jNstnfna pfaEana V poTovfHf
Mariborski
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 217
Maribor, petek 25 septembra 1931
Uhajarazun nedelj« in praznikov veak dan ob 16. uri J
Račun pri poštnim 3tk« sav. v Ljubljtijl It. 11.4^	l	a «	'
Velja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din I	2440	Uprava	2455
Uredništvo in uprave: Maribor, Alekeandrova cesta it. 13
Oglati po tarifu
Oglate tprtjtma tudi oglasni ac05!jli »Jjjtfr11 V Ljubljani, Prtiernova ulica >1.4
Ne izgubljajmo glave!
Pod tem naslovom je napisa! v beograjski »Pravdi« generalni ravnatelj Poštne hranilnice Milorad Nedeljkovič uvodnik, ki je važen tudi za nas in za naše razmere.
Nevarnost svetovne krize — pravi med dragim — skuša zagrabiti tudi našo domovino. Zavedajmo se, da je tievar-nost pred durmi. Zavedajmo pa se tudi, da še je bomo ubranili le, če bomo pri-sebni iti pripravljeni, in da jo bomo postoterili, če se bomo bojazljivo dali splašiti in bomo v paniki začeii delati največje neumnosti in podlosti. Kaj se je Pravzaprav nam zgodilo? Relativno povsem neznatni proračunski pretresi vsled Hoovrovega moratorija in žitne intervencije. Mi to lahko prebolimo z nekoliko dobre volje in moške odločnosti. Toda med nas so se priplazili zli duhovi in so nam pričeli šepetati najstrašnejše pripovedke o našem državnem kreditu, o valuti, proračunu, o ekonomskih perspektivah itd. In mnogi med nami so rta žalost takoj izgubili glavo, so začeli razmetavati vse. kar imajo, in So zbežali bogve kam. Najprej so zmetali iz rok naše najboljše in najsoiidnejše papirje za vsako ceno, in niso uvideli, da je to navaden manever naših neprijateljev, da nam na eni strani ubijejo kredit pred svetom In da nas na drugi strani osiromašijo do beraške palice, ubijajoč vrednost našega premoženja.
Ustavite enega ali drugega teh kukavic in primite ga za prsi/stresite ga, da se bo nekoliko zavedel, ter ga nato vprašajte: zakaj meče tako bojazljivo iz rok delnice Narodne banke? Ali je sploh kakšna ustanova v državi boljše fundi-rana z bolj zasigurano rento nego je ta papir? In ali Je kateri drug papir tako Popularen,, negb je vojna Škoda? A kaj se je zgodilo V nekoliko zadnjih dneh? Zakaj mečeo ljudje iz. rok to suho zlato, malodušni in od strahu ob pamet? Mar ne vidijo, koliko nesreče prizadevajo ce-j Iphu narodu, ko ubijajo vrednost temu Papirju za polovico in izpod nje? In koliko škode povzročajo s tem svoji do-| niovini, ker ubijajo tečaj njenega najbolj znanega in najponosnejšega papirja! Na-\ Ša fronta se Je pričela majati, to je res-! nična naša nevarnost. Zato moramo vsi i skočiti na noge in preprečiti razsulo, ki Preti. Moramo priklicati k sebi one, ki jim je strah pomo*il bister pogled, in se spoprijeti z onimi, k! nam zahrbtno brizgam paniko V naše duše, Seveda ie organizirana že tudi Intervencija države in najvažnejših državnih ustanov, da se prepreči neosnovano ubijanje državnih papirjev in da se onemogoči zlonamerno delo razdira'nih elementov. V tem delu mora vsakdo državo podpreti,
Toko člankar, ki je odličen poznavalec finančnih in gospodarskih prilik. Jas* Ho je, da je sklep angleškega parlamenta p ukinitvi zakona o zlati valuti izzva! reakcijo po celem svetu, zlasti kar se uče vrednostnih papirjev. In če psihoza Nagrabi široke mase, raste nezaupanje JJu vse strani, brez ozira na to, ali le ^rah upravičen ali ne. Ta strah in to ne-^Uupanie sta sft noiavila na vseh sve-
Nova ureditev kruinlh cen
BANI IMAJO V PRIMERU POTREBE PRAVICO, DA PREUREDIJO CENE ZA KRUH KAKOR ODGOVARJA KRAJEVNIM RAZMERAM.
BEOGRAD, 25. septembra. Na podlagi člena 10 Zakona o prodaji pšenice v državnih mejah je minister za trgovino in industrijo podpisal dopolnilno Uredbo o krušnih cenah. Uredba dolbča:
Členu 1. Uredbe o krušnih cenah v Jugoslaviji se dodaja novi člen 1 a, ki se glasi:
»Cene čleha 1 bodo tudi nadalje služile za osnovo pri določanju cen kruhu. Ban se pooblašča, da sme v primeru potrebe odrediti spremembo osnovnih cen, kakor to odgovarja krajevnim razmeram. VendUr pa cene kruhu ne smejo v nobenem primeru prekoračiti vagon-ske cene za moko, iz katere se izdeluje kruh, V področju mesta Beograda pred-
pisuje morebitne spremembe minister za trgovino in industrijo.
Tako določene cene veljajo samo za kruh iz čiste pšenične moke. Vsako mešanje poedinlh vrst pšenične moke nižje Vrste in cene, kakor tudi mešanje druge moke manjše vrednosti (ržene, ajdove, krompirjeve in druge moke) je dovoljeno samo pri odgovarjajočih znižanih cenah za takšen kruh. Cene so podvržene kontroli bana, odnosno ministra za trgovino in industrijo. Vsako prekoračenje cen, ki jih določa člen 1. Zakona o prodaji pšenice, je kaznjivo.«
Ta uredba dobi izvršilno moč, čim bo objavljena v »Službenih novinah«.
Prevet se zaoravlja, premalo
Štedl
FLANDINOV GOVOR O SVETOVNEM DENARNEM POLOŽAJU.
ŽENEVA, 25. septembra. Francoski finančni minister Flanditi je imel v finančnem odboru značilen govor o svetovnem denarnem položaju. V začetku je povdaril, da Velja ‘ na Vseh koncih in krajih štediti in zasigurati posojila. Narodov so se polastile politične in finančne lažf. Zato je prišlo do nadprodukcije, do inflacije in slednjič do tega, da so dolžniki namestil, da bi omejili svoje potrebe, zahtevali čedalje večje kredite. Proračuni so še na ta način potrojili in početverili. Nihče ni štedil, vsi so razmetavali. Ljudje so pričakovali čudežev v domnevi, da se bodo črtali dolgovi, nihče pa ni podvzel ničesar, da bi ozdravel svoje finance. Res je, da imata
Francija in Amerika 60% vsega svetovnega zlata, ampak to ni zaradi tega, ker hočeta, da je tako. V Franciji se zlato ni nakopičilo zavoljo repara-cijskih plačil, ampak nasprotno, ker so se reparacije plačevale počasi. Zlato se je nabralo avtomatično. Če bi bile razmere normalne, bi zlato '>d-teklo na isti način, kakor se je nabralo. To pa se ne bo zgodilo tako dolgo, dokler ne bodo posamezne upniške države uredile svojih financ in obveznosti. Verjetno je, da bod6'mnoge države potrebovale kreditev Še deset in desetletja. Zato pa morajo nuditi jamstva, da se jim morejo ti krediti zaupati.
Spekuladio je treba zajeziti
FRANCIJA JE SAMO PREVIDNA IN NE IZRABLJA POLOŽAJA. _ GLAS ZA UVEDBO MEDNARODNE VELJAVE.
PARIZ, 25. septembra. »Matin« najod-Iočne.še dementira, da bi se v bližnji prihodnosti imela vršiti zlata mednarodna konferenca. Izrodek domišljije je, piše list, če kdo misli, da bosta Lava! in Hoover na svojem sestanku v Ameriki razdeljevala svetovne zaloge zlata, saj nista Čarovnika. Krivično je očitati Franciji, da leži njeho zlato mrtvo v k'eteh Francoske Nar. banke. Francija je Izgubila v Rusiji, Turčiji, vzhodnji in
srednji Ameriki več nego 100 milijonov zlata, zato ji ne srne nihče očitati, če je previdna v lastnem interesu.
