GLAS
LETO XXIII. ŠT. 25 (1087) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 5. JULIJA 2018
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Kam to vodi?
  motno je mišljenje, ki se uveljavlja med
vodilnimi v vodstvu večjih slovenskih or-
ganizacij v Italiji, da blatijo, podtikajo, sra-
motijo in lažejo na račun vodstva naše skup-
nosti ter nasploh o naši organiziranosti “ma-
loštevilni in vedno isti”. To sploh ni res, bla-
tijo in sramotijo tudi tisti, ki so še do včeraj
bili v naših vrstah.
Pri nas se pojavlja vse več ljudi, ki skrajno žal-
jivo govorijo o krovnih organizacijah, pri-
marnih in drugih ustanovah pri nas. To pa
je laž in sramota je podtikanje, ki se vse bolj
uveljavlja, da namreč “nihče ne ve, kam gre-
do milijoni za našo, slovensko manjšino v
Italiji”. Kolikokrat smo že povedali, da so po-
datki javni, da Svet slovenskih organizacij jav-
no pove, komu so namenjena sredstva, ki jih
dobi od države za delovanje naših ustanov!
/ str. 15
Z Te dni se v goriški nad -škofiji dogaja marsikaj.
Dnevno časopisje po-
roča o velikih spremem-
bah tako med duhovni-
ki kakor med župnija-
mi. Kaj se dogaja?
Dogaja se nekaj povsem
običajnega in normalne-
ga. Vsako krajevno Cerkev
vodi škof in njegova prva
naloga je, da poskrbi za
primerno duhovno
oskrbo njemu zaupanih vernikov pa tudi nevernih
ljudi. Prebivalci posameznih župnij imajo v srcu svojo
župnijsko skupnost, ki jo označujejo zemljepisna
omejitev, zgodovinski obris in medplastna dejavnost
(tu mislim na tipično verske dejavnosti kakor tudi na
družbene in družabne, športne, kulturne, socialne...).
/ str. 4
www.noviglas.eu
Slovesnost v KC Lojze Bratuž
“Prejeli smo
ljubezen do naroda”
  četrtek, 28. junija, so na Srečanjih
pod lipami proslavili obletnico
slovenske samostojnosti. Proslavo ob
dnevu državnosti sta organizirala Kulturni
center Lojze Bratuž in Krožek Anton
Gregorčič v sodelovanju s Svetovnim
slovenskim kongresom in Knjižnico Dušana
Černeta. Tudi letos so na večeru nastopali
slovenski maturanti iz Argentine, ki že
redno obiskujejo Slovenijo in tudi našo
skupnost v Italiji.
Večer se je pričel z Zdravljico, slovensko
himno, ki so jo navdušeno zapeli mladi
Argentinci. Po uvodnih besedah Martine
Valentinčič, ki je večer povezovala, sta
pozdravila predsednik Konference za Italijo
pri Svetovnem slovenskem kongresu Karlo
Bresciani in predsednik Svetovnega
slovenskega kongresa Boris Pleskovič.
/ str. 3
V
Msgr. Renato Podbersič, zlatomašnik
Duhovništvo za
duše in narod
  loboko doživeto praznovanje 50. oblet-
nice mašniškega posvečenja msgr. Re-
nata Podbersiča, ki je potekalo v soboto,
30. junija, v župnijski cerkvi sv. Martina škofa
v Sovodnjah ob Soči, je povezalo slovenske ver-
nike s te in one strani meje. Štiri župnije, Ga-
brje - Vrh Sv. Mihaela, Rupa-Peč, Sovodnje ob
Soči in Štandrež, ki sestavljajo enotno pasto-
ralno območje Soča-Vipava, so se združile okoli
svojega duhovnika, da bi skupno proslavile nje-
gov pomembni duhovniški jubilej. Zbralo se
je več kot dve sto ljudi, ki so prišli tudi iz zlato-
mašnikove rodne Vrtojbe ter ostalih krajev čez-
mejnega goriškega prostora in Tržaške ter tako
izpričali, kako pomembna je prisotnost sloven-
skega duhovnika na področju, na katerem živi
slovenska narodna skupnost, da versko življen-
je in podeljevanje zakramentov lahko poteka
še naprej v slovenskem jeziku.
/ str. 5
G
Foto dd
  Karel Bolčina
“Bodimo odprti in
širokopotezni!”
