L#tO* IV., «ev. 170™""* V Ljubljani, 6«trtek dne 21. Jullla 192« Posamezna itev. 30 par T 20 It ob • sfotral. anm^j BH^HHnB M^CTMMLMIBlf~tP-' ' BMttfflBSBIMmilL- - « _TT lai T #m u naed. demlje. M0 ^ ^^ BH HH ■ ■■ HhBBKST M^ " ' »tocemrtro ..«00. fflSBB BB HI ■ WB| |M| ^Mk ^BjL JHf Oglasila vsak mmvffiln« ^^^^^^^^ flMHHBHI Wmmmmm ^SmMB ^SsSsjSmmeE®'^ Kolpe* (68 mm) . t K "S«-)". Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Urednlfttvoi KOdoHiam eeata it. 16/1 Talefoa iL 7» Upravnlžtvoi Sodna aUoa tu & Telefon it 83. Baten te. poit tek. uradi itev. um Vstaja v Albaniji se širi SPOROČILO REVOLUCIJONARNE VLADE JUGOSLAVIJI IN ZAVEZNIKOM. - SRDITI BOJI. - OGROŽANJE NAŠEGA O-ZEMLJA. - ŠTEVILNI BEGUNCI. Podgorlca, 20. julija. (Izv.) Vstaja v Albaniji se vedno bolj Širi. V severnih pokrajinah je prišlo do pokoljev mo-hamedancev, ki beže tramoma preko meje na naše ozemlje. Odposlanstvo beguncev se je zglasllo pri našem poveljstvu v Podgorici in prosilo zaščite; obenem je izjavilo, da bi večina albanskega prebivalstva odkritosrčno pozdravila intervencijo Jugoslavije, ki naj bi prevzela protektorat nad Albanijo in naredila konec večnim medsebojnim bojem. Boji se vrše tik ob naši meji in jugoslovanske obmejne čete so razorožile že številne albanske vladne in vstaške čete, ki so prekoračile mejo. Položaj postala tako kritičen, da se splošno smatra za neizogibno, da bo morala Jugoslavija resno intervenirati. Beograd, 20. julija. (Izv.) Zunanje ministrstvo je prejelo noto severoal-bonske vlade, v kateri ta naznanja ustanovitev neodvisne scveroaJban-ske republike. Sedež revoladjonarnc miriditske vlade je v Orošiju, vzhodno od Lješa; predseduje ji Marko Gjoni. Enako obvestilo je poslala nova albanska vlada tudi veleposlaniki konlerend v Parizu. Upravičenost vstaje utemeljuje revolucijonarna vlada s tem, da je bila stara albanska vlada v Tirani te eltsponcnt ekspan-zivne italijanske politike na Balkanu in ni prav nič pazila na interese domačih prebivalcev. Zato plemena severne Albanije vlade v Tirani ne priznavajo več. Iz Djakovice prihaja brzojavno poročilo, da se čuje iz Albanije močna topniška borba. Miriditska vstaja se širi z veliko brzino po vsi severni Albaniji. Do sedaj so čete tiranske vlade doživele velik poraz in st umikajo proti morju. Marko Gjoni poveljuje vojski, ki šteje 15.000 mož. Vstaja se Širi od Skadra do Djakovice. Vladine čete so dobile ojačenja. Naše vojne oblasti so izdale komandi III. armijske oblasti povelje, da naj bo skrajno oprezna In pripravljena, ker se borbe v Albaniji vodijo tik naše meje. V ostalem pa jt naša vlada proglasila najstrožjo nevtralnost. Lakota in kolera morita v Rusiji VLADNE ODREDBE BREZUSPEŠNE. OBUPEN POLOŽAJ Velika železniška nesreča pri Sisku ORIENTEKSPRES ZA VOZIL V ODDELEK VOJAŠTVA. TRIJE MRTVI, SEDEM SMRTNONEVARNO RANJENIH. Zagreb, 20. Julija. (Izv.) Pri Sisku se je zgodila nocoj velika železniška nesreča. Orient-ekspres, ki je vozil iz Beograda, je zapeljal ob 18.30 na mostu čez Kolpo med Capragom in Sl-skom v oddelek vojaštva, ki se je vračal z vežbanja ln je šel ravno preko mostu. Proga naredi pred mostom ovinek in je vrh tega obraščena z grmovjem, zato je strojevodja zapazil vojake šele, ko je bila nesreča že neizogibna in ni mogel vlaka več ustaviti. Ker je most ozek, se vojalri tudi niso mogli umakniti ln, drveča lokomotiva je zavozila sredi med nje. Učinek je bil strahovit. Trije vojaki so obležali na tleh popolnoma razmesarjeni in takoj mrtvi. Sedem jih je bilo tako težko poškodovanih, da ni upanja, da bi ostal kdo pri življenju. Lahko ranjenih je večje število. Mrtvece in ranjence so prepeljali v službenem vozu ekspresa v Slsek, Lokomotiva je bila spredaj ln spodaj vsa krvava. Krivdo na strahoviti nesreči pripisujejo neprevidnosti poveljujočega oficirja, ld Je vodil vojake preko mostu. PARIZ, 20. julija. Moskovska «Izvestl-Ja» prinašajo pod naslovom: "Kolera ogroža RusiJo», vesti o Širjenja kolere. Po teh poročnih se Jo razširila kolera že po vsej državi. Sanitarni ukrepi ne Izdajo nit. Zaradi lakote preblvnlstvo veliko potuje, na milijone ljudi zapušta svojo domovino (n Siri na ta način bolezen na 11-roča predlagajo, naj vlada naaell stradajoče kmete na rodovitnih, manj obljudenih delih Sibirije. Pariz, 20. julija. (Izv.) h Kodanja i javljajo, da je sovjetska vlada proglasila obsedno stanje nad Petrogra-| dom. To je posledica upora gladujo-' eega prebivalstva. Le z močnimi od-jdclki vojaštva je bilo mogoče udu-jšlti upor. Zavezniki in Gornja Šlezija NOVE ITALIJANSKE IN FRANCOSKE ČETE ZA ŠLEZ1JO. — ODPOR ANGLIJE, KI ZAHTEVA TAKOJŠNO ODLOČITEV. Varšava, 20. Julija. Dva italijanska polka sta na potu v Gorenjo Sleziio. Francoska porenjska armada je dobila povelje, naj pripravi dve diviziji konjenice in tudi pehote, ker so namenjene za Oorenjo Šlezijo. Pariz, 20. julija. »Matlnov* poročevalec v Londonu javlja, da je lord Curzon na novo izrazil francoskemu poslaniku v Londonu željo, naj bi se kolikor mogoče kmalu zopet vršila seja vrhovnega sveta, da sc uredi vprašanje Gorenje Šlezije. Pari?, 20. julija. (Izv.) Po informacijah »Petit Journala«, ki iili je dobil list sinoči, jc ancleško ministrstvo za zunanje stvari sinoči poslalo angleškem uveleposJaništvu v Parizu noto ministrskega predsednika Llnyd Ge-orgca kot odgovor na noto Briando-vo o potrebi, da^se pošljejo nadaljnje čete v Oorenjo šlezijo. List meni, dat smatra angleška vlada, da ni potrebno pošilianie angleških čet v Goreujo Sleziio. Izvedba mirovne pogodbe z Madžarsko Beograd, 20. julija. Presbiro dozna-va iz Pariza: Jutri se sestane posla-niška konferenca