S10 S"t. “ 4. IctO. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja 2'— K V" fl©1ld^ -v,; 5. septembra 1021* Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 430 K Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. ■ 1 1 1 , ■ .y m c Uredništvo: 'ova ulica 1 A. Talefo« 3S0 Uprava: %\ v Telefon 41 A x . % % ’mko Spopadi na zapadn@m Ogrskem se nadaljujejo. MADŽARSKA NE NAMERAVA ZAPUSTITI ZAPADNE OGRSKE. Šopronj, 4. sept. (Izv.) Iz Wigen-dorfa poročajo, da je tamošnje prebivalstvo napadlo neko avstrijsko orožniško patruljo. Tekom nastalega iboja je imelo avstrijsko orožništvo jznatne zgube. Kakor pa se je moglo dognati, niso bili napadalci domačini, pač pa preoblečene madžarske jtolpe, ki so vdrle v vas. Madžarski ; ministrski predsednik grof Bethlen ae je podal v Steinamanger, kjer se namerava pogajati z avstrijskim komisarjem za zapadno Ogrsko. London, 4. sept. (Izv.) Glasom {včeraj semkaj dospelih poročil, se položaj v zapadni Ogrski ni bistveno spremenil. Budimpešta se odločno brani odstraniti iz zapadnoogr-$kih komitatov oborožene tolpe in Ullh pomagače, ker hoče s tem pri« siliti Avstrijo'h gotovim teritorijal-nim koncesijam. Kot zlovešči znak proti mirni ureditvi tega vprašanja smatra »Daily Telegraph« hladnokrvni predlog madžarske vlade, naslovljen na poveljnika zavezniške komisije, da naj se Madžarom dovoli, da zasedejo del spornega ozemlja z regularnimi četami. Poveljnik zavezniške komisije je ta predlog kategorično odklonil. Budimpešta, 3. sept. Poslaniška konferenca v Parizu je poslala madžarski vladi noto, v kateri izjavlja začudenje glede zavlačevanja evakuacije Zapadne Madžarske. Nota naglaša, da je kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev lojalno izvršila evakuacijo Baranje in da mora ‘Madžarska slediti temu vzgledu. Strašna grosadslstva madžarskih < častnikov. DVAINDVAJSET ROMUNSKIH IN SRBSKIH TRGOVCEV UMORJENIH. Praga, 4. sept. »Prager Presse« javlja iz Komorna, da je dospel tja češkoslovaški državljan Bolyes, ki te bil 13 mesecev interniran na Madžarskem. Izjavil je, da je bil svoj čas tv Budimpešti s silo rekrutiran in da je potem služil v hotelu »Britannla« in da je bil priča umora 22 romunskih in srbskih trgovcev. Belyos je predložil oblastvom fotografije o madžarskih zverstvih, ki so jih vršili pri teh umorih. 'ALBANSKO VPRAŠANJE PRED ZVEZO NARODOV. Ženeva, 3. sept. Na včerajšnji seji •veta zveze narodov, kateri je predse-jdoval kitajski delegat We!lington Ko, mo pretresali albansko vprašanje. Angleški zastopnik Balfour je obširno po-gočal o albanskih mejah in zahteval, da jostanejo tako, kakor jih je določila po-»lanlška konferenca v Londonu leta 1913. Nato je svet zveze narodov zaslišal albanskega delegata škofa Nolija, H Je izjavil, da se strinja s poročilom delegata Balfourja. Zastopnik kraljevine jBrbov, Hrvatov in Slovencev g. Milju-lin Jovanovič, naš pooblaščeni minister iv Bernu, je zastopal stališče naše vla-jde, ki pristaja na mejo od leta 1913, a ki zahteva popravke meja pri Debru, Prizrenu in Skadru. Hkrati je izjavil, jda naše Sete niso zasedle albanskega »zemlja, temveč so zasedle demarkacijsko črto, ki je bila določena v premirju. Zveza narodov je soglasno sprejela predlog Balfourja. — O tej zadevi poroča Presblro: Včeraj Je svet zveze narodov v neoflcielni seji zaslišal albansko obtožbo, v kateri se trdi, da Vprlzarja kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev nerede v Severni Albaniji. Naš zastopnik g. Jovanovič, poslanik v Bernu, je ugotovil na podlagi note ml-rfditske vlade, da gre tu za skupno irstajo kristjanov, ki zahtevajo neodvisno republiko z lastno vlado. Odgovor našega zastopnika Je popolnoma izne-■adil Albance, ki so pričakovali drugega nastopa. Svet zveze narodov se ni mogel odločiti, kaj naj stori v tem vprašanju in je sklenil, da izroči to vprašanje plenumu zveze narodov. Atene, 3. sept. »Patris« poroča, da ni mogoče misliti, da bi mogli krščanski mirlditski uporniki ostati pod muslimanskim in arnavtskim jarmom. Grška politika v vprašanju grškega prebivalstva v Albaniji je ista, kakor je bila prej. Na balkanskem polotoku ne smemo ustvarjati novega šlezkega vprašanja. Velika Albanija bi povzročila razdor na Balkanu. Rim, 3. sept. Državni podtajnik Be-stioni je izjavil sotrudniku lista »Gior-nale d’ Italia«, da Italija nikdar ne zapusti otoka Sasena, ker je to edina opora za italijansko varnost v Jadranu. IZ MINISTRSKEGA SVETA. Beograd, 3. sept. Današnja seja ministrskega sveta je trajala od 16. do 19.30. Minister za pravosodje Trifkovič je izročil v podpis ukaz o pomiloščenju manjših krivcev. Razen tega je bilo podpisanih nekaj diplomatskih ukazov. Ministrski svet je dal neki mariborski tvrdki dovoljenje za čiščenje struge reke Save do Mitroviče za 1 in pol milijona dinarjev. RAZPRAVA PROTI UBIJALCU DRAŠKOVIČA. Zagreb, 3. sept, Razprava proti ubijalcu pokojnega Milorada Dra-škoviča se bo. vršila v Zagrebu, a ne kakor je bilo prej mišljeno v Beogradu. POBOJI V SANDŽAKU SE NADALJUJEJO. Priboj, 3. sept. Takoj drugi večer, ko je odšla četa vojvode Pečanca, je razbojniška družba Huseina Boškoviča napadla hišo nekega kmeta v selu Vrbova, srez Priboj. Razbojniki so oplenili hišo in ubili sinova omenjenega Seljaka. JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKA POGAJANJA O RIBOLOVU V JADRANU. Rim, 3. sept. Iz Pule javljajo, da Je tjakaj dospela italijansko-jugoslovenska delegacija za sporazum o ribolovu v Jadranu. Delegacija je takoj odpotovala na Brionske otoke, kjer se bodo člani delegacije posvetovali o tem predmetu. Računa se, da se bo tukaj dosegel popoln sporazum, ki bo ščitil interese na obeh straneh. MASARyK JE RATIFICIRAL STATUTE MEDNARODNEGA SODIŠČA. Praga, 4. sept. Predsednik Masa-ryk je podpisal ratifikacijski zapisnik o statutih mednarodnega sodišča. Češkoslovaška vlada predlaga v to razsodišče kot člane profesor Otavskega od praškega vseučilišča, poslanika v Londonu Mastnega, profesorja na Sorbonni Olitlsa in predsednika beograjskega kasacijskega sodišča Jovanoviča. ČEŠKA POMOČ RUSIJL Praga, 4. sept. Ministrstvo za narodno zdravstvo in češkoslovaški Rdeči križ sta sklicala kongres češkoslovaških zdravnikov, ki bo izdelal načrt za čim prejšnjo in čira izdatnejšo pomoč Rusiji. ODHOD ČEŠKOSLOVAŠKE TRGOVSKE MISIJE V MOSKVO. Praga, 