SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja': Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leU 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlStvo ln ekspedlclja v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefr&nkovana pisma ne vsprejemajo. Vredniitvo je v SemenlSklli ulicah št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva telef6n-štev. 74. Štev. HO. V Ljubljani, v ponedeljek 16. maja 1898. Letnik XXVI Zadnji pozdrav. Danes pred svojim odhodom so nam prevzvišeni metropolit izročili nastopne vrstice, z željo, da se objavijo: Presrčen pozdrav še enkrat vsem duhovnikom in vernikom ljubljanske škofije z iskreno željo, naj jih spremlja vsekdar in povsod najobilnejši blagoslov bo^ji. V Ljubljani, dnč 16. maja 1898. j Jakob, kn. nadškof goriški. Knez in nadškof dr. Jak. Missia. i. Danes je zapustil našo deželo prevzv. gospod dr. Jakob Missia, prej knez in škof ljubljanski, sedaj knez in nadškof goriški. O ločitvi si radi še jedenkrat prikličemo v spomin, kaj nam je bil on, ki nas zapušča. Pred duhom se nam obnavlja doba, ki smo jo preživeli v njegovi bližini, obnavljajo besede, ki nam jih je govoril, obnovi se nam vsa njegova podoba. Ni težko obnoviti si podobe premilega nam višjega pastirja, ki nas je zapustil. Saj je njegova podoba živo vtisnjena našemu narodu v dušo. V narodovi duši se zrca in solze v očeh našega dobrega ljudstva pričajo, kaj nam je bil on. Toda ni naš namen, obnavljati le te podobe po čuvstvih, ki navdajajo o ločitvi naš narod, ampak posna-mimo jo naravnost po njegovem delovanju, saj se v delovanju najlepše javi notranja podcba, in po-snamimo jo posebno zato, ker jo nekateri krive in kale! Jedna ideja je bila ideja-vodnica bivšemu našemu prevzv. škofu — krščanska ideja. »Sit ergo Christus in capite totius vitae nostrae, Kristus bodi prva ideja našega življenja«, te besede je zapisal v prvi pastirski poslanici svojim duhovnikom ; »vse in v vsem Kristus«, zveni tudi iz zadnjih besed, ki jih je govoril vernemu ljudstvu. Kdor sodi z druzega stališča delovanje našega škofa, ta ga krivo in napačno sodi. A pod ozirom na to idejo je vse njegovo delo smotreno in jednotno. Prevzv. dr. Jakob Missia ni prišel v našo deželo ne kot politik, ne kot narodni ekonom, ne kot nadzornik slovenščine, ampak prišel je kot katoliški škof. Katoliški škof pa ima poslanstvo od zgoraj. Oni, ki je sklenil vse obnoviti v Kristusu — instaurare omnia in Christo, pravi apostol — je postavil škofe, da vodijo vse h Kristusu. To je bilo zvanje tudi našega škofa. Ni bilo lahko zvanje. »Nebeški ta klic,« dejal je naš knez in škof sam v prvem pastirskem listu, »je silno resnoben . .. Dandanes v življenju celih narodov in v mislih posameznih ljudij luč svete vere bolj in bolj ugaša in otemneva; misli in želje človeštva se odvračajo od Boga in ondot-nega življenja, tako da premnogi ves svoj up in ves svoj strah le v svetne reči utapljajo; ljubezen tolikih omrzuje in toliko jih vnemarno hira in spi, in dozdeva se, da jih je mnogo celo mrtvih za krščansko življenje : in proti vsem tem so ravno škofje prvi poklicani, da kot sol zemlje sv. vero in življenje vo veri vsajajo in goje, povzdigujejo in krepčajo, kjer peša . . .« A lotil se je velike naloge s krepko odločnostjo in z božjim mirom. To sta sploh dve značilni potezi njegove podobe: odločnost, a v odločnosti prečuden mir. V teh dveh potezah se javi jasen smoter, pa jasna zavest božjega poslanstva. Zvest ideji-vodnici je začel apostolsko delovanje s tem, da je načrtal duhovnikom in vernikom smoter. »Kristus bodi prva ideja vašega življenja, dejal je duhovnikom, in vernikom je za-klical: »Nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, v katerem bi mogli zveličani biti!« A to mu ni bilo dovolj. Ta ideja je še dosti znana ljudem, a je nekako mrtva v njih srcih, ker je ne obsezajo cele. Zato je od tedaj pa do danes, vseh trinajst let neutrudnega delovanja, vedno oznanjal celo krščansko idejo. »Ako pa je Kristus potreben vsem ljudem vseh časov — tako je izvajal, da omenimo le besed iz zadnjega pastirskega lista — mora torej tudi skozi vse čase in dokler bodo živeli ljudje na zemlji, na kak način živeti in delovati med njimi. On mora biti na nekak način vsem ljudem dosežen in pristopen, da morejo stopiti ž njim v zvezo, da morejo slišati njegove nauke, spoznati njegove zapovedi, se udeležiti njegovih milostij, in da se morejo na nevarnem potovanju po tem zemeljskem življenju držati njega kot »zveličarja«, kot »odrešenika«. In v resnici je tudi tako. Kristus živi in deluje naprej in naprej, in bode živel in deloval do konca dnij v človeštvu. Sveta cerkev je Kristus, ki na skrivnosten način živi in deluje med nami!