Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 248 (9553) TRST, nedelja, 24. oktobra 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zahriž nad Cerknim razmnožen na dMosta Od 5 do_DOVNIK fSSnjem Evropi” v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski dnevnik za.uznjem Eiropi PO POVIŠANJU CEN ELEKTRIČNEGA TOKA IN TELEFONSKIH STORITEV, MOGOČNA SVEČANOST V SEŽANI OB 50-LETNICI SMRTI SREČKA KOSOVELA Negativne reakcije na zadnje vi ad ne; Socialno in narodno pri Kosovelu varčevalne in protiinflacijske ukrepe se istovetita v en sam in isti boj Največ kritičnih reakcij glede ponovne uvedbe začasnega 7-odstotnega davka na nakup tujih valut - Nobene reakcije s strani KD na obtožbe, da se ne udeležuje dovolj aktivno v borbi proti gospodarski krizi RIM, 23. — Gospodarski ukrepi, ki jih je vladh sprejela na svoji včerajšnji seji, še zlasti ponovna uvedba posebnega 7-odstotnega davka na nakup tuje valute, so v ospredju današnjih komentarjev in reakcij. Predsednik združenja industrijcev Guido Carli pravi, da bo ta davek vrgel državi v štirih mesecih 600 do 700 milijard lir, kar pomeni od 1.800 do 2.100 milijard lir letno. Breme tega davka pade skoraj v celoti tako nra podjetja, ki proizvajajo za notranje tržišče, kot na tista, ki proizvajajo za izvoz. V obeh primerih se bodo stroški proizvodnje povečali. Z isto temo se ukvarja tudi tajnik PSDI Romita; ki pravi, da ponovna uvedba dodatnega davka na nakup tujih deviz z ene strani stopnjuje in podaljšuje u-činke politike omejevanja kreditov, z druge strani pa stopnjuje, skuppj s povišanjem tarif, pritisk na cene in na proizvodne stroške. Škodljive posledice neravnovesij v italijanskem gospodarstvu pridejo tako na dan v vsej svoji resnosti, ne kaže pa, da bi vlada bila zmožna učinkovito se spoprijeti z gospodarsko krizo. Namesto ukrepov na Področju monetarne politike, pravi Romita, bi bilo treba racioni-tati uvoz na področju kmetijstva t®r spremeniti elemente, ki vplivajo na premično lestvico, da bi Preprečili, da bi se vpliv na ce-ne in na proizvodne stroške še Povečal. Socialdemokrati pouda- rjajo, da morajo prevzeti večje breme kot doslej tudi delavci, ki niso v rednem delovnem odnosu. Republikanec La Malfa j'e v Rimu dejal, da kaže ponovna u-vedba davka na nakup deviz v bistvu na nezmožnost vlade, političnih in družbenih sil, da se spo-prijamejo s krizo in njenimi globokimi vzroki, temveč puščajo vedno italijanski banki, da sprejme ukrepe na monetarnem področju. Tudi zastopniki trgovcev izražajo vedno večjo zaskrbljenost ob vladnih ukrepih ki, kot kaže, niso planirani na daljši rok. Vsakodnevni novi ukrepi v bistvu oviraj*' dejavnost in delovne načrte posameznih podjetij. Uvedba 7-odstotnega davka na nakup deviz, ki bo ostal v veljavi štiri mesece, nikàkor ni dovolj, da bi rešili vprašanje sta- i *,l,l,l,1,,,iiiiiiniiiniiti,iiniiiitiiiinilIiiiniiiin>iiiniiiili!lilliiiIMillMiinl!iiiiliiiiiiiiiliniiiiiiini»>ii*iiiiiiui ŠKVADRISTIČNA DRHAL ZNOVA DVIGA GLAVO Fašistično divjanje v središču Rima Stintimi spopadi med desničarskimi pretepači in pole čjo pred palačo Chigi, poslansko zbornico in senatom RIM, 23. — Fašistična drhal je hdno odločena, da izkoristi težke Ure’ ki jih preživlja država zaradi gospodarske krize in povzroči kar hajveč nereda. Po včerajšnjem a-tentatu na veleblagovnico Stantìa v. Neaplju, za katerega si lasti očetovstvo prevratniška organizacija «giustizieri d’Italia», po izgre-' Prejšnjih dni v Milanu, so fašistični pretepači uprizorili izgrede J7 središču Rima, kjer so se silovi-? spopadli s policijo. Uradno so sicer pojasnili, da je šlo le za Piotest proti sklepu kvestorja, ki Trn je prepovedal zborovanje na roU Esedra, dejansko pa je bila ,,,,"mi,„,l,IIIllll||11I1||1|||ii(|i|iiii||i111II|i*lI(||(( Zadnji vladni ukrepi, še zla-začasen 7-odstotni davek rii nm’ Zadruga Naš Kras vabi na otvoritev razstave sli-arJa in kiparja samorastnika JANKA DOLENCA ki bo v Kraški galeriji v Velikem Repnu v četrtek, 28. oktobra, ob 20.30 Slovensko planinsko društvo Trst Prireja v petek, 29. t.m., prvo ozonsko predavanje na temo: «BOTANIK s FOTOAPARATOM PO DOMAČIH IN TUJIH GORAH» Predaval bo znani slovenski Wraber alpinist dr- Tone Predavanje bo v mali dvorani ob ^20 30^a ^0ma s Pričetkom tej priliki bo deloval tudi bar. li meni naslovljeno «odprto pismo», ki so ga podpisali nekateri (Žbogar Orlando, Nadja Malalan, Legiša Lidija, Jasna Strgar, Radetti Marta in Busan Elena) uželjeni starši, katerih otroci obiskujejo slovenski o-trošlri vrtec v Devinu. Omenjeni protestirajo, ker sem izjavil na •ž-ftfipji seji občinskega sveta, da je 'značilno, da je prišlo prav v Devinu, kjer živi veliko število do-brostoječih družin, do soglasnega glasovanja staršev proti uvedbi mesečnega prispevka (6.000 lir) za prispevek k vzdrževanju otroških vrtcev (ti stanejo občino približno 125 milijonov lir letno). To začudenje sem izrazil, ker so vsi ostali slovenski starši, brez izjeme, v vseh drugih krajih, kjer delujejo naši občinski otroški vrtci, soglašali s predlogom o nameravani uvedbi mesečnega prispevka. Prizadeti podpisniki «odprtega pisma», v katerem trdijo, «da je bilo na omenjenem zborovanju prisotnih 13 staršev, kjer dela povsod le po eden na družino,,», me prosijo naj odgovorim, preko našega dnevnika, kateri davčni utajevalci se skrivajo v njihovi sredi, ali vsaj kateri odvisen delavec spada med premožnejše sloje. Na to vprašanje nočem odgovarjati, ker ne spada v mojo pristojnost. Kljub temu sem skušal v Devinu kaj več poizvedeti. Ugotovil sem, na primer, da je med oodpis-niki uboga mati. kateri smo že nrej zagotovili, v primeru, če bi prišlo do uvedbe mesečnega prispevka, da bo prispevka oproščena. Odkril sem tudi, da ne odgovarja resnici trditev, da v družinah udeležencev o-menjenega sestanka dela le po eden v družini. Celo med podpisniki je tak primer, kjer delata mož in žena, oba v državni službi! Med starši, ki se niso udeležili sestanka, sem srečal nekatere matere, ki so mi izjavile, da se sramujejo in da jim je žal, da je prišlo do omenjenega nasprotnega glasovanja ter I da bodo rade volje dale prispevek jo proti sedanji levičarski upravi. 1 Ob tej priložnosti želim povedati, v zvezi s stanjem naših otroških vrtcev, še nekatere ugotovitve. V Italiji je zelo malo občinskih uprav kot je naša, ki nudijo vsem občanom možnost, da vpišejo svoje otroke v otroške vrtce, še manj pa je takih, ki nudijo ’ to socialno storitev popolnoma brezplačno. Najbrž smo med redkimi, ki brezplačno prevažajo vse otroke' iz Oddaljenih krajev v vrtce s šolskimi avtobusi in celo s taksiji. Zavedamo se, da je naprošanje .naših zainteresiranih občanov naj prispevajo skromen znesek, približno eno desetino od stroškov (vsak otrok, ki poseča otroški vrtec stane upravo okrog 65.000 lir mesečno) neprijetna nujnost. Težke finančne razmere nas nrisilijo k iskanju večjih dohodkov. V pričakovanju boljših časov naprošamo občane za razumevanje in za podporo našemu prizadevanju za ohranitev in izboljšavo vseh obstoječih socialnih dejavnosti, kot so otroški vrtci, šolstvo, javni prevozi, zdravstvo in druge. Nabrežina, 22.10.1976 župan občine Devin-Navrežina Albin škerk je takoj pristala na pogovor. Neha- švagelj - Pertot ,Q je Pospravljati in pričela nam ! Pertot 4.000 lir za Dijaško matico “"‘"""nil,,,,nun,,,,,,.,, Spoštovano uredništvo, 21. t.m. smo se zbrali pred sodiščem, da bi prisostvovali procesu proti prof. Samu Pahorju, ki se — kot znano — uporno bori za pravico rabe slovenskega jezika. Z žalostjo pa ugotavljamo, da je bilo prisotnih premalo drugih Slovencev. Kaj pomaga, če smo bili prisotni samo dijaki slovenskega učiteljišča «A. M. Slomšek». Kje so bili ostali dijaki? Proces so prenesli na četrtek, 28. t.m. Upajmo, da nas bo takrat mnogo več prisotnih in da bomo množično moralno podprli prof. Sama Pahorja. Skupina ogorčenih dijakov Posebno prijetno nam je zabeležiti, če kak naš človek dočaka visoko starost zdrav, čil ter dobro rezpoložen. Ena takih je brez dvoma Marija Cerkvenič, ki stanuje pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji in sicer «Pr ruožceh» kot ji pravijo domačini. Slavljenka je Marija Zuljan vd. Cerkvenič: rodila se je 25. oktobra 1886, pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji na mandriji pri «Kodidle». Jutri bo torej slavila svoj devetdeseti rojstni dan. rvo smo se oglasili na njenem domu, nas je zelo prijazno in z nasmehom sprejela ter hudomušno vprašala, po kaj smo prišli. Ko smo ji razložili pomen našega obiska, j _ takoj pristala na pogovor. 