Gordon Brown zamenjal Blaira Premska srečanja: bogat program in nova predsednica Ines Cergol Festival vabi k ogledu predstav zaključnega kroga Primorski ČETRTEK, 28. JUNIJA 2007_ Št. 152 (18.935) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Še vedno Kras »dveh hitrosti« Aljoša Fonda Sklepni trenutek čezmejne-ga projekta za usklajeni razvoj kraškega območja Kraški okraj se najbrž ne bi mogel zgoditi v ustreznejšem kraju, kot je Fabiani-jeva dvorana ob Spacalovi galeriji na štanjelskem gradu. Max Fa-biani in Lojze Spacal sta bila namreč velika umetnika, a tudi velika človeka odprtih, brezmejnih pogledov zazrtih v prihodnost. V isto smer gleda tudi omenjeni projekt, ki je prvič obravnaval kraški prostor kot enoto na institucionalni ravni. Šestnajst krajevnih uprav z obeh strani meje je v dveh letih vzpostavilo pomembne in plodne stike, upravitelji so se med seboj spoznali in začeli risati skupno vizijo Krasa in njegovega razvoja. V sklopu projekta so bile izdelane študije, ki poglobljeno analizirajo celotno območje. Včeraj so ti upravitelji še enkrat sedli za skupno mizo in podpisali pogodbo, s katero se zavezujejo, da bodo še naprej usklajeno delovali za dobrobit kraškega prebivalstva, okolja in gospodarstva. Marsikdo izmed njih je po podpisu poudaril, da bi bilo kaj takega še pred nekaj leti nemogoče. Partnerjev je trenutno, kot rečeno, šestnajst, pristopi pa so še možni. Skupino je pred kratkim oplemenitil pristop goriške in tržaške pokrajinske uprave. Na robu omizja medtem sameva prazen stol. Tržaška občinska uprava je pred kratkim potrdila, da se zaenkrat ne bo pridružila pobudi. S to odločitvijo ostaja lep del tržaškega Krasa zunaj skupnih razvojnih načrtov. Kras ima v tem trenutku, po (slabem) zgledu Evropske unije, dve hitrosti. TURIN - Rimski župan od včeraj kandidat za predsednika demokratske stranke Veltroni: Stranka, ki bo spremenila Italijo Skrb predvsem za okolje in za mlade - Geslo: modernizirati državo KOROŠKA Rešitve za topografijo ni videti CELOVEC - Rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem je po torkovi okrogli mizi pri kanclerju Gusenbauerju na Dunaju vse bolj oddaljena. Do dogo vo ra na okro gli mi zi po pri ča -kovanju ni prišlo, saj kanclerje-vega predloga ni podprla koalicijska ljudska stranka, ki se mu maščuje za lansko nasprotovanje Schüsslovemu podobnemu (precej bolj omejevalnemu) predlogu, odločno proti pa je bil seveda tudi koroški deželni glavar Jörg Haider. Edini, ki bi bili pripravljeni podpreti Gusenbauer-ja, so bili predstavniki slovenske manj ši ne, ki si cer s pred lo gom niso zadovoljni, bojijo pa se, da bi o zavlačevanju lahko dobili še manj ali pa sploh nič. Vsekakor je včeraj zvečer o t em, kakšno sta liš če bo za vze la manj ši na, razpravljal Koordinacijski odbor ko roš kih Slo ven cev. Kljub popolnemu neuspehu pa Gusenbauer še ne priznava po ra za in upa, da bo da nes o njegovem predlogu rapravljal odbor avstrijskega parlamenta za ustavna vprašanja. To je malo verjetno, Gusenbauerju pa zmanjkuje tudi časa, saj bo zadnje zasedanje parlamenta pred počitnicami 6. in 7. julija. Na 3. strani BENEČIJA - Razprava v občinskem svetu Občina Špeter proti ■ • • V • I •• v dvojezični srednji soli ŠPETER - Občina Špeter ne namerava poslati prošnje na Deželo za odprtje dvojezične nižje srednje šole v Špetru. To se je izvedelo na torkovem zasedanju špetrskega občinskega sveta, ko je župan Tiziano Manzini na vprašanje predstavnikov opozicije, zakaj občina ničesar ne stori za rešitev tega vprašanja, odgovoril, da občina že dovolj prispeva za vzdrževanje dvojezične osnovne šole, čeprav jo po njegovih besedah obiskuje kar dve tretjini otrok iz drugih občin. Izgovor glede finančnih obveznosti občine je precej vprašljiv, saj naj bi Dežela po nekaterih vesteh že zagotovila sredstva za dvojezično srednjo šo- lo. Župan je še dodal, da šola ni bila v volilnem programu. Da je večina sicer za zaščito krajevnega narečja ne pa slovenščine. Poleg tega se je župan skliceval še na približno 350 do 400 podpisov, ki jih je proti dvojezični nižji srednji šoli zbrala odbornica Denetta. Dejal je tudi, da bi odprtje dvojezične nižje srednje šole ogrozilo italijansko nižjo srednjo šolo. Prizadeti starši, ki so zainteresirani za dvojezično nižjo srednjo šolo, pa že razmišljajo o potrebnih korakih, ki bi jih bilo potrebno storiti, da bo kljub nasprotovanju občinske uprave čim prej prišlo do odprtja te šole v Špetru. ŠTANJEL Kraški okraj lepa iztočnica za skupno rast ŠTANJEL - Včeraj so v grajskih prostorih v Štanjelu številni župani in predstavniki krajevnih uprav iz Italije in Slovenije podpisali pomemben dogovor, s katerim se zavezujejo, da bodo nadaljevali s skupnim delom tudi po zaključku projekta Kraški okraj. Slednji se je tako tudi uradno zaključil, obračun pa je pozitiven. Kraški okraj je projekt, čigar nosilki sta bili zgoniška in komen-ska občinska uprava. Začel se je 1. junija 2005 in posluževal se je sredstev, ki jih je ponujal program evropske pobude InterreglllA Slove-nija-Italija 2000-2006. Njegov namen je bil spodbuditi tesne stike med krajevnimi ustanovami na celotnem kraškem ozemlju in postaviti temelje za skupno razvojno strategijo, zlasti na področjih vrednotenja okolja in gospodarske rasti. V dveh letih so se v sklopu projekta zvrstile pobude, delavnice, posveti in študije, ki so poglobljeno preučili kraški teritorij. Z včerajšnjim podpisom pogodbe o ustanovitvi čezmejnega razvojnega partnerstva Krasa za obdobje od leta 2007 do 2013 so se prisotni v bistvu odločili, da si bodo s skupnimi močmi še naprej utirali pot do evropskih sredstev. Z novimi projekti bodo lahko nadgradili dosedanje delo. Na 6. strani Septembra prevrtan prvi predor pod Frankovcem Na 7. strani Devin-Nabrežina: praznovanje ob odpravi schengenske meje Na 8. strani v V V I V • I • Tržaška sežigalnica spet deluje s polno zmogljivostjo Na 10. strani Marjan Brescia potrjen na predsedniškem mestu v Štandrežu Na 16. strani Walter Veltroni je največjo pozornost namenil mladim in zapostavljenim ANSA TURIN - Rimski župan Walter Veltroni je včeraj sprejel kandidaturo za voditelja demokratske stranke. V dolgem, poldrugo uro trajajočem posegu, je orisal svojo vizijo Italije kot sodob- ne države, ki skrbi predvsem za okolje in ki zagotavlja vsem mladim enake možnosti; države ljudi, ki je uzrta v prihodnost in je preteklost ne bremeni. Na 20. strani 2 Sobota, 30. junija 2007 MNENJA, RUBRIKE / GLOSA Še o poimenovanjih po »velikanih« JoZe Pirjevec_ Moja zadnja glosa o Jožetu Pučniku je tako razburila gospoda Marjana Terpina in Aleksandra Furlana, da se jima je zdelo potrebno nasloviti na Primorski dnevnik protestni pismi. Skupna poteza obeh je naslednja: ker nista razumela moje misli, sta jo zavrnila z argumentom, tipičnim za slovensko polemiko 19. stoletja. Tako, da me skušata razvrednotiti moralno in profesionalno. Naj jima odgovorim, nekoliko iz didaktičnih in nekoliko iz osebnih razlogov. Navada, da se neko geografsko točko poimenuje po »slavnem« človeku, sega najmanj v čase Aleksandra Velikega, ki je ustanovil sebi v čast kar trinajst Aleksandrij. Prevzeli so jo rimski cesarji, za njimi pa voditelji ameriške revolucije v drugi polovici 18. stoletja. Glavno mesto novopečene federacije so namreč poimenovali po njenem prvem predsedniku Georgeu Washingtonu. Rekli boste, da ameriške demokracije ni mogoče primerjati z rimskim imperijem, kar pa ne drži povsem, kajti razvoja ZDA vse do G. W. Bus-ha ni mogoče razumeti, če ne vzamemo v po-štev njihove ustave, oblikovane po vzorcu razsvetljenstva a tudi klasične antike v prostozidarski interpretaciji. Ko so v Rusiji prišli na oblast boljševiki, niso prevzeli od Američanov samo nebotičnikov, ampak tudi težnjo imenovati mesta po svojih »nesmrtnih« voditeljih. In tako smo dobili Leningrad, Stalingrad, Kalinigrad, Togliattigrad itd. Tudi naši »boljševiki« se niso mogli premagati, da bi ne sledili sovjetskemu zgledu. Od tod Titograd, Titovo Velenje, Kidričevo, Kardeljevo in še kaj. V drugi polovici 20. stoletja se je ta razvada razpasla tudi na Zahodu, kjer pa so se omejili predvsem na letališča: Fiorello La Guardia in J. F. Kennedy v New Yorku, Edward Lawrence Logan v Bostonu, Ronald Rea gan v Was hing to nu, Franz Jo seph Strauss v Münchnu, Charles De Gaulle v Parizu, da navedem samo nekatera. Od omenjenih »velikanov« so nekateri utonili v pozabo, nekateri pa so še predmet zgodovinske - po na- vadi kritične - debate. Njihova imena na pročelju letališč, ki naj bi jim dala posebno veljavo, so pogosto bolj razlog zadrege kot ponosa. Izhajajoč iz te ugotovitve, se mi je zdela odločitev, ki jo je sprejela ljubljanska vlada, da poimenuje brniško letališče po Jožetu Pučniku neprimerna. Z ene strani, ker vsiljuje demokratu Pučniku isti kult osebnosti, kakršnega so bili deležni predstavniki bivšega totalitarnega režima, z druge, ker nima širše zaslombe javnega mnenja in močno diši po samovolji. Ko gre za odločitve simbolnega pomena, ki zavezujejo ves narod, se mora pametna oblast ozirati tudi na opozicijo. Poleg tega, da se ne strinja z mojim pisanjem, mi gospod Terpin očita tudi, da obračam plašč po vetru. Pred leti da sem kandidiral na listi Slovenske skupnosti, sedaj pa sem stopil v LDS in pišem tako, kot hoče ona. Naj dopolnim informacijo o svojih političnih metamorfozah z omembo, da sem bil na začetku osemdesetih let tudi član PSI. V njo sem se vpisal v času Liste za Trst, ko je bilo upati, da jo bo mogoče na levici nekoliko zajeziti. Ko je postalo očitno, da iz te moke ne bo kruha, sem iz nje izstopil. Kandidaturo na listi Slovenske skupnosti sem sprejel v času, ko je bilo treba povedati Spadaru in tovarišem, da vsi Slovenci nismo hlapci. LDS pa sem se pri dru žil pred dob rim me se cem, ker se je v Sloveniji danes treba angažirati proti režimu, ki je z ene strani oblasten, z druge strani pa v mnogočem nekompetenten. Kako sicer označiti ugotovitev ministra za šolstvo, podano pred dnevi na Terpinovem vrtu, daje treba graditi našo narodno zavest na knjigah, kot je »Karantanija« Joška Šavlija. To je, kakor da bi minister kake evropske vlade trdil, daje treba kot znanstveno resnico sprejeti teorijo o »inteligentnem načrtu« namesto darwinizma. Gospod Furlan me s svoje strani označuje za senilnega tepca, ker da ne dohitevam več zgodovine. Kako naj odgovorim? Ne bom mu vračal komplimenta. Rekel bom samo: Tot capita, tot sententiae. VREME OB KONCU TEDNA Prijetno poletno vreme z občasno spremenljivostjo Darko Bradassi_ Nekajdnevni vročinski val, ki se je ravnokar zaključil, je bil občuten, toda ne posebno izrazit. O letošnjem juniju lahko zapišemo, da iz določenega vidika ni bil posebno vroč, še zlasti, če ga primerjamo z dogajanjem od leta 2000. Posebej zgovorne so najvišje temperature, ki jih je Deželna meteorološka opazovalnica Osmer beležila v tem mesecu. V Trstu se je živosrebrni stolpec doslej v celotnem juniju le enkrat dotaknil 30°C, in sicer pretekli četrtek, v Zgoniku le 2 dni, in sicer preteklo sredo in pretekli četrtek, v Gradišču ob Soči pa le 5 dni. Razen redkih izjem, so se torej najvišje dnevne temperature, kljub zelo toplemu morju, vedno zadrževale pod 30°C. Kot primerjavo lahko zapišemo, da se je živosrebrni stolpec v Trstu junija 2003 10 dni povzpel nad 30°C, v Zgoniku 19 dni, v Gradišču ob Soči pa kar 23 dni. Lani je to vrednost v Trstu junija presegel 6 dni, v Zgoniku 11 dni, v Gradišču ob Soči 13 dni, leta 2005 pa 4, 11 oz. 15 dni. Podobno kot letos je bilo junija 2004 in 2001. Razmeroma visoka pa je bila v preteklih dneh stopnja vlage. Kljub nižjim temperaturam je bilo zato ozračje povečini soparno, občasno kar zamegljeno in zelo bremenilno. V ponedeljek je bilo to zelo izrazito predvsem na Tržaškem, v Boljuncu je bilo, denimo, ob 22. uri 23,9°C, relativna vlaga pa je bila tedaj kar 82 odstotna. Ta podatek je za poletni večer v Bregu, ob vznožju doline Glinščice povsem neobičajen, morda celo rekorden. Hladna višinska dolina je po pričakovanjih izpodrinila vroč afriški zrak proti jugovzhodu. Do prve prehodne ohladitve je prišlo ob koncu preteklega tedna, do druge, občutnejše in dolgotrajnejše, pa v zadnjih dneh. Naj bolj so se do slej ohla -dili srednjevisoki sloji ozračja, na višini okrog 3000 m je temperatura od ponedeljka padla za več kot 8°C. Ohlajevanje nižjih slojev pa je še v teku. Na okrog 1500 m pričakujemo, da bo temperatura danes ali jutri pad- la pod 8°C, kar je skoraj 10°C manj kot pretekli četrtek. Ozračje se bo zato predvsem v prizemlju še nekoliko osvežilo, predvsem noči bodo nekoliko hladnejše, podnevi pa se bo živosrebrni stolpec ob večjem sončnem žarčenju povzpel do nadvse prijetnih 26 ali 27°C, v nedeljo v nižinah do okrog 29°-C. Ničta izoterma se je spustila pod 3000 m, kar se je zadnjič zgodilo 3. junija in trenutno sodi pod dolgoletno normalnost. Pod dolgoletno povprečje so se spustile tudi temperature v višjih slojih. Kot kaže, v bližnji prihodnosti ne bo izrazitejših in dolgotrajnejših vročinskih valov. Proti nam bo povečini pritekal bolj svež in občasno vlažen atlantski ali severnoatlatnski zrak, subtropski anticiklon pa se bo v glavnem zadrževal nad severno Afriko. V prihodnjih dneh bo nad nami hladnejši in še nekoliko nestanoviten zrak. V nedeljo se bo zračni tlak v višinah prehodno okrepil. Do vključno sobote bo delno jasno z občasno spremenljivostjo. Več oblakov bo v gorah, več sončnega vremena pa pri morju. Ponekod bodo predvsem v popoldanskih urah nastale kratkotrajne plohe ali nevihte. V nedeljo bo prevladovalo sončno vreme. Na sliki: nad večjim delom osrednje Evrope se zadržuje obsežno ciklonsko območje s hladnim višinskim zrakom LJUBLJANA - Na 11. evropski konferenci o drogah sodelovali predstavniki 28 držav Izmenjava izkušenj iz terapevtskih skupnosti za zdravljenje odvisnosti od mamil Pred kratkim je v Ljubljani potekala 11. evropska konferenca o drogah, dogodek mednarodnega formata, ki ga je vrhunsko organiziralo Društvo projekt Človek v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. Konference se je udeležilo kar 28 držav, med njimi naj omenimo vsaj nekatere: Italija, Hrvaška, Srbija, Bolgarija, Portugalska, Francija, Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska, Švedska, Norveška, Finska, Avstrija, Grčija, ZDA in druge) ter seveda Slovenija, ki je konferenco tudi organizirala. Šlo je za izmenjavo izkušenj mednarodnih strokovnjakov, ki delujejo v terapevtskih skupnostih, kjer zdravijo odvisnost od mamil ne le z načinom življenja, ampak tudi z globljimi prijemi za to posebej usposobljeni terapevti, ki so stalno navzoči. Ta pogoj pa izpolnjuje tudi terapevtska skupnost Projekta Človek v Sopotnici pri Škofji Loki. O Projektu Človek je Primorski dnevnik nekaj dni pred tem odmevnim dogodkom, in to na nedeljski dvojni strani, objavil predstavitev dela tega društva, ki ga vodi dr. Bogdan Polajner. Zapis dijakov lice-ja Franceta Prešerna v nedeljskem Primorskem dnevniku je bil zato več kot aktualen! Ena izmed osrednjih točk je bil obisk terapevtske skupnosti, kjer je bila (poleg odlične pogostitve, ki so jo pripravili predvsem starši uporabnikov in nekateri drugi sponzorji) možnost osebnega srečanja z mladimi, ki živijo in se zdravijo v tej skupnosti. Sami so vodili obiskovalce po poslopju in predstavili svoj način življenja. Zadnji dan konference pa so mladi uporabniki iz omenjene skupnosti presenetil občinstvo z izjemno kreativnim filmom o življenju mladih, ki so se odločili stopiti na novo pot in se odrekli odvisnosti od mamil. Predvajali so ga v prostorih hotela Domina v Ljubljani, ki je gostil konferenco (za tujce je bil poskrbljen simultani prevod predavanj s slušalkami). Film je požel dolg aplavz in izraze navdušenja tujih terapevtov, navzoči pa so bili tudi tisti mladi uporabniki iz Sopotnice, ki so film ustvarili, kar je bilo edinstveno doživetje tako zanje kot za vse prisotne. Med sodelavci velja omeniti še terapevte Anrejko Flajs, ki vodi terapevtsko skupnost v Sopotnici, Boženo Blamuša, ki je spodbudila mlade k snemanju filma, medtem ko Roman Koštel deluje v Centru za reintegracijo, kamor prihajajo mladi, ko se izteče enoletno (ali daljše) bivanje v terapevtski skupnosti. Odmeve na konferenco smo prebirali med drugim kar dvakrat zaporedoma v prilogi ljubljanskega Dela-Ona, na konferenci sami pa je izšla tudi brošura s povzetki vseh predavanj domačih in tujih izvedencev v terapevtskih skupnostih, ki si vse pogosteje utirajo pot tudi v zapore. Med skrajnostma, kot sta zapor in prosta prodaja (legalizacija) drog obstajajo še druge poti, tiste, ki vodijo k notranji prostosti od zasvojenosti, k novi kakovosti življenja, ki se ne izogiba ne naporom ne lastni ranljivosti.Pri tej izbiri igrajo pomembno vlogo posameznik sam, družina, šola, pa tudi vse športne in kulturne organizacije, ki lahko nudijo mladim možnost zdravega razvoja. Ob naraščanju epidemije drog in drugih vrst zasvojenosti med mladimi se širi tudi sodelovanje vseh tistih ustanov, ki so kakorkoli soudeležene pri ustvarjanju takih pogojev, v katerih mladi ne bodo posegali po mamilih, saj bodo našli boljši način, kako preživljati prosti čas, kako reševati svoje težave in kako spregovoriti o svojih čustvih, ne da bi bolečino "omamili" z mamili, alkoholom in drugimi nezdravimi oblikami "sproščanja'. Poleg plenarnih predavanj in delavnic ter filmov je obsegal program še sklep- *T A w f TA' r6 . c Problem uživanja mamil med mladimi je izredno pereč ' . -O' - ^ -, -.■■- f É'-vT HE - L. JM no slovesnost, na kateri so v imenu evropske zveze terapevtskih skupnosti podelili priznanje (na daljavo) ustanovitelju Projekta Človek (to je Don Mario Pichi), ki že 35 let deluje v Rimu, ta pa se je preko zaslona tudi javno zahvalil za prejeto priznanje, a pomeni mu predvsem priznanje ustanovi sami in njenim sodelavcem, ki skušajo iztrgati iz rok smrti številne mlade doma in po svetu. Najbolj prepričljiva pa so bila pričevanja tistih mladih, ki so v času intenzivne notranje preobrazbe v Sopotnici odkrili v sebi nove moči in talente in ki se po- novno želijo posvetiti študiju, delu in ustvarjalnosti. Ob pogovoru z njimi lahko samo občudujemo njihovo odprtost in iskrenost, saj so namesto mamil izbrali pristne medčloveške odnose, do njih pa so se dokopali skozi težke preizkušnje. Zato so lahko prav oni najbolj zgovoren dokaz, kaj zmorejo mladi, če srečajo nekoga, ki zaupa vanje, da lahko spet odkrijejo in vzljubijo v sebi človeka. To pa je tudi cilj Projekta Človek. Prihodnja evropska konferenca terapevtskih skupnosti bo v Amsterdamu leta 2009. (N. T.) ENCIKLOPEDIJA Vse o obstoju človeka na enem mestu LJUBLJANA - Tretja knjiga iz serije Velika ilustrirana enciklopedija z naslovom Človek se dotika vseh vidikov človekovega obstoja, od izvora samega telesa do umetnosti, običajev in prihodnosti. V tej vsebinsko bogati, ažurni knjigi je zbrano vse, kar vemo na temo človek, odlikuje pa jo tudi izdelana vizualna podoba, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal urednik slovenske izdaje Mitja Pucer. Slovenska "priredba" enciklopedije je jezikovno in kulturno lo-kalizirana in ponekod dopolnjena s podatki iz Slovenije. Knjiga Človek je opremljena z več kot 2500 fotografijami in drugim slikovnim gradivom. Prinaša najbolj aktualne izsledke o človekovem življenju, bivanju, mišljenju in dosežkih. Še posebej je Pucer izpostavil poglavji Ljudstva, v katerem je opisanih nekaj več kot 250 ljudstev z vsega sveta - nekatera prvič, ter Prihodnost, ki se s futurološkega vidika loteva vprašanja "Kaj še bo?" - s človekovim umom, zdravstvom ter političnim in gospodarskim sistemom. Pri nastajanju knjige, ki je v izvirniku izšla pri založbi Dorling Kindersley, je sodelovalo več kot 50 urednikov, svetovalcev, ilustratorjev in avtorjev. Za slovenski prevod so poskrbeli Nada in Dušan Voglar, Milan Lovka, Mojca Vodušek in Katarina Rotar. Pred enciklopedijo, posvečeno človeku, sta v zbirki Velika ilustrirana enciklopedija, ki izhaja pod okriljem založbe Mladinska knjiga, v slovenskem prevodu že izšli knjigi Živali (2005) in Zemlja (2006), Pucer pa je za prihodnje leto napovedal izid knjige Vesolje. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 28. junija 2007 3 KOROŠKA - Po torkovi okrogli mizi pri kanclerju Gusenbauerju Rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov vse bolj oddaljena Maščevanje OVP za propad Schusslovega predloga iz leta 2006 - Slovenci za kanclerjev predlog - Haider grozi CELOVEC/DUNAJ - Rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem je po torkovi okrogli mizi v uradu zveznega kanclerja na Dunaju bolj oddaljena kot je kazalo še pred nekaj dnevi. Dve uri in pol trajajoči pogajalski krog, ki ga je sklical kancler Alfred Gusenbauer in katerega so se udeležili tudi podkancler Wilhelm Molterer, koroški deželni glavar Jörg Haider, predstavniki koroških Slovencev (Grilc, Sturm, Sadovnik in - prvič - tudi predsednik EL Smrtnik), koroških domovinskih organizacij (KHD in KAB), župani nekaterih dvojezičnih občin ter tudi zgodovinar Stefan Karner, se je namreč končal brez rezultata - stališča udeleženih so ostala bolj ali manj nespremenjena. Dogovor sta v glavnem preprečila Molterer in Haider, ki sta zavrnila Gu-senbauerjev predlog o 163 krajih z dvojezičnimi napisi in zahtevala nova pogajanja. Molterer na osnovi pred letom dni zavrnjenega predloga tedanje črno-oran-žne vlade s 141 dvojezičnim tablami, Haider pa je vztrajal na preštevanju manjšine na Koroškem in si lahko predstavlja maksimalno 102 kraja z dvojezičnimi napisi. Kancler še optimističen Kljub temu je zvezni kancler menil, da obstaja še možnost dogovora pred začetkom parlamentarnih počitnic, ključno vlogo pa da ima sedaj ljudska stranka, ki je pred odločitvijo, ali podpira voljo koroške družbe vključno s koroškimi Slovenci po razrešitvi problema, ali pa Jörga Haiderja, ki slej ko prej preprečuje vsako rešitev. Gusenbauer je tudi izrazil optimizem, da bo njegov predlog mogoče uvrstiti na dnevni red današnje seje parlamentarnega odbora za ustavna vprašanja. Do zadnjega plenarnega zasedanja avstrijskega parlamenta pred počitnicami 6. in 7. julija pa bi bil še čas za usklajevanja, vendar je sedaj vse odvisno predvsem od tega, kako se bo odločila ljudska stranka, je dejal Gusen-bauer. Schüsslov predlog spet v igri Podkancler Wilhelm Molterer, hkrati predsednik ljudske stranke na zvezni ravni, je menil, da bi se pri nadaljnjih pogajanjih lahko oprli na osnutek, ki ga je predložila prejšnja vlada. Ta je predvidel 141 tabel. Če odpade prvotno predvidena razširitvena klavzula, je lahko tudi več tabel, je dodal Molterer. Za Gusenbauerjev ultimat, po katerem Med okroglo mizo s kanclerjem Gusenbauerjem so pred poslopjem urada zveznega kanclerja demonstrirali člani kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju z akcijskim teatrom mora rešitev biti sprejeta 28. junija v ustavnem odboru avstrijskega parlamenta, podkancler Molterer pri iskanju soglasja ni pokazal nikakršnega posluha, prav tako je tudi menil, »da ni izključnih stališč za ali proti« in si zato lahko predstavlja, da pogovori lahko še nekaj časa trajajo in se odločitev lahko tudi odloži za nekaj časa. Predstavniki manjšine na Dunaju enotni Predstavniki koroških Slovencev na torkovi okrogli mizi na Dunaju so nastopali usklajeno. Kot je na koncu poudaril predsednik Enotne liste (EL) Vladimir Smrtnik, so predstavniki slovenskih organizacij bili pripravljeni sprejeti predlog zveznega kanclerja Gusenba-uerja, »ker bi lahko prišlo še slabše«. Pogoj pa je vsekakor soglasje gremijev, torej v prvi vrsti razširjenega Koordinacijskega odbora koroških Slovencev, ki je včeraj zvečer zasedal v Mladinskem domu SŠD v Celovcu, da bi sprejel dokončno stališče manjšine do rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel. Odpor proti pristanku znotraj manjšine Proti podpori Gusenbauerjevemu predlogu s strani predstavnikov manjšine pa se očitno oblikuje tudi odpor slovenske mladine in Slovencev iz občin, ki niso zajete v Gusenbauerjevem predlogu, čeprav izpolnjujejo kriterije za postavitev dvojezičnih označb. Že med torkovo okroglo mizo s kanclerjem Gusenba-uerjem so pred poslopjem urada zveznega kanclerja demonstrirali člani kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju z akcijskim teatrom in poudarjali, da je zanje sprejemljiva le rešitev na osnovi sedmega člena Avstrijske državne pogodbe (ADP). V vizualno podkrepitev svojih zahtev so prikazovali tudi »konsenznega moža«, ki se naslanja na nemško besedo za smrt - »Sensenmann«. Proti temu, da bi zastopniki slovenskih organizacij pristali na Gusen-bauerjev predlog, pa so se javno izrekli tudi člani političnih in kulturnih društev v občinah Škocjan in Žitara vas. Obe občini nista na seznamu krajev, ki naj bi dobili dvojezične table oz. kažipote. V skupni izjavi poudarjajo, da pričakujejo rešitev, ki je sistematična in perspektivna in ki ji kot demokrati, zavezani avstrijski ustavi in zakonom, lahko sledijo. Predlog zveznega kanclerja Gusenba-uerja za rešitev pa da je nesistematičen in nikakor ne odgovarja razsodbam ustavnega sodišča. Medtem ko so Škoc-jan že zbrisali iz seznama, naj bi zdaj sledili še Žitara vas in Dobrla vas, kritizirajo Slovenci v omenjenih občinah. Nadalje da je popolnoma nesprejemljivo, če seznam krajev ne upošteva krajev kot Šentvid v Podjuni ali Horce I, kjer je delež slovensko govorečih daleč nad deležem, ki ga zahteva ustavno sodišče, še piše v protestnem pismu slovenskih političnih in kulturnih delavcev iz. Škocja-na in Žitare vasi. Haider še naprej za preštevanje Koroški deželni glavar Jörg Haider pa je v torek zvečer ponovno poudaril, da večina prebivalstva Koroške in tudi koroških Slovencev nima potrebe po do- datnih dvojezičnih krajevnih tablah, vsaka rešitev pa da je zanj sprejemljiva samo na osnovi preštevanja manjšine. »Brez tega ne bo rešitve skupaj s koroškim prebivalstvom,« je zagrozil Haider. BZO zahteval sejo deželnega zbora Stranka koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja, BZO (Zavezništvo za prihodnost Avstrije), je medtem napovedalo nadaljnjo politično zaostritev vprašanja dvojezičnih tabel. Poslujoči predsednik Stefan Petzner je včeraj na tiskovni konferenci še enkrat ponovil zahtevo po preštevanju slovenske manjšine, obenem pa za jutri dopoldne napovedal izredno sejo koroškega deželnega zbora, ki bo namenjena izključno vprašanju dvojezičnih tabel. »Tedaj se bo videlo, kdo zastopa interese Koroške«, je dejal Petzner, ki je tudi kritiziral, da navzoči socialdemokratski župani pri okrogli mizi na Dunaju niso spregovorili niti stavka. Ivan Lukan KRONOLOGIJA DVOJEZIČNE TOPOGRAFIJE NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM Problematika dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem traja že vse od podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP) leta 1955 naprej. Kljub 7. členu ADP in vrsti odločitev avstrijskega ustavnega sodišča, vprašanje vse do danes še ni rešeno. Sledi kronološki prikaz problematike: 1955: 3. odstavek 7. člena ADP zagotavlja dvojezične topografske napise na jezikovno mešanem območju, vendar nima jasnih določil o tem. November 1955: Organizaciji slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Zveza slovenskih organizacij (ZSO), v skupni spomenici zahtevata izpolnitev določil 7. člena ADP. Julij 1972: Avstrijska vlada pod vodstvom kanclerja Bruna Kreiskega za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel v 205 naseljih na avstrijskem Koroškem, ki imajo vsaj 20-odstotni delež slovensko govorečega prebivalstva. September 1972: Na avstrijskem Koroškem postavijo prve dvojezične krajevne table. Sledi nočno podiranje krajevnih tabel in nadaljnje postavljanje je ustavljeno. Julij 1976: Avstrijski zakon o narodnih skupnostih za dvojezično topografijo zahteva vsaj 25-odstotni delež manjšinskega prebivalstva v posa- mezni občini. Maj 1977: Uredba o topografiji predvideva postavitev dvojezičnih oznak v 91 naseljih. September 1994: Odvetnik Rudi Vouk se pritoži zoper kazensko odločbo zaradi prehitre vožnje v Škoc-janu in trdi, da tamkajšnja enojezična krajevna tabla, ki pomeni tudi omejitev hitrosti na 50 kilometrov na uro, ni veljavna, saj bi v skladu z ADP namreč morala biti dvojezična. Konec 2000: Po postavitvi prvih hrvaško-nemških krajevnih tabel na Gradiščanskem zahtevajo predstavniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem novelizacijo zakona o narodnih skupnostih, čemur nasprotuje deželni glavar avstrijske Koroške Joerg Haider. December 2001: Avstrijsko ustavno sodišče po pritožbi Vouka iz leta 1994 oceni, da je 25-odstotni delež manjšinskega prebivalstva za dvojezično topografijo v zakonu o narodnih skupnostih iz leta 1976 previsok in razveljavi dele zakona in ustrezno uredbo iz leta 1977. V utemeljitvi odločbe ustavni sodniki zapišejo, da za obvezno dvojezično topografijo v skladu s 7.členom ADP zadostuje okoli 10-odstotni delež manjšinskega prebivalstva skozi daljše obdobje. April - september 2002: Avstrij- ski kancler Wolfgang Schuessel skliče tri "konference o konsenzu" s predstavniki političnih strank, NSKS in ZSO ter koroškega Heimatdiensta (KHD) in Zveze koroških brambovcev (KAB). Kot rešitev ponudijo 148 dvojezično označenih krajev in podpis izjave, da je spor glede topografije rešen, ali pa 102 dvojezično označena kraja brez podpisa izjave. NSKS in ZSO predlog zavrneta. April 2005: Pod vodstvom avstrijskega zgodovinarja Stefana Kar-nerja pripravijo ZSO, Skupnost koroških Slovencev (SKS) in KHD na prošnjo kanclerja Schuessla predlog s 158 dvojezično označenimi kraji. Na Dunaju pripravijo dve konferenci o konsenzu, ki se končata brez dogovora. Maj 2005: Ob 50. obletnici podpisa ADP kancler Schuessel in deželni glavar Haider poskrbita za postavitev dvojezičnih tabel v petih krajih, ki so predvideni v uredbi iz leta 1977. Dvojezično krajevno tablo v Žvabeku Haider slabo poldrugo leto Haider odstrani. December 2005: Avstrijsko ustavno sodišče po pritožbi odvetnika Vouka odredi dvojezične napise za mesto Pliberk in Drvešo vas. Februar 2006: Haider obstoječe enojezične krajevne table v Pliberku in Drveši vasi premakne za nekaj metrov, da bi se tako izognil izpolnitvi odločbe ustavnega sodišča, ki ta ukrep označi za nezakonit. Maj 2006: Deželna volilna komisija avstrijske Koroške zavrne referendum o dvojezičnih krajevnih tablah, ki ga je načrtoval Haider. Kancler Schüssel zahteva pravno presojo osnutek uredbe, ki do konca 2009 predvideva dvojezične krajevne table v 158 naseljih. Junij 2006: ÖVP, SPÖ in BZÖ načrtujejo ustavnopravno ureditev za dvojezično topografijo. Vladni stranki ÖVP in BZÖ dopolnita uredbo iz leta 1977 z mestom Pliberk in Drvešo vasjo. Obenem se z ZSO in SKS konec junija dogovorita za ureditev dvojezične topografije s 141 dvojezično označenimi kraji, po letu 2010 pa naj bi začela veljati razširitvena klazula, ki bi prebivalstvu posameznega kraja omogočila, da zahteva dvojezično topografijo. Julij 2006: Vladni predlog v avstrijskem parlamentu ne dobi dvotretjinske podpore, ki je potrebna za želeno ustavno ureditev. SPÖ svojo podporo v dogovoru z NSKS in ZSO odpove, ker skuša deželni glavar Haider zaostriti pogoje za razširitveno klavzulo. Avgust 2006: Haider da odstra- niti dvojezične table v Pliberku in Drveši vasi, pod enojezično table pa pripne majhne dodatne tablice s slovenskim imenom kraja. December 2006: Ustavno sodišče Haiderjeve dodatne tablice označi za nezakonite. Januar 2007: Nova avstrijska vladna koalicija (SPO in VPO) pod vodstvom kanclerja Alfreda Gusenba-uerja v vladnem programu zapiše, da bo vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel rešila do poletja. Februar 2007: Haider v Pliberku in Drveši vasi da dodatne tablice, ki jih je ustavno sodišče obsodilo kot nezakonite, pripeti neposredno na enoje-zične table pod nemško krajevno ime. Maj 2007: Kancler Gusenbauer med obiskom v Sloveniji napove, da naj bi prihodnja ureditev temeljila na ustavnem zakonu in da nihče ne bo imel pravice do veta. Gusenbauer nadaljuje pogovore o prihodnji ureditvi z vrsto predstavnikov iz avstrijske Koroške. Junij 2007: Kancler Gusenbauer sporoči, da mora biti do 28. junija, ko bo na Dunaju zasedal parlamentarni odbor za ustavna vprašanja, pripravljen usklajen predlog za rešitev vprašanja. V nasprotnem primeru se avstrijska vlada tega v tem mandatnem obdobju ne bo več lotila. (STA) 4 Četrtek, 28. junija 2007 GOSPODARSTVO / PRISTANIŠČA - S predlagano zamenjavo prednostnih v navadne delnice Država hoče več besede v Luki Koper Namigi, da naj bi poteza služila za poznejšo prodajo pristaniške družbe LJUBLJANA - Na skupščini družbe Luka Koper, ki j e sklicana za 19. julija, bo država predlagala preoblikovanje delnic iz prednostnih v navadne delnice. Država je 51-odstotna lastnica Luke Koper, pri čemer ima večino prednostnih delnic z omejeno glasovalno pravico. Sedaj predlaga preoblikovanje v menjalnem razmerju ena prednostna delnica za eno navadno. Država v predlogu za dopolnitev dnevnega reda skupščine predlaga, da se 6,86 milijona prednostnih participativ-nih kosovnih delnic z omejeno glasovalno pravico preoblikuje v 6,86 milijona navadnih kosovnih delnic. Država iz tega razloga skupščini predlaga tudi nekaj sprememb statuta družbe. Država kot razlog za predlog o preoblikovanju delnic navaja uskladitev stanja z zakonom o gospodarskih družbah. Na ministrstvu za finance ob tem zavračajo namige, da gre za podržavljenje družbe, in poudarjajo, da želijo s predlogom iztržiti več dividend in »urediti nelegalni statut lLuke Koper«. Država in paradržavna sklada bodo po preoblikovanju obvladovali več kot 77 odstotkov navadnih delnic družbe, ob tem pa se pojavljajo opozorila, da lahko država in njene družbe s statutarno večino odločajo tudi o oddelitvi dela premoženja iz družbe. To naj bi bil prvi korak k poznejši prodaji pristaniške družbe, za katero naj bi se po neuradnih informacijah poleg skupine Deutsche Bahn zanimali tudi predstavniki danskega Maerska. Država za sprejetje predloga potrebuje soglasje treh četrtin delničarjev. Jeziček na tehtnici naj bi bila skupina KD, ki ima 7,51 odstotka delnic z glasovalno pravico, kjer za zdaj ne vidijo pravega razloga za zamenjavo delnic, saj bi se z njo vrednost navadnih delnic razvodenila. Predlagano menjalno razmerje, ena proti ena, naj ne bi bilo sprejemljivo tudi zato, ker navadne delnice nosijo več pravic kot prednostne, zato zamenjava ni v interesu lastnikov navadnih delnic. Nekdanji dolgoletni prvi mož Luke Koper Bruno Korelič je za Finance poudaril, da to ni dobro za nikogar, razen za državo. »Država bo tako povsem obvladovala družbo. Korektno bi bilo, če bi malim delničarjem ponudila odkup,« je dejal. Po njegovih navedbah je bila podlaga za določitev prednostnih delnic dogovor iz sredine 90. let, da se bo država odpovedala višji dividendi, ker ne namerava vlagati v pristaniško infrastrukturo. »Da naj bi bilo stanje glede na zakon o gospodarskih družbah nezakonito, je iz trte izvito,« je dodal Korelič. (STA) Zračni pogled na koprsko pristanišče, ki ga upravlja družba Luka Koper ARHIV SLOVENIJA - Umikanje države iz gospodarstva Nemška družba Peter Doehle večinska lastnica Splošne plovbe LJUBLJANA - Na dražbi za 29,65-odstotni delež slovenske plovne družbe Splošna plovba, v lasti Slovenske odškodninske družbe (Sod) in Kapitalske družbe (Kad), je zmagal nemški ladjar Peter Doehle. Za državni delež, za katerega je bila izklicna cena 40 milijonov evrov, bo Doehle v prihodnjih 15 dneh odštel 55,5 milijona evrov in tako postal večinski lastnik družbe. Nemški ladjarski koncern je sicer že prej obvladoval dobro petino Splošne plovbe. Na dražbi sta poleg Doehleja sodelovala še Luka Koper in Mercata. Omenjeni 29,65-odstotni delež v Splošni plovbi sta paradržavna sklada ponudila naprodaj skupaj z deleži v še devetih drugih podjetjih, in sicer 16. februarja. Rok za oddajo ponudb se je iztekel 3. aprila, interes za nakup pa so izrazili Peter Doehle, Mercata in Luka Koper. Vsi trije ponudniki so plačali tudi varščino za dražbo. V okviru ponudbe so morali kupci predložiti program nadaljnjega razvoja slovenske ladjarske družbe za pri- hodnja štiri leta. Kupec, družba Peter Doehle, se bo moral zavzemati za ohranitev števila zaposlenih in razvoj kadrov, za nadaljnje štipendiranje pomorskih poklicev v Sloveniji in za zagotovitev sedeža družbe Splošna plovba v Sloveniji. Nemški ladjar bo moral tudi zagotoviti investicijska vlaganja v ladijsko floto, poleg tega bo kupec od vlade prevzel poroštvo v višini približno 13,7 milijona evrov, ki se nanaša na zavarovanje 80 odstotkov kredita, ki ga je Splošni plovbi odobrila Banka Koper. Med ostalimi prodajnimi pogoji je tudi ustanovitev prodajne opcije za preostalih 25,05 odstotka lastniškega deleža Soda in Kada v Splošni plovbi. Prodajna opcija je namenjena zaščiti interesov obeh skladov, da si zagotovita možnost odprodaje lastniških deležev od začetka prihodnjega leta do konca leta 2012, vendar ta opcija še ne pomeni, da jo bosta prodajalca tudi zares izkoristila. Prodajna opcija ne zagotavlja predkupne pravice. Kad in Sod, slednji je pred prodajo imel 48,5-odstotni lastniški delež v Splošni plovbi, ostajata strateška lastnika 25-odstotnega deleža plus ene delnice Splošne plovbe, tako da ohranjata svoje glasovalne pravice in vpliv na statutarne spremembe in da zagotavljata ohranitev sedeža podjetja v Sloveniji. Uprava Splošne plovbe je prodajo 29,65-odstotnega lastniškega deleža nemškemu ladjarju Petru Doehleju ocenila kot prijazen prevzem, je za STA povedal predsednik uprave omenjene družbe Egon Bandelj. Vstop novega -starega družbenika bo po njegovih besedah Splošni plovbi prinesel nove programe in nove vsebine, nemški ladjar pa bo družbo obogatil in ne izčrpaval. Ob tem je do dal, da je po memb no pred -vsem to, da sta paradržavna sklada obdržala 25 odstotkov plus eno delnico Splošne plovbe, s čimer bosta lahko zavrla vse statutarne spremembe. Sicer pa je dražba najbolj transparenten način prodaje, kjer imajo vsi enake možnosti, je še dodal Bandelj. (STA) SDGZ - V novem predsedstvu tudi Dragotin Danev Pozdrav Edija Krausa združenju in novemu vodstvu TRST - V včerajšnjem poročilu o občnem zboru Slovenskega deželnega gospodarskega združenja je s seznama članov novega predsedstva organizacije pomotoma izpadlo ime Dra-gotina Daneva, sicer predsednika Konzorcija za obrtno cono Zgonik. Izvoljenih članov pred-sed stva je to rej de vet (pred sed nik Bo ris Sie ga, Dragotin Danev, Karlo Devetak, Edi Ferluga, Darko Malalan, Tomaž Mucci, Marko Stavar, Sonja Škabar, Boris Zidarič), v njem pa so še predsedniki sekcij (pokrajinske sekcije Čedad, sekcije za trgovino na drobno, sekcije za svobodne poklice, obrtne sekcije in gostinske sekcije) in kot pridruženi člani po novem tudi predstavniki finančne družbe KB 1909, Zadružne kraške banke, Zadružne banke Doberdob in Sovodnje in Fabrizio Polojaz kot predstavnik tržaškega združenja industrijcev - As-sociazione Industriali di Trieste. Vseh članov predsedstva SDGZ je torej po novem osemnajst. V zvezi z organizacijo tržaških industrijcev naj pojasnimo, da ta ni pridruženi član SDGZ, am pak je slo ven sko zdru že nje pos ta lo pridruženi član združenja industrijcev. V okviru dogovora med stanovskima organizacijama pa so njuni predstavniki zastopani v obeh vod stvih. V na sled njih dneh se bo do v SDGZ odločili, kdo bo organizacijo zastopal v odboru združenja tržaških industrijcev. Kor smo poro ča li, je do se da nji pred sed -nik SDGZ Edi Kra us na po ne delj ko vem ob -čnem zboru organizacije po treh letih mandata zapustil svojo funkcijo, kar je v »zadnjem pozdravu s predsedniškega mesta«, objavljenem v junijski okrožnici združenja, takole utemeljil: »Glo bo ka za gre nje nost, ve za na na afe ro TKB, sod ni pro ce si in spo štljiv spo min na pred kratkim umrlega očeta ter splošna želja naše skupnosti, da se ta afera ne razčisti, mi jemljejo voljo in moč, da bi še naprej predsedoval tako pomembni organizaciji, kot je naše združenje. Zato zapuščam predsedniško mesto. Zahvaljujem se vsem, ki so z menoj sodelovali, in želim novemu predsedniku in ostalim odbornikom, da bi z nadaljnjim vodenjem našega združenja imeli čim več uspeha. V korist celotnega gospodarstva in še posebej slovenskega v Italiji.