4. sept. Danes odpotuje v Moskvo češkoslovaška trgovska misija 8 članov, ki je vzela s seboj pet vagonov živil za Češkoslovaško, ki se imajo vrniti iz Rusije. OMEJITEV OBOROŽEVANJA. Ženeva, 3. septembra. Švicarska brzojavna agentura poroča: Komisija zveze narodov za omejitev oboroževanja je proučevala poročilo podkomisije o odgovorih glede omejitve izdatkov za oboroževanje. Od 27 držav, ki so poslale odgovor, jih 15 pristaja na to. Nekatere države so predlog sprejele, nekatere pa si izgovarjajo pridržke. Poročilo je prišlo do zaključka, da preiskava ni dovedla do temeljnega uspeha. Velik del odgovorov nudi znak neodločnosti, ki se splošno pojavlja v sedanjem političnem položaju. ANGLEŠKO-IRSKA POGAJANJA. London, 3. sept. »Daili News« javljajo, da je Devalera predlagal Lloyd Georgeu, da se razgovori v Londonu nadaljujejo potom parlamentarnih delegatov. i Odvisna ali neodvisna sodk.4. G. Angjelkovič, preiskovalni sodnik, ki je vodil preiskavo zoper obtožene in neobtožene komuniste je bil ukaznim potom tega posla razrešen in prevzel ga je preiskovalni sodnik g. Vujič. Motivacija za to desauviranje g. Angjel-kovica pa glasi: Ker preiskava ni dognala pričakovanih rezultatov!, Za vsakega jurista je takoj jasno, da gre tukaj za najbolj grobo kršenje sodnijske neodvisnosti. Na sodnika ne sme nikdar vplivati kaka simpatija ali antipatija do osebe, ki jo zadeva preiskava, tem manj pa je seveda dopusten kak vpliv ali celo pritisk od zgoraj na sodnikovo razsodbo. Sodnik je pred svojo vestjo dolžan po popolnoma objektivni preiskavi izreči svoj kri\> ali nekriv in vse, kar ga v izpolnjevanju te težke njegove naloge moti in mu jo zavestno otežuje, se mora smatrati kot skrajno nemoralno ogrožanje prav-nega reda, ki določa, da ima biti sojen vsak državljan po zakonu iti ne po željah slučajno na vladi se nahajajočih mogočnikov. Ne bi se na tem mestu pečali s tem vprašanjem, ako bi šlo le za kak posamezen slučaj, ki bi ga zakrivila protizakonita samovolja posameznika. Toda znaki kažejo, da se hoče sistematično uničiti sodnikovo neodvisnost in s tem odpraviti zadnji forum, od katerega sme danes svoboden jugoslovanski državljan jiričakovati pravično razsodbo, kakor to določa zakon. Za bizantinskim postopanjem proti pravilno izvoljenemu ljubljanskemu županu je prišel na vrsto preiskovalni sodnik Angjelkovič, ki je bil ravno tako, kakor g. Pesek potisnjen ob stran brez vsake sodnijske preiskave ali kake sodnijsko dokazane mu krivde le radi tega, ker njegova preiskava ni rodila »pričakovanih rezultatov. če se bo to protipostavno postopanje proti sodnikovi neodvisnosti ponavljalo, če bodo današnji vlastodržci zapostavljali sodnike, katerih objektivno poslovanje ne bo rodilo od njih pričakovanih in njihovim tendencam zaželjenih uspehov, potem pade vse naše pravosodstvo na stopnjo srednjega veka, kjer je sodnik moral soditi tako, kot je to hotel njegov službodajalec >— vladar. Kjer sodišče v slučajih, hi se je v njih šlo za spor med navadnim državljanom in vladajočim, ni nudilo niti najmanjše garancije za pravično, objektivno razsodbo, temveč je bila sodba gotova že vnaprej na škodo tre-notno slabotnejšega, pa če je bil tisočkrat v pravu. Slučaj Angjelkovič bo že sam na sebi silno mučno vplival na vse naše sodnike in marsikdp izmed njih bo morda v podobnih slučajih, kot je bil Angjelkovičev, omahoval med svojo vestjo in svojo kariero. Kam bi to pri ponavljanju privedlo, mora biti vsakomur jasno. Gospode, ki so pričeli hoditi to krivo pot, ki mora voditi k uničenju vsakega prava v državi in s tem do razpada naše države sploh, svarimo in jim kličemo: Ne gre za g. Peska, ne gre za Angjelkoviča niti za komuniste, temveč za obstoj države gre! VELIKI NEMIRI V INDIJL Pariz, 3. sept. »Petit Parisien« Javlja, da so v Kalkuti izbruhnili nemiri med pobunjenimi domačini in angleškimi četami. Po vsem mestu stoje po ulicah barikade. »Matin« Javlja iz Londona, da je v angleških političnih krogih zavladalo veliko vznemirjenje glede uporov v Indiji in da je indijski podkralj proglasil obsedno stanje. Nauen, 3. sept. »Daily Telegraph« javlja iz Kalkute, da se smatra vstaja v Indiji za udušeno, ker so Moplahi imeli zelo velike izgube. PRED MEŠČANSKO VOJNO NA KITAJSKEM? Nauen, 3. sept. Po brzojavki iz Londona je izbruhnila v kitajski provinci Hupei vstaja, ki je naperjena proti tujcem, čijih naselbine so kitajske čete oplenile. Angleški poslanik Je opozoril kitajsko vlado na to, da bodo Angleži sami morali ščititi svoje sonarodnjake, ako Kitajci ne bi mogli jamčiti za varnost. Francoske bojne ladje se baje nahajajo v borbi z vstaši. Pričakuje se, da izbruhne velika meščanska vojna, ki bi se utegnila razširiti preko pokrajine Hupei. ZAVRNJENI MADŽARSKI PREDLOGI GLEDE KOREKTURE MEJE S ČEŠKOSLOVAŠKO. Praga, 4. sept. »Slovenski Den-nik« objavlja vest, da je madžarska vlada predlagala konferenci veleposlanikov v Parizu neko izpre-membo meje med Madžarsko In Češkoslovaško, po kateri naj bi se Madžarski odstopil del Slovaške s Košicami in Bratislavo. Konferenca veleposlanikov je madžarski vladi predlog vrnila, ne da bi ga bila sploh vzela v pretres. Češkoslovaške no-vine vidijo v tem dobro lekcijo za Madžare, ki Jih bo prepričala, da Je trianonska mirovna pogodba absolutno neizpremenljiva. Mlchčl Zevaco: ..NOSTRADAMUS." In res »o bili od železa. Njih roke •o bile pravcati primaži, kadar so pograbile koga. Nallk jeklu so se ble-Ičalo njih oči, kadar so s smrtonosnim pogledom premerile zaznamova-'60 žrtev. Njih misli — tri ali Štiri misli: kocke, vino, pohota in pokolj . njih redke, preproste in okorne misli so bile ulite po tistih železnih kalupih, ki služijo prirodi v ustvarjanje prvotnih bitij, na katerih potem prosveta in vzgoja uspešno ali za-inan preizkušata svojo moč. Njih geslo je bilo: »Z jeklom!« Ubijanje Jim je bilo pijanost, moritev — pra-veselje, enako kakor pritisniti surovo samico na kosmate prsi ali izprazniti z neizmernimi požirki meh vina, začinjenega z dišavami. Takšna je bila železna četa kraljice Katarine. Imela pa je tudi svojo letečo četo četo v svili in čipkah: dvajset plemiških hčera, izbranih izmed najlepšh' kipov ljubezni, vročih in razuzdanih, toda naučenih računati tudi v najhujšem ognju polti. Bile so ogleduška mreža, ki jo je vrgla Katarina na kraljevski dvor; nihče ni mogel uiti njenim zankam. Umele so se ponujati, odrekati se in se vdajati — in kadar se je katera vdala, je njen enonočni ljubimec mislil, da plove v paradiž slasti; toda njih pohotni objem je bil smrtonosen, zakaj sredi Uubavnih krčev so mu Izvabile skriv- nost, na katero je prežala kraljica, skrita v svoji molilnici- Njih geslo je bilo: »Z ljubeznijo!