PRIMORSKI DNEVNIK .. .. J ...... ..■■■IM—.— IBM n ir......■»—...■ milimi. i GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORCE Leto 2. štev. 327 - Cena 4«- lire Poštnina plačana v gotovini —~ ____________________________*__________Spedizione in ahbon. postale TRST, sreda, *^6. junija 1946 Uredništvom uprava, Plazza Goldoni št. 1 • L Tel. it, 93806 93807, 93808. Kokopial ae ne vročajo Samo z jugoslovansko rešitvijo tržaškega vprašanja bodo zajamčene gosnadarske pravice vseh meščanov in sama na ta način bomo lahko po tolikih letih borb !n revščine dosegli gospo* darsko blagostanj e, mir in bratstvo 'med Italijani in Slovani. fiz brzojavke tržaških pristaniških delavcev zunanjim ministrom) Manevri »verodostojnih virov" Cim bolj ae tudi vprašanje o glavni pripadnosti Julijske krate1® in Trsta bliža svoji rešitvi, ^ bolj klepetavi postajajo zna-1,1 ‘dobro obveščeni krogi* in «ve-^dostojni viri». Znano dejstvo je, novinarji ne morejo prisostvo-zasedanjem Sveta zunanjih ■nistrov, kakor je prav tako ®tn° da o svojih razgovorih in 0rebitnih sklepih Svet zunanjih V ne izdaia nikake^ja u-^ nega obvestila svetovni javno-' kUub temu pa razne poroče- ^lske agencije in časopisi, črpa- a ‘dobro obveščenih krogov* TOČ ♦verodostojnih virov*, prinaša-® dnevno vesti o poteku razgo-^Mv med zunanjimi ministri, j^Ss'h celo v dramatizirani obli-’ kakor da bi pisec članka o-' 00 Prisostvoval zasedanjem. ^°Hko je torej resnice v tem, ■ razne poročevalske agencije ‘■asopisi širijo v svet glede po-a in zaključkov sedanjega za-Sveta zunanjih ministrov Zasedanja Sveta Žuna-* Ministrov so tajna; zaseda-Pa so hkrati dvojne narave: ^®e^ania, ki se jih udeležujejo ^ ^lani štirih delegacij, in zase-khi* ^ Prisofltvujejo k- Štirje zunanji ministri, ta zadnja velja v polni meri f'° tajnosti, ker bi v tem pri-vedno z lahkoto ugotovili, 'er* Izmed ministrov je to na- Pvekršii; isto pa ne more ve- čelo kn V enalct meri za zasedanja, jim prisostvujejo vsi člani de- ‘®gacije. Razumljivo je, da sklenitev mi-r°vnib i biti, 1 Pogodb z bivšimi zavezniki ,tv ^ke Nemčije ni lahka v/r’ zlasti če pomislimo, da Be jJ*11 vprašanjih križajo interesi ^bfadnega človeštva na eni stra- n interesi reakcionarnih krogov , tak, drugi strani. Ker je temu Potem ne more biti nobene-. »»»a, da je vprašanje resnič- lih 'L al* nerraničnosti vesti, ki ‘Verodostojnih virov* razne ^Čevalske agencije širijo v docela postranskega pome-a-ajvečkrat gre za poskusne (j s katerimi se želi vpliva-»vetovno javno mnenje, od- Preizkusiti, kakšna bi bila nJa °^a svet°vnega javnega mne-6e 114 m°žnost takšne ali drugač-r®šitve določenih vprašanj. vIra srno iz ‘verodostojnega fa* 2a,dinje dni zopt slišali o in-^oionalizaciji Trsta in nje- ™ neposrednega zaledja, ki j>r- Predstavljala neko kom-f)j, '3n° rešitev med stališči šti-86 nuna^ih ministrov. Pri tem ll, ali1,10 za trenutek vprašati^. ta vest resnična ali ne, 81 kakor smo hladnokrvno tver Qla*1 vse podobne vesti iz /^oatojnih virov*; prepričani jvm da se s to vestjo položaj to s, internacionalizacije ne ^ “oljšal niti za las. »o 8,^e rešitve našega vprašanja «4 ^*^a štirih delegacij znana: eb štirih predlogov predalu 84010 sovjetski pravično *!*,, našega vprašanja, ki je * ^^bijiva tako z etničnega kot 'vjj/°darsko-političnega ln kul" ^ stališča; vsi ostali pred-Predstavljajo nasilno re-*epta etnično načelo in V,l našo pokrajino na gospodi V(8 Propast. V tem bo sl edicij/ kl ®o pri rešitvi našega * nia neposredno prizadeti. **Wo razliko: vsi stvarni bt^.^nti iz daljne in bližnje S’«8* govore za priključi- * T^^teriji celotne pokrajine btpf| M vred; aktivna borba jbb^ifašizmu se Je v Jultj-1 ni in Trstu vodila v tem \šiČ„!ker bi bila na slovanskem r® p^/1 ozemlju vsaka drugač-^na vsebina partizanske-^ietaji n^a *n borbe nemogoča; fi W 'ta'ijanske rešitve naše-^ jn pa so takorekoč bbo ^J^Mentov, če ne prlpisu-'^bi, ^.f^noatl argumenta trdlt-0r ®o «višja kultura*, za "bi ](, v vojne namere vlo-^ebw'>ta'- Potreba po raškem ^'iiansko prebiva'stvo ^ ole*hiih središč (od ka- a°berše lit. ‘o VES NAPREDNI podpira pravično zahtevo po priključitvi Trsta SVET k Jugoslaviji Pariz, 25, Tass. — Dopisnik ‘Pravde* iz Pariza sporoča: «Po treh plenarnih sejah v preteklem tednu je Svet zunanjih ministrov ta teden spet začel s plenarnimi sejami. Si. junija sta se vrSili dve taki seji, ena dopoldne druga pa popoldne. Na dnevnem redu so bila v prvi vrsti vprašanja, ki se tičejo mirovne pogodbe z ItaVjo: iialijansko-avstrijska meja, italijansko-fran-coska meja in razdelitev italijanske vojne mornarice. Vprašanje avstrljsko-ltalijanske meje VpraSanje italijansko - avstrijske meje je bilo načelno reSsno na zasedanju Sveta zunanjih ministrov preteklega septembra v Londonu in sicer tako, da ostane pri stari meji, z omejitvijo, da je treba upo-Jfeucrfi zahteve avstrijske vlade, v kolikor se tičejo neznatnih sprememb obstoječe meje. Toda memorandum avstrijske zvezne vlade je vseboval zahteve, ki jih ni mogoče označiti kot neznatne spremembe sedanje meje. Avstrijska vlada je zahtevala severovzhodni del JuSne Tirolske, ki je velikega gospodarskega pomena za Italijo kot področje s Številnimi velikimi hidrocentralami. Avstrijci so utemeljevali svoje zahteve z dejstvom, da teče po tem ozemlju Železnica, ki veZe razne dele Tirolske in ki jo uporabljajo turisti. Po preučevanju tega vprašanja so sklenili, zavrniti zahteve avstrijske vlade, ker ne ustrezajo Se omenjenemu pogoju, ki ga ^ je poprej sprejel Svet zunanjih ministrov. Hkrati so sklenili, da se bosta Italija in Avstrija medsebojno sporazumeli o izrabljanju leleznice po PustriSki dolini. Viseče vprašanje francosko-Italljanske meje Nato so zunanji ministri preSli na preučevanje vprašanja italijan-sko-francoske meje. Kot je znano, se je Francija obrnila na Svet zunanjih ministrov z zahtevo, naj se na Štirih raznih točkah popravi v njen prid sedanja italijansko-fran-coska meja. Po predhodnem preu-Čemnju so zunanji ministri preSli na vprašanje popravkov meje. Glede četrtega popravka je postalo vpraSanje zapleteno, ker gre za kraja Briga in Tenda z velikimi hidrocentralami, ki preskrbujejo z električnim tokom velika italijanska industrijska področja. V ponedeljek niso ministri dosegli nobenega dokončnega sporazuma. VpraSanje je viseče in ga bodo ministri Se preučevali. Podonavska plovba VpraSanje italijanske vojne mornarice je ostalo nereSeno. Nato je Svet zunanjih ministrov preSel na preučevanje mirovne pogodbe z Rumu ni jo. Znano je, do sta na majskem zasedanju Sveta britanski tn ameriSki zunanji minister zahtevala, naj se mirovno pogodbo z Rumunijo, M-adzarsko in ših krajih predstavlja ostanke rad dvajsetletne fašistične politike. Kompromis bi bil mogoč samo v primeru enakovrednih zahtev; nikakor pa ne more biti govora o kompromisni rešitvi med pravico in nasiljem; internacionalizacija Trsta in njegovega neposrednega zaledja, četudi izhaja «iz verodostojnih virov*, pa predstavlja kompromis nasilja tistih reakcionarnih krogov, ki bi se v izključno svojo korist radi igrali z usodo neposredno prizadetega ljudstva, ki je svoje pravične zahteve vedno postavljalo odkrito ln jasno ter jih podprlo s prelito krvjo. Bolgarijo vnese določba o mednarodni plovbi po Donavi. Sovjetska delegacija je izjavila, da tega vprašanja ni mogoče rešiti v okviru Sveta zunanjih ministrov, ker nista tu zastopani podonavski driavi'Jugoslavija in CeSko-slovaSka, brez katerih vpraSanje ni mogoče reSlti. Obenem je sovjetska delegacija predlagala, naj Svet s posebnim sklepom poudari, da je vaino, da podonavske drlave zdr-Zujejo plovbo po Donavi in skrbe za naprave in prekope v takem stanju, da je redna plovba mogoča. Sklenjeno je bilo, da je za časa prisotnosti zavezniških čet na Donavi treba upoštevati sklepe zavezniških poveljnikov na posameznih področjih. Gre za gospodarski obstoj Trsta v svojih komentarjih o poteku dela konference objavljajo listi podrobnosti o Bidaultovih predlogih glede Trsta. Kot smo Zs poročali, gre za ločitev Trsta od Italije: poveriti bi ga bilo treba upravi, ki bi jo imenovali ZN. Listi dodajajo, da se ta internacionalizacija ngna-5a na mesto Trst, na pristanišče in na neposredno okolico in to za dobo 10 let. Po preteku tega roka naj bi se vrSil plebiscit, ki bi dokončno odločil o usodi Trsta in okolice. List ‘Monde*, ki je sploSno dobro obveSčen, pravi, da predvideva francoski načrt razdelitev Julijske krajine. Vzhodni del, ki Šteje b00 tisoč prebivalcev, samih Slovanov, bi bil dodeljen Jugoslaviji. VpraSanje zahodnega dela, ki Šteje 200 tisoč Slovanov in določeno Število S' s«n del odklanja Ha-rišltevl, ita. Šibkost ita- *taWa in nasOnost 1 4 -« a. III iwri;My»u *lbifn0 ^hsonove črte ostane-h’l!,,Čnc? ln na si'n ost tudi kljub > U 'znodu eorlškeg« oad- huj| ki je. v zngfltl „ *Tv>dbH-ilb dokazov o ''ksio rtelovenhi ' r'v°n^t-v „»,rel po »znb-C* T*s,lu škof?