« Le zvest torej ideji — vodnici je naš škof neprestanoma netil v srcih ljubezen do katoliške cerkve. Tej misli, da je cerkev mističen Kristus, se je človeštvo posebno odtujilo in tudi v Slovencih jih je mnogo, ki se še imenujejo katoličane, a ki nimajo o katoliški cerkvi nobene ideje. »Kakih sto let sem, tožil je Prevzvišeni sam o katoliškem shodu, smo se ravno v tem oziru le preveč odvadili pristnemu katoliškemu mišljenju. Odvadili smo se izvajati in priznavati posledice, ki potekajo naravnost iz bistva Kristusove cerkve. V sveti cerkvi se gleda skoraj jedino le človeška njena stran, a božja se prezira; in godi se ji nekako jednako, kakor se je godilo Sinu božjemu na križu, ko se je kazal v slabosti človeške svoje nature, mogočnost božjo pa je zakril: psuje se, zametuje se, ali vsaj zasmehuje in zaničuje se! In vendar, če je Jezus Kristus pravi Bog, je božja tudi od njega ustanovljena sv. cerkev in se moramo torej držati tudi nje, ako se hočemo držati Boga!« A zopet so v cerkvi Kristusovi papež in škofje »jedini od Kristusa postavljeni posredovavci v stvareh vere in verskega življenja«. To je katoliška resnica. Škofje pa niso postavljeni samo zato, da bi le proglašali nekdanje zapovedi, ampak dajejo tudi nove. Zakaj razmere zasebnega in javnega življenja se vedno izpreminjajo. Novi časi, nove potrebe, nove nevarnosti. In vendar mora vse naše življenje biti vsikdar v soglasju z vero in njenimi zapovedmi. Zato je bil naš škof zopet le zvest ideji — vodnici, ko je učil, da »ni katoliškega verovanja, ne katoliškega ravnanja, ki bi moglo biti neodvisno od papeža, od vsako-d o b n i h š k o f o v« ; ko je učil, da je »pokorščina prepotrebna in bistvena vez v katoliški cerkvi«. In naposled: če je večna blaginja prva, kakor je res, mora narod resnično napredovati, blago-vito razvijati se le pod ozirom na večnost. Zato mora tudi vse drugo, mora tudi narodna ekonomija, tudi »politika, ako noče delati zoper Kristusa in o svojem poganjanju za časne naše koristi ne spraviti v nevarnost naše večnosti, ozirati se, kakor na Kristusa, tako na cerkev, njegovo namestnico. Najmanj pa se sme politika odtegovati cerkveni razsodbi, ko se ima določiti, kako naj se ravna in kako naj se postopa, da se medsebojne razmere med cerkvijo in državo ne shujšajo cerkvi na škodo, da se nc kratijo cerkvene pravice in da se zboljša in pospešuje javno versko življenje«. Tudi v tem torej je bil naš škof le zvest tolmač krščanske ideje. Te misli so ravnale vse delovanje našega škofa. Vse in v vsem Kristus, Kristus v cerkvi, cerkev v papežu in škofih! če je torej zvanje katoliškega škofa: omnia instaurare in Christo, vse obnoviti v Kristusu, je bil prevzv. dr. Jakob Missia po svojih idejah iz-vestno to, za kar je prejel poslanstvo, — katoliški škof. Toda ali ne tudi v dejanjih? Politični pregled. V Ljubljani, 16. maja. Držami* zbor. Zelo različne so vesti, ki jih objavljajo razni listi o letošnjem zasedanju državnega zbora. Pred nekaj dnevi je poročal hrvatski list »Jedinstvo«, da se državni zbor letos ne snide več k zasedanju, marveč da bode zasedanje po delegacijah zaključeno, brnski mlado- češki list pa objavlja baje avtentično vest, da se vrši prihodnja seja državnega zbora dne 2. junija in da bo trajalo sedanje zasedanje do 24. junija, potem se pa preloži za dobo treh mesecev. Ta vest se vjema s prvotnimi poročili v našem listu, kakor se tudi iz njo razvidi, da se poslanci zopet snidejo k zasedanju, ki pa bo najbrže samo slavnostnega značaja. /S kandidaturo grofa Gleiapacha za mesto predsednika graškega nadsodišča najbrže ne bode nič, kajti, kakor se poroča, je k sreči odločen za neko mesto pri najvišjem kasacijskem sodišču. Kako je prišlo do tega, se sedaj še ne ve. Nekateri sodijo, da je nekoliko odnehala nemško-nacijonalna opozicija v Gradcu, verojetneje pa je, da je vlada po nekem posredovanju še pravočasno dospela do prepričanja, da bi bil tak korak skrajno nesrečen. Nas more ta vest le vzradostiti, kajti predobro nam je še v spominu zagrizeno sovraštvo bivšega pravosodnega ministra napram slovenskemu narodu. Njegovo sovraštvo svedočijo razna imenovanja povodom uvedbe civilnopravd-nega reda. Pa tudi Nemci mu baje niso posebno zaupali in je bilo razvidno iz nekaterih nemških listov, da si ga nemštvo vkljub simpatijam, kijih goji zanj, ne želi na tem mestu. Prevredba uradniških plač. Pred nekaj dnevi smo omenili, da oficijozni list »Frem-denblatt« dementuje vest, ki je javljala, da se uveljavi zakon glede preosnove uradniških plač na vsak način meseca julija. »Fremdenblatt« ima tu seveda popolnoma prav, akoravno posebno nižji uradniki s to vestjo nikakor niso zadovoljni. Vlada namreč lahko dovoli kake vrste doklade, katere pokrije z blagajniškimi preostanki, toda ne more pa potom § 14. uveljaviti