8554 AA
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
■mvsrlSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini .,
Abb. postale I gruppo (,eiia 5(l(l IJT
Leto XXXIX. Št. 80 (11.496)
TRST, sreda, 6. aprila 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
IZREDNA ZAOSTRITEV V ŽE ITAK ZRAHLJANIH ODNOSIH MED PARIZOM IN MOSKVO
Francoska vlada izgnala zaradi vohunstva 47 sovjetskih diplomatov in državljanov
Veleposlaništvo SZ zavrača vsako utemeljenost izgonov, pričakovati pa je ostre represalije Kremlja, tudi v zvezi s podobnimi ukrepi v Veliki Britaniji in Španiji
PARIZ — Francoska vlada je sklenila izgnati 47 sovjetskih državljanov, med katerimi nekaj diplomatov in novinarjev, češ da so se v Franciji ukvarjali z vohunstvom. Imen izgnanih niso objavili niti francoske oblasti niti sovjetsko veleposlaništvo, gotovo najpomembnejša med njimi pa sta prvi svetnik veleposlaništva Nikolaj Četverikov in načelnik pariškega dopisništva sovjetske uradne tiskovne agencije TASS Oleg Čirikov. Vsi izgnanci so že zapustili 'Francijo včeraj zgodaj popoldne s posebnim sovjetskim letalom, ki jih

je prišlo iskat iz Moskve, in do katerega so jih pripeljali z veleposlaništva s posebnimi minibusi.
Vest je prišla popolnoma nenadejano in je seveda močno presenetila politične in diplomatske kroge ter širšo javnost, francoska vlada pa je bila sporočila sovjetskemu veleposlaništvu zahtevo po odhodu 47 državljanov že pred dvema dnevoma. Odločitev so sprejeb' na najvišji ravni, torej s sodelovanjem samega predsednika republike Mit-terranda. po strogo zaupnih preiskavah. ki so jih francoske protivo-hunske službe vodile že nekaj časa. Vlada je pri tem skrajno rezervirana, sredstva javnega obveščanja pa spravljajo njen sklep v zvezo z nedavnim skrivnostnim umorom francoskega tajnega agenta polkovnika Bernarda Nuta pri Nici in z aretacijo funkcionarja nekega podržavljenega podjetja v Meauxu Patricka Guerrie -a, ko je izročal sovjetskemu trgovinskemu atašeju neke zaupne podatke.
Šele po odhodu izgnancev je izdalo francosko notranje ministrstvo uradno sporočilo, v katerem zatrjuje, da so protivohunske službe u-gotovile. da je »več sovjetskih tajnih agentov iskalo sistematično znanstvene, tehnične in tehnološke informacije, posebno na vojaškem področju*. Sporočilo poudarja, da so »delovanje v prid tuje sile vodili v glavnem agenti, ki so uživali diplomatski status* in da so zato zahtevo o njihovem odhodu sporočili sovjetskemu veleposlaništvu in se z njim dogovorili, da se sklep izvrši včeraj.
Po veljavni praksi so torej proglasili osvjetske diplomate za "nezaželene osebe \ za ostale sovjetske državljane pa izdali odlok o izgonu. Ukrep je seveda zaostril fran-eosko-sovjetske odnose do doslej najskrajnejše meje. Včeraj sicer še ni bilo uradnih reakcij Kremlja v prvi osebi, a je .SZ sporočila svoj uradni protest prek veleposlaništva v Parizu, katerega uradno izjavo so objavili včeraj okrog poldne i-stočasno v Moskvi in francoski prestolnici. V njej veleiMslaništvo označuje izgon za «neutemeljenega in samovoljnega* ter zatrjuje, da francoske oblasti mu niso posredovale «nobenih dokazov, nobenih utemeljitev* in pripisuje ukrep apolitičnim interesom*, ki nimajo zveze z delom ambasade in drugih sovjetskih predstavništev v Franciji.
Sovjetsko veleposlaništvo zato nalaga vso odgovornost za megativne posledice* v odnosih med obema državama Franciji, medtem ko je francosko zunanje ministrstvo izdalo sinoči izjavo, v kateri zatrjuje, da «ni v namenih francoske vlade, da bi sprejeti ukrepi škodovali nadaljnjim odnosom med Francijo in SZ* in dodaja, da bi odgovornost za »morebitne negativne posledice ne mogla pasti na Francijo*. Toda mimo teh prvih besednih dvobojev je v prihodnjih dneh gotovo pričakovati stvarne kremeljske represalije, bržkone izgon večje ali manjše skupine francoskih diplomatov in državljanov iz SZ/ To se je doslej vsakič zgodilo ob podobnih Drilikah in
bili vsi ti izgoni plod dogovora med zahodnimi državami, a je njegov glasnik hkrati izjavil, da »dokazujejo skupno odločenost, da ne tolerirajo takih (vohunskih) dejavnosti SZ*.
Ob hudi aferi, ki je pripeljala odnose med SZ in Francijo, ki so že itak od Mitterrandove izvolitve dokaj zraliljani. do največje napetosti, je vredno zabeležiti še izjavo nekega bivšega angleškega agenta tajnih služb, ki je dejal, da gre za dogovorjeno ofenzivo NATO proti sovjetskemu vohunstvu in članek v londonskem dnevniku »Standard*, ki pripisuje množična odkritja sovjetskih vohunov v več zahodnih državah izpovedim bivšega agenta sovjetskih tajnih služb Vladimira Ku-zičkina, ki je konec lanskega leta zaprosil in dobil politični azil v Veliki Britaniji, potem ko so ga več mesecev zasliševali v Franciji.
ii»W
Člani sovjetske ambasade v rranciji z aruziiiouii zapuščajo Pariz
(Telefoto AP)
Pivi sekretar sovjetske ambasade v Parizu Aleksander Arfejev je potrdil, da je francoska vlada izgnala <7 sovjetskih diplomatov zaradi domnevnega vohunstva. (Telefoto AP)
jr uveljavljena praksa v medna rodnih diplomatskih odnosih.
Po vsej verjetnosti bo Moskva pre-
VPRAŠANJE, KI VEDNO BOLJ RAZBURJA VSO SVETOVNO JAVNOST
Zagonetne zastrupitve deklet v Cisjordaniji le nov člen v verigi nasilja nad Palestinci?
PLO je v to prepričana - Izraelci zavračajo obtožbe - De Cuellar sprožil preiskavo - Protiizraelske demonstracije nadaljujejo
(AP)
Svojci spremljajo v bolnišnico zastrupljeno dekle v Dženinu
MED LETOŠNJIMI VELIKONOČNIMI PRAZNIKI
Sto dvajset mrtvih na cestah v Italiji
To število pa je manjše od lanskega v istem času
RIM — Prvi uradni (vendar še ne dokončni) podatki o letošnjih prazničnih dneh na italijanskih cestah potrjujejo vesti iz prejšnjih dni. po katerih je bil promet povsod dokaj živahen, vendar pa ni praktično nikjer dosegel lanskih številk.
To velja tudi za žalostni del letošnjega obračuna (ki pa je prav zato manj žalosten kot v preteklosti), namreč za tistega o prometnih nesrečah. Po uradnih podatkih policije in karabinjerjev je bilo v petih prazničnih dneh (od 31. marca do 4. aprila) v Italiji 1.832 prometnih nesreč, v katerih je izgubilo življenje 120 oseb. 2925 pa je bilo huje ranjenih. Lani je namreč bilo 2.250, mrtvih je bilo 140 in ranjenih 3.551.
Če je vse to po eni strani posledica previdnejše vožnje in dejstva, da je bil promet v vseh prazničnih dneh razporejen dokaj enakomerno in prav tako tudi v dnevnih lokih, pa je po drugi strani tudi res. da je bil promet letos manjši: na cestah je bilo po ocenah varnostnih organov
mislila, kakšne protiukrepe ji je' 27.685.000 vozil, lani pa 32.875.000 sprejeti, povezujoč izgone iz Franci-1 avtomobilov (letos torej 10 odst.
j« s podobnimi ukrepi, ki so jih v zadnjih časih sprejeli tudi v Veliki Britaniji, od koder morajo oditi do jutri dva sovjetska diplomata in en Časnikar, hi v Španiji, kjer so komaj izgnali nekega sovjetskega diplomata. Angleško zunanje ministrstvo je sicer včeraj zanikalo, da bi
manj). Dokaj velik upad je bil tudi pri prometnih prekrških, ki jih je ugotovila policija na cestah: med tem ko jih je bilo lani 109.614, jih je bilo letos le 74.629, t.j. kar 31 odst. manj.
Dokaj intenziven je bil tudi železniški promet (v Rim in iz njega je
npr. šlo skupno kar 60 posebnih vlakov, vendar je bil tudi potniški promet na tirih letos manjši od lanskega, čeprav so železničarji (zaradi dražjih vozovnic) letos zaslužili 15 milijonov lir več kot pred letom dni.
Ministrski vrh «skupine 77»
BUENOS AIRES — Z govorom argentinskega predsednika Reynalda Bignoneja se je včeraj začel drugi del zasedanja »skupine 77», ki bo do 9 t.m. pripravil na ministrski ravni skupne predloge 125 držav v razvoju za bližnjo konferenco agencije OZN za trgovino in razvoj (UNC TAD) v Beogradu. V prejšnjih dneh je 105 delegacij na ravni visokih funkcionarjev pripravilo osnovne dokumente za ministi ske sklepe o skupni platformi za izhod iz svetovne gospodarske krize in za uvajanje novega mednarodnega gospodarskega reda s pospeševanjem globalnih pogovorov Sever - Jug.
Pomemben vpliv na pogovore ima jo sklepi nedavne konference neuvrščenih v New Delhiju, ki jih bo posredoval indijski zunanji minister Rao, medtem ko vodi jugoslovansko delegacijo zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov.
NEW YORK, TEL AVIV - Zagonetne množične zastrupitve palestinskih deklet na zasedenih ozemljih zahodnega brega Jordana so postale splošno politično vprašanje, ki je prešlo bližnjevzhodno območje. O tem še vedno nepojasnjenem primeru je na zahtevo arabskih držav za zaprtimi vrati razpravljal vafnostni svet, ki ,je generalnemu tajniku OZN Perezu De Cuellarju poveril nalogo, naj uvede preiskavo, ki bo razčistila vzroke množic nih obolenj v Cisjordaniji.
Mednarodna zdravstvena organizacija je v dogovoru z De Cuellar-jem. poslala v Izrael dva izvedenca, ki bi morala raziskati vzroke teh neobičajnih obolenj. Oba sta priznana strokovnjaka za zastrupitve, ki se bosta v Dženinu pridružila a-meriškim strokovnjakom. Pni' je I-talijan Gastone Vettorazzi, drugi pa Avstralec lan Carter. Medtem pa v Ženevi še vedno niso objavili rezultatov zdravnika Franza Altherja, ki je pred dnevi raziskoval domnevne zastrupitve. Izraelci so včeraj razbobnali. da ni Alther odkril nobenega znamenja zastrupitve. Sinoči pa je mednarodni rdeči križ sporočil, da so Altherju le poverili nalogo, naj preveri, če izraelske okupacijske oblasti nudijo ustrezno zdravstveno oskrbo obolelim.
Primer je torej še vedno skrajno nejasen. Predstavnik PLO v Združenih narodih Huseini je na tiskovni konferenci v New Yorku izjavil,! da so v bližini dekliških palestinskih šol na zahodnem bregu Jorda-! na in vzhodnega Jeruzalema na j šli plastične vrečke z nekim rume- 1 nim prahom, ki sprošča strupene pli-! ne. Vrečke so takoj zaplenili izrael- ; ski vojaki, ki so tudi aretirali naj- j ditelje teh vrečk. Po Huseinijevih! besedah prah spominja na žveplo.; sprošča pa plin, ki povzroča omed-, levico, bruhanje, bolečine v prsih j in hrbtu, težje dihanje, temne ma- ’ deže na prstih, solzenje in motnje v vidu. Predstavnik PLO je tudi izrazil bojazen, da bi lahko ta strupeni plin povzročil sterilnost palestinskih deklet. Huseini je poudaril, da je svet pred primerom množičnega zastrupljen ja, ki naj povzroči strah in paniko med palestinskim prebivalstvom, da bi končno zapustilo svoje domove na ozemlju pod izraelsko okupacijo.
Če so trditve palestinskega pred stavnika v OZN resnične, so Izraelci posredno ali neposredno krivi za gnusen in podel zločin nad nemočnim civilnim prebivalstvom, ki je krivo samo, da ljubi svojo zemljo in noče za nobeno ceno zapustiti svojih domov. Svetovna organizacija bo tako imela še en dokument v kopici dosjejev o izraelskem nasilju na zasedenih ozemljih.
Te besede so v zadnjih dneh vse glasnejše na zasedenih ozemljih. Izraelska soldateska jih ne uspe utišati. Aretacije se vrstijo druga za drugo, a zaman. Na zahodnem bregu Jordana so proglasili izredno vojno stanje, uvedli policijsko uro, zaprli vse šole, a kot kaže z bolj bornimi uspehi. Demonstracije se namreč nadaljujejo z nezmajšano ostrino. Izraelska vojska se je zna-
šla pred situacijo, ki ji ni. po vsem sodeč, kos.
Izraelsko ministrstvo za zdravstvo in okupacijske oblasti so najprej govorili o »kolektivni histeriji*, nato o »premišljenem načrtu PLO, da diskreditira Izrael pred svetov no javnostjo*, včeraj pa so prvič spregovorili o možnosti «naravnega dražila*, ki se je naključno pojavilo v tem letnem času. Kje je resnica, bodo bržkone odkrile razne preiskovalne komisije. Sledove strupenih plinov je navsezadnje precej težko odkriti, lažje bo odkriti morebitne posledice na organizmih zastrupljenih. Palestinci iz Severne Amerike so zato povabili v ZDA deset obolelih palestinskih deklet, da bi jih v ameriških bolnišnicah skrbno pregledali.
NOV NEOCENTRISTICNI PREDLOG DE MIT0VEGA NAMESTNIKA
Odnosi med socialisti in komunisti povzročajo negodovanje v vrstah KD
Danes zasedanje centralnega komiteja partije, kjer bodo govorili o skorajšnjih upravnih volitvah ter o srečanju Craxi * Berlinguer
RIM — Politična debata je še vedno osredotočena na skorajšnje u-pravne volitve. Danes in jutri se bo sestal centralni komite komunistične partije, da bi proučil prihodnjo volilno preizkušnjo, težave, v katerih se trenutno nahajajo levičarske uprave ter zadnje srečanje med tajnikoma Craxijem in Berlinguerjem: uvodno poročilo bo imel nekdanji bolonjski župan Renato Zangheri, ki je prevzel po zadnjem kongresu odgovornost za krajevne uprave.
Na včerajšnji seji vodstva so medtem še poverili zadnje naloge, ki so po šestnajstem kongresu paitije o-stale še nekrite: med drugim so imenovali Giuseppa Chiaranteja, sedanjega sodirektorja kulturne revije KPI «Critica marxista» za novega direktorja tednika Rinascita. Chia-rantejeva naloga bo poživiti revijo, ki je že dalj časa v globoki ideološki in finančni krizi.
V krščanski demokraciji se medtem poraja nov notranji spor, tokrat glede odnosov s socialistično stranko. Sedanji predsednik stranke Fla-minio Piccoli bi hotel ponovno vzpostaviti dialog s Craxijevo stranko in zato pravi v svojem zadnjem intervjuju, da je odnos med demokristjani in socialisti po njegovem mnenju dokončno utrjen. Nekdanji tajnik krščanske demokracije predlaga »tekmovalno sodelovanje* med obema vladnima partnerjema ter izraža prepričanje, da z demokristjanske strani ni nobene nezaupljivosti do socialistov zaradi njihovega približanja h komunistični partiji.
Istočasno pa namestnik tajnika KD Mazzotta predlaga svoj tako imenovani neocentristični manifest, ki ga je prilagodil osemdesetim letom. V intervjuju za neki tednik pravi Mazzotta. da je za rešitev hude krize, ki pesti Italijo, potrebno veliko sodelovanje na področju učinkovitosti in tržišča. Ker pa je socialdemokratska politična linija cjokazala svoje slabosti v vseh razbitih državah je nujno <ri)iiko.vati novo zavezništvo med 'sredinskimi strankami, se pravi med krščansko demokracijo, liberalci in republikanci. Demokristjani torej nimajo več za svoje sogovornike niti socialdemokrate, ker so se zadnje čase nevarno zbližali s komunistično partijo. Skratka Mazzotta predlaga za prihodnja leta oblikovanje vlade brez socialistične in socialdemokratske stranke, ki bi jo označe val neoliberalistični program Reaganovega tipa. To novo zavezništvo bi bilo v stalnem in odprtem spopadu z vsem levičarskim gibanjem v Italiji, tako s strankami kot s sindikati. V prihodnjih dneh bodo vsekakor znani ukrepi, ki jih je de mokristjanski tajnik De Mita pripravil za ponovno uveljavitev krščanske demokracije v velikih mestih: šlo naj bi predvsem za imeno-
vanje komisarjev v vseh središčih, kjer je krščanska demokracija izgubila glasove,- Za komisarje naj bi imenovali najvidnejše voditelje stranke.	R. G.
Čez tri dni razsodba o izročitvi Carla Ciccuttinija
MADRID — Pred španskim sodi ščem je bila včeraj razprava o izročitvi fašističnega terorista Carla Ciccuttinija Italiji. Zahtevo so vložile italijanske oblasti, ki obtožujejo Ciccuttinija. da je sodeloval pri pe-toveljskem atentatu in pri ugrabitvi letala na ronskem letališču ter da je zapustil državo s ponarejenim potnim listom. Ciccuttini je včeraj pred sodniki odločno zanikal prvi dve obtožbi, priznal pa je, da je «iz političnih razlogov* zapustil Italijo s ponarejenim potnim listom. Njegov zagovornik je zahteval zavrnitev zahteve po izročitvi, medtem ko se je državni tožilec izrekel za izročitev Ciccuttinija italijanskim oblastem. Sodišče bo objavilo razsodbo čez tri dni.
Nikaragva prosila vlade štirih držav za dobre usluge
MANAGUA — Medtem ko na severu Nikaragve še vedno divjajo spopadi med pristaši Scmoze in redne nikaragovske armade skusa sandinistična vlada na jugu dežele zaščititi svojo državno mejo s Kostariko. V obmejnem mestu San Juan del Sur sta se namreč sestala nikaragovski notranji minister Bor-ge in zunanji minister Kostarike Volio, kateremu je njegov sogovornik predlagal, naj bi obe deželi podpisali prijateljski in nenapadalni pakt. Poleg tega naj bi ustanovili posebno komisijo, ki bi koordinirala prizadevanja za uničenje protisan-dinističnih skupin, katere deluje o na obmejnem področju. Kostarika je sicer že podvzela proti tem oboro-žencem določene korake, vendar pa ji njene skromne vojaške sile ne zadoščajo za temeljito očiščevalno akcijo na težko prehodnem ozemlju, poraslem z gosto vegetacijo.
KOMUNIKACIJSKI SATELIT NI NA PRA VI KROŽNICI
Spodletela bistvena naloga vesoljske ladje «Challengcr»
Tehnikom NASA je uspelo znova vzpostaviti izgubljeni stik s satelitom • Njegovo krožnico bodo skušali popraviti, vendar polnega namena ne bo izpolnil
-im «
CAPE CANAVERAL — Pri najnovejšem ameriškem vesoljskem podvigu se je zataknilo, čeprav se misija štirih kozmonavtov sicer varno razvija. Po uspešni izstrelitvi vesoljskega trajekta «Challengert v ponedeljek ol) 20.30, je le-ta po načrtih dosegel svojo dokončno krožnico in se začel pripravljati na prvo in ;—:	——......
najpomembnejšo nalogo, se pravi nekaJ raanJslh ^hrucmh motenj na
izstrelitev komunikacijskega satelita «TDRS-A».
Gre za satelit, ki je prvi element prihodnjega komunikacijskega sistema v vesolju, katerega so si ameriški znanstveniki zamislili, da bi
naslednjim vesoljskim vozilom omogočili ostati v stalnem stiku z zemeljskimi postajami v ZDA. Kozmonavti Paul Weitz, Karol Bobko, Story Musgrave in Donald Peterson so komunikacijski satelit izstrelili ob 22.32, se pravi deset ur po svojem vzletu v vesolje in po natančno predvidenem urniku, čeprav je
Televizijski posnetek Komunikacijskega Satelita, preuen so ga izstrelili iz vesoljskega trajekta nChallcnger*
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifiiKiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiininiiitiiu
Predsedstvo zveze sindikatov o zadnjih podražitvah v SFRJ
BEOGRAD — Naslonitev na lastne sile ob sa moupravnem reševanju težav je poglavitna pot za premagovanje gospodarskih problemov, ki so se ostro pokazali tudi na začetku tega leta. To so ugo toviii v razpravi o aktualnih gospodarskih gibanjih na seji sveta predsedstva Zveze sindikatov Ju goslavije.
Največji problem, s katerimi se zdaj srečuje go spodarslvo, so padec proizvodnje za 0,3 odstotka naraščanje cen na drobno za 3.8 odstotka, življenj škili stroškov za 6,4 odstotka, glede na decembei lani, kot tudi nadaljnje naraščanje vseh oblik po rabe, še posebej investicijske. Če temu d odami povišane cene na temelju sklepa ZIS marca leto; (moka, mesni izdelki, cigarete, kava itd.), raču najo, da se bodo v prvem četrtletju letos drobno prodajne cene povečale za 9,56 odstotka, življenjski stroški pa za 12,62 odstotka. Kot je opozoril Lojze ifortuna. so podražitve že v prvih dveh mesecih »izkoristile* predvideno naraščanje cen za več kot polovico, zahteve za nove podražitve, ki čakajo na
skupnosti za cene, pa bi, če bi jih sprejeli podvojile inflacijo.
Stojanka Lizbek je v razpravi poudarila, da so za padec proizvodnje najmanj krivi delavci. »Stabilizacije ne moremo uresničevati izključno na hrbtu delavcev, prav te pa podražitve najbolj prizadenejo. Upoštevati moramo tudi podražitve tistih »majhnih* izdelkov, o katerih v časopisih niti ne pišejo, katerih priče pa smo vsak dan v trgovinah.*
Marjan Orožen je opozoril, da administrativni si (tem počasi «topi» samoupravljanje, tako da se to preminja v drobitev in lokalno zapiranje, pri če mer vsak kolektiv gleda le na svoje koristi. Orožen je odločno nasprotoval nedavnemu povečanju pro metnega davka za potrebe zveznega proračuna ‘ ir poudaril, da delovni ljudje ne bodo več tolerirali takšnih «gotovih dejstev*. Kot ie dejal, bo sindikat v prihodnje zahteval, da o vsakem promilu podra žitev najprej razpravljajo in natančno določijo od govomost v zvezi a tem. (dd)
sistemu za vodenje satelita grozilo z odložitvijo operacije. Vendar so napako uspeli popraviti z daljinskim upravljanjem z Zemlje v trenutku, ko je trajekt letel nad ZDA.