POGOVOR 
Foto Manuel Demori
Foto DP
Proslava ob 27. obletnici samostojnosti 
domovine Slovenije v centru Bratuž
Zlata maša v Sovodnjah
Svet okrog nas5. julija 20182
Povejmo na glas
Vztrajati v humanosti
  eta stalna komisija deželne-
ga sveta je na nedavni seji
prisluhnila tudi predstav-
nikoma krovnih organizacij Slo-
vencev v Italiji, Walterju Bandlju
in Rudiju Pavšiču, ter predstavni-
ku furlanskih občin Diegu Navar-
riju, ki so bili v deželni svet pova-
bljeni na predlog svetnika SSk
Igorja Gabrovca. “Pomembno je,
da je komisija deželnega sveta od
vsega začetka dejansko priznala
pomen soudeležbe zastopnikov
priznanih in zaščitenih narodno-
jezikovnih skupnosti. Slovenska
zastopnika sta se lahko izražala v
slovenščini, saj je bila na voljo
tolmačka, ki je simultano preva-
jala njuna posega. Tako Slovenca
kot Furlan so potrdili, kar je bilo
vsem nam že od nekdaj jasno: re-
forma medobčinskih zvez je bila
za manjšine neugodna”, je pove-
dal zastopnik SSk Gabrovec. Peta
komisija je tako že na prvih sejah
v minulih dneh obravnavala re-
formo, ki je v prejšnji zakonodaj-
ni dobi uvedla obvezne me-
dobčinske zveze. “Že prejšnji te-
den sem v okviru splošne razpra-
ve ob predloženem zakonskem
osnutku deželne vlade jasno pov-
zel stališča SSk, ki sem jih že od
vsega začetka zagovarjal v minuli
zakonodajni dobi. Ponovno sem
izpostavil, da se je reforma leta
2014 začela z zgrešenim kora-
kom, saj je občinam vsiljevala
oblike in ritme medobčinskega
povezovanja, ne da bi predhodno
upoštevala vseh pomislekov, ki so
se pojavljali. Že od vsega začetka
sem izpostavljal, da je bila refor-
ma neusklajena s potrebami in
P tudi z dostojanstvom zlasti ma-jhnih občin, ki bi postopno izgu-bljale suverenost in torej tudi sam
smisel obstajanja. Reforma v svo-
jem prvem osnutku sploh ni
upoštevala dejstva, da je pomem-
ben del občin zaznamovan s pri-
sotnostjo treh avtohtonih in
zaščitenih narodno-jezikovnih
manjšin, od teh je slovenska
zaščitena tudi na osnovi medna-
rodnih dogovorov in posebnega
državnega zakona. Tako se je zgo-
dilo, da smo bili kot Slovenci kar
dvakrat oškodovani: kot pripad-
niki zaščitene skupnosti in kot v
veliki meri prebivalci majhnih
občin, se spominja deželni svet-
nik Igor Gabrovec, saj je bila re-
forma več let razlog za zelo ostra
trenja in stalna zaostrovanja v od-
nosih s tedanjo deželno upravo
in politično večino. “Stranka Slo-
venska skupnost je svoja stališča
odgovorno zagovarjala še najprej
v deželnem svetu, kjer sem kot
edini strankin zastopnik stalno
oblikoval popravke, ki so zakon v
več primerih vendarle izboljšali
zlasti na ravni zaščite pravice do
dvojezičnega poslo-
vanja in večjezične
identitete. Niso pa pro-
dirali popravki, ki bi
vsaj zaščitenim
občinam priznali osnovno pravi-
co, da bi se samostojno povezo-
vale na osnovi lastnih potreb in
prioritet. Politični spor, ki je od
tega nastajal, se je nemalokrat se-
lil tudi na strani krajevnih medi-
jev in na politično-institucional-
na omizja v Ljubljano, saj je
zaščita naše narodne skupnosti
problem tudi matične domovi-
ne”, je še dejal Gabrovec, ki je na
prvi seji komisije obenem potrdil
stališče, da je bila ukinitev Pokra-
jin za Slovence in majhne občine
še posebej na Tržaškem in na Go-
riškem zgrešena izbira.
Zaradi povedanega soglašam s
korakom nove deželne vlade, ki
za zdaj zaustavlja postopek obvez-
nega uresničevanja medobčin-
skih zvez, saj dejansko niso nik-
dar resnično zaživele in se z njimi
še vedno ukvarja upravno sod-
stvo. Med 'upornimi občinami'
sta tudi Sovodnje in Števerjan,
kar je že dovolj zgovoren poda-
tek. Ko bi na deželnih volitvah
zmagala leva sredina, bi se najbrž
ta trenutek ukvarjal z istim
vprašanjem, verjetno na sličen
način. Kot SSk smo se program-
sko obvezali, da si bomo prizade-
vali za pravično in usklajeno re-
formo sistema krajevnih uprav,
ki naj bo prijazna do potreb ma-
jhnih občin in večjezičnih ob-
močij. Zato sem odborniku Ro-
bertiju predlagal takojšnje omizje
med vsemi sogovorniki, kajti na-
pake minulih let nas vsaj nekaj
naučijo, in sicer, da se z vrha vsil-
jene rešitve nujno izjalovijo”, pra-
vi deželni svetnik SSk Igor Gabro-
vec.
