T wm t sredo. Ure B. Mnrarla 1925. Posamezna StaMa stane 1'5C ofn LClO LIH.
Naročnina
za državo SHS:
Ba mesec......Din 20
za pol leta..... „120
sa celo leto .... .240
za inozemstvo:
mesečno.......Din 90
Sobotna izdaja:
celoletno
V Jugoslaviji .... Din M v inozemstva.... . 80
prilogo ^ Ilustrirani
Cene Inseralom:
Enostolpna petiina vrsta mali oglasi po Din 1*30 in Din 2"—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 3'50. veliki po Din 3-— in 4'—. oglasi v uredniSkem delv vrstica po Dki 6'—.
Pri vESjam rtsročUu poshsl
izhaja vsak u«n Izvzemat ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj
Pešinina Mm v ooEovlaL
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva teleion SO, npravniStva 328.
Folitičep
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za Inseratc) Sarajeva 7.563, Zagreb 39.011, Prag« ln Dunaj 24.797.
Sistem.
Sistem, kakor se je uveljavil po vojni po nekaterih državah Evrope, ne more roditi ničesar dobrega. Ta sistem pomeni absolutno nadvlado manjšine nad večino državljanov brez ozira na njihove želje, potrebe in naravne pravice. Državna oblast se uporablja za to, da sc ta strankarska nadvlada brezobzirno uveljavi in da se prepreči vsaka javna kritika o vladajočih razmerah. Avtoriteta oblasti se naslanja na golo silo, mesto da bi iskala opore v zaupanju vladanih in v sporazumu z njimi. Kdor se s tem sistemom ne vjema, je ožigosan kot državi nevaren, izdajalski element, in le, kdor mu brezpogojno služi, uživa zaščito in velja za pravega državljana, ki sme uživati dobrote zakona.
Čisto v smislu tega sistema je, če se brez pravega razloga premeščajo, vpoko-jujejo in odstavljajo državni uradniki, da sc zamenjajo s takimi, ki so voljni sistemu služiti za vsako ceno in pospeševati njegove strankarske tendence. Takemu sistemu namreč ni ustreženo, če si javni uslužbenec jemlje za vrhovno in edino merilo zakon; v mnogih slučajih je zakon bodisi po svojem duhu bodisi po besedilu kar naravnost ovira sistemu; zato se zahtevajo taki organi oblasti, ki po svoji strankarski opredelitvi zasledujejo smernice sistema brez ozira na katerokoli oviro. Popolnoma skladno s tem je tudi, če skuša sistem kolikormogoče omejevati aH celo popolnoma odstraniti še kolikortoliko avtonomna ljudska zastopstva in njihove funkcije poverjati gerentom ali komisarjem, ki se ne smatrajo in tudi res niso nositelji ljudskega zaupanja, ampak brezpogojni vršilci volje in namenov sistema.
V takih razmerah je edini glasnik potlačene ljudske volje, zatiranega javnega mnenja in vesti ter pravnega čuta svobodno, neodvisno časopisje. Sili stoji nasproti svobodni duh, ki se sklicuje na zakone morale, na neodjemljive človečanske pravice, na pisane in nepisane postave, kakor potekajo iz večnih norm in iz ljudske volje, ki je ustvarila moderno demokratično državo. Ta moč glasnikov javnega mnenja je tako velika, da je v zadnjih stoletjih, ko sploh imamo javni tisk, pred njo klonila vsaka avtokracija, ki je pustila ljudstvu vsaj v nekera obsegu ta ventil, da da duška svoji nezadovoljnosti, svojim željam po boljšem, svoji kritiki nad razmerami, da vsaj po časopisju nekoliko kontrolira delovanje sistema in prepreči vsaj najhujše zlorabe. Kjer pa se časopisju ne dovoljuje prav ničesar, kjer se svobodna beseda popolnoma onemogoča, kjer se niti delovanje javnih organov ne sme podvreči nobeni kritiki, ne da bi se časopis in njegovi uredniki preganjali, kjer se niti obstoječe razpoloženje ne sme konstati-rati, kjer gre tendenca oblastnikov naravnost za tem, da bi moral duševni delavec cel6 hvaliti, kar očividno ni pošteno in pravično, da bi se moral tudi še sam ponižati za Mapca in hvalivca sistema, kateremu po svoji vesti in prepričanju nasprotuje — tam so izpodrezanc korenine vsakemu zdravemu sožitju ljudi, vsakemu pravnemu občestvu, tam je prava despo-tija, tam je popolna negacija vseh pridobitev svobodnega človeškega duha, tam je popolno suženjstvo. Pod takim sistemom postaja politično časopisje kot izraz naj-raznejših strankarskih in kulturnih mnenj, prizadevanj ter struj v državi sploh odveč in so na mestu samo oficijelni bulletini ter uradni listi. Če ne smem o ustroju države imeti ali izražati svojega svobodnega mnenja, ki ga delijo z menoj nešteti drugi, če ne sme povedati, kaj smatram kot boljše za državo in njen razvoj, če ne smem grajati, kar mi grajati narekujeta vest in moje pošteno prepričanje ter mnenje mojih somišljenikov, potem so odveč tudi vse stranke, potem tudi ni potreba nobenega parlamenta, ki bi delal zakone, potem je država — volja in mnenje par ljudi, potem je demokracija postala nonsens in je edino logično, da se popolnoma črta in da se uvede absolutizem Artakserksa.
Drugo vprašanje pa je, ali je to danes splon mogoče in kako dolgo. Drugo
Pred kronski svetom.
nejasnost položaja. — pribičevičivi napori, da se položaj reši v njegovem smislu, brezuspešni. — »treba počakati«.
Belgrad, 17. febr. (Izv.) Prejšnji teden smo že poročali o tem, da se tudi na najvišjih mestih dvomi nad -vladno večino, posebno po rezultatih, ki jih je izdal notranji minister, po katerih ie dobil blok narodnega sporazuma nad 300.000 več glasov, kakor vladne stranke, kljub vsem znanim načinom, ki jih najbolj označuje v pismu na Ljubo Jovanoviča podpredsednik narodne skupščine in državnega odbora dr. Josip Hohnjec.
Dalje smo tudi poročali, da je event. za ta teden pričakovati važnih dogdokov. Kako točne so bile naše informacije, najbolj dokazuje razvoj dogodkov, med tem ravno dejstvo, da je za jutri sklicana seja vlade po4 predsedstvom kralja. Seja se vrši jutri popoldne ob 5. uri v dvoru. Da se na tej seji ne bo govorilo o tekočih resornih stvareh, je jasno vsem političnim krogom kljub vsem vestem, Iti jih razširja demokratsko časopisje. V zvezi s to sejo jc Pašič danes sklical sejo ministrskega sveta. Na seji se je po naših zanesljivih informacijah razpravljalo izključno o tež-
jem polžaju in o predlogih, ki jih naj v'ada stavi na jutrišnji seji. Pri razpravi o tem je prišlo do burnih prizorov, kar je z ozirom na oddvojenost glede bodočega r izvoja naše notranje politike razumljivo.
Pribičevič je z znano vehemenco po-s cušal pridobiti radikale, da sc vežejo ab-srfutno z njim in rotil in prosil, da ga ne zapustijo in da ne delajo novih kombinacij s jdaj, ko je za blagor nacionalnega bloka s avil na kocko vse in storil neverjetne s.vari, da ustvari vladno večino. Vendar sa mu ničesar ni posrečilo. Tozadevnega ni bilo nič sklenjenega. Večina radikalov je zato, da se mora počakali, dokler se ne vidi mišljenje meredajnih činiteljev. Pribi-čevičev poraz in pravo mišljenje o nadaljnjih zvezah radikalov je najbolj razvidno iz t;h sklepov. Zato so Pribičevičevi ministri skušali ta poraz prikriti s tem, da so časnikarjem dajali naivne informacije, da se je na seji razpravljalo o vladni deklaraciji in o zakonih, ki bodo v njen navedeni. —
PRAZNE KOMBINACIJE POLICAJ-DEM0KRAT0V.
Belgrad, 17. febr. (Izv.) Samostojni demokrati, ki so v svoji veliki osamljenosti in zadregi vrženi v popolno osamljenost, kakor se je to že parkrat zgodilo, poskušajo s pomočjo javnosti in svojih agentov vreči v javnost vse raznovrstne kombinacije. Tako so vrgli v svet kombinacijo o možnosti združitve demokratske stranke. Ta njihova vest pač najbolj dokazuje, da so s svojo politiko popolnoma pognani v ozadje in da se jih celo radikali odrekajo.
INTERVENCIJA RADI POSLANCEV, KI SE NAHAJAJO V ZAPORIH.
Zagreb, 17. febr. (Izv.) Nocoj odpotuje v Belgrad poslanec dr. Polič. Posredoval bo pri notranjem ministra radi dr. Mačka in tovarišev ter posebno radi dr. Žaniča, ki je bil že po izvolitvi za poslanca od policijske oblasti obsojen na 14 dni zapora in tudi takoj pridržan v zaporu. — Vaš dopisnik se je danes ponovno informiral pri policijskem ravnateljstvu, ali bodo izpustili iz internacije dr. Mačka in tovariše. Zvedel je, da policija tozadevno ni dobila še nobenih navodil.
narodnega sporazuma.
hrss članica bloka.
Zagreb, 17. fabruarja. (Izv.) Vaš dopisnik je danes obiskal dr. Trumbiča in ga prosil za informacije o sklepih načelnikov opozicijskega bloka. Dr. Trumbič je odgovoril; »Sklenjeno je predvsem, da ožji in širši blok prenehata in da se vse stranke ožjega in širšega bloka združijo v en parlamentarni blok, ki bo vodil enotno politiko in taktiko ter bo v vseh vpra-
šanjih nastopal kot en blok. Sklenjeno je bilo dalje, da se bo nadaljevala politika sporazuma na podlagi Davidovičeve deklaracije, zato je dobil opozicionalni blok novo ime: Blok narodnega sporEZi*t3a. HRSS, ki doslej formalno ni pristopila v blok, marveč ga samo podpirala, je ocMcj članica bloka kakor vse druge stranke.
asije časopisja Sn
Belgrad, 17. febr. (Izv.) Odkar je drž. podtajnik v notranjem ministrstvu Vaclav \Vilder izključen iz Društva jugoslov. časnikarjev, je bilo opažati, da se preganjanje časopisja zopet vedno bolj potencira. Preganjanja posameznih nepodkupljivih časnikarjev so tudi v Belgradu na dnevnem redu. Nihče ni mislil, da bodo ti ljudje šli tako daleč, da bodo inozemstvu podali sliko o najbolj črni reakciji, ki ne dopušča nobene svobodne besede. Na škodo našega ugleda se je pa to zgodilo.
Danes se je pričelo s preganjanjem tudi tujih uglednih časnikarjev. ICot prva žrtev je padel ugledni svetovno znani časnikar g. Teodor B e r k e S , balkanski dopisnik Beriiner Tagblatta«. Dopoldne je bil pozvan k načelniku politične policijo Ljubiši Lazareviču, ki ga jc po naredbi ministrstva za notranje zadeve obvestil, da mora v najkrajšem času zapustili naše državno ozemlje, češ da je pisal »nezgodno« o naših notranjih razmerah. G. T. Berkešu so na drugih mestih izjavili, da jc obstojala ta »nc-zgodnost« v tem, ker je poročal svojemu listu o komunikeju opozicionalnih strank, katerega so sestavili dr. Korošec, Ljubomir Davidovtč in drugi.
Ne samo v časnikarskih, še bolj v diplomatskih krogih je ta čin, ki nam ne more prinesti nobenih koristi, izzval začudenje in komentarje, posebno radi tega, ker je bil g. Berkeš znan kot eden največjih prijateljev naše države ter Srbov, Hrvatov in Slovencev izmed vseh zastopnikov svetovnih časopisov. Njegovi članki, ki jih je napisal tekom petih let svojega bivanja v Jugoslaviji o razmerah pri nas, so bili prepojeni s tako iskreno simpatijo in ljubeznijo do skupne nove države Srbov, Hrvatov in Slovencev, da je bil g. Berkeš čestokrat izpo-
vprašanje jc, kakšen končni rezultat more imeti tak sistem. Drugo vprašanje je, ali je res v 20, stoletju mogoče vladati brez sporazuma z vladanimi. in proti njim. Odgovor na to naj si da tak sistem sam.
stavljen napadom svojih sorojakov. Kar se tiče člankov o političnem položaju, se z njim nismo nikdar strinjali, ker je bi! pre-blag in se jc orientiral v smislu Pašičeve politike. Tak način postopanja pa moramo najostreje obsoditi, kajti tako postopanje ! naši domovini samo škodi.
NOVA USTAVITEV LISTA. >k, 17. febr. (Izv.) Namesto izjavljenega Hrvatskega lista- je danes izšel ^•Hrvatski glas :. Policija je novi list takoj ustavila.
&C2

intervencija PSI MINISTRU ZA NOTRANJE ZADEVE.
Belgrad, 17. febr. (Izv.) Predsednišivo Jugoslov. novinarskega udruženja jc izdalo sledeči komunike:
Danes popoldne ob 5, uri je notranji minister Boža Maksimovič sprejel predsed-ništvo Jugoslov. novšn. udruženja in sicer predsednika Krešimira Kovačiča, glavnega tajnika Milivoja Sokiča in blagajnika Iva-niča. Izročili so mu resolucijo JNU glede preganjanja časnikarjev in prepovedi posameznih listov v raznih krajih državo. Minister je predsedništvo JNU sprejel zelo ljubeznivo in obljubil, da bo izdal vsem policijskim organom navodila, kako morajo postopati napram časopisju in da bo posebno opozoril policijskc organe o prepovedi in zaplembah posameznih časopisov. Kar se tiče preganjanja časnikarjev, je minister obljubil, da bodo oproščeni in spuščeni na svobodo ali pa izročeni sodiščem, da sc napram njim začne redno sodno postopanje. Kar se tiče tiskovnega zakona, je izjavil g. minister, da bo kolikor se tiče njega, pozval zastopnike Jugoslov. novinarskega udruženja, da pomagajo pri izdelavi. Vesti posameznih listov o reakcionarnih odredbah te£.i zakona niso resnične m sc jih nc sme jemati resno!!
Ravno taka resolucija jc hi :>čen predsedniku vlade,
vojaški zakonski načrti in senat.
Rim, 17. februarja. Te dni bi bil moral senat začeti razpravo o vladnih vojaških zakonskih načrtih. Po teh načrtih naj j se število italijanske stalne vojske zniža ped 200.000 mož, aktivna službena doba pa skrči na eno leto. Generali, ki jih je veliko število v senatu, so tem načrtom odločno nasprotni. Vojaški in drugi proti-fašistovski kro<?i opozarjajo, da bi bila petem fašistovska milica, ki šteje okoli 3C0.000 mož, znaino močnejša nego redna vojska. To pa Mussolini, kakor sa domneva, z novimi vojaškimi načrti ravno namerava; na ta način bi paraliziral vpliv vojaških krogov, ki so fašizmu po večini nasprotni.
Senatni odsek, ki je pretresal vladne vojaške zakonske načrte, je zavzel nasproti njim odklonilno stališče. Sedaj se začne bitka v plenumu. Teren je za vlado po vsej priliki še neugeden, kajti Mussolini je smatral za potrebno, da obenem s finančnim ministrom »lahno oboli« in da ; ostane vpostelji. To je včeraj v senatu na-i znanil notranji minister Federzoni in prosil, da senat tako dolgo cdgodi svoje seje, da ministrski predsednik in finančni minister ozdravita in prisostvujeta sejam. Senat je brez ugovora seje odgodil na ne-' določen čas.
