta izvoljena gg. Žabkar in Mikič.* — Dohodkov je imelo dosedaj ljudsko vseučilišče 1258 K 80 v, izdatkov 1202 K, prebitek znaša 56 K 80 v. — Gospodu blagajniku se je podelil absoluto-rij. Razpravljalo se je dalje še o nabavi skioptika In o nekaterih drugih stvareh, nakar je g. Lilek zaključil prvi redni' občni zbor.
V	odbor Ljudskega vseučilišča sta bila za društvo »Bratstvo« Izvoljena gg. Dobo-višek in Dolfe Bervar.
Prva sela občinskega odbora občine Celje-okollca se je vršila minulo nedeljo dopoldne. V začetku je SLS podala protestno Izjavo proti izvešanju rdeče zastave na občinski hiši, ker se baje čuti vsled tega užaljeno. — Izvolilo se je nato deset raznih odsekov: 1. Šolski odsek. 2. Stavbni, cestni in razsvetljevalni odsek. 3. Obrtni odsek. 4. Tujski, stanovanjski in olepševalni odsek. 5. Pokopališki in zdravstveni odsek. 6. Finančni odsek. 7. Personalni odsek. 8. Ubožni odsek. 9. Odsek za pobijanje draginje. 10. Pregledovalci računov. Stranke so dobile zastopstvo v odsekih po proporcu. — Točka dnevnega reda »razsodišče« Je bila rešena internim potom. —■ Zupan poroča o prevzetju županskih poslov. Prečitala se je bilanca. Poročilo se je po kratki debati vzelo na znanje. Razpravljalo se je še o nekaterih drugih točkah dnevnega reda, ki pa niso večje važnosti. Ob sklepu je župan izrekel zahvalo navzočim odbornikom s pozivom na smotreno delo. Prva seja je napravila vtis, da se bo v občinskem svetu celjske okolice lahko delalo, če bodo stranke pred strankarskimi koristmi upoštevale obče koristi dela za občino in njenega prebivalstva.
Redne seje občinskega odbora občine Celje-okolica se bodo vršile prvo vsako drugo nedeljo po prvem v mesecu, po potrebi pa tudi večkrat.
Umrl je v celiski bolnici premlkač južne železnice Tine Štraus iz Zidanega mosta. Pokojnik je bil navdušen Sokol in vrl telovadec. Njegovega pogreba na celjsko okoliško pokopališče se je udeleži! »Sokol«, železničarska godba iz Zidanega mosta ter mnogo drugega občinstva.
Stanovanjska oblast je z novim stanovanjskim pravilnikom prešla na avtonomna mesta. V Celju, kakor tudi v drugih avtonomnih mestih, bo stanovanjski komisiji odslej predsedoval mestni župan in mestni magistrat bo odslej naprej reševal stanovanjske zadeve, ki so jih do sedaj nekaj časa imeli v svojem delokrogu drž. stanovanjski uradi.
Ljubeznivo ženko Ima ključavničar Rozman Anton v Vetrinjski ulici. V nedeljo zvečer se je vrnil njen mož malce »okrogel« domov. To je pa ženo tako razkačilo, da je že v postelji ležečega moža tako obdela-vala z rokami, da je bilo Joj. Ker ni Imela menda slučajno porezanih nohtov, je razpraskala možičku obraz, da je bil ves krvav. Mož ji je ušel na rešilno postajo, kjer so mu zmlli nenavadne spomine dobre ženke. Obenem je dobi! tamkaj nesrečen mož tudi tolažbo, da radi-tega mu še ne bo treba umreti.
Plul.