« Kadar je Katarina, ki je imela vedno nemirno vest, sodila po obrazu kakega velikaša, da nekaj ve, ga je zaznamovala članici leteče čete, ki se je kmalu javila z raportom; in kraljica je odločala, zakaj srce, duša in 'misel osumljenčeva ji je bila poslej izročena. Ako je sumnja utihnila, je dala možu živeti; ako se je izkazala utemeljeno, je pokazala nesrečneža svoji železni četi, in najkesneje čez tri dni so ga našli zaklanega na kakem uličnem ovinku... Baron de Lagarde je bil poveljnik jeklene čete. Nad svojimi jezdeci je imel neomejeno moč; držal jih je v jarmu strašne discipline. Vsa dva-najstorica je vztrepetala, kadar se je pokazal med njo. Toda če se je bližal kak pohod, je snel za nekaj dni svojim zverem nagobčnike ter jih odvedel na razvrat, kakor bi jih peljal na boj, gosteč jih tako z vsakaterim blaženstvom: s pijanostjo vina, pijanostjo ljubezni in pijanostjo krvi. Vrata Louvra so bila Lagardu odprta, dasi so ga dvorjani odrivali. Nihče ni vedel, kaj mu pravzaprav očita; no, bil je sumljiv. Lagarde ni bil izmed tistih, ki jih sumnja drugih ljudi vznemirja; toda — bodisi iz »politike«, bodisi ker mu je ukazala Katarina — na dvoru se je pojavljal le toliko, kolikor je baš moral v po-kaz, da Ima pravico dostopa. Med Katarino in baronom Lagurdom glavo, ki je snovala, in roko, ki je izvrševala — je bilo zato potreba zaupnika in posredovalca. Ta zaupnik in posredovalec je bil grof de Montgomery, poveljnik telesne straže Henrija II; njegova služba je bila zelo odlična, zelo zavidana in zelo sijajna. V dnu svojega srca je Montgomery ljubil kralja; toda kraljica ga je držala v svojih krempljih, in ne brez tehtnega vzroka. Nekega večera — bilo je že pred leti — se je razigral med Katarino in Henrijem strašen prizor, kakršni so bili tako pogosti v tem kraljevskem zakonu. In Katarina tistikrat še ni poznala umetnosti molčanja. Njeno sovraštvo do Diane Poitlerske je izbruhnilo nalik hudourniku, zakaj bila je ljubosumna kakor vse Italijanke. Kralj je skomignil z rameni. »če je tako,« je dejal s svojim hladnim, mehkužnim glasom, »pa pojdem naravnost k Dlani iskat ljubezni, ki je pri kraljici nisem našel.« To rekši ji je obrnil hrbet. Zapuščena Katarina je bridko jokala; a to so bile poslednje solze, ki jih je imela preliti soproga. »In kdo bo tolažil mene,« je vzkliknila, »mene. poniževano in zaničevano?« Ozrla se je in zagledala gardnega kapetana, ki je prisostvoval nastopu molče in nepremično kakor kip. Videla ga je mladega, čilega, silnega. Začudila se je njegovi brezčutnosti to hkrati je rakU sama prt «efcJU »Ta človek bi me bil zmožen maščevati!« S svojim bistrim umom je mahoma uvidela, kakšna sila bi bil v njeni roki mož, ki bi ji bil vdan brez pridržka. Zato je stopila k Montgome-ryju in ga nagovorila: »Ste li slišali?...« »Ne, gospa,« je odgovoril kapetan. Ta beseda je navdala kraljico z občudovanjem. A vztrajala je: »Slišali ste, kako ravnajo z menoj. Zadnja med častnimi damami, ki ml jih dajejo v zasmeh — ne, najnižja mojih dekel ne bi tr ca takšne žalitve. Povejte, ste li slišali?« »Gospa,« je dejal kapetan, »jaz vidim in slišim le tisto, kar mi je ukazano videti in slišati.« »Dobro,« je siknila Katarina. »Ukazujem vam, da ste slišali!« Montgomery je videl pred seboj mlado ženo, ki so jo delale njene solze tem krasnejšo; njene oči so sijale, obraz je bil kakor škrlat, ustnice vlažne. Bliskoma je zaslutil, da je kraljica v tej minuti ženska in da bo njegova, če on le hoče, in — ako se uresničijo te vrtoglave sanje in postane Katarinin ljubimec — da se mu nudi bodočnost, polna bleska in sreče. »Za glavo igram!« je rekel sam pri sebi. »Križ ali mož! Srečo ali smrt!« In padel je na kolena ter zamrmral: »Oh, gospa, če mi ukažete, potem mir videl, potom Mm aUiall Zakaj moja vladarica ste, in pri Bogu, ki me čuje, se vam kolnem, da mi poka srce, ko gledam svojo kraljico pregnano s prestola, jaz, ki bi jo hotel videti svetnico v zlatem oltarju! Pri-sežem vam, da bi rad umrl, ako bi bilo potreba, takoj, to uro, samo da bi smel piti s svojimi ustnicami sveie solze, ki kapljajo iz vaših oči...« Tedaj je storila Katarina nekaj krasnega: vzdignila je kapetana, ovila ga s svojimi rokami ter ponudila svoje oči njegovim ustnicam, rekoč: »Ndte, vzemite!...« Ko je grof Montgomery proti jutru ostavil kraljičino sobo, sta bila izmenjala nepreklicne besede in sklenila zvezo, ki je ni moglo pretrgati nič razen smrti... Ljubavna noč, ki se ni ponovila nikoli več! Le časih je Katarina pokazala Montgomeryju, da je zanj bolj ženska nego kraljica. Toda ko je kapetan zapazil, da ostaja zasanjana sreča neprijernljiva kakor fatamorgana, In je spoznal vlogo ki mu je bila namenjena, se je izmuznil. »Gospa,« je rekel, »hotel sem bhi junak; imejte usmiljenje in ne storite me razbojnika!« In nekega dne ii je privedel La garda. »Bvo vam vašega človeka,« dejal (Dalje prih.) je Naročajte »Jugoslavijo*i Ljubljanski veles Lesna industrija. Znano je da je Slovenija poleg Bosne in visoke zapadne Hrvatske najbolj gozdna dežela. Dočim ima Bosna 50 odstotkov svojih tal pokritih x gozdi, zanndna Hrvat*ka 45 odstotkov, ima venlja 42 odstotkov površine po sčene z gozdi. To je zelo veliko; malo dežel v Evropi se more ponašati s takim gozdnim bogastvom. Vrednost našega gozda je tem večja, ker je povečini dobre kakovosti, v velikem delu iglast gozd, dočim je hrastov gozd zastopan le v manjši meri v bližini hrvatske meje. V gozdu je velik del našega bogastva. Dozdaj povečini izvažamo napol sirov les, to je obtesane hlode in deske, za katere so bili najboljši kupci Italija, Grčija in Egipt. Pri tem moramo povdariti izredno ugodnost, ki se nam nudi glede izvoza lesa. Poleg bogastva v gozdih samih po sebi nas je priroda obdarila tudi z Izredno ugodno lego, da jih moremo primerno eksploatiratl. Naša dela kakor tudi ostali najbolj gozdnati, predeli Jugoslavije leže tik ob AdrijI. Nesrečna rapallska pogodba nam je sicer zaenkrat zaprla