Kmalu po izstrelitvi v orbito na višini 36 tisoč kilometrov pa so zemeljske vesoljske postaje izgubite stik s komunikacijskim satelitom in vsa prizadevanja za njegovo ponovne vzpostavitev so bila zaman. Vendar pa so tehniki NASA obupano nadaljevali s poskusi, dokler jim naposled in skoraj nepričakovano ni uspelo vzpostaviti novega kontakta.
«TDRS-A» je največji geostacionarni komunikacijski satelit, ki so ga kdajkoli poslali v vesolje. Tehta 2.268 kilogramov in je opremljen z dvema sončnima ploskvama, od katerih je vsaka široka več kot 17 metrov. Njegova naloga je krožiti s hitrostjo Zemlje v višini 36 tisoč kilometrov, tako da praktično vseskozi lebdi na isti točki z ozirom na zemeljsko oblo in omogoča prenos komunikacij z Zemlje v vesolje in nazaj.
Prav v trenutku torej, ko je tehnikom NASA pošlo še zadnje upanje, da bi obnovili stik s satelitom, se je zgodil »čudež*, kot so sami dejali. Seveda so mu takoj poslali nova povelja, tako da so ga uspeli ločiti od njegove pogonske rakete, nakar so odprli sončne ploskve, ki bodo satelitu dovajale e-nergijo za delovanje. Vendar še vedno ostaja sporna njegova krožnica, ki ni tista načrtovana, temveč elipsasta.
Kot poročajo iz središča NASA, jc do napak pri uvajanju komunikacijskega satelita v njegovo krožnico prišlo medtem ko so kozmonavti spali. Njegova krožnica bo povzročala prehitevanje Zemlje, tako da ga ne bo moč uporabljati v vseh 24 urah in torej ni računati s predvideno široko paleto komunikacijskih povezav. Vendar pa kljub temu še ni vse izgubljeno, saj ostaja upanje v usjiešno lansiranje preostalih dveh programiranih satelitov. tako da bo sedanji lahko služil za rezervo.
Vendar pa v NASA še niso obupali. «TDRS-A» ima namreč še dovolj goriva, da ga bodo poskusili z njegovimi manevrskimi sistemi spraviti bližje programirani geostacionarni krožnici. Tehniki zato mrzlično iščeio možnosti, da bi satelitu omogočili doseči kar najbolj ugodno dokončno krožnico.
BONN — Zahodnonemški kancler Helmut Kohl je sprejel vabili za obisk v Moskvi in Washingtonu. Datuma obiskov bodo sporočili ka sne je, vse pa kaže. da se bo Kohl najprej podal v ZDA.
LIZBONA — Palestinska osvobodilna organizacija bo kot opazovalka sledila kongresu sooialis‘ične internacionale, ki bo od 7. do 10. a-prila na Portugalskem.
RESOLUCIJO BODO PREDLOŽILI DANES V PARLAMENTU
Predlogi KPI za premostitev najbolj perečih težav Trsta
Dokument so predstavili včeraj v časnikarskem krožku * Senatorka Gerb-čeva o zastojih pri obravnavi zakonskih osnutkov o globalni zaščiti
Komunistična skupina v poslanski zbornici bo danes formalno predložila predsednici skupščine Jottijevi resolucijo, v kateri partija nakazuje vrsto svojih predlogov za rešitev najnujnejših problemov Trsta. Prvi podpisnik dokumenta je vsedržavni tajnik KPI Berlinguer, ostali podpisniki pa so načelnik parlamentarne skupine Napolitano in poslanci iz naše dežele Cuffaro, Ba-racetti, Colomba in Migliorini.
Vsebino dokumenta, ki jo v nekoliko skrčeni obliki posredujemo na drugem mestu, so včeraj zjutraj predstavili tisku v časnikarskem krožku ob udeležbi pokrajinskega in deželnega tajnika Tonela in Ros-settija, poslanca Cuffara in senatorke Gerbčeve. Kot je bilo uvodoma poudarjeno, predstavlja KPI to resolucijo z namenom, da bo o njej govor na plenarnem zasedanju poslanske zbornice, kjer bodo imele vse politične sile možnost in priložnost, da se javno izjasnijo kakšni so njihovi načrti v zvezi z bodočnostjo Trsta. Komunisti so v tem smislu prepričani, da je treba specifična in danes še odprta vprašanja našega mesta postaviti v nek vsedržavni okvir, njegove probleme pa je treba začeti reševati ne v neki zgolj razdrobljeni in pod por-niški optiki .ampak z organsko in učinkovito politiko. Zato pomeni o-menjena resolucija KPI tudi spodbudo tako poslanski zbornici kot senatu, da vendarle vzameta resno v pretres zakonske predloge te stranke v zvezi z globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti, z valorizacijo mednarodne vloge tržaškega pristanišča, s finančnimi prispevki za razvoj krajevne industrije ter centra za znanstvene in tehnološke raziskave.
Slovenska senatorka Gerbčeva pa je s svoje strani povedala, da bo podobno resolucijo v kratkem predložila tudi na plenarnem zasedanju Evropskega sveta, katerega je kot znano sama polnopravna članica. KPI je mnenja, je nadaljevala Gerbčeva, da so problemi slovenske manjšine nedeljiva celota tako imenovanega «tržaškega vprašanja*, svoj poseg pa je parlamentarka dopolnila s podrobnimi informacijami o delu komisije za ustavna vprašanja v senatu, ki je pristojna za obravnavo vseh zakonskih osnutkov o zaščiti naše narodnostne skupnosti. Povedala je tudi, da je pred kratkim predsednik komisije Mur-mura imenoval za novega poročevalca večine o tem vprašanju senatorja Vittorina Colomba (KD), ki
nadomešča bolnega strankarskega kolego Vernaschija. Novi poročevalec, ki je homonim bolj znanega bivšega ministra za pošte, se je obvezal, da bo mogoče že danes ali jutri sklical ožji odbor, ki ima med drugim nalogo pripraviti pričakovane avdicije v naši deželi. Večinske stranke, je še dodala Gerbčeva, in zlasti Krščanska demokracija. v tem predvolilnem obdobju ne kažejo politične volje, da bj se razprava o globalnem zaščitnem zakonu premaknila z mrtve točke.
Danes redna seja ’ deželnega sveta
Po velikonočnem premoru se bo danes zjutraj spet sestal deželni svet, ki ima na dnevnem redu poleg običajnih odgovorov pristojnih odbornikov na vprašanja ter interpelacije svetovalcev tudi obravnavo
zakonskega osnutka o smotrnejši u-porabi šolskih poslopij na potresnem območju. Skupščina, ki se bo sestala tudi jutri in pojutrišnjem, bi morala tudi izglasovati zakon, ki bo določal in urejeval potek volilne propagande in deželnih volitev, ki bodo kot znano na programu v nedeljo, 26. in v ponedeljek, 27. junija. Deželni svet Furlanije - Julijske krajine bodo formalno razpustili v sredo, 11. maja.
• Od danes dalje bo zaradi vzdrževalnih del do nadaljnjega zaprt dnevni hotel na Trgu Liberta. V tem času pa bosta redno delovali kopališči v Ul. Manzoni in v Ul. Verone-se.
• V umetniški dvorani Cesare So-fianopulo, Trg papeža Janeza XXIII, bodo 13., 14. in 15. aprila od 17. do 19. ure. sprejemali dela deželnih slikarjev, kiparjev in grafikov, ki želijo sodelovati na razstavi 1. maj 1983.
V TOVARNI VM PO SKLEPU DELAVSKE SKUPSG1E
Svojevrsten protest: namesto stavke delo
Sindikat UIM o zaskrbljujočih razmerah v Tržaškem Hoydu
Po šolah akcija
«Narava ’80»
V pričakovanju petkovega nastopa
RESOLUCIJA KPI S PREDLOGI ZA REŠITEV PROBLEMOV TRSTA
Resolucija, ki so jo podpisali komunistični poslanci, obvezuje vlado:
1.	da uresniči sklepe v korist okrepitve industrijskega sektorja in zaposlitvene ravni ter da s posebnimi ukrepi spodbudi celovito produkcijo v obratih z državno soudeležbo (Terni, Arzenal in Grandi mo-tori)
2.	da na vseh ravneh ovrednoti mednarodno vlogo tržaškega pristanišča in da seveda uresniči vse potrebne pogoje in obveze, ki so s tem vprašanjem neposredno vezani (ustrezna tarifama politika, nova vloga avtonomne pristaniške ustanove ter okrepitev pomorskih zvez)
3.	da se v prvi osebi zavzame za pričetek delovanja centra za znanstvene in tehnološke raziskave.
4.	da pomaga trgovskemu sektorju pri premostitvi težav, s katerimi se sooča po znanih varčevalnih ukrepih jugoslovanske zvezne vlade.
5.	da ponovno spodbudi gospodarsko in produktivno kooperacijo z obmejnimi državami in zlasti z Jugoslavijo, s katero je treba to kooperacijo postaviti na višjo obojestransko vsebinsko raven v sklopu premostitve kriznih obdobij, s katerimi se soočata gospodarstvi obeh držav ter poglobitve in utrditve prijateljstva in sodelovanja med narodi Italije in Jugoslavije.
6.	da preveri potrebo po razširitvi tudi na tržaško pokrajino raznih olajšav na področju produkcije in potrošnje, ki so v veljavi na Goriškem.
7.	da skliče v letu 1983 konferenco za preverjanje vseh obvez, ki jih je sprejela v korist razvoja Trsta ter za nadzorstvo vseh finančnih nakazil na tem področju. V tem smislu mora na tej konferenci zajamčiti udeležbo ministrov za proračun, za javne soudeležbe, za in-
Ko smo zadnjič poročali o protestu delavcev škedenjske železarne Terni, smo hoteli nakazati možnost novih oblik sindikalnega boja. ki bi bile za delavstvo bolj učinkovite glede na njihov odjek v javnem mnenju.
Eno takšnih novih oblik boja smo končno lahko zasledili v sklepu tovarniškega sveta obrata VM (Fin-meceanica) in sindikalistov enotne kovinarske zveze FLM, ki so na včerajšnji jutranji skupščini soglasno sprejeli odločitev, da bodo proti nadaljevanju izredne dopolnilne blagajne, ki zadeva 120 od skupno 142 delavskih moči, protestirali z delom, namesto s stavko. Vsekakor gre za svojevrsten in po svoje hvalevreden način protesta, ki so ga delavci in sindikalisti utemeljili tudi z dejstvom, da je vodstvo tovarne seznam delovne sile, ki jo je vpisalo v dopolnilno blagajno, sestavilo samovoljno.
Razmere v omenjeni tovarni le še potrjujejo splošno hudo krizo, ki je tudi pod blagoslovom določenih gospodarskih in političnih krogov zajela veliko večino industrijskih podjetij v naši pokrajini (in ne samo industrijskih). Tako je tudi sindikat pomorščakov UIM - UIL izdal tiskovno sporočilo v zvezi s čedalj bolj zaskrbljujočim položajem uslužbencev Tržaškega Lloyda. Sporočilo pravi, da pomorščaki, ki so člani tega sindikata, nadaljujejo s stavko na vseh ladjah tržaške plovne družbe in da je odstotek stavkajočih visok. Stavkajoče osebje na ta način protestira proti dosedanji politiki vodstva tržaškega Lloyda, ki stremi k razpremi oziroma oddaji vseh tistih ladij, ki naj ne bi bile donosne; takšna politika pomeni postaviti na cesto več sto vkrcanih delovnih moči pa tudi uradnikov. Sindikat naglaša, da vodstvo družbe sploh nj zanikalo te politike, ampak se je omejilo na trditev, da programski načrt ravno sedaj proučujejo zadolženi krogi. Tržaški Lloyd potemtakem — tako se nadaljuje tiskovno sporočilo — ne more danes dati. nikakršnega jamstva niti glede ohranitve sedanjega ladijskega premoženja niti glede zaščite zaposlenostne ravni; to je tembolj zaskrbijujoče, ker je bil Tr-
žaški Lloyd v očeh krajevnih in tudi vsedržavnih gospodarskih krogov vselej ocenjen kot ekonomsko in upravno trdno podjetje.
Tiskovno sporočilo napoveduje, da bo v prihodnjih dneh prišlo do ponovnega sestanka med vodstvom podjetja in predstavniki enotne sindikalne zveze. Na tem sestanku naj bi ravnateljstvo Tržaškega Lloyda enkrat za vselej jasno povedalo, kakšne načrte ima.
V Nabrežini sestanek o nalepkah IVA
Na pobudo Kmečke zveze je bil včeraj v nabrežinski dvorani Igo Gruden sestanek z vinogradniki devinsko - nabrežinske občine, katerim sta dr. Marijan Gregorič in Sergij Majovski obrazložila vse podrobnosti v zvezi z določili o nalepki IVA na posodah vina do 60 litrov. Predstavnika KZ sta obrazložila zakonska določila in seznanila vinogradnike s podrabnostmi o knjiženju prodaje vina.
V teh dneh je po osnovnih in nižjih srednjih šolah v polnem teku akcija «Narava ’80», ki jo že tretje leto zapored prireja dežela Furlanija - Julijska krajina. Med učence in dijake, ki se bodo udeležili natečaja, so že pred časom porazdelili pomožno učno gradivo za njihove skupinske ali samostojne raziskave na temo »Drevo, les in življenje človeka*. Kandidati morajo dokončati svoje naloge do sobote, 16. aprila in jih izročiti učiteljem, ki jih bodo nato predstavili šolskemu skrbništvu.
Vsem udeležencem akcije bodo prireditelji izročili karto o zaščiti okolja, parkov in naravnih rezervatov naše dežele; razredom, ki bodo sodelovali pri tej pobudi pa bodo darovali karto o vrstah trav v naši deželi. Najboljše prispevke bodo nagradili na posebni manifestaciji 28. maja.
Srečanje o istrski glasbi v Sesljanu
Kulturni krožek Istria prireja v petek, 8. aprila, ob 18. uri- v socialnem centru v Sesljanu javno srečanje na temo »Glasba in petje v ustnem izročilu Istre*. Na sporedu sta predstavitev magnetofonskih posnetkov Edyja Canziana in nastop Grazielle Rota, ki bo zaigrala na kitaro in zapela nekaj skladb.
•....................................................................................................................m...;.............................
PO IZJAVAH ODBORNIKA RINALDUA
Deželna uprava odobrila prenovljen načrt drugega odseka hitre ceste
Bistvene spremembe se tičejo vozlišča pri Lakotišču v dolinski občini
Rajonski sveti
V petek, 8. aprila, ob 19.30 se bo sestal svetoivanski rajonski svet, ki
Od leve Mario Bianchetti, Paolo Pezzolato, Maurizio Glavina in Alberto Lazzarini
jamčili uaeiezoo .nmusuuv lh iiiuiaiuu, /.a javne auu^etuv, ,,■ ima med drugim na dnevnem redu, dustrijo za prevoze, za trgovinsko mornarico, za odnose z EGS ter obravnavo finančnega proračuna zakladnega ministra.	I Krajevne zdravstvene enote.
.........................................................»n...........................................mm....h.......»mm......m
ZARADI VODE, KI JE PREPLAVILA JAMO «CUEVA DE CEMETEJRO» V ŠPANIJI
Dramatične ure za skupino jamarjev iz Trsta
V rovih 1300 metrov globoke jame čakajo na pomoč Mario Bianchetti in Maurizio Glavina iz Trsta ter Patrizia Suassino iz Turina
Nepričakovana sprememba vreme, a in množične padavine, vsled katerih je voda preplavila rove, so presenetile tri jamarje, dva fanta iz Trsta in dekle iz Turina, ki so se v nedeljo spustili v 1300 metrov globoko jamo v kraju Arredondo, kakih 50 kilometrov od mesta Santander, v severni Španiji. Alarm sta sprožila 24-letni Alberto Lazzarini in 21-letni Paolo Pezzolato, tudi onadva Tržačana, ki sta se v nedeljo skupaj z 28 letnim Mariom Bianehet-tijem in 24-letnim Mauriziom Glavi no iz Trsta, ter z 29-letno Patrizio Suassino iz Turina, spustila v jamo, predvčerajšnjim pa sta zlezla iz nje, da bi skupino oskrbela s hrano.
Ko sta se vrnila k vhodu, sta z za-prepaščenostjo odkrila, da ne moreta do svojih tovarišev, saj je voda preplavila vhod, pa tudi notranje rove.
V jamo, imenujejo jo »cueva de Cemetejro*, vodi dolg vertikalni rov, skoznjo pa teče podzemska reka, ki ustvarja tri jezera. Po teh in drugih značilnostih je za jamarje iz vsega sveta velika poslastica, tako da je privabila k sebi tudi skupino štirih Tržačanov in Turinčanko. Lazzarini in Pezzolato sta člana jamarske ga kluba »Societa adriatica di spe-
liiiiiiHiiiiiniHiiiHtmiMHiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
Trst umira hitro
Da Trst umira, ni nobena novost.
Na izrazit demografski padec mesta nas vse od povojnih let sem natančno opozarjajo analize in statistike ljudskih štetij; sami naši bralci se lahko o umiranju Trsta zgovorno prepričajo prek naših vsakodnevnih poročil o rojstvih in smrti v tržaški občini.
Prav ta, čedalje bolj »črna* rubrika, nas je včeraj zbodla v oči.
Dolg seznam imen umrlih nas obvešča, da je v dveh dneh, v po nedeljek in včeraj umrlo v Trstu kar 40 oseb. Na drugi strani tehtnice tržaškega življenja in smrti stoji temu mrkemu seznamu nasproti skromen kupček imen šestih novorojenčkov. Tako izdatno nesorazmerje prav sili, da se poigraš s številkami.
In številke povedo, da je v tistih dveh dneh umrl v Trstu človek vsako uro in dvanajst minut in da se je rodil novorojenček šele vsakih osem ur.
Več kot šest oseb je umrlo, predno se je v Trstu rodilo dete — to je žalostni refren številk, ki nas z vso svojo hladnostjo opozarjajo, da Trst ne le umira, ampak umira hitro.
leologia*, Glavina in Bianchetti pa jamarskega odseka »Societa alpina delte Giulie*, vedno iz Trsta. Kot nam je zatrdil včeraj odbornik jamarskega odseka »Alpine* Mario Trippari, ki je stalno v stiku z jamarsko reševalno službo iz Turina, je vsa skupina dobro tehnično in fizično pripravljena. Še posebno Bianchetti in Glavina sta izkušena jamarja, saj sta v desetih letih, od kar sta aktivna, obiskala nešteto evropskih jam.
Iz Španije so včeraj prihajale zelo skope in tudi nasprotujoče si vesti. Kaže vsekakor, da zaradi preplavljenih rovov reševalci vsaj do 19. ure niso vstopili v jamo, čeprav se je zvečer pripravljala na spust skupina potapljačev, ki je organi zirana v okviru Rdečega križa. Nekatere agencijske vesti so trdile, da so se reševalci že pogovarjali z u-jetimi jamarji, istočasno pa je prišla vest iz italijanske španske ambasade, ki je to zanikala. Vsekakor v tržaških krogih ni zaenkrat panike, kajti po objektivnih ocenah je zelo verjetno, da so se Bianchetti, Glavina in Suassinova umaknili v kak stranski rov, ki je ostal suh.
Tržaški in vsedržavni reševalci so v pripravnem stanju za odhod v Španijo, vendar so prepričani, da so španski reševalci povsem pripravljeni in izurjeni za učinkovito pomoč.
Zakaj Ravenna in ne Trst?
je ministrstvo za trgovinsko mornarico določilo Ravenno za sedež o-perativnega centra za obrambo srednjega in gornjega Jadrana pred onesnaževanjem. Tržaška ustanova je bila namreč eden glavnih kandidatov za sprejem tega pomembnega središča tudi zaradi svoje zemljepisne lege ter zaradi dejstva, da imamo v našem zalivu pomembno petrolejsko pristanišče, kar nedvomno predstavlja stalno nevarnost za
morje. Kljub odločitvi ministrstva, pa so v Brojenci vseeno mnenja, da bi morali tukajšnji laboratorij o-premiti s potrebnimi aparaturami ter seveda tudi s kvalificiranim o-sebjem, ki bi skrbelo za ekološko varstvo Tržaškega zaliva. Predlog upravnega sveta sta že podprla krajevna parlamentarca Cuffaro in Gruber - Bencova, ki bosta v tej zvezi čimprej posegla pri pristoj nih organih.
Deželna uprava je odobrila in tudi finansirala novi načrt drugega odseka hitre ceste, ki bo peljal od Sv. Ane preko Lakotišča do tovarne Velikih motorjev. Kot je poudaril deželni odbornik za prevoze Rinaldi, je dežela namenila za o-menjen odsek 55 milijard in 584 milijonov lir. Z omenjeno vsoto bo razpolagala tržaška občina, ki bo morala dati delo v zakup. Omenjeno vsoto je deželna uprava vzela iz posebnega sklada za rifinansira-nje osimskega sporazuma. Sklad je namenjen velikim prevoznim infrastrukturam.
Nov načrt drugega odseka je pripravila družba »Autovie servizi*, največje spremembe pa se dotikajo prav križišča pri Lakotišču v dolinski občini; od tod bo namreč šle avtocestna od voznica, ki bo peljala do mednarodnega mejnega prehoda pri Škofijah. Prav glede omenjenega vozlišča je namreč imela dolinska občinska uprava ob prvem načrtu vrsto pripomb (za vozlišče odgovarjata skupno dežela in družba ANAS). Pripombe, ki so vnašale bistvene spremembe, je ob čina posredovala odgovornim in prišlo je do novega načrta. Župan dolinske občine Švab. nam je včeraj povedal, da mora sedaj občina pregledati in odobriti izvršilni načrt, skratka načrt, ki ga je sprejela deželna uprava.