Kal bo s ptujskim magistratom? Komisar g. dr. Senčar je odstopil, a IzVoljenI župan rii potrjen in tudi — kakor vsi znaki kažejo — ne bo. Komu bo sedaj poverjeno vodstvo tako zavožene občine? Tako se vprašuje občinstvo. Vlada bo na to tako važno vprašanje odgovorilo najbrž s tem, da bo postavila na ptujski magistrat, kakega svojega zaupnika kot novega komisarja. Ta bo gotovo iz vrst tiste politične stranke, kakor je ona sama. Ce se ne varam, bo to demokrat. — Ce ima vlada take namene, je to nasilje, proti kateremu se mora vse prebivalstvo upreti. — Občinski odbor Je pravoveljavno Izvoljen In od tega trenotka, ko je bil ta izvoljen, nima nobeden drugi pravice z občino upravljati, kakor edino le to, — kateremu je občinstvo potom volitev izrazilo svoje zaupanje, ne pa kak diktiran komisar. — Ce so taki tehtni vzroki, da se Izvoljenega župana ne more potrditi, naj se odredi ponovna volitev ali tudi naj se magarl razpusti cel občinski odbor in odredi na podlagi novose-stavljenih volilnih imenikov nove volitve. Komisar ne sme vladati z občino!
Martinov večer priredita dne 12. novembra »Čitalnica« In pevsko društvo »Zarja«. Prva v Društvenem domu In drugo v Narodnem domu.
Griža jako razsaja po ptuiskem okraju.
V	nekaterih občinah, zlasti v Kicarju, je že več družin vsled te bolezni v kratki dobi pomrlo.
S	stolom je prebil črepinjo neki sostanovalec 60 letnemu delavcu Gašperju Zupančiču, s katerim sta se sprla. Rešilna postaja mu je nudila prvo pomoč. Operaterju s stolom bo pa nudila sodnija drugo pomoč.
Cene jajcem so dosegle v Ptuju rekord.
1	Jajce stane že 9 kron. — Potem pa še pravijo Ljubljančani, da se povsod drugje ceneje živi kot v Ljubljani!
Naročajte »Jugoslavijo"!
Gledališče iin glasba.
Repertoar Narodnega gledališča:
Drama:
Sobota 5. nov. Kozarec vode. C abon. Nedelja 6. nov. Golgota. Izven abonm. Pondeljek 7. nov. Oče. E abonm. Torek 8. nov. Zaprto.
Sreda 9. nov. Revizor. Izven abonm. Četrtek 10. nov. Komedija zmešnjav, Izven abonm.
Petek 11. nov. Revizor. D abonm.
Opera:
Sobota 5. nov. Rigoletto. D abonm. Nedelja 6. nov. Boheme. Izven abonm. Pondeljek 7. nov. Zaprto.
Torek 8. nov. Boris Godunov. A abon. Sreda 9. nov. Bolieme. F. abonm. Četrtek 10. nov. Rigoletto. B abonm. Petek 11. nov. Evangcljnik. C abonm.
Dr. Ant. Bruckncrjeva romantična simfonija, ki jo izvaja muzika Dravske divizijo
10.	t. m., se dobi v majhni izdaji partiture V Knjigarni Kleinmayer, Miklošičeva cesta.
—	»Vesna«. Še za noben list. oziroma njega nadaljne številke ni bilo toliko priča-kovania in nestrpnega povpraševanja kakor za »Vesno«, konstatlratl moramo to z ve, seljem, vendar pa moramo prositi naše občinstvo da še nekoliko potrpi. — Prihodnja številka »Vesne« Izide namreč koncem prihodnjega tedna namesto v tem tednu kakor je bilo prvotno objavljeno. — To pa radi tehničnih težkoč, ki se še tu In tam pojavljajo, katere upamo v doglednem času Odstraniti. Naroča se pri upravništvu »Vesne«, Ljubljana, Miklošičeva c. 16. Cena za četrt leta K 90.
Šport in turistika.
Planinski koledar za leto 1922, uredil
Fran Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu. Cena 5 dinarjev ali 20 K, po pošti 5.25 dinarjev, ali 21 K. Vsled tehničnih težkoč ga še ni bilo mogoče dotiskati, vsled česar prosimo vse one, ki so ga dosedaj naročili, da malo potrpe. Koj, ko bo Izgotovljen, razpoš-ljemo ga vsem lanskim naročnikom — kdor. pa rabi več izvodov, naj jih naroči pri založniku (Bruno Rotter) v Mariboru, Krekova ulica 5.