Uradno pa poročajo, da je Mussolini obolel na lahni infiucnci.
NERESNIČNE vesti o pogajanjih MED VATIKANOM IN mussolini-JEYO VLADO.
Rim, 17. februarja. V zadnjem času so razni italijanski in inozemski listi širili 1 vesti, da se med Vatikanom in Mussolini-, jevo vlado vrše pogajanja za odpravo lo-; čitve cerkve od države in za sklenitev konkordata. Z ozirom na te vesli je objavil sinočnji »Osservalore Romano« notico, v kateri ugotavlja, da trije prelati, ki sodelujejo v vladni komisiji za reformo cerkvene zakonodaje, niso nikaki pooblaščenci sv. stolice, marveč zgoij praktični strokovnjaki v vprašanjih cerkvenega premoženja, ki imajo zgolj nalogo, da Jajcjo komisiji vsa potrebna pojasnila in podatke o stanju stvari. Ti prelati re zavzemajo v rimski kuriji nikakih vodilni!: most, marveč so zgolj zastopniki treh glavnih rimskih ccrkva. Tudi jih v komisijo ni poslal Vatikan, marveč jih je imenovala vlada.
KONFERENCA v FIRENCI.
rh\ are, 17. februarja. Včeraj sc jc iu znova sešla italijansko-jugoslovanska konferenca Obe komisiji sta stopili v medsebojni stik, danes pa sta začeli svoje delo
ZASLISANJE grofa sforza PRED VISOKIM SODNIM DVOROM.
Pim, 17. febr. Včeraj je bil pred senatno preiskovalno komisijo v stvari gen,
De Bona zaslišan sen. grof Sforza. V isti zadevi je bil včeraj zaslišan tudi časnikar Ouilici.
Preiskovalna komisija visokega sodnega dvora bo po vsej priliki proučila ves dosedaj zbrani material v Matteottijevem procesu; zato nadaljnjega postopanja v tem procesu ni pričakovati v bližnjem času.
FAŠISTOVSKE DEMONSTRACIJE V BOLOGNL
Bologna, 17. februarja. Sinoči so priredili fašisti hrupne demonstracije pred lokalom »Resto del Carlino«. V spopadu s karabinierji je bilo lahko ranjenih 11 fašistov in 1 orožnik.
PROTEST.
London, 17. febr. (Izv.) Francija, Italija in Amerika so protestirale pri albanski vladi, ker je angleško-jugoslo-vanska petrolejska družba dobila monopol pri izkoriščanju petrolejskih vrelcev v Albaniji.
ZA SANACIJO FRANCOSKEGA FRANKA.
Pariz, 17. februarja. (Izv.) V današnji seji parlamenta se je razvila daljša debata o sanaciji francoskega franka. Posebno je vzbudil zanimanje govor predsednika Her-riota, ki je poudarjal, da mora vsakdo spričo težkega položaja pustiti v tem momentu v stran vsa politična vprašanja. Za popravo svojih financ si mora vzeti Francija za zgled saniranje valute v Angliji. Gotovo je, da bo morala Francija vzeti nase mnogo žrtev, katerih pa se ne sme ustrašiti v interesu blaginje celokupne domovine. Obljubil je tudi, da bo vlada ukinila vse take odredbe, ki dajejo povod za špekulacijo s frankom. Glede povišanja doklad v svrho izboljšanja plač uradni-
Katoličani in Društvo narodov.
(Od našega pariškega dopisnika.)
V kakšnem razmerju stoji katoliški «vet do Društva narodov, nam najbolje kaže shod, ki se je pred nekaj dnevi vršil v Parizu in ki ga je sklicalo Francosko vseučiliško udruženje za Društvo narodov. Predsedoval je gosp. prof. Fournier, član Francoskega instituta in predsednik francoske skupine katoliške unije za mednarodni študij. Med drugimi je bil prisoten tudi g. Appel, rektor pariške univerze.
Pred velikim avditorijem, ki je se-jrtojal po večini iz nekatoliških krogov, je gotovo število kvalificiranih osebnosti ob-jasnilo stališče katoličanov napram Društvu narodov in vzroke tega stališča.
G. prof. Fournier je dejal, da mora vsakdo med nami, ki pozna zgodovino in je čul glas cerkvenega poglavarja, odobravati vzvišeno delo Društva narodov.
G. Ziernfeld, predsednik francoskega Udruženja krščanskih delavcev je priznal, da to udruženje aktivno sodeluje z Mednarodnim uradom dela v Ženevi (ki je del Društva narodov) in da ima tehtne vzroke materijalne, moralne in duševne vrste, da se zanima za to, kar se dela v Ženevi.
Gosp. Jean Leveque, član Narodnega udruženja katoliških dijakov, je omenil, s kakim navdušenjem so se francoski katoliški dijaki udeleževali mednarodnega delovanja od konca vojne sem in, čeprav si stavijo gotove rezerve glede Društva narodov glede oblike, v kateri sedaj deluje, vendar ne pozabljajo, da so člani svetovne človeške družbe in da se da pri njih močno narodno čuvstvovanje vzporediti z mednarodnim in prilagoditi tudi njegovim zahtevam.
G. Lange, glavni delegat francoskega vseučiliškega udruženja za Društvo narodov, je razložil vse, kar moremo pričakovati glede svetovnega miru od Društva narodov in je pripoznal, da francoski katoličani krepko pomagajo Društvu narodov v njegovem delovanju. Želeti bi bilo, da bi se vsi Francozi pridružili tem vzvišenim idejam.
Kanonik monsignore Beaupin je pravil, na kak način je francoska skupina katoliške unije za mednarodni študij sodelovala z Društvom narodov ne samo na zelo idealen, temveč tudi zelo realen način.
Slednjič je redovnik o. de la Brierc v krasno zamišljenem govoru pokazal, da je razvoj Društva narodov v skladu s temeljnimi nauki katoliške vere, če gre za one-mogočenje vojne, kajti Cerkev sama je že zdavnaj prej, pred ustanovitvijo Društva narodov, skušala upostaviti svetovni mir. Dve encikliki, ena Benedikta XV., druga Pija XI., sta pozdravili delovanje v Ženevi, češ da se more to marsičesa naučiti od krščanstva, da se pa nasprotno katoličani tudi marsičesa lahko nauče pri mojstrih mednarodnega prava, ki spadajo v kroge, kateri so ločeni od Cerkve: »Poskušajte vse — ie dejal sv. Pavel — 5n pridržite, kar je dobrega«. Tudi danes katoličani ne bodo pozabili nasveta tega velikega apostola. -!
kom, častnikom in invalidom je rekel, da je vlada že ukrenila vse potrebno, da se dobi za to primerno kritje. Končal je svoj govor z apelom na celokupno ljudstvo, da z optimizmom gleda na sanacijsko politiko vlade in da naj vsak posameznik skuša po svojih močeh pomagati pri tem velikem delu.
PROTI TUJIM DELAVCEM V FRANCIJI.
Pariz, 17. febr. (Izv.) Minister za delo in zdravje je predložil zbornici zakon, ki ureja odpustitev inozemskih delavcev v vseh privatnih in državnih obratih.
SLABA NAPOVED.
Ijondou, 17. febr. (Izv.) Iz New-vorka poročajo, da jc izrazil ameriški vieeadmiral Bradlav možnost, da ni izključeno, Ha pride vsled različnih interesnih sfer med ameriško in japonsko trgovsko politiko do vojne.
ROMUNIJA PROTI NEMČIJI.
Berlin, 17. febr. (Izv.) Iz Bukarešte poročajo, da jo ministrski svet sklenil, da stopijo v veljavo ropresalije, sklenjene napram Nemčiji. Vse blago, poslano iz Nemčije bo ocarinjeno z maskirnaIno carinsko mero.
AVSTRIJSKO POSOJILO.
Prasra, 17. febr. (Izv.) Iz Prage poročajo. da je zanimanje za avstrijsko posojilo jako živahno in da sc' vsi krogi podpisovanja udeležujejo v velikih svotah.
DR. HIRSCHBERG f.
Berlin, 17. febr. (Izv.) Umrl je znani zdravnik dr. Julij Hirschberg v 81 letu starosti. Znan je predvsem radi tega, ker je pridobitve na elektroniagnetskih iznajdbah vporabil prvi tudi v medicini.
Iz teh različnih govorov, ki so jih imele znamenite osebnosti na tem shodu, jasno razvidimo, kako mora biti razmerje katoličanov do Društva narodov. Kot je Cerkev vesoljna in v svoji vesoljnosti propagira predvsem ideje miru in ljubezni, sledeč nauku Kristusa, tako Društvo narodov s svoje strani, ki je izvenverska, propagira isti ideal miru in pa vesoljnega bratstva in enakopravnosti vseh narodov.
Fond za brezpravne.
Vsa slovenska javnost vidi, kako se postopa z možmi in ženami, ki so svoje sile posvetili narodu. Premeščanja učitelj-stva in uradništva, upokojevanja in tudi že odpuščanja so na dnevnem redu. Spravili so se pa sedaj tudi nad starše, ki so v znak protesta premestitve dveh učiteljic obdržali šolsko mladino dva dni doma. Kakor posnamemo iz časopisja, so se naložile ubogim staršem občutne denarne globe, dasi bi se po zakonu za dvadnevno šolsko zamudo kaj takega ne smelo. Kajti po šolskem zakonu se v zadevah šolskih zamud ima postopati tako-le: 1. opomin; 2. svarilo; 3. kazen. Pa pustimo to sedaj na strani. Danes nam gre za to, da opozorimo slovensko javnost na neobhodno pomoč, ki so jo potrebni preganjancl Znano je, da tisti, ki so v materijalni bedi, najlažje podležejo. To je naravno in na to računajo izvestni faktorji. Nujno potrebna je tedaj denarna pomoč, da brezpravno preganjane obvarujemo pred težkimi materijelnimi skrbmi. Saj že moralno dovolj trpijo, nikar da bi še materijelno. — Zato smo sklenili zbirati prispevke za fond brezpravnih. Slovenci, zamislite se v položaj brezpravno odpuščenega učitelja ali uradnika, ki ga koncem meseca odpustijo tako, da 1. prihodnjega meseca niti plače več ne dobi! Kaj naj počne, kam naj se obrne tak revež?
Ali naj sramotno klone in gre polju-bovat roko tistemu, ki ga vrže na cesto ter izroči gladu? Kdo hi nosil sramoto, ako bi se kaj takega zgodilo? Nihče drugi kot narod in pa stanovi, kojih član bi bil do takega ponižanja po brezbrižnosti stanovskih tovarišev prisiljen. Zato pa takoj na delo in pomoč! Člani »Slomškove zveze« že zbirajo za svoje stanovske tovariše in tovarišice; isto naj storijo uradniške organizacije za svoje člane, a ves narod naj prispeva. V Ljubljani naj se takoj skliče tozadevno posvetovanje in osnuje odbor, ki naj vzame delo takoj v roke. Maše mecene, vse naše denarne zavode ter sploh vse, ki si morejo utrgati, če že ne na dan, pa vsaj vsak mesec po nekaj dinarjev, opozarjamo na to velevažno in neobhodno potrebno akcijo. Vsi za enega, eden za vse! Kakor je naš narod jasno, odločno, enotno govoril dne 8. februarja t. 1„ tako enotnega naj se pokaže tudi pri tej humanitarni akciji:
FOND ZA BREZPRAVNE POSTANI TAKOJ DEJANJE!
P ST)!
Politične vesti.
-f Volitve v Jugoslaviji. Poleg praške »Tribune«: in drugih čeških časnikov je izrekel tudi plzenski »Ceski De-nik« dne 14. t. m. naslednjo nepristransko sodbo o zadnjih državnozborskih volitvah v kraljevini SHS: »Te volitve« — piše med drugim »Ceski Denik« — »so se izvršile kakor generalni naskok na hrvatsko in slovensko opozicijo. Radiča so vrgli v ječo, njegove pristaše preganjali in volitve so se izvršile pod znatnim vladnim pritiskom. Kljub vsemu temu je izšel Radie iz volivnega boja kakor zmagovalcc. Jasno je, da ta volivni uspeh opozicijo (dosegla je večje število glasov kakor ob volitvah 1. 1923) pomeni, da hrvatsko vprašanje kljub poizkusu, ustvariti Srbiji prijaznejše »uje-dinjenjp«, ne bo še takoj likvidirano. Jako dosti bi se dalo napisati o načinu, kako so se volitve vršile. Vršile so se vse prej kakor na demokratičen način ... (izpustili mi), kar nikakor ne nudi jamstva za mirno parlamentarno delo, zakaj vse prestane krivice se bodo razodel« takoj po otvoritvi skupščine. Z zapiranjem opozicijskih poslancev je pokazala Pašičeva vlada samo zlo voljo, ne pa moči. Pašič si domneva, da pozna svojo črto doslednega centralizma. Zdi so mu, da njegovo upravičenost potrjuje obnašanj« Hrvatov pred vojsko in po njej. A n« bi bil smel pozabiti, da se je južna avstrijska fronta zrušila samo s hrvatsko-slovensko sabotažo, tudi ne bi smel pozabiti, da imajo zapadni Hrvatje v SHS velik pomen, da je Hrvatska okno Evrope. Morda pa bodo te volitve, ki so s« izvršile na skrajno nedemokratičen način za šolo vodilnim krogom, da ni nič drugega mogoče nego miren sporazum. ki že naprej izločuje vsako narodnostno krivico. Vse tako kaže. da bi nekak dualizem nc bil državi v škodo, Pašiceva energija in žilavost je res nekaj nenavadnega, a kaže, da ni več kos svoji nalogi. Nam se zdi, da nova skupščina ne bo skupščina sprave, pač pa se bo v njej pokazalo, kako silna jc opozicija. Jako koristno bi bilo, da bj se že, končno vendar rešilo čisto lahko vprašanje in dosegel bratski sporazum med Srbi, Hf-vati in Slovcnci. Cim kesneje se bo to zgodilo, tem večjo škodo bo imela kraljevina SHS in slovanstvo sploh ... (končni stavek izpustili mi — opomba uredn.).
Dopisi.