PARIZ, 25. septembra. Herriot piše v »Ere nouvelle«, da je treba v svrho saniranja mednarodnega denarstva predvsem pomesti s škandaloznimi izrabljanji špekulacijskega kapitalizma. Leon Blum zagovarja v »Populaireu« ponovno osnovanje mednarodne enotne vrednote, ki bi ustvarila temeljno relacijo med va-
lutami vseh držav in bi tudi določila svoje razmbrje napram stabilni zlati osnovi. Iz istih razlogov nastopa Loucheur za panevropsko gibanje.
LYON, 25. septembra. Francoska svilna industrija živahno protestira proti oškodovanju svojega izvoza v Anglijo. Zadnji dogodki so izzvali v tem pogledu jako neljube posledice. Lyonski industrije! svile zahtevajo od francoske vlade, haj jim dovoli ustanovitev kompenzacijske banke, ki bo poskrbela za izenačenje plačil med Anglijo in Francijo.
VSAJ ENA DOBRA STRAN.
LONDON, 25. septembra. Padec funta je izzval znatno znižanje cen, zaradi česa je dobila angleška industrija nova naročila, ki so že dolgo izostajala. Rudniki so zopet v obratu in delajo s polno paro. Na tisoče brezposelnih je dobilo zopet delo, ker so prišla velika naročila za premog. Tudi tekstilna industrija je oživela. V Londonu je bilo v tej stroki sprejetih na delo zopet 1400 delavcev. Na borzi se opaža živahnost v prometu z bombažem, katerega so spravili naprej 14.000 bal, kar predstavlja rekordno število od obstoja londonske borze.
PRED FRANCOSKO-AMERIŠKIM SESTANKOM.
PARIZ, 25. septembra. O predstoje-čem sestanku francoskega min. predsednika Lavala z ameriškim predsednikom Hooverjem poroča »New-York Herald«, da se pripisuje temu srečanju največji pomen. V Washingtonu ne dvomijo, da se bo ob tej priliki govorilo tudi o raz-oroževanju in da bosta storili Francija in Amerika dalekosežne odločitve. Na ta način bo uspeh razorožitvene konference, ki bo v začetku prihodnjega leta, že vnaprej zagotovljen.
POTRES.
LJUBLJANA, 25. septembra. Potreso-merni aparati meteorološkega zavoda so danes zjutraj zabeležili močan potres, oddaljen 9980 km. Prvi sunki so se pojavili ob 7. uri 12 minut in 33 sekund, naslednja serija je bila ob 7. uri 23 minut in 40 sekund. Potres je trajal približno poldrugo uro. Po tem sodeč, je moral biti učinek strašen.
PRVI POLET »AKRONA«.
NEWYORK, 25. septembra. V sredo se je vršil prvi poskusni polet ve-lezrakoplova »Akron«. Polet je trajal nad štiri ure. Vodstvo vožnje je bilo poverjeno poveljniku Rosendahlu, bivšemu članu posadke pokončanega »Shenandoaha«. Kratka vožnja je potekla prav srečno. Zgraditelji in inže-njerji so z njo popolnoma zadovoljni. »Akron« je imel na poskusni vožnji na krovu 113 oseb.
tovhili trgih in naraVno tudi pri nas. Zgodilo se je, kar opisuje v svojem članku g. Nedeljkovič..Ko je padel tečaj francoske banke za 1800 frankov, je naravno, da so padli tudi naši državni papirji, ker smo pač tudi mi, kakor vse druge države, izpostavljeni spekulaciji. In vendar se dinar drži, kar dokazme, da tu ni nobene nevarnosti in da bo nftša valuta ostala Izven mednarodne spekulacije, seveda v kolikor bo povoljna naša trgovska bilanca in v kolikor bo uravnotežen naš proračun. Zato tudi padec tečajev naših vrednostnih papirjev, izzvan samo vsled mednarodne borzne spekulacije, prav nič ne pomeni, ker bodo izgu-
bili samo oni, ki od prevelikega strahu mečejo na trg svoje vrednostne papirje za vsako ceno, zaslužili pa bodo špekulanti, ki bodo te papirje za najnižje cene pokupili.
Res je: izgubili bomo nekaj stotin milijonov radi Hoovrovega moratorija, nekaj stotin milijonov pa radi »žitnega režima«. Vendar pa se bo izvedla znatna ptištednja v proračun, in ker bomo na drugi strani s 75% verjetnosti dobili francosko posojilo, bo ta morebitni primanjkljaj od prillčno ene milijarde Din uplival na naše gospodarsko živi enje samo v pravcu štednje, zmanjšanih investicij itd. Da se zaščitijo naši gospo-
darski interesi z vseh teh vidikov, so med drugim naše bartke in hranilnice sklenile, da izplačujejo vloge sanio v oni višini, ki jo določajo pravila zavoda in ki je naznačena v vsaki vložni knjižici, iz tega poskušajo razni zli duhovi zopet iz trte Izviti bajko o popolnem moratoriju in o nameri vlade, da bi se posl užila teh vlog naših malih hranilcev. Vse te bajke je že finančni niinister Gju-rič odločno zavrnil, in doižtlost vseh razumnikov med narodom je, da najodločneje nastopijo proti vsem takim govoricam in proti vsem ohitn, ki jih širijo.
Ne izgubljajmo glave, to mora biti na-nami« danes boli ko kedajl
Stran 2f.
fviui...vj* ~;.r
L C f 'v \' I 1!
Jutra
Likvidacija »Učiteljskega dru fctva za Maribor in bližnjo okolico*
Včeraj se je mariborsko mestno in okoliško učiteljstvo poslednjič zbralo svojemu skupnemu zborovanju. Uradniški zakon je namreč posegel tudi v delokrog učiteljskih društev, ki se morajo reorganizirati in formirati po srezih. ŠO' le Krčevina, Studenci, Pobrežje in Tezno — skupno blizu 30 učiteljev — od padejo torej od novega društva za me stne šole in se porazdele na društvi za desni in !evi breg. Zborovanje je zato bilo v znamenju slovesa po 13!etnem skupnem delovanju. Poročila %nkcijo-narjev so pokazala, da je društvo vedno visoko dvigalo prapor napredka, pa tu di narodno-obrambnega dela. Skupni in teresi mesta in okolice so družili tova riše, vendar jih bo bodoči Veliki Mlaribor privedel nedvomno zopet v društvo na zaj, če se že prej z uvedeno akcijo ne posreči pritegnitev okoliškega učitelj stva k novoustanovljenemu društvu za Maribor-mesto. Nova društvena uprava tega društva je bila sestavljena takoj na ustanovnem občnem zboru: preds. Ciril Hočevar, podpreds. Jožef Malenšek, od bornlki: Vizerieva, Černigojeva, Vomer Haberman, Lovše, Cvetko in Jordan. Že limo novemu društvu mnogo uspehov v prid mariborskemu šolstvu!
Faleš bo danes izročen sodišču
Priznal je tudi roparski napad na Pohorju.
Po zasliševanju na tukajšnji orožniški Staniči včeraj dopoldne je orožništvo Staniče na Pragerskem Faleša že dopoldne z vlakom zopet odpeljalo na Pragersko, da se z nadaljnjimi zasliševanji in poiz vedbami ugotovi še njegova krivda ali nekrivda pri nekaterih drugih zločinih, glede katerih je osumljen. Danes dopol dne so na Pragersko dospeli komandirji orožniških stanic Sv. Lovrenc na Pohorju, Slov. Bistrica in, Poljčane, v ko-jih okoil išu so bile izvršene razne vlom-ne tatvine. Faleš pa v tem pogledu vse zanika in zdi se, da res ne prihaja kot storilec v poštev.