S. K. Ilirija In Sparta priredita v nedeljo dne 6. t. m. ob 15. uri prijateljsko nogometno tekmo na prostoru Š. K. Ilirije. Ker postavi Sparta kompletno prvo moštvo bo imela Ilirija v njej resnega nasprotnika, te obeta biti tekma z ozirom na to zanimivi. Ker Je tekma zadnja v letošnji jesenski sezoni. vlada za njo že sedaj veliko zanimanje.
Sokolstvo.
Klic Sokola* v Hočah pri Maribora. -*
Po dolgotrajni borbi na življenje ln smrt, po strahovitem preganjanju ln zatiranju od strani nasprotnikov, je pokazal naš mladi Sokol, da je zmožen širiti svoj večno lepi program in da je njegovo seme padlo na rodovitna tla. Da pa bo njegovo delo popolnejše in obširnejše, da bo lažje koncentriral svoje sile in vzgajal nov rod — boljše bodočnosti, smo sklenili zgraditi sl svoj lastni Sokolski dom. Z delom se je že pričelo. 2e sc dviga ponosna stavba Sokolskega doma v Hočah. Toda, bratje ln sestre, prijatelji In dobrotniki sokolske stvari, to bo nas stalo ogromne svote. Zato pa kličemo, prosimo in trkamo na vaša sokolska srca: Pomagajte nam ob 12. uril Žrtvujte nekaj za Sokol* v Hočah, ki ga še Čaka velika In težavna naloga. Darujte za sklad Sokolskega doma v Hočah! — Darove sprejema odbor Sokola v Hočah pri Mariboru. Zdravol
Poslano.*
Prvi nall gozdarski akademiki. K no*
notici, ki je izšla včeraj v Vašem cenj, listu sledeče: Gg. Jože Miklaužlč, Drago Kajfež In Bogomir Žagar so polagali Sele I. drž. teoretski gozdarski Izpit, ki jih šele usposbljuje za nadaljnl študij. Do državnega gozdarskega Izpita jim manjka še cela 3 leta študija In še 2 državna izpita. Tudi omenjeni gospodje niso prvi slovenski slušatelji, ki so položili omenjeni izpit, temveč *o precej zadnji v vrsti. Torej gospodiči) megalomanijo na stran in skripta v roko, da bomo prej pri državnem gozdarskem Izpitu.	Jos.	Stunec.
*	Za »Poslano« odgovarja uredništvo lt v toliko, kolikor to določa zakon,
(tu Cankar. .
Grelnik Lenart.
življenjepis otroka. 1921. Založil L. »chwentner v Ljubljani.
»Kadar piSe človek življenjepis — “i vse, kar človek piše, Je Življenjepis — včasih obide groza, mu zastane vest. Kajti zazdi se mu po pravici, da je predrzno posegel v stvari, ki jih Je bil Bog sam že spravil v usmiljeno svojo noč. Zapeče ga spoznanje, da nikomur ni bil Postavljen za sodnika, niti sebi samemu neI in da morda njegove oči niso Ustvarjene, da bi razumno m pravično brale, kar je s skrivnostnimi črkami bapisano v globočinatt ste in duš.« 'Grešnik L., str. 81).
.. Se Pred vojno je Iv*” Cankar v •stku Slov. Naroda pod naslovom »Mo-® Življenje** razgrnil pred nami otro-sko dobo svojega življenja ter z oče-svojega spomina posegel »daleč, av do tretjega leta« svoje mladosti
*	avtobiografski torzo obsega 13 ču-^*to mičnih poglavij, a 14. nam nudi
do ),Poratisnila Zvezna tiskarna v 13 5- snopiču Narodne kniižnice, 1920.
dragocen pogled v snovanje Cankarjevega umetniškega genija. V tem poglavju namreč čitamo, da Cankar, pišoč začetek svojih spominov, ni nameraval nič višjega, kakor — »prijetno zabavati sam sebe in še koga drugega«, hoteč »ogrniti svoji zgodnji mladosti haljo Pierrotovo«, Toda brž je začutil, —. tako se izpoveduje v 14. pogl., »da bi tako ravnanje ne bilo spodobno.« Reverentia puerol, tako je učila že sta,-mrjmska modrost. Tudi otroku, tudi opisovanju otroške dobe, svoje ali tuje, si dolžan spoštovanja, a — »spoštovanje ne prenese nobene laži, ne zavijanja, še pretiravanja ne« (14. pogl.)