Do odobritve novega načrta s strani deželne uprave je prišlo po naglem postopku, odbornik Rinaldi pa poudarja, da bo morala tržaška občina kot »poverjenec* dežele poskrbeti za čimprejšnji pričetek del, da bi inflacija ne povečala cen odseka hitre ceste. Odsek sam bo dolg skoraj pet kilometrov in bo šel od Sv. Ane, kjer se konča prvi odsek, pa do tovarne Velikih motorjev, kjer se prične tretji odsek Prvi in tretji odsek sta že v za kupu, gradili ju bosta podjetji iz Rima in Padove.
Odbornik Rinaldi je, po novici, da je odobren načrt novega odse ka, poudaril, da je sicer dežela po verila tržaški občini dela za izgradnjo hitre ceste, da pa mora kljub temu skrbeti za reševanje številnih problemov, kot so priredbe načrtov, odnosi z ANAS, s krajevnimi ustanovami in vprašanje razlasti tev zemljišč.
ski promet in o pripravah na letošnjo razstavo vin.
• Drevi ob 19. nri bo v Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) redni sestanek skupnosti vrtnar jev in vinogradnikov od Sv. Ivana z Vrdele in iz Podlonjerja. Sestan ka se bo udeležil tudi agronom Vi tjan Sancin. Na njem bo govor o navodilih o novih predpisih za vin-
.............m..n.m.....................min...........
PO TRAGIČNI SMRTI 20LETNEGA GIULIA DEL BELLA IZ KRIŽA
Za zapahi tudi vojak - očividec
Gre za 20-ietnega Giacoma Cangemija, ki je zamolčal nekatere podrobnosti
Upravni svet raziskovalnega cen tra za morsko biologijo, ki ima kot znano svoj sedež v Brojnici pod Križem, je na svoji zadnji seji z obžalo-	„	.	, , ,
vanjem vzel na znanje dejstvo, dalmija iz okolice Brescie, ki je pri-
Kaj se je zgodilo v skupni spalnici vojaške kasarne v Ul. Rossetti le nekaj minut preden je iz puške Stefana Bertuole počil strel, ki je ubil 20-letnega Giulia Del Bella iz Križa? To je temeljno vprašanje, na katero išče odgovor namestnik državnega tožilca Staffa, ki mora upravičiti obtožbo nenamernega u mora, na osnovi katere je izdal zaporni nalog proti 20 letnemu Bertuo-li. Prav od poteka dogodkov, od ene - dveh fraz ali groženj je namreč odvisno, ali se bo v nada ljevanju sodnega postopka Bertuola moral braniti le obtožbe nenamer nega umora, ali pa bo sodnik tol mačil njegovo dejanje kot umor z eventualnim naklepom, za kar je predvidenih od deset do osemnajst let zapora.
Sodnik je pričakoval pojasnila od 20 letnega vojaka Giacoma Cange
sostvoval tragični smrti. Včerajšnje zasliševanje pa je bilo pogubno tudi za tega vojaka, saj očitno ni hotel sodelovati in ga je Staffa zato aretiral. V roku 24 ur pa ga mora po zakonu ponovno zaslišati in ni izključeno, da bo zapor pripravil Cangemija k zgovornejšemu sodelovanju, čeprav je tudi verjetno, dp ga je dogodek hudo pretresel in zmedel. Staffa je včeraj zjutraj zaslišal tudi Stefana Bertuolo, ki .je potrdil prvotno verzijo o razvoju dogodkov. Zapustil je svoje stražarsko mesto in se s prazno puško »garand* odpravil v skupno spalni co. kjer sta Del Bello in Cangemi praznovala velikonočni praznik z vi nom in prigrizkom. Med njim in Del Bellom naj bi nastal besedni spopad, v katerem mu je Del Bello očital, češ da ni sposoben nabiti puške z eno roko. Bertuola je vzel iz žepa nabojnik, ga spravil v pu-
ško, nato pa je počil strel, ki je Del Bellu prestrelil aorto.
Staffa je odredil tudi dve sodni preiskavi, s katero mu bodo izve denci pojasnili lastnosti Bertuolove puške in izsledke obdukcije na Del Bellovim truplom.
«Poklicni» turizem tudi v naši deželi
So industrijska, obrtniška in servisna podjetja naše dežele pripravljena sprejeti obiske tujih gostov, tudi po skupinah, kot je to že praksa v nekaterih drugih evropskih in iz-venevropskih državah. Možnost takega posebnega turizma (pravijo mu tudi »poklicni* ali »tehnični* turizem) bo preverila raziskava, ki jo bo izvedla dežela Furlanija - Julijska krajina med nekaterimi najbolj reprezentativnimi podjetji pri nas.
»Poklicni* turizem ima namen razširiti spoznanja o produktivnih de-
javnostih podjetja pa tudi ugodno sredstvo za povečanje prodaje in u-gleda posameznih družb. Poslužujejo se ga že tudi nekateri veliki italijanski industrijski koncerni. Dežela Furlanija - Julijska krajina bo po prvem testiranju posameznih podjetij ustanovila poseben koordinacijski komite, ki bo v prihodnje usklajeval to dejavnost.
Prispevke za socialne dajatve hišnim pomočnicam je treba za prvo tromesečje letošnjega leta poravnati do 10. aprila. Dajatve so se od 1. januarja letos zvišale, in sicer za 446,633 ali 950 lir na uro in to glede na plačo pomočnice. Zakon predvideva spremembe tudi glede najnižjih dajatev za teden dni dela. Predvidene so tudi strožje kazni za tiste, ki se zakona ne držijo.
V petek, 8. aprila, Ttosta v okviru abonmajskih koncertov Glasbene matice nastopila v tržaškem Kulturnem domu znana in cenjena glasbena umetnika — violončelist Ciril Škerjanec in pianist Aci Bertoncelj. Izvajala bosta izbrane sonate za violončelo in klavir Beethovna, Brahmsa in Debussyja ter pet liričnih melodij Lucijana Marije Škerjanca. Za ljubitelje klasične glasbe bo petkov večer nedvomno prijetno umetniško doživetje. ,
Natečaj za dijake o zadružništvu
Dne 15. aprila zapade rok za predstavitev nalog tradicionalnega natečaja med dijaki višjih srednjih šol naše dežele na temo zadružništva, ki ga prireja deželna uprava. Pobuda (30 nagrad po 200 tisoč lir) ima namen razširiti med mladimi idejo in spoznavanje zadružništva. Naloga letošnjega natečaja nosi naslov: «Vloga in funkcija zadružnih podjetij v enem ali več gospodarskih sektorjih (kmetijstvu, gradbeništvu, potrošnji, prevozih, ribištvu, bančništvu) z morebitnim poudarkom na zadružna podjetja, ki delujejo v Furlaniji - Julijski krajini*.
Nagrade sprejema dežela Furlanija - Julijska krajina, služba za razvoj zadružništva in za nadzorstvo nad zadrugami, Ul. sv. Frančiška 37, Trst.
»iHMmiMiumiiHiiiimiuMMnimMOHMnroMHMmMMiMHmminmHMnHmiHmtMeUHItiJHUiMUHlMBBL
NA POVABILO OBČINSKE UPRAVE
Županja iz Llantwit Majorja (Wales) obišče devinsko-nabrežinsko občino
V četrtek bo prispela v devinsko - ko udeležijo kandidati, iti so dopol-nabrežinsko občino županja iz me- nili 18. leto starosti in ki ne prese-steca Llantwit Major iz Walesa, kjer
je prvi sedež Zavoda združenega sveta, katerega podružnica je v lanskem letu začela delovati tudi v devinsko - nabrežinski občini. Občinski upravitelji so jo lani povabili, da bi obiskala te kraje, njihovo željo pa je bilo sedaj moč izpolniti tudi ob sodelovanju deželne uprave.
Županja iz Llantwit Majorja se bo v občini mudila en teden. V petek se bo razgovarjala s predstavniki občinskega odbora in si ogledala znamenitosti občine. V nedeljo se bo udeležila slavnostnega poimenovanja ene nabrežinske ulice po domačem pesniku Igu Grudnu, katerega 90. obletnica rojstva poteka v tem letu.
V naslednjem tednu se bo podala v Buje, ki so pobratene z Devinom -Nabrežino, kjer jo bo sprejel župan Pajič. Predvideno je tudi, da si bo med enotedenskim bivanjem v naših krajih ogledala dve svetovno znani zanimivosti:	Postojnsko jamo in
Predjamski grad. Po vsej verjet nosti jo bo sprejel tudi deželni odbornik za kulturo Barnaba; en dan svojega obiska bo v celoti preživela v Zavodu združenega sveta v Devinu, pred odhodom pa se bo srečala še s predstavniki devinsko nabre-žinskega občinskega sveta.
Konec tedna izboljšanje vremena
letošnje velikonočne praznike je v naših krajih in tudi drugod po A-peninskem polotoku spremljalo res muhasto vreme, s plohami, nevihtami, pa tudi sončnimi žarki. Vse kaže, da se bo od jutri dalje končno le izboljšalo. Vsaj tako predvideva jo vremenoslovci, ki predvidevajo za konec tedna občutno bolj pomla dansko vreme kot ob nedavnih praz nikih.
Vodstvo zavoda Združenega sveta obišče Dunaj
Delegacija vodstva Zavoda združenega sveta Jadranskega morja, v kateri sta tudi predsednik upravnega sveta posl. Belci in ravnatelj zavoda Sutcliffe, bo jutri odpotovala na Dunaj, kjer bo imela vrsto srečanj s tamkajšnjimi šolskimi oblastmi za večje vključevanje avstrijskih dija kov in dijankinj v zavod. Podoben o-bisk je ista delegacija pred kratkim opravila tudi v Beogradu, v bližnji bodočnosti pa se bo srečala tudi s posebno komisijo držav članic OPEČ in z agencijo Združenih narodov, ki se ukvarja s problemi izgnancev.
Občina Devin-Nabrežina razpisuje natečaj za tajnika-ekonoma
Uprava devinsko - nabrežinske občine je razpisala natečaj za mesto j tajnika - ekonoma v Domu za osta- ; rele «Bratje Stuparich* v Sesljanu. | Mestu pripada začetna bruto plača v višini 4.140.00 lir. Natečaja se lah-1
gajo 35. leta razen izjem, ki Jih predvideva zakon. Zahtevani študijski naslov je diploma knjigovodje ali trgovskega izvedenca. Interesenti morajo predložiti prošnje občinskemu uradu za stike z javnostjo in prevajanje najkasneje do 14. ure, dne 1. aprila. Za pojasnila naj se interesenti obrnejo na omenjeni urad.
Kipar Janez Lenassi v Slovenskem klubu
Sinočnji gost Slovenskega kluba je bil piranski kipar Janez Lenassi, ki je s pomočjo diapozitivov prikazal delovanje na mednarodnih kiparskih simpozijih.
Najprej se je seveda ustavil ob simpoziju (sedaj dveletnem) v Se čah pri Portorožu. Dejal je, da je omenjeni simpozij nastal 1961. leta na podlagi zamisli o simpozijih, ki se je prvič realizirala v Avstriji dve leti pred tem. S piranskim simpozijem, ki omogoča umetnikom delo v kamnu, je nastal tudi simpozij u Kostanjevici na Krki, kjer se u-metniki preizkušajo z lesom. Oba simpozija sta znana pod imenom cPorma viva». Lenassi je nato prikazal delo, predvsem na prostoru v Seči, in povedal, da je omenjeni simpozij imel širok odmev. Najzvestejši obiskovalci so bili japonski umetniki.
Po krajšem pregledu kipov v Seči, je Lenassi dokumentiral nekaj stalnih simpozijev v Jugoslaviji, na to pa tudi svojo prisotnost na evropskih simpozijih in pa v Ameriki in Izraelu. Vsekakor gre za svojevrstne umetniške dogodivščine, kjer se kipar sreča z različnimi likovnimi tokovi, 's krajevni mi kulturami pa tudi z različnimi osnovnimi materiali; v Lenassije-vem primeru gre za kamen. V različnih krajih se namreč kiparji srečajo z različnimi vrstami kamna, kar nudi možnost za nova umetniška razmišljanja in nove obliko valne oprijeme.
Ob smrti Danila Škerlavaja Izreka SKD Tabor - Opčine občuteno sožalje sestri Mariji in vsem svoj-
Ob težki izgubi tovariša in soigralca
BRUNA KRIŽMANČIČA izreka iskreno sožalje žen) in drtt-žini ekipa Primorca.
Ob prerani in nenadomestljivi izgubi svojega člana
BRUNA KRIŽMANČIČA izreka občuteno sožalje družini te svojcem Godba Viktor Parma -Trebče.
KD Primorec - Trebče žaluje c družinama Križmančič ob težki te> gubi
BRUNA
Ob prerani izgubi
BRUNA KRIŽMANČIČA izrekajo globoko sožalje Tiziani te družinama Križmančič učenci, učno in neučno osebje ter starši osnovne šole Pinko Tomažič - Trebče,
SPDT izraža Ticijani Križmančič iskreno roža) je ob smrti brata Bruna.
Dekliški zbor Igo Gruden izreka iskreno sožalje bivši pevki Irmi ob tragični izgubi moža
BRUNA
Sporočamo, da bo pogreb
Bruna Križmančiča
jutri, 7. t.m. Pokojnika bodo iz Rima prepeljali naravnost v trebensko cerkev ob 12. uri, žalni obred pa bo ob 14,30.
SVOJCI
Trebče, 6. aprila 1983
Dne 4. aprila nas je v 90. letu starosti zapustil naš dragi oče in nono
ANGEL FORČIČ
Pogreb bo danes. 6. t.m., ob 16. uri iz cerkve v Svetem pri Komnu.
Žalujoči otroci: Miloš, Zdravko In Pavla, vnuki Edvin, Stojan in Sonja ter drugo sorodstvo
Nova Gorica, Sveto, Praprot, 6. aprila 1983
^GLEDALIŠČE V TRSTU
Po treh letih zagrebško gledališče «KOMEDIJA»
znova v Kulturnem domu
RDEČI OTOK
musical
Po komediji Mihaila Bulgakova priredil Vanča Kljakovič Pesmi Milan Grgič Glasba Alfi Kabiljo
y soboto, 9. aprila 1983, ob 20.30 v nedeljo, 10. aprila, ob 16. uri
Prodaja vstopnic v Kulturnem domu ob delavnikih od 10. do'14. ure.
Gledališča
ROSSETTl
Danes, 6. t.m., ob 20.30 bo gledališka skupina Teatro Eliseo predstavila Schillerjevo delo «1 Masna-dierik Režija Gabriele Lavia. V a-borimaju odrezek št. 8. Rezervacije pri glavni blagajni.
AVDITORIJ
Danes, 6. t.m., ob 20 30 bodo Po-dreccove lutke predstavile »Lunin svet* Goldonija. V abonmaju odrezek št. 10. Zadnji dan.
VERDI
'V petek, 8. t.m., ob 20. uri bo na sporedu četrta predstava Puccinijeve opere »Turandot*. Dirigent Daniel Oren, režiser Alberto Fassini. orkester in zbor bo vodil Andrea Giorgi. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Jutri, 7. t.m., ob 9. uri in 10.45 za Osnovno šolo in vrtec Šempeter: J. Grabovski «Volk in kozlički* — kinodvorana Šempeter.
V	petek, 8. t.m., ob 19.30: D. Rupel «Pošljite za naslovnikom*. Gostovanje PDG v Ajdovščini.
CANKARJEV DOM LJUBLJANA Mala dvorana
V	soboto, 9. t.m., ob 10. uri: Otroška matineja «čenčači».
Sejna dvorana I
Danes, 6. t.m., ob 19.30: Predstavitev grafične mape Barda Iucundusa - Ecole Berlitz.
Sprejemna dvorana Do 10. t.m. bo odprta razstava Informel in materija v sodobnem španskem slikarstvu.
I. preddverje
Do 15. t.m.: Razstava Ivan Me-štrovič — Študije.
Srednja dvorana
.Danes, 6. t.m., ob 19.30: W. Shakespeare - L. Ristič Romeo in Julija, premiera.
Velika dvorana
V	petek, 8. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije, rdeči abonma in izven.
'Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave.
NAROČNIKE, BRALCE In RAZNAŠALCE
PRIMORSKEGA DNEVNIKA
vabimo na
TRADIt lOSALNO NAGRADNO ŽREBANJI
ki bo v petek, 8. aprila, ob 17. uri v dvorani Ivan Cankar v Ul. Montecehi št. 6 —■ četrto nadstropje.
Med naročnike, ki so poravnali celoletno naročnino do 15. marca, bomo izžrebali zanimive nagrade.
-	Vabljeni
Aut. D.M. št. 4/241219 z dne 2. marca 1983
Kino
Koncerti
V	nedeljo, 10. aprila« ob 11. uri-bo v mali dvorani gledališča Verdi običajen «nedeljski koncert*. Nastopil bo ansambel pihal Verdi, ki ga vodi Sergio Siecardi. Na sporedu bodo skladbe Schuberta, Bacha in Mozarta. Vstopnice na razpolago pri blagajni gledališča (tel. 631948).
Glasbena matica - Trst. Sezona 1982/83 : 8. abonmajski koncert v petek, 8. aprila ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Ciril Škerjanec - violončelo, Aci Bertoncelj - klavir. Na sporedu: C. Debussy, L. van Beethoven, L. M. Škerjanec. J. Brahms. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
V	umetniškem centru Barbacan v starem delu mesta bodo danes ob 18.30 odprli fotografsko razstavo londonskega umetnika Cecila Beato-na. Razstava bo odprta vsak dan od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure, ob praznikih pa le od 10. do 13. ure.
V	TK GALERIJI, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svo.ia novejša dela Demetrij Cej. Slikar razstavlja v prostorih Tržaške kreditne banke. Ul. F. Filzi 10, olja velikega formata.
V	občinski galeriji v Trstu je odprl razstavo svojih del tržaški slikar Pietro Grassi, ki bo razstavljal do 8. aprila. Tokrat bo dal na o-gled kakih dvajset svojih del: olj, temper in risb.
Razna obvestila
Uprava občine Dolina sporoča, da bo tudi letos priredila tradicionalno razstavo domačih vin in sicer 7., 8., 9. in 10. maja. Vsi zainteresirani vinogradniki iz dolinske občine lahko prinesejo vzorce svojega pridelka na županstvo (soba št. 5) od 7. do vključno 15. aprila tega leta.
Važno obvestilo KZ glede prodaje vina in posebnih znakov IVA
Kmečka zveza je v preteklih dneh priredila že vrsto pobud po vaseh v sodelovanju z občinskimi upravami. da bi vinogradnike, ki prodajajo vino v posodah do 60 litrov zmogljivosti, podrobno seznanila z novimi predpisi, ki zadevajo to vprašanje. Znano je, da je treba te posode na osnovi vladnega odloka, ki je stopil v veljavo s 1. marcem, opremiti s posebnimi znaki (contrassegni) IVA. Kdor bi tega ne spoštoval — to velja tako za prodajalca kot za kupca
—	bo podvržen globam, ki dosežejo višino 3 milijonov lir.
Podobno javno srečanje bo Krneča ka zveza priredila:
—	jutri, 7. t.m., ob 20.30 v društveni gostilni v Lonjerju za vinogradnike iz Lonjerja in s Ka-tinare.
S tem v zvezi KZ obvešča vse zainteresirane, da so končno . njenih uradih na razpolago tako posebni znaki IVA. kakor tudi posebni registri, v katerih bo treba beležiti ves promet z vinom. Kdor jih je pri njej naročil jih zato lahko takoj dvigne.
NEIZPOLNJEN DEŽELNI STATUT
Pokrajinske uprave zahtevajo od dežele porazdelitev pristojnosti o upravljanju
Na deželi so prevzeli vse pristojnosti, ki bi sle pokrajinam in občinam, in vajeti nočejo izpustiti iz rok
Danes praznuje 70. rojstni dan
PEPI KRIŽMANČIČ
Vse najboljše in da bi bil še mnogo let med nami, mu iz srca želijo
žena, sin, snaha, vnu .	kioi4 Petra, tej;, sestra
Danica.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F FlLZl.lO -	61-^lAB
Cappella Underground Jutri ob 17.00 •20.30 »I sette samurai*.
Ariston 16.00 «Diva». Zadnji dan.
Eden 17.00 »Destructors*. M. Beck,
R. Powell.
Nazionale 10.30-19.00 «1 diabolici amori*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ob 17.00—22.00 «Gan-dhi*. Barvni film.
Grattacielo 16.30 «Bonnie e Clayd aU'italiana». O. Muti, P. Villaggio.
Penice 17.00 »Povero ricco*. Renato Pozzetto.
Mignon 15.00 «Bamby». Walt Disney.
Eilodrammatico Zaprto.
Aurora 15.45 »In viaggio con papš*.
Caoitol 16.00 «ET lextraterrestre».
Barvni film za vsakogar.
Cristailo 16.30 »Rambo*.
Moderno 15.30 «Rambo» S. Stallone.
Radio 15.40 »Gimme sensaction my love*. Prepovedan mladini pod 18. lotom.
Vittovio Veneto 16.30 »Labbra insa-ziabili*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 «Solaris».
•<»i„	iiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiHtiiiimtiiMiiiiimimtiiiiiititiiiimimiititiitmiiiiimiiiiitiiiiiiimiiinimiiii
5. 4.1983	
Ameriški dolar	1.432.—
Kanadski dolar	1.155.—
Švicarski frank	693,50
Danska krona	165.—
Norveška krona	199.—
Švedska krona	190.—
Holandski florint	525.—
Francoski frank	196.—
Belgijski frank	26.—
Funt šterling	2.145.—
Irski šterling	1.150.—
Nemška marka	594.—
Avstrijski šiling	84.—
Portugalski escudo	13.-
Pezeta	10,-
Jen	5.—
Avstralski dolar	1.130.—
Drahma	15.—
Debeli dinar	16.—
Srednji dinar	17,-
MENJALNICA
1 vseh tujih valut
Včeraj - danes
Danes, SREDA, 6. aprila
IVO
Sbnce vzide ob 6.37 in zatone ob 19,38 — Dolžina dneva 13.01 — Lu-vzide ob 3.39 in zatone ob 12.26.
Jutri, ČETRTEK. 7. aprila RADIVOJ
Vreme včeraj: najvišja temperatu-r® 9,8 stopinje, najnižja 7 stopinj, °b18. uri 9,8 stopinje, zračni tlak 1004,5 mb narašča, veter 14 km na Uro severnik, vlaga 70-odstotna, ob Popoldanskih urah je padlo 1,4 mm Uežja. nebo oblačno, morje malo razgibano, temperatura morja 11,3
stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
‘RODILI SO SE: Lorena Prian, Daniele Berdon, Alan Žigon, Mau-ro Crevatin, Manuel Krmac, Petra Žagar.
