Leto LXVI PoStntna plačana v gotovini V Ljubljani, v nedeljo, dne 8. maja 1938 Stev. 1051 Gena 2 Din Naročnina mesečno 85 Din, za inozem-gtvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarje« al. 6/111 SLOVENEC Telefoni nredniitv« ki oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Znak za nagradno žrebanje za kupovalce »Slovenca« je v današnji prilogi. - Izrežite ga in spravite. -152 bogatih nagrad Vas čaka! Lastništvo »Slovenca« Priznanje in pobuda mladini Ljubljana, 7. maja. Kakor zarja novega dneva gre danes po naši ožji domovini novica: Nj. Vel. kralj je sprejel pokroviteljstvo nad mladinskim taborom! V mladini, ki se večer za večerom vadi po naših domovih, da bi v dneh od 26. do 29. junija pokazala mednarodnemu svetu, kaj mladi slovenski rod premore, se budi ponos in velika samozavest: mladega kralja ima ob sebi! Močnejšega izraza državne kompaktnosti si ni bilo mogoče misliti. Ves rod je povezan v eno nezlomljivo celoto: od najvišjega vrha države do tistih najmlajših, ki namerjajo prve korake v državno občestvo in v idealizmu in v prostovoljno prevzetih žrtvah urijo telo in duha, da bi bili državi stalna velika zaloga moči in kreposti, pa jih pri tem, na zunaj samo ob slovesnih prilikah vidnem delu, preseneti mladi kralj, ki daje priznanje temu delu in ga vzame pod svoje pokroviteljstvo. Vse to požrtvovalno snovanje mladega rodu je dobilo tudi zunanji izraz organične zraščenosti z najvišjo oblastjo y državi! Vsi državniki, vzgojitelji, nosilci kulture, voditelji narodov, oblastniki, vsi, ki gledajo naprej in pripravljajo tla za čase, ki jih še ni, mladino slave iu si veliko prizadevajo, tla bi z njo uvajali nov tok in kovali bodočnost. Vedo namreč, da je mladina kakor zrno, vse-jano v zemljo: sicer strohni, toda iz njega požene cel klas z novimi zrni, v katerih je klenost semena ohranjena neokrnjena, le razmnožena. Tudi rodovi minevajo drug za drugim, eden se umika v nepovrat, drugi že svež in čil prihaja za njim, in kdor je v enem rodu zajel mladino in jo s svojim duhom prepojil, je dobro sejal: ista klenost bo razmnožena prešla na prihodnji rod. Kdor je v mladini vcepil ljubezen do države in zavest zanjo in ji je znal dopovedati, kaj pomeni oblast v družabnem sožtiju, ta bo še v prihodnjem rodu žel sadove te globoke setve. Mladina ni računarska, ni zagrenjena, se ne upeha, ampak raste in se razrašča, z njo pa vsa ideja, s katero je prepojena. Tako moč sleherne družbe sloni prav za prav na mladini, zato toliko borbe zanjo. Dvakrat večji pa je pomen mladine v Jugoslaviji, v novi državi, ki po svojem položaju veže vzhod z zahodom in potrebuje rodu, ki ga ne teže predsodki preteklosti, rodu, ki je rastel samo v teh mejah, ki se od svojih prvih let razgleduje po gospodarskih, kulturnih, verskih in nacionalnih temeljih Jugoslavije in jih sprejme kot duševno hrano za svoj polet. Mladina najsevernejšega konca države, v klinu med dvema velikima kulturama, bo v dneh od 26. do 29. junija v Ljubljani pred mednarodnimi opazovalci pokazala, kakšno rast jc pognala v Jugoslaviji, kako zna stotisočglave množice voditi, da se ne poduše v gneči, kako zna biti složna, pokorna enotnemu povelju, kako globoko je že pronik-nila v misel o potrebi skrajnih žrtev za obrambo domovine, ta mladina bo v teh slavnostnih dneh postavila pred mednarodni svet mladi rod Jugoslavije in mladi kralj je pokrovitelj te njene revije! Gotovo se najvišja oblast v državi zanese, da bo ta rod pokazal močno in urejeno mlado Jugoslavijo. Ob tem priznanju, ki ga je bila naša mladina deležna, se moramo najiskreneje zahvaliti knezu namestniku Pavlu, da je tako zvesto izpolnil tradicijo Karadjordjeve hiše. Naš kraljevski dom je bil že od nekdaj ves na strani nacionalne mladine, ki živi in diha z Jugoslavijo in je po svoji številčni in duhovni premoči njena najmočnejša opora in najgloblja zakladnica. Tako je bil blagopokojni kralj Aleksander že leta 1929 pokrovitelj izleta Jugoslovanske Orlovske zveze na »Svetovaclavske dneve orlov-stva v Pragi« in njena vrsta si je v ostri mednarodni borbi, ki se je za to priliko odigravala v prestolnici ČSR, priborila prvo mesto, med posamezniki pa jc bil prvi br. Ivo Kermavnor, ki je tudi za tabor v Ljubljani eden izmed stebrov organizacije. Res da so protiljudski režimi v svoji ozkosrčnosti presekali to ozko zvezo med nosilcem vrhovne oblasti v državi in državljani, toda izkazalo se je, da državi to ni bilo v prid, in kakor hitro se je nezlomljivi ljudski moči posrečilo podreti te umetno postavljene zidove, je tradicija o popolni povezanosti kraljevskega doma z ljudstvom spet oživela in prišla do veljave. In za mednarodni mladinski tabor v Ljubljani je Nj kr. Vis. knez namestnik Pavle kot eden izmed nosilcev kraljevske oblasti za čas kraljeve mladoletnosti to tradicijo Karadjordjevičevega doma vidno obnovil in v imenu mladega kralja svetu pokazal moč Jugoslavije: mladina z mladim kraljem. Kakor pa tisočere mladih fantov in deklet ob tej časti in priznanju preveva veselje in čustvo globoke vdanosti, tako je ta odlika obenem že združena /. dolžnostjo. V teli tednih, ki nas še ločijo do slovesnih dni. bo treba ČSR rešuje svoje manjšinsko vprašanje Krofta o Henteinovih zahtevah Angleški in irancoshi poslanih posredujeta Bukarešta, 7. majnika. TG. Češkoslovaški zunanji minister dr. Krofla je ob priliki posveto-. vanja Male zveze v Sinaji sprejel dopisnika »Uni-versula« in mu dal daljšo izjavo o stališču češkoslovaške vlade do zahtev s n d e t s k i h Nemcev. Med drugim je dejal sledeče: »Na Češkoslovaškem obstojajo poleg češkoslo-slovaškega naroda še trije drugi narodi: nemški, poljski in madžarski. Razume se, da njihov položaj danes ni več tisti, kot j® bil pred svetovno vojno, ko je češkoslovaški narod živci pod tujo oblastjo. Našo narodnosti so morale pristati na enotno državno politiko, nadalje so morale sprejeti nekatere gospodarske in socialne reforme in morajo brezpogojno priznati avtoriteto države in njene zunanjo politike. Prav za to pa tudi odklanjamo vsako od Henleina izvirajočo zahtevo, ki bi lahko dovedla do okrnitve naše državne samostojnosti. Odločeni smo storiti vse, da se to vprašanje reši na lojalen in pošten način, toda prav tako smo odločeni, da zavrnemo vsako zahtevo, ki bi omejevala našo državno neodvisnost. Mi smo miroljubni. Z vsemi sosedi hočemo živeti v miru. Toda istočasno sc zavedamo dolžnosti, ki jo imata naš narod in naša država in bomo življenjsko predpogoje za svojo državo, to je njeno neodvis-uost iu nedotakljivost hranili z vsemi svojimi silami. Kratko povedano: V okviru ustave in v okviru zakonov, ki jamčijo varnost države in pod pogojem, da bodo vsi narodi v naši državi zvesti državljani te države, bo mogoče, da bodo zgoraj omenjeni trije, narodi dobili takšne pogoje, da so bodo pod zaščito naših demokratičnih ustanov tako razvili, da bodo uživali vse uvaževanja vredno svoboščine.« V kolikor tiče uspehov sinajskega posveta je dr. Krofta dejal, da je zadovoljen, in je to posebej podčrtal, ker je sinajski posvet znova potrdil, da nobena od zavezniških držav ne sme na svojo roko podvzeti kakšno zunanjepolitično delovanje, nc da bi bila prej vprašala za odobritev svoje zaveznice in to odobritev tudi do- Važni posveti v Rimu Med Hitlerjem in Mussolinijem, med nemškim in italijanskim generalnim štabom Rim, 7. marca. c. Danes bi morale biti v okolici Rima velike letalske vaje. Te vaje bi zaklju-' čile ves vojaški sloves, v kalerem se razvija rimski obisk nemškega državnega poglavarja. Toda te vaje so bile nenadoma odložene — slabo vreme je onemogočilo tak razvoj letalskih vaj, kakor je bil za nemške goste organiziran. Toda današnji dan je bil v Rimu vkljub temu silno koristen in pomemben. V dolgi vrsti slavnostnih dni je bil to nekak delovni dan. Ta dan so bili politični pogovori. V dnevnem redu je bil za razgovor med Hitlerjem in Mussolinijem določen samo en sestanek. Pri tem seveda niso bili izključeni razni krajši razgovori med obema vodjema. Ker pa danes ni bilo predvidenih drugih siovesnosti — razen nekaj obiskov v zgodnjih popoldanskih urah po rimskih muzejih — je Hitler že zgodaj zjutraj začel razgovore z Mussolinijem. Oba državnika sta sc pogovarjala ves dopoldan. Istočasno, ko sta sc posvetovala oba voditelja, pa so se sestali tudi nemški in italijanski ministri in pa voditelji nemških in italijanskih generalnih štabov. Današnji dan je bil torej pravzaprav nekakšna italijansko-nemškii konlerenca. Razgovori potekajo naravno popolnoma v okviru dosedanjih sporazumov, ki so že bili sklenjeni med Italijo in Nemčijo. Pogovori med obema državama so torej vsekakor zelo tehničnega značaja. Poudarjajo pa povsod, da kake nove pogodbe ne bodo sprejete ali pa pripravljene, ampak se na nemški strani celo dostavlja, da bi moral biti vsekakor navzoč tudi maršal in ministrski predsednik Goring, če bi bil tokrat podpisan kak nov sporazum med obema državama. Te vesti pa sicer tudi odgovarjajo znanim izjavam nemških in italijanskih uradnih krogov, ki poudarjajo, da tokrat nova pogodba med Italijo in Nemčijo ne bo podpisana. Toda opoldne Hitlerjev sestanek z Mussolinijem še ni bil končan. Po kosilu so se nemški gostje odpeljali v razne najslavnejše rimske muzeje, ob 16.30 pa se je razgovor med Hitlerjem in Mussolinijem nadaljeval. Tudi konferenca med nemškim in italijanskim delom obeh delegacij se je nadaljevala. Kaj vse je bilo sklenjeno v Rimu se bo pač najlepše videlo v zdravicah, ki jih bosta ponoči v svojih napitnicah izrekla Hitler in Mussolini. Prvi bo govoril Hitler in sicer v nemščini. Njegova zdravica bo dolga 10 minut in bo tako nekaj novega že po svoji zunanji obliki. Mussolini bo odgovoril kratko v italijanščini. Obe zdravici bodo pa takoj oddajali v prevodu. Vojska pohvaljena Rim, 7. maja. AA. (Štefani.) Duce je kot vojni minister izdal pod datumom 6. maja tole zapoved : »Oddelki, ki so se udeležili velike revije, so s svojim sijajnim detilejom dokazali odlično izurjenost, disciplino in moč. Kralj in cesar mi jc dal nalog, da sporočim oddelkom oličudovanjc fiihrerja iu vzvišenega vladarja.« Sredi obiska — posredovanje angleške in francoske vlade v Pragi in Berlina Pred nadaljevanjem drugega pogovora popoldne pa je prišla v Rim vest o važnih angleških in francoskih korakih v Berlinu in v Pragi. Važno je to zaradi tega, ker je angleška vlada posredovala v nemškem zunanjem ministrstvu še pred nocojšnjimi zdravicami v Rimu. V nemškem zunanjem ministrstvu je namreč po- Predsednik turške vlade prihaja v Belgrad Ankara, 7. maja. AA. Anatolska agencija poroča: Snoči sta se odpeljala v Carigrad predsednik vlade Dželal Bajar in zunanji minister Tcv-fikt Ruždi Aras s svojim spremstvom. Na železniški postaji so ministra pozdravili pri odhodu predsednik narodne skupščine bivši ministrski predsednik general lsmed Ineni, vsi ministri z notranjim ministrom Sukrikajo na čelu, glavni tajnik predsedstva republike, več generalov in drugih osebnosti. Predsednik vlade in zunanji minister sta prispela v Carigrad davi. Na železniški postaji ju jc sprejela častna četa z zastavo napeti vse moči, zbrati ves idealizem, da bo mladinski tabor potekal brezhibno v vsakem oziru. Ta čast je dala mogočno pobudo, da l*> lažje nositi žrtve, ker bo vedno vsem po telovadnicah in prosvetnih dvoranah lebdela večer za večerom zavest, da vse priprave veljajo prireditvi, ki stoji pod pokroviteljstvom kralja! S to prireditvijo se bo Nj. Vel kralj Peter II. predstavil svetu s svojo mladino, zato se bo treba pokazati vrednega te odlike. Res so že leta pretekla, odkar smo v Ljubljani imeli zadujo prireditev tako velikega obsega in je tisti rod, ki jc bil v izvedbi takih revij izurjen, že precej odrastel, toda seme, ki jc bilo vse-jano. v novem rodu poganja klase z istim klenim zrnjem. Zato bodo priprave še bolj oživele, do slehernega posameznika po naših vaseh, da bo v dneh od 26. do 29. junija stopil na Stadion nov, mlad rod, poln urejene in v napredek države ter srečo mladega kral'° usmerjene moči! in godbo ter zastopniki civilnih in vojaških oblasti. V nedeljo se predsednik vlade Dželal Bajar in zunanji minister dr. Ruždi Aras odpeljeta v Belgrad. Belgrad, 7. maja. m. Za sprejem predsednika turške vlade Dželala Bajara, katerega prihod jo določen na ponedeljek zvečer, se dejajo v Belgradu velike priprave. Sprejem turškega pre-mierja, ki prihaja prvič kot predsednik vlade zavezniške in prijateljske države v našo prestolnico, da vrne obisk predsedniku naše vlade dr. Stojadinoviču, bo zelo slovesen. Na železniški postaji že zaključujejo za to zadnje priprave. Ves peron bo okrašen z zelenjem, našimi in turškimi zastavami in državnimi grbi. Postaja sama, kakor tudi trg pred postajo l>o razkošno razsvetljen.. Predsednika turške vlade bo na postaji pozdravila tudi častna četa z zastavo in godbo. Turškega dostojanstvenika bo sprejel predsednik naše vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič, ki bo visokemu gostu predstavil člane svojega kabineta in ostale civilne in vojaške odličnike. Pri pozdravu bodo na postaji navzoči tudi vsi diplomatski zastopniki zavezniških in prijateljskih držav. V času bivanja turškega premierja v Belgradu je določenih več sestankov s predsednikom na-e vlade, sprejemov in drugih prireditev. Snoči je že dospela v Belgrad skupina najuglednejših turških časnikarjev, ki bodo v ponedeljek prisostvovali sprejemu predsednika turške vlade Dželala Bajara.' Turški časnikarji so si dopoldne po vpisu v dvorno knjigo ogledovali znamenitosti belgraj-ekega mesta, obiskali so tudi razstavo italijanskega portreta v muzeju kneza namestnika Pavla, kjer jih je sprejel in pozdravil ravnatelj muzeja dr. Kašanič. Opoldne jim je Central-i presbiro priredil kosilo pri »Srbskem kralju« bila. (Dr. Krofta je mislil brez dvoma na možnosti ločenega zbliževanja z Madžarsko, ki je potemtakem nemogoče, ampak bo zbliževanje skupno.) Praga, 7. maja A A. (ČTK.) Odbor ministrov, ki imajo politične resorc, je včeraj nadaljeval debato o načrtu statuta za narodne manjšine. Pri tej priložnosti so posvetili posebno pozornost raznim vprašanjem, ki postajajo posebno pereča spričo prijateljske demarše. ki jo bosta danes storili v Pragi britanska in francoska vlada. Znano je, do bosta omenjeni vladi dali na podlagi londonskega dogovora češkoslovaški vladi več nasvetov. Politični odbor ministrov se je bavil tudi z vprašanjem imenovanja uradništva v razmerju med posameznimi narodnostmi v ČSR. Tudi so razpravljali o zakonskem predlogu o razširjenju pristojnosti predsednikov pokrajinskih uprav iu zakonskega predloga o spremembah in dopolnitvah zakona o splošni upravi. Praga, 7. maja. AA. (ČTK) Francoski in britanski poslanik bosta danes obiskala češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Kaniilo Krofto, ki se je davi vrnil iz Sinajc. Poslanika bosta pri tej priložnosti sporočila češkoslovaškemu zunanjemu ministru razne nasvete svojih vlad na podlagi sklepov londonskega sestanka med britanskimi iu francoskimi ministri. Berlin, 7. maja. AA. (Reuter.) Britanski jx>-slanik je danes popoldne obiskal Wilhelmstrasse. Mislijo, da je ta obisk angleškega poslanika v zvezi z nedavnimi britansko-francoskimi razgovori v Londonu. Nemška agrarna stranka obnovljena Praga, 7. maja. b. Nemška agrarna stranka bo zopet ustanovljena. Reorganizacija se izvaja v izredno naglem tempu. Fuzija s sudetsko nemško 6tranko je propadla, ker pristaši niso hoteli slediti voditeljem, ki so se izrekli za fuzijo. Za voditelja sudetsko-neniške stranke Henleina je lo vsekakor hud udarec in oslabitev njegovega (»oli-tičnega položaja v pogajanjih z vlado. sredoval sir Ncville Henderson v imenu svoje vlade. Obvestil je načelnika zunanjega ministrstva Wi>lirmannn o vsebini koraka, ki ga bo popoldne v Pragi izvršil angleški poslanik New-ton, za njim pu še franc. poslanik de Lacroix. Istočasno skoraj se je izvršil angleški in francoski korak v Pragi. Dopoldne je obiskal angleški poslanik Nevvton dr. Ilodžo in ga obvestil o tem, kako misli posredovati v imenu svoje vlade v zunanjem ministrstvu o češkoslovaškem manjšinskem problemu. Istočasno je bil pri dr. Benešu zunanji minister Krofta, ki jc poročal o konferenci v Sinaji. Nato pa je bil Krofta tudi že pri Hodži. Popoldne ob 16 jo prišel v zunanje ministrstvo angleški poslanik in ostal pri KroHi do 17.20, takoj za njim pn je bil pri njem francoski poslanik dr Lacroix. Francosko - angleški korak v češkoslovaškem vprašanju se je torej začel šc pred koncem obiska in slovesnosti v Italiji. V ČSR se to poseganje v manjšinsko vprašanje pona/.oruje takole: notranje ministrstvo je ukinilo prepoved shodov. Prepoved je bila izdana dne "it marca in sedaj je llcnleinu torej zopet omogočeno svobodno prirejati shode kakor tudi drugim strankam, šc pomembnejše pa je naslednje: kmalu po dogodkih v Avstriji so se vse nemške stranke v ČStR — izvzemši socialistične — razpustile in priključile llcnleinu. Toda danes je bivši minister Spina nenadoma sklical kongres bivše nemške poljedelske stranke in na dnevnem redu kongresa jo »življenje te najmočnejše sudetske stranko, ki ni priključena llcnleinu. Notranje ministrstvo je tudi začelo objavljati razpored novih občinskih volitev. Vprašanje ureditve nemške manjšine v ČSR se je torej zelo pomaknila naprej. Kot viden zaključek obiska v Rimu pa bodo najbrž že nocoj objavili, da je Hitler povabil italijansko vladarsko dvojico nn obisk v Nemčijo. Tn obisk bo pa šele prihodnje leto, vsekakor pn datum obiskn še ne bo določen. Po povratku v Berlin državni zbor Berlin, 7. maja. b. »United Press«- poroča iz dobro poučenih krogov, da bo nemški državni kancler Hitler takoj po prihodu v Berlin sklical prvič veliki nemški državni zbor in bo pred njim govoril o sedanjem političnem položaju. Čeprav ne pričakujejo, da bo Hitler podrobno govoril o pogajanjih, ki jih je imel z Mussolinijem, Ik> vendarle podal svoje vtise in glavne informacije rimskih razgovorov. Dunaj, 7. maja. AA. Reuter: Dr. Štefan Mtil-ler, bivši ravnatelj znanega dunajskega dnevnika »Neue Freie Pressec, je izvršil samomor. Pokojni Miiller je bil na pol židovskega rodu in je bil znan po svojili simpatijah za Nemčijo tudi v dneh Schuschniggove vlade. Ravnatelj lista je ostal še dva tedna po priključitvi Avstrije. Zagrebška vremenska napoved. Oblačno. Zemunska vremenska napoved. Pretežno oblačno vreme s plohami. Na severni polovici 6e bo nekoliko ohladilo. Dunajska vremenska napovd. Zelo oblačno, včasih dež, padec temperature. Od nedelje do nedel$e Zunanji pregled Dva velika zunanjepolitična dogodka stojita v ospredju preteklega tedna: posvet zunanjih ministrov Male zveze v Sinaji in obisk nemškega kanclerja Hitlerja v Italiji. Oba dobivata svojo izrodilo važnost vsled negotovosti, ki je nastopila v podonavski Evropi po priključitvi Avstrije k Nemčiji in je Evropa od obeh pričakovala sklepov, ki bodo in mu s tem dal priznanje za niegovo dolgoletno delo v blagor naroda in države. Dr. Korošec se je za to čast brzojavno zahvalil in obljubil, da bo še nadalje skrbel za napredek slovenskega glavnega ir.es la. Ljubljanski župan dr. Adlešič je odpotoval v Ameriko, kjer bodo naši izseljenci v Clevelandu dne 15. maia odprli »Jugoslovanski kulturni vrt«. Zupan slovenskega glavnega mesta je bil povabljen, prinesli jasnost predvsem glede položaja Srednje da slovesnostim prisostvuje kot zastopnik rojakov Fvrnne kier ie velik del političnega zanimanja »iz starega kraja«. S seboj nese c evelandeki mest- Evrope, kjer je velik del političnega zanimanja osredotočen okrog Češkoslovaške. Tako rimski obisk, kakor sinajski posvet sta prinesla mnogo luči in je na koncu tedna upravičena trditev, da je napetost polegla in da je vojna nevarnost odšla za obzorje. Hitlerja so v Rimu sijajno sprejeli. Pokazali so mu vso kulturno, gospodarsko in vojaško moč nove Italije. Na vsak korak se je mogel prepričati o izredni udarnosti Italije in o njeni moralni odločnosti — ki ji $toje tehnična sredstva na razpolago — da brani svoje meje in svoje pridobitve. Tudi političnih razgovorov je bilo obilo pri tej priložnosti in se Sirijo razne vesli o njih. Za enkrat jim ni treba pripisati večjega pomena. Tako pravijo na oni strani Francozi, da so proslave v Rimu podobne veličastnemu pogrebu >:osi Rim-Berlin«, ki da se bo sedaj razšla, drugi pa govorijo o možnosti vojaške zveze med ItaHjo in Nemčijo. Ne eno in ne drugo ni ros. Več kot samo verjetno je pa, da jo po rimskih razgovorih konec vsakih presenečenj v Srednji Evropi. V toni leži pomen Hitlerjevega obiska v Rimu. Je to uspeh, ki so ga male srednjeevropske države vesele. Italija ni več samo zaveznica Nemčije, ampak tudi prijateljica Anglije in ho jutri tudi prijateljica Francije, ne glede na to, da ima tesne prijateljske zveze i dvema srednjeevropskima državama (Jugoslavija in Madžarska). To je novi okvir njene politike, mnogo širši od »osi Rim-Berlin«, ter pomerjen po potrebah popolnega miru na vseli področjih, kamor segajo njeni interesi. Rimski dnevi so torej pomirjevalno vplivali na vse strani. Posvet v Sinaji je dobil svojo važnost, ker se je zbral po priključitvi Avstrije k Nemčiji, e katerim je velika Nemčija dobila svoje meje v osrčju Podonavja, ter po znani objavi zahtev Nemcev na Češkoslovaškem, ki so silno razburili Evropo in povročili žilavo diplomatsko delovanje ,ned velesilami. Sinajski posvet jc bil koristen, stvaren iu tvoren, kajti omogočil je, da se ho sedaj tudi Madžarska, ki jo tudi postala soseda Velike Nemčijo, spoprijaznila s svojimi sosedami in da lio zavladal po vsej Srednji Evropi duh sodelovanja in medsebojnega zaupanja med vsemi državami brez izjeme. Priključitev Avstrije je lorej strnil med selioj vse male srednjeevropske države. Poleg tega je sinajski posvet z velikim poudarkom pozdravil spravno pogodbo med Italijo in Anglijo ter s tem javno in jasno izpovedal, da bodo dobri vplivi te sprave segali prav v notranjost Srednje Evrope. Torej je zaključek sinajslnh razgovorov pomirjevalen, ker odkriva, da se jo razburjenje poleglo in da ni nobenih novih povodov, da bi se se kedaj v bližnji bodočnosti moglo ponoviti. Češkoslovaško vprašanje je na podlagi obeh navedenih dogodkov mnogo izgubilo na svoji navidezni napetosti. Češkoslovaška vlada od svoje strani pripravlja predloge za zadovoljitev svojih Nemcev, Anglija pa se jo v Berlinu in v Pragi zelo močno zavzela za mirno rešitev spora in je skoraj gotovo, da bo uspela, ker v istem smislu deli nasvete tudi Italija in jih bo delila še Francija. Ni se mogoče otresti vtisa, da je češkoslovaška kriza že prešla svoj višek in Ha je njeno zgolj žuvstveno iu gonsko plat že zajela spretna raka diplomacijo. Tudi to jo razveseljivo dejstvo v preteklem tednu. Razumemo pa, da kriza še ni končana. V okviru naštetih dogodkov je potrebno omeniti tudi zelo pomembno svarilo, ki ga je naslovil na vse države sveta ameriški vojni minister W o o d r i n g , ko je v odmeva-jočem govoru dejal, da bodo »demokratične države kmalu site izzivanj in da gre svet hudim časom nasproti, ako se v mednarodnih odnosih samovolja nekaterih ne bo uklonila načelom prava«. Kadar govori Amerika, prisluhne ves svet, Tudi tokrat je prisluhnil, tem bolj, ker prevladuje vtis, da obstoja zelo tesno sodelovanje med ameriško in angleško politiko. Na kitajskem bojišču beležijo Japonci neuspehe, o katerih ni mogoče reči, če so trajni, ali samo začasni. Kitajska je trd oreh. Kdo ve, če si Japonska ob njem ne bo zdrobila enega ali drugega zoba. Na španskem boj i 56 u nacionalisti počasi napredujejo in si osvajajo kos za kosom rdečega ozemlja. Notranji pregled Ljubljanski mestni svet jc notranjega ministra in slovenskega voditelja dr, Antona Korošča imenoval za častnega člana ljubljanske mestne občine ni občini in našim izseljencem nekaj daril, kolikor jih naša skromnost pač premore, med katerimi bo pa najlepše kip Toneta Kralja, ki predstavlja po-zdravljajočo Slovenko na podstavku. Podstavek, za kip je iz hrastovega lesa, ki je bil izkopan v prazgodovinskih najdbah na Barju. V »Jugoslovanskem kulturnem vrtu« stojijo kipi Petra Petroviča Njegoša, Simona Gregorčia in Ivana Cankarja ter škofa Barage. Slavnosti bodo zelo veličastne in bodo najlepša reprezentanca našega življa v Ameriki. Ministri, ki so notranjepolitično zatišje uporabili za poučna potovanja v inozemstvo, 6o se večinoma že vsi vrnili na svoja mesta, tako gradbeni minister Stošovič, ki je bil v Nemčiji, socialni minister Cvetkovič, ki je bil v Ženevi na zasedanju Mednarodnega urada za delo, minister za telesno vzgojo Miletič, ki je bil v Berlinu, na Madžarskem pa se mudi prometni minister dr. Mehmed Spaho, ki je šel tja pregledal material, ki je naročen za naše železnice. Po Sloveniji potuje 29 predstavnikov tujih po- tovalnih družb in pisarn, ki si hočejo pod vodstvom naših tuj-koprometnih organizatorjev ogledati lepote naše zemlje. Prepotovali bodo najlepše točke Slovenije in se z našimi zastopniki pogovorili o naši tujskoprometni organizaciji. V Zagrebu je zbudil veliko pozornost neki letak l..... v . - • - . e .i. j, - . ( ' l . , j ... -O- o-čeni«. Kdor poskuša le malo »po domače« pojmovati program, red in določeno disciplino, je deležen efektov tega »polnomoča«. »Ker mi za Hitlerja, dokler je pri nas, odgovarjamo, zato mi določamo, kakšen red in disciplino hočemo.« Kolesa ter lahka motorna kolesa »Brennabor« najugodneje kupite pri: .Tehnik4 Jot. Banlai Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 20 Zaloga radioaparatov. nogometnih žog, tenis raketov itd. Akademija Protijetične zveze v Ljubljani Ljubljana, 7. maja. Nocoj ob pol 8 je bila v magistratni dvorani lepo uspela akademija Protituberkulozne lige, ki služi za uvod v protituberkulozni teden. Akademije se je udeležilo mnogo predstavnikov odličnega občinstva, med temi gg. ban dr. Natlačen s svojo gospo, zastopnik cerkvenih oblasti in karitativnlh organizacij prior Učak, mestni podžupan dr. Ravnikar, prosvetni načelnik dr. Sušnik in načelnik socialnega oddelka g. Kosi ter predstavniki raznih organizacij in ustanov. Dvorana je bila okrašena z dvojnim protituberkuloznim križem ter s sliko pokroviteljice Nj. Vel. kraljice Marije. Akademijo je začel predsednik Protijetični zveze dr. Bohinjcc, ki je razvijal mnogo lepih misli ter naglašal, da se mora slovenski narod kot en sam človek zbrati, da doprinese svoj delež v proti-tuberku'ozni borbi. G. ban dr. Natlačen je kot pokrovitelj protiti:-berkuloznega tedna imel kratek nagovor, v katerem jo prav tako nagiašal potrebo 6loge v borbi proti jeliki ter poudarjal dosedanje delo države, banovine in občine v tej borbi. Za niim je govoril podžuoan dr, Ravnihar o borbi proti jetiki v mestu Ljubljani. Dovršeno je kvartet za violino, čelo in flavto zaigral Mozartovo skladbo. Igralec Lipah je podal zelo uspelo reportažo z Golnika, kjer je bil sam dali časa in tam dobil spet svoje zdravje. Ga. Slavka Severjeva jc recitirala po eno pesem Miletu Klopčia in Srečka Kosovela. Ves spored je prenašala radijska postaja. Belgrad, 7. maja. m. V današnjih Službcn;h novinah je objavljen natečaj za sprejem gojencev v pomorsko vojno akademijo. Belgrad. 7. maja. m. Finančni minister Dušait Letica je podpisal pravilnik o carinskih olajšavah za mednarodne vzorčne velesejme. Olajšave po tem pravilniku bodo veljale za predmete, ki so pošiljajo na razstave na stalnih mednarodnih vele-sejmih, če imravn volesejma pismeno prosi za t.) carinski oddelek finančnega ministrstva. Teniški dvoboj za Davlsov pokal w Jugoslavija : CSR 1 : 2 -.■■'. Zagreb 7. maja. Tudi današnja tekma' v igri parov jo kljub hladnejšemu dnevu privabila do 3000 gledalcev navdušenega občinstva, ki so vsi pričakovali rezultat borbe enakovrednih nasprotnikov, pa v upanju, da zmagata Jugoslovana. Kal se jim ta želja danes ni izpolnila, kar pa ni krivda gledalcev, ker so svojo navijaško dolžnost dobro izpolnili. Oba Jugoslovana danes risla imela dobrega dne in sta morala v težki borbi prepustiti zmago Čehoslovakoma, ki sta imela srečnejše roke. Men-zel jo dobil igro z 6 : 2. V zadnjem setu se je pripetil incident med češkoslovaškim igralcem Menzlom, (ki je Neinoc) Poslanec Moš'rovič presiopil v JRZ Poslanec Maštrovič (za splitski okraj) je imel te dni v Makarski zborovanje, na katerem jo bilo sklenjeno, da se tamošnja organizacija JNS opusti (likvidira), članom pa je bilo nasvetovano, naj prestopijo v JRZ. Ante Maštrovič je vseskozi pripadal JNS in je bil na tej listi tudi izvoljen za poslanca, zato je lahko predlagal likvidacijo krajevno organizacije. Ril je osebni prijatelj senatorja dr. Andjelinoviča, ki ga je tudi vpeljal v politično življenje. Olajšave pri uvozu industr. enštnfacii Belgrad, 7. maja. AA. Na podlagi čl. 1 zakona o skupnem davku na poslovni promet z dne 12. avgusta 1930 in sporazumno s trgovinskim ministrom je finančni minister izdal uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet. Čl. 1. V pripombi pod št. 648-766, 649-767, 650-768, 651-789, 652-770, 653-771, 654-702, 657-775, 658-776, 658-775, 659-777, 662-789, 663-781, 1. in 2. točka 1-782 tar. skupnega davka na posl. promet se doda tale določba: Novi stroji po izvoru iz pogodbenih držav, za katere sc s potrdilom trgovinskega ministrstva dokaže, da se ne izdelujejo pri nas in da se uvažajo za tovarne, ki sc grade kot nove, se plača pri uvozu 25% skupnega davka; to se bo izvajalo od dneva ra/glasitve v Službenih novinah. Za blago, ki bo na dan razglasitve neoca-rinjeno na carinarnicah, se bo izvajala nova tarifa skupnega davka od tega dne. Za vse nabave na yičun države in samoupravnih teles, ki sc bodo vršile po razglasitvi teh sprememb na podlagi sklenjenih pogodb, se bo do tega dne plačal skupni davek po dosedanji tarifi. Sprejetje te uredbe pomeni veliko olajšavo za našo narodno industrijo. Določila točke 415 dela carinsko tarife z dne 25. februarja t. 1. določajo, da se ima za vse te stroje, uvožene iz tujine, plačati 2 din carine za 100 kg; čeprav je to določilo izšlo že takrat, jc skupni davek za nove stroje ostal v višini 8 din. Da se da polet naši industriji za gradnjo novih tovarn, jc finančno ministrstvo po inten-cijah kraljevske vlade s to uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet znižalo stopnjo poslovnega prometa z 8 na 2 in pol '/c, kar bo posebno ugodno vplivalo na gradnjo novih tovarn. Mteharji za več o porabo m^eka Belgrad, 7. maja. m. V okviru propagandnega dneva za večjo potrošnjo mleka, ki ga jo organizirala belgrajska občina, je bila danes v Belgradu in enim izmed sodnikov v liniji, ki je odločil popolnoma pravilno v škodo Menzla. To je tega tako razburilo, da je pozabil na vse predpise, ki veljajo še prav posebno za teniške športnike ter ozmerjal sodnika z: >Sie Scliuft!' Sodnik se je pritožil glavnemu sodniku, kateri je zahteval, da so Menzel javno opraviči. Šole po daljšem oklevanju, ko je glavni sodnik dr. Krnič že zapustil svoje mesto, je Menzel nekaj zamrmral kot opravičilo. Publika je Menzla izžvižgala. Po končani igri Menzel tudi ni podal roke nasprotnima igralcema Punčecu in Miliču. za kar je bil ponovno izžvižgan. Z današnjo tekmo so prišli Čehoslovaki v vodstvo in bodo verjetno tudi zmagali. konferenca mlekarjov iz vse države. Na sestanku so mlekarji sprejeli resolucijo, v kateri prosijo merodajne činitelje, naj izdelajo točne načrte za pospeševanje mlekarstva. Predvsem pa prosijo za ustanovitev šol in tečajev zaradi povečanja števila strokovno naobraženlh mlekarjev. V resoluciji zahtevajo dalje, naj bi veterinarij na deželi brezplačno pregledovali mleko in da naj bi se znižala carina za razne naprave, ki jih potrebujejo mlekarji. Revija „La Vie Calholique" prenehala Pariz, 7. maja. TG. Zadnja številka katoliške tedenske revije »La Vie Catholique«, ki je v 15 letih svojega izhajanja vodilno oblikovala francoske katoličane in jih usmerjala v delovne vrste Katoliške akcije, objavlja sporočilo, da so gospodarske težave list prisilile, da preneha izhajati. List objavlja kar tri pisma odličnih katoliških osebnosti, ki obžalujejo odstop tako odlične revija s pozornice javnega življenja. Obžalovanje je izrekel apostolski nuncij Valerio Veleri, nadalje pariški kardinal Verdier. Na koncu javlja uredništvo, da bo odslej izhajala samo katoliška revija »Les Temps Presents«, ki pa bo vsakokrat posvetila eno celo stran vprašanjem, s katerimi se je bavila »La Vie Catholique«. Iz tega je treba sklepati, da je skupina okrog »Les Temps Presents« prevzela revijo, ki je 15 let delala čast francoskim katoličanom med vsemi narodi sveta. Oktaviian Goga umrl Bukarešta, 7. maja. AA. (DNB) Danes ob 14 je umrl bivši predsednik romunske vlade Goga Oktavian Goga je 1. aprila izjiolail 57 let. Bil je iz ugledne duhovniške družine. V zgodnji mladosti je zaslovel kot nacionalni pesnik in leta 1905 je dobil najvišje odlikovanje romunske akademije, ki mu je leta 1923 vnovič izkazala priznanje kot pesniku. Po svetovni vojni je stopil v politično življenje in je bil leta 1920 in 1921 prosvetni minister. Pokojni Goga je ustanovil leta 1932 ljudsko agrarno stranko, ki se je pozneje združila z Ligo ljudske krščanske zaščite prof. Cuze. Iz te tuzije je nastala narodno-krščanska stranka, ki je leta 1937 sestavila vlado. Čeprav je bil odločen romunski nacionalist, se je pokojni Goga zmerom zavzemal za enakopravnost vseh narodnih skupin v Romuniji. Codreanu obložen ve*eizda;e Bukarešta, 7. maja. b, Bukareštansko sodišče je obtožilo Codreana zaradi velelzdaje ter sestavilo obtožnico, ki obsega 38 s strojem pisanih strani. f Profesor Ivan Vesenjak Že več dni se je boril s smrtjo. Pred nekaj časa ga je zadela kap in v petek o pol polnoči se je za vedno poslovil od svojih, ki jih je tako vroče ljubil in zanje tako očetovsko skrbel. Z njim je iz našega javnega