In sledeč temu spoznanju nam potem Cankar v »Mojem življenju« prikazuje, kaj da je šlo preko odra njegove otroške duše tekom kakih deset let: kako se je kot »negoda negodna« igral na vrhu pri Sv. Trojici nad Vrhniko, kako lepo da je bilo v »enajsti« in kako nelepo v pravi, to je v »oni pusti, sre-pogledi, od vseh strani zadelani« šoli, vse dotlej, da ga naposled Striček na škripajočem parizarju potegne v Ljubljano in mati vpiše v mestne šole.
Otroška duševnost nikar ni nemara
samo rekel bi duševnost odrastlega človeka v embrijonalnem stadiju, temveč docela samosvoj, slino interesanten in tudi vsega uvaževanja vreden svet. Kaj vse nam začenjajo iz tega sveta odkrivati veliki mojstri s primerno silo svojega izraza: L. N. Tolstoj LDjetstvo, otročestvo, junost«), Gott-fried Keller (»Der griine Heinrlch«), Ro-main Rolland (»Jean Christophe«),..! In kakor da temu svetu res ni dna, ga v kalejdoskopu Cankarjevih spominov gledamo od čisto novih strani. Poleg drugega se iz teh poglavij da razluščiti načelno važni spoznatek, da — »kadar se ti zdi otroško početje nespametno in brezkoristno, tedaj premisli, da se zdi otroku tvoje početje še mnogo nespa-metnejše in brezkoristnejše!«
Koncem 14. pogl. čitamo, da bo Cankar »kdaj pozneje še nadalje pisal te mladostne spomine — morda kmalu, morda čez dvajset let...« Žalibog jih ni »nadalje pisal«, ker mu je smrt prezgodaj — 'izpulila pero iz rok. »Grešnik Lenart« namreč ni nemara nadaljevanje spominov iz torza »Moje življenje«!
Življenjepis otroka, ki mu je ime Lenart Negoda in se je rodil dne 10, maja
1876. leta v Zaplazu pod Gorami, res da sega nekako do 15. leta njegovega, ko ga, zavoljo tatvine, Izpode iz mestne šole, sega torej nekoliko dalje, ko pa spomini v »Mojem življenju«. Toda v glavnem ima »Moje življenje« isti, samo da na drug način prikazan, sujet kakor »Grešnik Lenart«: tam bolj fotografska oblika spominov, a tu portretski način podajanja v tretji osebi, s posebnim ozirom na — ozadje. To ozadje ali drugače rečeno — ves socijalni in kulturni mllJ6, zlasti pa iz njega žehteči strupeni plini egoizma, podlosti, farizejstva, nekulturnosti, ki pa neprestano in od vseh strani silijo v otroško dušo, je tisti akord, na katerega je ubran življenjepis otroškega »Grešnika Lenarta«.
In iz tega akorda vsako toliko časa krepko zazvenRCankarjev: »J’accuse!« Vi ste krivi! »Otroku se godi, kakor bj se godilo človeku, ki bi ponevedoma treščil v popolnoma drug svet, med bitja njemu nič podobna. Iz svojega prejšnjega sveta je prinesel seboj svoje srce in svojo dušo, svoje misli in navade. Vesel in brezskrben ponuja spočetka in trosi, kar ima. Kmalu spozna začuden in užaliea, da se ljudje ne tr-
gajo za njegove darove in da imajo svoje kr~če skrbljivo zaklenjene. Kdor ni njihove vrste in čudi, je tat. In norec je, zaničevanja in palice vreden, kdor ponuja lačnemu rože. »Bodi naš, ali cepni pred pragom l« (Grešnik L,, str. 27).