UMRLI SO: 84-letni Federico E-»>4. 70 letna Giovanna Bussani vd. Uenzo, 84-letni Antonio Signoretto, <0 letni Guerrino Pribaz, 75-letna Antonia Giraldi. 70 letni Ubaldo Fab-Pri. 78 letna Anna Maria Tassin vd. lazbeč, 82 letna Maria Rosaria Vac-carelli por. Liuzzi. 50-letni Aldo De-lucca. 62 letni Giuseppe Sau, 62-let-Pi Luciano Visintini. 68 letna Silvia Tamaro vd. Fragiaromo. 81-letna Giustina Giraldi vd. Ravalico, 81-letna Rosalia Petrigna vd. Sancin. 94 letna Francesca Markuza vd. Go-tnisel, 79-letni Carlo Mercaldo, 56-letna Elena Fiorentino por. Maizan, 92-letna Anna Vouk vd. Debemardi, 75-letna Silvia Chirico por. Lo Faro, 72-Mna Fortunata Acco vd. Ti-oieus, 84-letna Stefania Medeot vd.
Švara, 80-ietna Francesca Živec vd. Kervin, 67-letni Giuseppe Cali, 76-letna Anna Maria Marussich vd. Trento, 80-letna Olga Marzotti vd. Monfalcon, 66-letna Maria Vittoria Trebbi vd. Cini, 76-letna Rosalia Cossio vd. Pregel, 68-letna Ludmilla Gelcich por. Viscovicn, 76-letna Olga Bruna vd. Ženo, 70-letni Francesco Caruso, 83 letni Arturo Prizzon, 73-letni Gino Zonta, 71-letni Pietro Pa-rovel, 52-letna Edda Fait por. Gurt-ner, 62-letna Margherita Apollonio vd. Bordin, 85-letni Nicola Amatori. 56-letna Bruna Norbedo por. Cemi-vani, 62-letna Maria Starč por. Pan-ciers. 77-letni Spartaco Semeraro, 75-letna Eva Forgiarini por. Ferrari.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN i.od 8.30 do 20.30)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Sesljan, Bazovica, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Mazzini 43. Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. Sesljan, Bazovica, Žavlje.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225 141: Božje polje. Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina: tel 200 121: Sesljan: tel. 2119 107.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SI.UŽBA Nočna službe od 21. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20.
V veljavi nov urnik zelenjadne tržnice
Z aprilom je stopil v veljavo nov urnik zelenjadne tržnice na debelo. Prvih pet dni v tednu bo tržnica odprta popoldne od 16.30 do 18. ure, ob sobotah pa bo odprta od 9. do 10. ure. Nov urnik je zgolj eksperimentalnega značaja: trajal bo le za dobo enega meseca, nakar bodo porabniki in operaterji preverili, ali novi urnik bolje ustreza potrebam Tržačanov. V primeru, da bi se pobuda obnesla, jo bodo podaljšali do septembra.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Valentin Vodnik - Dolina vabi v petek, 8. aprila, ob 20.30 v svoje društvene prostore na srečanje »Poezija, vrtnarstvo in pesem*, Predstavili bomo knjigi dveh dolinskih avtorjev, in sicer' pesniško zbirko Marija Čuka «Suho cvetje* in vrtnarski priročnik »Aktinidija* Vitja-na Sancina. Za veselo razpoloženje bo poskrbel „udi ženski pevski zbor KD Ivan Grbec iz Skednja.
KD F. Prešeren - Boljunec vabi na »Glasbena večera* v soboto, 9. aprila, ob 20.30 mešani pevski zbor Obala iz Kopra — dirigent Mirko Slosar, v petek. 15. aprila, ob 20.30 otroški zbor Venturini, mlad. zbor Prešeren, pianistka Vihra Kodrič.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
OSMICO je odprl Frandolič v Sliv-nem št. 25. Toči belo in črno vino.
SERGIO FERFOUA pri Piščancih ima odprto osmico.
RAZPRODAM dve kompletni kuhinji po polovični ceni, hrastovo o-troško sobo ter raznovrstno pohištvo. Telefon 040/54390.
OSMICO je odprl Doro Sirk v Pod-gori. Toči pristno briško vino.
IZGUBIL sem črna očala za vid od Samatorce do Bajte. Janko Trampuž, Zgonik št. 35.
V	KRIŽU na reviji «Primorska poje* so mi pomotoma zamenjali dežni plašč rjave barve. Emil Gombač. Lonjerska cesta 328, telefon 040/910145. •
OSMICO je v Nabrežini odprl Dušan Radovič. Poskrbljeno za prigrizek.
MLAD fant išče kakršnokoli zaposlitev kot vajenec ali pa pri kakem avtoelektričarju ali v trgovini, z radioaparati. Tel. 040/228313.
PRODAM golf GL diesel letnik 1982 (avgust) bele barve v odličnem stanju. Telefonirati v večernih u-rah na št. 0481/779469.
ČISTILNICA «TATJANA» Nabrežina Kamnolomi št. 78 nudi cenjenim strankam vsakovrstne usluge čiščenja in likanja po ugodnih cenah. Urnik: vsak dan razen sobote. od 8. do 13. in od 16. do 19. ure.
PRODAM volkswagen maggiolino 1200 letnik 1974 v odličnem stanju. Telefonirati od 13. do 14.30 in v večernih urah na št. 040 422093
OSMICO je odprl Rikardo Živec v Koludrovici. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Ljubi Petaros v Borštu.
V	DOLINI prodam stanovanje: dve spalnici, dnevna soba, kuhinja, ko. palnica, klet, parkirni prostor in prostor za zidavo garaže. Tele fon 040/228-390.
PRODAM ape 600 MP. Telefon 040/824381.
PRODAM fiat 500 letnik 1968 z no vim' gumami in opravljenim teh ničnim pregledom. Telefonirati ob nedeljah na št. 040/575145.
OSMICO je odprl Karlo Pegan v Zgoniku 58 Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Ladi Kocjan. Da lina 147.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju št. 253 Toči belo in črno vino
POTREBUJEMO uradnico/ka s perfektnim znanjem angleščine ali nemščine po možnosti obeh tudi kot prva zaposlitev. Za prošnjo odpisgti na FRIULEXPORT Srl Trst. .
Že več let si pokrajinske uprave prizadevajo dobiti večje pristojnosti od deželne uprave. Vloga pokrajinskih uprav v italijanskem po-litično-upravnem sistemu se namreč že precej časa manjša, pred kratkim uvedena zdravstvena reforma je odvzela pokrajinam še nekatere pristojnosti. Zaradi tega je prišlo že pred časom v naši deželi do sestankov na politični ravni. U-pravitelji pokrajin si žele več pristojnosti, na deželi pa jih. neradi odstopajo. Treba je tudi povedati, da pokrajinske uprave ne zahtevajo novih pristojnosti samo zaradi lepega. Ta njih zahteva izhaja iz deželnega statuta in tudi nekaterih državnih določil, po katerih naj bi krajevne uprave, t.j. pokrajine in občine dobile vrsto pristojnosti. To pa se izvaja zelo počasi, kajti deželni odborniki so dobili zelo veliko oblast s tem, da oni odločajo kam naj gredo finančni prispevki in si s tem seveda delajo politični kapital, saj se odborniki opirajo na župane in druge upravitelje. Zaradi tega imamo tudi na deželni ravni tako zavlačevanje na tem področju.
Pred nekaj leti je deželni odbornik za krajevne uprave, Goričar Tripani, sestavil zajeten dokument o predaji pristojnosti z dežele na pokrajine in občine. Nekateri so ta dokument že od vsega začetka imenovali «sanjsko knjigo*, kajti če bi se izvedlo vse kar je v njej napisano in kar temelji na obstoječi zakonodaji, potem bi pokrajine in občine pridobile veliko samostojnost in bi vloga dežele bila le povezovalna. Na to pa na deželi ne bodo najbrž nikoli pristali.
Nasprotno. V zadnjem času so na deželi začeli celo pritiskati na občine, ki so postale v nekaterih primerih le navadne izvajalke deželnih predpisov, brez vsake možnosti lastnih odločitev. V mislih imamo cene avtobusnih vozovnic. Ker daje dežela avtobusnim podjetjem nakazila za kritje izgub, je kar dežela odločila kolikšne bodo cene vozovnicam na mestnih in medkrajevnih progah ter cene abonmajev. Občine in pokrajine, ki so v glavnem lastniki avtobusov, ter vzdržujejo proge, so se morale kar pokoriti deželnim dekretom in jih le potrditi.
Tudi proti takim sklepom in predvsem zato ker se odlaša z izvajanjem zakonodaje so predsedniki pokrajin in drugi člani pokrajin?!^ svetov, ki so v skupščini deželne zveze pokrajin, protestirali na nedavnem zasedanju v Vidmu. V razpravi sta sodelovala tudi Goričana Cumpeta in Poletto. Odobrili so resolucijo V kateri zahtevajo še pred iztekom deželnega sveta, da ta odobri posebni zakon o podelitvi pristojnosti pokrajinam in občinam, kot okvirno določa deželni zakon štev. 7 iz leta 1981. A na deželi-teh prošenj najbrž ne bodo uslišali.
stičen način nam film prikazuje kmečko življenje v Furlaniji v 30. letih.
Skozi oči mladega protagonista in njegove revne družine nam film prikazuje zgodovino teh krajev, zgodovino preprostih ljudi, kmetov in vseh, za katere se ne zanima u-radno zgodovinopisje. Svetovna kriza v 30. letih prizadene prav te najrevnejše sloje.
Vse to nam Pandolfi posreduje s pomočjo neprofesionalnih igralcev, kar daje njegovemu delu večjo pristnost in neposrednost. Film bo-io predvajali dvakrat, s pričetkom ob 18. in 21. uri. Pri prvi predstavi bo prisoten tudi avtor David Maria Turoldo. Za priložnost bodo imeli dijaki prost vstop.
V ponedeljek zvečer se je zatekel po prvo pomoč v goriško bolnišnico 63-letni Pietro Lorenzoni iz Tržaške ulice v Gorici. Mož je imel
lažji pretres možganov ter znake številnih udarcev po glavi, zaradi česar so ga sprejeli na 20-dnevno zdravljenje. Kot kaže je poškodbe dobil med pretepom, vendar Lorenzoni ni znal povedati, kdo naj bi bili napadalci. O dogodku vodi preiskavo policija.
Na pobudo odbomištva za kulturo pri tržiški občinski upravi, bodo v soboto, 9. t.m., v občinski dvorani v Ul. SanCAmbrogio otvorili razstavo slik, risb in modelov milanskega arhitekta Arduina Cantafore z naslovom «Le stagioni delle čase*. Canta-fora je že sodeloval na številnih razstavah med katerimi naj omenimo beneški bienale, milanski trienale, imel pa je tudi precej samostojnih razstav. Razstava bo odprta od 9. do 25. aprila s sledečim urnikom: ob delavnikih od 17. do 20. ure. ob praznikih pa od 10. do 13. ure.
LOČNIK IŠČE POBRATENJE Z ZAH0DN0NEMŠK0 OBČINO
Kulturne skupine velikokrat odpirajo pot utrjevanju prijateljskih stikov, upraviteljem in gospodarstvenikom. To smo velikokrat ugotovili tudi pri naših kulturnih skupinah. Prav iz stikov med goriški-mi in škofjeloškimi kulturniki je prišlo do pobratenja med občinama So-vodnje in Škofja Loka, ki kaže vsako leto svojo učinkovitost s številnimi obiski, srečanji, kulturnimi ter športnimi srečanji, izleti itd.
Podobno akcijo vršijo tudi furlanske folklorne skupine, ki jih imamo v naši neposredni bližini kar tri, v Gorici, Koprivnem in Loč-niku. Slednja je bila pred nekaj leti na turneji v Zahodni Nemčiji in nastop so imeli folkloristi iz Ločnika v
GLASBENA MATICA ZSKD - -SKP
ABONMAJSKI KONCERT
CIRIL ŠKERJANEC
violončelo
ACI BERTONCELJ
klavir
GORICA - KULTURNI DOM jutri, 7- aprila, ob 20.30.
iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitfiiiiiiiiiiiiiitnHiitiiiiiiMiiniitniiiutiiiiiitiiiitiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinmiiiititiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi
O KRIZI INDUSTRIJE V TRŽIČU
Reševanje tovarn SL Mo. in AAA pogojuje kriza družbe Maraidi
Če je za prvo kaj mak) upanj, se druga tovarna lahko reši, pod pogojem, da se loči od družbe Maraidi in se poveže z jeklarno Safau
Počastitev dr. Musija
Na zadnji seji upravnega odbora goriške hranilnice so počastili spomin dr. Giuseppa Musija, ki je bil predsednik tega kreditnega zavoda od 1960 do 1967. V počastitev njegovega spomina je hranilnica darovala dva milijona lir Rdečemu križu v Gorici in dva milijona lir zvezi vojnih invalidov.
Turoldov «GIi Ultimi» nocoj v Kulturnem domu
Po sinočnji izredni predstavi na kateri so predvajali film v furlan-ščini »-Maria Zef* režiserja Vittoria Cottafavija, bo drevi v Kulturnem domu v okviru rednega filmskega programa na sporedu film «Zadnji» (»Gli Ultimi*), ki ga je napisal znani pesnik furlanskega porekla David Maria Turoldo. režiral pa Vito Pandolfi.
Film bo priložnost, da gledalci primerjajo dve deli, ki obravnavata isto okolje, vendar je med enim in drugim preteklo 20 let. Film «Zad-n.ii* nosi namreč letnico 1962. Lahko rečemo, da gre za enega prvih filmov, ki obravnava krajevno omejeno, deželno tematiko. Na reali-
Med številnimi industrijami v naši pokrajini, ki so zašle v hudo krizo, sta tudi dva kovinarska obrata družbe Maraidi v Tržiču. Gre za tovarno Si.Mo., kjer proizvodnja že dolgo časa stoji, in obrat AAA, Ac-ciaierie Alfo Adriatico, v katerem imajo zaenkrat še nekaj naročil, toda obeti za prihodnost so vseeno črni.
O obeh tovarnah govorimo skupaj, ker ju tako rekoč združuje ista usoda. Obe sta namreč v rokah nekdaj mogočne, teda danes propadajoče družbe Maraidi. Gre za industrijskega velikana, ki združuje številne jeklarne, lažje kovinarske industrije, tovarne, ki proizvajajo cevi in obrate za predelovanje sladkorja. Največ obratov ima družba ,v okolici Ancone in pa v Romagni, kjer je zlasti razvita'sladkorna industrija. V naši deželi je poleg o-beh tržiških kovinarskih obratov še tovarna Salpa. O hudi krizi industrijskega mogotca priča že en sam podatek: pred štirimi leti je družba Maraidi imela 150 milijard dolga. Tedaj so zaprosili za posebne posege, ki jih je predvideval zakon Prodi, rezultat pa je bil dokaj reven: družba ima danes dvesto mili lard dolga, da ne govorimo o neštetih urah izredne dopolnilne blagajne in ostalih pokazateljih, ki nam nazorno kažejo sedanje stanje družbe.
Usoda obeh tržiških obratov je torej vezana na usodo celotne družbe. če je za jeklarno Si.Mo. kaj malo upanj več, je upravitelj družbe Maraidi inž. Dori (družba je štiri leta pod izredno komisarsko upravo) mnenja, da je pod nekaterimi pogoji še mogoče rešiti drugi tržiški obrat. Kateri pogoji lahko rešijo Acciaierie Alto Adriatico, kjer danes proizvajajo predvsem pločevino? Rešitev vidijo nekateri v povezavi z jeklarno Safau, ki je tudi sama v hudi krizi in hi jo bilo treba rešiti z novimi investicijami. V tem primeru bi Safau proizvajala jeklo, ki bi ga nato AAA predelovala v končne izdelke. Toda takšna, lokalna rešitev je nemogoča, vsaj dokler se tržiška tovarna ne loči od ostalih obratov družbe. Le ti proizvajajo cevi za metanovod iz Sibirije v Srednjo Evropo, toda delo, ki ga jamči ta pogodba, ni dovolj rentabilno, poleg vsega pa je zagotovljeno le še za nekaj mesecev. Ker tudi glede proizvodnje sladkorja stanje ni rožnato, bi zelo verjetno poslabšanje krize celotnega kompleksa povleklo za seboj tudi industrije v deželi.
Da se reši tržiška kovinarska industrija AAA je torej potrebno, da uresničijo več pogojev. Najprej bi moral kdo odkupiti podjetje od družbe Maraidi. To gotovo ne
bo lahko: zasebniki namreč vedo, da ne more komisarska uprava trajati v nedogled in zato raje čakajo, v prepričanju, da bodo čez nekaj časa odkupili tovarno skoraj zastonj ali kvečjemu po smešno nizki ceni. Prav take je problematičen poseg državnih soudeležb, saj je celotna javna industrija tudi sama v hudi krizi. Tudi ob uresničitvi enega od teh pogojev, pa je potreben istočasni poseg za rešitev videmske jeklarne Safau in povezava s tržiško tovarno. O tem vprašanju so se že pogovarjali sindikati in delodajalci, splošno mnenje pa je, da načrt ni nemogoč, čeprav je njegovo izvajanje dokaj težavno.
Krajevne publikacije na Goriškem
No naši delovni mizi imamo nekaj publikacij krajevnega značaja, ki izhajajo v Gorici, oziroma na podeželju. Izšla je druga številka Šte-verjanskega vestnika, ki izhaja letos že petnajsto leto. Omenjeno je
v tej številki, da bodo letos počastili stoletnico prvega slovenskega katoliškega prosvetnega društva v vasi. Več je tudi podatkov o delovanju občinske uprave, objavljene sta tudi dve pesmici.
V	tretji letošnji številki glasila KPI v Gorici Notizie - Novice je precej člankov o političnem ter sindikalnem življenju v mestu. Dva članka sta dvojezična, eden deželnega svetovalca Ivana Bratine o zahtevah Slovencev glede rabe slovenskega jezika, drugi pa o delu 16. kongresa KPI, kjer je bil Pavel Petričič izvoljen v centralno kontrolno komisijo. Precej obsežna je razprava o delovanju krožka Rina-scita v zadnjem desetletju.
V	štarancanu izdaja tamkajšnja občina bilten, ki ga delijo Vsem družinam. V zadnji številki omenjajo začetek del na stavbi nove nižje srednje šole. govor je o spremembah do katerih je prišlo v tem kraju, o delovanju občinske uprave, pa še o kulturi v tem kraju. Precej obsežna je kronika o delovanju v vasi v zadnjem obdobju.
tiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiimmtHiiiuiiiflniiiiiiiiinfiniiiiiiiiiiiiiiitiniiniiiiiiniiiin
VLOMI V BANKE NISO EDINI
Specializirane tolpe v deželi «obirajo» trgovine in posestva
Izginjajo desetine telet in desetine krznenih plaščev
Ko v naših redakcijah zbiramo podatke o tem ali onem vlomu ali kraji si kronisti večkrat postavimo vprašanje ali ne gre velikokrat za ene in iste tolpe, ki so specializirane v svojem delu, če njih podvige smemo tako imenovati. Enakega mnenja so tudi policijski agenti ki skušajo priti na sled zločincem. Ko kakega od njih odkrijejo je moč takoj ugotoviti, da so večkrat kradli, kajti na njihovem domu najdejo tudi več ukradenega blaga.
Lani ali predlanskim je neka tolpa ponoči ukradla več desetin telet v hlevu pri Peči. Policija je enega izmed krivcev odkrila. Pred kratkim smo v časopisju brali, da je prišlo do podobne kraje nekaj desetin telet v nekem hlevu blizu Padove. Skoro gotovo je bila to ena in ista specializirana tolpa. V razne banke na Goriškem in v Furlaniji vdirajo kdaj pa kdaj skupine ljudi. Izberejo vedno banke v manjših krajih, zadovoljijo se z nekaj milijoni ali nekaj desetinami milijonov lir. Krivcev policija ni odkrila, vsem se
V PETEKr 8. APRILA, V KULTURNEM DOMU
Pred predstavitvijo knjige o bankah
Prvič bo goričkim Italijanom v njihovem jeziku predstavljeno delo o Slovencih v Gorici
Kot smo že poročali, bo v petek, 8. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici, predstavitev knjige časnikarja Marka Waltritscha *Slo-vensko bančništvo in posojilništvo na Goriškem». Za obsežno monografijo je dala pobudo Kmečka banka, ki je pred štirimi leti praznovala svojo sedemdesetletnico. Do predstavitve pa prihaja ob stolet niči ustanovitve prvega slovenskega kreditnega zavoda v Gorici, Gori ške ljudske posojilnice, ter stoletnice ustanovitve Zveze slovenskih posojilnic, prve take zveze na Slovenskem, ki jo je v Celju ustanovil Mihael Vošnjak. V to zvezo so bile včlanjene tudi številne slovenske banke in posojilnice na Gori škem. Proslava stoletnice te zveze je bila v začetku letošnjega fe-
bruarja v Ljubljani, goriška bo torej druga taka proslava in istočasno najbrž edina v zamejstvu.
Knjiga je dvojezična, slovenska in italijanska, tako da bodo tudi tisti goriški Italijani, ki našega jezika ne poznajo, seznanjeni z našo goriško realnostjo, saj niso v knjigi obravnavane le banke in posojilnice, marveč se s to tematiko prepleta vsa zgodovina goriških Slo-venecv v zadnjem stoletju, ker so bili upravitelji bank istočasno tudi politiki ter so vodili naša društva, šole, trgovine ter urejevali tukajšnje časopise. Bo to prvič, po zaslugi Kmečke banke in avtorja, da bo Italijanom na tako obširen način prikazana zgodovina našega življa v Gorici.
Istočasno pa predstavlja ta knji-
ga novost tudi v slovenskem zgodovinopisju, saj se je doslej o bančništvu le malo pisalo, običajno le ko je šlo za podjetje v kakem posameznem kraju. VJaltritscheva knjiga je tudi bogato dokumentirana, saj se je avtor poslužil arhivov in knjižnic od Gorice do Trsta in Kopra, Nove Gorice in Ljubljane, Tol-rneča. Celovca in Dunaja. Poleg obširne stoletne zgodovine šestih slovenskih bank in posojilnic v mestu Gorici je v knjigi obdelan razvoj posojilnic np vsem ozemlju gori-ško-gradiščanske dežele ter goriške pokrajine. Na tem ozemlju je bilo ustanovljenih svojčas kar 114 slovenskih kreditnih zavodov. O vsakem od njih je v knjigi dodana bogata arhivska dokumentacija. Knjiga je tudi bogato ilustrirana.
zdi, da gre vedno za eno in isto skupino.