« MALA PODJETJA Predstavitev rezultatov projekta Scouting za inoviranje v podjetjih TRST - Na sedežu združenja tržaških industrijcev so včeraj predstavili rezultate projekta Progetto Scouting, ki sta ga tržaško združenje industrijcev Associazine Industriali di Trieste in AREA Science park izvedla za podporo podjetij na področju inovira-nja, finančno pa gaje podprla tržaška Trgovinska zbornica. Cilje in potek projekta sta orisala predsednik male industrije v okviru tržaškega združenja industrijcev Stefano De Monte in direktor službe za tehnološki transfer pri znanstvenem parku AREA Paolo Cat-tapan, primere uspešno izvedenih projektov inoviranja v svojih podjetjih pa so posredovali Massimiliano Fabian iz živilskega podjetja Demus, Fabio Perasti iz biomedikalnega podjetja Biostrands in Federico Pacorini iz logostične skupine Pacorini. Danes občni zbor agencije Informest GORICA - Lastniki goriške agencije za razvoj in mednarodno sodelovanje Informest bodo na današnjem občnem zboru odobrili poslovni obračun za lansko leto, v katerem izstopa podatek, da je agencija v triletju 2004-2006 za razvoj severovzhodnih dežel prejela iz zunanjih virov več kot 4,7 milijona evrov, 58 odstotkov teh sredstev pa iz naslova svoje narave neprofitne organizacije. Kot je znano, so lastniki agencije Informest Avtonomna dežela FJK, Dežela Veneto, Avtonomna dežela Tridentinska-Južna Tirolska, Pokrajina Trento, zavod za zunanjo trgovino ICE in zveza trgovinskih zbornic Unioncamere. Predsednik upravnega sveta agencije je Pierluigi Bolla, podpredsednik pa Ugo Poli. Evropska centralna banka 27. junija 2007 evro valute povprečni tečaj 27.06 26.06 ameriški dolar 1,3438 1,3460 japonski jen 164,69 165,78 kitajski juan 10,2381 10,2510 ruski rubel 34,7330 34,7140 danska krona 7,4423 7,4415 britanski funt 0,67295 0,67315 švedska krona 9,2815 9,2816 norveška krona 7,9725 8,0100 češka krona 28,648 28,696 švicarski frank 1,6520 1,6547 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 247,72 247,77 poljski zlot 3,8030 3,7973 kanadski dolar 1,4384 1,4402 avstralski dolar 1,5965 1,5849 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lej 3,1695 3,1764 slovaška krona 33,956 33,947 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6962 0,6962 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 84,64 84,58 turška lira 1,7886 1,7827 hrvaška kuna 7,3024 7,3085 adružna Kraška banka 27. junija 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,35944 1,33153 britanski funt 0,68141 0,66573 švicarski frank 1,67391 1,63313 japonski jen 171,5491 161,1547 švedska krona 9,50899 9,0542 avstralski dolar 1,6348 1,5658 kanadski dolar 1,46611 1,41030 danska krona 7,58437 7,29862 norveška krona 8,1934 7,82657 madžarski florint 297,324 232,903 češka krona 33,0004 25,8264 slovaška krona 39,0390 30,5523 hrvaška kuna 7,82740 6,97961 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute hrvaška kuna 27. junija 2007 _evro_ nakup prodaja ,3638 0,6832 7,553 ,4628 167,35 ,6751 8,144 9,424 ,6220 7,57 1,3302 0,6664 7,367 1,4268 163,23 1,6338 7,943 9,192 1,5820 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 27. junija 2007 Indeks MIB 30: -0,43 delnica cena € var. % ALLEANZA 9,605 -1,06 ATLANTIA 24,38 -0,20 BANCA ITALEASE 19,00 -1,51 BMPS 4,955 -1,04 BPI 10,9 -1,46 BPM 11,24 +5,53 BPVN 20,45 -1,82 CAPITALIA 7,36 +0,12 ENEL 7,8 -1,47 ENI 26,13 -1,06 FIAT 21,78 +1,87 FINMECCANICA 22,61 -0,22 GENERALI 29,82 +0,07 IFIL 7,85 +0,00 INTESA 5,465 -1,21 LOTTOMATICA 30,32 +0,23 LUXOTTICA 28,58 +0,49 MEDIASET 7,595 -0,85 MEDIOBANCA 16,73 -0,41 MEDIOLANUM 6,095 +0,13 PARMALAT 3,1375 -0,81 PIRELLI 0,8715 -0,22 SAIPEM 23,85 -0,50 SNAM 4,29 -1,67 STMICROELEC 14,26 +0,46 TELECOM ITA 2,045 +0,00 TENARIS 17,87 +0,40 TERNA 2,53 -0,82 UBI BANCA 18,97 -1,55 UNICREDITO 6,61 -0,14 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / ALPE-JADRAN Četrtek, 28. junija 2007 5 OKOLJE - Predstavitev poročila organizacije Legambiente Onesnaženost morske vode v FJK marsikje zelo zaskrbljujoča Zeleni škuner odvzel vzroce vode na 12 področjih - Najhuje v Tržiču TRZIC - Morje v Furlaniji-Julij-ski krajini je »izdelalo« izpit Zelenega škunerja okoljske organizacije Legambiente, toda ocena je komaj zadovoljiva. Kot najvaja Legambiente v svojem poročilu, ki ga je predstavila včeraj v Tržiču, je morje v FJK ponekod res še povsem neomadeževano, toda precej je tudi področij, kjer je stanje precej zaskrbljujoče. To velja še posebej za morje, kjer se vanj izlivata Soča in Tilment, pa tudi za plažo Marina Julija v Tržiču in za območje nasproti čistilne naprave v Sesljanskem zalivu. V laboratoriju Zelenega škuner-ja so po drob no pre gle da li dva najst vzorcev morske vode. Od torka je škuner privezan v Tržiču, rezultati preiskav in odstopanja od parametrov, ki jih določa zakon iz leta 1982, pa so zelo jasni. Najbolj onesnaženo je morje na območju Tržiča, kjer so zabeležili nekajkrat večjo onesnaženost, kot je za še normalno določena v zakonu. Zato je morje v kopališču Marina Julia dobilo kar tri zvezdice Legambiente, kar predstavlja simbol za onesnaženost. Toda dve zvezdici (rahla onesnaženost) je dobil tudi del morja pred Lignanom (drugi del je povsem »čist«), v Sesljanskem zalivu in pri izlivih Soče ter Til-menta. Veliko boljši je položaj v Miljah (pri Sv. Roku in Tankem rtiču), v Bar-kovljah in Grljanu kot tudi v Gradežu. »Podatki, kijih je Legambienbte zbrala o stanju morske vode v deželnih kopališčih, niso pomirjujoči,« je dejal glasnik Zelenega škunerja Massimo Becchi. Od deželne agencije za okolje Arpa je zato tudi zahteval, da na najbolj kritičnih mestih ponovno odvzame vzorce morske vode in j o še podrobneje analizira. Poudaril je še, da onesnaženost morja ob izlivih rek ne vpliva na možnost kopanja, saj tam to tako ali tako ni dovoljeno. »Toda stanje rek v Italiji predstavlja resen problem, saj v morje spuščajo odpadke, ki izničijo vse napore obalnih uporav v boju proti monesnaženosti morja,« je še dejal Becchi. Kakovost morske vode v Furlaniji-Julijski krajini predstavlja že leta konsolidirano kemično-fizič-no in mikrobiološko sliko. Obstajajo namreč kopališča, kjer je položaj izvrsten, in kopališča, kjer je položaj s sanitarnega vidika rizičen za kopalce, še poudarjajo pri Legambiente. Drugačna pa je podoba, ki jo je predstavila predstavnica agencije Arpa Luisella Milani. »Deželni je odbor je na podlagi analiz, ki so jih opravili Zeleni škuner okoljske organizacije Legaambiente je od torka privezan v Tržiču BUMBACA na 55 vzorcih morske vode (27 na Tržaškem, 18 na Goriškem in 10 na Vi-demskem), sklenil, daje kopanje možno povsod,« je poudarila in dodala, da je do razlik v ocenah morda prišlo zato, ker Legambiente opravlja trenutne analize, Arpa pa spremlja stanje voda skozi daljše obdobje. »Vendar to ne pomeni, da ne sprejemamo poziva k še bolj natančnim in pogostim kontrolam. Tako bomo že prihodnji teden nadaljevali z analiziranjem onesnaženosti morja na različnih območjih v de že li, po seb no po zor nost pa bo mo posvetili območju Trržiča in drugim bolj onesnaženim področjem,« je še dejala Milanijeva. Za ilustracijo povejmo, da so včeraj ob robu predstavitve rezultatov za Furlanijo-Julijsko krajino nekaj besed namenili tudi stanju morja v Istri. Ze le ni šku ner je na mreč po dob no analizo opravil tudi tam in v sodelovanju s sorodno hrvaško organbizacijo Zelena Istra ugotovil, da je istrsko morje precej bolj čisto. FJK - Volilni zakon Še odprt dialog z ■ v* • • občinami in pokrajinami TRST - Z objavo v deželnem Uradnem vestniku je včeraj v Furlaniji-Julijski krajini začel veljati novi volilni zakon, ki med drugim vsebuje tudi določila za olajšano izvolitev deželnega svetnika iz vrst slovenske manjšine. Od ostalih določil pa je največ prahu dvignil člen, ki določa, da morajo župani občin z več kot 3 tisoč prebivalci in predsedniki pokrajin, če želijo kandidirati na deželnih volitvah, odstopiti vsaj tri mesecve pred volitvami. O tem je vče raj te kla be se da na sre -čanju med načelniki skupin v deželnem svetu in predstavniki deželnih združenj občin in pokrajin. Načelniki skupin večine in opozicije so pokazali pripravljenost na dialog, vendar pa niso pripravljeni pristati na spremembe, ki bi novi zakon postavile na glavo. Degano je sicer dejal, da bi se lahko še pogovarjali o številu prebivalcev in tudi o potrebnem časovnem roku za odstop. Dogovora ni bilo, predstavniki občin in pokrajin pa so predvsem poudarjali, da je to posledica dejstva, da v razpavi o spornem določilu ni bilo prave povezave med Svetom lokalnih avtonomij in Deželnim svetom. DUNAJ - Obisk italijanskega predsednika v Avstriji Kancler Gusenbauer presenetil Napolitana z govorom v italijanščini DUNAJ - Avstrijski kancler Alfred Gusenbauer je včeraj na kosilu gostil italijanskega predsednika Giorgia Napolitana, ki se mudi na državniškem obisku na Dunaju. Gusenbauer je visokega gosta iz Rima presenetil z govorom v italijanščini. 82-letni Napolitano je šaljivo namignil na svojo starost in dejal, da je bil star moški že tedaj, ko j e pred nekaj desetletji prvič v Rimu srečal zelo mladega, danes 47-letnega, Gu-senbauerja. Napolitano, ki ga spremlja zunanji minister Massimo D'Alema, je v torek začel svoj tridnevni obisk v Avstriji ter se sestal z avstrijskim kolegom Heinzom Fischerjem in predsednico parlamenta Barbaro Pram-mer. Včeraj so mu gostitelji pripravili prvorazredni kulturni spored. Na po li ta no je pri sluh nil kon cer tu slovitega zbora dunajskih dečkov, nato pa sije ogledal razstavo moderne umetnosti v muzeju Leopold. Pred svojim odhodom v Rim se bo Napolitano danes sestal še s predstavniki Italijanov v Avstriji. Napolitanov namig, da bi Italija lahko pomilostila zaradi bombnih napadov v 60. letih prejšnjega stoletja na dosmrtno ječo obsojene južnotirolske skrajneže, je medtem izzval oster odziv italijanskega Nacionalnega zavezništva (NZ). Poslanec Finijeve stranke Giorgio Holzmann je posvaril pred morebitno "oprostilno sodbo" za osebe, ki da so s svojimi dejanji zakrivile smrt petnajstih italijanskih policistov. Avstrija se že dalj ča sa za vze ma za po mi -lostitev tako imenovanih južnotirol-skih bom ba šev, Na po li ta no pa je v torek napovedal "nove geste prijateljstva in sodelovanja" do Avstrije, kar je seveda takoj sprožilo reakcijo NZ. (STA) UKVE - Na sedežu SKS Planika Glasbena delavnica ob koncu šolskega leta V šolskem letu 2006/2007 je glasbeno šolo obiskovalo 12 gojencev in gojenk UKVE - Prejšnji teden j e bilo na sedežu SKS Planika v Ukvah živo, pestro in v glasbenem vzdušju. Glasbena matica-Glasbena šola v Kanalski dolini Tomaž Hol-mar je ob zaključku šolskega leta organizirala intenzivno glasbeno delavnico, ki je bila namenjena gojencem, ki med šolskim letom redno obiskujejo dejavnosti, ki jih GM skupaj s Planiko ponuja v Kanalski dolini. V šolskem letu 2006/07 je glasbeno šolo v Ukvah obiskovalo 12 gojencev, ki so se učili klavir in harmoniko, tečaje kitare pa je ena gojenka šole obiskovala v Zahomcu. Med dejavnosti delavnice je bil vključen tudi pouk glasbene teorije, ki sicer med šolskim letom v Kanalski dolini ni na seznamu učnih predmetov. Pod mentorstvom učitelja Manuela so se gojenci tudi pripravili na izpite, ki jih je opravil ravnatelj GM Bogdan Kralj. Gojenci šole se redno udeležujejo tudi mednarodnih glasbenih srečanjih in sooblikujejo kulturno življenje v dolini. Tako je bilo februarja meseca na dnevu slovenske kulture na Trbižu ter na predstavitvah knjig, ki sta jih izdali Planika in občina Trbiž. (R.B.) SLOVENIJA - Po odstopu Petra Jančiča Za odgovornega urednika Dela predlagan Janez Markeš Predstavitev kandidata novinarjem časopisa predvidoma jutri LJUBLJANA - Peter Jančič je v torek po dogovoru z upravo osrednje slovenske časopisne hiše odstopil z mesta odgovornega urednika Dela. Lastniki, ki so si pridobili večinski delež v podjetju, imajo pravico, da z izbiro odgovornega urednika določijo uredniško politiko, je kot razlog za odstop navedeno v uredniškem obvestilu, ki je bilo objavljeno v večerni izdaji Dela. Uprava podjetja je za odgovornega urednika Dela predlagala dosedanjega odgovornega urednika tednika Mag Janeza Markeša. Kljub odstopu bo Jančič funkcijo odgovornega urednika opravljal, dokler ne bodo izvedeni vsi po zakonu in statutu predvideni postopki za imenovanje novega odgovornega urednika, je še zapisano v uradniškem obvestilu. Uprava podjetja je z omenjenim sklepom v torek že seznanila predsednika aktiva novinarjev časnika Delo Petra Kolška, ki je za STA napovedal, da bo predstavitev kandidata za novega odgovornega urednika predvidoma jutri, nato pa naj bi prihodnji teden aktiv glasoval in pripravil mnenje. Izid glasovanja sicer ni odločujoč, saj mnenje aktiva uprave ne zavezuje. Predsednik uprave Dela Danilo Sliv-nik je na novinarski konferenci 28. maja zagotovil, da mnenja kolektiva Dela pri tej odločitvi ne bodo zanemarili. "Gre za to, kako kolektiv in uprava vidita vlogo odgovornega urednika. Težili bomo k temu, da ima odgovorni urednik ustrezno podporo." Imenovanje Jančiča, kije mesto odgovornega urednika Dela nastopil v začetku marca lani, je sicer takrat podprlo 17 od 170 zaposlenih novinarjev Dela, 115 pa mu je nasprotovalo. 94-odstotni lastnik Dela je Pivovarna Laško. Lastniki Dela so na skupščini 28. maja razrešili dotedanje člane nadzornega sveta, predstavnike kapitala ter imenovali tri nove člane: Andrijano Starino Kosem, Stojana Zdolška in Rebeko Lah. Predsednica nadzornega sveta Starina Kosmo-va je takrat dejala, da nadzorni svet upravo Dela podpira v vseh njenih načrtih, strinja se tudi z oceno uprave, da bodo potrebne nekatere uredniške spremembe. (STA) / SVET Četrtek, 28. junija 2007 6 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it ŠTANJEL - Uradni zaključek dveletnega čezmejnega projekta za usklajen razvoj kraškega območja Ob izteku projekta Kraški okraj zaveza za nadgradnjo sodelovanja Predstavniki krajevnih uprav podpisali pogodbo o ustanovitvi čezmejnega partnerstva Krasa za obdobje 2007- 2013 Znotraj očarljivega obzidja štanjelske-ga gradu se je včeraj uradno zaključil dveletni projekt za usklajen razvoj Krasa - Kraški okraj. Projekt je predvideval zlasti globlje spoznavanje teritorija in vzpostavljanje koristnih odnosov na različnih področjih, v tem sklopu pa je med seboj sodelovalo 16 krajevnih uprav z italijanske in slovenske strani meje. Predstavniki teh ustanov so včeraj v Fabianijevi dvorani podpisali pogodbo o ustanovitvi čezmejnega razvojnega partnerstva Krasa za obdobje 2007-2013. Konec tega leta bodo namreč objavljeni razpisi za evropske čezmejne programe, čigar sredstva bi omogočila nadgradnjo dosedanjega dela za skupno vrednotenje teritorija in čezmejni razvoj kraškega območja. Pravkar zaključeni projekt se je posluževal sredstev programa evropske pobude In-terreg IIIA Slovenija-Italija2000-2006, in sicer v višini 204 tisoč evrov (127 tisoč na italijanski in 77 tisoč na slovenski strani). Včerajšnje srečanje sta uvedla nosilca projekta, komenski župan Uroš Slamič in zgoniški župan Mirko Sardoč. Prvi je izrazil upanje, da bo Kras postal prepoznavna enota, ki bo nastopala složno in posledično pridobila na politični teži. Skupaj bi morali ščititi kraško kulturno dediščino in naravno bogastvo, ob enem pa spodbujati ekonomski proces in območno povezovanje. Slamič je med takojšnjimi cilji omenil napredek v koordinaciji dela, uskladitev politik ter boljše prometne in energetske povezave. Po Sardočevem mnenju bo mogoče stremeti po uspešnem in usklajenem razvoju le pod pogojem, da bodo aktivno soudeleženi subjekti na politični, gospodarski in kulturni ravni. »Če bo sto glasov zapelo isto pesem, bo ta prodorna«, je dejal. Projekt je v tem smislu odskočna deska za razvoj kraškega prostora. Izrazil je zadovoljstvo, ker so po poti pristopile k pobudi še druge javne uprave. Pričakovati bi bilo tudi pristop tržaške občinske uprave, ki je v bistvu edina izjema. Z vsebino projekta Kraški okraj so se vseskozi ukvarjali Sara Bensi, Nadja Debe-njak, Aljoša Gabrovec, Erik Modic in Aleksandra Torbica. Sara Bensi je včeraj opisala delo zadnjih treh mesecev na italijanski strani. Marca so se krajevni upravitelji podali na poučni izlet v Bologno, kjer so si ogledali delo tamkajšnje pokrajinske uprave: preučili so metodologijo njenih načrtov, sodelovanje krajevnega prebivalstva in odnose z deželno upravo. Maja se je odvijala predstavitev študije o zavarovanih kraških območjih in o njihovem vplivu na regulacijske načrte. O poteku projekta na slovenski strani je govorila Aleksandra Torbica. Izvedli so podrobno analizo strukture tamkajšnjega prebivalstva, demografsko prognozo, analizo gospodarskega stanja in stopnjo opremljenosti (storitve) kraških vasi. Nekatera območja so podvržena izseljevanju, druga, kjer je gospodarska aktivnost visoka, pa se zgoš-čujejo. Glavna značilnost Krasa je ta, da šteje večina naselij manj kot sto prebivalcev, območje pa je v skupku kar gosto naseljeno. Svoja mnenja so podali še nekateri navzoči upravitelji. Miljski župan Nerio Ne-sladek in dolinska občinska odbornica za okolje Laura Riccardi Stravisi sta ocenila, da je skupen nastop edina možnost za razvoj tega območja, predvsem kar se tiče varstva oko lja. Za goriškega pokrajinskega odbornika za evropske projekte Marka Marinčiča je Kraški okraj zgleden primer projektiranja od spodaj navzgor, saj sta mali občini pripravili velik načrt. Pravilno je, da se delo začne na terenu, iz potreb občanov je treba preiti na splošno vizijo prostora. Podpredsednik tržaškega pokrajinskega odbora Walter Godina je spomnil, da prejšnja pokrajinska uprava ni vstopila v projekt iz političnih razlogov. Izkoristiti tovrstne priložnosti je dolžnost: ujeti bo treba tudi naslednji vlak evropskih sredstev, ki bodo pripomogla k enovitosti Krasa. (af) Za mizo Fabianijeve dvorane na štanjelskem gradu je včeraj sedela gosta skupina županov in odbornikov z obeh strani meje KROMA ŠTANJEL - Intervju z zgoniškim in komenskim županom, nositeljema projekta Kraški okraj Preudarno na evropske razpise Sardoč: »Razpoložljivih sredstev je manj, moramo izbrati prioritetne teme« - Slamič: »Do konca leta z dodelanimi projekti« Nosilki projekta Kraški okraj sta bili Občini Zgo-nik in Komen. Oba župana, Mirka Sardoča (na sliki KROMA, levo) in Uroša Slamiča (desno), smo povabili na krajši pogovor. Župan Sardoč, kaj predstavlja pogodba, ki ste jo podpisali? »Celoten projekt Kraški okraj je pripravil osnovo za to pogodbo, na osnovi katere bomo gradili prihodnost črpanja evropskih sredstev. Vemo, da bodo slednja za obdobje 2007-2013 namenjena zlasti skupnim strateškim območjem. Večje je ozemlje, na katerem se oblikuje partnerstvo, tem večja bo možnost, da si bomo sredstva zagotovili. Hkrati se zavedamo, da je razpoložljivih sredstev vse manj in da ne bo mogoče financirati sto različnih projektov. Sestavili bomo omizje upraviteljev, na katerem bomo zrelo izbirali določene prioritete«. Doslej je projekt predvideval analizo teritorija, kmalu bo napočil čas konkretnih ukrepov. »Ne pozabimo, da se do nedavnega nekateri upravitelji s svojimi sosedi sploh niso pozdravljali. S Kraškim okrajem smo se začeli spoznavati in skupaj razmišljati. Istočasno smo izvedli študije, ki nam dajejo jasno sliko o območju, na katerem se nahajamo. Na tej osnovi lahko skupaj izbiramo poti za nadaljnje načrtovanje. Nekaj ciljev smo že dosegli, npr. podaljšanje urnika na mejnih prehodih in čiščenje podeželjskih klancev«. Zakaj vlaga EU toliko sredstev v čezmejno sodelovanje? »Njen bistveni cilj je združevati ljudi ob meji, v našem primeru je bil ta cilj popolnoma dosežen. Drugi cilj EU je ta, da obmejna območja ponovno zaživijo. To je naš velik izziv za prihodnost«. Na zemljevidu Kraškega okraja je velika vrzel, ki jo predstavlja območje tržaške občine. Zakaj ni še prišlo do njenega vstopa v čezmejno sodelovanje? »Predstavljam si, da gre za probleme tehnične narave. Drugače si ne bi razlagal zamujanje prilik, ki jih daje evropsko projektiranje. Tržaška občinska uprava ima odgovornost, da skrbi za razvoj lastnega kraškega območja«. Župan Slamič, ali ste dosegli cilje, ki ste si jih zastavili pri snovanju projekta? »Začetni cilji so bili vezani predvsem na izpostavljanje potencialov skupnega območja in na povezovanje vseh političnih subjektov. Kras je specifično območje in zahteva poseben pristop, s tem se vsi strinjamo. Današnji podpis pogodbe kaže, da so bili doslej zastavljeni cilji doseženi«. Kako pa naprej? »Pripravili smo dobra izhodišča za bodoče sodelovanje. Nadaljnje delo se bo dotikalo nekaterih točno določenih področij. Oblikovali bi radi skupne turistične destinacije, s tem pa je povezana skrb za okolje v smislu varovanja in razvoja. Ukrepali bomo tudi na področju prometa, in sicer z ureditvijo prometnih tokov znotraj Krasa. Vse to bo mogoče, če bomo izkoristili priložnosti, ki se nam obetajo v prihodnosti oziroma sredstva, ki jih ponujajo evropski programi. Z dobro pripravo bomo predstavili dodelane projekte do konca leta, ko bodo na vrsti prvi razpisi«. Kako uskladiti skrb za okolje in gospodarski razvoj nekega območja? »Zagotovo terja veliko mero strokovnosti in pravega občutka, usklajevanje pa se da zelo lepo urediti. Še posebej, ko delo sloni na podrobnih analizah ozemlja, kakršne smo izvedli v sklopu projekta. V ospredju mora vsekakor stati misel, da varovanje ni samo preprečevanje, ampak tudi spodbujanje nekega razvoja«. (af) / TRST Četrtek, 28. junija 2007 7 1 DOLINA - Na včerajšnji občinski seji Septembra prevrtan prvi predor pod Frankovcem Strokovnjaki in domačini o kmetijski bonifikaciji območja Dolge krone Septembra bodo vrtalni stroji podjetja Collini prevrtali prvega od dveh predorov pod Frankovcem na odseku hitre ceste Lakotišče-Rabujez, tistega, po katerem bodo vozila peljala iz smeri od slovenske meje proti Opčinam. Doslej so izvrtali dober kilometer predora, za preostalih 200 metrov pa naj bi potrebovali še slabe tri mesece. Dela v drugem predoru bodo nekoliko daljša, verjetno bodo trajala še mesec dlje, tja do konca oktobra. Tako je med včerajšnjo izredno sejo dolinskega občinskega sveta sporočil predstavnik vsedržavnega cestnega podjetja Anas geom. Mauro Ricci. Poleg njega so se izredne seje udeležili še tehnični direktor gradbenega podjetja Collini Bruno Maturi, predsednik zadruge Dolga krona Vojko Kocjančič in predsednik dolinske srenje Oskar Slavec. Izredno sejo je zahteval svetnik stranke Združeni v tradicijah Boris Gombač, da bi na njej razpravljali o nekaterih po mnjegovem mnenju domnevnih nepravilnostih pri kmetijski bonifikaciji območja Dolge krone pri Frankovcu. Zato so bili Ricci, Maturi, Kocjančič in Slavec tudi povabljeni na skupščino. Ricci in Maturi sta obnovila celotni postopek. Kmetijska bonifikacija je bila opravljena z izvrtanim materialom. Ta je - po pogodbi - last gradbenega podjetja Collini. Namesto da bi ga odvažalo drugam, kar bi povzročilo velike težave s prevozom, saj bi se tovorni promet na tem odseku močno povečal, ga je uporabilo za kmetijsko bonifikacijo Dolge krone. Z izkopano zemljo so bile urejene terase, ki jih bodo izkoristili v kmetijske namene. Gombač je osporaval, da naj bi prišlo pri tem do domnevnega kršenja zakonov in norm, nekajkrat je strokovnjakoma zabrusil, da naj bi ne govorila resnico, a sta ga izvedenca z močjo argumentov kmalu utišala. Svetnik stranke Združeni v tradicijah je hotel tudi izvedeti, koliko bo stala kmetijska bonifikacija območja, na kar pa sploh ni mogoče odgovoriti, ker le-ta še ni zakljkučena, sta ga podučila strokovnjaka. Kocjančič je opozoril, da se je o kmetijski bonifikaciji Dolge krone začelo govoriti že v letih 1999-2000. Lastnik zemljišča je dolinska srenja, ki ga je oddala v najem zadrugi Dolga krona, ta pa štirim svoj im članom. Območje obsega 14 hektarov. Gre za pašniško površino. Dolinska srenja je iz- Vrtanje predorov pod Frankovcem bo kmalu zaključeno KROMA razila pripravljenost dodeliti drugih 14 hektarov zemljišč v pašniške namene. Ge om. Ric ci je - po tem ko je za -vrnil vse obtožbe o domnevnih nepra-vilnoistih - napovedal, da bosta oba predora opremljena z vsemi tehnološko najbolj sodobnimi napravami, med drugim tudi s 24-urnim televizijskim nadzorom dogajanja v predorih. Sedaj se vrtanje pomika proti Miljam, v bližino novih hiš. Zato se je podjetje odločilo za ublaži moč eksplozivnih nabojev, medtem ko tehniki gradbenega podjetja v teh dneh pregledujejo bližnje hiše, da bi ugotovili morebitno škodo, ki bi jo povzročilo vrtanje predora. Dolinski občinski svet je nato, med drugimi sklepi, odobril obračun za leto 2006. Odlok so podprli svetniki le-vosredinske večine, medtem ko so se predstavniki desnosredinske večine vzdržali. Med sporočili uprave pa je podžupan Maurizio Sigoni poročal o razširitvi projekta Amalia o telefonski monitoraži ostarelih v poletnem obdobju, da bi s tem zajezili samotne smrti priletnih ljudi na domu. Napovedal pa je tudi dvodnevno vajo civilne zaščite 7. in 8. julija, pri katerem bodo sodelovali tr žaš ki ga sil ci, goz dna stra ža, pro sto -voljci in gasilci iz Kopra, Izole in iz Muž-ca v videmski pokrajini. BOLJUNEC - Preureditev vaškega trga Načrt za Gorico Županja Premolinova poročala na občinski seji Boljunška Gorica naj bi v kratkem dobila novo podobo. Dolinska županja Fulvia Premolin je med včerajšnjo občinsko sejo poudarila, da se je občina odločila za ovrednotenje vaškega središča, trga v Boljun-cu, ki je »utripajoče srce tu živeče skupnsoti, a tudi nekako središče celotne občine, duša in zugodovinski spomin tega našega prostora.« Občinska uprava je izvedla natečaj zamisli, »ki bi težil k ovrednotenju elementov, ki po tradiciji predstavljajo posebnost naših vasi.« Marca je izdala razpis, maja je bila ustanovljena ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali odgovorni operativne enote za javna dela geom. Mitja Lov-riha, uslužbenec operativne enote Urbanistika in službe geom. Igor Martini in marešalo občinske policije Loredano Dobrila ter dva zuna- nja izvedenca, prof. Giovanni Fraz-iano s fakultete za arhitekturo tržaške univerze in Fabio Zlatich, ki ga je imenovala zbornica arhitektov tržaške pokrajine. Komisija je ocenila skupno enajst prispelih načrtov in dodelila prvo mesto načrtu z naslovom Olea 46, sad dela domačih arhitektov Pa-ola in Roberta Starca skupaj s sloven-sko-švedskim arhitektskim parom Kačič-Linden studia Landscape architects. Na drugo mesto je bil uvrščen načrt z imenom Citrus arhitektov Marka Verrija in Cristine Brada-schia, na tretje pa načrt s šifro #3961# arhitektov Igorja Spetiča in Diega Petroldija. Županja je napovedala, da bodo zmagoviti projekt v kratkem tudi uradno predstavili občanom. O načrtu bomo podrobno še poročali. DOLINA Di Donato zapustil Občansko listo Michele Di Donato Dolinski občinski svetnik Michele Di Donato je zapustil listo Občani za občino Dolina in v dolinskem občinskem svetu ustanovil samostojno Neodvisno skupino, katere je postal edini predstavnik in načelnik. Novico je sporočila dolinska županja Fulvi-a Premolin med včerajšnjo občinsko sejo. Di Donato je v svojem posegu potrdil, da ostaja zvest volilnemu programu levosredinske večine ter pojasnil vzroke svoje odločitve. »Občansko gibanje bi lahko predstavljalo dobro podlago za pridobitev konsenza. Če stranka izpolni volilne obljube, je deležna volilnega konsenza. To pa se v primeru Občanske liste ni zgodilo, saj je na lanskih pokrajinskih volitvah izgubila kar dve tretjini glasov. V svojem programu je Občanska lista postavila na prvo mesto reorganizacijo občinske uprave. Tega pa ni uresničila, zato so jo volilci na volitvah kazno-va li. « Di Donato je spomnil, da je bila Občanska lista na zadnjih občinskih volitvah tretja stranka, v Borštu celo prva. »Ljudje so verjeli v spremembe, kar pa se ni zgodilo,« je ocenil. Pred kratkim je bil predstavil nekaj predlogov v tej smeri. Možnosti so obstajale, niso pa bile izkoriščene, je poudaril še Di Donato. Ob tem velja tudi spomniti, da se je nekaj mesecev po volitvah »zaiskrilo« med Di Donatom in občinsko odbornico Lauro Riccar-di, ki jo je bil sam Di Donato predlagal v odbor kot predstavnico Občanske liste. Očitno so se razhajanja poglobila, kar je privedlo do umika Di Donata iz Občanske liste. Sedaj jo v občinskem svetu zastopa le Elisabetta Sormani. DOLINSKI OBČINSKI SVET - Svetnik NZ Roberto Massi V Dolini o izkaznicah Za italijansko izkaznico potreben en teden - Odgovor županje Fulvie Premolin Enojezične, samo italijanske osebne izkaznice spet burijo duhove v dolinski občini. Občinski svetnik Pola za Dolino, predstavnik Nacionalnega zavezništva Roberto Massi se je med včerajšnjo občinsko sejo pritožil, ker je mo ral ča ka ti cel te den na no vo, ita li -jansko osebno izkaznico. »Gre za diskriminacijo italijanskih prosilcev, saj dobijo prosilci dvojezičnih osebnih iz-ka znic svoj do ku ment v enem dne vu, oboji pa so dokumenti italijanske republike,« je poudaril in besedno napadel županjo Fulvio Premolinovo: »Vi bi morali biti županja vseh občanov, ne le občanov slovenskega maternega jezika. Tu gre za ločevanje občanov v občane prve in druge kategorije.« Ob tem je še podčrtal, da njegova osebna izkaznica nima podpisa »mojega župana«, temveč izrednega komisarja, »kar mi ni prav nič všeč,« je zaključil občinski svetnik desnosredinske opozicije Mas-si. Županja Fulvia Premolin mu je odgovorila, da so se župani dvojezič- nih občin že pred leti - po izdaji Scaj-olo ve ga od lo ka - od lo či li, da ne bo do podpisovali enojezičnih, samo italijanskih oseb nih iz ka znic, » ker je na še ozemlje podvrženo določilom mednarodnih sporazumov, ki med drugim predvidevajo izdajo dvojezičnih oseb-nic izkaznic.