Pač pa je priznal tekom današnjega dopoldneva, da je izvršil znani roparski napad na dve ženski na Pohorju, na učiteljico Hanželič iz Ruš in soprogo trgovca Lamprehta. Zaradi tega je bil že v preiskavi in tudi konfrontiran. Vendar pa ga ženske niso mogle prepoznati, in je bilo takrat postopanje ustavljeno ter Faleš iz preiskovalnega zapora izpuščen. Sedaj je tudi to dejanje priznal.
Ako se ne pojavijo v preiskavi kaki oovi momenti, bo Faleš danes popoldne oddan v preiskovalni zapor okrožnega sodišča v Mariboru. Tako bosta za mrežami sodnih zaporov dva izrazita zločinska tipa: Mohorko in Faleš.
Iz Poljčan
Pozna toča.
V torek je bilo nad Poljčanami m okolico kaj nenavadno vreme. Kakor v aprilu se je menjaval dež s solncem in obratno. Popoldne pa se je nenadoma vlila pravcata poletna ploha ter je bilo kot bi se utrgal oblak. Medtem je na več krajih padala tudi prav gosta toča, tako zlasti na Pečici nad Poljčanami. Pač pozna toča in redek pojav v tem tako hladnem jesenskem času.
Poroka.
V naši župni cerkvi zadnje čase že dolgo ni bilo nobene poroke. Pari so se hodili poročat večinoma v Maribor. V sredo pa sta se zveza a v poljčanski cerkvi za večno pekovski mojster g. Vinko Drobnjak in gdč. Eliza Doberšek, oba še zelo mlada. Nevesti je komaj 1,8 let. Istočasno sta slavila nevestina starša 251etnico svoje poroke. Še na mnoga leta in obilo sreče!
Dramatična šola.
V	nedeljo 27. t. m. ob pol 11. url bo v gledališču sestanek vseh gojencev, ki so se prijavili za dramatično šolo. Tam se bodo vpisa'i tudi še novi gojenci. Prijave se še vedno sprejemajo ustmeno ali pismeno pri J. Koviču, Gregorčičeva ul 26‘1
Mariborski in dnevni drobiš
General Živkovič preveden v rezervo.
Iz Beograda poročajo: Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 24. t. m. je bil na predlog ministra vojske in mornarice preveden v rezervo predsednik minis skega sveta, armijski general Peter Zivkovič.
Nov kontrolor mer v Mariboru.
Z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo je premeščen kontrolor mer Miroslav Puc iz Dubrovnika v Maribor k sreskemu načelstvu. Kontrolor mer Josip Hojkar pa je premeščen od sreskega načftbtva v Mariboru v Ljubljano.
Izgubljena listina.
Štefan Štefanič je izgubil domovinski list št. 390/1, izdan dne 9. aprila 1930 od sreskega načelstva Maribor desni breg. Proglaša ga neveljavnim.
Pouk na obrtni nadaljevalni šoli v Mariboru
se začne v nedeljo, dne 4. oktobra, ob 8. uri zjutraj. Vajenci in vajenke, ki so se že vpisali, naj pridejo po,pridelilne listke na mestno načelstvo pričenši v nedeljo, dne 27. septembra.
Popoln lunin mrk bo v soboto, 26. t. m. zvečer, viden pa bo naravno le v primeru lepega vremena.
Hišnim posestnikom v Mariboru in okolici.
Dne 10. in 11. oktobra 1931. 1.1. bo v Zagrebu VI. kongres Glavnega saveza društev hišnih posestnikov kraljevine Jugoslavije. Vabimo hišne posestnike v Mariboru in okolici, da se tega kongresa čim Številneje udeleže. Ugodnosti: Polovična vožnja, prosto stanovanje. Prijave najpozneje do pondeljka 28. t. m. v društveni pisarni, Gregorčičeva ul. št. 8. Odbor.
Požar v Dobrenjah.
Včeraj popoldne okrog 14. je izbruhnil — baje vsled slabega dimnika — ogenj pri posestniku Matiji Kodriču v Dobrenjah št. 2 pri Pesnici. Stanovanjska hiša je pogorela, tudi gospodarsko poslopje, le notranjost hlevov z živino vred so re šili. Mariborsko gasilno društvo je ogenj omejilo in se krog 17. vrnilo v svojo ma-tioo. Škoda je cenjena na krog 30.000 Din.
Dar min. predsednika za stradajoče prebivalstvo.
Predsednik min. sveta, general v rezervi Peter Živkovič je poslal glavnemu odboru Rdečega križa v Beogradu pis-smo, v katerem sporoča, da odstopu glavnemu odboru Rdečega križa svojo enomesečno plačo z vsemi dokladami v znesku 16 034 Din Vsoto bo izplačal v treh obrokih, počenši z oktobrom. Denar se bo potem razdeli' med stradajoče prebivalstvo.
Velik oratorij »Samson« bodo izvajali naši najboljši solisti-umet-niki, močan mešan zbor in pomnožen orkester Nar. železničarskega glasbenega društva Sloige iz Ljubjane v unionski dvorani v soboto, dne 3. oktobra ob 20. uri. Oratorij »Samson« sam na sebi je de’o iz zrele dobe Handlovega delovanja (leta 1741 in pričuje o silni moči n.egovega muzikalnega izražanja. Dejanje silne napetosti od pričetka do kraja ima v glasbi še potenciran izraz, ki pusti v slehernem, ki ga posluša, mogočen vtis. Nihče naj ne zamudi te redke prilike, poslušati to veličastno zgodovinsko delo mojstra komponista Handla.
Prava senzacija za Maribor e cirkus Fischer, ki tabori pri Magda-enskem parku. Splošno predvladuje mnenje, da je cirkus Fischer mnogo bolj interesanten kakor cirkus, ki je pred kratkim gostoval v Mariboru. Pravo čudo je slon Jenny, ki predstavlja višek živalske dresure. Tudi levi in medvedi so zelo dobro izučeni in predvajajo prav Čedne stvari. Umetniški program, ki obsega vratolomne produkcije na vrvi, tra-pecu Itd. je skrbno izbran. Večinoma predvajajo akrobati popolnoma nove produkcije, ki jih v Mariboru še nismo videli. Živalski oddelek cirkusa je zelo poučen in je odprt dnevno od 10. dopoldne do 19. zvečer. Včerajšnja večerna predstava ni bila tako dobro obiskana, kakor premijera. Morda je temu krivo ■sedan e hladno vreme? V ostalem pa nudi cirkus priietno večerno zabavo In obiskovalec cirkusa odnese sigurno prav lepe vtise
Samo še jutri jc čas za reklamacije glede volilnih imenikov. Vsakdo naj stopi na svoje županstvo (v Mariboru v Konskripcijski urad na Slomškovem trgu) in pogleda v imeniku, če je vpisan. Ako ni, naj izvrši takoj na zapisnik reklamacijo na način, kakor smo to že opisali. Seveda si mora za ta slučaj oskrbeti krstni list, domovnico in potrdilo o šestmesečnem bivanju v občini.
Film o raku.
Sinočnjo prvo predstavo je obiskalo iepo število ljudi, ki se zanimajo za akutne probleme našega zdravstva. Uvodno temeljito predavanje g. primarija dr. Černiča je želo obilo odobravanja. Film sam uprav Šolsko-nazorno slika problem te poleg jetike najnevarnejše napadalke človeštva. Danes pop. ob pol 15. in pol 17. ste šolski predstavi, zvečer ob 19. pa je splošna predstava. Film bo predvajan tudi še jutri v soboto in v nedeljo.
Požar v Vrazovi ulici.