zakona, ki naj bi imel trajno veljavo; takih zakonov vlada ne more uveljaviti brez dovoljenja parlamenta. Ako se toraj državni zbor ne snide več in ne dovoli vladi potrebnih sredstev, potem ne bodo uradnikom tudi v jubilejnem letu izpolnjene želje. Kvotno vprašanje. Kakor se iz Budimpešte brzojavno poroča, ima ogerska kvotna deputacija jutri svojo sejo, v kateri se bo posvetovala o renunciju avstrijske kvotne deputacije. Govori se, da Mažari ugode zahtevi glede ustnega pogajanja in da se to pogajanje prične 5. ali 6. junija na Dunaju. Trozveza, ali bolje razmerje mej Avstro-Ogersko in Nemčijo, je še vedno ista točka, o kateri pišejo z malo izjemami vsi avstrijski listi. Vkljub izjavi zunanjega ministra grofa Goluhov-skega, da trozveza še obstoji in je trdna opora evropskemu miru, nekateri krogi še vedno ne morejo umeti, zakaj so v dveh, že večkrat imenovanih prestolnih govorih ni omenila z nobeno besedo. Poloficijozni listi so sicer odgovorili na vprašanja s tem, da so naglašali, da ni še dolgo, ko se je ta zadeva omenjala, in bi bilo torej vsekako odveč, še jedenkrat se pečati ž njo. — »Linzer Volksblatt« pa s tem ni zadovoljen in pravi naravnost, da Nemčija ni več prava prijateljica naše monarhije. Do te sodbe so ga dovedli zadnji nemiri v Avstriji, katere so Prusi ne samo mora-lično, marveč tudi materijelno podpirali. Da, ta list naravnost pravi, da je obstrukcija sad velikih intrig, ki imajo namen, provzročiti spremembo v avstrijski zunanji politiki, v prvi vrsti pa raztrgati prijateljske vezi mej slovansko Rusijo. »Volksblatt« sicer pravi, da ne more prevzeti nikakega poroštva, pripomni pa, da se je pokazalo v zadnjem trenotku mnogo znamenj, ki kažejo na to. — No, kar se tiče podpiranja nemško kričaške ob-strukcije od pruske strani, je popolno res, da so tudi pruski Votanovci prihajali v Avstrijo reševat nemštvo in dražit Slovane, kakor so tudi naši Wolfi in Schonererji večkrat korakali preko meje prosit pomoči in podpore v hudem boju za »obstanek« nemškega naroda. Oficijelna Nemčija je sicer vselej pokazala, da s takim postopanjem ni zadovoljna, toda ne ve se, ali je tako delala v resnici ali samo navidezno. Vrolitve v Nemčiji. Glavne volitve v državni zbor se vrš£, kot smo omenili, 16. junija, ožje pa osem dnij pozneje, namreč 24. junija. Posebno važnost polagajo letos gotovi krogi na ožje volitve, ker se zdi gotovim strankarjem vse premalo časa med glavnimi in ožjimi volitvami, da bi se pripravili na eventuelne izpremembe. Izid volitev dne 16. jun. se razglasi še le štiri dni pozneje in ostane toraj potem le tri dni za spre- membo eventuvalnih kandidatur. Po zakonu se mora vršiti ožja volitev 14 dnij po glavnih volitvah. Liberalci in Bocijalni demokratje so vsled tega zelo očarani in rohne proti postopanju vlade. Francoski soc ij ali stični vodja Jaures, bivši zastopnik socijalne demokracije v francoskem parlamentu, več ne kandiduje. Pri prvotnih volitvah dne 8. maja je namreč ta mož v svojem dosedanjem okraju sramotno propadel in njegovi oboževatelji so mu sedaj ponudili drug mandat pri ožji volitvi, koder imajo več nade, da zopet ne pogori. Jaures pa je to ponudbo velikodušno odklonil in to naznanil v posebnem pismu, v katerem izraža nado, da bo izvan parlamenta lahko bolje služil socijalizmu. Pečati se hoče namreč na celi črti le z organizacijo socijalno - demokratskih čet. Inteligenco hoče združiti s proletarijatom ter tako pripraviti vednost in tlačene delavske sloje za revolucijo. Revolucija se mu zdi potrebna, da se ustavi »klerikalna povodenj«, ki preti ugonobiti Francijo. No, Jaures pa res sam sebe zelo visoko ceni, ako meni, da bo on ustavil močni tok katoliške zavesti v Franciji. Ljubljanske demonstracije pred sodiščem. (Dalje.) Izpovedbe prič. Priča vladni komisar Vračko go-gori v nemškem jeziku, in siccr zato, ker ni slovenščine toliko vešč, da bi jo govoril »gelaulig«, in izpove : . Pred 20. februvarijem je že prihajalo do ekscesov med burši in slovenskimi dijaki. Po mojem mnenju se je slovensko prebivalstvo vsled nastopanja karnijolcev čutilo užaljeno in se je radi tega nad njim hotelo nekako maščevati. Zato se je v nedeljo vsled vabila po listkih, ki so se bili v soboto po noči po Ljubljani raztrosili v velikem številu, v Zvezdi zbralo. V Zvezdi se je klicalo: »Pereat Germania, čepce doli, živio«, sicerpa se je ljudstvo dostojnoin mirno obnašalo. < Na P a j k o v o vprašanje pravi priča, da prebivalstvo ni hotelo druzega kot pokazati slov. značaj Ljubljane s popevanjem pesmij : »Hej Slovani«, »Naprej zastava« itd. — in na burše ali pa na merodajne oblasti vplivati, da se prepove nošnja čepic, — ki žalijo slov. meščane. V tem smislu se je izražalo že tudi kat. del. društvo na svojih shodih, kjer je