1VT-U" ■ la pripovedati o svojem življenju. Povedala nam je, da se je njen nono Mihael Zuljan rodil pod Sv. Justom na mandriji in kot mandrijer obdeloval zemljo v tistem kraju. Ona pa, kot smo omenili, se je rodila pri Sv. Mariji Magdaleni, kajti njen oče se je v mladih letih preselil v ta kraj. Ko je bila stara tri leta, se je njena družina spet preselila, tokrat v Log, kjer so si kupili nekaj zemlje. Tudi živino so imeli, in ko je Marija dokončala ljudsko šolo v Ricmanjih, je morala pomagati in delati doma in na polju. Dolgo let je vsak dan pešačila v mesto z jer-basom na glavi prodajat zelenjavo, sadje in mleko. Nekega dne je po cesti srečala Ivana Cerkveniča, ki je delal v mestu, se z njim sprijaznila in se v dvajsetem letu starosti tudi poročila, tako da se je Marija po skoraj 20 letih spet vrnila v bližino svojega rojstnega kraja. Poročila sta se leta 1909 in na poročno potovanje sta šla do Lipice, seveda peš tja in nazaj. V zakonu je mati Marija povila sedem otrok, od katerih so še trije živi. Dva sinova živita v Jugoslaviji, medtem ko je Benedikt doma. Otroke sta vzgojila v zavedne, napredne in delavne ljudi. Logično je, da je tudi po poroki morala mati Marija vedno delati, kajti plača moža, ki je bil zidar, ni zadostovala za vzdrževanje tako številne družine. Mož Ivan je imel tudi nekaj zemlje in mu je žena Marija pomagala na njivi, poleg tega pa vsako jutro pešačila na Ponterošo, kamor je nosila prodajat pridelek. Družina Cerkvenič je znana kot zavedna in napredno usmerjena družina. Zato je med časom fašizma, kot večina naših ljudi, bila preganjena od črnosrajčnikov. Za časa narodnoosvobodilne borbe sta tako starša kot otroci pomagali in delali za boljšo bodočnost našega naroda. Dva sinova sta bila internirana v Italiji. Kljub tako častitljivi starosti je slavljenka še vedno čila in še kar zdrava. Pred dvema letoma je bila celo v Mariboru pri sinu Ivanu. Čestitkam otrok, sorodnikov in vseli prijateljev se pridružuje tudi Primorski dnevnik, katerega slavljenka bere vsak dan in brez naočnikov, z željo, da bi dočakala sto in več let. MARIO MAGAJNA ZA ŽRTVE POTRESA V BENEŠKI SLOVENIJI I 1 Eno dnevnico v septembru darujejo nameščenci Slovenskega raziskovalnega inštituta 48.000, Slovenske prosvetne zveze 17,500, Sedevčič i 15.000, Narodne in študijske knjiž-niče 9,000, Zveze slovenskih športnih 1 društev v Italiji 9.800, Slovenske kulturno - gospodarske zveze 25 tisoč lir. Olga in Anton Pertot 25.000 lir. Družini Pečenik in Doljak 20 tisoč lir. V počastitev spomina Nede Mijot -Sosič darujeta Lidija in Edi Gornik 10.000 lir. V počastitev spomina Justine Kralj darujeta Aljoša in Mariuecia 10 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Franca Gabrielija darujeta Mirko in Zlata Ferfolja 15.000 lir. Ob 1. obletnici smrti nepozabne sestre Vide Godnik - Contri daruje sestra Anica z družino 10.000 lir. V spomin na Nedo Mijot - Sosič daruieta Rosana in Milan Posarit 10.000 lir. V počastitev spomina Nede Mijot -Sosič daruje družba planincev SPDT 6.000 lir. V počastitev spomina nepozabne Nede Mijot por. Sosič darujejo: Fani, Marjuča in Edo Cetin 20.000 ter Kostanca in Božo Filipovič 20.000 lir. V počastitev spomina Nede Mijot por. Sosič darujeta Zofija in Albert Urdih 10.000 lir. V isti namen daruje Livija Lozej por. Casotti 5.000 lir. * * * ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V počastitev spomina Nede Mijot -Sosič darujeta družina Gustinčič 5.Ò00 lir in Meri Cerkvenič 5.000 lir. * * * V spomin na drago Mimi Pertot daruje družina Ladi Vodopivec 5.000 lir za društvo Slovencev miljške občine. Za TPPZ daruje podporni član dr. Drago Martelanc 20.000 lir. Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu darujeta sestri Kristina in Julka 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije daruje Ljudmila V spomin na Marijo (Mimi) Pertot . švagelj daruje družina Marcela Pertot 10.000 lir za dom handikapi-ranih na Opčinah. Namesto cvetja na grob sestrične Justine Kralj daruieta Lucija in Seraf 10.000 iir za PD Primorec in 5.000 lir za poimenovanje trebenske šole. Namesto cvetja na grob Justine Kralj daruje družina Josipa Jogana 5.000 lir za poimenovanje trebenske šole po Pinku Tomažiču, Alojzija Kralj (Trebče 33) 5.000 lir za poimenovanje trebenske šole in 5.000 lir ža dom handikapiranih na Opčinah: ’ Namesto cvetja na grob Nede Mijot - Sosič daruje Zorka Orel - ,Be-čbF 10.000' lir ža Dijaško matico in 10.000 lir za ŠZ Bor. Ada Ore! 3.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Marije švagelj por. Pertot daruje Aleksij Pertot z družino 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Justine Kralj prisoevata Stanka in Ivanka Hrovatin 5.000 lir za PD Tabor — Opčine. V počastitev spomina drage Nede prispevata Majda in Drago Danev 10.000 lir za poimenovanje openske šole. Ob L obletnici smrti drage mame Marije Lavrenčič darujejo mož in hčeri Neva in Vanda 10.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. Namesto cvetja na grób Nede Mijot daruje Neva Lavrenčič 3.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V počastitev spomina Josipa Podobnika daruje družina Škabar 20 tisoč lir za ŠD Polet. V spomin na drago mamo Justino Možina vd. Kralj darujeta sin A-tilijo in Miranda (Ul. Bidischini 2/2 -Konkonel) 20.000 lir za ŠD Primorec, 20.000 lir za PD Primorec, 20.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah, 20,000 lir za ogrevanje cerkve v Trebčah in 20.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V spomin na Justino Kralj darujeta sestra Ana in Mice 10.000 za pevski zbor Primorec, 10.000 za ŠD Primorec, 5.000 za odbor upravičenih posestnikov, 10.000 za poimenovanje šole v Trebčah. 10.000 za cerkev sv. Andreja in 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V isti namen darujejo nečakinja Zdenka Carli in Gilbert 10.000 za poimenovanje šole v Trebčah, Ana Kralj 5.000 za dom handikapiranih na Opčinah, svakinja Viktorija Možina 5.000 za dom handikapiranih na Opčinah in nečakinja Anica Malalan z družino 5.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah. Namesto cvetja na grob Nede Mijot - Sosič darujeta Vanda in Ugo 5.000 lir za popravilo Prosvetnega doma na Opčinah. V počastitev spomina Nede Mijot -Sosič daruje Antek 5.000 lir za PD Škamperle. V spomin na Nedo Mijot - Sosič daruje podjetje FAT (Stojan Udovič) 20.000 lir za PD Škamperle. V spomin na Nedo Mijot - Sosič daruje družina Milana Udoviča 10 tisoč lir za PD Škamperle. Namesto cvetja na grob Nede Mijot - Sosič daruje Ema Keršgvan 2.000 lir za PD Škamperle. V počastitev spomina Srečka Vilharja in Srečka Merlaka daruje Ema Kerševan 3.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob naši nepozabni Nedi daruje Marija Mijot 5.000 lir za PD Škamperle, 5.000 lir za PD Tabor in 5.000 lir za ŠZ Bor. V spomin na drago prijateljico Nedo Mijot - Sosič darujeta Rosana in Milan Posarit 10.000 lir za PD Škamperle. V počastitev spomina Nede Mijot -Sosič darujeta Marija in Pino Prezzi 5.000 lir za PD Škamperle in 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. . V počastitev spomina Nede Mijot -Sosič darujetč. Mariuecia in Pino Bradassi 10.000 lir za PD Škamperle. V isti namen darujeta Mario in A-nica Čok 5.000 lir za PD Škamperle. V počastitev spomina Nede Mijot daruje Silvana VSlbppi'5:000 lit za' PD Škamperle. V počastitev sb’ètmria"Nedè Mijot darujejo Pavlà"l4inà"’m“ Vera"VRL’ mar 5.000 lir za PD Škamperle in 5.000 lir za ŠZ Bor. V počastitev snomina Nede Mijot daruje Dušan Košuta z družino 10.000 lir za ŠZ Bor in 10.000 lir za PD Škamperle, V spomin na pok. Nedo Mijot -Sosič darujejo pevci moškega pevskega zbora Tabor z Opčin 30 000 lir za ŠZ Bor in 30.000 lir za PD Tabor z Opčin. Ob 12. obletnici tragične smrti dragega Darija Sosiča darujeta mama in oče 5.000 lir za popravilo Pro- l*ll||||||||||||||||||||| |||||||(|||||||||||| ili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiihIIIII lili llllllllllllllll lil l||||l||||||l|||,t|H,,l,l„ÌHll„>l1llll,|l,ll,l,l|lll,,l,l|lllll II HUUIUU H HUUHtnUHtHMMIHtHMIilllU It HIIHUliHtUHiiHH Danes, NEDELJA, 24. oktobra c™ RAFAEL, ELKO 17 04e Vz‘de °*3 6-34 in zatone ob ~ Dolžina dneva 10.30. “a vzide ob 7.57 Lu-ob 18.02. Včeraj - danes i.,* • zatone ud io.u n’ PONEDELJEK, 25. oktobra DARJA nor'?6 VČeraj: naJvišja dnevna tem-19 ?,«rnl6'6 st°Pinje, najnižja 9.6, ob - un ld.8, zračni pritisk 1014.4 mb u-•j n'en, vdafia 17-odstotna. nebo skoraj Jasno, brez vetra, morje mirno, temperatura morja 18.7 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE rnriiT o2- oktobra 1976 se je v Trstu «jilo 8 otrok, umrlo pa je 23 oseb. Z®:1 SO; 54-letni Raoul Mattiaz-. /2-ietm Bruno Drecogna, 74-letna &0.20?0™11 Por- Catalan, 72-Anrf Rlcc'ottl De Angelis, 83 letna G h uff6'1]? ,Shmtz vd. Roze, 79-letni lusto Godina, 63-letna Italia Radia lišP r, Brana, 73-letn; Domenica De biflnVd' ,ydt°ri- 74-letni Joseph Pam co, 94-letna Maria Kociancic vd 74.,0freda; 84-letni Giusep Rubino Ip ko*!3 ^aida Ruggiero vd. Branca -'.letna Marija Sorč vd. Zidarič Manfr n- . ; »«Ulja oorc v si m]3. Francesca Fonda vd- Gias n ' MdeIni Mario Guštin, 46-letni Giu-'ano Giovannetti, 79-letna Orsola s °cian<;lc vd. Babich, 75-letni Giu-rn.Pon^UScia' 7(Metni Augusto Ba-ohl, ™,tna Amalia Gulič vd. Tscha-h 1 iJr!etna Alma Svetina vd. Ma-1. 69 letna Giovanna Trampuš por. Bubnich, 76-letni Giuseppe Alfano. OKLICI: Uradnik Claudio Zetto in Dilva Lanza, uradnik Maurizio Ar-melin in gospodinja Silva Teat, gasilec Michele Di Risola in trg. pomočnica Alessandra Grieco, študent Fabio Tassan in študentka Stella Migliore, finančni stražnik Giancar- VOòMJEf lo Scaravelli in uradnica Michela Stamberghi, barman Bruno Codarin in trgovka Dolores Biondi, trg. potnik Paolo ..osada in trg. pomočnica Laura Toffanin, vojaški pilot Roberto Doz in študen. a Nadia Sčhorn, uradnik Waltei Toniati in uradnica Tiziana Alessio, finančni stražnik Luigi Saglioccolo in gospodinja Giuseppina Brezovnik, strojni častnik Paolo Pian in laboratorijski tehnik Luisa Ravalico, težak Claudio Gle-ria in gospodinja Dragica Kuhar, učitelj Paolo Candott; in uradnica Adriana Piemonte, igralec Francesco Gentile in študentka Ànnàflorr Covarti, agent javne varnosti Angelo Noto in gospodinja Anna Valen ', u-radnik Manuel Ficini in uradnica Ariella Umer. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Sa Iute, Ul. Giulia 1; Picciola. Ul. Oriani 2; AH'Annunziata. Trg Valmaura 11. nočna služba lekarn (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Alla Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d Oro, Ul. Mazzini 43. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732 627. . V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM. INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225 141; Božje polje. Zgonik: tel 225 596. Nabrežina: tel. 200 121: Se sljan; tel. 209 197; Zavije: tel. 213137: Milje: tel. 271-124. NAVIGAZIONE ALTO ADRIATICO S p. A. TRST - UI. F. Venczian 2 — Tel. 75-06-16 — 60-273 > t*,. -u'ii... d I ? ' pmm jb*-*' Mi--»l’_ . -Z \ Urniki, veljavni od 1. oktobra 1976 M/n «EDRA» Pon. Pon. Odhod: Sob. , Povratek: Sob. Ned. Ned. Trst od. 8.00 i Pulj od. Koper pr. 8.35 Novigrad od. — Izola pr. 9.20 Umag od. 15.00 Piran pr. 9.50 Piran od. 15.50 Umag pr. 10.35 Izola od. 16.20 Novigrad od. — , Koper od. 17.00 Pulj pr. — , Trst pr.. 17.35 Z 12-iirnim predhodnim naročilom je možen enodnevni izlet v Istro s samo osebno izkaznico. M/n «DIONEA» Odhodi Odhodi iz Trsta iz Milj Milje v Trst 9.30 10.00 12.15 15.25 svetnega doma na Opčinah. . I Zužič in Štoka 10.000, .Marija in Ob prvi obletnici smrti Pine Ipa- I Egon Bukavec 5.000, Marija Štoka in vec darujeta družini Malalan in ; hčere (št. 84) 10.000 in družina Ivan Barbiero 10.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah in 10.000 lir za PD Škamperle. V počastitev spomina drage Nede Mijot daruje družina Luciano Jagodic 10.000 lir za ŠZ.Bor. V spomin na sestro in teto Justino daruje Ivanka Kosenka in Roberto Crispini (Trebče 18) 10.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah, 10.000 lir za ŠD Primorec, lir za pevski zbor Primorec, 10.000 lir za VZPI - ANPI Trebče, 10.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V spomin na teto Justino Možina vd. Kralj darujejo Savina in Livio z družino 5.000 lir za poimenovanje trebenske šole in 5.000 lir za VZPI -ANPI Trebče. V isti namen daruje nečak Aldo z ženo Gabrijelo 5.000 lir za poimenovanje trebenske šole in 5.000 lir za PD Primorec. V počastitev spomina Nede Mijot por. Sosič darujejo Albina Lozej 5.000 lir za PD Škamperle in Livija Kocjančič 5.000 lir za ŠZ Bor. Namesto cvetja na prerani grob Nede Mijot - Sosič daruje družina Danilo Šuligoj 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Namesto cvetja na grob Nede Mijot - Sosič darujejo Zofija Marija in Roza 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V počastitev spomina Nede Mijot -Sosič darujeta Mara in Aleksander Stranj 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Nede Mijot - Sosič darujeta Miranda in Zvonko Kalin 10.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Draga Segine darujejo družina Majowski 10.000 lir, Alojz Bukavec 10.0Ó0, Vi-joleta in Edi Bukavec 10.000, družini Ban (št. 47) 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Nede Mijot - Sosič daruje družina Spetič 5.000 lir za ŠZ Bor. Namesto cvetja na grob Nede Mijot darujejo Livia. Mira in Sergij Kocjančič 15.000 lir za Narodno in študijsko knjižnico. V spomin na Nedo Sosič darujejo 10.000 i Silvana, Nino. Sandro in Piero 10.000 lir za center za rakasta obolenja. V počastitev spomina Nede Mijot -Sosič darujejo družina Niko Škamperle 5.000. Ivan Božič 5.000, Nadja Pahor 5.000. Marica in Josip Jeler-čič 5.000 lir za PD Škamperle. Namesto cvetja na prerani grob Nede Mijot daruje družina Purič z Opčin 10.000 lir za ŠD Polet. 10.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah, 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah in 10.000 lir za popravilo Prosvetnega doma na Opčinah. V spomin na Nedo Mijot darujejo Irene in Dario 5.000. Sergio in Nadja 5.000 in Bernarda 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V počastitev spomina Jožefa Ču-perla daruje Josipina Čuperla 5.000 iir za ŠK Kras. V isti namen darujeta družini Milič in Furlan 5.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Nede Mijot - Sosič darujejo Zofija, Marija in Roza 10.000 lir za ŠD Zarja. V počastitev spomina očeta Josipa Podobnika daruje hči Kristina z družino 20.000 lir za PD Tabor z Opčin in 20.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Draga Še-gine darujeta brata Vekoslav in Mario Furlan 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. /\7W/\A\ STROKOVNA SOLA ZA GRADBENE DELAVCE ZA • ZIDARJE • ŽELEZOKRIVCE - TESARJE • ŽERJAVARJE - ELEKTRIČARJE • UPRAVLJAVCE MEHANSKEGA ORODJA • PREDDELAVCE • ŠPSC1ALISTE ZA :NOVE .TEHNOLOŠKE PROCESE TRST UL. ROSSINI 4 TEL. 38-670 ZAČETEK STROKOVNIH TEČAJEV V NOVEMBRU 1976 NA TEČAJE SE LAHKO VPIŠEJO: Vajenci. Delavci, tudi tisti, ki izhajajo iz drugih strok. . Gradbeni delavci, ki se hočejo specializirati ali ki hočejo doseči kvalifikacijo preddelavca. Vpisovanje se vrši na sedežu šole v Ul. Rossini 4 sleherni delovni dan od 8.30 do 12.30 ter od 15.30 do 19.30 (razen ob sobotah). Reflektenti dobe podrobne informacije in pojasnila o tečajih ter o vključitvi v delo. ŠOLA ZAGOTAVLJA 9 Specializacijo in sposobnost, ki zagotavlja stalno, gotovo in dostojno zaposlitev ter primerni mesečni zaslužek. 9 Takojšnjo zaposlitev pri tržaških podjetjih Povrnitev stroškov, nagrade in spričevalo o kvalifikaciji oziroma specializaciji. AUTORALLY 9 Nadomestni deli za: fiat • austin - renault - peugeot • ford • Volkswagen • nsu opel 9 Oprema za rally 9 Gume: Michelin - Uniroval - Kleber • Dunlop 9 Originalni nadomestni deli: Lucas • Marcili ■ Ferodo • Abarth • VIDO PAHOR GIORGIO Ulica Zonta 3/a, tel. 69-250 SPLOŠNA OPREMA od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv Ivana), tel 54-390 LOTERIJA BARI 26 53 37 51 41 CAGLIARI 81 24 19 54 33 FIRENCE 25 32 40 55 87 GENOVA 86 51 77 12 54 MILAN 83 79 63 77 51 NEAPELJ 32 13 33 87 37 PALERMO 37 49 78 11 71 RIM 14 80 5 75 16 TURIN 28 53 2 67 55 BENETKE 10 6 68 48 74 enalotto 12 1 2 2 X X 1 1 1 1 2 I KVOTE: 12 točk - 13.732.000: 11 I točk - 433.600; 10 točk - 37.300 lir. Mali oglasi «UiliUiuV» meli a h K'iičj uelavuu; Cavalli, tudi drugih avtomobilov " Ul. Rittmayer 4/a. ŽELITE se poročiti? Informacije a gencija « Conoscersi », Ul. Pellicce rie 6, Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah do Doldan. Tei 65 923. PREVZAMEM razna zidarska in pe carska dela na Goriškem in Primorskem. Hvalec Milan, Nadgorica 24 61231 Črnuče. DAJEM v najem hišo z vrtom na Krasu. Telefonirati na 225-107. POHIŠTVO S. SERGIO UL. MAOVAZ 46 (Zgornje naselje S. Sergio) TELEFON 82 66 25 - TRST Zakonska spalnica model «LUCA» 6-delna omara — zunanji predali, postelja z vgrajenima svetilkama — toaletna mizica — ogledalo — pouff 790.000 lir Dnevna soba model «MEARI» visoka, 4 elementi - zaključek — miza in stoli __________ 720.000 lir Sedežna garnitura «BOY» — trodelni kavč gu kategorije super - dva fotelja v bla- 400.000 lir PnmorskT35eviiifc GORIŠKI DNEVNI ? 24. oktobra 1976 ZADOVOLJIVI PODATKI O LETOŠNJEM VPISU V SOLE V vseh vrstah slovenskih šol na Goriškem se je število vpisanih povečalo za 5 od sto Od lanskih 1.311 učencev in dijakov smo poskočili na letošnjih 1.379 - Veliko več dijakov v vseh vrstah srednjih šol - Od jutri dalje predpoldanski pouk v Ulici Alviano za ŠOLSKO LETO Nižja srednja šola «Ivan Trinko» Klasična gimnazija - licej «Primož Trubar» Učiteljišče «Simon Gregorčič» Trgovska šola Skupno 'ijake srednje šole «Ivan Trinko» 70/71 71/72 72/73 73/74 74/75 75/76 76/77 243 274 285 288 277 275 306 32 31 32 41 50 55 59 24 29 29 30 55 63 77 39 41 44 53 50 47 56 338 375 390 412 432 440 498 1.379 učencev in dijakov je letos vpisanih v razne vrste slovenskih šol na Goriškem. To število je za 68 enot večje od lanskega, ko smo v istih šolah zabeležili 1.311 učencev in dijakov. Rezultat je vsekakor pozitiven posebno še, če pomislimo, da se je število vseh obiskovalcev slovenskih šol v zadnjih šestih letih povzpelo na sedanjo ravan od takratnih približno 900 učencev in dijakov. To pomeni, da se je naša šola v zadnjem razdobju lepo razvTa in da se še razvija ter ima še dokaj možnosti, da bi dosegla še boljše rezultate. Pred dnevi smo v našem listu objavili dva članka o položaju v vrtcih in v osnovnih šolah. Medtem ko smo letos v vrtcih zabeležili 12 u-čencev več kot lani je prišlo, kot smo že omenili, v osnovnih šolah do določene stagnacije, kjer imamo dva učenca manj kot lani. Danes pa lahko tu beležimo precejšen vzpon v vseh vrstah srednjih šol, kjer se je število dijakov, v primerjavi z lanskim, povečaL kar za 58 oseb. Največji je prirastek v nižji srednji šoli, kjer so morali ponovno, po štirih letih, uvesti spet novo paralelko v petem razredu, velik pa je prirastek tudi na učiteljišču, kjer imajo v prvem razredu letos rekordno število vpisanih, ne smemo pa pozabiti, da prihaja letos prvič do popolnega triletnega tečaja za otroške vrtnarice na našem učiteljišču in da bodo pr va dekleta konec tega šolskega leta tudi diplomirala. Odprtih vprašanj na slovenskih šolah je tudi letos, kot že prej, zelo veliko. Na najbolj vidner.. mestu po-zornice je vsekakor vprašanje ustreznih šolskih poslopij. O tem tarnamo Slovenci že dolgo vrsto let, naši dija ki in profesorji so se stiskali in se še morajo stiskati v starih poslopjih, ki so bila zgrajena takrat ko so bile potrebe šol čisto drugačne, niso bila adaptirana za današnje potrebe in zaradi tega prihaja do upravičenega negodovanja s strani dijakov, profesorjev in tudi tistih staršev, ki se zanimajo za vse obli ke življenja na šoli. Zaradi znanih zapljetljajev med občinsko upravo, ki je dolžne skrbeti za šolska poslopja, in lastniki stavb, kjer so bile slovenske šole in pred vsem zaradi letošnjih