> vse sSJrrvh n1 r,*,p!v i ^ ^ Slovenci in Hrvati t "’ln*neiŠo poHMčno nr- 1*% l^lto kraiin« tn Tr- L '* ^nellnnst Vn1'ke 'n Trsta 1 Ven/ h^rilllo tudi v bese-Mni-rrottlia. ki se-Je ,^'Ščn ',+,y,rail lavno prldni-K , ■"•mu kl ra je sic°r v na- V>; tM' ........................n j 3 ruti del Tta- *j»ke krajine, ki v nar _ Italijanov, puSča francoski predlog \ nereSeno. ! Na ta način puSča francoski predlog, ki naj bi bil nekak kompromis, vpraSanje o usodi 200.000 Slovanov, ki s popolnoma naravno ne-potrpeZljlvostjo pričakujejo priključitev k svoji domovini Jugoslaviji, viseče. Poleg tega ta predlog nikakor ne upošteva odločne volje dela italijanskega prebivalstva Trsta, zlasti velike večine delovnih množic, ki terjajo priključitev Trsta k Jugoslaviji. Ves napredni svet podpira pravične zahteve po priključitvi Trsta k Jugoslaviji. V Parizu so zlasti opazili poziv, ki so ga izdelali te dni Številni francoski umetnivi, pisatelji in osebnosti jdvnega Življenja. V tem pozivu, ki ga prinaša list vFront National», se zlasti poudarja, da narekuje izročitev Trsta Jugoslaviji dejstvo, da je to mesto del jugoslovanskega narodnega ozemlja. Gre za gospodarski obstoj mesta in njegovega prebivalstva. Ločiti Trst od Jugoslavije bi pomenilo o-ropati to mesto njegovega gospodarskega zaledja in Hkrati odvzeti brez pametnega razloga Jugoslaviji njeno edino veliko pristanišče na Jadranu. Proglas pravi nadalje, da je v svoji zgodovini Franclja Ze enkrat odločala o usodi Trsta. To je bilo takrat, ko je Napoleon priključil Trst k Iliriji, ki je bila sestavljena izključno iz ozemelj ki trenutno pripadajo Jugoslaviji. Danes Francija ne sme pozabiti svojega tradicionalnega prijateljstva z jugoslovanskimi narodi, s svojimi zvestimi zavezniki v dveh svetovnih vojnah. Sprejem v čast En ver ju Hodži Beograd, 25. Tanjug. — Maršal Tito je priredil včeraj sprejem na čast albanskega ministrskega predsednika Enverja Hodže. Navzoči so bili člani albanske delegacije, predsedstvo narodne skupščine Jugoslavije z dr. Ivanom Ribarjem na čelu, zvezna vlada FLRJ, diplomatski zbor, generali jugoslovanske armade, z načelnikom generalštaba generalom Popovičem na čelu ter predstavniki političnih, kulturnih in drugih organizacij. Film o Julijski krajini v Marseilles-u Marseille, 25. — Včeraj so v Mar-seilleu predvajali film ‘Julijska krajina*. Zelo številno občinstvo je film pozdravilo z veliko simpatijo. V TRZICU DeiausKo-kmečKa enotnost in obramba proti krivicam in nasilju 24. 6. dopoldne je prišla civilna policija na dveh kamionih h kolonoma Zaninello Adelmu in Narduz-zi Nicodemu v Turjaku. Vprašala sta ju, zakaj še nista začela z mlat-vo lita in kako mislita razdeliti pridelek. Zaninello je odgovoril, da so koloni določili, da si prid. le 75% pridelka, dokler ne bodo rešili tega vprašanja z gospodarji. Poveljujoči policijski častnik ga je nato pozval s seboj na poveljstvo. Tu je prišlo ,do nemirov zaradi grobega nastopa policijskih agentov. Tepli so kmete in ženo enega izmed njih, nato pa Pariška konferenca Ponovno razpravljanje o mirovni pogodbi z Italijo Tudi Madžarska za; „ rešitev tržaškega vprašanja London, 24. — Dopisnik ‘Tanjuga* poroča: Predsednik Madžarske vlade Ferencz Nagy, ki se mudi v Londonu, je priredil včeraj tiskovno konferenco, ki se je je udeležilo veliko število britanskih in inozemskih novinarjev. Nagy je odgovoril na nekatera vprašanja o madžarskih reparacijah državam, ki jih je Madžarska med vojno napadla. Izjavil je, da je bil Madžarski podaljšan rek za plačilo' reparacij od 6 na 8 let. Na-gy je izjavil, da bo Madžarska plačala Jugoslaviji vs? reparacije. Na vprašanje, ali je Madžarska kot kontinentalna država brez izhoda na morje zainteresirana na Trstu kot pristanišču za izvez in uvoz, je Ferencz Nagy poudaril, da je Madžarska izredno zainteresirana na tržaškem vprašanju. Izjavil je nadalje, da je madžarska vlada nedavno podala izjavo, ki pravi, da bi Madžarski zelo koristilo, če bi njena trgovina preko morja morala iti samo' preko ene državne meje. Nagy j» nadalje razpravljal o tržaškem vprašanju in dejal: ‘V tej- že objavljeni izjavi se je madžarska vlada bavila s potrebo olajšav pri prevozu njenega blaga k morju. V tem oziru bi bili madžarski interesi najbolj? zaščiteni, če bi ugodili jugoslovanskim zahtevam. ZBkai je Franco lahko ostal na oblasti Pariz, 24- - AFP — Generalna unija španskih delavcev v Franciji je imela svojo skupščino pod predsedstvom Enriquea Santiaga, pred. sednika osrednjega odbora generalne unije dela. Joss Moi, član osrednjega odbora in fcivsi minister za delo v španski republiki, je pojasnil razloge, ki so povzročili, da ni konec druge svetovne vojne privedel tudi do Francovega padca. V tej zvezi je omenil bridko razočaranje španskih delavcev, ki še vedno trpijo pod frankističnim jarmom kakor tudi onih, ki so v begunstvu, v tujini. Po izjavi Joseja Mola pade krivda za tako stanje na ameriški kapitalizem, «ki se trudi, ohraniti svoje gospodarske postojanke* kakor tudi na anglosaksonski imperializem. Govornik je poudarjal razliko med temi imperialističnimi krogi in angleškim ljudstvom, ki ga je pohvalil. Jose Mol je zaključil svoj govor I predpoldne razgovarjala pred se-z upanjem, da bo svetovna sindikal. stankom Sveta zunanjih ministrov, na federacija pripomogla k padcu Ni nobenih vesti, o čem sta raz-frankl3tičnega ražima. : I • I previjala. Pariz, 25. — Štirje zunanji ministri so šele danes popoldne nadaljevali z razpravljanji. Jutranja seja je bila preložena, da so štirje namestniki lahko predelali še razne sporne točke mirovnih pogodb. Štirje ministri so razpravljali 2 uri in pol, a se niso sporazumeli o nobenem vprašanju, ki se tiče mirovne pogodbe z Italijo, ki so bila na dnevnem redu. Tudi glede Dodekaneza ni prišlo do nobene rešitve. Glede kolonij so ministri sklenili, naj bi se posebna komisija, ki ima nalogo preučevati vprašanje kolonij in ki do sodaj ni imela še nobene seje, sestala jutri zjutraj oo 10. uri. Ponovno so nato razpravljali, a brez uspeha, o vprašanju kompenzacij za škodo, ki Jo je utrpela lastnina združenih narodov v Italiji in vprašanje italijanske lastnine na ozemlju združenih narodov. Bidault, ki bi moral predsedovati jutrišnji seji, ne bo mogel seji prisostvovati, ker mora predstaviti novo francosko vlado ustavodajni ekupš”ini. Na konferenci ga bo na. domeščal njegov namestnik, predsedoval pa bo Bevin. • Namestniki se bodo sestali jutri zjutraj ob 11.30. Sestanek MoIotov-Byrnes Pariz, 25. AFP. — Na Byrnesovo prošnjo sta se on in Molotov danes V Franciji sestavljajo delovno brigado za mladinsko progo Dr. K. C. Primorska je nedeljiva - njena bodočnost je v Jugoslaviji —Po prvi svetovni vojni so priključili vso Primorsko Italiji in dodali Se neke predele Kranjske. Ne glede na to se Primorska ni mogla normalno razviti, ker so jo odrezali od njenega naravnega zaledja in vključili v telo, kjer je ostala-vedno pasivna, obsojena na hiranje in propast. Onemogočili so ji naraven gospodarski in prometno gospodarski raz-VOj ter porušili ravnotežje v Srednji Evropi in na Balkanu. Ko danes gledamo na zemljevidih narisane črte, ki so jih predlagali amerikanski, angleSk\ in francoski strokoimjaki komisije za določitev meje med Italijo in Jugoslavijo, se uprav ceno vpraiujemo, kako načelo le prevladovalo -.