g. Jean v »Katol. domu« stavil o tem celo resolucijo. Od obtožencev pa ni bil nihče na tistih shodih, saj priča se ne spominja tega. Demonstracije niso bile nevarne, posebno s početka ne, pozneje pač, dasi se ni nič zgodilo. Dr. Šusteršič opomni, da se mu besede, češ da so spočetka demonstracije bile nedolžne in da so šele pozneje postale nevarnejše, zde nekak dvorezen meč, in prosi, naj se priča izrazi določneje. Priča pravi, da je na nevarnost sklepal samo radi tega, ker je bilo Nemcev malo, demonstrantov pa veliko. Dr. Tavčar vpraša, če je priča videl v Zvezdi dijake demonstrirati? Priča: Ne. Na to se izpovedba raztolmači slovenski. Priča mag. komisar Podgoršek: Priča je dobil v soboto ponoči telefonično poročilo od Kozlerja iz Šiške, da se je ondi našel listek znane vsebine, da je priča nato šel koj na stražnico in potrebno vkrenil. Zapovedal je redarjem, da gredo takoj po mestu in listke odstranijo. Pri dijakih, ki jih je straža po noči pripeljala, pa se ni našel nobeden listek po izreku pol. vodje, radi česar bo se tudi takoj izpustili, le govorilo se je, da so jih lepili. — Kar se tiče dogodkov v Zvezdi, dobili so stražniki nalog, pomirljivo postopati, da ne bode pritožb, da postopanje in zbiranje v gručah ni dovoljeno, da pa naj posameznike pusto pasirati. Nek vinjen človek se pozneje pri kazini ni hotel umakniti. — Kdo da je bil, ne vem. — Umakniti pa se ni hotelo tudi mnogo inteligentnega občinstva in to jo menda vplivalo i na nižjo maso, da je vstrajala na svojih prostorih. Sploh pa je tudi stražnikov bilo premalo. Vsled opomina so nazadnje ljudje vender-le odšli. Š t e f o je rekel: Pojdite za nami v Šelenburgove ulice, in ljudstvo je sledilo. Zdi se mi, da je i m e 1 d o b e r namen, ljudstvo, ki je bilo razburjeno, iz Zvezde odstraniti, kajti slišalo se je, da se ima demonstrovati elegantno (ne kot Nemci v Pragi in Gradcu. Opomba stenogr.) s popevanjem slov. pesmi. Tudi so ljudje dobivali od Štefeta pentlje, toda menda le odrezke. Vem tudi, da so ljudje prišli iz Židovskih ulic nazaj, med tem se je pa nabralo dokaj občinstva pod kazinskim balkonom. Naval bil je silen in na opomin, da se naj umaknejo, vpilo se je, da se naj oni umaknejo pod balkonom, potem da se brez stražo mirno odstranijo tudi oni. Utis name je bil ta, da je ljudstvo hotelo mani-festativno pokazati slov. značaj mesta in potem oditi. Nevarnost provzročila bi se bila lahko samo radi nemškega občinstva pred kazino in v kazini, ki se ni hotelo umakniti. Da bi se nameravalo kazino naskočiti, tega ne morem trditi; če pa je bil kak Slovenec v veži, je to pač umevno, ker je tudi prost prehod. Dr. Tavčar: Akademikov ni bilo zraven ? Priča: Ne! Ali vsaj njih vdeležba ni bila taka, da bi se moglo reči, da so igrali kako vlogo. — Tudi sem šel v kazino, da bi Nemce spametoval, a povedalo se mi je, da bo ne umaknejo, ker je kazina njih last. Glede Ardigala, ki se mu predstavi, pravi priča, da je bil pijan toliko, daje lahko nagajal. Dr. Šusteršič: Gosp. državni pravdnik je mnenja, da je množica imela namen, naskočiti kazino, in da se je to že na vnanje lahko poznalo in opazilo, da imajo demonstrantje tako gorosta-sen namen. Ali ste Vi kaj tacega opazili? Podgoršek: Kaj tacega nikakor ni bilo opazovati. Dr. K r i s p e r : Ali je Stefe prišel na čelu množice v Zvezdo ? Komisar: Ne, jaz sem ga kar najedenkrat zagledal. Glede Ardigala še izjavim, da je faktum, da so ga izpustili vsled županovega povelja. Dr. K r i s p e r : Ali je Razberger zanesljiv in ali Vam je znano, da se je večkrat kot tajni policist izdajal? Komisar: Ne vem. Dr. Šusteršič: Gospod komisar, ali je bil M i k 1 a v c med tistimi, ki jih je kaz. občinstvo ven pehalo? Komisar: Miklavc je prišel od zadaj v kazino, kjer je že mnogo ljudij postajalo , ne vem pa, da bi komu kaj storil, pač pa so njega suvali in pehali, kakor izpovedujejo drugi. (Dalje sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 16. maja. (Poslovilo prevzv. metropolita.) Včeraj so bili prevzv. metropolit oblegani cel dan od raznih načelnikov uradov, zastopnikov društev in zasebnikov, ki so se poslavljali od kneza in nadškofa. Korporativno se je poslovil tudi odbor katol. političnega društva pod vodstvom svojega načelnika poslanca Fr. Povše-ta. Prevzvišeni metropolit so naročali odboru, skrbeti za to, da se ohrani, razširja in utrjuje katoliška ideja v javnem življenju, ker ta jedina je zmožna osrečevati slovenski katoliški narod. V razgovoru so omenjali, da jih posebno veseli, ker se te ideje oklepajo vedno bolj tudi izobraženi lajiki, pohvalili so v tem oziru mlade akademike »Daničarje« ter izrazili nado, da se s takim skupnim delovanjem svetne in duhovniške inteligencije dosežejo v duševnem in gmotnem oziru najlepši vspehi