« V svojem pisnem posegu je med mednarodnimi dokumenti omenila Londonski sporazum, Osimski sporazum in tudi odredbo Zavezniške vojaške uprave, kije zagotovila izdajo dvojezičnih dokumentov na ozemlju, na katerem živi slovenska manjšina, ob teh pa tudi razsodbo deželnega upravnega sodišča Furlanije-julijske krajine iz leta 2002. Zatem je spomnila, da slovenska manjšina še vedno čaka na izvajanje zaščitnega zakona, medtem ko je Scaj-olov odlok dejansko »zaščitil« italijansko večino. »Sedaj čakamo, da vlada reši nastali problem. Pisali smo podtaj-niku na notranjem ministrstvu Ettore-ju Rosatu, da bi bila zadeva čimprej re-še na, in v tem po gle du da bi do bi li pri -merno rešitev tudi za probleme, ki jih je nastavil odlok nekdanjega notranjega ministra Scajole,« je sporočila ter naposled spregovorila še o dosedanji praksi izdajanja samo italijanskih osebnih iz ka znic. »Tr žaš ka pre fek tu ra je doslej navadno poskrbela za dostavo teh osebnih izkaznic s podpisom izrednega komisarja v zelo kratkem času. Za to res ne vem, za kaj je bi lo tre ba v tem pri me ru ča ka ti cel te den za iz da -jo dokumenta,« je pojasnila županja Premolinova. TRGOVINSKA ZBORNICA - Predstavitev Univerzitetni Trst Gre za vrsto ugodnosti, namenjenih univerzitetnim študentom V prostorih tržaške Trgovinske zbornice so včeraj dopoldne predstavili nov projekt, ki nosi ime Univerzitetni Trst (Trieste Universitaria). Pobuda je sad sodelovanja med različnimi ustanovami, v prvi vrsti sta to seveda sama tržaška univerza in Trgovinska zbornica. Cilj pobude je univerzitetnim študentom nuditi celo vrsto uslug, popustov in drugih ugodnosti. Predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti je dejal, da je pobuda sad enoletnega dela in sodelovanja med različnimi ustanovami. Študentje tržaške univerze bodo prejeli posebno magnetno kartico, za izdelavo katere bo poskrbela ustanova Erdisu. Koristili jo bodo lahko pri veliki paleti uslug in storitev. V posebni brošuri, ki jo bodo prejeli z magnetno kartico, bodo natisnjena imena in naslovi obratov, pri katerih bodo lahko študentje koristili popust. Število ponudnikov uslug bo v prihodnje še naraslo, zato bo vedno osvežen seznam moč dobiti na spletni strani http://www.triesteuniversitaria.it/. Trgovine bodo seveda na izložbi nosile posebno nalepko, na kateri bo zapisano, da sodelujejo pri pobudi. Rektor tržaške univerze Francesco Peroni je bil mnenja, da sta dve pomembni ustanovi, ki delujeta v mestu, storili pomemben korak naprej po poti medsebojnega zbliževanja. Prihodnost je namreč v čimtesnejšem sodelovanju. Silvano Magnelli, predsednik ustanove Erdisu, pa je pojasnil, kako bo prišlo do samega razdeljevanja kartic. Magnetna kartica je seveda osebna, zato bo na njej fotografija študenta. Študentje se morajo zato zglasiti pri tej ustanovi, ki bo poskrbela za izdelavo njihove kartice. Do danes je to storilo že preko tisoč mladih, pobuda pa bo na polno predvidoma stekla v začetku naslednjega študijskega leta. Svoje zadovoljstvo sta nad pobudo izrazila tudi predsednika tržaških sekcij združenja trgovcev Confcommercio Franco Rigutti in združenja obrtnikov Confartigianato Fulvio Bronzi. (ps) 8 1 2 Četrtek, 28. junija 2007 TRST / DEVIN-NABREŽINA - Razgibana seja občinskega sveta ob živahnem delovanju opozicije Devinsko-nabrežinska uprava bo praznovala odpravo schengenske meje Občinski svet soglasno odobril resolucijo leve sredine - Preložili razpravo o Kraškem vodovodu Devinsko-nabrežinska občinska uprava se bo pridružila pokrajinski upravi in drugim občinam v tržaški pokrajini, ki bodo v sodelovanju z Ljubljano praznovale vstop Slovenije v schengen-sko območje. S 1. januarjem bo namreč padla še zadnja meja med sosedno državo in Evropsko unijo in bo to pomemben kulturni, politični in gospodarski dogodek, ki bo moral dati nov zagon čezmej-nemu sodelovanju in krepiti ekonomske, družbene in politične stike. V tej luči bo devinsko-nabrežinski občinski svet tudi spodbudil odprtje stalnega delovnega in posvetovalnega omizja z Občino Komen. Praznovanje odprave meje za fizične osebe so sprejeli včeraj na seji devin-sko-nabrežinskega občinskega sveta, na kateri je ustrezno resolucijo predstavila levosredinska opozicija. Predlog je skupščina sprejela skoraj soglasno. Izjema je bila svetnica Nacionalnega zavezništva Scapinova, ki je očitno podpirala lastno resolucijo. Tudi njena stranka je namreč predstavila dokument, vezan na praznovanja za odpravo schengenske meje, ki pa je bolj spominjal na stališča strankinih kolegov iz tržaške občinske uprave. V njem je bilo rečeno, da mora devinsko-nabre-žinska občinska uprava prirediti slovesnost, vendar mora to biti »v interesu občanov«. NZ je v tem smislu zahtevalo po eni strani, da se mora Slovenija konkretno zavzeti za rešitev vprašanja nepremičnin istrskih beguncev, po drugi pa je opozarjalo na negativne učinke za krajevno gospodarstvo (in torej prednosti za Slovenijo), ko ne bo dežela FJK več sodila v evropski program Cilj 2. Občinski svet je odobril tudi to resolucijo, vendar izključno z glasovi desne sredine. Vsi svetniki opozicije so se namreč resoluciji NZ postavili odločno po robu, ker je predstavljala omalovaževanje pomembnega zgodovinskega dogodka. Nasprotno, vprašanje je bilo, kako se lahko devinsko-nabre-žinska občina primerno vključi v zgodovinsko dogajanje. Obenem je opozicija obtožila župana Giorgia Reta protislovnega obnašanja, ker je podprl resolucijo leve sredine, zatem pa glasoval tudi za dokument NZ. Ali namerava morda preklicati praznovanje v primeru, da se ne bo Slovenija držala navodil iz resolucije NZ, je bilo vprašanje. Ret je odgovoril, da ne bo tako. Sicer je bila včerajšnja seja občinskega sveta še kar živahna in zaznamovalo jo je odločno in konkretno delovanje opozicije, kije od desnosredinske večine zahtevala pojasnila glede mnogih nejasnih vprašanj, začenši s postavkami obračuna leta 2006 in še zlasti povečanjem davkov v pretekli mandatni dobi. Na razgibane posege vseh svetnikov leve sredine in še zlasti Massima Veroneseja, Igorja Gabrovca ter Lorenza Corigliana glede uporabe devinsko-nabrežinskega javnega denarja je odgovarjala pristojna odbornica Tjaša Švara, medtem ko so bili nekateri svetniki desne sredine večkrat v zadregi, ker niso očitno pričakovali tako aktivnega, pa tudi natančnega izvajanja opozicije. Skušali so tudi prekinjati razpravo, češ da ni bila umestna glede na dnevni red, daje moral nemoteno nadaljevanje diskusije zagotavljati župan. Po ratifikaciji spremembe proračuna z dne 25. maja letos je bilo namreč na vrsti glasovanje za odobritev obračuna upravljanja za poslovno leto 2006, kar je zahtevalo dobri dve uri. Še pred tem pa je bila krajša diskusija, ker so bili nekateri proračunski dokumenti sestavljeni le v italijanščini, kar je v nasprotju z občinskim statutom. Večina je zatrjevala, da je pač sklad za prevajalce prazen, ker niso dobili deželnih finančnih sredstev na podlagi zakona 482. Opozicija je to izvajanje zavrnila, ker ta zakon nima nobene zveze, saj mora občinska uprava zaposliti prevajalce stalno in ne na osnovi pogodb za določen čas (kot se to zdaj dogaja). Občina Devin-Nabrežina, je ob tem poudaril Gabrovec, je vsekakor zgodovinsko dvojezična občina, ne pa »prevajalska« občina. Med razpravo o obračunu se je opozicija dotaknila več vprašanj, Opozicija - na posnetku, ko se je prvič posedla -, je zelo aktivna KROMA od problematike dogovorov s srenjami (opozicija zahteva od občinske uprave, da se problem končno reši) do tekočih stroškov in namembnosti presežka. Če je Švarova povedala, da je v skladu za srenje 132 tisoč evrov, je opozicija ostro kritizirala povečanje davkov v prejšnjih letih, ko pa je število prebivalcev upadlo. Pritisk na vsakega občana je poskočil od 399 evrov leta 2002 na 520 evrov lani, medtem ko so se naložbe v istem obdobju znižate od 203 evrov na manj kot 52 evrov na občana. Prebivalcev je bilo 2003. leta 8.795 in je takrat Občina unovčila 3,4 milijona evrov davkov, lani pa je ob 8.767 prebivalcih unovčila 4,56 milijona evrov. Davčni pritisk se je skratka zvišal za 34,76 odstotka oz. pristal na +34,394 evra na vsakega občana (vštevši novorojenčke). Švarova je na to odgovorila, da se je davčni pritisk povečal, ker se je spremenila sestava dohodkov v proračunu. Nekateri zdaj torej plačajo več, je dodala, drugi manj. Dalje je Veronese v imenu vseh svetnikov postavil na dnevni red predlog, da bi nevinkulirani presežek 64.689 evrov vložili med drugim v turistične smerokaze, v obnovo bivše šole v Medji vasi, še zlasti pa v ogrevalne naprave za vrtec v Mavhinjah, kjer se morajo pozimi posluževati električnih pečic. Kljub temu da je opozicija zahtevala glasovanje predloga, je to župan zavrnil. Desna sredina je pač imela lasten predlog. Toda nihče ga ni prinesel v dvorano občinskega sveta in je bila zato razprava (primerjava) nemogoča, je povedal Ret in vsekakor sprejel predlog opozicije kot gradivo za razpravo v prihodnosti. Obračun za leto 2006 so nazadnje odobrili z glasovi večine in nasprotovanjem opozicije. Po ustanovitvi svetniških komisij in imenovanju njihovih članov je bila na vrsti razprava o nekaterih sklepih, ki so jih vse preložili na prihodnjo občinsko sejo. Med temi je bil sklep, ki pooblašča župana, da gre v postopek za spremembo medobčinskega konzorcija Kraškega vodovoda v delniško družbo. Obravnavo so preložili skoraj soglasno z zahtevo po poglobitvi sklepa, medtem ko sta Veronese in Gabrovec zahtevala takojšnje glasovanje. Stvar predstavlja obvezno potezo, ki jo narekuje tudi zdajšnja zakonodaja, je naglasil Gabrovec. Z ustanovitvijo družbe Kraški vodovod bo krajevno prebivalstvo ohranilo odločilno besedo glede upravljanja s pitno vodo. Brez tega bi upravljanje prevzela družba Acegas, je dodal. Dalje statut jamči dvojezično poslovanje in se odpirajo številne možnosti čezmejnega sodelovanja ter razširitve dejavnosti še na druga področja javnih storitev. Kraški vodovod bo morda v prihodnosti lahko upravljal tudi s plinskimi omrežji, s smetarsko službo, z ločenim zbiranjem odpadkov in z uvajanjem alternativnih oblik pridobivanja energije. Občinski svet je nazadnje soglasno odobril še dve resoluciji leve sredine. Poleg tiste o praznovanju za odpravo schengenske meje sta svetnika Veronese in Maurizio Rozza predstavila resolucijo, vezano na problematiko suše in v kateri se naproša pokrajinsko upravo, da poseže v zaščito kmetijskega sektorja, še zlasti pa Deželo FJK, da v prihodnji finančni zakon vključi izredno postavko za nujne posege v korist živinoreje. V drugi, urgentni resoluciji je bila zahteva po odpravi nekaterih vinkulacij, ki jih predvideva kmetijska varianta št. 22. V resoluciji je bila še posebno zahteva po odpravi 300-metrske razdalje spoštovanja od meja zaščitenih območij, ker so mnoge varovane vrste in habitati neločljivo povezani s tradicionalnimi kmetijskimi dejavnostmi. Na osnovi resolucije bo župan posegel pri deželni upravi za odpravo spornih točk pred objavo variante v deželnem uradnem listu. Župan Ret, ki je s tem v zvezi povsem soglašal z opozicijo, je glede tega najavil, da naj bi deželni odbor ta problem rešil že jutri. Aljoša Gašperlin NABREŽINA Giorgio Ret odpisal Pavšiču Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret se je pisno zahvalil predsedniku Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudiju Pavšiču za čestitke in za pismo, z vsebino katerega popolnoma sogla-ša.V kratkem dopisu je zapisano: »Tu di sam me nim, da se bo prav v naslednjih letih naša skupnost soočala z izzivi nove Evrope, v kateri bo lahko prav naša "posebnost" dvojezične občine predstavljala tisto dodano vrednost v veliki gospodarsko- družbeni stavi«. Ob zaključku Ret zagotavlja Pavšiču, da se bo čimbolj zavzel za zaščito dvojezičnosti v občini Devin Nabrežina in »bom vesel, če se bova lahko dogovorila za srečanje, zato da bi poglobila pogovor o teh temah«. DOLINA - Spremljali so ga predstavniki Kmečke zveze Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Paoletti obiskal nekatera kmetijska podjetja Obisk je sodil v okvir spoznavanja teritorija KROMA Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti je minuli ponedeljek v spremstvu predstavnikov Kmečke zveze, tajnika Edija Bukavca in Walter-ja Stanisse, kije obenem član zborničnega odbora ter predstavnika zadruge Dolga krona Vojka Kocjančiča, obiskal nekatera kmetijska podjetja v dolinski občini. Obisk sodi v okvir programa spoznavanja gospodarske stvarnosti ozemlja in se je začel na županstvu, kjer je Paolettija pozdravila županja Fulvia Premolin. Sledil je ogled zadruge Dolga krona, kjer so mu predstavniki Kmečke zveze in zadruge podrobno predstavili načrt za preureditev obstoječe strukture, zadružnega hleva, v agroturistične namene in v Center za promocijo tradicionalnih kmečkih proizvodov. Predsednika zbornice so seznanili tudi z melioracijskimi deli, ki potekajo na Dolgi kroni za pridobitev novih 10 hektarov obdelovalnih površin in neverjetnimi težavami, ki jih pristojni deželni uradi vsevprek postavljajo pri izvrševanju del.Obisk se je nadaljeval z ogledom nove kleti kmetijskega podjetja Parovel Euro kjer sta Paolettija sprejela Elena in Zoran Parovel. Informativna ekskurzija se je zaključila na turistični kmetiji Edija in Du-nje Zobec v Boljuncu, kjer sta predsednika Paolettija seznanila o dejavnostih svoje kmetije, ki goji losose, proizvaja pivo ter jih kot odlične proizvode prodaja in nudi gostom v obliki agriturizma. / TRST Četrtek, 28. junija 2007 9 1 OPZ FRAN VENTURINI - V komaj zaključeni sezoni Številni koncerti, gostovanja, tekmovanja in tudi snemanja Pod vodstvom zborovodkinje Suzane Žerjal so se mladi pevci uspešno soočili z novimi izzivi Otroški pevski zbor Fran Ventu-rini je z nastopom na prostem v okviru šagre na Krmenki zaključil pevsko sezono, ki je tudi letos ponudila vsem članom veliko spodbud in terjala precej truda. Zborovodkinja Suzana Žerjal je namreč pospremila svoje pevce skozi nove in zanimive izzive, s katerimi so se soočili s širšo zborovsko stvarnostjo in so imeli več zadoščenj na različnih področjih, na tekmovanjih, revijah, kot tudi na primer na televizijskih snemanjih. Dolgoletni zbor je znan po svojih ambicioznih projektih, volji po prekoračenju krajevnih meja, izbiri zahtevnih repertoarjev, kar privablja v njegove vrste vedno večje število malih pevcev. Trenutno v zboru poje okrog 35 pevcev od 4. do 13. leta starosti, ki se morajo vsi skupno potruditi pri izvedbi iste literature, saj se zbor na nastopih premika v celotni zasedbi, brez nikakršne selekcije nastopajočih pevcev. Tako je zbor izpeljal letos program že tradicionalnih nastopov na vsakoletnih revijah, tekmovanj in izrednih projektov, kot je bilo snemanje za RTV Slovenija. V zadnjem mesecu so se obveznosti precej zgostile za posebno pester konec sezone. Najprej je zbor nastopil na 4. državnem tekmovanju otroških zborov »Il Garda in coro« v kraj u Malce-sine, kjer je prejel četrto mesto z večjezičnim programom, ki so ga spremljali redna sodelavka, pianistka Neda Sancin, na tolkala pa Daniela Massaro in Paola Mislei. Sledil je nastop na Ze-monu na vsedržavni reviji Naša pomlad, kjer se zbirajo najboljši slovenski otroški zbori. S podporo Zveze slovenskih kulturnih društev, Občine Dolina in Zadružne kraške banke se je zbor lahko podal še na zadnjo pevsko pustolovščino iztekajoče se sezone. Pevci so pred kratkim nastopili na 8.mednarodnem pevskem festivalu otroških zborov, ki ga v kraju Luino (Lago Maggiore) prirejata »Gruppo Leccese« in združenje »Cuoricino d'oro«. O tem dogodku nam je posredovala poročilo kulturna delavka Rosana Sabadin: »Festival uživa najvišje priznanje republiškega predsedstva, gmotno pa ga podpirajo vse lokalne javne ustanove ter renomirane deželne in mednarodne organizacije, med katerimi je tudi Unicef. Namen festivala je širiti prijateljstvo in sožitje med otroki celega sveta preko petja in glasbe. Letošnja novost je bilo gostovanje otrok iz brazilskega Toga, glavna vsebina pa se je osredotočala na sporočila, ki naj bi jih mali pevci ponesli v države, kjer otroci živijo v pomanjkanju. V pvi vrsti je festival poudaril pravico otrok do izobraževanja in v ta namen so organizatorji podelili tudi nekaj študijskih štipendij. Udeleženci festivala so se pred koncerti udeležili slavnostne povorke po mestu, nakar so se pomerili na odru. Večerne prireditve sta povezovala Maria Teresa Ruta in Mauro Zanimi ob prisotnosti slavnostne gostje Adele Cossi. Zvrstilo se je trideset otroških zborov iz Italije in tujine. Otroški zbor Fran Venturini je s svojim programom predstavil slovensko kulturo, petje in kraj, se je z dob rim nas to pom uvrs til med naj -boljše finaliste in je požel pohvalo žirije za dovršeno tehnično izvedbo in pomenljiv izbor skladbe Tri tržaške izšte- Za mlade pevce Venturinija je bila sezona naporna, a nadvse uspešna vanke Jakoba Ježa. Pevskemu naporu je sledil razvedrilni del programa, saj se je zbor napotil na ekskurzijo z ogledom kulturnih in naravnih znamenitosti v Luinu, Cerru, Lavenu, Sv.Katerini in Va-reseju.« Po vseh teh podvigih si bodo pevci privoščili zaslužene počitnice, saj morajo nabrati energij, da bodo lahko s primernim navdušenjem pristopili k jubilejni sezoni, v kateri bo zbor z intenzivnim delom praznoval 25. letnico ustanovitve. (ROP) DIJAŠKI DOM - Interreg projekt MEMO Tokrat je na vprašanja mladih odgovarjal Boris Pahor V sredo zjutraj smo v sklopu 3. faze Interreg projekta MEMO, ki poteka v Dijaškem domu od 25. junija do l.ju-lija, gostili pisatelja Borisa Pahorja, ki se je rade volje odzval povabilu skupine mladih dijakov, da pred videokame-ro odgovarja na njihova vprašanja (KROMA). Gospod Pahor je natančno prikazal sliko naših krajev v obdobju med letoma 1945-1954, o katerem, kljub relativno malo časovno odmaknjenem obdobju, nimamo čisto jasne slike. Misel, da bi posneli pričevanja ljudi o tem obdobju, se je porodila pred dvema letoma. Na podlagi izkušenj, ki jih ima osebje doma v organiziranju otroških in mladostniških dejavnosti, med katere spadajo tudi mednarodna srečanja, in spodbude zgodovinarja Sandija Volka, smo povabili gimnazijo Antonio Semma iz Pirana, da pristopi k projektu kot partner, ki je ponudbo tudi sprejela. Podprla nas je tudi prof. Alenka Rebula na Družboslovnem liceju Anton Martin Slomšek, ki je dijakom, ki so hoteli sodelovati pri projektu, omogočila, spodbujala in nagradila njihovo dobro voljo. Decembra 2006 in januarja 2007 smo v domu organizirali pod vodstvom tehnika Antonia Giacomina in zgodovinarja Sandija Volka delavnice audio-vizualnega snemanja in zgodovinska predavanja, da bi naučili mlade osnov snemanja in intervjuvanja. Dijaki so nato v nekaj mesecih zbrali približno 50 intervjujev oseb, ki so privolile v pripoved svojih spominov. V tem tednu bodo dijaki pregledali material in pripravili arhiv posnetkov, ki bo dosegljiv na spletni strani HYPERLINK "http://www.videomemo.eu" www.videome-mo.eu. Naslednja faza projekta predvideva nastanek DVDja, na katerem bomo z izborom intervjujev skušali približati našo pobudo čim širši publiki. Rade volje se bomo odzvali povabilu, da zgoščenko predstavimo po raznih društvih in organizacijah. Cilji projekta so, kot najbrž že izhaja iz napisanega, večplastni; primarnemu cilju zbiranja podatkov gre vzpo-rediti tudi strokovno usposabljanje in približevanje mla- dih starejši generaciji. Z željo, da bi čim več ljudi pristopilo k projektu in s svojim pričevanjem pripomoglo k celovitejšemu vpogledu v povojna dogajanja, vam posredujemo telefonsko številko našega doma 040573141. Zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem 400 davkoplačevalcem, ki so namenili »pet/tisočink« davka na dohodek fizičnih oseb (IRPEF) naši ustanovi. Sklad Dorče Sardoč Drevi koncert okteta Odmevi in noneta Primorsko Pri oktetu Odmevi je bila letošnja sezona prelomnega značaja zaradi bistvenih sprememb v zasedbi. V vsaki pevski skupini je prihod in odhod članov nekaj čisto običajnega, pri manjših skupinah pa je zamenjava bolj občutna, saj se z novimi člani odločno spremeni tudi zvok ansambla. Moška vokalna skupina društva Rdeča zvezda iz Saleža je začela novo fazo svoje zgodovine z vstopom štirih novih članov. Po prvem letu delovanja bo zbor zaključil sezono s koncertom, ki ga bo posvetil spominu na lani preminulega ustanovnega člana Maria Si-miča, nepozabnega pevca z zvenečim tenorskim glasom, ki je s svojim petjem izrazito zaznamoval značaj te pevske skupine. Da bi koncert zazvenel še bolj slovesno, so člani okteta povabili k sodelovanju sorodno moško skupino in sicer nonet Primorsko iz Mačkolj, ki deluje po umetniškim vodstvom Aleksandre Pertot. Gostujoča skupina, ki je komaj izdala svojo prvo cd ploščo, bo nastopila s programom skladb pretežno slovenskih avtorjev. V slovensko literaturo od renesanse do sodobnosti je usmeril svoje programske izbire tudi vodja okteta Odmevi Rado Milič. Koncert bo nocoj ob 21.uri v cerkvi sv.Urha v Sama-torci. (ROP) V zgoniški Vinoteki fotografska razstava Po uspešni izvedbi razstave umetnikov kraškega okraja, ki je bila deležna pohval in spodbudnih kritik tako med razstavljalci kot med obiskovalci, bo jutri ob 19.00 v zgoniški Vinoteki odprtje nove razstave. V goste prihaja priznani fotograf Franco Pace, ki je med širšo publiko znan predvsem kot izjemni lovilec podob iz jadralnega sveta. Prisoten je na vseh večjih svetovnih regatah (v teh dneh tudi v Valencii), svoje slike pa je razstavljal po celem svetu in so objavljene v najprestižnejših navtičnih revijah in publikacijah, svoje fotografije pa razstavlja po celem svetu. V Zgoniku se bo predstavil s serijo fotografij Jadra - z morja in Krasa, ki jih je posnel neposredno v svojem elementu, to pravi na morju, kot tudi s kraškega obronka. Otvoritvenega večera se bo udeležil tudi znani pisatelj Veit Heinichen, velik prijatelj morja in poznavalec vin, ki bo obiskovalce nekako popeljal v odkrivanje teh dveh svetov. Na visokem umetniškem nivoju bo prav gotovo tudi glasbena kulisa večera, saj jo bo oblikovala vse bolj uveljavljena Andrejka Možina ob spremljavi prof. Aleksandra Vodopivca. Večer v zgoniški Vinoteki prireja Občina Zgonik ob podpori Trgovinske zbor- Mladi je poleti Morski val Mladi Val, mladinska razvedrilna oddaja, ki je od ponedeljka do sobote na valovih Radia TrstA kratila popoldneve mladim, je delno odhšla na počitnice. Med poletnimi meseci se bodo uredniki/voditelji Pavel Volk, Ivo Tul, Mairim Cheber, so-voditeljici Valentina Sancin, Lara Barbieri ter ostali sodelavci naužili novih energij. Poletne popoldneve pa lahko že preživljate v prijetni družbi Morskega Vala, ki ga vodijo Danijel Malalan, Tjaša Dornik in Lara Komar. 10 1 2 Četrtek, 28. junija 2007 TRST / OKOLJE - Potem ko ga je uvedlo 14. februraja zaradi prekomernega uhajanja dioksinov Sodstvo preklicalo zaseg tudi druge linije sežigalnice Zdaj naprava spet deluje s polno zmogljivostjo - Zadovoljstvo družbe ACEGAS-APS Tržaško sodstvo je včeraj dopoldne preklicalo zaseg druge linije sežigalnice v Ul. Errera v Trstu, ki ga je uvedlo minulega 14. februarja zaradi domnevnega uhajanja prekomerne koncentracije dioksinov. Tako je sporočilo podjetje ACEGAS-APS. V tiskovnem po ro či lu je iz ra zi lo za do volj stvo, da se je tako pozitivno razpletla zadeva, ki ga je hu do pri za de la. Spo mni mo naj, da je tr žaš ko sodstvo 14. februarja poleg druge linije iz podobnih razlogov zaseglo tudi tretjo, tako da je dalj časa delovala samo prva linija sežigalnice. Le-ta pa ne zmore sežigati niti polovice vseh odpadkov, ki se dnevno proizvajajo na Tržaškem, zaradi česar so jih morali od-va ža ti na od la ga li šče Pe col dei lu pi pri Krminu. Razmere so postale kar dramatične, saj je zmogljivost krminske-ga odlagališča omejena, drugih praktičnih možnosti pa ni bilo na obzorju. Poleg tega se je aprila za krajši čas pokvarila tudi prva linija, tako da so morali v Krmin odvažati vse tržaške odpadke. Toda ukrepi, ki jih je medtem sprejelo podjetje za popravilo in tehnološko posodobitev sežigalnice, so zalegli. Pozitiven izid analiz zraka je minulega 7. maja tržaškemu sodstvu omogočil, da je preklical zaseg tretje linije. Zdaj pa se je to ponovilo še z drugo linijo, tako da sežigalnica lahko spet deluje s polno zmogljivostjo 160 tisoč ton odpadkov na leto. Sodni izvedenci so na mreč na os no vi ana liz vrs te vzorcev ugotovili, da je emisija diok-si nov v zrak tu di v tem pri me ru v me -jah, ki jih do pu šča za kon. Kot rečeno, je vodstvo družbe ACEGAS-APS ob preklicu poslednjega sodnega zasega izrazilo zadovoljstvo. V svoji noti za tisk je poudarilo, da je na tak na čin po pla čan trud, ki ga s pomočjo svojih uslužbencev vlaga v nenehno izboljšanje servisa, ki ga nudi. V tem smislu namerava v prihodnosti še okrepiti svoje napore. Za do volj stvo je vče raj iz ra zi la tudi pokrajinska odbornica za okolje Ondina Barduzzi, ki je v skladu s svojimi pristojnostmi zadevi vseskozi od blizu sledila ter v času stiske pomagala iskati rešitve. V izjavi za tisk je poudarila, da zdaj sežigalnica lahko spet polno deluje ob spoštovanju varnosti krajevnih prebivalcev in okolja. Bar-duzzijeva pa se je zahvalila tudi odgovornim za krminsko odlagališče za izkazano razumevanje in sodelovanje. FILM - Predstavili program pobude Maremetraggio Uvod v festival je bil poklon igralki Lauri Morante V torek so uradno predstavili letošnjo, po vrsti že osmo izvedbo filmskega festivala Maremetrag-gi o, ki bo le tos po te kal od pet ka, 29. junija, vse do sobote 7. julija. Filmski festival se seveda iz leta v leto razvija. Letos bodo obiskovalci lahko priča celemu kupu novosti, začenši z »delitvijo« filmskih projekcij. Kratkometražne filme v sekciji »Maremetraggio« bodo namreč povečini predvajali v Ljudskem vr tu, ce lo ve čer ni fil mi iz sklopa »Ippocampo« pa bodo na spo re du v ki nod vo ra ni Aris ton. Projekcije bodo seveda na sporedu v večernih urah. Povejmo naj, da bo na letošnji izvedbi festivala Maremetraggio večji poudarek na kratkometražnih filmih, kar je bila že začetna težnja organizatorjev tega festivala. Njihov izbor je bil seveda zelo težaven, saj le-ti prihajajo iz najbolj znanih filmskih festivalov širom Evrope in sveta. Za njihov izbor so morali organizatorji presedeti dolge ure pred filmskimi platni. Po seb no po zor nost so le tos prireditelji posvetili italijanski igralki Lauri Morante. Njen lik so ove-kovečili s posebnim sklopom filmskih projekcij, ki nosi naslov »Gli sguardi di Laura«. Projekcije tega sklo pa so se pri če le že pre te kli pe -tek, zaključile pa se bodo danes, torej pred samim začetkom festivala. Laura Morante pa se bo s tržaško publiko srečala v petek, 6. julija na Trgu sv. Antona Novega. Poudariti velja, da je na vse filmske projekcije in prireditve vstop prost, saj hočejo pobudniki filmsko kulturo približati sleherniku. Izvedba pobude zato seveda ne bi bila mogoča brez sponzorjev in pokroviteljev. V prvi vrsti so to seveda javne inštitucije (ministrstvo za kulturne dobrine in dejavnosti, Dežela, Pokrajina, Občina), pa tu- di nekateri zasebniki. Posebno vlogo bo letos odigrala Srednjeevropska po bu da. V Trstu se bo na mreč kot posebni gost predstavil mladi srbski režiser Dušan Milic. V času filmskega festivala Maremetraggio bo na Trgu sv. Antona Novega stala informacijska in konferenčna točka, v kateri bodo potekala srečanja z režiserji in filmskimi ustvarjalci. Posebno slovesno bo 7. julija, ko bo na sporedu skupno srečanje z vsemi ustvarjalci. Režiserjem bodo seveda podelili celo vrsto nagrad, posebno pozornost pa bodo letos namenili mladim ustvarjalcem. Spremnih pobud letošnje izvedbe festivala Maremetraggio je seveda še zelo veliko. Podroben spored prireditev, pa tudi celo vrsto zanimivosti je moč najti na spletni stra ni, ki se ogla ša na na slo vu http://www.maremetraggio.com/. (ps) PRIMER PERCO Osumljeni Romun izpuščen iz zapora Včeraj so izpustili iz koronej-skega zapora 32-letnega romunskega državljana Nicolaeja Coma-na, ki je bil v ponedeljek priprt pod obtožbo namernega umora 37-letne Tržačanke Cristine Per-co. Sodnik za predhodne preiskave Enzo Truncellito namreč ni potrdil pripornega naloga, ki ga je odredil javni tožilec Raffaele Tito, češ da ni zadostnih elementov za takšen ukrep. Tako je povedala odvetnica romunskega zidarja Sabina della Putta. Pristavila je, da se bodo preiskave vsekakor nadaljevale. Zdaj je velikega pomena obdukcija. V imenu javnega tožilca Raffaela Tita jo bo opravil zdravnik sodne medicine Fulvio Costantinides iz Tr sta, v ime nu ob ram be pa ji bo prisostvovala zdravnica Barbara Polo Grillo iz Aviana. Izsledki naj bi bili znani že konec tega tedna. Medtem karabinjerji nadaljujejo z zasliševanjem prič. Cristina Perco je stanovala v Ul. del Veltro 63 v Trstu. Minulega 16. junija ob zori so jo našli brez zavesti na njeni postelji, tri dni pozneje pa je umrla v katinarski bolnišnici zaradi možganske krvavitve. Pre is ko val ci so vze li na sum Co -mana, ki je stanoval pri Percovi v podnajemu, češ da jo je smrtno ranil. Med njim in žensko se je spletlo nekakšno ljubezensko razmerje, moški pa je takoj po do-god ku iz gi nil. Za to so ga za pr li. Z njim je bil na začetku priprt tudi 44-letni romunski državljan Sorin Dinco, ki je prav tako stanoval v Ul. del Veltro v podnajemu, in sicer pod obtožbo prikrivanja zlo- Tovonjak se je prevrnil Včeraj se je v Ul. Caboto v tržaški industrijski coni pripetila nenavadna nesreča. Dvižni tovornjak se je med raztovarjanjem prevrnil, pri čemer se je šofer lažje ranil. Rešilec 118 je moškega prepeljal v katinarsko bolnišnico, gasilci pa so poskrbeli, da so s svojim žerjavom tovornjak spet postavili na kolesa. PIHALNI ORKESTER BREG - Pred zaključkom sezone še dva pomembnejša nastopa Dolinski godbenili so se udeležili srečanja ob visokem jubileju godbe v pobratenem Kočevju Dolinski godbeniki so se udeležili srečanja v Kočevju Da so godbe žive in še vedno delujoče tudi v Sloveniji, nedvomno priča dejstvo, da vse godbe proslavljajo pomembne jubileje. Tak primer je tudi Kočevska godba, ki je v soboto, 16. junija slavila slavnih 80 let obstoja in rednega delovanja. Kot se za take obletnice spodobi, so kočevski godbeniki organizirali pravo srečanje med po bra te ni mi god ba mi, saj so povabili kar 11 godb, med temi je bil tudi naš, zamejski Pihalni orkester Breg. Do lin ski god be ni ki so se ta ko v soboto napotili proti Dolenjski. Že v bližini Kočevja so se ob cesti ustavili pri gos til ni, kjer so si lah ko ogle -dali medvede in razne domače živali. Tam jih je čakal godbenik iz Kočevja, ki jih je pospremil do vasice v bližini Kočevja - Koblarje. V tej zelo prijetni vasici so godbeniki imeli kratek koncert, s katerim so se predstavili številnemu občinstvu. Seveda po kon cer tu ni sme la manj ka ti pri -merna pogostitev, na kateri so se po- sladkali in odžejali v hudi poletni vro či ni. Člani Pihalnega orkestra Breg so se nato zapeljali do Kočevjar, kjer so se srečali z ostalimi godbami iz naj različnih delov Slovenije in iz Hrvaške. Sledila je povorka vseh godb do glavnega mestnega trga, kjer so se zbrali in skupaj zaigrali 4 skladbe. Kot se za take praznovanja spodobi, ni manj ka lo pre se ne čenj in sme ha tudi pod šotorom pri trgovini Tuš, kjer se je zabava nadaljevala do poznih ur. S tem sre ča njem se po ča si za -ključuje tudi letošnja bogata sezona Pihalnega orkestra Breg. Godbenike čakata pred poletnim premorom še dva pomembna koncerta. Prvi bo ob praznovanju vaškega in občinskega zavetnika sv. Urha v sredo, 4. julija s celovečernim koncertom pred Mla-din skim krož kom v Do li ni, dru gi pa je praznovanje obletnice nabrežinske godbe 15. julija. Cecilia Kocjančič / TRST Četrtek, 28. junija 2007 1 1 SIMPOZIJ - Na Univerzi v Trstu ter na visoki šoli SISSA in v Centru za fiziko v Miramaru Dialog med znanostmi v Evropi 21. stoletja Na srečanju sodelujejo znanstveniki različnih specializacij iz 10 evropskih držav V Trstu se je včeraj pričel tridnevni mednarodni simpozij z naslovom »Obzorja znanja v 21. stoletju - Znanosti v dialogu v novi Evropi«. Odvija se v prostorih Univerze v Trstu ter visoke šole SISSA in Mednarodnega centra za teoretsko fiziko Abdusa Salama v Miramaru. Poleg omenjenih treh ustanov ga prirejata Italijansko združenje Alexander von Humboldt in Srednjeevropska pobuda (SEP), udeležuje pa se ga kakih sto znanstvenikov najrazličnejših specializacij, od fizikov in biologov do politologov, ekonomistov in filozofov, ki prihajajo iz desetih evropskih držav. Večinoma gre za bivše štipendiste in nagrajence nemške fundacije Alexander von Humboldt. Na včerajšnji otvoritvi v zborni dvorani univerzitetne stavbe H3 so udeležence pozdravili rektor Francesco Peroni, rektor visoke šole SISSA Stefano Fantoni, predstavnica SEP Giulia del Fabbro, tržaški občinski odbornik Giorgio Rossi, deželni odbornik Roberto Cosolini, odgovoren za Evropo pri Humboldtovi fundaciji Sven Baszio in predstavnik Italijanskega združenja Alexander von Humboldt Fulvio Longato, ki je posvet tudi uvedel. Program posveta obsega plenarna zasedanja in delavnice. V včerajšnjem delu so bile v središču pozornosti predvsem znanosti, ki se ukvarjajo z življenjem. Danes dopoldne bosta v zborni dvorani univerzitetne stavbe H3 okrogla miza o etičnih in pravnih problemih, ki jih odpirajo biotehnologije in nanotehnologije, ter tematsko zasedanje o mednarodnem sodelovanju na raziskovalnem področju, popoldne pa bo v Miramaru plenarno zasedanje o modelih, jezikih in informaciji v visokem raziskovanju. Ves jutrišnji spored se bo odvijal v univerzitetni stavbi H3, govor pa bo o odnosu med posamezniki in skupnostjo, o nacionalnih državah danes ter o literarni domiš- Včerajšnja ljiji in znanstvenih modelih. Po zaključni okrogli mizi o otvoi"itev simpozija družbi znanosti in evropski integraciji bo simpozij sklenil državni podtajnik Miloš Budin. KROMA IGO GRUDEN Uspehi dijakov na mali maturi Objavljamo uspehe dijakov tretjih razredov Državne srednje šole Igo Gruden iz Nabrežine, ki so opravili zaključni izpit. 3. A razred : Briščik Jasna prav dobro, Cante Tomaž zadostno, Cesari Caterina prav dobro, Cibic Valentina dobro, Doz Daniel odlično, Franza Jasmin odlično, Gregori Asja odlično, Gustin Maja prav dobro, Krebel Valentina dobro, Longo Riccardo zadostno, Škerl Tadjan prav dobro, Tence Sara prav dobro, Trampuž Diego zadostno, Verginella Sara prav dobro, Vidoni Ambrož prav dobro. 3. B razred: Bogatec Nataša prav dobro, Colja Matija odlično, Collovati Veronika odlično, Di Lenardo Fanika odlično, Doljak Mojca odlično, Frandolič Domen prav dobro, Kariž Katarina dobro, Kocman Sebastijan dobro, Košuta Majla prav dobro, Košuta Rok dobro, Kraus Mia odlično, Leghissa Cristian prav dobro, Leghissa Enrico prav dobro, Legiša Lenart odlično, Metlicovez Benjamin zadostno, Milic Denis prav dobro, Paulina Sandi dobro, Peric Elisa odlično, Sacher Luca odlično,Sker-lavaj Nika prav dobro, Valenti-nuzzi Giulio dobro, Von Egitz Lisa dobro, Zhok Daniel dobro. SIMPOZIJ - Pogovor s Svenom Biasziom Humboldtova fundacija za evropsko povezovanje Sven Biaszio se je rodil leta 1966 v Frankfurtu na Maini. Na tamkajšnji univerzi je diplomiral iz biologije in potem 14 let raziskoval na tem področju. Zdaj je že peto leto funkcionar Fundacije Alexander von Humborld v Bonnu, pri kateri odgovarja za Evropo. Gre za enega izmed pobudnikov simpozija o dialogu med znanostmi v novi Evropi, ki se te dni odvija v Trstu. Ob robu posveta smo mu postavili nekaj vprašanj. Dr. Biaszio, kakšen je smisel tega strokovnega srečanja? Simpozij nudi priložnost, da se srečajo bivši Humboldtovi štipendisti iz različnih evropskih držav. Pobudo zanj so dali humboldtovci iz Italije, a prisotni so raziskovalci iz desetih držav srednje in vzhodne Evrope. Gre za visoke strokovnjake na svojih področjih, saj naša fundacija pazljivo izbira raziskovalce, katerim ponudi štipendijo. Veliko pa damo tudi na to, da naši bivši štipendisti potem med seboj sodelujejo in da so povezani v mreži. Kako bi v skopih besedah predstavili svojo fundacijo? Naša fundacija podeluje raziskovalne štipendije in nagrade znanstvenikom iz vsega sveta. To z namenom, da bi pritegnila čim več možganov v Nemčijo in z njimi vzpostavila programe znanstvenega sodelovanja. Štipendisti imajo možnost, da preživijo leto ali dve v Nemčiji in da delajo na temi, ki jo prosto izbirajo. Vsako leto razdelimo 500 štipendij. Poleg tega podelujemo tudi nagrade vrhunskim raziskovalcem. Na tak način danes štejemo kakih 22 tisoč humbol-dtovcev v 130 državah vsega sveta. Kot rečeno, skrbimo tudi za to, da z njimi ohranimo kolikor mogoče živ stik. Vrniva se k tržaškemu simpoziju. Kot beremo v naslovu, želi spodbuditi dialog med znanostmi. V kakšnem smislu? Danes nova spoznanja nastajajo ne samo znotraj meja ustaljenih znanstvenih ved, ampak vse bolj na Dr. Sven Biaszio mejnih področjih in so pogosto plod sodelovanja med raziskovalci različnih specializacij. To pomeni, da moramo takšno interdisciplinarno ali bolje transdisciplinarno sodelovanje tudi spodbujati. S tem se za nameček ognemo nevarnosti, da se ne bi znanstveno raziskovanje izjalovilo v mnoštvu medsebojno zaprtih specializacij. Naslov simpozija izpostavlja tudi pomen nove Evrope... Res je. Tudi na raziskovalnem področju obstaja problem zapiranja znotraj meja nacionalnih držav, kar je v škodo samega raziskovanja. Mnogi evropski znanstveniki iščejo rešitev v vzpostavljanju nesporednih stikov s kolegi oz. centri v ZDA. Toda danes obstajajo zanimive možnosti tudi na Stari celini. Dovolj je pomisliti na okvirne programe za raziskovanje EU, pa tudi na nastanek Evropskega sveta za raziskave. No, naša fundacija podpira razvoj evropskega raziskovalnega prostora. Zakaj pa ste simpozij priredili prav v Trstu? To je bila ideja italijanskih hum-boldtovcev. Vsekakor gre za posrečeno izbiro, saj je Trst v središču nove Evrope. Simpozij predstavlja enkraten dogodek ali začetek nečesa širšega? Simpozij predstavlja po svoje novost. Upam pa, da bo uspel in da bo spodbudil prirejanje nadaljnjih tovrstnih srečanj. Martin Brecelj HOTEL RIVIERA - Konferenca v okviru mednarodnega projekta Ženske in delo Zanimiva izmenjava izkušenj delegacij različnih držav - Soudeležena tudi Italija in Slovenija Mednarodna konferenca na temo Ženske in delo: primerjanje izkušenj se je pod pokroviteljstvom Evropske unije in Evropskega socialnega sklada začela v ponedeljek zjutraj v tržaškem hotelu Riviera in se zaključila v torek 26. junija (posnetek s ponedeljkovega začetnega dela,KROMA). Za organizacijo strokovnega srečanja, ki je potekal v sklopu projekta WEGA (Women European Gender Actions), je poskrbelo združenje ForSer, ki je zadolženo za izobraževanje osebja javne uprave dežele FJK. V projektu je sodelovalo pet držav, in sicer Slovenija, Italija, Avstrija, Slovaška in Španija. Slovenska delegacija je v sodelovanju s transnacionalnimi partnerji italijanskega partnerstva definirala skupno problematiko s področja enakopravnosti med spoloma, skupne cilje in rešitve za obravnavano problematiko. Podpisnice evropskega projekta Equal iz leta 1999 verjamejo, da tran-snacionalno sodelovanje igra pomembno vlogo pri spodbujanju in določanju novih postopkov proti diskriminaciji in neenakosti vsake koli vrste na področju dela. V istem duhu se je pet zgoraj omenjenih držav leta 2005 zavzelo za izvedbo projekta WEGA, ki med cilje uvršča bodrenje transnacio-nalnega sodelovanja. Koordinatorka dvodnevnega posveta, svetnica za enake možnosti dežele FJK Maria Grazia Vendrame, je poudarila pomen udejanjanja mrežnega meddržavnega partnerstva. Za priložnostni pozdrav je poskrbela predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, ki je po eni strani pohvalila številne ideje, projekte in postopke, ki se izvajajo na področju ženskega dela, po drugi strani pa je opozorila, da na žalost dejanski podatki ne potrjujejo verbalnih dosežkov, četudi ovekovečenih na papirju. Predstojnica ministrstva za delo in inovativne programe ter pobude v sklopu Evropske skupnosti Lucia Scarpitti je med drugim izpostavila pomen valorizacije struktur, ki določajo prihodnost so- cialne politike prek povečanja finančnih resursov in števila zaposlenih. Deželni odbornik FJK za delo, univerzitetno izobraževanje in raziskovanje Roberto Casolini je spomnil navzoče na ambiciozni projekt Evropske unije, ki predvideva do leta 2010 povečanje ženske zaposlenosti in njeno postopno čim večje približevanje odstotku zaposlenosti moške populacije. V popoldanskih urah so besedo prevzele štiri delegacije: avstrijska, španska, slovaška in slovenska. Slednja je najprej predstavila vsebino in glavne ugotovitve bilateralnega srečanja z Italijo, ki se je aprila letos odvijalo v Zagorju. Če povzamemo problematiko, cilje in rešitve, v katerih se zrcalita bodisi Slovenija bodisi Italija, moramo upoštevati: stopnjo zavedanja o problematiki razlikovanja med spoloma; pomanjkanje samozavesti pri ženskah ter nezaupanje v svoje sposobnosti, zmožnosti in znanje, ki ga imajo; ustaljeno verovanje, da so vodstvena delovna mesta »rezervirana« za moške; podcenjevanja sposobnosti žensk; pomanjkanja sistemov za ocenjevanje ter razširjeno splošno mnenje in stereoti-pe. Skupni cilji slovenskega in italijanskega partnerstva pa lahko izluščimo s tremi koncepti: dvig zavedanja o pro- blematiki (ne)enakopravnosti, zagotovitev delovnih pogojev, v katerih bodo tudi ženske lahko gradile kariero ter povečanje števila žensk na vodilnih mestih tako v državnih kot tudi v zasebnih podjetjih. Po besedah tričlanske slovenske delegacije je rešitev možna prek razvoja modelov, ki bodo omogočali prepoznavanje in upoštevanje »ženskih« kompetenc in razvoja sistema za ocenjevanje, ki bo temeljil na mehkih dejavnikih, značilnih za ženske. Potreben je tudi razvoj sistema kom-petenc, ki se zahtevajo za določena delovna mesta. Slovenska delegacija je pod pokroviteljstvom ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije razvila tudi seznam indikatorjev, ki prikazujejo, kakšen pomen pripisujejo podjetja določenim dejavnikom na področju zaposlovanja, napredovanja in ravnanja z ljudmi. Tudi torkovo strokovno srečanje je vključevalo zanimive posege. Svetovalka urada za delovanje javne uprave Maria Giulia Catemario je predstavila izdelano direktivo za žensko delovno kariero v javni upravi. Konferenca se je zaključila z debato in s projekcijo filma Equal WEGA: pot do enakosti, v katerem so predstavljeni vsi dosežki projekta WEGA. (J.S.) AÍD IN SKD PRIMOREC vabita m koncert skupine 1 2 Četrtek, 28. junija 2007 TRST MAČKOLJE - SKD Primorsko Uspela tretja izvedba pohoda zazid-Lipnik Tretja izvedba pohoda Zazid-Lip-nik, ki je bila v nedeljo, 16.7., predstavlja zagotovo dodatno okrepitev že itak odličnih odnosov med člani mačkoljanske-ga SKD Primorsko in člani Turističnega društva Porton iz Zazida. Naveza je že v prejšnjih letih zasnovala pomembne skupne pobude; prvi konkretni stiki v tej smeri so stekli že leta 1983 ob postavitvi spomenika padlim v NOB v Zazidu, leta 2003 pa so se s postavitvijo spominske table na Lipniku društvi in svojci poklonili spominu desetim padlim mačkoljanom, ki so se želeli pridružiti partizanskim enotam, a so bili tam prestreženi in ustreljeni. Pohoda iz Zazida na Lipnik se je udeležilo okrog 40 pohodnikov zgoraj omenjenih društev, pridružili so se tudi prijatelji iz Prebenega, Doline in Boljun- ca. Tudi s tega vidika je pohod vsestransko uspel. Ob položitvi venčka in cvetja se je predsednik SKD Primorsko Miloš Tul s kratkim nagovorom zahvalil vsem sodelujočim, predvsem pa domačinom iz Zazida in predstavnikom Turističnega društva Porton, ki so s prizadevnim delom primerno uredili prizorišče slovesnosti in obenem zaželel, da bi tovrstna pobuda postala tradicionalna in da bi se v bodoče še nadgradila in oplemenitila. Leta 2008 bo namreč 65-letnica tragičnih dogodkov iz Lipniške planote in želja vseh je, da bi to obletnico primerno počastili. Po že ustaljeni praksi je pohodu sledil še skupni »pik-nik«, ki se je odvijal v popoldanskih urah na košarkarskem igrišču v Zazidu, pri čemer so glavno besedo imeli kuharji. (DN) Oktet Odmevi in župnija Sv. Mihaela iz Zgonika vabita na koncert »V SPOMIN NA MARIOTA«, DANES, 28. JUNIJA 2007, V CERKVI SV. URHAV SAMATORCI OB 21. URI. Večer bosta oblikovala oktet Odmevi iz Saleža ter nonet Primorsko izMačkolj. _Vljudno vaibjeni!