če je sploh,kako — pri določitvi teh.črt. Etnično načelo gotovo ne - morda pa gospodarsko ali prometno t Prometno gospodarstvo TrtaSki zaliv s svojih niZčem je okno u svet za veh ko ozemlje, ki ItZi severno in sever-novzhodno od njega. To je sko- raj vse ozemlje blvie avstroogr-ske monarhije — razen najbolj vzhodnih delov, ki so danes vključeni v' ZSSR m Rumunijo — in zapadnega dela, to je Tirolske. Omenjeni vzhodni deli težijo k Črnemu morju, medtem ko Tirolska preko Brennerja k Benetkam. Trst se je začel Sele razvijati, ko so ga povezali z njegovim naravnim zaledjem. V gospodarski borbi z Benetkami, svojim najnevarnejšim tekmecem, jim je iztrgal postopoma vse ozemlje, na kat/erega so bile gospodarsko navezane. pruga luka na severnem Jadranu je Reka, ki se je zlčela razvijati mnogo pozneje od Trsta. Gospodarsko tezi na obe luki približno isto ozemlje. Ako bi katera koli izmed predlaganih črt — razen puške — postala dejstvo, bt Reka priila pod Jugoslavijo in Trst pod Italijo. Na ta način bi nastal boj med tema dvema lukama In bi Trst izgubil ves promet e Jugoslavijo in Ce-Skoslovaiko ter deloma tudi z Pariz, 25.. — Navdušena po delovnem polelu v domovini in ižiljt, čim več doprinesti k njeni obnovi, je sklenila jugoslovanska izseljeniška mladina v Franciji pričeti z akcijo za organizacijo mladinske delovne brigade, ki naj pomaga pri gradnji mladinske železnice Brčko-Banoviči. Na poziv iniciativnega odbora se je v prvih dneh javilo 131 mladincev in mladink. Med njimi je 96 mladincev in 35 mladink od 14 do 20 let. Navdušenje in polet jugoslovanske mladine sta učinkovala tako močno, da so zaprosili za sprejem v delovno brigado tudi 4 Francozi, 3 Po'jaki, 2 Italijana, 1 Ceh. Jugoslovanska mladina v Fran- Madzarsko. Trstu bi ostal le deloma promet z Avstrijo brez Tirolske, ki tezi k Benetkam. Te dve luki bi postali tekmovalki, namesto da bi se medsebojno izpopolnjevali. Iz prometno gospodarskega vidika bi morale bl/t obe luki enota z enotno gospodarsko in prometno gospodarsko politiko in pripadati Ze zaradi te-gd isti drZdvi. Dati Trst Italiji vkljub internacionalizaciji luke, bi bila gospodarska smrt za Trst. Trz<č s svojimi ladjedelnicami pa imamo lahko le za njegovo industrijsko predmestje, ki ga ni mogoče odtrgati od Trsta. Po prvi svetovni vojni sta postala Trst in Reka zaradi njune priključitve k Italiji izključno tranzitni pristan'Sči z vsemi negotovostmi, ki jih prinaša s seboj tak položaj. Do tega je prišlo zaradi tega, ker sta izgubili skoraj vse svoje zaledje. Od prejšnjega velikega zaledja, ki je obsegalo vso avstro-ogrsko monarhijo, je ostalo le Primorje od bivše avstrijske do bivše jugoslovanske meje. Pod Avstrijo je dosegel blagovni promet v luki leta 1913. , svoj višek in je znašal okoli 3.1, milijone ton. Edino leta 1938 je dosegel promet skoraj višino i* leta 1913, Jo pa zaradi posebnega sporazuma med nacisfčno Nsmčlfo in fašistično Italijo in v zvezi z oboroževalnim progra- ciji razvija na splošno veliko delavnost in je v veliki meri doprinesla k uspehu večera zvestobe, ki gd je 22. Junija organiziralo v Parizu društvo Jugoslovanov v Franciji v korist RKJ. Večer je imel zelo bogat program. Sodelovala je tudi poljska in češkoslovaška mladina. Razgovor Molotov-Nagy Pariz, 25. — Včeraj je Molotov imel razgovor z mau-arskim ministrskim predsednikom Nagyjem. Predmst razgovora je bilo vprašanja madžarskih mej. Trst - Jugoslaviji Pariz, 25. — ‘Front National* piše pod naslovom ‘Trst Jugoslaviji*, da je cdbor Enotne fronte odpora v pokrajini Seins - Oise poslal štirim zunanjim ministrom resolucijo, ki zahteva priključitev Trsta k Jugoslaviji, ker je ta priključitev neločljiva z mirom in poštenostjo. Razen tega zahteva resolucija, naj Italija plača pravične reparacije Franciji. Draginja, brezposelnost m neredi v Italiji Rim, 25. - AFP — Draginja in brezposlenost sta povzročila velike nerede v provinci Bari. V Casa Massima je skupina bivših borcev vdrla na iupanstvo in zahtevala kruha in dela. V Rutiglia-nu je nad 2.000 delavcev protestiralo proti postopkom nekaterih lastnikov. Intervenirala Je policija. Končno so v Bitontu številne žene preteple župana in občinske uradnike in s tem izrazile svoje nezadovoljstvo zaradi slabega kruha. je bil pretepen tudi Narduzzi s puškinim kopitom, dokler ni omedlel. Sredi ogorčenega portestiranja sorodnikov sta bila nato Narduzzi in Zaninello odpeljana v Tržič. Sovaščani so ogorčeni zaradi tega ustrahovalnega raznanja s kmečkim prebivalstvom, bili plat zvona, tako sklicali ljudstvo in se v dolgem sprevodu podali v Tržič, kjer so na trgu pričeli s protestnim zborovanjem. Zato so izvedeli delavci ladjedelnic in brezposelni. V znak solidarnosti s kmečkim delovnim ljudstvom so se tudi oni zbrali z ženami vred pred palačo ZVU ter se pridružili kmečkemu protestu. Delegacija vse množice je nato predala sledečo vlogo: ‘Gospodu guvernerju, polkovniku Alfredu Bovvmanu, ZVU, Trst in g. guvernerju ZVU v Tržiču: Vsi koloni tvrdk de Dottori, Bal. sich, Capelletti, Cosolc, Brunner, Grioni, Fonda, Brandi, Ventrella, Chiaradia, Bosma in Bcnnati odločno protestirajo proti ravnanju civilne policije v Turjaku, ki Je si lila kolona Zaninella, da mlati in preda 50% svojih pridelkov ter tam pretepala in grozila z orožjem vsem navzočim, nato pa celo aretirala dva kmeta samo zato, ker sta izjavila, da ne nameravata izročiti gospodarju 50% pridelanega žita. Vsi omenjeni kmetje zahtevajo takojšnjo izpustitev Iz zaporov obeh aretiranih kmetov iz Turjaka in pozivajo ZVU, da s primernimi ukrepi prekine terorizem civilne policije. Ponovno poudarjajo, da' v tem primeru civilna pclicija nikakor ne •bi smela posredovati, ker je stvar prizadetih strank, da se pogajajo o razdelitvi pridelka- Dokler ne bosta izpuščena oba aretirana kmeta in ne bo prišlo do potrebnih ukrepov za zagotovitev miru kmečkemu prebivalstvu, podpisani ne nameravajo pričeti z mla. tvo. V imenu vseh kolonov: odgovorni za odbore tvrdk. Tudi v imenu prebivalstva so bili vložtni številni protesti Delegati so potem sporočili ljudstvu odgovor ZVU. Ogorčeni nad odgovorom, ki je vseboval le običajne obljube, predvsem rji nad dejstvom, da niso izpustili krivično are:iranih kmetov, so se zbrani kmetje in delavci podali pred zapore. Tam jim je prišel nasproti olclopni avtomobil civilne policije in večji oddelek policistov. Grobi nastop policijskih agentov pa je še bolj razburil ogorčene demonstran. te, ki so na silo odgovorili s Silo. V nastalem mgtežu je bilo ranjenih tudi nekaj policistov, policija pa je izvršila tri aretacije in ustrelila nekajkrat v zrak. Dogodek je značilen -za grobo i vmešavanje policije v kolonsko vprašanje v prid gospodarjem in v škodo kolonov ter zaradi enotnega nastopa, s katerim so delavci in kmetje odgovorili policiji. Primer zopet kaže razumevanje delavstva, da je vsak udarec kateri koli skupini delovnega ljudstva v škodo delovnega ljudstva v celoti ln jassn primer, kako razumejo kmetje in delavci, da lahko edino složno in s skupnim nastopom učinkovito branijo svoje interese. Češkoslovaška mladina prispela v Brčko Brčko, 25. - Tanjug — Včeraj je prispela v Brčko češkoslovaška mladinska brigada, ki bo sodelovala >ri izgradnji mladinske železnice. Pozdravila jo je velika množica ljudstva, razen tega predstavniki delovnih brigad in glavnega odbora jugoslovanske mladine. mom. V ostalih letih pa je bil promet stalno pod to višino. Zaradi nazadovanja prometa in zato, da bi dobila pod svoje neposredno nadzorstvo trlaške pa-roplovne družbe, je italijanska vlada odredila prenos teh druZb iz Trsta t> Genovo in Neapelj ter njihovo združitev s starimi italijanskimi druibami. Ker je promet tržaške luke nazadoval, je Italija pospeševala