potresnih sun kov, ki so marsikatero šolsko stavbo v mestu vsaj delno poškodovali, je prišlo letos do obsežnih premikov iz ene stavbe v drugo. Stavbe, ki imajo za nas, goriške Slovence, važno šolsko trad:cijo, t. j. stavbe Gregorčičevega in Šolskega doma ter Malega in Novega doma, so bile v celoti ali delno opuščene. V teh stavbah so se šolale generacije slovenskih dijakov in učencev od starih avstrijskih časov do današnjih dni. Občinska uprava je našla začasno rešitev v veliki stavbi malega semenišča v Ulici Alviano, v katero so se preselili nižja srednja šola «Ivan Trinko», klasični licej «Primož Trubar» in učiteljišče «Simon Gregorčič». Rešitev je za občino začasnega značaja, kajti ta namerava odkupiti in popraviti nekatere stare šolske stavbe in uporabljati semeniško stavbo kot začasno «parkirišče» za šolsko mladež v času ko bi ostale stavbe popravljali. Naj bo tako ali drugače, Slovenci potrebujemo v Gorici čisto nove ali pa adaptirane šolske prostore za vse vrste novih šol. Nižja srednja šola «Ivan Trinko» ima letos 306 dijakov. V prvem jih je 124, v drugem 95, v tretjem pa 87. Zaradi velikega števila dijakov v prvem razredu so uvedli še eno paralelko. Šola se je znašla v težavah, ker niso bili zanjo prostori v malem Semenišču v Ulici Alviano gotovi 1. oktobra, kot so bili na občini prej obljubili. Zaradi tega so imeli naši dijaki pouk v popoldanskih urah do včerajšnjega dne in sicer v stavbi italijanske srednje šok «Favetti». Prišlo je do vrste težav z avtobusnimi prevozi dijakov s podeželja. Težavam pa je najbrž konec kajti dijaki in profesorji se bodo že jutri predpoldne vselili v stavbo v Ulici Alviano. Zaradi raznih težav upravnega značaja je prišlo letos tudi do zakasnitev pri nameščanju profesorjev. To je v nasprotju s tem kar so, pred začetkom šolskega leta, obljubljali na šolskem skrbništvu časnikarjem. V klasični gimnaziji - liceju imajo letos 59 dijakov, ki so po razredih takole porazdeljeni: 4. gimnazija 11 dijakov, 5. gimnazija 1- dijakov, 1. licej 15 dijakov, 2. licej 11 dijakov, 3. licej 10 dijakov. Za ravnatelja je tu ostal prof. Boris Tomažič, čeprav je imel možnost stopiti v pokoj že z letošnjim 1. oktobrom. Precejšen vzpon pa so zabeležili letos na učiteljišču «Simon Gregorčič». Vseh dijakov imajo kar 77. V prvem razredu jih je letos rekordno število 27, v drugem jih je 10, v tretjem 16, v četrtem pa so samo štirje. Popolni, t. j. triletni, pa je postal tečaj za otroške vrtnarice, kjer je 7 dijakinj v prvem razredu, 4 v drugem, 9 pa v tretjem. Ob koncu letošnjega šolskega leta bomo torej imeli prva dekleta s slovensko diplomo za otroške vrtnarice. Vse tiste, ki vzgajajo danes naše najmlaj it v slovenskih otroških vrtcih, i- majo italijansko diplomo iz preprostega razloga, ker podobne slovenske šole doslej ni bilo. Pouk za vse razrede se vrš: v pred-popoldanskih urah, v stavbi v Ulici Alviano so tudi prostori za knjižnico, fizikalni in kemični inštitut, telovadnico, ki sicer še ne dela, v kratkem pa bodo u-edili tudi skupno ambulanto za vse šole. Avtobusi s podeželja vozijo d:jake do šole, mestni avtobus pa prihaja do začetka U-lice Alviano pri prehodu Rdeča hiša in dijaki imajo do šole nekaj sto metrov. Vendarle pa bo najbrž treba urnike tega avtobusi nekoliko spremeniti. S;cer pa je ta avtobus za sedaj začasnega značaja. Vse po starem pa je s trgovsko šolo, kjer imajo letos 56 dijakov. 15 jih je v prvem, 15 v drugem, 8 v tretjem, 12 v četrtem in 6 v petem raz-edu. Mimo so polemike v zvezi z obstojem četrtega in petega razreda, s čimer smo se ubadali lani in predlanskim. Ker pa je letos tuliko dijakov imajo pouk tudi v profesorski zbornici. V stavbi v Ulici Vitto- □ STALNO SLOVENSKO GLE-DALIŠČE V TRSTU □ SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GO RICI □ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GO RICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice Repertoarna obveznost iz pretekle sezone Predstava veljavna za lanski abonma JOSIP TAVČAR IGORJU UGAJA BACH igra v dveh delih Glasbena oprema Anton Natek Lektor Majda Križajeva Scena Demetrij Cej Jože Babič Kostumi Marija Vidauova Režija JOŽE BABIČ V četrtek, 28. oktobra, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI (goriški abonma). rio Veneto nimajo namreč dovolj prostorov. Novo leto, stare skrbi, bi torej lahko rekli. Prav zaradi večanja števila dijakov na naših šolah postaja vsako leto bolj pereče vprašanje u-streznih šolskih prostorov. Letošnje rešitve so torej le začasnega značaja ih zavzeti se bomo morali za to, da se pomanjkljivosti odpravijo. Istočasno oa bomo morali pričeti resno misliti na ustanovitev novih šol ali tečajev z industrijsko in strokovno specializacijo. Tudi ta je naši narodnostni skupnosti nujn^ potrebna. SKLEP OBČINSKEGA ODBORA Andrejev sejem ostane letos v mestnem središču Premestitev na področje Espomega zahteva širše posvetovanje Sejem sv. Andreja bo tudi letos da zavaruje občinske stavbe pred na tradicionalnih mestih, t.j. 'na tr-1 strelo; to ker je treba upoštevati gih. in ulicah mestnega središča. Ta nove predpise, sklep so sprejeli na petkovi seji občinskega odbora, kjer je bil govor o predlogih, da se sejem preseli na jug mesta, na področju razstavišča Espomego. Tu bodo namreč konec novembra in v začetku decembra razstavili celo vrsto kmetijskih strojev trgovci š temi stroji iz vse pokrajine in skušali bodo privabiti zlasti jugoslovanske kupce, ki bodo prišli v naše mesto na izlet, izkoriščajoč državne praznike v sosedni republiki. Predlog da bi celotno sejmišče in zabavišča preselili v ta kraj se zdi preuranjen in treba ga bo podrobno preučiti ter slišati mnenje vseh zainteresiranih ijudi, kramarjev, trgovcev in tudi gostov sejma. Na petkovi seji so tudi nadaljevali z razpravo o proračunu občine za prihodnje leto. Odobrili pa so tudi vrsto upravnih sklepov. Takoj bodo izboljšali službo za pomoč starčkom na domu. Prav tako bo občina morala izdati 60 milijonov lir, Še jutri prošnje za povračilo stroškov prizadetim od potresa Goriški župan obvešča vse zainteresirane lastnike stavb, da zapade jutri, 25. oktobra, rok za vlaganje prošenj za popravilo stavb, ki so bile poškodovane v potresi letošnjega maja. Gre le za stavbe, ki so imele škodo višjo od pol milijona lir. Uršula Pavlin, nekdanja lastnica slovenske gostilne pri Pavlinu v Drevoredu 20. septembra, je slavila svoj 80. rojstni dan. Rodila se je namreč 21. oktobra 1896 na O-slavju v družini gostilničarja Ivana Pavlina. Gostinska tradicija v družini Pavlin pa sega še dalje, saj je tudi Uršulin ded imel gostilno na Oslavju. Tradicija gostilničarjev pa se ni zaključila, ko je Uršula zaradi starosti opustila gostinsko delo. Kot nam je sama povedala, gostilno pri Pavlinu vodi sedaj njen daljni sorodnik Vid Primožič. O «svoji» gostilni v Drevoredu nam je Uršula Pavlin povedala veliko stvari. Pa gremo po vrsti. Po končani osnovni šoli v. Pevmi .................................................................................................»■■■ KORAK DALJE V ZAVAROVANJU NAŠIH KORISTI Na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani je v ponedeljek diplomirala SAVINA GRAVNAR Ob uspehu ji iskreno čestitajo sorodniki. 80 LET URŠULE PAVLIN je obiskovala obrtno šolo v Gorici, kjer se je učila gospodinjstvo. Šolsko teorijo pa je postavljala v prakso v očetovi gostilni, kjer je kot starejša od sedmih otrok, že od mladih nog rada pomagala v gostinskem delu. Prvi streli z bojišč so oznanjali prihod prve svetovne vojne. Družina Pavlin je zato morala v begunstvo na Dolenjsko, kasneje pa so se preselili v Ljubljano, kjer je oče za nekaj časa odprl gostilno v Rokodelskem domu. V tem času se je naša jubilantka izučila za kuharico. Obiskovala je namreč harske tečaje v ljubljanskem semenišču. Leta 1920 se je Uršula z družino zopet vrnila v Gorico, kjer je oče odprl gostilno pri pevmskem mostu. Tri leta kasneje pa so na močvirnem področju v Drevoredu 20. septembra zgradili hišo in novo gostilno, kjer se je Uršula dokončno uvedla v gostinski posel. Vse breme gostilne pa si je morala prevzeti nekaj let kasneje, ko ji je oče umrl. Skupaj s sestro Angelo sta odlično vodili lokal, tako da se je iz dneva v dan večalo število klientov, predvsem Slovencev. Fašizem pa ni prizanesel niti Pavlinovi gostilni. Leta 1942 so namreč za eno leto zaprli lokal, ker je slovenski, ter prepovedali, da sè njem govori «tuj» jezik. Milana PD «Oton Župančič» ob začetku jesensko-zhmke sezone Spor zaradi tečajev za delavce Pokrajinska sindikalna federacija je negativno ocenila ukrep go-riškega šolskega skrbnika o začetku pouka v okviru posebnih tečajev za delavce. Pravico do dopolnilnega šolanja za delavce s samo o-snovnošolsko izobrazbo, so sindikati izboljevali šele pred kratkim. Lani so uvedli, sicer poskusno, tečaje v Tržiču in v Gorici. V okviru priprav na začetek novega šolskega leta pa so sindikati imeli v začetku tega meseca vrsto pogovorov z delavci v Tržiču, Krminu in Gorici. Na pogovorih so delavci iznesli vrsto vprašanj, ki bi jih bilo treba obravnavati pred odločitvijo o začetku pouka. Sindikalna federacija je prejšnji teden pismeno obvestila - - . .. . „ šolskega skrbnika o vsebini pogovo-1 mernbo splošnega regulacijs ega rov ter stavila vrsto predlogov gle- načrta zahtev in potreb stan r de lokacije tečajev, urnika itd. Zahtevala je tudi razgovor, kjer bi skupno poiskali rešitve. 