_ / KD RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRIMORJA sklicuje REDNI OBČNI ZBOR danes, 28. junija, ob 20.30 v prostorih Doma Alberta Sirka v Križu Z naslednjim dnevnim redom: -predsedniško poročilo -predstavitev bilance -razprava -odobritev poročil in bilance -Združenje za Križ -razno Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji! rDom Jakoba Ukmarja v Skednju* vabi DANES, 28. JUNIJA, OB 20. URI na trgu pred škedenjskim muzejem na KONCERT GODBE SV. ANTONA PRI KOPRU in NASTOP PLESNE SKUPINE DRUŠTVA MOSP Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 28. junija 2007 HOTIMIR Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 -Dolžina dneva 15.42 - luna vzide ob 19.42 in zatone ob 2.54. Jutri, PETEK, 29. junija 2007 PETER, PAVEL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,6 stopinje C, zračni tlak 1004,8 mb ustaljen, veter 6 km na uro zahodnik, vlaga 47-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,6 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 25.junija, do sobote, 30. junija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Ul. Tor S. Piero 2 (040 421040), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (tel. 040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nuj nim recep tom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Gol-donijev trg 8, Žavlje - Ul. Flavia 39/C). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nuj nim recep tom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg 8 (040 634144). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. mí Kino ALCIONE - 18.30, 21.15 »Zodiac«. AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.20 »Transformers«. ARISTON - 20.00 »Ferie d'agosto«; 22.15 »Un viaggio chiamato amore«. CI N ECITY -16.00 »I pirati dei caraibi: Ai confini del mondo«; 16.15, 17.15, 18.10, 19.15, 20.05, 21.30 »I fantastici 4 e Silver Surfer«; 19.10, 21.30 »Le regole del gioco«; 19.30, 21.30 »Hostel: parte 2«; 16.10, 18.00, 19.45 »TMNT: Tartarughe Ninja«; 16.30, 21.30 »Il destino di un gu-erriero«; 16.00, 17.30, 18.45, 20.15, 21.30 »Transformers«. EXCELSIOR -18.00, 20.00, 22.00 »Il pi-acere e l'amore« EXCELSIORAZZURRA- 18.20, 20.10, 22.00 »Il matrimonio di Tuy-a« nagrajen v Berlinu leta 2007. FELLINI -16.00,20.10 »Il destino nel nome»; 18.00, 22.10 «Le vite degli altri«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.15, 19.40, 22.00 »Il destino di un guerriero«. GIOTTO MULTISALA 2- (UlicaGiotto 8) 17.15 »I pirati dei Caraibi 3 - Ai confini del mondo«; 20.30, 22.15, »Finché nozze non ci separino«. KOPER - KOLOSEJ -18.40, 21.20 »Oce-anovih 13«; 19.40, 21.50 »Ponudba«; 18.50, 21.10 »Zadnji poljub«. NAZIONALE - Dvorana 1:16.30 »TMNT: Tartarughe Ninja«;18.00, 20.00 »Io e Beethoven«; 21.45 »I pirati dei Caraibi 3 - Ai confini del mondo«; Dvorana 2: 16.30, 18.30, 20.30, 22.15 »Hostel: parte 2«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I fantastici 4 e silver surfer«; Dvorana 4: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Oce-an's thirteen«. SUPER -11.00,16.00 »I Robinson: una fa-miglia spaziale«; 11.00, 17.30 »I pirati dei Caraibi: Ai confini del mondo«; 20.15, 22.00 »La citta proibita«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.10, 19.50, 22.30 »Transformers«; Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.00 »I fantastici 4 e silver surfer«; Dvorana 3: 17.45, 20.00 »Oce-an's thrteen«; 22.10 »HOSTEL: Parte 2« prepovedan mladim izpod 18. letom; Dvorana4: 18.00, 20.15, 22.20 »The messenger«; Dvorana 5: 16.50 »TMNT: Teenage Mutand Ninja Turttles«; 18.20, 20.10, 22.00 »Porky college 2«. H Šolske vesti DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi v torek 14. avgusta). mmrmrn 29. 2007 42 OSO NA NOGOMETNEM IGRIŠČU V TREBČAH ARTAKADEMIJA spet na odru! - Učenci nižje srednje šole Sv.Cirila in Metoda bodo ponovno uprizorili izvirni muzikal v petek, 29. junija ob 22. uri na zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah. VABLJENI!!! DPZIO JOŽEF STEFAN prosi, da starši potrdijo vpis v I. razrede za šolsko leto 2007/2008 do 30. junija. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da se bo pouk za šolsko leto 2007/2008 začel 10. septembra. RAVNATELJSTVO liceja A.M.Slomška prosi, da starši potrdijo vpis v prvi razred pedagoške in družboslovne smeri za šolsko leto 2007/2008, do 30. junija. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so vložili prošnjo za pogojno vključitev v bivše permanentne lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje ali specializacijo za podporni pouk, naj do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Prošnjo, katere obrazci so na spletni strani ministrstva za javno šolstvo, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v Ul. S. Anastasio 12, v Trstu. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so opravili redni natečaj in ki so naknadno dosegli specializacijo za poučevanje podpornega pouka ter se želijo vključiti v posebne sezname za podporni pouk, da morajo do 3. julija 2007 vložiti tozadevno prošnjo, naslovljeno na urad, ki upravlja posamezne natečaje. Podrobnejša pojasnila in dopise s potrebnimi obrazci so dosegljivi na tajništvih šol. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. M Izleti SEKCIJA LOVCEV »ENALCACCIA« organizira izlet v Ladijo po reki Sile v pokrajinskem parku Sile. Kosilo je predvideno v restavraciji. Odhod iz Domi-ja pred Voila' ob 6. uri. Cena izleta znese 60,00 evrov. Zainteresirani pokličite na tel. št. 040-280596. SPDT organizira tridnevno potepanje po karavankah od 29. junija do 1. julija 2007. Zainteresirane prosimo, da se čimprej javijo zaradi pravočasnega rezerviranja ležišč v kočah. Vse potrebne informacije dobite na tel. št. 040220155 - Livio. H Čestitke V nežnem objemu mame Sanje, v varnem naročju očka Janka, se pes-tuje mali SAMO NEVO. Njegovega rojstva se veselimo vsi na šoli v Šem-polaju. 13 Prireditve GLASBENI VEČER POD ZVEZDAMI z gojenci godbeniške šole in orkestrom GDViktor Parma pod vodstvom Luke Carlija: prisrčno vabljeni v nedeljo, 1. julija, ob 20. uri na vrt Ljudskega doma v Trebčah! OKTET ODMEVI IN ŽUPNIJA S. MIHAELA iz Zgonika, vabita na koncert »V spomin na Mariota«, ki bo danes, 28. junija 2007, v cerkvi Sv. Urha v Sa-matorci ob 21. uri. Večer bosta oblikovala oktet Odmevi iz Saleža ter no- net Primorsko iz Mačkolj. Vljudno vabljeni! ARTEDEN/07 PREDSTAVITEV LETOŠNJEGA PROGRAMA in odprtje razstave čeških fotografov 3PLUS3, v petek, 29. junija 2007 ob 19.30 v Športno kulturnem centru v Lonjerju. Glasbeni nastop Tomaža Nedoha in Toma-žaKolarja. Vabljeni. OBČI NA ZGONIK vljudno vabi v petek, 29. junija 2007, ob 19. uri v Vinoteko v Zgoniku na odprtje razstave JADRA Z MORJA IN KRASA. Avtor fotografij Franco Pace. Sodeluje pisatelj Veit Heinichen. Glasbena kulisa Andrejka Možina ob spremljavi prof. Aleksandra Vodopivca. Sledila bo degustacija vi-tovske, malvazije in terana. SVETI KRIŽ v Slomškovem domu je na ogled razstava vseh križških ustvarjalcev pod naslovom »Poznaš kulturno, glasbeno in likovno bogastvo svoje vasi«. Odprta je vsak dan do 1. julija, od 17. ure do 20.30. V soboto 30. junija tudi od 10. do 13. ure. MEPZ DEVIN - RDEČA ZVEZDA vabi na predstavitev ZGOŠČENKE, ki bo v četrtek, 5. julija 2007, ob 20.30 na balinišču v Samatorci. Sodelujejo MePZ Skala Slovan, MePZ Gorjansko in MoPZ Lopar. PIHALNI ORKESTER RICMANJE v sodelovanju z Občino Dolina priredi skupni koncert z Brkinsko godbo 2000 v Parku v Prebenegu v četrtek, 5. julija, ob 20.30. SKD TABOR prireja TABOR 2007-P0-LETJE POD KOSTANJEM: v soboto, 7. julija, ob 21. uri tamburaški orkester BREGANZE (Vicenza); v četrtek, 12. julija, ob 21.15, v sklopu festivala Fol-kest, irska skupina ATLANTIC ROAR; v četrtek, 19. julija, ob 21.15 celovečerni film LA RICERCA DELLA FELICITA' (R.Gabriele Muccino); v petek, 27.j ulija, ob 21.00, slovenske etno-rock-jazz skupine JARARAJA. Vse prireditve bodo na dvorišču Prosvetnega doma, v primeru slabega vremena pa v dvorani. Deloval bo tudi poletni osvežilni kiosk. Čakamo vas! B Mali oglasi 4000 KV.M NEZAZIDLJIVEGA ZEMLJI ŠČA med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 27.500 ev-rov. Tel.347-6145807. DAJEM V NAJEM garažo v bližini železniške postaje. Tel. št. 329-4128363. DAJEM V NAJEM hišico, 40 kv.m pri Bazovici. Zainteresirani naj kličejo v večernih urah na tel. št. 338-4280858. DAJEM V NAJEM urad v centru Opčin, 70 kv. metrov. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 335-265912. IŠČEMO MLADEGA FANTA ALI DEKLE za delo v agriturizmu (poletna sezona). Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 347-7838110. KAMENJE za gradnjo zidovprodajam. Tel. 335-6519042 v jutranjih urah. KOZMETIČNI SALON na Opčinah išče kozmetičarko z diplomo (t.i. »qualifi-ca« ali po možnosti »qualificazione«) in izkušnjami. Nujna rekvizita odgovornost in volja do dela. Za dodatne informacije 347-0660007. NUDIM LEKCIJE matematike dijakom nižjih in višjih srednjih šol, tudi v poletnih mesecih. Dolgoletna izkušnja. Tel. 349-4952267 (Sv. Ivan - Trst). OPČINE: prodaja se stanovanjska hiša 210 kv. m v mirnem okolju z dobrimi povezavami: dnevna soba s kaminom, kuhinja, dve kopalnici, tri spalne sobe, klet, dva pokrita parkirna prostora, velik vrt, terasa. Arco immobiliare 3402311464. PEKARNA IN SLAŠČIČARNA išče prodajalko z urnikom part-time. Klicati od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure na tel. 348-4718441. PODARIM malo muco, tigraste barve. Tel. št. 040-200079. PRODAM MOTOR CAGIVA SST 125 črne barve, kolesa iz litine, original prtljažnik, letnik 1981. Tel. 348-6001728. PRODAM olje Avgusta Černigoja.Infor-macije na tel. št.347-6145807. PRODAM KNJIGE za prve tri razrede klasičnega liceja F. Prešeren. Tel. na št. 349-6236171. PRODAM MOTOR YAMAHA fazer 600, prevoženih 6800 km, praktično nov. Cena po dogovoru. Tel. št. 040228575. PRODAM VW POLO SC Best Seller, 1043 kubični, bencin, letnik 93, temno plave barve, električno zapiranje oken, autoradio, centralno zapiranje vrat, v odličnem stanju. Tel. 3486001728. PRO DAM motor Cagiva SST 125, črne barve, kolesa iz litine, original prtljaz-nik, letnik 1981. Tel 348-6001728. PRODAM VW Polo CL Best Seller, 1043 kubični, bencin, letnik '93, temno pla-ve barve, električno zapiranje oken, autoradio, centralno zapiranje vrat, v odličnem stanju. Tel. 348-6001728. RESNO DEKLE z izkušnjami v poletnih centrih išče zaposlitev kot otroška varuška. Tel. 334-6060899 ali tel. 3346690936. SLOVENIJA: v bližini mejnega prehoda Bazovica se prodaja dvostanovanjsko hišo, 420 kv.m (2x 210 kv. m) z velikim vrtom. Možnost nakupa tudi v četrti gradbeni fazi - vsaka 165.000 evrov. Arco immobiliare 340-2311464. STAR SEM 6 LET, v četrtek, 14. junija zvečer, sem pred občinsko telovadnico v Dolini, izgubil moj najljubši nahrbtnik. Kdor ga je dobil naj pokliče mojo mamo na št. 339-7823420. STE BILI POŠKODOVANI v prometni nezgodi, v javnem prostoru ali na delovnem mestu? Želite ustrezno odškodnino in brezplačne pravne nasvete? Pokličite nas na tel. št. 040-638249 ali 339-6616447. V STROGEM SREDIŠČU NA OPČI-NAH, dajem v najem prostor, 59 kv.m z dvema manjšima prostoroma, uporaben lahko kot skladišče, ambulanta ali za manjšo obrt. Informacije na tel. št. 040-211043. ZBIRATELJ kupi stare razglednice, pisma in vse, kar vam je na poti v podstrešju in v kleti. Tel. št. 040-55548. in Osmice NA KONTOVELU pri Deanu, bo od 22. junija do 1. julija 2007, osmica delovala, kjer bosta vino in suha hrana botrovala. NA OPČINAH je odprl osmico Stanko Kvrtičev. OSMICA je v Dolini, pri Mariju Žerja-lu. OSMICO sta odprla Stanko in Alma v Samatorci. Toplo vabljeni! OSMICO ima Srečko Štolfa, Salež 46. Tel. 040-229439. OSMICO je odprl Ladi Rebula, Repnič 2. Tel. 040-229174. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. / TRST Četrtek, 28. junija 2007 13 1 □ Obvestila AŠZ JADRAN obvešča, da bo občni zbor društva v petek, 6. julija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorani Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Poleg običajnih točk dnevnega reda bodo tudi odločali o spremembi sedeža društva. KRUT obvešča, da bo od ponedeljka, 25. junija 2007, pisarna odprta s poletnim urnikom 9.00 -13.00. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo od 25. junija do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. NŠK TRST obvešča, da bo s ponedeljkom, 25. junija vse do 31. avgusta 2007 knjižnica poslovala po poletnem urniku: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. SOMPDVESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marijaniš-ča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040-213582 (Ma-nica), 040-213104 (Silvia) in 040213249 (Nataša). ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da bo tajništvo od ponedeljka, 25. junija 2007 dalje, delovalo s poletnim urnikom 9.00 - 13.00. ŠPANŠČINA - TEČAJI PRI SKLADU MITJA ČUK za dijake, študente in odrasle. Vodi izkušen španski profesor. Informacije in prijave: ponedeljek - petek od 10. do 12. ure, po tel. 040-212289 ali 328-8486783. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu OPTIMIST. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure, ko morajo starši obvezno prevzeti otroka. 1. tečaj: od 18. do 29. junija; 2.tečaj: od 2. do 13. julija; 3. tečaj: od 16. do 27. julija 2007. Vpisovanje najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure ter ob sredah od 16. do 18. ure ali na tel. št. 040-422696. SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo razstava Majde Massera »Pogledi na kraške vasi« na ogled v Kavarni Gruden, do 21. septembra, z urnikom 8.00-13.30 ter 16.00-01.00. V SLOMŠKOVEM DOMU V SV. KRIŽU bomo 24. junija 2007, ob 20.30, odprli razstavo vseh kriških ustvarjalcev, pod naslovom »Poznaš kulturno, glasbeno in likovno bogastvo svoje vasi?«. Razstava bo na ogled vsak dan do 1. julija od 17.00 do 20.30, v soboto 30. junija pa od 10.00 do 13.00 ure. SKD IGO GRUDEN obvešča, da se v Na-brežini nadaljujejo poletne delavnice. Oblikovanje usnja za otroke: 25., 26. in 28. junija, od 9. do 12. ure; za odrasle: 25. in 26. junija, 2. in 3. julija ter 9. in 10. julija, od 20. do 22. ure. Tel. št.: 333-8980166 (Erika Kojanec). Šivanje bleščic za otroke: 9., 10. in 11. julija ter 16., 17. in 18. julija, od 9.30 do 11.30. Tel št.: 338-8475906 (Sandra Poljšak). AŠD IN SKD PRIMOREC vabita na koncert skupine The Authentics danes, 28. junija 2007, ob 20.30 na nogometnem igrišču v Trebčah. NA TRGU pred škedenjskim muzejem, bo danes, 28. junija ob 20. uri, koncert godbe iz Sv. Antona pri Kopru. Pred koncertom bo nastopila plesna skupina. V tem času bo trg zaprt za promet. ONAV (VSEDRŽAVNA ORGANIZACIJA POSKUŠEVALCEV VIN) vabi vse zainteresirane danes, 28. junija, ob 18. uri na obisk kleti s pokušnjo vin pri »Az.Agr. LE VIE DI ROMANS« v Mariano del Friuli. Vašo prisotnost potrdite tel. 0481-32283 Daniela Mar-kovic. STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST vabi vse člane deželnega sveta in pokrajinskih svetov za Trst in Gorico, vse izvoljene predstavnike SSk ter vse člane področnih sekcij SSk na organizacijsko-programsko konferenco, ki bo potekala v petek, 29. junija 2007 s pričetkom ob 18.00 v agriturizmu Lupinc v Pra-protu. TPPZ PIN KO TO MA ŽIČ vabi člane in udeležence izleta na tovariško srečanje ob zaključku sezone v petek, 29. junija, ob 20.45 v sedež na Padričah. V torek, 3. julija, ob 20.30 v Tržiču pod šotorom (ul. Timavo) solidarnostni koncert. V nedeljo, 8. julija, ob 18. uri koncert v gostinski šoli v Izoli. ZA DRU GA NAŠ KRAS IN KD KRAŠ KI DOM vabita na Štrekljev večer v petek, 29. junija 2007 ob 20.30 v Kraški hiši v Repnu, na katerem bo nastopil MoPZ Vinogradnikov iz Šentruperta. V okviru večera bo tudi odprtje likovne razstave Štefana Pahorja »TITANI - pozabljeni bogovi«. Avtorja bo predstavil Štefan Turk. Večer v sodelovanju s KD K. Štrekelj iz Komna in JSKD-OI Sežana. PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja tudi v naslednjem šolskem letu individualne tečaje vseh pihal, trobil in tolkal. V juniju potekajo predvpisi: vsi novi učenci, ki se bodo vpisali v glasbeno šolo POR do 30. junija, bodo deležni 50 evrov popusta na celoletni šolnini. Za dodatne informacije in prijave: 3204511592. SKLAD MITJA ČUK zbira za poletno središče volno, blago in otroške namizne igre. Kdor ima na razpolago ta material, naj nam sporoči v jutranjih urah na tel. št. 040-212289. ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst pripravlja raziskavo o cerkveni glasbi med Slovenci v Italiji od 1900 dalje. Prosimo za pomoč zborovodje, organiste, skladatelje in organizatorje, da nam posredujejo podatke po tem vzorcu: ime in priimek; datum in kraj rojstva; ime staršev; izobrazba, poklic, delo; glasbena izobrazba in glasbeno delo. Podatke naj pošljejo do 30. junija 2007 na naslov: ZCPZ, Ul. Donizetti 3, 34133 - Trst. ŠDVESNA, ŠD MLADINA IN SKDVES-NA vabijo na vaški praznik v Križu, ki bo v soboto, 30. junija, v nedeljo, 1. in v ponedeljek, 2. julija. Delovali bodo dobro založeni kioski. Praznik se bo nadaljeval tudi 7., 8. in 9.julija. JUS TREBČE organizira v nedeljo, 1. julija, peti sprehod po katastrski občini Trebče v okviru projekta »Ohranimo živa trebenska ledinska imena«. Zbirališče ob 8.30 »Pred cjerkvo« oz. »P'd lipo«. Vabljeni člani in vaščani! SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE v Trstu obvešča, da bo v nedeljo, 1. julija ob 17.30 v tržaški Rižarni vsakoletna sv. maša za vse tamkajšnje žrtve nasilja in za vse žrtve druge svetovne vojne. Maševal in govoril bo škofov vikar za Slovence msgr. Franc Vončina. Pri maši bo sodeloval združeni zbor ZCPZ v Trstu, ki ga vodi Edi Race. Vabljeni! SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlačnik 2007« na Proseku od 2. do 27. julija od 8. do 17. ure. Informacije na tel. št. 040-212289 v jutranjih urah. SLORI - SLOVENSKI RAZISKOVALNI IN ŠTITUT razpisuje nagrade za zaključena diplomska in podiplomska dela. Na razpis se lahko prijavijo slovensko govoreči italijanski državljani, ki so v akademskih letih 2004/2005 in 2005/2006 diplomirali /magistrirali / doktorirali iz družboslovnih in humanističnih ved na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah in ki se prepoznavajo s slovensko skupnostjo v Italiji. Rok oddaje 2. julija. Prijavnico in razpisne pogoje dobite na www.slori.org SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 2. julija 2007, ob 19. uri v prvem in v drugem sklicu ob 19.30 v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici (Ul. I. Gruden 35 - nasproti cerkve). SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72, tel. 040573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org. OPZ LADJICA prireja poletno šolo angleščine za začetnike od 9. do 13. julija 2007, in sicer za otroke zadnjega letnika otroškega vrtca in prvih treh razredov osnovne šole. Za informacije kličite na tel. št. 040-209023. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠI R vabi člane in ostale filateliste na redno mesečno srečanje ter izmenjavo misli dne 6. julija, ob 19. uri. Istočasno javljamo, da v mesecu avgustu NE bo srečanja. ARTEDEN/07 - LONJER - likovna delavnica za osnovnošolce od ponedeljka, 9. do petka, 13. julija, v jutranjih urah pod mentorstvom umetnikov Društva za umetnost KONS. Informacije in prijave na tel. št.: 3335062494. Vabi SKD Lo-njer-Katinara. ARTEDEN/07 - LONJER - Plesna delavnica za mlade od ponedeljka 9. do petka, 13. julija 2007, od 18.00 do 19.30, pod mentorstvom Raffaelle Petronio. Informacije in prijave na tel. št.: 3335062494. Vabi SKD Lonjer-Katina-ra. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak občan lahko dobi 1 kartico (vsako družinsko jedro pa toliko kartic, kolikor je družinskih članov z vozniškim dovoljenjem); za izdajo kartice je treba izpolniti prošnjo, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine HYPERLINK »http://www.comune.duino-au-risina.ts.it« www.comune.duino-aurisina.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Nabre-žina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago Mladinska kartica/Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. UPRAVA OBČINE DOLINA - Odborniš-tvo za socialno službo organizirata od 3. do 10. septembra 2007 letovanje v Rimini za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v občinskem uradu za socialno skrbstvo od 18. junija do 3. julija 2007 s sledečim urnikom: v ponedeljek, 18.6. in v sredo 20.6. od 8.30 do 11.00 in od 14.30 do 16.30 v torek 19.6. od 8.30 do 11.00 ostale dneve ob urnikih za stranke: ponedeljek in sreda od 14.30 do 16.30 četrtek od 9.00 do 11.00 ure. Prošnji je treba priložiti sledečo dokumentacijo: kopijo davčnih dohodkov za leto 2006 (730/2007 ali UNICO/2007 ali CUD/2007; kopijo zdravstvene izkaznice; izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. Obveščamo, da na podlagi sklepa občinskega odbora št. 226/g z dne 7.12.2005, se stroški letovanja v breme udeležencev določajo na podlagi dohodkov. Vpis bo veljaven samo, ko bo predložena vsa zgoraj navedena dokumentacija! ZSKD, Unione societa corali del FVG, Glasbena Matica, RAI-Deželni sedež za FJK-Slovenski program vabijo na glasbeni večer »Zasul si me z zvezdami« -Pavletu Merkuju ob 80. jubileju v torek, 10. julija 2007, ob 21. uri, Devinski grad (v primeru slabega vremena se bo prireditev odvijala v Kulturnem domu v Gorici). Pokrovitelji: Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina, Pokrajina Trst, Občina Devin-Nabrežina, Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Sodelujejo: A.I.R.S.A.c. Europa, Slaščičarna-čokoladarna Ota, Zadružna kraška banka, MoPZ Fantje izpod Grmade. Predprodaja vstopnic: ZSKD, ul. Sv. Frančiška 20, Trst (tel. št.: 040-635626); Korzo Verdi 51, Gorica (tel. št.: 0481- 531495), od ponedeljka, 25. junija 2007 do torka, 10. julija 2007 od 9. 13. ure KRUT vabi na 7-dnevno počitnikovanje v srcu Julijcev, v Bohinju v obdobju od 13. do 20. julija 2007, izredno ugodni pogoji. Za informacije in prijave na sedežu v Ul. Cicerone 8 ali na tel. 040360072. Tehnična izvedba agencije Adriatic Yachting SRL. OBČINSKA KNJIŽNICA v Nabrežini obvešča svoje bralce, da bo zaradi dopusta zaprta od 1. do 15. julija. MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 3385953515 (Katja). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija. PESNIKI DVEH MANJŠIN,potujočafo-tografska razstava Zveze Slovenskih kulturnih društev in Italijanske Unije bo na ogledu v Narodni in študijski knjižnici (Ul. sv. Frančiška 20) do konca poletja. Prispevki V spomin na drago teto Ivanko Terčon darujejo Bruno, Mirka in Flavia 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Giordano Bersenda daruje Serena z družino 30,00 evrov za KD Fran Venturini. Namesto cvetja na grob Danila Starca darujeta Danilo in Zmaga Šik 50,00 ev-rov za Sklad Mitj a Čuk. V spomin na Giordano Crisma darujeta Giordano in Mirka 50,00 evrov za KD Fran Venturini in 50,00 evrov za center za rakasta obolenja. Popravek: V spomin na Mary Gruden daruje Ada Kocman 50,00 evrov za cerkev v Zgoniku. Ob priliki praznovanja njune poroke darujeta Tjaša in Angelo 250,00 evrov za KD Fran Venturini. V spomin na Silvano Grgič darujeta Danica in Bruno 25,00 evrov za center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Zdenkine mame Jane daruje Sonja Kocjančič z družino 25,00 evrov za SKD Grad in 25,00 evrov za cerkev sv. Florjana pri Banih. V spomin na mamo Jano daruje Zdenka Vidau z družino 25,00 evrov za SKD Grad in 25,00 evrov za cerkev sv. Florjana pri Banih. V spomin na sestrično Silvano daruje Ivanka Grgič 20,00 evrov za KD Slovan. Prerano nas je zapustil Iztok Furlan Veselega značaja in z glasbo v srcu. Spominjali se te bomo mama Marica, sestra Suzana z družino ter sorodniki iz Briščikov Pogreb bo danes, 28. junija ob 17.00 na pokopališču v Dutovljah. Kreplje, Briščiki, 28. junija 2007 28.6.2002 28.6.2007 ▼ Mario Suc Spomin nate je večen, ker vsak od nas ob tebi bil je srečen. Družina Repen, 28. junija 2007 t V Gospodu je zaspala naša draga Anica Kralj por. Antonič Od nje se bomo poslovili jutri, 29. junija ob 13.00 uri v cerkvi v Slivnem. Za zadnji pozdrav bo pokojnica ležala v domači cerkvi od 12.00 dalje. Družina Slivno, 28. junija 2007 Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine S svojci sočustvuje družina Adamič-Cecotto Ob boleči izgubi drage sestrične Anice izrekamo možu in hčerkama iskreno sožalje. Marta z družino Z izgubo naše dolgoletne in zveste pevke Anice se je naš zbor spet skrčil. Draga Anica, ostala nam boš v trajnem spominu. Sopevki hčerki Mirjam, sopevcu bratu Brunotu, možu Pepiju, hčerki Barbari in ostalim sorodnikom izraža občuteno sožalje šempolajski farni cerkveni pevski zbor Predvčerajšnjim nas je zapustil naš tata, nono in pranono Srečko Budin S hvaležnostjo se ga spominjamo Miloš z Ani, Katarino in Terezo, Vladi z Liljano in Gregorjem ter Jan s Chiaro in Nijamom Pogreb bo v soboto, 30. t.m. z odhodom ob 11. uri iz mrtvašnice v ulici Costa-lunga pred županstvo v Zgonik. Salež, 28. junija 2007 Tiho si odšel, dragi Srečko. Za teboj ostaja svetal lik, ki si ga skozi leta klesal v naša srca. Z Milošem, Ladijem in tvojimi najdražjimi sočustvujemo prijatelji Dušan in Ana, Boris in Metka, Borut in Marta, Radojko in Ani ter Duško in Suzi. S težkim srcem se poslavljamo od dragega Srečka. Milošu, Ladiju in svojcem izrekamo iskreno sožalje Tamara in Zvonko, Sonja in Luciano, Pierina in Marjan, Sonja in Mirko, Dragica in Darko, Silvana in Miloš Za Srečkom Budinom žalujeta tudi Bruna in Stojan Spetič. Svojcem iskreno sožalje. Ob smrti Srečka Budina, dolgoletnega predsednika nadzornega odbora, izreka sinovoma Milošu in La-diju ter ostalim svojcem iskreno sožalje AŠK Kras Ob izgubi dragega očeta Srečka izreka sinovoma Milošu in Ladiju ter ostalim sorodnikom občuteno sožalje Slovenska komponenta Levih demokratov Ob težki izgubi očeta Srečka Budina izrekajo iskreno sožalje Milošu in Vladimirju z družinama Levi demokrati - sekcija J. Pegan Zgonik 14 Četrtek, 28. junija 2007 KULTURA ^^ PREM - Združenje književnikov Primorske Letošnja, 21. Premska srečanja bogata in raznolika kot malokdaj Ines Cergol nova predsednica ZKP - Literarno nagrado Prem 2007 prejel Vaso Pirnat Brolski V nedeljo, 24. junija so na gradu na Premu - rojstni vasi slovenskega pesnika Dragotina Ketteja - potekala že 21. Premska srečanja, kijih prireja Združenje književnikom Primorske ob podpori in sodelovanju Občine Ilirska Bistrica in Javnega sklada Republike Slovenije za ljubiteljske dejavnosti. Udeležilo se gaje lepo število pesnikov in pisateljev, ki delujejo ši-rom po Primorski ter precej gostov, ki so sodelovali v bogatem in raznolikem sporedu oziroma, ki radi spremljajo Premska srečanja kot največjo in najpomembnejšo manifestacijo književnikov Primorske. Pozno popoldne je srečanje počastil s svojo prisotnostjo tudi župan Občine Ilirska Bistrica Anton Šenkinc. Spored 21. Premskih srečanj je predvideval volilni občni zbor Združenja književnikov Primorske, javno tribuno o radijski igri, literarni panj in literarno branje. Vodja JSKD Igor Štemberger pa je s Srečanji spojil tudi občinsko revijo pevskih zborov in skupin Občine Ilirska Bistrica, kar je celotno dogajanje še bolj popestrilo in poživilo. Svoje pa je pridodalo tudi starinsko grajsko okolje, ki ga je Občina Ilirska Bistrica v zadnjih letih z velikimi napori že precej uredila in obnovila, tako da predstavljajo grajsko dvorišče in skrbno urejeni notranji prostori ter zgledno vzdrževano okolje okrog grada izjemno vabljiv in prijeten dogajalni prostor. Pred dvajsetimi leti, ko smo književniki Primorske vztrajali pri prirejanju Premskih srečanj na gradu, je bil ta - v primerjavi z današnjim - prava razvalina (in še brez toaletnih prosotrov). Vračanje na Prem je iz leta v leto prijetnejše ... NOVA PREDSEDNICA ZKP INES CERGOL Na volilnem občnem zboru v zgodnjih popoldanskih urah se je po petih napornih, a plodnih letih dela od predsedniške funkcije poslovil Edelman Jurinčič, ki ima velike zasluge za ohranitev Združenja. Predsedniško funkcijo je namreč sprejel leta 2002, ko je bila organizacija v popolnem razsulu in je kazalo, da bo Združenje književnikov Primorske docela propadlo. Jurinčič je s potrpežljivim in vztrajnim delom, nemalokrat v obupnih razmerah, ko je moral soglasje odbornikov za najnujnejše sklepe dobesedno loviti po telefonu, spravil ZKP spet na noge in številna udeležba na občnem zboru je bila potrditev, da je Združenje spet zaživelo in da je Edelman Jurinčič dobro opravil svojo predsedniško funkcijo. Odborniki in vsi prisotni so se mu za iz-jemnio predanost Združenju in za izpeljano delo toplo zahvalili. Občni zbor je nato soglasno izvolil za novo predsednico Združenja književnikov Primorske pesnico, urednico in kulturno delavko Ines Cergol iz Kopra (rojena na Beki). »Ko smo ustanavljali ZKP - je prisotne nagovorila nova predsednica -smo imeli veliko ambicij in dobre volje. Funkcijo sem sprejela zato, ker se mi zdi pomembno vztrajati z dejavnostjo, ki jo čutim za svojo. Želim, da bi dobro razvijali sodelovanje z Društvom slovenskih pisateljev, da bi naše glasilo Beseda vztrajalo v novem zagonu, s kakršnim smo ga ponovno priklicali v življenje, da bi spet kot nekoč organizirali samostojne nastope in da bi si vsak od članov prizadeval najti širom po Primorski kakšnega spon-sorja, tudi najbolj skromnega; vsaka pomoč je dobrodošla.« Ines Cergol je v 18-letni zgodovini Združenja književnikov Primorske druga predsednica; prva je bila Zora Tavčar. RADIJSKA IGRA ALI KAKO V KRATKEM ČASU POVEDATI SVET Javno tribuno, ki je prijetno razgibala 21. Premska srečanja, je vodil priznani izvedenec v tem žanru, pisatelj Sergej Verč. V uvodno ramišljanje je izzval dr. Majo Lapornik (teatrologinjo in vodjo gledališke šole Studio Art Slovenskega stalnega gledališča), dr. Natašo Sosič Fabjan (dolgoletno urednico dramskega sporeda na Radiu Trst A in še do lani odgovorno za slovenske sporede na istem radiu), in diplomiranega dramaturga Marka Bratuša, (ki se poklicno ukvarja prav z dramaturgijo radijske igre). »Je danes radijska igra še aktualna? ... kolikšna je poslušanost teh iger, saj izvirna radijska igra kot kulturni in kultu-rološki fenomen v času televizije, vse pro-dornejših 'reality showov, v zadnjem času celo v povsem neposrečeni radio-fonski obliki, pa raznih 'fictions,' ki zanimajo tako oglaševalce kot vse večji del poslušalstva oz. gledalstva, nima več istega komunikativnega naboja in moči, kakršno je imela pri svojih prvih korakih « se je v svojem uvodnem razmišljanju vprašal Verč. Maja Lapornik se je zavzela, da bi pojem radijske igre razvili v sodobnim razmeram bolj ustrezen pojem slušne igre. Sodobna tehnologija namreč daje veliko možnosti poslušanja radijske igre, ki niso nujno vezane na radijski sprejemnik. Vse bi kazalo, da je radijska igra v zatonu, vendar ni tako; spreminjata se samo odnos in časovna odmerjenost, ki jo posameznik lahko posveti radijski igri. Izzivov je še mnogo, kar predstavlja tudi naraščajoče zanimanje (in ptevilo) piscev radijskih iger. Nataša Sosič Fabjan je strnjeno, a nazorno in zelo plastično prikazala zgodovino radijske igre na Radiu Trst A. Od vsega začetka si je vodstvo kulturno-umetniškega programa prizadevalo, da je čas odmerjen radijski igri močno karak-teriziral tržaško radijsko postajo. »Ta čas je močno okrnila reforma ustanove RAI, ki je leta 1976 globoko posegla tudi v dramski program. Nujno časovno okleščenje so doživele tudi radijske igre, vendar je to sprožilo iskanje v nove smeri in nove vsebine. Radijska igra, kakor smo jo pojmovali prvotno, se v današnjem globaliziranem svetu, v katerem prednjačijo predvsem elektronski mediji, počasi umika iz repertoarja. Zaradi po-slušanosti in ekonomske računice se uveljavljajo nekajminutne radijske igre, monologi ali krajše radijske igre. Sodobna radijska igra se počasi uveljavlja tudi na internetu. Prav gotovo se bomo počasi morali prilagoditi trendom, ki jih nakazujejo druge, predvsem vsedržavne radijske postaje. Vendar bi morali najti način, kako bi mlade navdušili, da bi s sodelovanjem tudi sami prispevali k oblikovanju te zvrsti. Radijska igra je po Bar-thesu 'intimni podpis igralca,« Dramaturg Marko Bratuš je rekel, da: »Radijska igra je umetniško delo, se- Srečanja so bila tokrat spet dobro obiskana B. PANGERC stavljeno iz zvokov, katerega osnovni gradnik je dramsko dejanje oziroma dejavnost. Radijska igra mora temeljiti na dogajanju, ne na besedi. Štirje gradniki, ki jih je potrebno upoštevati pri tvorjenju radijske igre, so: govor, glasba, šumi in tišina. Pisati za radio pomeni upoštevati omejitve in prednosti tega medija. Radio je 'slep' medij. Ni vizualne komponente. Človek dojema 80% vizualno, 20% je za vse ostalo; kar vidimo, verjamemo, kar slišimo, si predstavljamo - idealno za fikcijo!« V razpravo so posegli mnogi prisotni: splošno mnenje je bilo, da se bo radijska igra spremenila, a ne bo izumrla, nasprotno, novi izzivi ji bodo dali novih razsežnosti in bodo sprožili nove prijeme, (kar se v bistvu že dogaja na radiu Maribor). Radio Trst A ima glede radijske igre velik ugled, Radio Slovenija stalno spodbuja ustvarjalnost v tej smeri, Radio Maribor uvaja domiselne novosti, Radio Koper pa je "grda pepelka', saj (že zelo dolgo) nima več dramskega sporeda in torej tej zvrsti praktično kaže hrbet. Prisotni so poverili Združenju nalogo, da poseže na Radiu Koper in skuša doseči, da bi spregledali in da bi se jim spet obudil posluh za radijsko igro. LITERARNI PANJ Literarni panj se je odvijal na grajskem dvorišču v prijetni (za nekatere nadležni) sončni pripeki in ob vse številnejšem prisostvovanju občinstva. Najprej je bila na vrsti predstavitev pesniške zbirke Odtenki v medprostor-ju/Sfumature nello spazio intermedio lanske zamgovalke premske literarne nagrade Magdalene Svetina Terčon; zbirko je v italijanščino prevedla Jolka Milič, s fotografijami jo je opremila Patricija Dodič. Zbirka »razpira poezijo, ki je nadvse težko ulovljiva, ki se izmika, ki je ranljiva in krhka, v najglobljem izjemno nežna, občutljiva, topla. Ključne besede, okoli katerih se širijo pesemske pokrajine, so samota, tišina in čakanje,« je v spremni besedi zapisal Ivan Dobnik. Pesnica pa je medprostorje razložila takole: »To je trenutek, ki bi ga rada zadržala zase, a ga moram prekiniti in upam, da se bom kdaj vrnila vanj.