k razpravljanju o vprašanju izvedbe trianonske mirovne pogodbe. Mogoče je, da je konferenca že prejela poročilo zavezniške komisije v Budimpešti, kateri je bilo naročeno, naj se izjavi, kako naj se izvede trianonska mirovna pogodba. Ce je to poročilo že prišlo, je mogoče. da bo poslaniška konferenca že danes odločala, kdaj se izmenjajo ra-tifikacijske listine ter kdaj postane trianonska pogodba polnoveljavna. Pariz, 20. julija. Poslaniška konferenca je imela danes svojo sejo, katere se je udeležil tudi ameriški poslanik Herrlck. Na seji se je določilo, da bo postala trianonska pogodba veljavna drugI teden, Izmenjava ratifikacij-sklh listin pa se vrši dne 26. julija. LJubljana, 20. julija. Za Macedonijo in Staro Srbijo je postala Albanija središče in ognjišče večnih nemirov v Vzbodnji Evropi. Bati se je, da bo to tudi ostala, dokler bo prepuščena sama sebi. Vsi dosedanji eksperimenti, albanska- gorska plemena nmirilj in jih spraviti na pot mirnega državnega življenja, so ostali brezuspešni. Da jo doživela fiasko opereta princa Wioda, je umevno; pomembnejše in značilncj-š* pa je, da se tudi Ksad paš' ni posrečilo stvoriti iz Albanije urejene države čeprav je poznal pokrajino in prebivalstvo prav dobro. Težko je pravilno soditi o albanskih razmerah; neznane so nam tako, kakor v Evropi danes edino že razmere sovjetske Rusije. Gotovo pa je, da so tako razdrapane, da je Albanija popolnoma nesposobna, živeti samostojno narodno in državno življenje. Tega se pač v polni meri zavedajo tudi albanski voditelji, ki iščejo zato np<-»re vedno izven svojo domovine. Ko je zločinska roka Iz skrivnostnih, še danes nepojasnjenih motivov, umorila Esad pašo, ki je hotel svojo nalogo izvesti s pomočjo Jugoslavije, f je sestavila v Tirani nova vlada, ki se je naslonila na Rim. Od tam je dobivala tudi izdatno pomoč v denarju in municiji, kar smo čutili mi na svoji koži, ko so albanske tolpe neprestano spadale na naše ozemlje. Tiranska vlada je sicer zatrjevala, da ni i njimi v nikaki zvezi, a naše čete so zaplenile množino orožja. — italijanskega i;rvora, ki so ga mogli albanski roparji dobiti edinole od albanske vlade. Tudi o sokrivdi Italije se je pisalo. Pa saj je bilo to pred Rapallom . <. Energična vojaška akcija z uaše starani, je naredila tem roparskim pohodom konec in je naše meje zavarovala. Prišlo je le še tu in tam do manjših spopadov. Ali gospodarji v Tirani ee tudi zdaj še niso vrgli na delo v notranjosti države in si niso znali utrditi M-ojo pozicije. Tako je prišlo pred dnevi do vstaje Miriditov. najmočnejšega in najbo-j«vitejšega plemena v sovernoalban-fkih gorah. Kakor kažejo poročila, je ta vzela vstaja zelo velike dimenzije in ?e še vedno bolj širi. Miriditom so se oči vidno pridružila še druga plemena in ta hip je že cela severna Albanija v oblasti revolucionarjev, ki so si postavili v Orošu svojo vlado in prokla-mirali neodvisno republiko. Kako jo prišlo do vstaje in kakšni položaju v Albaniji in razvoju dogodkov na meji. O isti zadevi sta poročala tudi vojni ln notranji minister. Pri likvidaciji devizne centrale bodo kavcije, ki so jih položili oni trgovci. ki niso izpolnili svojih obveznosti napram devizni centrali, zapadle. Vzrok je ta, da so bili oni, ki se niso držali predpisov odredbe, brez-primerno favorizirani v primeru z onimi, ki so jih izpolnjevali. Na predlog ministra saobradaja je sklenjeno, da se večji del notranjega državnega posojila uporabi za obnovo železniškega omrežja v zmislu orediosra finanžanja ministra. Ministrski svet je tudi osvojil predlog, da se ustanovi pri finančnem ministru biro za trgovske pogodbe, ki bo nalogo. da zbira potrebni materija!. Dalje je nov? minister saobradaja danes prvikrat referiral o nerešenih vprašanjih svojega resorta. ZAVLAČEVANJE RAZMEJITVE Z ITALIJO. Polj. 20. julija. (Izv.) Italijansko-jugoslovanska razmejitvena komisija pod predsedstvom polkovnika Oari-baldija, je začasno prekinila razmejitvena dela na sektorju Leskova doli-na-Trstenlk, ker so se pojavila velika nasprotstva med jugoslovanskimi in italijanskimi delegati. Tudi razmejitveno delo v sektorju Snežnika napreduje jako počasi zaradi neugodnih terenskih razmer. POITALIJANCENJE IMEN V PRIMORJU. Rim. 20. julija. (Izv.) Komisija za prekrstitev imen v Julijski in Triden-tinski Benečiji se je sestala in konstituirala sledeče: predsednik senator Salata, člani: dr.Bartoli, Oto Brentarl, prof.Cobol iz Trsta, Cre-scini. vseučlllški profesor iz Padove, Sassero iz Bolcana. Tolomei in geue-ral Nlcola Vaccheli. Komisija se Je razdelila. v dve sekciji. In sicer za Trldentinsko Benečijo pod predsedstvom Crescinija, a za julijsko Benečijo pod predsedstvom prof. Barto-lii». Poraz ital. vlade v parlamentu Rim, 20. julija. (Izv.) V današnji i seji poslanske zbornice je doživela vlada občuten poraz. Pred prehodom na dnevni red se je razpravljalo poročilo verifikacljskega odseka; klerikalci so predlagali, da se razveljavijo volitve v Oirgentin. Predsednik vlade Bonomi se je protivil temu predlogu, toda pri glasovanju je bil sprejet klerikalni predlog, ker so zanj glasovale vse socijalistične skupine. Listi komentirajo obširno ta skupni nastop socijallstov ln klerikalcev, ker se v nJem kažejo prve konture bodoče koalicije in grupacUe v parlamentu. S tem Je položaj vlade Bonomija jako omajan. Nato se je nadaljevala debata o vladini Izjavi, govoril jc Petrillo (li-fceral), ki je ostro obsojal zunanjo politiko prejšnje vlade in ugotovil, da je tudi zunanji program sedanje vlade brezpomemben in brezizrazen. — Fašist Oreco je obsojal izjavo predsednika vlade glede zunanje politike in