In tako se nazadnje zgodi, se mora zgoditi, da Lenart postane grešnik, postane »tat, ki pa ni — tat! A ta etična kavzalnost je, žal, bila jasna le dvema — Bogu in pa Lenartovi materi. Sicet PB Je to popolnoma zadostovalo za rešitev njegove duše, kar je pač glavna stvar. Zato je tudi grešnik Lenart od Boga v sanjah prejel odvezo ln tolaž-bo, od svoje matere pa »koj nato ob budnem dnevu očiščenje in poveličanje*.
Postumni opus »Grešnik Lenart«, ki je bil bojda napisan 1. 1914, je mojstrsko delo. Kako bi človeku ne bilo hudo ob Cankarjevem grobu danes, ko tako pogrešamo njegovega bičal
Na dan vseh svetih, 1921.
K. Ozvald.
Stran 4.
Micliei Zevaco:
»NOSTRADAMUS."
Držala sta se kakor dva otroka m se opirala drug na drugega; oči so jima buljile v prikazen.
»Niti koraka dalje, Saint-Andrč!«
»Ne! Ubij me. Roncherolles. ako naju pokliče! .'. .«
Prikazen se je obrnila k njima. Razločno sta videla njen bledi obraz, ki je bil v mesečini še bledcjši. Vse drugo okoli njiju je zagrinjala tema. In tedaj je prikazen izpregovorila:
»Marija Croixmartska je mrtva. Zakaj sta jo klicala?«
Toliko da sta bila se živa. Gledala in poslušala sta z odprtimi usti.
»Mrtva sem. To vesta. Vem, da Vesta. Umorila sta me vidva. Franc Je bil samo bodalo, ki me je zadelo. Vidva sta bila glava, ki je zamislila mojo smrt. Zdaj sem mrtva, in to je moj grob... Poslušajta, kaj je dal vajin gospodar Henri vklesati v moj nagrobni kamen: »Tukaj počiva Marija ... Naj bi v nebeškem raju odpustila njim, ki so jo umorili.. • Živi ji obljubljajo maščevanje.«
Nič več se nista genila. Tudi trepetala nista več. Stala sta kakor vkopana. Prikazen pa je povzela s še bolj zamolklim in oddaljenim glasom:
»Naj bi odpustila njim, ki so me Umorili! Čujta, morilca moja: ta prošnja je zaman! Nikdar se ni dvignila više od svojega kamna. Nisem vama odpustila, ne odpuščam vama zdaj, ne odpustim vama nikoli!«
Njen glas je postal mogočen. In strašno se je ranleglo po tihi njivi mrtvih, ko je zavpila:
•»Živi mi obljubljajo maščevanje!«
A hkrati je prikazen izginila ...
Roncherolles in Saint Andre sta stala celo minuto sključena, dvomeč, ali sploh še živita.
»Vrnila se je v grob!« je izpre-govoril naposled Saint-Andre.
»K mrtvim!« je dejal Roncherolles.
šele zdaj sta se polagoma vzravnala. Roko v roki, z očmi uprtimi v grob, sta se jela umikati, dokler nista prišla J., pokopaliških vrat. Tam
sta našla Lagarda. Baron ju je hotel ncl aj vprašati. Nista mu odgovorila.
»Vrag ju je obsedel!« je zagodrnjal poveljnik železne čete.
Z ar j oljeno je gledal njima, kako sta odhajala z opotekajočimi sc koraki, trudeč _se zaman, da bi jih pospešila,_ in ječeč z zamolklim glasom, ki je kmalu utihnil v daljavi.
Ln: n rde s svojima vojnikoma je lii.cl v Tkalsko ulico. Hišna vrata so bila odprta, kakor bi nekoga pričakovali. Z bodali v rokah so vdrli be-riči v hišo in jo pretekniii od vrha do tal. Toda našli niso nikogar, ns orjaka ne Royala de Beaureversa.
Marija Croknaiarfska.