v pravi blagor slovenskega naroda. — Lepo večernico sta sinoči na dvoru knezoškofijske palače priredila pevsko društvo »Zvon« in katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. Knez in nadškof so se vrlim pevcem in društvenikom prijazno zahvalili za znamenje njih udanosti. (Izid sodnljske obravnave proti obtožencem zaradi demonstracij v „Zvezdiu.) Danes okolu 1 ure popoludne je sodni dvor izrekel obsodbo. Obtožba državnega pravdnika glede prirejenja de-monstr. (§ 305) je pri vseh obtožencih pala v nič. I. Štefe je obsojen samo na 10 gld. globe radi nekaterih konfliktov s policijo o priliki demonstracije. Ivan Miklavc je popolnoma oproščen, istotako Kosec, Jerina, Lukner in Mittermayer. Oproščeni so tudivsi peteri dijaki. Ob-I toženec I no cen te (pobijanje kazinskih šip) je bil že v soboto zvečer oproščen, ker je državni pravdnik moral umakniti dotično obtožbo. Obtoženec Mila v c je dobil 5 gld. globe, Ardigal 3 dni, Jerič 3 dni, Žargi 14 dni, Erbežnik 6 tednov in Mavc 14 dni zapora. (Enketa glede zlaganja zemljišč.) Vsled predloga dež. poslanca pl. Lenkba je dež. zbor kranjski naročil dež. odboru, naj skliče enketo vešča-kov, da se posvetujejo o nameravanem zakonu glede zlaganja razkosanih zemljišč. Enketa se je sešla dne 12. t. m. pri dež. odboru v Ljubljani pod predsedstvom dež. glavarja O. De tele. Posvetovanja so se udeležili kot zastopnika c. kr. kmetijske družbe ravnatelj Pire in baron Laza-rini, predlagatelj pl. Lenkh, deželni poslanec Jos. Lenarčič, veleposestnika Janko Urban-čič in baron Berg, kot zastopniki kmet. posestva I. Božič iz Poddrage, P. Pak i ž iz Za-mosteca, A. Mejač iz Komende in A. Planine c iz Boštanja, ki pa se ni odzval povabilu; kmetijsko ministerstvo je zastopal vladni svetnik Bitcker, dež. vlado svetnik Schaschel, poročevalec je bil dež. odbornik Fr. Povše. Več prihodnjič. (Izredna seja obMnskega sveta) vrši se jutri, dne 17. t. m. popoludne ob 5. uri v mestni dvorani in se nadaljuje, ako bi obširni dnevni red prvi dan ne bil rešen, v sredo in petek vsakokrat ob 5. uri. Na dnevnem redu je poročilo odseka glede praznovania vladarrke petdesetletnice, poročilo o zadnjih dopolnilnih volitvah, volitev podžupana in dopolnilne volitve v razne odseke, nadalje poročila personalno-pravnega, linančnega, stavbnega, regulačnega, šolskega in policijskega odseka, direktorija mestnega vodovoda in mestne elektrarne, klavničnega ravnateljstva in disciplinarne komisije. Poleg dopolnilnih volitev je skupno na dnevnem redu 43 poročil. (Nedostatek ua dolenjski želcznici.) Iz Dobre-polj: Visoki prevozni tarili dolenjske in južne železnice nas itak ovirajo vspešno tekmovati v trgovini z drugimi celo daljnimi kraji in trgovci, sedaj naša trgovina trpi pa še vsled tega, ker ne dobivamo pravočasno naročenih vagonov za blago. V zadnjem času moramo čakati 8 do 14 dnij na vagone, in če pride kateri, morali bi se skoraj pretepati zanj, kdo ga dobi. Tako se naša trgovina uničuje, kupci morajo razdirati kupčije, ker ne dobivajo pravočasno blaga v primorska mesta. Stvar za nas nikakor ni malenkostna in iskreno želimo, da se stvar vredi in tudi nam Dolenjcem da kak vagonček. — Mar so vsi vagoni v židovski Gališki in Ogerski? (Vožnja s parnikom) Gosp. Karol Kotnik iz Mirk pri Vrhniki je dobil dovoljenje, da sme napraviti poskus s parnikom, vozečim po Ljubljanici od Vrhnike do Ljubljane in sicer do tam, kjer se Gradašica izliva v Ljubljanico. (Zgradba novih mostov.) Cestni odbor kamniški namerava napraviti nova lesena mostova čez Bistrico pri Domžalah in čez potok v Motniku. Obravnave dotičnih komisij so določene na 27. in 28. dan t. m. (Na Brezovici pri Ljubljani) snujejo novo društvo gasilcev. Pravila so že oblastvu predložena. (Namesto venca) na grob umrlega posestnika Štefana Riharja nam je izročila gospa Marija Zor-manova 1 gld. za dijaško mizo. (Z Dobrove) pri Ljubljani: Pri nas so ustanovili za celo občino prostovoljno gasilno društvo v proslavo cesarjeve petdesetletnice. Začasni odbor bil je minolo leto naročil brizgalnico pri Albertu Samassi v Ljubljani. Brizgalnico, ki stane 1350 gl., so pripeljali dne 3. t m. Upali smo, da je ne bomo tako hitro potrebovali. Toda dne 11. t. m. zvečer pred 11. uro se zasveti doli v Kožarjih. Gasilci takoj hite z novo brizgalnico gasit ter v kratkem času uduše ogenj. Zgorela je posestniku Dolinarju hiša št. 25, katero je bil minolo jesen kupil od bokalške graščine. Kako je ogenj nastal ni znano. (Ustanove.) Novomeški občinski zastop je v seji dne 6. t. m. v proslavo cesarjeve vladarske petdesetletnice sklenil, da založi dve dijaški ustanovi po 50 gld. in jedno ustanovo v znesku 100 gld., ki se bode vsako leto dne 2. decembra delila 20 siromakom. (V bolnišnico v Kandiji) so