povdarjal, da je ta izjava strahopetna. V prihodnji seji se debata o vladni izjavi nadaljuje. Zavezniška demarSa v Sofiji Beograd, 20. julija. Presbiro doztia-va iz Pariza: Ker bolgarska vlada ni izvršila nekaterih določil glede razorožitve, ji bodo zastopniki zavezniških vlad v Sofiji v najkrajšem času izročili zavezniško demaršo. Ugotovilo se je, da smatrajo zavezniki demaršo za neobhodno potrebno. Olede druge demarše, ki naj bi opozorila bolgarsko vlado na eventuelne posledice bolgarsko-turških intrig, med londonsko, pariško in rimsko vlado še ni došlo do sporazuma, kar se tiče forme demarše. ITALIJANSKI ZASTOPNIK NA DUNAJU. Rim, 20. julija. (Izv.) Kot naslednik italijanskega poslanika na Dunaju, della Torrette, ki je prevzel posle zunanjega ministrstva, se imenuje bivši italijanski guverner v Albaniji baron Alliotti. NOVI ADJUTANT REGENTA. Beograd, 20. jidija. (Izv.) Za prvega adjutanta prestolonaslednika regenta Aleksandra bo imenovan general Had-žii bivši vojni minister. MINISTER DR. KUKOVEC NA POČITNICAH. Beograd, 20. julija. (Izv.) Minister za, socijalno politiko gosp. dr. V. Ku-kovec odpotuje jutri ob 6. zvečer v Celje, kjer bo imel več konferenc, ter bo poročal svojim yolHeem o ustavi in delu v Bčoeradu. CARINSKE LE2ARINE. Beograd, 20. julija, (lzv.1 Carinski o-l« j ssk je razpravljal o vprašanju uvedbe pri-| stojbin za carinsko ložariue po novi ea-l rinski uredbi. Sklenjeno je bilo da ee rs-I čunajo carinske lelarine v enakem raz-morju za one države, ki Imajo z nami trgovsko pogodbo, kakor ra one, ki je nimajo. Rim, i'0. julija. Tukaj jo umrl bivti minister za mornarico admiral Camillo Corsi. Sorza 20.3uEija Zagreb, rlovize: Borlin 209.30 — 21*», ! Bukarešta 225, Milan 721 — 723, London 675 — 578, Nnwyork kabel 15S.50 — 161, ček 100, Pariz 1210.50 — 1245, Praga 206.75 — 207, Švica 2622.50 — 2630, Dunaj 19.53 — 19.60. Budimpešta 51 — 51.50, valuto: dolar 157 — 158.50, avstrijske krono 20 — 20.75, niblji 27 — 28.50, 'fun • ti 555, napoleoni 522 — 525, marke 213 215, leji 230, souvorcign 600 lire 715. Efekti: Banka za Primorio 775 — 850 Trg. obrtna banka 240 — 265-Hrv. esk. banka 670 — 680. Brolska banka 440 — 460. Poljedelska banka 95 — 97. Jadranska banka 1850 — 1890. Jugoslovenska banka 540 — 542, Narodna banka 540 — 550. Ljub. kreditna lvinka 800 denar Praštediona 5135 — 5170. Rečka pučka bauka 415 — 430. Srpeka banka 700 — 710. Ekploatacija drva 840 blago. Dubr. par. družba 4200 blago. Iais 255 — 260. Našička industrija drva 600 blago. Nar. šumska industrija 560 — 575. Gutmun 1125 denar. Slavonia 775 blago. Ljub. strojno tovarne in livarne $60 blago. Trbov. premogok. družba 740 — 790. Dunaj, devize: Amsterdam 26.825, — 26.925, Zagreb 508.50 — 512.50, Beograd 2031 — 2051, Berlin 1101 — 1107, Budimpešta 268.50 — 266.50, Bukarešta 1137.50 — 1147.50, London 8080 — 3«», Milan 3802.50 — 3822.50, Newyork R13 — 847, Pariz 6555 — 6595, Praga 1083 — 1087. Sofija 787.50 - 747.50, Varšava 43 — 45, ZUrich 13.900 — 13.950, valute: Ameriški dolarji 836 — 840, bolgarski levi 720 — 730, nemško marke UOS — 1100. angleški funti 3010 — 8080, francoski franki 6535 — 6575, italijanske lire 3775 — 8795, holandski goldinarji 26.725 — 26.825, jugoslovenski dinarji tisočaki 2018 — 2088, poljske marke 42 — 44, rumunBki leji 1125 — 1185, švicarski franki 13.850 — 18.900, češkoslovaške krone 1092 — 1098, madžarske krone 261.50 — 264.50, ZUrich, devize: Berlin 7.95, Holandi-ja 192.50, Newyork 607. London 21.86, Pariz 47.25, Milan 27.45. Bruselj 46, Ko-danj 91.75, Stoekholm 127.50, Kristijanija 7a80, Madrid 78,15, Buenes Airea 175, Praga 7.90, Budimpešta 1.90, Zagreb 8.90, Bukarešta 8.875. Varšava 0.82, Dunaj 0,80, svgtri&ke Sa- kr~sc 0.S1. Habfbui£ko vpraianje Po poročilih i* Ženeve, je madžarska vlada praOožila glavnemu odboru Zvsze narodov obširno spomenico o habsburškem vprašanju, katero imenu-je naravnost madžarsko diuust-ično vprašanje. V ti spomenici izjavlja madžarska vlada, da zahteva pretežna večina madžarskega naroda, kakor tudi večina političnih skupin, zastopanih v madžarskem parlamentu vzpostavo madžarske monarhije in vrnitev Karla Habsburškega na madžarski prestol. Odbor Zveze narodov do sedaj Se tli sklepal o madžarski spomenici, vendar je obvestil vs^i viade, ki so pristopile k Zvezi narodov, o madžarskih zahtevah in tudi obrazložitev nujnosti glede rešitve tega. vprašanja. V ti obrazložitvi se pravi; Madžarska je danes popolnoma ■flgladila pot za vrnitev Habsburgov-eov. Vse stranke razen komunistov bo se izrekle za proglasitev Karla Habs-burga za madžarskega kralja. Guverner Hortv je odredil že vse potrebne predpriprave za Karlovo vstoličenje na madžarskem prestolu. Na posebnem sestanku Karlovih zaupnikov se je pretresal sedanji položaj: vsestransko so se razmotrivale okolnosti, ld nasprotujejo vrnitvi Hahsburžanov, a nazadnje se je vendar ugotovilo, da ta na-sprot.st.va no bi bilo preveč težko premagati in da bi v slučaju Karlove vrnitve sosednje države sprejelo stvar kot gotorvo dejstvo. Češkoslovaška in jugoslovanska ■vlada so razvile v Parizu in Londonu živahno agitacijo proti vrnitvi Karla Habsburškega. Cehoslovaška vlada je v sporazumu z Beogradom stavila an-tanti tudi predlog, da naj antanta sama imenuje osebo vladarja, ki bi za^ sadel madžarski prestol, da Be tako prepreči vrnitev Karla Habsburga. Knake korake je podvzela praška vlada tudi v Rimu. Takoj po padcu Gio-littijeve vlade se jo Peški poslanik v Rimu informiral v italijanskem zunanjem ministrstvu, da - li bo italijanska vlada po odhodu grofa Sforze iz kon-zulte spremenila svoje staliSče v habsburškem