18. oktobra pa je šolski ' skrbnik z okrožnico naznanil začetek pouka na štirih oddelkih v Tržiču in enem oddelku Gorici. Spričo takega zadržanja DMimki svet v Em ki sszssmjen z odprtimi wprmmji Šimdreža Občinski svetovalci Brajnik, Nanut in Paulin so predloge krajanov sprejete na neprekinjenem Občinski svetovalci iz Štandreža Vilma Brajnik, Vladimir Nanut in Damijan Paulin so poslali goriške-mu županu resolucijo, ki so jo krajani sprejeli 3. septembra letos na skupščini v dvorani katoliškega prosvetnega društva. Skupščino so sklicali na podlagi ugotovitve, da tudi v sedanjem postopku za spre- avtohtono štandreško tudi glasuje. Takšna naravno nadaljevanje prebivalstvo odločitev je politike po- — po podatkih, ki jih imajo sindikati ni urejeno niti vprašanje na-‘sta'WtvS'f'ìfefflR «foci''’— je federacija pozvala prijavljence. naj ne o-l'biskujèjot pouka,«dokler ne bodo rešena ‘vsa vprašanja. Med drugim so sindikati zahtevali uvedbo tečaja tudi v Krminu, kar pa očitno šolska oblast ni upoštevala. škega prebivalstva ne upoštevajo in se zato nadaljuje zaseganje slovenske zemlje za industrijsko cono, obrtniško cono, stanovanjsko izgradnjo, cestno tovorno postajo in obmejne objekte mimo naše narodnostne skupnosti. Prav z namenom, da bo naš živelj v štandrežu lahko prikazal svoje gledanje na to vprašanje in-s tem-zagotovil spoštovanje svojih mnogostranskih koristi, so se na skupščini dogovorili, da nastopijo enotno in da te ' koristi zastopajo njihovi izvoljeni predstavniki v občinskem svetu, ki predstavljajo vse tri stranke, za katere . n,,..,,..............................n ...M..,..,....., n. DRUGA GOSPODARSKA KONFERENCA KPI V GORICI Delavski razred za spremembe političnega vodstva v Italiji Predsednik senatne proračunske komisije Napoleone Colajanni vidi izhod iz sedanje krize v preobrazbi in posodabljanju gospodarskih struktur «Italijansko krizo bomo rešili e-dinole s preobrazbo in posodabljanjem gospodarskih struktur,» je včeraj dejal senator Napoleone Colajanni, predsednik proračunske senatne komisije, v zaključnem govoru na drugi gospodarski konferenci KPI v pokrajinski sejni dvorani v Gorici. «V tem okviru imamo za cilj razvoj Juga, mednarodno industrijsko konkurenčnost in preosnovo kmetijstva. Takšen model razvoja ne bomo dosegli sami od sebe, ampak ga mora predlagati, voditi in usmerjati država. V tem je treba iskati poglavitni vzrok naše zahteve po spremembi političnega vodstva v državi. Naša zahteva se ne nanaša le na pogajanja med doprinašanjem žrtev in iskanjem protiuslug naravni oblasti, ampak vsebuje napore za dosego novega načina vodenja politike, ki bo zajamčil gospodarsko preobrazbo, sicer sedanji napori ne bodo zalegli in bodo kvečjemu pomagali «pridobiti» kakšen mesec. Tako delavski razred opravlja vodilno funkcijo. Mi se ne bojimo naporov, žrtev in odpovedovanja, važno je, 'da bodo koristili deželi. Zahtevamo pravično porazdelite teh bremen in zavračamo vsakršno ekstremistično agitacijo, ki hoče ločiti boj za neposredne delavske potrebe in za pravično porazdelitev bremen od boja za politično vodstvo in za preobrazbo gospodarstva. Takšne ekstremistične agitacije imajo socialdemokratski in cehovski značaj, ne glede na to, kakšen jezik uporabljajo.» Druge gospodarske konference KPI se je udeležilo okoli sto zastopnikov vseh proizvajalnih panog, župani, občinski odbomi i in svetovalci, deželni svetovalci ter partijski voditelji vseh večjih in manjših industrijskih, obrtniških, kmečkih o-bratov, v šolstvu, bankah, sindikalisti itd. Srečanju je prisostvoval senator Silvano Bacicchi, Zvezo komunistov iz Nove Gorice pa so predstavljali Stojan Vodopivec, Sergej Koglot in Narciz Kocjančič. Stojan Vodopivec je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril važnost gospodarskega sodelovanja, ki ga odpira osimski sporazum ter je s tem v zvezi zlasti poudaril odprtje mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba ter gradnjo spremljajočih industrij. Poudaril je tudi važnost krajevnih sporazumov za vse tesnejše in vsestransko sodelovanje. Tudi glavni poročevalec, deželni svetovalec Spartaco Zorzenon, je poudaril važnost osimskega sporazuma za razvoj našega področja v evropskih razsežnostih. Ta sporazum daje izjemno aktualnost celotni gospodarski problematiki in gradnji mejnih infrastrukturalnih objektov. S tem v zvezi je Zorzenon zahteval naj postane tržaška prosta cona industrijskega značaja. Potrebno bo u-stvariti sodoben sistem povezav med Trstom, Tržičem in Gorico ter doseči vključitev dežele, k' naj usklajuje posamezne ustanove (pokrajine, trgovinske zbornice itd.). Morda pa bo potrebno ustvariti tudi konzulto sosednjih italijanskih in jugoslovanskih občin, ki naj postavijo sedanje bilateralne odnose na višjo raven. Zorzenon je v svojem poročilu osvetlil predvsem položaj industrije, o-brtništva in kmetijstva, v zvezi s katerim je dejal, da doživlja krizo zaradi urbanizacije in kapitalizma. Na shodu so spregovorili tudi Renzo Redivo o industriji, Roberto Busilini o prostorskem načrtovanju, Bruno Marica o kmetijstvu in drugi. nost, so pa povezana z obstojem in razvojem celotne slovenske narodne skupnosti na Goriškem. Zaradi tako pomembnih vprašanj, je pričakovati, da se bodo v domu Andreja Budala zbrali tudi številni vaščani. Začetek seje je napovedan za 19. uro. prejšnje štandreške rajonske skupščine, ki je podala ostavko, da bi z njo opozorila na zgoraj navedena vprašanja. V resoluciji, ki jo naslavljajo na župana, trije podpisniki ugotavljajo popolno nepripravljenost občinske uprave, da znova preuči izbire o-predljene v starem regulacijskem načrtu in da pri tem upošteva zahteve prebivalstva, izkušnje in spremembe zadnjih let kakor tudi obstoječe alternativne predloge. Krajani so na tej skupščini oklicali stalno zasedanje tega telesa ter imenovali koordinacijski odbor sestavljen iz predstavnikov vseh dru- v resoluciji pojasnili zasedanju skupščine zapeli člani domačega zbora. Vpisovanje je že v teku pri domačem prosvetnem društvu A. Paglavec in poverjenikih. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE ROJSTVA: Marco Galateo, Monica Špindler, Alessia Bellatn, Simone Ammaturo, Andrea Andriani, Marta Fabbro. SMRTI: 47-letni upokojenec Armando Tesolin, 64-letna Maria Lazzari vd. Leoni. OKLICI: vrtnarica Ines Anna Bag-gi in delavec Giocondo Bergamasco, delavka Elsa Speranza! in karabinjer Alfredo Giacomini. POROKE: frizerka Tiziana Giusto žbenih, gospodarskih, kulimsw-'pro-, jn delavec Enzo Venturini, proda- Pravoéasno očistiti grobove Goriški župan naproša občane, naj še danes in jutri poskrbijo za čiščenje grobov na pokopališčih v občini. V naslednjih dneh bodo namreč poslali tja občinske uslužbence za ureditev poti, zelenic itd. V so-vodenjski občini je treba vsa dela postoriti do 27. t.: l. V TRŽIČU KD zahteva odstop župana in odbora Spričo novonastalega položaja pri upravljanju tržiške občine, ko sedanji levičarski odbor nima potrebne večine, je vodstvo krščanskode-mokratske stranke s posebnim tiskovnim sporočilom včeraj zahtevalo odstop župana in celotnega občinskega odbora. Težko je napovedati, kako se bo kriza razvijala v naprej, vsekakor pa ne gre ocenjevati tržiških razmer ločeno od političnih razmer na pokrajinski ravni. Jutri seja konzulte v Štandrežu Jutri zvečer se ponovno sestane štandreška konzulta. Sejo je sklical predsednik Valter Reščič. Dnevni red predvideva obširno razpravo o številnih pomembnih vprašanjih, ki zadevajo neposredno vaško skup- svetnih, športnih in drugih organizacij v Štandrežu. ki bo v tesnem sodelovanju z rajonski) skupščino spodbujal za vse tiste akcije, ki bodo pomagale do največjega možnega obsega javnost seznaniti s temi zahtevami in zaščito pravic prebivalstva. Krajani, zbrani na skupščini Ate 3. septembra nadalje pooblaščajo svoje predstavnike v občinskem svetu, da čimprej pripravijo razpravo in srečanje z vsemi demokratičnimi političnimi silami, da bi našli takšno rešitev, ki bi po eni strani zagotovila spoštovanje zakonitih koristi in pričakovanj goričkega prebivalstva na podlagi področnega in deželnega načrtovanja, po drugi strani pa z ohranjevanjem narodnostnih, kulturnih in ambien-talnih značilnosti zavarovala neodtujljive pravice štandreške skupnosti. Resolucija je skupno z gradivom, ki so ga ostale stranke za druga vprašanja poslala goriški občini, priloženo vabilu za jutrišnjo sejo občinskega sveta v Gorici in bodo o njej morda tudi razpravljali, če bo le imel občinski svet v začetku seje na voljo dovolj časa. jalka Graziella Zorzenon in slaščičar Lauro Velussi, gospodinja Anastazija Vidmar in delavec Giuseppe Burghesu, univerzitetna študentka Gabriella Berton in letalski pilot Dorino Brumat. in Josipa, Uršina brata, pa so zaprli. Uršula se ni ustrašila fašističnih groženj, številnokrat so se v njeni gostilni zbirali tigrovci, kasneje pa pripadniki OF ter drugih slovenskih društev, ki so morali po letu 1926 v ilegalo. Uršula se še danes dobro spominja, kako so jo fašisti preganjali, ker je v svoji ^ostilni imela samo slovensko tiskano besedo. Vsilili so ji, naj si nabavi tudi takratno fašistično in režimu naklonjeno časopisje. Odločnost Uršule pa je obveljala in v gostilni so gostje še vedno lahko prebirali slovenske časopise in revije. Hitro po vojni je Uršula Pavlin okusila tudi zapor. Zaprli so jo, ker je razdeljevala živež stavkajočim delavcem. Na sodišču pa so jo oprostili. Protislovenska gonja, ki je v povojnih letih bila zelo ostra tudi na Goriškem, je opravila svoje tudi v Pavlinovi gostilni. Takratni fašisti in protislovenci so namreč štirikrat z bombami poškodovali gostilno v upanju, da bi