življenja odšel zopet eden izmed tistih mož, ki so pred svetovno vojno med Slovenci na Štajerskem vodili boj za življenje in smrt zoper raznarodovalno delo. Ivan Vesenjak je kot dijak odlično sodeloval pri vseh slovenskih javnih prireditvah. Iz dna svoje duše je bil mladi dijak vdan zamisli, da bo složno delo vseh slovenskih prvakov edino rešilo slovenski narod. Prav tako pa je bil iz dna duše prepričan, da je vsemu slovenskemu narodnemu delu treba dati globljo, idejno, socialno in gospodarsko podlago. Vedno bolj pa je moral spoznavati, da staro slo-gaštvo tega poleta ni več zmožno. Zato se je kmalu z ognjem oprijel mladega slovenskega obnovitvenega dela, ki ga je v slovenskem Štajerju oznanjal mladi dr. Anton Korošec s svojimi mladimi sodelavci in mladimi organizacijami. In v krogu teh mladih sil se je Vesenjak rad zanimal za gospodarska vprašanja slovenskega kmeta. To je zanj postala prava življenska naloga. Tudi ko je postal poslanec SLS in nekaj časa njen minister za agrarno reformo, vedno je imel pred očmi gospodarski dvig ljudstva, če ga hočemo ohraniti narodno trdnega in odpornega. Poleg te materialne podlage pa se je vsekdar zavedal, da mora biti trdna tudi moralna, duhovna podlaga, ki naj jo oskrbi dobra krščanska ljudska vzgoja. Brez te je vse gospodarsko delo zaman, zaman pa tudi vsakršno narodno delovanje. Ivan Vesenjak je bil slovenski mož, bil je krščanski politik. Razmeroma mlad je še bil, ko ga je ugrabila smrt: dobrih 75 let je štel. Rodil se je dne 22. dec. 1880 v Moškanjcih pri Ptuju. Ko je doštudiral gimnazijo, se je vpisal na filozofsko fakulteto. In kot visokošolec je že začel svoje javno delo. Bil je organizator in časnikar. Pozneje je dobil profesorsko službo ter je nekaj časa služboval tudi v Ljubljani. Po vojni je nekaj mesecev bil tudi v uredništvu »Slovenca« v Ljubljani. Pozneje pa je postal poslanec SLS v svojem rojstnem ptujskem okraju, ki ga je zastopal do 6. januarja 1929 z vso ljubeznijo in vestnostjo. Kot tak je v Davidovičevi vladi postal tudi minister za agrarno reformo. Po 6pre- Prešernova rojstna hiša je odkupljena z darovi naše šolske mladine. Ker pa je treba za restavracijo rojstne hiše še dokaj denarja, in ker je že mnogo ljudi vpraševalo, kako naj izroče tudi svoj prispevek za to odlično narodno svetinjo, je odbor naprosil dve knjigarni v Ljubljani, in sicer Novo založbo in Tiskovno zadrugo, da sprejemata tudi majhna, skromna darila v ta namen. Vsak bo dobil žigosano potrdilo pri blagajni teh dveh knjigarn. Kdor pa hoče, dobi tamkaj ludi položnico, da denar ob priliki odpošlje v ta namen po pošti. Vabljeni ste vsi, da položite svoj dar v ta namen. Mladina je slovenskemu narodu kupila rojstno hišo Peršernovo, starejši pa. poskrbimo za ureditev in restavracijo hiše. membi režima se je ves vnet posvetil organizaciji JRZ v ptujskem okraju. Leta 1936. pa je bil v občini Ko-šaki izvoljen za župana. Pokojni profesor Ivan Vesenjak v sebi nikdar ni mogel zatajiti profesorja. Bil je pravi profesor, učenik, predavatelj in vzgojitelj. Vsi njegovi javni nastopi so bili umerjeni in so razodevali le željo ljudem čim več koristnega podati. Njegov govor je bil sicer lahko močno navduševalen in je ljudi kar prijel, pa je bil vendar govor ljubečega in skrbnega vzgojitelja, razlaganje modrega moža, ki bi rad vse svoje skušnje in znanje prenesel v srca svojih poslušalcev. Že njegova zunanjost je bila zunanjost vestnega profesorja. Tako vesten in natančen je bil tudi po vsej svoji naravi. Dasi je bil oster v boju in neugnan v organizaciji, pa je bil po svoji naravi silno mehak in dober ko kruh. Do skrajnosti predan javnemu delu, je bil pripravljen poprijeti za vsakršno delo. Če je potreba nanesla, se je lotil brez oklevanja vsake naloge, četudi bi se bil marsikdo drugi na njegovem mestu pomišljal. On pa je bil prepričan, da je to njegova dolžnost, pa je poprijel. Kdo bi mogel danes povedati in našteti vse odbore in društva in organizacije, kjer je pokojni Ivan Vesenjak delal in oral. Dasi se je rodil v kmečki hiši, ki je bila ugledna in trdna kmetija, in dasi je toliko javno delal, kakor malokateri pred njim, vendar moramo ob njegovi smrti reči, da si s svojim javnim delom ni pridobil bogastva, ampak je umrl v svoji skromni hiši v Košakih, kjer zapušča užaloščeno gospo Marijo roj. Škulj in 6ina ter hčerko. Bogastva si ta mož ni pridobil, pač pa si je v srcih svojih rojakov in vseh, ki so ga poznali, pridobil globoko spoštovanje, kakršno dolgujemo značajnemu možu, plemenitemu človeku. Ivan Vesenjak je odšel, za njim žaluje njegova zapuščena družina, katere se je oklepal s tako nežno ljubeznijo. Bog naj jih tolaži. Mi jim moremo izreči le svojo globoko sožalje! Za njim v globoki hvaležnosti žaluje njegov okraj, ki ga je dolga leta z vso požrtvovalnostjo zastopal v narodni skupščini in ki je njegovi organizaciji že kot mlad dijak posvetil svoje najboljše sile. Za njim žaluje njegova občina, ki jo je kot župan hotel tako lepo urediti, da bi vsak revež te družabne celice čutil, da je član velike in ljubeče krščanske skupnosti. Premalo časa in premalo zdravja mu je ostalo, da bi bil izvršil vse svoje načrte. Za njim žalujejo organizacije, ki je v njih tako nesebično deloval, žalujejo njegovi sodelavci in tovariši v delu in boju. Bil je zvest in dober tovariš v delu in boju, v veselju in žalosti. Za njim pa žaluje tudi »Slovenec«, ki je od nekdaj v rajnem prof. Vesenjaku imel svojega vnetega, sposobnega in požrtvovalnega sotrudnika. Kadarkoli je bil naprošen za kak članek, je rad ustregel. In, dasi se mu ni dobro godilo, ni nikdar pisal za nagrado, marveč vedno zastonj, zaradi dobre stvari in zaradi svojega naroda. Kdor je v življenju svojo življenjsko nalogo tako izpolnil, zvesto, pravično in pošteno, o njem se lahko reče, da je bojeval dober boj in da bo zato tudi deležen dobrega deleža pri Bogu v večnosti. Bogu, Cerkvi, družini in narodu vedno zvesti, počivaj v miru! Pogreb pokojnega gospoda ministra bo danes popoldne ob 17 iz hiše žalosti v Krčevini, Lešnikova ul, 4, na pokopališče na Pobrežju. Belgrajski velesejem Belgrad, 6. maja. Belgrajski velesejem je drugič odprl vrata. Obisk je sicer zaradi slabega vremena in istočasne italijanske razstave precej manjši, kot je bil na jesenskem velesejmu, vendar pa je število razstavljalcev poskočilo od 650 na 690. Poleg domačih podjetij so razstavile še albanske, nemške, bolgarske, češkoslovaške, danske, angleške, grške, francoske, italijanske, letonske, madžarske, palestinske, poljske, romunske, švicarske in turške ščine in stroje za predelavo mesa, »Semperit« d. z o. z. Kranj, razne tehnične in kirurške potrebščine iz gume, Tovarna bakra in medi d. d. Slovenska Bistrica, razne bakrene in medeninaste izdelke, ing. Fran Lavrič, Ljubljana, kemične preparate, »Meinel in Herold« Maribor, ročne harmonike itd. Pozornost vzbujajo razni iz lesa izdelani spominski predmeti tovarne Višnar Drago z Jesenic in ročna dela Istenič Ivanke iz Žirov. Tovarna pohištva »Remec in Co.« je razstavila Ni. Vis. knez Pavle otvarja belgrajski velesejem. Na njegovi desnici notr. minister dr. Korošec, za njim trgovinski minister dr. Vrbanič in belgrajski župan Ilič tvrdke. Carinske in trošarinske olajšave so omogočile inozemskim tvrdkam razstaviti njihove izdelke v največjem obsegu. Prihitele so predvsem nemške strojne tovarne in železarne, zaradi česar na velesejmu tembolj pogrešamo naše slovenske tovarne: Jesenice, Štore, Guštanj, Muta itd., lu so na lanskem jesenskem velesejmu bile odlično zastopane. Po informacijah velesejinskega urada bo slovenska železna industrija razstavljala samo na jesenskih ,ne pa tudi na pomladanskih razstavah. Navzlic temu pa lahko rečemo, da je slovenska industrija tudi na spomladanskem velesejmu prav dobro zastopana. Posebno v »tekstilnem paviljonu« zbuja kvalitetno blago slovenskih tovarn i največje zanimanje. Tu so razstavili »Hutter in | drug* bombažno in volneno blago in predivo, l »Jugočeška« svileno, poOsvileno in bombažno bla-i go, »Benger in sinovi* volneno in svileno trikotažo, »Doctor in druge platno, volneno blago in predivo, »iMotvoz in platno d. d.« Grosuplje, la-neno prejo, tkanine in izdelke. Tekstilna tovarna Maribor-Košaki razno žen6ko blago, Thoma in komp. prvovrstno svileno blago. Industrija platnenih izdelkov Jarše, lanene in platnee tkanine itd. V drugih paviljonih so razstavila svoje izdelke sledeča slovenska podjetja: Prva Jugoslovanska šamotna tovarna d. z o. z. Celje, šamotne opeke najrazličnejših oblik, »Peko« čevlje, »Emfa« Ljubljana, litumen klobučevino za izolacijo, »Krom kovina« d. z o. z. Dravije, razne mesarske potreb- Potfled na belgrajski velesejem in Belgrav v lastnem paviljonu razno sobno in dvoransko pohištvo in vrtne garniture. Koncem, ki ga tvorijo »Tovarna dušika d. d.< Ruše, »Aga< Ruše, »Mo-ster«, tovarna barv in lakov, Zagreb ter »Električno d. d.c Jajce, je letos postavil lasten velik paviljon 6 štirimi razstavnimi prostori. Tovarna dušika, Ruše, je razstavila razne vrste umetnih gnojil, »Aga« pa kisik in acetilen ter podobne pline s posebnimi aparati za njihovo uporabo. Med privatnimi paviljoni, katerih je 23, je treba omeniti velik paviljon »Philipsa«, v katerem so raz- Joj, kako neprijeten duh ima to pe-rilo I V njem je še vonj po slabem milu. Imejte vendar usmiljenje s svojim dragocenim perilom in perite ga z vedno jednako dobrim terpen-tinovim milom Zlatorog, ki odpravi s svojo belo gosto peno vsako umazanijo. Z njim oprano perilo je belo kot sneg, mehko-voljno in prijetno duhteče. ✓Jv TERPENTINOVO MILO (1)eXUdcrc^ stavljeni najmodernejši in največji radijski aparati ter radijske potrebščine. V romunskem paviljonu je razstavila zveza romunskih petrolejskih podjetij razne proizvode petrolejske industrije, zveza romunskih kmečkih zbornic pa razne agrarne pridelke. V češkoslovaškem paviljonu je češka porcelanska keramična in kristalna industrija razstavila krasne garniture, ki jih je izdelala za sv. očeta, albanski dvor itd. obiskovalci se ne morejo dovolj načuditi lepoti čeških porcelanskih in kristalnih izdelkov, ki jih je razstavilo 18 češkoslovaških tovarn. Madžarski paviljon so tokrat saino deloma uporabili za razstavo, medlem ko se v glavni dvorani paviljona neprestano predvajata dva filma: eden o madžarski domači obrti in železni industriji, drugi pa o lovu. Italijanske tvrdke so razstavile med ostalimi razstavljalci ter je italijanski paviljon ostal zaprt. Tako je »Snia Viscosa« najela kar ves osrednji paviljon. Vendar pa nameravajo italijanski paviljon na jesen razširiti. Nemci bodo letos junija začeli graditi svoj lastni paviljon na prostoru preko 4000 kvadratnih metrov. Ta paviljon bo na letošnjem jesenskem velesejmu svečano otvorjen. Madžarski paviljon meri 529, italijanski 604, romunski 458, češkoslovaški pa 341 kvadratnih metrov, tako da bo nemški paviljon vse tuje paviljone po veličini daleč prekašal. Aeroklub »Naša krila« bo za jesen zidal 74 m visok stolp z odprtim prostorom za skakanje s padobrani. Prostor okoli stolpa bo znašal 2372 kvadr. metrov. Treba je še omeniti, da je veliko Slovencev, ki zastopajo tuja velika podjetja, razstavilo izdelke teh podjetij na velesejmu. Tako zastopajo Slovenci t ii ja podjetja ne samo v Ljubljani in Mariboru. temveč tudi v Belgradu, Zagrebu, Novem Sadu itd., in ti so se v velikem številu odzvali vabilu belgrajskega velesejnia. Vsi so z doseženimi uspehi zadovoljni. Na kraju moramo ponovno ugotoviti, da se slovenski mizarji tudi tokrat niso pojavili. Prišle so razne madžarske in nemške tvrdke, slovenskih pa ni, dasi bi brezdvomno doseglo uspeh. Treba bi bilo odstranili vse ovire, ki jih zadržujejo, kajti tržišče pohištva na našem jugu ne bi smeli tako lahkih rok prepustiti tujcu. Narečja tombola v Slovenjem Gradcu, dne 19. junija Glavni dobitek popolnoma nov avto »Opel-Kadet« in še 699 lepih dobitkov. Telovadni nastop 5000 dijakov in dijakinj na Stadiona Ljubljana, 7. maja. Ljubljanska srednješolska mladina je danes na veliki prireditvi na Stadionu pokazala, kaj se je v teku šolskega leta lepega naučila pri šolski telovadbi. Letos je bil za ta nastop izbran Stadion, saj Ljubljana tudi res nima nobenega lepšega in bolj primernega prostora za take prireditve. Prireditev je bila tudi ena sama mogočna manifestacija slovenske mladine, ki hoče rasti zdrava na duši in na telesu. Današnjo telovadno prireditev ljubljanske srednješolske mladine so počastili s svojim obiskom tudi mnogi odličniki, za katere 60 bila pripravljena častna mesta na tribuni na Stadionu. Tako so se prireditve udeležili: minister dr. Miha Krek, ki se. mudi danes v Ljubljani, ban dr. Marko Natlačen, zastopnik škofa kanonik dr. Gregor žerjav, brigadni general in poveljnik mc6ta Dodič, ki je zastopal divizionarja, ki se je namreč zaradi bolezni opravičil, mestni podžupan dr. Vladimir Ravnihar, prosvetni načelnik banske uprave prof. dr. Lovro Sušnik, srednješolski prosvetni inšpektor prof. Ba-juk ter ravnatelji prav vseh ljubljanskih srednješolskih zavodov, več zastopnikov vojske, mnogo vzgojiteljev, med temi je bila častna udeležba duhovščine, • dalje predsednik slovenske fantovske zveze dr. 2itko in načelnik g. Ivo Kermavner ter drugi predstavniki in odličniki. V mogočnih in pestrih kolonah 60 vrele v pravilnem redu in strogo disciplinirane množice naše mladine v stadion. Pester je bil pogled na fante, ki so bili oblečeni v črne hlačice in belo srajco ter na dekleta, oblečena v črna krilca ter bele jopice. Med temi pa jc bila skupina tretješolk vseli ljubljanskih gimnazij, ki so bile oblečene v dečve in ki so pozneje rajale razne južnoslovanske in čeSke narodne plese. Tret|ešoike bodo namreč nastopile s temi plesi žc letos v Pragu Vojaška godba je zaigrala državno himno, ki jo je mladina poslušala v vzornem požaru, nakar so enako vzorno odkorakale mlade čete s stadiona, ostale so le učenke višjih razredov, ki so izvajale proste vaje. Sledile so druge točke obsežnega in bogatega sporeda, o katerih pa poročamo posebej. S tem nastopom je naša mladina pokazala, da v telesni izvežbanosti lepo napreduje. Ta mladina jc že vsa zrasla po vojni ter je sedaj telesno krep-kejša, kakor je bil prejšnji rod, ki je rasel ob pomanjkanju med vojno ali prva ieta po vojni. V tej zdravi mladini pa je tudi veliko upanje za lepšo bodočnost našega naroda. ^ ^ - ^ ^ KATOLIŠKI PROSVETNI TABOR Z VELIKIM TELOVADNIM NASTOPOM NA BINKOŠTNO NEDELJO DNE 5. JUNIJA 19 3 8 V TRBOVLJAH — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si l{aden<=kfl vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Drobne novice Slovenci v Italiji, pozor! Kdor želi v Italiji prejemati Slovenca« /jo pošli nu svoj dom, naj sporoči tvrdki Gio-vanni Parovel, Trieste, Via Fr. Denza 3. Mesečna naročnina za Italijo znaša lit. 16.50. Kdor naroči list pri Parovelu, bo prejel z listom poštno nakaznico, po kateri bo poravnal naročnino. Koledar Nedelja, 8. maja: (3. povelikonočna nedelja). Pri kazanje Mihaela nadangela. Ponedeljek, 9. maja: Gregor Nacianški, cerkveni učenik. Novi grobovi + V št. IIju pri Mislinju je umrl veleposestnik g. Ivan C a s. Dočakal jo starost 7G let. Bi] je skrben oče, gospodar in zgleden krščanski moz ter naročnik katoliških listov. Pogreb bo v ponedeljek, i), maja ob 10 dopoldne na pokopališče v št. llju. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje I , -f V Ljubljani je umrl g. Franc Tomšič, mestni uradnik. Pogreb bo v ponedeljek ob 4 popoldne. — V splošni bolnišnici je umrla gospa Ludovika II a n <11 e r. Pokopali jo bodo danes ob 5 popoldne. Naj v miru počivata! Žalujočim nase iskreno sožalje! + V Zgornji Šiški je mirno v Gospodu zaspala gdč. Marija Kastelic, upokojenka tobačno tovarne. Pogreb bo danes ob pol 6 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje! Osebne vesli — Poročita se danes v Komendi gdč. Hana Štrcin in g. Herman Pečenko, trgovec v Ljubljani. Poročne obrede bo pravil g. Ivan Opeka, župnik iz Šmartna v Tuhinju. Čestitamo! = Mojstrske izpito so opravili v soboslikar-ski obrti gg. Koželj Ivan, Haytun Mihael in Pivk Marjan. Čestitamo! _ Redna siotica ,lttg. S.Br.3H30dn. M. XII. »»35. — Kakšen bo sprejem ljubljanskega župana v Ameriki. Ameriški slovenski dnevnik -Ameriška domovina« poroča, da se je v Ameriki sestavil poseben slovenski odbor, ki bo g. župana dr. Adlešiča pozdravil in sprejel že v New Yorku. Tam ga bodo pozdravili tudi ne\vyoršlci mestni župan La Guardia ter predstavniki ameriške vlade. Podobne sprejeme pripravljajo županu dr. Adlešiču tudi v drugih mestih, kjer prebivajo Slovenci in ki jih namerava g. župan obiskati. — Komisariat Zdraviliške zbornice. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je sprejel ostavko odbora Zdravniške zbornice v Ljubljani ter imenoval za komisarje: dr. Leopolda Ješeta, dr. Alojzija Kunsta in dr. Franca Debevca. Imenovani so se konstituirali sledeče: predsednik dr. Leopold .Teše, tajnik dr. Franc Debevec, blagajnik dr. Alojzij Kunst. Slovenke perejo svoje perilo z domačim milom. To je HUBERTUS milo, ki lepše pere in dalj traja! — Za romanje na evharistični kongres v Budimpešto je rok prijave podaljšan do 15. maja t. 1. Prijavite se v vseh biljetarnah Putnika v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in na Jesenicah, v Rogaški Slatini, na Bledu in Št. llju. — Praktični učiteljski izpiti so bili od 28. aprila do 7. maja t. 1. pred državnim izpitnim odborom v Ljubljani. Izpit so napravili naslednji učiteljski pripravniki(ce): Čurman Viktor (z odi.), Kobal Viljemina (z odi.), Ferjan Miroslava, Fer-linc Borisiav, Funtek Danica, Kofjač Lojze, Luž-nik Franc, Neži« Olimpija, Pihler Alojz, Povoden Marija, Repe Marija, Serpan Edvard, Toroš Lju-bomil, Verderber Justina, Veršič Mihael. Vidmar Franc, Bajde Janko, Bakovnik Ljudmila, Bricl Julijana, Horvat Hermina, Kastelic Ljudmila, Ke-lenc Verona, Mrak Bronislava, Šinkovec Viktor, Tušek Cirila, Zorn Otniar. — Društvo za raziskavanje majavah zob — Arpa Jugoslavia ima dne 15, t. m. ob 14.30 v Uni-onu v Celju 6voj II. občni zbor. — Odbor. — Zborovanje Slomškove podružnice v Novem mestu. Slomškova podružnica v Novem mestu ima 6voje redno zborovanje v soboto 14. maja 1938 ob 14 v ljudski šoli v Novem mestu. Člani, pridite polnoštevilno! — Tajnik. Novost pri uporabljanja kreme za čevlje sedaj s praktičnim odskočnim pokrovom — Krofe za fantovske odseke, kompletno izdelane, kakor tudi samo sukno in posamezne predmete nudi po ugodni ceni — Stermecki — Celje. — Izlet društva »Pravnik«. Društvo »Pravnik« priredi svoj vsakoletni izlet v nedeljo, dne 13. maja v Vel. Lašče—Sv. Gregor—Ribnico iz Ljubljane z vlakom ob 5.22 do Vei. Lašč (prihod fi.54), tu malica in nato do Sv. Gregorja (2 uri), kjer l>o daljši odmor (zajutrk v gostilni ali iz nahrbtnika). Od tu v Sodražico (pol ure), odkoder peš čez Žlebi« ali Novo Štifto v Ribnico (1 in pol ure); iz Sodražice bodo na razpolago tudi prevozna sredstva. V Ribnici ob 15 skupno kosilo. Povratek z večernim vlakom. Prijave za skupno kosilo do petka 13. maja do 12 pri vratarju ju-stične palače v Ljubljani, za zunanje udeležence na g. dr. A. Cepudra, sodnega starešino v Ribnici ali tajnika društva Ljubljana, justična palača, soba št. 121. Ljubljana Komenskega nI. 4 Telefon St. 3631 Dr. Prane Dergane hf-primuij kini;, odi t f. Ordinira: 11,—I. — Jugoslovanska knjigarna, r. z. z o. z. v Ljubljani, priporoča sledeče knjige: Bossuet, Das hohenpriesterliche Gebet. 180 str., vez. 42 din; Braun, Der namenlose Gott. Gelauterte Gotteser-kenntnis. 337 str'> vez- din; Fiedler, In jener Zeit. ., Wege ins unbekannte Evangelium. 294 str., vez. 59 din; Graf, Selig die Hungernden. 201 str., vez. 36 din; Hessen, Die Werte des Heiligen. Eine neue Religionsphilosophie. 282 str., vez, 82 din; Pinsk-Perl, Das Hochamt. Sinn und Gestalt der hohen Messe. 227 str., vez. 70 din; Przywara, Deus Semper Maior. Theologie der Exerzitien. 256 str., vez. 68 din; Zeugen des Wortes: Die Briefe des hI. Ignatius von Antiochien. I. Bd. 56 str., vez. 15 din; More, Brieie aus dem Gefangnis. II. Bd. 90 6tr., vez. 15 din; Henry-Newman, Die Einheit der Kirche und die Mannigfalt ihrer Amter. III. Bd. 73 str., vez. 15 din; Gogol, Betrachtungen iiber die Gott-liche Liturgie. IV. Bd. 100 str., vez. 15 din; Gott ist die Liebe. Predigten des hI. Augustinus iiber den ersten Johannesbrief. 5-6 Bd, 153 str., vez. 24. dinarjev. — Zahtevajte spored izletov za mesec maj Zveze za tujski promet v Ljubljani. Prijavite se v vseh biljetarnicah Putnika. — Vigred, ženski list št. 5 je izšla, Naročnina 25 din. Na razpolago so še vse letošnje številke. Naroča se pri upravi Vigredi, Ljubljana, Masary-kova cesta 12. splošno J Č željo! Ob 14.30, 17, 19.15 in 21.15 Po znižanih cenah! Ob 14.30,17, 19.15 in 21.15 Koriula Hotel Pension BON REPOS vodeča hiša, ponovno renovirana, lastna plaža, prijetno bivanje. — Prospekti! — Zveza slovenskih obrtnikov v Ljubljani obvešča vse svoje člane, da bo redna širša 6eja -15. maja 1938 ob 9 dopoldne v zvezini pisarni v Ljubljani, Kolodvorska 25. Zaradi važnosti dnevnega reda je udeležba obvezna. — Državna šola za zaščitne sestre v Ljubljani je razpisala natečaj za sprejem gojenk. Natečaj je objavljen v Službenem listu štev. 36. Rok za vlaganje prošenj poteče s 15. junijem 1938. — Za 4 dni v Gorico, Trst ali v Padovo in Benetke z avtom 26.-29. maja. Zaradi novih predpisov se priglasite za navodila takoj, da_ ne boste zamudili pravočasne prijave. — »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — Odpočili se boste od dnevnega dela. obenem boste pa videli Se veliko zanimivosti pri osemdnevnem potovanju v Dolomite, Miinchen in Glocknerstrasse. V avtokaru lahko sedite na dobrem mestu, če si vaš dopust že sedaj rezervirate za to zanimivo potovanje od 24.—31. julija, obenem se prijavite takoj v Izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice. — »Božji svetovi« je naslov knjižici, ki je v teh dneh izšla na Rakovniku. Vsako priporočilo je odveč. Ko jo boste enkrat prebrali, jo boste drugič in tretjič še z večjim veseljem vzeli v roke. Strmeli boste nad brezmejno lepoto božjega stvarstva, obenem pa se čudili piscu, ki zna celo najtežje stvari povedati tako preprosto, nazorno in celo šegavo. Trajno ondulacijo. barvanje las Vam izvrši vestno in lepo salon Fettlch - Frankh eim Erna, LJubljana Kongresni trg 1 - »Zvezda« — Opozarjamo na današnji oglas novega strojnega podjetja in tehn. pisarne inž. Ognjeslav Boršt-nar v Šiški, ki se priporoča za vsa v strojno industrijo spadajoča dela. — URE, nakit za birmo Čuden, Prešernova 1. — Marsikdo se bo kesal, ko bo prepozno, da bi se priglasil za priljubljeno binkoštno romanje k M. B. na Trsat z izletom po morju nn prekrasni otrok Rab. Zahtevajte še danes brezplačna navodila pri »Društvu božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. __ Radiotermalne, znane, za vse bolezni priporočljive šmarješke toplice 27°r sprejemajo v predsezoni od 1. maja do 30. junija na 10 dnevno penzijo (trikrat na dan dobra, domača hrana, stanovanje in kopeli) za Din 400'—. — V glavni sezoni od 1. julija do 31. avgusta za 10 dni Din 450— za osebo. f Marici Završnikovi v spomin! Zgodnja pomlad je bila. V širnih poljanah naše grude je vstajalo vstajenje in oznanjalo svetu prerojen.je, vero in ljubezen v življenje. Preko zelenih gozdov smo šle in v šumečih gozdovili smo prisluškovale pesmi prvega vasovanja pomladi. Same smo bile. Brez Tebe, Marica. V očeh in na obrazu nam je cvetela pomlad, vsa lepa, ožarjena z lepoto nepopisne sreče, v dušah pa smo nosile težko bolest, misel na Tebe, na Tvojo mladost, ki je umirala med belimi stenami, zakopana v trde, neusmiljene bolečine. Od prvih dni, ko se je jela razgrinjati pomlad v naših bregovih in šumečih gozdovih pa tja daleč do listega dne, ko je Tvoja mlada, bogata duša zahrepenela domov k materi, smo verovale in upale, da nam ostaneš, da se vrneš nazaj v našo sredo, da bomo skupno praznovale praznike pomladi. Tako verno so nas gledale Tvoje oči, Marica, tako proseče in ljubezni polno, kakor bi nam hotele razodeti globoko skrivnost življenja, vsega bednega, pa vendar tako neskončno lepega, polnega mladih sani in rožnih pravljic. Nismo pomislile na slano, ki je padla prav v tistih dneh in ki je umorila breskvin in črešnjev cvet, ko je vabilo v daljavi donenje 1 večernih zvonov in je klicala in vabila pod Tvojim oknom pomlad k življenju. In z uničenimi pomladnimi cvetovi, ki eo plahali in umirali pod sivimi stenami Kamniških planin, je zamrl Tvoj nasmeh za vedno, je prenehalo biti Tvoje mlado srce in so se Tvoje oči zastrmele v pomlad pod oknom, v večnost... Marica! Odšla si s pomladjo in njeno pesmijo, me pa smo ostale same, brez Tebe. še bomo hodile preko logov in šumečih gozdov, a vsako pomlad, ko bodo hrumeli viharji v gorah in bo v dolini vabila pesem maja, bomo prihajale k Tebi na Tvoj mirni dom na tihih Žalah. In dalje bo cvetelo cvetje in trnje bo trepetalo v pomladno ljubezen, ko bomo odhajale same v življenje in borbo za kos kruha. Misel na Tebe pa nam l>o vedno vsa jasna in lepa, kot je čist in jasen dih prvih šmarnic v pomladnem jutru. SPAVAJ SLADKO, MARICA: PRIJATELJICA IN SOŠOLKA NAŠA! Sošolke. kino union Tei.22-21 Willy Forstova: Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri Nabavite si vstopnice ie v predprodaji! z Igo Symom in Hildo Krahl Danes ob 10.30 dopoldne po | # i j f S I tn I globoko znižanih cenah I » 1 ■ 101 m» ■ Domžale, 7. maja. V torek zvečer se je dogodila v hiši gostilničarja Januša Franca v Domžalah eksplozija, ki je takoj začela kazati skrivnostno ozadje. Prizadeti namreč niso nikogar pustili blizu, očitno so kazali, da jim je zadeva neljuba in da bi jo najraje prikrili. Eksplozija se je pripetila v stanovanju nekega Zanolla Amathea, inženirja kemije, rojenega 1886 v Trstu, sedaj po stanovanju prijavljenega v Mariboru, in nekega Velikonja Petra, rojenega 1870 v Trstu, po stanovanju prijavljenega v Ra-dvanjih pri Mariboru. Ta dva sta stanovala pri gostilničarju Jantišu že nekako od aprila, pa nista bila nikjer prijavljena, tudi med ljudi nista zahajala in sta sploh hotela ostati v Domžalah kolikor mogoče prikrita. Ljudje so bili seveda radovedni, kaj je s to eksplozijo, pa so od vseh prizadetih dobili samo en odgovor, da je eksplodiral špiritni kuhalnik, na katerem so v sobi kuhali čaj. Očem oblasti pa niso ušli znaki dima, ki so se videli zunaj pri oknih, in drugi dan je orožništvo pod vodstvom narednika in poveljnika čete g. Skoka že šlo vprašat, kaj ie prav za prav eksplodiralo. Pa so tudi orožniki dobili isti odgovor: špiritni kuhalnik, ko so kuhali čaj. Orožniki pa so takoj opazili, da je v stanovanju in kuhinji strop ves črn, da so okna tudi znotraj poškodovana, da je bila torei tu neka močnejša eksplozija. V sosedni sobi sta ležala na posteljah dva moška, vsa obvezana, po rokah in na glavi sta imela močne opekline. To sta bila omenjeni Zanolla Amatheo in Velikonja Peter, O vzrokih eksplozije sta povedala isto: špiritni kuhalnik za čaj. Orožništvo je napravilo hišno preiskavo ob asistenci strokovnjaka gosp. Kvar-tiča, ravnatelja tovarne Medič & Zanki. Pod oble-1 k0 So našli skrito neko n?miko knjigo, ki j? bila precej ožgana, in govori o kemičnem predelovanju opija v morfij, Pri nadaljnji preiskavi so našli raz- Tajna tovarna za predelovanje opija odkrita nc aparate za merjenje gostote tekočin, ki so lažje kot voda; v sosedni sobi pa velike količine filtri-ranega papirja in še nekaj nemških znanstvenih knjig. Po teh najdbah seveda orožništvo preiskave ni ustavilo, ampak je šlo še naprej, V hlevu so našli pod gnojem in steljo ter kupom starih desk železen kotel za 140 litrov, v njem pa neko temnorjavo tekočino. V šupi so pod žaganjem in razno starino našli sedem steklenic po 30 litrov, v katerih ie bila prav ista tekočina. Skupno je bilo torej v teh skrivališčih okrog 300 litrov te skrivnostne tekočine, za katero sc je dognalo, da je odcedek iz 50 kg fit-triranega surovega opija, ki je bi! pripravljen za nadaljnjo proceduro za predelovanje v morfij. Zadeva je torej po teh najdbah postala jasna: tajna tovarna za predelovanje opija v morfij. O vzrokih eksplozije pa je preiskava dognala: Omenjena dva sta za lo predelavo kuhala bencol.-Imela sta ga v steklenici v loncu vrele vode, lonec pa je bil res postavljen na špiritni kuhalnik. Pri tem ravnanju pa je steklenica z bencolom počila in vsebina je prišla v dotik z ognjem ter eksplozija je bila tu z vsemi opisanimi posledicami. Kljub temu da 6ta bila omenjena dva, Zanolla in Velikonja, preccj opečena^ pa sta vendar tako trdovratno hotela vso zadevo prikriti, da niti zdravnika nista dala poklicati. Preiskava pa se je kmalu po prvih zaslišanjih raztegnila tja do Maribora, kjer je v tajno afero zapletena še neka oseba, ki pa mora zaradi zapletenosti takih zadev ostati še tajna. Obadva z omenjenim iz Maribora 6ta bila oddana okrožnemu sodišču v Ljubljani z vsemi instrumenti, cevčicami, steklenicami itd. Preiskava pa seveda teče še naprej in je morda tu domžalsko orožništvo s svojo vestnostjo odkrilo pomembno afero s tihotapljenjem teh instrumentov, ki so poguba za liudstvn. če zaidejo medenj. Vsem prebivalcem Celja in celjskega okrožja Jetika ne izbira svojih žrtev niti po starosti piti po stanovih. Napada in ubija odrasle in mladino, otroke ter celo dojenčkom ne prizanaša. Za jetiko more zboleti delavec, kmet in gospod, bogataš kakor siromak. Ta nevarna in zahrbtna morilka uniči letno tisoče življenj, posebno mladih, ki so polna upanja za boljšo bodočnost, polna veselja do življenja in volje do dela. Dasiravno je jetika nalezljiva bolezen, vendar se je zdravniški vedi posrečilo ustaviti njeno pogu-bonosno delo, posrečilo se je ozdraviti in rešiti bolnika, ki je pravočasno iskal in našel zdravniško pomoč, Jetika je ozdravljiva, če bolnik ne odlaša z zdravniškim pregledom, temveč se zaupa takoj zdravniku in se zdravi po njegovih navodilih. Upoštevati mora njegove nasvete glede življenja, prehrane, počitka in ostalih preventivnih predpisov. Krajevna protituberkulozna liga v Celju si je zastavila nalogo, da omogoči z državnim protituber-kuloznim dispanzerjem v Celju pregled vsega prebivalstva celjske mestne občine, pa tudi pregled prebivalstva vsega celjskega okraja. Dolžnost vsakega prebivalca v njegovem lastnem interesu, kakor tudi v interesu njegove družine in okolice je, da pride na prvi kontrolni pregled v protituberkulozni dispanzer v Celju. Da pa omogočimo kontrolni pregled tudi vsem onim, ki bi ne mogli priti v Celje, bodisi zaradi oddaljenosti, bodisi iz drugih vzrokov, je Protituberkulozna liga v Celju ukrenila potrebno, da se ti prebivalci morejo priglasiti h kontrolnemu pregledu pljuč pri najbližjem zdravniku in to brezplačno. Vse prebivalce vabimo, ki doslej šč sploh niso bil preiskani v dispanzerju, pri katerih je jetika v družini, pa tudi vse one, ki živijo v bližini jetičnega bolnika. Protituberkulozna liga v Celju poziva vse slabotne, slabokrvne, kašljajoče, kakor vse tiste, ki čutijo bolečine v prsih, so brez teka, hujšajo, se pote ponoči, skratka vše prebivalstvo celjskega okraja in Celja, da poiščejo zdravnika. Prvi pregled bo popolnoma brezplačen. Protituberkulozni dispanzer v Celju, Zdravstveni dom v Grcgorčiečvi ulici, bo vršil te preglede i rentgenom vsak torek in petek od 2—3 popoldne. Protituberkulozna liga v Celju bo organizirala razne prireditve in zbirke. Gospe in bolničarke Rdečega križa bodo nabirale prispevke s polarni in puščicami, razprodajale bodo kolke, glasilo, šolska mladina pa bo razpečavala nabiralne listke. Poleg tega bo priredila železničarska godba v nedeljo 15. maja ob 11 dopoldne promenadni koncert v mestnem parku v prid jetičnim bolnikom. Na vidiku so tudi športne prireditve in pevski koncerti, na katere bomo občinstvo pravočasno še opozorili, ■■■■■■■■iaiHaHnBBBanBBnBRntD »Slovenska scena mladih" S ponovi jutri, v nedeljo 8. maja ob 20. uri. , v dvorani »Delavske zbornice« ; V. ^ Mrakovo dramo: .Čajkovski' Predprodaja vstopnic od 10,—12. in od 3—1>. tire i ——......■■■.................i............. Celje c Ljudska akademija Celjskega kulturne;? tedna bo danes ob 4. popoldne v mestnem gledališču. Udeležili se je bodo lahko tudi okoličani, kmetje in delavci. Na današnji prireditvi bodo sodelovali vsa celjska pevska društva, orkester Glasbene Matice in solisti gg. Rajhova, M. Mikclnova, M, Močan in Žagar Janko. Nastopili bodo tudi z recitacijami Vladimir Levstik, mag, ph. Fedor Gradišnik, dr. Stante Jernej, Fran Roš, France Frecn in Joško Jurač. Na akademiji bodo izvajana glasbena dela celjskih skladateljev. Vsi, ki imajo vstopnice za ljudsko akademijo, imajo danes prost vston na obe razstavi, Fotoamaterji in priiateljiS Filme, ki omogočajo, da dobite brezplačno fotoaparat, kupite v drogeriji Filip Vrtovee, Celjč, Kralja Petra cesta. - »čifajte naše prospekte!