obstoječe dohode do naših pristanišč, toda snujoča se Kočevska železnica nam jih bo v nepredolgem časa znova odprla. In morje je za prevoz najcenejša cesta, zlasti pa, ker ona pobočja našega Krasa, ki so obrnjena proti morju, nimajo gozda, In gozda po ostalih deželah in državah, ki leže ob Sredozemskem morju, le s tem razločkom, da drugod nimajo v notranjosti bogatega nadomestila kakor ga imamo k sreči ml. Italija, Grčija, Mala Azija, Sirija, Egipt in na severu Afriška obala, Španija ter Portugalska, povsod tod se razprostirajo po gorovjih le puste goličave, bodisi popolnoma gol, »kalovlt svet ali pa nizko grmičje in bodičje ter borni gorski pašniki. Te dežele bodo vedno naš trg, tu bodo ostali trajno naši odjemalci. Toda ne le les kot napol siro-vlno, marveč tudi za lesne izdelke, bomo našli ob navedenem morju kupce, zlasti pa v njega vzhodnem delu. In v tem je ena najpoglavitnejših naših nalog bližnje bodočnosti. Kajti les predelati popolnoma in izvažati ne polfabrikate, marveč že končne izdelke, to je kardinalna zahteva naše lesne industrijaliza-cije. Prvi naš velesejem nas prepričuje, da imamo za to dane že prve začetke. Imamo že precejšnje mizarstvo, imamo domačo lesno obrt, ki Jo Je brezpogojno prenesti v ve-leobrat. In naposled ne smemo prezreti pletarstva, za katero je dana v našem ozemlju vzpričo obilo zastopanih vlažnih tal polna možnost ^živahnega razvoja, treba Je le kultivirati fine vrste vrbja, druge uvoziti ln se — učiti pri Cehih. Naj bi bil sedanji velesejm ravno glede lesne lndustrijallzacije učitelj za kupce izven Slovenije, za nas doma pa energična vzpodbuda in kažipot, na katere stroke moramo koncentrirati svojo podjetnost. — Spoznali bomo, da je ravno v lesni Industriji velik del naše industrijske, naše gospodarske bodočnosti. n na nami n in nar. Pod naslovom »Le mystčre du bl6« (Skrivnost žita) prinaša pariški list »Le Matin« članek Pierre Caziot-a, poljedelskega inženerja in bivšega šefa kabineta poljedelskega ministrstva, kateri članek bi se dal z malimi spremembami aplicirati na razmere v naši državi. Članek se glasi: »Ni Žitnem trgu se vrše sedal zelo čudne operacije, vodene toli diskretno, kolikor aktivno. V Parizu je padla v zadnjem času cena kruhu na 1.10 franka kg, kar odgovarja 90 frankom po kvlntalu žita; to je cena tujega žita v naših lukah. Na trgovinski borzi notira francosko žito le 75—80 frankov, torej 10 do 15 frankov manj, od česar imajo že korist posredovalci. Končno se kupujejo od enega meseca sem velike koločine žita tu in tam pri poljedelcih med 60 in 65 frankov kvin-tal. Z ozirom na tako ceno ne bi se smel kruh prodajati dražje od 0.75 do 0.80 franka kg. Žito se plačuje tako komaj več nego dvakrat dražje, nego pred vojno. Ni ga živila, ki bi bilo padlo od premirja sem na tako nizko ceno in ker je žito bilo pridelano z gnojili, materijali in delavskimi močmi 4 do 5 krat dražjimi nego pred vojno, so poljedelci pri sedanjih cenah v zgubi. Ako bi ta padec cen, na katerem se konzu-menti ne okoriščajo, trajal, bi ruiniral poljedelce opustošenlh pokrajin, ki so letos storili velikanski napor in katerih drugi pridelki (oves in sladkorna pesa) so močno trpeli vsled suše. Ta padec cen je bil umetno povzročen po številnih mešatarjlh, ki tekajo po deželi in ki so povsod razširili govorico o zelo obilni letini ter tako proizzvali nekako paniko pri preveč lahkovernih poljedelcih. Ta panika že pojema ter cene rastejo, a špekulacija je tako pobrala od poljedelcev tribut od 10 do 15 frankov od kvintala in to na nekaj milijonov kvintalov. Te manipulacije zamorejo Imeti, žalibog mnogo težje posledice s tem, da povzročajo kakor protiučinek, porast cen nad onim, ki se jih smatra za, pravične za poljedelstvo, t. j. žito po 75 frankov kvintal, kruh po 0.90 do 1 franka kg. Dejansko, ne glede na položaj svetovnega trga (tuje žito po 90 fr.), ni naš notranji položaj, v pogledu živil, nikakor sijajen, ker je suša imela naravnost porazne posledice. Kar se tiče človeških živil, bo pridelek krompirja, fižola In različnega sočivja zelo slab. Moralo se bo torej konzumirati več kruha. Kar se tiče živine, je pridelek krme, ki je minimalen, že načet v tem poletju; pridelane piče (krompirja, pese, odpadkov), }e malo; oves in ječmen se prodajajo dražje, nego žito. Oljtčne tropine stanejo 80 frankov kvintal ter jih je malo. Mlinarji vračajo otrobe ter ostanek mletve, skoraj po isti ceni, kakor žito; tako so poljedelci, ki so prodali svoje žito po 60 frankov kvintal prisiljeni, zopet odkupovati odpadke po Isti ceni; ta šala se jim zdi slaba, ker oni opažajo, da so bili dvakrat osleparjeni. Tedaj nastaja sledeče umovanje, ki dominira vse vprašanje žita: po ceni od 60 do 65 frankov kvintal je Žito za krmenje živine še najbolj cena piča. Nižajoč ceno žita, šireč povsod govorico, da naša žetev nadkriljuje naše potrebe, špekulacija toliko bolj dovaja do tega, da konzumira en del tega pridelka živina, v kolikor je vzdrževanje iste postalo pravcat problem. Tako bomo mogli stati prihodnje pomladi pred težkim izhodom in pred novim porastom cen. Konzumenti pa že sedaj lahko spoznajo prave krivce. Pa da ostanemo pri sedanjosti, škandal Je, da se prodaja po 110 frankov kvintal kruha, ko se je kupovalo žito po 60 do 65 frankov kvintal. Kruh, ki izhaja od milijonov kvintalov žita, kupljenega po nizkih cenah, bi se moral prodajati isto tako po nizki ceni (0.75 do 0.80 franka kilogram); ako je drugače, je nedovoljena špekulacija očividna. Zakaj ne bi poljedelske zadruge, ob takih razmerah, dognali vse nakupe žita, storjene v zadnjem Času ter zahtevali, da se postopa proti onim, naj si bodo katerikoli, ki so kupovali žito ceno od poljedelcev in ki hočejo drago prodajati kruh kon-zumentom.