St. Jernej na Dolenjskem. Dne 22. iebr.
so pri nas ponovne občinske volitve. Volivni vihar, ki se je komaj nekoliko pomiril, zopet biči z vso silo. Našim samostojno-liberalcem jc strašansko narobe, da so se volitve na novo razpisale, ker bi bili zadnjič že skoro zajca ujeli — pa jc bila ena krogljica premalo, ker se je izgubila. Svojo napako skušajo sedaj popraviti. Učili so se iz zgodovine zadnjih državnih volitev, ki jim kažejo, kako more tudi prav majhna manjšina priti do uspehov. Kdor zna, pa zna. Dve skrinjici bodo postavili: prvo in peto. Prva samostojno-samostojna stranka, peta agrarno-samostojna stranka. Le-ti poslednji posebno upajo na uspeh, ker obljubljajo prav zapeljive reči. Vsak njihov volivec bo deležen dobrot pletcrskil posestev, ker te bodo razdelili. Doslej sicer še nismo slišali, da bi kje na svetu kaka občina delala agrarno reformo ali postavo, po kateri se razdeljujejo veleposestva, ampak pri nas jc menda tudi to že mogoče, zato menda garantiraj« živinozdravnik Kune, tr-j govcc Vale, žagar Pire, sedlar Janževič in pa Skinder. Inžcnjer jc baje že na potu, ki bo to
delo najbrž že do nedelje izvršil___— In tako
so nafarbali nekaj naših ljudi, da naj se podpišejo na nek papir, čc hočejo biti deležni teh dobrot. Na veliko začudenje so ti potem izvedeli, da je bila to kandidatna lista agrarne stranke. Tako so prišli v nemalo sitnost, ker so bili nekateri že prej kot kandidati na naših listah vpisani. Razume se, da so to javili na pristojno mesto ter obenem preklicali na tisti Lsti svoje podpise. Zanimivo je, kako enega srca in ene misli nastopajo sedaj žerjavovci in pucljevci, ko so se šc pred par dnevi tako neznansko lasali, da so kar franže letale od nj:h. Stara ljubezen nc zarjavi... — V nedeljo pa je imel shod g. Bajec v dvorani. Za shod se je zvedelo šele zadnji hip, a dvorana je bila kmalu polna. Proti koncu se jc vnela zelo živahna in glasna debata, ker sta se Pire in Čampa, prvi žagar, drugi gostilničar z vporabo vseh svojih grl trudila dokazati, kako so jima koristi kmetov na srcu. Žal jima nismo hoteli verjeti. Mi kmetje si bomo gospodarili nad tem, kar je našega; za agrarno reformo pa je treba najmanj postave, pa kadar bo taka po-stva delila svet, ga bomo znali sami deliti brez Valctov, Piretov, Čampatov, Skindrov, Janže-vičev, Kuncev in njim podobnih inženjerjev. Zato bomo v našo korist volili res kmečke zastopnike druge, tretje in četrte skrinjice. Oni pravijo: liberalcem groš, klerikalcem knof; mi pa pravimo: našim skrinjicam krogli-, co, njihovim pa figo!
noTice.
—	Zanimivosti z učiteljskega zborovanja v Ljubljani. V soboto je zborovalo ljubljansko uči-tcljstvo, včlanjeno v UJU. Na tem zborovanju so zborovalci prijemali Luko Jelcnca in zahtevali od njega odgovor za persekucije, ki jih uganja prosvetni oddelek nad učiteljstvom. G. Luka Jelene pa je povedal, da on ne nosi te odgovornosti, pač pa dr. R a p e in rokotvorni učitelj Janko B 1 a g a n j e. Kakor je še uči-teljstvu znano, je bilo L. Jelencu res poverjeno na sosvetovi seji dne 5. jan, 1925, da naj kot zastopnik UJU soodločuje pri nameščanju in premeščanju učnega osobja. Bil je pozvan v to, čemur se je tudi odzval ter so z dr. P e s t o t -n i k o m in Ganglom bili že napravili ves elaborat nove učit. razporedbe. G. dr. Pestot-niku pa se ni zdel ta odbor dovolj širok, zato je pozval še dr. R a p e t a , tajnika SDS in pa rokotvornega učitelja Janka B1 a g a n j o. Ti nosijo tedaj vso odgovornost. Učiteljstvo je z ogorčenjem vzelo to poročilo na znanje in je sklenilo resolucijo na prosvetni oddelek, v kateri protestira, da prosvetni oddelek kliče k soodločevanju ljudi, ki nimajo nikakršnega učiteljskega poverjenja v to. Lepe reči prihajajo na dan! Dr. Rape, ki je par let služil na osnovni šoli in jc dal takoj slovo, ko jc dosegel doktorat, hoče sedaj kot tajnik SDS odločevati o usodi v učiteljski službi osivelih učiteljev. Kje ima kakšno moralno in pravno podlago za to? Še Jelencu ni to všeč, da se hoče njegov vpliv, k jc podpredsednik v stranki, zmanjšati po mladem tajniku SDS. Ampak kljub temu sta Jrlene in Rape drug drugega popolnoma enako vredna. — Pa si oglejjmo šc rokotvornega učitelja g. Janka BInganja. Kdo je dal temu kako peverjenje? Izmed vsega liberalnega učiteljstva je ta najmanj poklican v tako važen posel, ker r-'ma prav nikakoršne kvalifikacijo v to. Res, da ima nahrušen jezik, kot noben učitelj v Ljubljani, nima pa nobenih drugih lastnosti, ki so pri odločanju o usodah posameznih učnih oseb nujni) potrebne. Učiteljstvo mu bo zelo hvaležno, ako se v ta posel nc vmešava, četudi ga v to kliče sam šef prosvetnega oddelka. Drži naj sc dleta in obliča, za kar je v resnici sposoben in nameščen, da bo koncem leta lahko pokazal, zakaj mu jc mestni magistrat nabavil skobeljnak in drugo potrebno orodje. Od učiteljskih imenovanj in premeščanj pa roke proč, gospod Blaganjc! — Napreden učitelj.
—	Jugoslovanski konccrt v Pragi. Češka umetnica ga. Ema Dcstinova sc hoče oddolžili /.a lep sprejem v .Jugoslaviji na ta način, da priredi v Pragi konccrt, r.a katerem bo pela s?nio jugoslovanske pesmi.
—	50 % popust na čsl. železnicah za posetnike velesemnja .v Pragi. Uprava praških
mednarodnih sejmov v Pragi naznanja vsem interesentom, da ob priliki prihodnjega spomladanskega velesejma v Pragi (od 22. do 29, marca t. 1.) velja za vse posetnike velesejma 5z kraljevine SHS za potovanje v Prago in nazaj 50 odstotkov popusta na vseh čsl. železnicah (namesto dosedanjih 33%). Navedeni popust velja izključno za posetnike iz kraljevine SHS in je upati, da bodo tukajšnji trgovski, industrijski, obrtniški in ostali krogi izkoristili to izjemno priliko in obiskali v velikem številu Prago in njen svetovnoznani velesemenj.
—	Za državnega pravdnika pri okrožnem sodišču v Novem mestu je bi! imenovan deželnosodni svetnik Gustav Barle.
—	Prodajalna K. T. D. (H. Ničman) v Ljubljani vljudno naznanja vsem vodstvom Mar. družb, da ima zopet v zalogi lepe barvano diplome za kongregacije po 6 Din; pri večjem številu primeren popust. Istotam se dobi molitvenik sHči Brezmadežne«, lično vezan v celo platno 20 Din, polplatno 15 Din, po pošti 1.50 Din več. Toliko v odgovor na mnoga vprašanja.
—	Šola za socialno higijeno v Zagreba. Iz Belgrada poročajo, da je vlada končno-i veljavno sprejela ponudbo Rockefeller-fonda-tion za ustanovitev šole za socialno higijeno v Jugoslaviji. Sola sc zgradi v Zagrebu.
—	Obrtne šole t Dalmaciji. Trgovinsko ministrstvo je odločilo, da sc po vseh večjih dalmatinskih mestih otvorijo obrtne in trgov« ske šole. Najprej dobe take šole Split, Kotoz, Dubrovnik, Selca itd.
—	Oblastna monopolska uprava v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na dan 23. marca t. 1. ob U. nri za dobavo pisarniških potrebščin. Pogoji in vsa druga pojasnila se dobe v ekonomatu tobačne tovarne v Ljubljani.	1001
—	Z lučjo okolu bcncina. Na zagrebškem južnem kolodvoru je železniški nočni čuvaj Rcbcc opazil, da eden izmed bencinskih vagonov pušča. Rebec sc je hotel prepričati, koliko bcncina jc že izteklo; odprl je pokrov in s svojo svetilko posvetil v odprtino. Pri tem so sc plini vžgali in je nastala eksplozija. Rebca jc vrglo z vso silo na sosednji tir, pri čemer jc dobil nevarne notranje poškodbe; razen tega jc opečen po obrazu in rokah,
—	Vojaki tiazarenci. Kakor znano, pristaš nazarenske sekte odklanjajo rabo orožja in zato ob vpoklicu v vojaško službo nočejo položiti predpisane prisege. Vojaška oblast jih zaradi nepokorščine zapira. Doslej je v naši državi po raznih mestih zaprtih že precejšnje število takih nazarenskih vojakovi ta?
ko v Pančevu 442, v Vinkovcih 339, v Zemunu 189 in ie v raznih drugih krajih.
—	Obsojeni tihotapci s svilo. Sarajevsko sodišče je Ezra Danona z Dunaja in Jožefa Kamchi iz Sarajeva, ker sla v wcrtheimski blagajni vtihotapila veliko množino svile, obsodilo vsakega na 80.854 Din globe ali leto dni zapora.
—	Velika narodna slavnost v SubotlcL Minulo nedeljo je krajevna dobrovoljska organizacija v Snbotici blagoslovila svojo zastavo. Kumoval je general Kadžič, ki je zastopal kralja. Prireditev se je razvila v veliko narodno slavje.
—	Tatvina v upravi fondov. V Belgradu jo aretirali tri sluge iz uprave fondov, ker so po nočnih lokalih trošili velike vsote. Pri enem izmed njih so našli na stanovanju 20.000 dinarjev. Eden od trojice jc pri aretaciji ušel in se skušal nato zastrupiti. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je sedaj izven nevarnosti. Oblast je uvedla preiskavo, ker so sluge oči-vidno v upravi fondov kradli. Višina ukradene vsote še ni dognana.
—	Otroci kol cerkveni tatovi. V Zagrebu so zasačili dve deklici, ki sta po cerkvah kradli prte in jih prodajali po 10—15 dinarjev. Denar sta si razdelili in izdali za sladkarije, OddžH so jih v sodno varovališče.
—	Samomor bivšega orožnika. Te dni je v belgrajskl blaznici izvršil samomor bivši orožnik Marko Vulovič. Mož je na tragičen način postal žrtev svojega poklica. Povodom neke demonstracije v Belgradu je Vulovič s puškinim kopitom udaril po glavi nedolžnega človeka, ki je potem na posledicah udarca umrl. To je Vuloviča tako pretreslo, da je : pustil orožniško službo in se lotil trgovine, j Toda vest mu ni dala miru, neprestano je videl pred seboj svojo žrtev. Njegovi ljudje so mislili, da je obolel na umu ter so ga oddali
v blaznico. Tu je sedaj izvršil samomor.
Iz štajerske.
š Smrtna kosa, V nedeljo 15. februarja 1.1. ob 10. uri zvečer je umrl po dolgi mučni bolezni v 82. letu g. Karol Novak v Sp. Hočah. Bil je ustanovitelj Kmečko hranilnice in posojilnice v Iločah ter njen načelnik od začetka, v njegovi hiši je imela svoje prostore; bil jo tudi cerkveni ključar in vedno do svoje zadnjo bolezni občinski odbornik. Tihega značaja, delaven in skrben gospodar, dober oče in vrl narodnjak in kristjan, je bil rajni Karol. Odlikovala ga je tudi redka zmernost in v svojem življenju ni pil vina. Dva sina sta študirala: dr. Ludvik je mestni zdravnik v Mariboru, drugi dr. Jožef, odvetniški koncipijent pri dr. Laskovarju. Naj počiva v miru blagi mož po trudapolnem življenju. Blag mu spomini
š Na ccijski gimnaziji je bil v soboto zaključen prvi semester. Od 314 učencev jih jo samo dve tretjim izdelalo. Tak slab uspeh pripisujejo nerednemu pouku v prvem semestru, ki je bil vsled nalezljivih bolezni več-krat prekinjen.
i Avtomobilska nezgoda. Ponoči v soboto je na Tržaški cesti v Mariboru zadel avtomobil v zaprte zavornice, katerih šofer v temi ni opazil, ker je bila postavljena napačna luč. Avto je zavorni«) predrl. Potniki so se komaj rešili, kajti v naslednjem trenutku je lokomotiva privozila in zadela v avto in ga deloma poškodovala. Potniki so bili lahko poškodovani.
Iz Ljubljane.
ZDRAVSTVENE RAZMERE V LJUBLJANI.
(Dalje.)
Razkuževanj se je vršilo 261 in to redno pri oziroma po vsaki infekcijski bolezni; največkrat po jetiki (88 krat). Razkuževanje povzroča mestni občini ogromno stroške.
Tekom leta 192! ni bilo treba radi infekcijske bolezni zapreti nobene šolo uiti prekiniti pou^a za dalj časa; le posamezni razredi na raznih šolah so so zaprli po en aH dva dni v svrho razkužbe, kadar so jo pojavil kak slučaj nalezljive bolezni; v vsakem takem slučaju tudi šolski zdravnik takoj pregleda in opazuje potem ostalo učeu-oe glede infekcije.
Državna stalna bakterijološka stanica, državni higijenski zavod in državni zavod za socialno-higijensko zaščito deco so mestnemu fizikatu v veliko podporo pri pobijanju nalezljivih bolozni tor za moderno postopanje pri zatiranju oziroma spoznavanju infekcij noobhodno potrebni, zadnje imenovani žo posebno glede pobijanja velike umrljivosti pri dojenčkih, največje važnosti.
Brezplačua ordinacija bolnim msstnira ubogim so vrši vsak delavnik ob 10. uri v ordiiiacijski sobi Mestnega doma; posla je bilo dovolj, ker so jo bolniki posečali v velikem številu; mestni uradni zdravniki ao oskrbovali obolelo mestne ubogo na njih domu in pa v mostnem zavetišču.
Reševalna postaja jo posredovala v 13,r>5 slučajih. Nujno je potreben za številno prevoze obolelih in ponesrečenih m o-de rn rešilni auto, ki dospo v najkrajšem času.
Mestni vodovod se je vpeljal tokom leta 1924 — v 12 hišah v Ljubljani, U hišah v Siski, 8 hišah v Mostah in eui
hiši na JeiicL Dnevna uporaba vode jo bila največja dne 5, julija 1923 — 12.840 m', najmanjša 9. marca 1924 — 7.607» m; na posamezno osebo prebivalstva pride te dni 235 litrov oziroma 140 litrov.
Javna kopališča je nadzoroval v hlgijenskem oziru mestni flzlknt. V mestni ljudski kopeli v Prečni ulici je bilo tekom lota nad 30.000 obiskovalcev. Mostno kopališče na prostem ob Ljubljanici je bilo odprto od 1. junij« 1924 do 30. septembra 1924. Vzlio neugodni sezoni je imelo UJMO obiskovalcev.
Mestna cestna kanalizacija se je dopolnila leta 1924 s kanali na Cesti v Rožuo dolino, na Ižanski cesti, v Žitnikov! ulici in njenem stranskem deln ln kanalom sa odtok s Kerna (profil cevi 30 cm, oziroma 50 cm, oziroma 40-60 cm, 50-75 cm). Skupna dolžina teh kanalov znaša 532.50 metrov.
Vsa kanalizacija v mostu je 34.000 m dolga.
Stavbeno giba nje je bilo tekom teta 1924 naslednje: Dograjenih je bilo skupno deset novih stanovanjskih hiš, večinoma enodružinskih; pričeto jo bilo zidanje že leta 1923. Adaptacij v stanovanjske namene je bilo izvršenih sedam, ter se je ž njimi pridobilo osem stanovanj.