« c Predstava ▼ Ljudski posojilnici v Celju. Pri nedeljski predstavi sv. Ivane d'Arc bo nastopilo na odru do 200 oseb. Slikoviti kostumi, čarobna razsvetljava moderno urejenega odra, vse to bo razvajene Celjane v polni meri zadovoljilo, zato nc odklonite vstopnic, ki vam jih prireditelji nudijo v predprodaji. Na večer pred prireditvijo se dobe vstopnice pri blagajni kina Metropol, Za šolsko mladino bo posebna predstava v ponedeljek popoldne ob pol dveh. Dane« polnoštevilno v Ljudsko posojilnico! c Likovna in tiskovna razstava. Obisk je bil doslej izredno lep in zadovoljiv. Razen domačinov je obiskalo razstavo tudi mnogo tujcev. Te dni je obiskalo razstavi veliko celjskih in zunanjih šot, Tudi vi ne pozabite priti na ti razstavi, ki sta tako zanimivi. KINO UNION Danes ..Ujetnik dvorca Zende" ob 10. in 14. matineja ..Požar nad Anglijo" c Sestanek DMK bo danes zjutraj ob pol 8 v kapelici šolskih sester. Zvečer ob 6 pa bo prav tu tudi kongregacijški sestanek celjskih gospa. c Ponovno opozarjamo na avtobusna izleta, ki jih priredi KPD v nedeljo, 15. maja, k Zičkemu samostanu in 22. maja h Gospe 6veti na Koroškem, Prijave sprejema prosvetno tajništvo v Cankarjevi ulici. ' . . c Kmečki tabor v Vofnlku. Na vnebohod, dne 26. maja, priredi naša Kmečka zveza velik tabor. Govorili bodo gg.: Brodar Janez, načelnik Kmečke zveze, Turnšek Pongrac, član Kmetijski zbornice, in celjski župan Alojzij Mihelčič. V okviru tabora bo uprizorilo Katoliško prosvetno društvo v Vojniku Petančičevo »Miklovo Zalo« s 150 Igralci. Kino Metropol Danes Oasparoni. Matineja: Izgubljeno mesto. c Letošnja skupščina Slovenskega planinskega društva bo v nedeljo, 15. maja, v dvorani Narodnega doma v Celju, Prijavljenih je nad 120 delegatov, ki bodo zastopali vse podružnice SPD. c Telefonski imeniki dravske banovine eo že prišli ter so na razpolago za nakup pri telefonski centrali v Celju. c Trgovsko društvo v Celju ima svoj redni 29 rvbčni zbor v četrtek, 12. maja, ob pol 8 zvečer v posvetovalnici Zdrnženia trgovcev za mesto Celje v Razlatfovi ulici. Protituberhutozni teden: Ban dr. M. Natlačen s Prebivalstvu dravske banovine Kakor vsako leto bo ludi letos v tem mesecu po vsej naši kraljevini protituberkulozni teden, ki ga prireja Protituberkulozna zveza. Namen protituberkuloznega tedna je, da se narod pouči o bistvu jetike in nje nevarnosti ter o tem, kako treba živeti in ravnati, da se jetike obvarujemo; po drugi strani pa je namen protituberkuloznega tedna, da se zbere čim več sredstev za zdravljenje tistih, ki so za jetiko oboleli, a sami nimajo potrebnih sredstev, da bi se mogli primerno zdraviti. Podprimo vsi — vsak po svojih močeh — Protituberkulozno zvezo v tem njenem res nad vse potrebnem in plemenitem delu za zdravje našega naroda! Sodelujmo pri tem njenem delu, a prispevajmo tudi za njen plemeniti namen od svojih sredstev, kar zmoremo! Protituberkulozni teden se prireja v sporazumu z državno oblastjo in naročam zato vsem podrejenim oblastem in institucijam, naj 6toje v tem tednu Protituberkulozni zvezi ob strani z vso podporo. Vsem, ki se bodo pri tem udejstvovali — bodisi v propagandi, bodisi pri nabiranju prispevkov — izrekam že vnaprej svoje priznanje in zahvalo. Bolni pripovedujejo priliki protituberkuloznega tedna hočemo poedine probleme boja proti jetiki našim Ob priliki protituberkuloznega tedna hoče-" ie probleme boja proti jetiki našim čitateljem bolj živo predočiti; zato smo dali besedo našim bolnim, ki leže, odnosno so bivali na prsnem oddelku ljubljanske bolnišnice. Vsak dan v tem tednu bomo priobčevali njihove izjave, s tem v zvezi bomo hkrati nadovezovali misli in naloge boja proti jetiki v naši zemlji. Dvainštiridesetletna žena malega posestnika je povedala takole: »Imam 7 živih otrok v starosti od 8 mesecev do t? let. Trije drugi otroci so umrli. V rodbini ni bilo jetike. Bila sem zdrava do pred tremi meseci. Tedaj me je pričelo mraziti, zbadati v prsih, dražilo me je h kašlju. Shujšala sem Bila sem pregledana po protijetični posvetovalnici, nato poslana v bolnišnico.« Ženo smo pregledali: obojestranske sveže rane v pljučih. Zdravljenje ima slabe izglede, bodočnost je torej težka. Tale primer je samo eden izmed mnogih. Med našimi kmečkimi ljudmi je mnogo tuberkuloze. Njih življenje je trdo in težko, zemlja jim skppo odmerja hrano in utržek, kak drug zaslužek je redek in pičel; jetika si potem lahko izbira med njimi svoje žrtve. Vzemimo le naš primer: Še mlada žena iz zdrave rodbine na majhnem posestvu s parom konj za prevažanje, a brez krave v hlevu; kopica otrok; telo te žene je zgarano od dela, slabe hrane in številnih porodov; jetika je našla v takem organizmu ugoden teren za svoj razvoj in razpas; pričela se je pod sliko nedolžnega prehlada, ki se pa nikakor ni hotel docela pomiriti. Nujno delo v hiši, briga za otroke je še slabotno ženo pognalo iz postelje, prerano telesno gibanje je začetni opasni bolezenski proces še bolj razvnelo, jra preneslo tudi v drugo pljučno krilo. Bolnica je končno le morala na pregled, ki pa je mogel ugotoviti že razpaseno jetiko, ki nima več dobrih izgledov za okrevanje. Gotovo so bili med kašljanjem v domači hiši že raztroseni kužni bacili, ki bi utegnili sprožiti bolezen še pri drugih družinskih članih, zlasti otrocih. Ali ni ta zgodbica bridka? Dom, mož, otroci potrebujejo gospodinjo, ženo, mater, ta pa leži težko bolna; tudi če bi bila bolezen manjša, bi komaj našli priliko za redno in dolgotrajno zdravljenje, a doma poleg tega še preti nevarnost okužbe, saj je praktično komaj mogoče, da bi sedem nedoraslih otrok ne prihajalo včasih k svoji dragi materi. V boju zoper jetiko imamo žal često opravka s takšnimi in sličnimi primeri. Kaj bi bilo v takih okolnostih potrebno storiti? Najprej se mora obolenje pravočasno spoznati, v to svrho je porebno ljudi poučiti ter jim nuditi, če so siromašni, priliko za natančen pregled z rent-genološko in drugimi preiskavami Evo, zato se organizirajo protijetične posvetovalnice, ki jih je že lepo število na naši zemlji. Hkrati neobhodno potrebujemo primernih zavodov za takojšnjo izolacijo in zdravljenje. To je po večini mogoče le v posebnih domovih za pljučno bolne, Za pet tihih minut Krščanski apologeti prvih stoletij večkrat razpletajo tole misel: Živali imajo truplo, ki se sklanja k zemlji; njih oti se obračajo le k tlom, kjer iščejo primerne hrane. Samo človek hodi pokoncu in gleda tudi kvišku, dviga svoj pogled proti nebesom. Življenje živali še začne in konča na zemlji; človekovo življenje se s telesno smrtjo sicer ludi konča, toda le na videz: telo umrje, duša pa živi, a tudi telo bo vstalo k novemu življenju. Materializem naših dni hoče človeka s silo prikovati na zemljo. Prepoveduje mu dvigati oči proti nebesom, češ, pogled in polet kvišku je prevara, samo pogled na zemljo in iskanje njenih dobrin je resnica; prepoveduje dvigati misli preko tega časa v večnost, češ, to so sanje, budni človek misli na to, kar je sedaj. Krščanska resnica, od Boga nam razodeta, pa bistri človeku pogled, oborožuje človeku oko s daljnogledom, da sega v neskončne daljave, da odkriva in spoznava nov, neskončno velik svet; bistri misel, da v luči večnosti in ob meri neskončnosti presoja zemeljsko življenje in vse, kar se v času dogaja in kar čas daje. Tega se zavedajoč sprejmimo opomin apostola Petra v današnjem berilu: »Opominjam vas kot tujce in popotnike (na zemlji), da se zdržujte mesenega poželenja, ki se vojskuje zoper dušo. Lepo živite med never-niki... Podvrzite se zaradi Gospoda vsakemu človeškemu redu... zakaj to je božja volja, da po vaših dobrih delih umolkne nevednost nerazumnih ljudi; kakor svobodni, pa ne, kakor bi svobodo imeli za pokrivanje hudobije, ampak kakor božji služabniku (1 Petr 2, 11-16). Dolcnfshc Toplice bolniških zavodih, ki so nekako v sredi med bolnišnico in zdraviliščem in ki leže v ali kraj večjih mest v okviru ondotnih splošnih bolnišnic. Le v takšne zavode moremo bolne sprejemati takoj; pozneje — ako je finančno izvedljivo — skušamo spraviti enega ali drugega bolnika za nekaj mesecev v dražje klimatsko zdravilišče, ki — kakor znano — ne sprejema bolne vse od kraja in takoj, temveč le izbrane ter po daljši proceduri, reševanju prošnje itd. Ne delajmo si utvar: V draga zdravilišča nikakor ne bomo mogli spraviti vseh zdravljenja potrebnih; na drugi strani pa je naša nujna dolžnost, da nudimo bolnim vsaj terapevski minimum, t. j., zdravljenje vsaj v skromni bolnišnici odnosno Domu za pljučno bolne; dandanes ni bolj nujne potrebe v boju proti jetiki, kakor so takšni zavodi! Smotrni boj proti tuberkulozi opozarja na te in podobne težave, odkriva razna bridka dejstva in nedostatke na tem polju, skuša na vseh straneh ustvarjati predpogoje za obrambo pred kruto boleznijo, ne le v sami bolezni, temveč tudi že prej, ko šele preti nevarnost okužbe in obolenja. Kmečki stan je naš najštevilnejši stan, a gospodarsko je žal zelo šibek, zato je na deželi mnogo jetike. Dvignimo njegovo socialno raven, zboljšajmo mu higienske prilike, ki v njih živi, nudimo mu vse potrebno v zdravju in bolezni! Dr. Fr. Debevcc. — Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krči, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Joselova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. Ogl. reg. S. br. 30474/35. ega je odločilna za lepoto vsake ženel DA ^ KREMA mebsoPf Kmetijska anketa Kraljevska banska uprava dravske banovine priredi v dnevih od 30. maja do 3. junija 1938 veliko kmetijsko anketo, ki bo imela namen ugotoviti današnje 6tanje slovenskega kmetijstva ter njegove naloge v bližnji bodočnosti. Po otvoritveni seji se bo anketa razdelila na štiri odseke in sicer: agrarno-politični odsek, agrar-no-tehnični odsek s pododsekom o poljedelstvu in živinoreji ter kulturno-socialni odsek. Te ankete se bodo mogli udeležiti samo oni, ki prejmejo za to posebno vabilo. Interesenti se tedaj vabijo, da prijavijo svojo udeležbo najkasneje do 20. maja t. 1. neposredno kraljevski banski upravi dravske banovine in sicer oddelku za kmetijstvo. Na poznejše prijave se kraljevska banska uprava ne bo mogla ozirati. V prijavi naj vsak interesent navede dneve udeležbe in odseke, v katerih želi prisostvovati predavanjem. Kraljevska banska uprava dravske banovine. 29. maja tabor v Vodicah Gorenjci, ta dan se zberemo v Vodicah in se udeležimo dopoldne sprevoda naše mladine. Po sprevodu bo sv. maša, nato tabor. Popoldne pa bo okrog 300 telovadcev pokazalo svojo izurjenost. Zlasti vam bo žal, če ne boste videli lepih vaj na orodju. Za nas vse pa bo to lepa priprava za Stadion. Zato ta dan v Vodice. 60 letna želja Slov. goric izpolnjena: Nova cesta Maribor - Sv. Peter-Lozice odprta Danes popoldne bo g. ban dr. M. Natlačen odprl novo cesto Sv. Peter-Ložane. S tem dejanjem bo izpolnjena 60 letna želja slovenjgoriškega prebivalstva, katerega prizadevanja za cesto so dolga leta ostala brezuspešna, čeprav je bila ta cesta za gospodarsko življenje tega predela Slovenskih goric življenjska nuja. Kraji vzhodno od Maribora so bili namreč brez vsake cestne zveze z osrč jeni Slovenskih goric in Murskim poljem in so bili za promet s temi predeli navezani na cesto preko Maribora—Ko-šakov—Sv. Marjete in dalje po Pesniški dolini. Pa še ta cesta, razen Sv. Petru , in njegovi najbližji okolici tem krajem ni mnogo koristila, ker niso imeli nobene cestne priključitve na to dosedanjo edino zvezo s Slovenskimi goricami. Tako je prebivalstvo teh občin bilo navezano le na slabe kolovoze, ki so bili speljani po ilovnatem terenu. Promet po teh stezah pa je bil zlasti ob deževnem vremenu za ljudi in živino prava muka. Da so take razmere onemogočale vsak gospodarski razmah, je več ko razumljivo. Onemogočen je bil tudi vsak tujski promet, ki bi se zaradi lepote teh krajev prav lahko razvil. . Zaradi tega velikega pomanjkanja _ cestnih zvez so občine vzhodno od Maribora že pred mnogimi desetletji pričele naslavljati na mero-daja oblastva nujne prošnje, naj bi se iz Maribora preko Sv. Petra k sv. Lenartu zgradila nova cesta, ki bi zadovoljila vse prometne potrebe teh občin. Prve prošnje za to cesto so bile vložene v letih 1878 do 80. Vse akcije za to cesto so v bivši Avstriji vodili šenpetrski župnik Marko Gla-ser in župan Fluher, tema pa so sledili deželni poslanci Goedl, notar dr. Radej, prof. Robič, Mihael Lendovšek in končno Ivan Rošker, ki je do poloma stare monarhije ta okraj zastopal v dunajskem parlamentu. Vsem tem pobornikoni so se pridružili še vsi šenpetrski župani in ugledni posestniki. Vsi ti možje so z neštetimi prošnjami, intervencijami in interpelacijami skušali doseči gradnjo te ceste. Vendar so bili vsi napori zaman. Mariborski okrajni zatsop, v katerem so takrat sedeli mariborski nemčurji in Nemci, ne samo da ni sprejel predloga za gradnjo ceste, marveč je na isti seji v znak demonstracije proti Slovencem Siidmarki in schulvereinu daroval 1000 goldinarjev podpore. Avstrijska oblastva, od okrajnega zastopa preko deželne vlade in centralnih oblasti na Dunaju, niso imela za slovenske kraje c\ova anf/ta jcetea ftariScr-Sv-Jenatf-SttJb&r. s 1. maiem odprte, pod vodstvom nove Jgo uprave. — Izborna oskrba, krasna oko lica ».a sprehode in izlete. — Izredna zdravilna moč vode. — Zmerne cene morejo popolnoma zadovoljiti vse. ki so potrebni zdrav ljenja od posledic prehlada, revme, ženskih, kostnih in drugih bolezni. Voda je visoko radioaktivna. Kopeli so direktno na vrelcih. Penzion s kopeljo že od Din 45'- dalje. Zahtevajte prospekte od uprave kopnllSCn. Za Iglete no razpolago avlo. in slovenske potrebe nobenega razumevanja, pač pa so vedno znala najti sredstev in načinov, da so zavrla vsak gospodarski in kulturni razmah, čim se je kje začel pojavljati. Zal, da mnogi danes na to pozabljajo in mislijo, da so nekdaj bili blaženi časi, lepši od današnjih. Iz zapiskov mariborskega okrajnega zastopa je razbrati, da je graški deželni zbor 1. 1891 vendar sklenil graditi cesto do Ložan, kar je med zainteresiranim prebivalstvom vzbudilo veliko veselje, katerega pa je kmalu potlačila vest, da je okrajni zastop sklep deželnega zbora vzel na znanje, da pa za njega uresničitev ni ničesar ukrenil. Šentpetrska občina, ki je takrat edina v mariborski okolici imela slovenskega župana, pa ni mirovala. Zainteresirala je vse slovenske deželne poslance in pod vtisom njihovih ostrih go-gorov v deželnem zboru je ta mariborskemu za-stopu sporočil, da bodo deželni inženirji pričeli trasirati cesti Sv. Peter-Ložane in Sv. Peter— —Duplek—Metava. Pa zopet je vsa stvar zaspala. Sele 1. 1898 je okrajni zastop zopet razpravljal o tej cesti, vendar i nič ukrenil in gradnja ceste je zopet propadla. Slovenski kraji so ostali brez cest, na nemški severni Štajerski pa so s slovenskim denarjem gradili lepe in trdne ceste. Moral je priti polom stare monarhije, da se je dolgoletna želja Slovenjgoričanov izpolnila. V novi državi se je prva razprava o gradnji te ceste vršila 25. julija 1919 v gerentskem sosvetu okrajnega zastopa. L. 1920 je sosvet skušal doseči, da bo cesto gradila država. Tega pa ni bilo mogoče doseči. Zato je sosvet 1. 1924 sklenil, da prispeva polovico vseli stroškov, vendar tudi s tem ni prodrl. Zato je 1. 1926 sklenil, da bo cesto zgradil s svojimi sredstvi. V proračun zn 1. 1927 je bil vstavljen znesek 525.000 din za gradnjo prvega odseka ceste od Lorberja do San-deja. Započeta dela so se nadaljevala v 1. 1928 na odseku od Sandeja do Turške kapelice. Žal, da se ni iz|*)lnila obljuba okrajnega zastopa, da bo cela cesta do Ložan gotova do 1. 1930. Po- javile so se velike ovire, ki so jih politični nasprotniki znali navaliti na pot k dokončni zgraditvi ceste. Morala je priti nova doba in vodstvo cestnega odbora so morali prevzeti novi ljudje, da je bila cesta dograjena. V letih 1936 in 1937 so bila dela pospešena ter so bila v letošnjem letu dokončana. Za uresničitev dolgoletne želje po tej cesti so se vzgledno zavzemali načelniki okrajnega zastopa oz. cestnega odbora, med njimi zlasti dr. .1. Leskovar, dr. Andrej Veble in dr Al. Juvan, katerim gre zasluga, da se je cesta po 60 letnem prizadevanju vendarle zgradila. Vneto sta pri gradnji kot strokovnjaka sodelovala inženirja cestnega odbora g. Umek in g. šoberl, dela pa so izvršile tvrdke inž. Šlajmer in Jelene, inž. Nas-simbeni, inž. Ferluga in inž. A. Jug. Zadnji del ceste je gradil pod nadzorstvom inž. Šoberla cestni odbor v lastni režiji. Gradnja nove ceste je marsikateremu brezposelnemu iz Slovenskih goric dala zaslužek, saj je trajno bilo na cesti zaposlenih najmanj 30—40 delavcev, mnogokrat pa še mnogo več. Za drugI odsek ceste od kapelice do Ložan je bilo za tlakovanje porabljenih 3.500 m3 kamna, gramoza pa 2.200 m'. Za dovoz kamna iz kamnoloma na Hu-mu so do tja speljali novo cesto v dolžini 1.8 km, ki bo v bodoče služila kot občinska cesta. Kamen za tlakovanje so deloma dovažali tudi iz kamnoloma v Jabianci, gramoz pa iz dravskih gramoznic. Cesta je široka 5 do 6 metrov, na ovinkih pa do 7 metrov. Stroški za cesto od Lorberja do Partliča v Ložan ah so znašali 2,285.276 dinarjev in za dovozno oz. sedanjo obč. cesto od odcepa do Huma pa 227.708 dinarjev, skupaj torej 2,512.984 din. Kdor pozna razmere v Slovenskih goricah in njihove prometne zveze z Mariborom, ve, da je nova cesta velikega gospodarskega pomena. Z njo je dosežena zveza najlepših in najbogatejših krajev z Mariborom in za več kilometrov skrajšana zveza od Maribora do Sv. Lenarta. Okrajnemu cestnemu odboru v Mariboru in vsem njegovim dosedanjim načelnikom gre za njihov trud za dovršitev te ceste zahvala, prav tako pa tudi bivšemu oblastnemu odboru in kr. banski upravi, kjer je cestni odbor našel pri svojem dolu polno razumevanje in podporo. 15. maja k sv. Jurju ob Ščavnici k odkritju spomenika kralju Aleksandru I Na predvečer zagore po naših gričih kresovi. V nedeljo 15. zbiranje gostov ob 10. Slov. fantje Ln dekleta ter druga "društva pri gostilni Domanjko, sokolska društva pri Gubčevem domu, gasilska društva pri Gasilskem domu. Slavnostni govornik bo rojak univ. prof. dr. Ilešič. Med slavnostjo izvaja godbene točke voj. godba, pevske točke domači pevski zbor, šolska mladina in pevsko društvo »Drava« iz Maribora. Iz Maribora vozijo posebni avtobusi. Odhod v nedeljo ob 8 zjutraj z Glavnega trga. Prijave sprejema g. Senčar, avtobusna postaja, Maribor, Glav-ni trg. ... Pridite k nam in pokažite z nami, da častimo spomin nepozabnega in velikega kralja. Okrožni tabor v Šmartnem pri Litiji Na binkoštni ponedeljek bo v Šmartneni velika celodnevna prireditev šmartinskega fantovskega in dekliškega okrožja. Vsi fantovski odseki in dekliški krožki v okrožju se marljivo pripravljajo za la svoj prvi večji nastop, ki bo, kakor kaže, prav strumen in pester, obenem pa naša predpriprava za velike dni v Ljubljani. Sedanja okrožja vabimo že sedaj, da se v čim večjem številu udeleže to naše prireditve. Savinjski tabor v Braslovčah Kat. prosv. društvo v Braslovčah obhaja petdesetletnico svojega dola. 12. junija bo priredilo velik okrožni tabor, na katerem bodo nastopili vsi člani, članice, mladci, mladenke in naraščaj savinjskega fant. okrožja. Nastopila bo tudi pod-zvezina orodna vrsta. Vsa Savinjska dolina so l>o ta dan zbrala v Braslovčah. Pripravite kroje, zastave in narodne noše. Pridite vsi od blizu in daleč na tabor v Braslovčel Mladinski tabor v Veržeju V nedeljo, dne 22. maja ho v Veržeju velik mladinski tabor. Mladina prisostvuje dopoldne proslavi Marije Pomočnice pri gg. salezijancih v Marijanišču. Po|x>ldne 1h> pa nastop fantovskih odsekov in dekliških krožkov ljutomerskega okrožja. Spominski trak velja kol vstopnica. 22. maj bo v središču Murskega polja manifestacija katoliških i" slovenskih načel. Vabljeni od blizu in daleč. Ljubljanske vesti V nedeljo, dne 8. maja 1938 Gledališča Drama. Nedelja, 8. maja: Pokojnik. lzs>en. Znižane ceno od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 9. maja: zaprto. — Torek, 10. maja: zaprto. — .Sreda, 11. utaja: Nočna služba. Red Sreda. — četrtek, 12. maja: Pokojnik. Red A. — Potek, 13. maja: Lopovščine. Izven. Proslava 25 letnice umetniškega delovanja Vala Bratine. Opera. Nedelja: 8. maja: Grofica Marica. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Ponedeljek, 9. maja: V kraljestvu palčkov. Izven. Proslava Materinskega dne. Cene od 30 din navzdol. — Sreda, 11. maja: Jakobinec. Red B. — Četrtek, 12. maja: Rigoletto. Red četrtek. — Petek, 13. maja ob 15: Prodana nevesta. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Creppe de chine v krasnih vzorcih in zelo poceni pri BRATA VLAJ, Wolfova ulica 5 Prireditve in zabave Koncert opernega in koncertnega basista g. Franca Scliiffrerja-Navigina bo jutri, v ponedeljek, dne 9. t. m. ob pol 21 v veliki dvorani Filharmonije. I. del koncertnega sporeda prinaša skladbe nemških klasikov, najboljših in najizrazitejših skladateljev pesmi. Po odmoru sledijo delu italijanskih avtorjev. Tretji nastop je posvečen slovenskim skladbam. Koncertni spored zaključuje Musorgskega »Pesem o bolhi«. Klavirsko spremljevanje je prevzel kapelnik g. N. Štritof. Opozarjamo na ločen začetek ob pol 9, kakor tudi na lo, da so sedeži v predprodaji v knjigarni Gl. Malice po običajnih koncertnih cenah. I. javna produkcija gojencev šole Glasbene Matico bo v ponedeljek ol> en četrt na 7 v veliki dvorani Filharmonije. Podrobni spored se dobi v Matični knjigarni, slane 3 din in velja obenem kot vstopnica v dvorano »Slovenska scena mladih« ponovi drevi ob 8 Mrakovo himnično dramo »Čajkovski«. Ker so odšli mnogi pri prvi predstavi brez vstopnic domov, opozarjamo, da si jih preskrbe že v predprodaji, ki bo danes od 10—12 iti od 3—5 popoldne pri blagajni Delavske zbornice. Predstava bo v Delavski zbornici! Pevsko društvo Krakovo-Trnovo priredi v petek. dne 27. t. m. v veliki dvorani Filharmonije svoj vsakoletni koncert pod vodstvom dirigenta prof. M. Avsenaka. KINO KODELJEVO Danes ob 4, pol 6, pol 9 ter jutri ob pol 9 dva velefilma — S c h i r 1 e y Temple ČIN-ČIN ter pevski velefilui z Jan Kiepuro POD SREČNO ZVEZDO Opozarjamo, da so odslej predstave ob delavnikih ob pol 9, ob nedeljah pa ob 4, pol 6 in pol 9. Sestanki Občni zbor Nar. galerije bo v soboto. 21. maja ob 17 v društvenih prostorih. Ženski odsek SKAS ima svoj redni sestanek v torek, 10. maja ob 8 v prostorih starešinstva v Akad. domu. Članice vabljene 1 Cerkveni vestnik Duhovne vaje za dekleta bodo v Domu Device Mogočne od 14. do 18. maja. Pričetek prvi dan ob 6 zvečer, sklep zadnji dati zjutraj. Oskrbnina znaša 100 din. Prijave sprejema: Predsloj-ništvo Lichtenthurnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8. Dvodnevne duhovne vaje za dekleta, ki so zaposlene v tovarnah, bodo v istem domu bin-koštne dni od 4. junija ob 8 zvečer do 7. junija zjutraj zgodaj, da bodo lahko odpotovale s prvimi vsaki. Oskrbnina SO din. Med. univ. dr. Luka B&zič iascilalisi za otroške bolezni ordlnira od 13 do 15.30 ure. v ponadellek In četrtek pa od 13 do 14 ure. Turnograjska ulica 4/1. — Telefon 38-39 (nasproti dramsKena gledališča) Naše dijaštvo J. D. K. A. »Savica« javlja, da je bil na njenem 12. rednem občnem zboru dne 6. aprila 1938 izvoljen sledeči odbor: predsednica Pavlica lita, fil., podpredsednica Presen Olga, fil., laj-i:ica LavriS Natalija, iur., blagajničarka Pa j k Angela, fil.; odbornice: Šuštar Marija, fil., Z a gor c Marija, fil, Jenčič Jela, fil.; nadzorni odbor: S mole j Mira, iur., Požun Mira, fil.; razsodišče: Grgič Hermina, fil., Klopčič Karla, iur., Gunde Malči, fil. tfotoamaterji! Sve'.i filmi — kvalitetna amaterska dela v edini specijalni folotrgovini Janko 9igačnik, 360 žena«. V korist Združenja gledaliških igralcev. Izven. Ponedeljek, 9. maja: zaprto. Torek, 10. maja ob 20: »Trubadur«. Red D. Gostovanje gg. Oljdekopove iti Kogejeve. Si. Vid nad Ljubljano Propagandni večer za mednarodni mladinski tabor v Ljubljani. Fantovski odsek v Št. Vidu nad Ljubljano priredi v 6redo 18. maja po šmarnicah v Ljudskem domu v Št. Vidu propagandni večer za mednarodni mladinski tabor v Ljubljani. Na sporedu je: 1. nagovoT predsednika FO Št. Vid; 2. film; Slovanske smučarske tekme na Črnem vrhu in v Planici 1. 1938; 3. film; Svetovaclavski dnevi Orlovstva 1. 1929. Ker je propagandno nizka vstopnina (1 din) namenjena kritju režijskih stroškov, vabimo k obilni udeležbi. — Bog živi! Novo mesto Ordinarij moške bolnice in banovinski zdravnic dr. Pafienšek Marlan se je vrnil s študijskega potovanja in zopet redno ordinira. Jesenice Gledališče za deželo. Jeseniško gledališče v Krekovem domu ponovi uspelo šalo »Raj potepuhov« v nedeljo, dne 8. maja, ob 3 popoldne za okoliško ljudstvo. Prva predstava je doživela velik obisk in lep uspeh, zato je gotovo, da bodo tudi okoličani prišli na Jesenice v polnem številu. To bo cnu zadnjih predstav za deželo v letošnji sezoni. Kino Krekov dom predvaja danes in jutri ob 8 zvečer velefilm »Dobra zemlja« po romanu pisateljice Pearl Buck. V glavnih vlogah priznana umetnika Paul Muni in Luisa Rainer. Dodatek Foxov tednik in kulturni film. Popoldanska predstava odpade, ker priredi društvo Aljaž igro »Raj potepuhov«, Trhovlfe 9f[Aoqjx A ipnj apud tuoiszru tijisniidiioja in bo odprta od ponedeljka do srede, 9.—11. maja. Vstop je vsem prost. Obisk se vsem prav lepo priporoča, ker je poučno in zanimivo, kako se je mogoče ubraniti strupenih plinov. Zborovanje JRZ bo prihodnjo nedeljo, 15. maja zjutraj ob osmih v Društvenem domu. Poročal bo g. senator Smodej. Na Florjanovo nedeljo počastijo gasilci svojega zavetnika dopoldne s korporativno udeležbo pri sv. maši, popoldne ob treh pa uprizori njihov prosvetni odsek s Kleka zanimivo dr. Detelovo igro »Begunka« v Društvenem domu. Slovenija Vas vabil DOBRNA. PRI CELJU Zdravilišče Dobrna pri Celju. Akratoternia 37" C, radio aktivno tennulno kopeli. Zdravi; živčne, srčne iu žensko bolezni. Koncerti opernega orkestra — kino! Spomladi in jeseni dvajsetdnovno paušulno zdravljenje 1100 do lfiSO din. — Odprlo od 1."). IV. do 31. X. Zadnja postaja Celje, avtobus vozi k vsem vlakom. Prospekti direktno ali pri Putniku. RIMSKE TOPLICE Radium termalno kopališče — Jugoslovanski Gastein. Indikacija: Živčne, ženske bolezni, glbt. visoki krvni pritisk Itd. Nizke prtušalne kure za 10 dni 650—1000 din. Državni uradniki popust Prospekti pri Putniku ali pri Zdraviliškem ravnatelju, Rimske toplice. Žo 300 let zdravi ROGAŠKA SLATINA s svojo čudodelno močjo vse bolezni želodca, čreves, ledvic, žolSuih kamnov itd. Vsa sredstva za zdravljenje Najmodernejše urejen nov hotel s 86 sobami. Plavalni bazen popolnoma pro-urojen. Prvovrstna godba. Razne prireditve za zabavo ln razvedrilo. Tenis in drugo. V pred- in posezoni popusti. Posluje eolo leto. Znamenit! zdravilui vrelci: TEMPEL STYRIA DONAT Prospekte in informaoije brezplačno. Zdravilišče Rogaška Slatina. Tujsko prometna zveza »Putulk«, Maribor. Stična Zopet bo Stična pozoTišče važnega dogodka, ko se bo v njej prvič v zgodovini vršil okrožni telovadni nastop članov fantovskih odsekov in članic dekliških krožkov. 29. maj bo tisti slavnostni dan za vso 6tiško okolico in sploh za vso Dolenjsko, Upamo, da bodo predvsem Dolenjci upoštevali ta dan in poromali v Stično. S svojo udeležbo boste pokazali ljubezen in zanimanje za katoliške prireditve in slavnosti, obenem pa prinesli novega navdušenja za bodoče delo v dobrobit mladini sami in po njej vsemu slovenskemu narodu. Prosimo zato, da si že zdaj določite zadnjo majniško nedeljo za izlet in lepo prireditev v Stično. Fantje in dekleta, okrasite si kolesa in pohitite gotovo v čim večjem številu 29. maja na tabor v Stično. Nastop bo popoldne ob treh po šmarnicah. V veselem pričakovanju vas pozdravljamo in vam kličemo Bog živi! Hrastnik Protituberkulozni teden bo tudi letos zopet izvedla naša protituberkulozna liga. V nedeljo 8. t. m. bo pričela šolska mladina s prodajanjem dinarskih blokov, v ponedeljek 9. t. m. ob 20 pa bo v Sokolskem domu predavanje o temi »Jetika kot socialni problem« ob predvajanju skioptičnih slik. V četrtek 12. t. m. ob 16 bo v Delavskem domu, v petek 13. t. m. ob 18 pa v društveni dvorani steklarjev predavanje o pomenu protituberkuloz-nega tedna. V šoli na Dolu bo predavanje 12. t. m. ob 11. Prav na široko bo izvedena tudi nabiralna akcija v vseh treh industrijskih podjetjih in pri ostalem prebivalstvu. Segajte pridno po dinarskih blokih in ne odklanjajte nabiralcev, da bo uspeh čim častnejši! Lep spomenik - dat pokojnim Ogled spomenikov • dolžnost Interesenta« Stalna razstava - nizke cene FRANJO KUN0VAR, bamnoseitm Sv. Krit - Ljubljana Tel. 49-0 Evharistični kongres v Budimpešti Spored slovenskih pobožnosti 1. Sreda, 25. maja; Prihod v Budimpešto s posebnim vlakom ob 17 uri. 2. Četrtek, 26. maja, od 5 do 8 ure: V cerkvi svete Elizabete sv. maše v poljubnem sporedu. Medtem prilika za sv. spoved in za sv. obhajila. Od 8 do 11 me ogled mesta in cerkva v mestu. Od 11 do 12 ure v isti cerkvi otvoritvena slovesnost kongresa in molitvena ura za duhovnike: Pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom »O pridi Stvarnik sveti Duh«, litanije presv. Srca Jezusovega, nagovor prevzv. gospoda knezoškofa lavantinskega, molitve za duhovnike, blagoslov z Najsvetejšim. Ob 16 uri prvo javno zborovanje v dvorani Evhar. kongresa. Po govoru v madžarskem jeziku pozdravijo zastopniki navzočih narodnosti v svojem jeziku kongres in sv. očeta v osebi kardinala legata. Od pol 19 ure naprej zbiranje na mestu, odkoder bo razgled na nočno procesijo na Donavi, Ob 20 uri Evharistična procesija z ladjami na Donavi. 3. Petek, 27. maja: Od 5 ure naprej sv. maše in prilika za sv. spoved, kakor prejšnji dan, vse v svetišču sv. Elizabete. Ob 7 uri v cerkvi sv. Elizabete: pridiga msgr. Ksaverja Meška. župnika in dekana v Selah pri Slovenjgradcu: »Evharistija vez ljubezni«; sv, maša prevzv. g. knezoškofa lavantinskega dr. Ivana J. Tomažiča; med sveto mašo ljudsko petje, sv. obhajilo; po sv. maši blagoslov z Najsvetejšim. Ob 11 uri slavnostno zborovanje za Slovence v dvorani Budai-Katholikus. Zborovanje otvori prevzv. gosp. knezoškof dr. Ivan Tomažič; 1. govornik; dr. Josip Leskovar st.: »Presv. Evharistija in kat. edinstvo«; II. govornik: dr. Albin Šmajd: »Obnova kat. družin po presv. Evha-ristiji.« Ob 15 uri drugo javno zborovanje v dvorani Evharističnega kongresa. Po slavnostnih govorih pozdravi navzočih narodnosti v lastnih jezikih. Ob 20 uri večerna pobožnost v cerkvi sv. Elizabete: pridiga župnik Jernej Podbevšek iz Škofje Loke: »Presv. Evharistija kruli življenja«, pete litanije pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom, blagoslov. Ob tričetrt na 11 ponoči samo za moške na Trgu junakov (Hosok tere) skupno češčenje Najsvetejšega s sv. mašo za vse narodnosti. Ob 24 uri na Trgu junakov: polnočnica in skupno sv. obhajilo za moške. 4. Sobota, 28. maja: Od 5 ure dalje sv. maše in drugo kakor prejšnja dneva. Ob 7 uri v cerkvi sv. Elizabete: prevzv, nadškof dr. Josip Ujčič: pridiga »Presv. Evharistija in molitev«; sv. maša nadškofa g. dr. J. Ujčiča, med sv. mašo ljudsko petje, sv. obhajilo, po sv. maši blagoslov z Najsvetejšim. Po sv. maši molitve za združenje vseh kristjanov. Od 9 do U ure prilika za ogledovanje mesta. Ob 11 uri v dvorani Budai-Katho-Jjlriiftf drugo slavnostno rbnrnvanie irn Slovence. I. go- vornik: dr. Stanislav Žitko, predsednik Narodnega odbora Katoliške akcije v Sloveniji, Ljubljana: »Presv. Evharistija v življenju posameznika«. II.s Pozdravni govori. Ob 16 uri tretje javno zborovanje v Evharistični dvorani z istim sporedom kakor prejšnja dneva. V imenu Slovencev pozdravi kongres univ. prof. dr. Viktor Korošec iz Ljubljane na enem izmed popoldanskih javnih zborovanj. Ob 20 uri slavnostne verske gledališke predstave in Evharistična zborovanja za vse narodnosti 5. Nedelja, 29. maja: Od 5 do 8 ure v svetišču sv. Elizabete sv. maše in prilika za sv. spoved in sveto obhajilo. Ob 9 uri sv. maša papeškega legata kardinala Paceilija na Trgu junakov in skupno sv. obhajilo. Ob 16 uri Evharistična procesija od bazilike do Trga junakov in drugo kakor na' skupnem sporedu. Ob 23 uri približno odhod iz Budimpešte. Za Evharistični album, ki izide v spomin 34. mednarodnega kongresa v Budimpešti, je v imenu vseh Slovencev poslal svoj prispevek dr. Stanislav Žitko iz Ljubljane. Sestavek bo tiskan v slovenščini z madžarskim prevodom. SPLOŠNE OPOMBE: Svetovni kongres v Budimpešti ni za radovedne izletnike, ampak za božjepotnike, ki hočejo dneve v Budimpešti porabiti za utrditev svoje vere v presv. Evharistijo. Vsak udeleženec imej s seboj molitvenik dr. Gre-gorija Pečjaka »Večna molitev« in cerkveno pesmarico. Priporoča se udeležencem narodna noša. Samo narodne noše in uniformirane skupine ter zastave bodo smele stopati v Evhar. procesiji in bodo tudi glede prostorov pri javnih skupnih prireditvah imele prednosti pred drugim iudeleženci. Udeleženci naj po možnosti opravijo sv. spoved doma, ker 6e ne ve, koliko spovedancev bo moglo opraviti svojo pobožnost na kongresu. Pesmi, ki jih bomo peli Slovenci pri sveti mali in med procesijo, bomo pravočasno sporočili udeležencem. Enonadstropno hišo prodam na prometnem kraju v Kranju (nasproti hotela »Stara pošla«), primerno za gostilno ali trgovino. - Poizve eo pri lastnici na Jezerski c. 19 Sto let je minilo - Odkar vozijo parnihi v Ameriko Dne 23. aprila je minilo ravno sto let, ko so prvi parniki pripluli iz Evrope v Ameriko. Tistega dne je najprej priplul v Newyork mali angleški parnik »Širius« iz Corka, nakar je nekaj ur nato priplul parnik »Great VVestern«, ki je odplul iz Anglije cele 4 dni kasneje ko ^Sirius«. S tem se je redna parniška zveza med Evropo in Ameriko začela. Ta dva parnika nista bila prva parnika, ki sta preplula Atlantski ocean. Že marsikak parnik je poprej poskušal priti čez ocean, marsikomu se to ni posrečilo. Ce pa se je kakemu parniku le posrečilo, da je premagal ocean, je ostalo le pri prvem poskusu. Pomisliti namreč moramo, da je bilo nekako tako, kakor je bilo z letali nad Atlantskim oceanom. Že davno je prvo letalo preletelo ocean, marsikako se je ponesrečilo. Vendar s tem, da se je nekaterim polet posrečil, še dolgo ni bilo rednega prometa. Rusi so odklonili parnih Prvi parnik, ki je preplul ocean, je bila jadrnica »Savanah«, ki pa je imela tudi stroj na paro ter se je premikala s pomočjo koles na lopate. Ta ladja je bila last neke ameriške družbe, Za pot iz Anglije v New York jo mala ladja potrebovala celih 19 dni. Ko je mala ladja vrgla svoja sidra, so na newyorški obali zagrmeli topovi obrežnih baterij in velikanska množica ljudstva je klicala junaškemu »Siriusu«. Modri Irak angleške ladje Tisti dan je bil v Ne\v Yorku pravi praznik. Zakaj samo nekaj ur za »Siriusoni« je priplula v luko še druga parna ladja »Great VVestern«. Zopet so grmeli topovi, zopet so klicale ljudske množice. Bil je to za New York zgodovinski dan. Bila je to prva hitrostna tekma med parniki čez Atlantski ocean. Mali »Sirius« je vozil celih 19 dni, nova angleška ladja »Great VVestern« pa je vozila samo 15 dni. Prišla je v New York isti dan ko Sirius«, dasi je 4 dni kasneje odplula iz Londona. Danes bi rekli, da si je priborila »modri trak« prvenstva. Dolga je bila tista vožnja, vendar je bil začetek storjen. Kakor rečeno, je bil »Sirius« v službi ameriškega kapitala, »Great Western» pa je bil last angleške družbe »Great VVestern Railway«, ki je bila ustanovljena kot železniška družba. Takrat so je začel namreč po suhem močno razvijati ki jo je prodajala ruskemu carju. Ladja je srečno '..