« — Tako uvodom imenovani Pierre Cazlot v Matln-u. Mnoge njegove konstatacije veljajo tudi za nas. Opažamo, da se vsako pomlad širijo pri nas od izvestnih špekulantov govorice, da se nam obeta obilna žetev, na kar začnejo cene žitu padati. Ko so tl špekulanti napolnili svoje shrambe oz. spravili v žep, dotične kupne pogodbe o žitu v klasju, začne nasprotna kampanja, katera pretirava v nasprotnem smislu. Tako se je letos začela prodajati pšenica po 800 do 900 kron kvintal, a sedaj se cene pšenice vrte okoli 1100 kron kvintal. Razlika gre tako v žep špekulantom, ki so za časa nakupili žito, a konzument naj plača. Kar se pa tiče razmerja cene pšenice in kruha je pa pri nas še hujše nego na Francoskem. Pierer Caziot računa, da ne bi smel kruh biti dražji nego 20 % od cene žita. Pri nas je pa kruh za okoli 100 % dražji, nego žito. Tu bi pač morale poseči vmes državne in občinske oblasti. To je njih sveta dolžnost, kajti kruh je glavno živilo širokih mas naroda. Drag kruh podra-žuje mezde ln plače In dosledno vse življenjske potrebščine ter je drag kruh glavni vzrok draginje sploh in tudi slabe valute. V eminentno poljedelski državi, ki ma žita za izvoz, je nepojmljivo, da se jč najdražji kruh, dražji nego v državah, ki morajo žito uvažati. Tu je. nekaj gnilega. Draginfske in valutne ankete naj se lotijo energično tega vprašanja, naj stopijo na prste žitnim špekulantom in naj urede krušne cene in ugodne posledice se bodo kmalu pojavile. Kmetu pa, kakor producentu žita, se ne bo nikakor bati, da bo trpel vsled znižanja cen žitu. Oni, ki Je žito v začetku ceno prodal, je itak na zgubi, a tudi oni, ki Je proti koncu žito dražje prodal nima od tega v splošnem dobička. Draginja vseh obrtnih in industrijskih izdelkov In slaba valuta, posledice dragega kruha, nadkriljuje trenutni dobiček pri prodaji žita, ki Je pa zanj razmerno mnogo, manjši, nego oni brezvestnih žitnih Špekulantov, proti katerim bi se morala v prvi vrsti obrniti vsa strogost kompetentnih oblasti. , M II.. .III. I, ' — last psloni Ma. V soboto zvečer ob devetnajstih je gospod minister ln kraljevi namestnik Ivan Hribar na čast pokrovitelju ln otvoritelju Ljubljanskega velikega semnja g. ministru za trgovino ln Industrijo dr. Mehmedu Spahu priredili svečani obed. katerega so se med drugim udeležili tudi ministri za socialno politiko dr. Kukovec, zastopnik pokrajinskega namestnika dr. Baltlč, razni višji funkcljonarjl v ministrstvih Itd., poveljnik Dravske divizije general Doklč kot zastopnik vojnega ministra, Inšpektor v prometnem ministrstvu Nikolič kot zastopnik ministra za promet, nadalje češkoslovaški generalni konzul dr. Beneš, poljski generalni konzul Szezepanskl, francoski konzul De Berne Legard In avstrijski konzul dr. Leitmiiller. — Gospod namestnik Je pozdravil g. trgovinskega ministra ar. Spaho ln ga v svojem nagovoru prosil, naj še nadalje podpira našo trgovino in našo industrijo, da se krepkeje razvija In pripomore k blagostanju države. - Gospod minister dr. Spaho se Je zahvalil za tople besede g. namestnika in je dejal, da je bil presenečen, ko je videl tolik razmah v industriji In trgovini v Sloveniji ter da je mnogo pričakoval, a da je to, kar je videl, presegalo njegovo pričakovanje. Obljubil je svojo pomoč, da bo podpiral našo trgovino In zlasti industrijo. — G. Jelačin ml. je pozdravil g. ministra dr. Spaho ln dr. Kttkovcn in omenil v toplih besedah tudi delavstvo, ki mu gre zelo velika zasluga, da se Je naša industrija tako povzdignila, kakor se to vidi na Ljubljanskem velikem semnju, naglašal je. da se Je z velikim semnjem dosegel ne samo materijeinl uspeh, katerega ima navadno trgovec pred očmi, ampak tudi moralni uspeh, s katerim se lahko ponašamo. — Minister za socialno politiko dr. Kukovec se je zahvalil g. Jelačinu, da je naglasil zaslugo delavstva na polju industrije. — G. inšpektor Nikolič je izročil pozdrave g. prometnega ministra ki se iz nujnih služben, vzrokov ni mogel udeležiti otvoritve današnjega velikega semnja, ki pa je obljubil, da bo po svojih močeh podpiral industrijo v naši državi v kolikor to spada v njegovo področje . H- Našo ln tuje slatine. Naša Slovenija, posebno Štajerska, je bogata mineralnih voda, kakor Rogaška, Kostriv-niške, Radenska, Petanjska, Tolstovr-ška itd. Ker je izvoz otežkočen, se vsa ta podjetja le slabo rentlrajo. Tembolj nerazumljivo in vse graje vredno je torej, da naši trgovci in gostilničarji naročajo in vsiljujejo tuje, manj vredne kisle vode. Tako ima tvrdka Meinl v zalogi neko Talhajmsko slatino, ki se prodaja v hotelu Union 1. dr. Thalheim je slaboten izvirek slabe kisle vode pri Judenburgu v Nemški Avstriji. Doma te vode noben pes ne povoha, a pri nas gre v denar. Ali ni to sramotno za našo narodno in državljansko zavednost! Tudi avstrijske Preblauerce se pri nas razproda dosti več kot boljših domačih slatin. + Umetno gnojilo. Tvrdka v Alzaciji »Societa commerciale des Potasses d’ Alsace«, ki izdeluje umetno gnojilo, je ustanovila posebno zastopništvo za našo državo. Njen sedež je v Parizu: »Etablissments Majobrin 63 Rue Talt-bont, Pariš IX-eme«. Ta tvrdka bi rada vzpostavila velike zveze s našimi kmetovalci. V to svrho Je pripravljena nuditi kmetijskim zadrugam, katere so pod državno kontrolo in bi mogle dati dovolj garancije, vse mogoče olajšave glede plačilnih pogojev, kakor tudi glede transporta. Tvrdka dobavi naročila franko prva postaja v naši državi. + Plačilni nalogi ln prizivni roki Sestanek gospodarskih korporacij in organizacij se Je vršil na poziv trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo v zborničnih prostorih dne 1. septembra t. 1. Na sestanku, katerega Je vodil zbornični tajnik g. dr. Windlscher, se je obširno razpravljalo o posledicah, katere morejo nastati za davkoplačevalce v Sloveniji in Dalmaciji vsled odprave plačilnih nalogov ter skrajšanja prizivnih in rekurznlh rokov v davčnem postopanju. Odposlanci gospodarskih korporacij so sklenili, obrniti se na merodajna mesta ter v utemeljeni prošnji prositi, da se vzpostavi stari pravni položaj glede plačilnih nalogov in prizivnih rokov. Trgovska ln obrtniška zbornica je prevzela izvršitev storjenih sklepov. Naposled se Je razpravljalo o volitvah, ki so razpisane za davčne komisije. Obvladalo je mnenje, da pripada skrb za priprave teh volitev lokalnim organizacijam. '+ Dobava ekonomskega materijala za tobačno tovarno v Sarajevu. Dne 15. septembra t. I. se bo vršila v pisarni upravnika državnih monopolov ob 11. uri dopoldne ofcrtalna licitacija za dobavo 10.750 risov papirja različnih oblik in kakovosti, nadalje 850 zavitkov po 25 kg temnega kartona, 105,000.000 komadov in 650.000 metrov sponk iz pločevine, 2600 zvitkov gumiranega papirja po 250 m dolžine, 45.500 zvitkov papirja za smodke v dulžlni po 1500 m in 17.500 zvitkov papirja za svalčlce v dolžini po 1000 m v različnih širinah, 6000 kg lepa ter 