usmiljeni bratje meseca aprila vsprejeli 54 bolnikov. Ker je koncem marca ostalo v zavodu 32 bolnikov, oskrbo- vali so vseh Bkupaj 86. Od teh je ozdravelo 34, jeden je umrl. (Tatvine.) Iz št. Petra na Krasu se nam poroča: V noči od 12. do 13. t. m., ki je bila jako viharna, so neznani tatovi v mesnici gosp. A. L. iskali drobiža. Ker ga niso dobili, odnesli so mesarsko sekiro ter ulomili v pisarno tvrdke Me-dica-Križaj, koder so preiskali mizne predale ter uzmali nad 60 gld. denarja. Prejšnji večer je lopov stikal po trafiki na kolodvoru. (Tržaški škof med svojimi.) Med kristjani, med dobrim ljudstvom notri v slovanski Libur-niji se nahaja od tržaških judov in brezvercev toli preganjani škof Sterk. Sicer pripoveduje evangelist tržaškega zaslepljenega prebivalstva »Piccolo«, da čaka škofa »huda« po njegovem povratku v Trst. Onih 80 duhovnikov, ki so zahtevali (!!) od škola odgovora na njihovo zloglasno »spomenico« hočejo za toliko časa zaustaviti vse »korake« proti školu pri višjih cerkvenih oblastih, dokler se škof ne povrne v Trst. V koliko se vresničijo ta »-Piecolova« prerokovanja, ozi roma želje tržaških judov po povratku monsig. Šterka v Trst, to hočemo videti potem. Res je le, da se nahaja škof sedaj med narodom, ki ga ljubi in spoštuje z vso ono udanostjo, katero mon-signor Sterk zasluži v obilni meri. V dan sv. Jurija, torej takoj po inštalaciji župnika Ellnerja je bila sv. birma v Veprincu. Ljudstvo je spremenilo Veprinec v pravcati raj. Noč in dan je delalo staro in mlado na postavljanju slavolokov in okrašenju cerkve in bivališč. Posebno marljiva so bila vepriniška dekleta, katerim se je zlasti zahvaliti, da je kraj bil dostojno okinčan za vsprejem tako visokega gosta. Že prejšnji dan, ko je bilo birmovanje v Poljanah, se je Prevzv. zamogel prepričati, da je še Boga zvestih pod okriljem njegovega škofijstva in da je mej njimi biti dobro po izkušnjah, kakoršne mora doživljati v sv. katoliški cerkvi sovražnem Trstu. Tu je vse tekmovalo, da izkaže svojo ljubezen visokemu dušnemu pastirju od bele, nedolžne mladeži, pa do sivih starcev, vse je žarelo v goreči ljubavi do zaradi svoje pravičnosti preganjanega škofa. Da, tu, tu sem naj bi bili prišli oni tržaški — »Amicovci« in sram bi jih moralo biti, videvše, kako ljubi svojega dragega škofa njegovo nedolžno verno ljudstvo širom njegove škofije. dz Podgraj) v Istri se nam piše: V torek dne 10. t. m. je nastal požar v Kuteževem hišna številka 35 na kranjsko-istrski meji. Gospodar, 22-etni Jožef Jakšetič, je bil klican, naj gre gasit, a odgovoril je, da ne gre. Orožniki so sumljivega Jožefa zvečer odvedli v zapor v Ilirsko Bistrico. — Dne 13. t. m. je padel štiriletni Jožef Hrvatin s Trpčan v vodo Reko. Ko so prihiteli ljudje, je bilo dete mrtvo. Odtod hodijo ljudje v cerkev, otroci v šolo v Bistrico le po silno slabi, trhljivi, ozki brvi. Govoriti moremo o sreči, da se ne pripeti več jednakih nezgod. Ljudstvo je nekako zanemarjeno, ker je na meji dveh kronovin. — Gozdni delavci so se vrnili iz Bosne ; kivavo so zaslužili novce, žal, da so premalo varčni. Zemljišče se vedno bolj razkosava, kmetje lezejo v dolgove. Za obresti dajejo seno, tako da dobi posojevalec tudi 20 do 30 odstotkov. i ti po dovršenem j u b i 1 e j n e m 1 e t u b o državni z b o r r a z p u š č e n. Vlada upa, da se novi snide v vsaj nekoliko spremenjeni obliki. Budimpešta, 1(3. maja. Ministerski predsednik grof Thun in finančni minister dr. Kaizl sta se sinoči odpeljala v Budimpešto. Danes sta se posvetovala v zbornici ma-gnatov z Ban f ti jem o načrtu za novi nagod-beni provizorij. Budimpešta, 10. maja. Tukaj so so dogovarjali češki in nemški delegati iz Moravske v sporazumljenju z vlado o s p r a v n i a k c i j i z a M o r a v s k o. Vlada pričakuje, da se za Moravsko doženo spravna akcija, in sicer na drugi podlagi, nego za Češko. Budimpešta, 16. maja. Vojni odsek ogerske delegacije je danes dokončal točke za izredne troške. Vojni minister Kriegham-mer je natančno pojasnil vzroke za naknadni kredit 30 milijonov. Trst, 16. maja. Tukajšnji peki so hoteli od danes naprej zvišati ceno kruhu od 20 na 22 kr. kg. Namestništvo pa je odredilo, da najvišja cena ne sme prekoračiti 20 kr. Rim, 16. maja. Socijalistični poslanec Pescetti že dva dni ni ostavil zbornice in je tudi prenočil v njej, ker si je svest. da bi ga oblastvo prijelo, ako bi ga zasačilo izvan parlamenta. Madrid, 16. maja. Belgijski kralj je in-cognito dospel iz Bruselja, obiskal na to kraljico-vladarico in se zvečer s posebnim vlakom odpeljal v Pariz. Društva. (Izredni občni zbor.) Pevsko društvo »Slavec« ima v torek dne 17. t m. izredni občni zbor ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih v »Narodnem domu« z naslednjim vsporedom: 1. Prememba društvenih pravil. 