vprašanju. Praška vlada je dobila zagotovilo, da bo ostala Italija zvesta svojim obvezam in da so v italijanski zunanji politiki glede Habs-bn-ct v ne izpremen-' on v ničesar. V najnovejšem vprašanju pa jo stopilo habsburško vprašanje v popolnoma novo fazo vsled intervencije Nemčije, ki ima jako velik političen pomen. Berlinska vlada so protivi po-vratku Hahsburžanov, ker ve, da bi to kompromitiralo misel spojitve Avstrije z Nemčijo. Značilno je, da se nemška vlada do sedaj ni izjavila o habsburškem vprašanju niti za niti proti. Šele na zadnjih posvetovanjih med francoskimi in nemškimi predstavniki je Francija zahtevala od nem-ftke vlade, da se jasno in odločno izjavi o tem vprašanju. Sklenjen jc bil nato kompromis, v katerem Nemčija protestira proti vrnitvi Hahsburgov na prestol, a se obenem zavezuje, da na noben način ne bo podpirala spojitve-ne agitacijo v Avstriji. Francoska vlada pa je izjavila, da bo sprečila vsak poskus habsburške vrnitve na madžarski ali pa avstrijski prestol. Formirala se je torej velika proti-fiabsburška koalicija, v kateri se nahajajo Nemčija, Cehoslovaška, Jugoslavija in Romunija, a to koalicijo podpirata Italija in Francija. Kljub temu pa madžarska vlada ni opustila svoje namere, te dni jo celo intervenirala v Rimu in skušala prepričati italijansko vlado o državni potrebi vrnitve habsburške dinastije. Ker je madžarska vlada dobila negativen odgovor, se je sedaj obrnila na Zvezo narodov, kateri predočuje sedanji položaj Madžarske kot skrajno obupen in dokazuje kot edin izhod proklamacijo monarhije in vstoličenje Karla Habsburškega. Kot smo gori omenili. Zveza narodov o t,i madžarski spomenici se ni razpravljala, ker hoče poprej vedeti, kako stališče zavzemo v tem vprašanju države, ki so člani Zveze. Gotovo pa je že sedaj, da bodo vse te države odklonile madžarski predlog, katerega uresničenje bi vznemirilo vso osrednjo Evropo. Sami smo krivi K članku, priobčonem pod tem naslovom v št. 168 »Jutra*, nam piše napreden učitelj Se sledeče: Ze dolgo sem nameraval sprožiti slično kritiko glede proslave naših na/-rodnih praznikov. Toda — v katorem časopisu naj bi raztrgal staro, za svobodno državo nevredno navado, ko pa sem videl, da so vse naše deželno vlado tekmovale v pritislcanju na • podložno uradriištvo in učiteljstvo*, kako slovesno morajo iti v frakih in klikih v corkev in paradirati onemu, ki prisiljeno odpravlja predpisane obrede? Danes sem se ojunačil in napišem v poostritev Vašega dopisa še nekaj vrstic: Vedno in povsod se poudarja, da smo v svobodni Jugoslaviji. Toda jaz ne trdim tega. Da sem narodno svoboden, to že gre, a ta narodnost ni popolna, kor se začenja narodno slavje po istem receptu kot v nazadnjaški Avstriji. Mladino vlečemo na narodni praznik v cerkev, kjer ne čuje ničesar o slavju Kar učitolj pripoveduje otrokom že dneve pred narodnim praznikom, to ne more napraviti na mladino nikdar takega vtiska, kot bi bilo mogoče, če bi se mladina zbrala na slavnostni dan v razredih in bi se poveličevala poraombnost dneva. V Soli je prostor za proslavo narodnih praznikov. Tu se vceplja mladini ljubezen do domovine in vladarjev, ne pa v latinski cerkvi. Narodni prazniki so gotovo za to uvedeni, da moremo na tc dneve mladini vzbujati tem več ljubezni do naše milo domovine. Zatorej naj se izda enkrat za vselej odlok, da Po svetu — Solunsko vprašanje. V zadnjem času se je položaj v mestu Solunu skrajno poslabšal. Promet, posebno trgovski, skoraj popolnaina stoji, a v sa.mem mestu so zavladale neznosne razmere. Tatvine, ropi in požigi so na dnevnem redu, a grške oblasti so popolnoma nezmožne, da napravijo red in mir. Grška vlada je, proglasila relo obsedno stanje nad mestom, kar |ia prav nič ni pomagalo. Zadnja poročni iz Soluna trdijo, da jc sedanji solunski guverner dr. Aleksandropulos poslal grški vladi obširno poročilo o nevzdržnem položaju v Solunu in predlagal, da naj grška vlada nemudoma zaprosi jugoslovansko, da naj pošlje ta v Solun močno vojaško in orožniško posadko, ki bo naredila red in mir. — Poljska in Češkoslovaška. V pogajanjih za českoslovaški-poljski sporazum je zopet nastal zastoj. Poljsko novinstvo. ki je z vso simpatijo podpiralo ideje zbližanja med Poljsko in Češkoslovaško, je naenkrat nohalo pisati o tem vprašanju. Ko je pa poljski zunanji minister Skirmunt demonstrativno dementiral poročila o svojem sestanku s češkoslovaškim zunanjim ministrom Benešem, tedaj jo dol poljskih listov ponovil svoje napade na češkoslovaško republiko. «Przeglad Wie-czomy», ki je prenehal pred nekaj meseci s svojimi napadi na češkoslovaško republiko, je zopet začel pisati v starem smislu iu vnekem svojem članku pravi, da mora biti poljska vlada in poljska diplomacija jako previdna v pogajanjih s češkoslovaško republiko, ker bi bilo iluzorno skleniti s to državo kakršenkoli sporazum brez točnih in realnih garancij. — Maršal Foch v Pragi. Iz Prage poročajo, da pride sredi meseca avgusta v Prago francoski maršal Foch kot gost češkoslovaško vlade. Ob ti priliki bo izvršil maršal Foch pregled nad češkoslovaško vojsko. Da-li se bo izvršil ta obisk v istem času kot obisk predsednika francoske vlade Brianda, ni Bo ug"tovljenc. — Madžari bodo izročili Zapadno Madžarsko Avstriji. Madžarska delegacija v Parizu odločno demontira vesti, češ da se nekatero utilitaristične ali monarhistične skupine na Madžarskem branijo izročiti Zapadno Madžarsko Avstriji in da zahtevajo določitev roka za novo pogodbo z Avstrijo- — Izprememba v madžarski vladi. 