Ko je prikazen izrekla svojo kletev, se ni vdrla v tla, kakor sta mislila zločinca; zavila je okrog nagrobnega spomenika. Vsa izčrpana in zasopla, ubita ra strašnem bremenu obujenih spominov, se je zgrudila na kolena, ne pred svojim lastnim rrobom, nego ored drugim, tik zraven njenega. Ta grob je bil zaznamovan s preprosto pločo, v katero ni bilo vklesano nikako ime; napraviti jo je dala ona sama, pred mnogimi leti.
Uredba te revne gomile je bila Mariji Croixmartski prva skrb, ko je čez malone leto dni okrevala od rare k- tero ji jc zadalo jeklo pre-stolonasleriniko Franca; ko se Je otresla dolge duševne otrplosti in zaživela iznova — kakor nač more živeti bitje, ki nosi v grudih mrtvo srep...
Ta grob ji je postal sčasoma cilj vsakdanjih izprehodov. Ugajalo ji je tukaj; na tem kraju se je čutila varno pred svojo nesrečno usodo. Vabil jo je spomin na strašno noč, ko je prišla semkaj s svojim zaročencem Renaudom in gledala njegovo mrtvaško čelo; na noč, v kateri je Re-naud pokopaval kosti svoje matere, ki so jo bili živo sežgali na povelje gospoda de Croixmarta, velikega profosa in vrhovnega sodnika v Parizu . . .
Renaud; strašni prizor, ki je sledil poroki; njiju ljubezen, čista kakor plamen in brezmejna kakor
nebo; čitanje pisma, ki jo je izdalo soprogu — to so bili vrtoglavi spomini, nad katerimi se je sklanjala neprestano in preživljala neštetokrat iznova vso katastrofo svoje dnevne, prekratke sreče.
Strašni prizor čifanja sta bila Roncherolles in Saint-Andre podrobno opisala v teku razprave proti Mariji. Po njunem pripovedo-vedovanju ji ga je povedala Margo-ta ;• zakaj Marija je bila v svojem magnetskem spanju izgubila vsak spomin na usodni dogodek. Šele tedaj je razumela ali vsaj mislila, da razume, zakaj se Renaud ni vrnil k nji! To dejstvo je zmanjašalo blesk Renaudove slike v njenem srcu.
»Vseeno,« je govorila sama pri sebi v urah mračnih sanjarij, »leh-ko bi mi bil odpustil. Mari je bil moj greh, da sem bila Croixmartska? Saj nisem vedela, da je moja skrb za očetovo življenje ovaduško! Da sem izdala Renaudovo mater — ne, tega ne bi bil smel misliti, če bi me bil ljubil, kakor sem ga ljubila jaz! Oorje meni! Karkoli je bilo mogoče, vse sem storila, da bi prikrila svoje žalostno ime. Zaradi tebe, Renaud, sem lagala Bogu pred oltarjem. Še zakona sem se branila, poteptala sem svoj ponos, zadušila v sebi glas deviške sramežljivosti! ... In tvoj sin je zagledal luč sveta! Tvoj sin, Renaud! Ce že nisi mislil na svojo ženo, kako da se nisi vsaj spomnil nanj? Ječar in ječarica sta se usmilila tvojega otroka, rojenega v globoki temnici... a ti — — !«
Po tej mračni poti so hodili njene misli, odkar je bila zdrava. O bivanju v Templu ji je ostal le nepopolen spomin. Vso grozo in žalost življenja v podzemeljski ječi je razsvetljar vala nesrečnici jasna minuta sinovega rojstva.
(Dalje prihodnjič.)
Drobiž.