Mestni fizlknt je Izvrševal tudi hlgl-jensko nadzorstvo na živilskem trgu, pa tudi po gostilnah, izkuhlh, kavarnah, po prenočiščih ln hotelih, pri pekih in sploh v prodajalnah za živila. Redno so se pregledovale tudi brivnlce. Mostni fizikat z zadovoljstvom ugotavlja, da hlgljenske raz-more in smisel za zdravstvene predpise tudi v teh panogah vodno bolj napredujejo. Nujna je potreba po moderni hladilnici za meso ln živila.
Staro pokopališče pri Sv. Krištofu se bo koncom leta 1925 popolnoma opustilo, zato jo vprašanje nove mrtvašnice tn mrtvaške veže zelo akutno ter se bliža z žo namišljeno sezldavo takega poslopja na pokopališču prt Sv. Križu končni rešitvi.
Koncem svojega poročila mestni fizikat ponavlja že leta 1924 poudarjeno potrebo po ljudskih kopališčih v Slški, ▼ IJdmatu oziroma na Poljanskem predmestju. Zelo jo opažati tudi potrebo po novih javnih straniščih, ko se je ves promet v mostu v zadnjih letih dvignil ln je število prebivalstva narnstlo.
Glede skrbi za zdravje mladine pa mestni fizikat predlaga, da se ustanove počitniško kolonije za šolsko mladino; morda bi se dogovorno s prosvetnim oddelkom pri ljubljanski oblasti uredile take kolonijo v posameznih šolskih poslopjih, ne preveč oddaljenih od Ljubljane, ki stojo ob počitnicah prazna ln bi se dala urediti za take kolonije, kamor bi prišli otroci iz mesta za čas počitnic.
• * *
lj Umrl je snoči ob pol 6. uri v Slomškovi ulici 25 gosp. Andrej O d 1 a s e k , revident državnih železnic v pokoju. Pokojni je bU zelo bl?g človek in veren ter odločen katoličan, ki ni nikdar skrival svojega verskega prepričanja. P, sebno je skrbel za svojo družino in je vse svoje otroke vzgojil v strogo krščanskem duhu. Eil je vedno odločen pristaš SLS in naročnik »Stovenca«. Svetila mu večna luč! Preostalim na S j Iskreno sožalje 1
lj Ne kupujte sumljivega blaga. V neki gostilni v Kolodvorski ulici je ponujal gostom neki neznanec zavoj raznega blaga, ki je bilo glasom računov kupljeno r neki ljubljanski trgovini in vredno 462 Din. Končno je kupil blago neki Peter Udovič iz ljubljanske okolicc it. sicer za 275 Din. Kupec pa je 6labo naletel. Ugotovili so, da je bilo blago ukradeno in Udovič jc bil vsled svoje neprevidnosti ob de-nar in blago in bo imel druge sitnosti. Tat pa je z denarjem neznano kam pobegnil,
lj Umrli so v Ljubljani: Katarina Ba-hor, posestnikova žena, 31 let. — Marija Kovač, zasebnica, 73 lok — Fran šušteršlč, bivši dclavec, 82 let. — Noža Stoje, zasebnica, 75 let. — Marija Ilnikar, gostja, 77 let.
lj Tatvine v križevniški cerkvi. V križevniški cerkvi sta bili ukradeni s stene v stranski kapelici dve krasno izdelani tabli z všitimi cvetlicami. To je v zadnjem času sedaj že tretja tatvina v tej cerkvi. Pred kratkim je ukradel bržkone isti tat z oltarja prtič iz čipk, vreden najmanj 200 Din. Malo prej pa je razbila zlobna tatinska roka šipo iz male omarice. Tat je odnesel par zlatih uhanov in pa dva zlata prstana v vrednosti 1000 Din, katere jo darovala v zrak hvaležnosti pobožna obiskovalka te crkve. Policija je uvedla strogo in obsežno preiskavo, ki pa je ostala do sedaj 5c popolnoma brez vsakega uspeha.
lj Poneverba čevljev. Čevljarskemu mojstru Francu Trumpeju je izročil ljubljanski trgovec I"an Šavs za skoro 15.000 Din čevljev, da mu jih razproda na sejmih po deželi. Trumpcj je s čevlji odšel, ni se pa še vrnil, niti jc poslal denar ali pisal, kje jo. Pobegnil jc bržkone pT-ko meje.
lj Razne tatvine. Neznan vlomilec je ukradel iz spalne sobe Franceta Prijatelja v Vojaški ulici rjav suknjič s kožuhastim ovratnikom, jopič, telovnik, površnik, plav predpasnik in pa športno čepico. V suknjiču je imel Prijatelj en kankovcc za 1000 Din tako, da ima okrog 3000 dinarjev škode. Poleg tega pa je odnesel njegovemu sostanovalcu Jožefu Tavčarju par čevljev, vrcduih 250 Din. ~ V Spodnji Šiški jo
vlomil neznan lopov v gostilno Ivana Lašana, Odnesel je za 500 Din drobiža, dalje 30 škatelj sardin, veliko Jkatljo slanih rib in pa dve mali srebrni žlici, tako da znaša skupna škoda nekako 1200 Din. — Neznan, 17 do 19 let star fant, srednje postave, brez brk, čedno oblečen v sivo športno obleko, jc napadel pred par dnevi okoli 8. ure zvečer na Erjavčevi cesti vrtnarja Jakoba Peklenka. Ugrabil mu je zelen plišast klobuk, vreden 80 Din, ga porinil v stran in še predno se je ta zavedel, je tat že izginil za bližnjim vogalom.
lj Policijske vesti. Aretirali so 5 oseb, enega, ki je razbil veliko okno, dva radi pijanosti in dva radi razgrajanja. -- Vloženih je bilo 19 ovadb in sicer po dve radi tatvine, radi pijanosti, kaljenja nočnega miru, prekoračenja policijske ure in vrnitev dveh mladih beguncev, radi prestopka cestno-policijskega reda je bilo vloženih 5 ovadb in po ena radi poneverbe, nakupa sumljivega blaga, radi nezgode (padec na cesti) in pa radi prestopka zglaševalnih predpisov.
lj Lep otroški voziček se poceni proda. Hranilniškn cesta 12, pritličje.
"""Pr os veta. ~~
pr K poglavju »Latinščina« še eno be-i sedo, dasi kulturobojneži, ki piskajo na piščalko centralizma, niso dostopni ne za dokaze, ue za pametno besedo. — Da bi se latinščina še bolj intenzivno negovala, je nedavno izdal papež Pij XI. prav poseben odlok. Tudi odlični angleški kardinal Bourne se jo one dni prav krepko potegnil za gojitev i latinskega jezika. Priporočil je, naj se za-| vzamejo za ta pouk ne le tisti, ki vodijo j humanistične gimnazije, marveč tudi vsi, ki | bi jim ta jezik služil za praktično življenje.
Par let sera vodi v Monakovom prof. I dr. Em. L e i 11 posebne latinsko učno tečaje za vse sloje. Pravijo, da z jako lepimi uspehi. Njegova umetnost ln spretnost je splošno priznana. Prof. Leitl zna vse težavo pri učenju odpraviti ali pa olajšati, j Vsemu nopotrebnomu se kar izogne, kakor priča tudi njegova knjiga. Mož no zahteva, da bi se poslušalci učili naizust kakšna pravila ali Izjeme. Od učencev, ki so pa večinoma odrastli, ne terja klasične latinščine, ampak tako, kakor je bila v navadi v srednjem veku. Tudi so ravna prof. Leitl j po načelu, da se človek toliko rajši in lažje | uči, kolikor bolj mikavna in zanimiva je j vsebina nčne tvarine. Zavrača torej Cezarjevo latinščino naših šolskih slovnic, uporablja dragoceno snov srednjega veka, kakršno nndi Tomaž Kempčan, dalje svetopisemsko reke ln oddelke starega ln novega zakona Tudi pregovore Salomonove ln krasne srednjeveške himne so mu drage. Pri tem pa vpošteva Izražanje vsakdanjega Sivlje-; njo. Nekoč je bila latinščina univerzalni je-• zik, za kar je karmoč prikladna. Ne potre-i bujemo ne volaptika, ne esperanta, Naj se pamotno goji latinščina, pa je rešeno vprašanje svetovnega jezika.
Narodno gledališče v Ljubljani.
DRAMA: Začetek ob 8. uri zvečer.
Sreda 18. febr.: CYRANO DE BERGERAC.
Red A.
Četrtek. 19. febr.: PEPELUH. - Red C. ; Petek 20. febr.; VDOVA ROSLINKA, premi-j jera. — Izven.
(VERA: Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Sreda 18. febr.: SMRTNA TARANTULA IN i KARAKTERISTIČNI PLESI, - Red E.
Četrtek 19. febr.: DON JUAN. — Red F. i Petek 20. febr. — zaprto.
Turistika in šport.
Bodoči olimpijski stadion ▼ Amster« damu. Zavedajoč so velike svoje naloge so šli Holandci takoj na delo; do lota 1928 mora biti olimpijski stadion dograjen. Olimpijski odbor je začel izdajati poseben tednik »De 01yinpiade«, v katerem dela v štirih jezikih propagando za olimpijsko misel. »Napak, ki | smo jih opazili na olimpiadi v Parizu, ae moramo v bodočo varovati in nc smemo , vsled njih visoko olimpijsko misel smatrati za neizpeljivo ln zastarano. Prav posebno moramo poudarjati vrednost olimpijske misli za ohranitev svetovnega miru.« S to duševiio pripravo za olimpiado 1928, ki bo prvič spet združila vse športne narode — tudi Nemci bodo prišli —, gre z roko v roki praktična priprava. Zadnja lanska številka imenovanega tednika prinaša obširen popis bodočega olimpijskega doma, V Amsterdamu Imajo žo on .stadion ln na tega so se pri sedanji stavbi naslonili. Stadion jo v sedanji obliki za prireditev olimpiado premajhen? zato ga bodo povečali, da bo šlo lahko vanj 40.000 glcdavcov. Vseboval bo nogometu« igrišče, dirkališče, tekallšča in prostor m skoke. Glavni vhod se bo imenoval »Maratonska vrata«. Dvorna ln odbo-rova loža Kredi desne pokrite tribuno sta postavljeni tako, da vidijo gledavci tudi na drugo stran, kjer bo plavnlnlca z obrežnimi ( tribunami. Poleg tega okraja bodo pripra-| vili šo obsežnejši okraj s trgi in poslopji, k! bo služIl ostalim tekmam in potrebam. Okoli »častnega dvorišča« stojijo tri lepe stavbo ena za rokoborbo, boksauje in težko atleti-
ko, druga za sabljanje, tretja za sejo in »a razstavo. Ob strani bo te rasna restavracija zu okrepilo obiskovalcev. Zadaj imajo tekmovalci svoja vadišČa. Prostor za igro rug-, by je obdan na obeh straneh od 36 lepih sta* novanjsklh hišic; tu bodo stanovali udeleženci iger vseh narodov, v vsaki hišici bo šest spalnic, kopalna soba ln skupna stanovanjska soba; v vsaki spalnici dve posteljL Na obeh vzhodnih vogalih so okrepčevalnice, Zadnji del služi številnim igriščem za tenis, s tribunami v sredi.
Dempsejr sam o sebi V zadnjem času smo večkrat brali, da hoče Dempsey za vedno pustiti težki poklic bokserja. Pa se bo gotovo še premislil. Časnikarjem je na vprašanje, kako trenira In se pripravlja na kak velik boj, tole povedal: »Pripraviti te za boj ni težko, samo da sem v času med boji zmeraj v dobri formi. Dosti je že, če morem vselej takoj začeti s treniranjem, kadar je treba- Vsakdo mi bo pritrdil, če rečem: Kdor ob začetku treniranja ni fizično na višku, je svojo moč že izrabil, preden je treniranje končano. Jaz gledam neprestane na to, da je moja teža majhna, moje mišico prožne, srce, želodec ln pljuča pa zdrava, Če začnem trenirati, osredotočim vso svojo pozornost na hitrost, oceno razdalje, vztrajnost tn moč udarca. Kadar ne treniram, skušam tako živeti, kakor vsakdo drugI, ki hoče biti vedno pripravljen na največji napor. Vsak dan zjutraj redno telovadim — ameriška gimnastika —, veliko hodim, veliko jem in sem kolikor mogoče veliko na prostem. Ne pazim natančno, kdaj grem spat in kdaj vstanem, gledam pa, da vedno dosti spim. Co kdaj dalj časa bdim in grem šele v zgodnjih jutranjih urah spat, nadomestim to na način, da sera drugi večer žo ob desetih v postelji. Včasih seveda to ni mogočo ln ne pridem štiri ali pet noči do pravega spanja; zato pa potem v prihodnjih dneh to temeljite popravim. Ce se čutim posebno slabega, grem skoz ves teden v telovadnico vadit lahko vaje. To malo boksanje, ki ga sedaj izvajam na odru ali za film, me za boj seveda ne more usposobiti, je pa dobro, da se ohranim vsaj v normalni formi. Ko bom Izvršil svoje obveznosti, bom šel nu. zahod ln bom hodil na lov. To je tudi dobro treniranje. Za resen boj potrebujem tri mesece priprave. Prvi mesec bi šel v gorovje in bi se za pravi trening najprvo temeljito odpočil. Potem bi šel na delo, najprvo počasi, potem pa stopnjema naprej. Po treh mesecih priprave si upam nastopiti prot! vsakomur. V razmeroma zadovoljivo formo bi prišel lahko že čez tri tedne, po ostrem treningu; a ta način mi ni nikdar ugajal ln sem vesel, da mi nikdar več ni treba tako trenirati. Ce nastopim, hočem biti na višku, hočem imeti vso svojo hitrost in moč. Napravim pa tako, da si najprvo naberem moč in grom šele nato na pridobitev hitrosti. Co me kdo plača, vedno rad nastopim. Moji nasprotniki so mi zdijo vsi precej enaki; ne verjamem, da je eden od njih dosti nad drugim — misli posebno na črnca Harry Cillsa in na Gibbonsa —Na vprašanje, a katerim nasprotnikom bi se najrajši kosal, je rekel svetovni mojster: *S tistim, ki pri blagajnah največ vleče. To je mož, ki ga čakam, in ml je vseeno, kako mu je ime.« Govorili smo pa že, da izda Dempsejr ogromne svote za dobrodelne namene.
Izpred sodišča.
V boju z« stanovanje. Načelnik stanovanj-, skega urada dr. France Goršič je tožil gospo Pavlo Čopovo, soprogo majorja v Ljubljani, po § 104 s. k. z. radi žaljenja uradne osebe. Čopova je namreč pripovedovala soprogi dr. Der-i mastije, da je bila radi stanovanja pri dr. Gor-, šiču in da jo je ta vprašal med drugim tudi, če je pripravljena dati nagrado, če dobi primerno stanovanje. Obtoženka jc to priznala, jo pa tudi povedala, da je dala soprogi dr. Goršič«. res 1000 Din. Pri obravnavi se je ugotovilo iz pisem, da je gospa GorSičeva res prosila gospo Čopovo za 1200 Din posojila, in da ji je gospa Čopova 1000 Din tudi res posodila. Dr. Goršič je izpovedal kot priča, da jc obtoženka nastopala kot zelo bogata gospa in je tudi omenila, da js pripravljena plačati veliko nagrado čc dobi stanovanje. Dr Goršič sam ni vzel denarja, peč pa je kasneje prosila njegova soproga gospo Čopovo za 1200 Din posojila in ta ji je res dala 1000 Din toda tako, da dr. Goršič ni o tem ničesar vedel. Ko pa je o tem posojilu zvedel, je soprogo oštel in posojilo vrnil. Zagovornik gospe Čopove jc poudarjal, da so se go*, dilc v stanovanjskem uradu res gotove nered-nesti. Čopova je bila obsojena radi žaljenja uradne osebe na 500 Din globe.