železniški promet. Tega je na Angleškem vodila priplula iz Amerike v Petrograd ter je med potjo enakomerno porabljala jadra in parni stroj za svoj pogon. Ko so ruski strokovnjaki pregledali ta na pol parnik, se jim je zdelo, da iz te moke ne bo kruha, nakar ruski car tega parnika ni hotel kupiti. »Savanah« se je vrnila v Ameriko, kjer so jo spet spremenili v jadrnico. Tako^ je pivi parnik žalostno končal svojo slavno začeto kariero. Holandcem se ni posrečilo Tudi Holandci so si zgradili nekak parnik »Čuracao«, ki je trikrat uspešo peljal iz Ant-\verpna v Ameriko, in sicer leta 1827, 1828, in 1829. Leta 1833 so v Kanadi zgradili parnik »Royal VVilliam«, ki je srečno pripeljal v London. Toda vzlic veliki reklami na vseh straneh se javnost ni brigala za te poskuse. Nihče ni hotel dati denarja za nekaj tako nezanesljivega. Rekli so, da je docela nemogoče, da bi mogel parnik, ki bo moral seboj voziti toliko kuriva, jemati seboj še kak drugi tovor. Tako je ostalo vse le pri posameznih poskusih in rednega prometa s parniki še dalj časa ni bilo. Jadrnice so se ljudem zdele bolj zanesljive. Kako drugače sodimo dandanes! Šele parnik »Sirius« in »Great VVestern« sta začela redni parniški promet med Evropo in Ameriko leta 1838. Mali „Sirius° v ameriški sfiižbi »Sirius« je bil majhen parnik, ki naj bi vozil lo med Londonom in Corkom. Ko so ga gradili, nihče niti sanjal ni, da bo ta mali parnik kdaj prevozil Ocean. Medtem je Američan Junius Smith že celih 6 let obdeloval javnost in denar-nike, da bi bilo vendar le modro in koristno, ko bi med Evropo in Ameriko začeli voziti parniki. to se mu je nazadnje tudi posrečilo. S pomočjo ameriških denarnih mož je ustanovil Britansko in Ameriško paroplovno družbo. Ta družba je po Smitliu najela mali parnik »Sirius« za svoje namene. Družba je sicer dala zgraditi nov večji parnik za promet čez ocean, vendar Smith ni mogel čakati, da bo veliki parnik zgrajen, zato so najeli kar mali »Sirius«, da se promet prej začne. Istočasno pa so nekaj takega nameravali Angleži, ki jih je Amerikaec Smith hotel prehiteti. Mali »Sirius« pa je bil za svojo veliko nalogo le malo sposoben in prikladen. Bil je preozko zgrajen, zbog česar se je tako gugal in zibal, da je bilo za posadko in za popotnike prava muka voziti se z njim. Prav do vrha je bil nabasan s premogom in smolo, vendar je nazadnje le komaj mogel prisopihati do New Yorka. Pravijo, da je pred New Yorkom mornarjem zmanjkalo premoga in drugega kuriva, da so nazadnje morali posekati jambore na parniku in z njimi kurili. Tako so srečno prišli v newyorško luko. ta družba. Ko je bila nekoč seja upravnega sveta te družbe, je bolj konservativni ravnatelj te družbe zasmehljivo dejal: »Ce je stvar tako imenitna, pa podaljšajmo železnico kar do Amerike!« Stvar je bila izrečena v šali, postala pa je resnica. Drugi ravnatelji so pograbili to šalo in so sklenili na tihem zgraditi parnik, ki naj bi vozil do Amerike. Tako je nastala ladje »Great VVestern«. Največji oceanski parnih pred 100 leti To je bil največji čezoceanski parnik tedanje dobe. Načrte zanj je naredil sloveči angleški in-ženier Brumel. Ladja je bila dograjena meseca marca leta 1838, nakar je odplula iz Londona v Bristol dne 31. marca. V Bristol pa je priplula šele dne 2. aprila. Ampak kakal Med potjo je namreč na parniku izbruhnil požar, ki bi bil skoro vso ladjo uničil. V Bristolu so morali močno poškodovani parnik naglo in za silo popraviti, da je mogel z zamudo odpluti v Ameriko. Na parnik se je poleg moštva vkrcalo še 7 popotnikov, ki so bili tako pogumni, da se niso bali smrti. In je ladja dobro opravila svojo prvo vožnjo, dasi je na poti čez morje 11 dni divjal velik vihar. Najbolj moderna francoska motorna ladja >Lafayette< je zvečer dne 4. majnika zgorela, ko eo jo na suhem popravljali. Ladja je bila skoro docela nova. Najmodernejše kurivo tekoči plini Zunaj v širem svetu že marsikje porabljajo za kurivo tako imenovani tekoči plin, ki pa je pri nas še precej neznan. Izvor tekočega plina je prav za prav tam, kjer izvira petrolej ali pa zemeljski plin. Pridobivajo ga pa še na druge načine, ko predelujejo petrolej, in sicer po določenih načinih. Tekoči plin imenujemo ogljikove vodike, ki so avadno plinasti. Kadar pa te pline dovolj shladimo ali pa kadar jih damo pod razmeroma majhen pritisk, se ti plini spremene v tekočino. Zlasti trije plini so, ki so kot tekoči plin uporabni. Ti so: propan, butan, isobutan. To so kajpada znanstveni kemični izrazi. Prav za prav vele poljudne razlage, da to niso pravi plini, marveč nekaki hlapovi Št. 123. Svoboden mož »Ni dovolj, da bi mu le odpustil, še nagradil ga bom povrhu!« je za-klical Sas. »Stopi semkaj, Gurth, in poklekni!« Svinjski pastir je pristopil ter se vrgel pred svojim gospodom na kolena. »Odsihmal ne boš več moj tlačan in hlapec, ampak po pravu in postavi svoboden mož!« S svojo palico se je Cedric dotaknil Gurthovih pleč, nakar je slovesno nadaljeval: »Ena mojih kmetij bo za vse večne čase tvoja in tvoje rodovine!« Vesel je planil pastir na noge ter na ves glas zakričal: »Pripeljite mi brž kovača in dajte mi brž pilo, da se iznebim tega suženjskega obročka okoli vratu!« Tisti hip so blizu za-topotali konji. Prijezdila je Rovena v spremstvu več vitezov in strelcev. Čeprav je bila zaradi dogodkov zadnjih dni še bleda, vendar je bila docela mirna. Pojezdila je naravnost do Locksleyja ter mu rekla: »Bog naj vas in vaše ljudi blagoslovi za vse, kar ste nam dobrega storili. Če bi vas kdo preganjal, ali če bi trpeli pomanjkanje, tedaj sc spomnite, da so vam odprti moji gozdovi in da v je mojih kleteh dovolj jedi in pijače za vsakogar izmed vas.« »Zahvaljujemo se vam, gospodarica,« |e govoril Locksley. »loda nase veselje, da 6mo bili deležni vaše osvoboditve, nam je dovoljna nagrada,« čisto lahkega bencina, če je ta bencin sestavljen iz propana, se spremeni v hlap ob navadnem zračnem pritisku pri minus 44.5 stopinjah Celzija, butan pri plus 0.5 stopinje Celzija, izobutan pa pri minus 10.2 stopinji Celzija. Druge sestavine zemeljskega plina sta methan in aethan. Oba postaneta tekoča šele pri mnogo večjem pritisku in pri mnogo nižjem vrelišču. Oba ta dva plina, zlasti pa methan, sta tudi v našem mestnem plinu. Methan ne postane tekoč pri navadni toplini, četudi bi ga deli pod še hujši pritisk, tudi aethan zahteva hudega pritiska. Iz te okolnosti so našli možnost, da sestavne pline ločijo. Napravijo jih tekoče ter počasi spuste spuh-teti. Ko izpuhtita methan in aethan, ostanejo še tekoči ostanki drugih plinov, nakar izločijo iz obeh butanov še propan. Tekoče pline shranjujejo v jeklenih ali aluminijastih posodah, ki so podobno narejene kakor tiste jeklene »steklenice«, ki v njih shranjujejo kisik ali ogljikovo kislino. Medtem ko morajo posode za stisnjeni svetilni plin. ali methan vzdržati na vsak kvadratni centimeter 200 kilogramov pritiska, ga propan dela samo 24 kg, izobutan le 10 kg in navadni butan celo le 7 kg na kvadratni centimeter. Zato posode za te piine niso tako močne kakor za svetilni plin, zaradi tega so tudi mnogo lažje. Za kurilno vrednost 10.000 toplotnih enot je pri stisnjenem mestnem plinu potrebna posoda, ki je kakih 10 kg težka, pri methanu in propanu je težka samo še kakih 5 kg, pri tekočem plinu pa le 0.8 kilograma. Ena kg tekočega plina daje toliko toplote kakor 3 kubični metri mestnega plina. V navadnih posodah za tekoči plin je navadno 13 kg tekočega plina ter napolnjene posode tehtajo kakih 25 kg. So torej precej priročne in lahke. V njih je toliko tekočega plina, da kot kurjava zaleže prav toliko, kakor če bi porabil 40 kubičnih metrov mestnega plina, kar v srednjem gospodinjstvu zadošča za 4—6 tednov. Se- Prva ženska , ki je postala ravnateljica kaznilnice, je Švedinja dr. Rut Grubb. Doslej jc bila zdravnica v kaznilnici. Posled bo ravnateljica osrednje jetnišnice v Viixj« na srednjem Švedskem. Čudno izveden umor Newyorška policija mora sedaj razvolavati nenavadno izveden umor. Ozadje tega umora je tole: Pred kratkim je bilo v nekem ne\vyorškem nočnem zabavišču zbranih precej ljudi. Naenkrat so v sredo te družbe planili trije oboroženi razbojniki. K sreči se je enemu izmed gostov zabavišča posrečilo telefonirati po policijo, ki jo bila seveda takoj tam. Razbojniki so se policiji postavili po robu in eden izmed njih je nameril svoj samokres na prvega stražnika. Preden pa jo sprožil, ga je udarila po roki 22 let stara Norma de Marco, ki je tudi veseljačila v tistem zabavišču. Tako je policija premagala razbojnike. Stvar je bila končana. Nekaj dni nato pa jo tista Norma de Marco s svojo prijateljico Dorotejo Lam-mar obiskala neko newyorsko umetniško kolonijo. Tukaj sta so dekletoma pridružila dva elegantna gospoda, ki sta obe dekleti zvabila na kozarec pijače. Kmalu pa sta se dekleti poslovili in odšli domov. Norma je tisti dan odšla spat k svoji prijateljici Doroteji, ki je prebivala v 22. nadstropju. Ko sta dekleti prišli domov, je Norma začela tožiti, da ji je slabo. Naenkrat je zakričala: »Oči se mi bodo razlile, znorela bom!« Pri teh besedah se je začela kar slačiti. Doroteja je brž planila v kopalnico, da bi prijateljici pripravila mrzlo kopel. Ko pa se je vrnila v sobo, je videla Normo stati na robu okna. Pravkar je nesrečno dekle zakrililo z rokama, kakor bi hotela pri kopanju skočiti v vodo. Nato se je zagnala v glo-bočino. Policija sodi, da sta tista dva neznana moška bila zaveznika onih treh razbojnikov, ki jih je prej policija prijela s pomočjo Norme. Sedaj sta se ta dva maščevala nad Normo tako, da sta ji dala piti nekakega strupa, ki je zaradi njega znorela in se ubila. Koliko kač pojedo v Tokiu Kakor poročajo, Tokijčani vsak dan pojedo povprečno po 1000 kač. Vsaj toliko jih na trgu v Tokiu prodajalci prodajo odjemalcem. Verjetno pa je, da vseh tisoč kač vendar le ne scvro in ne speko po tokijskih gostilnah in domačih gospodinjstvih, ker precej kač predelajo tudi v tokijskih lekarnah. Japonci so še dandanes prepričani, da ima kača v sebi mnogotere zdravilno snovi zoper jetiko, revmo in tudi zoper raka. Torej če Japonci kač ne uživajo zaradi pečenke, jih uživajo zaradi zdravil. — Pri zaprtju, motnjah zjutraj na prazen želodec »Franz-Josel grenčice«. v prebavi vzemite kozarec naravne veda je treba povedati, da bi se ta plin ne splačal tam, kjer že imajo svoje mestne plinarne. Pri nas pa je le malo plinarn, zbog česar utegne tekoči plin za te krajo poslati pravi blagoslov. Pa tudi tamkaj v mestih, kjer so plinarne, je mnogo mestnih delov, kamor plin še ni napeljan in bi se napeljava tudi no splačala. V takih krajih bi bilo umestno poskusiti s tekočim plinom. Velika prednost tekočega plina je tudi ta, da ni strujien in ne eksplodira rad. Torej je docela nenevaren, kar je v gospodinjstvu hudo važna zadeva. Ravnanje s tem plinom jo kaj preprosto. V zunanji steni hiše si daš napraviti posebno omaro, kamor postaviš tisto posodo s tekočim plinom. Od tukaj je treba napeljati cevi na štedilnik ter si dati napraviti potrebne ventile, nakar lahko kuriš s tem plinom brez vsako nevarnosti. Tekoči plin močno uporabljajo že za pogonsko silo avtomobilov in letalskih motorjev, izkazal pa se je tudi v industriji in obrti, kakor velevajo strokovna poročila od drugod. Poševni zvonik v Svetovno znan je poševni zvonik stolne cerkve v Pisi v Italiji. Ta zvonik je bil zgrajen med letom 1174 do 1350, torej so ga vsekakor precej dolgo delali. Že ko so ga gradili, se je na premalo trdnem in odpornem ozemlju pobesil, tako da dandanes njegov vrh že 4 in pol metra visi. Leta 1933/34 so ga močno podprli, da ne bi padel. Vsekakor pa je ta poševni zvonik svetovna znamenitost. Sedaj pa poročajo iz Pariza, da se je tamkaj močno povesil in nagnil veliki zvonik cerkve Notre Dame de Bonne Nouvelle. Doslej je ta zvonik star pokonci kakor vsak drugi, zadnje čase pa se je začel močno nagibati, tako da utegne postati nova svetovna znamenitost, če se^ seveda pri tem ne podere. Ljudje so namreč že taki, da rajši gledajo poševne stolpe, ki se jim zde mnogo večja znamenitost, kakor pa še tako lepi ravni stolpi. Ko se je zvonik že dovolj močno nagnil, se je ustavila ura v zvoniku, ki ni bila vajena take poševne lege. To dni so uro poprn-vili in naravnali, tako da spet dobro gre, zvonik pa še visi in bo visel. Temelj temu zvoniku je leta 1593 položila Ana Avstrijska. Ko so potem gradili ta zvonik, so gradbeni mojstri pozabili na važno zadevo. Zvonik stoji na malem gričku. Pozabili pa so, da fa mali hribček ni naraven, temveč da je nastal tako, da so v 16. stoletju stari Parižani semkaj odlagali svoje smeti. Tako je bil griček kaj malo primeren za tako težko zgradbo. Čeprav jia je bilo stavbišče tako malo primerno, se je vendar le zgodilo, da je zvonik ostal do današnjega dno, medtem ko so skoro vse druge zgradbe iz tistega časa že davno izginile. že pred nekaj leti so opazili, da se zvonik nagiblje na stran. Zato so že takrat hoteli zvonik rešili tako, da so ga podprli z močnimi jeklenimi stebri in oporniki. Vendar se zdi, da liste opore niso dovolj zalegle, ker se je poslej zvonik že močno pobesil. Parižani sami pa menda zaradi tega niso preveč razburjeni, ker upajo, da bo poslej ta zvonik lahko uspešno konkuriral s poševnim zvonikom v Pisi. In s tem bo Pariz mnogo pridobil. Dr. inž. Č. Nagode: Zveza Slovenije z morjem Vodstvo »Društva za ceste-, je mnenja, da sta čas, ko se bliža termin cestnega kongresa in doba določevanja investicijskega programa iz sredstev novega notranjega posojila, psihološko primerna za poživitev akcije, ki naj dovede do pospešenja gradnje tako zva-ne avtomobilske ceste Ljubljana-Sušak. Iniciativa je bila dana v zvezi z reševanjem vprašanja povezave Slovenije z morjem, in to v obliki vprašanja: železnica ali cesta ali oboje, ki ga oblastvom in javnosti zastavlja predsednik omenjenega društva. V svojem članku daje g. dr. Vrhunec načelno prednost cestnim zgradbam, ko predstavlja v dokaj zasenčeni obliki pomen železnice Črnomelj-Vrbovsko za tovorni promet, dočim njen pomen v osebnem prevozu sploh zanika. Vsi polno razumevamo interese cementne industrije na izgrajevanju modernih cest. saj je beton oni gradbeni material, ki prihaja pri nas za težje utrditve med prvimi v poštev. Cementna industrije sme v svojem prizadevanju računati tudi na podporo oblastev, ker smo vsi interesirani na poživljeni investicijski delavnosti. Postaviti pa ji je strog pogoj, da se tudi ona podredi načelu racionalnega razpolaganja z javnimi sredstvi, ki jih bomo dobili iz novega investicijskega posojila. Ne sme se pa dovoliti, da bi, kot po kapitalu morda najjačji činitelj v lokalnem gospodarstvu, izrabljala težnje po izboljšanju življenjskih pogojev prebivalstva le za svojo zasebno-gospodarsko prosperiteto. Glede na korist malega človeka, to je za 90% naših ljudi, sploh ni pri izbiranju glede prioritete med cesto ali železnico mogoče nobenega oklevanja. Proga Črnomelj-Vrbovsko bo dala našemu domačemu tovornemu prometu s Snšakom prihranek 25% v; gonskih km. Gravitacijska površina poteza železniških prog. ki ga stvori skupno z zvezo Št. Janž-Sev-nica, obsega neposredno 9700 km'-', naseljenih s 750.000 prebivalci, katerim tvori v danih razmerah najboljši izhod na naše morje. Šest severnih obmejnih postaj se nahaja v njenem atrakcijskem območju. Vsa Slovenija pa dobi z njo bistveno izboljšanje izhoda na Sušak. Proga Črnomelj—Vrbovsko ustvarja torej vse razpoložljive možnosti racionalne preusmeritve, kakor tudi pritegnitve novih in ojačenja obstoječih prometnih tokov. V vsem tem kompleksu izboljšanj, ki jih ustvarja nova železnica, nobena še tako moderna cesta niti po ustroju niti po smeri ne more dati takih ali vsaj od daleč ekvivalentnih koristi. Kar se pa tiče tariiiranja, katerega omenja članek g. dr. Vrhunca, v dokaz relativne brezpomembnosti nove železnice, je n. pr. rudarskim podjetjem nedvomno vseeno, da li se do nekega konsumenta prevaža na primer premog po 100 ali 300 km dolgi poti, pod pogojem seveda, da industrija doseže s posebnimi železniškimi stavki nizke prevozne ccne svojega produkta, in nosi pri tem skupnost stroškov za nepotrebni dolgi prevoz. Merodajni činitelji, ki žele skrbeti za zdrav razvoj gospodarstva, se morajo seveda uveljavljanju takih nazorov z vso odločnostjo upreti ter skrbeti za cenen in racionalen prevoz, ki po nepotrebnem tudi posredno nikogar ne obremenjuje s transporti po predolgih ovinkih. Prav kakor pri primerni ureditvi tovornega prometa na relaciji Slovenija-Sušak, bremeni slej ko prej tudi pri osebnih prevozih glavna prometna naloga na žcleznici. Tudi tu zveza Črnomelj-Vrbovsko edino me-rodajnim srednjim in nižjim slojem nudi bistveno izboljšanje. Pavšalne trditve o 10 urni vožnji na progi Ljubljana-Sušak tudi po dograditvi spoja moramo resnici na ljubo zavrniti. Žc pri komercialni hitrosti 30 km na ;iro za težke gorske rampe in 35 km na uro za našo dolenjsko nepopravljeno progo, brez obratnih izpopolnitev in vsemi postanki, bi znašal vozni čas 7.30 do 7.45. Po primeroma majhnih rekonstrukcijah, ki so itak predvidevane ter bi dovolile povečanje komercialne hitrosti na dolenjskem in belokranjskem oddelku na 40 km na uro, bi se vozni čas skrajšal na 6.30 do 6.45. Brzovlaki bi vozili le 5.30. Uvedba motornih voz, s katerimi se je na nekaterih lokalnih francoskih progah povečala pri dolžini proge 100 km z 22 postajami komercialna hitrost od 33 na 60 km na uro, bi morda tudi pri nas reducirala vozni čas vsaj na 5 ur. Za postopno pravilno izgradnjo in nezanemarjanje železnic pa govore še posebno pri nas v veliki meri tudi splošni gospodarsko-politični, socialni, gospodarski in vojaški razlogi. Železnice so naša narodna last, torej je vsak naš najneznatnejši posameznik njih »akci- onar«. Železničarji pa bodo pri prej ali slej doseženi pravični plači in mezdi, kot znaten odstotek delavnega ljudstva, še neposredno interesirani na prospevanju podjetja, ki je v domačih rokah ter upravljan po načelih upoštevanja javno-gospodarskih koristi. Glede gospodarskih reperkusij bi nas zanemarjanje železnic do-vedlo v zvezi z nenujnimi, dragimi reorganizacijskimi iz-premembami prometa do še večje odvisnosti od tujega kapitala, Glede vojaške varnosti pa je zanimivo, da li, kako in v koliki meri so Francozi in Švicarji priključili svoja cestna omrežja na srednjeevropski sistem. Kljub vsemu navedenemu pa je nedvomno v naši investicijski politiki pereče vpraSanje izgradnje cest. Društvo imej torej, v kolikor teko njegova strogo konti olirana prizadevanja v skladu z javno-gospodarskimi koristmi, vso podporo javnosti in oblastev. Uveljavlja pa naj se pri tem načelo, da gradimo ceste za potrebe naše kmečke in obrtne proizvodnje in potrošnje, za mešan promet torej, kar izrecno poudarjam, tudi razvažanje z motornimi vozili v oddaljenejše kraje. Dobro izgrajene in razpredene morajo biti ceste zlasti v vsem pasu ob italijanski meji. Tako urejeno omrežje bo prav gotovo sposobno kanalizirati tudi ves tu- in inozemski tujski motorizirani promet na njega popolno zadovoljnost, ker avtomobilist si želi dobre in ne forsirano najkrajše poti. Kako neprimerne so za naše javno gospodarstvo ceste, tehnično zasnovane po principu avtomobilskih »strad«, kaže ravno rentabilitetni račun na primeru novega spoja Ljubljana—Sušak. Račun, ki sem ga v podrobnostih objavil, je pokazal, da bi naše lokalno gospodarstvo za primer te gradbe bilo obremenjeno letno z nad 3 milijone dinarjev več za obrestovanje, amortizacijo, vzdrževalne in prevozne stroške, nego pri rešitvi, ko bi se obe obstoječi cesti proti morju: preko Kočevja državna in preko Cerknice banovinska pregradili in ena izmed njiju po celi dolžini utrdila, Seveda bi bila taka cenejša rešitev, ki neposredno koristi vsemu našemu Krasu ter služi vsem naselbinam, sposobna prevzeti tudi prav ves turistični promet iz vnanjih krajev. Razlika 30 km v dolžini ne igra za avtomobilista, ki pride iz Srednje ali Zapadne Evrope na Jadran ki v Jugoslavijo, namreč prav nobene vloge. Dobri gospodarji, kot so Francozi in Čehoslovaki, uvajajo avtomobilske ceste silno počasi, strogo po resnični potrebi ter jih zato skoraj nimajo, Nemci finan-sirajo svoja posebnim namenom služeča tozadevna dela z kapitalom, na katerega plodonosni naložitvi jim iz raznih ozirov ni mnogo ležeče. G. predsednik društva za ceste je načel vprašanje zveze Slovenije z morjem v odnosu teh naprav z novim notranjim investicijskim posojilom. Potrebe v državi po tehničnih napravah so velike, denarna sredstva pa, ki jih zmoremo, bodo vedno relativno majhna. Da se omogoči izvršitev čim obsežnejšega programa, je ravno iz krogov društva izšla iniciativa za uvedbo »obvezne delovne službe«. Rekvizicija fizične delovne moči ima edino upravičenost v dejstvu, da revna država izgradi naprave, katerih koristi je potem deležno občestvo z izboljšanjem življenjskih in delovnih pogojev. Ker se društvo za ceste ogreva za tako ureditev, mora javno zahtevati, da tudi industrijski kapital, ki bo pač v največji meri deležen koristi novih prometnih naprav, sodeluje z materialnimi dobavami namesto po kartelnih, po lastnih produkcijskih cenah, ker le potem smemo tudi od fizičnega delavca zahtevati žrtvovanja, Kakšni prihranki bi se pri tem dosegli, kaže primer cementne tovarne »Lepenac«, ki je v južni Srbiji kot nekarte-lirano podjetje pocenila cement za celih 25%. Ker bo denar iz investicijskega posojila zbran v notranjosti države, ima oficielno študijsko »društvo za ceste« dolžnost, da išče pota, kako bi se zabranil najuspešneje odtok naših itak revnih kapitalov v inozemstvo potom dobav ali odtekanja industrijskih dobičkov s primerno organizacijo del. Za take namene je bilo društvo ustanovljeno in kot tako sme računati na podporo javnosti. Dolžnost te javnosti in njenih poklicnih tolmačev je torej poleg one, na katero opozarja g. predsednik društva za ccstc, da glede na zvezo Slovenije na Sušak z vsemi sredstvi pospešijo dovršitev proge Črnomelj—Vrbovsko, potem pa po načelu kolaboracije cest in železnic izvedejo modernizacijo obstoječih cest po potrebah in finančnih sposobnostih prebivalstva. Graditi pa ni mehaničnih sredstev in odpirati pota finančni penetraciji iz inozemstva k nam. Francoski frank Ljubljana 7. maja 1938. Položaj francoskega franka je ostal danes ne-izpremenjen. Tudi v ostalih devizah ni bilo posebnih izprememb. Naslednja tabela nam daje včerajšnje in današnje tečaje deviz v Curihu: 6. maja 7. maja angleški funt 21.7925 21.77 amer. dolar 436.50 436.625 franc. frank 12.22 12.24 bol. goldinar 243.15 242.65 Opažati pa je, da se Holantlija in Švica zanimata zlasti za lo, kako bi obdržali na trgovinskem polju prednosti pred Francijo. Ta pomislek se javlja v Belgiji. Posebno ugodno se v Franciji komentira velika vrnitev bežnega kapitala. Računajo, da se je že včeraj vrnilo 10 milijard bežnega kapitala, kar je imelo za posledico dviganje tečajev državnih in zasebnih papirjev. Zlasti je veliko povpraševanje za kratkoročne blagajniške bone države, za katere bo najbrže znižana obrestna mera. Pričakujejo tudi znižanje obrestne mere pri Francoski banki od 4 na 3.5 odstotka. Občni zbor Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani V torek 20. aprila 1938 popoldne ee je vršil v veliki [»svetovalnici Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani redni letni občni zbor tega največjega slovenskega zavarovalnega zavoda. Zborovanje, ki se ga je udeležilo lepo število članov, je vodil dolgoletni in zaslužni predsednik stolni kanonik Ivan Sušni k. Iz obširnega in zanimivega poročila posnemamo: Zmerno zboljšanje gospodarskih razmer je ugodno vplivalo na rast poslov ter omogočilo prav ugoden poslovni uspeh. V c I e m e n t a r n <• m o d d o I k u je Vzajemna zavarovalnica izdala v I. 1937 vsega 15.588 novih i>olic. a premija se je povišala od 10.730.637 din v letu 1986. na 11,508.363 din v letu 1937. — Posebno velik dvig pn beleži Vzajemna zavarovalnica v svojem življenjskem oddelku. Tu je bilo v 1. 1937. na novo sklenjenih 1621 normalnih zavarovanj z zavarovalno glavnico 55,015.372 dinarjev ter 7061 ljudskih Kanta* zavarovanj z zavarovalno glavnico 25.752.910 din. Cisti prirn--lek je v letu 1937 znašal 5601 polico z zavarovalno glavnico 42,896.245 din. Konec I. 1937. izka-zuje življenjski oddelek 26.007 zavarovanj z 230,896.875 din zavarovalne glavnice. — « tekoče i u b o d o če obveznosti n a p r a m t a v n r o v a u «• e m razpolag« V z a j fi in n a z a v a r o v a I n i c a s sredstvi Današnji šport HERMES : KRANJ ob 16 na igrišču Hermesa. Predtekma Hermes : Mengeš ob 14.15. POKALNI TURNIR ob 15 na igrišču SK Reke. Nastopijo vsi klubi prvega razreda, ki so izpadli iz nadaljnjega pod-zveznega prvenstva. LAHKOATLETSKI MITING SK PLANINE ob 9,30 dopoldne in ob 16 popoldne na Stadion:i. TELOVADNI NASTOP MEŠČANSKIH ŠOL ob 11 dopoldne na Stadionu. OCENJEVALNA VOŽNJA MOTOCIKLISTOV start ob 9.30 pred Narodnim domom. PRVENSTVO II. RAZREDA Moste : Slavija ob 8.4? Mladika : Grafika ob 10.15 Celjski šport Danes ob 4 popoldne se bosta pomerili na Olimpovem igrišču celjska Jugoslavija in SK Hrastnik. Tekma bo gotovo zelo zanimiva. Ob 3 popoldne bo v Žalcu prvenstvena nogometna tekma drugega razreda med SK Laškim in SK Žalcem. Vesti športnih zvez, klubov in društev Kolesarska podzveza sporoča, da se bo vršila seja 0. mala oh 20 v prostorih kavarne Vospernlk. Gg. odbornike naprošamo, da se seje sigurno udeleže, ker bomo sklepali o važnih zadevali. Udeležba obvezna. S K *Mars«. Jutri, 0. maja, ho odborova seja oh 20 v gostilni Zaje, Poljanska eesta. Ker nn nn dnevnem redu zelo važne točke, prosimo za polnoštoviluo in točno udeležbo. Borza Denar Dne 7. maja 1638. Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 6.687 milij. din v primeri s 7.891. 5.847, 7.737 in 7.117 milij. din v prejšnjih tednih. C lirik. Belgrad 10, Pariz 12.24, London 21.77, Newyork 436.625, Bruselj 73.475, Milan 22.975, Amsterdam 242.65, Berlin 175.50, Dunaj 47, Stoek-holm 112.20, Oslo 109.40, Kopenhagen 97.20, Praga 15.19, Varšava 82.30, Budimpešta. 86.25. Atene 395. Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 902.5, Buenos-Aires 114.50. Radio Programi Radio Ljubljana $ Nedelja, 8. maja: 8 Tamburaški septet — n Napovedi, poročila - 0.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve - 9.45 Verski govor (g. dr. C,vulo Itaut) -lo Veseli zvoki /.n mesto in vas (plošče) — 11 OlrosKn ura: Gašperček - 11.30 Koncert. Sodelujejo: gdč. £vo-nimira Zupevčeva. članica zugr. opere g. t illl> Bernard (flavta), g. prof. M. Llpoviek (klavir) in Kad. orkester — 13 Napovedi, poročila - 13.20 Vse mogoče, kar kdc liočo (plošče po željah) - 17 Kmetijska ura: Gospodarska navodila za maj - 17.30 Voselo popoldne. Sodelujeta: g. Prago Zupan član l.inblj. opere in ladijski Sramel - 18 Napovedi, poročila - 19.30 Nao. ura: Naša srednja šola (H. S. Polovina, dir. guiin.) - 10.30 Prenos šmarnic iz cerkve sv. Petra v Ljubljani — MU Večer skladb Viktorja Parme. Sodelujejo: zbor m godim Sloga <, solisti: gdč. Poldka Zupanova, gg. Svetoznr Banovec in Roman Petrovčič in Uadljskl orkester — 2-2 Napovedi, poročila — 22,15 Itreproduciran koucer plesne glasbe. Ponedeljek, !>. maja: 12 Slovanske uverture (pl.1 — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.2» Zvoki z vsega sveta (plošče) — 14 Napovedi — 18 Zdravstvena ura: Bojni strupi (g. dr. Vladlslav Kline) — 18.20 Zd. Fi-hich: Sarka, simf. suita /plošče) — 18.411 Kulturna kronika: Valentin Zamik ob 50-letniei smrti (g. prof. Fr. Vodnik) — 19 Napovedi, poročila — 10.30 Nae. ura: Zakaj moramo vsi v borbo proti tuberkulozi (dr. ,1c-vrem Nedeljkovič, iiniv. prof.) — 19.50 Bolezenski razplet jetike (g. dr. Franc Dohevec) — 20 Koncert Rad-orkestra —- 21 Nekaj samospevov Pavla Bohcsoila (pl. — 31.10 Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta - -22 Napovedi, poročila — 22.15 Koncert oporetne glas-'1 (Radijski orkester). Dragi programi t Nedelja, S. maja: Belgrad: 20 Nar. pesmi, 31 Tgr-. •21.40 Vokalni kvintet — Zagreb: 30 Vok. kone.. 20.1' Klavir, 21.15 Lahka gl.. 32.2(1 Ples. gl. — Praga: 19/ Operetni odlomki, 20.10 Igra. 22.25 Plošče — Varšava: 19.35 Plošče, 21.15 Igra. 22.05 AVagnerjeve skladbe — Sofija: 10.3(1 Simf. kvintet, 20 Vok. kone, 20.45 Plošče. 21.30 Operetna gl., 22 Lahka gl. — Budimpešta: 10 Klavirski in vok. kone., 2(1.15 Igra, 21.35 Plošče, 32.40 Voi. godba — Italijanske postaje: 17 Operetna fantazija, 21 Prenos iz olimpijskega foruma — Dunaj: 19.10 Ples. gl., 20 Operetni kone., 22.20 Ples. gl. — llerlin: 20 Italijanska operna gl. — Hamburg: 19.10 Orgle, 20 \Vagnei-Verdi — Lipsko: 19.25 Sinil', ork. — Krilu: 20 Operetna gl. — Monakovo: 20.30 Puccinijeva opera otem pa jo je ubral v zvonik in začel zvoniti. Vsa vas je prisluhnila. Ženske so prihitele iz hiš. otroci so prestrašeni zavekali, možje so obstali sredi dela — moj Bog. si je vsak mislil, kaj pa je. ali gori, ali je vojna? Cilingljev oče. ki je pravkar rogo-vilil okrog čebelnjaka, jo je ucvrl do cerkve ln v zvonik in prestrašeno vprašal: »Kaj pa je, Anžon, da zvoniš?« Anžon je pljunil po tleh in vlekel za vrv, obenem pa je odgovoril: »Ali ne veš. da je petek?< »Kakšen petek?« se je zakregal Cibingljev oče. »Saj je danes vendar četrtek I« Anžon se je tako ustrašil, da se mu je vrv kar izmuznila iz rok. Zvon se je še nekajkrat zamajal, potem pa je [K>časi zamrl, Anžon pa je zagodrnjal: »Preteta reč. ona pa je fižol kuhala.« Ubral jo je domov in nihče ne ve, kako se je takrat doma končal ta petkov četrtek; toda Anžon je še danes jezen, če ga kdo spomui tegd. N. Nekje na Notranjskem je živel reven otrok. Miha mu je bilo ime in ni imel ne očeta ne matere. Oba sta umrla, njega pa je redila vas Hodil je od hiše do hiše. danes je spal tani, jutri tukaj, pomagal pri delu, krave pasel in napajal živino, zato pa je dobiJ jesti Ni imel nobene posebne želje; odpovedal se je sreči, natanko je vedel, da bo reven in zapuščen za zmeraj. A noben človek na svetu ne more dolgo živeti brez želja. Tudi Miho je jelo v srcu nekaj grizti. Približeval ee je namreč veliki teden in takrat imajo otroci glavno besedo. Zvonovi, ki vse leto pojo, vabijo in zvonijo, gredo na ta žalostni teden v Rim in se vrnejo šele na veliko soboto, ko je vstajenje In tako se otroci popoldne po molitvah zbero v cerkvi. Ko gospodje pri oltarju nehajo, poklekne vsak otrok na svojo ropotuljo ali pa ropotalnico, gleda v cerkovnika in ko ta pomežikne, se začne ropot. Vsak otrok vrti 6voj ročaj in Čim večjo ropotalnico ima. tem bolj je pomemben. Nekateri, to so oni od bogatih kmetov, imajo kar po dve, sede Da obeh in jih vrte z obema rokama Vsak otrok si pripravi tako ropotalnico. Ne d ž očetu prej miru, dokler mu je ne naredi, kajti velika sramota bi ga zadela, njegovi tovariši bi se norčevali iz njega in še cerkovnik bi pljunil na tla. če bi to izvedel Tudi Miha si je zaželel tako ropotalnice Toda kaj se hoče. Majhen je bil še, ni je znal sam napraviti, če pa je koga zaprosil, je ta zamahnil z roko in je šel mimo njega. Tako se je približal veliki četrtek, Miha pa še ni imel ne ropotulje ne ropotalnice. Žalostno je hodil po vasi ln okrog cerkve in kar pri srcu ga jo zabolelo, ko je začul bobnenje iz božjega hrama. Tekel je za vas in se skril v grmovje, tam pa se je bridko zjokal Tedaj se mu je zazdelo, da ga je nekdo poklical po imenu. Obrnil se je, toda nikogar ni videl, le slišal je mehak glas, ki mu je naročal: »Miha pridi jutri tudi ti v cerkev!« Ko ee je vračal domov — takrat je spal pri županu, ki je bil sila bogat — eo mu neprestano rojile te besede po glavi. Vso noč eo se mu ponavljale, napol je epal, prihodnji dan pa je vetal s sklepom, da bo res šel popoldne k ropotanju. Kakor je 6klenil, tako je tudi storil Ko je vstopil v cerkev, so otroci čepeli vsak pri svoji ropotulji in strmeli pred oltar,_kjer sta gospoda in cerkovnik prepevala žalostne pesmi. Otroci so 6e ozrli vanj, si mežikali in se smejali, županov Nacek. ki je sedel kar na dveh ropotalni-cah, pa mu je celo pokazal jezik. Mihi je šlo na jok, že je hotel vstati, a nekaj mu je reklo: »Ostani!« In je ostal. Ozrl se je k božjemu grobu, kjer je ležal Jezus, zavit v bele rjuhe in ves krvav, in zazdelo se mu je, da ga je pogledal. Vojaka, ki sta čuvala božji grob z dolgimi sulicami v rokah, sta mrko gledaia v tla, angel pa, ki je plaval nad božjim grobom, se |e milo smehljal. Mihi je postalo nekam toplo pri srcu. »Saj vidiš, Jezus,« je zamolil, »da bi ti tudi jaz ropotal .. A revež sera, nimam, da bi ti izkazal časti« Takrat pa so molitve prenehale Mežnar se je ozrl po cerkvi, otroci eo začeli ropotati. Nenadoma pa je oblila vso cerkev prebela svetloba, angel se je odtrgal od božjega groba in pomignil obema vojakoma. Ta dva sta se premaknila in stopila naprej Vsi trije so šli naravnost proti otrokom. Ropot je v hipu prenehal, otroci so letrmeld, od atr-menja so obtičali, ne da ee mogli premakniti, vojaka z angelom pa sta šla naravnost k županovemu Nacku. mu vzela eno ropotalnico in jo porinila Mihi v roko. Ta se je sklonil nad ročaj in začel vrteti, otroci so sledili njegovemu zgledu, io ko so ee ozrli, so videli, da stojita vojaka spet mirno ob božjem grobu, nad njima pa plava angel, kakor prej. Ko so doma povedali ta dogodek, eo bili ljudje vsi pretreseni, gospod župnik pa je rekel: »Angel usmiljenja je vstopil v srce malega Nacka. Zato bodimo usmiljeni tudi mi — in ne pozabimo da je Jezus uinrl in vstaj za nas vse brez razlike.