industrtjaliza-cijo Trsta, da bi vsaj deloma u-stavila Zle posledice, posebno nezaposlenost. Ta industrijalizacija je imela seveda vpliv na promet v luki, ker je bila njena industrija odvisna od uvoza surovin. Ker je manjkalo naravno zaledje, odkoder bi moralo prihajati izvozno blago, je bil uvoz večji od izvoza. Na ta nač n je ostala skoraj polovica ladijske tondie neizrabljena, ker so ladje zapuščale pristanišče le deloma natovorjene, kar pomeni veliko podraz'tev zaradi neracionalnosti prometa. Promet v luki bi pa moral napredovati v zvezi s gospodarskim razvojem njegovega zaledja, ako bi mu bil priključen. Ker so ga pa iztrgali iz njegovega naravnega zaledja, je nastopilo ravno nasprotno. Za vse gospodarsko Sivljenje so Železnice tn ceste to, kar so š le za človeško telo. Dovoznih in Pretep t grškem parlamentu Atene, 25. - AFP — Veliko razburjenje je povzročil govor Turko-vassilisa, voditelja neodvisne stranke, ki je naklonjena kralju. Turko-vassilis je v parlamentu proslav, ljal Metaxasa. Po njegovem govoru je nastal med poslanci pretep in predsednik je sejo prekinil. Atene, 25. AFP. — Vsi člani republikanske opozicije so zapustili sinoči grški parlament z vzkliki: ‘Dol z diktaturo!*, ker si je monarhistični diplomat dovolil hvaliti diktaturo generala Metaxasa. KRATKE VESTI KAIRO. — Poročajo da so Ame- rikanci dokončno sestavtli načrt za izgradnjo petih cevovodov po Saud- ski Arabiji do sredozemske obale. Cevovodi bodo Šli preko Palestine v Akabo, Haifo, Gazo, Elarish in Suez. TAŠKENT. Mehanična tovarna Uzbekistana je dobavila prve stroje za žetev bombaža. Vsak izmed strojev požanje dnevno bombaž na površini 2 do 2,5 ha in nadomesti s tem 30 do 40 delavcev. odvoznih zvez se ne more 1sekati in rezati, ne da bi hiralo vse gospodarstvo, kakor izkrvavi telo, ako mu prerežejo glavne lile. Na Primorskem imamo dve glavni zvezi Trsta z zaledjem in sicer progo Trst-Postojno-Ljub-Ijana, z zvezami z Zagrebom in Beogradom, Dunajem ter Budimpešto in progo Trst-Gorlca-Jese-nice, z zvezami z Ljubljano, Be-. Ijakom, Celovcem in Trbižem. Te progi vodita v naravno zaledje Trsta in sta glavni dovozni in od-vozni Železniški progi. Valen Železniški vozel je Gorica, kjer se križajo proge Jesen'ce-Gorica-Tr-Zič-Trst, Videm-Gorica, Gorica-Opčine-Trst in Gorica-Ajdovšči-na. Vse črte pa prepuščajo Gorico, ki je eno izmed na j volne j-ših križišč Primorske, — Italiji, ter s tem trgajo naravno' zvezo med soško in vipavsko dolino. Sploh si razsoden človek ne more predstavljati, kako bi bilo mogoče odcepiti od severne Primorske Gorico, ki je edino mesto, kjer se križajo vse Železnice in oeste iz gorskih dolin Soče in Vipave, ki vodijo v Trst. Francoska črta pa seka na dveh mestih progo Trst-Opčine-Gorica, ki bi na ta način postala praktično neupo-rabljiva. Za Istro sta valni križišči Divača in Herpelje, ki sta neobhod-no. potrebni železniškemu prometu Istre. MIHAJLOV1ČEV PRP3ES PRIČE POTRJUJEJO številne zločine Mihajlovičevih Četnikov Beograd, 25. — Včeraj, 15. dan razprave proti Mihajloviču in *o-ob-ožancem, je sodišče nadaljevalo z zasliševanjem prič. Nastopile so priče, ki so bile same udeležene v Mihajlovičevem izdajstvu. Priča Ruža Glavindč, univerzitetna asistentka na gozdarski fakulteti v Beogradu, je govorila o prvih dneh narodno-osvobodilne borbe leta 1941., ko je po srbskih vaseh vzpodbujala ljudstvo k odporu proti okupatorju. Bila je v družbi kakih 35 ljudskih borcev. Ponoči so jih napadli Mihajlovičevi četniki. Dva borca sta bila ubita, pet pa ranjenih Nedaleč od kraja pa je opazila Mihajloviča, ki je stal pod drevesom, mirno kadil pipo in brezbrižno opazoval, kaj se dogaja. Pri soočbi je Mihajlovič priznal, da je bil ono noč res na onem kraju. Priča Darinka Popovič je govorila o nekem sestanku v vasi Div-či med Mihajlovičem, njegovim poveljnikom Mišičem in Nemci. Isto noč so četniki izročili Nemcem 369 partizanov, ki so jih naslednjega dne ustrelili. Priča Ninko Sakič je opisal napad četnikov v novembru 1941 na partizanko bolnico. Ker je bilo v bolnici okoli 150 bolnih žena in otrok, sc se četnikom vdali. Četniki so jih nato predali Nemcem. Od te skupine so Nemci 27. novembra 1941 ustrelili 265 partizanov. Nato je stopil na oder za priče Miloš Trifunovič, bivši minister londonske vlade. Predsednik je vprašal pričo, ali ve, da je begunska vlada vodila politiko, da še ni prišel čas za borbo proti okupatorju. Trifunovič je izjavil, da so izdali navodila, naj se preprečijo spopadi s sovražnikom, da se zmanjša število žrtev. Vsa Železniška in cestna mreža je grajena tako, da so osi železni ški in cestni vozli usmerjeni proti Trstu, — središču cele pokrajine. Edina železniška proga, ki ni imela v o} j e ga pomena za Trst, je itai.janska glavna proga med Trstom in starimi italijanskimi provincami, to je proga Trst-TrlU-Bsnatke z zvezami z Milanom m Rimom. Tako je bil v letu 1912 promet na posameznih progah skupno 2.613.667 ton )e odpadlo na glavno prbgo Trst-Ljubljana-Dunaj 65.7%, na karavanško progo Trst-Bohinj-Jesenice 37.8%, na krajevno istrsko progo 2.9% in na italijansko progo Trst-Trlši-Ita-lija (Benetke-Videm) 3.6%. Po priključitvi Primorja Italiji je bil promet na istih progah o ledu 1938 naslednji: od skupnih 2 mi-tijona ton je odpadlo na glavno progo Trst-Ljubljana-Dunaj 56.9 odstotkov, na karavanško progo 17.3% in na ose ostale proge 25.8 odstotkov. Iz tega je razvidno, da je blagovni promet na železniških progah, ki vežejo Trst z zaledjem, ostal skoraj noizpremenjen. Da se, je blagovni promet na progi Trst-Triif-Benetke in Videm povečal približno za 19% je razumljivo že iz samih lokalnih potreb prebivalstva Primorske, ki je bilo po aneksiji prisiljeno kupovati industrijsko blago in prlmanjklaj živil v glavnam na italijanskem Vprašanje: «Ali ’je begunska vlada v Londonu izdala povelje Mihajloviču, naj se bori proti partizanskemu gibanju?* Odgovor: ‘Nikoli*, odgovarja Trifunovič odločno. •Vprašanje: «Ali so bili obtoženi člani begunske vlade obveščeni, kako delo vodti Draža Mihajlovič v domovini?* Odgovor: «Na vladnih sejah se položaj na terenu ni razpravljal*. Na vprašanje predsednika, ali ve, da J s Puričeva vlada, degradirala častnike bivše jugoslovanske vlade, ker so se borili proti okupatorju, je priča odgovoril pritrdilno. Glede velikih vsot denarja iz državnih fondov, ki jih Je vlada poslala Mihajloviču, da bi mu pomagala, pravi priča Trifunovič, da vlada nikoli ni sprejela sklepov, koliko in komu naj bo denar izročen, temveč da je bil proračun izdelan v splošnih obrisih. Po izpovedi priče so mogli vojaški organi dodeljevati skoraj neomejene vsote denarja. Sodišče je včeraj zasliševalo tudi Milana Grola, bivštga člana emigrantske vlade v Londonu, ki je izjavil, da je šele leta 1942 dobil prve informacij^ o sporih med partizani in .