Nevaren pedstrehar je še mlad fant Alojzij Stcvec, delavec iz Preserja pri Homcu. Bil jc že kaznovan radi tatvine, goljufije in vlačuga-nja. Sedaj pa se je število njegovih kazni zopet pomnožilo. Obtožen je bil, da sc je splazil pri posestniku Starmanu v 21ebeh v podstrešje ia ukradel celo obleko, več perila in čevljev v vrednosti čez 1000 Din. Po izvršeni tatvini je svojo slabo obleko zamenil z ukradeno in jo s -žgal. Obsojen je bil radi te tavine na 5 me« sccev težke ječe in bo moral zamenjati ukradeno obleko sedaj z jetniško uniformo, ker j« zahteval Starman svojo obleko, v kateri je prišel nevaren podstreha;1 tudi k ob;avt*avi, takoj nazaj.
........»a
Stran l
Zanimivosti.
SLOVENEC, 4m HL Mrarji W2St
<K«r. M
CARUSO MED CRNCI.
Pred par leti v Ameriki umrl! veliki Italijanski pevec je postal tndi med Črnci salo znamenit, potom gramofona. Italijanski list »S tam pa« nam o tem pripoveduje. Voditelj neke kinoekspedlcije, ki jo prodrla 3000 km globoko v osrčje Afriko, poroča o izredni privlačni sili, ki jo ima gramofon na črnske rodove. Zlasti Carusa so vzljubili. Mislijo pa, da je gramofon živ. Nekega večera je prinesel glavar rodu Vaknnpo vre piva, da bi zmočil grlo nevidnega »majhnega pevca*. Takoj nato je prišel neki drag dostojanstvenik, ki je podaril gramofona tela ln svojo petnajstletno hčerko. Črnci Afrike slliljo godbo čisto drugače kakor mi. Carnsovo petje jih je napravilo vesele, petje Kkotskega operetnega pevca pa resne, dočim «e pri tem petju Angleži in Amerikanei do solz smejejo. Tndi gosli Frica Krelslerja so se jim dopadle, godba orkestra pa čisto »16 ln so vihali nosove. — Pa ne samo pri črncih, tudi pri dragih plemenih opazujemo lato. Ko je prvovrstna češka pevska družba gostovala na Japonskem, so Re pri najres-nejši točki začeli Japonci na glas smejati, in bolj ko se je primadonna trudila, bolj so se režali. Slednjič se je vse gledališče samega zadovoljstva valjalo po tleh. Tako je tndi drugod. V zadnjih Sasili si pa z drago evropsko civilizacijo tndi evropski način razumevanja glasbe ln petja osvaja svet, la postaja svet tako zmeraj bolj dolgočasen.
PETER VELIKI KOT PEDAGOG.
Peter Veliki ni bil samo duševni velikan, tndi telesno je bil orjak; meril je 2 m in 22 cm! Ni čudno, da je že zato vse zijalo za njim; bil je pa pri prvem posetu Zahodne Evrope tudi tako oblečen, da je gledala Moskva že kar iz njega. Nekoč je zagledal pred seboj velikanskega Holandca, ki se je naenkrat ustavil in mu samega začudenja zastavil pot Petra je to tako ujezilo in je dal Holandcu tako krepko zaušnico, da ga je podrla na tla. Lela so prešla, Peter je bil vsemogočni rusld car. Nekoč prosi za sprejem skupina holandskib mornarjev. Peter je imel Holandce zmeraj zelo rad in je tudi to skupino prav prijazno sprejel. — >Ali me ne poznaš ?< je vprašal Petra kapitan. >Ne!< — >No, jaz sem tisti dečko, ki si mu dal takrat tak pouk z zaušnica Postal sem človek in sem sedaj kapitan. Rad bi ti služil z mojo ladjo.« Peter ga je objel in ga je imenoval za ravnatelja ladjedelnice v Arhangelsku. Njegovo ime je bilo Krewt, nemško Ivrebs, slovensko in rusko Rak. in tako ga je tudi Peter imenoval. ^
j	HAJVEČ MESA JA 8VBT0
pojedo Argentine!; njim »led© beli Avstralci, nato prebivalci Nov® Zelandije. Na četrtem meetu stoje Zedinjene države. Zdi se, da de, žele, ki producirajo največ mesa, ga tudi naj-.' več porabijo.
BISERNA ZAVRATNICA ZA 60.600 DOLARJEV.
Bogata dama v New Yorku }e zgubila na kratkem potu od doma do hotela biserno za-vratnico, vredno 60.000 dolarjev, t j. milijona dinarjev. Poštenemu najditelju so ob. ljubili 10.000 dolarjev nagrade, a se doslej ni šc nihče oglasil.
GOVORNIK IN OSEL.
Fraacoaki kralj Henrik IV. jc prišel v majhno mesto in je bil seveda slavnostno sprejet. Ko je župan začel s pozdravnim govorom, je neki osel v bližini začel tako rigati, da je govornika prevpil. Kralj je rekel: ^Gospoda moja, govorita drugi za drugim, sicer ne bora nobenega razumel.«
METULJI KOT ALKOHOLIKI.
Med živalim!, ki ljubijo alkohol, bo metulji v prvi vrsti in sicer samci bolj kot samice. Znani angleški naravoslovec. Suff je delal tele poskuse: na samotnem vrtu, kjer je bilo zmeraj vse polno metuljev, je postavil na tla časo vode in več čaš žganja. Samice so se lotile vode, samci ao se pa z največjo slastjo vrgli na alkohol in so ga tako pridno srkali, da so kmelu z vsemi znaki pijanosti ležali po tleh.
MARTINČEK S TREMI OCML
Angleška zoologlčna dražba je dobila za svoj prirodopisni vrt posebno redkost Je pa to degeneriran eksemplar neke skrajno redke vrste martinčka, ki jo na Novi Zelandiji strogo ščitijo. Imenuje se »spbe-nodon«, ima pa na glavi se tretjo oko, popolnoma normalno. Martinček živi v luknjah, je zelo divji i-n roparski ter zada z ugrizom lahko rosne rane. Hrani se z žabami, manjšimi sesavci in jajci.
IZBORNO POVEDAL.
Bismareku se je zdel neki uradnik nesposoben in ga je hotel odstraniti iz službe. Povedal je to ce»;irijn Viljemu. Viljem ga je vprašal: »Kaj Vam pa ni všeč!« — Bls-rnarek nato: »Nič nimam proti njemu. Veličanstvo, samo neumen je.« — »Ah kaj,« ,ie odvrnil cesar, »pri Vas je vsak takoj neumen. Prav dobro vem, da imate tudi mene za neumnega, pa vseeno vztrajam rta svojem mestu.«
fattt Ogrm:
Kaj Je s
Gospodarstvo*
Sušakom in Reko?
(Konec.)
I?0 §V£
sv ErDi Drygalski Pred par dnevi je praznoval šestdesetletnico svojega rojstva. Kadarkoli govorimo o arktičnih in antarktičnih oceanih, o ledenih gorah in antarktičnih ognjenikih, vselej se spomnimo tudi
vilo; zlasti še, če upoStevamo onih 60.000, ki so se svojemu rodu odrekli in se pomešali z drugim prebivalstvom.« — To obvestilo bo osupnilo tudi večino Amerikancev. Doslej so vedno misilli, da je grdo postopanje belokož-
njega, geografa raziskovalca in voditelja j cev z Indijanci v onih letih, ko so jih podili
ekspedicij. Visoko gori na severa bo Grenlandija za vedno varovala njegovo ime, doli na jngn pa obrežje polarne celine. Rojen jo bil leta 1865 v Kraljevcu (Konigsberg) v Vzhodni Praski. Po temeljitih naravoslovnih študijah in samoizobrazbi v najbolj eksaktnih vedah ga je peljal duh raziskovalca v letih 1891—1893 na grenlandsko oba-
lo. Leta 1S99 je postal profesor v Berlinu. Že dve leti nato je vodil na ladji »GanB> ekspedicijo Da jug (1901—1903) in je odkril Deželo cesarja Viljema II., del antarktičnega kontinenta. Toliko je nabral takrat znanstvenega gradiva da še danes ni s predelovanjem gotov. Leta 1906 je postal profesor na tiuiverzi v Miinehenn in ji je tudi ostal zvest, ko so ga vabili v Gottingcn na stolico slovitega geografa H. Wagnerja. Nešteta so njegova dela, ledeniki v vseh delih sveta nosijo njegovo ime, vsakdo, ki študira geografijo Antarktike, se mora seznaniti z Dry-galskijevimi raziskovanji. Vzgojil si je veliko število učencev, takih, ki se posvetijo resnemu znanstvenemu delu.
sv Vihar, povodnji in plazovi v Italiji. — Zadnje dni so se vremenske sile zgrnile tudi nad Italijo. Morje je bilo razburkano do dna ter jc po lukah napravilo ogrmno škodo. V i Neapolju se je odtrgalo in poškodovalo več litdij, v genovski okolici so valovi podrli 150 m obrežnega zidu. V Val Morone se jc utrgal Ogromen plaz, ki je odnesel barako, v kateri je spalo večje število delavcev. Vojaštvo jo izkopalo 7 šc živih delavcev, 4 so bili že mrtvi. Najbrž je še več žrtev. V vellunski okolici jc plaz podrl in zasul hišo, v kateri so bile štiri osebe. Žrtev šc niso mogli izkopati. V zgornji Furlaniji in na Koroškem so vsled nalivov izstopile vode; mnogo mostov je odneslo in razdejalo ceste in pota. Snežni viharji so v zgornji Italiji potrgali mnogo brzojavnih in telefonskih žic; zveze s Švico so prekinjene.
sv Število Indijancev v Ameriki Statistika. ki jo je izdal Indian Bureau v Ameriki, navaja Število Indijancev v Zedinjenib državah Severne Amerike s 346.962. Prirastek zadnjega leta znaša 2619 oseb, prirastek zadnjih enajst let pa 16.283. Indijanski urad pri. stavlja: »Po najbolj zanesljivih virih jc zelo
/Jimmltivn. A a Ki Kili	__,T---*..:---
- ' --"J* * *--—	.""ijuuvi ua uajiaDii |CU'
teritoriju Zedinjenih držav od Kolumbovega i prihoda do daoes kdaj presegli omenjeno Ste- j
v njim določene prostore, rezervacije imenovane, njih število «;elo skrčilo; in ves svet jc bil prepričan, da jih je danes dosti manj kakor jih je bilo takrat, ko so imeli prostost lova po vsem kontinentu. Siccr je pa Indijancev v Mehiki, Srednji in Južni Ameriki še na milijone, 15 milijonov čistokrvnih, 25 milijonov pa mešanih. Tudi v Kanadi jih jc šc par sto-t;soč. Vsekakor jc pa ugotovitev indijanskega urada zelo zanimiva.
sv Ameriški film si osvaja svet. Ameriška kinoindustrija je mod osmimi največjimi industrijami države. >WaU Street Journal« priobčuje zanimive podatke o njej. Kapitala je naloženega v nji 1500 milijonov dolarjev, delavcev in nastavljencev je pa 300.000. Povprečno napravijo 700 novih filmov na leto, plače pa znašajo na leto 75 milijonov dolarjev. Za reklamo izdajo na leto 5 milijonov, za fotografije, obleke i. dr. 7 milijonov. 9000 ki-nogledališč dela sest ali sedem dni na teden, 1500 štiri ali pet dni, -1500 en dan do treh i dni. Povprečno pride ca teden 50 milijonov j obiskovalcev v Idno, torej nekaj manj kakor vsak drugi ameriški prebivalec; vstopnine plačajo na leto 500 milijonov dolarjev. Leta 1023. so izdali sto milijonov dolarjev za napravo novih kinov. Eno samo veliko filmsko podjetje napravi na teden za en milijon dolarjev skupička. Pridejo pa zraven še dohodki iz inozemstva. Ameriška kinoprodukcija zalaga inozemstvo s 25 odstotki njegove potrebe. Leta 1023. so poslali v tujino filmov v skupni dolžini 70 milijonov metrov ali 70.000 kilometrov. 40.000 kilometrov znaša zemeljski obseg. Nasprotno je pa inozemstvo ponudilo Ameriki samo 125 filmov, pa Se te so razen šestih vse odklonili.
sv Z motorjem preko Libijske puščave. Dva v Kairi živeča Angleža sta se pred kratkim vrnila iz potovanja z motorji preko Libijske puščave. Odšla sta iz Kaira do oaze Siva. Med potom sla bila dvakrdt v nevarnosti, da ju podsuje peščeni vihar. V oazi Siva sta povzročila velikansko vznemirjenje, ker domačini do takrat še niso videli motornega vozila.
sv Zvišane plač državnim nameščencem na Francoskcm, Francoslt zbornica jc odobrila kredst 1400 milijonov frankov m izboljšanje plač državnim namcščcncom.
Italijani imajo na Reki zelo ugodne trgovske prilike, n. pr. urejene pristaniške naprave in skladišča, Jako ugoden Železniški jadranski tarif, ki jim nudi 80 odst nižjo vožnjo, se celo preko našega ozemlja, to je za dovoz in obratno. Nam seveda ne dovolijo transito prometa preko St Petra in Reke na Sušak, ter držijo ta adut, da ga pravi čas vržejo. Naša država bi to že tedaj lahko izsilila, ko je šlo u uveljavljenje jadranskega tarifa, če ne že prej, ko smo jim pustili anektirati Reko. Tudi sedaj ima naša država možnost, da paralizira to italijansko boniteto z znižanjem železniškega tarifa na progah proti Sušaku. To se že tudi dalje časa obeta, a se še dosedaj ni napravilo, nasprotno so se pod PP vlado začeli v to zadevo vmešavati Italijani
Sušak ima zelo primitivne pristaniške naprave. V glavni luki je prostora za kakih 12 večjih ladij. Zgodi se, da je luka z ladjami po-poluoma zabita. Izklada se največ les, premog, vino, železniški reparacijski materijal, cement, asfalt in drugo manjše blago. Luka ima krasne in obsežne prostore na Brajdici in Delti, ki merijo čez 240.000 kvadratnih metrov. Ves ta prostor je opremljen z železniškimi tiri in kretnicam, da se da popolnoma izrabiti. Na nakladalni obali je sedem velikih premikajočih se žerjavov na dvige po tri tone težkega tovora, dočim je na Reki 17 podobnih žerjavov. Kar se tiče obsega in ureditve prostega prostora, Sušak daleč presega Reko, ki mora že itak male količine lesa zlagati ob najbolj ob-ljudmi ulični obali. Nima pa Sušak dovolj zaprtih skladiščnih naprav, kleti za tekoče blago, žitnic ter za to potrebnih elevatorjev. Luka tudi nima primernega mola za osebni promet, nima večjega kolodvora iu potrebnih železniških zgradb kakor tudi ne zgradb za pomorski promet Vse to silno manjka in je radi tega promet oviran.