« In .ljudje so ubogali in imeli Miho od takrat radi kot svojega lastnega otroka. Oj, da bi bili ljudje zmerom tako dobri in U6miljenil Nežikin. Mačka in lisica V gozdu sta se srečali mačka in lisica. Lisica se je začela norčevati iz mačke »Kaj kolovratiš tod okoli, uboga reva? Po gozdu imam pravico hoditi samo jaz, ki sem modra in zvita da nikoli tega!« Mačka je skromno odgovorila: »Jaz pa nisem ne modra ne zvita Vse, kar znam, je to. da se s tačkami umijem in da pred psom pobegnem na drevo« »No, hvala Bogu, meni se ni treba vzpenjati na drevo,« se je pobahala lističa »Prekanjena sem tako, da uženem v kozji rog vsakega psa « Komaj je lisica zadnjo besedo izustila, so odnekod pritekli lovski psi in se zakadili proti lisici in mački Mačka je hitro splezala po deblu nekegs dreevesa navzgor in si tako rešila življenje. lisico pa so psi ujeli in jo umorili. Ko je mačka na drevesu videla, kako je lovec mrtvo lisico pobral in jo vrgel čez rame, je rekla sama pri sebi: »Sirotica! Vsa prekanjenost ti ni pomagala prav nič Da bi znala samo to, kar znam jaz, pa bi ti ne bilo treba umreti!« Za god Zvonček, znanilec pomladi že kima trobentica tudi iz tal že kipi; kar cvetja pobrala jesen je in zima. pomlad je vrnila nam polne dlani Za god bi vara radi rože nabrali, vse rožice zvili v šopek dišeč, k šopku ljubezen bi našo pridjali in srčne čestitke, tako govorec: Praznujte še mnogo pomladi med nami. še mnogo let zdravi praznujte svoj god! Iskreno vam kličemo: Bog vas ohrani, poln naj vam koš nasuje dobrot! Faranka Domača naloga Učitelj vpraša Francka: »Zakaj si pa v domači nalogi za vsakim stavkom napravil vprašaj?« »Zato, ker nisem vedel, ali so stavki napisani prav!« se odreže Francek. • Uganka za stare in mlade Kdo izmed vseh ljudi, kar jih prebiva ▼ Sloveniji, najbolj pazljivo prebira »Mladega Slovenca«, posebej pa še pisma Kotičkovega strička? Marsikdo izmed vas, prijatelji mladi, bo samozavestno rekel: Jaz! Pa ni resi Z največjo vnemo in največjim navdušenjem prebira »Mladega Slovenca« neki vrli mož v uredništvu »Jutra« Tega vrlega moža kakopak že zdavnaj več ne moremo prištevati med otročičke, pa ti on kljub temu ne zamudi nobene nedelje in skrbno prebere »Mladega Slovenca« do zadnje pike. Včasih mu je kakšna reč v »Mladem Slovencu« celo tako všeč, da jo ponatisne na častnem mestu v »Jutru«. Vrlemu možu se Kotičkov striček za vso ginljivo naklonjenost in pozornost iskreno zahvaljuje ter mu kliče iz globočin hvaležnega srca: Na mnoga leta! Zdravo! Slava Oče in mati sedita v kuhinH. Nenadoma za- slišita iz sobe, kjer se igra Peterček, glasen žvenket Prestrašeno planita pokonci in mati zaječi: »Ojej, glavo stavim, da je paglavec ubil dragoceno japonsko vazo!« V tem nijpu se vrata odpro. Skozi odprtino pomoli Peterček svojo razmršeno glavo in zmagoslavno zakriči: »Mama, dobila si stavo!« Pa ni razumel Katehet razlaga učencem, kako hudo je, če človeka zgrabi slaba vest. Na koncu vpraša Janezka: »No, Janezek, kaj te zgrabi, kadar česa prav ne storiš?« »Očka me zgrabi in me pošteno našeška!« se odreže Janezek. Zdravilo proti bolečinam »Ali imate kakšno zdravilo proti bolečinam, vpraša Mirko, ko stopi v lekarno. »Kakšne bolečine pa imaš?« ga vpraša lekarnar. »Zdaj jih še nimam, ampak oče bere pravkar moje spričevalo!« se odreže Mirko. MLADA NJIVA Siričku Oče Požgančev z lune dol gleda, skrb mu veliko glavo razjeda: striček bolan še zmerom leži tamkaj v ljubljanski bolnišnici. Zadnjo nedeljo je sveto obljubil, da se v bolnišnici več ne bo mudil — a botra Bolezen še zmerom drži ga za vrat in se mu grdo reži. S Požgančevim očkom mu kličemo vsi zvesti njegovi kotičkarji: ozdravi že kmalu in pridi med nas, da bomo skupaj zapeli na glas: »Bog naj nam živi našega strička — »Slovenec« brez njega bi bil brez kotička!« Anica Pivk. Listnica Kotičhovega strička Vsem. ki so mi zadnje tedne poslali zvrhan knp pisem za kotiček. Tudi danes boste razočarani, ko boste videli, da vaših pisem še vedno nisem začel objavljati. Kriv nisem jaz, ampak Botra bolezen, ki me je ta teden spet krepko zgrabila za vrat Toliko pa menda že veste vsi, da se človeku, ki v postelji leži in mu same žalostne misli rojijo po glavi, ne ljubi stresati šal iz rokava Ce pojde vse po sreči, bom prihodnjo nedeljo odgovoril kar petim kotič-karjem hkratu. Tudi pisma slovenskih izseljenčkov in odgovori nanje danes niso mogli priti na vrsto. Potrpitel Smrt sosedovega huzha Bobiia Bilo je lepega poletnega dne, ko sem se sprehajal po obronku gozda. Nasproti mi je pritekel sosedov kuža Bobi. Veselo je mahal z repom in se oblizoval, kakor da bi hrustal same kranjske klobase. Ko je pritekel do mene, se je postavil na zadnji nogi, s prednjima nogama pa je skočil name, da sem bil v hipu ves umazan, ker je bila cesta blatna Imel sem praznično obleko. Sprva še opazil nisem, povedal mi je šele prijatelj, ki je prišel mimo Ves razkačen sem pograbil kamen in ga vrgel v Bobija, da se je priči mrtev zgrudil na Ua. Ob pogledu na svojo žrtev sem postal bled kot zid in nekaj kakor težek kamen mi je leglo na srce. Najbolj pa me je skrbelo, kaj bo doma, ko bodo zvedeli, kaj sem storil. Ves potrt sem izvlekel iz žepa vrvico, jo navezal psu na noge, nato pa sem ga zvlekel v Ale-ievo jamo in ga zasul s kamenjem. Prijatelj, ki je vse to molče gledal, se je obrnil in odšel brez pozdra va. Doma je hitro vse povedal mojim staršem in mati je že stiskala palico v rokah, ko sem stopil čez prag. Komaj sem stopil v izbo, že je začela toča udarcev klestiti po meni, da je bilo joj. Ko sem kazen prestal, sem se moral iti k sosedovim opravičit. Potem pa sem se doma stisnil v kot kot kupček nesreče in napravil v srcu trden sklep, da kaj takšnega ne bom storil nikoli več. To je bil moj prvi mladostni greh, ki se ga spominjam. ., r. Frane Holozan, dijak, D. M. v Polj ti; Na železniški postaji iU,nU Metka 3topi že šestič k okencu, kjer se" dobijo vozni listki, ter vpraša: »Koliko stane vozni listek do Celja?« Uradnik pri okencu ves ježem zakriči nad njo: »Šestkrat sem ti že povedal, zdaj pa vendar že veš! Zakaj me nadleguješ?« »Veste,« mu odkritosrčno pove Metka, »moj brat Stanko je strašno vesel, če vtaknete glavo skozi luknjo. Pravi, da je tako, kakor v živalskem vrtu.« Mravlje gredo na majski izlet.. Pravljica o pravljici Ko je Bog ustvaril svetovje, nebo in našo zemljo, takrat je bilo vse drugače, kakor je danes. Ljudje so bili med seboj prijatelji, živeli so kakor ena sama družina. Ni bilo med njimi razprtij ne prepirov in prav nikakršnih razlik. Vsi so imeli vse, nihče ni bil bogatejši od svojega bližnjega, vse so delili med seboj kakor pravi bratje in sestre. Takrat še niso poznali lakote, nihče ni vede! za vojno, ena sama velika sreča je vladala povsod, blagoslovljena z ljubeznijo in z delom. Nikogar ni bilo, ki bi mogel živeti, ne da bi delal, nI bilo na svetu siromaku in ni bilo bogataša. Ljudje so živeli v ličnih hišicah, obdelovali so polja, se veselili in bili srečni nad svojim lepim življenjem. Toda prišel je čas, ko se Je nenadoma v človeku vzbudila zavist, brnt se je dvignil nad brata in potočila se je prva človeška kri. Takrat pa, ka kor bi se vse izpremenilo. Zavist je planila v srca ljudi. Iz zavisti se je rodil pohlep, iz pohlepa sovraštvo, iz sovraštva pa sila močnejšega nad sla botnejšim. Konec je bilo človeške sreče, konec ljubezni — — Močnejši so udarili na uboge, jih Izsiljevali in jim jemali pridelek, kmalu pa so si prisvojili tudi njih Imetje in že se je človeštvo razdelilo na dva d*»la: v bognte ln revne, v mogočneže ln siromake. In takrat je zavladala po vsem širnem svetu krivica. Človek je zasovražil človeka, narod je zasovražil narod Pojavilo se je orožje in za njim vojne, kjer je človek pobijal svojega brata, ne meneč se za božje zapovedi. In vedno je zmagoval močnejši, vedno je bogatejši narod jemal svobodo siromnšnejšemu, nastalo je luienjstvo in thčanstvo — človek ie pozabil na Boga pravičnosti in te častil zlato tele. denar, ma-»ona. Prenehelo ie veselje po vaseh, lične hišice so razpadle, dvigati pa so se začeli mogočni gradovi in bogata poslopja, obenem pa so rastle iz tal siromašne bajte Jok jc zavladal po kajžah in barakah. beda je prišla v vse dežele, iz bede pa so se rodili zločini. Svet se je postavil na glavo, kajti kjer je prej kraljeval mir, se je zdaj razlivalo morje krvi, kjer je prej vladala ljubezen, se je zdaj šopirilo sovraštvo, kjer st je prej dvigala do neba pesem hvalnica, je zdaj kipela kletev. Zlo je zavladalo pc vsej širni zemlji In človeštvo je v tem zlu prišlo v dvajseto stoletje. Zgodilo pa se je nekoč, da se je v revni bajti rodil otrok, začudeno je pogledal v svet in se že ob rojstvu zgrozil nad strahoto, ki so jo zagledale njegove oči. Videl je namreč, kako so v hišo pri-drli biriči, povezali očetu roke na hrbel in jeb udrihati po njem s palicami in biči, kajti bolan je bil in ni mogel tisti dan iti delat na graščakovo njivo. Kri mu je tekla po obrazu, rdeče rane so se odpirale in iz oči so mu tekle solze, porojene iz prehude bolečine. Otrok je zajokal na ves glas in že ga je udaril birič z bičem po čelu, rdeča črta mu je ostala nad očmi. In ko je otrok rastel in doraščal, črta ni izginila — vsak dan ga je spominjala na krivico. Tako je dan za dnem, leto za letom gledal okrog s*be In spoznaval sramoto človeka. Dostikrat je šel v samoto in premišljal, kaj naj bi napravil, da bi iz človeških src izginilo vse slabo in bi se vrnili spet tisti lepi časi, ko je bil človek človeku res pravi brat. Nekega dne, ko se je vračal s tlake, je nenadoma zagledal, kfcko so se odprla grajska vrata Dva hlapca sta držala vsak z eno roko slabotnega starca, z drugo pa sta vihtela gorjače in tepla siromaka. ko pa se je zgrudil, sta ga sunila čez prag in spet zaprla vrata za seboj. Mladenič je stekel z vso naglico proti gradu, dvignil je starčka, ga poprijel In ga nesel v svoi dom Tam mu Je izpntl rane in gn nasitil, potem pa mu je ponudil svojo borno domačijo. Starec mu je povedni, da le prišel v grad pro sit miloščine, toda graščak je najprej nanj našču val pse, potem pa je še ukazal, naj ga hlapci pre tenn Mlndeni? pn mu je pravil, kako trpi nad vse to" krivico, povedai mu je, da bi rad vse storil. samega sebe žrtvoval, dom in vse, če bi le mogel doseči, da bi človek spet spoznal pravo resnico Starček je kimal in oči so 6e mu svetile v čudnem ognju. Ko je noč padla na zemljo, je mladenič ponudil starcu svojo posteljo, sam pa je legel na klop ob peči in kmalu trdno zaspal. Sredi noči pa se je zgodilo nekaj čudnega. Starček se Je nenadoma dvignil s postelje in stopil do mladeniča. Gledal ga je nekaj časa, potem pa položil svojo roko na mlndeničevo čelo, sklonil se je, da se ga je skoraj dotaknil s svojo sivo brado in je šepeta Je govoril: »Ni še čas, do bi človek vstal iz svoje zablode, kajti težka je kazen za njegove pregrehe, prehudo se je usidralo zlo v njegovo srce Nekoč pa se bo zgrozil sam nad seboj — spoznanje bo prešinilo srca ljudi in takrat ba zagorela zemlja, podrli se bodo maliki, razpadli bodo gradovi in palače se bodo zrušile v prah. Po cestah se bodo valile množice, ki bodo nosWe v svojih dušah dobroto in ljubezen — —. ta pa se bo širila od srca do srca. od človeka do človeka, vzhod po podajal roko zahodu, zavladalo bo kraljestvo pravičnosti po vesoljni zemlji. Toda ta čas je še daleč. Ti ga ne boš dočakal ...« Še bolj se je sklonil starec nad spečim mladeničem obrazom in je nadaljeval: »Toda ti si dobe'. Boli te krivica In joknš nad nepravičnostjo, ki jo vidijo tvoje oči. Tvoje srce Je polno usmiljenja, tvoja duša čuti utrip tistih zlatih časov, ko so bili vsi ljudje laki, kot si ti sedaj. Zato ti dam neknj, s čimer boš tolažil tisoče In tisoče, jim dajnl 'ero, jih vodil Iz- tega strHŠ nega življenja v čudovito življenje sanj, v življenje čarovnlh svetov, kjer je vse živo, kjer si podajajo roke ljudi« in živali in stvari, kjer ni meje možnega in neninžnega Dam ti moč. da bodo v tvoji duši vstajale slike in prigode, ki jih še ni videlo človeško oko. jih še ni občutilo človeško srce. Dam ti sposobnost, da boš mogel govoriti resnico in te ne bo nihče tepel zato, dam ti silo, da boS mogel učiti ljudi resnice in pravice, a te zato nihče ne bo mogel kaznovati.« Pripognil se je starec čisto do čela in je dihnil mladeniču v obraz: »Od danes naprej naj se rode v tvoji duši pravljice, ena za drugo, od najbolj blesteče do najbolj žalostne — —, prisluškuj jim ln jih pripoveduj naprej — —, šle bodo od ust do ust, poslušali jih bodo otroci, možje in žene, starčki in starke--, in ko jih bodo slišali, bodo zaživeli v njih, pozabljali bodo svoja trpljenja in svoja težave — — iu bodo srečni ob njih ...« Potem ga je blagoslovil ln je izginil v mesečnem pramenu, ki je prav takrat posijal v sobo. Kajti bil je glasnik božji, poslan, da prinese človeštvu utehe. Ko se je mladenič zjutraj prebudil, je obstal s široko odprtimi očmi. V sebi je začutil čudovito pesem, v duši so mu vstajale slika za sliko, vrstile so se druga za drugo ,.., videl je mogočne gradove, hudobne graščake, trpeče kmete, zagledal je svetnike, ki so prišli pomagat ljudem, pred njim so vstajali mogočni gozdovi, šepetajoče smreke, čarovnice, govoreče živali, čudežne stvari tn vse se je prepletalo iz dogodbe v dogodbo, polne veselja in pravičnosti, Brž Je vstal in šel no vas. Tam je vsakomur pripovedoval zgodbo, in ko je povedal prvo. Je začel drugo, ljudje so poslušnli in si jo zapomnili, zvečer pa so jo pripovedovali doma, domači pa spet svojim sosedom in tak.j so se pravljice širile od vasi do vasi, od mesta do mesta in obšle vea svet... In ko bodo vs> ljudje verjeli v dobroto in pravičnost, ki o njih pripovedujejo pravljice, takrat se povrnejo spet tisti lopi časi nazaj. Ne bo več sovraštva in ne bo zavisti, vsj ljudje bodo eno, brat drug drugemu v vseh srcih pa bo zavladala lepota, ki bo iz nje vzrastla ljubezen, temeli vse človeške sreče s. Boro«. D n V Ž I N Ji Naši otroci bodo boljši, naših otrok otroci še boljši, kot smo mi (K dnevom otroka od 1. do 16. maja) Če bi nu» videla naša pra-prubabiea, ki je živela leta 1858, bi bila vsa nesrečna ob pogledu na današnje ženske noge in roke. Zdaj so noge visoke, dolge, ozke, pripravne za šport, za plezanje po skalah Roke niso le za kuho in šivanje, ampak tudi za veslanje in drugo delo. Toda pred 100 leti bi bila današnja ženska prava pravcata grdoba, izrodek, zakaj takrat so imele ženske neznansko majcene roke in noge so bile tako majhne, da bi današnja ženska ne mogla več stati na njih, nikar hoditi! Zamislimo se le, kako bi se dandanes smejali, če bi imela sedanja ženska, ki je vsa »iztelovadena« in športna, take rokice in nogice! Misliti si pa moremo tudi to, kaj bi bil kak ženin iz leta 1858 občutil, če bi mu bilo ukazano, da bi se oženil z žensko s takimi rokami in nogami, kakršne imajo sedanje ženske! Druge mere ženskega telesa se pa v 100 letih niso dosti spremenile. Moderna ženska je v pasu malo bolj vitka ko njena praprababica, a zato ji je prsni koš bolj krepko razvit in na plečih so ji obleke tesne. Vse to so odkrili v Londonu, ko so v Dor-chestru priredili dobrodelno slavnost za namene neke bolnišnice. Sto deset mladih, lepih deklet se je obleklo v lepe, stare obleke iz znamenite zbirke dr. W. Cunnigtona. To so bile obleke iz let od 1760 do 1927. Ker so obleke jako dragocene, niso smeli na njih niti šiva spremeniti, in jako težavno je bilo za te obleke izbrati pravšna dekleta. Današnje mladenke so bile naravnost čudovite v starodavnih nošah, le dvema so se vprav divje grohotali. Prva je bila oblečena v kopalno obleko iz leta 1890 iz modre flanele, ki ie imela 15 cm široko čipkasto voiano. Druga je bila oblečena v obleko iz leta — 1927! Tako je bilo tedaj moderno: krilo nad kolenom, život pa je segal daleč čez boke! Tudi otroci se spreminjajo Ne spreminja se samo okus, tudi današnji «ti»oM »o drugačni. To vsaj trdi bogat pleme-nitaš, sir R Kennedy, ki svoj živ dan še ni zaslužil niti pare, ker mn pač ni bilo treba služiti. Vendar je doživel trideset let neumornega dela, prav nesebičnega dela za blagor I -m**;** - tov .'i ♦fMFft}*;; , i otrok. Ustanovil je obširna zavetišča v Londonu, Bristolu in Soutliamptonu in vprav ta trdi, da je današnja mladina za petdeset odstotkov boljša, kot so starši in za sto odstotkov boljša, kot so bili stari starši. Pravi, da očitamo današnji mladini, da ji roji po glavi sam šport pa ples in kino Res je, da je željna zabav in razvedrila, vendar pa ji ne nedostaja res-nobe za trdo življenje in ima tudi čut za dolžnosti in se zna bolje premagovati, kot so se znali starejši rodovi Ko se bo ta mladina po-možila in poženila, bodo imeli ti pari najbrž manj otrok, a ti otroci bodo še boljši, kot so bili njih starši. Sir Reginald je torej poln zanpanja v bodočnost in pravi, da bodo otroci našega mladega rodu spet za petdeset odstotkov boljši. Upajmo, da velja to, kar velja za Anglijo, tudi za nas, saj niso taki pojavi samo zadeva ene države, ampak vse te dobe sploh. Razveseljivo je, da slišimo dobro sodbo o tej mladini od človeka, ki je veščak ki je zasledoval razvoj otroških in mladostnih let več kot desetih ti-sočev otrok in ki mu zatorej smemo verjeti. Saj sicer ne slišimo dosti dobrega o svojih otrocih. Torej bodimo ponosni nase, in klobuk dol pred bodočim rodom! Tolažba de finskih dni Cncelj je v teh Sasfh sporna točka v poglavju nege dojenčkov. Nekaj švicarskih strokovnjakov je zapisalo svoje mnenje o tem važnem predmetu v dojenčkovem življenju. Iz teh misli posnemamo: Zdaj je cucelj iz gumija in ima rožfin obroček. Imajo ga tudi na poliklinikah in v otroških bolnišnicah, je torej v uporabi tudi vpričo zdravnikov. Cucelj pade otroku večkrat iz ust. Mati ga pobere in obrsne z njim po svoji obleki, včasih pa ga še sama oslini in ga porine otroku v usta. Onesnažena skorjica na roženem obročku ni kar tako neškodljiva in bakterije na tleh bolj nevarno je pa to, ker se tega dojenček težko odvadi. Dušeslovci menijo, da občuti otrok pri sesanju posebne užitke, in jako zanimivo bi bilo dognati, ali so strastni sesalci cuclja kasneje tudi strastni kadilci? Zoper cucelj bi mogli navesti več slabih posledic. Brez dvoma je ondi, kjer ne pazijo prav točno na snago cuclja, tudi vzrok raznih bolezni v ustih, vratu in črevesju. Ker so matere nevedne ali malomarne, je tudi eucelj prišel ob dobro ime. Nespametno in nevarno je cucelj osliniti, preden ga damo otroku v usta, ali ga namazati s sladkorjem, z medom ali mezgo. S cucljem moremo otroka tako zelo razva-diti, da uoče biti prav nobeno minuto brez njega. Tuli in veka ko nor, če ga izgubi. Zlasti so taki živčno razdraženi otroci. Ponoči mora mati kar hočeš nočeš vstati, da malega oblastnika potolaži s cucljem, ki ga je bil izgubil Če materi uide pravšni trenutek, ko bi mogla otroka še pravočasno odvaditi cuclja, pu ga bo otrok notri do šolske dobe vlačil s seboj Kmalu otroku ni več zadosti en sam cucelj, imeti mora še drugega zmeraj v roki in tretjega (za rezervo) v posteljici ali v žepu. In tako ga ni več moči sjpraviti od cuclja. Zatorej je potrebno, da pazimo na to. da otroku čimprej odvzamemo cucelj. Konec prvega leta mora izginiti Pozorna mati kaj kmalu opazi, da otrok zahteva cucelj le takrat, ko bi rad zaspal Nespametno bi bilo, da bi mu ga dajali tudi sicer čez dan. Napak je misliti, da je sleherni dojenček potreben cuclja, in prav neumne je, da ga kupiš, še preden je otrok rojen. Cucelj ne spada k bali dujenčka! Za prvo sv. obhajilo ni nikoli preveč skrbnosti, ko se nam otrok odpravlja na tako važno duhovno življenjsko pot. Saj je prvo sv. obhajilo tisti dan v življenju, ki se nanj še veliki, trezni in kasneje tudi brez-verni ljudje spominjajo kot na najlepši dan v svojem življenju (Napoleon!), Že prej pazimo, da je duša našega otroka zares sprejemljiva za to veliko duhovno darilo, ki je sam Bog. Res je, ali v materinih ustih so že za podlago, da se more otrok nalesti kake gnilobe v ustih, angine in podobnega. Zakaj pa je cucelj vendarle tako priljubljen? Ker otroke z njim brž in najlaže pomiriš in izmučena mati, posebno, če ima več otrok, se rada zateče k njemu, da otrok prej zaspi. Večina vseh zdravnikov (razen najbolj imenitnega nemškega zdravnika za otroške bolezni) poudarja slabe strani cuclja glede na higieno in ga dopušča le v primerih Itake hude otrokove bolezni. S tem se brez dvoma vsi strinjamo, da dojenček ki je zdrav, pravilno hranjen in ki ni razvajen, tudi ni potreben tolažbe cuclja in ga včasih celo ne mara ne. Mimo tega je važno, da začneš že v prvem letu vzgajati dojenčka in da ne sežeš koj po cuclju, čim dojenček le malo zanerga. Večkrat so mokre plenice, mrzle noge itd. povod nemira ali vekanja. Da odstranimo te nevšečnosti, je pač bolje za otroka, ko da mu damo cucelj. Namesto cuclja vtikajo otroci palec v usta. Pri tem je manj nevarnosti za kako bolezen, da za to poskrbi veronauk v šoli, a tudi doma mora biti primerno uastrojenje. Mimo duhovne obleke, ki nam bodi prva skrb tudi doma, imamo seveda še skrbi za zunanjo bleko za ta dan. V tem bodimo preprosti! Toliko navlake se je v poslednjih letih razpaslo za ta dan, tako da skrb za denar za obleko ubije tisto nežnost, ki jo moramo imeti za ta dan za otroka. Poskrbimo za praz.nik v družini! Ta dan mora biti praznik v hiši. Tn dan bodi otrok prva oseba v družini! Lepo pogrnjena miza in šopek rož naj govorita tudi po zunanje, da nam je ta dan, ko naš otrok prvikrat sprejme svojega Stvarnika, kakor največji praznik v letu. K mednarodnemu materinskemu dnevu (10. maja) Vsakoletni materinski dan smo mi letos že obhajali, a imamo še mednarodni materinski dan. Treba je k temu izreči nekaj opomb, da ne bo kje kakšnega nerazpoloženja med splošnim ženskim svetom. Najgloblji namen in pomen vsake ženske je pač res materinstvo. Toda ne predvsem v tem smislu, da bi bilo kar potrebno reči: »Pozdravljena, ti, ki si rodila!«... a povsod in vselej v tem pogledu, da bi mogli reči sleherni ženski: »Ti si vsa materinska po svojem mišljenju !« Katera je materinska v tem pogledu, njo žene ljubezen, da bi življenje dala, življenje ohranila, življenje razvila, življenju služila in sicer prav tako telesnemu kakor duhovnemu. To in tdko materinstvo je značilno za žensko. To je življenjska naloga vsake ženske že po njeni naravi. Tudi brez materinstva v fiziološkem smislu more biti ženska materinska. Veliko jih je, ki so doživeli materinsko ljubezen usmiljene sestre do bolnika, materinsko potrpežljivost učiteljice do učenca, materinsko vdanost vzgojiteljice do gojenca. Kdo naj se-Jteje vse te sestre Klare, sestre Jožefe, sestre Rafaele in druge, četudi v enem samem zavodu, na eni sami šoli? More pa se zgoditi — in sodnijska kronika nam vsako leto poroča o takih primerih — da je katera ženska sicer mati v fiziološkem oziru, ne da bi bila tudi mati po svojem srcu in mišljenju! Materinsko mišljenje je odločilno. Ak" hočemo otroka zavarovati že v njegovem spočetju, že pred njegovim in tudi po njegovem rojstvu, moramo predvsem poudar- jati, blagrovati in pospeševati materinsko mišljenje, Ženske, ki se pregreše nad življenjem otroka, nočejo biti matere v fiziološkem pogledu, pač zato ne, ker nimajo materinskega mišljenja, nimajo materinstva v svojem srcu. Katoliška cerkev ima pri poudarjanju materinskega mišljenja veliko zaslugo, ker zagovarja in zahteva neodvisnost materinskega mišljenja od fiziološkega postanka. Le tako je ženski za zemeljsko bivanje očuvana prostost v samoodločbi materinskega poklica. »Ako bi bilo fiziološko materinstvo potrebno za dosego in razvoj materinskega poklica sploh, tedaj bi bila ženska v svoji najprvotnejsi zahtevi odvisna od moža, ker fiziološko ne more postati mati brez moža. Tako bi bil ženski spol izročen moškemu: M6ževa dobrohotnost ali nenaklonjenost bi bila njena usoda!« je zapisal škof dr. Kristijan Schreiber pred 10. ieti za materinski dan v Nemčiji. Cerkev nikoh ne pozabi na vzvišeni pomen deviškega vzora. Z istim dekretom, s katerim je bil 22. januarja 1751 prvotno postavljen praznik Marijinega materinstva, je bil obenem določen tudi praznik Marijinega devištva; oba praznika sta med Marijinimi godovi postavljena drug za drugim, 11. in 16. oktobra. Pri vprašanju materinstva se je Cerkev postavila na stran ženskega spola; način, kako naj si ženska uredi svoj materinski poklic, je po izjavi Cerkve pripuščen volji ženske same brez odvisnosti otl moža. Cerkev posreduje sleherni ženski vse pripomočke, ki so ji pri spol-nitvi njenega materinskega poklica potrebni tudi izven zakona, ki ostane mnogim ženskam zaprt zaradi različnih razmer in ovir. Materinsko mišljenje je prvo. kar pričakujemo od katoliške ženske v naši dobi. Ne samo od matere in gospodinje, ampak od vsake ženske v slehernem poklicu. Tudi ženska za prodajalno mizo, za trgovskim pultom, za šivalnim strojem, prav tako ženska na vzgojnem, znanstvenem in umetnostnem polju mora vršiti svoje delo v duhu resničnega materinstva. Kako šele ženska v socialnem in kuritativnem delokrogu I Kaj pa je prav za prav ta materinski duh in čut? Dve dejanski kreposti ga ustvarjata in vzdržujeta: nesebičnost in požrtvovalnost. Kdor hoče služiti drugim, ne sme sebe siliti v ospredje in mora biti pripravljen na žrtve. Nesebičnost in požrtvovalnost, kako majhni sta vajini mori in veljavi pri moderni ženski! Razporoke, splavi, detomori. ki se vsepovsod množe, odkrivajo praznote sebičnega in pomehkuženega ženskega rodu. To so žalostni pogledi in nič manj žalostni niso izgovori, s katerimi moderna ženska opravičuje svoje ravnanje in dejanje. Seveda, opravičiti ga ne more ne s socialno ne z gospodarsko krizo ne z izgovorom rahlega zdravja ne z bojaznijo pred f>odedovanjem katerekoli dušne ali telesne hibe f»a tudi ne z zahtevo po lastnem osebnem uve-javljenju. Priznavamo, da je danes velika socialna in gospodarska stiska in da si moramo prizadevati na vse načine, tla jo omilimo, olajšamo in kolikor mogoče odstranimo. Pristavljamo pa, da bi tudi kljub premagani gospodarski, socialni in higienski stiski, še kljub temu in onemu nnpredku, ne bilo zagotovljeno blagostanje v človeški družbi, če ne bo v njej nesebičnega ln požrtvovalnega ženstva. »Duh je, ki oživlja, meso ne koristi nič.« (Jan: 6, 63) Duh samo-zatajevanja, medsebojnega umevanja in priza-našanja, duh nesebičnosti in požrtvovalnosti, duh materinstva! Prvi zgled k temu naj v svojem delu in življenju pokaže ženska, da bo v enakem mišljenju vzgojila, spopolnila in utrdila tudi moza. Le ženstvo z materinskim čutom in duhom bo moglo dvigniti svet z njegovih nevarnih tečajev To pa ne pride brez milosti in pomoči otl zgoraj. Tud i materinstvo more živeti le iz vere. —r Dve pomladanski obleki Če si v tem času nabaviš obleko, si izberi tako, ki je primerna za toplo vreme in za hladno. Leva obleka na sliki sestoji iz rjave bluze, ki je videti kot jopica, iz iz svetlosivega krila. Desna obleka pa je iz sivkasto naškropljenega blaga in je okrašena z rdeče-belimi našitki iz pikeja. Kaj bomo kuhali Rahnrbara za pomladansko zdrnvljenje Na gosto zakuhaš 1 kg sesekljane rabarbare s sladkorjem, malo vauitije in žličko koruzne moke. Ko se ohladi, daš v goščo šilce ruma in primešaš vtepeno smetano Potem daš vse v kozarec ali stekleno skledo in postaviš na mrzlo (na led, če ga imaš). Lepo je, če to kremo okrasiš z vtepeno smetano iu s koščki ribezove hladetine. Ameriška jajčna solata V skledo za solato daš pet trdo skuhanih, sesekljanih jajec in rezine kumare, dalje pol kilograma poparjenih olupljenih razrezanih paradižnikov Nato sesekljaš 10 dkg mrzle telečje pečenke — ali svinjske — (v Ameriki sesekljajo, za to kuretino) in vse zmešaš in zabeliš z oljem. Ne pozabi okrasiti te solate po vrhu z rezinami jajec. kumaric m paradižnikov, da je lepša videti. .v Svetujem ti Galun Razdrobljen galun (kot grah) je izvrstno domače sredstvo, ki prav tako učinkuje kakor jodo-form, da suši, skupaj vleče in ozdravlja. Tako si potresi razdrobljenega galuna na rano ali ranico (n. pr, pri britju). Galun izvrstno pomaga, če imaš grlo vneto, in tudi zabrani, da se ne nalezeš bolezni v vratu. Če na primer razsaja kdaj hripa ali influenca, naj ljudje večkrat na dan grgrajo galun. Raztopina galuna v vodi pa ne sme biti premočna, da ne sili k bruhanju. Deške obleke bodo bolj moške Obleka dečkov in mladih gospodkov se spreminja, kar je jako zunimivo. Pri dečkih je tista doba, ko nuj bi bili videti ko angelčki, za zmeraj minila. Nič več ne bodo fantki v belili oblekicah, ki so bile matere nanje tako ponosne, iu ki so se jih fantki tako bali. Tudi mornariške obleke za dečke niso več pruvšna noša zanje. Namesto vsega tega so zdaj deške oblekice športne in pletenine imajo pri tem poglavitno besedo. Klobuk moških Zakaj pa hodite brez klohuka? Ker je bolj prijetno? To je pač huda domišljija, ki ima mnogo bolezenskih posledic. Ali vas klobuk mogoče tišči? Saj so novi klobuki tako lahki, kot bi imeli pero na glavi! Naš domači zdravnik K. A. S. Novembra so vam začeli izpadati lasje in sicer zelo močno, Prej ste imeli izredno goste, močne, plave lase. Radi bi vedela, kako temu zlu odpomoči, da ne postanete plešasti s 24. leti. Ker ste zamenjali prehudi zrak s prekmurskim, vprašate, če je to vzrok. — Normalno izgubimo do 50 las dnevno. Vzroki prezgodnjega izpadanja las so kaj različni. Najbolj pogosti vzrok izpadanja je obolenje lasišča samega, namreč prhljaj. Važno je zdravstveno stanje celotnega OTganizma, posebno živčevja. Izpadanje las ne povzročajo samo bolezni, ki 6e pojavljajo z visoko temperaturo, kakor tifus, gripa, ki povzročajo v prav kratkem času močno izgubo las, ampak tudi bolezni, kakor slaboumnost, mršavost in različna obolenja živčevja. Pa tudi dedna nagnjenost je često vzrok tej nadlogi. Če torej ne najdemo vzroka izpadanju las v obolenju lasišča samega, skrbimo v prvi vrsti za snago glave, to je lasišča in las, kar dosežemo z rednim temeljitim umivanjem. Današnji kratki lasje omogočajo tudi damam temeljito umivanje. Zapreka temu so pa seveda zopet različne ondulacije in trajni kodri. Prav je, da si tedensko enkrat umijemo glavo s toplo vodo in milom. Le pri zelo suhih laseh enkrat do dvakrat na mesec. Za plave lase dodamo vodi nekoliko kamilic, za mastne lase pa žličko boraksa. Pri mastnih laseh uporabljamo milo brez maščobe, pri suhih pa milo, ki ima različne maščobe v sebi. Različnih tekočih mil, Shampoon praškov itd. ne priporočamo, ker napravijo lase pre-suhe in prekrhke. Po umivanju si je treba milo dobro izprati s čisto vodo. Suhe lase namažemo po umivanju 6 tekočo brilantino, prav tako, če se lasje cepijo. Tudi masaža glave 6 tekočinami, ki vsebujejo maščobe, je priporočljiva. Tako zvana električna masaža — forodizacija — za utrjevanje in krepko rast las ne pomaga veliko. Moda brez pokrival je higiensko prav priporočljiva. Lasem čim več 60nca in zraka! Važna je tudi splošna nega telesa. O prhljaju pa drugič. A. R. v B. Če in kako bi se dali odpraviti tetovirani znaki na roki, vprašujete. — Odpraviti to je po navadi prav težka in neprijetna stvar. Tetovirane znake na koži izrežemo in pokrijemo z novo kožo. Izjemoma jih odstranimo z jedkimi tekočinami in elektriko. Dobro in prav more opraviti to le zdravnik. Obrnite se na strokovnjaka-kozmetika, po navadi je to strokovnjak za kožne bolezni. I. Iv. P. Vaš brat je dobil pri vojakih malarijo. Zdravil se je v belgrajski bolnišnici, dobiva pa še vedno napade in vedno bolj propada. Ker je siromašen, se ne more zdraviti. — Zdravstvena služba pri nas je že toliko na višku, da nikomur ni treba pogrešati ne zdravnika, ne zdravil. Če je res siromašen, naj se obrne na banovinskega zdravnika. Če bo potrebno zdravljenje v bolnišnici, ima tudi to brezplačno. Č. — Oblezli ste že V6e mogoče zdravnike in strokovnjake in jih vprašali za svet v svoji bolezni, ki se javlja v tem, da imate sluz v grlu. Vsi so bili edini v tem, da bolezen ni prav nič nevarna. Iz vašega popisa sklepam tudi jaz tako. Morda preveč kadite? Tega niste povedali. Ali pa je v zvezi z vašim poklicem? Ne omenjate, kaj ste. Govorite veliko, predavate? Pri tobakarjih in ljudeh, ki veliko govorijo, se najde vedno kaj podobnega. Lahko tiči tu vzrok. Pojdite in storite, kakor sta vam svetovala ona dva zdravnika — k morju — če vam sredstva dopuščajo. K. J. M. V le vem kolenu imate fungus že četrto leto. Zdravili ste se po bolnišnicah, poskušali ste tudi 6ami — z obliži. Noga se vam je zboljšala, tako da skoraj niste čutili nobenih težav več. Letos na zimo pa se vam je bolezen toliko poslabšala, da vas je položila v posteljo. — Znano vam je, da je fungus (po naše bi temu rekli goba) ena izmed oblik, v katerih se pojavlja tuberkulozno vnetje kolenskega sklepa. Je pa to redko prvotno obolenje, po navadi je drugotno, to se pravi, da je izhodišče te bolezni drugje, navadno v pljučih, Po kTvi pridejo bolezenski klice do sklepa in povzročajo obolenje. Zunanji,znak bolezni je gobasto narastlo koleno. Gibanje je sprva otežkočeno, boleče, pozneje pa sploh nemogoče. Pri zdravljenju moramo upoštevati dve stvari: to je celotni organizem in pa obolelo koleno samo. Telo skušamo čimbolj okrepiti in mu povečati njegove odporne sile. Bolniku je treba dobre, tečne hrane, pa suhega sončnega stanovanja. Sonce dela tu naravnost čudeže! Pri nae nismo še tako srečni, da bi imeli visoko gori v gorah zdravilišča (za primero samo Leysin v francoski Švici). Dosegajo bajne, čudovite uspehe. Hrana, sonce, zdravo stanovanje. Če bi imeli ljudje tega dovolj, sem prepričan, da bi bile vse proti-tuberkulozne lige in dispanzerji odveč. Tu je vir te šibe božje, ki tako strahovito gospodari po naši domovini. Edini zavod — menda — za take bolnike je pri nas v Crikvenici v Hrvatskem Primorju. Drugo pa je zdravljenje obolelega kolena samega. Z mavcem skušamo koleno razbremeniti, napraviti negibljivo ter s tem bolezen ustaviti, omejiti. Obsevamo z rentgenskimi žarki. Z operacijo odstranjujemo razpadle dele kosti in sklepa. Na razdaljo mi je nemogoče prav svetovati v vašem primeru. Po opisu sklepam, da 6e bolezen razvija naprej, Mnenje zagrebškega rentgenologa mi ne pomaga, ker je staro že dve leti. Medtem so nastopile že velike spremembe. Kaj bi bilo tu storiti, more prav odločiti samo zdravniška preiskava. A. B. C. Imeli ste hude žolčne napade in vnetje trebušne mrene. Zdravili ste se v bolnišnici in se sčasoma dobro pozdravili. Različni znanci in znanke so vam svetovali, da bi napravili še — oljnato kuro. Recept mi je znan. Poskusite. Za uspeh pa ne morem jamčiti. Vse preveč goljufiva je ta kura. Kamni res gredo. 