četniki v Srbiji. Te informacije so izhajale Iz .NediČeve propagande. Leta 1943 je londonska vlada mislila, da je treba priznati partizansko gibanje. To priznanje so napravili javno, najo pa so se pogajali uradno, da bi dosegli sporazum ali našii mehnost kompromisa, da se izegne konfliktom. Grol je nadalje izjavil, da vlada ni imela neposrednega stika z Mihajlovičem, toda ti stiki so bili posredni po britanski zvezi trgu. Ta povišek pa ni v zvezi s tranzitnim prometom tržaške luke. Na tem mestu moramo že omeniti načrt predilske železnice, ki naj bi tvorila neposredno zvazo med Avstrijo in Trstom in napravila ena ta način Trst neodvisen od železnic, ki vodijo skozi jugoslovansko ozemlje. V primeru, da bi Trst pripadel Italiji i« Reka Jugoslaviji je razumljivo, da bi Jugoslavija, kolikor bi bilo mogoče, usmerila svoj ttfvozni in uvozni promet na Roko in skušala pritegniti tudi promet Češke na to luko. V tem primeru bi Trstu o-stal le promet z delom Avstrije in se za ta promet gotovo ne bi izplačalo graditi nove želeimice, ki bi i meša samo to prednost, da ne bi vodila preko jugoslovanskega ozemlju. Premagana Italija bo imela še dolga leta druge večje skrb i kakor gradnjo pasivne železnice Krmin-Trbig, ki bi jo stala približno ako bi bila dvotirna, nad 100 milijonov zlatih frankov. Za elektrifikacijo bi pa bilo potrebno še nadaljnjih 20 milijonov. Kaj bt torej nastalo, ako bi se uveljavila katera koli od teh treh črt, je prikazano v tem kratkem pregledu. Tudi iz prometna gospodarskega vidika je Primorska enota, ki skupno s Trstom pripada svojemu zaledju, to je Jugoslaviji. i, T- PRIMORSKI DNEVNIK — -tt 26. junija ljMjj; Prva letna skupščina Enotnih sindikatov goričkega okrožja Hočemo biti pripravljeni za bližnjo bodočnost, ko bo rešeno vprašanje naše pripadnosti po volji in želji delovnega ljudstva V nedeljo 23. junija je bila v Ljudskem domu v Gorici prva letna skupščina Enotnih sindikatov za Goriško, ki se je je udeležilo 250 delegatov iz vsega okrožja. Skupščino je otvoril tajnik udruženja tov. Batti. Pozdravil je navzoče delegate in zastopnike in prebral dnevni red. Po volitvah predsedstva in verifikacijske komisije je tov. Batti podal politično sindikalno poročilo. V poročilu je prikazal delovanje E-aotnlh sindikatov gorlškega okrožja od 1. junija 1945 do 31. maja 1946. Poudaril je, da so Enotni sindikati zajeli velike množice industrijskih in kmečkih delavcev, nameščencev In kulturnih delavcev. Orisal Je razdiralno delo Julijskih sindikatov, ki pa niso našli med našim ljudstvom zaslombe, saj se je članstvo Enotnih sindikatov od 1. januarja do 31. maja t. 1. povečalo za 47%. Nanizal je razne uspehe Enotnih sindikatov in dejal, da so delavci s svojo borbenostjo dokazali delodajalcem, da so Enotni sindikati strnjen blok, s katerim bodo morali vedno računati. Nato je podal organizacijsko poročilo. Enotni sindikati so si ustvarili organizacijo, ki vključuje vse stroke Komu In čemo je namenjen Radio Trst II Komaj dober teden je pretekel od otvoritve nove zavezniške radijske postaje, ki oddaja v slovenskem jeziku, vendar so se te povsem jasno izoblikovale glavne smernice, ki so odločilne pri novi oddaji. TežiSčo je v govorjenem sporedu, t. j. v poročilih, političnih komentarjih in predavanjih, kar je povsem razumljivo, saj je sedanja doba polna mnogovrstnih vprašanj, ki jih je treba obravnavati. Obetali smo si od nove oddaje veliko, ostali pa smo razočarani, ker večji del komentarjev in predavanj nikakor ne ustreza večini slovenskega poslušalstva. Ta predavanja obravnavajo bodisi taka vprašanja, ki so vse prej kakor aktualna, ali pa obravnavajo pereča vprašanja na način, ki predstvlja prozoren namen omalovatevati pridobitve, ki si jih je naše ljudstvo priborilo v osvobodilnem boju. Mi razumemo, da, je nova radijska postaja v slovenskem jeziku zavezniška postaja, vendar menimo, da se ne bi smela talca ustanova, kot je radijska postaja, nikoli uporabljati »a to, da se poslušalcem, katerim je namenjena, prikazujejo vatna vprašanja povsem enostransko z očitno teinjo, vsiljevati ljudstvu njemu tujo ideologijo. • in ima 12.551 članov. Poročilo je končal z besedami: «Hoč-emo biti pripravljeni za bližnjo bodočnost, ko bo rešeno vprašanje naše pripadnosti po volji in želji delovnega ljudstva*. Kolonsko vprašanje Nato je tov. Sfiligoj iz Krmir.a podal referat o kmečkih sindikatih. Dejal je, da se je takoj po osvoboditvi Julijske krajine sindikalno gibanje razširilo tudi na kmete. V septembru 1945 je bil sklenjen mezdni sporazum za kmečke dninarje, ki je znatno zboljšal njihove prilike. Njihove plače se sedaj gibljejo med 250 in 300 lirami dnevno, s prosto hrano in pijačo. Sindikalni urad je ustanovil pravni odsek, ki nudi članom zaščito in jim daje informacije. Ustanovljen je bil okrožni odbor kmečkih Enotnih sindikatov, ki se bo podrobno pečal z vsemi perečimi vprašanji, ki se tičejo našega kmeta. Po dolgem odlašanju je ZVU nekaj ukrenila glede kolonske pogodbe in najemnin. Trenutno je preklicala vse zemljiške odpovedi (»sloves*) do šest mesecev po končani vojni. Ce bi se te odpovedi uresničile, bi moralo veliko število naših kmetov v Brdih in Furlaniji zapustiti zemljišča, ki jih že dolgo let obdelujejo. Tako lahko kmetje vsaj letos delajo v miru. To je zmaga delavskih in kmečkih sil, ki so na množičnih sestankih z resolucijami in po našem demokratičnem tisku vedno poudarjale pravično borbo našega kmečkega delavstva. Rešeno pa še ni bilo vprašanje spremembe stare fašistične kolonske pogodbe, na katero se veleposestniki in ZVU vedno sklicujejo, ker ne priznavajo kot pravnove-Ijavne določbe paritetne komisije OF. ki je določila za Brda in bližnjo okolico delitev pridelka v razmerju 75%-25% v prid kolonom. Ker se veleposestniki sklicujejo na bivšo fašistično zakonodajo, so briški koloni sklenili, da bodo dali gospodarjem samo 25% pridelka, ostalih 25% pa ga bodo vskladišči-li. Ta pridelek bo ostal v skladišču, dokler se gospodarji ne bodo odločili za pogajanja in uredili z novo pogodbo sedanje spore. Enotni sindikati so tudi dosegli, da so v raznih krajih popravili ceste in mostove v korist kmetov. Sindikate čakajo še težke naloge: sklepanje kolonske pogodbe, novi mezdni spo- Ne bomo se danes spuščali v pretresovanje posameznih oddaj; vprašujemo se Is, kje tiči vzrok tem spremembam. Ker se nora postaja zelo dobro čuje tudi v Jugoslaviji, se nam nehote vsiljuje misel, da se Sirjenje propagandističnih gesel v smislu^ szapadne demokracije» noče omejevati le na cono »A*. Morda zavezniška vojaška uprava neposredno ni kriva organiziranja omenjenih oddaj, pač pa je odgovorna v toliko, ker jemlje na službena mesta osebe slovenske narodnosti, ki, sodeč po njihovem udejstvovanju, nimajo niti pojma o velikanskem dušeimem preporodu Slovencev, ki je plod mučenlške golgote, ki jo je narod prehodil v osvobodilni borbi. Poudariti moramo, da se zavezniki zelo motijo, če mislijo, da bodo z novimi oddajami v slovenskem jeziku razcepili enotnost našega ljudstva, ki si teli samo eno: resnično ljudsko oblast, ki bo edina omogočila zaceliti strašno rane, ki so jih fašisti prizadejali Slovencem. Take demokracije, kakršno propagirajo zavezniki, si mi ne telimo, ker nočemo gospodarskih kriz, podobnih onim v državah od koder izhajajo naše okupacijske oblasti, in v naši coni: stavk, brezposelnosti, «svobodnega tiskat, fc| je n rokah finančnega velekapitala itd. Mi smo si izbrali svoje. Prireditev v znamenju bratstva in zahteva po Jugoslaviji Okrajni odbor SIAU za Brda Je 20. junija priredil okrajno prireditev z raznimi fizkulturnimi ln pevskimi točkami ter z dvema veseloigrama. Kljub slabemu vremenu se je prireditve udeležilo nad 2000 ljudi iz Brd in Furlanije. Prisostvovali so tudi zastopniki raznih organizacij goriškega okrožja in briškega okraja. razum za kmečke dninarje, ojače-nje zadružništva, izboljšanje udarniškega dela za obnovo, večja po-veoanost z industrijskimi delavci. No koncu je tov. Sfiligoj poudaril odločno voljo delovnega ljudstva, da se mu vrne ljudska oblast, prizna pravica do samoodločb^ ter zahteva po priključitvi k Federativni Jugoslaviji. Navzoči delegati so vsa poročila živahno odobravali. Sledila je diskusija, kateri se je priglasilo mnogo delegatov. Tov. Zabric je poudaril važnost sindikalnega tieka in potrebo, da se ljudstvo po časopisju čimbolj seznanja s perečimi vprašanji, tov. Pegan im Furlan pa sta zahtevala pojasnila o letnih dopustih. Spregovoril je še tov. Marino in poudaril važnost tega časa, ko se odločuje naša useda Govoril je o raznih tež-kočah, o obupnih gospodarskih prilikah, o krumirstvu Julijskih sindikatov in o vseh drugih važnih sindikalnih vprašanjih. Poročilom so sledile volitve novega okrožnega odbora In nadzornega odbora. V okrožni odbor je bilo Izvoljenih 11 članov, v nadzorni pa 5. Sklonili so tudii, da bodo okraji izvolili po 2 člana v okrožni odbor. Dve resoluciji Nato so navzoči z burnim ploskanjem sprejeli brzojavni resoluciji štirim zunanjim ministrom v Pariz ter Svetovnemu sindikalnemu kongresu, ki zboruje v Moekvi. V resoluciji zahtevajo v imenu velike večine ljudstva in delavstva našega področja