Nekaj podobnega se je pripetilo najbrž tudi s krajo krznenih plaščev v goriški trgovini Rosso e nero v Rossinijevi ulici. Na policiji pravijo, da gre za podoben primer kot se je pred časom pripetil v Pordenonu, prav tako v trgovini s krznom.
V zvezi S tema dvema dogodkoma povejmo še, da je tišino prazničnega popoldneva, na velikonočni ponedeljek, razbila tuleča sirena policijskega avtomobila. Policisti so pohite-
kraju Ortenberg, kjer živi tudi precej furlanskih izseljencev. Po nastopu so se srečali v domačem gostišču folkloristi, furlanski izseljenci in domačini. Prišlo je do začetka prijateljskih stikov, ki so se kasneje u-trdili, v zadnjem času tudi z obiskom župana tega nemškega mesta Wilfrieda Schulza v Ločniku. Prišel je na izlet ob priliki velikonočnih praznikov. Srečal se je s člani rajonskega sveta, goriškimi občinskimi zastopniki in zastopniki društev. Prijateljstvo bodo še poglobili, mislijo tudi na pobratenje.
Razna obvestila
Fotoklub Skupina 75 vabi člane, naj se v četrtek, 7. t.m., ob 20.30 zberejo v Ul. Croce 3, da izberejo diapozitive, s katerimi bodo sodelovali na razstavi Dia Primorska. Prisotna bosta tudi Milenko Pegan in Rafael Podobnik.
SKD Hrast iz Doberdoba sporoča, da so zaradi slabega vremena prenesli tradicionalni Praznik pomladi na nedeljo, 10. t.m., z nespremenjenim programom.
V	oddaji «Con noi in studio*, ki jo bo drevi ob 19.45 predvajala koprska televizija, bo gost oddaje tržiški župan Luigi Blasig.
V	oddaji «Na goriškem valu*. Id jo bo drevi, ob 18. uri, oddajal tržaški radio RAI . Trst A, bo o lanskem bančnem poslovanju govoril dr. Štefan Bukovec. Oddajo bodo ponovili jutri, v četrtek, ob 12. uri.
Kino
(i'urica
VERDI 18j00—22.00 »Testa o croce*. N. Manfredi in R. Pozzetto.
CORSO 18.00—22.00 »Attila flagello di Dio*. D. Abatantuono.
VITTORIA 17.30-22.00 »AAA offresi servizi erotici*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00 - 22.00 »Arniči miei II.».
PRINCIPE 18.00-22.00 «Rambo». Nova (lorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Pekel Vietnama*. Ameriški vojni film.
SVOBODA 18.30—20.30 »Agent tajne službe št. 1». Angleški avanturistični film.
DESKLE 20.00 »Kataklizma ob 15.30». Japonski film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska, Ul. Terenziana, telefon 44-387.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Basst Rita, Ul. Don Bosco, telefon 32-515.
TURISTIČNA AGENCIJA GOTO U R
29. julija — 15-dnevni Izlet v Sovjetsko zvezo — Samarkanda - Buhara -Taškent
G O T O U R
GORICA, KORZO ITALIA 205 TEL. 33-019
eetitiimmb
Tvrdka Agorest - Mark daruje, namesto cvetja na grob matere u-službenke Doriane 100.000 lir Gospodarski zadrugi na Vrhu v sklad za gradnjo kulturnega sedeža.
POGREBI
Ob 8. uri Ladislava Petean por. Bregant iz bolnišnice sv. Justa v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče; ob 9.10 Francesco Man-gotti iz bolnišnice usmiljenih bra-
li prav v Ulico Rossini, ker je pričel to^,.v. Trži,č- ob. 9;30. Giuseppe Di-zvoniti alarmni zvonec prej omenje- ne ’ ',z sP,°Ane bolnišnice na glavne trgovine s krznenimi plašči. Bi-
la pa je najbrž le okvara, kajti v trgovini je tokrat bilo vse v redu.
Pridržana prognoza za dekle iz Romansa
Komaj petnajstletno dekle iz Romansa se v nevrokirurškem oddelku tržaške bolnišnice bori s smrtjo. To so izredno hude posledice prometne nesreče, ki se je v ponedeljek okrog 18.30 pripetila na glavnem trgu v Vilešu. 15-letna Elisa-betta Russian iz Romansa se je peljala z motornim kolesom, ko je iz nepojasnjenih razlogov zavozila na napačno stran cestišča in čelno trčila v bmw, ki ga je upravljal 31-letni Adriano Hudorovich iz kraja Paese pri Trevisu. Russianovo so najprej prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili pretres možganov in zlom lobanje ter odredili njeno premestitev v Trst, tu pa so si zdravniki pridržali prognozo.
V drugi nesreči, ki se je prav tako pripetila v Vilešu, se je lažje poškodovala 16-letna Deborah Mau renzi iz Gradišča. V nesreči je dobila lažji pretres možganov in ra ne po desni roki. V goriški bolnišni ci se bo morala zdraviti 20 dni.
no pokopališče; ob 11. uri Francesco Spina iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče; ob 12.30 Orsola Turisini por. Grat-ton iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Podgori; ob 13.30 Jožica Kocina iz bolnišnice u-smiljenih bratov v Krmin; ob 13.45 Viktorija Cotič por. Devetak iz splošne bolnišnice na Vrh; ob 14. uri Fiorindo Grcndene iz splošne bolnišnice v Ločnik; ob 11. uri Pavel Voerič iz splošne bolnišnice v števerjan.
Ob izgubi drage Zmage Devetak sočustvujeta in izrekata globoko ><► žalje svojcem Mirko in Katy Špacapan.
Članice dekliškega pevskega zbora Danica z Vrha izrekajo iskren« sožalje svojima pevkama Dorjanl in Anastaziji ter svojcem ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mn me Zmage.
Ob smrti svoje članice Zmage Cotič por. Devetak izreka KD Danica 1 svojcem iskreno sožalje.
Kolektiv AGORESTA In MARKA izraža Dorjani in svojcem najgloblje sožalje ob izgubi drage mame
VIKTORIJE
Renauitova «ameriška» osemnajsta sedaj na voljo tudi evropskim kupcem
Nizka poraba, ob zadovoljivih zmogljivostih
Nova Goodyearjeva pnevmatika neposredno z dirk formule 1
Prvi jugoslovanski avtomobilski računalnik
Iskra Avtoelektrika je prva v Jugoslaviji in med prvimi v Evropi razvila avtomobilski računalnik, zasnovan na mikroračunalni-skem vezju, ki omogoča kontrolo porabe goriva, registrira pa tudi hitrost vožnje, točen čas, čas potovanja. prevoženo razdaljo, povprečno potovalno hitrost ter povprečno in skupno porabo goriva. S pritiskom na ustrezen gumb se podatki pokažejo na ekranu s tekočimi kristali. Z zvočnim signalom opozori računalnik na prekoračitev nastavljene oziroma želene maksimalne porabe goriva in hitrosti vožnje, ravno tako pa tudi na prižgane luči ob zapuščanju vozila. Ob sedanjih omejitvah in varčevanju z gorivom vsekakor dobrodošla novost, ki jo je Iskra prvič predstavila na beograjskem salonu avtomobilov, (lmk)
Adria trn v prti proizvajalcem prikolic v zahodni Evropi
Evropska komisija je odprla «pfbtidumpinški» postopek proti jugoslovanski tovarni IMV, ki izvaža na evropsko tržišče svoje
stanovanjske prikolice. Postopek temelji na primerjavi med cenami. ki jih IMV prakticira v državah EGS ter cenami, ki veljajo za jugoslovansko tržišče. Prijavo je podpisalo evropsko združenje proizvajalcev stanovanjskih prikolic.
V prijavi je tudi rečeno, da so cene adrie do 25 od sto nižje od cen, ki veljajo za druge evropske počitniške prikolice, kar je povzročilo padec prodaje zahodnoevropskih prikolic za približno tretjino. Ob tem je treba upoštevati, da so sploh prodaje prikolic padle za 25 od sto, kar pomeni, da je bila izguba za evropske proizvajalce petodstotna.
Evropska komisija je ugotovila, da obstaja dovolj razlogov, da se glede prijave uvede preiskava in je pozvala jugoslovanskega proizvajalca naj v roku 30 dni vloži svoje ugovore.
Renaultovega malčka Ra ne bodo več izdelovali v Združeni!) državah. V sporočilu $pvgrpg. Aijte-rican motors, ki izdeluje Renaultove modele v ZDA je rečeno, da odločitev zadeva vse modele Ra, saj bo tovarna posvetila vse zmogljivosti izdelavi ameriške različice devetke, ki se Onkraj oceana imenuje «alliance».
V skladu s sedanjim trendom v nekaterih avtomobilskih hišah se je tudi Renault odločil za o-mejeno serijo osemnajstic, ki so jim nadeli ime «18 american*. Serija je izdelana po ameriškem standardu in je njen zunanji videz nekoliko težji od evropskih sester. Tako je na primer karoserija dvobarvna, platišča so iz lahke litine, v repu ima majhen spoj-ler, šipe pa so bronaste barve, kar naj bi vse prispevalo k «a-meriškemu* videzu osemnajstice.
Znotraj je armaturna plošča podobna armaturni plošči fuega, medtem ko je volan prevlečen z usnjem, vzglavniki so ameriškega tipa. ura je digitalna, zunanje vzvratno ogledalo se da nastaviti od znotraj, zvočni signal pa vas bo opozoril, če ste pozabili prižgane luči. Sicer pa so motor, prestavna razmerja, skratka vsa mehanika popolnoma enaka R 18 GTL. Se pravi, da štirivaljni vrstni motor zmore 64 KM pri 5500 obratih v minuti in 10,5 kpm pri 3000 obratih v minuti. Menjalnik je petstopenjski, zavore pa spredaj koluti, zadaj bobni. Najvišja hitrost znaša 156 kilometrov na uro, medtem ko R 18 american pospeši od 0 do 100 km na uro v 16.7 sekunde.
Motor je zelo malo žejen, prej bi rekli, da je še kar skromen, saj porabi pri 90 km na uro nekaj več kot 5 litrov za 100 km, v mestnem prometu pa 8,5 litra na 100 km. Za Američana boste v Italiji morali odšteti 11,5 milijona lir skupaj z davkom IVA.
Dva tisoč novih delavcev pri Oplu
Zaradi porasta naročil pri Oplu je tovarna sklenila zaposliti tisoč delavcev za tovarni v Bochumu in Ruesselsheimu. V prvih treh mesecih letošnjega leta so naročila namreč poskočila za 20 od sto v primerjavi z istim obdobjem lani. Prodaja kadettov je v ZRN prekosila prodajo Volkswag-
Švedska tovarna Volvo je zaključila poslovno letp 1982 z 2,5 milijarde švedskih kron dobička (približnp 480 milijard lir), medtem ko je dobiček v letu 1981 znašal komaj poldrugo milijardo kron.
Del avtomobilov, ki lahko montirajo nove Goodvearjeve pnevmatike NCT
Čedalje hitrejši razvoj in naraščajoči uspeh avtomobilov s ku-baluro okrog poldrugega litra, vendar ž visokimi zmogljivostmi, je narekoval tudi proizvajalcem gum, da prilagodijo svojo proizvodnjo novim potrebam. Najprej so se temu odzvali pri Pirelliju s svojimi P6. P7, P8, sedaj pa se je odjemalcem predstavil tudi Goodjear, ki predlaga svoje gume NCT (neutral ccntour tire), ki izhaja neposredno iz izkušenj, ki jih je tovarna imela v dirkah formule 1. Gre za nizkopre-sečno gumo, ki jo je načrtoval računalnik in ki jo izdelujejo z najsodobnejšimi tehnologijami. Na razpolago bo v razredih HR in VR, se pravi za avtomobile, ki zmorejo do in. nreko 210 km na uro. Ograd je je iz rajona, pasovi pa so kovinski: na razpolago pa so v skoraj vseh merah tako za fiat una, na primor, kot za fei rari 308,
Posebna oblika profila zagotavlja izredno stabilnost na vseh terenih ter zelo natančno vožnjo, kot smo se prepričali na ariodromu v Monzi. V dobri meri je Goodj-e-arjev NCT kos tudi aquap!aningu, saj profil omogoča izrivanje vode v stran.
Nova pnevmatika je naletela takoj na odobravanje tudi pri avtomobilskih hišah, ki so jo odobrile za. celo vrsto svojih modelov. Pri GoodvearjiL. upajo, da si bedo zagotovili v letošnjem letu približno 15 od sto italijanskega tržišča, kar bi bil za relativno mlado tevamo (seveda na italijanskem tržišču) kar lep uspeh. ■'
■ min milim mi iiiiiimiiMUiimiiHiiiiiiiiiiiii m u iimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii im im imuiiiiiMiiuiu iiimiiumii liiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiintHiiii iiuiiiiiiiiiiiitintiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiumiiH >11111 ir>iiiiiiii!iiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiimiliiiiiiiniiii(iiiiiuimiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiimmiiiiiit iiiiiiiimitiiitimiiiiiiiiimnitMS
NA POTI PROTI OSREDNJI DALMACIJI
TRST A
7.00. 8.00, 10.00. 13.00. 14.00. 17.00 in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Sprehodi po tržaških predmestjih; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.00	Oddaja za pivo stonnjo osnovne šole: 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka; 12.00 Pod Matajur jan, posebnosti in omika Nedi-ših dolin; 12.30 Deželni zbori na letošnji reviji «Primorska pojes>; 13.20 Manjšine med deželami in Evropo; 14.10 Roman v nadaljevanjih: T. Svetina: «Ukana», 3. del: 14.30 Evergreeni; 14.55 Naš jezik; 15.00 Dijaška tribuna; 16.00 Domači obrazi; 16.35 Instrumen talni solisti; 17.10 Mi iri glasba: Mladi izvajalci: pianistka Ksenija Brass; 18.00 Na goriškem valu;
18.30	Priljubljeni motivi.
KOPER
(S(Ovehsk; rrogroml 6.30, 13.30 Poročila; 16.30 Pri morski dnevnik: 6.00 Otvoritev jutranjega programa Radia Koper; Glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved; Cestne razmere; 6.45 Prometni servis; Napoved radijski in TV programov; 7.15 Val 202: 12.40 Otvoritev - popoldne na valu Radia Koper; Predstavitev popoldanskega programa; 13.00 Zanimivo; 13.15 Glasbena šola; 13.35 Objave, kinospored; 13.40 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 14.00 Prisluhnite med glasbo...; 14.30 Zborovska glasba; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah;
16.00	Glasbeni kiosk.
KOPER
(Italljansk- program)
6.15, 8.30. 9.30. 10.30, 13.30, 14.30,
16.30.	17.30 Poročila; 7.15, 12 30.
15.30,	18.30 Radijski dnevnik; 6.00-
9.30	Jutranji programi; 9.32 Lu-cianovi dopisi; 10.00 Glasba; 10.10 Otroški kotiček; 11.00 Kim; 11.30 S prve strani; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima z zanimanjem in simpatijo; 14.32 Pesem tedna; 15.00 Na prostem;
15.10	Glasba; 16.00 Kino danes;
16.10	Glasba; 16.55 Pisma iz...;
17.00	Belcanto; 17.32 Čas glasbe;
19.00	Zaključek programov.
priložnost, da s primernim izborom pregra mon' vseh žanrov predstavi mo programsko usmerjenost in kakovostno raven tujih televizij in prek tega izbora televizijskim gledalcem v Sloveniji (in seveda tudi o-bratno) posredujemo zaokrc ženo in raznovrstno televizijsko informacijo o življenju in značilnostih sedanjega u tri pa drugih dežel. In ne na koncu — s temi večeri bolj organizirano in poudarjeno prispevamo k večjemu med sebojnemu razumevanju. Za letošnji večer smo pripravili naslednji izbor: folklorno od dajo Madžarska svatba, dra mo Plavajoča ledena plošča, zabavnoglasbeno oddajo Še petanje v vetru in balet Ros siniana, animirani film Oro piana blagajna
19.10 Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26 Zrno do zma
19.30	TV dnevnik
20.00	Plavajoča ledena plošča -drama
Madžarsko dekle, ki studi ra v Moskvi, se za božične praznike vrača domov. Na svoje veliko presenečenje pa doma ne najde svoje stare matere, ki jo ima zelo rada. Starši ji nočejo povedati nič drugega, kot da se je preselila. Dekle hoče razči stiti stvar in poišče staro hi šo v področju za rušenje, ka mor se je stara mati preselila. Tam najde enosobno stanovanje prazno, ker je star ka medtem umrla. Pustila pa je zanjo več pisem, iz katerih izve, da so njeni sicer bogat; starši, iz preračunljivosti preselili staro ma ter v to razpadajočo hišo. ker so pričakovali, da bo ob rušenju dobila noVo stanova nje, ki bi ga po svoji smr ti zapustila vnukinji. Starka, prepuščena sama sebi. se ni mogla prilagoditi novi. neprijazni okolici. Delde je vse to zelo pretreslo. Vrne se nazaj v Moskvo, precej pred koncem počitnic, staršem pa pusti samo kratke pisemce
21.00	šepetanje v vetru . zabavno glasbena oddaja
21.30	Rossiniana, balet
Koper
13.30	16.30 Odprta meja
17.00	Košarka
18.30	TV šola
19.00	Komike
Danes bodo v okviru oddaje »Odprta mejaš med drugimi predvajali tudi naslednje vesti:
TRST — Pobude KPI v korist Trsta
TRŽIČ — Predčasna upokojitev pristaniških delavcev TRST -4'Nove zdravstvene knjiži-‘ če /S pfebivalče Furlanije - Julijske krajine
19.30	TVD stičišče'
19.45	Z nami pred kamero
20.30	Nogomet: Evropski pokali 2215 Turistični vodič
22 30 TVD danes
22.45	Sodelavci - serijski film
Zagreb
15.40	Videostrani
15.50	Poročila 15.55 Nogomet
17.45	Arabela
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Bje'ovar
18.45	Narodna glasba
19.30	TV dnevnik
20.00	Trio kot na oddajnikih II TV mreže
RADIO 1
7.00,	8.00. 11.00,	13.00,	14.00,
15.00,	17.00. 19.00 Poročila; 6.00
9.00	Jutranji variete; 9.02 Radio in jaz '83; 10.30 Pesem v času;
11.10	Top and roli; 21.34 Rossini: Napoli; 12.03 Ulica Ašiago Tenda:
13.25	La diligenza; 13.35 Master glasba: 14.30 Dabadam bani bam; 15.03 Chip; 16.00 11 paginone; 17.30 Globetrotter; 18.00 Glasbena od daja; 18.00 Lov na junaka: 19.23 Nabožna oddaja; 19.30 Radiouno jazz '83; 20.00 Glasbeni premor;
20.25	Šport - nogomet: 22.30 Au-diobo.v flash; 22.35 Audiobox; 23.05 Telefonski pogovori; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00.
11.00,	12.00, 14.00,	19.00,	22.00.
23.00,	24.00 Poročila: 6.10, 6.45 in
7.35	Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Govorimo makedon sko in srbohrvaško: 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje sc vključujejo; 11.05 Ali poznate...?;
11.35	S pesmijo po Jugoslaviji;
12.10	Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvi rih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13. ure; 13.20 Osmrtni ce. obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo;
14.25	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Minute za EP;
15.00	Dogodki in odmevi; 15.30Ob vestila in zabavna glasba: 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vr tiljak; 16.45 Naš gost; 17.00 Stu dio ob 17.00 uri; 18.00 Uglasbene pesmi O. Župančiča; 18.15 S knjiž nega trga; 18.40 S Plesnim orko strom RTV Ljubljana; 18.55 Mi nute za EP: 19.25 Obvestila in za bavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci; 19.43 Minute z ansamblom M. Dovžana; 20.00 Glasbeni večer s pianistko Dubravko Tomšič-Sre botnjakovo: 22.15 Informativna od daja v nemščini in angleščini;
22.25	Iz naših sporedov; 22.30 Zim zelene melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za ljubitelje jaz za; 0.05 Nočni program.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šola in vzgoja
13.00	Kulturna oddaja
13.25	Vremenske razmere
13.30	TV dnevnik
14.00	Srečanje z večerno kriminalko
15.30	šola in vzgoja
16.00	Risanka _ Sharib
16.20	Pisma TG 1 - Odgovori redakcije
16.50	Danes v parlamentu
17.00	TV dnevnik - Flash
17.05 Neposredno iz studia s tvojo anteno
17.10 Risanka - Remi
17.30	Discoteca - festival
18.50	Stanlio in Ollio
19.00	Osebe, osebnosti in dogodki
19.45	Almanah
Vremenske razmere
20.00	TV dnevnik
20.25	Turin - Nogomet Juventus; Widzew Lodz
22.15	TV dnevnik
22.25	Politična tribuna
23.25	Srečanje s kinematografijo
23.35	TV dnevnik - Zadnje vesti
Danes v parlamentu Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00- TV dnevnik ob 13. uri
13.30	Šola in vzgoja
14.00	- 16.30 Tandem
14.30	Risanka
15.25	Po mojem
15.35	Risanka
15.50	Oddelek za dirke - šport
16.30	Šola in vzgoja
17.00	TV film iz serie «Mork e Mindy»
17.30	TV dnevnik - Flash
17.35	Iz parlamenta
17.40	Eureka - znanstvena oddaja
18.20	«Echi e colori di Tobago*
18.40	TV dnevnik - šport
18.50	TV' film iz serie «Starsky in Hutch» - Vremenske razmere
19.45	TV' dnevnik
20.30	M iver - 100 televizijskih minut
21.50	TV dnevnik
22.00	Les amants - Film
23.30	Koncert Chiare Riondino
23.50	TV' dnevnik - Zadnje vesti
Tretji kanal
15.15	Kc'esarstvo
17.25	«Lo scatolone*
18.25	Glasbena oddaja
19.00	TV dnevnik
19.35	Na m.Ii metropoli inverte-brata
20.05 šola in vzgoja
20.30	«L’occhio privato» - Film
22.00	Delta
23.20	Po eroini: kakšni odgovori?
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.25	- 10.35 TV v šoli
17.35	Poročila
17.40	Ciciban deber dan
17.55 Zboii iz Vojvodine
18.25	Notranjski obzornik
, 18.40 Oronana blagajna animi-ranka ...	¥2
18.50	Madžarska svatba, folklor--■'rf8~glasMi^"'6čltlaj&“ w “*
Večer madžarske televizije sedi v program sodelovanja med slovensko in tujimi televizijami. V okviru takšnega sodelovanja smo v zadnjih letih predstavili programe poljske, češkoslovaške, danske, zahodnm-emške in sov!etske televiri :e oziroma pnvmame posameznih televizijskih centrov znotraj teh televizij. Gre za televizije, s katerimi imamo skleniene m-sebne sporazume o sodelovanju. od katerih kupujemo oziroma katerim proda lamo naše programe, z njimi izmenjujemo snemalne ek>oe. Večeri posameznih televizij
V Zadru bomo obnovili zaloge hrane in goriva
Po Vrgadi bomo na Murterju našli še najboljše alternativne pristane za ljudsko navtiko
Vsaj enkrat na leto bi morali obvezno prebarvati boke in podvodni del čolnov
Ciklus barvanja naj bo temeljit - Kemijsko skladnost si zagotovimo le z barvami
Kot smo že zadnjič poudarili, je po Lošinju šele Zadar prvo mesto na poti proti jugu, kjer lahko brez težav obnovimo naše zaloge hrane in goriva. Zadar ima namreč najbogatejše kmetijsko zaledje skoraj vse Dalmacije, da na «pia-ei» ne manjka sadja in zelenjave. Za dopustniškega kapitana pa je še najpomembnejše, da je črpalka tik ob obali in mu ni treba z roč-katni pešačiti, kar je na žalost prepogost pojav vzdolž vzhodne obale Jadrana.