2al, da se le redko najde kakšen pravi žolčni kamen med njimi. Navadno so kamni samo iz olja, ki ga prej bolnik zaužije. Dieto pa le še držite. Vsak dan na tešče vzemite žličko karlo-vaške soli v kozarcu vode. Za nož pa so vaša leta malce visoka. So pa junaki, ki tudi to prenesejo. Morda bi bili tudi vi med njimi. J. R. Lj. Koliko ponočnih izlivov je redoven pojav, vprašate. — En do dvakrat mesečno. Za bolezenski pojav moremo smatrati le, če nastopajo prepogosto ali pa celo v čuječem stanju. Prepogosto je temu vzrok — slaba razvada. Če je temu tako, postanite mož! Pustite vse čtivo, ki vas razburja. Ogibajte se ostrih jedi, zlasti zvečer, spite na trdem ležišču, umivajte se z mrzlo vodo, bavite se s športom. Drugi: Potrpite! Ne morem V6em na enkrat. Pravni nasveti Dogovor glede plačevanja advokatskih stroškov. K. K. — Držite se dogovora, ki ste ga sklenili glede plačevanja stroškov z advokatom. Če hoče njegov uslužbenec rok plačila spremeniti, niste dolžni na to pristati. Ako pošta res pravočasno ne dostavlja advokatu poslanega denarja, česar pa ne verjamemo, bo advokat znal storiti vse potrebne korake pri poštni upravi. — Na vprašanje, če vam more advokat računati tudi nadaljnje stroške, ne moremo odgovoriti ker niste povedali, na kakšne stroške mislite. Ce ste mu jih povzročili, ste jih 6eveda dolžni plačati. Zvijačen dolžnik. D. A. L. Za dolgove, ki jih je napravil mož, žena ne jamči. Ce je bil mož v času, ko je napravil dolg, solastnik nepremičnine z ženo, in ee hoče sedaj svoje obveznosti rešiti s tem, da je prepisal svoj del hiše na ženo, tako da je brez vsake imovine, potem lahko prizadeti upniki izpodbijejo tozadevni pravni posel, ker je napravljen zaradi oškodovanja upnikov. Proti takemu zvijačnemu doflžniku lahko vložite tudi kazensko ovadbo, če je odsvojil, z namenom oškodovanja upnika, sestavne dele svoje imovine, ko ga čaka prisilna izvršba ali ko ta izvršba že teče. Vožnja po gozdni poti. 2. P. N. C. Služnostna pravica vožnje se lahko priposestvuje s 30 letnim nemotenim izvrševanjem iste. Izjema od tega pravila pa so služnostne pravice, ki se izvršujejo po gozdovih. Po še vedno veljavni postavi iz 1. 1853 se poljske služnosti (n. pr. pravica kolovoza na tujem svetu, zajemati vodo, pasti živino itd.) v gozdovih od 14. julija 1853 dalje niso mogle več pri posestvo vati. Če ste tedaj skozi več kot 30 let vozili po gozdni poti čez sosedov svet drva in les, niste s tem še priposestvovali pravice do vožnje po tujem gozdu. Ce nimate drugega izvoza, se boste morali s sosedom pogoditi za primerno odškodnino. Samostojen otrok. J. B. L. Ce je nezakonski otrok star 18 let, izučen obrtni pomočnik, zaposlen in prejema plačo, potem ni več oče doflzan prispevati preživnine zanj. Napravite vlogo na okrajno sodišče, kjer se vodi varstveni spis otroka ter predlagajte, da sodišče ustavi nadaljnjo preživnino otroku. Proti sklepu okrajnega^ sodišča se iahko prizadeta stranka pritoži na okrožno sodišče. Sporna pogodba zaradi pribora. F. K. Lj. Besedilo pogodbe ni povsem jasno, ker pač niso točno navedeni vsi kupljeni predmeti. Če pride stvar pred sodišče, bo pač sodnik moral zaslišati stranke, ki bodo povedale, kaj se je prodalo oziroma kupilo. Ce boste ocenili vrednost sedaj zadržanih predmetov z več kot 500 din, potem se boste proti morebitni neugodni prvi sodbi lahko pritožili na okrožno sodišče, pri vrednosti izpod 500 din bo pa sodba prvega sodnika držala, ker ni pravega priziva v bagatelnem jiostopku. Če je sodnik član društva, s katerim boste imeli tožbo, ga lahko upravičeno odklonite za razsojo pravde. Železna vrata na dvorišču. M. K. Lj. Dvorišče je bilo pregrajeno dozdaj z mrežastimi železnimi vrati. Sosed pa je ta vrata, ki eo propuščala svetlobo, dal obiti s pločevino, tako da je ozko dvorišče še bolj zatemnjeno in ne dobiva vaše kuhinjsko okno tiste svetlobe kot prej. Vprašate, ali Kiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiminiiiiiiitiiiii ODREŽITE niniiniimiiiimiiiimniiiimitniiiiiii J'4 odgovarja samo na vprašanja, ka- | terim je priložen tale odrezek. j ,,Slovenec" 8. maja 1938 mu;!!! .............................................................................................. lahko soseda prisilite, da vam pusti svetlobo. — Če je v zadnjih 30 letih predmetno dvorišče biflo nepregrajeno oziroma le tako pregrajeno, da ste skozi remeljne ograje, in v zadnjem času skozi mrežasta železna vrata dobivali več svetlobe v kuhinjsko okno kot sedaj, potem ste vi priposestvovali pravico do svetlobe v korist vašega kuhinjskega okna in ne sme sosed pregraditi svojega dvorišča na tak način, da vam je svetloba prikrajšana. Ce morete tako 30 letno mirno uživanje svetllobe v korist svoje kuhinje dokazati, potem lahko uspešno tožite soseda, da odstrani pločevino e svojih vrat. Sinu dano posojilo. I. C. L. Denar, ki ga je oče posodil sinu na njegovo prošnjo, je posojilo, ki ga je dolžan sin vrniti očetu na njegovo vsakokratno zahtevo. Tudi če oče nima nobenega pismenega dokazila za to, da je posodil denar sinu, se obstoj posojila lahko dokaže po pričah, in če teh ni, jx» zaslišanju strank. Če sin trdi, da mu je oče denar daroval, zavisi odločitev sjx>ra od tega, čigava zatrjevanja so verjetnejša, ali očetova ali sinova. Oče mora kot tožnik dokazati, da je sinu denar res posodil. Hiša med kozolci J. L. Z. Na svojem svetu bo sosed lahko postavil hišo, če bo dobil od občine stavbno dovoljenje. Saj bosle ob stavbnem ogledu poklicani in takrat lahko uveljavljate svoje ugovore proti leseni stavbi med bližnjimi kozolci. Če bo načrt 6tavbe in način izdelave odgovarjal stavbnim predpisom, ki pridejo za vaš kraj v poštev, ne boste s svojimi ugovori zaradi bližnjih kozolcev mogli preprečiti, da se tam postavi nova stavba. Zaklenjen vodnjak. T. F. V. KupiM ste hišo, ki nima lastnega vodnjaka. Bivši najemniki te hiše so 6kozi 28 let hodili jx> vodo na sosedov vodnjak. Ko ste se vselili, ste vprašali soseda, če hodite lahko na njegov vodnjak po vodo, da boete zato kakšen dan pri njem delali, da odslužite za vodo. Takrat je sosed rekel, da lahko hodite po vodo, da pa bo to zastonj, ker so tudi vaši predniki ponjo hodili. Skozi 7 let ste nemoteno hodili po vodo, sedaj pa je prišlo med vama do spora in je sosed vodnjak zaklenil. Vprašate, če imate pravico do vode. — Ree ste vi z vašimi predniki vred skozi 36 let hodili po sosedovo vodo. Vendar že po lastnih navedbah v zadnjih 7 letih niste hodili f>o vodo v zavesti, da je to vaša pravica, ampak le na prošnjo, s sosedovim pristankom. Zaradi tega sploh niste mogli priposestvovati služnostne pravice do zajemanja sosedove vode, čeprav bi to stanje trajalo preko 30 let. Svetujemo vam, da se zaradi vode s sosedom zlepa pobotate. Obračun po prodaui hiši. R. M. C. Vaše mnenje je pravilno in 60 obresti napačnp izračunane. Ce ste 6e z možem pri sklenjeni poravnavi na sodišču zavezali, da sta nerazdelna dolžnika, potem upnik lahko terja celotno plačilo od vas, ko je vaš mož brez sredstev. Svetujemo vam, da po kaže te na sodišče vse svoje tozadevne račune in potrdilo o plačilih, tam vam bodo povedali, kaj je upnik še upravičen terjati m kaj ne. Dolg iz leta 1934 se ne zniža. R. K. Svak se je zadolžil leta 1930. Leta 1934 ste prevzeli del njegovega dolga. Prosili ste za znižanje, pa ste bili s prošnjo zavrnjeni, češ da je vaš dolg nov dolg. Vprašate, ali je še kakšna možnost, da bi dosegli znižanje dolga. — Gotovo mislite na kmečko zaščito. Po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov uživajo dolžniki-kmetje zaščito le glede dol- fov, ki so nastali do 20. aprila 1932. Vam za-čita ne pripada, ker je vaš dolg nastal leta 1934. Državna podpora. I. C. Vaš sorodnik ima 12 otrok, od katerih jih je devet služilo vojake. Vprašate, ali bi mogel dobiti kakšno državno podporo. Ker ima gotovo delazmožne otroke, ki so dolžni obubožane starše vzdrževati, ni verjetno, da bi dobil državno j »od poro. Prošnjo pa seveda lahko vloži. Sosedova ograja ob meji. G. F. Na podobno vprašanje smo odgovorili v nedeljo, 1. maja t. 1. pod naslovom »Sosedov plot<. Preberite! Posojilo društva. A. J. Društvu ste posodili nekaj denarja. Vprašate, ali lahko tožite društvo in kateri odbor, ali stari ali novi. Ali bi dobili ubožno sprečivelo zaradi oprostitve taks? Ali je mogoče, da tožbo izgubite? Koliko časa bi pravda RADENSKO ZDRAVILNO Maj .,„,1,- kopališče Junij Din 750 — za 10 dni Vse vračunano: stanovanje, hrana (izvzemši kruh), zdravilne kopelji, 1 zdravniški pregled, analiza seči, takse in sobna postrežba. Pridite takoj spomladi, ker je učinek mnogo večji! Moderne prospekte in vsa navodila gratis! Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI (pri Mariboru) mesecih vložitev tožbe prepozna. — Če ste denar posodili društvu, vam le društvo zanj odgovarja in morate le društvo tožiti, ne glede na to, kateri odbor društvo vodi. Sodišče sme pripoznati si-romaško pravico oni stranki, ki ne zmore pravdnih stroškov brez škode za zasilno vzdrževanje same sebe in svoje rodbine. Prošnja za primerno širomaške pravice se vloži pismeno ali pa se poda na zapisnik pri pravdnem sodišču prve stopnje ali na zapisnik pri okrajnem sodišču, v čigar območju ima siromašna stranka domovališče ali stalno bivališče. Prošnji je treba priložiti potrdilo o imovinskih razmerah, ki ga vam izda občina, v kateri imate svoje domovališče ali bivališče, Koliko časa bo pravda trajala, vam ne more nihče povedati. Odvisno je od tega, ali bo tožena stranka tožbi ugovarjala in ali bo v primeru, da tožbo izgubi, vložila priziv. Ce ne bo ugovorov, bo stvai že pri prvi razpravi končana, torej v nekaj tednih. Stroške mora praviloma plačati tisti, ki pravdo izgubi. Po šestih mesecih pravica do vložitve tožbe še ni ugasnila. Na vprašanje glede uspeha pravde bi mogli vsaj s približno verjetnostjo odgovoriti, če bi poznali navedbe tožbe in ravno tako tudi navedbe tožene stranke, ki jih je morda podala zoper tožbo. Zgradarina. V. F. Dolžni ste plačevati zgra-darino, čeprav ste upokojenec. Oproščeni so plačevanja zgradarine n. pr. kmetovalci za zgradbe, ki služijo izključno njim in njih kmetijskim delavcem za prebivanje. Oprostitve za upokojence pa trajala? Kdo bo plačal stroške? Ali je po šestih zakon ne pozna. Kmetijski nasveti Lisica kure krade. I. Z. 2. Posestvo imate na samem blizu gozda, iz katerega vam lisice vsako leto odnašajo kokoši. Lani so vam jih kar dvajset požrle. Želite vedeti, kaj vam je storiti, da se ubranite te škodljivke. — Lisica je lovna žival, to je, vsakdo jo sme pobijati, in to v vsakem času. Toda sama ali njena koža je last najemnika lovišča. Če torej lisico ubijete ali ulovite, jo morate izročiti njemu, sicer ste krivi lovske tatvine. Na svojem posestvu smete lisico loviti, kakorkoli hpčete: s pastmi, ali 6 strupom, ali s puško, seveda, če imate orožni list ali dovoljenje za nošnjo orožja. Za škodo, ki jo povzroči lisica, najemnik lovišča ni odgovoren in je ni dolžan povrniti. Vsak se je mora sam skušati obraniti na svojem zemljišču. Kako najti vodo. P. A. L. V vaši vasi vam ob vsaki suši zmanjka vode, da jo morate voziti dva kilometra daleč iz globokega jarka. Radi bi prišli do vode bliže vasi, pa ne veste, kako si jo poiskati. Ali obstajajo kakšni aparati za iskanje vode in kje se taki dobe, — Kdor bi znašel tak aparat, ki bi točno povedal, kje 6e nahaja dobra pitna voda, bi lahko postal milijonar. Na žalost takih strojev dandanes še ne poznamo. Pač pa so nekateri ljudje tako bčutljivi, da z vrbovo paličico ali s kovinasto šibico ugotovijo približno, kje in v kaki globini je voda. Z j pa to iskanje ni vedno zanesljivo in marsikdaj se tudi zmotijo. Tak gospod, ki zna iskati vodo, je v Ljubljani g. baron Kodeli na Kodeljevem, Mogoče, da bi vam on šel na roko. Toda poudarjamo, da popolnoma zanesljivo to iskanje vode ni. Zatiranje regrata na travnikih. I. F. St. Na travniku se je regrat tako razmnožil, da je vse rumeno od njegovih cvetov. Kaj vam je ukreniti, da uničite ta plevel, ki duši sladke trave? — Regrat se pojavlja navadno na bolj mokrotnih tleh, pa tudi po bolj mokrih letih. Če je njegovemu razvoju kriva vlažnost tal, je pač zemljišče osušiti, da se prepreči rast tega plevela. Deloma ga uničimo tudi z globokim izrezavanjem korenin zgodaj spomladi, takoj ko požene liste, pa tudi med cvetjem, ko 6e sam izda. Uspešno je tudi večletno uničevanje cvetov samih, preden seme dozori. Kjer je Tegrat zelo razširjen, bi bilo kositi 6kozi par let ob času, ko se cvetenje regrata pričenja. Nekateri priporočajo tudi gnojenje s kalijevo soljo in superfosfatom, ki ojačijo detelje in trave, da ta plevel zaduše. Ako se je pa preveč razpasel, je najbolje travnik pre-orati, ga par let obdelovati kot njivo in potem ponovno zasejati s travno mešanico. Govedo in svinje ne v skupen hlev. P. J. Št. A. Graditi hočete nov hlev za govedo in svinje. Pri tem vam nekateri svetujejo, naj bodo svinje ločene od goveda le po nizki pregradi, drugi pa trde, da mora biti ločitev popolna Želite vedeti, kaj je bolje, da bo oboje živali dobro uspevalo. — Nikakor ni pravilno, da so svinje skupaj z govedom v istem prostoru, ker ima glede življenjskih pogojev vsako od teh različne zahteve. Tako gradimo Zdravje iz rož Razhudnik, grenkoslad. divji srobot, grenka slaščica, poljsko: sladkogorz, češko: potmčehnet', rusko: Paslen sladko gorky, Solarnim dulcamara, Bitterstisser Nachtschatten je grm, ki raste po senčnih in vlažnih krajih, po grmovju, ob potokih, po starem zidovju in po mokrotnih gozdih. Ima v zemlji m^čno koreniko, iz katere požene olesenelo, nekoliko robato, najče^če golo, močno vejnato, zveriženo, včasih pokončno, včasih vzpenjajoče se, do dva metra visoko steblo, ki ga pokriva sivkasto in pikčasto lubje. Njegovi premenjalni listi so raztreseni, pec-1 jati, jajčasto zašiljeni, na dnu navadno srčasti, sicer pa v obliki zelo različni Zgornji listi so kopjasti in troštevni, celorobi in navadno goli. Od junija do avgusta vidimo njegove lepe, vijoličaste, dolgopecljate, v vijačkih stoječe cvete, ki vise na dolgih pecljih med listi ali listom nasproti. Cveti imajo kolesaste. globoko peteroliste cvete. Na dnu vsakega lističa opazimo dve zeleni, belo obrobljeni pegi. Čaša je prav tako, kot venec peteroštevna, in sicer ima pet zelenih jajčastih rogljev. Prašniki. ki jih je pet, se združujejo v stožkasto cev, iz katere moli v svet tenak. betičast, na vrhu odebljen vrat. Iz plodnic se razvijejo lepe, svetle, škrlat-nordeče, podolgovate dvopredalaste jagode, v katerih je mnogo ledvičastega semena. Vsa rastlina je močno strupena. Zlasti semena imajo mnogo strupenih alkaloidov, kot I n. or. solanin (C ti NO), in sicer do 0,7%, steblo 1 pa le do 0.3%, dalje solanein, solanidin, nek saponin (?) dulkamarin in sladki dulkarin. »Zmečkana stebla in veje dišijo močno po miših in so grenkega, pozneje ogabnega okusa. Ako se posušijo, ne dišijo več. postanejo pa tem grenkejša Tudi jagode so grenke.c (Cilem-šek.) Solanin vpliva na protoplazmo (pratvorivo stanic). ki jo uničuje, in tudi na rdeča krvna telesca, ohromi živčevje. Že 0,2 g povzročata glavobol, omotico, povračanje, praskanje v grlu, vnetje črevesja in ledvic, suho kožo itd. »Ako ga pride prav obilo v želodec, se pokažejo še drugi nasledki, kakor bljuvanje, driska, potna in mozoljasta koža. pomnožena moča, božjastni napadi, mrtvoud in zaradi tega smrt.« (Ci-lcnšek.) Pri zastrupljenju skrbi, da se odstrani bolniku strup iz želodca, kar moreš storiti s čistili, živalskim ogljem, klistiri, kavo itd. Pokliči tudi zdravnika! V zdravilstvu rabijo razhudnik pri raznih kožnih boleznih in prehladih, pri naduhi, oslovskem kašlju. akutnem črevesnem katarju, rev-mi itd. V zdravilne namene nabirajo spomladi ali jeseni, ko so odpadli listi, 2- do 3 letna stebla in zrele jagode. V domačem zdravilstvu so ga rabili (popn-rek stebel) pri kroničnih kožnih boleznih in pri revmi. Vendar uporabe nc priporočamo, ker je rastlina močno strupena. hleve nekoliko bolj visoke, da ima govedo več zraka. Svinjaki pa naj bodo nekoliko nižji, sicer svinje pozimi zebe. Govedu tudi ne prija vonj svinj in tudi ne njih kruljenje. Govedo se pozimi odene z gostejšo dlako ter prenese več mraza, medtem ko pri svinjah tega ni, zato se kaj rade prehlade in se dajo slabo pitati; potreben jim je torej toplejši prostor, Če naj bo torej svinjak pod isto streho kot hlev, tedaj naj ju loči stena do stropa. Če je potrebno, da je prehod iz hleva v svinjak, tedaj je skrbeti, da so vrata med njima stalno zaprta. Bolje je vsekakor napraviti za svinjak poseben vhod, da nima nobene zveze z govejim hlevom. V obeh prostorih pa mora biti dovolj svetlobe in primerni pre-zračevalniki, da ni v njih zatohlo, kajti živali rabijo, kakor človek, obilo svežega zraka in dovolj svetlobe. To jim je potrebno za zdravje. • Žagovina — dobra stelja, slab gnoj, A. G. R. Imate več voz žagovine za steljo, pa ne veste, če je dobra za gnoj. — Zagovina, zlasti ona listnat&fo drevja, je prav dobra stelja, ker popije obilo gnojnice in vsrka vase amonijak — dušično spojino. Kot gnojilo je pa manj vredna, ker se v zemlji prepočasi razkraja. Boljša je seveda za fcffip ^"Vf" lje, ker jih rahlja, manj vredna pa za rahle zemlje. Slaba je za gnoj tudi zaradi tega, ker vsebuje malo hranilnih snovi. V gnoju iz žagovine se tudi lade vgnezdijo strune, ličinke od pokalice, ki napadajo in pregrizejo korenine raznih rastlin. Koruza in grašica za zeleno krmo. N. R. L. — Za zeleno košnjo nameravate sejati koruzo in gra-šico. Radi bi vedeli, koliko vsakega vam je sejati na prostor, na katerega se posadi tri mernike krompirja. — Zemljišče, na katero gredo trije merniki krompirja za seme, meri približno 500 četvornih metrov. Na tak prostor posejte kakih 8 kg koruze in 6 kg grašice, ki jo pokosite tedaj, ko gre grašica v cvetje. Tako dobite bogato košnjo s tečno krmo, ki je posebno primerna za mlečne krave. — Tečaj na drž. mlekarski šoli v Škof ji Loki začne šele septembra. Prošnjo za sprejem naj napravi dotični fant do začetka avgusta in jo kolekuje z 10 din drž. kolka. Vsekakor vam svetujemo, da se najprej obrnete na ravnateljstvo te šole za pojasnilo glede sprejema, kajti prednost imajo tisti mladeniči, ki so že vsaj leto dni bili zaposleni v kaki mlekarni ali dovršili kako nižjo kmetijsko šolo. Bolno vino peče po grlu. Z. F. P Imate vino bolno, kar spoznate po tem, da peče po grlu. Mislite, da je temu krivo to, ker ste 16. avgusta po toči škropili. Za škropljenje ste vzeli zmleto ga-lico, ki jo rabijo za hmelj. Mogoče, da je to krivo temu pogrešku vina. Trikrat ste ga že pretočili, pa ga niste mogli ozdraviti. Radi bi vedeli kako bi odpravili to vinsko napako. — Nasveta za ozdravljenje takega bolnega vina vam tu ne moremo podati, ker ne vemo, kak okus ima in kako napako. To se da ugotoviti samo, če se vino poskuša. Svetujemo vam, da pošljete steklenico bolnega vina na banovinski vinarski in sadjarski zavod v Maribor, ki ga bo preskusil, ugotovil pogrešek in podal navodila, kako ga je ozdraviti. Da bi pa škropljenj« z galico 16. avgusta imelo kak neugoden vpliv na vino, je malo verjetno; še manj pa domneva, da bi zmleta galica, ki je »primerna samo za škropljenje hmelja«, imela kak učinek na vinski pridelek Zatiranje ščurkov v stanovanju. I. S. K. Želite nasveta za uničenje ščurkov. — Snaga, čistost in red v kuhinji in shrambi je glavni pogoj za uničenie tega mrčesa. Sproti je odstraniti vse kuhinjske odpadke itd., s katerimi se te živalice hranijo. Najraje se skrivajo v razpokah in luknjah blizu ognjišča ali štedilnika, kjer jim je bolj toplo. Pa tudi šjvranje v podu, zidu in drugod so jim dobra skrivališča, zato je V6e te zamašiti in zadelati. — Od sredstev pride v poštev svež mrčesni prašek, ki ga je potrositi v skrivališča najbolje zvečer. Toda ta ščurkov ne umori, ampak iih le omami, zato iih moramo zjutraj zmesti skupaj ter jih vreči na ogenj. Na smetišču bi zopet oživeli. Učinkovita je tudi mešanica enega dela boraksa in treh delov koruzne moke, ki se io natrosi v skrivališča Po nji ščurki poginejo Dobra past za ščurke so cunje, namočene v pivu in zvečer položene pred skrivališči. Čez noč se ščurki zberejo pod cunjami in zjutraj jih je lahko poloviti in uničiti. KjCb&P MH&Q& AlZC& trpi večkrat radi neredne stoll-ce. Dobro odvajalno sredstvo je Darmol. Je dobrega okusa in deluje brez bolečin. Vzemite zato tudi Vi Darmol. r1 «La»MnlOM'BUI/M ^ESKEk Podoba moje matere K materinskemu dnevu Prvo, cesar se o svoji materi iz ranih detin-sldh let spominjam, je to, da me je učila narediti križ, skleniti roke, molili očenaš in ange-lovo čaščenje. Dna ml je govorila molitve, jaz sem ji zrl na ustnice in sem ponavljal za njd in še se spominjam, kako sem bil vesel, ko sem prvikrat klečal zvečer poleg nje na njenem kle-čalniku in sem brez napake in gladko molil z njo te molitvice. Še zdaj, kadar molim, mi je, kakor da gledam na njene ustnice in ponavljam za njo. Bila je revna, pobožna in delavna in dasl sem jo videl kasneje pri marsikakem opravku, jo imam pred očmi le, kako moli, poje ali prede. Ce je časih zvečer mislila, da že spim, sem bil še zbujen in sem poslušal svrščanje kolovrata in njeno presunljivo petje, zakaj, bedela je pozno v noč, da si je pošteno zaslužila svoj kruh. Pogled na mojo ljubo mater, kadar je tako ob svitu svetilke pela in predla, me je večkrat ganil do solz. Zakaj, to ve sam ljubi Bog, ki sem k njemu z otroškim srcem molil zanjo. Vem, da sem se moral nekoč prav milo jokati, ko sem jo ponoči slišal, kako je pri kolovratu pela in je začel tudi slavček peti pred našim oknom. Bilo je že jako pozno in polna luna je jasno in svetlo sijala v sobo. A moja mati ni nehala peti in pela sta oba, ona in slavček. Takrat sem v prvo občutil žalost in otroške skrbi zaradi resnobe življenja. Tiho sem se sklonil v postelji in poslušal besede pesmi, ki jo je mati pela o ljubezni dveh, ki sta se morala razdružiti. Posebno žalostno se mi je zdelo to, da sta za-eno pela ptič in moja mati in vem. da nista skupno pela. Tedaj bi bil rad vedel, ali se ptič v svojem petju spominja moje matere in ali bi se tudi on rajši jokal ko pel. Pa sem vprašal mater: »Kaj pa slavček poje zraven?« In je rekla: »Slavček hrepeni in hvali Boga in tako delam tudi jaz. Toda, Janezek, zakaj pa čuješ? Spi, da boš jutri mogel zarana vstati. Ce ne boš spal, te ne bom vzela s seboj.« Ugasnila je svetilko in je pristopila k posteljici in me je prekrižala ix> čelu, ustih in srcu in ko me je poljubila, sem začutil, da se joka. Oklenil sem se je krog vratu in pritisnil njen obraz k svojemu in tedaj sva se oba razjokala. Potem sem jo vprašal: »Ljuba moja mama, zakaj si me pa še enkrat pokrižala, saj sem že molil?« »Ljubi Janezek,« mi je odvrnila, »jaz te še zmeraj prekrižam in poljubim, ko grem spat, da bi te ponoči blagoslovil Bog in njegova Mati, a ti si doslej zmeraj že spal in tega nisi čutil.« A zakaj da se joka, mi ni nikoli povedala. Nato se je slekla in se ulegla v posteljo in je glasno molila, jaz pa za njo: »Ljubi Jezus, daj mi spati, štirinajst angelov ob strani stati, dva na desni, dva na levi, dva ob vzglavju, dva ob vzn6žju, dva, ki me odeneta, dva, ki me zbudita, dva ki mi kažeta v sveto nebd.« Nato sva oba mirno zaspala. Drugo jutro sem se zbudil prej ko mati. Lastovka je začela cvrčati. Tiho sem se oblekel in stopil k postelji matere, ki je imela roke mirno sklenjene in mladi dan je sijal na njeno lice. Pogled nanjo me je prešinil z ljubeznijo in žalostjo, saj sem bil zadnjič videl hišnikovo Barbaro, ki je takole tiho, sklenjenih rok ležala v krsti. Tako zelo sem se prestrašil, da sem z divjimi poljubi zbudil mater. Zbudila se je v mojem objemu in ko sem ji povedal vzrok svoje žalosti, je vzela mojo roke s svojega vratu in jih je sklenila v svojih ljubih rokah in tako sva skupaj molila in hvalila Boga, da nama je dal preživeti to noč in doživeti dan v najino poboljšanje. Konec molitve je rekla mati: »Bal si se, da sem mrtva. Umreti moramo vsi. Drži se našega Gospoda Jezusa in nebeške Matere Marije, ta dva ti bosta oče in mati, boljša ko tvoj pozemski oče in jaz, Če bi te morala zapustiti. Ko pa bom nekoč takole sklenila roke, da bom molila, ker bom zaspala v večni mir in pokoj, daj tudi ti svoje roke takole v moje in moli z menoj, da bi nama dal Zveličar milost, da bi skupaj gledula večno krasoto njegovega obličja.« Molčal sem in sem stopil k okencu najine kamre in sem se razgledoval po novem dnevu. Ko se je mati oblekla, je stopila zadaj za mene, rekoč: »Počakaj malo, koj boš nekaj videl, česar nisi še nikoli.« Ko mi je tako oči zapirala, sem jo vprašal: »Mama, ali je molitev potem bolj močna in Bogu bolj všečna, če so roke skupno sklenjene, kakor si mi ti zdajle storila?« — »Brez dvoma«, je dejala mati, »če tisti, ki to store, tako ljubijo drug drugega kot midva, a Boga le še mnogo bolj ko drug drugega, in če v cerkvi vsi ljudje molijo in moli duhovnik pri oltarju, tedaj je duhovnikova molitev tista roka, v katero so vsi sklenili svoje roke. Kaj sem te učila o krščanski ljubezni?« Rekel sem: »Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel na zemlji in ljubi svojega bližnjega ko sam sebe in Boga čez vse.« — »Prav,« je odvrnila mati, »kako srečen bi bil svet, če bi vsi ljudje tako združeno molili, kot moreva moliti danes midva in kakor stori pobožno ljudstvo v cerkvi.« Dejal sem po otroško: »A vsi ljudje vendar ne morejo skleniti rok po dva in dva skupaj?« »Prav lahko.« je rekla mati, »in to so roke našega ljubega Zveličarja Jezusa Kristusa, ki je povsod in na vseh krajih pričujoč in je svoje svete roke razpel za nas na križu, da bi nas odrešil greha. Saj nas je On učil moliti in On je tista roka, ki moramo vanjo položiti svoje roke, če hočemo, da pride naša molitev do Boga, saj je sam rekel, bivajoč na zemlji: »Vse stvari so izročene meni po mojem Očetu in nihče ne pozna Sina kot samo Oče in nihče ne pozna Očeta ko le Sin in komur ga razodene Sin. Pridite k meni vsi, ki ste obteženi in jaz vas bom poživil.« In sv. Janez pravi: »Oče ljubi Sina in je vse položil v Njegove roke. Mi imamo priprošnjika pri Očetu, Jezusa Kristusa, Pravičnika, ta je sprava za naše grehe, a ne le za naše, ampak za grehe vsega sveta. On je Bog in srednik med Bogom in človekom, človek Jezus Kristus, ki se je sam žrtvoval za zveličanje nas vseh.« Ah, da bi le vsi položili svoje roke v Zveličarjeve roke, ki je vanjo Bog vse položil, v veri, upanju in ljubezni, potem bi skupno gledali obličje božje.« Po teh besedah je mati vzela roke z mojih oči in rekla: »Hvaljen Bodi Jezus Kristus!« in odgovoril sem: »Na veke, amen!« in sem ves srečen zagledal sijaj jutranjega sonca, ki je vstajalo iznad doline. >Ah, mati,« sem vzkliknil, »ali je to božje obličje?« »Ni, otrok moj, to je le njegovo ustvarjeno sonce, ki ga pusti, da sije na nas, uboge grešnike. A tistim, ki Njega ljubijo, je Bog pripravil, česar oko ni videlo in nobeno uho slišalo in česar še ni občutilo nobeno človeško srce.« (Klemens Breutano.) Kako je Devica Marija sejala Iz Japonske Nekega popoldne sem šivala v svoji sobi in z one strani zaprtih vrat zaslišala govorjenje. Moja — v Ameriki rojena in vzgojena — mala hčerka Chijo, ki je nedavno prišla z menoj v Tokio, je rekla: »Častita babica, kdaj boš umrla?« Odeunila sem premakljiva vrata in videla svojo mater in Chijo — obedve stisnjeni na eni blazini. Začudila sem se; kajti za mojih mladih dni bi 6i noben otrok ne upal biti tako po domače s kom starejšim, kakor je bila zdajle Chijo. Obedve sta resnobno ogledovali celo reč igračka9tih lakiranih skrinjic, ki sta jih imeli razstavljene po tleh. Malo v stran je bila večja skrinjica, ki so se v nji manjše lepo skladale. Kako dobro se je spominjam! Ko sem bila jaz majhna, je bila vse-vdilj spravljena v predalniku, ki je bil v materini sobi. Tudi tiste čase je kdaj pa kdaj vzela iz nje vse one skrinjice, da bi natresla vanje v prah zmletega kadila — ko zdajle. »Kar rada bi imela tele lepe skrinjice za svoje punčke,« se je oglasila Chijo. »O ne, vnučka moja,« je rekla mati in vzela v roke eno teh majčkenih skrinjic, pa polahko po-tresla drobcene usločene stvarce, ki eo bile videti ko ostružki blede školjke. »Kar živim, spravljam tu sem obrezke svojih nohtov.« »To so nohti z vaših rok in nog?« je kriknila Chijo. »Če to ni smešno!« »Pst, vnučka moja. Zdi se mi, da te niso navadili spoštovati navad tvojih prednikov. Kaj ne veš, da moramo shranjevati nohte in kar nam po-striže.jo las v otroških• letih? Saj moramo vendar vedno imeti pripravljeno vse,, kar šteje za naše telo, ker ne vemo, kdaj bo treba iti na dolgo potovanje. Meni bo pač skoraj treba od tod,« je odgovorila moja mati in se zamišljeno zastrmela v vrt. Chijo, ki so ji bile dotlej mar le skrinjice, »e je zdaj zresnila in se pomaknila še bliže k svoji babici. »Pa res da mi je prav hudo pri srcu, častita babica.« je rekla. »Mislila sem, da boste še dolgo, dolgo pri nas. A eaj ste mi pravili, da ste devali v te skrinjice vonljivega kadila tudi tačas, ko ste bili še majhna punčka. Le zato, da bi bilo vse lepo za pogled, če bi se zgodilo, da bi na naglem umrli!« Moja mati je s svojo zgrbančeno roko ljubeče pobožala otrokovo glavico. »Ze, a zdaj mi bo zares kmalu treba na pot. Moje življenje gre h koncu in miloetljivi Buddha že pripravlja zame ploščad iz lotosovih cvetov.« »Kaj miloetljivi Buddha zahteva, da vzamete s seboj obrezke svojih nohtov, ko pojdete na lotosovo ploščad?« »Tega ne, za moje telo mu ni nič. Njemu je le zame.« »Zakaj pa potlej spravljate svoje nohte tolikanj skrbno?« Mati se je ozrla proti zaprtemu domačemu oltarju in rekla: »Vidiš — mala Chijo, če je posvečeni oltar prazen, je samo omara. Moje telo pa je tudi samo omara, ki v njej živim. In vsekakor se »podobi, da smo toliko vljudni in vrnemo izposojeno reč v najboljšem stanju.« Chijo je nekaj časa zamišljeno gledala predse in potlej spregovorila: »Zategadelj se moramo torej vsak dan kopati in imeti zobe vedno osnažene!« Resno je kimnila in še rekla: »Viš, meni pa še ni nikoli prišlo na mar, da smo s tem vljudni do Boga.« (Iz angleščine. Japonsko episala Etsu Inagaki Sugimoto.) Majhna motnja z muho. Pomen vejice Neki danski šolski nadzornik je nedavno prišel nadzirat neko šolo in je prosil upravitelja, naj ga spremlja po šoli. Upravitetlj si je dat klobuk na glavo in je za-mrmral: »Rad bi vedel, zakaj je ta osel spet prišel!«' Nadzornik je te besede slišal, rekel pa ni nič. Ko sta stopila v neki razred, je nadzornik začel izpraševati otroke o ločilih, nakar je upravitelj pripomnil: »Z vejico in s sličnimi prismoda-rijami se pri nas nič ne mučimo.« Nato je pa nadzornik poklical nekega učenca k tabli in mu velel, naj napiše na tablo: »Upravitelj pravi nadzornik je osel.« »Zdaj pa,« je dejal nadzornik, »naredi vejico za besedo upravitelj in drugo za besedo nad-| zornik!« Ko jc fant to storil, jo bil upravitelj prepričan o pomenu vejico Ko ie Devica Marija bežala z Jezuščkotn in | s sv. Jožefom v Egipt, ie naneslo, da je bila čez noč pri razbojnikovih, kjer pa se ji ni zgodilo nič j žalega. Zjutraj je spočita zavila na polje. Njive so bile že zorane, a posejane še ne. Kam naj bi se skrila na planem, kam naj bi bežala pred zasledovalci? Rablji, ki so pomorili toliko nedolžnih otrok, dreve za njimi, dn bi tudi božje Dete ne ušlo smrti. Devica Marija in sv. Jožef bežita z njim po mejah med zoranimi njivami. Spotikata se ob kepe, a ne postavata, ker se jima mudi naprej, naprej! Zakaj za njimi gre groza, preganja jih sam kralj Herod. Na ozarah so zagledali na njivi zraven kmeta, ki je sejal pš enico. Devica Marija mu je zaklicala: »Bog blagoslovi, ljubi kmetič!« »Bog daj, ljuba žena,« ji je odvrnil sejalec. Nato je Marija spregovorila: »Danes seješ, jutri boš žel.« »Na srečo bi ti bilo, če bi jo imel že jutri zrelo požeti,« ji je dejal mož. Tedaj je Devica Marija dal Jezuščka Jožefu, sama pa si je opasala sejalnico. Stopala je po razorih in z drobno roko sejala drobno zrnje po zoranih brazdah. Kamorkoli je vrgla perišče zrnja, povsod je v en mah pognalo iz tal zeleno žitno bilje in se veselo zazibalo v vetru. Ko je posejala kmetu njivo od ozar do ozar, mu je rekla: »Boš videl, da jo boš še danes žel « Dobrotljivo se je nasmejala začudenemu možu, vzela Jezuščka spet v svoje naročje in se po stezi med njivami napotila v vas. Kmet pa je strmel, zdaj v čudežno pšenico, zdaj v ljudi, ki so imeli več moči do zemlje ko samo sonce. Pogledal Je proti nebu. da bi videl, če niso nemara še angerti prišli iz nebes. Ni in ni mogel razumeti, le čudil se je in ugibal: »Ali sanjam, ali je vse to za resno?