'ee proslavljajo narodni prazniki t mladino predvsem v goli s primernimi nagovori, deklamacijami in popevanjem narodnih pesmi. To bo vzbudilo otroka, to mu bo vcepljalo trajno ljubezen do naSe države, vzrasel bo zvest Jugoslovan. Začnimo pri mladini! Ta bo zrasla ln se bo sama otresla starih avstrijskih proslav, ki udarjajo na cvet države z vso slepoto ln ga tirajo v mlačnost. Našim vladam, naj bo Ze tu ali v Beogradu, mora biti dovolj jasno, kar ko se večina naše prečastite duhovščine vedo napram novi državi S tem je treba na kratko obračunati. Narodno proslave naj no bodo nikdar več vozano na cerkvene ceremonijo, Baj smo vendar dovolj prepričani, da to ceremonije nima,jo z narodnostjo ničesar skupnega, ker one spadajo pod rimsko oblasti Nimamo več Schwarza, Kalteneggerja, ŠusterSiča in Lampeta, imamo Baltiča, Skaberneta, Bevka in Gangla, imamo Svetozara Pribičevida, in veudar so odloki za proslavo raznih pomembnih dni prav avstrijskega izvora, Kdaj naj se narod otrese sta.ro-kopitnosti, če se mora mladina vzgajati v rimskem duhu? Zganite se možje, ki trosite Sirom domovine besedo svoboda, in pokažite svetu, da smo res svobodni in otresi-mo se ostankov minule sužnosti! Dovolite nam, da bomo proslavljali narodne praznike z mladino od srca do dušo! Tako ostane zakrknjena klerikalna duhovščina brezpredmetna, spoznala bo, da je v naši državi brez vpliva, ker noče čutiti za državo. In potem bodo pa ti prečastiti rekli: Sami smo krivi. Iz Budimpešto so poroča, da je zadnja debata v madžarskem parlamentu glede vrnitve Karla Habsburškega jako omajala položaj sedanjega guvernerja generala Horthvja, ki jc jako nezadovoljen s potekom debate in jo opeto-vano izjavil, da na vsak način hoče odstopiti. Kot njegov namestnik se v dobro informiranih krogih imenuje bivši avstro-ogrski maršal Kčves. — Razorožitvena komisija zveze narodov je dokončala svoja pripravljalna dola. Predsednik Vlvianl je r. ozirom na to povdarjal, da sc je v kratkem času mnogo storilo. Omenil je. da je konferenca pripravila vso potrebno za lxxločn<*t, a tem, da je določila red zamotanih in kočljivih vprašanj, ki se morajo proučiti. Kar se tiče vprašanja, ali bi bilo bolje, da bi se spričo iniciative predsednika Hardinga ne lotili nobenega dela, jc to stvar javnosti in dobre volje. Sestanek razorožitvene komisije je bil sklenjen že lani meseca septembra, sklican pa ni bil, da omogoči našim prijateljem v Ameriki, spustiti so v tekmovanje glede vprašanja razorožitve. Končno je Viviani izrazil prepričanje, da se ni doslej zgodilo še nič, kar bi moglo vzbujati nezaupanje. Vsa stremijenia teže za istim idealom, za mirom. - Rusija mobilizira. Berlinski listi javljajo iz Helsingforsa. da je sovjetska vlada odredila mobilizacijo sedmih letnikov. Ruska vrhovna komanda je sedaj formirala 3 vojske in sicer je eno postavila na poljsko fronto, eno je postavila v Sibirijo, tretjo je pa stavila na razpolago turški vladi v Angori. Politične beležk -f Izviti se hočejo. Priobčili smo te dni poročilo našega zagrebškega izvo-stitelja o pogajanjih med radičevci in našimi klerikalci. Ta vest, ki jo vzdržujemo v polnem obsegu, je bila nekaterim gospodom na vodstvu stranke seveda neprijetna. Ker pa dejstva ne morejo tajiti, skušajo zmanjšati vpliv s tem, da naše poročilo persifli-rajo. No, za dobo kislih kumar je vse dobro. + Klerikalni načrti. Zagrebški »Ju-tarnji List», ki ima, jako dobro informacije iz zajedničarsklh in klerikalnih krogov, poroča brzojavno iz Ljubljane: Voditelji ljudsko stranko (dr. Korošec) so imeli te dni važna posvetovanja, na katerih se je sklepalo o razmerju klerikalcev napram zajedničar-jem in radičevcem. Med bosanskimi ajednloarj!, EaUTB utrtopt t parlamentu 8 Laginja, vlada veliko nezadovoljstvo, ker Be je vrnil dr. Korošec s svojimi klerikalci v skupščino. To stališče odobravajo tudi hrvatski klerikalci, ki nikakor ne morejo razumeti Siomi na Koroščeve domonstraoije, da e odšel iz skupščine, a se po sprejeti ustavi takoj vrnil nazaj. Hrvatski kle-rikaloi stoje na skrajno opozicijonal-nem stališču in zahtevajo, da se klerikalni klub približa Radiču! Ker je tudi Radič sam izjavil, da mu jo najbližji Koroščev klerikalizem in agrarni program, bo podvzeli hrvatski klerikalci odločno akcijo, da zbližajo Korošca in Radiea, oziroma hrvatsko republikansko in klerikalno stranko. Ker se je v tom času pojavila tudi Protič-Trumbičeva akcija, je verjetno, da je akcija hrvatskih klerikalcev v zvezi s Protičevo velikopotezno akcijo o ustanovitvi novega vladnega bloka. Tako se tolmači tudi bivanje poslanca dr. Simraka v Rimskih Toplicah, kjer se mudi Stojan Protič in kamor pride tudi dr. Trumbič. -f- Apostolsko delo vtSI, kdor agi-tira za obilno udeležbo na »katoliškem* shodu, ki se vrši sredi avgusta v Novem mestu. Tako zatrjuje »Slovenec* od 20. t. m. — Pa še pravijo, da vere ne zlorabljajo v strankarske svrhe. -f Nevarna konkurenca. Kakor poročajo katoliški listi, namerava voditelj nemških klerikalcev Erzberger ustanoviti veliko kinematografsko podjetje za razširjevanje katoliških filmov. It Runa |>a javljajo* da Vatikan ni posebno zadovoljen s to idejo nemškima katoličana, ker imajo že v Vatikanu fabriko za izdelovanje filmov in bi utegnil postati Erzberger nevaren konkurent. 