2. Raznoterosti. — Posebna vabila se ne razpošiljajo. Odbor. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 16. maja. Splošno je mnenje, da bo prihodnja seja državnega zbora 2. junija ter da bo d r ž a v n i zbor nadaljeval svoje zasedanje cel mesec j unij. Poglavitna točka teh obravnav bo veljala predlog otn o jezikovnih naredb ah. Vlada je sklenila mirno čakati izida teh razgovorov v parlamentu kakor vzlasti v odseku za jezikovne naredbe. Ako se vlada po teh obravnavah prepriča, davsled postopanja opozicije sedanja zbornica ni sposobna za nobeno delo, tedaj bo koncem meseca junija državnega zbora zasedanje p rel ožen o Vojska mej Španijo iu Ameriko. Zadnje dni minulega tedna došla so nekatera bolj važna poročila s kubanskega bojišča. Došla so namreč poročila o bitki pri Cardenaa v havanskem zalivu in o precej vročem boju pri San Juan na Portoriko. V prvi bitki so baje Španjci Amerikance prtcej dobro okrcali, ko so se hoteli vtihotapiti z ladij na celino, v poročilih o drugi bitki pa se Amerikanci hvalijo, da so razbili vse utrdbe in pognali sovražnika iz mesta. No Španjci jim odgovarjajo, da provzročena škoda ni tako ogromna in da «o sami tudi dovolj strelov poslali na ameriške ladije, ki gotovo niso ostali brez učinka. Verjeti toraj ne moremo popolnoma niti prvemu niti drugemu viru. San Juan je najbolj severna točka otoka Portoriko in je prav za prav to mesto samo za se otok, zvezano s celino po mostu, z glavnim pristaniščem del Morro. Mesto šteje 28.000 prebivalcev in je dobro utrjeno. Še važneje pa je drugo poročilo, ki je je prinesel v soboto brzojav v Evropo. Španjsko brodovje se je prikazalo pri otoku Martinique na potu proti Kubi oziroma Portoriko. Ta veBt je zelo neprijetno presenetila vso Ameriko. Po blis-kovo se je raznesla po Washingtonu in New-Yorku in akoravno so svoj čas Amerikanci računali tudi s to eventuvalnostjo, jim je vender sedaj prekrižala vse načrte. — Takoj je vojna uprava naročila vsem poveljnikom pehotnih čet, naj ustavijo potovanje na Kubo, ladije, ki so bile pripravljene za prevoz armade, morajo sedaj čakati nadaljnih povelj glede akcije na morju. Commodore Schley je dobil povelje, takoj odriniti s pripravljenim brodovjem proti Kubi, kjer naj se združi z admiralom Sampsonom. V največji naglici so zbrali nekaj ladij. Muči jih sedaj v prvi vrsti negotovost, kam je namenjeno španjsko združeno brodovje, ali na Kubo ali Portoriko. Amerikanci jih pričakujejo na severni, Španjci pa plovejo s svojim brodovjem na južni strani proti otokom. Madrid, 16. maja. Španjci so vjeli dva ameriška poročevalca, ki sta hotela po bitki pri Cardenas z ameriškimi četami vtihotapiti se na suho. Izpovedala sta, da je Amerikan-cem popolno nepoznat položaj na otoku in da sploh sodijo, da so vstasi v veliki večini. Madrid, 16. maja. V včerajšnjem mini-sterskem svetu so vsi ministri naznanili Sa-gasti svoj odstop. Kraljica-vladarica je poverila Sagasto s sostavo novega kabineta. Havana, 16. maja. Ameriško brodovje je včeraj zjutraj zopet pričelo bombardovati Oardenas. Jedna kroglja je popolno razbila poslopje angleškega konzulata. Mej živahnim streljanjem so skušali Amerikanci vtihotapiti na suho armado in strelivo, toda Spanjci so jih krepko zavrnili nazaj in se je tudi brodovje moralo umakniti iz pristanišča. Na ameriški strani je padlo mnogo vojakov, Spanjci imajo samo sedein ranjencev. lenaril no: 14. maja. Julijana Mayer, šivilja, 38 let, Rimska cesta st. 19, jetika. V hiralnici: 12. maja. Ivana Gorše, usmiljena sestra, 29 let, jetika. V bolnišnici: 11. maja. Peter llrmaS, delavec, 48 let, vsled raka. 13. maja. Ana Remc, delavka, 36 let, jetika. Meteorologidno porodilo. Višina nad morjem 306'2 m. Ču opa lo vanj a Stanje barometra v mm 141 9. zvečer | 738 7 15 7. zjutraj 2. popol. 739 7 738 3 Temperatura Vetrovi po Celziju 56 19-8 sr. sever Neb* 2 S - > 3 ! -S j B > jasno sl. svih. sl. jug megla jasno 15| 9. »večer 16' " " 737-7 13-2 sl. jug jasno jasno 00 00 7. ijutraj I 737 6 I 9 6 | sr. vzh. 2. popol. | 735 8 j 21 4 | sl. jivzh. Srednja temperatura sobote 10 9°, za 30° pod normalom. Srednja temperatura nedelje 12-9°, za 11° pod normalom. V Latermanovem drevoredu od 15. maja vsak dan. Prva predstava ob 4., druga ob 6., tretja ob 8. zvečer. Novo! Svetovnoznano Novo! gledališče učenih psov Brez konkurence! Non plus ultra! Pudel Igra na glasoviru iz opere »Marta« komad in zraven tega se na razne načine odlikuje 20 dobro izvežbanih psičkov. Cene prostorom: 356 2—2 Zaprti tadei 60 kr., I. sedež 40 kr., II. »»dež 30 kr. Stojišč« 16 kr. Otroci in učonoi na sodolih polovico. Orglavec, 40 let star, samec, ob enem spreten mizar in umen Čebelar ter poštenega vedenja, želi pri kaki srednji fari dobiti ■luibo orglavca in oerkvenika. rlCPCgC« odpravi v 7 dneh popolnoma 195 48-19 dr. ChristofF-a izborni, neškodljivi Ambra-creme jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani. Elastične vezi prve vrste 359 1 HfiR 3—1 Jožef BangiiN, nošta: Rimsko Toplioo, Štajersko za trte priporoča po nizkih cenah trgovec IVAN KORDIIi v Ljubljani, Prešernove ulice št. 10-14. Zunanja naročila »e proti poštnemu j>o-vzetju točno zvrše. Stanovanje s tremi sobami in pritiklinami, istotako prodajalna z malim stanovanjem tikoma, se daje v najem s 1. avg. t. L v Trubarjevi ulici št. 2 ob sv. Jakoba trsu iu mostu, 354 3-2 Več se poizve v hiši, 2. nadstropje na desno. 