nedeljivost naše pokrajine. To je v interesu gospodarskega in socialnega blagostanja, napredka vsega prebivalstva in v interesu bratskega sožitja Italijanov in Slovencev. Nadalje izražajo v resoluciji upanje, da bodo zunanji ministri ugodili pravični zahtevi našega ljudstva in zahtevajo, da se Julijska krajina priključi k svojemu zaledju, k Jugoslaviji, ki mu bo edina mogla zagotoviti gospodarski procviL Skupščina se je končala ob 18. url. Otvoritev ljudskega doma v Chiampore V soboto, dne 29. t. m. bodo v Chiampore (Milje) odprli nov Ljud. ski dem in kulturni krožek, ki bo dobil ime po mučenici Almi Vivoda. Pred 25 leti so fašisti zažgali Ljudski dom, ki je stal nekaj metrov oddaljen od mesta, kjer so zdaj postavili novega. Takoj po osvoboditvi se je ljudstvo zavedalo velikega pomena kulturnega delovanja in potrebe po Ljudskem domu. S prostovoljnim delom je domače- ljudstvo ustvarjalo čudeže in sl končno dogradilo novi dom. Kjer je prej bilo grmovje in razorana zemlja, se danes ponosno dviga novi dom, v katerega gradnjo je ljudstvo vložilo vso svojo ljubezen in ves svoj požrtvovalni duh. , * Ob otvoritvi bo velika slovesnost, ker je to prvi Ljudski dom, ki ga je ljudstvo zgradilo v Julijski krajini iz temeljev. Ob 9. zjutraj bo godba zaigrala delavsko himno. Sledil bo nastop domačega zbora z obširnim sporedom. Ob 11. uri bo ljudstvo v povorki šlo pred stari Ljudski dom, ki so ga pred 25 leti fašisti zažgali, kjer bo spominski govor. Po govoru se bo slovesnost nadaljevala v novem Ljudskem domu. Popoldne bodo razne godbe in pevski zbori izvajali svoje sporede. Ob 16. uri bodo otvoritveni govori. Sledila bo prosta zabava z bogato loterijo in drugimi presenečenji. Na novem športnem igrišču bo tudi nogometna tekma. Istega dne bodo skupine kulturnih krožkov iz Trsta in iz Chiampore tekmovale v hitri hoji. Skupine bodo prehodile sledečo progf: Montebello - Kati-nara - Ricmanje - Domjo - Zavije-Milje (pokopališče) - Sv. Barbara-Božiči - Hrvatini - Chiampore. Odhod z Montebella je določen ob 6.30 uri. Določene so tudi nagrade za najboljše. Prejeli smo Mo - gdč. Picebova! Pevskim društvom Slovensko društvo »Slovenska Straža* iz Gropade prosi vsa prosv. društva, ki se nameravajo udeležiti proslave 40. letnice ustanovitve slovenskega društva »Slov. Straža*, naj se takoj prijavijo. Spod. okolica prosvetne zvtze v Trstu, via Carducci 6. Gornja okolica na V okraju Opčine zadnji rok do 30. junija 1946. Od Triglava do Jadraraa Pri fizkulturnpm nastopu so v obilnem številu sodelovali mladinci ln mladinke iz briških in furlanskih vasi. Lepo so izvedli telovadne vaje in dokazali zelo dobro pripravljenost. Ekipi tovarišev iz Ste-verjana in Medane sta tekmovali pri vlačenju vrvi, kjer je z malimi napori zmagala ekipa iz Medane. Sledili so nastopi pevskih zborov z raznimi narodnimi in borbenimi pesmimi. Ob zaključku so vsi pevci skupaj zapeli »Pesem o svobodi*. Olani prosvetnega društva iz Medane so podali igro »Zupanova Micka* ter burko «Hlačnica». Veselega razpoloženja Je briško in furlansko ljudstvo pozdravljalo naše mlade in krepke telovadce, naše igralce in pevce, ki so mu nudili toliko razvedrila. Zbrani Furlani In Brici so po. novno dokazali trdno vez bratstva In edinstva, ki so Jo skovali v narodno osvobodilni borbi, kjer so se skupno borili za priključitev Julijske krajine In Trsta k Jugoslaviji; k tisti Jugoslaviji, v kateri bodo njih enotnost še bolj utrdili in se svobodno razvijali. Udarniška nedelja t Šmarjah pri Kopru Preteklo nedeljo je bila druga obletnica požiga vasi. Nemci in fašisti iz Kopra so prihrumeli z nešte-vilnimi kamioni in zažgali celo vas, prej pa so vse odnesli sli odpeljali. Drugo obletnico so praznovali z udarniškim delom in kulturno prireditvijo. Na udarniško delo so prišli, kakor ža več nedelj, delavci iz Izole; bilo jih je nad 130. Prišlo je tudi 70 delavcev IZ Kopra, uradniki iz okraja, delavci in kmetje iz več sosednih vasi. Opoldne je nagajal dež, kljub Umu pa so napravili skupno 1240 delovnih ur, čistili ruševine, kopali temelje za'nove zgradbe in pripravljali kamenje. Tako so dostojno proslavili v svobodi žalostno obletnico z delom za čimprejšnjo obnovo. V medsebojnem tekmovanju so italijanski delavci iz mest, res pravi protifašlsti, pokazali bratstvo in dokazali, da hočejo popraviti krivice, ki so Jih prizadejali njih someščani. Voglj« ZBOR VOLIVCEV V nedeljo 16. t. m. smo imeli v Vogljah zbor volivcev. Ker smo bili že dalje časa brez tajnika in je njegove posle opravljal predsednik, smo si enoglasno izvolili novega tajnika in to tovariša, ki se je pred časom vrnil iz ujetništva v Franciji in se doma takoj oprijel vsakega dela, posebno pa v mladinski organizaciji. Med raznimi sklepi so sprejeli tudi prtdlog, da pripravijo in odpeljejo v Komen tri vozove borovih hlcdov za obnovo te vasi. Pri tem delu bo sodelovala tudi mladina ki se je že polnoštevilno udeležila udarniškega dela v Komnu in Je tudi v prihodnje pripravljena nuditi svojo pomoč pri obnovi takih vasi, ki so žrtvovale vse za našo osvoboditev. Biljana KOLIKO JIH JE? Vas Biljana šteje 26 deklet, ki smo v* teku narodno osvobodilne borbe podpirale OF in ostale zveste naši stvari. Sedaj smo darovale 550 lir za naš »Primorski dnevnik*, ker edino ta nam je pravi vodnik in gagovornik naših pravic ter zahtev za priključitev k materi Jugoslaviji. »Primorski dnevnik* Je naslednik »Partizanskega dnevnika*, ki je plod' naših skupnih naporov v narodni osvobodilni vojni. «SIovenski Primorec*, nasladnik »Goriškega lista* se jo začel bahati s tem, da ga podpirajo dekleta iz Biljane. Dobro! Me pa vemo, da je teh le malo ali morda samo ena. Ms smo zgoraj javno povedale, koliko nas jo in kaj smo; navedite tudi ve, ki ste poslale dar »Sloven. skemu Primorcu* točno število, pa bomo videli, kako zna vaš list lagati. Dekleta iz Biljane Dobra arca Zveza antifašistične mladine }z Dobravelj, ki se ni udeležila udarniškega dela v Komnu zaradi plesa, ki ga je priredila sekcija ZPP iz Dobravelj, Je sklenila in s*ia naslednjega dne nabirat gobe, ki jih je prodala in ves izkupiček 1200 lir darovala vojnim sirotam. Tudi ASI2Z je to akcijo podprla s tem, da je prispevala k tej vsoti 530 lir. ZAM-JK v Krajni vaai je ob zaključku »Jugoslovanskega mladinskega tedna* č.a gostovat v Lokev. Od nabranih prispevkov je darovala mladinski organizaciji 2.116 lir. Vas Godnje je izkupiček od javnega plesa, ki ga je priredila mladina, s sodelovanjem žena in KNOO darovala takole: KNOO za vojne sirote 500 lir; KNOO za Rdeči križ 500 lir; ABIZZ za vojne sirote 500 lir; ZAM-JK za politične jetnike 500 lir; ZAM-JK za vojne sirote 500 lir. Skupno 2-500 lir. V dolgoletni ostri bor bi našega primorskega ljudstva za svoj narodni obstoj se je ostro potegnila črta med onimi inteligenti, ki so ostali zvesti svojemu narodu in drugimi, ki so iz katerega koh razloga sluzili verno fašizmu. Tudi med učiteljstvom smo imeli nekaj primerov, ko so bivši slovenski učitelji preganjali slovensko besedo in slovensko knjigo nič manj besno kot italijanski fašisti sami. Na te prodane, izgubljene duše smo se spomnili, ko smo dobili poročilo o dejanju učiteljice Piaehove, ki uči na slovenski Soli v Trstu, v ulici Sv. Frančiška. O-menjena učiteljica je pretekli petek v prvem dekliškem razredu zaplenila učenki Sturman Severini abecednik sNaša beseda», knjigo raztrgala, dekletce pa sklofutala. Nato ji je še zagrozila, da jo bo zaprla. Pa naj še kdo reče, da to ni fašizem. Pozanimali smo se za sicer brezpomembno Leo Picehovo in u-gotovlli, da je doma iz Šentvida, od koder je prišla lani po osvo-bojenju. Pravijo, da ji cona B rsmrdi». Pa nima ta gospodična nemara težke vesti zaradi svoje preteklosti f B. Slovensko narodno gledališče za Trst ln Primorje bo pred zaključkom gledališke sezone v Slov. Primorju gostovalo s Surekovo glasbeno komedijo «Pesem s ceste* v sledečih krajih: Danes 26. t. m. ob 20. uri v Vipavi, 28. t. m. ob 21. uri v Sežani, 29. t. m. ob 21. uri v Opatjem