*	Prefrigan slepar. Te dni je vzbudila v Parizu veliko senzacijo aretacija »podjetnika« Rochettija, ki je postal v Francoski nenavadno popularen radi mnogih sleparij, izvedenih na rovaš lahkovernih ljudi. Ze kot pikolo v kavarni se je odlikoval Roclietti po ve-
likem 'duhu »podjetnika«, pred vojno pa je ustanovil družbo sa izkoriščanje francoskih rudnikov, v katero so finančniki na poziv dobro organizirane reklame vložili okoli 150.000 frankov. Lepega .dne pa je izginil Roclietti in 7. njim tudi denar. Stvar je v javnosti napravila silno mučen vtis, ker so bili v afero zapleteni tudi visoki politični krogi. Rochetti je bil aretiran, a leta 1914 je stopil kot dobrovoljec v bojne vrste ter se vsepovsod zelo odlikoval, tako, da je dobil čin majorja in postal od vseh slavljen rodoljub. Njegova predrznost ga ni zapustila. Ustanovil je trgovsko industrijsko glasilo »Mercna« in zopet so ga radi nekih nepravilnosti vtaknili pod ključ. Leta 1919 je zadobil zopet prostost in takoj je osnoval trgovsko mednarodno zvezo, katera naj organizira mednarodne sejme za propagando francoskega blaga. Vsa njegova »podvzetja« so bila navdahnjena s patrijotizmom, s katerim se je znal dobro okoristiti. Imel je v Parizu svoje urade za prodajo sejmovskih prostorov, a ugled njegovim pustolovščinam je dajala temeljna glavnica s 750.000 franki, katera se je pozneje zvišala na 2 miljona. Pred mesecem pa je Rochetti zopet izginil iz urada in z njim društvena blagajna z vsem kapitalom. Rochettija imajo sedaj že zopet v luknji, toda ko pride na svobodo, bo pa zopet osnoval kako »patrijo-tično« podjetje.
Proda se:
HIŠA V KAMNIKU ŠT. 58
s korporacijsko pravico zelo pripravna za obrtnike se proda. Pismena vprašanja na V. Sterle, Ljubljana, Volfova uL 1, I. nadstropje.	2223
HIŠA
se proda Iz proste roke z že dobro vpeljano trgovino 5 minut od rudnika, pol ure od postaje v Trbovljah. Natančnejša pojasnila daje g. Anton Medvešček, Loke 20, Trbovlje II.	2222
JAVNA DRAŽBA
raznega pohištva, obleke, zlatnine itd. dne 8. novembra ob 9. uri dop. v Ljubljani, Gledališka ul. 2, III. nadstr. Okrajno sodišče Ljubljana.
POSESTVO
ki se nahaja v dobrem stanju, poslopje kompletno s pohištvom 5 govedi, 28 oralov zemlje, blizu Poljčan. Več se Izve pri Antonu Wirte, Križni vrh, Poljčane. 2147
VEČ VAGONOV JABOLK
se proda. Ljudevit Rosenberg, čakovac.
PRODA SE
posestvi) ne. Gorenjskem, in enonadstropna hiia v Sp. Šiški. Ponudbe pod »posestvo« na upravo lista.	2227,
SPALNA SOBA moderna, nova, iz prvovrstnega lesa sS? ceno proda. Naslov - ve Anončni zav. Dra* go Beseijak, Ljubljana.	2230
Služb
PISARNIŠKI URADNIK
išče službe pri kakem spedicijskoin podjet* ju. Zmožen je ‘slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Naslov .pove uprava
HIŠNIK
ki bi opravljal poleg hišnega dela tudi hlev se sprejme. Resni, delavoljni naj stavijo svoje ponudbe pod »Hišnik« na upravo.' 22111
KLOBUCARSKE POMOČNIKE
sprejme tovarna klobukov »Sešlr« d. d. ! Skotjl Loki.	22ll
1	IŠČEJO	SE
en ključavničar za orodje (VVerkzeugschloS-ser), en pasar (Lustergiitler) in en stiska-vec za kovine (Metalldrucker) za industrijsko podjetje v bližini Maribora. Ppnudbe in naslov v upravi lista.	2229
KONTORISTINJA
samostojna Slovenka in srbo-hrvatska k(* respondentinja, dobra strojepiska In steno« grafinja se sprejme s 1. decembrom. Pis* mene prijave z navedbo dosedanjega službenega mesta, zahtev in osebnih podatkov na Bašin i drug, tovarna telovadnega orodja, Ljubljana, Pred škofijo 19.	2218
TRGOVSKO NAOBRAŽEN
gospod, Vešč vseh trgovskih in pisarnišklfi poslov, išče primerne službe. Ponudbe na oglasni zavod S. Sušnik, Maribor, Slovenska ul. 15.	2226
-CJ!