Pismo SSO predsedniku državnega zbora RS
Čestitke in prošnja
  poštovani gospod
mag. Matej Tonin,
Predsednik Državnega
zbora Republike Slovenije
V imenu Sveta slovenskih
organizacij in v svojem Vam
iskreno čestitam za izvolitev
za predsednika Državnega
zbora Republike Slovenije.
Želim Vam uspešno delo pri
vodenju najvišjega državne-
ga organa, ki je izraz sloven-
skih državljank in državlja-
nov ter skrbi za uveljavljanje
in spoštovanje demokra-
tičnih načel pri izvajanju za-
konodajne oblasti ter skrbi
za skupno dobro slovenske
države.
Državni zbor ima dve zago-
tovljeni mesti za italijansko
in madžarsko avtohtono
narodno skupnost, ki živita na
ozemlju Republike Slovenije.
Za tako zagotovilo v italijan-
S skem parlamentu se borimo tu-di Slovenci v Italiji. To predsta-vlja tudi edino rešitev, ki bi
nam prihranila negotovosti s
predstavništvom in končno
uresničila še neizpolnjeni člen
26 v zaščitnem zakonu
38/2001. V tem smislu upam,
da bosta pristojni državnozbor-
ski komisiji za zunanje zadeve
in za Slovence v zamejstvu in
po svetu nadaljevali obravnavo
omenjenega vprašanja sloven-
ske zastopanosti v italijanskem
parlamentu.
Spoštovani Predsednik Držav-
nega zbora,
v času, ko Slovenija in slovenski
narod praznujeta dan državno-
sti, prejmite tudi naše čestitke.
Demokratizacija slovenske
družbe in državna osamosvoji-
tev sta bila prelomna trenutka
tudi za slovensko narodno
skupnost v Furlaniji Julijski kra-
jini, ki je tako dobila končno
svoj polnopravni status v odno-
su do matične domovine.
V pričakovanju, da se čim prej
srečava, Vas lepo pozdravljam.
Trst, 25. junij 2018
Predsednik SSO
Walter Bandelj
  e rečemo vztrajati v humanosti, potem
imamo v mislih tisto temeljno vredno-
to, ki v vsakem človeku vidi enkratno
dragocenost, in to ne glede na drugačno na-
rodnost, barvo kože, kulturo, izobrazbo, jezik
in vero. Na ta način humanost priznava dosto-
janstvo prav vsem, in če je potrebno, ljudem v
stiski pomaga. In ta pogled na svet in človeka
v njem je danes še toliko bolj zaželjen in celo
nujen, saj so vse bolj na delu nasprotne sile, ki
se zavzemajo skorajda izključno za lastne ljudi,
za lasten narod, za druge pa jim ni mar. Zato
za razmišljujoče osebe ni nobeno presenečen-
je, da omenjena vase obrnjena miselnost, ime
ji je populizem, slej ko prej zdrsi v nestrpnost,
izločevanje in nasilje. Trumpovo ločevanje mi-
grantskih otrok od njihovih staršev je bila ne-
pojmljiva krutost, za katero se vprašamo, kako
jo lahko sproži predsednik najvplivnejše države
naše zahodne civilizacije. Podobna politika želi
v Italiji preštevati Rome in, kar daje misliti,
kljub temu doživlja vse večjo podporo javnega
mnenja. Na Madžarskem t. i. ekonomski mi-
granti nimajo več pravice do azila, poleg tega
bodo kazensko preganjane nevladne organiza-
cije, ki bi še naprej pribežnikom dajale podpo-
ro. Pri tem je več kot pomenljiva uradna izjava
tamkajšnjega zunanjega ministra: “Nezakonita
imigracija ni človekova pravica, ampak zločin
in tveganje za varnost”. Skratka, z vsemi temi
dogodki in napovedmi prihodnjega urejanja
stvari se prostor prej odprtega neba dobesedno
zapira, v duševnem smislu je svetlobe vse
manj, namesto nje pa se spušča na nas sivina,
hladna po srcu in mrka v mislih. Istočasno je
Evropa kot miroljubna skupnost narodov vse
bolj notranje razklana, in če ne najde pravih
rešitev, upati je, da jih bo, bo primorana v
opuščanje svojih pridobitev, med katerimi je
schengen kot vsestranska odprtost in poveza-
nost vsak dan bolj v nevarnosti. In ob vsem
tem se kar sam od sebe zgodi klic “vztrajati v
humanosti”, ne podleči strahu za izgubo naših
dobrin in doseženo visoko raven našega
življenja. Predvsem pa - in tu se humanost
prične ali konča - ne se umikati od ljudi v stiski,
kjer je že odhod od njihovega doma bolečina
in tragedija, ki je nikakor ne bi smeli prezreti.