20.000 kg jeklenih žebljev. Pravilno opremljene ponudbe v zapečateni kuverti Je pošiljati na kancelarljo uprave monopola v Beogradu. Interesentom so pogoji kakor tudi vzorci na vpogled pri Trgovski In obrtniški zbornici v Ljubljani. Mitu. m Split, 2. septembra. PredvČeraJI-njlm je bil končan kongres Jugo« slovenskega novinarskega ud raž* nja. Sprejel se je načrt kolektivne pogodbe z lastniki listov. Izpre-memba statutov se je odstranila * dnevnega reda, ker ni bilo pristop-' no zadostno število članov. Sprejeta je resolucija, s katero se poživljajo vsi novinarji, naj se zavzamejo In podpirajo akcijo za pomoč Rusiji. Tudi se je sprejela resolucija, naj vlada pri sprejemanju tiskovnega zakona skliče enketo novinarjev In vpoštevajo le-teh predloge In želje, dalje se pozovejo vsa častna so-, dišča sekcij, da najenerglčneje postopajo profl onim novinarjem, ki zlorabljajo javno besedo, ki naj se v težkih slučajih izključijo lz društva. Kar se tiče železniških voznih kart, je bil sprejet predlog g. Kor-kuta, ki zahteva karte za organi" zirane novinarje, ne pa za redak-cije. z dodatkom, da naj zahteva re-clprociteta s Češkoslovaško za vza-jemno Izdajanje železniških kart novinarjem. Izvolil se je odsek, ki naj stopi v stik z odsekom češkoslovaške novinarske organizacije, da se sklene konvencija med obema udruženjima. Po dolgi debati o preganjanju tiska je bila soglasno sprejeta resolucija, ki najenerglčneje protestira proti kršenju svobodnega tiska in zahteva, da se oni del ustave, ki govori o tisku, Izvaja najtoč-neje ter da se čimprej sklene moderen tiskovni zakon, v katerem M bil edini forum za kvalifikacijo pisanja novinarsko razsodišče, a t nobenem primeru administrativne oblasti. Do sprejema tega zakona naj se srbski zakon raztegne na vao državo. Nov odbor se ni volil, marveč Je bil sprejet predlog g. Bornemlsse, da naj sedanji odbor ostane do lz« premembe statutov. Odločitev oj mestu prihodnjega kongresa se Ja prepustila osrednjemu odboru. Beo-i grajska sekcija Je izrazila željo, da bi se prihodnji kongres vrlil v Beogradu. S kongresa »e Je poslal poadratt predsedniku češkoslovaške republike Masaryku. Priredili so se Izleti v okolico Splita, ln sicer na Via, t Jelšo, Hvar ln Trogir, Kaitel Solta in Omiš. Novinarje so povsod spre« jeli z največjo gostoljubnostjo ln po* častili z obedi, južlnaml In večerjami. Ves čas zborovanja «o bttt udeležnikl kongresa gostje mesta Splita. Odnesli so s seboj nepozabne vtise. Del se je vrnil včeraj, drug del Je šel v Dubrovnik, tretji pa S, Bakar. Guy de Maupasiant,; Silvestrov veter na razbiti ladii. Na najnižji «trani »em splezal na te ladijske ostaline in vdrl > krova v notranjost. Svetloba, ki je padala v notranjost skoti luknje in »pranje na ladijskem boku, je motno razsvetlje-vala dolge, temne, z vsakovrstnim lesovjem napolnjene dupline. Sicer ni bilo tu nič drugega kakor pesek, ki je na debelo pokrival lesena tla. Začel sem sestavljati zapisnik o stanju ladje, sedel sem na prazen, počen »od in pisal pri pošastni luči, ki J« pedala »kozi Široko razpoko, skozi katero sem mogel pregledati neskončno peščeno pustinjo, ki jo^ je ustvarila oseka pred mojimi očmi, Tuintam mi j« spreletel telo poseben drget, ki sta ga vzbujala mraz in samota, in prenehal sem pisati, da sem prisluškoval vsema nejasnemu in taj-ooatnamu šumenju v razbitinah: rakovicam, ki so praskale • svojimi upognjenimi kremplji zunaj po lesenem ladijskem obodu, tisočem malih morskih ki so s« ie spustile na tega mttvocm, tihemu in redovitemu vrtanja kakca, ki J« neprestano s suhim ii«m svedra grizel in razdeval “ IMMie* Nenadoma sem zaslišal tik sebe človeške glasove. V začetku se mi je zdelo, da so se mi prikazali izpod razvalin utopljenci, ki so mi hoteli pripovedovati o svoji bridki smrti. Toda ni trpelo dolgo, da sem po par krepkih zagonih splezal na krov in zagledal spodaj ob prednjem delu ladje velikega gospoda s tremi mladimi deklicami, ali, točneje povedano, dolgega Angleža z tremi »miss«. Očividno so se še bolj ustrašili kakor jaz, ki sem priplezal nenadoma iz luknje na tej zapuščeni trojamborki. Najmlajša deklica je hotela pobegniti, drugi dve sta se stisnili k očetu, ki je odprl na široko usta, kar je bil edini znak, ki je kazal njegovo razburjenje. Cez nekaj trenotkov je dejal: »yi lastnik od ta ladja?« »Da, gospod.« / »Ga smemo gledati?« »Gotovo, gospod.« Počastil me je še z dolgo av.gleško frazo, od katere pa sem razumel le večkrat ponavljano besedo »gracious«. Ker je iskal mesta, kjer bi mogel splezati na krov, sem mu pokazal najprimernejši prostor in mu podal roko. Splezal je gori in pomagala sva deklicam, ki so se zopet pomirile. Bile so vse tri mična bitja, posebno najstarejša, blondinka pri 18 letih, ki je bila sveia kakor w»*a, mamljivo lepa in mična. Lope Angležinje izgledajo vedno kakor nežni darovi morja — ta tu je bila, kakor da je zrastla iz peska, ki je pustilo njenim lasem mili sijaj — in mnogokrat nas s svojo slastno svežostjo spominjajo na nežne barve rožnatih školjk in na motnosojne, redke, tajinstvene, v morskih globinah ležeče bisere. Govorila je nekaj bolje od očeta. Moral sem jim čisto natanko pripovedovati o brodolomu in sem si izmislil tako lepo zgodbo, kakor bi jo bil sam doživel. Nato se je odpravila vsa družina v notranjost razbite ladje. Komaj so dospeli v temne prostore, so začudeno in občudujoče vzklikali in hipoma so imeli oče ter hčerke v rokah knjige za skiciranje, ki so jih pač morali potegniti iz svojih velikh brezdanjih plaščev. Takoj so jeli s svinčnikom risati turobno, čudno mesto. Sedeli so drug poleg drugega na tramu, štiri albume so hitro pokrile male črne črtice, ki naj bi predstavljale notranjost razbite ladje »Marija Jožef«. Med njihovim delom in mojim pregledovanjem ladje sem kramljal z najstarejšo deklico. Izvedel sem, da so preživeli zimo v Biarritzu in da so se pripeljali na otok Re le iz tega namena, da vidijo razbito trojamborko. Nič niso imeli od angleške arogance, ti ljudje, bili so preprosti, milosrčni ljudje, morda kolesce v glavi premalo ali preveč, sploh ljudje onega rodu pohajkovalcev po svetu, s katerimi preplavlja Amerika zemljo. Oče je bil dolg, suh, obraz obrobljen od sivih koteletov, pravcati živ »sandwich«, odrezek šunke, ki so ga prirezali sredi dveh šopov las ka-kOr obraz. Deklice so bile visoke rasti in suhoparne zunanjosti razen najsia-rejše, lepe vse tri, najstarejša pa n<" ravnost očarljiva. Znala je tako lepo kramljati, pripovedovati, smejati se, razumevati in ne razumeti, me vprašujoče pogledovati in odpirati dvojico modrih oči •— temno vodenomodrih oči —■ risati, opazovati razne predmete, zopet začenjati z delom, reči »yes« ali »no«, da bi jo mogel opazovati celo večnost. Kar je zamrmrala: »Cujem šumenje ob ladja.