4- Ukinjeni krediti v državnem proračunu. V novem zakonu o dvanajsti-nah je ukinjen kredit 100 milijonov dinarjev, ki je bil odrejen za posojilo industrijcem in obrtnikom. Ukinjen je tudi kredit. BO milijonov dinarjev za prehrano pasivnih krajev. -f Prckinjenje trgovskih pogajanj z Italijo. Predsednik jugoslovanske delegacije za trgovska pogajanja z Italijo ar. Moračilo Ninčič je obiskal predsednika vlade Pašiča in ga obvestil, da je prišlo tekom posvetovanj z italijansko delegacijo do tako načelnih nasprotstev, da so se morala pogajanja prokiniti. Člani italijanske delegacije, ki so še ostali v Beogradu po odhodu Lucciola in Tostija odpotujejo te dni iz Beograda nazaj v Italijo. Kot se v informiranih krogih trdi, se pogajanja za sedaj ne bodo obnovila, pač pa se vrne italijanska delegacija v Beograd šele meseca decembra, da bo poskušala predložiti naši vladi nove predloge. Predsednik vlado Nikola 1'ašič jo vzel poročilo predsednika naše delegacije na znanje. Prosvefa Dramatično društvo v Celju je imelo v soboto svoi redni občili zbor. Društvo ima za seboi živahno gledališko sezono 1920/21., vendar pa |e bil vkllub temu primanjkljaj, ki znaša 15.000 K. Za predsednika je bil zopet Izvoljen g. Ivan Prekor-šek. Čitanko književnih del starih Bolgarov, Hrvatov, Srbov In Slovencev v prvi peri-jodi kulturnega življenja le Izdal v Zagrebu znani raziskovalec hrvatske pro-šlosti R. Stroliar. Hrvatski del je obdelan precej obširno in temeljito, dočim so ostali žal pomanjkljivi. Vkljub temu bo služila knjiga iezikoslovcem in literarnim zgodovinarjem kot dragocen pripomoček. Boškovičcv koledar za leto 1922. je izšel te dni. Koledar, ki ga ie izdalo «Prl-rodoslovno društvo« v Zagrebu, je edini te vrste v vsi Jugoslaviji. Ves koledar jc posvečen izključno prirodoznaustvu, zlasti zvezdoslovju. Na tem polju nudi zanimiva navodila, ki morejo odpreti vrata v to najveličastnejšo kraljestvo prirode tudi Iajiku iti začetniku. Priporočamo to publikacijo našemu občinstvu prav iskreno. Koledar velja deset dinarjev in se naroča pri uredništvu «Prirode, Zagreb, De-metrova ulica 1. Šport in Mika Kolesarska dirka Ljuhljana-Novo mc. sto. Novinci, ki žele tekmovati pri kole. sarski dirki Ljubl|ana-Novo mesto, naj sc prijavilo Francu Ogrinu, Oosposvet-ska cesta 14. Zadnji termin za prtiave je prihodnji petek. Prvenstvena nogometna tekma med kluboma *Gradlanskh ln z dne 6. Julija ti. Gospodarsko važnost mežeških rudnikov za vso mežiško dolino ter narodnogospodarski In zunanje-političen pomen Istih za našo državo jc vse naše časopisje že tolikokrat povdarjalo, da nam tega nI treba ponavljati. Opozoriti pa si usolamo našo javnost na članek, ki ga |e o tem podjetju priobčil »Narodnogospodarski Vest-nlk> v letošnji 5. številki. Nič manj važna za našo državo pa so tudi druga sekvestrlrana ln nadzorovana montanlstlčna podjetja ob štajerski ta koroški meji, to ie sekvestrlranl premogov nik grofov Henckel von Donnersmarck-Beuthen na Lešah pri Prevaljah, železar-graške akcijske družbe Oreintz na Mutl, ter po odpuščanju delavstva slabo glasna, pod državnim nadzorstvom stoječa jeklarna Jurija grofa Thurna na Ravneh pri Ouštalnu. V Interesu gospodarske In politične utrditve naših sedanjih mej proti Avstriji ta bodočih proti Nemčiji, poživljamo tem potom naše merodajne činitelje ponovno, da se kar najresnejše zopet In zopet zavzamejo za podržavljenle Imenovanih podjetij ta to ako treba tudi proti volji naših mogočih angleških zaveznikov, krt-terl kakor se čuje, odločno pritiskajo na to, da se kupna pogodba glede mežiških rudnikov, sklenjena med baje nekaterimi hrvatskimi židl, ki so si med vojno, skrbeli za svoje prlverlženo Imetje, z denarjem pridobili angleško državljanstvo, lordstvo ter članstvo angleške gospodarske zbornice, kot kupci in Pliberško Rudarsko Unllo, kot prodajalko, nikakor In nikoli ne prizna kot obvezno za našo, menda tudi y takih slučajih suvereno državo. OFICIRSKE PENZIJE. Z odlokom z dne 10. septembra 1919., štev. 36581, je ministrski svet odredil: »Oni, ki so vložili prošnje za sprejem v kraljevsko vojsko, a je prošnja bila odklonjena, se na predlog vojnega ministra s kraljevim ukazom vpokoje. Oficirjem in uradnikom, ki imajo 10 ali več službenih let, se prizna penzija po visokosti plače in številu službenih let, a onim, ki še niso služili 10 let, so dovoli vzdrževalnina 30 % njihovo sistematične plače*. Po naredbi vojnega ministra naj vlože aktivni oficirji avstroogrske vojske, katerih prošnja za sprejem je bila odklonjo-na, svoje prošnje za upokojenje potom ar-mijskih oblasti. Prošnji je treba priložiti potrdilo pokrajinske vlade, da je državljan naše kraljevine. Oni, ki imajo v smislu mirovne pogodbe opcijsko pravico, ne morejo vložiti prošnjo, dokler ne poteče rok za opcijo. Prošnje morajo predložiti oni oficirji, ki so ob prevratu bili v aktivni službi, ne izvzemši tudi »Armeestand*. Vsak mora označiti stan šematizma leta 1918. in razen tega pripomniti, če Je morebiti bil aktiviran ali pa je napredoval, ter navesti številko in stran personalnega lista. Končno je treba priložiti Se matični list Vsi oni. ki so bili upokojeni pred prevratom, pa morajo počakati zakon, s katerim po bo orenll nilhov coložai OBRTNIŠKI SHOD V LJUTO-MERU. V nedeljo dne 17. t. m. popoldne se je vršil v Ljutomeru od trgovsko-obrtnlške-ga društva sklicani obrtniški shod, ki mu Je predsedoval načelnik Veinar. Predavali so: zadružno-obrtnl komisar Založnik o pomenu organizacijskega dela med obrtništvom, župan Viktor Kukovec o vprašanju železnice Ljutomer-Prekmurje-Or-mož in poslanec Drolcnik o kulturnem ta socijalnem delu obrtništva. Imenom navzočih delavcev je govoril delavec Šalamun o bolniški blagajni. Na zborovanju je bila sprejeta sledeča resolucija: 1.) Protestira se proti nečuvenemu postopanju Avstrije, ki neprestano preprečuje zvezo Maribor-Radgona, in poživlja beograjsko vlado, nal napravi temu konec z vojaško zasedbo imenovane proge. 2.) Zahteva sc izgradnja proge Prek-murjc-Ljutomer-Ormož ali Središče. 