Selu, 30. t m. ob 16. uri na Opčinah. Z Borovimi «Raztrgancl»: v sredo 26, t. m. ob 21. uri v «Ri-naldiju* v Trstu, v soboto na Petrovo 29. t. m. ob 17. uri v Šmarjah pri Kopru na prostem, v nedeljo 30. t. m. ob 20. uri v Škofijah ir. na prostem. „Trl sestre4' na Opčinah Dramska družina »Ivan Cankar*, Sv. Jakob, priredi v soboto 29. t. m. ob 20. url v dvorani prosvetnega društva na Opčinah Krekovo trodejanko «Tri sestre*. Vabljeni vsi! Pionirji in pionirko goriškega okrožja pripravit« se na svoj prvi zbor, ki bo dn« 30. t. m. v Gorici. Pripravljalni odbor. Odbor UNRRA-e za Trsi Trst, 25. - VZN — Sporočajo, da se je ustanovil odbor UNRRA-e za pristanišče Trst, ki bo skrbel za pošiljanje pomoči Avstriji, Češkoslovaški, Madžarski in Jugoslaviji. Oblasti so izjavile, da je po. moč za te države v velikem delu prihajala skozi Trst in da je odpošiljanje materiala povzročilo nujnost, da se tu ustanovi posebna organizacija. Uradi UNRRA-e odbora bodo v zgradbi tržaškega Lloyda. D d pravične odločitve in potem BasHa grapa leKmuie za skupno lepšo domovino Baško grapo pozna vsak partizan, saj je v času narodno osvobodilne borbe zelo mnogo Žrtvovala in pretrpela. Kljub temu danes prav nič ne zaostaja za ostalimi kraji v r.ašem okraju. S prostovoljnim delom pomaga obnavljati porušeno domovino in v Titovem tekmovanju hoče še posebno pokazati svojo pripadnost k materi Jugoslaviji. Vasi, ki ležijo prav visoko v hribih, so se prav posebno izkazale. Ko prideš v Nemški Rut, vidiš tri gospodarska poslopja, ki so bila za časa borbe požgana in se danes ponašajo z novim strešnim ogrodjem, ki samo čakajo na novo streho, katero bo dala Obnovitvena zadruga na Grahovem. Domačini so s prostovoljnim delom popravili 270 m3 tesanega in rezanega lesa. Prizadeti družini Bizajl so v 60 urah očistili 400 m2 polja. Mladina je pri čiščenju ruševin porušenega hleva družine Borga naredila 100 delovnih ur. Odpeljala kamenje; z gruščem pa je nasula 150 m ceste. Prizadeti družini Ortar so mladinke očistile v 68 urah 430 m2 polja. Naredili in sežgali so dve apnenici. Pri prvi so porabili 4.040 delovnih ur. Dala je 520 q živega apna Pri drugi so porabili 2 800 delovnih ur in je dala 450 q živega apna. Od prve apnenice so odstopili družini Stendler 10 q apna in družini Kemperle 10 q apna. Obema družinama je požgal domove okupator. Za popravilo šole ln župnišča so odstopili 30 q apna, za skupno obnovo vasi so si pridržali 60 q apna. Pri drugi apnenici so vse organizacije sklenile, da bodo člmprej udarniško delale, da znižajo delovne ure in v istem času naredijo isto delo. Kot vidimo iz številk, se jim je to res posrečilo, saj so za drugo apnenico povabili le 2.800 ur, to je dokaz, da vaščani iz Nemškega Ruta delajo res z zavestjo, da gradijo svojo boljšo bodočnost. Pri postavljanju strešnega ogrod- ja hleva družini Kemperle so mladinci naredili 40 delovnih ur, družini Ortar pa je pomagala vsa vas in je v 370 delovnih urah postavila vse strešno ogrodje za požgano poslopje. Z vprežno živino so v enem dne. vu napeljali s Koritnice streho in deske za ta poslopja. Cesto pa so posuli z gramozom od Nemškega Ruta pa’ do Grahovega, in sicer 450 m v 215 urah. Clan sindikatov tov. Pavšič Ja. kob iz Nemškega Ruta, je v 20 urah sežagal družini Kemperle 2 m3 desk in zaslužil posebno pohvalo. Po mnenju vaščanov so prihranili državi okoli 417.320 lir. Največ je pri vsem tem delu pomagala mladina, ki je v tej gorski vasici res vsa predana naši stvari in se zaveda novega časa v katerem živi. Nič manj ne zaslužijo pohvale ostali vaščani in organizacije, ^ stremijo in delajo za Clmprejšn]« zboljšanje našega gospodarstva1” sami pomagajo najbolj priza«1 družinam ter s tem kažejo Prav tovarištvo. Pa tudi na kulturno prosvetne® polju Nemškorutarji ne spij0’D 16. t. m. so ustanovili prosvea društvo, katerega so imenovali ? prvem borcu njihove vasi, ki V' pred našo naredno osvobodi borbo padel pod streli italijans i fašistov, to je Simon Kos. S so pokazali, da so vredni nasl niki njega in vseh tistih, ki s0 življenja za novo Jugoslavijo. no to je porok, da bo novo novljeno prosvetno društvo r4s lovalo in gradilo vaščane v n° ljudi. Tudi v vasi Stržišče so v T'10, vem tekmovanju zgradili aPne° -ki je dala 500 q apna. Očisd». 40 ha pašnikov in senožeti, u novili so tudi tu prosvetno dru 1 ki so mu dali ime po padlem b°- v NOV. Mladina je tudi tu # razgibana, saj to se pozna ^ njenih kulturnih prireditvah. ^ Prebivalcem Nemškega s. Stržišč moramo priznati, da je ^ hovo delo res pokazalo uspehe, naj bodo v pobudo vsem. 438 let že kopljejo v idrijskem rudniku VeUke slovesnosti na dai sv. Ahaca v Idriji Na dan sv. Ahaca je Idrija drugič praznovala obletnico svojega svetovne-znanega rudnika živega srebra. Letos je bila 438. obletnica. Ze na predvečer je bilo vse mesto okrašeno z narodnimi zastavami, med katerimi so se pomešale tudi mnoge delavske. Na trgu maršala Tita je priredila rudarska godba koncert. Godba je na čelu velike povorke nato odkorakala pred poslopje rudniške uprave, nadaljevala s koncertom in se nato podala na Zemljo, kjer Je bil v okrašeni Dolinici pripravljen oder. Tu so člani Šentjakobskega gledališča uprizorili dramo «Tugomer». Naslednjega dne je bila ob 5. uri zjutraj budnica, nato pa procesija, katere se Je kljub slabemu vremenu udeležilo veliko število delavstva ln upokojencev s člani rud- SpoMciža. Prireditve, predavanja in sestanki PROSV. DRUŠTVO »S. ŠKAMPERLE*. Opozarjamo na nastop gojencev glasbene šole tov. Romane Zajčeve, ki se vrši v četertek dna 27. t. m. v veliki dvorani društvenega doma. Začetek od 20.30. Cisti dobiček prireditve gre v socijal-ne svrhe. Programi, ki so v razprodaji v trgovini Trampuž, Schmidt in Klun, veljajo kot vstopnice, PROSV. DRUŠTVO V BAR-KOVLJAH priredi v nedeljo 30. t. m. kulturno - zabavni večer, s sodelovanjem skupine malčkov otroškega vrtca, pionirskega, mladinskega in društvenega pevskega zbo- K LJ U R Trinknv učenec - Italijan p/še Ii/an Tri n kil - velikan Neki italijanski tovariš, bivši Trinkov Učenec, nam j* poslal sjtdsči članek: E dog najprijetnejših spominov našo mladostne dobe v Čedadu v*t v Vidmu je izrazita in odlična o-sebnost profesorja Ivana Trinka. Spominjamo se ga kot študenta, ko je ob tolikih verskih slovesnostih vodil petje v videmski stolnici, ali pa dobro uspele glasbene akademije v gledališču tamkajšnjega semenišča. Spominjamo se ga kot vodilnega elementa v videmski akademiji, kjer so visoko cenili njegova kulturna predavanja. V tistih časih se v Vidmu in pokrajini niso postavile nove orgle, novi zvonovi niso zapeli, ne da bi profesor Trlnko prej izrazil svojega strokovnjaškega mnenja. Njegov tenki estetični čut t’i njegova umetniška kompetenca NA UDARNIŠKO ■ wAv»WA-^\- r eKam gremo jutri t s Tako so nekdaj izpraševali v sobotah u-radntfcl in delavci iz mest, V mislih so imeli kakšno vaško gostilno, hladne sence pri kozarčku vina. Fin meščanski uradnik je prezirajo gledal kmeta, posmehoval se mu je in zaničeval njegovo revno deoo, v nedeljo je šel na kmete, da se je z njimi norčeval, delamo pa je pravil: * Ande mo in campagna a far la fraia*. Prišli so trd i časi, ravno lista gospoda je hodila na kmete, da je dobila malo krompirja in masti za svoje prazne želodčke. Prišli so hudi časi, delavstvo se je borilo, a mnogo uradnikov, učiteljev in lahkoživcev, js najraje ob nedeljah obiskovalo naše vasi in sejalo smrt in uničenje. Taki so bili bivši italijanski uradniki in predstavniki latinske kulture, Zmaga OF je vse to počistila; ostale so po vaseh le ruševine. tKnm . gremo jutri te tako se sedaj sprašujejo uradniki-aktivt-sti in delavci iz mest. V mislih imajo kakšno poigano vas, ali slabo cesto, ali njivo, kjer je treba delovnih rok. ol so zadovoljni, veselo prepevajo. Tako naše ljudstvo odgovarja vsem klevetam, tako se dostojno ' pripravlja na veliki dan, ko bo dokončno uresničena želja vsega ljudstva. To je Titovo tekmovanje v tistem delu Istre, ki bi ga hoteli odrezati nekateri od celote. To velja, to bo zmagalo, bratstvo in delo, ne histerični kriki zgubljenih politikantov niti umori deUtvoev po triaških ulicah. «Kam v nedeljof* »Na udarniško!