V naslednjem podajam nekoliko številk, kako brzo raste promet v sušaški lukL Od dne 24. februarja lanskega leta, ko so Italijani zapustili Sušak, je promet rapidno rastel, tako da je v dobi 10 mesecev dosegel promet ca 180.000 reg. ton ali 67 vagonov dnevno. Potnikov je došlo v sušaško luko v tem času 91.409. Od 27 vagonov dnevno v marcu je promet narastel v novembru na 74 in v decembru ua 116 vagonov dnevno. Da bo promet na Sušaku v bodoče še bolj napredoval, je gotovo. Vrvenje v pristanu je precejšnje. Zveze med su-šaško in reško luko zasedaj ni, ker je železniški most zaprt, a ta se vedno lahko otvori. Sedanja železniška zveza Sušaka z Reko se vrši preko postaje Baker, kjer se deli proga v zgornjo, ki pelje čez mesto, in v ono. ki pelje po predoru in ima na Sušaku ob morski obali lakozvano Brajdico za svoje izhodišče.
Slovenci so se v letošnjem poletju precej potegovali, da dobe ob obali odprti prostor za zlagališfia in skladišča. Tedaj je bil železniški minister g. Sušnik. Po posredovanju trgovske in obrtniške zbornice se je res dodelilo čez 20.000 kvadr. m tega prostora raznim trgovskim tvrdkam. Za 1 kvadr. m tega prostora sa plačuje letno 8 Din najemnine. Ker pa že takrat obljubljenega znižanja železniškega tarifa še do danes nismo dobili, je iz Slovenije po dolgi progi preko Karlovca nemogoče pošiljati blago, osobito les, na Sušak. Vsled tega morajo naši trgovci še vedno pošiljati les na Trst Ni pa samo ta vzrok.
Za prekmorsko trgovino je potrebno lastno trgovsko brodovje ter popolnoma usposobljena večja trgovska podjetja. Kar se brodovja tiče, ga res nimamo mnogo, in kar ga imamo, je največ le za obrežno plovbo in kvečjem šc plovbo s sredozemskimi pristanišči, dočim nam prekoocearrslrih večjih parnikov zelo ne-dostaje, oziroma jih naše družbe posedujejo le prav neznatno število.
To je poglavje zase, ki se nanaša na ce-lotno našo trgovsko mornarico, in to vprašaujo se no bo dalo kar čez noč rešiti, kajti ena sama večja moderna trgovska ladja stane danes že do par sto milijonov dinarjev. Koliko takih ladij jo potrebno, da se zamorejo vzdrževati stalne prekmorske plovbue zveze! Vsekako bo morala tu pomagati država, saj Je znano, kako vse države podpirajo trgovsko pomorsko plovbo. Razveseljivo je, da naša trgovska mornarica rapidno raste. Kar se Iiče specielnih večjih trgovskih hiš, se tudi to ne dajo čez noč ustanovili. Treba jc časa, truda iu ogromnega kapitala, da sc tako večje trgovske hiše upe-Ijejo. Ravno v tem oziru smo na Su«aku precej slabi. Razun nekaj večjih lesnih trgovin, ki trgujejo direktno z Levanto in drugimi pristanišči v Sredozemskem morju, imamo prav malo druzega pokazati ,dočim imajo Italijani ua Reki, ki so vse neopravičeno podedovali, precej boljše zveze. Posebno labko dola jo z oljem in kar je v zv ezi s tem, kakor tudi z ri-žem; za oljojc imajo svoje rafinerije. Pa tudi za drugo blago imajo precejšnje zveze, Id jih lahko znatno ožive.
Za taka prek morska trgovska podjetja je torej potreba precejšnje rutino in ogromnega kapitala. Poleg lesa, ki ne spada v prekooce-j ansko trgovino, bi prišlo sosebno v poštev olje, I !o jc nafta. Zato bi bilo potreba rafinerije. Da. Jje pridejo vpoštev kava, riž, kože, vosek itd.
za izvoz pa les, fito, sladkor, cement is prt. «tana >Split« ter manjšo industrijske izdelke, sosebno one iz lesa. Da se to izvede, je treba osnutja velikih trgovskih družb. Kljub vsem težavam pa je gotovo, da žilavost in vztrajnost hrvaškega in slovenskega življa ob zgornji Adriji premaga vse ovire in da tudi mi poeta, nemo vpoštevanja vreden faktor ob morju te* tako povzdignemo blagostanje svoje država
Zunanja trgovina Anglije
v L 1924.
Lansko leto je izvozila Anglija blaga v skupni vrednosti 795.37 milijonov funtov šter hngov, nasproti izvozu v znesku 767.26 milijonov funtov šterlingov v L 1923. — Uvozila pa je blaga za 1.139.70 milijonov funtov, nasproti 977.70 milijonov funtov šterlingov v letu 1923. Tako sta se izvoz in uvoz povečala, toda pasivnost trgovske bilance se je dvignila. Toda pasivnost zunanje trgovine ni za Anglijo tolikega pomena kot za Jugoslavijo, ker ima angleška plačilna bilanca še druge velikanske aktivne postavke, katerih pri nas ni. Tako n. pr. dohodki kolonij, obresti runa-njih dolgov in glavnic, ki so investirane v to jih industrijah ter dohodke prekomorskega prevoza. Vendar je tudi za Angleže dvigajoča, se pasivnost zunanje trgovine neljub pojav. Angleški uvoz se je lansko leto povečal m 162 milijonov funtov šterlingov, a izvoz samo za 28.11 milijonov funtov šterlingov, tako da znaša primanjkljaj 334.30 milijonov funtov (okrog 100 milijard dinarjev). L. 1923 je znašal primanjkljaj samo 210.43 milijonov funtov (62 milijard dinarjev), a 1. 1922 1794)0 milijonov funtov (53 milijard dinarjev).-
Pri tem je treba jemati v poštev, da se jc zadnji čas tečaj funta na mednarodnem trgu dvignit Toda tudi indeks cen se je nasproti lanskemu letu znatno dvigniL Tako se je indeks živilom dvignil od ,122.7 v L 1923 na 130.9 v L 192-5. Toda še v večji meri so dvignile cene tekstilnemu blagu (od 142.40 na 170.10), ki tvori zelo važno postavko angleškega izvoza.
Pri uvozu je lansko leto zaznamovati porast uvoza živil in tobaka, dalje surovin in polfabrikatov, a nekoliko manje fabrikatov. V skupini živil in tobaka pa je nazadoval uvoz mesa, medtem ko je porasiel uvoz žive goveje živine za osem milijonov, žita za 24.86 milijonov a tobaka za 1 milijon. V drugi skupini je omeniti povečanje uvoza bombaža in volne. A v tretji skupini je znatno poskočil predvsem uvoz železa iu železnih produktov (od 8.61 na 22.3« milijonov).
Glede izvoza je omeniti, da se je dvignil izvoz živil in tobaka, daljo izvoz polfabrikatov in surovin, a izvoz fabrikatov je nazadoval. Pri izvozu fabrikatov se nahajajo na prvem mestu bombaževi izdelki, dalje volneni izdelki in končno ostalo tekstilno blago. Povpraševanje po angleških tekstilijah se ja zadnje čase na evropejskem kontigentu, predvsem v Nemčiji, povečalo in to kljub visokim cenam, nastalim vsled dviga ceu surovemu bombažu. To je precejšna kompenzacija za zmanjšan izvoz angleškega premoga, kar jc posledica likvidacije rurskega spora V isti. mer: in iz istega razloga je padel tudi izvoz angleškega železa in jekla. Pri tem treba omeniti, da je tendenca cenam angleškemu premogu padajoča, kar bo znatno vplivalo toda na cene našemu premogu.
g Modre gafica. Čim bolj se približuje čas za porabo modro galice, tem večje je povpraševanje po tem blagu. Kljub čvrsti tendenci argleškcga funta in nizke cene galice v Londonu, so cene še v glavnem ostale. Ker pa vrednsst funta pada in se cena galici očividno čvrsti, jc na dvig modre galice, Idjub precejšnjemu čakanju sigurno računati.
g Rafija. Radi visoke notacije dobaviteljev je največji del potrebe še ackrit. Špekulacije, a Ia baisse n; mogla prodreti, vsled česar smo mnenja, da morajo cene pri sicer splošno velikemu povpraševanju porasti.
g Žveplo. Pogajanja za ustanovitev kartela in centralnega prodajnega urada se še vedno visijo, akoravno je zelo malo upanja, da pride do definitivnega zaključka še tekom te kampanje. Kljub temu je tendenca čvrsta,
g Iz iinančnega ministrstva. V finančnem ministrstvu se pripravlja materijal za zakon o proračunskih dvanajstinah za april in maj t L — V iina nčnem ministrstvu se je predvčerajšnjim vršila pod predsedstvom finančnega ministra konferenca, na kateri so obravnavali vprašanje reforme in reorganizacije naše finančne službe. — Finančno ministrstvo bo dalo zgraditi šc deset večjih motornih čolnov za kontrolno brodovje v Bakru.
g Nova trgovinska agentura. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo osnovanje privatne trgovske agencije v Amsterdamu-g Gospodarska konferenca v Sarajevu. Dne 20. marca t 1, se vrši v Sarajevu velika gospodarska konferenca. Dnevni red jc: 1. referat o načrtu zakona o gospodarski zbornici; 2. vprašanje prisilne poravnave izven kon kurza; 3. davčna vprašanja; 4, zakon o trgovskih obratih.
g Prisilna poravnav*. Rndomir Gafeaj, manufakturist, Belgrad: aktiva 2,090.000 Din, pasiva 3r389.500 Din.
/
g Strokovni svet prometnega ministrstva.
Pri prometnem ministrstvu se je osnoval strokovni svet 5 članov.
g Žrebanje obveznic za vojno škodo. Od ob reznic za vojno škodo, ki so bile predvče-rajnnjem izžrebane, je dobila 500.000 Din obveznica št. 447 serija 3679; po 250.000 Din dve obveznici: serija 1 št. 577 in serija 238 št. 816; po 100.000 Din so dobile: serija 3554 št. 253, serija 4165 št. 901, serija 700 št. 771, ser. 1855 it 575, serija 3972 št. 735.
g Velika insolvenca v lesni stroki. Tvrd-ka Falter & Neuberger na Dunaju je po ta-mošnji Holzbank zaprosila 30odstotno izvensodno poravnavo, pri kateri bi bile zahteve malih upnikov popolnoma krite. Tvrdka ima svoja posestva tudi v Sloveniji.
g Srpska zadružna banka, Novi Sad. Banki je uspelo vnovčiti svoje nepremičnine tako, da bodo upniki najbrže dobili 100 odstotkov. Mesto Novi Sad ima pri tej banki depozit 100.000 Din, ki pa je povsem krit.
g »Narodni gospodar«. Izšla je druga številka revije »Narodni gospodar«, ki je glasilo Zadružne zveze v Ljubljani, s sledečo vsebino: Ivan Avsenek, Poglavje o obrestni meri; I. B., Boj za vloge; Zadružništvo v sovjetski Rusiji; Mlekarstvo v naši državi; Kako naj gospodarijo strojne in elektrostrojne zadruge?, Zadružno gibanje v Sloveniji; Vprašanja in odgovori; Zadružništvo.
g Trboveljska družba in karpanski rudnik. Kakor javlja »Achtuhrblatt«, namerava Trboveljska premogokopna družba prodati italijanski skupini, ki ima v rokah že 60 odstotkov delnic družbe za izkoriščanje rudnika za črni premog v Karpanu (Istra), svoj paket delnic tega rudniškega podjetja (40 odstotkov ali 6 milijonov lir). Tej operaciji stoje zaenkrat na poti večje težkoče.
g Javna dražba vina. V državni trtnici v Mrzlaku - Arnovaselih pri Brežicah bo dne 2. marca t L od 10. dopoldne javna ustna dražba za na 14 hI prvovrstnega belega namiznega vina letnika 1924. Natančnejši pogoji so razvidni iz razpisa v Uradnem listu.
g Razstava mlekarskih proizvodov. Ministrstvo trgovine in industrije je naznanilo Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo po poročilu našega konzulata v Milanu na letošnjem veiesejmu v Milanu, ki se vrši od 12. do 27. aprila t. 1., poseben oddelek za razstavo mlekarskih proizvodov. Po poročilu konzulata so bile na lanskoletni razstavi, ki je dosegla velike uspehe, zastopane skoro vse uvropske in južnoameriške države. Naša država ni na lanski razstavi sodelovala, zato bi se je morala letos udeležiti.
g Tvrdke, ki izvažajo govedino in meso na Dunaj in ki bi se zanimale za zastopstvo •voje tvrdke na Dunaju, naj blagovolijo naznaniti njih natančen naslov Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani najkasneje do dne 25. L m.
g Zvišanje tranzitnih pristojbin v Avstriji. Jugoslovansko finančno ministrstvo je bilo od zunanjega ministrstva obveščeno, da je stopil 16. . m. v veljavo novi avstrijski prehodni tarif v prometu med Jugoslavijo in Čehoslova-iko skozi Avstrijo. Postavke so zvišane za 12 zlatih frankov.
g Kongres mednarodne trgovske zbornice. V Bruslju se vrši od 21. do 28. junija t 1. peti kongres mednarodne trgovske zbornice, ki zastopa 36 držav.
g Ruska naročila v Čehoslovaški. Kakor javlja trgovsko zastopstvo Rusije v Pragi, je naročila ta pri raznih čehoslovaških tvrdkah blaga za 2 milijona dolarjev.
g Čchoslovaška premogovna industrija v letu 1924. Lani je dosegla produkcija črnega
premoga v Čehoslovaški 14,359.000 ton napram 11,625.000 tonam v letu 1923. Rjavega premoga se je lani nakopalo 20,507.000 ton (v letu 1923. pa 16,202.000 ton). Produkcija kak-sa je znašala v letu 1924. 2,219.000 ton napram 1,811.000 tonam v letu 1923.
g Mednarodni magnezitni sindikat, 1. februarja t, 1. se je ustanovil mednarodni kartel magnezitne industrije, kateremu je pristopila cela magnezitna industrija Evrope razen nekega norveškega in nekega manjšega slovaškega obrata. Obenem s sklenitvijo kartela se jc izvršila lOodstona redukcija cen, da se kon-zum razširi.
g Svetovni sindikat tvornic ca žarnice. Vse velike tvornice žarnic na evropskem kontinentu in v Severni Ameriki so se -..r-dinile v sindikat.
Borze.
Dne 17. februarja 1925, DENAR.
Zagreb. Berlin 14.620—14.675. Italija 2.5225—2.5425 (2.5060—2.5660), London 291.70 —294.70 (291.70—294.70), Newyork 60.70-61.70 (60.75—61.75), Pariz 3.2150- 3.2650 (3.2030—3.2830), Praga 1.8120-1.9420 (1.8070 —1.8370), Curih 11.78—11.88 (11.70—11.86), Amsterdam 24.85.
Curih. Belgrad 8.50 (8.50), Budimpešta 0.0072 (0.0072), Berlin 1.2350 (1.2360), Italija 21.37J-j (21.35), London 2AA9y, (24.79), New-york 519.50 (519.50), Praga 15.35 (15.401, Dunaj 0.007315 (0.07320), Buknrešf 2.65 (2.65), Sofija 3.77 'A (3.7750).
Devize. Dunaj. Belgrad 1169, Kodanj 12590, London 339.000. Milan 2912, Newyork 7100, Pariz 3762.
Valute. Dolarji 7460, angleški funt 337000, francoski frank 3740, lira 2920, dinar 1153, čehoslovaška krona 2027.