V zadarski marini lahko za kako noč tudi prespimo. Daljše zadrževanje pa odsvetujemo, saj ima jugo celo miljo vodne poti za razmah. da nas bo kar pošteno premetavalo. Za tako »udobje* pa je res škoda težkih denarjev, da bomo po enodnevnem postanku kar odrinili proti jugu. Vprašanje je le. ali bomo plovbo nadaljevali po Pašmanskem, ali pa po Srednjem kanalu. Po Pašmanskem je več varnih pristanov, le plovba je nekoliko zahtevnejša zaradi precejšnjega pomorskega prometa. Vsekakor pa bomo brez večjih težav pripluli do Vrgade, otoka, ki ga turizem šele odkriva. Prav zato bomo lahko v pristanu brez večjih težav prenočili, saj je luka malo zasedena, je tudi precej varna, delno je odprta le proti severu* 500 metrov oddaljen otoček Arti na pa do neke mere preprečuje pretirano vzvalovanje, če bi zapihal severnik. V Vrgadi je pristanišče primerno predvsem za gliserje in motorne izrivne čolne, saj je morje olj notranjih pomolil) precej plitvo.
Kdor je iz Zadra izplul precej rano bo brez težav dospel do Mur-terja, kjer bo imel bogato izbiro vatnih alternativnih pristanov in celo dve marini, v Murterju in
Betini. Osebno se ne bi podal v nobeno od dveh, raje bi zaplul v luko Sv. Nikole ali v Jezera. Kdor si želi samote, bo v luki Sv. Nikole res prišel na svoj račun. Pristan je za manjše čolne tu povsem varen, za pomolom je globina od 1 do 2 metrov. Na pomolu je celo svetilnik, ki pa s svojo zeleno lučjo kaže prav narobe, saj bomo zadeli v pomol, če ga bomo ponoči po predpisih pustili na desni. Manjše količine vode lahko dobimo pri domačinih, ki imajo tu polja, še lažje bomo prišli do izvrstnega murterskega vina, do prve vasi pa bomo pešačili dobre pol ure, kar pa je ob mraku prijetno, saj je naša barka na varnem.
Jezera so prav tako varno pristanišče. Oskrba je tu pomanjkljiva, sadja in rib pa ne manjka, saj so Jezera ribiško in kmetijsko naselje, kjer turizem služi kot postranski zaslužek. Kdor ima večjo jahto se lahko zasidra tudi v zalivu jugozahodno od Tjesna v istoimenskem prelivu, le zgodaj zjutraj ga bo motil promet tovornjakov in dostavnih vozil, ki oskrbujejo Murter in Betino.
Kljub svoji muhavosti je april najidealnejši mesec za pomladanska opravila na naših čolnih, gliserjih in jahtah, saj bomo z majem, če ne celo prej začeli z našimi potepi. Pred dvema tednoma sem navedel kratke napotke pred prvo spomladansko plovbo, danes pa bom prikazal glavno in najbolj zamudno opravilo vsakega dopustniškega kapitana: čiščenje in barvanje podvodnega dela.
Kdor ima svoje plovilo stalno v vodi, bo moral skoraj obvezno vsaj enkrat letno dvigniti čoln na suho. Vsako v vodi potopljeno stvar prej ali slej prekrijejo Žiri organizmi in rastlinje. Tudi najboljše anti-vegetativne barve, s svojimi strupenimi premazi ne morejo preprečiti tega pojava, zato je vzdrževanje podvodnega dela glavno o-prarilo. če hočemo čolnu podaljšati življenje.
Povsem razumljivo je delo s sodobnimi plastičnimi materiali precej enostavnejše, vsakoletnega Čiščenja in barvanja pa ne odpravlja. Naše napotke bomo danes pričeli z lesom, drugič pa bomo prikazali delo z umetnimi masami.
Les je nedvomno najplemenitejši material pri gradnji čolnov, zahteva pa ogromno dela, požrt-
vovalnosti in natančnosti. Ko smo torej trup dvignili, bomo takoj pričeli s čiščenjem alg in školk z navadno sirkovo krtačo. V nobenem primeru ne smemo počakati, da se nam dno posuši, saj je odstranjevanje morskih organizmov v takem primeru zelo zamudno. Med čiščenjem bi morali izpirati dno s tekočo sladko vodo. Na'žalost ta ni pri roki. da si moramo pomagati z vedri. Vsekakor pa ne smemo z vodo skopariti, odstraniti moramo namreč tudi najmanjšo sled soli.
Ko smo torej odstranili vso u-; mazanijo, bomo natančno pregle- : dali v kakem stanju je prejšnja antivegetativna barva. Ce je še dobra, ne bo večjih težav. Počakali bomo, da se trup posuši, pri tem bodo prišle do izraza še druge nepravilnosti, celotni podvodni del pa bomo prebarvali z enako antivegetativno barvo, ki smo jo rabili doslej.
Kaj rado pa se zgodi, da smo pri čiščenju delno odstranili strupeni premaz. V takem primeru nam ne preostaja drugega, kot da na teh delih nanesemo najprej podlago in šele nato bomo prebarvali z antivegetativno barvo. Občasno pa je še najboljše, da po norimo celotni ciklus barvanja. Pri tem moramo seveda odstrani ti vso barvo. To lahko storimo s plamenom in strgalom, s kemič nimi sredstvi, ali pa z brusnim papirjem. Ko smo torej popolno ma odstranili vso barvo, se mo ramo odločiti, kateri ciklus bar vanja bomo uporabili. Na tržišču je bogata izbira najrazličnejših barv. Za naše razmere pa se še najbolje obnesejo barve tržaškega obrata Veneziani, ki ima med dru gim v prodaj celotni ciklus bar vanja. Paziti moramo namreč na kemijsko skladnost med posame- 1
znimi barvami, da ne bo prišlo do neljubih presenečenj, če smo se torej odločili za barve Veneziani, bomo res suhi in čisti trup-prebarvali s »fibrodurotm, ki bo les impregniral. Da povečamo vpitje bomo ta premaz razredčili. Ko se prvi premaz posuši, ga bomo nalabko zbrusili z zelo drobnim brusnim papirjem, nato damo še eno, nerazredčeno «roko», da bo uspeh čim boljši. Sledi dvojni premaz s klorokavčukovo barvo ’ »ticoprene*. ki zagotovi dnu nepTopustnost in elastičnost. Ko smo to opravili, se moramo spoprijeti z najbolj zahtevnim opra viloni, z nanašanjem kita. Naglica je tu odveč. Nikar ne poskušajmo naenkrat z lopatico zajeti vfeč kita ih premazati večjo površino.
■ Ko smo torej poravnali vse nepravilnosti, bomo kit natančno zbrusili, ne da bi poškodovali prej-štaje podlage. Kit pa mora biti resnično suh, robove zakitanih delov pa lahko ponovno prebarvamo s «ticoprenom». če smo ga z
in premazi iste tvrdke
brusnim papirjem nehote načeli. Po vsem tem bomo podvodni del dvakrat prebarvali z antivegetativno barvo, čoln pa ponovno spla vili, ko bo strupeni premaz popolnoma suh.
Z nadvodnim delom bokov ni navadno večjih težav. Prejšnji lak zbrusimo, odrgnine zadelamo s kitom in nato nanesemo novi lak. Med podvodnim in nadvodnim delom lahko pobarvamo vodno lini jo s takim strupenim premazom, ki je odpornejši na ogljikovodike in ki na suhem ne popoka kot kla sične antivegetativne barve.
Kot zadnje še nasvet, da vse opravimo v najkrajšem času, saj se les lahko prehitro razsuši, vse kakor pa moramo upoštevati ča sovne roke med eno in drugo barvo. Navadno ni pri kompletnem ciklusu barvanja večjih težav, saj je osnovna barva dobro impregni rala les. Vsekakor ni slabo, da po dveh tednih, ko je čoln v vodi, s potaplanjem pregledamo dno, da ugotovimo, če je prišlo do spre memb.
TRIESTE AUTO HI-FI
Avtostereo - Prodaja - Servis - Montaža
Alpine — Audiola — Ask — Autovox — Beltex — Becker — Blaupunkt — Cervin Vega — Grundig — Panasonic — Philips — Pioneer — Sound Barrier — Roadstar — Sharp — Voxson — Zendar — Kenwood — Jbl
TRST — UL. GEPPA 12/a — TEL. 69358
PRIMORSKI DNEVNIK 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
6. aprila 1983
NOGOMET
DREVI OB 20.30 V POKALU PRVAKOVI
Juventus-Widzew: zvezdniki proti kolektivu
Italijansko moštvo ima vrsto odličnih posameznikov, Poljaki pa se odlikujejo zaradi skupinske igre
V nedeljo zopet za prvenstvene točke
TURIN — Juventus in Widzew sta včeraj zjutraj sklenila priprave na nocojšnji prvi polfinalni dvoboj (pričetek ob 20.30 z neposrednim prenosom po prvi italijanski televizijski mreži) za pokal prvakov.
Kar zadeva italijansko moštvo je trener Trapattoni že najavil, kateri igralci bodo stopili na igrišče. Le-ti so: Zoff, Gentile, Cabrini, Bonini, Brio, Scirea, Bettega, Tardelli, Rossi, Platini, Boniek. Gre torej za najboljšo postavo, saj pri Juven-tusu ta čas ni poškodovanih igralcev.
Trapattoni pričakuje tekmo z zavestjo, da bi neugoden izid močno zamajal njegov položaj v društvu. Juventus je s porazom v derbiju s Torinom praktično zamudil poslednjo priložnost, da bi se še potegoval za državni naslov, se pravi, da mora sedaj upati na uspeh
Tako danes v polfinalu
POKAL PRVAKOV
Juventus (It.) -Widzev Lodž (Polj.)
Real Sociedad (Šp.) -Hamburger (ZRN)
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
Aberdeen (Škotska) * Waterschei (Bel.)
Austria Dunaj (Avstrija) • Real Madrid (Šp.)
POKAL UEFA
Bohemians (ČSSR) -Anderlecht (Bel.)
Benfica (Port.) -Universltatea Craiova (Rom.)
bljubljajo, da ne bodo igrali zaprto, čeprav priznavajo, da se bodo morali v glavnem braniti. Ustrezal bi jim tudi poraz z 2:1, se pravi, da nameravajo presenetiti Zoffa s protinapadom, ki je tudi sicer njihovo najboljše orožje. »Vsekakor,» je še povedal Zmuda, «bomo morali igrati boljše kot proti Liverpoolu, ki smo ga izločili v prejšnjem kolu*. Za poljskega trenerja so najnevarnejši Juventusovi igralci Rossi, Platini, Boniek in Tardelli.
Tekmo med Juventusom in Wi-dzewom iz Lodža si bo ogledalo

Poljak Zbigniev Boniek bo v nocojšnji pokalni tekmi nastopil proti svojemu bivšemu moštvu, saj je še lani igral v vrstah Widzewa
okrog 65 tisoč ljudi, kar bo v blagajno turinskega društva prineslo milijardo in sto milijonov lir dobička. Tekmo bo sodil Belgijec Pon-net.
v pokalnem tekmovanju, sicer bi se letošnja sezona iztekla s poraznim obračunom. Turinčani zagotavljajo, da tudi tokrat ne bodo razočarali, saj, pravijo, so v pokalu igrali vselej boljše in predvsem bolj zbrano, kot v prvenstvu. Še najbolj se italijansko moštvo boji poljskih napadalcev Smolareka in Tlokinskija, ki ju bo treba pazljivo »pokrivati*.
Trener Widzewa Zmuda pa je v svojih izjavah mnogo bolj zadržan. Postave svojega moštva noče povedati, češ da še ne ve. ali bodo vsi igralci nared za tako zahteven nastop. »Juventus je favorit;* pravi Zmuda. »Gre v bistvu za dvoboj med Juventusovimi zvezdniki in na-So kolektivno igro.* Poljaki tudi o-
V ITALIJANSKEM POKALU
Kljub porazu Inter v četrtfinalu
Danes bo na sporedu še tekma med Cagliarijem in Milanom.
V Neaplju cenejše vstopnice
NEAPELJ — Vodstvo Napolija je odločilo, da bodo vstopnice za nedeljsko prvenstveno tekmo proti Cagliariju cenejše za 12, oz. 20 od sto.
SANTIAGO — Luis Ibarra je novi trener čilske nogometne reprezentance. Zamenjal je Luisa Santistebana, ki na španskem »mundialu* ni dosegel najboljših rezultatov.
Torino prvi
MONTAIGU (Francija) - Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju za igralce do 15 let starosti je Torino osvojil prvo mesto. V finalu je premagal francosko moštvo Pariš St. Germain s 5:4 po streljanju enajstmetrovk.
Bagnoli grozi
VERONA — Trener italijanskega nogometnega prvoligaša Verone O-
svaldo Bagnoli je zagrozil vodstvu svojega kluba, da bo zapustil Verono, če mu ne bo po koncu prvenstva najelo nekaj novih nogometašev.
Bagnoli namreč meni, da so nekateri nogometaši v zadnjih tekmah znatno popustili.
KOLESARSTVO
Danes Gand — Wewelgem
GAND — Danes bo mednarodna kolesarska dirka Gand - Wewelgem, na kateri se bodo skušali nekateri kolesarji oddolžiti za spodrsljaj na dirki po Flandriji.
Med temi kolesarji je tudi Fran-cesco Moser. ki je odstopil približno 10 km pred ciljem.
Proga današnje dirke je dolga 255 km, nastopilo pa bo 218 kolesarjev.
Jourdan drugič
VIMOUTIERS — Francoz Christian Jourdan je drugo leto zaporedoma osvojil mednarodno kolesarsko dirko Pariz - Camembert.
Po dolgem premoru bodo naši nogometaši v nedeljo v treh amaterskih ligah zopet stopili na igrišča. Nadaljevali se bodo namreč boji za prvenstvene točke. »Na delu* bodo seveda tudi nogometaši Krasa in Primorja, ki jih vidimo na sliki med derbijem v Repnu
KOŠARKA
L MOŠKA DIVIZIJA
Zaslužen poraz Borove peterke
CLDP — Bor A 75:63 ( 40:32)
BOR A: Gerdol 3 (1:2), Ferluga 7 (1:6), Parovel 5 (3:7). Schillani 5 (3:6), Perko 12, Sestan 4 (2:2), Mesesnel 10 (4:4), Baitz 8 (2:3), Berdon 1 (1:2), Oblak 8 (2:2).
SODNIKA: Just in Vigini.
PON: Oblak (27).
Bor A je doživel častni poraz proti solidni ekipi pristaniških delavcev, ki trenutno vodi na lestvici prve divizije. Nasprotniki so dokazali, da so zelo izkušena ekipa, ki lahko računa na dobre košarkarje, ki so nastopali tudi v drugi in tretji ligi, kot so Palombita, Mačehi in Furlan,
Borovci so sicer dobro začeli in tudi vodili vse do 15. min. (25:22). Nato so domačini prevzeli vodstvo in ga obdržali vse do konca tekme. V Borovih vrstah so, kot običajno, stopili na igrišče vsi igralci in tudi vsi zadeli koš, nihče pa ni izstopal. (Marko)
North Carolina prvak
ALBUQUERQUE — Novi vseuči-liščni košarkarski prvak ZDA j« North Carolina, ki je v finalu premagala Houston s 54:52.

KOŠARKA
SINOČI V POLFINALU «PLAY-0FFS>
Visok poraz Scavolinija v Milanu
V drugi sinočnji tekmi je Ford iz Cantuja zmagal v Rimu
Varese — Inter
V tekmi za osmine finala italijanskega nogometnega pokala je drugo-ligaš Varese dokaj nepričakovano, a zasluženo premagal mnogo bolj kotirane Milančane, za katere med drugim velja, da niso nastopili v okrnjeni postavi. Zadetek za domačine je v 70. minuti dosegel Di Gio-vanni.
Kljub porazu pa se je v četrtfinale uvrstil prav Inter, ki je v prvi tekmi zmagal z 2:0.
Sinoči so igrali prvi polfinalni tekmi za italijanski košarkarski državni naslov.
V Milanu je domači Billy visoko premagal moštvo Scavolinija iz Pe-sara, v Rimu pa je Ford iz Cantuja poskrbel za presenečenje, saj je premagal domačo Bancoromo. Ford ima torej lepo priložnost, da se samo po dveh tekmah uvrsti v finale, saj bo drugo polfinalno sre-1:0 (0:0) Čanje igral doma. Skansijevo moštvo pa bo lahko obračun z Billyjem v četrtek izenačilo, saj bo nastopilo v Pesaru.
Billy - Scavolinl 93:71 (48:35)
BILLY MILAN: D. Boselli 2, F. Boselli 12, D’Antoni 16, Ferracini 8, Premier 10, Menegi in 18, Galli-nari Innocenti 1, Gianelli 26, Rossi.
SCAVOLINI PESARO: Kičanovič 14, Magnifico 17, Ponzoni 12, Jerkov 9, Benevelli, Beni 2, Zampo-lini 8, Silvester 9, Bini, Sassanelli.
Mlade Sovodenjke uspešno igrajo
a n
i
,
B
1
1
»i


Zadnji odmor pred koncem košarkarskega promocijskega prvenstva je odlična priložnost za bežen pregled stanja naših in drugih ekip, ki nastopajo v tej ligi.
Začuda še ni ekipe, ki bi se bila dokončno uveljavila. Tako na vrhu kot na repu lestvice ni sedem kol pred koncem še nič odločenega. Iz lige bi morale izpasti zadnje štiri u-vrščene ekipe, a tudi letos najbrž ne bodo upoštevali pravilnika in bosta tako v 1. divizijo nazadovali le dve peterki.
V boju za prestop v višjo ligo ni nobenega našega predstavnika.
Kljub štirim porazom vodi Ginna-stica triestina, ki ima kar štiri točke prednosti nad drugouvrščenim Don Boscom in Ferroviariom, Kot običajno bo drugouvrščena ekipa tudi letos igrala dodatno srečanje z drugouvrščeno ekipo goriškega prvenstva, zmagovalec te tekme pa bo prestopil v D ligo. Koledar ome-
Mlade Sovodenjke s trenerjem Marjanom Tomšičem, ki uspešno nastopajo v prvenstvo »nnder 15»	speri, Grimaldi, Delle Vedove. njenih treh ekip je razmeroma te-
"■"■■»■■iminimninimmMmnm.................■■■■■■■............................................................................................................................
PM: Billy 9:14 Scavolini 19:23. PON: nihče. GLEDALCEV: 7.000.
MILAN — Lani sta se Billy in Scavolini spopadla v finalu, tokrat pa bo ena izmed teh dveh ekip izločena že v polfinalu.
Sodeč po sinočnji prvi tekmi «play-off* bi moral to biti Scavolini, kateremu je Billv dal pravo košarkarsko lekcijo. Milančani so povsem nadigrali goste.
Glavna protagonista tekme sta bila centra Meneghin in Gianelli, ki sta polovila večino odbitih žog, medtem ko jih je Jerkov ulovil samo
Jugoslovanska košarkarska liga
Dan€s v Sarajevu Bosna-Šibenka
V	drugem finalnem srečanju
za jugoslovanski košarkarski državni naslov bo v Sarajevu , srečanje med domačo Bosno in L Šibenko.	^
V	prvi tekmi, so zmagali ši-benčani s 103:98, danes pa imajo Sarajevčani edinstveno priložnost, da stanje izenačijo. Na dlani je namreč, da so Bosnini košarkarji v tej tekmi favoriti, saj igrajo šibenčani v gosteh dokaj poprečno.
Ko bi danes Bosna zmagala, potem bi za osvojitev državnega naslova morali igrati še tretje in odločilno srečanje v soboto v Šibeniku.
FORD CANTU’:	Innocentin 4,
Bargna 10, Cattini 4, Bosa, Brewer 9, Riva 21, Marzorati 6, Bryant 10, Bariviera 6, Fumagalli.
SODNIKA: Vitolo in Duranti iz Pize.
PM:	Bancoroma 11:11; Ford
10:11. GLEDALCEV: 18.000.
RIM — Pred kar 18.000 gledalci je sinoči evropski prvak iz Cantuja zasluženo premagal domačo Bancoromo, ki se je sicer skozi vse srečanje enakovredno upirala gostom, odpovedala pa je v ključnih trenutkih in tekmo tudi izgubila.
V vrstah domačega moštva je sijajno igral Američan Wright, povsem pa je odpovedal Castellano. Gostje so zadovoljili predvsem zaradi skupne igre.
PRIHODNJE KOLO
Jutri, 7. 4, v Pesaru: Scavolini -Billy; v petek, 8.4. v Cantuju: Ford - Bancororpa.