« Nazadnje se je le domislil, kdo •• storil čudež. Tedaj je pokleknil in 6e sklon :n nizko k zemlji. Trkal se je na prsi in pi, |al: Hio-spod, bodi zahvaljen, zahvaljen, zahvuijen.« Izpolnilo se jo tudi. kar mu je obljubila najsvetejša Devica. Pšenico, ki mu jo je zjutraj posejala, je na večer že žel. A komaj je je nažel za nekaj snopov, so se med divjini vikom in krikom pripodili po poti od gozda sem kraljevi biriči. »Ilej — ti tam, hej!« so se grozeče zadrli nanj. »Ali nisi morebiti videl iti lod mimo moža in mlade žene z otrokom v naročju?« »Videl,« je odgovoril žanjec. »A kdaj, kdaj?« so boleli vedeti. »O — to je bilo pa onkrat, ko sem tole pšenico sejal.« »Tačas si jih videl? Potlej se pa res ne splača, da bi jih tule iskali.« Praznih rok so se vrnili, od koder so prišli. Zakaj kmet jim je vzel vse upanje, da bi mogli dohiteti ubežnike. Sveta družina jo bila tudi res že daleč, daleč. Sani Bog je spremljal preganjane tri, da so varno potovali. (Poljsko: M. Gawalewicž — I'. Stachie\vicz.) Mac Grey - doma Mac Grey, čigar roke so s trdnim prijemom držale za krmilo njegovega letala, se je sklonil nizdol in pogledal v globino. Divjala je borba na življenje in smrt. Čeprav bi mu uspelo, da bi mogel prjstati, bi bil vendarle sredi tolpe samih zločincev, ki so bili pripravljeni na boj do konca. Toda Mac Grey, neustrašeni detektiv, človek, ki ni imel živcev, se ni bal. Saj ni bilo zdaj prvič v njegovem življenju, ko se je moral s svojo posebno strojno pištolo boriti sam proti večkratni premoči! To pot je bilo treba pokončati tolpo tihotapcev z mamili. Železna odločnost se je izražala na potezah krepko začrtanega obraza drznega detektiva, stisnil je zobe iu se pripravil, da pristane ... »Mac,« ga je opomnil glas, »ura je že enajst.« Mac Grey, mnogo čitani pisatelj napetih detektivskih in pustolovskih romanov, ki je dal svojim junakom tudi svoje lastno ime, je zavzdihnil in odložil pero in je skrbno osušil poslednjo stran rokopisa. »Oh, Betka,« je rekel, »vprav zdajle sem bil tako v ognju, pa si me zmotila! Saj veš. da sem bil pravkar pri tem, kako bom obvladal ducat gangsterjev. Prav zdajle sem bil v svojem letalu nad skrivališčem teh zločincev, hotel sem pristati, napasti hišo in vse po vrsti aretirati!« »Mac,« je nežno ponovila gospa Greyeva, »vrni se nazaj na zemljo! Čas je, da vzaineš zdravilne kapljice.« Vsa v skrbeh je dala možu kozarec in on je poslušno požrl grenko zdravilo. ■i »Rrrr, kakšna grozna žlobudra,« se je stresel in se ozrl proti oknu. »Ali bi ne spustila malo svežega zraka v sobo, Betka?« Gospa Greyeva je odkimala, rekoč: Ljubi moj, paziti se moraš, tale zimska megla je strup za tvoj revmatizem!« Gospod Grey je z vzdihom vstal. »Res je. saj danes me že zbada v kolenu. Časih bi od bolečin kar vpil. A tako slab zrak je v sobil« »Ker si toliko smotk pokadil! Zdravnik ti .jih je prepovedal, Mpc!« Mac je udaril s pestjo po mizi: »Presneto, jaz, junak toliko drznih pustolovščin, se pa ne dam kar tako! Veruj mi, Betka, jaz bi bil prav tako izvrsten detektiv, kakor sem odličen pisatelj. Saj sem kar rojen za ježo, za pilota, strelca in rokoborca z. nevarnimi zločinci!« »Dragi moj,^ je gospa Greyeva prekinila navdušenje svojega moža, »nikar ne pozabi, da si že prileten, razvajen gospod, ki si že kar preveč len. da bi šel na dan po eno uro na sprehod. Ti rad dobro ješ in si vesel, če moreš biti ob devetih zvečer v postelji. Saj ni, da bi ti s tem kaj očitala, vendar, bodi zadovoljen, da te čitatelji tvojih knjig osebno ne poznajo. Tako — zdaj pa pojdi v kopalnico, skrajni čas je že, da daš koleno v aparat z vročim zrakom!« Čez uro nato je Mac Grey že spet sedel za pisalnikom in je začel pisati nove dogodivščine. Bil je neumoren delavec in Je pisal že svoj tri in petdeseti kriminalni roman. Spet in spet si je izmišljal nove in napete prizore, nove vrste zločine, ki jih je na milijone čitateljev strastno požiralo. Mac Grey je živel in doživljal vse s svojimi junaki in gospe j Betki je bilo kar težko spraviti ga iz kraljestva njegovih kriminalnih domišljij. Sicer ie živel gospod Grey prav lagodno življenje in nobene romantike ni bilo v tem življenju. In dasi je v svojih romanih tako rad prikazoval mrliče in ranjence, čeprav se je veselil ob napadih, preganjanjih in najhujših nevarnostih, ki si jih je izmišljal in spravljal z njimi čitatelje v trepet in strah, mu je bil vendar za njegovo osebo mir nad vse. Zatorej je Mac Grey to dopoldne jako nerad odložil pero in je ves razkačen vstal, ko je nenadoma zaslišal glasno prerekanje v predsobi. A že so se sunkoma odprla vrata in v sobo je planil neznanec ves iz sebe. »Pomagajte mi,<- je zavpil jako razburjeno, pomagajte mi! Zločinci so mi zn petami, napasti so me hoteli. Le s tižavo sem jim mogel zbežati v to hišo. Vrata v stanovanje moramo zagraditi. »Kaj...?« se je zgrozil Mac Grey. Neznanec je zgrabil pisatelja za roko in ga tiral v predsobo. Ondi sta pravkar kuharica in njegova žena porivali omaro pred vrata. »Poprimite!« Je jako odločno pozval neznanec Mac Greya. Slušni je. Sploh so se vsi pokoravali navodilom neznanca, porivali so pohištvo k vratom. zastavljali so jih z mizami, s stoli iu so slednjič vsi stopili v Mac Greyevo sobo. »Ali imate kako gasilsko lestvico? jo vprašal neznanec. »Moram na kak način pobegniti, zakaj dolgo jih tista barikada ne bo zadrževala!« Gospod Grey si je z robrem obrisal potno čelo. Gasilsko lestvico...« jo zamomljal. Pojdite!« Odvedel je neznanca v kopalnico in mu Je pokazal majhno okno. Neznanec se je urno ko mačka povzpel kvišku, sunil je v okno in vzkliknil: Izvrstno! Da sem le za deset minut pred njimi, pa bom rešen!« Prijazno je pokimal Mac Grevu in je izginil. Mac se je opotekel k svoji pisalni mizi in je telefoniral policiji. Precej časa je trajalo, preden je mogel v svoji razburjenosti razločno povedati, kaj da žoii. »Pošljite mi nekaj aviov izvežbanih redarjev...«, je zasopihal in je povedal svoje ime. »Pa brž..., da ne bo prepozno! Seveda, seveda, pisatelj Mac (irey sem. Ne, ne, samokresa nimam... Tak brž, brž, prosim!« »Mac,« je mirno pripomnila gospa, »talo reč mi ni prav nič všeč.« Takrat je zagrmelo od trušča in hrušča pred vrati. Mac je zaslišal klice: »Odprite! Odprite!« Nato so zabobneli udarci na vrata . »Vse nas bodo poklali,« je zastokal Mac Grey...« Oh, Betka, kakšen strašen konec!« Z glasnim treskom se je zrušila pohištvena barikada in nato so vdrli redarji s samokresi v rokah v sobo. Mac Grey je koj dvignil roke. »Le dajte roke doli,« je prijazno spregovoril nadzornik Sullivan. »Hvala Bogu, da ste še živi. Toda ...« Nadzornik Sullivan se je zmajaje z glavo ozrl naokoli, »toda, povejte mi, kje pa je tisti, ki ga mi zasledujemo?« Mac Grey je strmel v nadzornika. Bil je še ves preplašen in mu ta reč še ni prišla do živega. A ko je zagledal rogajoče se Obraze redarjev, se mu je začelo svitati »Ah, kakšen bedak,« je zamrmral, »kakšen strašen bedak!« »Nič zato,« ga je tolažil nadzornik Sullivan, »prav radi beremo vaše zgodbe, čeprav so še tako neverjetne. A zdaj ste imeli vsaj enkrat priliko spoznati resničnega gangsterja ... ^F. K. Wagner.) Kletev na otoku Cipru Kletev ni Bogu dopadljiva. To ve tudi (lik in si po svojo pomaga. Dvigne roke in jih z raz-klenjenimi prsti pomoli pod nos nasprotnika: »Da!« sikne skozi zobe. A lo vse skupaj se pravi: »Sto hudičev naj pride v tvojo hišo!« Kretnja nadomešča hude besede in ima svojo veljavnost od Macedonije pa do Krete, od Kor-fuja noler do Cipra. Otok Ciper pa ima Anglež v rokah. Ljudstvo pa je grško. Grške so vse šege. Grški je tudi jezik. In grška je kletev na tem otoku. Anglež je občutil, to kletev. Desel prstov jo začutil pred svojim visokim nosom, pa je spravil Grka na sodišče. Sodnik je pojasnil pomen kretnje in torej žaljivko in je Grka obsodil, dn mora takoj plačati funt štorlingov kazni. »Cel funt?« zaječi Grk. »To je blazno! Ali ni nobenega izhoda?« »Ali pa deset dni zapora!« Grk razume, da mora odnehati. Skomizgna z rameni z nepopisno brezbrižnostjo, izvleče šest fantovskih bankovcev iz paeu in jih odšteje na mizo pred sodnika. »Eden je zadosti,« zamrmrn Anglež; »Iu jih je šest.« »V redu,« pravi Grk. »Kako — v redu?« so začudi Anglež. »Ena kletev,« pravi mož s Cipra, »kaj ne, ena klelev stane en funt?« »Tako je.« pravi sodnik. »No — in?« reče Grk. »Kaj — in?« se zavzame sodnik. »Da! Da! Da! Da! Da!« In sodnik zagleda petkrat po deset prstov pred svojim nosom. BANKA RARUCH U, Rue AIIbor. Pariš (9°) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, llolandiji in Luksembutgu sprejemajo plačila na naše ček. račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: štev. 1117-94^ 1'aris; Holandija: številka 1458-66, Ned Dienst; Luksemburg: številka 5967. buxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Anekdote Cheslerfiehl al na sebi. : Kaj centi- in se o. da Državnik in filozof Cheslorfield jo loži smrtni postelji in je poklical zdravnika k Dejal mu je: Gospod doktor, po pravici mi povejte ne, da ni nobene pomoči več in bom počasi meter za centimetrom umrl?« Zdravnik je žalostno skomignil z rameni sočutno nasmehnil. »Ali,« jo dejal Chesterfield, »to je dobr nisem tako dolg, kot je moj brat!« Strah. — Neki angleški kapitan jo šol ponoči domov, pa mu jo v ozki ulici prekrižala pol postava, ki je bila videli ko sani vrag. Kapitan, ki je imel doma hudo ženo, se ga ni prav nič ustrašil, ampak je dejal: »Če nisi vrag, pojdi k vragu! Če si pa vrag, to povabim domov na večerjo, ker jo tvoja .-.ostra moja žena! « Kurenčhuva Nešha ma tud beseda Jest res na vem, kuku je tu, de je zdej en čas, noja ud-kar mama zdejšen režim, svet ratu tku nekam čuden, de ga ni več mugoče prenašat. Nubena reč mu ni več ušeč. Jest glih na vem, če je ceu svet tak, koker sa Iblan-čani? Mugoče je pa use. Sej se ceu svet vrti, ne sam Iblana. Slišja se pa tud pr-tožbe s celga sveta, ne sam iz Ibiane. Puglejte! Pred. ke je mou še »napreden« režim vajet u rukah, sina bli velik bi putrpežliu, koker srna zdej. Ce b prou špičaste prekle na nas dol letele, se nistna čez tu al pa un prou nč gor držal. Ce ni Slu use Slih tku, koker srna prčakval, je Slu pa holt drgač. Tu pa lohka rečem, de gudrnal nisma za usaka figa, koker zdej gudrnama. Zdej teh par let. udkar mama nou režim, sma pa tku siten, koker pudrepne muhe. Jest sama na vem, kuku je tu. Kene, letaš, ke nam je tisteh šterdeset mu-čencu spet ublebil, koker punavad usak let kej ublubja, de bo celeh šterdeset dni kar naprej in naprej sonce sjau, sma bli Iblančani tku vesel, al pa še bi, koker de b usak ta narmn en meljon u držaun lutri zadeu. Ud same sreče sa se nam ubrazi tku svetil, da b hmal na blu treba mestneh lahteren več pu našeh ulcah pržigat, ke se je nuč naredita. Cela Iblana je hitela ven na luft, koker de b bli usi brezposeln. Na Goluce je blu usak dan tulk Idi, koker mrgulincu. Na Grade, na Ro-ženpoh in pa na Šmaren gor, koker tud na Grmad sa se Ide kar drenal. Preke Sau jih je šlu tulk, koker da b bla procesja, al pa pugreb kašenga iblanskega magnata. Pa nekar ne mislte, de pretiravam. Tu je gola resnica. Kar naenkrat, koker de b udrezu, sa bli pa Iblančani že do grla sit lepga uremena. Tist glih na morem rečt, da sa bli sit lepga uremena. Sit sa bli prouzaprou sam prahu, ke ga je ležal po cestah, de se Ide še iz nega nisa videl. De pa lep ureme dela pu cestah prah, tu ve vender že usak utrok, če prou še na hod u narodna šula. Sevede, Iblančani s pa tega nisa dal dupuvedat, de ni ta nou režim uržah, če je tulk prahu pu cestah, ampak de je prouzaprou uržah tisteh šterdeset mučencu, ke sa nam tku lep ureme skumenderab Tega Iblančani nisa pumislel, ampak kar teb nč I men nč sa začel zabaulat čez našga gespuda župana, koker de b gespud župan prah delal. Veste, de se je mogu lak ubrekuvajne gespude župane fržmagat, ke ta prah vender ni biu kašen puliti-čen prah, ampak čist navaden prah, koker se naredi zmeri, keder je suša, pa ne j bo režim ta al pa ta. Tu je useglih. Mugoče, de Iblančanem napreden prah na udar tku na pluča, koker en drug. Tu je mugoče, no in zatu sa sitnast 6tresal. Tu je še dober, de sa gespud župan en hedu miroluben gespud. Zatu se mende tud nisa tli spušat z iblanskem purgarjem u kašen špeter. Sevede veja pa tud, de se tem čenčam na pride iku lohka na konc, keder s kej u glava utepeja. Ke s pa tud tisteh šterdeset mučencu ni tlu glihe strit s tega zabaulajna, pa gespude župane tud ni druzga kazal, koker de sa pusti kar hiter use ceste z vudo pušpricat, lip sa mislel, de boja na ta viža še ta narpreh Iblančanem jezike zavezal. r"a sa se hedu zmutil. Pol je biu prouzaprou šele vogen u streh, ke sa ble ceste pušpricane. Jest sem se že mal bala, de bo cela Iblana kar iz kože skučila. Tak su pučel. Kua je blu zdej gespude župane za strit, de b Iblančanem ustregel? Prou nč s nisa vedet pu-magat. Ubčinsk svetniki sa jim šli skori usi na roka, sam ene dva al trje sa se neki zmrdval in nusove vihal. Sevede pa tud nisa mogel nč naredit, če prou jih je blu velika večina. Kene, uremenske autunumije pa še nima Iblana, de 1) gespud župan lohka pugerval, de more začet prec sonce s.jat in hiter blat pusešet. Pa tud, če b mel taka autunumija, de b lohka blat prec pušu-šel, b Iblančanem na blu nč pumagan, ke pol b eiu pa spet prah pu cestah. Jest sama na vem, kuku b se dal naredit, da b bli Iblančanem jezike enkat za useli zavezan. Kene, kašna deputacija se na splača, de b ja u Belgrad zavle mal blata pušilal. S takem deputacijam se usaka reč tud še mal bi zauleče, koker je treba. Kušta pa tud precej tak špas. Nazadne pa še ni prou gvišen, če b deputacija u Belgrade sploh kaj dusegla, ke tam dol sa gespudi precej trmast. Navaren b pa tud blu, de b se Iblančani ud same jeze pred zgrizel, pred b pršlu du kašenga rezultata. Kua b mel mi pol ud tega? Sama škoda, prou nč druzga. Prou res se je ubčinsk svet z gespudam županam nahaju u takmu pulužaje, de ni vedu, kuku b se iz te šlamastike ven izhumatou. Kene, Iblančani sa bli hedi, ket turšk poper, ke sa budil pr belem dneu z blatnem čeulem ukul. Še bi sa bli pa nasajen tist, ke sa punoč ukul kuluvratel, ke se ni videl, kam člouk stop. Učaseh je biu ta al pa un še clu po hrbte pupackan, ke ga je kam tku naroden zašajtal. Kaj ga na bo tu jezil? Dame sa se pa še bi giftaie, ke sa mele prec use Ztogovna križanka V vsak prostorček vstavi po dve črki, ki sta obenem besedni zlog. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1. del telesa, 3. druga beseda za cedro, 5. okusna pijača, 7. krojni predpis, 9. svetopisemska oseba, U. del roke, 13. kraj pri Brežicah, 16. mlada rastlina, 17. listnato drevo, 18. kraj pri Zidanem moetu, 19. vodna vršina, 20. štajerska voda, 21. bližnja 6orodnica, 22. vodna žival, 23. čistilna potrebščina, 24. gora kralja Matjaža, 25. večja utež, 26. del cerkve, 27. ruska organizacija, 28. abesinsko jezero, 29. svetopisemska oseba, 31. italijansko meeto, 33. žensko pokrivalo, 34. geslo, 35. prevozno sredstvo, 36. vzpetina, 37. pseudonim pisatelja Viauda, 38. pijača, 39. gorenjska reka, 40. del klasa, 41. grška črka, 42. ruša, 43. razdobje, 44. cvetlica, 45. 6kalitev prijateljstva, 47. koliba, 49 kuhinjsko opravilo, 50. azijska država, 51. slovenski učenjak, 52. slovenska reka, 53. slovansko božanstvo, 54. primorska reka, 55. blago, 56. izraz pri kartanju, 57. vrsta kuriva, 58. Cankarjeva črtica, 59. kraj pri Želiniljah, 60. del obraza, 61. afriška puščava, 63. gozdna rastlina, 65. žensko ime, 66. ruska pravljična oseba, 67. judovski duhovnik, 68. nasprotje od svetlobe, 69. poljski pridelek, 70. neprijeten občutek, 71. pleme, 72. "eča, 73. tibetanski duhovnik, 74. vinska trta, 75. jloveška naselbina, 76. azijski otok, 77. tujka za naslanjač, 79. običaj, 81. ameriški otok, 82. turški sodnik, 83. žensko pokrivalo, 84. mehka snov, 85. živalska krma, 86 pevsko znamenje, 87. tibetansko božanstvo, 88. zdravilna rastlina, 89. del ograje 90. revščina, 91. izraz za mazilo, 92 italijansko mesto, 93. jugoslovanska reka, 95. plaz enega, 97. Cankarjeva povest, 98. ključavničarsko orodje, 99. madžarska reka, 100. tujka za zvezo, 101. jugoslovanski denar, 102. del obraza, 103. slovenski pesnik, 104. del poslopja, 105. kmečko orodje, 106. merilna priprava, 107. nočna žival, 108. hrvaška i soje čevelčke pupackane. Majn Iiber frajnd, tu ni špas. Pulužaj je bilu res tak, de ni biu nubeden drug z nim zaduvolen, koker Bata, ke mu je šou kSeft. de je blu vesele. Noja, pa tist mužakari, ke pred flečkajnarjem ldem čeule pucaja, se tud nisa nč prtužval čez blat, ke blat jim je prouza prou kruh. Tist fabrikanti, ke biks in druge take žaube za čeule pucat fabriciraja, sa se pa Iblančanem u pest smejal, ke veja, de b pršli usi na kant. če b na blu blata. Druzga pa na najdeš na celmu svete, če b ga tud pr behnu dneve z lučja ukul iskou, de b biu blata veseu. No, ke je tisteh šterdeset mučencu nazadne sprevidel, da je na usaka viža treba gespude župane in pa ubčinskem svetvaucem prskočt na pumuč, de na pride du kašenga rebeljona, sa pa holt pustil, de je spet sonce hiter tist blat pusušu, ke sa ga gespud župan pustil naredit. Sevede Iblančanem pa s tem tud nisa bli ježiki zavezan in tud du sodenga dneva ne boja. Iblansk jeziki sa holt glih tku uštiman, koker b mogu bit »per-pe tu um mobile« al kok se prau tist mašin, ke že stuinstuletja ta narveči učenaki gruntaja, kuku b ja blu treba naredit, de b šla kar naprej in naprej, pa de b ja na blu treba nekol navijat in tud ne kurt. Jest mislem, da b Iblančanem — sevede mislem jest sam ta napredne Iblančane — na bli jeziki zavezan, če b prou na blu prahu ne blata na cestah. Neki že najdeja, de lohka jezike utre-saja. Če druzga nimaja glih pr rukah, pa začneja prpoudvat, kuku nas maja tud hruvartarsk »na-preden« časupisi u želodce, sam de se lohka s pametnem ldini preklaja. Tu je še dober, de mama tud Sluvenci na usak stran glave pu en uhu, tku, de nam greja take čenče lohka pr enmu ušes not, pr ta drugmu pa ven. K. N. Nov način zdravljenja ledvic reka, 109. seznam vsebine, 111. maloazijsko mesto, 112. okrasna posoda, 113. urjenje, 114. upanje, 115. gospa. 116. cerkveno opravilo, 117. kraj pri Litiji. Navpično: 1. padavina, 2. dišeča snov, 3. pravopisno znamenje, 4. šiba, 5. pokrivalo, 6. albansko mesto, 7. živilo, 8. zvezda, 9. srbsko ime, 10. pomota, 11. korito, 12. kraj pri Igu, 13. nevestin delež, 14. oseba iz Reymontovih »Kmetov«, 15. lovska potrebščina, 23. dišava, 24. lahka stvar, 25. padavina, 26. razdobje, 27. del glave, 28. pritok Drine, 29. ud družine, 30. krma, 32. božja čednost, 33. poljski pridelek, 34. kraj pri Ljutomeru. 35. del telesa, 36. gozdna rastlina, 37. prostor v gledališču, 38. ima krava, 39. del poslopja, 40. voda, 41. rastlina, 42. nemško mesto, 43. pes, 44. kraj pri Radomljah, 45. madžarska reka, 46. pritok Kamniške Bistrice, 48. madžarska reka, 49. pisalna potrebščina, 51. spleteni lasje, 51. znanost. 52. maščoba, 53. posmrtno bivališče, 54. kip, 55. italijansko mesto, 56. svetopisemski kraj, 57. kulturna ustanova, 58. ko6 papirja, 59. azijska puščava, 60. meeto v Peruju, 61. veter, 62. ljudstvo, 64. pega, 65. greh, 66. luknja, 67. praska, 68. del človeka, 69. sirota, 70. soproga, 71. vzrok bolečine, 72. tekočina, 73 češka reka, 74. italijansko mesto, 75. vložki za čevlje, 76. gruča ptičev, 77. plazilec, 78. del noge. 80. ribiška potrebščina, 81. meniška obleka, 82. blagajna, 83. zemeljsko bogastvo, 84. vrsta, 85. pritok Drine, 86. Ibsenova drama, 87. bolečina. 88. sprememba, 89. sibirska reka. 90. ocrski kralj, 91. množica, 92. letonsko mesto. 93. težko spanje, 94. pokrivalo. 96. jedilni pribor, 97. nižina, 98. kulturna pridobitev, 99. albansko mesto, 100 travnik, 101. srednjeameriška država, 102. knjigoveško delo, 103. oseba iz Svensonovih povesti, 104. de! drevesa, 105. domača žival. 100. razmejitev, 107. čistilna potrebščina, 108. Finžgar-jeva povest, 109. jed, 110 kraj pri Poljčanah. (Neki ugledni nemški list je te dni izpod peresa dr. G. Kaufmanna objavil pričujoči članek, ki uteg-tega in onega zanimati tudi pri nas.) V mokrih letnih časih, zlasti zdaj spomladi in potem v jeseni, dobijo ljudje prav pogosto bolezni v vratu in vnetje grla. Prav v zvezi s temi boleznimi nastopi večkrat vnetje ledvic. Seveda se more to vnetje različno razvijati. Časih je že zadosti, da bolnik za nekaj dni leže in se drži diete,, pa že izgine iz urina poglavitni znak vnetja ledvic — beljakovina. Večkrat se pripeti, da nastopi v zvezi z vnetjem bezgavk v grlu hudo bolezensko stanje, ki se mimogrede poleže, a nato preide v kronični Stadij, ali pa se skrivši in polagoma razvija kronično vnetje ledvic, ne da bi bil človek imej prej kake posebne bolezenske težkoče. Ta poslednja skupina je pa najbolj nevarna, zakaj kronično vnetje ledvic je zmeraj stanje, ki ograža življenje; more 6c sicer zboljšati, a čez delj ali manj časa zapusti tako škodo, ki se ne da več popraviti. V6e torej zavisi od tega, da zabranimo razvoj takega kroničnega 6tanja, čigar posledica so skoraj zmeraj usušene ledvice. Zatorej je treba začeti vnetje ledvic čim prej zdraviti, in sicer tedaj, ko bolezen še ni kronična. Skušnja je pokazala, da je začetek vnetja ledvic skoraj zmeraj gnojno vnetje bezgavk v vratu; treba je sovražnika že pri vratih prepoditi. Sleherno vnetje v vratu, ki je v zvezi z vročino, zahteva, da se brezpogojno preišče urin. Že po osmih do desetih dneh more v zvezi z infekcijskim vnetjem grla nastati vnetje ledvic, ki ga v začetku dosti laže prezremo ko vnetje bezgavk. Bolečina pri požiranju je torej zmeraj dober opomin, da moramo biti previdni. Sicer se vnetje v vratu večkrat pozdravi, ne da bi bile ledvice bolne, vendar je tu previdnost nujno potrebna. Zveza med vnetjem bezgavk (angina) in vnet-icm ledvic (nefritis) še ni popolnoma pojasnjena. Nemški klinik Volhard, ki je menda zdaj najpomembnejši raziskovalec na tem področju, pravi, da povzroča strup povzročiteljev gnoja v bolnih bezgavkah (streptokoki) splošno poškodbo najnežnejših krvnih telesc; da se te majhne žilice (kapilarije) čez mero uskočijo in tako ne motijo samo sprejema prehrane, ampak škodijo tudi izločanju v ledvicah, kjer naravnost zapro izločanje. Zato odhaja iz telesa malo urina, in strupene 6novi, ki sicer z urinom odtekajo, zastanejo v telesu. Ker je tako v telesu preveč vode, je obtok preobremenjen, hkrati pa se kri slabša, krvni pritisk je povečan, tkivo ledvic se ruši, Vsi ti pojavi vplivajo drug na dru- gega, in tako nastane splošna bolezen, ki ne napade samo ledvic, ampak tudi srce, možgane, da, celo očesno mrežnico. Ze marsikako ledvično bolezen je najprej odkril zdravnik za oči, in preiskava o^i je dandanes ena najvažnejših preiskovalnih načinov, če zdravnik zasluti, da so ledvice bolne. Krvna voda, ki se ne more odteči, preide v tkivo in tvori skupek tekočin, iz česar nastanejo otekline, V tem stanju je bolezen še ozdravljiva, če se začno najkasneje šest tednov po vročični infekciji bezgavk v vratu zdraviti ledvice. Po mnenju omenjenega Volharda zavisi vse od tega, da se predre ledvična zapora, da se razbremeni tkivo in zniža krvni pritisk. Pri tem uporablja znanstveno zdravilstvo take načine, ki jim dandanašnji pravijo, da so prirodno zdravilne, Predvsem je potreben popoln mir. Prepovedana je hrana in pijača, torej se je treba postiti v jedi in tekočinah. Zoper žejo se uživa 6urovo sadje. Črevesje je treba izčistiti, Ze s temi pripomočki se krvni pritsk zmanjša. Če je treba, puščajo tudi kri. Vse to se pa ne dogaja po kakem načrtu, ampak pač po potrebi, kakor 6e že bolezen razvija. Da se odstrani ledvična zapora, je treba tako zvanega vodnega sunka, to sc pravi, v pol uri dobi bolnik določeno količino tekočine; vpliv tekočine pa natančno opazujejo. Sprejem tekočine je biološki dražljaj za ledvično izločanje. Mnogi zdravniki na klinikah pripisujejo vprav temu vodnemu sunku, ki ga tudi ponovijo, odločilni pomen. Te kratke pripombe modernega zdravilstva so dokaz, kako se tako zvana šolska medicina sama od sebe okorišča s tistim načinom zdravljenja, ki ga priporoča naravno zdravljenje. To se pa ne dogaja pod vplivom kakega posebnega načela, marveč na podlagi temeljitih fizioloških raziskovanj in kliničnih opazovanj. Brez dvoma je resnično to, da nikoli ne zboli en 6am del telesa zase, ampak da vsak potek bolezni vpliva več ali manj tudi na druge dele telesa, da torej napade vse telo, kakor nam pojasni vprav vnetje ledvic. Pri tem nikakor ne smemo pozabiti na bezgavke v vratu. Večkrat je mogoče vnetje ledvic dokončno pozdraviti šele tedaj, če so odstranjene bezgavke, ki večkrat zbolijo in postanejo tako nevarne zastrupljevalkc vsega telesa. To se pa ne sme zgoditi prezgodaj, a tudi ne prepozno. Če zdravnik določi, naj se odstranijo bezgavke (mandeljni), ga je treba pač poslušati. Marsikak mlad, krepak človek je že moral Umreti, ker se je bal dati bezgavke stran. Vendar so ljudje zdaj že toliko poučeni, da vedo, da so bolne bezgavke škodljiv del telesa in da 6e z njih odstranitvijo rešijo hujše nesreče. Šah Mednarodni šahovski turnir v Ljubljani ni bil osamljen dogodek v mednarodnem šahovskem svetu. Malo pozneje kot v Ljubljani se je pričel v Milanu mednarodni turnir, ki je končal z rezultatom: Eliskases in Monticelli 8, Castaldi in Havasi 7 in pol, Koblenz 7, Grob 6, Stalda 5, Sac-coni 4 in pol, Romih 4, dr. Seitz 4, Ferrantes 2 in pol in Riello 2. Turnir je prinesel lep uspeh Moticelliju, ki je moral v zadnjih letih prepustiti prvenstvo Italije mlajšemu in zelo nadarjenemu Castaldiju. Na višini močnih mednarodnih turnirjev je bil pred kratkim končani turnir za prvenstvo USA. Prvenstvo si je zopet osvojil znani velemojster Reshensky pred Fineom. Rezultat turnirja je bil: Reshevsky 13, Fine 12 in pol, Simonson 11, IIorowitz 10, Rashdan 9 in pol, Dake in Pol-land 9, Kupchik 8 in pol itd. Reshevsky je s to zmago v zvezi s svojimi prejšnjimi uspehi, posebno z letošnjo zmago v Ilastingsit, postal zelo upravičen kandidat za borbo za svetovno prvenstvo. — Z zanimanjem pričakovani mateh med najmlajšim velemojstrom Keresom in švedskim prvakom Stahlbergom se je pričel prejšnji mesec v Stockholmu in je bilo stanje po štirih partijah 2:2. Prvo partijo je dobil Stahlberg, nato sta bili dve remis in v četrti je pa Keres izenačil. S Stahlbergom Keres najbrž ne bo imel lahkega dela. Pa triumfu na turnirju v Montevideo je Alje-hin imel na velikonočnem turnirju v Mayate mnogo težje delo. Dosegel je seveda kljub temu prvo mesto, toda pretrpeti je moral poraz v partiji s Petrovim. Drugo mesto je osvojil stari velemojster Spielmann, ki je proti koncu turnirja premagal Petrova in ga na ta način porinil na Rešitev ugank z dne I. maja Rešitev križanke: Vodoravno: 1. lan, 4. Ikar, 8. Ibar, 12. epos, 16. Obir, 17. obad, 18. atom, 19. oče, 20. palec, 21. Ober, 22. akolit, 23. Ada, 25. cep, 27. Ajas, 29. ano-da, 31 Rova, 33. nit, 35. akut, 37. Anam, 39. snaha, 41 kit, 43. Amon, 45. Ana, 46. Tirana, 49. por, 51. ananas, 53. oda, 55. Tara, 57. pot, 59. Azija, 61. lopa, 63. Laba, 65. pek, 67. okop, 69. elita, 71. delo, 73. kis, 75. eta, 67. Košara, 79. foto, 81. pelan, 83. ica, 85. meta, 78. data, 89. nota, 91. peta, 92. Novi, 93. vera, 94. tom, 95. Atene, 96. seja, 97. patina. Navpično: 1. lopar, 2. Abadon, 3. Nil, 4. Irec, 5. Kocen, 6. Abo. 8. ideja, 9. baraka, 10. ata, 11. roka, 12 Emona, 13. Polona, 14. oči, 15. Seta, 24. Avar, 26 pik, 28. suma, 30. Dana, 32. aliat, 34. tip, 36. tona, 38. masa, 39. stol, 40. anal, 42. top, 44. Nazo, 47. idol. 48. Arad, 50. rop, 52. Nike, 54. apis. 56. Abel, 58. tek, 60. jota, 62. ataman, 64. alodij, 66 kip, 68. Panama, 69 ekipa, 70. arena, 72. otava, 74. senat, 77. ocet, 78. Atos, 80. otep, 82. I.oti, 84. ate, 86. ave, 88. ara, 90. ton. Rešitev vremensko Stovilnice: Čmrlj, Pskov, beg, zid. han, tuš. — Kailar je •šmarna v postu prav gnrko, tudi prihodnje leto bo toplo. Cc tega dne trto lahko izruješ, tisto pomlad nič več nc imrznješ. tretje mesto. Iz tega turnirja prinašamo danes partijo med Petrovim in Aljehinom. Petrov : dr. Aljehin 1. d2—d4, Sg8—f6; 2. c2—c4, e7-eb; 3. g2— g3 (na ta način je igral Aljehin uspešno v matehu z Euwejem. Dr. Tartakowcr je imenoval to otvoritev katalonsko, kar se je tudi udomačilo) d7—d5; 4. Lfl—g2, d5Xc4; 5. Ddl—a4+, Sb8—d7; 6. Sgl —f3. a7—a6 (to smatrajo za najboljši sistem proti katalonski otvoritvi); 7. Sbl—c3, Ta8—b8 (črni grozi sedaj b7—b5 in prisili belega ,da vzame na c4); 8. Da4Xc4, b7—b5; 9. Dc4—d3, Lc8—b7 (črni je s tem razvil svojega damskega lovca in premagal otvoritvene težave); 10. 0—0, c7—c5; 11. d4Xc5, Sd7Xc5 (s tem izsili črni poenostavitev); 12. Dd3Xd8+, Tb8Xd8; 13. Lcl—f4, b5— 1)4; 14. Sc3—dl, Sf6—d5; 15. Tal—cl, Sd5Xf4; 16. g3Xf4, Lf8—d6; 17. Sf3—e5, Lb7Xg2; 18. Kgl Xg2, b4—b3; 19. a2Xb3, f7—£6; 20. Še5—c6, Td8—cS; 21. Sc6—d4, Ke8—d7 (boljše bi bilo Ke8—f7. Sedaj črni zaide v težave); 22. Sdl—e3, Ld6Xf4; 23. Tfl—dl, Rd7—e7; 24. b3—b4, Lf4X e3; 25. f2Xe3, Sc5-d7; 26. Tcl-al, Sd7-68; 27. b4—b5!, a6Xb5; 28. Tal—a7 + , Re7—d6; 29. Sd4Xb5+, Rd6—c5; 30. Sb5—d6, Tc8—c6; 31. b2 b4+! (sijajna zaključna kombinacija, ki izkorišča kritičen položaj črnega kralja. Črni se ne more več izogniti matu) Rc5Xb4; 32. Ta7—b7+, Kb4 —c3; 33. Sd6—e4+, Rb3—c2; 34. Tb7—bi in črni se vda, ker proti Tdl—cl mat ni obrambe. Petrov je riskantno Aljehinovo igro na zmago v tej partiji vzorno izkoristil. Tehnika: Skipi Kdor je bil kdaj v rudniku, temu je gotovo ostalo v spominu, kako se dvigajo iz globin vozički; ki so napolnjeni z rudo. Ta način je seveda zeilo zamuden in zahteva naprave za izpraznjeva-nje vozičkov, ki zavzamejo precej prostora. Namesto tega načina se v modernih rudnikih uvaja dviganje rude iz zemlje s pomočjo posebnih posod, ki jim pravijo »skipi«. Skipi vzamejo lahko okoli 1000—1500 kg rude. Iz globine se dvigajo s hitrostjo do 12 m v sekundi. Ko pride skip na površino, 6e dno posode samo od sebe odpre in vsebina se strese v drugo večjo zbiralno posodo, bunker, od koder se potem s pomočjo posebnih naprav, gumijastih ali jeklenih pasov, prenaša naprej. Tudi pod zemljo morajo biti za skipe izdelane posebne naprave. Iz vozičkov, ki pripeljejo rudo iz različnih rovov v rudniku, se stresa ruda najprej v poseben bunker, od koder se skip, ki pride s površja zemlje, avtomatično napolni. Obenem s polnjenjem skipov in izpraznjeva-njem rudarskih vozičkov, liuntov, pa po navadi rudo tudi tehtajo, da vodijo kontrolo, koliko jo dvignejo na površje. Širite katoliško časopisje! H kateri točki navodila o denarnih NAGRAD Banov«"3 Mali oglasi V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženitovanjski oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. \lu/be iičeio ji Vajenci | B lluibodobe HI II Šivilja - začetnica I (piSci£0uLeS re-1 Krojaškega pomočnika sirota brez staršev - iS6e stavrauija Union, Maribor, sprejmem takoj. . GrašiS mesto k šivilji. Naslov v upravi »Slov.« pod St. "Ulit | 1000 din dobi kdor preskrbi stalno službo v tovarni. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 7270 Miha. TenetiSe, p. Golnik. Krojaškega vajenca . „ . .. „ i7. okolice Ljubljane, sprej- OpreMO mOfllSlKO meni. Vrbinc, Vidovdanska I sprejme salon Ivanka Steg-cesta 20, Ljubljana. (v) I nar. Stritarjeva 9. (b) 15 letno dekle 15-17 let staro deklico Krojaškega pomočnika sprejmem takoj. Jože Jane, Senično-Križe, Gorenjsko. Dekle k otrokom sprejmem. Nasloy v uprnvi •Slovencat pod St. 7384 (b) Čevljarskega pomočnika sprejmem takoj za stalno. Reflektanti naj se zglnse osobno. Zamik, Gajev«. 9. z osnovno šolo, se zeli iz- 9prejmem „„ laija doma*a 27 letni hlapec z dežele učui trgovine. . Naslov v deln Naslov v upr „S|0T ... „ I vseli poslovalnicah »Slov.« | poJ gt 7344 po: pod št. 7055. (v) (b) Fant Mizarskega pomočnika iščo službo — linjrnjši Ljubljani ali okolici. Naslov: podružnica »Slovenca« y Novem mestu (7271). (a) ■ ^ _ ^ ■ ^^ 8prcjme An. C,nt nnčton in 79nP/, 0 stanovanji, hlevom in vrtom, ugodno naprodaj. -Naslov pri Grajskem urar-ju v Mariboru. (p) takoj oddam v najem. — Kodeljevo, Povšetova. (n) Hiša s sadovnjakom naprodaj. Več se izve pri Ivan Jeučič, Loka pri Zid. moštu. (p) IŠČEJO: Enosobno stanovanje išče ena oseba. Naslov v upravi »Slov.- pod St. 7228 primeren za trgovino, oddam v najem. Ponudbe pod »500«, p. Marij« Snežna, (n) V Brežicah in okolici so naprodaj biSe, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki in gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega voleposestva. Pojasnila pri inž. Miklau Otmar, Brežloe. Hiša z vrtom v Vodinatu naprodaj. Naslov, v upravi »Slovonca« pod šf. 7387. (p) Vila z večjim vrtom ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Sloveuea« pod št. 7333. (P) Prvovrstni lokal oddam pod ugodnimi pogoji. Najraje za Strikarijo, ker ni blizu nobone. J. LeskovSek, Hajhenlmrg. 2- ali 3-sobno stanovanje ne predaleč od Zvezde, čisto, išče uradniška družina za julij ali avgusl. Ponudbe im upravo »Slov.«« pod »Vesten plačnik.: 7292. Dvostanovanjska hiša v okolici Ljubljane, poceni naprodaj zaradi premestitve. Nnslov v upravi »SI.« pod St. 7399. (p) ^df tnttf porf pCAtt-nato konica kakffl VbuUj&tn.. Stavbišče, sončno v Ljubljani (Kodeljevo) -naprodaj. Elektrika in vodovod zraven. Poizve se: Jjjubljana, Štepanjn vas Sfi. Kodeljevo, (P) g tremi stanovanji, z ali brez zemljišča - naprodaj. Sv. Miklavž pri Mariboru St. «7. (P) Dva večja trg. lokala na Tyrševi cesti nasproti »Figovca , oddam. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Ceutcr« št. 7350. (u) Dvostanovanjsko hišo 5 sob,, kopalnica, lep vrt. severna periferija Ljubljane, ugodno prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7402. (p) Dvosobno stanovanje iščeta dve osebi v Ljubljani ali .okolici za mesec junij-julij. Ponudbe s ceno upravi »Slovenca« pod »2-članska uradniška družina 7334. (c) ODDAJO: Enosobno stanovanje oddam. Stožice 1311, blizu Smrketii. (č) Parcelo v Tacnu pod Šmarno goro 1000 m', sončno, že parcelirano' — prodam. Vprašati: Novak Tacon 35. (pl Hišo s pekarijo ter majhno stavbno parcelo z gospodarskim poslopjem, po ugodni ceni prodam. Leskovšek, Jezica št. 11 pri Ljubljani. (p) Oddam pekarno v prometnem krnju, blizu cerkve - v najem. Ponudbe v podružnico. »Slovenca« v Celju, pod St. 7433. (n) 7.a ktmnm aavarovane ctimtrhe poljubne velikosti in oddaljenosti — od 10.000 din navzgor, razpolaga polre-dovalniea »TRIGLAV« — Maribor, - Aleksandrova 12. gosp. poslopje, sadni vrl, njive -' proda Milcr Andrej, Krška vas St. 93, pri Brežicah. (P) Skladiščne prostore obsežne, nahajajoče se v sredini mesta, oddam takoj v najem. Pouudbe v upr. »Slovenca« pod »Skladišče« St. 7355. (n) Enodružinsko hišico 3 sobico, kuhinja, klet, z vodovodom iu elektriko *-poleg cerkve in šole, blizu Ljubljane, prodam za din 58.000.—. Naslov v trafiki Pasaže nebotičnika. (p) 0m T jm 4F _ Or~i 102% vet Vaeumatic s&ss DUOFOLD MEHANIČNO GARANTIRANO POPOLNO NALIVNO PERO: Din 750, «00, 500, 450. PRIMERNI SVINČNIKI Din 350, 100 NOTTER 1 DRUG , GUNDULlČEVA ul 5, ZAGREB Sobo s kuhinjo oddam r; junijem. Stožice št. Mi Ljubljana. (č) rentabilno, v Ljubljani poceni prodam. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Hru-uiluo knjižice«, št. 7323 (p) enonadstropno, 7. zasajenim vrtom, z dobro vpeljano gostilno - prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod š't. 7061. (P) nahajajoč se v sredini mesta Celje, takoj prodom ali oddam v najem. Ponudbe v upravo »Slovonca«« pod »Hubertus* 7354. (11) Enosobno stanovanje v pritličju, oddam. Orlova St: 37." 1 (č) polovico šeststanovanjske v Ljubljani, 52.000 din, eno-nadstropna, kolodvorska, gostilniška, pri Ljubljani, 30.000 ,din - prodamo. Poslovalnica Zagorski, Koryt-kova 26-1. (P) Majhno hišico v Ljubljani ali okolici — kupim an ceno 25—35.000 dinar pa majhno parcelo dO 10.000 din- Ponudbe v upravo »Slovenca««, poti gotovino« 7363 (p) V Sromljah prodam lep vinograd 7, zidano kletjo. gozdom, sadortosnikom 1 ha - 36.000 din. - Cerjnk Alojz. Z S- Obrež, Artlčo, Brežice. (P) Enosobno stanovanje v sredini mesta, takoj oddam dvema starejšima osebama. — Nnslov v upravi »Slovencu; pod St. 7386. (č) Dvosobno stanovanje spnčno, oddam za 325 din. Izve sc: Celovška 107. (č) H-nosobno stanovanje oddam. Prof. Savnik, Ko-daVjflva-- štepanja vas 123. ' t|g - Enosobno stanovanje oddam takoj ali kasneje, •tarnikova ulica 10. . (č) 7. moderno prikolico, ugodno naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 7221. (f) primeren za mehanično delavnico, oddam na periferiji Ljubljane. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Dolenjska eesta«/št. 7298. (n) Trisobno stanovanje v J. nadstropju, oddam s 15. majem ali 1. junijem. Kopalnica, plin, balkon. -Vprašati: Tavčar, Ilirska suporsport, s kompletno napravo, malo vožeu —' ugodno prodam. — Itotaiv Črnuče. (f* Športno motorno kolo 500 cijm, znamke »Itutfgo«, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7254. (f) .Trgovski lokal prostoren, s kompletnim Špecerijskim inventarjem iti -kletjo, oddam v-promet-nom kraju Gorenjske. Pismeno ponudbe v upr. »SI. pod šifro »Kranj« št. 7095. v odličnem stanju, močan kompletno urejen, porabi na 100 km za 37 din kuriva, prodam za 8500 din. Kes 1 jeva 4. (f) Lepa vila dvostanovanjska, 7. obsežnim gospodarskim poslopjem, 130 m1 bet. skladiščem in vrtom, v celotni izmeri 2300 m!, na Kodeljevem v bližini tramvaja, ugodno prodam. Primerno za večjo obrt ali manjšo Industrijo. Ponudbe v upravo »Slovenca«« pod Ugodno — 500.000» St. 7369. (p) prodam ali zamenjam za lažjega ali tudi za drva. Naslov v upravi »Slov.«: pod št. 7389. (f) 2 aH 3 sobno stanovanje oddam 7, junijem. Podjun-ska ulica 6. (č) Veliko njivo in gozd (prazen), pripravno za letoviško stavbo, pri cesti, ravnina, pol ure od kolodvora Medno, za šmarno goro — prodam najboljšemu ponudniku. — Marija Pongračič. Zavrli 7, poŠta Medvode. Slov.« poti »Dobiček iu trajnost, št. 7338 Denarne posle: Posredovanja Hredllot -vnovtenle t loti za takojšno gotovino - IMalOJfte kapitala Poravnave - Upravo nepre mičnin — Davtne napoved« — informacije - Ureditve retlzlle, bilance, in stalne honlrolo knlgovodstva tei vse diuee trgovsko gospo darske poflle Izvede SVETOVALEC koncesiionlrona trgovsko - gospodarska poslovalnica iti. Kovačič v Ljubljani. Cesta 29. oktobra stev. 7. 13 letnega fanta močnega, zdravega, oddam kmečkim ljudem. - Naslov upravi »Slovenca« pod št. 7225. (r) Gotovo še ne veste da dela krojač Jager, Hrenova 2, obleke po isti ceni kakor v okolici. Samo s to razliko, da nudi boljSe delo. (r) Interesantno knjigo dobite brezplačno, ako nam pošljete 100 točnih naslovov vaših znancev. - Knjigarna Ant. T u r k nasl., Ljubljana, Tyršcva 36. (r) Mlekarske zadruge, mlekarne! Iščem dobavitelja za večjo in stalno dobavo čajnega masla. Ponudbe: Mlekarna »Drama«, Erjavčeva St. 2. Ljubljana. (r) Tudi Vaša obleka bo kakor nova ako jo pustite kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-S Pralnica — Svetlolikalnica posteljne mreže, železne zložljivo postelje, otoma-ne, divane In tapetniške Izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnlk - Mestni Irg 13 Ugoden nakup morske trave, žime In cvllha za modroce ter blaga za prevleke pohištva. Gostilno in hotel Zodnfl ostanki! v Uogatcu, oddamo v najem z vsem inventarjem. Sredi trga, 10 tujskih sob, 4 gostilniški lokali, velika dvorana z gledališkim odrom, veranda, avtogaraža, kleti, shrambe, obsežen zelenjadni vrt 1'oniulbe z navedbo jamstva poslati na Celjsko mestno hranilnico v Celju. ,,Slovencev a" podružnica Uublfona, furševa cesto (palača Poštni dom) Nemški tečaj Z in brez kuhinjskega tečaja prirede v počitnicah (julij—september) in tudi v šolskem letu (3, 5 in 10 mesecev) Šolske sestre V Eggenbergu pri Gradcu, Georgigasse 84 Zidar pleskar ki ima usposobljenost za samostojno opravljanje vseh v zidarsko stroko spadajočib del in s samostojno usposobljenostjo za vsa pleskarska in slikarska dela se sprejmeta v službo v umobolnici v Ljubljani. — Predstaviti se je osebno 7, vsemi spričevali med uradnimi urami v pisarni umobolnice v Ljubljani, Poljanski nasip 52 Japonsko dumping platno a Din 6.—, rožnato za domače obleke a Din 8.— se dobi pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15 Naznanilo i Preselil sem svojo trgovino s kožuhovino na JurilCev trg 3. Priporočam se cenj. damam za shrambo kožuhovine popravilo in moderniziranje čez poletje po konkurenčnih cenah ter barvanje vseh vrst kož. Krznarstvo Kenk Franc Jurčičev trg 3 Industrijsko podjetje v Ljuhltaiti za knjigovodstvo mlajšega pridnega trgovsko naobraženega uradu Zaželiena je parletna praksa, ni pa neobhodno potrebna. Pismene ponudbe s prepisi spričeval in navedbo referenc na: Reklam Rozman, reklamno podjetje. Ljubl|ana, Pražakova 8/1 Vsem, ki rabijo reklamne koledarje! Za vsako industrijo, podjetje, trgovino in obrt je najkoristnejša »reklamna novost« enkratna obdaritev svojih odjemalcev s stenskim odn. namiznim »Večnim koledarjem« Najučinkovitejša reklama, a vendar velikanski prihranki z ozirom na dosedanje izdatke pri nakupu reklamnih koledarjev in sicer: Pri odjemu 100 komadov si prihranite z Večnim koledarjem v petih letih 2800 din, pri 250 komadih 6000 din; pri 500 komadih 10.600 din; pri 1000 komadih 19.600 din; pri 2000 komadih 36.000 din; pri 5000 kom. 75.000 din; pri 10.000 kom. 140.000 din. Ne samo, da ima obdarovanec pri rokah Večni koledar, ampak ie dovolj prostora na koledarju za vplivno reklamo vsakega podjetja v najizrazitejši obliki, sliki in besedi, ki ostane stalno pred očmi obdarovančeve okolice. Cenjene interesente opozorimo, ki razumejo pomen učinkovite, a vendar cenene reklame, da nam čimprej javijo pismeno svoj naslov z navedbo obrata in eventuelno število potrebnih izvodov, če hočejo biti pravočasno postreženi zaradi predvidenega obilnega dela Ne odlašajte na poznejši čas, ker Vam hočemo najprej predložiti podrobno ponudbo, načrte in morebitne nasvete. Izvršimo vsako delo po predloženem osnutku, sliki, tekstu, panorami itd. po isti ceni z Večnim koledarjem. Prodajna cena se 6uče med 3.50 in 7 din za komad. Založništvo reklamne novosti »VEČNI KOLEDAR« Ljubljana I., Miklošičeva 6. V vseh denarnih, trgovskih, gospodarskih in zavarovalnih zadevah se zaupno obrnite na mene. Ne odlaSajte na zadnji čas Posojila p r e s k r b i m točno in kulantno brez vsakega predplačila. Oblastveno dovoljena pisarna: Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka ulica št. 12 — Telefon 38-10. Priložite znamke. Širite »Slovenca«! ti „ Vsemogočni je poklical k Sebi, po dolgi mučni bolezni, prevideno s tolažili sv. vere, našo nad vse ljubljeno sestro, teto, gospodično Marijo Kasfelrc upokojenko tobačne tovarne Pogreb naše nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 8. maja ob Vi 18 iz hiše žalosti, Zg. Šiška, Vodnikova c. 19, na pokopališče v Dravlje. Z g. Šiška, dne 7. maja 1938. Žalujoči ostali H Oklic V zapuščinski zadevi po dne 19. marca 1938 umrli Smole Juliji, posestuici v Ljubljani, Kolezijska ul. št. 34, se bo v zapuščino spadajoča nepremičnina vlož. žt. 1562 d. o. Trnovsko predmestje, ki obstoji iz visokoprillične hiše z vrtom, zaradi tus. sklepa z dne 21. aprila 1938 opr. št. I O 344-38-5, prodala na prostovoljni sodni dražbi, ki bo v petek, dne 13. maja ob 11 dopoldne v pisarni Ivana Ušla k ar, javnega notarja v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 8. Cenilna vrednost, ki je tudi vzklicna cena, znaša 177.142 din. Vsak dražitelj mora pred dražbo položiti kot vadij 18.000 din. Natančnejša pojasnila se poizvedo v pisarni podpisanega javnega notarja kot sodnega komisarja, kjer so na vpogled tudi dražbeni pogoji. Ivan Ušlakar, javni notar kot sodni komisar. Pozor! Radi ogromne zaloge in pomanjkanja prostora odprodamo Iz skladišča wec sto koles nemškega izvora, Jerše Leo, Kotnikova ulica Poleg Mesirie elektrarne. JAVNO SKLADIŠČE TURK, Telefon 30-73 Hugo Wast: 41 Zlato večnega Juda Toda Izraelovo politično delo je postajalo vsebolj zapleteno zaradi nesloge v bančništvu, ki je bilo razdeljeno na dve skupini: na Mayerbeere proti Rheingoldom. Ker je buenosaireško sinagogo vodil Kohen, je bil v meslu vpliv prvih skoraj ničeven. Finančni nauki Mayerbeerov so ee ujemali s pojmovanjem argentinskega gospodarstva, ki ni nikdar poznalo zlatega denarja ter je zmeraj živelo pod zasilnimi denarnimi uredbami. Nasprotno pa je skupina Uheingoldov, ki je v svojih blagajnah imela večino zlata na 6vetu. zahtevala, naj se vse države oprimejo zlate podlage. Ko so za roša newyorškega Kahala izvolili Elio Silbersteina, kar je bila spletka Uheingoldov, je v argentinskem gospodarskem življenju začel pihati drug veter. Tisti čas je Mattricio zaupal Tamari svojo dogodivščino z Marto Blumenovo in Tamara se je razveselila. Bankirjevo hčer je komaj poznala, toda uganila je, da je njena narava polna nasprotij: da je nemirna in preračunana, uporna in mistična, ognjevita in čnierna, ozkosrčna in romantična. Zaradi svoje lepote, drznosti in bogastva bi Marta lahko bila živ in močan judovski kvas v katoliškem taboru in najboljša zaveznica Kolie-nov v velikem boju z Hlumeni. Tamara je že slišala, kako se iz groba oglašajo kriki starega rabina, njenega očeta, in kriki njene matere Sare z ognjenimi lasmi. Toda takoj ee je v njej začel glasiti nemir. Njen brat, ki se je z najzapeljivejšim dekletom v Buenos Airesu igral kakor maček z mišjo, se it> dal ukrotiti globokim očem Berte Ramove. To je Tamaro zelo potrlo. Kdaj se je neki morala vtihotapiti v tisočletno srce Kohenov kap- lja krščanske krvi, da se je v tridesetem rodu duhovnikov in žrtvovalcev ntogla roditi taka sa-njarska ljubezen? Ko ji je brat pripovedoval o prizoru v Co-legio Militar in o tem, kako je bila Marta razdražena, se je Tamara zamislila: >To žensko poznam bolje od tebe, ne da bi bila kdaj govorila 7. njo,« mu je odgovorila. Vzbudil si v njej ljubezen, jo navdahnil s svojim duhom ali da rečeni bolje, z mojim. Naredil 6i iz nje strašno orožje, zdaj ga pa zapuščaš v rokah našega sovražnika. Ta ženska, ki ni navajena trpeti takih porazov, se bo maščevala.« »Ne boj se. Ljubi me in me bo poslušala.« »Njena ljubezen ne velja tebi. Ljubi nadčloveka, ki misli, da ga je odkrila v tebi, ljubi utelešenje svojega rodu, lepoto, nedostopnost in oblast, in sicer tako zeio, da te je nekoč vprašala, če ei ti tisti, ki bo prišel v svojem lastnem imenu, če si ti Antikrist.« »Res je.« »Zdaj pa. ko je videla, da te je vzelo drugo delale, je odkrila, da ima njen malik lončene noge. Zdaj te zaničuje in le ne potrebuje. Razodel si ji naše skrivnosti, zdaj jih bo uporabila proti tebi « Pod prevleko svoje sveže strasti Mauricio ni razumel tega govorjenja. V kratkem je čutil na sebi udarec sinagoge. Newyorški Kahal je odredil, da izobčenca iz 1900 spet sprejmejo, kmalu nato pa so Blumena izvolili za roša. Tamara je bila nekega vročega poletnega dopoldne Sama doma, ko ji je bral telefoniral vest o svojem porazu in o tem. da je spet prišel na oblast Zaharija Blumen. Ta stvar ni bila samo majhna dogodbica v velikem boju Rheingoldov proti Maverbeeroiti To vprašanje je bilo bolj denarno kakor versko. Bl""ien je bil eden najbogatejših ljudi na svetu. To je človek ugotovil že. če je upošteval samo gotovino in zilato. Če pa je vedel, da lahko Blumen poleg ogromne imovine, poleg nepremičnin razpolaga še z rezervami lasine banke, ki niso znašale manj kakor deset milijonov zlatih funtov šterlingov, potem si je šele lahko predočil vso njegovo moč. Bogastva sultanov v najbujnejših vzhodnjaških pravljicah so bila prgišče zemlje v primeri z Blumenovim zakladom Večkrat so tuji listi z zavistjo pisali o tem, da en sam človek lahko po mili volji na sv ovni denarni trg ali vrže ali pa potegne z njega ali potopi na dno morja take ogromne zneske, ki veljajo več kakor velika vojska in več kakor velika mornarica z vsem orožjem in strelivom. In ta odpadli Jud, ta človek, ki je zavrgel njo, Tamaro Kohenovo, zato, da se je poročil s kristjanko, 6e je zdaj polastil Kahala in dosegel v njem zmago, ki je bila nov napad na njeno rodbino. Duhovniški rod Kohenov je dobil rano na korenino in ne bo nikdar več ozelenel. Njegovi sovražniki bodo zapeli zmagoslavne pesmi. Te misli eo Tamaro razbesnele. Z okna je gledala na svoj ograjeni vrt. kjer so iz tal poganjali grmi jasmina in šopi rož, najlepših rož v Buenos Airesu. Zlala čebela, ki se je opijanila v rožnem ke-lihu, je padla na Tamarino golo roko. »Gospod.« si je misflila, ne da bi se zmenila za prelepi dan in za čudoviti cvetni kras, »moja mlada leta so bila zaradi tega človeka uničena in skrita kakor pastirjev šotor.« Grenke solze so ji začele močiti lica in ustnice so mrmrale Jeremijevo kletev: »Spominjaj se, da sem govoril zanje, da bi obrnil od njih tvojo jezo. In dobro so mi vzeli za zlo. Zato izroči njihove sinove lakoti in ostrini meča, in njihove žene naj ovdove. In njihovi možje naj umro za kugo. In njihovi mladeniči naj poginejo v vojni. In naj se sliši vpitie. ki vstaia iz njihovih hiš. Kajti izkopali so jarek, da bi padel vanj.« Opazila je spečo čebelo na roki in jo nežno položila na polico pri oknu. Domislila 6e je, da je storila kakor Debora, katere ime pomeni v hebrejščini čebela. Mauricio ji je včasih rekeil tako. ker mu je ugajala izredna postava te judovske Device Orleanske, osvoboditeljice, sodnice in prerokinje, ki je prinesla Izraelu njegovo največjo zmago in najbojevitejšo bojno pesem, kakršne danes še ni spesnil noben pevec. Ljubila je svoje redko in elegantno rodno ime, kakor lo, ki ji ga je vzdeval brat. Tamara pomeni palma. Včasih jo je predramil žalostni spomin na ljubko Abealomovo sestro, ki je njena nečast bila vzrok za strahovito maščevanje in je razvnela bratomorno vojno v hiši kralja Davida. Toda njena duša ni bila taka kakor duša strte Tamare, čeprav je tudi njo ljubezen prevarala Bila je prej podobna divji Debori in rada je ponavtljala njeno ponosno pesem, ki je dvigala vojake na boj za izraelsko stvar proti kananej-skeniti poveljniku Sisaru. Ta večer je Mauricio jedel pri Tamari. »Ali mi nisi pripovedovala nekoč, da je oče te Berte Ramove učenjak?« »Da.« »Alkimist?« »Da.« »Razloži mi. Kaj razumeš pod alkimistom?« »Človeka, ki umetno izdeluje zlato.« »In misliš, da je to možno?« »Da. Mislim. Julius Ram izdeluje zlato v svoji delavnici.« »Ali ti je povedala .. . lo ona?« »Ne. Slišal sem otl njega.« »Če je to res, bi nam ta človek lahko prinesel zmago nad našimi sovražniki. Uničili bi j Blumene in Rheingolde ter dali moč v roke pravih Izraelcev.« & Ta varstvena znamka na steklenici Novosti vseh oblačil šport, kamgarn oblekoi perilo Itd. — najceneje: Presker, Ljubljana. (1) Svež« naifinejie norveško ribje olje iz lekarn« I dr. G. Piccolija v Ljubljani I »e priporoča bledim ia slabotnim osebam. OmjGMčc, DA STE KUPILI ZA ČIŠČENJE VSEM KOVINASTIH PREDMETOV, OGLEDAL IN OKEN PRIZNANO NAJBOLJŠE SREDSTVO Sidol katero vsled kemičnih sestavin vse te predmete ČISTI, POLIRA, OHRANI, DESINPICIRA PAZITE NA VARSTVENO ZNAMKO I Gepelj, malo rabljen [ poceni prodam. Fr. Barle, Luže p. Šenčur pri Kranju. 11000 smrekovih hmeljevk kupim. Ivan GluSič. Tyr-| Seva cesta 50, Ljubljana. Hrastove vrtne stebre I v vseh dimenzijah ln v | vsaki količini - dobavlja vagonom ali lastnim tov. avtom Ivan Veršec, | trg.t Podčetrtek (1) Harmonij, čebele I naprodaj. Harmonij močne konstrukcije, zelo glasan, primaren za manjšo cerkev. Čebele v A. Ž. panjih. Zupan, Sv. Ema, p. Pristava. \lMmB Slamo pšenično, prešano, vagon-sko pošiljke, proda Eksport Koražija, Maribor. (t) Avtobusno podjetje dobro idoče, v letoviškem kraju v Slovonijt, brez konkurence, se ngodno proda. Interesenti naj »e javijo v upravo »Slov.« pod št. 7081 Dobro seno prodam Škerjanc, Radomlje. (1) „VEEEB1T" otroški vozički ZAGREB Mesnička ul. 7 na dvorišču. Nalaovejšl do sedaj te ne-videnl modeli za 1938 v spe-etiainl la nalvečji trgovini otroških vozičkov. Prodala ia gotovino ln na odplačilo. C"nlk s sukam! brezplačno. Jjrežlte oglas zaradi natlova. KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi že od Din SSO*— naprej. Nova trgovina LJubljana ■ TirJeva cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze) Branjarija s prazno ali opremljeno sobo, ugodno naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7322. (1) Železna blagajna dobro ohranjena, naprodaj. Ponudbe v gostilno Sporer, Sv. Jurij ob juž. žel. (1) VINA dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON STEV. 25-73 Športni voziček moderen, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca pod St. 7191. (1) Mesarji, pozor! I Prodam poceni dvigalo za klavnico (Aufzug) in S no- | žev (Biegemesser), vse v i dobrem stanju. Naslov upravi »Slov.« pod št. 7304. Več rabljenih koles in novih, prvovrstnih znamk | - poceni proda Lipar, Cerklje. (1) | Prodam mizo za krojača, perilo ter I pohištvo. Gosposvotska cesta 2-1II., desno. (1) »Kappel« pisalni stroji pričajo o odličnih Izdelkih I nemških tovarn. - Pisalni | stroji za pisarno in potovanje. - Najmodernejša | oprema! KLEINDIENST & POSCII I Maribor, Aleksandrova 44 | Manufakturna trgovina obstoječa nad 100 tet, v I večjem mestu dravske banovine, v najprometnejši | ulici z modernimi izložbami, prvovrstno vpeljana -1 so zaradi preselitve takoj | ugodno proda. Ponudbo upravo »Slov.« pod »Ugoden primer« 7280. (1) | Padavica (epilepsija) krči, živčne bolezni ln pomanjkanje spanja. — Zanesljivi ln najboljši uspehi so se dosegli uporabo skozi trideset let preizkušenega »Epilepsana« Pobllžnja navodila daje lekarna Fišter, Osijek III Globok otroški voziček prodam. Langus, Einspie I lerjcva 22, Bežigrad. (1) OKRAJNA ORGANIZACIJA JUGOSLOVANSKE RADIKALNE ZAJEDNICE ZA OKRAJ PTUJ naznanja, da je umrl njen zaslužni predsednik Ivan Vesenjak minister v pokoja in banski svetnik Za ptujski okraj zaslužnega in neumorno delavnega moža bomo ohranili v trajnem spominu I Otroški voziček globok, poceui prodam. — Počrvina, Bernekcrjevu 44, Zelena jama. (1) Kolesa in šivalne stroje prvovrstnih znamk »Dur kopp« »Anker« in nemške nove ter rabljene od 250 din naprej dobite v trgo vini »Triglav«, Resljeva IG Reklamne cene, velika izbira pri dlsfe Tyrševa c. 51, Ljubljana - Bežigrad Cvetlični med domač, nudi najoeneje J. Menart, Domžale. (11 šivalni stroj »Jax« pogrozljiv, šiva naprej in nazaj, štika, nov, cena din 1150. Novi trg 4, pritličje. Pisalni stroj v prav dobrem stanju — poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7118 (1) Brzojav! Prispele 60 originalne »Deerlng« kosilnice najnovejšega modela in rezervni doli zanje. — Fr. Stupica, železnina, Ljubljana, Go sposvetska 1. (1) Resnico govorč, ko trdijo da prodajamo najboljša in najcenejša kolesa rezervne dete in motorna kolesa. Velika Izbira! Kolesa od 600 din naprej. Splošna trgovska družba et. Vid nad Ljubljano PŠENIČNE OTROBE nadomestijo SLADNI KALIČKI ki so najizdatneje krmilo za molzno krave. Dobite jih pri tvrdki Fran Pogačnik, d. z o. z. v Ljub Ijanl, Tyrševn (Dunajska) cesta 33, v Javnih skladiščili (Balkan). (1) Šivalni stroj »Singer« prodam. Trnovski pristan št. 22. (I) Šivalni stroj dobro ohranjen, prodam. Kolodvorska 35-1, desno. Fino zlato verižico ugodno prodam. Ogleda se v trafiki nasproti hotela »Štrukelj«. (1) Kodak 6x9 cm Enostavno ali precizno izdelana kamera, popolnoma iz kovine z dobro lečo in Kodak-zaporom za moment- in časovne posnetke. Ima trojni zaslon, ki se more izmenjati. Aparat je opremljen z dvema optičnima iskaloma za vodoravni in pokončni format, matico za prožilo in matico za stativ. Urejen je tudi za uporabo pankromatskih filmov. Enostavno upravljanje, ostre in briljantne slike. Din Zahtevajte ponudbe od Vašega fototrgovca! Zahvala Vsem, ki so nam izrazili svoja topla sočutja ob smrti našega nepozabnega doktorja Borisa Krištofa izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini za pogrebne obrede, upravam državne bolnišnice v Novem Celju, državne bolnišnice na Studencu in v Ljubljani, dravski diviziji za častno spremstvo, oficirskemu zboru, zdravniški zbornici, zastopnikom zdravstvenih korporacij, vsem gg. zdravnikom za požrtvovalno zdravniško pomoč, čč. sestram in strežnikom za vestno in požrtvovalno nego ob bolezni in za spremstvo, pevskemu zboru uslužbencev umobolnice Ljubljana-Studenec za ganljive žalostinko. Nadalje se znb ljujemo njegovemu kolegu prijatelju dr. Alfredu Fischerju za lepo poslovilne besede ob odprtem grobu, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, darovalcem vencev >n cvetja ter vsem, ki so pokojnega spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti v prerani grob. Sveta maša zadušnica se bo darovala v kapelici Splošne državne bolnišnice v Ljubljani v ponedeljek, dne 9. maja 1938 ob 6.30 zjutraj. Štedilnike lz Jekla — rje proste, kromirane, želez j ne, vseh velikosti, brzo partlnike, gnojn črpalke, [ vrtne ograje po najnižjih cenah pri Ciril Podržaj Ig št. 147 pri Ljubljani POSTELJNE MREŽE [ tzdeluje In sprejema rabljene v popravilo najceneje ALOJZ ANDLOVIC. Gregorčičeva ulica 6t pri i Napoleonovem spomeniku i Banaško lucerno, ribniški | fižol za seme in koruzo j za sejanje, dobite v najboljši kakovosti pri tvrdki | Fran Pogačnik d. z o. z. I v Ljubljani, Tyr5ova (Du-I najska) cesta 33, v Javnih I skladiščih (Balkan). (1) Kolesa NSU najnovejši letošnji model, in razne druge znamke — dobite edino pri Krmelj Popi, Celovška 141. - Isto- i tam več moških in dam-I škili koles, še dobro ohra-I njenih, že od 150 din dalje. Poročne prstane I ure, verižice, uhane, ka kor tudi očala, k u p 11 e najbolj ugodno pri Josipu JANKO, urnrju v Kom niku. gutna, nasproti far ne cerkve. - Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. Ljubljana, dne 7. maja 1938. Jovanka Krištof in ostalo sorodstvo. Vulkanizirajte sami I avlognme itd. brez apara- i ta, s Bredstvom Gomanln« Poskusna garnitura (za ne I koliko popravil) po povaet j ju S7 din. - Glavno zastop I stvo: Tchtiička poslovalnicn Ing. Ivan Schneider Zagreb, Masar.vkova It. Dalije, krizanteme hortenzije, pelargonije, ho gonijo in druge cvetlicc za okras vrtov in bal ko nov, nudi po solidnih ce nah Ivan Šimenc, vrtnar stvo. Lepi pot 24, Ljub ljana. Tel. 31-44. (1) KROJAČI! - ŠIVILJE! Damsko in moško krojno knjigo dobite pri: KNAFELJ ALOJZIJ Ljubljana Križevniška ulica št. 2 Najnovejši sislem. Zahtevajte prospekt Ure in zlatnino za birmo nudi najcenejše Ivan PA K IZ Ljubljana, Pred Škofijo 15 NAUMAKN 3000 kg govejega sena prodam. Jakob Celaree — Vrhnika 11. (t) Otr. vozički zelo lepi, športni, globoki šivalni stroji »Singer«, »Pfaff« in drugi pogrezljlvi — ter kolesa najboljših svetovnih znamk po zares nizkih cenah naprodaj pri »Promet« nasproti Križanske cerkve I Živali ii Moderna mala papiga je ušla. Odrta naj so proti nagradi Pražakova 17-11 Jertto. Konje težke^ pol t o ž. k e za delo, kobile In skopljcnco ter konj«, na vprego in ježo preskrbi najceneje In zajamčeno Julio Hoffmann Cakovec - Mcdjlmurjc Kolesa Motorji nadomestni deli S. Rebolj & drug Ljubljana. V Juniju se preselimo go Miklošičevo cesto I Otroški vozički naj- DVokolesa, Šivalni stroji novel šib modelov motorji, trlclkijl pogrezljlvl Po zelo nizki cenil Ceniki franko! ..TRIBUNA" F. BATJEl, IJUBIJAN A, Karlovik« « Podružnica: Maribor. Aleksandrova eetta 28 JEeTevrdka BOKAL ANTON ki Vam dobavi in položi PARKETE domače in slavonske LJUBLJANA, Resljeva c. 23 Telefon 49-82 Zmerne cene. Solidna postrežba Zahvala Podpisana se čutim dolžno javno se zahvaliti primariju dr. li 1 u m a u e r j u za težko izvršeno operacijo, ki mi je rešila življenje. Zahvaljujem se sob. zdr. dr. L a v r i č u , asistentu dr. B a j c u in dr. Hafnerju, okr. zdr. dr. M a jenu iu lit. okr. zdr. dr. L e b i n g e r j u , č. sestri G a -brieli ter vsemu pomožnemu osebju. Francka Prijatelj in družina J u r j e c, Šmartno pri Liliji. CENIK ZASTONJ Ljubljana, škofijska palača vhod PogaiarJev trs r Na zalogi vedno sveža povrtnina (solata, špargli, grah, nov krompir, artičoke, kar-fiole), sadje, oranže italijanske, grške in Jaffa, limone, rozine, fige vseh vrst, mandlji, lešniki, orehi itd. Telefon 25-47 Skladišče Tabor 2 Točna postrežba. Solidne cene BRZOPARILNIKE z bakrenim ali jeklenim v ognju pocinkanim kotlom. KOTLE ZA ŽGANJEKUHO vseh sistemov, kakor tudi pralne kotle, bakrene in aluminijaste kotle za kuhanje sadnih sokov, tovarniške naprave itd. vedno najceneje pri tvrdki ..KOTLARKA" dr. z o. z.. Ljubljana, Kolodvorska ulica 23 imhfn" pr«s'p«ku Mlad diplomiran kemik se išče za laboratorij železarne v provinci. Znanje metalomikrosko-pije, metalografije in fizikalne kemije zaželjeno. Ponudbe z življenjepisom in sliko pod šifro >933« poslati na Propaganda a. d. preje Jug. Rudolf Mosse a. d., Beograd, poštni predal 409 O Na vsako mizo pijača za mlado ln staro brezalkoholni jabolčni sok dobite pri tvrdki ADA1BERT GUSEL INDUSTRIJA SADNIH SOKOV Maribor, Aleksandrova cesta 39 Pozor! ULIVAMO bronaste vseh vrst in velikosti. Izdelujemo motorne brizgalne, ter vse gasilske potrebščine in vsakovrstne kompletne stroje. Ulivamo vse strojne dele iz sive litine, bakra, medenine, aluminija i. t. d. — Cena konkurenčna! Kratki dobavni rok. — Se priporoča: ,ZVON' K. D. št. vid n/ljubuano „SLOVENECu, podružnica: Miklošičeva cesta it. 5 Zahvala Prav iskrena zahvala vsem, ki so našo drago mamo, gospo Uršulo Porenta spremili na njeni zadnji poti, vsem. ki so ji poklonili cvetje, in vsem onim, ki so nam na katerikoli način izrekli sožalje. Št. Vid nad Ljubljano, dne 8. maja 1938. Žalujoče hčere Porenta. Zahvala V teku bolezni in ob smrti mojega soproga g. Petra Loparnika sem bila deležna od vseh strani toliko sočutja in tolažbe, da se ne morem zahvaliti vsakemu posebej. Zato se tem potom zahvaljujem vsakomur in vsem, ki so rajnemu kakorkoli lajšali bol, spremili pokojnika na njegovi poslednji poti in mu darovali cvetje — meni pa stali ob strani v teb težkih dneh. Posebno zahvalo sem dolžna šef-primariju ljubljanske bolnišnice g. dr. LavričU, gg. dr. Thalmannu m dr. Koprivniku v Mariboru, ki so pokojniku očetovsko lajšali telesno bol; čč. duhovščini za spremstvo; g. nadučitelju v p. Rajšpu za prisrčne poslovilne besede in pevskemu društvu »Maribor« za ginljive zalostinke. Maribor, dne 8. maja 1938. Marica Loparnik in otroci Dražba lesa Začasna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra 24, bo prodala na javni dražbi pri sreskem nafelstvu v Celja dne 21. maja 1938 iz svojih gozdov revir Rogla na Pohorju 4200 plm iglastega lesa na panja. Pogoji, vzorci ponudbe in pojasnila se dobijo pri gornji upravi, pri Sumski upravi razlaščenih gozdov v Črni ter revirnem vodstvu razlaščenih gozdov, Sv. Lovrenc na Pohorju. K Vsak dan sveži jogurt prirejen iz čiste bolgarske kuture, pod držav nim nadzorstvom, se dobi pri ..Gorenjskih mlekarskih zadrugah" v Ljubljani Majstrova 10, tel. 24-46 v vseh njenih podružnicah in v kavarnah. Razpis Občina Dolsko, okraj ljubljanski, razpisuje pogodbeno mesto občinskega tajnika Šolska izobrazba: 4. razredi srednje ali nje, enake strokovne šole. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v 30. dneh po objavi tega razpisa pri tej občini'. •• Občina Dolsko, dne 2. maja 1938. Št. 855. Naš dragi soprog in oče France Tomšič mestni uradnik je danes ponoči, po težki bolezni, spravljen z Bogom, umrl. Pogreb bo v ponedeljek, dne 9. maja ob 4 popoldne i* splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica za nepozabnega pokojnika se bo darovala v soboto, dne 14. maja ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Petra. V Ljubljani, dne 7. maja 1938. Marija roj. Sušni k, žena; Francelj, Marjan, Janei. otroci; Tomaž, oče; Vera in Lojze, sestra in brat. ZAHVALA. Vsem, ki so sočustvovali ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, strica in svaka, gospoda Jožeta Keršiča se tem potom najlepše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo g. zdravniku dr. Krisperju za požrtvovalnost, č. g. župniku Mihi Jenku, g. Trškanu za poslovilni govor, dalje pokojnikovim stanovskim tovarišem in vsem ostalim, ki so pokojnika v tako lepem številu spremili na zadnji poti. Ljubljana, dne 8. maja 1938. 2 a 1 n j o { j ostali. Za birmo... Darilo za celo življenje KOLESA v prvovrstni izdelavi, solidni okvirji, zunanje lotani, z obojkami, poni-klani ali kromirani znamke AXO, kupite ugodno pri H. SUTTNER - Ljubljana - Aleksandrova c. 6 Zahtevajte brezplačen ceniki Ugodni plačilni pogojil 5 Č. č. duhovščini in cenj. občinstvu mi je čast naznaniti, da sem .reselll svoio delavnico v Mariboru z Tattenbachove v Gosposko ul. 46 Ob tej priliki se za vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor na pr.: restavriranje oltarjev in drugih cerkv. predmetov, antikvitet, umetnin, starih slik, pozlatarstvo itd. uljudno priporočam. Moja tvrdka, ustanovljena leta 1873, se je s svojo solidnostjo in poštenostjo vedno odlikovala. Z spoštovanjem ALOJZU Z0RATTI, pozlatar - MARIBOR, Gosposka ulica 16 Istotam se sprejme učenecl Zahvala V globoki žalosti, ki nas je zadela ob izgubi naše preljube in nepozabne matere, gospe Mariie Tomšič ki ja v starosti 83 left umrla 28. aprila v Ivanšah in smo jo 30. aprila pokopali na pokopališču v Kostanjevici, izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki »o nam izrazili sožalje in nas tolažili ob bridki izgubi naie matere. Posebno pa se zahvaljujemo kostanjcviiki mestni godbi in vsem onim, ki to rajno mater v tako lepem številu spremili k večnemu počitku. Ivanše, Kostanjevica, Zagreb, 6. V. 1938. Tereilfa in Ljubo KobaL Najboljše angleške štofe dobite na odplačilo po isti ceni kot za gotovino V TRGOVINI ANGLEŠKIH Š T O F O V Anastas Pavlovih BEOGRAD Za vzorce obrnite se na Zagreb. ZAGREB PRASKA 4 Kupujte svoje pri naših inserentih! Molitvenike vseh vrst • Rožne vence Verižice in svetinjice • Mirtine venčke in šopke • Trakove Sveče • Ročne torbice nudi najceneje trgovina H. NIČMAN LJUBLJANA, Kopitarjeva uL 2 s Jjift .•..■'.; rrj Zahvala V dnevih neizmerne žalosti in bolesti ob težki, nenadomestljivi izgubi nad vse ljubljenega soproga, očeta in brata, gospoda dr. Mavriciia Matiašiča banovinskega idravnika v Kamnika in njegovega ljubljenčka sinka Mihca smo bili deležni vsestranskega sočutja, zato izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Prav posebno pa se zahvaljujemo gg. zdravnikoma dr. Polcu in dr. Puclju, ki sta mu ves čas dolgotrajne bolezni tako požrtvovalno stala ob strani, in g. kanoniku M. Riharju za duhovno tolažbo v poslednjih urah njegovega življenja. Iskrena zahvala g. župniku M. Jenku za v srce segajoči govor ob odprtem grobu, prav tako vsem duhovnikom, ki eo ga v nepričakovano velikem številu spremljali na zadnji poti. Iz srca smo hvaležni za udeležbo pri pogrebu pokojnikovim, stanovskim tovarišem in prijateljem našim, zahvala vsem zastopnikom civilnih in vojaških oblasti, korporacij in uradov, pevcem društva »Kamnik« za ganljive žalosti nke. Končno vsem in vsakemu posebej, ki ste kakorkoli z nami sočustvovali in se spomnili nepozabnega pokojnika bodisi s cvetjem, bodisi z molitvijo za pokoj njegove duše, tisočera zahvala: Bog plačaj! Kamnik, dne 7. maja 1988. ■ arija Matjašlčeva in ostalo sorodstvo. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Celi Izdajatelj: Ivan Rakove« Urednik: Viktor Ceniff