se Uršula u-strašila in zaprla lokal. Ko se je položaj tudi pri nas umiril, je postala Pavlinova gostilna zbirališče Slovencev, ki so zljubili Uršulin in Angelin odnos z gosti. Gostilna pa je postala kraj razvedrila, še posebno balinanja, ki je v poletnih večerih privabila veliko o-biskovalcev. Leta pa so se tudi za sestri Pavlin kopičila, tako da sta se leta 1971 odločili, da gostilno oddata v najem. Staro družinsko gostinsko tradicijo pa sta sestri Pavlin hoteli nadaljevati in tako je gostilno v Drevoredu prevzel naš prosvetni delavec Vid Primožič, ki prav z istim uspehom nadaljuje Pavlinovo tradicijo. Pri prosvetnem društvu Oton Župančič v Štandrežu se je že začela jesensko - zimska sezona. Tako lahko sodimo po številnih prireditvah, ki se bodo zvrstile v prihodnjih dneh in na katere so se štandrežci, kakor po navadi, dobro pripravili. že včeraj popoldne je začel z vajami otroški pevski zbor, ki ga vodi Elda Nanut. Vaje bodo vsako soboto popoldne v prostorih dome An-_ dreja Budala, že zdaj se je prijali vilo kar lepo število otrok, vendar Ku ' bi bila druščina lahko še večja, zato društvo vabi k sodelovanju vse osnovnošolčkel Kotalkarji, ki so se v pravkar zaključeni poletni sezoni tako lepo izkazali, bodo danes popoldne ob 15. uri priredili revijo v Novi Gorici. Sodelovali bodo tudi kotalkarji, prosvetnega društva Vipava: nastop pa je organiziral KHK Jogi iz Nove Gorice. Čez teden dni, to je prihodnjo soboto, bo štandreška mladina s kulturnim večerom počastila 100-letnico rojstva Ivana Cankarja. Na prireditev se mladinci pripravljajo pod vodstvom prof. Nataše Petarin. Za prihodnjo nedeljo pa pričakujejo v štandrežu obisk članov prosvetnega društva Danica z Vrha, v okviru tradicionalnih srečanj. Z omenjenim društvom so se ■ nekaj letih spletle široke prijateljske vezi in sodelovanje. Ob letošnjem srečanju bodo razpravljali, kako to sodelovanje še bolj utrditi. Poleg pravega kulturr. -prosvetnega udejstvovanja, pa so letos v društvu namenili več pozornosti tudi prirejanju družabni}, prireditev. Že 12. novembra bo v domi: Andreja Budala martinovanje za člane in prijatelje. Pripravili bodo pester spored, ne bo manjkalo niti ajdove polente in niti dobre kapljice. Seveda dovolj za dobro razpoloženje. Kino NADALJUJE SE PROTEST Uslužbenci Stende v sprevodu do Travnika Ostra obsodba zgrešenega upravljanja podjetja Podjetje je dolžno uresničiti sprejete obveze Podgorci na obisku Rižarne in Tomosa Podgorci se bodo 4. novembra podali na celodnevni avtobusni izlet na Tržaško. Obiskali bodo najprej Rižarno, nato pa se bodo peljali na ogled tovarne Tomos v Koper. Popoldanski čas so rezervirali ža počitek in zabavo. Po skupnem kosilu v hotelu Maestoso v Lipici, st bodo v tem prijetnem kraj’ zadržali do večera. Dobrega razpoloženja ne bo manjkalo, saj bo za prijetne zvoke poskrbel harmonikar, ko pa mu bo zmanjkalo sape bodo Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Slikarske razstave V galeriji Univerzal » Tržiču so sinoči odprli razstavo slik goričkega slikarja Fulvia Monaia, v galeriji Forma 80 v Krminu pa razstavo tržaškega slikarja Marina Cas-settija. Nadaljuje pa se razstava akvarelov Andreja Košiča v goriški galeriji II Torchio v Ul. Mameli. fiHimimuiiiiuiimiiiiiHiiiimiiiiiiiiuiiimimiimimuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiikiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiii OB SRKANJU ŠPORTNIKOV DELEGACIJA OBČINE LABIN JE OBISKALA MANZANO Vzpostavitev tesnih stikov med upravama dveh mest Na županstvu v Manzanu je bilo včeraj predpoldne prijateljsko srečanje med zastopniki tamkajšnje občinske uprave in občinske skupščine Labin. Istrska delegacija je dospela v furlansko mesto kot spremljevalec košarkarske in balinarske ekipe, ki sta vrnili prijateljski obisk, ki so ga imeli letos junija furlanski športniki v Labinu. Tokrat pa je prišlo do širšega sodelovanja, ki zavzema posehno važnost, saj gre za uvajanje prijateljskih stikov med dvema industrijskima središčima, sta dejala župan iz Manzana Alessan- dro Beltrame in predsednik občinske skupščine iz Labina Anton Dobrič. Oba sta si zaželela boljših odnosov na našem področju in čimprejšnjo uvajanje osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. Po pozdravnih govorih v dvorani občinskega sveta so si gostje o-gledali eno izmed številnih tovarn stolic, ki so na področju Manzana in nato sledili tudi prijateljskim športnim tekmam. Predsednik občinske skupščine Dobrič je furlanske upravitelje povabil na povratno srečanje v Labin. Protestna akcija uslužbencev goriške podružnice Standa se nadaljuje. Včeraj zjutraj je približno 60 delavcev — v glavnem so bile ženske — šlo v sprevodu po Korzu I-talia na Travnik, kjer je bilo ob 11. uri zborovanje. Protestne akcije sta se udeležili tudi delegaciji u-službencev iz podružnice v Tržiču in Tavagnaccu. V imenu pokrajinskega tajništva FULCTA je zbranim delavcem govoril sindikalist Lu ciano Pini, ki je obsodil dosedanje ravnanje osrednjega vodstva Stantìe v Milanu, ne samo v odnosu do vprašanja goriške podružnice. Že vrsto let je vodstvo Stande ubiralo zgrešeno pot, ki je tolerirala vrsto napak, špekulacij, podkupovanja itd. Rezultat takega gospodarjenja je pasivna zaključna bilanca, ki bo letos izkazovala okrog 50 milijard lir izgube. Za delno ublažitev takega rezultata se je vodstvo odločilo drastično zmanjšati število zaposlenih in seveda zmanjšati tudi že nekatere načrtovane investicije. Tako bi torej delavski razred moral spet plačati za napake drugih! Namen včerajšnje protestne akcije je bil opozoriti javnost in predstavnike krajevnih oblasti, čeprav so sindikati že imeli z njimi vrsto pogovorov na zaskrbljujoče zadržanje osrednjega vodstva podjetja, ki ostaja gluho za upravičene .zahteve uslužbencev. Ne gre tu za posebne zahteve, ampak za določeno jamstvo za ohranitev delovnega mesta ter za varnost na delu. Govornik je svoj poseg zaključil z ugotovitvijo, da so sindikati in delavci že enkrat posredovali pri občinski upravi, da je le-ta po dolgem odlašanju izdala gradbeno dovoljenje za preureditvema dela. Ne mislijo pa ponovno posredovati, če bi se vodstvo Stande odločilo za ka kšno drugo rešitev, mimo obnovitve prostorov v Ul. Contavalle. Po zborovanju so se uslužbenci v sprevodu spet namerili po glavnih ulicah ter se nato mirno razšli. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo Gorica sporoča članom in prijateljem, da bo letošnje tradicionalno martinovanje v Lipici v nedeljo, 14. novembra, s pričetkom ob 16. uri. Kdor želi preživeti večer v prijetni družbi, naj se prijavi do 29. oktobra. Na razpolago je še nekaj prostih mest v avtobusu. Gorica VERDI 15.15—22.00 «L’ultima donna». O. Muti in G. Depardieu. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 16.00—22.00 «Novecento». R. De Niro in D. Sanda. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 16.30—22.00 «Nashville». D. Orkin Barvni film. CENTRALE 15.30-21.30 «Cosmos: anno 2.000». S. Bondarčuk. Barvni film. VITTORIA 15.00—22.00 «L'adultera». B. Bouchet. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 16.30—22.00 «La bestia». Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «Drum. ultimo Mandingo». Barvni film. ' Nova Gorica in okolica SOČA «Ta čudovita bitja», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20,00. SVOBODA «Gold», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. DESKLE «Reka brez vrnitve», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raštel, tel. 83-349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, tel. 72-701. Namesto cvetja na grob Valentina Bense daruje družina Mozetič 10.000 lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji in 10.000 lir za obnovo Posočja. TVRDKA v v KLANJŠČEK V. G O R I C A — UL. DUCA D’AOSTA 35 — TEL. 22-58 Prodajamo po zelo ugodnih cenah gorilce, pumpe, ventile, radiatorje in vse ostalo za centralno kurjavo. Priporočamo novost: štedilnik na drva z možnostjo priključka več radiatorjev ter nemško trajno žarečo pečko na premog. POZOR Kupcem iz potresnih področij nudimo dodtiten popust. KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207 VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA Priznano mednarodno avtoprevozniško podjetje LA GORIZIANA GORICA — Ul. Duca d'Aosta 180 — Tel. 