Borovi atletski delavci tudi v tej sezoni pred napornimi organizacijskimi nalogami
Po uspešno opravljeni «Atletski ligi* čaka atletsko sekcijo ŠZ Bor naporno organizacijsko delo v tem prvem delu sezone. Spored tekmovanj, ki ga je pred dnevi objavila deželna atletska zveza, napoveduje že za 25. april tekmovanje za mladinske kategoriie, ki ga bo priredil Bor, Ob tej priliki bo v Trstu gostovalo tudi društvo iz Spilimberta (moden-ska pokrajina), s katerim ima Bor prijateljske stike, vabilo pa so poslali tudi atletskemu klubu iz Pos-tejne, ki naj bi se tekmovanja udeležil s kakimi 20 atleti in atletinjami. Vprašljiv pa bo nastop Postojnčanov, ker bo tekmovanje v ponedeljek, v Italiji prazničen, vendar delavnik v Jugoslaviji.
Nadaljnji napor bo mednarodni atletski miting za pokal Bora, ki bo na občinskem stadionu v sredo, 8. junija, v večernih urah. Že vrsto let je to tekmovanje najboljše ali vsaj med najboljšimi v Trstu in tudi v deželi. Namen organizator-
jev pa je, da bi se ta ugled ohranil tudi ob objektivnih težavah, ki' so nastale glede prestopanja meje.
Atletska liga
Po dokaj napornem delu so izdelali lestvice za razredne ekipe. U-deležba je bila boljša od lanske samo pri dekletih, medtem ko je slaba propaganda po šolah prispevala, da mnogi sploh za to konkurenco niso vedeli. Moških ekip se tako sploh ni prijavilo.
LESTVICE ZA DEKLETA
1.	RAZRED: 1. Kranjske klobase (Cankar) 6566 točk; 2. Bolhe (Cankar 5581; 3. Marjetice (Sv. Ciril in Metod) 4202 ; 4. Lisice (Levstik Prosek) 1282.
2.	RAZRED: 1. Koprive (Erjavec) 7420 točk; 2. Koprive (Cankar) 4841; 3. Galebi (Sv. Ciril in Metod) 2333; 4. Mucke (Levstik Prosek) 981; 5. Miki (Sv. Ciril in Metod Katinara) 824.
3. RAZRED: 1. Srebrenko Despot (Erjavec) 4258; 2. Kamele (Sv. Ciril in Metod) 3978.
V kratkem bo izšel letošnji prvi bilten atletske sekcije Bora, v katerem bodo poleg raznih vesti vsi rezultati atletske lige. (kb)
JADRANJE
V RAZREDU »OPTIMIST*
Tržičan Milan prvi Rečan Grego drugi
Na mednarodni regati v razredu »optimist* na Gardskem jezeru je Tržičan Roberto Milan osvojil prvo mesto.
Na odlično drugo mesto se je u-vrstil Rečan Grego, tretji pa je bil Koprčan Antonac.
Regate se je udeležilo kar 125 tekmovalcev iz Italije, ZRN in Jugoslavije.
MiiMiimiiiiiiiiiitMiiiiiiiiHiMiitiiiiiiiHttMiiiiiiiiitiiiniiumiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiNiiiiiiiinn
iiimiiiiiitiHMiiHiiimitiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiifiiiiiiiitniiiiiitti!«
KOŠARKA
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU NA TRŽAŠKEM
pet. Obramba Petersonovih varovancev je popolnoma onesposobila Skansijeve strelce. Razočarala sta celo Kičanovič in Silvester, ki sta dosegla neobičajno malo košev. Najboljši igralec Scavolinija je tako bil mladi Magnifico.
Peterka iz Pesara je bila Milan eanom enakovredna do šeste minu te, ko je bil izid 12:12. Do sedme minute drugega polčasa je imel Billy tudi do petnajst točk prednosti. Scavolini se mu je približal do devet točk razlike, nakar je znova popustil in doživel visok poraz,
Bancoroma - Ford (7:70 (39:36)
BANCOROMA RIM: Wright 27, Gilardi 4, Polesello 12, Sbarra 2, Solfrini 6, Castellano 6, Kea 10, Pro-speri, Grimaldi, Delle Vedove.
DOSLEJ POPREČEN OBRAČUN NAŠIH PETERK
Nobena se ne poteguje za višja mesta - Bor Radenska razočaral - Polet celo boljše, kot je bilo pričakovati - Kontovel ponuja priložnost mladim
tenis
v madonni di campiglio
Noahu «Bevent»
Madonna di campiglio -
'rancoz Yannick Noah je osvojil •kshibicijski teniški turnir za tro-»Best event*. V finalu je pre-"^Sal Američana Vitasa Gerulaitisa
1 ^:3’. 6:4-
V finalu za tretje mesto pa je riigvajec Pecci premagal Italija-04 Adriana Panatto z 9:8.
Presenečenje
HILTON HEAD ISLAND - V pr **n kolu mednarodnega ženskega ^niškega turnirja je petnajstletna Kanadčanka Carling Bassett nepričakovano premagala Južnoafričanko 0salyn Fairbank s 6:4, 6:3.
Turnir v Houstonu
HOUSTON — Pomembnejši izidi Prvega kola mednarodnega turnirja r Houstonu: McNamee (Avstral.) -č'Urren (J. Afrika) 6:4, 6:2; Den-(ZDA) - Cahill (ZDA) 6:4, 6:3; Klter (ZRN) - Simpson (N. Zel.) 6:3, £'• 8:2; Pallin (Fin.) - Estep (Z °A) 6:2. 6:3.
Cassanelllju gre na bolje
BOLOGNA — Claudio Cassanelli, nesrečni boksar, ki je bil po dvo-?°Ju v Trapaniju za italijanski državni naslov dlje časa v komi, je zapustil bolnišnico Bellaria. r°s'ej se bo zdravil v bolnišnici S. p *°l*. kar tudi zgovorno kaže, da LassanelLiju gre na bolje.
NAŠI NAJMLAJŠI V RAZNIH KOŠARKARSKIH PRVENSTVIH • NAŠI NAJMLAJŠI V RAZNIH
Luxa (Kontovel): Fantje pokazali velik napredek
Športno društvo Kontovel je v svojem dosedanjem sorazmerno kratkem delovanju na področju košarke zabeležilo že zavidljive uspehe. , Iz tega društva so izšli taki igralci, kot so na primer Ban, Klavdij Starc in Čuk, ki dejansko prispevajo k ugledu slovenske košarke v zamejstvu in ki jih še danes »zasledujejo* marsikateri italijanski klubi na višjem nivoju. Kontovelo-va mladinska moštva so bila do pred nedavnim vedno med najboljšimi v raznih prvenstvih. O tem že dovolj zgovorno priča dejstvo, da so Ja-dranovi člani in mladinci večinoma bivši Kontovelovi košarkarji.
V zadnjih dveh letih pri Konto-velu niso dosegli kdove kako vid-
OBVESTILO
A.v». ,.4t	'•< . . •. .a.<■ ■}. ..	i. . ... /■:.#
Atletska sekcija ŠZ Bor obvešča, da bo danes, 6. aprila, ob 20. uri na »Prvem maju* seja odbora.
nih uspehov, vseeno pa imajo pri tem našem društvu še vedno pestro in množično dejavnost, tako da so v letošnje prvenstvo dečkov vpisali kar dve postavi.
A ekipo Kontovela sestavljajo boljši, nekoliko izkušeni igralci, ki si skupaj s trenerjem Igorjem Luxo prizadevajo, da bi v košarki stalno napredovali in zapustili čim boljši vtis v letošnjem prvenstvu. Mladi Kontovelci vadijo dvakrat tedensko. Ekipo sestavlja 11 igralcev, med katerimi jih je nekaj iz Nabrežine. Sokol je namreč Kontovelu dal na posodo te igralce, ki bi drugače ne mogli igrati v uradnih tekmah.
Igor Luxa je zadovoljen z dosedanjim delom svojih varovancev, ki mu na vseh treningih in tekmah pozorno sledijo.
»Moram reči, da je doslej vse potekalo v najboljšem redu,* pravi Luxa, «fantje so marljivi, delov ni in ekipa začenja biti bolj uigrana, čeprav so nekateri igralci leto dni mlajši od ostalih. Udeležba na treningih je odlična in fantje so po-
Na sliki: moštvo Kontovela A, ki nastopa v prvenstvu dečkov. Stoje (od leve proti desni): R. SkerlavaJ, A. Terčon, Floreančig, Venier, Gruden, Luxa (trener); čepe: Dolhar, Pertot, Cingerla in Kompare
kazali od začetka sezone velik napredek. V začetku smo imeli težave, ki so bile vezane predvsem na neznanje košarkarskih osnov, sedaj pa smo deloma popravili vse te pomanjkljivosti. Nekateri posamezniki so že sedaj prav dobri, kar pa je najvažnejše, vsi igralci so razumeli smisel košarke kot skupinske igre in osebno verjamem, da bomo
že v bližnji prihodnosti želi sadove dosedanjega dela.* (Cancia)
RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je za eno kolo izključila igralca Berlonija Don Forda in trenerja Sinudyneja Maura di Vincenza. Do 30. aprila pa je izključila spremljevalca Sinudyneja Maria Martinija,
Žak, tako da na napredovanje lahko še naprej računajo tudi Sco-glietto, Grandi Motori in Časa del Frigo.
Niže na lestvici (22 točk) je naš prvi predstavnik in sicer Bor Radenska. »Plavi* so letos krepko razočarali. Ekipa se je pred pričetkom prvenstva okrepila (vrnila sta se Klobas in Vatovec, ki sta odlična igralca) in nekateri mlajši igralci (Maver in Furlan) so zelo napredovali. Kljub temu pa se borovci
LESTVICA PO 19. KOLU Ginnastica	30 15 4 1590 1400
Don Bosco Ferroviario Scoglietto Grandi Motori Časa del Frigo Stella Azzurra
26 13 6 1560 1421 26 13 6 1536 1377 24 12 7 1550 1454 24 12 7 1483 1380 24 12 7 1614 1497 22 11 8 1428 1337
BOR RADENSKA	22	11	8	1541	1525
Radiograf Control	20	10	9	1454	1366
Libertas	18	9	10	1420	1411
POLET	18	9	10	1307	1391
KONTOVEL	8	4	15	1303	1625
Cus	2	1	18	1336	1559
Saba	2	1	18	1315	1676
PRIHODNJE KOLO Ferroviario - Scoglietto; Cus - Radiograf; Don Bosco - Bor Radenska; Libertas - Grandi Motori; Saba - Polet; Stella Azzurra - Kontovel; Ginnastica - Časa del Frigo.
STRELCI NAŠIH EKIP BOR RADENSKA: Race 304, Kneipp 276, Maver 209, Zobec 184, Klobas 162, Čok 145, Vatovec 103, L. Koren 47, Ražem 39, Krečič 29, F. Koren 17, Furlan 15, Pegan 10, Canciani 4.
POLET: A. Sosič 400, Vitez 251, E. Sosič 216, Sedmak 197, Pisani 101, Kerpan 45, Ferluga 32, Daneu 14, Gantar 8, Jugovič 8, Piccini 3, Tavčar 2.
KONTOVEL: Ban 450, Čuk 276, Lisjak 183, Štoka 162. R. Kneipp 86, Starc 58, Udovič 34, Bnkavec 23, PrašelJ 17, Daneu 8, Perlnl 6, Danieli 3, Vellussi 2.
niso znali izogniti medlosti sredine lestvice.
»Nedvomno je letošnje prvenstvo dokaj čudno,* nam je dejal Borov trener Pegan. »Slabše ekipe so pred nami, nekatere boljše pa za nami!* Včasih je naša košarka lepa in učinkovita, saj naša peterka praktično nima šibkih točk. Večkrat pa se zgodi. da preveč občutimo tekmo ali pa zaradi poškodb nastopimo v okrnjeni postavi. Nekajkrat se je tudi zgodilo, da smo s slabšimi nasprotniki popolnoma odpovedali. Velja po tudi nasprotno in sicer, da smo bili povsem enakovredni kvalitetnejšim eki-
pam. Skratka, lahko rečemo, da smo skoraj vedno izgubili po lastni krivdi*.
Za borovce je torej prvenstvo praktično končano. Nimajo več ambicij, pa tudi ne strahu pred izpadom, a njihovo prvenstvo je bilo nadvse poprečno.
Kdor pa že sedaj zasluži pohvalo je openski Polet. Kljub velikim težavam se »oranžni* žilavo otepajo izpada, čeprav je Libertas zelo nevaren. Openci so se letos okrepili s povratkom trenerja - kapetana Adri-jana Sosiča, ki je povsem izpolnil pričakovanja.
»Ko ekipa trenira v eni (dvakrat na teden), igra pa v drugi telovadnici (v Repnu), ko zaradi delovnih, študijskih ali drugih obveznosti prihaja na trening le štiri do pet igralcev in ko ima trener le sedem, osem igralcev, je nemogoče računati na boljšo uvrstitev. Zmagali smo nekatere tekme, ki bi jih morali previlo-ma izgubiti (Radiograf, GM, Don
Bosco, Časa del Frigo) in mislim, da bi lahko dosegli še kaj več. če bi ne imeli toliko smole*.
In res je tako, saj so v prvi tekmi z Libertasom poletovci naleteli na slab dan. Če bi tedaj zmagali, bi bili sedaj že na varnem. Tako pa jih čaka zares zelo zahteven razpored tekem, saj lahko kvečjemu računajo na tri zmage. V zadnjem kolu bo na sporedu tekma Polet - Libertas: bo odločilna ali pa se bodo Openci že prej izognili izpadu?
Za konec naj omenimo še Kontovel, ki nastopa z zelo mlado peterko. «Belo-plavi» bodo bržkone obtičali na 12. mestu, ki jim bi moralo zagotoviti obstanek, če iz lige ne bodo izpadle štiri ekipe. Kontovelci bi lahko bili izbojevali večjo število zmag, a višje uvrstitve najbrž ne bi dosegli, saj je ekipa vendarle prešibka. Kljub temu je obračun pozitiven, saj je trener Perini ponudil mladima Corradu Čuku in Petru Štoki priložnost, da se izkažeta, (mr)

ODBOJKA
Finale 1. ženske divizije
Štiri ekipe za dve mesti
Za napredovanje v D ligo se poteguje tudi Bor
V soboto se bo pričel finalni del tržaškega prvenstva 1. ženske divizije. Za napredovanje v D ligo se bodo potegovale štiri ekipe, se prali dve prvouvrščeni iz obeh kvalifikacijskih skupin. V šestih kolih se bodo med seboj pomerili dvakrat, v višjo ligo pa bosta napredovali prvi dve.
Med udeleženci tega »poula* je tudi šesterka Bora. ki se je v prvi kvalifikacijski skupini uvrstila na drugo mesto z enakim številom točk kot prvouvrščena ekipa, a s slabšo razliko v setih. Poleg Bora so fina listi še Vivai Busa, Gold Fassl in OMA 01ympic, ki je osvojila prvo mesto v drugi kvalifikacijski skupini, Vse štiri ekipe so bile v regularnem delu sezone odločno boljše od vseh ostalih ekip. med katerimi so bile tudi slovenske šesterke Sloge, Brega A in B ter Kontovela.
Kdo bo napredoval v D ligo? Najresnejši kandidat je najbrž OMA, ki nastopa z mlado ,a dokaj izkušeno š»sterko. Sestavljajo jo vse igralke, ki niso našle mesta v prvi ekipi tega tržaškega društva z najbogatejšo tradicijo med italijanskimi klubi.
Ostale tri ekipe imajo približno enake možnosti. Gold Fassl (bivši II Modulo) je lani izpadel iz D lige,
tudi letos pa ni povsem prepričal, čeprav se je zlahka dokopal do drugega mesta v svoji skupini. Vivai Busa je solidna in izkušena šesterka, a igra dokaj spremenljivo. Borova ekipa je med vsemi najmlajša in najmanj izkušena, a je doslej igrala zelo zanesljivo. Vivai Busa je enkrat že premagala s 3:0 (v drugi tekmi je tesno izgubila s 3:2), z drugima dvema šesterkama pa se še ni srečala.
Prvo tekmo bodo borovke igrale v gosteh in sicer prav s šesterko Vivai Busa.
RIM — Novi trener ženske mladinske italijanske odbojkarske reprezentance je 44-letni Kitajec Kuingsja Bu.
»Azzurri* se pripravljajo za SP
BOČEN — Italijanska reprezentanca v hokeju na ledu, ki se bo od 16. aprila do 2. maja udeležila svetovnega prvenstva skupine A v ZRN skupno s Kanado, SZ, ZRN, NDR, Finsko, ČSSR in švedsko, bo danes igrala prijateljsko tekmo proti Nizozemski, jutri pa proti drugi postavi ČSSR.

I '7

'	...V,.. ,
r ., j
k **& r ^
i ’	:
I 1 I
r. *
, M
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek
TRSI Ul Montecchi 6 PP 559	I ol (040) /9 46 72 (4 linijo) TLX 460270
Podružnico Gorica, Orovored 24 maggio 1	Tol (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečna 9 000 lir — celoletna 65.000 lir
V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetjo mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubiiano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlaniie - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel
Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
v Italiji pri SPI.
6. aprila 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izd«!«)
m tisk« l
Član italijanske I J"	zveze časopisnih
Vw	založnikov FIEG
ŠEST DNI BOJEV Nfl TAJSKO-KAMPUČIJSKI MEJI
Tajska vojska z vsemi sredstvi za odbitje vietnamskega napada
Vse kaže, da se vietnamske okupacijske čete ne nameravajo vrniti v notranjost Kampučije - Zaskrbljenost v Parizu
BANGKOK — Vrhovno povelj-st.o tajskih oboroženih sil je včeraj sporočilo, da so s pomočjo lovskih bombnikov prisilili hanojske čete k umiku z obmejnega območja, kjer že šest dni potekajo boji med p ipadniki vietnamskih okupacijskih sil v Kampučiji in odporniki.
Vojaški bombniki so napadli viet namske položaje na gričevnatem območju, kjer je meja med Tajsko in Kampučijo še posebno slabo razvidna. Prav tukaj se je namreč pretekb četrtek ob zori začela vietnamska ofenziva proti odporniškim si'am, ki je tajske oblasti prisilila, da so včeraj začele množično evakuacijo okoli šest tisoč kampučijskih civilistov. Ti se bodo pridružili drugim štiridesetim tisočem, ki so jih že izsehli z območij, na katerih potekajo boji. Opazovalci menijo, da je tokratna ofenziva najbolj množična, odkar so vietnamske okupa cijske sile. ki štejejo 180 tisoč mož, januarja 1979 zasedle Kampučijo.
V	zadujih šestih dneh je hanoj-skim silam uspelo pregnati upornike z nekaterih pomembnih točk v notranjosti kampučijskega ozemlja in tik ob tajski meji. Odporniške si le, ki jih sestavljajo Rdeči Hmeri Khieuja Samphana. Fronta narodne osvoboditve hmerskega ljudstva, ki jo vodi Son Sann, ter privrženci bivšega kamboškega predsednika Nor odama Sihanouka, so se morale umakniti iz svojih oporišč v Plinom Chatu in Osmachu. vasicah, ki so ju bombe zr avnale z zemljo.
Po oceni tajskih vojaških krogov je zelo verjetno, da se bodo Vietnam ske sile — ki sicer že nadzorujejo skoraj vse kampučijsko ozemlje — odločile ostati vzdolž tajske meje skozi vse deževno obdobje in uporabiti taktiko gverile za zmago nad odporniškim gibanjem.
V	treh preteklih letih se je namreč redno dogajalo, d- se je vietnamska vojska po končanih opera cijab umikala na svoja utrjena ob rnočja znotraj kampučijskega ozemlja, s čimer je odporništvu omogočil. da ponovno zavzame uničena oporišča in obnoviti porušene vasi.
Predstavniki tajske vojske so včeraj oznanili, da so proti Vietnam skim čelam uporabili napalm, saj so lovski bombniki ameriške izdela ve «F-5E» spuščali visoko vnetljivo mešanico, ki neizprosno uničuje ljudi in stvari. Od konca vojne 1975 se tokrat prvič govori o uporabi napalma v Indokini. Tajski predstavniki so še dodali, da je bil nevarni in \ isoko vnetljivi napalm uporabljen kot zadnje sredstvo potem, ko s ponavljajočimi se bombardiranji niso uspeli pregnati Vietnamcev s po ložajev, na katerih se še vedno na ha ja jo.
Zaskrbljenost zaradi tveganja, da se konflikt med Tajsko in Vietna-mom razširi, je včeraj izrazil glas nik francoskega zunanjega ministrstva, ki je dejal, da je njegova dežela vedno obsojala navzočnost vietnamskih sil v Kampučiji, kot obsoja vsako tujo okupacijo v drugih d žavah. hkrati pa opozarja na na sllje, ki ga tak položaj neizogibno prinaša civilnemu prebivalstvu.
neke zlatarne v aprilu 1981. Že naslednji dan je prešel v operativo. saj so z njim ubih mafijskega kolovodjo Stefana Bontadeja. Maja i-stega leta so z njim ubili kolovodjo Inzerilla, pod njegovimi streh je mesec dni kasneje ranjen obležal mafijec Salvatore Contorno. Pred umorom Dalla Chiesa pa so junija 1982 z istim orožjem ubih mafij skega kolovodjo iz Catanie Alfia Ferlita in tri karabinjerje, ki so ga spremljali v zapor v Trapaniju.
VATIKAN — Vatikanske oblasti so posredno potrdile vest, da bo italijansko vatikanska komisija izvedencev, ki nai bi ugotovila odgovornosti vatikanske banke IOR pri propadu finančnega zavoda «Baneo Ambrosiano*. odšla v države Latin-
ske Amerike, da pregleda finančne operacije, ki so jih opravljali prav v okviru podružnic milanske banke v Managui, Limi in Nassauu. Mešano komisijo izvedencev sta ustanovili Sveta stolica in Italija že pred koncem lanskega leta. da preveri utemeljenost Calvijevih obtožb, češ da so posli z IOR oškodovali Banco Ambrosiano za okrog 2.000 milijard lir in povzročili njegov propad.
DŽAKARTA — Kljub precejšnji jakosti 6,8 stopinje po Richterjevi lestvici, je potres na Sumatri predvčerajšnjim povzročil smrt le nekega otroka, 25 oseb pa je bilo ranjenih. Gmotna škoda je nekoliko večja, saj so sunki porušili 100 stanovanj.