« Po glasbenem intermezzu Pevske skupine Studenec iz Pivke je ravnateljica Kosovelove knjižnice iz Sežane Nadja Mislej Božič, v imenu komisije, ki sta jo sestavljala še Maja Razboršek in Ismet Bekrič, razglasila zmagovalca Literarne nagrade Prem za leto 2007. Nagrado je prejel koprski pisatelj Veso Pirnat Brolski za prozno delo To je moja stvar. Pirnat je kljub ganjenosti duhovito poprijel za mikrofon in se na njemu značajen način zahvalil Združenju, žiriji in predsednici Ines Cergol. Prvič pa je dobitnik Premskega književnega priznanja prejel tudi spominski del nagrade, in sicer Premski kelih, ki ga je Pirnatu v imenu Občine Ilirska Bistrica izročil Igor Štemberger. Zbirka kratkih zgodb Vase Pirnata To je moja stvar bo izšela v knjižni obliki in v italijanskem prevodu ob priložnosti Premskih srečanj 2008. Literarni urednik revije Primorska srečanja Jožek Štucin je nato predstavil jubilejno 300. številko revije, ki je v celoti posvečena književnosti. Revija je začela izhajati pred tridesetimi leti po dogovoru med Koprom in Novo Gorico, da začneta izdajati revijo za kulturo in literaturo; počasi pa je ostala samo Nova Gorica. Revija je poznala več kriznih obdobij, vendar se je vsakič izkopala iz težav, saj so tako bralci kot pisci nanjo posebej navezani. Revijo za družboslovje in kulturo izdaja zdaj Kulturno društvo Primorska srečanja. Tristota številka je vsebinsko pestra; revija prinaša pesmi, prozo, eseje, poročila in kritike, ter besedila iz tujih književnosti (predvsem pesmi) v prevodu. Osnovno težo pa nosijo primorski književniki. Nekaj njihovih pesmi je prebrala pesnica Vanja Strle. Udeleženci in obiskovalci Premskega srečanja so prejeli izvod jubilejne številke brezplačno. LITERARNO BRANJE 21. Premska srečanja so se zaključila z nastopom petih avtorjev, ki so s svojo umetniško besedo okronali dan posvečen književnikom in književnosti Primorske pa tudi svoje literarno ustvarjanje pred pročitniškim oddihom. Prijazna napovedovalka in pove-zovalka celotne prireditve Anja Udo-vič je o vsakem povedal kratko oznako in naštela izdana dela. Pred mikrofonom so se - ob pozornem spremljanju občinstva - zvrstili: nova predsednica Združenja Ines Cergol, prizadevni urednik revije Fontana in pesnik Danilo Japelj, igralsko nadarjeni Radi-voj Pahor, v kriminalko zaverovani Sergej Verč s svojimn neločljivim komisarjem Perkom in pisatelj-domačin, iskalec ljudskega blaga na Bistriškem Franc Gombač. Branju pesmi je sledilo ubrano petje pesmi domačih mešanih, moških in ženskih zborov. Nadvse zanimiv in vsega spoštovanja vreden pa je bil nastop štirih bratov Boštjančič, ki v kvartetu nastopajo že petdeset let. Čeprav glasovno ne več tako izbrušeni kot njega dni, so pa pokazali temperamentno interpretacijo podanih pesmi in neoporečno obvladovanje odra. Bratje Boštjančič so še vedno pevci skozinskoz, da je bila njihova pojava pred občinstvom pravo doživetje. BESEDA Po poldrugem letu je Združenje književnikov Primorske spet izdalo svoje glasilo. Na mestu glavne urednice je Ines Cergol zamenjala Maja Razboršek: »Če nameravamo tokrat Besedo ne le medlo oživiti, temveč ji vdahniti voljo do življenja, trdoživost, mogoče tudi kanček žlahtnosti, jo skratka trdno postaviti na noge, bo zares potrebno zavzeto in dejavno sodelovanje širokega kroga članstva. Vsi bi radi bili obveščeni, zato je prav, da tudi obveščamo«, je v uvodni besedi zapisala urednica. Številka je vsebinsko razgibana, sodelavcev je tudi kar nekaj, med drugim se predstavljajo tudi tri nove članice ZKP: Patricija Dodič, Ileana Vičič Stanca in Darinka Kozinc. Glasilo obsega 16 strani in prinaša vrsto najrazličnejših informacij. Smiselna je na zadnji strani tudi objava seznama članov Združenja književnikov Primorske; do danes jih Združenje šteje 92, med njimi 16 iz zamejstva. Boris Pangerc / AVTOMOBILI Četrtek, 28. junija 2007 15 NAPREDNA TEHNOLOGIJA - Okolju prijazni pogon Toyota stavi na hibridno in prius to izbiro potrjuje Japonska hiša ima v prodaji celo vrsto hibridnih vozil Toyota že dolga leta stavi na hibridni pogon pri svojih vozilih. Od prvega priusa pred desetimi leti do zadnjih dosežkov pri velikih in prestižnih Lexusovih SUV-ih Kogar količkaj zdrami avtomobilska tehnika ali vsaj malo zbodejo ekološke teme, je zagotovo z veseljem prebral vsaj nekaj informacij o priu-su, prvem Toyotinem hibridnem av-tomo bi lu. Prius je kljub svoji napredni tehniki in tehnologiji prihodnosti na pogled povsem običajen družinski avto srednjega razreda; zagotovo je prepoznaven in samosvoj, da pa je tudi eleganten in posebno skladen,ne bi mogli trditi. Dolg je 445 cm, ima med-osno razdaljo 270 cm in je petvratna kombilimuzina z velikimi prtljažnimi vrati; z uporabnim 408-litrskim prtljažnikom, ki ima dokaj visoko dno, a tudi dodatne prostorčke pod pokrovom prtljažnega dna. Potniška kabina je prostorna in zadaj brez težav sedijo trije, ki si ne bodo grizli kolen, dovolj prostora pa je tudi za glave. Voznik se bo najprej pritožil, da je volanski obroč predaleč od rok, sedež previsoko nasajen in premalo oprijemajoč, sklop digitalnih merilnikov pod vetrobranskim steklom pa premalo pregleden oziroma preslabo berljiv. Navaditi se je treba tudi majhne, a priročno postavljene prestavne roči ce, zago tovo pa tudi ve li ke ga informacijskega zaslona na sredini armaturne plošče, kjer lahko vseskozi v realnem času opazujemo shematski prikaz delovanja hibridnega pogona in ki - ob pomoči občutljivosti na dotik - služi tudi kot upravljalnik zračenja in hlajenja (tudi klimatske naprave), avtoradia in potovalnega računalnika. Za doplačilo dobite tudi navigacijski sistem IPA, ki vam pomaga tudi pri parkiranju. Stal vas bo 3.200 evrov, kar je treba dodati skoraj 26 tisoč evrom, kolikor stane hib-rid na li muzina. Po prvem previdnem tipanju in spoznavanju tehnike in tehnologije hibridnega pogona voznik kmalu vozi povsem intuitivno in suvereno; električne in elektronske naprave za-že ne mo s pri tis kom na gumb ( ključ lah ko pus ti mo v že pu), pre stavno ročico pretaknemo v položaj D (ali R) in poho di mo pedal za plin. No bene ga hru pa ni pri tem in če smo to sto rili nežno in je večji akumulator poln, se bomo premaknili neslišno ob pomoči električnega motorja, v nasprotnem primeru se bo (povsem samostojno in samodejno) zagnal bencinski motor. Prius morda vsem ne bo všeč, ima pa svojo osebnost Ker je samodejni menjalnik brezsto-penjski, prius brez pojemka pospešuje do svoje končne hitrosti - seveda ob značilnih "brezstopenjskih" visokih vrtljajih motorja, ki so pri daljšem polnem plinu tudi dobro, celo moteče slišni. Ob polnem plinu bencinskem motorju "pomaga" tudi električni, tako da se moč in navor obeh motorjev seštevata, zmogljivosti pa so več kot le zadovoljive; prius namreč do 100 km/h potrebuje le 10,9 sekunde, največja hitrost pa je elektronsko omejena na 170 km/h. Več kot zadovoljiva je tudi prožnost, saj se prav pri pospeševanju značilnosti obeh motorjev najlepše dopolnjujejo (električni ima največji navor pri najnižjih vrtljajih, bencinski pri nekaj višjih). Ko zaviramo in odvzamemo plin, zaviralna moč oziroma pojemek polni akumulator električnega motorja, tako da je vsesko zi us trez no poln. Za krajše mestne vožnje lahko (s pritiskom na ustrezen gumb) izberemo tudi povsem električni režim vožnje (le do 50 km/h). Priusova zmogljiva elektronika povsem samostojno nadzira in upravlja s hibridnim pogo nom ( in še celo vrs to dru gih na -prav), tako da ni nobene bojazni pred izpraznjenjem akumulatorja, preobremenitvijo motorjev ali izbiro na pač ne ga pogo na. Stran pripravil Ivan Fischer Na ekranu lahko sledimo parkiranju VOLVO - Mednarodna priznanja Za večjo varnost otrok podporna sedežna zračna blazina Volvo od nekdaj slovi po skrbi, ki jo posveča varnosti v svojih vozilih. Švedska tovarna je bila med prvimi, ki je uvedla varnostne pasove in zračne vreče, zadnje čase pa posveča mnogo pozornosti varnosti otrok in nosečnic. Zadnja Volvova varnostna inovacija - podporna sedežna zračna blazina - varuje otroke, ki so za prevažanje v otroških sedežih že preveliki. V kombinaciji s podaljšano napihljivo zaveso, močnejšo strukturo karoserije in varnostnimi pasovi z dvostopenjskim zategovalnikom je ta prva dvo-sto penjska in tegri ra na podpor na bla -zina pred kratkim prejela mednarodno priznanje za unikatno tehnično reši tev, ki otro kom omo goča var no in udobno doživetje vožnje. Volvo so na letošnjem simpoziju za varnost v prometu v kategoriji proizvajalcev avtomobilov s prvo nagrado nagradili sodniki iz Ministrstva za promet, Nacionalne uprave za varnost na glavnih cestah, Avtomobi-lističnega združenja ameriške fundacije za varnost v prometu, Nacionalne fundacije za varne ceste in Oddelka newyorške policije za varnost v pro me tu. »Naš cilj je, da varujemo ljudi. Prejeta nagrada potrjuje naše dosežke na področju varovanja naših najmanjših potnikov, torej naših otrok,« pravi Thomas Broberg, višji svetovalec za varnost pri Volvo Cars. Namestitev varnostnih pasov za otroke različnih višin je pomembna za boljšo namestitev in zaščito. Številne študije so namreč pokazale, da primerna namestitev v kombinaciji s podporno blazino zmanjša abdominalne poškodbe, ki jih povzročajo zdrsi otroka izpod varnostnega pasu. Podatki s terena potrjujejo tovrstne ugotovitve in s tem tudi pomembnost podpornih sedežev in njihove oblike, ki mora ob morebitnem čelnem trčenju pas trdno obdržati čez medenico ali stegna. Učinkovitost podpornih sedežev v primerjavi z uporabo zgolj varnostnega pasu je večja za 31 odstotkov in kar 75 odstotkov večja v primerjavi z ne- uporabo varnostnega pasu. Tako bi upo ra ba podpor nih sede žev za vse otro ke pri mer ne sta ros ti na področju varnosti pomenila velikanski napredek. Volvo se je z namenom, da novi sedež pri bli ža otro kom, posve til tudi njihovim željam. Raziskave, na katerih so sodelovali otroci stari od 4 do 11 let, so pokazale ne kaj pre prek za upo ra bo podpor nih bla zin. Naj pogos -tejša med njimi je ta, da so otroci preveliki in zato raje uporabljajo samo varnostni pas. Podpore ne uporablja- jo tudi za to, ker so sede ži za odra sle navadno udobnejši, poleg tega pa tako otroci izpadejo bolj »odraslo«. Na podlagi navedenega je Volvo sklenil, da morajo podporne blazine postati primerne za večje otroke, hkrati pa jim morajo postati bolj všečne. »Upoštevali smo otrokovo velikost, težo in otroško psihologijo, hkrati pa smo pre ob li ko vali stran sko karoserijo vo -zila in stransko napihljivo zaveso ter tako pri šli do rez ul tata - do ino vativ -nega dvostopenjskega podpornega sedeža«, je še pojasnil Broberg. 1 6 Četrtek, 28. junija 2007 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it ŠTANDREŽ - Na tretjem zasedanju okrožnega sveta končno premostili zaplet Brescia znova predsednik »Spodbujali bomo sožitje« Dosedanji predsednik potrjen s šestimi glasovi večine, podpredsednik odslej David Peterin PODGORA - Drevi Svetniki spet izbirajo predsednika Predsednika bodo nocoj volili še v zadnjih dveh okrožnih svetih, kjer na dosedanjih zasedanjih ni prišlo do dogovora. Ob 20.30 se bodo sestali izvoljeni krajevni svetniki za Podgoro ter za Svetogorsko četrt in Placuto. V Podgori se je prvi poskus izvolitve izjalovil zaradi odhoda desnosredinskih predstavnikov, po katerem je zmanjkal kvorum. Prejšnjemu predsedniku Walterju Ban-delju (Oljka), ki ga podpira sedem svetnikov, se zoperstavlja Domenico Buonavitacola (Upokojenci), za katerega navija pet svetnikov. Tudi tokrat bo v dvorani potrebna prisotnost dveh tretjin izvoljenih, medtem ko bi v primeru tretjega zasedanja zadoščala polovica svetnikov. Isto velja za krajevni svet za Svetogorsko četrt in Placuto, kjer je na prvem zasedanju desnica zapustila dvorano. Jutri bodo podpredsednika izvolili pri Sv. Ani, kjer bo okrožni svet vodil Pierpaolo Silli (FI). Marjan Brescia (Oljka) je bil na torkovem zasedanju novoizvoljenega okrožnega sveta v Štandrežu potrjen na predsedniškem mestu. Zanj je volilo šest prisotnih predstavnikov leve sredine, trije svetniki opozicije pa so volili za Davida Peterina (Oljka). Le-ta je bil nato izvoljen za podpredsednika krajevnega sveta z glasovi večine, medtem ko so predstavniki desne sredine predlagali za to funkcijo Stefana Tau-sellija (Forza Italia). Brescieva izvolitev je bila predvidljiva, saj jo je v prvih dveh zasedanjih preprečilo načrtno pomanjkanje kvoruma. Prvič so Andrea Romoli (Forza Italia) in njegovi zavezniki ostro napadli Brescio in ostale levosredinske svetnike ter zapustili dvorano pred glasovanjem, drugič pa se sploh niso predstavili na sejii. Izvolitve niso mogli preprečiti tudi v torek, kajti pravilnik določa, da je izvolitev predsednika na tretjem zasedanju mogoča že ob prisotnosti polovice izvoljenih svetnikov. »Tokrat ni prišlo do sporov, saj je bilo razprave dovolj v zadnjih dveh zasedanjih. Romolija med drugim tokrat ni bilo,« je povedal Brescia, ki bo v vlogi predsednika štandreškega okrožnega sveta izpeljal že tretji mandat. »Nadaljevati želimo po isti poti, in sicer z vrednotenjem vasi, zagotavljanjem kakovosti življenja občanom in predvsem s spodbujanjem sožitja,« je poudaril Brescia. Med glavnimi temami, s katerimi se bo okrožni svet iz Štandreža spoprijemal tudi v prihodnjih petih letih, je Brescia podčrtal sektor okolja. »Prizadeva- Marjan Brescia BUMBACA li si bomo, da iztržimo od dežele FJK naprave za merjenje kakovosti zraku in hrupa, kot predvideno v načrtu industrijske cone. Naprave bi bilo treba namestiti na različnih lokacijah. V industrijski coni sami, v ulici sv. Mihaela, v Škrljah v Sovodnjah in v ulici Natisone.« Brescia je včeraj čakal tudi na potrditev srečanja s predstavnikom družbe Iris, ki bi morala začeti z gradnjo greznice in obnavljanjem vodovoda na ulici Tagliamento. »V načrtuje le poseg, ki zadeva severni del ulice, mi pa si prizadevamo, da bi ga razširili čez celo ulico,« je povedal predsednik okrožnega sveta. Ne nazadnje je Brescia spomnil, da v Štandrežu načrtujejo nova parkirišča in ovrednotenje dveh vaških trgov. »Za prispevek v višini 1.900.000 evrov smo vprašali deželo FJK, sedaj pa pričakujemo odgovor. 800.000 evrov bi uporabili za parkirne prostore, ostalo pa za popravilo trga pred cerkvijo in pred domom Andrej Budal,« je pojasnil Brescia in dodal, da se okrožni svet zbral SOLKAN - Šabanagicevi se bodo čez mesec dni vrnili v obnovljeno stanovanje Požarišče spet uredili v dom Po tragičnem požaru so ustanove, organizacije, podjetja in krajani organizirali zbiralne akcije in omogočili rešitev socialne stiske revne družine Petčlanska družina Šabanagič iz Solkana se bo čez približno mesec dni lahko ponovno vrnila na svoj dom, ki je v mar-čevskem požaru popolnoma pogorel. Tedaj so šoloobvezni deklici, njun dvajsetletni brat, oče in mati ostali brez strehe nad glavo, po zaslugi hitre akcije donatorjev pa se bodo njihove težave rešile. Požar je za petčlansko družino s skromnimi prihodki pomenil velik udarec: zaposlena je namreč le mati, kot kuhinjska pomočnica dela v novogoriškem Hitu, družinski proračun pa je obremenjen še s kreditom za stanovanje, tako da je družini na mesec ostajalo le po 300 evrov. Po tragičnem dogodku so družini na pomoč priskočili novogoriški Rdeči križ, ki je poskrbel za oblačila in hrano, ter sodelavci iz Hita. Mestna občina Nova Gorica je družini zagotovila začasno bivališče v zasebnih sobah. Kmalu za tem je bilo organiziranih več zbiralnih akcij. S pomočjo medobčinske Zveze prijateljev mladine je bilo v okviru oddaje Spet doma zbranih 7.000 evrov, pri darovanju so se v največji meri izkazali sokra-jani in starši iz solkanske osnovne šole, ki jo obiskujeta deklici. Družina iz Ljubljane je odstopila kuhinjo z gospodinjskimi aparati, sodelavci gospe Radinke pa so nabrali 8.000 evrov ter kupili pralni stroj in sesalec. Do vselitve v nove prostore je Hit družini v brezplačno uporabo ponudil tudi stanovanje, medtem ko je novogoriška občina 12.500 evrov namenila za obnovo strehe. Sredstva za družino je zbiral tudi novogoriški Rdeči križ, ki je daroval 10.000 evrov, nekaj novogoriških podjetnikov pa se je odločilo družini podariti svoje usluge pri obnovi stanovanja. Tudi krajani iz Solkana niso ostali križem rok in so kmalu zbrali opremo za stanovanje. Družina je do požara živela v skromnem bivališču, ki je obsegalo vsega 33 kvadratnih metrov površine. Pred prenovo stanovanja so zato na odboru, ki je bil oblikovan za reševanje stiske družine Šabanagič, predlagali, da bi površine bolj racionalno izkoristili in so v ta namen uredili še del podstrešja. Stanovanje sedaj obsega 70 kvadratnih metrov. Deklici sta tako dobili svojo sobo, družina pa se je še zlasti razveselila samostojne kopalnice. (km) Pred obnovljenim objektom: v sredini mati z deklicama, poleg njih predstavniki donatorjev FOTO K. M. Na odločilnem torkovem zasedanju štandreškega okrožnega sveta BUMBACA na za programskem zasedanju po poletju. Z izvolitvijo na mesto podpredsednika je bil zadovoljen David Peterin, po katerem je bila enotnost leve sredine pri glasovanju dokaz, da bodo vse njene komponente v krajevnem svetu dobro sodelovale. »Menim, da se bom od Brescie lahko marsičesa naučil,« je ocenil Peterin in dodal: »Kar se tiče sodelovanja s svetniki desne sredine, menim, da ne bo čisto enostavno. Kljub temu je bil v torkovi odsotnosti Romolija že storjen korak naprej. Opozicija bi lahko pri glasovanju za podpredsednika odšla iz dvorane in ponovila igrico po-manjaknja kvoruma, ki jo je izpeljala pri glasovanju za predsednika. K sreči so se temu izognili.« Brescia se nad grobimi napadi, ki jih je bil deležen na prvih dveh sejah s strani opozicije, ni pretirano zgražal: »Šokantno je bilo predvsem za tiste, ki ga niso še poznali. Naša kultura nam ne dovoli, da se spustimo na tako nizko raven in reagiramo z istimi besedami. Lahko samo povem, da sem po tistem dogodku še bolj prepričan o potrebi, da vsi skupaj delamo za vas,« je povedal Brescia in zaključil: »Žal je prišlo zaradi napak prejšnje goriške uprave in notranjih sporov do ošibitve leve sredine. Sedaj se bomo morali spoprijeti z dejstvom, da je ravnotežje med levo sredino in opozicijo v Štandrežu večje. Vsi naši svetniki bodo morali skrbeti, da s svojo prisotnostjo na zasedanjih zagotovijo delovanje večine.« Aleksija Ambrosi MARJETICA Skušajo doseči spravo Do dokončnega dogovora še ni prišlo, kaže pa, da se bosta goriški »duši« Marjetice v imenu Demokratske stranke pobotali. Iz torkovega zasedanja občinskega tajništva Marjetice, ki se je prvič sestalo po porazu Oljke na upravnih volitvah, ni še izšlo ime načelnika svetniške skupine Oljke v občinskem svetu, pričakovati pa je, da bo v nekaj dneh prišlo do sporazuma po načelu sorazmerja sil med komponentama stranke. »Na podlagi čim širšega soglasja bomo kmalu določili načelnika skupine v goriškem občinskem svetu, pri tem pa poudarjamo, da želimo spoštovati avtonomijo, ki jo imajo svetniki Oljke pri tej izbiri,« piše občinsko tajništvo Marjetice v tiskovnem sporočilu, ki ga je izdelalo po torkovem sestanku. Po besedah Federica Vidica naj bi izbira še vedno nihala med Giuliom Mosettijem, ki je somišljenik Marjetice 1, in Fede-ricom Portellijem, ki zagovarja stališča Marjetice 2. Kompromis bi bil dosežen, če bi eden izmed njiju dobil mesto občinskega tajnika, od katerega je Mosetti začasno odstopil po županski kandidaturi, drugi pa mesto načelnika skupine v občinskem svetu. Možnosti, da bi Portelli postal občinski tajnik, so omejene, saj bi stranka v kratkem s težavo sklicala nov kongres. Bolj možno bi torej bilo, da bi v primeru dogovora Mosetti ohranil tajništvo, Portelli pa bi bil predlagan za načelnika. »Marjetica 2 je ta predlog predstavila Mosettiju že prejšnji teden. Odločitev je odvisna od njega. Dogovor bi omogočil premirje med dvema komponentama Marjetice, mir pa bi bilo treba še naprej gojit,i« je povedal Portelli, ki med drugim lahko računa na večjo izkušnjo v občinskem svetu, saj je v Bran-catijevi upravi opravljal vlogo predsednika. Za dokončno odločitev bo treba počakati še nekaj dni. Če do torka ne bo prišlo do dogovora, bo vlogo načelnika prevzel Božidar Ta-baj, ki je prejel največ glasov. Med zasedanjem občinskega tajništva Marjetice so prisotni ne nazadnje ocenili napake v zadnjih treh letih upravljanja stranke, ki so privedle do poraza na zadnjih občinskih volitvah. Na dan je prišla potreba po večji jasnosti, skupnih vrednotah, transparenčnosti znotraj stranke in ponovnem vzpostavljanju stikov z ostalimi levosredinskimi silami. »Sestanek je bil konstruktiven. V kratkem bomo organizirali še druga srečanja, kjer bomo kljub različnim občutljivostim, ki nas zaznamujejo, iskali skupno pot do pluralne, odprte in verodostojne Demokratske stranke,« so napisali predstavniki Marjetice. Poleg članov občinskega tajništva stranke se je torkovega zasedanja udeležil tudi pokrajinski tajnik Marjetice Diego Moretti, ki je poročal o torkovem srečanju med deželnimi in po-krajisnkimi predstavniki LD in Marjetice v Rimu. Najkasneje do torka se bodo morali za ime načelnika odločiti tudi izvoljeni svetniki Foruma za Gorico. Danes ob 18.30 se bodo na sedežu revije Isonzo-Soča zbrali Andrea Bellavite, Aleš Waltritsch, Marko Marinčič in Anna Di Gianantonio. »Ni rečeno, da bom jaz načelnik. Dogovorili se bomo na sestanku, sam pa nameravam predlagati metodo rotacije. Petletne obveze bi raje ne imel zaradi svojih obveznosti, če pa ne bo drugega dogovora, bom sprejel mesto načelnika,« je povedal Andrea Bellavite. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 28. junija 2007 17 GORICA - Na pokrajini pogajalsko omizje za rešitev vprašanja tržiške tovarne Ineos a vt tit ■ • • Oživili so dogovarjanje, dopolnilna blagajna ostaja cilj Stališča nekoliko bližja - Gherghettov odbor zasedal v prostorih tovarne Dogovarjanje je ponovno steklo in možnost priznanja dopolnilne blagajne delavcem tržiške tovarne Ineos je spet na obzorju. Po zapletih iz prejšnjih dni, ko so sindikalni predstavniki med srečanjem na sedežu goriške zveze industrijcev zapustili pogajalsko omizje, češ da so pogoji podjetja nesprejemljivi, so včeraj na goriški pokrajini obnovili pogovore med predstavniki delavcev in angleško družbo, ki je lastnik tržiškega obrata. Do soočenja je prišlo po zaslugi pokrajinskega odbornika Marina Visintina, ki je skušal ponovno spodbuditi dogovarjanje med sprtimi stranmi. Srečanje je bilo bistvenega pomena, saj je pravkar zapadel rok 45 dni za sindikalna pogajanja in steklo je obdobje 30 dni za institucionalna pogajanja, ki lahko privedejo le do dogovora o mobilnosti, ne pa do sklepa o dodelitvi dopolnilne blagajne. Na sedežu pokrajine v Gorici so prisotni včeraj preverjali današnji položaj in izmenjali stališča. Vodstvo podjetja Ineos je pojasnilo, da zaradi ovir pri izpeljavi nekaterih operacij izgublja na produkciji, vendar je pripravljeno na dogovor v mejah pogojev, »mimo katerih ni mogoče«, so povedali. Pogoji zadevajo predvsem vsoto odškodnin. Sindikati in delavci zahtevajo vsoto, ki odgovarja 24 mesečnim plačam, podjetje pa je pripravljeno le na izplačilo šestih. Sindikati so podčrtali potrebo po dogovoru v zvezi z dopolnilno blagajno. Vodstvo Ineos bi lahko vprašalo le za enoletno koncesijo, podjetje, ki ga bo nasledilo, pa bo moralo le-to podaljšati še za prihodnji dve leti. Odbornik Visintin se bo v kratkem sestal na štiri oči z vsemi udeleženci pogajalnega omizja, prihodnji teden pa je v programu tudi skupen sestanek, na katerem si prizadevajo, da bodo prišli do oprijemljivih rešitev. »Treba je upoštevati, da pri Ine-osu ni bilo proglašeno krizno stanje, zato je ponovna zaposlitev delavcev težja. Podjetja namreč niso deležna posebnih prispevkov in olajšav, ki jih zakon predvideva v kriznih primerih. Zato je nujno potrebno, da pridemo do skupnega stališča,« je poudaril Visintin. Pokrajinski odbor Enrica Gher-ghette je včeraj zasedal ravno v prostorih tovarne Ineos. Ob koncu zasedanja so se upravitelji srečali z delavci, katerim je predsednik Gherghetta izrazil solidarnost, pa tudi željo, da bo prišlo do dogovora z vodstvom tovarne in do prodaje obrata. Spregovoril je tudi sindikalni predstavnik delavcev Tiziano Pizzamiglio in podčrtal dolžnost podjetja Ineos, da zagotovi pravice delavcev, ki bodo ob službo. GORICA - Trgovci Madriz predsednik Gianluca Madriz je bil imenovan za predsednika zveze trgovcev ASCOM v goriškem okrožju; le-tega so ustanovili na podlagi statutarnih sprememb. Volitve goriškega vodstva zveze so potekale 31. maja in so bili vanj imenovani Federico Ossola, Gianluca Madriz, Elisabetta Lupi, Gianmarco Zotter in Benedikt Kosič za trgovski sektor, Mauro Gubana za turizem in Pio Traini za storitveni sektor. Novi upravni svet se je sestal 22. junija, ko je imenoval Madriza na predsedniško mesto. »Z mojo izvolitvijo je prišlo do generacijske zamenjave brez posebnih travm, v znamenju kontinuitete in dinamičnega dela,« je izjavil Madriz in pozval k sodelovanju z zvezo ASCOM za reševanje goriških težav, izrazil pa je tudi prepričanje, da bo sodelovanje z novo občinsko upravo plodovito, »saj so upravitelji že dokazali občutljivost za potrebe trgovskega sektorja v razvojni perspektivi in znotraj novih evropskih meja«. Predsednik goriške pokrajine Gherghetta nagovarja delavce tržiškega Ineosa. ALTRAN DANES - HIT bo predstavil načrt italijanskim upraviteljem V Gorici o megazabavišču Na to temo bodo razpravljali tudi Romoli, Brulc in Valenčič na prvem delovnem srečanju Danes z začetkom ob 9. uri se bodo na goriški občini sestali župani goriškega somestja v novi zasedbi. Šlo bo za prvo uradno in delovno srečanje Ettore-ja Romolija, Mirka Brulca (Nova Gorica) in Dragana Valenčiča (Šempeter-Vrtojba). Ravno tako danes bo na goriškem sedežu dežele FJK delegacija novogoriš-ke družbe HIT predstavila italijanskim upraviteljem načrt megazabavišča na Goriškem; nameravajo ga zgraditi na slovenski strani in v neposredni bližini meje. Današnje srečanje je režiral slovenski krožek Anton Gregorčič iz Gorice, udeležili pa se ga bodo poleg župana Romolija še predstavniki goriške pokrajine, Trgo- vinske zbornice in dežele FJK. Značilnosti igralniškega in zabaviščnega »mesta v mestu«, pri katerem je drugi partner ameriška družba Harrah's, bo prišel pojasnit predsednik HIT-ove uprave Niko Trošt, ki želi - kot je napovedal na ljubljanski predstavitvi projekta - navezati stike z italijansko stranjo v obojestransko korist. Po Troštovem navajanju bodo v megazabavišču našli zaposlitev predvsem ljudje z obeh strani goriške meje, s posebnim interesom pa gledajo na ronško letališče, ki bo zaradi bližine pisano na kožo potrebam igralniškega kompleksa. Megazabavišče bo med osrednjimi temami tudi današnjega srečanja treh žu- panov, so povedali na goriški občini, saj bodo skupaj analizirali načrt naložbe, vredne 750 milijonov evrov, ki bo globoko posegla v gospodarsko in družbeno tkivo. »Polagali bomo temelje za konkretno in učinkovito sodelovanje treh občinskih uprav, zato da bo od tega imel prednosti ves čezmejni prostor,« so sporočili iz Romolijeve pisarne in dodali, da gre za nadaljevanje že obstoječih sinergij in delovanja mešanih komisij na področjih skupnega interesa - urbanistika, infrastrukture, okolje, turizem -, vendar z novo metodo dela. Poleg megazabavišča bo v ospredju pogovorov popolno odprtje meje po vstopu Slovenije v Schengen. GORICA Usoda stavbe ostaja nedorečena Usoda poslopja pri pevmskem mostu, ki ga zaseda socialni center, ostaja nedorečena. Včeraj je o tem tekla razprava na zasedanju deželnega sveta v Trstu, na katerem je Il-lyjeva odbornica Michela Del Pie-ro odgovarjala na svetniško vprašanje Gaetana Valentija. Kot znano, je Brancatijev odbor tik pred volitvami uradno zaprosil deželo FJK, naj stavbo z uporabniki vred zaupa v upravljanje goriški pokrajini. Dežela je to storila in s tem v zvezi sprejela odlok, ki pa ga je predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta zavrnil. Po njegovih trditvah pokrajine ne zanima vzdrževanje socialnega centra, ima pa v zameno načrt za mednarodno mladinsko središče s hostelom vred, kije kot nalašč za stavbo pri pevmskem mostu. O tem - je povedal Gherghetta - se hoče dogovarjati z goriško občino, brez vnaprejšnjega dogovora o namembnosti poslopja pa je zahteval od dežele, naj odlok prekliče. Dežela je tudi to storila, včeraj pa je odbornica Del Pierova pojasnila, da se dežela ne namerava v prvi osebi angažirati pri vodenju katerega koli načrta za goriško stavbo, da pa je pripravljena sodelovati, če se bosta goriška občina in pokrajina dogovorili o projektu za kulturno, družbeno in okoljsko ovrednotenje kraja. Ni znano, kaj bo s poslopjem, ki je v deželni lasti, in z njegovimi uporabniki po 30. juniju, ko bo zapadla dveletna pogodba, na podlagi katere je občina zaupala stavbo društvu mladih v samoupravo. Deželni svetnik stranke Forza Italia Valenti je sporočil, da z odgovorom Del Pierove ni zadovoljen, saj naj bi v navajanju »pozabila omeniti dokument, s katerim je pokrajina 18. maja letos prosila, naj ji bo poslopje zaupano v upravljanje, in pa dokument z dne 28. maja, s katerim je prejšnja občinska uprava privolila v predajo stavbe pokrajini«. Valenti trdi, da odbornica ni pojasnila, komu sedaj pripada skrb za poslopje, in opozarja, da si dežela ne more oprati rok ter izraziti le splošno pripravljenost na sodelovanje z goriško občino in pokrajino. Dežela mora čim prej sprejeti odločitev, pravi Valenti in predlaga, naj se v stavbi uredi soški muzej ali goriška postaja gozdne straže. GORICA - Predstavitev ljubljanskega grafičnega bienala v palači Attems-Petzenstein Pokrajinski muzeji gledajo na vzhod Letošnji bienale prikazuje osem pogledov na grafiko in bo na ogled med 6. septembrom in 28. oktobrom Pokrajinski muzeji iz Gorice potrjujejo svojo temeljno skrb za vzpostavljanje in negovanje sinergij z državami srednje in vzhodne Evrope. Željo po izmenjavah dokazuje tudi predstavitev 27. izvedbe ljubljanskega Grafičnega bienala, ki je potekala v palači At-tems-Petzenstein v Gorici; ravno tu je do 19. avgusta na ogled razstava grafičnih listov Giovannija Battista Piranesija. Letošnji bienale prikazuje osem pogledov na grafiko. Vsi imajo nekaj skupnega, in sicer reproduktibilnost, ki je povezovalna nit osmih razstav. V teh predstavlja Mednarodni grafični likovni center (MGLC) razne zvrsti, od tradicionalne grafike do tiskane umetnosti, videa, fotografije, računalniške in spletne umetnosti. Osrednja bienalska razstava Razvezane oči nemira predstavlja ustvarjalce raznih generacij, ki so zaznamovali umetnost zadnjih desetletij; njihova dela bodo na ogled v galeriji MGLC, po zasebnih stanovanjih v Ljubljani, v katalogu bienala ter javnem in medijskem prostoru Slovenije. Tradicija grafičnih bienalov je tudi predstavitev nagrajenca z večjo osebno razstavo na naslednji prireditvi; trienal Poli/Grafica de San Juan iz Portorika je bil prejemnik nagrade 26. grafičnega bienala in bo na ogled v letošnji izvedbi manifestacije. Grafični bienale računa tudi na šest spremljevalnih razstav, ki zajemajo izbor od prvih grafik v času slovenske moderne do avtorskega stripa. Bienale, ki bo potekal med 6. septembrom in 28. oktobrom letos, so v Gorici predstavile avtorica osrednje razstave Breda Škerjanec, dalje avtorica razstave 3.500 cm2 Jadranka Ljubčič in Helena Podgorelec iz MGLC; v imenu gostitelja je spregovoril kustos Pokrajinskih muzejev Saša Quinzi. (Ale) Palača Attems-Petzenstein na Kornu, sedež Pokrajinskih muzejev, osrednje muzejske ustanove v Gorici BUMBACA 1 8 Četrtek, 28. junija 2007 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Delovanje perifernega sedeža je lani stalo devet milijonov evrov Milijonska naložba za razvoj goriškega pola Videmske univerze Univerzitetno središče bo zaobjelo vrsto objektov v mestu, izdelan preliminarni načrt Palača Alvarez, goriški sedež Videmske BUMBACA Za razvoj svojega goriškega pola je Vi-demska univerza lani namenila devet milijonov evrov, s finančno pomočjo Fundacije Goriške hranilnice in dežele Furlanije-Ju-lijske krajine pa tečejo priprave za uresničitev pravega univerzitetnega središča, ki bo zaobjel poleg palače Alvarez še center Stella matutina (s kinom vred), palačo Lenassi (čakajo na denar za opremo), bivšo šolo Fermi, halo tehničnega inštituta Galilei in območje nekdanjega samostana sv. Klare. Do danes je bil izdelan preliminarni načrt, trenutno pa se tehniki spopadajo s pridobivanjem dovoljenj (na primer spomeniškega varstva). Akademski senat in upravni svet Videmske univerze sta odobrila konsolidira-no bilanco lanskega leta, ki znaša okrog 149 milijonov evrov; upravni presežek znaša 12,8 mijonov evrov in se je v primerjavi z letom 2005 zvišal za 3,6 milijonov evrov. Rezultate poslovnega leta je včeraj predstavil rektor Furio Honsell, kije med drugim opozoril, daje način državnega financiranja oškodoval Videmsko univerzo. Po njegovi oce- ni so državni prispevki neprimerno porazdeljeni, saj ne upoštevajo zaslug, temveč slonijo na dotrajanih pozicijah, ki nagrajujejo starejše univerze, zapostavljajo pa mlajše z večjim potencialom in dinamično silo. Po rektorjevem navajanju je Videmsko univerzo posebej prizadel t.i. dekret Bersani, ki je postal zakon št. 248/2006 in po katerem je morala univerza v lanskem letu »vrniti« državi 400 tisoč evrov. Pri orisu lanskih aktivnosti je rektor poudaril, da goriški sedež univerze obiskuje preko dva tisoč študentov in da so za goriške potrebe v lanskem letu porabili devet milijonov evrovb; denar so namenili pokrivanju stroškov za osebje, dalje za suplence in začasne delovne pogodbe, za tutorje ter za delovanje didaktičnih in znanstvenih struktur. Leto 2006 je bilo med drugim prelomno za razvoj goriškega pola Videmske univerze, saj so s finančno pomočjo Fundacije Goriške hranilnice in dežele FJK stopile v živo priprave na uresničitev kampusa, v katerega bodo investirali preko štiri milijone evrov. ŠEMPETER - Bolnišnica pridobila novi aparaturi za kardiološki oddelek Protokol o sodelovanju z Gorico V Šempetru se bodo specializirali za obravnavo miokardnih infarktov, v Gorici pa bodo razvijali tehnologijo spodbujanja srca Kardiološki oddelek šempetrske bolnišnice je bogatejši za dva sodobna ultrazvoka, ki bosta omogočala sodobnejšo in kakovostnejšo diagnostiko. »Z nabavo teh dveh aparatov smo na kardiološkem oddelku zaokrožili diagnosticiranje in zdravljenje na področju srčno-žilnih bolezni,« je izjavil direktor Darko Ziberna. Prednosti prvega aparata so v njegovi prenosljivosti, saj je manjši od običajnega prenosnega računalnika, poleg običajnih načinov pregledovanja srca omogoča tudi tkivni dinamični prikaz, ki je primeren pri analizi sprememb hitrosti v izbranem delu srčne mišice. Ker je prenosljiv, omogoča zdravniku, da pregled opravi ob bolnikovi postelji. Aparat velja 35.000 evrov, sredstva za nakup je bolnišnici omogočila družba Salonit iz Anhovega. Drugi aparat pa zmore prikaz tridimenzionalne slike v realnem času, vključno s prikazom gibanja krvi v srčnih votlinah. »Ta lastnost ga uvršča v vrh glede tehnološke dovršenosti med ultrazvočnimi aparati,« pojasnjuje predstojnik internistične službe v bolnišnici, Matjaž Klemenc. Aparat, ki je vreden 208.000 evrov, je bolnišnica kupila z lastnimi sredstvi. Enega izmed starejših modelov ultrazvočnega aparata - gre za dvajset let staro napravo -pa je bolnišnica podarila Univerzi v Novi Gorici. Ob uvedbi nove študijske smeri Instrumentacija na Univerzi v Novi Gorici bo študentom tako omogočen praktičen prikaz delovanja ultrazvočnih aparatov. Na področju kardiologije v okviru programa Interreg šempetrski kardiologi sodelujejo s kolegi v Gorici, primarija kardiologije v obeh bolnišnicah namreč skupaj pripravljata protokol, ki bo pomagal pri obravnavi bolnika z bolečino v prsnem košu. »V dolgoročnem smislu želimo doseči, da bi določena bolezenska stanja obravnavali enotno za celotno področje. Pri nas bi se specializirali za obravnavo miokardnih infarktov, na sosednji strani pa bi razvijali tehnologijo spodbujanja srca. Na področju kardiologije bi radi dosegli delitev dela tako, da bi se vsaka stran izpopolnila na ožjem področju, ki pa bi ga spravili na najvišjo raven kakovosti, tako v kliničnem kot v raziskovalnem delu,« pojasnjuje Klemenc in dodaja, da za uresničitev naštetega bo treba odpraviti meje v glavah, ki ostajajo kljub odpravi meja med državama. »Tudi to bomo morali počasi preseči. S prvim marcem smo pri nas začeli z invazivno koronarno diagnostiko. Ko bomo laboratorij tako izpopolnili, se bomo s sosednjo bolnišnico lahko pogovarjali v začrtani smeri, do tedaj pa nas ločujeta še kakšni dve do tri leta,« zaključuje Kle-menc. (km) Matjaž Klemenc z enim od novih aparatov FOTO KM. V Vrtojbici poginile ribe Civilna zaščita občine Šempeter-Vrtoj-ba opozarja, da je včeraj v dopoldanskem času v predelu potoka Vrtojbica poginilo 295 rib (oz. petnajst kilogramov). Inšpekcijske službe so takoj odvzele ustrezne vzorce vode in rib ter jih poslale v analizo, saj vzrok onesnaženja včeraj še ni bil znan. Odgovorni naprošajo občane, naj ne uporabljajo vode iz Vrtojbice za zalivanje vrtov, niti ne za pranje avtomobilov, saj je vodostaj že tako nizek in se onesnaženje tako hitreje širi. (km) Dekanija o megazabavišču Štandreška dekanija prireja vsem odprto srečanje o vprašanju gradnje igral-niškega megazabavišča, in sicer jutri ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici. Spregovorili bodo gostje iz Nove Gorice, ki se s to temo že dalj časa ukvarjajo, dogovarjali pa se bodo tudi o konkretnih korakih za mobilizacijo javnosti. O jusih na Goriškem Agrarna skupnost jusov-srenj iz tržaške pokrajine prireja srečanje o skupni lastnini na temo Jusi na Goriškem, ki bo potekalo jutri ob 20. uri na sedežu društva Hrast, na trgu Sv. Martina v Doberdobu; govorila bosta Walter Deve-tak, tajnik Jusa Vrh, in Marco Leghissa, predsednik Agrarne skupnosti. Poletno središče ZSKD Poletno središče Zveze slovenskih kulturnih društev iz Gorice bo namenjeno otrokom in naraščajnikom od 6. do 13. leta starosti. Potekalo bo od 16. do 27. julija med 7.30 in 13.30 v prostorih osnovne šole Fran Erjavec v Štandrežu; predvideni so tudi izleti in posebne dejavnosti. Sprejeli bodo največ 45 udeležencev, za katere so pripravili bogat vzgojno-izobraževalni program, ki ga bo vodilo ustrezno število animatorjev in vzgojiteljev. Prijave sprejemajo na sedežu ZSKD v Gorici, korzo Verdi 51/int, med 9. in 13. uro (tel. 0481531495). Baklada v Trnovskem gozdu Z vraževernim praštevilom sedemnajstih članov se je SPDG v soboto prejšnjega tedna udeležilo nočne baklade v Trnovskem gozdu. Pohod prirejajo na Trnovski planoti že nekaj let v tednu najkrajših noči s spominom na čase, ko so se gozdarji in šolarji odpravljali z leščer-bami na delo ali v šolo. Dolžina je primerna: štirje kilometri v vsako smer z Lokev na Lazno do planinskega doma in nazaj. Letos se je hoje v dolgi kači -zaradi požarne nevarnosti po cesti in ne po stezi - udeležilo stodeset pohodni-kov vseh starosti. Na Lazni so jih nekaj pred polnočjo poleg čaja dočakali jota s klobaso, prijetna glasba in pevski zbor iz Grgarja; prostemu kramljanju je sledila vrnitev na Lokve skozi gozd. GORICA - Vzporedno s poletnim središčem slovenskega dijaškega doma poteka športna šola Na adrenalinskih pustolovščinah Preizkušajo se v manj običajnih športnih zvrsteh, popeljali pa so jih tudi z raftom po Soči, s Krti v kraške globine ter na planinsko doživetje na Veliki vrh in Kucelj Udeleženci prvih dveh tednov športne šole, ki poteka vzporedno s poletnim središčem dijaškega doma, se lahko že ponašajo z vrsto pustolovskih podvigov, kot je razvidno z gornjih posnetkov. Pod vodstvom Roberta Makuca in s pomočjo Andreja Fajta so se preizkušali tako v klasičnih športnih zvrsteh kot tudi v manj običajnih, kot je na primer ho- kej, nekateri dnevi pa so bili namenjeni dejavnostim, za katere med letom nimajo priložnosti. Navdušenje in adrenalin sta sprožila spust z raftom po Soči in s Kraškimi krti v zemeljske globine. V Kraljico Krasa je skupino športnih šolarjev pospremila izkušena skupina jamarjev - poleg predsednika krtov Stan- Na levi s Kraškimi krti po spustu v Kraljico Krasa, desno pa med plezanjem po drevesih v adrenalinskem parku na Nevejskem sedlu FOTO R.M ka Kosiča še Edi Gergolet, Damjan Vižintin, Dario Legiša, Angelo Bencina in Marjan Grillo -, na soško pustolovščino pa sta jih popeljala Robert in Bojan Makuc. Rečni tok je ponujal dobre pogoje za vožnjo z raftom, od starta z brega pri goriškem sejmišču do cilja pri Sovodnjah so se spustili tudi po brzicah. Tudi pohod na Veliki vrh in na Kucelj je bil kljub muhastemu vremenu lepo doživetje. Med 40-kilometrskim kolesarjenjem po Krminskem so se pri Koprivnem preizkusili v golfu pod vodstvom kalifornijskega inštruktorja, niz pustolovščin pa so okronali z obiskom adrenalinskega parka na Nevejskem sedlu. Primerno opremljeni so se seznanili s plezalnimi veščinami in se spopadli s štirimi zahtevnost- nimi stopnjami adrenalinskih vaj; skoraj vsi so dosegli rdečo, najbolj zahtevno stopnjo, kar jim je bilo v posebno zadoščenje. Po enotedenskem premoru, saj pravkar poteka kolonija v Gorjah pri Bledu, se bo športna šola prihodnji teden vrnila v dijaški dom, posvečena pa bo tradicionalnim panogam in sprostilnim dejavnostnim. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 28. junija 2007 19 ŠMARTNO - Likovna in fotografska razstava Lekarne Izumrla vas z nemim čarom Razstavlja tudi član Skupine 75 V okviru tradicionalnega briškega praznika češenj izpred kakega tedna so v Hiši kulture v Šmartnem postavili zanimivo likovno in fotografsko razstavo, ki je posvečena Slapniku, ljubki briški vasici v severnem delu goriških Brd, ki že nekaj let sameva, saj so jo zadnji prebivalci zapustili pred nekaj desetletji. Zapuščena vasica pa se lahko ponaša z izjemno zanimivo kmečko arhitekturo, ki je v zadnjih letih naletela na pozornost številnih obiskovalcev, zlasti še iz vrst umetnikov in ljudi, ki v osamljenem zidovju najdejo svojevrstno nemo sporočilnost. Zamisel o razstavi se je porodila pri novoustanovljenem društvu briških likovnih ustvarjalcev Dablo iz Šmartnega, ki je k pobudi privabilo dober ducat likovnikov in dva fotografa. Priredili so slikarski ex tempore, ki je navrgel kakih štirideset slikarskih in fotografskih del. Kot je na ob odprtju povedala etnologinja Katja Kogej, nam vasica Slapnik, pa čeprav izumrla, obuja posebna čustva s svojo skrivnostnostjo in nemim pričevanjem časov, ki jih ni več. S svojimi posnetki se je na razstavi predstavili tudi član goriškega fotoklu-ba Skupina 75 Boris Prinčič, ki je v objektiv ujel številne utrinke in tihožitja zapuščenih kmečkih kuhinj, »mazatov«, shramb, delavnic, razpadajočih stopnišč in »gankov«. Odprtja razstave se je udeležil briški župan Franc Mužič, iz kulturne prireditve pa sta izšla sporočilo in želja, da mora Slapnik zaživeti, nikakor pa ne sme pasti v roke brezvestnežev in špekulantov. V Šmartnem sta na ogled še dve razstavi: v Slikarski hiši so razstavljena dela Mednarodnega bienalnega likovnega natečaja osnovne šole Dobrove Češnje od cveta do..., medtem ko v briški hiši razstavljajo zibelke. Na ogled so do srede avgusta. (vip) Pevska dobrodošlica ob odprtju razstave, posvečene briški vasi Slapnik FOTO VIP GORICA - Nocoj Zapiski na črtovju »Zapiski na črtovju« je naslov zadnje prireditve letošnjih Snovanj, ki jih je v pomladnih mesecih pripravil goriški center za glasbeno vzgojo Emil Komel v sodelovanju z ArsA-teljejem. Namenjen je prikazu sedanje podobe glasbenega ustvarjanja v našem prostoru. Osem skladb na programu, med katerimi so tudi prve izvedbe, je nastalo izpod peresa glasbenikov, ki se poklicno ali ljubiteljsko posvečajo skladateljevanju: Sonia Magris Sirsen, Andrej Bratuž, Andrej Pegan, Marjan Mlakar. Med njimi so tudi mlajše sile, ki preizkušajo prve korake v ta vabljivi svet: Patrick Quaggiato, Tatjana Jercog, Igor Zubin. Izvajalci so solisti in komorne skupine ArsAteljeja (Ana Černic, Eugenio Bernes, Marcello Cassese, Martina Gereon, Mirko Ferlan, Matej Santi, Fabio Devetak, Miha Što-kelj), ki se jim bo prodružil kvartet študentov tržaškega konservatorija (Tommaso Bisiak, Francesca Sarpi, Valentina Sbicego, Cristian Cosolo). Zanimiva in za naš prostor nevsakdanja prireditev, ki bo tudi povezala ustvarjalne sile ob meji, bo nocoj ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v go riš kem grajskem naselju. DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALL'ORSO BIANCO (Tavasani), korzo Italia 10, tel. 0481-531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481482787. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 19.50 -22.20 »Transformers«. Dvorana 2: 17.00 - 18.45 - 20.20 » -I Fantastici 4 e Silver Surfer«; 22.10 »Hostel: parte II« (prepovedan mladim pod 18. letom). Dvorana 3: zaprta. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Il destino nel nome«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Mio fratello e figlio unico«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Ocean's 13«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 19.50 -22.30 »Transformers«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 » -I Fantastici 4 e Silver Surfer«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 »Ocean's Thir-teen«;22.10 »Hostel: parte II« (prepovedan mladim pod 18. letom). Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.20 »The Messenger«. Dvorana 5: 16.50 »TMNT: Teenage Mutand Ninja Turtles«; 18.20 - 20.10 -22.00 »Porky College 2«. KR MIN NA DVORIŠČU OBČINSKEGA GLEDALIŠČA: 21.15 »Il 7 e l'8«. NOVA GORICA: 18.00 »Pirati s Karibov: Na robu sveta«; 21.00 »Pirati s Karibov: Na robu sveta«. 9 Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so opravili redni natečaj in ki so naknadno dosegli specializacijo za poučevanje podpornega pouka ter se želijo vključiti v posebne sezname za podporni pouk, da morajo do 3. julija 2007 vložiti prošnjo, naslovljeno na urad, ki upravlja posamezne natečaje. Podrobnejša pojasnila in dopise s potrebnimi obrazci so dosegljivi na tajništvih šol. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so vložili prošnjo za pogojno vključitev v bivše permanentne lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje ali specializacijo za podporni pouk, naj do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Prošnjo, katere obrazci so na spletni strani ministrstva za javno šolstvo, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v ul. Rismondo, 6 v Gorici. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. S Izleti DRUŠTVO UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA, ki prireja v soboto, 30. ju- DOBERDOB - Dobrodošel in koristen dar Zadružne banke Vrtec dobil stroj Domača hranilnica je priskočila na pomoč osebju, ki je končno prišlo do svoje naprave za fotokopiranje Otroški vrtec v Doberdobu razpolaga končno z lastnim fotokopirnim strojem, ki ga je darovala Zadružna kreditna banka Doberodob Sovod-nje. Poleg rednih letnih prispevkov društvom, ki delujejo na njenem področju, priskoči domača hranilnica na pomoč tudi krajevnim ustanovam, ki imajo izredne potrebe. Letos je na prošnjo Odbora staršev večstopenjske šole Doberdob razveselila tako starše in malčke vaškega vrtca, predvsem pa učno in neučno osebje, ki se je mo ra lo za upo ra bo fotoko pir ne ga stroja obračati na bližnjo osnovno šolo. Predsed ni ku Zadružne ban ke Da-riu Pericu, ki je obis kal vrtec, so se za koristni dar zahvalili predstavnici staršev in vsi obiskovalci vrtca. Dario Peric z doberdobskimi otroki in predstavnicama staršev nija, celodnevni izlet na Ptuj in v njegovo okolico, obvešča, da bo avtobus ob 5.40 v Gabrjah, ob 5.50 na Poljanah, ob 6. uri v Doberdobu, ob 6.15 v Jamljah in ob 6.25 v Sesljanu. Še je razpoložljivih nekaj mest, za prijavo ali informacije pa se zainteresirani lahko obrnejo na Miloša Devetto na tel. 0481-78121. SPDG vabi 1. julija na Briceljk (2346 m). Izlet v priredbi s PD Nova Gorica je zahteven in zato primeren za vešče in hoje vajene planince; informacije na tel. 333-1581015 (Dino). Društvo nadalje obvešča, da bo od 28. do 30. julija planinski izlet na Mont Emilius (3559 m) in Mont Avic (3006 m) v Dolini Aos-te. Obvezna prijava samo do 30. junija; informacije na tel. 0481-882079 (Vlado). Čestitke V Pevmi praznuje dragi MARJAN okroglih 60 let. Vse najboljše in najlepše mu iz srca želijo Karin, Denise, Vittorio in Silvana. I!3 Obvestila AŠKD KREMENJAK iz Jamelj vabi na občni zbor v petek, 6. julija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih gostilne Pahor v Jamljah. AŠZ JADRAN obvešča, da bo občni zbor društva v petek, 6. julija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorani Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Poleg običajnih točk dnevnega reda bodo tudi odločali o spremembi sedeža društva. CARITAS v Gorici zbira prijave za civilno službo v Italiji in tujini za mlade med 18. in 28. letom starosti; informacije v goriškem sedežu, ul. Vittorio Veneto 74, tel. 0481-531847 do 12. julija. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE sporoča šolam in drugim zavodom, da so odložili rok za izročitev prošenj, na podlagi katerih dodeljujejo prispevke vzgojnim pobudam v prihodnjem letu. Sprva določeni rok, ki bi zapadel 29. junija, je bil preložen na 13. julij letos; informacije nudijo na novem sedežu Fundacije v ulici Carducci 2 v Gorici med 8.15 in 13.15. KNJIŽNICA FEIGEL obvešča, da bo do 14. septembra odprta po poletnem urniku: vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure. Knjižnica bo zaprta za dopust od 13. do 24. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo zaprta za dopust od 2. do 16. julija. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 2. julija, ob 19. uri v prvem in v drugem sklicu ob 19.30 v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici (ul. I. Gruden 35, nasproti cerkve). STRAN KA SLOVEN SKA SKUP NOST vabi vse člane deželnega sveta in pokrajinskih svetov za Trst in Gorico, vse izvoljene predstavnike SSk ter vse člane področnih sekcij SSk na organi-zacijsko-programsko konferenco, ki bo v petek, 29. junija, ob 15.30 v agri-turizmu Lupinc v Praprotu. SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES -Konferenca za Italijo vabi v nedeljo, 1. julija, ob 11.30 k maši v oglejski baziliki, kjer se bo začelo srečanje v Italiji živečih Slovencev; srečanje se bo nadaljevalo v gostilni Ca' Tullio na poti za Gradež; predviden je kulturni program ob udeležbi predstavnikov državne in deželne vlade. ZCPZ Trst pripravlja raziskavo o cerkveni glasbi med Slovenci v Italiji od 1900 dalje. Prosijo za pomoč zborovodje, organiste, skladatelje in organizatorje, da jim posredujejo podatke po tem vzorcu: ime in priimek; datum in kraj rojstva; ime staršev izobrazba, poklic, delo; glasbena izobrazba in glasbeno delo. Podatke naj pošljejo do 30. junija na naslov: ZCPZ, ul. Donizetti 3, 34133 - Trst. ZSKD prireja poletno središče za otroke in naraščajnike od 6. do 13. leta starosti v prostorih osnovne šole Fran Erjavec v Štandrežu od 16. do 27. julija med 7.30 in 13.30 uro; vpisovanje na sedežu ZSKD Gorica, korzo Verdi 51/int, tel. 0481-531495 med 9. in 13. uro. ŠEMPETRSKA ŠAGRA bo ob praznovanju sv. Petra in Pavla v petek, 29. ju- nija, in na Petrovo nedeljo, 1. julija: 29. junija ob 19. uri praznična maša v cerkvi sv. Petra v Šempetru; ob 20. uri monokomedija Evangelij po Čušinu in ob 21. uri družabno srečanje na dvorišču župnijskega urada v Šempetru; 1. julija ob 8. uri maša v cerkvi sv. Petra; med 9. in 12. uro tržnica ter med 9. in 10. uro mimohod ljudskih noš na šempetrskem placu; ob 10. uri maša v cerkvi sv. Petra; med 17. in 22. uro 1. Ples na brjarju in nastop folklorne skupine Gartrož iz Nove Gorice na šempeterskem placu. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ v tržaški pokrajini vabi na srečanje o skupni lastnini »Jusi na goriškem« v petek, 29. junija, ob 20. uri na sedežu društva Hrast, trg Sv. Martina - Doberdob. Na večeru bosta spregovorila Walter Devetak, tajnik Jusa Vrh in Marco Leghissa, predsednik Agrarne skupnosti. 0 Prireditve 37. ŠTEVERJANSKI FESTIVAL med borovci župnijskega parka v Števerja-nu bo v petek, 6. julija, ob 20.30, drugi tekmovalni večer bo v soboto, 7. julija, ob 20.30, finalni del festivala pa v nedeljo, 8. julija, ob 17.30. DRUŠTVO TRŽIČ vabi na koncert glasbene skupine Blek Panters v nedeljo, 1. julija, ob 21. uri na trgu Republike v Tržiču. Koncert sodi v sklop pobud »Monfalcone estate«. »MONFALCONE ESTATE« v organizaciji občine Tržič: še danes na ogled zeleni škuner »Catholica«; 29. junija (trg Republike) ob 20.45 »Onde Mediter-ranee« nastopi plesnih šol; od 29. junija do 1. julija (Marina Julia) ob 21. uri »Onde Mediterranee - Onde Road« »La magia del teatro di strada«; 30. junija (trg Falcone e Borsellino) ob 21. uri »Lettere Mediterranee« srečanje z Monijem Ovadio. NA HITOVI POLETNI PLAŽI v Novi Gorici bodo v organizaciji Mladinskega centra Nova Gorica gledališke in lutkovne predstave za otroke: 30. junija, ob 18. uri ulične predstave iz niza Ana Desetnica; 7. julija, ob 10. uri gledališče Kuc Kuc ; 14. julija, ob 10. uri Pi-cko in Packo, kulturni zavod Kult; 21. julija, ob 10. uri potujoče gledališče Pro Fortis; 28. julija, ob 10. uri potujoče gledališče Pro Fortis; informacije na tel. 003865- 3334021 (Vanja Peršolja). OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo lutkovna predstava v petek, 29. junija, ob 17.30 na sedežu KD Jezero v Doberdobu in ne v centru Gradina, kot napovedano. V MODRA'S DVORANI na sedežu društva Jezero v Doberdobu (Rimska ulica 25) bo v sredo, 4. julija, ob 20.30 predavanje z naslovom Mont Blanc - potopis do strehe stare Evrope. Večer bodo vodili Claudio Peric, Maurizio Peric in Goran Ruzzier. ZSKD, »Unione societa corali« del FVG, Glasbena Matica, RAI - Deželni sedež za FJK - Slovenski program vabijo na glasbeni večer Zasul si me z zvezdami-Pavletu Merkuju ob 80. jubileju v torek, 10. julija, ob 21. uri na Devinskem gradu (v primeru slabega vremena bo prireditev v Kulturnem domu v Gorici). Predprodaja vstopnic: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. San Francesco 20, Trst (tel. 040-635626); korzo Verdi 51, Gorica (tel. 0481531495) do torka, 10. julija od 9. do 13. ure. ŠTANDREŠKA DEKANIJA vabi na srečanje o perečem vprašanju širitve igralništva pred vrati naših domov v petek, 29. junija, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Michela Formi-cola vd. Di Dato iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 10.00, Ferruccio Bernar-dinis v cerkvi pri Madonini in na pokopališču v Ločniku; 11.30, Luigia Gratton vd. Medessi iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah. DANES V GABRJAH: 11.00, Irma Per-narcic vd. Devetak (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.45) v cerkvi in na pokopališču. DANESVTRŽIČU: 10.00, SilviaMoimas vd. Cumero iz bolnišnice v cerkev sv. Nikolaja in na pokopališče. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Ren-zo Dassi v cerkvi in na pokopališču. 20 Četrtek, 28. junija 2007 ITALIJA / TURIN - Valter Veltroni s čustvenim programskim govorom sprejel kandidaturo za liderja demokratske stranke Ne nostalgije za preteklostjo, ampak stranka z voljo po prihodnosti Demokratska stranka mora biti odprta državljanom in vsem zagotoviti enake možnosti Walter Veltroni, rimski župan, ki prevzema vodstvo Demokratske stranke ANSA TURIN - »To je stranka, ki bo spremenila Italijo«. Čustveni naboj, ki ga je Walter Veltroni namenil posegu, s katerim je sprejel kandidaturo za liderja demokratske stranke, kar ga obenem že sedaj določa za Prodijevega naslednika, je res enkraten. Rimski župan je govoril o drugačni politiki, ki skrbi za okolje, za medgeneracijske odnose, za izobraževanje, za varnost državljanov, obenem pa se je dotaknil vseh vprašanj, ki so v zadnjih mesecih na dnevnem redu italijanske politike, predvsem pa leve sredine: odprava privilegijev, zmanjšanje števila članov parlamenta, sprememba volilnega zakona, tudi z referendumom, če tega ne naredi parlament (»Nedopustno je, da en sam senator pomeni več kot milijoni volilcev«), zmanjšanje davkov, kajti le tako bo mogoče prepričati vse, da uredijo svoje odnose z davčno upravo... In dotaknil se je pekoče teme priseljencev: »Nihče ne sme označiti za rasista očeta, ki je zaskrbljen za hčer v mestni četrti, ki je ne prepozna več,« je dejal in opozoril na povezanost med integracijo in legalnostjo, pa tudi med večkulturnostjo in varnostjo. Italija potrebuje torej novo družbeno ureditev in vsi morajo imeti enake možnosti: danes ima otrok staršev z univerzitetno izobrazbo sedemkrat večjo možnost, da dokonča univerzo, kot otrok iz delavske družine. Tako kaže statistika in to statistiko je treba spremeniti, kajti vsi imajo pravico do enakih možnosti. In nedopustno je,da v Italiji konča univerzo 8 odstotkov študentov manj od poprečja razvitih držav. In tudi v zvezi z davki je Veltroni demitiziral običajno uradno resnico: s trditvijo, da je davčni utajevalec enako kriv kot javni uslužbenec, ki ne opravlja dela, za katero je plačan, je Veltroni odprl nov pogled na pravice in dolžnosti državljanov, ki ne gre več samo v eno smer. Kandidat za predsednika Demokratske stranke razmišlja široko in ob nobenem problemu se ne zaustavlja pri črno-beli tehniki. Seveda, bilo je tudi nekaj politike. Absolutna podpora Romanu Prodiju in njegovi vladi ter brezpogojno priznanje delu, ki ga je naredila, zahvala Fassinu in Rutelliju za podporo ter promoviranje Franceschinija za drugega človeka v novi stranki. Logično, kajti, če bo lider človek iz vrst Levih demokratov, bo njegov namestnik človek iz vrst marjetice. Ampak to je tudi problem, s katerim se bo moral soočiti Veltroni: jasno je, da tudi stranka za prihodnost ne bo mogla mimo preteklosti. POKOJNINE - Prekinitev pogajanj Računsko sodišče ne pomaga sindikatom Nujna revizija pokojninskih količnikov - Škandalozno utajevanje Luigi Angeletti, Raffaele Bonanni in Guglielmo Epifani na nočnih pogajanjih z vlado ANSA RIM - Po desetih urah pogajanj se je v noči na sredo prekinilo soočanje med vlado in sindikati o pokojninskem sistemu. Do prekinitve je prišlo zaradi zahteve voditeljev Cgil, Cisl in Uil, naj vlada uvede denarno nagrado v zameno za zvišanje upokojitvene starosti čez sedanjo mejo 57 let. Vlada je sprejela predlog o nagradi za tiste, ki bi šli v pokoj po 58. letu starosti, vendar je hkrati zahtevala, naj sindikati pristanejo na nadaljnje postopno dvigovanje upokojitvene starosti. Tega pa Epifani, Bonanni in Angeletti niso sprejeli in tako so se pogajanja prekinila, kdaj se bodo nadaljevala, pa ni znano. Včeraj so se zato vrstila neformalna srečanja, tudi s skrajno levimi strankami koalicije, ki so še bolj zahtevne kot sindikati, medtem ko je vladni glasnik Sircana povedal, da vlada pripravlja nove predloge za izhod iz zastoja. Naj dodamo, da je Prodi v začetku leta napovedal, da bodo pogajanja o posegih v pokojninski sistem končana do konca marca. O pokojninah se je včeraj izrazilo tudi računsko sodišče, kije predstavilo splošno letno poročilo o državnih financah, v katerem je sprožilo alarm glede nadzora nad javno porabo. Glede pokojnin so sodniki opozorili, da je nujna periodična revizija količnikov za pokojnine, ki je temeljna za stabilnost sistema, saj se bo v nasprotnem pomenu povečal delež pokojninskih stroškov v bruto domačem proizvodu. Višji davčni priliv od predvidenega (t.i. zakladček), če sploh obstaja (tukaj računski sodniki izražajo dvome), ne bi smel v potrato za kritje večje proračunske porabe. Še posebno, ker je zelo težko ugotoviti, koliko časa bo trajal večji priliv od boja proti davčnemu utajevanju, dodaja sodišče in ob tem ostro kritizira škandalozno utajevanje davkov, ki je v Italiji največje v vsem zahodnem svetu. Med pozitivne točke računski sodniki uvrščajo javne račune, ki se zaenkrat izidejo, vendar »zgolj na račun močne zaostritve davčnega pritiska, ki ni bil ne programiran ne predviden«. Pozitiven je tudi poskus ministra Padoe Schioppe za preureditev poglavij javne bilance, da bi postala bolj pregledna, ugotavljajo sodniki, za katere so najbolj kritične postavke javne porabe zdravstvo, državni uslužbenci in pokojnine. Zgrešeno pa je posplošeno varčevanje pri sodnem sistemu, ker to »razorožuje državo in paradoksalno favorizira korupcijo in nečedne posle«. V Italiji je sicer še naprej preveč korupcije in nezakonitosti, kar se izraža v potrati in nezakonitih prilaščanjih na račun državne blagajne, še opozarjajo računski sodniki. ALITALIA - Nove težave na obzorju Ruski Aeroflot se dokončno umika RIM - Konzorcij Aeroflot - Unic-redit se umika: ruska letalska družba se ne poteguje več za prevzem italijanskega prevoznika Alitalie. Ze v prejšnjih dneh je bilo več namigov, včeraj pa je prišlo do uradne potrditve. Za italijansko letalsko družbo se torej sedaj poteguje samo še naveza Air One - Intesa San Paolo, vendar predsednik zasebne italijanske družbe Carlo Toto že napoveduje, da bo v primeru nakupa načrt za prestrukturiranje družbe predvideval zmanjšanje števila zaposlenih za 2.350 enot do leta 2012. Uradno sporočilo Aeroflota je zelo skopo; v njem piše le, da je umik posledica dejstva, da ni dovolj informacij glede »pogojev prodaje«, kar naj bi oškodovalo možnost poživitve dejavnosti Alitalie. »Potem ko smo natančno preučili pogoje za privatizacijo družbe Alitalia, smo sklenili, da ne nadaljujem o s postopkom privatizacije, Kupiti Alitali-o ob sedanjem stan ju ni bi bila pravilna odločitev,« je zapisano v sporočilu Aeroflota. Po oceni ruskega potencial- nega kupca podatki, ki jih je posredovala italijanska družba, ne dopuščajo izdelave učinkovitega podjetniškega načrta za Alitalio, obenem pa pogoji, ki jih v zaupni obliki postavlja Italija ob privatizaciji, bistveno omejujejo možnost oblikovanja učinkovitega podjetniškega načrta. V Rimu, kjer je včeraj zasedala skupščina delničarjev Alitalie, novice niso hoteli komentirati. Predsednik družbe Berardino Liberati je z dokajšnjo mero cinizma napovedal, da obstajajo znatne možnosti prenove podjetja, »sicer ne bi sprejel te funkcije«. Dejal je, da zaupa načrtu večinskega delničarja in da je ponosen, da lahko vodi to podjetje. Za konec pa je še dodal, da je prvič sedel v letalo leta 1954, ko je bil 20 let star. Novico so seveda nemudoma zaznali na borzi: najprej so prekinili trgovanje z delnicami Alitalie, ko pa so ga zopet dovolili, je vrednost delnic Alitalie padla za 6 odstotkov. V kratkem času so prodali 20 milijonov delnic, kar je skupno 1,4 odstotka kapitala. LOMBARDIJA Ugrabitev in posilstvo pri Milanu MILAN - Prestolnico Lom-bardije je včeraj pretresel nov primer posilstva: štirje moški so posilili dekle in dve uri s pištolo grozili njenemu zaročencu, kije moral prisostvovati posilstvu. Zaročenca, oba stara 31 let, sta se predsinoči pogovarjala v avtomobilu na nekem parkirišču v Segvrateju pri Milanu; nenadoma se je prikazal moški s pištolo v roki in oba prisilil, da sta izstopila iz avtomobila ter ju potisnil v drugi avto, v katerem so že bili trije moški. Odpeljali so se na osamljen kraj, kjer so ugrabljenega moška s pištolo prisilili, da je ostal na zadnjem sedežu avtomobila, zunaj, na travi, pa so posilili njegovo zaročenko. Nato so jima še ukradli denar in mobilna telefona ter zbežali. Zrtvi sta peš odšli do bližnje vojašnice karabinjerjev, odkoder so žensko pospremili v bolnišnico. Ugrabitelji, stari od 25 do 30 let, so verjetno tujci. GIULIANOVA Telesna preiskava na maturi TERAMO - Profesorici sta v stranišču liceja Marie Curie v kraju Giulianova Marche od dijakinje zahtevali, da dvigne majico in mod rc, da sta pre ve ri li, da res ne nosi mobilnega telefona. Pregled je odredil predsednik komisije, ki je sumi, da se dijakinja pri pisanju maturitetne naloge poslužuje nedovoljene naprave. Našli nista ničesar in dijakinji dovolili nadaljevanje izpita, slednja pa je to naredila šele, ko so jo prepričali sošolci. N jen oče pa je zadevo prijavil šolskemu sindikatu in obvestil novinarje. Novica je tako prodrla v javnost in ministrstvo je včeraj odredilo preiskavo, predsednik maturitetne komisije pa je popolnoma miren: včeraj je potrdil, da je prepričan, da je ravnal prav, saj j e sumil, da j e dekle pri prejšnji nalogi uporabljala mobilni telefon z majhno slušalko v ušesu. SICILIJA Včeraj še ena žrtev zaradi hude vročine PALERMO - Kljub napovedim ohladitve še ni. V Catani-i je včeraj zaradi vročine umrla še ena oseba, požari pa nadalje pestijo okolico Palerma. Prav tako še vedno prihaja do prekinitev dobave električnega toka. Najbolj zaskrbljujoče je stanje požarov; tudi včeraj so pri gašenju uporabili helikopter. Gori praktično vsepovsod, saj so samo včeraj ugotovili 120 požarov. Po oceni načelnika civilne zaščite Bertolasa so na delu številni požigalci, delno pa sta za požare krivi suša in južni veter. Sicer pa so se požari razplamteli tudi na območju Catanie. Z nekaj izrednimi posegi so včeraj normalizirali dobavo električne energije, čeprav še vedno prihaja do občasnih prekinitev. Vendar je oblastem uspelo zagotoviti električno energijo vsaj tistim bolnikom, katerih življenje je odvisno o rednega delovanja strojev. / SVET Četrtek, 28. junija 2007 21 VELIKA BRITANIJA - Po zamenjavi v vodstvu laburistične stranke zamenjava tudi na čelu vlade »Naj se začne delo sprememb«: Gordon Brown obljublja novo politiko Bil je Blairov sodelavec in dolgoletni finančni minister, možen kandidat za premiera že pred 14 leti LONDON - Potem ko je Tony Blair včeraj po desetih letih zapustil položaj britanskega premiera, je kraljica Elizabeta II. novega vodjo laburistov in dosedanjega finančnega ministra Gordona Browna na zasebnem sprejemu v Buckinghamski palači uradno imenovala za novega premiera. Po skoraj enournem sprejemu je 56-letni Brown s soprogo Sarah palačo zapustil s širokim nasmeškom. Brown je medtem že prispel na sedež vlade na Downing Street 10, kjer je napovedal »novo vlado z novimi prioritetami«.»To bo nova vlada z novimi prioritetami. Doletela me je velika čast in dobil sem priložnost, da služim državi,« je dejal Brown v prvi izjavi po prevzemu položaja pred sedežem vlade. »Naj se začne delo sprememb,« je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP in obljubil, da bo »trden v ciljih, neomajne volje in odločen v akciji pri služenju državljanom glede tistega, kar jim je pomembno«, pri čemer bo upošteval želje in skrbi celotne države. Brown je v nedeljo po Blairu že prevzel vodenje Laburistične stranke. V skladu z britansko zakonodajo kot vodja največje stranke v parlamentu avtomatsko postane predsednik vlade. Bitka za novega vodjo laburistov se je sicer začela, ko je Blair 10. maja uradno sporočil, da se po 13 letih na čelu stranke in 10 letih na položaju premiera poslavlja. Brown se je rodil 20. februarja 1951 v Glasgowu na Škotskem v družini, v kateri je laburistične ideje socialne pravičnosti pridobil že pri očetu pastorju. S 16. leti se je vpisal na študij zgodovine na univerzi v Edinburghu, kjer je tudi doktoriral, nato pa med letoma 1976 in 1980 predaval, tako kot tudi na univerzi Caledonian v Glasgowu. Po uspešni akademski karieri je bil v začetku 80. let minulega stoletja tri leta novinar na škotski televiziji, nato pa je bil leta 1983 skupaj z Blairom prvič izvoljen v parlament. Od takrat je bil vanj izvoljen na vseh dosedanjih volitvah. Z Blairom sta si v parlamentu delila pisarno, skupaj s Petrom Mandelsonom pa so postavili temelje za reformo Laburistične stranke. Brown je član Laburistične stranke od leta 1969. Preden je postal leta 1992 finančni minister v senci, je bil tudi minister v senci za trgovino in industrijo. Po nenadni smrti nekdanjega vodje laburistov Johna Smitha leta 1994 sta bila z mlajšim Blairom najbolj verjetna kandidata za vodjo stranke. Položaj je nato prevzel Blair, ki naj bi Brownu takrat v zameno obljubil, da mu bo v primeru zmage laburistov na volitvah prepustil vodenje vlade po dveh mandatih. Blair in Brown obstoja tega dogovora sicer nista nikoli potrdila. Potem ko so na majskih volitvah leta 1997 prvič po 18 letih zmagali laburi-sti, je novi premier Blair za finančnega ministra imenoval Browna, za kar naj bi se prav tako dogovorila v omenjenem dogovoru. Brown je kot finančni minister britanski centralni banki zagotovil neodvisnost od vlade, podprl pa tudi ni uvedbe evra. Laburisti so nato zmagali še na volitvah leta 2001 in 2005, Blair pa je vztrajal na položaju premiera, 10. maja letos pa vendarle napovedal odhod 27. junija. Brown se je leta 2000 poročil s Sarah Macaulay, ki vodi podjetje za stike z javnostmi, s katero ima dva sinova, rojena leta 2003 in 2005. Prvorojenka Jennifer jima je umrla deset dni po rojstvu leta 2001. Blair je sicer potem, ko je kraljici po desetih letih včeraj uradno ponudil svoj odstop, že odpotoval v okrožje Sedgefield na severu Anglije, kjer je sklical sestanek s predstavniki iz regije, na katerem naj bi po pričakovanjih odstopil s položaja poslanca. To naj bi mu omogočilo prevzem položaja posebnega odposlanca bližnjev-zhodne četverice, ki bi mu ga lahko uradno ponudili takoj. (STA) LONDON - Tony Blair zapušča britansko politično prizorišče Začel je z valom priljubljenosti, spodkopal ga je vojaški poseg v Iraku Zadnja spominska slika Tonyja Blaira z družino ob izhodu iz predsedniške rezidence v Downing street 19 v Londonu ANSA LONDON - Potem ko je v nedeljo po 13 letih odšel s čela britanske Laburistične stranke je Tony Blair po desetih letih odstopil še s položaj premiera. Priljubljenost v javnosti mu je v zadnjih letih, še posebej zaradi vojne v Iraku, močno upadla, kljub temu pa sta ga vedno označevala karizma in prepričljivost. V zgodovino se je zapisal kot najmlajši predsednik britanske vlade v zadnjih skoraj 200 letih in kot laburistični premier z najdaljšim zaporednim mandatom.Anthony Charles Lynton Blair se je rodil 6. maja 1953 v škotski prestolnici Edinburgh kot sin konservativnega profesorja prava, večino otroštva pa je preživel na severu Anglije. Po diplomi na Oxfordu, ko je bil v prostem času tudi kitarist v rockovski skupini Ugly Rumors, je delal kot pravnik na področju sindikatov in industrijskega prava. Leta 1980 se je poročil s pravnico Cherie Booth, s katero imata štiri otroke. Ko se jima je leta 2000 rodil najmlajši, Leo, je postal prvi britanski premier po letu 1848, ki je postal oče v času vodenja vlade. V laburistični stranki, ki se je takrat spopadala s katastrofalnimi volilnimi porazi in uničevalnimi notranjimi boji, seje mladi Blair hitro prebijal proti vrhu. Že leta 1994se je zavihtel na čelo stranke, nato pa jo osvežil in pripravil na prvo zmago po letu 1974. Ker se je oddaljil od tradicionalne laburistične etike, zrahljal vezi s sindikati in se obrnil h gospodarskemu liberalizmu, je stranko sicer odprl za volivce sredine, toda številni člani, predvsem iz levega krila, so jo takrat zapustili. Že leta 1997 so laburisti slavili na splošnih volitvah, takrat 43-letni Blair pa je na Downing Streetu 10 nasledil Johna Majorja. Do zmage jih je nato popeljal še v letih 2001 in 2005. Karizmatični in mladostni Blair, ki je se je družil z britpop skupinami in je znal ujeti razpoloženje javnosti po smrti »princese ljudskih src« Diane, je deloval osvežujoče v stiku s časom. Avgusta 2004je podrl rekord kot britan- ski laburistični premier z najdaljšim nepretrganim mandatom, ki je do takrat pripadal Clementu Attleeju. Kmalu po prihodu na oblast 2. maja 1997je izrazil upanje, da bo njegova generacija prva, ki svojih otrok ne bo pošiljala v vojne, a v naslednjih desetih letih je britanske vojake v boj poslal večkrat kot katerikoli drug voditelj po koncu druge svetovne vojne. Za človeka z omejenimi izkušnjami v mednarodnih odnosih je namreč zelo hitro oblikoval svojo na vrednotah utemeljeno zunanjo politiko posredovanja ter zavezništvo z ZDA. Udeležba pri invaziji na Irak, zaradi katere se ni nikoli opravičil in ni nikoli priznal njenega neuspeha, je spodkopala njegov sloves doma in po svetu. Na področju gospodarstva sta Blai-rovo »tretjo pot« zaznamovali predvsem makroekonomska stabilnost in hitra gospodarska rast, pospremljeni z nizkimi obrestnimi merami, nizko inflacijo in nizko stopnjo brezposelnosti. Leta 1999je bi- la v Veliki Britaniji uvedena minimalna plača, kar je bil s socialnega vidika zgodovinski dosežek »novih laburistov«, velik aplavz pa si je prislužil tudi, ko je leta 1997 odločanje o ključni obrestni meri prepustil centralni banki. Kljub temu številni ekonomisti opozarjajo, da se Velika Britanija opoteka na tankem ledu. Na »domačifronti« je Blair uvedel nekaj najobsežnejših ustavnih reform v zadnjih stoletjih, s katerimi sta Škotska in Wales dobila širšo avtonomijo in lastne voljene regionalne skupščine. Leta 1998je podpisal velikonočni mirovni sporazum na Severnem Irskem, maja letos, ko je zaprisegla nova severnoirska vlada, pa je zaživel eden njegovih najbolj cenjenih projektov. Londonu je dal prvega neposredno izvoljenega župana, tako rekoč odpravil je pravico dednih plemičev do sedeža v lordski zbornici, omeniti pa velja tudi zakon, s katerim so bile v Veliki Britaniji izenačene pravice heteroseksualnih in istospolnih parov. (STA) UNESCO - Uradna sprememba naziva Auschwitz ni bil »poljsko« taborišče VARŠAVA - Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je včeraj spremenila ime nacističnega uničevalnega taborišča Auschwitz na seznamu svetovne dediščine. Unesco je ugodil prošnji Poljske, ki je želela, da se v uradnem imenu Auschwitza izrecno omeni dejstvo, da je šlo za nemško nacistično taborišče. Novo ime se zato glasi Auschwitz-Birkenau, nemško naci-onalsocialistično koncentracijsko in uničevalno taborišče (1940-1945).0d-bor Unesca za svetovno dediščino, ki odloča o kulturnih in naravnih spomenikih, ki naj bi bili zaradi svojega pomena za celotno človeštvo deležni posebne zaščite, je o prošnji Poljske odločal na svoji seji v Novi Zelandiji, je sporočil tiskovni predstavnik poljskega ministrstva za kulturo Jan Kasprzyk. Na seznamu svetovne dediščine je bilo doslej govora le o koncentracijskem taborišču Auschwitz, kar je po oceni poljske vlade botrovalo mnogim prispevkom v mednarodnih medijih, v katerih je bilo govora o »poljskem koncentracijskem taborišču«. Poljska vlada se je na takšne prispevke odzvala z zahtevami po popravkih in pri tem naletela na odpor nekaterih urednikov, ki so uporabo pridevnika »poljski« zagovarjali z dejstvom, da se je taborišče nahajalo na ozemlju današnje Poljske. Vlada v Varšavi je zato lani na Unesco naslovila prošnjo po spremembi uradnega naziva za taborišče. Taborišče je v drugi svetovni vojni na ozemlju okupirane Poljske ustanovila nacistična nemška vlada, do konca vojne pa je tam po ocenah zgodovinarjev umrlo od 1,1 do 1,5 milijona ljudi, 90 odstotkov od njih j e bilo Judov. Zaradi tega je Auschwitz tudi sinonim za holokavst, načrtno uničenje šestih milijonov Judov pod nacistično vladavino v Evropi. Leta 1979 je bilo taborišče uvrščeno na Unescov seznam. (STA) HRVAŠKA - Sanader odprl nov odsek Avtocesta se bliža Dubrovniku ZAGREB - Hrvaški premier Ivo Sanader je včeraj pri Šestanovcu odprl prvih 37 kilometrov avtoceste od Splita proti Dubrovniku, ki je del cestne smeri Zagreb-Dubrovnik. Povedal je, da je avtocesta do Dubrovnika prioriteta njegove vlade, ter napovedal nadaljevanje izgradnje mreže hrvaških avtocest. Dodal je, da bo vlada naslednji teden objavila razpis za izgradnjo druge cevi v predorih Sveti Rok in Mala Kapela, ki trenutno predstavljata ozki grli na avtocesti Za-greb-Split.Izgradnja dveh novih odsekov avtoceste, Dugopolje-Bisko in Bisko-Šestanovac, je bila vredna 1,6 miljarde kun (218,5 milijona evrov). Najzahtevnejši del nove prometnice je bil most čez reko Cetino, ki je dolg 140, širok 28 in visok 100 metrov. Sicer pa so bili od začetka izgradnje, v maju 2005, narejeni tudi štirje viadukti in sedem predorov ter eno počivališče. Novi odsek je zgrajen na gorskem območju, kar je zahtevalo omejitev hitrosti na 120 kilometrov na uro. Družba Hrvaške avtoceste je poleg tega sporoči- la, da bo cestnina za osebne avtomobile na novem odseku 14 kun (1,90 evra), vožnja od Zagreba do Šestanovca po avtocesti pa bo stala 171 kun (23,30 evra). Na Hrvaškem poudarjajo, da je avtocesta od Dugopolja do Šestanovca strateško pomembna za prometno povezovanje Dalmacije s celino in z območjem Dubrovnika. Hrvaška načrtuje končati še 97 kilometrov avtoceste od Šestanovca do Ploč do konca leta 2008. Kot je napovedano, bo izgradnja te prometnice stala šest milijard kun (820 milijonov evrov), dela pa opravlja konzorcij hrvaških podjetij. V letošnjih hrvaških načrtih je tudi izgradnja 23 kilometrov avtoceste od meje z BiH do Djakova, na koridorju 5-c, ki povezuje srednjo in vzhodno Evropo (čez Madžarsko, Hrvaško in BiH) z Jadranskim morjem pri pristanišču Plo-če. Vlada je za letos napovedala tudi začetek izgradnje avtoceste Zagreb-Sisak ter nadaljevanje del na avtocestah v Istri. (sta) 22 Četrtek, 28. junija 2007 SLOVENIJA / AFERA SOVA - Trditve predsednika komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Jelinčiča oprostilo ( It «V« I • v v tudi višje sodisče Gantar: O incidentih obstajao dokumenti v Sovi Državni sekretar v kabinetu vlade je Gantarjeve navedbe označil za zavajajoče Piranski zaliv spet razburja slovensko javnost, tokrat zaradi govoric o insceniranih incidentih v zalivu LJUBLJANA - Predsednik parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Pavel Gantar (NP) je včeraj dejal, da je Slovenska obveščevalno varnostna agencija (Sova) kot obveščevalna služba spremljala incidente v Piranskem zalivu in da o tem obstajajo dokumenti. Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vinko Gorenak je njegove navedbe označil kot zavajajoče, da pa so bili incidenti skrbno pripravljen scenarij, je zatrdil tudi poslanec Jožef Jerovšek (SDS). Po besedah Gantarja je pooblaščena skupina nadzorne komisije DZ minuli teden, 19. in 21. junija nenapovedano obiskala Sovo in vpogledala v nekatere dokumente. "To, kar sem imel v tem kratkem pogledu v rokah, to, kar sem videl, zanika njegove trditve," je dejal Gantar glede izjave namestnika direktorja Sove Branka Cvelbarja o neobstoju dokumentacije, ki bi podkrepila trditve poslanca SD in nekdanjega premiera Antona Ropa. Pojasnil je tudi, da so "obveščevalne službe spremljale dogodke in probleme, ki so se pojavljali v Piranskem zalivu, komisijo pa zanima, ali so jih spremljale zakonito". Gantar je že v torek napovedal, da se bodo člani komisije v tem tednu odpravili na sedež Sove in preverili nekatere informacije. Obenem je izrazil obžalovanje, da pogovora z nekdanjim direktorjem Sove Iztokom Podbre-garjem v torek na komisiji ni bilo. Gantar je tudi opozoril, da za pogovor s komisijo ni potrebna odveza molčečnosti s strani vlade. Če bi temu bilo tako, bi pred komisijo lahko govorili samo tisti, ki bi jim vlada dala odvezo molčečnosti, kar pa bi enostavno pomenilo, da vlada nadzoruje, kdo sme govoriti pred to komisijo in bi s tem dejansko nadzirala parlamentarno komisijo za nadzor obveščevalnih služb," je še dejal Gantar. Po besedah Gorenaka pa Pod-bregar (vsaj v času pričanja pred parlamentarno komisijo) še ni bil razrešen dolžnosti varovanja tajnih podatkov, zato se vladi te Gantarjeve trditve zdijo nenavadne. Gantar je sicer po Gorena-kovih besedah pred nekaj dnevi na vlado vložil zahtevek, da razreši dolžnosti varovanja tajnih podatkov tako Ropa kot tudi Podbregarja. Gantar je na novinarski konferenci "javno in glasno še enkrat sporočil", da v nobenem primeru in nikakor ne bodo vladi poslali magnetograma s prejšnjega pričanja Podbregarja pred komisijo. Vlada po njegovem mnenju zanesljivo nima pravice zahtevati magnetograma z namenom, da bi nekoga predala sodišču zaradi kršenja zaveze molčečnosti. Gorenak je v odzivu vseeno izrazil pričakovanje, da bo Gantar magnetogram pogovora s Podbregarjem vendarle izročil. Kot je med drugim pojasnil Gorenak, je Sova že 16. junija z uradnim do- kumentom zanikala obstoj uradne dokumentacije s tako vsebino. Poudaril je, da se mešajo nekateri sklopi pojmov. "Zlasti gre za vprašanje spremljanja Piranskega zaliva, odredbe za prisluh mednarodnim sistemom zvez in s strani Sove zavrnjene Ropove navedbe. Na načelni ravni je treba povedati, da te tri zadeve med seboj niso nujno povezane, saj spremljanje Piranskega zaliva ni nujno povezano z odredbami in izjave Ropa niso nujno povezane s prisluhi mednarodnim sistemom zvez," je dejal Gorenak. Sicer pa je Jerovšek že 6. avgusta 2004 kot opozicijski poslanec vladi postavil pisno poslansko vprašanje v zvezi z incidenti hrvaških ribičev v Piranskem zalivu. Takrat je ocenil, da je v ozadju teh "skrbno pripravljen scenarij". Jerovšek ostaja pri svojih ocenah izpred treh let, a je ob tem včeraj novinarjem pojasnil, da je takšno njegovo stališče nastalo na podlagi ocen za leti 2002 in 2003 in ne za leto 2004. Političnega dogovarjanja o incidentih, opozarja Jerovšek, ni bilo oz. takih poročil niso imeli. Takšne trditve o dogovorih Jerovšek označuje za zlonamerne, kot abotne predpostavke pa označuje navedbe, da naj bi se o incidentih pred državnozborskimi volitvami v letu 2004 dogovarjala takratni opozicijski vodja in zdajšnji premier Janez Janša ter predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader. Na slednje je opozoril poslanec Rop. (STA) LJUBLJANA - Proslava dneva državnosti Drnovšek: Z neudeležbo nisem bojkotiral državljanov SLOVENJ GRADEC - Predsednik republike Janez Drnovšek je v okviru včerajšnjega obiska v Slovenj Gradcu, kjer bo pod njegovim častnim pokroviteljstvom 7. julija potekal slovenski kongres humanitarnih in dobrodelnih organizacij, odgovarjal tudi na vprašanja novinarjev, povezana s proslavo ob dnevu državnosti, in aktualnim političnim dogajanjem. Povedal je, da njegov interes govoriti na proslavi ni bil sprejet, in zavrnil trditve, da bi z neudeležbo na proslavi bojkotiral državljane, ki so ga izvolili. "Jaz sem izrazil svoj interes, da bi govoril na tej proslavi, vendar to ni bilo sprejeto. Nisem pa želel potem biti v nekem konflikt-nem prepiru okoli tega, saj ne morem nekoga prisiliti. In potem nisem pristal, da bi bil samo statist na tej proslavi in poslušal govor nekoga, s katerim se popolnoma nič ne strinjam," je dejal Drnovšek. Predsednik republike se ne strinja s trditvijo, da je s tem bojkotiral državljane, ki so ga izvolili. "To pa sploh ne, mislim, da državljani to situacijo razumejo, vsaj večina od njih," je dejal in hkra- ti menil, da državljani od proslave nimajo veliko. Po njegovem je pomembno to, kaj delata vlada in politika nasploh za državljane, sicer pa je, kot je dejal, znano, da so največ proslav imeli totalitarni režimi. "Predvsem mislim, da bi sedanja vlada morala delati drugače, boljše, tudi bolj odkrito in ne s takšnim pritiskom na institucije in na ljudi, kot dela zdaj," pa je delo vlade ocenil Drnovšek. Predsednik republike sicer pričakuje, da se bo "slabo stanje" v Sloveniji kmalu izboljšalo. Drnovšek ni želel komentirati torkovega dogajanja na seji komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, kjer bi moral biti zaslišan tudi svetovalec v njegovem uradu in nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnost-ne agencije Iztok Podbregar. Pred sobotnim kongresom LDS pa je dejal, da si želi, da se stranka po daljši krizi konsolidira in da so novi obrazi, kot ga predstavlja kandidatka za predsednico stranke Katarina Kresal, v slovenski politiki dobrodošli. (STA) MARIBOR - Mariborsko višje sodišče je Andreju Šišku in Matjažu Jeriču potrdilo obsodilni sodbi za poskus umora, potrdilo pa je tudi oprostilno sodbo prvaku SNS Zma-gu Jelinčiču. S tem je dobila pravnomočni epilog zgodba, ki se je začela pred skoraj 15 leti, ko je Milan Klement v Bresternici pri Mariboru v avtomobilu odkril nastavljeno eksplozivno napravo. Šiško in Jerič naj bi 11. avgusta 1992 nastavila eksplozivno napravo v avtomobil Milana Klementa. Za poskus umora je senat mariborskega okrožnega sodišča oktobra lani Šišku izrekel kazen dveh let zapora, Jeriču leto in pol, Jelinčiča pa je senat oprostil pomoči pri poskusu umora. Višje sodišče je delno ugodilo pritožbi Šiška in mu izrečeno kazen znižalo za dva meseca. Sodišče je Šiška in Jeriča obsodilo na podlagi njunega prvega pričanja, v katerem sta priznala, da sta eksplozivno telo podstavila po naročilu Jelinčiča in ob njegovi pomoči. Pričanje sta sicer kasneje spremenila. Jelinčič je kaznivo dejanje zanikal, "njegovega zagovora pa ni moč zanesljivo ovreči, zato je odločitev prvostopenjskega sodišča, ko ga je v dvomu oprostilo obtožbe, pravilna", je menil senat višjega sodišča. Ob izreku sodbe oktobra lani je Jelinčič izjavil, da pred sodiščem niso bili pravi akterji. To naj bi namreč bili posamezniki iz policije in bivše obveščevalne službe. Geslo letošnje parade ponosa bo Ponosno naprej LJUBLJANA - Letošnja že sedma parada ponosa bo 30. junija v slovenski prestolnici potekala pod geslom Ponosno naprej. Častni pokrovitelj prireditve bo ljubljanski župan Zoran Jankovič. Parada Slovenijo uvršča na seznam zahodnih demokracij in velikih prestolnic, ki vsako leto s parado ponosa prikažejo raznolikost skupnosti, v kateri živijo tudi istospolno usmerjeni ljudje, je na včerajšnji predstavitvi povedal Mitja Blažič iz Društva za integracijo homoseksualnosti. Parade, ki potekajo po celem svetu, pomenijo obeležitev dogodkov iz leta 1969, ko so se transpolne osebe v lokalu Stone Wall Inn v New Yorku uprle policijskemu nasilju in racijam, je dejal Blažič. "V Sloveniji se spominjamo nekega podobnega dogodka", je še dodal. In sicer, ko je 8. junija 2001 redar ljubljanskega lokala Galerija prepovedal vstop v lokal pesniku Branetu Mozetiču zaradi njegove spolne usmerjenosti. To je po njegovih besedah sprožilo parado ponosa v Sloveniji. GABROVICA - Od jutri do nedelje Tradicionalni praznik vaških zaščitnikov KOMEN - Vaška skupnost iz Gabrovice pri Komnu in Coljave tudi letos prireja tradicionalni praznik vaških zaščitnikov sv. Petra in Pavla z izjemno bogatim in pestrim sporedom prireditev. Praznik se bo začel jutri s koncertom ansamblov Red Katrins, Notterdam in Ultra, vse pa bo povezoval DJ Dimitrij. Organizatorji napovedujejo še Happy hourpivo od 21. do 22. ure s formulo »kupiš eno, dobiš dve«. Sobota, 30. junija, pa je v tradiciji domačinov namenjena gledališču. Letos izjemoma ne bo premiere gledališke skupine KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu, ki je lani obhajala deset let svojega neprekinjena delovanja. Znani gledališčniki s Krasa, ki jih vodita Minu Kjuder in Sergej Verč, napovedujejo novo gledališko premiero konec novembra v Kulturnem domu v Komnu, s čimer bi se radi izognili številnim nevšečnostim, ki jih prinaša predstava na prostem, ne nazadnje pa tudi muhastemu vremenu, ki jim je že marsikatero leto skazilo pre-miersko predstavo. Namesto premiere domače gledališke skupine pa so organizatorji povabili v goste znano gledališko skupino režiserja, dramatika, predvsem pa komika Borisa Picige iz Dekanov. Tako bodo ob 21. uri uprizorili poldrugo uro trajajo- čo »Revijo najboljših skečev« Borisa Picige. Zagotovljenemu smehu bo sledil ples z ansamblom »-Neks«. Tradicionalni praznik vaških patronov sv. Petra in Pavla se bo nadaljeval še v nedeljo z bogatim programom. Začel se bo ob 9. uri z nogometnim turnirjem trojk na odboj. Ob 13. uri je na sporedu briškoljada, ob 14. uri pa predstavitev rally avtomobilov ter novih Peugeotovih avtov, za kar bo poskrbela avtohiša Fiegl d.o.o. In še nedeljsko presenečenje: vožnja s kočijo! Ob 18. uri bodo podelili nagrade zmagovalcem nogometnega turnirja in briš-koljade. Praznik se bo zaključil s plesom, za katerega bosta poskrbela ansambel »N'eks« in priljubljeni pevec Vili Resnik. Pri tem naj še omenimo, da bodo obiskovalci tako v soboto kot v nedeljo lahko poskusili srečo z bogatim srečolovom, saj jih čakata dve glavni nagradi: plinski žar iz nerjavečega jekla in cisterna za vino. V nedeljo bodo poskrbeli tudi za merjenje višine pršuta ali šacanje po domače, prvih sto obiskovalcev, ki se bo udeležilo sobotnega praznika, pa bo s sobotno vstopnico prejelo še bon za porcijo go-loža, ki ga bodo delili v nedeljo. Vse večere bo deloval tudi dobro založen enogastronomski kiosk. KOPER - V Pretorski palači Razstava predlogov za arhitekturno ureditev Vergerijevega trga KOPER - Danes ob 19. uri bodo v Pretorski palači v Kopru odprli razstavo natečajnih rešitev enostopenjskega projektnega natečaja za arhitekturno ureditev regionalnega tehnološkega inkubatorja Slovenske Istre na Srminu in rešitve druge stopnje projektnega natečaja za urbanistično in arhitekturno ureditev Vergerijevega trga v Kopru. Oba natečaja je Mestna občina Koper razpisala v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Namen natečaja za arhitekturno ureditev regionalnega tehnološkega inkubatorja Slovenske Istre na Srminu je bil najti najustreznejšo arhitekturno rešitev za oblikovanje objektov in okolice novega regionalno tehnološkega inkubatorja, ki bo ponudil podporno okolje podjetništvu in pripomogel k dvigu inovativnosti v celotni regiji. Investicijski projekt, katerega vrednost ocenjujejo na dobrih osem milijonov evrov, se bo financiral v kombinaciji javno-zasebnega partnerstva, Mestna občina Koper bo prispevala komunalno opremljeno zemljišče, dokončati pa ga nameravajo predvidoma prihodnje leto. Z dvostopenjskim idejnim natečajem za ureditev Vergerijevega trga in dela Verdijeve ulice v Kopru pa so iskali najboljše in najbolj domiselne rešitve za ureditev dela mesta, ki staro mestno jedro povezuje z morjem in tamkajšnjim potniškim terminalom. Natečajna komisija je izbirala med najbolj zanimivimi in uporabnimi rešitvami za gradnjo veličastnih stopnic, ki jih v Mestni občini Koper nameravajo začeti graditi že to jesen, in ureditev Vergerijevega trga. w Četrtek, 28. junija 2007 2 3 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NAŠ POGOVOR - Olimpijski prvak v maratonu Stefano Baldini Bolj kot za napredek Afrike gre za nazadovanje Evrope Maraton je boj človeka proti človeku in ne proti času - Danes bo nastopil v Trstu Ko v Italiji govorimo o maratonu lahko mirno trdimo, daje le trojica imen, ki so z zlatimi črkami vpisane v zgodovino te najutrudljivejše discipline kraljice športov. Ob že legendarni osebnosti Doranda Pietra in zmagovalcu olimpijskega teka leta 1988 v korejskem Seou-lu, Gelindu Bordinu, njima ob bok lahko postavimo še Stefana Baldinija, 36-let-nika iz Castelnuova di Sotto v bližini Reg-gio Emilije. Baldini je trenutno edini Italijan, ki se lahko enakovredno kosa z afriškimi atleti (prednjačijo zlasti Kenijci in Etiopci), pred tremi leti pa je v Atenah pretekel življenjski maraton in se posledično okronal z zlato kolajno po teku, ki bo ostal v spominu mnogih zlasti zaradi vdora na progo neprisebnega navijača, ki je zaustavil do takrat vodilnega Brazilca Limo (Baldini bi sicer zmagal tudi brez te zunanje pomoči). Ob tem uspehu je dvakrat postal evropski prvak (Budimpešta 1998 in Goteborg 2006) ter osvojil dve bronasti kolajni na svetovnih prvenstvih v Edmontonu in Parizu. Baldini bo danes tekmoval v Trstu na razdalji petih kilometrov v sklopu pobude Corri Trieste. Z vrhunskim atletom pa smo se pogovorili včeraj, ko mu je podžupan Paris Lippi podelil spominsko medaljo občine Trst. Vrhunski atlet je prvič v Trstu, mesto pa pozna zlasti po zaslugi trenerja Gigliottija, ki je po rodu Tr-žačan. Nam lahko najprej opišete svoj tipičen teden? »Ko se pripravljam na maraton treniram 13-krat tedensko. Dvakrat dnevno z jutranjim in popoldanskim treningom. Izjema je le nedelja, ko imam na programu le en trening. Kratkoročno ne bo nastopal, tako da treniram od 10 do 12-krat tedensko. Gre pa za krajše treninge, čeprav bolj intenzivne, saj treniram na krajših razdaljah, vendar s hitrejšim tempom.« Gre za kar natrpan in fizično izčrpujoč program. Navadno pa se z ekonomskega vidika, razen redkih izjem, iztrži veliko manj, kot bi bilo pravično glede na vložen trud. Je morda to razlog, zaradi katerega ni ravno veliko ljudi, zlasti mladih, ki se odloči za tako življenje? »Mislim, da se da problem mladih razširiti na vse športne discipline. Vse manj je mladih, ki so pripravljeni se žrtvovati. Preveč so razvajeni in vse jim je dano, tako da so le redki zaljubljenci v to ali katerokoli drugo disciplino pripravljeni žrtvovati ure in ure dnevno, da bi se ji posvetili. To je prvi problem. Potem so tu tržni zakoni: največ denarja gre za tisti šport, ki je najbolj popularen. Pred tem smo nemočni.« Nadaljuje se priliv afriških atletov. Vse manj je vrhunskih atletov, ki se borijo za najvišje uvrstitve na največjih maratonih, ki niso rojeni na črnem kontinentu. Ali menite, da bo Corri Trieste: ob 18.00 skoki s palico, tek ob 21.15 na Velikem trgu Program današnje izvedbe Corri Trieste (vsi dogodki na Velikem trgu): ob 18. uri začetek tekmovanja v skokih s palico »Salti in Piazza« (nastopa tudi slovenski prvak Jure Rovan), od 20.15 dalje začetek tekov v mladinskih kategorijah in nato za amaterje, okoli 21.15 tek na razdalji 5 kilometrov za t.i. top runnerje (Baldini, Gamba, Leone, Andriani), nato bo sledilo nagrajevanje vseh najboljših. v bodoče premoč Afrike še očitnejša? »Mislim, da je premoč afriške celine že sedaj več kot očitna. A bolj kot napredek afriških držav gre po mojem mnenju za rakovo pot evropske celine. Zelo malo oziroma vse manj je vrhunskih atletov, srednja kakovost evropskih tekačev pa je iz leta v leto na nižji ravni. To me skrbi. Na vidiku ni videti sprememb. Vse manjši je izbor med mladimi in ni treba povedati, da se vrhunskega atleta odkrije med tolikimi. Manj je ljudi, ki se z nekim športom ukvarja, manjša je možnost, da med njimi odkrijemo bodočega vrhunskega atleta. Obratno je vse bolj verjetno, da se potencialni šampion sploh ne ukvarja s športom ali pa že kot zelo mlad opusti športno aktivnost in se posveti čemu drugemu. Nečemu, kar ne zahteva pretiranega truda. Šport pa je po mojem mnenju tudi priprava za življenje. Kot moraš stisniti zobe v športu, tako boš moral neštetokrat stisniti zobe v vsakodnevnem življenju.« Odpovedali ste se nastopu na svetovnem prvenstvu v Osaki, ciljati izključno na olimpijske igre v Pekingu. Zakaj? »Šlo je skorajda za obvezno izbiro. Letos nisem v vrhunski formi, saj sem spomladi imel več fizičnih težav. Na začetku junija, ko naj bi začel s pripravami za svetovno prvenstvo, vseh teh težav nisem še popolnoma odpravil. Dobro se zavedam, da bi lahko v Osaki ciljal na vrhunski rezultat le v primeru, da bi tja odšel odlično pripravljen, kar pa je v danih okoliščinah nemogoče. Prav zato sem se odločil, da raje spremenim poletni program dela in se osredotočim na Peking 2008, čeprav bi zelo rad sodeloval tudi na svetovnem prvenstvu. Na takih tekmovanjih tvegaš polom, če nisi 100% pripravljen.« Zadnje statistike kažejo na to, da je Kitajska najbolj onesnažena država Stefano Baldini, olimpijski prvak v Atenah 2004 in evropski v Budimpešti 1998 ter Goteborgu 2006 ANSA na našem planetu. Mislite, da bi lahko tudi slab zrak vplival na končno odločitev olimpijskega maratona? »O pekinški klimi veliko vemo. Vemo, da je eno izmed najbolj onesnaženih mest na svetu, tako da bo to nedvomno pogojevalo maraton. Ampak še bolj bosta na odločitve vplivale vlaga in temperatura zraka. Kitajska vlada je namreč že napovedala, da med olimpijskimi igrami tovarne ne bodo obratovale in tudi promet bodo zelo omejili, tako da bo stopnja onesnaženja precej nižja od sedanje, drugače bi bilo za nas atlete stanje skorajda nevzdržno. Prav zato me bolj kot onesnaženje zaskrbljajo pekinške klimatske razmere avgusta meseca.« Mislite, da bi lahko maraton v Pekingu vaš poslovilni tek? »To boi zelo verjetno epilog moje kariere. Prihodnje leto bom dopolnil 37 let. Zdi se mi, da je res napočil čas za slovo. Ze dvajset let se ukvarjam s to disciplino in zato mislim, da sem svoj ciklus zaključil. Seveda bi ga želel končati z odmevnim uspehom...« Piljenje tehnike treniranja, tehnološka evolucija in druge novosti omogočajo stalno nižanje najboljše svetovne znamke v maratonu. Obstaja po vašem mnenju nek zid, ki je za človeško telo nepremostljiv? Je po vašem mogoče, da bi čez 20 ali 50 let podrli mejo dveh ur? »V tem trenutku menim, da je meja dveh ur nedosegljiva in nemogoče je napovedovati, kdaj bo v dometu človeka. Mislim, da fiziološko ni mogoče znižati sedanjega rekorda za pet ali več minut. To pomeni približno poldrugi kilometer. Približati bi se morali tempu najboljših atletov malega maratona (21 km, op.ur.), njihove značilnosti pa so iz raz-noraznih vidikov povsem različne. Moram sicer dodati, da mene časovne znamke niso nikoli pretirano zanimale. Po mojem je maraton tekma človeka proti človeku. Po mojem je ta vrsta tekmovanja bolj spektakularna in za gledalce zanimivejša. Tekma proti času je nekaj bolj abstraktnega, medtem ko dva tekmovalca, ki se borita za zmago, lahko vsakdo vidi.« Nazadnje pa še beseda o pobudi vašega prijatelja Micheleja Gambe. »Mislim, da je ta pobuda zelo zanimiva, saj je prava zmes tekmovanja in špetakla. Za gledalce je edinstvena priložnost, da na krožni progi na čudovitem trgu spremljajo nastop vrhunskih atletov, kako se borijo za zmago. Sicer razdalja zame ni ideala, ker je prekratka, a nikoli ne tekmujem s ciljem, da bi le pritekel do konca. Na vsakem tekmovanju ciljam na zmago in v Trstu mi to še ni uspelo...« Iztok Furlanič JADRANJE - Pokal Amerike Alinghi izenačil Kiwiji protestirajo VALENCIA - Švicarska jadrnica Alinghi je v četrti regati pokala Amerike za pol minute premagala novozelandskega izzivalca, posadko Emirates Team New Zealand in izid v zmagah izenačila na 2:2. Švicarji so si hitro opomogli od dveh zaporednih porazov, v četrti regati pa so suvereno vodili od starta do cilja,a Novozelandci so vložili priziv zaradi nedovoljenega mane- vriranja nasprotnikov z jadrom. Kaže, daje pritožba utemeljena. O njej naj bi odločali danes, peta regata pa bo jutri. »Za razliko od prejšnjih dveh re-gat, ko so bili Švicarji agresivni, a hkrati delali veliko napak, so danes jadrali precej 'obrambno' in nam niso pustili niti malo prostora za preobrat,« je dejal član novozelandske posadke Grant Lorentz. APrimorski ~ dnevnik Kje bo igral Chivu? ROMA - Roma je pripravljena odstopiti Romuna Chivuja Barceloni, a zahteva 18 milijonovo evrov odškodnine. Pri Romi trdjo, da od Interja za igralca niso prejeli nobene ponudbe. »Quagliarelle ne damo!« RIM - Športni vodja Udineseja Pie-tro Leonardi je zanikal vse govorice, da bi perpsketivni napadalec Quagliarella lahko vendarle oblekel dres Rome, potem ko ga je Udinese odkupil od Sampdorie. »Quagliarella ostaja v Vidmu, Romin igralec Vučinic nas ne zanima,« je zatril Leonardi, hkrati pa potril tudi Felipeja in Zapato. Snaidero najel Greena VIDEM - Snaidero Basket je najel Američana Natea Greena (29 let), ki je lani igral za milanski Armani Jeans. »Nate lahko igra v različnih vlogah, je borben in atletsko zelo dobro pripravljen,« je novega igralca ocenil trener Cesare Pancotto. Seppi v Wimbledonu med gledalce LONDON - Pot italijanskih teni-sačev v Wimbledonu se nagiba h koncu. Včeraj je v 2. krogu izpadel tudi Andrea Seppi. S 6:3, 6:2, 6:4 ga je premagal Španec Fernando Verdesco. V igri je le še Bo-lelli, ki pa ima proti 16. nosilcu Hewittu malo možnosti za uspeh. Od boljših igralcev so mv 3. krogu včeraj napredovali Američan Andy Roddick (6:3, 6:4, 7:6 (3) proti Tajcu Udomchoke), Čilenec Fernando Gonzalez (4:6, 6:3, 6:4, 7:6 (1) proti Kolumbijcu Falli in Francoz Richard Ga-squet (6:4, 6:3, 6:4 proti rojaku Mahuti). Med ženskami je Mara Santangleo (25. nosilka) v 1. krogu s 6:1, 3:6, 6:3 odpravila Ja-ponkop Morito, Tathiana Garbin pa je ugnala Kitajko Jan Zi (3:6, 6:2, 6:3). Peru nadigral Urugvaj CARACAS - V prvem krogu 42. južnoameriškega nogometnega prvenstva je že v uvodu postreglo z velikim presenečenjem. Peru je s 3:0 nadigral 14-krat-nega prvaka Cope Americe Urugvaj, gostiteljica Venezuela pa je z 2:2 remizirala z Bolivijo. Mrežo Urugvaja je že v 31. minuti načel branilec Miguel Villalta, v 69. minuti je zadel rezervist Juan Carlos Marino, ob koncu srečanja pa je bil uspešen še Paolo Guerrero. Venezuela je proti Boliviji dvakrat vodila, nato pa je v 84. minuti končni izid 2:2 postavil Juan Carlos Arce. Največ možnosti za zmago na Copi Americi, tekmovanju, na katerem nastopajo najboljše južnoameriške reprezentance ter najboljši ekipi Severne (ZDA) in Srednje Amerike (Mehika), strokovnjaki pripisujejo Argentincem, ki bi v primeru zmage prehiteli Urugvaj na večni lestvici in osvojili 15. naslov prvakov. Na tretjem mestu je s sedmimi naslovi Brazilija, po dve sta zbrala Peru in Paragvaj, enkrat pa sta zmagali Kolumbija in Bolivija. Slovenec in Italijan za današnji »draft« NBA Slovenski košarkar Mirza Begič (center ljubljanskega Geoplina Slovana) in Italijan Marco Belinelli (bek bolonjskega Cli-mamia) sta na seznamu današnjega »draf-ta« v košarkarski ligi NBA. Jadralni »Giro«: zmaga FJK Jadrnica Furlanije Julijske krajine, na kateri tekmuje tudi predstavnik Sirene Andrej Gregorič, je slavila na včerajšnji 4. etapi na morju pred Ravenno. Druga je bila posadka Parme, tretja pa Fiamme Gialle, ki vodi na skupni lestvici. FJK je skupno četrta. Današnja 5. etapa od Marine di Ravenna do Giulianove meri 140 morskih milj in bo dvodvevna. Kessler »pozitiven« BERLIN - Nemški kolesar Matthias Kessler (Astane) je pozitiven na prepovedan hormon testosteron. Vodstvo kluba je že ukrepalo in je kolesarja do nadaljnjega izključilo iz moštva. 24 Četrtek, 28. junija 2007 ŠPORT / TENIS - Gaja v moški D2 ligi Po napredovanju zdaj še za končno zmago Posamezniki in ekipe teniškega odseka Gaje so bili v preteklih dneh zaposleni na več frontah. Moška ekipa v D2 ligi si je, kot smo že poročali, že zagotovila napredovanje v višjo ligo, njeni člani Matej Cigui, Daniele Morossi in Elvis Matejčič pa imajo zdaj priložnost, da osvojijo končno zmago. V pol-finalu play-offa so namreč s 3:0 premagali TC Maniago, v nedeljo pa se bodo v finalu na domačih tleh na Padričah pome rili s TC Green Ten nis, s pri čet -kom ob 9. uri. Ekipa D3 lige (Vidovich, Borsetti, Zecchini) je z zmago pri Briš-čikih proti ekipi TC Campi Rossi (4:0) napredovala v deželno fazo play-offa, čez dva ted na pa jo na Pad ričah čaka odločilna tekma za napredovanje proti TC Porpetto. Dobro kaže tudi ženski ekipi under 12. Sanja Valente in Nico-letta Furlan sta v deželnem polfinalu z 2:1 premagali TC Triestino, v finalu pa ju v Vidmu čaka težek, vendar ne nepremagljiv nasprotnik ASD Libera. Plesničar do polfinala v Nabrežini Aleš Plesničar po odličnih nastopih v B ligi skoraj ni več prijel v roke loparja, kljub temu pa se je odzval povabilu goriškega kluba TC Zaccarelli za nastop na njegovem odprtem turnirju. Plesničar je v četrtfinalu odpravil mladega Koprčana Roka Bonina, v polfinalu pa je moral pod reflektorji (kar mu ne leži) priznati premoč 1. noslica Oce-re (6:1, 6:3), ki je bil skupaj z Mengo z oznako 2.1 najvišje plasirani igralec turnirja. Matej Cigui uspešen v Nabrežini Matej Gigui (Gaja) je zmagovalec teniškega turnirja za igralce do kategorije 3.4, ki ga je v Nabrežini pripravil teniški klub Aurisina. Matej, ki pripada kategoriji 3.5, je v finalu s 7:5, 6:2 odpravil Gopričana Cantaruttija (kat. 3.4), potme ko je v polfinalu odpravil Adorrinija. Matej je s to lepo zmago potrdil, da je v dobri formi in da bi bil lahko na teniških lestvicah precej višje uvrščen, če bi več tekmoval. ... sestra Paola pa je izgubila v Mariboru Gajina drugokategornica Paola Cigui je na mednarodnem mladinskem turnirju ITF 4. kategorije v Mariboru s 7:6, 3:6, 6:2 izgubila že v prvem krogu. »Izčrpana in nepripravljena zaradi bolezni sem igrala slabo,« je povedala Ga-jina igralka. Aleš Plesničar je v Gorici priznal premoč le prvemu nosilcu Oceri KROMA SK DEVIN - Po občnem zboru Argentina bo še počakala Šola smučanja spet v deželi - 22. julija deželno prvenstvo Na društvenem sedežu v Slivnem je SK Devin pretekli petek sklical 33. letni občni zbor, ki pa tokrat ni bil volilnega značaja. Predsednik Dario Štol-fa je v predsed niš kem poroči lu ori sal glavne dosežke pretekle sezone. Kolesarska dejavnost se je kljub nevšečnostim zara di do pin ške ga škan da la, v katerega je vpleten tudi bivši kolesarski trener Aleksander Kalc, uspešno delovala, predvsem ob pomo či star šev. Štol fa je pozor nost us me ril predvsem v smučarsko dejavnost, ki je naj-ob sež nej ša pri druš tvu. Nabre žin ski klub bo tudi v na slednji sezo ni s kriš -kim društvom Mladina sodeloval pri projektu Ski Pool Gadi. Priprave druge sezone so stekle že v maju, mladinci pa se pravkar mudijo na avstrijskem ledeniku Hintertux. Nadejane priprave v Argentini, ki jih je napovedal trener mladincev Aleš Sever, bodo torej še počakale. Spet bodo lahko v normalnih pogojih stekli smučarski tečaji v naši deželi. Letos so zaradi prepovedi učenja vseh učiteljev, ki nimajo 3. (najvišje) stop nje, tečaji potekali na Mo kri nah. S ponovno uvedbo tečajev v deželi pričakujejo v društvu porast vpisov. Glavni cilj je torej ponovna oživitev šole smučanja v deželi, »saj je to osnova za nadaljnjo delovanje pri smučarski sekciji,« meni predsednik Štolfa. Sep tem bra bodo na plastič ni ste - □ Obvestila Dario Štolfa zi v Nabre žini ste kli tri tečaji, ki jih bodo vodili samo učitelji 3. stopnje. Tudi v naslednji sezoni bodo obnovili projekt Šola-šport. Kolesarska dejavnost pri društvu bo nadaljevala po zastavljenih smernicah. Pri klubu se že pripravljajo za deželno prvenstvo za začetnike, ki bo 22. julija. Mladi kolesarji se bodo podali od Praprota prek Božjega polja do Križa in nazaj. Tekma bo okronala tudi deželnega prvaka. Ne gre pozabi ti tudi na pla nin sko sekcijo, ki bo še naprej plodno sodelovala s ŠZ Sloga. Na ob čenm zbo ru je bla gajni čar -ka Elder Švab prebrala poročilo, iz katerega je razviden - prvič po nekaj letih - pre sežek v bi lan ci. Nazad nje je predstavnik nadzornega odbora Stojan Pahor podal svoje poročilo, kjer je izpostavil uspešno delo upravnega odbora. BALINANJE - Zamejsko prvenstvo Bo MAK prevzel vodstvo? Danes bo na sporedu četrto kolo B skupine zamejskega balinarskega prvenstva. V goste k vodečemu Maku bo odpotovala Zarja, Primorje pa bo gostilo Nabrežino. V prejšnjem krogu sta se obe srečanji zaključila z neoporečnima zmagama vodeče dvojice. V Nabrežini je bilo pričakovati, da bodo domačini nudili večji odpor objektivno močnejšim Štandrežcem. Pokazalo pa se je, da Sardoč in soigralci s svojim igralskim kadrom nikakor ne morejo konkurirati za eno izmed prvih dveh mest v skupini. Nekaj podobnega velja za igralce Primorja, ki so po gladkem porazu proti Gaji ostali na dnu lestvi- ce brez osvojene točke. Ker bo v tem krogu Gaja prosta, pričakujemo po današnjih razpletih vodstvo Maka, njihov današnji nasprotnik, in sicer bazovska Zarja se je vedno izkazala za izredno žilavo ekipo, vendar bo letos Mak predvsem na domačem igrišču težko ranljiv, zato bi danes točka za Bazovce predstavljala že lep uspeh. Izidi 3. kroga: Nabrežina - MAK: 0:8; Gaja - Primorje:8:0; Prosta je bila Zarja. Vrstni red: Gaja in Mak 5 točk; Zarja in Nabrežina 1, Primorje 0. Današnji spored (ob 18. uri): v Štandrežu Mak - Zarja, na Proseku Primorje - Na-brežina, Gaja je prosta. (Z.S.) NK POMLAD obvešča, da bo v ponedeljek, 2. julija ob 20.30, na sedežu Primorja na Proseku (št. 2) redni občni zbor. KK BOR sporoča, da je na razpolago še nekaj mest na BOR BASKETBALL CAMPU, ki bo potekal med 26. avgustom in 2. septembrom v Črmošnjicah na Dolenjskem. Zglasite se na tel. št. 3474288858. ŠD SOKOL iz Nabrežine organizira 7. in 8. julija 2007 »24 ur košarke« na odprtem igrišču v Nabrežini. Predvpis vsak ponedeljek in petek od 20. do 22. ure v pubu Bunker v Nabrežini pri Trstu ali po elektronski pošti na naslov sokol24ur@yahoo.it. Info: Marko E. 3391942210, Martin 3408227166, Marko H. 3357423134. ŠD BREG obvešča, da bo redni občni zbor v sredo 4. julija ob 20.30 v prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju, na sedežu nogometne sekcije v športnem centru Silvano Klabjan v Dolini. Vljudno vabljeni. ŠD POLET sklicuje 39. redni letni občni zbor, ki bo v torek, 26. junija 2007 ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem sklicanju na kotalkališču na Pi-kelcu, Repentaborska ulica na Opčinah z naslednjim dnevnim redom: poročilo upravnega odbora, poročila odgovornih za sekcije, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora in razrešnica, pozdrav gostov in razprava, razno. Sledila bo skromna zakuska. SPDT organizira 3-dnevnu izlet po Karavankah od 29. junija 2007 do 1. julija 2007. Prvi dan: pohod se bo začel pri hotelu Garni na mejnem prehodu Ljubelj do Prešernove koče na Stolu. Hoje bo približno 5-6 ur. Drugi dan: hodili bomo po Trazverzali od Stola do Koče na Golici ob slovensko-avstrijski meji po slikovitem grebenu, približno 5 ur hoje, čas bo najbrž daljši zaradi slikovitih razgledov. Tretji dan: Golica-Dovje pri Mojstrani po Trazverzali 5-6 ur hoje. Izlet bo potekal po slovenski planinski poti. Prevoz z avtomobili. Zainteresirane prosimo, da se čimprej javijo zaradi pravočasne rezervacije ležišč v kočah. Vse potrebne informacije na tel. št.: 040-220155 (Livio Semec). AŠZ JADRO obvešča, da bo občni zbor društva v petek, 6. julija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorani Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Poleg običajnih točk dnevnega reda bodo tudi odločali o spremembi sedeža društva. PLAVANJE - Državno prvenstvo veteranov v Ceseni Goričan Fabio Marussig osvojil naslov prvaka na 100 m prsno Goričan Fabio Marussig je na italijanskem master prvenstvu v plavanju, ki je potekalo v občinskem bazenu v Ceseni, osvojil zlato kolajno v tekmovanju na 100 metrov prsno. Z odličnim časom 1:12',59 si je Marussig, ki nastopa za goriško plavalno društvo Gorizia Nuoto, priboril naslov državnega prvaka kategorije M35. Ob Marussigu je odličen rezultat na 100 metrov prosto v raz redu M65 do segla tudi čla ni ca is tega druš tva Fer -nanda Manfrin, ki je osvojila zlato kolajno in rekordni čas 1:59,73. Marussig se je v Ceseni pred dvema tednoma pomeril v prvem pomembnejšem tekmovanju po petih letih pa-vze. Na začetku 90. let je namreč aktivno nastopal na državni ravni, svoje deželne rekorde na 100 in 200 metrov prsno pa je obdržal približno deset let. »Mnogi plavalci iz cele Italije so se na državno prvenstvo uvrstili s podobnim časom, kot sem se jaz, ob koncu pa sem jim le uspel odvzeti prvo mesto. Zahvaljujem se odbornikom društva za razpoložljivost, ki so mi jo izkazali,« je povedal Ma-russig, ki je v Ceseni z 32,29 v tekmi na 50 metrov prsno osvojil tudi srebrno kolajno. »Ob koncu avgusta želim sodelovati na evropskem master prvenstvu v Kranju. Odbiti bom moral še kaki dve sekundi, dosedanji rezultati pa so zelo spodbudni. Menim, da lahko tudi na evropskem master prvenstvu merim visoko,« je ocenil goriški plavalec. (Ale) 35_|etni Fabio Marussigj č|an društva Gorizia Nuoto JADRANJE - Optimisti pri Sireni Marta Curri in Dan Poljšak z vozovnico za nastop na državnem prvenstvu V soboto je tržiški klub SVOC priredil selekcijsko regato za nastop na pokal Primavela (letnik 1998). V sončnem vremenu in rahlem vetru (2-3 m/s) je nastopila tudi Sirenina jadralka Marta Curri. Prvo preizkušnjo je zaznamoval rahel veter in omogočil mladi jadralki, da je prva prerezala ciljno črto. Druga preizkušnja je bila zelo kratka, ker je ve ter zapi hal ne -koliko močneje. Napačna taktična izbira je botrovala k nazadovanju na lestvici. Peto mesto je bilo dovolj "le" za tretjo stopničko v skupnem seštevku. Sirenin trener David Poljšak je komentiral nastop mlade Marte: »Marta je potrdila, da sodi med najbolj perspektivne jadralke v naši coni. Od samega vrha jo loči le dosledno opazovanje okolice in prilagajanje spreminjajočim se vetrovnim razmeram. Po hitrosti jadranja je gotovo najboljša. Ne zna pa še izbrati najkrajše poti do cilja. Vsekakor si zasluži pohvalo, saj je zelo delovna in navdušena jadralka.« Marta bo septembra meseca nastopila na Pokalu Prvo jadro (Primavela), ki bo letos na jezeru Bracciano, v okolici Rima. Vozovnico za državno prvenstvo kadetov (letnik 1996 in 1997), ki bo prav tako na jeze ru Brac ci a -no, si je pri slu žil tudi Dan Polj šak, ki zaseda tretje mes to na con ski les tvi ci kade tov. Dan je brez dvo ma eden naj -hitrejših kadetov v Italiji in Sloveniji. Ima nekaj težav na štartu, ki jih bo skušal odpraviti na conskih pripravah, ki se bodo odvijale začetek julija na jezeru S. Croce v Al-pagu. Trener David Poljšak je z nas me hom še do dal: » Ko bos ta Marta in Dan odpravila svoje pomanjkljivosti, ju lahko ustavi le še policija!