« Posluhnil sem in tudi zaslišal različno posebno, redno se ponavljajoče, lahno šumenje. Dvignil sem se, da bi pogledal skozi razpoko in glasno zavpil. Morje nas je zajelo! Vrnilo se ie in nas obkroža. Takoj smo splezali na krov. Bilo je prepozno. Voda nas je oklenila in je tekla s čudovito brzino proti otoku, ne, ni tekla, polzela je, lezla, raztegala se je, kakor neskončna pega. Komaj nekaj centimetrov vode j« pokrivaloi pesek, vendar ni bilo bežeča votla« meje nič več videti. Anglež je hotel odtod. Zadržat sem ga. Beg je bil nemogoč radi mnogih jam v tleh, katerim smo »e pri prt« hodu lahko izogibali, v katera bi P travniki In gozdi — polni do-rašenlm lesom — se proda Iz proste roke prt ,rT,3 j POSESTVO SE PRODA oddaljeno 20 minut od Ptuja z žlahtnim vi-nogradotn, sadonosnlkom z lepo zidano hišo, viničarskim poslopjem In Inventarjem vrtnarake obrti. A. Tlrlek, Ptuj. 1813 VOLGA, VOLGA! Jz prodaje na Ljubljanskem velikem .tmnjH, Paviljon. H 291 ruske krasne pesmi Volga. Volga, Sarafan in druge lepe ruske muzikante z originalno naslovno sliko po 10 K izdal Milan Auman ln drag, Krško, Slovenila. JERMENA gonilna, usnjata, prvovrstna Knochova v dimenzijah (širinah) od 30-250)mm prodaja po ceni, takoj z skladllta. Glavno »attop-stvo za Jugoslavlju Prkovič I drug, Mes-nlčka 5; Telefon 4—45. Ljubljana, Stritarjeva ul. 7, telefon 422. 1870 VELIKA IZBIRA otročjih vozičkov, dvokoles In Hvalnih strojev po ceni P. Batjel, Ljubljana, Stari trg štev. 28. Sprejme se v polno popravo za emajliranje g ojpilem In ponlklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni ln razni stroji. Mehanična delavnica. Karlovška cesta 4. 1819 »TRIBUNA e tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LlublJaUa, Karlovška cesta 4, Zvonarjeva ulca 1, 1819 VEC RABLJENIH DVOKOLES, švalnih strojev In otroških vozičkov v dobrem stanju se ceno proda: Ljubljana, Kar. lovška cesta 4. 1819 UGODNA KUPNA PRILIKA! Lepo posestvo na deželi z okoli 60 oralov zemlje, od te je skoraj 20 oralov gozda, bi s prmernim pravom za pašo se proda. Posestvo obsega dve posestvi, lepo na novo zidano hišo, prav dobre hleve In gospodarska poslopje ter se nahaja v Durnbachu, občina Mozell. Vsa poslopja so krita z opeko: gozd ni izsekan. Pojasnila daje lastnik Ivan Melerle v Durnbachu it 9 ali Karol Kresse v Livoldu št 4. suhe oonn, laneno seme In druge deželne pridelke plača nalbolje Sever ln Komp, Ljubljana. Wollova ulica 12. 1754 I ELEKTR(MOTOR, 300 VOLT NAPETOSTI */i PS. t 1200 obrati na minuto, s pogonskim oporom. se takoj kuni. Cenjene pouudbe prosim na upravnlštvo lista. 1613 Službe: SPREJMEM TAKOJ prodajalko za moko prodajati, katera bi bila zmožnn tudi nekoliko knjigovodstva in korespodence. Plača po dogovoru. Ponudbe na Anton Poljane, valjčni mlin, Radeče pri Zid. mostu. 1S23 ELEKTROVODJA za srednjo elektrarno, samostojni Izvežbanl delavec se sprejme. Ponudbe na upravo »Jugoslavije«, Celle pod »ELEKTROVODJA« z označbo, kedaj lahko vstopi In za katero plačo. 1831 NATAKARJI IN NATAKARICE se ščejo za velesemenj. Park hotel Tivoli. 1822 ABSOLVENT SOLE oziroma trgovskega tečaja vešč strojepisja se sprejme takoj pri večjem tovarniškem podjetju v Ljubljani. Prosilci z prakso v knjigovodstvu Imajo prednost. Ponudl>e po’ »Knjigovodstvo« na upravo Jugoslavije. SPHZjr.E SE Kontorlstlnja s prakso, spretna strojepiska, zmožna vsa| slovenske stenografije In zanesljiv skladiščnik, izučen pomočnik mešane stroke, natančen In energičen. Nastop službe v kralkem. Ponudbe s prepisi spričeval In zahtevami na tvrdko Janko Popovič, Ljubljana. KROJASTCEGA POMC-NIKA sprejme Alojzij Novak, Domžal«. 2113 Razno: Dr. VIKTOR BRESKVAR ordintra zopet HllSerieva ul. 7. (Gradišče), 1834 NAZNANILO. Slavnemu občnstvu najuljudneje naznanjam, da sem dobil obrtno dovoljenje sa plakatiranje In da sera obenem prevzel službo postreščeka, katero bom Izvrševal najvestneje In po zmernem zaslužku. Priporočam se cenj. občinstvu za naročila bodisi na kolodvor ali s kolodvora, ker w». bom potrudil, Izvršiti vsa naročila najhitreje In najvestneje. Z velespoštovani«* Mihael Luiar, postrešček In plakater. Kranj. PENZIONIRAN DRŽAVNI POD-URADNIK Išče službo kot skladiščnik, sluga, vratar, oskrbnik ali kaj podobnega. Cenjene ponudbe. prosim pod ŠL 1808 na upravo UsU, PRIPOROČA SE atelje za črkosllkarstvo Filip Prlstou at Brlc^O, Ljubljana, Aleksandrova cesta L (Hotel Malič). ZLATO — SREBRO staro — zlomljeno. F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1. 878 POZOR! ZIMA! POZORI 2lmo vsake vrste Izdeluje In prodala tvrdka U. Ješe, Strašlšče pri Kranju. Vzorci na razpolago poštnine rrosto. 1731, ISCEM STANOVANJE Vzamem vsako stanovanje, grem kot pod-stanovalec z souporabo kuhinje, vzamem ev, samo mesečno sobo. Cenjene ponudbe pr*« sim pod »Nujno« na upravo Usta. 1764 »ORION« GASILNI APARAT^ PRAGA. Veliki semeni, paviljon H 260. — Dane« od 3. uri popoldne se vrši praktična Izkulnla s aparati na vrtu Narodnega Doma. P. T* Interesenti dobrodoili UM STANOVANJE lz 3 meblovanlh sob v 1. nadstropju, se 'U*' kol odda. Ponudbe na: Scblnko, Koroška flu it 34. Maribor. ^ POZOR, BLAGORODNO OBČINSTVO! , Ker sem samouk angleščine. Italijanščine M francoščine, prosim, če bi ml kdo la Inteligentnejših krogov, ki Je amoiea ketereca zgoraj navedenega Jezika, napleal tlskaao M pisano abecedo ter nekaj važnejših beeed. Trud In stroške mu na zahtevo poplaCaflfc, Dopise prosim na uredništvo llata, 1000 K N*n»ATlE dobi dotlčnl. ki preskrbi tako) ali poznal* v Ljubljani majhen lokal, atanovanje ali pa prazno aobo z okni na cesto. Lahko tnal proti zamenlavl stenovenla t« v meatak Cenj. ponudbe na upravo »JogosIavtJe«. 