Ne bi smeli prezreti zaradi njih, pa tudi zaradi
nas samih, saj je verjetno znana resnica, da ne-
dejanje pomoči drugim ne prizadene samo po-
moči potrebnih, ampak tudi nas. Po takšnem
nedejanju nismo več, kar smo bili, in to v sla-
bem in za nas škodljivem smislu. Vsaj delno,
če že ne v celoti, smo zavrgli humanost, čut za
stiske drugih, kar nima majhnih posledic. Za-
vrgli smo namreč svetlobo v sebi, odmaknili
smo se od sočloveka, dobro v nas se je skrčilo
in nimamo več tistega lepega prepričanja v
življenje, prepričanja, ki nam daje moč in je iz-
vir moči, da se lahko smelo lotimo vsakršnih
problemov in smo sposobni ustvarjati prijetne
odnose z bližnjimi in z vsemi ljudmi. Zato
vztrajajmo v humanosti, v sprejemanju drugih,
da ne bi zatajili samih sebe.
Janez Povše
Č
Povezovanje med Občinami ni več obvezno
Gabrovec je podprl prvo spremembo
zakona o medobčinskih zvezah
  eželni svetnik SSk Igor
Gabrovec je podprl
spremembo k zakonu
o medobčinskih zvezah, ki ga
je predložila deželna vlada in s
katerim je odpravljen zadnji
termin za obvezno povezovan-
je občin v medobčinske zveze.
Namesto tega bodo skupščine
posameznih zvez poklicane, da
same določijo, katere storitve
naj skupaj upravljajo. V svojem
posegu je Gabrovec obnovil
kritična stališča do reforme, ki
je svojo pot začela leta 2014 in
od vsega začetka sprožila odpor
številnih občinski uprav, med
temi tudi več slovenskih. “Re-
forma je bila neusklajena s po-
trebami in tudi dostojanstvom
zlasti majhnih občin, ki bi po-
D stopno izgubljale suverenost intorej tudi sam smisel obstajan-ja. Stranka Slovenska skupnost
je v minuli zakonodajni dobi
kritična stališča odgovorno in
dosledno zagovarjala najprej v
deželnem svetu, kjer sem kot
edini strankin zastopnik stalno
oblikoval in zagovarjal poprav-
ke, ki so zakon v več primerih
vendarle izboljšali zlasti na rav-
ni zaščite pravice do dvoje-
zičnega poslovanja in večje-
zične identitete. Niso pa pro-
drli popravki, ki bi vsaj zaščite-
nim občinam priznali osnov-
no pravico, da bi se samostoj-
no povezovale na osnovi
lastnih potreb in prioritet”, je
med drugim dejal Gabrovec, ki
je ponovno tudi izpostavil
mnenje, da je bila ukinitev Po-
krajin za Slovence in majhne
Občine še posebej na Tržaškem
in na Goriškem zgrešena izbi-
ra.
Deželni svetnik Slovenske
skupnosti je zato podprl popra-
vek, ki bo v pričakovanju na ce-
lovito reformo začasno zausta-
vil postopek obveznega ure-
sničevanja medobčinskih zvez.
“Resnično upam, da bomo v
prihodnjih tednih in mesecih
ubrali pot skupnega dela v
obliki politično-institucional-
nega omizja med vsemi sogo-
vorniki, da bo nov zakon od-
govarjal različnim potrebam
zelo raznolikih območij”, je
svojo izjavo končal predstavnik
SSk v deželnem svetu.
  četrtek, 28. junija,
so v Špetru v lepem
muzeju SMO na ti-
skovni konferenci predsta-
vili delo, ki so ga pod vod-
stvom Alberta Devetaka v
okviru Sveta slovenskih or-
ganizacij, naredili v okviru
projekta, financirala ga je
Dežela FJk, Jezik - korenina
naše kulture.