« Aleš Omari / ŠPORT Četrtek, 28. junija 2007 25 ODBOJKA - Dogovoril se je s Pierisom Govolley bo v prihodnji sezoni igral v ženski D ligi Bor Breg še išče trenerja - Slogašice zaenkrat še brez okrepitev Slovensko žensko odbojkarsko društvo Govolley bo v prihodnji sezoni imelo svojo ekipo v deželni D ligi. Vodstvo našega kluba jo bo prevzel od zmagovalca lanske 1. divizijie na Goriškem Pierisa, ki napredovanju navkljub ne namerava nastopiti v višji ligi. Dogovor bo formalno sklenjen julija. Govolley, ki je še v sezoni 2002/2003 nastopal nič manj kot v B1 ligi, se je pred pričetkom lanske sezone odpovedal igranju v C ligi, v minuli sezoni pa je nastopal samo na mladinski ravni. »Za ponoven nastop v deželni ligi smo se odločili predvsem zato, da bi spet pridobili v naše vrste vsaj del naših igralk, ki igrajo drugje, našim mlajšim igralkam pa omogočili nastop na višji ravni in preprečili njihov odhod v druge sredine,« je povedal odbornik Rajko Petejan, ki bo obenem tudi trener ekipe. Sestava ekipe še ni znana. Trdno računajo na igralke, ki so v minuli sezoni na posodo branile barve Vivila v C ligi, to so Pa-ola Uršič, Barbara in Tamara Visintin ter Isabel Mania. V domači klub bi želeli spet pritegniti Ilario Černic, ki v zadnji sezoni s Tor-riano v B2 ni igrala veliko. Pri Govolleyju ocenjujejo tudi, da so zrele za igranje na deželni ravni tudi nekatere njihove mladinke, ki bodo tudi čez poletje redno trenirale tri- Govolley je še predlani igral v C ligi, lani je bil dejaven le na mladinski ravni, zdaj pa se vrača v D ligo KROMA krat na teden. Nobene novosti ni pri ostalih dveh naših četrtoligaših, združeni ekipi Bora in Brega ter Kontovelu, ki bi morala nastopati v prvenstvu z enakima postavama kot lani, čeprav bi se na Kontovel lahko vrnila Chiara Fazarinc, ki je lani že sredi sezone prekinila sodelovanje z Libertasom in je registrirana za naše društvo. Medtem ko bo Kontovel še naprej vodila Tanja Černe, pa na »1. maju« še vedno iščejo trenerja, saj se bo dosedanja krmarka Silva Meulia odslej posvetila samo mladinskemu sektorju. Kontaktirali so Edija Božiča, ki pa bo še naprej ostal zvest Libertasu, naknadno so izvedeli, da Marko Kalc ne bo več treniral v Predazzu in upajo, da bi se lahko vrnil v matični klub, če ne bo imel boljših ponudb. Slo ga, ki bo v pri hod nji sezo ni z igranjem v C ligi naša najvišje postavljena ekipa, zaenkrat ni privabila v ekipo ne svojih »legionark« ne novih igralk. Martina Coretti bi želela ostati pri Alturi, ki bo igrala v B2 ligi, Karin Crissani pa čaka na razplet dogodkov v Gradišču, kjer še ni jas no, ali bo Tor ria na, s katero je igrala v minuli sezoni, nastopala v B1 ligi ali pa se ji odpovedala. Računajo vsekakor, da imajo že sedaj dovolj dobro ekipo za mirno plovbo v zahtevni ligi. POLETNI TEČAJI NAŠIH DRUŠTEV - ŠD Polet Košarka, jahanje, morje in šah Motorika pri najmlajših, starejši pa se posvečajo izključno košarki - Na tečaju sodelovalo deset vaditeljev - Jutri v Gradež 46 otrok je na prvi izmeni vadilo pod vodstvom sedmih domačih vaditeljev KROMA Tudi letos se v organizaciji ŠD Polet odvija tradicionalni košarkarski kamp, ki ga vodi duša košarkarske sekcije Andrej Vremec. Letošnje prve izmene se je udeležilo 46 otrok, druge pa 32. Tečajniki so bili v prvem tednu razdeljeni v tri starostne skupine, ki so vadile pod vodstvom mladih vaditeljev. Vadba pri najmlajših (od 6 do 8 let) je usmerjena v osnove motorike, srednja skupina (od 9 do 11 let) se je ob mo-toriki rahlo uvajala že v svet košarke. Najstarejši (od 12 do 14 let) pa so se pod strokovnim vodstvom Marine Brollo posvečali samo košarki. Otroci druge izmene pa vadijo v dve skupinah. Tudi letošnji kamp nudi otrokom tudi različne spremljevalne dejavnosti. Vsa ka sku pi na si je ogle da la ko njuš-nico in preizkusila jahanje, en popoldan pa so z vaditelji tečajniki odšli na morje. Novost predstavlja šola šaha: »Šah igramo vaditelji in tečajniki po kosilu. Delavnica ima res velik uspeh, saj so se nekateri na kamp vpisali predvsem zaradi šaha,« nam je zaupal vodja kampa Andrej Vremec. V prvem tednu so soparno popoldne izkoristili tudi za zanimivo bitko med vaditelji in tečajniki, t. i. Ga-vetton day, ko so se vsi obmetavali z vod ni mi balo ni. Vče raj so se tečaj ni ki v Sežani srečali z slovenskima NBA- zvezdama Primožem Brezcem in Boštjanom Nachbarjem. Vodja kampa Andrej Vre mec je na kamp povabil tudi Lorenza Valle, košarkarskega trenerja mladinskih ekip v Turinu, in Kristjana Briščik, ki je vodil trening najmlajših. Tudi le tos so na kam pu izved li ex-tempore. Vaditelji bodo na koncu kampa izbrali najlepšo risbo, ki bo postala logo kampa 2008. Kot vedno je tudi letos vsem tečajnikom na voljo jutranji prevoz na kamp in povratek domov. Vadba poteka na odpr tem igrišču v Pro svetnem domu na Opčinah, na Kontovelu in centru Ervatti. Ekonomsko plat vodi Mira Štor, Andrej Vremec pa tehnično in lo gis tič no. V dveh izme nah se je zvrstilo kar deset vaditeljev: Nika Nad li šek, Ka rin, Ma tej in An drej Ma -lalan, Niko Sossi, Damjan Košuta, Marina Brollo, Veronika Daneu, Martina Gantar in Aleš Ukmar. Prvi teden se je kamp zaključil s prireditvijo: najmlajši so se preizkusili v poligonu, srednja skupina je metala na koš, najstarejši tečajniki pa so odigra li sre čanja ena pro ti ena in tri pro -ti tri. Vaditelji so podelili tudi nekaj zanimivih nagrad najboljšemu strelcu, najbolj požrtvovalnemu tečajniku in najboljšemu v igri K.O.. Jutri se bo le-toš nji ko šar kar ski kamp na Opči nah zaključil s celodnevnim izletom v Gra-dež. PLANINSKI SVET Tridnevni pohod po Karavankah V petek, 29. junija 2007 se bodo člani SPDT podali na 3-dnevni izlet po Karavnkah. Prvi dan: pohod se bo začel pri hotelu Garni, na mejnem prehodu Ljubelj. Od tu do Prešernove koče na Stolu bo približno 5-6 ur hoje. Drugi dan: pot bodo nadaljevali po Slovenski Trazverzali do koče na Golici in nadaljevali ob slovensko-av-strijski meji, po slikovitem grebenu, ki nudi pohodnikom enkraten razgled na obe strani meje. Hoje bo približno 5-6 ur. Tretji dan: po Trazverzali se bodo z Golice podali v Dovje pri Mojstrani. Hoje bo 5-6 ur. Odhod udeležencev z osebnimi avtomobili, bo ob 7.30 izpred Hotela Danev na Opčinah. Vse potrebne informacije Vam nudi vodja izleta Livio Samec, tel. 0402200155. Izlet na Civetto odpade SPDT sporoča, da zaradi nepredvidenih razlogov odpade izlet v Dolomite - na Civetto, ki je bil napovedan za 8. in 9. julija 2007. Zahvaljujemo se vodji izleta, Stojanu Glavini za skrbno pripravo programa, udeležence pa prosimo za razumevanje. (V.K.) Skupni izlet na Briceljk Novogoriški in goriški planinci prirejajo v nedeljo, 1. julija, vzpon na Briceljk, markanten vrh nad dolino Soče in Koritnice. Gre za dokaj zahtevno turo. primerno za planince vajene gibanja po brezpotju in s primerno fizično kondicijo. Za udeležence - obvezna je prijava samo še danes - Dino tel. 3331581015 naj navedemo, da bo poskrbljeno za prevoz (miniavtobus ali avtomobili). Start bo ob 4.30 izpred železniške postaje v Novi Gorici. Mont Emilius nad mestom Aosta Konec julija - od 28. do 30. julija - je razpisan izlet v Centralne Alpe z glavnim ciljem Mont Emilius (3.559 m) nad dolino Aosta. Izhodišče bo predvidoma v kraju Pila v neposredni bližini mesta Aosta. Izlet je srednje zahteven. Zaradi rezervacije prenočišča (dve nočitvi v planinski koči) in organizacije prevoza, društvo vabi interesente, da se prijavijo do 30. junija. Koordinator Vlado tel.0481/882079 ali NOGOMET Šest novih imen za Primorec Tre ben ski Pri mo rec, ki bo tudi v prihodnji sezoni pod taktirko trenerja Roberta Sorrenti-na igral v 1. ama ter ski li gi, je na -jel kar nekaj novih nogometašev. Solidnemu napadalcu Micorju so se v napadalni vrsti pridružili še nekdanji igralec Krasa Krevatin, Bernobi (Gallery) in Snidar (Villa). Po enoletnem igranju pri tr-žaš ki Pon zia ni ( v 2. AL) se v Trebče vra ča srednji bra ni lec Clay Di Benedetto. Primorec bo v prihodnji sezoni imel tudi novega vratarja: to bo Alan Cipol-lone, nekdanji vratar repenske-ga Krasa, ki je okreval po dolgi poškodbi. Vezno vrsto pa bo okrepil Mercandel (Muggia). »S tem smo dejansko dopolnili vse vrzeli,« je dejal predsednik Primor ca Dar ko Kralj, ki ni izklju -čil mož nos ti, da bi lah ko v Treb-če prišel še kak nogometaš. Vezni igralec Palmisano pa je odšel k Zarji Gaji. (jng) Turnir na Peči: Art Attack prvi Prejšnji konec tedna so na Peči, v okviru sovodenjskega občinskega praznika, odigrali finale turnirja v malem nogometu. Ekipa Art Attack je premagala Sovodnje (3:2). Za najboljšega vratarja turnirja je bil imenovan Jurij Devetak (ekipa Sherlok), najboljši igralec je bil 52-letni Fabjan Čevdek (Sovodnje Over 50), najboljši strelec pa Martel-lani (Sovodnje). Bum Bum Lady 2007 V ponedeljek se je v športnem centru Silvano Klabian v Dolini začel 9. turnir v malem ženskem nogometu Bum Bum Lady 2007, ki ga organizirajo same članice domače ženske ekipe. Bum Bum Lady je na uvodni tekmi s 3:1 premagala Timavo, vse tri gole je dala Ulyana Pettirosso. Za Timavo pa je nasprotnikovo mrežo zatresla Sara Gabrielli. Na drugi tekmi je ekipa iz Štan-dreža visoko izgubila proti Lo-candi Mario. Končni rezultat je bil kar 7:0 (strelke: Tamburelli 3, Muscas 2, Degrassi in Biagini). Nocoj bodo v Dolini na sporedu tekme drugega kroga: Bum Bum Lady - Doberdob (20.30), Štandrež - Bibappaloula (21.30). 3201543402.Odbor za izletništvo pri SPDG nadalje obvešča, da bo v začetku septembra dvodnevni izlet po zavarovani plezalni poti (ferrata) na Tofano di Rozes v Dolomitih. Udeleženci morajo razpolagati z opremo za samovarovanje, obvezna je zaščitna čelada in žepna svetilka. Večdnevni izlet na Durmitor -od 6. do 10. julija Kar lepa druščina goriških planincev se ob koncu prihodnjega tedna odpravlja na Durmitor. V načrtu imajo vzpona na Savin kuk in na Bobotov kuk, ki je najvišji vrh v tej skupini ter ogled naravnih znamenitosti v Nacionalnem parku (razgledišče Čurovac). V Črno goro se bodo planinci odpeljali z avtobusom. Start bo v petek, 6. julija ob 6. uri s parkirišča pri Rdeči hiši. Povra-tek je predviden 10. julija v poznih večernih urah. 26 Četrtek, 28. junija 2007 PRIREDITVE LJUBLJANA - Mednarodni likovni grafični center Slikarjevo oko in fotoaparat: Spacal tokrat v vlogi fotografa V Mednarodnem grafičnem likovnem centru (-MGLC) bodo danes ob 20. uri odprli še zadnjo v nizu šestih razstav, posvečenih 100. obletnici rojstva vsestranskega umetnika Lojzeta Spacala. Zadnja razstava s povednim naslovom Slikarjevo oko in fotoaparat, Spacalovo fotografsko prisvajanje stvarnosti prinaša doslej širši javnosti manj znano področje njegovega ustvarjanja - fotografijo, ki mu je bila, kot je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnila kustosinja razstave Lara Štrumej, v pomoč predvsem pri njegovem likovnem ustvarjanju.MGLC razstavo le gosti, pripravil pa jo je Gorenjski muzej v sodelovanju s številnimi slovenskimi galerijami in muzeji. Spacalovo obletnico so v tem letu že obeležili z raz sta vami, ki so se osredo točale na umet ni -kove slike, grafike, mozaike, tapiserije, oblikovanje, zdaj pa je, kot zadnja, prišla na vrsto še fotografija. Spa cal - mo der nist, ki je predvsem z gra fiko do -segel veliko mednarodno prepoznavnost, se je s fotografijo začel ukvarjati v zgodnjih 30-ih letih, ko je čas kot politični izgnanec preživljal v južni Italiji. Tam je fotografiral za preživetje, najpogosteje običaje, slovesnosti, kasneje se je fotografsko posvetil golemu človeškemu telesu. Sledilo je obdobje, ko je v fotografski objektiv lovil predvsem posebnosti primorske in kraške stvarnosti. »Vse to, kar poznamo iz grafik,« je povedala Štrumejeva. Fotografije Krasa in Primorske so nastajale na Spacalovih samotnih pohajanjih. Umetniku se je zdela fotografija z mimetičnostjo uporabnejša kot skica. Kasneje je fotografsko stvarnost prelil v svoj mo der nis tič ni li kov ni jezik. »Fo togra firal je z mis -lijo na svoje slike,« je še dodala Lara Štrumej. Prav zara di tega na raz sta vi v MGLC, ki bo na ogled do 12. avgusta, Spacalove fotografije sobiva- jo z drugimi mediji njegovega ustvarjanja, kar po mnenju organizatorjev razstave pripomore k večji dinamičnosti. Tudi zadnjo razstavo spremlja katalog, skupaj jih je v Spacalovem letu izšlo kar šest. ( STA) zamejski festival amaterskih dramskih ♦ skupin KOLEDAR PREDSTAV ČETRTEK, 28. junija 2007 20.30 - FINŽGARJEV DOM - Tamara Petaros: Torta za mamo; 21.00- KD ROVTE KOLONKOVEC - Dramska skupina Rovte-Kolonkovec: Srčni mrk. PETEK, 29. junija 2007 18.30 - POSVET O GLEDALIŠČU; 20.30 - ZVEZA SLOVENCEV NA MADŽARSKEM - Seniški gledališčniki Doš Zveze Slovencev: Stanišov Djilejš/roditeljski sestanek; 21.00 - RADIJSKI ODER - Slovenski oder: Pika Nogavička. 22.00 - NSŠ SV. CIRILA IN METODA: Artakademija - predstava izven programa. SOBOTA, 30. junija 2007 21.00 - IZOBRAŽEVALNI ZAVOD S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM TRUBAR-GREGORČIČ - Nimamo časa: Nevidni Leonard. 22.00 - MLADINKA DRAMSKA SKUPINA SKD IGO GRUDEN: Molière za mlade - predstava izven programa. NEDELJA, 1. julija 2007 21.00 -ZAKLJUČNI VEČER. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ GLEDALIŠČA V GLEDALIŠČU V TRSTU IN POKRAJINI Danes, 28. junija ob 21.30, Rimski am-fiteater / Jean Anouilh: »Antigona«. Produkcija: Teatro Litta. V torek, 3. julija ob 21.30, Rimski am-fiteater / Bruno Maderna: »Satyri-con«. Opera enodejanka. Produkcija: Fondazione Arena di Verona v sodelovanju s Fondazione Teatro Lirico »Giuseppe Verdi«. V četrtek, 5. in v petek, 6. julija ob 21.30, Rimski amfiteater / »V ergilije-vo onstranstvo«. Pripoveduje Vittorio Sermonti. V nedeljo, 8. julija ob 21.15, Park Mi-ramarskega gradu / Henry Purcell: »Didona in Enej«. Produkcija: Teatro dell'Angolo/Controluce. V ponedeljek, 9. julija ob 21.30, Devinski grad / Ghiannis Ritsos: »Helena«. Produkcija: La Contrada, Tržaško Stalno gledališče. V torek, 10. julija ob 21.15, Park Mi-ramarskega gradu / Marguerite Your-cenar: »Klitemnestra, ali o zločinu ljubezni«. Produkcija: MDA Produzioni Danza. V četrtek, 12. julija ob 21.30, Miljski grad / Ghiannis Ritsos: »Helena«. Produkcija: La Contrada, Tržaško Stalno gledališče. _SLOVENIJA_ ■ »14. PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL« V sredo, 4. in v četrtek, 5. julija ob 21.30, Izola, Manziolijev trg / Po Mo-lièru: »Duohtar pod mus«. Gledališče Koper in SNG Nova Gorica. Režija: Vito Taufer. V petek, 6. julija ob 21.30, Koper, Titov trg / Po Molièru: »Duohtar pod mus«. Gledališče Koper in SNG Nova Gorica. Režija: Vito Taufer. V nedeljo, 8. julija ob 21.30, Koper, Titov trg / Barbara Novakovič Kolenc: »Molière/Molière«. Muzeum Ljubljana. Režiija: Barbara Novakovič Kolenc. V petek, 13. julija ob 21.30, Koper, dvorišče Univerze / Jean-Baptiste Poque-lin Molière: »Namišljeni bolnik«. Produkcija: PPF in SSG Trst. Ponovitve: 14., 15. in 17. julija. V ponedeljek, 16. julija ob 21.00, Portorož, Avditorij / »Carmen«. Plesna predstava. Nastopa Compania Antonio Gades. LJUBLJANA Šentjakobsko gledališče Jutri, 29. junija ob 21.00 / V. C. Bren, J. Jenull, M. Bratuš: »Kaj ti je, deklica?«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi ■ Mednarodni festival operete »Il Paese dei Campanelli« / Urniki: v soboto, 30. junija ob 20.30, v nedeljo, 1. julija ob 17.30, v torek, 3., v sredo, 4., v četrtek, 5. in v soboto, 7. julija ob 20.30. REPEN Kraška hiša Jutri, 29. junija ob 20.30 / »Štrekljev večer«, nastopil bo MoPZ Vinogradniki iz Šentruperta. DEVINSKI GRAD V torek, 10. julija ob 21.00 / Glasbeni večer »Zasul si me z zvezdami« - Pa-vletu Merkuju ob 80. jubileju. (V slučaju neprimernega vremena se bo prireditev odvijala v Kulturnem domu v Gorici). Predprodaja vstopnic: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20, Trst (tel. št. 040 635 626); Korzo Verdi 51, Gorica (tel. št. 0481/531495), do torka, 10. julija 2007 od 9.00 do 13.00. VIDEM Nogometni stadion Friuli Danes, 28. junija / Nastop skupine Red Hot Chili Peppers. _SLOVENIJA_ MAREZIGE ■ 2. festival big bandov MareziJazz Jutri, 29. junija / ob 21.00 Big Band Hrošči; ob 22.00 Big Band DOM; ob 23.00 Big Band Cerknica - BBC; ob 24.00 Skupina Amarcord. V soboto, 30. junija / ob 20.00 Špičikuc Orchestra; ob 21.00 Robert Vatovec Big Band: ob 22.00 3 Big Band Orchestra; ob 23.00 Celjski Plesni Orkester Žabe; ob 24.00 Dej še'n litro. KOPER ■ BALADOOR JAZZ FESTIVAL 2007 Taverna (vstop prost) V četrtek, 5. julija ob 21.00 / »Blues night«, Franco Toro (ITA); Sandra Hall & Gnola Blues Band (ZDA). V petek, 6. julija ob 21.00 / Aljoša Jerič Trio (SLO/ITA); Jaka Kopač Quintet (SLO/ŠVE/FIN). V soboto, 7. julija ob 21.00 / Cristina Mazza Trio (ITA/SLO); Tamara Obro-vac Transhistria Ensemble (HRV/SLO). PORTOROŽ Amfiteater Avditorija Danes, 28. junija ob 21.00 / Poletni koncert orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent: George Pehlivanian. Solistka: Sabina Cvilak - sopran. V soboto, 7. julija ob 21.00 / Sergej S. Prokofjev: »Romeo in Julija«. Klasični balet. Baletni solisti, solo zbor, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent: Peter Feranec. ■ 30. festival MELODIJE MORJA IN SONCA V četrtek, 12. julija ob 21.00, 1. polfi-nalni večer; v petek, 13. julija ob 21.00, 2. polfinalni večer; v soboto, 14. julija ob 21.00, finalni večer. LJUBLJANA ■ 48. JAZZ FESTIVAL LJUBLJANA Danes, 28. junija ob 20.30, Križanke / Tomasz Stanko Quartet, Matthew Shipp Trio, Bill Laswell's Material feat. Nils Petter Molvaer, Bernie Worrell, Ayib Dieng & Hamid Drake. Jutri, 29. junija ob 20.30, Križanke / Fool Cool Orchestra feat. Vlatko Ste-fanovski & Simone Zanchinni, Geri Allen trio feat. Carmen Lundy, Lee Ko-nitz New Noet. V soboto, 30. junija ob 18.30, Cankarjev dom, Štihova dvorana / Oval. V soboto, 30. junija ob 20.30, Križanke / Steve Coleman & The Five Elements, Maja Osojnik Sextett, Omar Sosa Trio. RAZSTAVE ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA KOPER Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - do 30. julija 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala Grafične miniature - do 15. oktobra - Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - do 12. avgusta 2007 - Mednarodni grafični likovni center FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Državna knjižnica: do 31. julija razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto. Občinska umetnostna dvorana: do 3. julija ima pod naslovom »Lacerti« osebno razstavo Ines Lippolis. Galerija Rettori Tribio 2: do 6. julija bo pod naslovom »L'urlo dal profondo del suo essere«, razstavljala slikarka Sabrina Alessandrino. Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3): do 30. junija bo na ogled razstava »Conosere il Merletto«. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ulica 131): do 30. junija bo razstavljal Akvarele Radko Oketič. Ogled je možen od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Kraška hiša: od jutri, 29. junija do 22. julija bo na ogled likovna razstava Štefana Pahorja »Titani, pozabljeni bogovi«. Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com GORICA V galeriji Kulturnega doma: je do 30. junija odprta razstava »Fleurs« slikarja Claudija Pescija iz Bologne. Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it). Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. _SLOVENIJA_ AJDOVŠČINA Pilonova Galerija (Prešernova ulica 3): na ogled je razstava z naslovom Ne povsem/Ne pravo - Zgodovine, telesa in koncepti v sodobni fotografiji. Razstavljajo Tomaž Gregorič, IRWIN, Jane Štravs, Trie in Aleksandra Vajd&Hynek Alt. Razstava bo odprta do 13. julija od torka do petka od 10.00 do 17.00, ob nedeljah od 15.00 do 18.00, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Mestna galerija Nova Gorica (Trg Edvarda Kardelja 5 ): na ogled je razstava kustosinje Kavdije Figelj »Universe of Art / Vsemirje umetnosti«. Odprto še danes, 28. junija z urnikom: od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00. Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. KANAL Galerija Rika Debenjaka: na ogled je razstava z naslovom Valentin Stanič (Bodrež 1774 - Gorica 1847). Razstava bo odprta do 4. julija vsak torek, četrtek, petek in soboto od 17.00 do 19.00. DOBROVO Grad Dobrovo:v priredbi Branke Sulčič je na ogled razstava »100 let bohinjske proge«. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 28. junija 2007 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Kotiček: Video - Avdicija 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran (pon.) 22.30 Lynx 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: Sottocasa 6.30 Dnevnik, prometne informacije in vreme 6.45 Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (voditaDuilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00) dnevnik, 8.30 Tg Razstave in dogodki 10.25 Tg parlament 10.30 10 minut za oddaje pristopanja 10.40 Gremo v kino 10.45 Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: Duhovnik med nami 2 (It., '98, i. Massimo Dapporto) 12.35 Nan.: Gospa v rumenem - Umor z glasbo (i. Angela Lansbury) 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo 14.10 Nad.: Julia ('05, r. Pietra Wiemers, i. Susanne Gartner, Roman Rossa) 14.50 Nad.: Incantesimo (i. Corinne Clery, Massimo Bulla, Paola Pitagora) 15.20 Nad.: Orgoglio - 2. del (i. Elena Sofia Ticci, Cristiana Capotondi, Daniele Pecci) 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Nan.: Sestre McLeod - Me slišiš? (i. Bridie Carter, Simmone Mackinnon, Rachael Carpani) 18.00 Nan.: Komisar Rex - Smrtonosna doza (i. Tobias Moretti) 18.50 Kviz: L' eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti - Identita' nascoste (vodi Fabrizio Frizzi) 21.20 Dokumenti: Superkvark (vodi Alberto Angela) 23.30 Dnevnik 23.35 Dok.: Benedikt XVI., papež prijateljstva z Bogom 1.15 Nočni dnevnik, 1.45 Izžrebanje lota 1.55 Potihoma V^ Rai Due 6.00 Tg2 Navade in družba 6.30 Tg2 Medicina 33 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Jutranji variete: Random 8.10 Plavo drevo 9.45 Svet v barvah 10.00 Tg2 Dnevnik/Meteo, Medicina 33, Potovanja, Nesamodenar 11.00 Variete: Matinee' (vodita Rossella Brescia in Giampiero Ingrassia) 13.00 Dnevnik 13.30 Tg2 Navade in družba, 13.50 Tg2 Zdravje 14.00 Variete: Italija na 2. 15.50 Aktualo: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.10 Nan.: Čarovnice 17.50 Nad.: Andata e ritorno (i. Michele Bottini) 18.05 Tg2 Flash/Tg šport 18.25 Dnevnik /Meteo 2 18.30 Tg2 Dnevnik, vreme 19.00 Variete: Soiree' 20.00 Hum. nan.: Piloti 20.20 Loto ob osmih 20.30 Dnevnik 21.05 an.: Ghost Whisperer (i. Jennifer Love Hewitt, Wentworth Miller) 22.40 Nan.: The Dead Zone 23.20 Dnevnik Tg2 23.30 Dok.: Mi smo zgodovina 0.35 Glasbena odd.: Freedom TV 1.05 Tg parlament 1.15 Nan.: Chris Isaak Show ^ Rai Tre 10.40 Cominciamo bene 12.00 Tg3 - Šport, vreme 13.00 Nikoli ni prezgodaj 13.10 Nan.: Moonlighting 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Variete: Trebisonda 15.15 Nan.: Out There 16.00 Variete: Melevisione 16.30 Šport: Kolesarstvo 17.15 Nan.: Squadra Speciale Vienna (i. Bruno Eyron, Pia Baresch) 18.00 Dok.: Geo magazine 18.15 Meteo 3 19.00 Dnevnik, deželne vesti 20.00 Rai Tg šport 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Il Santo (pust., ZDA, '97, i. Val Kilmer, Elizabeth Sue) 23.05 Dnevnik, deželne vesti 23.20 Tg3 Primo Piano 23.40 Variete: Freschi di Tintoria 0.30 Tg3 Night News 0.50 Dok.: Art News 1.20 Koncert na Rai 3 K Rete 4 6.00 Pregled tiska 6.20 Nan.: Velika dolina, 7.40 Pot za Avonleo, 8.40 Nash Bridges - Angel usmiljenja (i. Don Johnson) 9.40 Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik, promet 14.00 Nan.: Poirot 15.00 Nan.: Balko (i. Jochen Hoorst, Ludger Pistor) 16.00 Nad.: Steze 16.55 Film: I due marescialli (kom., It., '61, i. Toto, Vittorio De Sica) 18.55 Dnevnik, vreme 19.35 Aktualnosti Tg4 20.10 Aktualno: Forum 21.10 Nan.: Detektiv Monk (i. Tony Shal- houb, Bitty Schram) 23.05 Dok.: Srečanje z zgodovino (vodi A. Cecchi Paone) 0.20 Pregled tiska 0.45 Film: Giulietta degli spiriti (dram., It., '65, r. Federico Fellini, i. Giulietta Masina, Sandra Milo) Canale S 9.40 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.15 17.00 17.05 17.35 18.50 20.00 20.30 21.20 23.30 1.20 Na prvi strani, vreme Promet, vreme, borza in denar Jutranji Tg5 TV film: Estate di George (kom., Danska, '03, r. Giacomo Campeotto, i. Adam G. Jespersen) Tg5 Borza Flash Nan.: Providence - Psimo (i. Melina Kanakaredes, Mike Farrell), 12.00 Sodnica Amy (i. Amy Brenneman) Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Katherine Kelly Lang, Ron Moss) Nad.: Centovetrine (i. Glenda Cima, M. De Micheli) Nad.: Vivere TV film: Rosamunde Pilcher: Holly-jin zaklad (kom., Nem., '04, r. Dieter Kehler, i. Nathalie O' Hara, Patrick Fichte) Tg5 minut Nad.: Cuori tra le nuvole (i. Alissa Jung, Sascha Tschorn) Nad.: Tempesta d' amore Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Moderna kultura (vodi Teo Mammucari) Nan.: I Cesaroni (i. Claudio Amen-dola, Elena Sofia Ricci, Emanuele Vezzolli, Max Tortora) Film: Full Monty (kom., VB, '97, r. Peter Cattaneo, i. Robert Carlyle) Nočni dnevnik, vreme O Italia 1 6.00 Rai News 24 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Film: Noi gangster (kom., It.-Fr., '59, i. Fernandel, G. Cervi) 6.00 Nan.: Arnold (i. Gary Coleman), 7.05 Young Hercules 8.00 Variete za najmlajše 9.55 Nan.: Willy, princ Bel Aira, 10.25 Hercules in olimpijske igre 11.25 Nan.: Xena in zaklad Sumerov (i. Lucy Lawless) 12.25 Odprti studio, vreme, šport 13.35 Kviz: Kviz šport 13.40 Risanke 15.00 Nan.: Beverly Hills, 90210, 15.55 Blue Water High (i. Gabrielle Scollay) 16.25 Nan.: 15/Love 16.50 Risanke 18.00 Nan.: Raven 18.30 Dnevnik, vreme 19.05 Nan.: Love Bugs 3 19.10 Nan.: Will & Grace (i. Sean Hayes, Eric McCormack) 20.10 Nan.: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Catwoman (fant., ZDA, '04, i. Halle Berry, Sharon Stone) 23.05 Nan.: Prison Break - Bratje (i. Wen-tworth Miller, Wade Williams) 0.55 Šport studio 1.10 Šport: Grand Prix 1.55 Odprti studio ^ Tele 4 8.05 12.45, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.35 Nad.: Una storia italiana (i. Giuliano gemma, Imma Piro, Sabrina Ferilli) 11.00 Nad.: Marina 11.30 Nan.: Don Matteo 2 13.05 Oddaja v živo 15.10 Kaj veš o Afriki? 16.05 Nan.: Don Matteo 2 17.00 Risanke 19.55 Športne vesti 20.10 Aktualni tednik 20.55 Nan.: Street Legal (i. Cynthia Dale, Anthony Sherwood) 23.45 Aktualno: Stoa' LA 6.00 9.20 9.30 10.25 14.00 16.00 16.00 19.00 20.30 21.30 23.35 1.25 La 7 12.30, 21.00, 0.05 Dnevnik Aktualno: 2 minuti za knjigo Dok.: Crocodile Hunter Nan.: Cuore e batticuore, 11.30 Angelski dotik (i. Della Reese) Film: I tre avventurieri (pust., Fr., '67, i. Alain Delon) Nan.: Osrčje Afrike (i. Stephen Tom-pkinson, Amanda Holden) Nan.: Srce Afrike (i. Amanda Holden), 18.00 Star Trek Nan.: Murder Call (i. Lucy Bell, Peter Mochrie, Geoff Morrell) Osem in pol Nan.: Law & Order (i. Jerry Orbach, Benjamin Bratt) Aktualno: Tetris Reloaded Film: Addio al re (pust., ZDA, '89, i. Nick Nolte, N. Havers) (t Slovenija 1 7.00 7.05 9.00 9.05 9.35 10.10 10.15 10.30 10.55 11.45 13.00 13.15 13.45 15.00 15.10 15.45 16.05 16.20 17.00 17.30 18.15 18.30 18.40 18.55 19.35 19.55 20.55 22.00 23.00 23.20 1.00 1.15 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Poročila Ris. nan.: Moby Dick in skrivnost dežele Mu Pod klobukom: Prodajalna klobukov Otroška odd. o knjigah: Bukvožer -Žafran, izgubljeni angel Taborniki i skavti: Potep po taboru Igrana nan.: Razjarnikovi v prometu Dok.: Santonino v Savinjski pokrajini Omizje - sveto in svet: Gibanja v krščanskih cerkvah Poročila, vreme, šport Hum. nad.: Čokoladne sanje Informativno-razvedrilna oddaja: Piramida (vodi Erika Žnidaršič) Poročila, promet Mostovi - hidak Ris.: Krastačja patrulja Kratki igrani film: Marina Enajsta šola Novice, kronika, šport Štafeta mladosti: Praznik slovenskega podeželja Duhovni utrip Žrebanje Deteljice Risanka Vreme, dnevnik Vreme, šport TV kviz: Milijonar z Jonasom (vodi Jonas Žnidaršič) Tednik Odmevi. Kultura. Šport. Vreme Knjiga mene briga - Choderlos de Laclos: Nevarna razmerja Glasbeni večer. Simfoniki RTV Slovenija, Urška Žižek in Rene' Gulikers (M. Kozina) Duhovni utrip Dnevnik {p Slovenija 2 6.30 9.30 Zabavni infokanal 9.00 10.45 TV prodaja 11.15 Labirint 12.05 Oddaja o modi: Bleščica 12.35 Film: Skrivnostna gospodična C. (Kan.) 14.20 15.15 Dok.: Dežele sveta 16.05 Mozaik 17.00 Mostovi - hidak 17.30 Brez reza: Dr. Janko Prunk - Sloven- ski narodni vzpon 18.00 Poročila 18.05 Dosje: Zemlja vrača udarec 19.00 Z glasbo in s plesom... Juan Vasle in Opus Cuatro 19.45 Kronika z Lenta 20.00 Atletika: Mednarodni miting (prenos iz Velenja) 21.30 Nad.: Številke - Numb3rs (ZDA, '05, i. Rob Morrow, David Krumholtz, Jud Hirsch, Dianie Farr) 22.10 TV drama: Trpinčenje - Beaten (VB, '05; r. Jon East, i. Robson Green, Judith Baker, Corey Smith) 23.10 Film: Ljubezni ne moreš kupiti (dram., VB, '04, r. Reza Moradi, i. Michelle Collins, Martin Kemp) 0.20 Film: Rožnik - Fiorile (dram., It., '93, r. P. in V. Taviani, i. Caudio Bigagli, G. Ranzi, Lino Capolicchio) 2.20 Zabavni nfokanal Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.50 16.20 17.00 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 21.50 22.05 22.30 23.00 23.20 23.55 0.30 0.35 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK Euronews Odmev 25. Mednarodni pokal v plesih Mesto Palmanova Globus Pogovorimo se o... Slovenski magazin Nautilus Program v slovenskem jeziku: Na obisku Vreme Primorska kronika TV Dnevnik, šport Vas tedna Potopis Artevisione Nanizanka Avtomobilizem Vsedanes - TV dnevnik Lynx magazin Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Dok.: Dobrote istrske kuhinje Na obisku Vreme Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 11.00 Videostrani 17.00 Odprta tema: Revščina v Sloveniji 18.00 Ti si navrsti 18.40 Napoved dnevnika 18.45 Kultura: Beneški bienale 19.15 TV inštrukcija 19.55 EPP 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Gornje Posočje 21.30 Naj viža 22.45 Avtomagazin 23.00 Dnevnik, vreme 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Ko prostori oživijo (pripr. Anastazija Korsič); 12.00 Zgodbe v času in prostoru: Narodni dom pri Sv. Ivanu (B. Kravos); Glasbeni listi; Napovednik; 13.20 50 let ob Avsenikovi glasbi v zamejstvu, nato Glasbeni listi; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: V labirintu (Boris Pahor, dram., A. Zorn, r. B. Kobal, 72. del); 18.00 Monografije: Karlo Košuta; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; Noč in dan; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Nazaj v planinski raj; 12.30 Opoldnevnik; 13.0015.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Rock roko umije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Večer na kavču RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, Vse najboljše; Sanje o počitnicah; 14.35 Euro notes; 14.45 New entry; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16- ih; 18.00 Z dušo in telesom; 19.00 Doctor music; 20.00 Sanje o počitnicah; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 22.30 Giulianine note; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 5.50 Zelena posvetovalnica; 8.05 Svetovalni sevis; 9.10 A že veste?; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualno; 13.45 Malčki o; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 Radio danes; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Sence adolescence; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež. Gostja: najstarejša Plečnikova učenka. SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasb. kukalo; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Trojna spirala; 16.50 Banchetto musicale; 18.00 Izšlo je; 18.20 Z naši opernimi umetniki; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 28 Četrtek, 28. junija 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1000 OSLO 13/23 0 AMSTERDAM LONDON 09/15 9/17 9/15 HELSINKI .11/18 O, STOCKHOLM 12/24 O \ 990 - ^ ^ V K0BENHAVN — VARŠAVA O 12/21 MOSKVA 17/25 ° O KIJEV 15/30 DUNAJ 16/22 O LJUBLJANA ° 13/27 SKOPJE O 16/31 v K^j ' ATENE , 25/40 ' O SOFIJA 18/39 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Danes bo proti nam pritekal bolj stanoviten zrak. V noči na soboto bo atlantska fronta delno vplivala na vreme pri nas. V nedeljo se bo okrepil anticiklon. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 Dolžina dneva 15.42 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 19.42 in zatone ob 2.54 A Nad severno polovico Evrope in Balkanom prevladujejo ciklonska območja z vremenskimi frontami, nad jugozahodno Evropo pa je šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah bo pritekal nad naše kraje^ postopno nekoliko toplejši zrak. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo zjutraj postopoma popustila, čez dan vreme večini ljudi ne bo povzročalo opaznih težav, le na severu države bodo občutljivi občasno še imeli z vremenom povezane težave. MORJE Morje mirno, temperatura morja 25,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.52 najnižje -60 cm, ob 10.23 najvišje 25 cm, ob 15.18 najnižje -6 cm, ob 21.12 najvišje 45 cm. Jutri: ob 4.51 najnižje -66 cm, ob 11.34 najvišje 31 cm, ob 16.35 najnižje -5 cm, ob 22.15 najvišje 44 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m............20 1000 m...........15 1500 m...........10 OC 2000 m............6 2500 m............4 2864 m............1 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 9, v gorah 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 8/22 & CELOVEC O 12/23 O GRADEC 11/23 /Š TRBIŽ O 7/21 o 9/20 KRANJSKA G. O 10/22 S. GRADEC MARIBOR 012/23 M. SOBOTA O 11/23 VIDEM O 12/28 O PORDENON 13/27 ČEDAD O 13/27 GORICA O O N. GORICA id/Ofi O TRŽIČ 11/23 O KRANJ O LJUBLJANA 13/24 POSTOJNA O 9/23 KOČEVJE CELJE 12/24 O PTUJ O N. MESTO 12/23 O ZAGREB 13/24 O REKA 17/27 (^NAPOVED ZA DANES' Dopoldne bo pretežno jasno ali delno oblačno, ob morju bo pihala šibka burja. Čez dan bo v nižinah in ob morju zmerno oblačno, pihali bodo šibki krajevni vetrovi. V gorah bo spremenljivo, proti večeru niso izključene posamezne krajevne plohe. Danes bo sončno z občasno spremenljivo oblačnostjo. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, najvišje dnevne jutri od 20 do 24 stopinj C. .'a TOLMEČ O 9/22 & TRBIŽ 8/21 KRANJSK O 10/21 KRANJSKA G. a CELOVEC O 13/23 M o GRADEC 12/23 VIDEM O 13/29 O PORDENON 14/28 ČEDAD O 14/28 1 ai-ta o TRŽIČ 12/25 O KRANJ o 11/23 S. GRADEC CELJE 12/25 O MARIBOR 013/24 M. SOBOTA O 12/24 PTUJ O O N. GORICA 1Í/-57 O LJUBLJANA 15/26 N. MESTO 13/26 ZAGREB 14/26 O O 10/25 KOČEVJE -N° - o - ČRNOMELJ REKA 19/28 Ú. Ob morju in v nižinah bo delno jasno, pihali bodo šibki krajevni vetrovi. V jugozahodnih Alpah bo spremenljivo z možnostjo posameznih popoldanskih krajevnih ploh. V Karnijskih Alpah bo oblačno, predvsem v popoldanskih urah se bodo pojavile plohe ali nevihte. Zvečer bodo posamezne nevihte možne tudi v predgorju. NAPOVED ZA JUTRI Jutri bo v južni Sloveniji povečini sončno, drugod bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami, ki se bodo nadajevale tudi v noč na soboto. V soboto dopoldne bodo padavine povsem nehale, čez danes bo postopno razjasnilo. I UNIZ.IJA 269€ LtSBUS 279< 15.7. I LIRI K A I! Hotel 3* Hotel 3* 7 dni, polpenzion, letalo iz LJU I I 7 dni, zajtrk, letalo iz LJU u 455€ 7 dni, zajtrk, letalo iz LJU M HURGHADA 385€ 7 dni, polpenzion, letalo iz LJU NOVA GORICA SEŽANA Kidričeva 20 tel:+386 5 333 42 43 Partizanska 37a tel: +386 5 7341410 KOPER Pristaniška 2 tel:+386 5 627 8410 Last Min Ute Center* (LIRIKA TURIZEM d.o.o. - Ljubljana, Slovenska cesta 51 in 27 - Telefon: 01/234 88 88,244 55 55 www.lastmin utecenter.si POLJSKA - Fotomontaža na naslovnici tednika Wprost Razgaljene prsi Merklove povzročila škandal v Nemčiji VARŠAVA - V Nemčiji je v preteklih dneh mnogo razburjenja povzročila naslovnica poljskega tednika Wprost, kjer je bilo mogoče le dva dni po sobotnem dogovoru med članicami Evropske unije o smernicah pogajanj o novi pogodbi EU pod naslovom »Mačeha Evrope« videti fotomontažo nemške kanclerke Angele Merkel z razgaljenimi prsi, kako doji dvojčka Lecha in Jarosla-wa Kaczynskega, poljskega predsednika in premiera.Osrednji članek v tedniku je napisal nek poljski uradnik, v njem pa kritizira način pogajanj pod vodstvom nemškega predsedstva unije na vrhu EU, ki je od če- trtka do sobote potekal v Bruslju. V članku trdi, da je bila Poljska na vrhu ponižana, ter Nemčijo obtožuje neokolonializma. Poljska je sicer pred začetkom pogajanj o obliki nove pogodbe EU, ki naj bi nadomestila na referendumih v Franciji in na Nizozemskem zavrnjeno evropsko ustavno pogodbo, grozila z vetom, če druge članice ne bodo sprejele njenih zahtev po takšni spremembi načina glasovanja, ki bi Varšavi pri odločanju v EU dala večji vpliv. Na koncu so članice EU do leta 2017 podaljšale veljavnost sedanjega sistema, ki je za Poljsko bolj ugoden od dvoj- Sporna naslovnica revije Wprost ANSA ne večine iz ustavne pogodbe. Brata Kaczynski sta sicer razburkala nemško javno mnenje tudi s pojasnilom, da se Poljska bori za drugačen sistem glasovanja zato, ker dvojna večina - za sprejem odločitve bi bilo potrebnih 55 odstotkov držav članic s 65 odstotki prebivalstva - daje preveč vpliva državam z največjim številom prebivalstva. Če Nemčija v drugi svetovni vojni ne bi napadla in okupirala Poljske, bi ta sedaj imela 66 milijonov prebivalcev, sta zgodovinsko logiko za poljskimi zahtevami pojasnjevala pri svojih evropskih kolegih dokaj nepriljubljena dvojčka. (STA) UNESCO - Ogrožena naravna dediščina Na seznamu tudi otočje Galapagos PARIZ - Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je objavila nov seznam ogrožene naravne dediščine, na katerega je uvrstila tudi otočje Galapagos v Tihem oceanu. Kot so v torek sporočili iz Pariza, kjer je sedeže organizacije, so se tako odločili zaradi vse večjega negativnega vpliva, ki ga imata na to otočje priseljevanje in turizem. V zadnjih 15 letih se je tako samo število dni, ki jih na otočju preživijo potniki z ladij, povečalo za 150 odstotkov. Otočje Galapagos je znamenito tudi zaradi množice endemič-nih vrst živali in rastlin, ki so se razvijale v osami. Najstarejši otoki so stari okoli štiri milijone let, najmlajši pa so še vedno v procesu nastajanja. Gre za eno od vulkansko najbolj aktivnih območij na svetu. Grobar iz krste vzel kosti, da bi iz njih napravil pepelnik in pipo FITCHBURG- Grobar v ameriški zvezni državi Massachussetts si je po svoje tolmačil rek, da kajenje ubija. Iz krste na cerkvenem pokopališču je namreč odtujil kosti, da bi iz njih napravil pepelnik in pipo, je sporočila policija v Fitchburgu. 30-letnemu Keithu Chartrandu so prišli na sled, ko ga je njegova žena naznanila, ker je ubil njenega psa. Pri preiskavi Chartrandovega stanovanja so zatem našli kosti, ki naj bi jih pri kopanju groba vzel iz krste. Fanti, vzgojeni kot prvorojeni, so pametnejši WASHINGTON - Fanti, ki so jih starši vzgojili kot prvorojene, so po izsledkih nove znanstvene študije pametnejši od svojih bratov in sester. Norveška znanstvenika Pet-ter Kristensen in Tor Bjerkedal sta pri raziskavi inteligenčnih testov 241.310 nabornikov v norveški vojski med letoma 1967 in 1976 ugotovila, da so se bolje odrezali tisti, ki so bodisi prvorojenci ali so to vlogo v svoji mladosti prevzeli zaradi smrti brata ali sestre. Študija je za prvorojence pokazala povprečni inteligenčni kvocient 103,2, za drugorojence 101,2 in za tretjerojence 100,0. Pri teh drugo- in tretjerojenih fantih, katerih starejši bratje in sestre so v otroštvu umrli, pa inteligenčni kvocient skoraj dosega raven prvorojencev (102,9 oziroma 102,6). Starejši otroci so brihtnejši, ker prevzamejo pokroviteljstvo nad mlajšimi brati in sestrami in se pri tem tudi sami učijo. Na čezatlantskem poletu odpovedalo stranišče WASHINGTON - Zamašeno stranišče je na čezatlantskem poletu ameriške letalske družbe Continental Airlines skoraj sedem ur povzročalo nelagodje 200 potnikom. Zaradi zamašenega odtoka je voda v stranišču stekla čez rob in splavila iztrebke na hodnik kabine. Problem se je pojavil tik po vzletu v Amsterdamu, zaradi česa je letalo čez noč zasilno pristalo v irskem Shannonu, po ponovnem vzletu pa so težave ponovno nastopile. Stevardese so se jih lotile tako, da so potnike pozvale, naj čim manj jejo in pijejo.