Sinoči krog polnoči so pasanti skozi Vrazovo ulico zapazili, da se je valil dim iz kleti hiše št. 2. Poklicani stražnik je pozval hišnika, s katerim sta ugotovila, da je gorela žagovina, ki je bila pod oknom na kletnem hodniku. Nastavila sta cev na vodovodno pipo in ogenj domala pogasila, tako da so gasilci, ki so tudi bili takoj na mestu, imeli le še malo posla. Žagovina je bila tik dimnika in se je vnela od vročine v njem, ker se je čez dan kurilo v peči pralnice na drugi strani dimnika.
Milijon čaka na Vas!
Se nekaj siečk četrt nk in pjlovičk je na razpol; go neigralcem v
upravi , Jutra" In „ Veternika"
▼ Mariboru, Aleksandrova cesta 13.
Čehom v Mariboru.
Češki klub priredi v nede',o, 27. t. m., kakor preteklo leto izlet k Sv. Venčeslu pri Slov. Bistrici. Odhod z vlakom zjutraj ob 5. uri 20 min. Rojaki, pridite v polnem številu! Odbor.
Privatni nameščenci!
Jutri, v soboto ob 20. uri bo v mali dvorani Narodnega doma ustanovni občni zbor Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru. Na njem bodo tudi zanimiva poročila o poslovanju naših socialnih zavodov po predstavnikih teh institucij. Privatni nameščenci, na vas e ležeče, da bomo v stanovskem pokretu močna nezlomljiva organizacija, ki mora posebno v današnjih težkih dneh le koristiti slehernemu nameščencu. Zato pridite polnoštevilno in pristopite v društvo. — Odbor.
Ribji trg.
Danes so se na mariborskem ribjem trgu prodajale sardelice po Din 18, tune pa po Din 36 za kg. Ribji lov je, kakor poročajo dalmatinski listi, letos za polovico manjši od lanskega.
Gledališki popusti ukinjeni.
P. n. gledališko občinstvo se opozarja, da bodo 'etos ukinjeni vsi popusti. To je storilo tudi ljubljansko gledališče. Mariborski gledališki abonma je itak zelo poceni in je večina sedežev v abonmaju celo cenejših kakor so kinomatografski prostori. Gledališki interesenti se zato opozairjajo rta abonma, ki se zanj lahko še priglasijo.
Potrjena smrtna obsodba morilcev Tonija Schlegla.
Včeraj krog poldneva je bilo Matiji Soldinu, Marku Hraniloviču in ostalim zaradi umora novinarja Tonija Sch'egla ter drugih zločinskih podvigov obsojenim prečitano rešenje kasacijskega sodišča povodom vložene revizije proti obsodbi. Kasacijsko sodišče je obsodbo v celoti potrdilo. Marko Hranilovič in Matija Soldin sta obsojena na smrt. Kasacijsko sodišče je doneslo rešenje, da se ima smrtna kazen izvršiti.
Stalež v splošni bolnici 24. septembra.
V	mariborski splošni bolnici je bilo vseh bolnikov 388, infekcijonijskih bolnikov pa 19.
Tatvine.
Z dvorišča hiše št. 4 v Kopitarjevi ulici je bila ukradena železna peč, vredna krog 50 Din. — Trgovcu Jos. Kudišu pa je nekdo iz veže hiše št. 21 v Frančiškanski ulici izmaknil kolo, vredno 2000 Din.
Kolesarski karambol.
Davi ob 6.45 sta na vogalu Tattenba-chove in Vetrinjske ulice zadela drug ob drugega slikarski pomočnik Ludvik Zadravec in viničar Fr, Perko iz Kamnice. Oba sta padla, vendar sta ostala brez poškodb. Pač pa je zvito Zadravčevo kolo. Perko je priznal, da je kriv karam-bola, ker je vozil nepravilno, in je obljubil plačati odškodnino za kolo.
Nezgoda.
24. t. m. predpoldne je bil prepeljan v mariborsko bolnico 61etni Janez Klinc, sin delavca iz Podove. Padel je z voza in si zlomil levo nogo nad gležnjem.
Optimist pride tudi danes naprej.
On ne bo Čakal brez dela in tožH čez slabe čase. Naporno bo delal in z zaupanjem zrl v bodočnost. Pri tem mu pomaga dobra zrnata kava, Meinl-ova kava, ki jači moč telesa in duha in prepreči slabo razpoloženje.
Še nekaj igralcev državne razredne loterije pri upravi Ju. tra in Večernika v Mariboru, Aleksan-drova cesta 13 ni zamenjalo svojih srečk. Žrebanje se Je pričelo že danes, vsled česar prosimo, da se jih čimpreje obnovi, ker jih bomo sicer prodali drugim interesentom.
Kuharski tečaj.
Na zavodu »Vesna« v Mariboru se začne 1. oktobra lOtedenski dopoldanski kuharski tečaj za dobro meščansko kuhinjo. Prijave sprejema ravnateljstvo dnevno od 10. do 11. ure.
Pevsko društvo »Lira« v Radvanju
priredi v soboto, dne 26. septembra 1931 ob pol 20. uri pri gostilni Lobnik v Sp. Radvanju marijonetno gledališče ter vpri-zori novo krasno igro »Sv. Genovefa« v 6 dejanjih.
Danes
Petek
!!.Svengali !!
kavarna
Vozne olajšave
Sremski Karlovci, izložba vina in sadja,
27.	in 29. septembra, 50% popust pri povratku.
Solun, sejem od 16. do 30. septembra, 50% znižana vožnja pri povratku pri nas, v Grški polovična vožnja, legitimacija Din 70.—, vizum gratis.
Pariz, mednarodna kolonijalna izložba do koncem oktobra, 33% znižana vožnja, globoko znižani vizum, legitimacija Din 60.—.
Rim, umetniška izložba, 1. oktobra do 20. decembra, polovična vožnja v Italiji.
Milano, radio izložba, 8. do 18. oktobra, 30% znižana vožnja v Italiji. Italijanska kopališča do 31. oktobra polovična vožnja v Italiji po šestdnevnem bivanju.
Milvvaukee — Amerika, internacijonalnl zdravniški kongres od 19. do 23. okt., spoznanje krajev: Švica, Pariz (kolonijalna izložba), Cherbourg, Newyork Chicago, Niagarski slapov* itd.
Vse nadaljne informacije se dobijo v prometni pisarni »Putnik« (Tourist Office), Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 2122.
Koliko smo plačal! na trošarinah In taksah v avgustu?
Glasom pregleda, izdanega od mini-strstva financ, je bilo plačane v avgustu trošarine 72,640.724.77 Din (v proračti' mi predvideno 66,916.666.66, lani v istem mesecu vplačano 66,702.270.64 Din). SplO' šnih taks je bilo plačanih v avgustu 70,078.255.84 Din (v proračunu predvi' denih 78,548.433.33 Din, lani v istem tn®' secu plačanih 75,819.789.94 Din). Voza* rinske takse je bilo plačane letos v avgustu 25,716.006.18, lani v avgustu Pa 25,566.288.99 Din.
Čitajte
..VEČERNI K"
o	t V., C::.z lo. i: JI.
Oiluil a
Kejžarjeu uečer
Vabilu Dramatičnega društva, tega najpomembnejšega kulturnega deteta Ivana Kejžarja, ki je s'avil nedavno svojo Šestdesetletnico, da se jubilantu priredi časten večer, se je odzvalo lepo število narodnega občinstva iz Maribora in iz province, vendar smo pogrešali marsikoga zlasti od njegovih ožjih stanovskih kolegov. Prišli so zastopniki oblasti (zastopnik okrožnega inšpektorja dr. Poljanec in sreski načelnik Makar), mestne frbčine (dr. Lipold in dr. Strmšek), So-folstva (dr. Pivko), Narodne Odbrane (predsednik sreskega odbora prof. Kenda), ženskih organizacij (gospa Maistrova in druge), narodnih železničarjev (predsednik obl. odbora Rotar in predsednik marib. podružnice Tumpej), Zveze kulturnih društev (predsednik Špindler), šolstva in Glasbene Matice (ravnatelj dr. Tominšek), Narodnega gledališča (upravnik dr. Brenčič), Ciril-Metodove družbe (predsednik dr. Lašič), trgovstva (Pinter, Weixl itd.) in še mnogo drugega občinstva. Dr. Pivko je orisal zlasti jubilantovo delo za razvoj slovenskega gledališča v Mariboru, dočim so zastopniki gori navedenih organizacij podčrtali njegovo vsestransko žilavo udejstvovanje v javnem živli&nlu, ki tudi danes Še ni popustilo. Prišlo je tudi več brzojavnih in pismenih čestitk od raznih strani, med drugim od pomočnika bana g. dr. Pirkmajerja in od starega narodnega borca v Celju dr. Jure Hrašavca. Za zabavni del prijetnega večera sta skrbela pevski zbor in pa godba »Drave«. Na pobudo predsednika moške podružnice CMD se :e zbralo med gosti za družbo 1001 Din. kar je gotovo najprimernejše počaščenje jubilanta.