Albert Devetak je orisal de-
lovanje, ki je imelo namen
ovrednotiti nadiška in ka-
nalska slovenska narečja, prav
zato je strokovnjak za jezikoslov-
ne študije Tadej Pahor pripravil
razsiskavo z naslovom Primerjal-
na študija nadiških in kanalskih
narečij ter njihova. Kot je sam
povedal, gre za hitro berljivo
strokovno študijo, ki pa na pre-
prost in vsem dojemlčjiv način
V
razlaga posebnosti slovenskih
narečij. Publikacija je namreč na-
menjena širšemu krogu bralcev,
nagovarja tako strokovnjaka kot
človeka, ki bi rad izvedel kaj več
o prisotnosti slovenske besede v
Beneški Sloveniji. Kot je poveda-
la Anna Wedam v imenu vodil-
nega partnerja projekta Združen-
ja Don Mario Cernet, je projekt
namenjen tudi otrokom, za ka-
tere je goriška ilustratorka Paola
Bertolini Grudina na tekste An-
ne Wedam, Oswalda Eratha, Ma-
rie Moschitz, Alessandra Omana
in Manuelle Prescern pripravila
pobarvanko za najmlajše in
knjižico za tiste, ki se učijo slo-
venščine. V njej
lastnem slogu je
zaobjela otroški
svet, sama pa do-
dala, da je vesela,
ker bodo knjižice
dosegle širok krog
otrok na najbolj
izpostavljenem je-
zikovnem po-
dročju. V okviru
projekta so imeli
na Svetih Višarjah
tudi koncert.
JUP
Foto JMP
SSO / Projekt
Jezik - korenina naše
kulture
Stališče deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca
O reformi krajevnih uprav
Aktualno 5. julija 2018 3
  išja kustosinja Irena Uršič iz Muzeja no-
vejše zgodovine Slovenije nam je poslala
članek, ki ga je objavila v reviji Fotoan-
tika, opremljen je bil z vsemi potrebnimi
opombami, ki smo jih mi zaradi lažjega branja
izpustili. Zapis pa je odlično pričevanje o časih,
ko se je rojevala demokratična Slovenija.
Protestnike vseh starosti, ki so zasedali Roško
cesto, menjavajočo se “civilno stražo”, ki je
držala slovensko zastavo pred vojaško stražo,
člane Odbora, kulturnike, pravnike in
publiciste, nekdanje borce in druge obraze
slovenskega javnega življenja je Nace Bizilj
zajel v fotografski objektiv in v Dnevniku
objavil v dveh fotoreportažah in posameznih
motivih. Zlasti impresivne so fotografije s
Francijem Zavrlom, ki se je edini branil s
prostosti in bil vez med Vojaškim sodiščem,
podporniki na Roški in mediji.
Petindvajsetega julija je množici na Roški
poročal o dogajanju – podporniki so ga med
poročanjem pred garažami obkrožili ter na
cesti in garažnih strehah dobesedno hlastali
za vsako Zavrlovo izgovorjeno besedo. Zadnja
obsežnejša objava fotografij Naceta Bizilja v
Dnevniku je bila 28. julija 1988, dan zatem,
ko je bil sodni proces proti četverici končan,
četverica pa spoznana za krivo. Tistega 27.
julija 1988 so nastale fotografije, ki so
zasedle pomembno mesto v slovenskem
javnem spominu: zgrinjanje množice ob
izreku sodbe, sprejem obsojenih ob
prihodu z Vojaškega sodišča, prihod
četverice na improvizirani oder, zgovorni
transparenti v množici skandirajočih
podpornikov.
Na naslovnico Dnevnika je Nace Bizilj
umestil fotografijo obsojencev tik po
prihodu s sodišča, kjer jih je po ocenah
pričakalo 8.000 ljudi, in pripravil
fotoreportažo z naslovom “Večtisočglava
množica je na dan izreka sodbe držala
pesti … – Sodba (v imenu) ljudstva”. Sledil
je Biziljev zapis: “Na Roški cesti ni več
častne straže, ki so jo iz dneva v dan držali
umetniki, delavci, starci, borci, mladina.
Tudi večtisočglava množica se je razšla.