* A. B. »ta mnogo koristila tudi pri ocenjevanjih kiparskih del cerkvene umetnosti. Ze takrat so ust upoštevali globoko jilozoflčno znanje profesorja Trinka, njegovo znanje slovanskih jezikov, njegov pisateljski sloves, njegovo leposlovno in umetniiko izobrazbo. Njegove lastnosti in zasluge na polt-ti(nem in upravnem polju kot predstavnik svoje male domovino — Bewa.:ije, prihajajo do vidnega izraza. V preteklenn marcut ko smo orisali položaj Benečije v zvezi reSitve našega primorskega vpraSanja, smo v tej zvezi pisali: «Vidsm bi moral namreč u-poStcvati, da je bila in je prav tako Se sedaj ona najbolj odličnih osebnosti, ki so delale čast in dvignile slavo njegovih političnih, književnih, kulturnih in umetniških krožkov na koncu preteklega in na začetku sedanjega stoletja, ravno profesor Ivan Trin-ko. On Se živi in je pristen in tipičen sin slovenskega ljudstva iz Benečije, saj je rojen v Trčmu-nu. Videm pozablja, da je. ta velikan, ki je skozi desetletja na podlagi svobodnega volhmega mandata predstavlial slovensko ljudstvo NadiSke doline skupno z drugimi Jčstimi predstavniki ljudske volje, leta 19lt. v videmskem pokrajinskem upravnem odboru jasno povnrlal, kakšna so resnična čustva m neomajna volja bmelkih Slovencev. ra, dramkega in godbenega odseka. Prireditev se vrbi v društvenem vrtu na prostem. Začetek ob 18. uri, Ker gre čisti dohodek v dobrodelne namene, vabimo k polnoštevilni udeležbi. Prehrana Se,pral sporoča, da bodo od danes 26- junija zopet pekli kruh lz 91% moke. Morebitne zaloge bele moke ostanejo na razpolago Sepralu. DELITEV TESTENIN DELAVCEM. Delavci, ki imajo dodatne živilske nakaznice za junij, lahko dobe od danes do 6. julija 600 g testenin. Cena 24 lir kg. DELITEV TESTENIN BOLNIKOM. Tudi bolniki, ki imajo do. datno bolniško nakaznico za mesec junij, lahko prevzamejo količino testenin, ki jim pritiče. Delitev se konča 6. juljia. Cena 14 lir kg. Rasno CENTRALA «PRERAD» V ST. PETRU obvešča vse trgovce in zadruge, da ima na zalogi suho robo v veliki Izbiri. Tedaj Je sedem članov tega odbora odklonilo pristanek na pO-zdraimo in vdanostno brzojavko rimski vladi ob priliki jrroslave SO. letnice proglasitve kraljevine Italije. Imenovali so jih zantčlji-vo tsedem modrih*. BiH so res modri, saj so lojalno in pogumno izražati voljo slovenskega ljudstva v Benečiji, ki ni bilo 1 'alijan-sko in ki niti ni moglo biti. Ob tej priliki je Benečija dokazala, da jo zapadni branik Julijske krajine, s katero tvori eno in neločljivo telo*. To je po nalem mnenju najiz-razitejll okvir osebnosti msgr. Trinka in njegovega političnega delovanja, ki ga je vrlil s tako ljubeznijo do svoje male domovine. Zaupamo, da bo sen, ki ga Je on toliko desetletij sanjal, postal srečna stvarnost z združitvijo male družine slovenske Benečije z večjo družino Slovenije. B tem voSčilom se pridružujemo praznovanju njegovega biserno-mainUkega Jubileja. Njegov bivši učenec (A G.) Strelske vaje med Sesljanom ln Sv. Kri2em Trst, 25. - VZN — Zavezniška vojaška uprava je nocoj sporočila, da se bodo do nadaljnje obvestila vršile strelske vaje med Sesljanom In Sv. Križem na vodni površini v do.žini kakih 8.200 m. Streljali bodo z nekega položaja v na-brežinskfm področju. niške uprave. Nato se je na Zew delav- lji vršil sprejem gostov — „|_ cev iz črnih revirjev, iz Ilirske strice, Raše, Trbovelj in ^a®°.rv. Na tribuni so bili tudi preč9 niki glavnega odbora Enotf.^** dikatov Julijske krajine, s šem Semillijem na čelu. so bili člani Poverjeništva PF* ^ med njimi tov. Perovšek, Pre * nik sindikata rudarjev je 0 v^, prireditev ter pozdravil S°sie , f tem pa je tov. inženir Aljn®* kratkih besedah orisal rudnika in socialno borbo jev za zboljšanje poprej nevz ^ nih življenjskih prilik. Dctakn^.. je tudi pomena obletnice 22. J ja kot dneva, ko je Sovjetska ^ za stopila v borbo za obramb0 večanstva proti fašizmu. Priznanje delavcem-udarnikom Tov. ravnatelj je prikazal ščanje produkcije v zadnjih auaiije pruuuKulje v ^ in zaslugo delavcev udarnik°v , ta napredek. Od udarnikov J® vsem pohvalil tov, Jajerja J® , ii* ki je največ doprinesel s svojo ciativnostjo. S tov. Tratnikih sestavil načrt za stroj za P0'1«« nje lesa in krožne žage za.'",ei mizarsko rezanje. Oba stroja J j finejS* pomočjo tovarišev tudi Drugi udarnik jo tov. Tsr„* jes» Stanko, ki ima za tov. največ prostovoljnih delovnih ^ Tretji je tov. Peternel Marti • je kpt kopač^ v prvih štirih ^ clH* presegel normo žar- 63%. -p, ra°, ■ udarnik je 'tov. Zajc Konra > j pač, ki je v treh mesecih Pre — ' '-i i fe normo za 57.8%, peti pa Bri tj lika, ki je kot odkopni kopa segel v treh mesecih za 40.6 /• mo. Kot vzorni delavci ®° nagrado Zupančič Pavel, Franc, Poljanec Franc, Zelen lentln, Cigale Ivan, Lampe.^ Bedenk Avgust, Car Ignac, P ^ šek Milan, Jereb Ivan, veti Vinko, Pelhan Frane. Potl!*r,o«t so bili za pazljivost in iniciati^ tovariši Eržen Ivan, Kav-h-Lapajne Evstahij, Pavšič AJ jj. Šinkovec Ivan, Tušar virlCf.jC>!ir kar Franc, Kuk Karel, Boži° ko ln Jazbar Anton. V imenu Poverjeništva udarnikom čestital tov Per0> Nato so govorili še tov. predsednik glavnega odbora j, nih sindikatov Slovenije ih stavnik vojske. Naposled so natoy> li trboveljski rudarji s pcvsK® in podarili idrijskim rudarjem sno izdelan, majhen rudarski ček z vsem orodjem ter »_ br& - nosi simbol enakosti io lis zčeJ, Najdeno Mestno županstvo v Gorici naznanja, da so našli denarnico in nalivno pero. Oboje sedaj hranijo pri blagajni občinskega ekonomnta. Kdor more dokazati, da je lastnik, naj pride ponje. Našla se je osebna izkaznica in izkaznica za dodatek kruha na ime Marije Juriševič iz Skednja, via Soncini 36. Lastnica jo dobi v upravi lista «11 Lavoratore*. Izgubljeno 12. t. m. je tovariš šofer , Jože Smrdel izgubil na poti SL Peter Ribnica - Bistrica šofersko in osebno izkaznico. Šoferska izkaznica ima štev. 24449. Poštenega najditelja naprošam, da dokumenta izroči Zaščiti v St. Petru na Krasu Mi Preradu istotam. 297 Tovarišica Perne Pavla iz Slovenske vasi pri SL Petru na Krasu Je Izgubila na trgu v Postojni denarnico z osebno Izkaznico, dovoljenje za kolo, 4 živilske izkaznice, razne druge dokumente ln 500 lir. Poštenega najditelja naprošam, naj izroči stvari na mestnem NOO ali na krajevnem NOO v St. Petru na Krasu. , 296 delovnega ljudstva. Za no darilo se Je v imenu t°v ^ zahvalil mlad idripski ruciar,oCI f vsi udarniki in nagrajen01 vai uuai.uni asi f zahvalili za darove rudniški „ ____________________ in obljubili s'e večji delovni P° (j« prihodnje. V čast prednlkonb fli> se že borili za zboljšanje če ,y pogojev, je rudarska godba rila društvu upokojencev lep0 zeno zastavo. »Naša društveni (i stava je za nas veliko Priz!!nj*t<* se je zahvalil predsednik a A (t»' d upokojencev, »nismo še s1,®',!# ro šaro, še vedno smo PriP^ uJt^ za borbo, za ideale, ki 80 v našem simbolu,, v naši 8.0^' stavi. V Imenu vsth svojih ^ n>j. šev rudarskih upokojencev lepše zahvaljujem- Pri tem prebivalstvom vse JulU9^ rMi I ne in Trstom hoč;mo zlln,'ivi p9* republiko Jugoslavijo. NaJ maršal Tito!* tr(1pi Popoldne se jo vršilo V P^jtri1*1. Dolincl ljudsko rajanje a ^tor programom. Večkrat so h ^j, * priljubljeni »Trboveljski raznimi narodnimi in parti* pesmimi. Tako v Idriji, kjer P4*1, F? V »ariji, Kjer oblastjo gradijo, kjer je ^ \jet * sta v skupni obnovi za v»*i ppl** tudi častijo delo ln svečah nujejo delavske praznlk°-^^--<^ Odg. urednik DUŠAN HB®‘ V nedeljo 30. t. m. bo v Herpeljah-Kosinl fi*ku*tuf 0. nastop. Nastopila bo mladina In pevski sbori t*r » stje ls Jugoslavije. Po nastopu ljudsko raja» e* . j Vabljen' Na Petrovo 30. t. m. bo v Toma|u tradicionalni Vabimo vse one, ki ljubijo zabavo In dobro k*P JAVNI Pl.*5 Ijlc* TRGOVINA GOLJEVŠČEK v SEŽA^J razpolaga z veliko zalogo krompirja, la * po IO lir kg.