3.) Okrajna bolniška blagajna, ki je bila svoječasno prestavljena v Gornjo Radgono, naj se premesti zopet v Ljutomer, ki je sedež okrajnega glavarstva. 4.) Zahteva se izvolitev kontrolnega odbora v centralni bolniški blagajni vseli njenih poslovalnicah. = Razpis dobave strojev In orodja. Pomorska oblast v Bakru potrebuje za popolno ureditev nove mehanične delavnice razne stioje in orodja. Podrobni dobavni pogoji in seznam predmotov, ki jih jo dobaviti, se dobi pri ekonomatu gori omo-njono pomorsko oblasti. Zapečateno s kolkom za 10 dinarjev opromljene ponudbo je poslati naidalje v enem mesecu od dne, ko je bil ta razpis objavljen v »Službenih Novinah* v Beogradu, Pomorski oblasti v Bakru. Položiti je varščino, in Bicer državljanom SIIS 10 odstotkov, Inozemcem pa 20 odstotkov. En izvod dobavnega razpisa, in seznama blaga je v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani le na vpogled. = Koliko zemlje se je že razdelilo po agrarni reformi. Ministrstvo agrarne reforme je prejelo podatke o razdelitvi ve-leposestev. Po teh podatkih se je razdelilo med kmoto doslej v Vojvodini od 772 tisoč oralov voloposestva 247 tisoč oralov, a v Hrvatski in Slavoniji od 428.000 oralov 200.000 oralov. — Ukinjen carinski oddelek. Finančni minister jo ukinil oddelek dubrovnlSke carinarnice Tj Milini, — Dohodki od trošarine In kolkov. seca Junija 1981 znašajo dohodki od pil- stojbin ta kolkov v oeli drža-rt 1M10J8A dinarjev, to Ja za 8,644.228 fl.taarjev ve* nego junija lani. Dohodki tre illarine znašajo v juniju 1921 18,505.866 dinarjev, to ta za 7,207.262 dinarjev več, nego junij« lanskega leta. Vinska kriza v Sibenlškl okolici. O«. nI se, da jo v šibeniškl okolici še 10.000 hektolitrov vina, ki se nI moj?lo razpočati » Za zboljšanje vinogradništva v SrM. Dno 14. julija se jo sesti do v Bukova pri Negottau 20 zastopniko.v vinogradnl-lcov iz vseh vinorodnih krajev Srbije. Vsak od njih je prinesel b seboj vzorce najboljših vin svojega kraja. To vzorce so strokovno analizirali ta ugotovili njihovo kvaliteto in moč. Poštanska štedlonicn 'kraljevine SH8 v Beogradu. Podpisana Je »uredba o poštnem hranilnem čekovnem in virmanskem prometu v naši kraljevini. Po tej uredbi so otvarja v Beogradu poJitna hranilnica kraljevine 8HS, kateri ibodo podrejeni poštni čekovni uradi v dr Savi. Ta zavod se bo bavii a hranilnimi,, čekovnimi ta virmanskimi posli, r eskorctlranjom menio, z dajanjam posojil Itd. Nivjmanjša vloga more biti 1 dinar. Mednarodni sejem na Dunaja. Za po« setnike dunajskoga sejma« ki so vrši od 11. do 17. septembra 1921, jo dovolila avstrijska vlada popust voiinjo na železnici in popust pristojbin za [notno liste. Analogna ugodnost jo dovol jena tudi za odpremo razstavnih predmotov, = Letina v Avstriji. Vsled ugodnega vremena se posevki povoljno razvijajo, žetev zrelega žita se vrli nomoteno, ker so lopi ta solnčnl dnevu Poljedelski krogi upajo na dobro letino, tako gleda kvantitete kakor kvalitete. Znlžanjo cen madžarskega premogu« Iz Budimpešte se poroča, da so sklenili lastniki premogovnikov v Madžarski z ozirom na pocenitev produkcijskih stroškov znižati cene industrijskemu premogu za 20 odstotkov. Zveza Rumunlje z Jadranskim mor* jem. Italijansko časopisje poroča, da se v Rumuniji proučava nič rt gradbo veliko železniške mrežo za hitrejši promet Rumu-nije do Jadranskega morja preko Jugoslavija =■ Položaj na ameriških železarskih Id Jeklarskih trgih. Strokovno glasilo »Iron Age* piše: Znižanja con jeklu, ki se jo pred kratkim izvršilo, ni pomnožilo po-vprašanja po blagu. Kupovalci čakajo šo na učiuek znižanja mezd ta železniških' tovorninskih postavk. Poroča se že o nadaljnjih znižanih mezd. Ponudbe nemške ga in belgijskega jekla po znižanih cenah nimajo uspeha. Nasprotno pa je znižanje con žoloza vzbudilo povpraševanje in nakupovanje. =" Argentinska volna za železniški mcr,:a!i v Parizu, Madridu in Rimu precej čudna borzna špekulacija, s katero po prišli ;';oro vsi državni dolgovi Minorko v enc roke. Kdo jc izvršil to borzno špekulacijo, sc še ni inoiflo ugotoviti. Po naših informacijah jp ie izvedel neki inozemski sindikat. Gotovo pa ic, da bodo čla- ni tega sindikata s precej čudnimi ob-čutkt brali ta najnovejša poročila iz Minorke V pomirjenje francoske javnosti po-vdarjamo, da ni bil na otoku Minorki angažiran noben znatnejši francoski kapital. Noben znatnejši francoki kapital!... Imeli so popolnoma prav. To ie torej nagrobni napis, gospod Filip Collin, nad grobom tvoje velike j špekulacije, nad tvojim ponosom in ! tvojim triumfom. Kaj bo vendarle re-j kel gospod Isaacs iz Londona? Mi-: lijon tristotisoč funtov prav čedna j svota je to, Filip Collin! Kaj je v pri-j meri s tem onih 50.000 funtov, ki si : jih vložil ti v podjetje? Dragi in ljubi Filip Collin, nikar ne ' delaj nikdar več špekulacij in kupčij j z državnimi papirji. Spomni se one ! lepe in žalostne afere iz švedske i zgodovine v letu 1809., ki pravi o j nji zgodovina takole: «Prva naloga novih mož je biia. da urede obupni | gospodarski poiožaj. Po dolgem pre-i mišljevanju in posvetovanju so skie-! nili. da odpišejo polovico državnih ; dolgov». To s? je zgodilo na Švedskem leta 118(R, toda na Minorki so bili mno-t aro temeljitejši, tu so enostavno od-i pisali vse. To je jako lepa prigoda gospod Collin, jako lepa in prijetna prigoda. V. poglavje. Pomladanski večer v Marseillo. Dne 6. marca leta 1910. je šel oko- li 5. ure popoldne mlad in eleganten gospod, oblečen v sivo pomladansko obleko, ognijen v zelenkast površnik, po ulici des Olives proti marseil-lskemu pristanišču. Večer je bil kot navadno po lepem dnevu v tem ča3u precej hladen in mladi ;iii l*l»k '720' 7Sb' P° K 23 ~ UOMUHI, n kilogram, siodnjetežek 735* do 7#>» po K »21-50 za kilogram; strojno ol|e k 15 - » m««"®! notldloi za soažonje po K 16 — za kilo- PBIrJIBJ giamj! U60 3-1 fltBSl K 38'~" 71 kilogram; vžiplne sve]5e k°"— 8£frpo želBzni!? sodov Brivskega pomočnika Defelica, E.g.a, sa Dcmiale. Nastop takoj ali po- j - »^bpjtolfc-g; siti se j j do 31. t. m. pod šifro:,,Poštena _ ,, ., , . _ . ln pridne 69 na npr. «Jntra». 