Razšla se je potem, ko je dostojno in
kulturno izrazila podporo štirim
obsojenim. Presenetljivo hitro je iz sicer
dobro izolirane in soparne dvorane
pricurljala vest o izreku sodbe in kazni ob
pol dveh popoldne. V dvorano se je slišalo
vpitje, žvižganje, skandiranje, toda le za
kratek čas. Hoteli so samo povedati:
“Vemo”. In potem molk, dostojanstven
molk, ki ga zmorejo le kulturni in
osveščeni ljudje. Dali so si duška s
skandiranjem in dviganjem rok šele takrat,
ko so se po skoraj dveh mesecih odvzema
svobode prikazali na izhodu Ivan, Janez in
David, obsojenci, za katere so trepetali iz
dneva v dan na Roški 2”. Besedilu pod
fotografijami je Nace Bizilj dodal tudi osebno
noto: “Prišli so, več tisoč jih je prišlo:
umetniki, starci, mladi in najmlajši, borci in
svojci nekdanjih borcev za svobodo naroda,
in končno tisti, zaradi katerih nas je
zbliževala in združevala Roška cesta. Naj
končamo ta foto zapis z besedami
predsednika vojaškega senata po branju
obsodbe: “E, to bi bilo vse. E …”. ”
Borštnerja so obsodili na štiri leta zapora,
Janšo in Zavrla na leto in pol, Tasića pa na pet
mesecev. Še isti dan po končanem sodnem
procesu in odhodu četverice na Roški ni bilo
več žive duše. Čeprav je partijska oblast
menila, da je “vodenje politike na način ulice
treba zaustaviti”, množičnih protestnih
shodov ni bila več sposobna preprečiti. In
Nace Bizilj jim je, predan dnevnemu
informiranju javnosti s fotografijo, skrbno
sledil.
/ konec
V
Množica podpornikov na dan obsodbe četverice. Ljubljana, Roška cesta, 27. julij 1988. Foto: Nace Bizilj, MNZS, inv. št. NB 211/65.
Ob 30. obletnici sodnega procesa proti znani četverici “JBTZ”
Roška Naceta Bizilja (3)
Četverica pred množico podpornikov na dan obsodbe, Ljubljana,
Roška cesta, 27. julij 1988. Foto: Nace Bizilj, MNZS, inv. št. NB 211/69.
S 1. strani
“Prejeli smo ...”
  arlo Bresciani je v
svojem govoru opisal
dogodke, s katerimi je
slovenski narod prišel do
samostojnosti, od velike
gospodarske krize do aretacij,
odpora slovenske javnosti in
javne podpore slovenske
Cerkve za demokracijo. Boris
Pleskovič se je zahvalil
veteranom, da so slovenski
narod osvobodili od
jugoslovanske armije, a nas
niso mogli čisto osvoboditi
od socializma, ker je ta
miselnost še prisotna in jo bo
morala spremeniti mlajša
generacija.
Govornika sta oder
prepustila maturantom, ki so
s tipičnimi argentiskimi
plesi, slovenskimi pesmimi
in recitacijami obogatili
večer v veliki dvorani
Kulturnega centra Lojze
Bratuž. Prisotnim so
predstavili delovanje
slovenske skupnosti v
K Argentini in pokazali, kakoso navezani na svojekorenine: “Velikokrat se
sprašujemo, zakaj vse to,
zakaj govorimo po
slovensko? Zakaj hodimo na
tečaj in se še družimo v
slovenskih domovih? Takoj
nam pridejo na misel stari
starši, zaradi njih delamo vse
to, ker jih imamo radi, zato
ker so oni tako ljubili
Slovenijo, da smo jo tudi mi
vzljubili. Smo sad žrtev,
vojne, trpljenja in begunstva,
prvo pa je, da smo sad
popolne ljubezni, ljubezni do
Boga, naroda, domovine”!
Slavnostni gost večera je bil
raziskovalec, odličen
poznavalec slovenske
zgodovine, zaveden Slovenec
in domoljub dr. Stane
Granda. Pogovor je vodil
prof. Luigi Pulvirenti iz
Rima. Zanimivo je, da je
prof. Pulvirenti, po narodu
Italijan, tako vzljubil
slovenski narod in jezik, da
se je odlično naučil
slovenščine in zdaj prevaja
slovensko zgodovino prof.
Grande v italijanščino. Gosta
sta v pogovoru obravnavala
celotno slovensko
zgodovino, od prazgodovine
do osamosvojitve. Dr.
Granda je najprej povedal,
zakaj je bila slovenska zemlja
že od staroselcev naprej tako
gosto naseljena in kulturno
napredna. Ljudje so prišli
sem zaradi lepe narave in
hrane. Arheologija je odkrila,
da je tukaj civilizacija
starejša, bogatejša in
pomembnejša, kot smo
včasih domnevali.
Pomislimo le na Kolpo, Savo,
Sočo, Muro, Krko, Dravo.