ŠE VEDNO NEVARNOST KATASTROFE V PERZIJSKEM ZALIVU
NOBEtlEGA SPORAZUMA 0 DELNEM PREMIRJU MED IRANOM IN IRAKOM
Iran je označil iraške predloge za nesprejemljive
MANAMA — Predstavnik iranske vlade na zasedanju izvedencev mednarodne organizacije za zaščito o-kolja, ki te dni zaseda v Manami, da bi proučila nastali položaj v Perzijskem zalivu, kjer ogromni naftni madež ogroža vrsto obzaliv-skih držav, je zavrnil iraški predlog o premirju, med katerim bi izvedenci lahko popravili napiave na petrolejskih vrelcih, iz katerih se izteka v Perzijski zaliv velika količina nafte. Iranski veleposlanik v Kuvajtu je namreč označil iraške pogoje za nesprejemljive. Iračani
Vojakovih. «da bomo v kratit etn dobili še 420 stanovanj, katerih stanovalci imajo hišo v zasebni lasti. Doseženi uspel li v tej akciji imajo tudi pomemben gospodarski učinek, ki ga ne gre podcenjevati, še posebej v sedanjem trenutku boja za gospodarsko stabilizacijo. Na ta način hitreje rešujemo stanovanjske probleme delavcev.*
Po besedah Vujakoviča resda nekateri poskušajo, da bi to akcijo zavrli z raznimi tolmačenji, češ da zanjo ni zakonske osnove, ah pa z opozorili, da morajo upoštevati
III Hill 11168181811111 Hill IIIIMIVMIIIIIHIOHMIMIIimtltoMmiMlIlllllllllIllMIIIII lil lllfllllltl tlllltilllMHIIIIIIISIIII
Potovanje na Falklande
Včeraj je iz Londona odpotovala prva skupina svojcev britanskih vojakov. ki so padli v Falklandski vojni. Obiskali bodo grobove padlih svojcev	(Telefoto AP)
so kot znano, postavili kot pogoj za l 'Ugledne kadre in posebne razmere®. Povsem normalno je, da tisti, ki je dobil stanovanje od družbe in zatem še izkoristil ugodna posojila za gradnjo hiše, zdaj to stanovanje prepusti tistim, ki živijo kot podnajemniki. Kar pa zadeva "ugledne kadre*, mora prav ta akcija pokazati, koliko je kdo ugleden. je dejal Vujakovič. (dd)
ustavitev ognja dejstvo, da Iranci ne bi smeli izkoristiti premirja, da bi bonificirali minska polja v Perzijskem zalivu.
Medtem se je izvedelo, da bo i-ranski predstavnik Mirza Taheri na današnjem ministrskem zasedanju, ki se ga bo udeležilo osem držav ob Zalivu, predlagal, naj bi premirje veljalo le na zelo omejenem območju. kjer se pač nahajajo vrelci «Nowruz». ki jih je pred dobrima dvema mesecema poškodovala iraška raketa in iz katerih izvira velika količina nafte.
Dejstvo, da se bosta zasedanja u- j deležih obe sprti državi, je navdi-1 hnilo z optimizmom politične opa-! zovalce v Kuvajtu, saj so domneva j li, da bo mogoče doseči sporazum o i premirju med obema državama in tako končno popraviti okvare na vrelcih. Iransko stališče je ta optimizem še kar ohladilo, tako da je vsaka možnost širšega premirja, pa morda tudi omejenega, zgolj u-topija.
v prostorih britanske agencije za prevoz denarja
Rekordni plen roparjev v Londonu
BAGDAD — Iraška tiskovna agencija je pripisala Iraku in njegovim agentom odgovornost za bombni a-tentat, do katerega je prišlo ob zori v iraškem glavnem mestu. Atentat je bil v neposredni bližini založniške hiše Al Hurrija v središču Bagdada.
Na Kosovu vrnili že 100 stanovanj
PRIŠTINA - Akcija rimaš hišo, vrni stanovanje*, ki so jo začeli pred letom v Prizrenu, daje vse boljše rezultate na Kosovu in doslej je bilo vrnjenih 100 stanovanj. »Dosegli smo nedvomno veliko, menimo pa. da te pomembne družbene akcije še nismo pripeljali do konca,® je poudaril predsednik sveta Zveze sindikatov Kosova Miloš Vujakovič v pogovoru za Tanjug.
V vseh občinskih zborih pripravljajo spiske ljudi, ki imajo hišo in stanovanje. «Z njimi se pogovarjamo in prepričani smo,* je dejal
..................................i..
V ORGANIZACIJI KOROŠKE DIJAŠKE ZVEZE
Na Koroškem uspel mladinski seminar mednarodne manjšinske zveze FUENS
Seminarja so se udeležili tudi predstavniki Slovenske skupnosti
CELOVEC — Kakih 50 mladih pripadnikov enajstih narodnostnih skupnosti iz Zahodne Evrope se je od 27. marca do 1. aprila udeležilo letnega seminarja Mladinske komisije Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti. Seminar je bil v hotelu Antonič v vasi Reka pri Šentjakobu v Rožu na Koroškem. Gostih so torej koroški Slovenci, ki jih v organizaciji zastopa Koroška dijaška zveza. Slovence v Italiji zastopa v Mladinski komisiji FUENS mladinska sekcija Slovenske skupnosti. Poleg teh dveh zastopstev so bili na seminarju predstavniki Gradiščanskih Hrvatov, Dancev v Nemčiji, Nemcev na Danskem, Frizij-cev v ZRN. Sudetskih Nemcev, Južnih Tirolcev, Retoromanov iz Švice, Nemcev v Belgiji in nemško govorečih Alzačanov.
Seminarji FUENS imajo namen, da vsako leto posebej predstavijo manjšino, ki gostuje srečanje, poleg tega pa omogočajo izmenjavo informacij in misli med prisotnimi manjšinami. V ta namen je vsako predstavništvo poročalo o položaju v svojih krajih. Za Slovensko skup-
Izvedenei ugotovili orožje morilcev prefekta Dalla Chiese
PALERMO - V zasedi v Ulici Isidoro Carini, kjer sta bila septembra lani ubita zakonca Dalla Chiesa in kjer je izdihnil tudi agent Do-menico Russo. so morilci uporabili dve sovjetski avtomatski puški «AK -47» (kal a nikov) in običajno »mafijsko* puško na šibre s prežagano cevjo. To so ugotovili po skoraj štirih mesecih balistični sodni izvedenci, ki so le potrdili, kar je že nekaj dni po zločinu ugotovil znanstveni odsek palermske kvesture.
Enega od kalašnikovov so zločinci prvič uporabili v zasedi na prefekta Dalla Chieso, drugi pa ima bogato »zgodovino*. Prvič so ga poskusih proti blindiranim steklom
Wlllim*m»lllllllllll»ll»ll»»*»ll»IIUUU*ll»l«|8m»IIIMII*IMHinMMllllMII»»»ll»HHIIHlM»IIIIIHM»»HiHIIHI»IM«»ll»
PO SKORAJ ENOMESEČNI ODLOŽITVI
.......................................iiiiiiiiiiuiiihiiiii.n.mini....
ZANIMIV INTERVJU V REVIJI »SOVJETSKA KULTURA*
V SZ prilagoditi gospodarstvo povpraševanju in dopuščati tudi «podjetnost» posameznika
MOSKVA — Že nekaj časa ni niti za sovjetske ekonomiste niti za, sovjetsko partijo in državo več sporno, da je treba izboljšati delovanje gospodarstva, vendar pa si — kot kaže praksa — poborniki reform nikakor niso enotni, kaj bi bilo treba spremeniti, še manj pa. kako to izpeljati. Pravzaprav, kot pravijo tisti, ki so bolj kritično razpoloženi, se o vsem predvsem le govori, gospodarska praksa pa gre nezadržno svojo pot, pri čemer lu-tudi ne skrivajo, da je povsod pri stojna administracija tista, ki se na-bolj upira vsakršnim novostim.
Na zadnje je bil akademik Abel Aganbegjan iz sibrinskega oddelka sovjetske akademije znanosti tisti, ki je v intervjuju «sovjetski kulturi* dvignil temperaturo na tem področju, saj je brez vseh zadržkov izjavil, da s takim gospodarskim sistemom, kot ga ima danes. Sov-
Nadaljevanje procesa Farse iti ■ Trevisin
SOFUA — Danes se bo v Sofiji nadaljeval proces proti Paolu Far-settiju in Gabrielli Trevisin. ki so ju bolgarske oblasti aretirale av gusta lani pod obtožbo vojaškega vohunstva. Razpravo so 10. marca odložili, da bi Farsettijeve fotografske posnetke pregledali še trije bolgarski izvedenci. Marsikdo pa je v Italiji ocenil odločitev kot bolgarski poskus pridobivanja na času zaradi sodnih zapletov v zvezi z atentatom na papeža in tihotapski mreži z orožjem in mamili.
Oba domnevna skrita razloga sta sedaj odveč, saj italijansko sodstvo kot običajno ni še izreklo končne besede o obeh sodnih primerih. Farsettiju in Trevisinovi bodo torej morah v kratkem izreči dokončno razsodbo. Iz dosedanjih razprav je razvidno predvsem, da so bolgar ski sodniki pokazali izredno strpnost pred Farsettijevimi izpadi. V glav nem lahko trdimo, da je vsaj za naše pojme prišla do izraza Farset-tijeva nedolžnost glede vohunstva, saj si takega vohuna ne bi želela nobena protiobveščevalna služba.
Skoraj ni dvomov, da bodo Farsettija spoznali za krivega. V državah vzhodnega bloka je skoraj nepojmljivo, da bi bila razsodba različna od obtožnice.
jetska zveza v prihodnosti prav gotovo ne more veliko pričakovati. Ne da bi prav posebno pojasnjeval svoje zamisli, je zahteval, da je treba tudi v sovjetski družbi in v sovjetskem gospodarstvu razvijati «podjetnost» ljudi, ki bi — po njegovem — morali vedeti, za kaj delajo.
Kajpada je opozoril, da mora bi ti to «socialistična podjetnost», ki bo upoštevala «skupne interese», ter se tako takoj zavaroval pred vsemi tistimi dogmatskimi kritiki, ki nenehno izrabljajo zaostreno «ideološko vzdušje* v svoj prid in ne glede na vrednost napadajo vse. kar ima kakršnokoli zvezo s kapitalističnim svetom. Aganbegjan je posebej poudaril, da mora posamez nikova '•podjetnost» omogočiti, da bi bil človek ^gospodar položaja», in pri tem tudi zahteval, da bi bilo treba v ta namen spremeniti zdajš-ne rpogoje ‘ njegovega delovanja*.
Najbolj zanimiva je bila pri vsem tem njegova ocena zdajšnega sovjetskega gospodarskega sistema, ki je — tudi po mnenju drugih — najpoglavitnejši vzrok takojšnih e-konomskih težav. Akademik iz No-vosibrska je namreč brez olepša-vanja dejal, da je današnji sovjetski gospodarski sistem nastal v drugačnih pogojih, kot pa so zdaj šni, in da zaradi tega ni sposoben reševati gospodarskih ter družbenih nasprotij, ki nastajajo v obdob ju zrelega socializma, v katerem | družba išče prehod k intezivnim j metodam gospodarjenja.
Kot večina zagovornikov reform se je tudi on zadržal predvsem pri ciljih, ki naj bi jih prinesle spremembe gospodarskega sistema, nič pa ni povedal, kje začeti z reformami: na državnem vrhu, ki trdno drži v rokah vse ekonomske vzhode in od koder potekajo vse gospodarske pobude, ali na dnu, kjer so sovjetska podjetja brezpogojno prepuščena logiki centralnega planira nja in kjer so brezprizivne direktive nenehni izvor proizvodnih po manjkljivosti ter slabe delovne organiziranosti.
Dejal je le, da bi bilo treba sov-
jetsko gospodarstvo tako organizirati. da bi prišle do izraza prave potrebe ljudi in gospodarskih subjektov in da bi se pri tem ne bilo treba braniti niti sistema epovpra-ševanja» kot regulativnega dejavnika u proizvodnji. Ni pri tem sicer naravnost dejal, da bi bilo treba vpeljati tržno gospodarstvo, vendar pa se je odločno zoprstavil proti zdajšni praksi, po kateri podjetja proizvajajo predvsem tisto, kar je najlaže in najbolj ugodno za njih, ne pa to, kar je potrebno gospodarstvu.
Po Aganbegjanovem mnenju je zaprtost in neprilagodljivost gospodarskega sistema do novih družbenih in tehnoloških tokov povsem onemogočila iniciativnost ljudi, pri čemer se je največkrat tudi njihova podjetnost obrnila proti njim samim. Praviloma se menda dogaja, da tista podjetja, ki se zavzemajo
za inovacije in proizvodne izboljšave. potegnejo krajše konce, saj sistem centralnega določanja stroškov priznava in zahteva samo tisto. ker je vnaprej planirano.
DANILO SLIVNIK
Iznajdljiva Berlinčana
BONN — Dva Berlinčana sta zbežala iz vzhodnega v zahodni del bivše nemške prestolnice z iznajdljivim sistemom šest milimetrov debele in 90 metrov dolge jeklene vrvi, š katero sta se spustila s strehe neke hiše vzhodnega v zahodni del. Pri tem jima je pomagal prijatelj preko zidu. Najprej sta z lokom izstrelila puščico, na kateri je bila pritrjena najlonska vrvica, s katero je nato prijatelj povlekel preko meje jekleno vrv in jo pritrdil na svoj avtomobil.
nost. ki jo je stalno zastopalo pet članov iz Trsta (krajši čas so bili prisotni tudi trije mladi iz Gorice), je poročala Marija Brecelj. Sintetično je navedla vprašanja, ki so trenutno najbolj aktualna. S primerki tukajšnjih listov in revij je prikazala tudi slovensko časopisje in publicistiko v Italiji.
Koroško so udeleženci spoznali iz predavanj predsednika Koroške dijaške zveze Rudija Vouka in zastopnika Kluba slovenskih občinskih odbornikov Boruta Sotnmereggerja, dalje iz celodnevnega izleta in pa nastopa dveh domačih skupin na kulturnem večeru. Izlet je udeležence popeljal v Sele in Železno Kaplo, kjer so spoznali upor Slovencev proti nacizmu, na Gosposvetsko polje, kjer so jim spregovorili o zgodovini. in v Celovec. Tam so si ogledali slovensko gimnazijo, na sedežu Narodnega sveta koroških Slovencev pa so imeli razgovor s predsednikom odv. Matevžem Grilcem.
Precej časa je bilo na letošnjem seminarju posvečenega notranjemu življenju mladinske komisije FUENS. Srečanje samo se je začelo v nedeljo zvečer z zasedanjem glavnega odbora. V torek in v četrtek popoldne pa je bil redni občni zbor. O opravljenem delu je po ročala predsednica Christel Peter-sen, ki je v imenu izvršnega odbora pokazala ne pereče vprašanje potrebe, da se preverijo odnosi med organizacijo FUENS in mladinsko komisijo, da bi ta samostojneje zaživela. V ta nemen je bil izdelan osnutek novega statuta, o katerem se bodo morale včlanjene organiza cije izreči, dokončno pa bodo o njem sklepale na seminarju prihodnje leto.
Na drugem delu občnega zbora je prisotne pozdravil tudi predsednik celotne FUENS, ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu Regi-nald Vospernik.
Občni zbor je sprejel resolucijo v korist Frizijcev v Zahodni Nemčiji- Glede prihodnjega seminarja so prisotni vzeli na znanje vabilo Nemcev na Danskem.
Delno je bil obnovljen izvršni od bor (podpredsednikoma namreč letos ni potekal mandat), ki je zdaj res mednarodno reprezentativen: predsednica je Frizijka iz ZRN Christel Petersen, tajnik je Retoro-man iz Švice Rudi Bruderer. pod predsednika sta koroški Slovenec Franc Wakounig in Alzačan iz Francije Christian Neumiiller.
Seminar sicer ni imel povsem zadovoljivega odmeva v javnosti (tis-
kovna konferenca na primer ni uspela), pokazal pa je, da je mladinska komisija FUENS živa in da ima voljo do dela.
Požar v skladišču Jugopetrola v Beogradu
BEOGRAD — Včeraj okoli 12. ure je v skladišču Jugopetrola na Ču-karici eksplodiral rezervoar s 45 tonami bencina, zato je izbruhnil požar. Z njim so se takoj spoprijeli gasilci Jugopetrola in gasilci iz Beograda.
Po prvih poročilih je požar izbruhnil, ko so delavci delovne organizacije Antikor čistili rezervoar. Komandir republiškega štaba za civilno zaščito Dragan Cirovie je povedal, da menijo, da je v trenutku izbruha požara eden od delavcev Antikora ostal v rezervoarju.
V požaru je bil ranjen Predrag Krivoševič. delavec delovne orga nizacije Antikor.
LONDON — Tolpa »specializiranih izvedencev* za denarne rope je brez enega samega strela odnesla v Londonu najpomembnejšemu britanskemu podjetju za prevoz denarja iz ene v drugo banko «Security Ex-press* nič manj kot šest milijonov funtov, t.j. več kot 13 milijard lir.
Roparji (po nekaterih podatkih so bili 4, po drugih jih je bilo 6) so že ob 7. uri zjutraj onesposobili stražarja pred agencijo in skupaj z njim vstopili v urad, kjer so kasneje blokirali še sedem dingih uslužbencev, ki so v presledkih prihajali v službo. Videl c bilo, da so zlikovci odlično pozi m ii ves ustroj te u-stanove, pa tudi alarmne naprave, ključavnice blagajn in drugo. Prav zato policija suni, da so imeli v tem podjetju svojega informatorja.
Ob 15. uri, ko so se v miru založili z zajetnim kupčkom denarja, so mirno zapustili «Security Expness», medtem ko so se zvezani uslužbenci osvobodili šele čez 90 minut. Ko so poklicali policijo je ta našla za roparji eno samo sled: tri prazne steklenice vina, ki so ga srkali med svojim «poslom».
Za roparji v bistvu ni nobenega sledu, ki bi služil policiji. Še vedno ni jasno, kako je lahko skupina zakrinkanih možakarjev ostala v a-genciji šest, sedem ur, ne da bi se sprožil alarm, niti da bi jo kdo opazil.
Napad na agencijo je, seveda, nov »rekord* na področju denarnih ropov. Prejšnji »rekord* je imel sloviti napad na poštni vlak London -Glasgow leta 1963. vedar je bila vrednost ropa tedaj več kot pol manjša, pa še od tega je bil precejšen del plena v vrednostnih papirjih.
Na sliki (telefoto AP): iz te stavbe so roparji odnesli 13 milijard lir.
ullIliiiiitliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiMHiliiillimriiimiiiimTiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMuiiMiMiiiiuiiiniiiiiiiiiiil
NA SEDEŽU GOSPODARSKE ZBORNICE V LJUBLJANI
Posvet obmejnih kmetijskih zadrug
Možnosti stvamejšega sodelovanja med zadružniki iz Slovenije in Furlanije - Julijske krajine
VIDEM — Deželna tiskovna služba sporoča, da sta se na sedežu Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani sestali delegaciji kmetijskih zadrug iz dežele Furlanije - Julijske krajine in SR Slovenije. Poglavitni namen sestanka je bila izmenjava izkušenj in mnenj o delovanju kmetijskih zadružnih organizacij* na sosednih področjih. Za pa svet je dala pobudo, v okviru sejma «Alpe - Adria 1983», deželna u-stanova za razvoj kmetijstva, sodelovala je pa videmska trgovinska zbornica.
Z italijanske strani so pri razgovorih sodelovali zastopniki zadružne kleti briških vinogradnikov iz Kr-toina in spodnjefurlanske vrtnarsko - sadjarske zadruge iz Fiumicel-
iiifiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiin(niiiiiiiiuiiH'H6>niHiiiiiiiitiiiHiiiiiniii»>MiiiiiiiiiiiiiiiniiiiinfiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiinuHiiiiiiiiiiiiHriiiiiiitiiiiHiiHiniiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiii»
Smrt prve hollywoodske milijonarke
NEW YORK — Predvčerajšnjim je v Ameriki umrla v starosti 84 let ena največjih filmskih zvezdnic doslej, Gloria Swanson, s pravim imenom Josephine May Stvenson. V svojem življenju je posnela kar 62 filmov, prvega že v starosti 16 let, zadnjega (Airport 75) pa leta 1975 in je torej snemala kar 60 let.
Gloria Swanson je bila prva filmska zvezda, ki je v Hollywoodu zaslužila v letu dni več kot milijon dolarjev. Snemala je z vsemi največjimi režiserji svojega časa. Po postavi je bila precej majhna (152 cm), imela pa je btimo sentimentalno življenje, saj je bila kar šestkrat poročena in je imela številne ljubimce (med temi tudi očeta pokojnega ameriškega predsednika Johna Kennedyja).
Na slikah (telefoto AP): Gloria Swanson v treh obdobjih svojega življenja (1919, 1951 tn 1978).
la, slovenske obmejne zadruge pa so zastopali predstavniki zadružne kleti v Dobrovem in kmetijskega kombinata iz Vipave. Na posvetu so predstavniki deželne ustanove za razvoj kmetijstva in zadrug iz Furlanije - Julijske krajine poglobili različna vprašanja, ki spremljajo delovanje zadružnega sektorja, zlasti so se pa zaustavili pri možnostih ustvarjanja gospodarskih stikov in trgovinske izmenjave med obema področjema, da bi bolje ustregli potrebam tržišča.
Na srečanju so mogli ugotoviti, da imajo kmetijske zadruge tako v Furlaniji - Julijski krajini kot v Sloveniji podobne probleme in potrebe. ki jih je mogoče reševati tudi skupaj, z izmenjavo izkušenj pri pridelavi in komercializaciji, ne glede na različne razmere, v katerih delujejo. Naglasili so precejšnje možnosti razvoja na področju trgovinske izmenjave, upoštevajoč sodobne potrebe potrošnikov, ki se čedalje bolj zanimajo za izdelke zadružnih organizacij.
Razgovorom je sledil ogled nekaterih objektov na sejmišču, nakar so se zadružniki iz Slovenije in Furlanije Julijske krajine razšli s skupno izraženo željo po čedalje pogostne.iših in stalnejših stikih, ki naj omogočajo uvajanje čim stvar-nejšega sodelovanja med kmetijskimi zadrugami na obeh straneh meje.
Vfrino več prekinitev nosečnosti v ZB Nemčiji
BONN - število nenaključnih prekinitev nosečnosti v Zvezni republiki Nemčiji je znašalo lani 91.100, se pravi približno 2.600 več kot leto prej. Več kot tri četrtine teh prekinitev so opravičili z dejstvom, da je družina revna in da torej ne more vzdrževati otroka. Več kot polovica žensk, ki se je podvrglo prekinitvi nosečnosti je bilo med 18. in 30. letom starosti.