Zborovanje pekovske zadruge
Včeraj popoldne ob 15. se je pri Emeršiču vršilo zborovanje zadruge pekov pod vodstvom načelnika g. Horvata. Zanimanj med peki za akutna sodobna vprašanja pekovske obrti je — kakor je pokazala mnogoštevilna udeležba — zelo veliko. G. načelniku je uvodoma poročal o pohodu deputačije mariborske zadruge v Beograd, kjer je skušala priti
Jtudi do ministra samega. To se ji ni posrečilo, šef n:egovega kabineta pa je de-putaciji obljubil, da bo vlada uvaževala utemeljene pritožbe proti naredbi o krušnih cenah, ki ne računa z velikimi prevoznimi stroški za moko iz Banata v Slovenijo, in jo bo primerno modificirala. Po nadaljnjem poročilu g. načelnika'
0 težkem položaju pekovske obrti je predložil zborovalcem željo nekaterih
»članov, naj bi se vočigled težki krizi, ki
"je zagrabila pekovsko obrt, odpovedala pomočnikom kolektivna pogodba. Nekateri č'ani so utemeljevali nujno potrebo odpovedi, češ da je v interesu i mojstrov
1 pomočnikov, dočim so drugi — zastopnik Delavske pekarne Rakuša in pek. mo ster Koren — zastopali stališče, da sedanji trenutek nikakor ni primeren za takšne radikalne operacije. Ko je g. Rakuša še pojasnil, da je tudi Zveza pekovskih pomočnikov sama brzo:avno intervenirala za revizijo naredbe o krušnih cenah, so zborovalci z veliko večino sprejeli predlog, da se vprašan'e ko’ek-tivne pogodbe odgodi za nekaj. tednov,-dokler se ne bo videlo, kaj bo vlada ukrenila. — Sledila so šc nekatera interna zadružna vprašanja.
WilMns vendar hoče pod vodo na severni tečaj?
Kakor smo poročali, je podmornica »Nautilus« po ponesrečenem poskusu, da bi pod vodo in 'edom dospela na severni tečajv dne 20. t. m. dospela v pristanišče Bergen. Povel nik .podmornice Wil-kins pa vkljub neuspehu še ni opustil svoje , namere, da prodre s podmornico do severnega tečaja, vendar za enkrat Še noče izdati ničesar o svojih načrtih.
Udušeno ognjeno morje v Moreniju.
Minulo Soboto je petrolejski požar v Moreni v Rumuniji bi! slučajno udušen po dve in polletnem trajanju. Zrušilo Se je žrelo (krater) in ženila je požar udu-®>la. Na več mestih so se pojavili iz jemlje plini. Vojska Čuva ves kraj, ker j® nevarnost, da bi kdo zažgal pline, kar bilo katastrofalno za celo okolico.
Devet let v haremu
KAJ PRIPOVEDUJE BIVŠA HANUMA TURŠKEGA SULTANA.
Sotrudniku nekega madžarskega magazina v Budimpešti se je posrečilo dobiti jako zanimive podatke o haremskem žjv ljenju na dvoru bivšega turškega sultana. Dala mu jih je neke 35letna ženska, ki je preživela devet let v oblasti sultanove ljubezni. Ta ženska, s krstnim imenom Gizela, je visoka rjavka in je govorila s tihim glasom. To ji je ostalo še izza bivanja v haremu, kjer se je moralo vedno tiho govoriti.
Si n je imel v svojem haremu vsega skupaj 237 žen. Vsaka od njih je imela svojo številko im posebno ime, ki ga ji je bil vzdel padišah ali agasi, glavni nadzornik sultanovih dvorov. Harem je sestajal iz velikanskih salonov, spalnic in ogromnega cvetnega vrta. Sredi njega ;e stal paviljon, ki je bil najrazkošnejše o-premljen. Vanj se je umaknil sultan vselej, kadar je hotel preživeti urico neskaljene ljubezni s katero izmed svojih 237 žen in ljubic.
V	haremu je vladala vzorna disciplina. Sultanove žene so morale vstajati, obedovati in večerjati ob določenem času. Samo v pogledu dfela so bile proste ih so delale lahko kar se jim je ljubilo. Večinoma so posedale in ubijale čas z brezposelnostjo. Pač pa je sultan njim na čast prirejal zabave in predstave. Te so bile sestaven del njih življenja.
Cisto napačno je misliti, da so bile hamime ovirane v svobodi. Kretale so se lahko kolikor sfe jim je zljubilo. Smele so celo v mesto, kjer so sl lahko kupile potrebščine za haremsko življenje. Vsaka sultanova žena je preemala stalno plačo. Za vsak izhod iz harema pa je bilo potrebno dovoljenje sultanovega nadzornika. Ta je imel zopet evnuhe, ki so rim javili vsako stvar. Na ta način so imeli harem v Oblasti.
Vsaka haremska žena je imela svojo
številko, ki se je določila po sultanovi želji. Najljubša sultanija je imela številko 1. Časih se je zgodilo, da je sultan na vrat na nos odredil, da se mora številka katere žene spremeniti. Mnoge, ki so bile v začetku zapostavljene, so na ta način kmalu prišle naprej. Tiste, ki so imele manjšo številko, so bile seveda med prvimi. Čim višja je bila številka hanume, tem bolj daleč je bila sultanova milost od nje.
Hanume niso bile vse enako oblečene. Tiste, ki jih je imel sultan posebno rad in so se imenovale favoritke, so imele vsega na prebitek. Njih obleke so bile najlepše in najdražje. Tudi njih nakit je bil najdragocenejši, knjige, ki so jih dobivale za čitanje, pa najlepše.
Hanuma, ki je pripovedovala to dopisniku madžarskega magazina, je imela številko 178. Potemtakem je imela le redko priliko, da se je srečala s sultanom. Ker pa je bila živahna in se je znala izkazati na prireditvah, se je vendar zrinila precej v ospredje. V haremu je preživela devet let. Ostala je v njem, dokler ga niso razpustili.
Hanume tudi niso do konca svojega življenja ostale v haremu. Ko so dosegle neko mero let, so jih odpustili. Dali so pa vsaki neko vsoto denarja kot odpravnino in je smela odnesti s seboj tudi svoj nakit in toalete, seveda, če jih ji že prej niso vzele tovarišice. Harem je bil namreč vedno kotišče spletk in se je bilo v njem težko vzdržati spričo večnih intrig.
Favoritke, ki so uživale posebno sultanovo naklonjenost, so kajpada bile vredne vsega zavidanja. One so tudi bogatel na račun drugih, ki jim je bilo življenje grenko ki niso skoro nikoli imele prilike, da bi prosile sultana za milost, ki jih je tako poredkoma obsijala.