Imena naših rek imamo iz
predkeltskih časov in mi smo
dediči vse te stare kulture. V
nas se pretaka še kri tistih
staroselcev, ki so ostali, ko so
naši predniki naselili to
zemljo, je povedal
zgodovinar. Tudi prve
elemente krščanske vere smo
Foto DP
bili pripravljeni poslušati
latinščine ali nemščine.
Pot skozi stoletja se je
nadaljevala in dospela do 19.
stoletja in današnjih dni. Na
koncu sta se še vprašala, ali
bo kdaj na splošno priznana
resnica o povojnem nasilju v
Jugoslaviji. Gost je
povedal, da resnica
zmaguje počasi, a
zanesljivo, čeprav
bodo vedno taki, ki
bodo trdili
nasprotno.
Dr. Stane Granda je
sklenil svoj govor z
mislijo, da se
Slovenci večkrat ne
zavedamo, kaj smo
dosegli. Imamo
državo, slovenščina
je uradni evropski
jezik, to so velike
stvari, ki bi se jih
morali Slovenci bolj
zavedati, in prav
take proslave so
trenutek
razmišljanja o
našem obstoju in
zavesti.
MČ
Slovenci prejeli od
staroselcev in tako
je počasi zrasla
cerkvena
organizacija.
Govornika sta
potem poudarila
velik pomen, ki ga
imajo Brižinski
spomeniki, ki so
priča slovenskosti
tega prostora. Nato
sta se spomnila na
Primoža Trubarja,
ki je izpostavil
pomen in vrednost
narodnega jezika.
Trubar je oče
slovenske
književnosti, a je
tudi še toliko
pomembnejši, ker
nam dokazuje, kako
so bili Slovenci že v
času Brižinskih
spomenikov tako
trdno zasidrani v
svojem slovenstvu, da je
morala Cerkev prevesti v
slovenščino cerkvena
besedila, ker Slovenci niso
Foto DP
Foto DP
Kristjani in družba5. julija 20184
S 1. strani
Bodimo odprti ....
Župnija, ki ima svojega župni-
ka, še dovolj mladega in spo-
sobnega, težko opazi, da v dru-
gih župnijah ni enakih pogo-
jev. Škof pa, ki ima splošen pre-
gled nad vsem, mora ugota-
vljati, da so v škofiji bolj dejav-
ne in manj dejavne župnije,
bolj živahna in bolj “mrtva”
župnijska občestva. Danes je
nemogoče poskrbeti za lastne-
ga župnika za vsako izmed de-
vetdesetih župnij goriške
nadškofije, ker je duhovnikov
premalo in ker so nekatere
župnije nesposobne avtonomi-
je; torej mora škof izbrati dru-
gačen način. In prav to ure-
sničuje naš nadškof te dni.
Če sem prav razumel, mora
nadškof poskrbeti za župni-
ka za vsako župnijo, a du-
hovnikov ni dovolj. Ste torej
duhovniki vzrok nove obli-
ke porazdeljevanja župnikov
in župnij?
Da in ne. Na škofijskih zboro-
vanjih, srečanjih, sejah, tako
med duhovniki kakor med lai-
ki, se že dolgo pogovarjamo o
upadanju števila duhovnih po-
klicev. V tem smislu nismo iz-
jema, saj je tudi papež
Frančišek predložil to dejstvo
kot prvi problem Cerkve v Ita-
liji. A poglavitnejši vzrok za
preurejevanje župnij in župnij-
skih skupnosti je upadanje ver-
nikov. Poglejte: v goriški občini
smo leta 2016 sprejeli v Cerkev
- po zakramentu svetega krsta
- le enainpetdeset odstotkov
vseh rojenih otrok. V večjih
krajih škofije (Tržič, Červin-
jan...) je stanje podobno. Če bi
bili krsti podlaga za spremem-
be, bi morali ukiniti polovico
župnij. Drugo dejstvo, vidnejše
kakor samo upadanje števila
duhovnikov, je sekularizacija -
odmik od Cerkve, ki je danes
zelo močno prisotna med kri-
stjani. Nimam ob sebi na-
tančnih podatkov, a številke ja-
sno kažejo, da je t. i. “prvih
obhajil” manj kakor krstov
(verjetno zato, ker so na krst
vplivali stari starši) in da je pre-
jemnikov zakramenta sv. bir-
me občutno manj kot prvoo-
bhajancev. Da ne govorimo o
cerkveni poroki. V takem stan-
ju, kaj naredi škof, ki je odgo-
voren za Cerkev?