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA PRED NOVO GLEDALIŠKO SEZONO SSG VISOKO ŠTEVILO ABONMAJEV DOKAZ KULTURNE ZRELOSTI Na Tržaškem in Goriškem je imelo SSG v lanski sezoni nad 4000 abonentov - Akcija za razširitev abonmajev je kulturna in narodna dolžnost vseh Abonmajska sezone Stalnega slovenskega gledališča je pred vrati- V ansamblu že s pospešenim ritmom študirajo prvo delo na repertoarju - igro Frančka Rudolfa «Koža megle», ki bo na našem odru doživela krstno uprizoritev. Vzporedno tečejo tudi prizadevanja vodstva in osebja gledališča za zagotovitev čimvečjega števila abonentov, kar naj bi omogočilo tudi povečanje števila predstav. V tej zvezi je v deplianu za abonmajski razpis zapisano: «Naša kultura se mora vsak dan spoprijemati s težkimi življenjskimi vprašanji. Neutrudno in brez prestanka mora še iz daljnih časov voditi boj za priznanje najosnovnejših pravic vsakega naroda, rabe materinega jezika in čuvanje svoje identitete. Koliko mora slovenska narodnostna skupnost v to zalagati, ve povedati vsa naša zgodovina in tudi danes, kljub nespornim družbeno-politič-nim premikom v naši deželi in vsej državi, kulturno delovanje ogrožajo še zmeraj osnovna vprašanja eksistence. V znamenju te^a boja ž.vijo vse naše kulturne u-stanove, še posebej gledališče, ki ni moglo redno skleniti celo svoje Jubilejne sezone. Iskrena solidarnost in velika podpora vse slovenske narodnostne skupnosti in matične domovine v zasedenem Kulturnem domu. je vlila gledališču spet nove moči, zakaj bil je to najžlahtnejši izraz nerazdružljive povezanosti naroda s kulturo. To našo slovensko resničnost je še oplemenitila solidarnost in podpora z italijanske strani. Stalno slovensko gledališče stopa v sezono 1076-77 z novim zanosom. Dolga pričakovanja in še neizpolnjene obljube sicer hudo bremenijo ustanovo in delovni kolektiv, toda zavest, da je ob niem strnjena vsa slovenska narodnostna skupnost v Italiji, daje gledališču nadaljnji zagon in globlji smisel. Veliko povišanje življenjskih stroškov, ki je prizadelo vso državo, se žal odraža tudi v cenah abonmajev, ki smo jih bili prisiljeni nekoliko premakniti navzgor. Vendar je še zmeraj razporeditev taka, da imajo vsi možnost, tudi z majhnimi izdatki, obiskovati naše predstave. V želji, da bi se krog rednih obiskovalcev čimbolj razširil, pozivamo vse ljubitelje slovenske besede k vpisu abonmaja.» če se ozremo na pretekla leta bomo zlahka ugotovili, da je število abonentov Stalnega slovenskega gledališča v Trstu iz sezone .v sezono naraščalo. Posebej je se v°Pazno, da je ta porast šel na račun mladine, pretežno šolske, .r je treba pripisati po eni strani vedno yeèjemu kulturnemu o-vescanju in zato potrebi po kul-urni hrani med našo mladino, po drugi strani pa zelo uspešnemu sodelovanju naše gledališke usta-nove s posameznimi šolami in šolniki, Nič manj zašlug za nara- ščajočo prisotnost mlade publike v naših dvoranah pa nimajo prosvetna in posebej tudi športna društva, ki so na svojih področjih razvila pomembno propagandno in agitacijsko dejavnost v tem smislu in tako potrdila, da so živ sestavni del našega celovitega narodnega in zato tudi kulturnega življenja. Sedanja kampanja za nove abonente (ob ohranitvi starih seveda) sloni torej na zdravih temeljih, vendar bo uspešna toliko bolj, kolikor bolj se bodo zanjo zavzeli, poleg gledališča samega, tudi vsi naši družbeni dejavniki v mestu in v okolici, na Tržaškem in na Goriškem. Sedanje skupno število okrog 4000 abonentov iz našega zamejstva, je sicer lepo in razveseljivo, a je lahko še višje in v to smer morajo iti prizadevanja vseh, ki se zavedajo, da je gledališče eden glavnih pokazateljev naših kulturnih in zato narodnih stremljenj. Gledališče samo je doslej že nekaj naredilo. Njegovi predstavniki so se v zadnjih dneh sestali s področnimi prosvetnimi, športnimi in občinskimi dejavniki v Nabrežini, v Bazovici s predstavniki prosvetnega in športnega društva, v Dolini s predstavniki prosvetnih društev iz Doline, Boljunca, ' Boršta in Ricmanj, v Trebčah, na Proseku, Opčinah in v Zgoniku s tamkajšnjimi domačimi prosvetnimi delavci. Povsod so se krajevni in občinski dejavniki obvezali za kapilarno akcijo za nabiranje abonentov. Ob teh srečanjih se je tudi porodila ideja o organizaciji abonmajev po regijah, kar bi olajšalo vprašanje prevozov, ki ostaja slej ko prej težko, ki pa ga bo mogoče urediti ob zadostnem številu abonentov. Najavljeni so še drugi sestanki, tako na primer s katoliško prosvetno organizacijo pa s sindikalnimi organizacijami, zlasti s krožkom pristaniških delavcev za kolektivni odkup abonmajev, podobno kot je to že za italijansko gledališče Teatro Stabile. Abonmajska kampanja je v teku tudi na Goriškem, kjer — kot znano — zelo dobro deluje skupni odbor obeh osrednjih prosvetnih organizacij, laične in katoliške. Še pred začetkom sezone bo vodstvo SSG priredilo v Gorici srečanje s predstavniki prosvetnih in ’ športnih organizacij ter abonenti, prav .tako pa tudi z občinskimi predstavniki z namenom, da podrobno razčleni celotno gledališko dejavnost na Goriškem. Goriški abonenti bodo deležni celotnega abonmajskega repertoarja kot tržaški, kljub temu, da ima gledališče s predstavami velike težave in stroške, saj stane najemnina edine ustrezne dvorane — Verdijeve — v Gorici 300.000 lir za eno predstavo. Stalno slovensko gledališče ima samo v Trstu sedaj 10 abonmajskih redov, od katerih je eden premierski, kar 5 mladinskih, šti- rje pa so popremierski in praznični, namenjeni pretežno okoličanom. Poleg tega velja tudi za novo sezono tako imenovani «družinski abonma» s posebnimi ugodnostmi za družinske člane. Omeniti velja tudi, da imajo abonenti na sezono znatne popuste na vstopnino za vse izvenabonmajske predstave. Cene abonmajem so takšne, da kljub malenkostnim poviškom v primerjavi z lansko sezono, omogočajo vsakomur, da postane redni obiskovalec predstav v Kulturnem domu v Trstu in v Verdijevem gledališču v Gorici. Ko že govorimo o gledališču, naj j. k. * V Prizor iz Wedekindove igre «Pomladno prebujenje» s katero je Stalno slovensko gledališče iz Trsta nastopilo sinoči na «Borštnikovem srečanju 76» v Mariboru in poželo uspeh pri občinstvu in kritiki. (Nadaljevanje na 6. strani) .....................................................im.»»m OB NAJNOVEJŠI IZDAJI KOPRSKE ZALOŽBE «LIPA» Izbor Kosovelovih pesmi «Moja pesem» predlog za razpravo o pesnikovem delu Izbor dr. A. Ocvirka uveljavlja predvsem Kosovelova modernistična besedila Ob 50-letnici Kosovelove smrti je koprska založba Lipa izdala izbor Kosovelovih pesmi z naslovom «Moja pesem». Urednik izbora dr. Anton Ocvirk je v uvodu zapisal : «Izbor Kosovelove lirike, je pred nami, se opira na prvo in drugo knjigo njegovega Zbranega dela in je sestavljen tako, da stopajo v ospredje predvsem njegova modernistična besedila ali vsaj takšna, ki se bližajo novim smerem in jih po svoje uveliavljajo». Ovojnica za novi jubilejni izbor Kosovelovih pesmi «Moja pesem» v redakdiji dr. Antona OcvirlCa. ................................... PRIČEVANJE BRITANSKEGA ZGODOVINARJA O NAŠI NOB F. W. Deakin: «Gora trdnjava» Deakin je bil prvi šef britanske vojaške misije v Titovem glavnem štabu - Gora trdnjava je Durmitor, simbol boja za svobodo rederik William Deakin je bil a prve britanske misije pri _ , ovnem štabu jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. Skupaj omikom Stuartom in nekaterimi o«emljevalci' sta se konec raa-ja 1943 spustila s padali na osvobo- v. črni S°ri in tako «tai i poskusih vzpostavila prvo U ™° tujo misijo pri Titovem vrča« stabu- To je bilo prav v k° J.e bila peta nemška ofen-„„,a Prot;l Partizanom na svojem sv Hn V TRETJI ITALIJANSKI NOGOMETNI LISI T destina danes vgosteh za osvojitev obeh točk Venezia je trenutno na zadnjem mestu lestvice ^Danes bo Triestina gostovala v Mestrah, kjer se bo spoprijela z Ve-nezio. Benečani namreč trenutno ne razpolagajo z lastnim igriščem in » «to dobili dovi jen je za nastop v industrijskem mestu Me- Pomanjkanje igrišča pa je samo ec*en izmed problemov, ki jih tre-nutno ima Venezia, saj so tudi na-vijači v sporu z ekipo in vodstvu grozi stalno odstop iz prvenstva zaradi finančne stiske. Vse to seveda negativno pogojuje igralce, saj je Venezia po 6. kolih že na zad--lem mestu s tremi točkami. Triestina bi torej danes lahko iz-oristila to priložnost in zabeležila iugo zaporedno zmago v tem pr-enstvu in obenem prvo zmago na jem igrišču. Triestina pa bi lahko osegla tak uspeh le, če bi ponovila gro s tekme proti Padovi, kjer so friav vsi igralci zadovoljili. Prav za-m tega bi verjetno Tagliavini da-es zaupal istim igralcem, toda v trenutku se je ponovno po-ip drai Politti 'n te malo upanja t ’ ba bo tahko nastopil. Zamenjal sa do verjetno Marcato, kar seveda Tr;2L begnil eden od morilcev dr. Oc- llllllllllllllUtlllllllllllTllllllltltllllllllllllllllHIIMHT >11111111 Mtf IflltllllllllltlllllllUlllllllllllllllllllllIllllllllllll VESTI Z ONSTRAN MEJE Združenje borcev za dosledno izvajanje programa ZRJ Obsodba avstrijske politike do narodnostnih manjšin KOPER, 23. — Obalno - kraški odbor Zveze združenj borcev je sprejel program dela za prihodnje leto. Pri tem so poudarili, da si bodo bivši borci tako kot doslej tudi v prihodnje odločno prizadevali ža dosledno izvajanje in uresničevanje politike in programa Zveze komunistov na osnovi nove ustave in zakona o združenem delu. Sem sodi tudi boj proti negativnim pojavom, kot so razsipništvo, bogatenje posameznikov, izigravanje predpisov in podobno. Nadalje si bo organizacija še bolj prizadevala za reševanje gmotnih in drugh vprašanj bivših borcev, kot so skrb za stanovanja, zdravstveno varstvo in podobno. V zvezi s tem bo potrebno kar najivtreje organizirati lastno ambulanto za borce kraško - obalnih občin. Na sestanku so tudi poudarili, da bo potrebno posvetiti večjo skrb varstvu, urejanju in vzdrževanju1 grobov borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja, kakor tudi zgodovinskih obeležij iz NOB. Zadevni družbeni dogovor bo v javni razpravi do Dneva republike. S sestanka so poslali protestno pismo, v katerem bivši borci odločno obsojajo politiko avstrijske vlade do naših narodnostnih manjšin v Av-striii. MATEMATIKI IN FIZIKI V BERNARDINU V turističnem naselju Bernardin v Portorožu se je končalo dvodnevno posvetovanje o sodobnih metodah v pouku matematike in fizike - od osnovnih šol do univerze. Okrog 300 predavateljev je izmenjalo dosedanje izkušnje in se dogovorilo tudi o nadaljnjem sodelovanju. Posvetovanje je pripravilo Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije z namenom, da bi matematiko in fiziko kar najbolj prilagodili intencijam usmerjenega izobraževanja. USPELA TURISTIČNA POTEZA Novo turistično naselje