Sovjetska filozofija
V vestniku »Ruska misel«, ki izhaja v Bonnu, označuje W. Sesemann današnjo v.ogo filozofije v ruskem duhovnem življenju takole:
V sovjetski Rusiji se dandanec filozofira čisto dmgače kakor v Evropi. Teoretično mišljenje je tam v neposrednem stilu z aktualnimi vprašanji praktičnega življenja. Vsaka stvar je omejena samo na*razredni boj in na kolektevistično pre obrazbo socialnega življenja. V Rusiji ne gre danes za znanstveno raziskovanje predmeta, ki se ga lotijo strokovnjaki, a;rpak za utemeljitev praktično učinkovitega, zgodovinskemu trenutku odgovarjajočega življenskega in svetovnega nazora. Bo iševiki postopajo v tem pogledu zelo strogo. '	■	;
Zabranjeno je vsakršno majanje na temeljih marksizma, ki je za današnje mogotce v Rusiji nedctukl iva dogma. Vse č'ene marksističnega evangelija je treba piavilno tolmačiti, t-o se pravi, jih spravljati v zvezo z življenjem’in s pozitivnim z:ianjem o življenju. Na ta način se teore tično ruzmišljane že vnaprej ubije. V Ru-š!:f je danes v-tem pogiedu nekako tako kakor je bilo v srednjem veku. ko so se vršili cerkveni koncili, na katerih se je ustvarjala krščanska dgomat'ka.
Kljub vsemu pa velja imeti na umu, da v Rusiji nanovo oživlja zaniman e za filozofijo. Uspehi dia'ektičnega materializma se ne dado pojačati z nobenimi ukazi od zgoraj. Lahko bi rekli, da nastaja v sedanjih ruskih razmerah nekakšna obnova heselianstva. Ljudje zelo povprašujejo po resnih filozofskih kn igah. iz česar sklepajo, da-jih vulgarni materializem ni mogel povsem zadovoljiti.
Nad poldrugi mill)6n telovadcev in športnikov v ČSR.
Glasom statistike, objavljene za 1. 1930, je v telovadmh in športnih društvih Češkoslovaške organiziranih	l,.1599.941
oseb, tore i krog .10% vsega prebivalstva. Od tega števila odpade na češkoslovaškega Soko!a 629.136, na vsesportni odsek 210.000, na dve nemški telovadni zvezi 366.673. na češkoslovaško socialnodemokratsko telovadno zvezo 109.085, na krščanslto-socijaino pa 103.411 članov. razne manjše organizacije šteiejo ostalo.
Glavna vinarska zadruga za Jugoslavijo
je bila pred kratkim ustanovljena v Beogradu. Pristopilo je doslej k njej že nad 5U pokrajinskih in krajevnih vinarskih zadrug. Namen zadruge je, vinarstvo v Jugoslaviji čimbolj poenotiti in ga pospeševati po najnovejših izkušnjah, pridobljenih v najbolj naprednih vinogradniških zemljah. Predsednik nove centrale organizacije je Mihajlo Stojič iz Arangelovca, ki je bil svoj čas tudi poslanec. Stojič ;e bil dolga leta predsednik vinarske zadruge v Banji pri Aran-gjelovcu, ki jo je silno dvignil. Kleti te zadruge, ki leže dva nadstropja globoko v zemlji, imajo ogromen obseg in se kietarstvo v njih vodi po docela modernih načelih. V kleteh so poleg ogromnih .starih sodov tudi že sodi najnovejše francoske tipe iz stekla. Tudi je v teh kleteh sod iz 17. stoletja, ki je bil last ustanovitelja dinastije Karagjorgjevičev, pradeda sedanjega kralja. Sod še danes uporabljajo.
Češkoslovaška kolonialna družba
Češkoslovaško ministrstvo za socialno skrbstvo je pravkar odobrilo pravilnik za preustroj izseljevanja čeških državljanov. Načrt je bil napravljen v sporazumu s češkoslovaškim institutom za emigracijo in predvideva ustanovitev čsl. kolonialne družbe, ki bo delala pod nadzorstvom državnih oblasti. Družba bo organizirala izseljevanje iz države in bo nudila pomoč kolonistom v vseli potrebnih primerih. Seveda bo v stalni zvezi z domovino ter bo skrbela zlasti za to, da ne bo propadal denar čeških naseljencev v tujini.
Inženjerji z diplomo in brez diplome
Pišejo nam: Večrat se Čita v časopisju, da je X. Y. absolviral Študije na tehniki, Mitweida, Frankenhausen, Oldenburg, Schaffhausen itd. in postal inženjer, celo diplomiran inežnjer. Tudi absolventi enoletnih kurzev obrtnih šol, (tekstilne stroke) se izdajajo za inženjerje. V imenu mariborskih visokošolcev pa hočem javnost obvestiti, da akademski naslov inženirja ne pripada marsikomu, ki si ga po krivici lasti. Za dosego akademske-, ga naslova inženjer je potrebna matura srednje šole, kajti le na podlagi maturitetnega spričevala se lahko inskribira na tehnično visoko šolo. Študij na tehniki traja 4—5 let. V nobenem primeru pa ne more študent, tudi če ima maturo sred. šole z absolviranim tehničnim kurzem, postati inženjer. V Nemčiji je to mogoče,. zato pa javnost dobro razlikuje in-žejijerja . od diplomiranega inženirja. Prvi je človek, ki je dovršil tehnični kurz, drugi pa človek z akademsko izobrazbo (Tehnično visoko šolo). Ker je pr; nas inženirski naslov zakonito zaščiten in pomeni pri nas inženjer toliko, kolikor v Nemčiji diplomirani inženjer, opozarjamo javnost, da tem gospodom, ki so dobili naslov inženjerja na gori navedenih šolah, ta naslov ne pripada.
Mednarodni šahovski turnir na Bledu
V	četrtek se je odigralo na Bledu 24. kolo mednarodnega šahovskega turnirja.
Vidmar je igral proti Niemcoviču indijsko igro, ki se je po 27 potezah končal remis.
Astaloš in Pirc sta remizirala že po 17 potezah. Bila sta precej trudna od prejšnjih naporov.
Stoltz in jBogoljubov sta igrala damski gambit. Partija je bila precej kratka1. V 17. potezi sta mojstra zamenjala dami, pet potez pozneje sta remizirala.
Aljehin in Maroczy sta igrala damski gambit. Zmagal je Aljehin, in sicer po
28.	potezi.
Tartako\ver in Flohr sta igrala zapleteno partijo. Flohr se je močno branil. Tartakower je med igro ponudil Flohru remis, ki ga je pa Flohr odklonil. Nato je Tartakower lepo odbil Flohrov napad, izsilil zamenjavo dam ter zmagal v končnici v 52. potezi.
Igra Spielmann-Colle je bila prekinjena zvečer ob 19. uri.
Takisto sta prekinila zvečer igro Ko-stic in Kashdan. Ta igra bo najbrže predmet razprave šahovskega razsodišča. Kashdan se je namreč pritožil proti načinu igranja Kostiča.
Stanje po 24. kolu je sledeče:
Aljehin 19 in pol, Bogoljubov 13 (1), Vidmar 13, Kashdan 12 in pol (1), Nletn-covič, Spiehriann 12 in pol, Stoltz 12, F'dhr, Maroczy 11 in pol, Kostič 11 (2), Tartakower 11, Astaloš 9 in pol, Colle 8 (J), Pirc 8. Vidmar je zdaj na tretjem mestu.
Šport
Obisk srednjih šol
narašča — kakor pri nas — tudi na Slovaškem. Lani se je vpisalo v prve razrede srednjih šol na Slovaškem 3445 u-čencev, letos pa že 5528, torej skoro 30% več. Značilno pa je, da je večji prirastek zaznamovati iz madžarskih nego >z slovaških rodbin. Dokaz, da so Madžari na Slovaškem gospodarsko dobro situirani.
Srednjeevropski pokal.
Včeraj se je vršila na Dunaju druga tekma med Vienno in SC Roma. Zmagala je Vienna s 3:1 (3:0). S to zmago pride Vienna v finale tekmovanja za srednjeevropski pokaj.
SK Svoboda, nogometni odsek.
V petek, dne 25. t. m. igralski sestanek, ki je obvezen za vse člane. Dnevni red je zelo važen. Točnost Načelnik.
Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno.
Delegirajo se za 27,. t- m. sledeči gg. Midniki: SK Rapid:ISSK Maribor rez. g. Nemec: SK Mura:SK Železničar rez. g. Bergant, SK Svoboda (Ljubljana) :SK Železničar g. Ochs iz Celja.
Ogromen meteor.
V bližini Chalonsa so nedavno našli drobce ogromnega meteorja, ki je moral pasti na zemljo v drugu polovici pro-šlega meseca med neko nevihto. Strokovnjaki sodijo, da je moral meteor, od katerega izvirajo kosci, tehtati najmanj 6000 kg. Drobci so namreč bili raztrese* ni čez površino 20.000 četvornih metrov
Stran '4.
Mariborski VECFRNIK Jufra
VMarlboru, dne 25. IX. 193!.
Dr. O. Ilaunig.
:"Dva soseda
Povest iz pret&klega stoletja.
»Pa ima Kodrič tudi resno voljo?«, vpraša Cestnik z nekako dvomljivim naglasom.
»O popolnoma mu verjamem, kar je zadnjič obljubil,« odvrne hitro Rozika, »samo ena stvar je, ljubi oče.«
»In ta je,« vpraša Cestnik nekako v zadregi.
»Treba bo napraviti opravo, saj to moram imeti. Praznih rok tudi ne morem priti h njemu,« meni Rozika ter gleda očeta v obraz, ki se je trenutno nagubančil.
»Res je res, mhm,« reče Cestnik čez neka« časa ter se popraska za ušesi. »Seveda, če te poroči adjunkt, bo hotel tudi imeti nekaj everaka, saj ti uradniki drugega tako nimajo kakor piačo.«
»Zato pa prosim lepo, oče, pomagajte mi, saj nikdar ne bom imela tako lepe prilike za možitev in k temu še tako imenitnega ženina.«
»No da, vse mi je prav, samo veš, sedaj ne bom mogel dosti odmakniti, veliko je bilo izdatkov v zadnjem 8®su, pa nobenih dohodkov.«
»Oh, oče, da le nekaj date, bo že dobro, pozneje se pa že še kaj dobi.«
»Upajmo,« pritrdi Cestnik, pa kdaj se. misliš mo-žiti?«
»Prej ko mogoče, saj veste, da leta minevajo. Priložnost je tu, mogoče bi se pozneje utegnil premisliti.«
»To naredi po svojem, zgovorita se sama, nekaj bom že pomagal.«
»Hvala, ljubi oče,« reče Rozika ter gleda vsa vese-'la za očetom, ki je šel v sadonosnik.
Cestnik je premišljeval o celi zadevi ter prišel nazadnje do zaključka, da je čisto prav, da Se Rozika poroči. Ženin mu je bil seveda nad vse všeč, posebno, ker je bil uradnik in je vedel, da bo njegova hči preskrbljena. Nekaj dote bo že spravil skupaj, če nazadnje ni drugače, bo najel kje kakšno posojilo, saj ga v mestu dobi pri zavodu, ki gre na roko vsem,.ki so zavzeti za nemško stvar. Tako je glede edine hčerč brez skrbi, če bo gostilna dobro šla, vzame kako natakarico, da ob enem pomaga gospodinji v kuhinji.
In nazadnje je tudi prav, da se poroči prej ko mogoče, kajti če se nekaj žve, kako je bilo v Gradcu, bi Sl adjunkt Kodri6 Se premislil, zato pa naj jo le vzame, Čim prej, tem boljše.
Tako je modroval Cestnik ter si od samega veselja mel roke. Tisti dan tudi ni bil nič več siten, da celo prav dobre voljfe.
Rozika je bila vsa srečna, saj čemerni oče je bil danes ves spremenjen. Rešena bo teh obrazov in postajanja po gostilni, ne bo več Izpostavljena nesramnim Šalam pijancev, sedaj postane tudi ona gospa ter bo enaka drugim gospem uradnikov, saj Kodrič, ki je bistra glava, doseže še mesto davkarja in prezirljivo bo lahko gledala na druge tovariSice, ki se bodo morale truditi, da morejo shajati.
Hitro je spisala pisemce ter ga dala šolarju, da ga je nesel v trg na pošto; v rajem je sporočila adjunktu Kodriču dan, kraj in uro sestanka, da se domenita nekaj važnega.
In kakor je pisala, tako se je zgodilo. Drugi dan popoldne je prišel adiiunkt k Cestnlkovim. Da bi ga ne videli morebitni drugi gostje, Je pripravila Rozika zanj prostor v posebni sobi. Vsa srečna je sporočila svojemu
Mirku, kaj ji je rekel oče in mu povedala, da ni sedaj še prej privežejo dušo s požirkom prijetno duhteče sli-nobene ovire, za poroko.	vovke. Ker je bil lep dan ter pravo vreme za lov, je bilo
Adjunkt Kodrič de sicer gledal, kako pride vse tako tudi razpoloženje med lovci temu primerno, posebno ker naglo, saj bi bil vendar rad še malo prost, da bi užival so vedeli, da jih čaka zvečer dobra večerja in tudi vina tiste vesele ure, po katerih človek v zakonskem stanti ne bo manjkalo, da se jim razvežejo jeziki pri pripove-zastonj hrepeni. Toda ker je že rekel eno, mora reči dovan u resničnih, še bolj pa zlaganih lovskih dogodb, tudi drugo. Hotel je še sicer uveljavljati, da ima še to pri čemur se je najbolj odlikoval lovec Ramovšak iz in ono urediti in je še -vedno čas, toda Rozika je znala občine Spodnje Dobovčine in se je toliko nalagal svojim tako spretno izpodbiti vse te pomisleke, da nazadnje ni tovarišem, da nazadnje sam ni vedel, kaj je resnice na vedel ničesar reči kakor to, da se popolnoma strinja z vsem.
vsem, kar želi Rozika.	Da	je	pri tem zabaval vso družbo, je razumevnO,
In tako je v svoji prebrisanosti privezala adjunkta zato pa je bil tudi povabljen na vsak lov, a tudi ne za* nase. Slučajno je prišla še mati, pozneje se je prikazal stonj, ker je zadel vedno, kadar je streljal, tako da so tudi Cestnik. Če bi adjunkt tedaj malo bolj premišljeval, se zajci že nekako ogibali tega nevarnega strelca. Ali bi bil moral priti na to, da prihod staršev Hi. bil slučajen, so to slutili ali pa je bilo le slučajno, Ramovšek še sam ampak od Rozike pripravljen. Vsa vesela jima je pove- ni mogel dognati..
dala, da jo je adjunkt Kodrič zasnubil in se hoče ž njo Reči se pa mora, da je bil Ramovšak v' resnici lo* v kratkem omožiti.	vec z dušo in telesom.	Že kot mladega fanta ga je kat
Le-ta si je moral sicer	na	tihem	reči,	da	je	bila	skrbelo, če je videl na	paši skakljati kakega zajčka po
stvar malo drugače, toda vpričo staršev .ni mogel več polju ali pa bežati ljubko srno po Šumi; in če je videl ugovarjati, posebno, ko ga je Rozika, ki je bila danes zleteti kito jerebic, je krilil z rokami kakor bi jih hotel posebno dražestna in okusno napravljena, pogledala prositi, naj ga počakajo, najrajši pa bi bil zletel z njimi, tako milo ter proseče, da mu je docela zmešalo pamet in Ko je dobil pozneje dovoljenje loviti s puško v svojem se	je udal v svojo usodo.	lovišču, je nastopila za	vso rverkio nevarna doba. No*
Tisti večer se je slavila	zaroka.	V	kratkem	so	bili	bena žival ni bila več	varna pred njim. Tudi nobeno
ocvrti piščanci na mizi, -t- storili so smtt že zjutraj za- vreme ga ni ostrašilo; če je še tko lil dež, je šel s puško, radi današnje zaroke — in vina je tudi bilo dosti, da je če je bil kam vabljen in stal na svotiem mestu, da je bil nazadnje danes srečni adjunkt pozabil, da bo,kmalu za- moker kakor miš ter se je zvečer sušil ob peči svojega prt v kletko, iz katere ni več izhoda.	gostitelja in pravil, kako je bilo krasno.