1152 2—3 Ilko Petkovic, brivec, Domžale. ramo velikosti Knjigovodja po K 700'—do j samostojen bilunčnik, korespondent, osem K 800-—, tm-nn/Fi rAflnn P° K 1R0-— ]et prakfe, a boljšo izobrazbo, U6e sleibe, ter nekaj iBiiCHIJI uilUUV do K 200 — najraje k lesni industriji kjersibodi, nastop so dobi franko sklndiščc pri aatoreferatn,! takoj. Ccuj. ponndbe pod „Teitno 4000" LJnblJana, Omtajaka oesto. Stev. 50.1 mt iipravniStvo «Jutra». 1101 s posebnim Miz sc mesečna soba eventualno z oskrbo ali pa manjše »ta-novanje z opravo ali brez oprave proti relo dobri najemnini. — Ponudbo na poštni ' predal št. 63. 10% 13 652 OS Tovarna JOS. RESC Barva vsakovrstno blago. Komično čiatl obleke. Svetloiika ovratnike, za- V&6 spalmo iz trdega in molikega lesa se oeno odda v novi trgovini b poblStvom Ivan Andlo-vl8, Gospoavetsba cesta 13 (Kollsej), j pritličje. 1163 3-2 i Moško športno perilo, dokolenke, nahrbtniki, čepice itd. ***3 C. J. HUMUHH Mestni trg 8. Obsrestilo. Naročajte dneimk „Jutro"! »j]« potrabuje večja vlJIB spedicijska družba. l)«Hj2iiB,Pel!3ii8li!.iiasi94,Poil;o2Rle8:^ii!ili!iro9«aii.4 PODRUŽNICE: MARIBOR NOVO MESTO Gosposka ul. 3S. Glavni "rg. nestnioe in srajce._ KOČEVJE Stev. 39. Brezpogojno potrebno je znanje slovenskega. Imam V zalogi vse sokoiske po- gkega jezike. Plača in ostali pogoji po dogovoru. Akvi&iter" sprejema upravništvo „Jutra". Nax>o£aj to i, pssstei in mM spisi, Dosetlaj izšlo 8 zvezkov: 1. Dr. Al. Zalokar, O ljndskem zdravja. Broš. 6 K. 2. l>r. Bogdan Deri, Dojenček. BroS. 6 K. 3. l>r. .1. Demšar. Spolne bolezni. Broš. 10 K. 4. Št. .Sagatlin, Ha« sadašnjl ostavul položaj. Broi. 16 K. 5. Lesjiid Pitamii\ Pravo ln revolaolja. Broš. 8 K. A. DolEomentl o jadranskem vprašanju. Broš. 18 K. 7. Albu Ogris, Borba sa Jagoslovansko državo. Broš. 32 K. «. VL Čorovid, Basa in vera v srbski proSloatt, Broš. 16 K. Po pošti vsak zvezek K 1-80 več. Htrodli Jtirejeme: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6. trebidlne: Kroje sa žlane ln članice, telovadne obleke, devlje, ovratnike, giunbe Itd, Ceniki na razpolago. Zdravo! 1158 6-3 Peter Capuder, LJubljana dobavitelj Jug. Sokol. Saveza. srbohrvaškega in neto-Ponndbe pod imenom 1159 3-1 ERJAVEC & TUMi 799 ,H»rI Zlati lopati" 26-111 trgovina z ieleinino (prej Hammarschinidt) Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7 j nasproti Mlevnlfke cerlive. Zaloga cementa In karbida. DELNIŠKA TISKARNA i ■ a.t. ..... i i »i Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 16. posmdfoa! Samo 20 dni w@lja.irna! Ker hočem opustiti svojo zalogo ur, pošiljam v roku 20 dni vsakomur, ki pošlje ta 'n časnika izrezani oglas, krasno remontoirko (za gospode), izborno opremljeno, 30 ur idočo, s triletno pismeno garancijo, za reklamno ceno 40 namesto So dinarjev iranko proti prejšnji vposlatvi dotičnega zneska v priporočenem pismu. Ura se dopošlje takoj priporočeno. Po povzetju se pošlje le proti ari 10 dinarjev. 1142 3-3 Skladišče ur GiURO POLLAK, Zagreb, Tkalčiceva 27. Stavbeniki in graditelji hiš! 1139 Dobi bb prvovrstna 3—8 zidna opeka po najnižjih eenab pri Karoln Welssn, opekarnarju na Orosnpljem. Pozor! Pozor! Vsled rodbinskih razmer se proda i v lepem kraju v Savinski dolini I Izdeluje vsakovrstne tiskovine sa urade, trgovce in obrtnike, društva, zasebnike. Knjige, brošure, časopise. Točna izvedba, zmerne cene. Zaloga uradnih tiskovin sa okrajna glavarstva Umetniške tiskovine, barvotiske vseh vrat izvršuje tiskarno, ki je opremljena a vsemi najmodernejšimi stroji, pripravami in tehničnim materialom, najhitreje ln dovršeno strokovnjaSko LASTNA KNJIGOVEZNICA j* izvršuje knjigoveška dela od najpriprostejše do najfinejše vrelt f*a§ itej® .ČŠS^SS^fKS««! •fe&gi z vsem inventarjem, živino itd., obstoječe iz j prijazne zidano hiše, sušilnica za hmelj in vseh gospodarskih poslopij. Rodovitne njive, travniki, sadni vrt za vagon sadja, vinska trta, gojzd v najleplSem stanja in okrog doma. Le resni lmpei nij vprašajo za naslov v npravnlštvn „Jutr»". uso 2-3 Tiskovne zadruge: D Faiecl* Tik aa fronto. Zbirka črtic, ki popisujejo dogodke v Gorici po izbruhni vojne med Italijo in Avstrijo 1915. Broš. 36 K, po pošti 2-80 K več. A Novačan, Vploja. Drama. Broš. 28 K, vez. 36 K, po pošti k 2 — več. Shakespeare • Zupančiči Maobeth. Broš. 32 K, vez. 40 K, po poŠti K 2'80 več. lika Waschtetova, Pravnice. Z večbarnimi slikami. Vez, 40 K, po pošti K 2-— več. . Veber, Uvod v filozofijo. Pota in cilji, 3. — 4. zvezek. Lena 72 K, po poŠti 3 40 K več. Knjige se narožajo pri Tiskovni zadrugi v LJubljani, Sodna ul. 6. Sprejmem dobro Izurjenega, vestnega ln marljivega odvetniškega uradnika (solloltatorja), pUča ugodna, nastop 1143 takoj ali po dogovora. 3-3 Dr. Alojz Visenjak, odvetnik v Ptuju K je najboljši in najbolj informiran slovenski dnevnik! I Ravn Išče g lesna industrijska družbo „§0119" | v LJubljani. || Zahteva se strokovno in komercijelno iz-m obrazbo v lesni stroki in znanje italijanskega Ji jezika. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in zahtevkov do 5. avgusta na ALOMA COMPANY, d. z o. z., LJubljana, Kongresni trg 8. U46 2 -8 Natisnila Delniška tiskarna* d. d. t Liuhliani,