Bernardin v Portorožu je te dni obiskala skupina okrog tisoč turisto v organizaciji agencije Klinger. Pri nas so se mudili teden in so bili zadovoljni tako glede gostinskih uslug, kakor tudi glede zabave (domačini so organizirali za njih več glasbenih, športnih in drugih prireditev). Vsekakor zanimiva zamisel domačih turističnih delavcev, da s pogodbenimi obiski večjih skupin ohranijo celoletno poslovno kontinuiteto. ranta, a živi že vrsto let v prestolnici, doslej še ni imel opravka s pravico, čeprav ga marsikdo opisuje kot razvpitega desničarja. Govori se celo, da naj bi bil član teroristične organizacije «giustizieri d’Italia», ki se je specializirala v ustrahovanju demokratičnih sodnikov, katerim redno pošilja grozilna pisma. Spričo molčečnosti preiskovalcev ni bilo mogoče zvedeti nič več o nepričakovanem razpletu preiskave, prevladuje pa vsekakor vtis. da sta florentinska sodnika naredila pomemben korak naprej na poti iskanja resnice in da imata v rokah dokaj stvarne indice za nadaljevanje preiskave. Kar zadeva Ferra pa se je zvedelo še da fant nima alibija za dan, ko je bil umorjen dr. Occorsio. Kaže’ tudi, da je dalj časa delal v neki trgovini v Ul. Savorelh v neposredni bližini skrivališča marsejskega bandita Jacquesa Berengue-ra, enega od najvplivnejših predstavnikov rimske ugrabiteljske tolpe. Znano je tudi, da je dr. Occorsio preden je bil ubit vodil ravno preiskavo o povezavi med ugra-biteljskimi tolpami in političnim kriminalom. Kosovelova proslava v Sežani (Nadaljevanje s 1. strani) so izvajali izključno pesmi na Kosovelova besedila. Pomemben trenutek se je vključil v celotno proslavo, ko je član predsedstva SRS akademik Josip Vidmar odkril spomenik pesniku Kosovelu, ki ga je iz kraškega kamna izklesal kipar Janez Pirnat. Josip Vidmar je ob tem dejal, naj se Kosovelov spomenik vključi v življenje Sežane kot «častni prebivalec občine». Med odkrivanjem spomenika je ves čas v podtonu plavala nad množico melodija ene najlepših Kosovelovih pesmi «Bori» v izvedbi izolskega zbora. K spomeniku je pristopil še pisatelj in akademik, Kosovelov o-sebni prijatelj Bratko Kreft in položil nanj šopek rdečih nageljnov s slovensko trobojnico. «Kakor pred 50 leti pred odprtim grobom stojim sedaj pred spomenikom s šopkom cvetja in slovenskim trakom, ki smo ga tedaj pretihotapili iz Ljubljane čez mejo.» Fašisti namreč takrat niso dovolili, da bi se prijatelji poslovili od prijatelja Kosovela s slovenskim simbolom. Zato sta to morala Kreft in Grahor storiti skrivaj tako, da sta narodni trak in cvetje pretihotapila. Kreft je zaključil svoj spomin na takratni dan z besedami: «Srečko, bil si velik pesnik. Živi večno s svojim delom!» Po proslavi so si prisotni ogledali Kosovelovo spominsko sobo v zgornjih prostorih, šolskega poslopja. Don Bosco (33:26) JADRAN: Oblak, Adrijan Sosič 12 (2:3), Sancin 6, Košuta, Klobas 14 (3:9), Starc 6 (0:1), Ražem 6 (2:2), Lisjak 10, Koren 1 (1:3), Per-tot, Zavadlal 4 (2:6), Tavčar, Vitez. DON BOSCO: Poloniatto, Metlika 10 (2:3), Del Ben 2 (2:3), Scarpa (0:2), Comici 12 (4:4), Macchi 12, Zonta 6, Olivo 12 (2:4), Magrini 2, Cerne 2, Peretti 12. SODNIK: Pittana iz Trsta. PROSTI METI: Jadran 8:24; Don Bosco 10 23, Don Bosco 16. V petek sta se v prijateljski košarkarski tekmi v Dolini spoprijeli peterki Jadrana, to je združene ekipe Bora, Konto vela in Poleta, ter Don Bosca iz Trsta, ki bo tudi letos igral v četrti italijanski ligi. Bil je to prvi nastop košarkarjev Jadrana, odkar trenirajo pod vodstvom ljubljanskega strokovnjaka Petra Brumna. Že iz uvodnih potez je bilo jasno videti, da se «Brumnova roka» pozna. Naši fantje so povsem zadovoljili v obrambi, saj so agresivno branili «mož-moža» po vsem igrišču in so s tem večkrat spravljali v težave bolj izkušene nasprotnike. Po tekmi nam je Peter Brumen dejal naslednje: «V tej naši prvi prijateljski tekmi so imeli fantje izključno eno nalogo, in sicer to. da polagajo vso pozornost na obrambo. Taktike v napadu sploh še nismo trenirali. Za nas je bila važna o-bramba in v tem so moji fantje delno le zadovoljili.» Naj omenimo, da nas je med posamezniki prijetno presenetil Henrik Lisjak, ki se je požrtvovalno boril v napadu in v obrambi. Moštvo Jadrana še ni uigrano, to uigranost pa bo doseglo le s prijateljskimi in trening tekmami, ki jih ima Brumen v načrtu v naslednjih tednih priprav. Če upoštevamo vse to, je bil petkov nastop zbrane vrste naših košarkarjev povsem pozitiven in seveda tudi spodbuden. VATERPOLO vVuRZBURG, 23. — Florentia in Barcellona sta si že zagotovili nastop v polfinalu pokala evropskih prvakov. V drugem kolu sta zabeležili še dve jasni zmagi, in sicer so Italijani pre- iillliiiii>iaiiiMiliiliiiiiiiiiililiiliiiiiiiiliiiiiiiiiiiiii(llt r. - v. • V • _ DOMACI SPORT DANES NEDELJA, 24. oktobra 1976 ATLETIKA DEŽELNO TEKMOVANJE ČLANOV 8.30 v Gorici Nastopata tudi Adria in Bor KOLESARSTVO DIRKA VETERANOV 9.30 na Opčinah Nastopa tudi Adria NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 . v Štandrežu Juventina — Villesse * 4! 4! 14.30 v Križu Vasna — San Marco * * * 14 30 v Bazovici Zarja — Op. Supercaffè w -X- vi 14.30 v Trstu, Sv. Sergij Flaminio — Primorje * * * 14.30 v Nabrežini Aurisirla — Breg 3. AMATERSKA LIGA 14.30 na Padričah Gaja — Roianese 4« 4« * 14.30 v Trebčah Primorec — Chiarbola # * * 12.00 v Trstu, Vrdelska cesta Union — Valpad. Ctve * * * 14.30 v Zdravščini Poggio — Sovodnje * * * 14.30 v Foljanu Fogliano — Mladost ZAČETNIKI 11.00 v Štandrežu Juventinu — Piedimonte * 4« * 10.30 na Prpseku Kras — S. Vito NARAŠČAJNIKI 11.30 na Proseku Kras — Portuale ATSE Graz s 14:3, španski pa z istim rezultatom danski Jadran 68:58 i magali I prvaki Hermes. Včeraj je Barcellona premagala domačine s 5:4. NA OBČINSKEM STADIONU Malo atletov na včerajšnjem tekmovanju Včerajšnje atletsko tekmovanje za naraščajnike na tartanu občinskega stadiona v Trstu ni bilo dobro obiskano. Zdesetkanim domačim silam se je pridružila še skoraj popolna odsotnost videmskih klubov in temu primerni so bili tudi rezultati.. Najboljša sta bila Pagliaro s časom 15”6 na 110 metrov čez ovire in Contarmi z rezultatom 198 cm v skoku v višino. Edini Borovec Sandi Bigatton je v uvodnem teku na 110 metrov čez o-vire dobro obetal vse do četrte ovire, tehnična napaka pa ga je popolnoma vrgla s,tira in čas je znašal poprečnih 19" 8. Odločno boljši je bil v skoku v daljino z znamko 5,59 in serijo solidnih poskusov. Bigatton je v tej panogi nastopil po več kot enem letu premora. Lani se je namreč prav med rekordnim skokom 5,62 metra, resneje poškodoval na hrbtu. K. B. SPECIALIZIRAN TEHNIČNI SERVIS ZA POPRAVILA PRALNIH IN POMIVALNIH STROJEV __HLADILNIKOV IN ŠTEDILNIKOV TELEFON: 763-663 Ul. Molino a Vento 10/B — TRST iiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimuiiiiiiiiiuiiiiimifiiiiHii Mario Andretti najhitrejši S kreditno karto BANKAMERICARD » v vseh trgovinah"! club-a,, brez gotovine ali tekočega računa, “zadostuje le tvoje ime .'/tf sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCAFFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše IfamcaM PRIMO ROVIS PRAŽARNA: UL. PIGAFETTA 6/1 • Tel. 820-747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29-210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 • TEL. 793-735 . 750-575 KOŠARKA V ORGANIZACIJI ZSŠDI 9.00 v Trstu, «Prvi maj» Pregledni trening igralcev letnika 1961 * * * Prijateljska tekma 15.00 v Dolini Selekcija ZSŠDI — Ferroviario Tudi v zadnjem dnevu poskusnih j voženj sta Hunt in Lauda iz psiho- j loških razlogov iskala predvsem prednost nad svojim neposrednim nasprotnikom. Uspešnejši je bil pri tem Anglež, ki je dosegel s časom 1T2"80 drugi najboljši rezultat in bo jutri startal v prvi vrsti, skupaj z Mariom Andrettijem, do sedaj najhitrejšim na japonski dirkalni stezi (1’12”71). Lauda je na vsak način tretji z 28 stotinkami; zaostanka in je tudi danes izjavil, da nima več dvomov o svoji zmagi. Start bo torej v naslednjem vrstnem redu: 1. vrsta: Andretti in Hunt 2. vrsta: Lauda in Watson 3. vrsta: Schekter in Pace 4. vrsta: Regazzoni in Brambilla 5. vrsta: Petterson in Lafitte itd. Bivši svetovni prvak Fittipaldi, ki se je uvrstil šele s 23. časom, je na vsak način demantiral govorice o svojem pristopu k Ferrariju. i\a sliki Mario Andretti, ki ni videti prav nič razburjen nad odgovornostjo, ki mu jo vsiljuje najboljši rezultat v poskusnih vožnjah. ODBOJKA V ORGANIZACIJI ZSŠDI Trening mladink Združenje slovenskih športnih društev v Italiji bo priredilo jutri, v ponedeljek, 25. oktobra, ob 18. uri v telovadnici v Dolini, trening izbrane odbojkarske vrste mladink za srečanje z obalno reprezentanco. Nekatera naša društva so za jutrišnji trening že prijavila svoje i-gralke, in sicer: BOR: Eva Fičur, Anamarija Glavina, Erika Mesesnel, Sonja Jazbec. BREG: Ariana Korošec, Danica Kocijančič, Sonja Prašelj, Eliana Premolili. SLOGA: Mira Grgič, Suzana Grgič, Anica Cuk, Tiziana Crissani. Zaželena je seveda tudi udeležba trenerjev teh ženskih. ekip. Včerajšnji rezultati: MLADINKE Bor - Breg 3:2 (7, -9, -13, 12, 5) Kontovel — Sloga 3:0 (9, 10, 4) V anticipirani tekmi 2. kola moške A-2 lige jc v Bologni Fernet Tonic premagal Lib. Brindisi s 114:69. TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo SALON POHIŠTVA CERKNICA tel. 791529 UGODNI KREDITNI POGOJI — POTROŠNIŠKO POSOJILO DO 30.000 DIN — 10% POLOG — ZA DEVIZE 5% POPUST — DOSTAVA POHIŠTVA BREZPLAČNA NE GLEDE NA ODDALJENOST KRAJA — ODPRTO VSAK DAN OD 7. DO 19., OB SOBOTAH OD 8. DO 12.