Z Roziko sta se bila dogovorila še to in ono. Ženin	Nič mu ni storilo, če je pri zalezovanju divjih rac
je obljubil, da	odpotuje v kratkem	ter sporoči	starišem	padel pozimi v potok ter se pošteno skopal.	Hitro	je
svoj naklep in	prinese tudi zaročni	prstan, kar	storiti je	bežal domu, se preoblekel ter šel dalje lovit,
seve tudi Rozika vsa vzhičena obljubila.	In če mu je bilo včasih le prevroče, in je moral
Bilo je že	pozno v noči, ko se	je adjunkt	poslovil,	sneti klobuk, ki je bil okrašen e repom divjega	račjaka,
Ni dolgo trajalo, pase je o tem	razvedelo	po vsem	tedaj je seve slišal iz ust tega in onega lovca	pikro	o-
trgu. Posebno pa nežni ženski spbl je govoril,	da	se	je	pazko, da bo dodeljen y bodoči	vojski	bateriji	žarome«
Kodrič zaročil.	tov. Ramovšak pa, ki je razumel	vsako	Šalo, je	šel takoj
»O, kako ga je škoda,« je nehote vzdihnila hčerka k studencu ter si vlil mrzle vode na precejšno plešo, okrajnega sodnika, »tako vrl človek, pa si vzame tako češ, lasje bodo tačas že pognali, Če bo pridno zamakal, dekle, ki še ne ve, kam bi pogledala, če pride v družbo.« potem pa bo te vojaške dodelitve oproščen.
»Naj le vzame tisto nališpano šemo,« rekla je Ci- Prenesel je tudi, da ga je vgriznila vidra, katero je lika, hči odvetnika Suhadolnika, »se je bo že kmalu na- zasačil po dolgem iskanju, v prst, vsled česar je moral veličal. Saj ne zna drugega, kakor se nerodno smejati; hoditi tri tedne k zdravniku,
premoženja pa tudi ne bo imela, ker je Cestnik že sam »Lepo pa je le bilo, ko sem prinesel vidro domu,« v stiski.«	je rekel in se pri tem srčno nasmejal,
Še to in ono se je govorilo o tej zaroki in tovariši-	in ko sta šla	nehote s prijateljem Lovrencom na
ce,	ki prej druga drugi niso privoščile brhkega adjunkta lov za jerebicami,	se je zgodilo, da je stal Ramovšakov
ter so se zaradi njega gledale pisano kakor pes ra ma- prijatelj na njivi, le-ta pa nekoliko nižje. Ko so se na-čka, so si postale sedaj zopet dobre ter na: e pri teh enkrat med obema dvignile jerebice, je Lorene takoj razgovorih na Kodriču vse slabe lastnosti, še slabše pa	sprožil strel, a v tem trenutku je tudi	spodaj	zakričal
pri njegovi nevesti, oholi Cestnikovi Roziki. '	Ramovšak
In dosegle so te bojevite po zakonu hrepeneče de-	>>Sem kaj zadel?a pra§a Lorenc ter se bliža 5l>
vice, da očetje niso sli vec k Cestniku. Ce se je sestala ^e]ju	K
v trgu družba, so gledali adjunkta po strani in marsika-	m0J- nos « otjVrne ta
tero zbadljivo opombo je moral slišati. Toda reči ni mo-	Ves prestragen leti lovec po ulici, v kratkem stetf
gel ničesar, bil je rajši tilio. kanti vedel je, da nima zo- precj RamovŠakom, ki je krvavel po obrazu per	sebe samo teh gospodičen, ampak tudi njih cesti e	,Za Boga a„	si ranjen (< pra§a ^	^
očete, še bolj pa za blagor svojih hčera vedno vnete stra§en.
matere.
IX.
Skrivnosten grob.
Na tiho selišče nekdanjcev Pogosto me goni srce.
Gregorčič.
Bilo je pred desetimi leti, ko so imeli lovci iz trga
»K sreči ni nič hudega,« meni Ramovšak, »dobro, da imam bolj trdo kožo, da šibra ni prodrla v notranjost nosa.«
Lovrenc se je oddahnil; tisti dan pa sta pustila lov in se šla krepčat v bližnjo gostilno, da preženeta prestani strafe.
Takšen lovec je bil Ramovšak iz Spodnje Dobo v«
Huma in okolice kakor vsako leto tako tudi tedaj velik čine. Vedno vesel, nikdar slabe volje, zato so ga vsi lov v Planinšekovem lovišču, ki je obsegal tudi občino imeli radi.
Struga. 2e zgodaj so se zbrali lovči v njegovi hiši, da si
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano. Sme-tanova ulica 44/1, vrata 4.	2809
Dve sobi
in kuhinjo oddam, št. 33/1.
Magdalenska ulica 2802
Hišo,
novo, pražilo, 5 Sob, kopalnica, na Bet-navski cesti proda za 125.000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.
2804
Učenec
za Jermenarsko in torbarsko stroko se sprejme. Aleksandrova cesta 16. 2798
Kopalno banjo,
dobro ohranjeno, po možnosti iz litega železa in znotraj emajlirano, ca 160 cm dolgo, kupim. Ponudbe pod »Banja« na upravo lista.	2799
3 boljše delavce sprejmem na hrano
Splavarska ulica 6.
in
stanovanje.
2797
Hočete k
Strojepiska,
po možnosti s prakso v notarski pisarni, dobi službo takoj. Naslov in informacije v upravi lista.	2800
Opremljeno sobo
s r>osebnim vhodom, elektr. htčjo, oddam. Magdalenska ulica 50.	2778
Dame pozor!
Novost. Specijalno barvanje las z najnovejšim preparatom sedanjosti v vseh nuancah. Za vsako barvanje garantiramo in prevzamemo osebno odgovornost. Salon Mrakič, Maribor, Cankarjeva ulica 1.	2786
Včeraj so bili izžrebani naslednji večji dobitki državne ražredrtfe loterije:
80.000,— Din: Nr. 83.938.
20.000,— Din: Nr. 23.098, 25.554, 54.581.
10.000,— Din: Nr. 35.720, 63.508, 66.501, 91.606. 96.045,
84.887.
2810,
<33.003, 35.384, 37.820, '27.656, ‘28.084,1»S04, 37J&00. 39*76, 43.77a.	46.599,	47.365,	48.888,	48.220,	50.7168,	52.223,	58.102,
'^•713.	59.287,	61.856,	61.021,	61.887,	69,065,	63.065.	67.847,
67.866,	68.889.	69.434,	60.967,	68.141,	71.152,	74.156,	76.940,
77.908.	81.387,	81.616.	84.345.	80.633,	82.940,	84.270.	86.836,
90.338. 98.301, 255, 116,
„ ,,	telefonskega sprejema ne Jamčimo za toOnost.
srečk drž‘ razi- Mertio: BANČNA PO-SLOVALNtCA B fc Z JAK, MARIBOR. Gosposka ulica 2S.
Pišite na Interfilm Studio-Gesellschaft Berlin. Lichterfelde W 17
Inserlralte
..Veterniku"
Sladki vinski mošt
liter Din
J. Povodnik
Rotovški trg itev. S
Francoske
modne liste
nvllt,
francoska In dnevnik*
ingltike
dobite v veliki izbiri edino v knjigarni
TISKOVNE ZADRUGE
Maribor, Aleksandrova 13
lato)* Kstmtdl »Jutra« « Ljubljani; predstavnik i*»*tafe ta	STANO	KOSOVEL	*	Mariboru,	litt*	Mariborska	tiskarne	d.	<L	predstavnik	si	ANKO	UCtfJL*
t MaHbont