35a spomlad in stav Seno do6o! Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju liiš. Orala, brane, lopate, motlke, krampe, vile, vsakovrstne žage in pile, lonol (železoliti in plošče-vinasti), nagrobni krlil, različna mlz&raka, tesarska, kovaika, ključa ničarska in usnjarska orodja. Štedilniki, peči, kovano in valano železo, vsakovrstno kuhinjsko orodje, kovanja za okna, vrata ln oele hlie. Železniške ilne za oboke, oement, itorje za strope. Zaradi opustitve trgovine oblastno dovoljena popolna razprodaja vsakovrstne Zeleznine po tovarniških cenah. NajlepSa prilika g. trgovcem in sl. konsumnim društvom si vsakovrstno železnino najceneje naročiti. 293 24 And. Druškovič Mestni trg št. 9./10. Dratenoe in drat, vsakovrstne tehtnloe, plo-ičevina vsakovrstna, kakor: mesingasta, pokfa-nasta, bakrena, oinka-sta in pocinkana, bela ln črna. Trombe za vodo in gnojnico. Svetilke in kovanja za kočije. Vsakovrstne kljnčalnloe, me-singaste kljuke, pante in zapahe. Ledene omare in pipe za pivo. Kroglje in keglje za kegljanje itd. itd. itd. Preselitev specerijske trgovine. Usojam si uljudno naznaniti, da sem preselil SVOJO specerijsfio prodajalnico g v barako na Pogačarjevem trgu ob strani knezoškofijske palače koncem Medarskih ulic. Zahvaljevaje se hkratu za doslej mi izkazano naklonjenost prosim za ohranitev iste tudi v bodoče v novi prodajalnici. Velespoštovanjem 347 3-3 J" mStlUGl*« Severonemški Lloyd v Bremi. 158 30-23 Od vis e. kr. ministerstva vsled ukaza dni 7. maja 1894, št. 5373 dovoljen. Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka: Iz Breme vsak torek in soboto zvečer. Iz Southamptona dotaknivši se Cherbourga vsako sredo in nedeljo Iz Genove dotaknivši se Neapola via Gibraltar Brema-iužna Amerika. Do Montevideo. Brema - Sev. Amerika. Do Novi-Jorka. V dva ali trikrat na mesec. Brema - Vzhodna Azija. Do Kitajskega Brema-Avstralija. Do Adelaide, Melbourna, Sydneja. V ožnja po morji čez ocean do Novi-Jorka traja 6 do 7 dnij. Najlepša ln najceneja priložnost za potovanje. Glavni zastopnik v Ljubljani : m"-« ■-«! Dne 16. maja. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . Ogerska zlata renta 40/0....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci G. kr. cekini 101 gld. 90 kr. 101 75 „ 121 05 , 101 65 „ 120 90 „ 99 10 „ 909 — „ 353 80 „ 120 90 „ 58 95'/,. 11 78 „ 9 56 „ 44 15 „ 5 n 66 „ Dunajska Dne 14. maja. 4% državne srečke 1. 1854. 250 gld. . . 5°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864. 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . • Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/„ Prijoritetne obveznice državne železnice . . » > južne železnice 3°/„ . > » južne železnice 6°/„ ■ dolenjskih železnic4°/0 163 gld. 50 kr. 160 „ — n 198 99 139 129 109 112 99 98 219 181 126 99 45 25 50 50 50 70 50 50 a. ____ Kreditne srečke, 100 gld..............200 gld. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. 172 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......27 „ Salmove srečke, 40 gld........°<4 „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......-o " Waldsteinove srečke, 20 gld......59 „ Ljubljanske srečke.........22 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.. . 150 „ Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v. 3520 „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . 430 „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 72 „ Splošna avstrijska stavbinska družba . . 114 „ Montanska družba avstr. plan.....162 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . l»l „ Papirnih rubljev 100 - ......128 " 25 40 75 50 50 65 75 _, Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - - Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev narodil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 E R C U R" L, VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2, JLS~PoJasnlla*£XS v vseh gospodarskih 111 finančnih stvar«* potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrodnostn.il papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti jfcg- naloženih glav"' 1«