Devize. Praga. Lira 140.12, Zagreb 55.50, Pariz 172.50, London 161.55, Ncwyork 33.40.
Newyork, 16. februarja. Belgrad 164.50, London 477.50, Pariz 526, Rim 412, Curih 19.25.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% investicijsko posojilo iz leta 1921. 64.50—65, 2 'A % drž. renta za vojno škodo 134—139, Celjska posojilnica Celje 210—212 (zaklj.), Ljubljanska kreditna banka Ljubljana 235 (denar), Merkantilna banka, Kočevje 98—102, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 896—900, Slavenska banka, Zagreb 73—75, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 136—146, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana, 392—405, Združene papirnice Vevče 100—116, Stavbna družba, Ljubljana 280 —290.
Zagreb. Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 109—110, Hrv, sveopča kreditna banka, Zagreb 119—122, Hrv. slav. zem. hipotekama banka, Zagreb 102—103, Ljublanska kreditna banka, Ljubljana 235—243, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 833—900, Slavenska banka, Zagreb 72—75, Dioničko društvo za eksploa-taciju drva, Zagreb 62—64, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osjek 195, Gutman 600, Slavonija 57—58, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 400—415, Združene papirnice Vevče 100—120, 7% drž. invest. posojilo 66.50 —67.50, Vojna odškodnina 138 H—140.
Dunaj; Alpine 408.000, Greinitz 139.000, Kranjska industrijska družba 690.000, Trboveljska družba 489.000, Hrvatska eskomptna banka 124.000, Leykam 163.000, Gutmann 690.000, Mundus 860.600, SIavex 195.000, Slavonija 62.000.
BLAGO.
Ljubljana, 17. febr. Les: Remeljni 6/6, 7/7, 8/8, pričeljeni, fco meja 650 (blago); javor-jevi plohi, od 2—4 m dolž., media 27, od 20 do 40 cm šir., fco meja 1000 (blago); bukovi krlji, od 25 cm premera naprej, lepo belo blago, fco Ljubljana 230—250 (zaklj.); kostanjev les, fco nakl postaja 3 vag. 27—28 (zaklj. 27); deske 40 mm, 50 mm, monte, fco meja 550 do 560. — Žito in poljski pridelki: pšenica, domača, foo Ljubljana 460—490; otrobi pšenični, drobni, fco vagon slavonska postaja 205 (blago); otrobi pšenični, drobni, jutasta vreča b/n, fco vagon Ljubljana 240 (blago); koruza nova, promptna, lco Klenak 210 (blago); koruza nova, februar, par. Ruma 215 (blago); koruza nova, promptna, fco Post. tranz. 270 (blago); koruza nova, dobavitev suko.es. do :ne-dio marec, fco Postojna tranz. 280 (blago); koruza nova, dobavitev april, fco Postojna tranz. 590 (blago); koruza nova, dobavitev maj, fco Postojna tranz, 295 (blago)- koruza nova, def., umetno sušena, loco Ljubljana 240 (blago); oves srbski, par. Ljubljana 335 (blago); oves bački, rešetan, fco Ljubljana 360 (blago); kroniper beli, fco gor. postaja 155 (blago); krompir rdečkasti, semenski, fco štajerska postaja 185 (blago). — Stročnice, sadje; fižol koks, fco Postojna tranz 510 (blago); fižol ribničan, čiščen, fco (Postojna tranz. 340 (denar); fižol mando-lon, čiščen, fco Postojna tranz 465 (bla^o).
Novi Sad. Pšenica 460, koruza 202—205.. moka bazis »0« 660,
Chicago, 16. febr. Pšenica za maj 185.785, za julij 157, za september !45; koruza za maj 128.125, za julij 127.625, za september 128.75.
Verske zmede.
Človek, ki pride iz Evrope v Ameriko iu opazuje v Zedinjenih državah razen velikanskega tehničnega in gospodarskega napredka tudi duševno stran ameriškega življenja, razodeva prav čudne stvari. Splošno se da v Ameriki opažati, da vlada poleg gospo^aiskin in finančnih vrtincev pravcata verska zmeda, o kateri Evropejci niti pojma nimajo. Kar se tiče protestantovske vere, je zmeda popolna. Puritanska sekta, ki je ustanovila veliko državo, se deli v 27 podsekt, od katerih ima vsaka* svojo cerliev, ki se nahajajo skoraj vse v isti ulici. Kot pri kakšnih komedijah stoji pred vsakimi cerkvenimi vrati možak, ki na vse pretege kriči in hvali svojo vero in skuša zvabiti mimoidoče v svojo cerkev. K tem je pa treba prišteti še episkopale, lu-terance, kalviniste, kvekerje, adventiste in celo vrsto drugih protestantovskih veroizpove-danj, ki se med seboj nikakor ne gledajo prijazno.
Še bolj čudno je pa, če stopimo v Ameriki v židovsko sinagogo. V nekaterih se Zidje, ki so vendar znani kot najbolj konservativen narod, odkrivajo in pojejo psalme in svoje svete pesmi v angleškem jeziku.
Protestantizem je v Ameriki versko-filo-zofsko popolnoma razcepljen in razdrobljen, med tem ko je katoliška cerkev v svoji enotnosti naravnost impozantna: od 100 milijonov prebivalcev je 25 milijonov katoličanov, ki jih vodi 80 škofov. Z zaupanjem pričakujejo ameriški katoliki veliki trenotek, ko se bo nebroj raznih veroizpovedanj povrnil v okrilje vesoljne katoliške cerkve, spoznavši, da brezplodno filozofiranje v verskih zadevah nima nobenega smisla.
Katoliška cerkev v Ameriki pa je izpostavljena težkim bojem, ki so se pričeli s ! šolskim vprašanjem. Zastopniki 22 držav od 48, ki tvorijo Unijo, so sprejeli zakon, ki po-i meni toliko kot lajiziranje šole. Ta zakon je
predvsem naperjen zoper kabol. šole. Glavna
sodišče v Newyorku, mestu ki šteje 52 odstotkov : papistov« (kot sovražniki cerkva imenujejo katoličane), pa je v dolgo motivirani odločitvi ukinilo ta zakon, češ da je % nasprotju z ustavo.
Vse ostane torej v statu quo, toda samo zaenkrat. Vsi pričakujejo trenutek, ko se bo protiverska gonja spet poživila in skušala upropastiti naraščajočo ver -ko čustvo po vsem svetu.
Pa ne samo v Ameriki, temveč tudi drugod so kažejo verske zmede. Argentina se to* perstavlja Sv. Očetu, ki noče Imenovati nevrednih osebnosti za škofe, katere vkljub temu vlada podpira. Tudi Čehoslovaki, ki so bili dosedaj zelo nepristranski v verskih zadevah in so se nagibal! k- -por a/.umu med civilno in versko obla; t jo. 4e zoperstavljajo sklepanju konkoniata. rek>.<i; da hočejo imeti svobodno roke. \ ii'oljski razvija protestantizem naravnost nasilno propagando, da si za-vojuje novih pozicij v t-'j tako globoko katoliški deželi. V &r>;«niji vlada -amo navidezni mir in v Italiji nočejo prenehati barbarski izbruhi fašizma zoper vse, kar je Katoliško,
Vzroki teh in drugih verskih zmed so ra> lični. Splošno se čaje, da je človeštvo postalo skeptično, tnda to ni res. kfjti ravno skeptični ljudje se mnogo bolj in globlje bavijo z verskimi mislimi, kot drugi.
Opazovalci, ki ?.o se vrnili iz Amerike, pravijo, da so verske zmede v ozki zvezi s gospodarsko krizo v Ameriki, ki je tem nevarnejša, ker je iatentna. Amerika klone pod svojim bogastvom, kot druge države klonejo pod svojo revščino. V Ameriki ie nakopičeno ogromno blaga, ki ne najde odjemalcev in ni težka stvar za privržence raznih verskih sekt, če pridigujejo stotisočim brezdelnim, da so vsega krivi >popje«. Masa takim, bedastim izvajanjem le prerada verjame in to tem bolj, čim manj je poučena. Saj je bilo pri nas nekdaj isto, a so se razmere že temeljito spremenile. Duhovništvo samo in izobraževalna društva so tu izvršila velikansko nalogo in ljudstvo ne sprejema več \sake bedaste trditve z odobravanjem, tudi če leži navidezno na dlani.
Naznanila.
Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vsbi na svoj tedenski seminar v petek, dne 20. februarja od 6. do 7. ure zvečer na kirur« škem oddelku splošne bolnice. — Predavanje: Demonstracije nekaj otolaringoloških slučajev. Predava primarij ušesnega oddelka splošne bolnice dr. Pogačnik. — Odbor prosi za točnost,.
Predavanje v »Pravniku«. V sredo, dne 18. t. m., bo predaval na sestanku društva »Pravnika« g. odvetnik dr. Henrik Tuma o predmetu; »Sodnik — zakon-. Predavanje se bo vršilo v dvorani št. 79, I. nadstropje deželnega sodišča in se prične očno ob pol šestih popoldne. Društveniki se vabijo k obilni udeležbi, prijatelji dobrodošli.
XXIV. občni zbor Slov. trg. društva »Merkur* se vrši v sredo dne 18. februarja 1925 ob 8 zvečer v društvenih prostorih. Gradišče 17-1.
Dijaški
d Kongregacijski sestanek je drcvi ob 8.
▼ Marijaniški kapeli. — Prefekt.
Izgubilo se je ročno delo od Florjanske ulice do Mestnega trga. Najditelj se prosi, da isto vrne Ulica na Grad 4.
Lfubezen In zlato. 18
Angleški spisal Jaclc London, prevel J. M.
V Selkirku je nabavil druge sani, vpregel prejšnje, sveže, izpočite pse, in še isti dan je videl Day-lighta zopet na potu, menjajoč se ob vodilnem drogu z nekim Indijancem iz okoliša jezera La Barge, ki se mu je že na prejšnji poti v Dyeao ponudil. Daylight je bil dva dni za svojim preračunjenim načrtom in padajoči sneg pa neutrta pot sta mu obdržala izgubo teh dveh dni vso pot do Forty Milea. Todi pa jim je bilo vreme naklonjeno. Bil je čas za hud mraz in on je računal z njim ter radi tega zmanjšal težo živeža za pse in ljudi. Ljudje v Forty Mileu so usodno zmajevali z glavo in so hoteli vedeti, kaj stori, ko bi še nadalje snežilo.
»Ej, ta hudi mraz prav gotovo pride,« se jim je smejal in odrinil na pot.
Ti to zimo je med Kempama Forty Mile in Circle City vozilo že več sani in pot je bila dobro utrta. Hudi mraz je v resnici nastopil in ni odjenjal, Circle Citv pa je bilo samo dvesto milj daleč. Indijanec je bil mlad človek, ki se še ni znal brzdati, in poln ponosa. Z vesoljem je povzel Daylightovo brzino in je sprva celo sanjal, da prekosi belokožca. Prvih sto milj je gledal, da bi opazil znamenja opešanja pri njem, in se je čudil, da jih ni uzrl. A tekom drugih sto milj je opazil znamenja opešanja pri samem sebi in jo Škripal z zobmi, pa zdržal. Daylight je hitel venomer naprej, tekel ob vodilnem drogu ali pa je zamenjan po tovarišu počival na vrhu drvečih sani. Zadnji dan, ki je bil jasnejši in mrzlejši od vseh, je nudil popolno pot, tako da so prevozili sedemdeset milj. Pilo je ob desetih ponoči, ko so pridrveli po plaviti idici v Circle City, in mladi Indijanec je skočil s sani, dasi je bila nanj vrsta za odpočitek, in je tekel za sanmi. Častno bahanje je bilo to, in vzlic temu, da
je bil spoznal meje svojih moči in se obupno boril zoper nje, je vseeno šepaje tekel naprej.
Šesto poglavje.
Množica je polnila Tivoli — ona stara množica, ki je pred dvema mesecema videla I)aylighta odriniti na pot; ia noč je namreč bila noč šestdesetega dne in mnenje je bilo razdvojeno, ali se mu posreči doseči cilj ali ne. Ob desetih so še vedno delali stave, dasi-ravno so vloge stavo za stavo naraščale proti njegovemu uspehu. Devica je v svojem srcu bila prepričana, da ni uspel, a je vseeno stavila s Charleyem Baiesom dvajset unč zlata zoper štirideset, da pride Daylight pred poinočjo.
Ona je bila prva, ki je začula lajanje psov.
»Poslušajte!« je viknila. »To je Daylightk
Vse je drlo proti vratom; ko pa so se dvojnata zimska vrata na stežaj odprla, se je množica umaknila nazaj. Začuli so željno cviljenje psov, pokanje pasjega biča in glas Daylighta, ki je na ves glas vzpodbujal trudne živali, ki so na koncu prekosile vsej kar so doslej storile, in privlekel sani po lesenih tleh v salun. Pridrveli so noter, z njimi pa je butnil v sobano ivnat mraz, vidna sopara kadeče se beline, iz katere so se prikazovale njihove glave in hrbti. Za njimi, ob vodilnem drogu, pa se je pojavil Davlight, zavit do kolen v vrtinčasto ivje, tako da je bilo vidoti, kakor bi bredel po njem.
Bil je isti stari Dayllght, videti pri tem mršav in utrujen, črne oči pa so se mu iskrile in žarile bolj kot kdaj. Parka iz bombažastega trojnika gn je pokrivala liki meniha in mu padala v premih črtah do kolen. Obleka, okajena in osmojena od taboriščnega dima in ognja, je sama oznanjala zgodbo njegove poti. Dvomesečna brada mu je pokrivala obraz, in ta brada je bila obložena z ledom, ki se mu je na sedemdeset milj dolgem koncu pota naredil iz sape.
Vhod je bil prizoren, melodramatičen; in on se je zavedal tega. To mu je bilo življenje, ki ga je živel
do skrajnosti. Med tovariši je veljal kot velik možak, arktičen junak, heroj. Bil je ponosen na to, in vzvišen trenutek je bil zanj, da je pravkar prispel 7. dva tisoč milj dolge poti naravnost v tisti salun s psi, sanmi, pošto, Indijancem in celo opremo. Izvršil je nov junaški čin, po katerem bo po celi Yukonski pokrajini odmevalo njegovo ime — on, Burning Day-light, kralj potovalcev in voditeljev psov.
Kakor iznenadenje ga je izpreletelo, ko se je vzdignilo gromko pozdravljanje, ko je vsaka poznana malenkost tivolskega saluna pozdravljala njegov pogled — dolga bara iu vrste steklenic, hazardne igre, ogromna peč, tehtalec pri tehnici za zlato, muzi-kantje, moški in ženske, Devica, Celia in Nellie, Dan Mac Donald, Bettles, Billy Razolins, Olaf Henderson, doktor Watson — vsi stari znanci. Vse je bilo pr^v tako, kakor je bil pustil pri odhodu, in po vsej priliki bi bil to lahko prav isti dan. Šestdeset dni neprestane poti po beli divjini se je iznenada strnilo in ni obstojalo v času. Bili so zgolj en trenutek, majčken dogodljaj. Zagnal se je v svet in tišino, in privrel zopet takorekoč v naslednjem trenutku nazaj iz tišine v hrušč in dirindaj Tivolija.