TRGOVINO
z mešanim blagom na prometnem kraji iščem takoj v najem. Dopise prosim na upravo tega lista pod »podjeten«. 2224
GOSPODIČNA SE SPREJME NA STANOVANJE IN HRANO
poizve se v strojni stavnici v Zvezni tiskarni
LOKAL
v sredini mesta se išče prot! dobri najefrt-nini. Pismene ponudbe na upravo »Jugoslavije« M. A. S.	2186
iiiisiijiuiiir
Prometni zavod a pmog d. d. v
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
vseh kakovost v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo vporaiio tefeoF tudi za industrijska pudjetja in razpečava
Met. la lisi loks za iivarue i In® frto, kovaški prem in fini premog.
Naslovi: PROMElNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19
prvovrsten
kosovec in orehovec po zelo nizki ceni, dobavljiv takoj in za stalno.
Vprašanja pod „premog“ na upravo lista.
Dobava samo v vagonih.
Po nizki ceni:
nova dvokolesa, otroški vožlčkl, šivalni stroji tudi malo rjabljenl.
F. BATJEL, Ljubljana
Stari trg štev. 28.
Karlovška cesta štev. 4.
Prazne nove In rabljene
vrele (djakove)
v vsaki množini po najnižji ceni pri
FR. SIRC, KRANJ.
Kupujem im gobe. fižol, brinjevo olje.
Za Miklavža 1
Najcenejže in najhvaiežnejše darilo našim malim Je:
Moj zverinjak
knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas K 20--
Hoji ljubčki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu K 32‘—
Mladi slikar
10 tiskanih predlog za pobarvanje z akvarel - barvami ali pastel - barvniki K 12«-
..Črnlpeter", staroznana, vesela družabna Igra za zimske večere. 1 igra K 8-
Vse se dobi v
Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trs 8
I
I
Ženski zdravnik in porodničar
med« yniv. dr. Frasu Toplak
bivži večletni sekundarij dež. bolnice v Ljubljani, elfeve - operater vseučiliške ginekološke in porodniške klinike prof. Pithe v Pragi.
ordiniraod 11.—12. in od 2.-4.
(razven ob nedeljah in praznikih.)
MARIBOR, Glavni trg štev. 18.
I
I
Elektrotehnično podjetje Fran Saks
Maribor, Slovenska ulica 20.
Ljubljana, Rimska cesta 10.
• obveSča svoje odjemalce in trgovske prijatelje, da je začel izvrSevatt ® elektrotehnično obratovanje z 1. oktobrom 11. zopet samostojno 1 In ni vel v družbi z a. Tratnikom.
Priporoča se za zgradbo vseh v elektrotehnično stroko spadajočih del, katere Izvršuje z znano vestnostjo.
Parketne deščice
iz slavonskega hrasta dobavlja v vsaki množini in poklada najceneje
3os. R. Puh
Ljubljana Gradaška ul. 22. Tel. 513.
H. SELJAK
galoate
gamaše
obutev
Ljubljana, Prešernova ul. 95.
Mnogo (asa in denarja sl prihranite ako takoj naročite
„Expres“
kotno raiunarico.
,.Ekspres" je zakonito zavarovan* je najmodernejša in nalboljša računska tabela za množenje hi delenje-»Ekspres" je najcenejša računska tabela ter stane s poštnino vred vzorec A 5 din., vzorec B 7 din. Naroča se pri
ZVEZNI TISKARNI
V LJUBLJANI.
Marijin trg št. 8, ob Ljubljanici.
obrestuje hranilne vloge in vlogo na tekoči račun po
Ustanovljen septembra 1919.
Promet v lansk. I. nad 128,000.000 K.
4
Podružnica v Murski Soboti in Doljnji Lendavi.
II o,
z o
čistih brez odbitka rentnega davka.
Neposredno pod državnim nadzorstvom.
Glavni in odgovorni urednik Zorko Fan«
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.