2114 MODERNO POSTELJ ZA ZLOŽITI težko samo 9 kc vrlo praktična za mala stanovanja In potnike so Izloflll na I.Jubllan-skem velikem semnju. Paviljon H 291 Mila« Auman In drug. Krško, Slovenija. PREO BLIKO V ALN1C A KLOBIJ^OV za dame bi gospode Barbonl Završan. Mestni trg 6-7. ^ BOLJŠE DEKLE želi znanja z 35 let starim železničarjem, k! ima veselje do Kostllnc. Dopisi na upravo Jugoslavije št. 10S. W Moške, fantovske in deške, mikado, raglane, površnike, kožuhe, jahalne hlače, špecljalltete v, otroških oblekah (kostumih) in drugo konfekcijo od najpriprostejšega do najfinejšega kroja y najbolj« Izdelavi ter razno sukno, hlačevino in podloge nabavite najcenejs edino le pri konfekcijski industriji „FR ANDE“ UH OEBElii. UMUJU finsuka cesta M t • $i£ itn. 313 Meta »Ljubljanskega vzorčnega velesejma". Paviljon E, oddelek it. 52. ŠOLSKI P4govorni ivedofc: »omUOk C«bte. IVAN ZAKOTNIK, mestni tesarski mojster Telefon 379 LJUBLJANA Dunajska c. 46 Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. pamamlnatpi. Ivan Gajšek papirna trgovina in knjigoveznica, Ljubljana, Sv. Petra cesta it. 2. Ima vedno v zalogi vse vrste papirja, trgovske in poslovne knjige, pisarniške in šolske potrebščine. . X~I~I.SU L,-.. I-r^nlLro • • Založništvo soiskih zvezkov lastnega izdelka. Naročila po po&ti z obratno poito. Radi selitve se ni mogla tvrdka pridružiti k semnju. Velika zaloga šivalnih in pisalnih „Adler“ strojev in koles z znamko „Styria“, „DUrkopp“ „Waffenrad“ (orožno kolo). IVAN JAX in sin Ljubljana. Oblačilnica za Slauenijo r.z o.z. v Ljubljani nfjudno naznanja, da je prejela od znane bmske tvrdke ST7ASSNY & SCHLESINGER bogato zalogo volnenega ženskega blaga sa zimo, ld se lahko ogleda vsak dan v njenem glavnem skladišču v Ljubljani, Šolski drevored štev. 21. Cene za prvovrstno blago kar najugodnejše. Sumo na debelo I Samo na debelo ZVEZKI h. SELJAK zastopstvo v Ljubljani Tovarna lil IH Ljubljana — Praha. Prva češka tvornica usnja za mobilije in knjigoveze. Vrhno usnje vseh vrst HAKA GAMAŠE in drugi usnjeni izdelki. Velika zaloga čevljev. Karlovška cesta 2, — Prešernova ulica 52. paviljon 280IH. IDI II Dvorec s 6 stanovanjskimi prostori, opremljen z meščanskim pohištvom, 25 oralov obdelanega sveta, vinograd z najboljšim pridelkom za 100 hi, gospodarska I poslopja in posebej ležeča vila, lastna trsnica in drevesnica, 12 glav govede, 10 prašičev, 4 konji, luksus-vozovi itd. v najidealnejši legi celjske okolice za 11,000.000 K. Visoka rentabiliteta in reprezentanca. — Pojasnila daje ALOMA COMPANY d. z o. z. Ljubljana. FRftK RRVNIKAR mestni tesarski mojster liMrtis illa ii. II - KUR iv. 415. Pred nakupom naj si j vsakdo ogleda veliko j izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodno in nadtalno ter umetno tesarstvo. Parna žaga in strojne delavnice Prevzemam po danih, kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande ter razna druga vrtna arhitektonična dela. Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže, Za razne industrijske stavbe opozarjam zlasti na moje patentirane nosilce za večje proste razpetine od 12—15 m. Razstavljam v paviljonu stavbene stroke in lesne industrije. Šolski zvezki! Lastna založba! Nizke cene! Nizke cene! Vse druge šolske potrebščine na drobno in debelo. Paviljon 352| C. Ufl&NUS - PAPIRNICA Ljubljana, Mestni trg 11. zalogo jedilnega orodja, jeklenega in aluminijevega, potne koSare, čtvljarsk. orodja, rinčic in zapon za čevlje, sukanca, gumbov, vezenin in našivkov ter vse druge potrebščine za krojače, Šivilje, čevljarje, sedlarje == i. t d. pri ===== ]osip Petelinc-u Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7. Največja Izbira! Nizke cenel RA VELIKO IN MALO II MENJALNICA SLOVENSKE ESKOMPTNE BANKE i Liiii .nasproti fmp Moro. in prodaja devize io valute po najugodnejših dnevnih cenah. — Ima borati oddelek. — Prevzema vse banilne posla. Telefon St. 3. veletrgovina manufakture I na debelo Mi vsakovrstno manutakturno blago. za ljudske in srednje šole, na polago v vsaki množini. Priznano najboljši, lastni izdelki iz ttga. Dnp m in ni Hita Učiteljska tiskarna Ljubljana Frančiškanska ulica štev. 6. Bajni!]« tene 1 Zahtevajte cedtl Teina portrettal Ljubljanski veliki semenj, paviljon E, žtev. 4. Belin za snaienjt belil levliev. Pogin za pakoafovanleniBl la podgan, t y..!. « nAlrnnfManio Hnrkn* Trgovina s manufakturnim bla- norin za pononunane mm, ln obiekami domačega Rapld za pokmrtavaaie stenic, izdelka priporoča I. C. Kotar, Liubllana po mlianln cenah. treseiUa. M\m ulita M l Teodor Korn Ljubljana Poljanska cesta št. 8. se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih inštalacijskih del ter za pokrivanj« streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaža kakor konse za flrnež, olje, bencin, doze za barve, kandite in konzerve. = raz- Trgovci primeren popuat. Več slaščičarjev in lectarjev i Spisal Ivu JIM. Cena 16 kron. Izdala tu zaloma se sprejme pri tvrdk! JOSIP RAJŠTER, | j« IffljiPjf jJ Šoštanj. Večja množina odpadkov platnu, dalje za snaženje nožev šmirglov prah. steklen papir (Glaspapier), kremenalov papir (Flintpapler) razstavi na »Ljubljanskem velikem semnju« v paviljonu H. štev. 245 tvrdka Toman <& Reich, Maribor, Gosposka ulica 38. Telet on Štev. 386. Zahtevajte vzorce 1 _____Cene konkurenčne 1 ii Naročajte in razširjajte Jugoslavijo*! sza liiliLBnzzolini , ‘ Dublinu^ uUa 1 ' Prva se proda. Porabljivo zelo za mesarje, delikatese itd. Natančneje v upravi lista. ima vedno v zalogi sardine, salame, trapistovski tiboiter in pol emendolski sir, šunko, čaj, kakao, čokolado, likerjev ter vina v steklenicah. Ob pofltnlcahi^ se na§i Solarčki najlepie za- I OVSm2l bavajo z zabavno in poučno knjižico t slikami bsa: Jasa izdeluje po najnižjih cenah: vsakovrstne ročno- in stroinoko-vane žeblje, spojke, kljuke, verige in vse druge v njeno stroko upadajoče železne izdelke. Na sejmu zastopana v paviljonu Gospodarske zve mš v LI ubil a ni. Izvod 20 K v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg žtev. 8. | .“Istekla za ure m velikosti Ima v zalogi i um i mm n ratiuii UUBMMI1UU iti a Telefon št 260. čevljev Peter Kozina 8£ Co. Glavna tima Id zaloga na fletielo in i Mno. Mana, is 1 J Izdeluje čevlje za gospode, dame, dečke, deklice in otroke iz lak-, boks-, ševro usnja in drugega materijala. — Najmodernejše oblike I Najsolidnejši izdelki! Konkurenčne cenel — Razstava: Paviljon. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani Izdaja kootordi dnevnika »Juzoslavila*