Ozreti se je moral po saneh s poštnimi vrečami, da se je prepričal o resničnosti onih šestdesetih dni in dveh tisočev milj po snegu ln ledu. Kakor v sanjali je stresal roke, ki so se mu prožile. Ol.r-util je silno vznesenje. Življenje je bilo veličastno. Ljubil ga je vseskozi. Obšel ga je veličasten občutek človekoljubja in tovarištva. Vsi ti so bili njegovi, njegove vrste. Neizmeren, veličasten, presilen občutek. Bilo mu je, kakor da se mu srce topi. in zaželel jo, da bi z vsemi naenkrat stresal roke, da bi v enem mogočnem objemu vse pritisnil na prsi.
Globoko jo dahnil in zavpil: Kdor dobi, pl.oo-i. in dobitnik sem is'*, mar ne? Pokonci, v i vsi, pa povejte strup, ki ga boste pili! Evo, tam je vaša posta iz Dyeae, naravnost od slane vode, pa nobenega go-bezdauja več o tem! Odvzemile vezi pa po njejl
' BSli
(
MALI OGLA
Vsaka drobna vrstica Din l'SO ali vsnkn beseda SO par, Noj-manjši 5 I>lr». Oglasi nad devet vrslic .-ie računalo vISe. /■& odgovor znamko!
PrekiSc.
ABSOLVENT kmet. iole, z
dobrimi spričevali, i i č e takoj službe oskrbnika, event. kletarja ali knjigovodje. Po-riudbc upravi lista pod Šifro »Absolvent« Stev. 991.
Sprejmem v oskrbo zdravega
dečka ali deklico
ed 9 do 12 let, brez ali revnih staršev. - Ponudbe na upravo pod »Sirota« Ot. 949.
t večletno prakso in
uradnika
za obratunavanje delavskih mezd sprejme večje industr. podjetje v Ljubljani. - Ponudbe pod »Konstruktor« in pod »Delavski arad« upravi »Slovenca« pod St. 953.
{Sprejmem hlapca
pridnega in poštenega. Plača dobra. - Žganjarna Sloneče, St. Vid n. Ljubljano. 995
SLUŽBA ORGANISTA in CERKVENIKA
•e s tem razpisuje na Vrhu pri Sv. Treh Kraljih. Nastop p sv. Juriju. - Dohodki so »rednje dobri, da se more uslužbenec, ki bi umel tudi {ako rokodelstvo, dosti ugodna preživljati. Prosilci sc morajo obvezati, da bodo sami In člani njihove družine živeli po cerkvenih in škofijskih določbah. - Župni arad Vrh, p. Rov te.	987
SPREJME SE
* pouk v trgovino -r. rae.šan. ttlagom pridno in pošteno PEKLE z dežele. Ponudbe na upravništvo lista pod številko 914,
INSTRUKCIJE
■fii: matematike in fizike daje akademik. — Ponudbe na opravo »Slovcncac pod šiiro »8. semester' štev. 975.
iT
■j dokazilom večletne prakse •v večjih podjetjih, i visokonapetostno, ki je trezen in saš državljan, sc sprejme s 1. aprilom 1925. Prosto stanovanje, razsvetljava tli kurjava in primerni vrt je nu razpolago. - Samo pismene ponudbe i navedbo mesečine plače in prepis spričeval ■naj pošljejo RAVNATELJSTVU TOVARNE CEMENTA. ZIDANI MOST. 952
Kovaški pomočnik
i dovršeno podkovsko šolo išče stalno službo, event. prevzame kovačnico. - Na-flov v upravi pod St. 950.
Poravnafte naročnino!
Stanovanje v Mariboru
zamenjam 7H stanovanje v Ljubljani. - Naslov se izve v upravi lista pod Stev. 965.
Na STANOVANJE sprejmem mirno in solidno gospodično. - Poizvc se: Stori trg St. 15, pritličje.	978
Sobo in kuhinjo
išče. boljša družin« (meblo-vano). Dala bi zato eventu-elno celo oskrbo. Cenj. ponudbe prosimo na upravo lista pod »L. B. 9.« ' 1000
s 4 sedeži, znamke Waff, 18 HP, skoro nov, lahek, po ugodni ceni naprodaj. - Naslov se izve v upravi lista pod Stev. f>58.
Spalna solia
z novim poliliranim in solidnim mobiljem se proda po jako ugodni ceni. - Informacije pri u prav Slovenca* v Mariboru, Koroška cesta žt. 1.	876
Elektrotehn. podjetje A. ARKAR in drug, Spod. ŠiSka, Jerneja cesta SI. 47.
Prevzema vsakovrst. elektr. dela, gradnje manjših elektrarn in inštalacij ter vsakih daljnovodov po najnižjih cenah in točni postrežbi. — Garancija! 898 Garancija!
PRODAM LEPO PARCELO
ki meri 1.500 .m5. —• Več v trafiki, Dunajska ccsta 47.
Železo, ŽELEZNINO,
porttandcement, potrebščine za stavbe in pohištvo, orodje za obrtnike in poljedelce, štedilnike, vodovodne ccvi, »esalke itd., priporoča A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška cesta. — Velika zaloga! — Nizke cene!
Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem, da je naš dobri cifv in ded, jjospofi
Franc Šuofaršic
akordnnt
>ian«» ob 10 dopoldne, previden s sv. zakramenti, v 82 letu, mirno in vdano v Gospodu zaspal. — Pogreb drag^a pokojnika se vrši v četrtek, dne 19. februarja ob 2 popoldne iz mrtvašnice Sv. Krištofa tir pokopališče pri Sv. Križu.
Naj počiva t mSru!
Ljubljana, dno 17. februarja 19%
ŽALUJOČI OTROCI in VNUKI.

Južnim srcem javljam r svojem tn v imenu svojih otrok in svoje matere žalostno rest, de je raoja ljubljena soproga, gosp*
Pavlina KrcSnik, roj. Germel
dne 17. februarja ob tri četrt na 2 zjutraj, po dolgi, mukapolni bolezni, previdetsa s svetimi zakramenti za umirajoče, mimo v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši dno. 19. februarja ob 4 popoldne na župnijsko pokopališče v Poljčanah.
Maša zadušnica se bo brala 20. febnt»rja zjutraj v farni cerkvi v Poljčanah.
Blago pokojnico priporočam v prijazen spomin.
P o l j g n n e , 17. februarja 1925.
ANTON KROLNIK,
kr. n«dpoštar, Poljčane soprog.
i m ■ i	fijv / ■ ■ - §
	
Cenitve industrijskih, obrtnih in dr. podjetij
prevzame po lastnih strokovnjakih ter oddaja dolična mnenja (ekspozeje) Gospodarska pisarna, družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ul. t /II.
i« jc naprodaj na J Resljevi ccsli St. 13. L nadstr., desno. 994
šivilje, pozor!
Plšsiranfe vseh vrst — Aža-riranje — Entlanje in preoblečene gumbe izdeluje najceneje in najhitreje
BELIHAR I VELEPIČ
Ljubljana VII, Sp, Šiška — Kolodvorska ulica Stev. 150.
PrekJicujem vse neresnične besede, ki s'.?m jih govoril proti gosp. Mam« Gregorju iz | Obrij.
Obrije, 16. februarja 1925.
JOSIP BELEC,
Obrije St. 16.
Sa, angl. premog
KOKS in KOV. PREMOG najboljših znaink dobavlja n a j|c enoje
Ljabljana, Wolfova ul, 1/n. Na drobno! Na debelo!
VEČJI PROSTORI
pripravni za. tvornico ali za večje delavnice, se takoj oddajo. — Naslov v upravi i Slovenca« pod Stev. 972.
v Ljub. »BUS listni
išče proviz. potnika za takoj. - Ponudbe pod »P. ima vinski potnik« 999 na upravo lista.
razne cmajlirane. 'durainija-ate ali železne KUHINJSKE POSODE, kakor drugih raznih ORODIJ za obrtnike, dalje razne VERIGE, TEHTNICE, lopate, krampe, mo-tike, vrtnarska orodja in različne STROJE itd. ter vse v žslezninsko stroko spadajoče blago nudi vedno in najceneje VELETRGOVINA z ŽELEZNINO
Sta
trboveljski, lifccjski, črnomaljski,
drva, inozeiani koks, ojlje, Slesjske brikete dobavijo
| IOMSJA. Ljubljana
| Kralja Petva trg, 8. te!. 220 | Plačilo tafll »tt obrok«.
Pozor, gorenjski trgovci!
Dobro ohranjene lesene be-rcle od jedilnega olia kupuje vedno po najvišjih dnevnih conah in v vsaki množini tvrdka Franc Dolenc, Kranj.
Dobro je všikdar naložen denar, ki ga inserent izda bolj razširjenem dnevniku. Vsak oglas, pa bodisi v
veliki ali
Zi OlflflSC
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren I st za uspeSno reklamo.
v tem med našim ljudstvom po deželi naj-
pa tudi v priprosti
majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov
uspeli. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je ^Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj
Podpisana tvrdka obvešča vse dosed. odjemalce kakor druge, da moj dosedanji potnik g. Ivo P a u S i č ni več v moji službi in tako nima pravice sprejemati naročil in nc kasirati. Toliko javnosti v vednost. — MlLOŠ 5KERBIC, manufakt. trgovina, izdelava oblek; glav. trgovina Trbclje, podružnica Zagorje.	992
Zgubit se je bel rsOP -- 3USP- 3J0F- — r®3 z znamko 206, ki sliši na ime »Pobi«. - Odda naj se Wol-!ova nI. 5, pritličje. 980
r
Plačujem najboljše STARO OBLEKO in POHIŠTVO. -
zmk® Florjane!?
Ljubljana,
GOSPODIČNA IŠČE — ir 3*5®" —
s poscbrfim vhodom z uli ! Dopisnica zadostuje, da pri-f* brez hrane za 1. marec t. 1. j dem na dom. — DRAME J ! - Ponudbe pod D om « 993 : MARTIN, Gallusovo nabrež-35. ! na upravo »Slovenca«. I je 29, Ljubljana.	1997
■BBEU&iSKSB&llSffll
DEKORACIJE 5
ZA VESELICE 2
flirlande, žepicr. kotiljone, konfeii, serpentine, lam-pijonc, zslepke, sa šaljivo pusto in srečolor priporoma
M. TIČflR, Ljubljana
Drn Sivem popust!

Parna žaga
SE PRODA z 1 polno jarme-nikom, 1 beneškim jarme-nikom, krožnimi žagami in drugim potrebnim orodjem. Obrat goni lokomobila 45 HP. Poleg sc nahaja stavba, pripravna za kako tvornico, Okolica je zelo bogata na hrastovem lesu. Eventuelno se sprejme DRUŽABNIK s primernim kapitalom. • Ponudbe na upravo lista pod: »Siguren dohodek St. 660<-,
V svojem in v imenu svoje sestre, kakor tudi v imenu ostalih sorodnikov naznanjam tužno vest, da je naša ljuba in dobra mati, oziroma sc?ira, teta in stara teta, gospa
inestni pogr. zav. v Ljublj,
včeraj dne 16. februarja ob 7. uri zvečer, v starosti 75 let, po kratkih mukah nenadoma preminula.
Pogreb drage rajnke bo v sredo 18. t. m. ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti, Resljeva cesta 12, na pokopališče pri Sv. Križu.
Sveta maša zadušnica za pokojnico se bo brala v farni cerkvi svetega Petra v Ljubljani.
Mir in pokoj predragi mamici po trudapolnem življenju!
Ljubljana, dne 17. februarja 1925.
Dr. Josip Stoje, zdravnik.
kakorkoli lajšali trpljenje najine ! •	Vi\ v
;n počasiili njen spomin, se najtoplejo zahvaljujeva. Prosiva ljubega Bog;;, da poplača veliko in požrtvovalno skrb, ki »ta zo izkazovala rajnki njen izpovednik preč. g. rektor O. T o tn c in vodja kongregacijc. preč. g. kan. dr. AL Mer h ar. Zahvaljujeva sc zdravniku dr. Ivanu D r o b n i č u , ki jc vse storil, kar je v človeških močeh, da bi ohranil mlado življenje in ji lajšal bolečine.
Iskrena hvala preč. g. profesorju dr. Josipu Demšarju, pevskemu društvu »L j u b l j a n a« , Št. Pfterskemu prosvetnemu društvu, vsem stolnim k o n p; r e g a c i j a m , Št. Peterskcmu orlovskemu odseku in orliškemu krožku in vsem, ki so pokojno spremili na zadnji poti.
Vsem darovalcem cvctja iu venccv: Bog plačaj!
IVAN in MATILDA DEŽMAN.
LJUBLJANA
POD TRANČO 2
oskrbi vsak dan sveže CVETJE, ŠOPKE in VENCE, fRAKOVL ■/. napisi itd. točno in po zmernih cenah.
Industrijska, obrtniška in trgovska podjetja, ki nudijo popolno varstvo z vknjižbo in z zastavo zalog blaga,
iščejo -sat
posojila om. družabnike aii kupce.
Ponudbe sprejema in pojasnila daje Gospodarska pisarna, družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova nI. 1/IL
NAJUGODNEJŠI NAKUP!
Radi selitve se proda HIŠA, v kateri sc nahaja trgovina z mej. blagom po nadvse ugodni ceni. Hiša se nahaja petčetrt ure od Ljubljane. Obstoji iz 2 sob, kuhinje, shrambe, lepe važe in 1 trg. lokala. Krita je z opeko. Najnižja cena hi bila z zalogo vred 55.000 Din. Proda se tudi brez zaloge. Naplačilo takoj 30.000 Din, ostanek po dogovoru. - Cenj. ponudbe upravi lista pod »Roj« it, 875.
30 kosov motorjev za vrtilni tok
4, 5, 6 K 8, 220/380 volt
prvovrstni izdelek 3 letno tovarniško jamstvo s skladišča
0
/
o
dnevno ceno proda

Elektro CompailJ. Ljubljana, Sv. Petra c. 25
frgorci Šivalnih
sfrojev
tffllbsa,.^
rž"
Samo na
debelo 1
zffiSižerajte cenil«
za kolesa, šivalne stroje in nje nadomo-stilne dele ter pnevmatiko h skladišča
m
Mu&gfaRa, KcMvorsha ulica s
zastopnik !;om!s. zalogs Me los. Schweitzer 8 Solin
težki izgubi, ki nas je zadela z ločitvijo naše nc-
v Čil«, nadomestljive, nadvse ljubljene mamice, gospe
Viktorije Bessner roj. Pregel
nam jc došlo od vseh strani (oliko izrazov iskrenega sočutja, da se nam ni mogoče vsem in vsakemu posebej zahvaliti: blagovolijo naj vsi, ki so z nami sočustvovali in lajšali naši dobri mamici bolečine v njeni bolezni, darovali prekrasno cvetje ter jo spremili v tako častnem in obilnem Številu na njeni zadnji poti, sprejeti tem potom našo najsrčnejšo zahvalo.
Ljubljana, dne 17. februarja 1925.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALL
KANADA
0	Ali se mislite pridružiti Vašemu možu ali očelu v
1	Kanadi.
O Ali imate sorodnike ali prijatelje v Kanadi, katerim f sc hočete pridružiti.
? Ali želite potovali v Kanado, da si nabavite farmo.
Ako sc zanimale za Kanado in rabite gornje ali druge informacije o tej zemlji, obrnite sc na:
CA NADI AN PACIFIC
Zastopnik za Slovenijo:
/os/p ZIDAR, Dunajska cesta štev. 31
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni uroduik^ Vikfor Cenčič v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.