Da, kaj dela konkretno go-
riški nadškof v zdajšnjem
stanju goriške nadškofije?
S tem se ukvarjamo že leta in
končna odločitev je ta, da po-
vežemo župnije v pastoralne
enote. Najprej mi dovolite, da
nekoliko pojasnim izraz pasto-
ralna enota. Gre za eno izmed
različnih oblik imenovanja
med seboj povezanih župnij.
Ponekod jim pravijo pastoral-
ne skupnosti, drugod vzajem-
na pastorala, še drugod pasto-
ralno področje, tudi skupnost
župnij... Kakorkoli že, poime-
novanje nima tako pomembne
vloge kot stvarnost sa-
ma. Stvarnost pa je ta,
da združujemo župnije
v skupnosti, v verižno
občestvo, ker se zdi to
danes najboljša rešitev
za stisko, v kateri smo
se znašli.
Na podlagi katerih
principov - smernic
združujete ali pove-
zujete župnije?
To je bil in ostaja naj-
večji izziv. Na podlagi
česa se nadškof odloča
za posamezne zveze?
Prvi princip je zemlje-
pisna bližina.
Skušamo povezati žup-
nije, ki so del iste
občine. To je primer
naše sovodenjske
občine, a tudi Gradišča
ob Soči, Krmina,
Tržiča, Ronk... Drugi
princip je šola. V mno-
gih župnijah obstajata
otroška in osnovna
šola, nižja srednja šola
pa le v redkih. Višje
šole samo v treh mestih. Šolar-
ji, dijaki in študenti se zbirajo
vsak dan v istem kraju izven
ozemlja domače župnije in se
vračajo domov pozno popol-
dne ali zvečer. S tem izgubljajo
(ne po krivdi župnije) vez z do-
mačim krajem. Podobno je s
športom. Športne ekipe so po-
stale danes za mnogo mladih
izraz pripadnosti. Po naših uli-
cah jih ne vidimo več kot člane
ene ali druge župnije, ene ali
druge vasi, pač pa se s kombiji
premikajo sem in tja kot pri-
padniki ene ali druge ekipe.
Športne ekipe pa, to dobro ve-
mo, ne iščejo med domačimi,
ampak med dobrimi, ne glede
na njihovo ozemeljsko pripad-
nost. Tretji princip je socialna
in kulturna podobnost. Slo-
venskih župnij ne bomo pove-
zovali z italijanskimi, mestne
župnije pa bomo povezovali
kvečjemu s predmestnimi. A v
tem smislu pravega pravila ni,
ker je potrebno preučiti stanje
vsake župnije posebej. Naj tu
navedem še primer bolnišnice,
kar ni nepomenljivo dejstvo:
Goriška in Brda se nanašajo na
goriško bolnišnico, Tržič,
Laško in Kras na tržiško, Fur-
lanska nižina pa na Palmano-
vo. S tega vidika bi lahko raz-
delili škofijo (pretiravam) kar
na samo tri pastoralne enote.
In ne nazadnje je eden izmed
principov tudi število prebival-
stva. Danes je nemogoče živeti
polno cerkveno življenje v žup-
niji, ki ima komaj nekaj sto
prebivalcev. Župnija, ki hoče
samostojno živeti in delovati,
mora imeti za to pogoje.
Večina župnij pa danes ne iz-
polnjuje pogojev številčne pri-
padnosti. Končno, eden izmed
principov je tudi število du-
hovnikov na razpolago.
S koliko duhovniki se lahko
“ponaša” goriška nadškofi-
ja?
Hvala za lepo vprašanje, poseb-
no za glagol “ponaša” (ha, ha).
Naj vam ponudim nekaj stati-
stike (čeprav nimam rad številk
ne preštevanja). V škofiji je in-
kardiniranih (to pomeni, da so
popolnoma člani krajevne Cer-
kve) devetinsedemdeset du-
hovnikov. Mednje moramo
prišteti še tri, ki niso “naši”, a
so postali naši in so v polnosti
del naše škofijske skupnosti.
Med temi duhovniki je osem v
starostnem ali bolezenskem
stanju in ne morejo več poma-
gati v župniji. Ostali pa: 47 je
starih pod petinsedemdeset
let, tisti nad petinsedemdeset
morajo po Zakoniku cerkvene-
ga prava dati odpoved službi.
Med 47 duhovniki jih bo osem
v kratkem dopolnilo petinse-
demdeset let. Dva sta trenutno
izven škofije: eden je misijo-
nar, drugi vojaški kaplan. Še
nekaj “slovenskih” številk. V
škofiji deluje deset duhovni-
kov, ki so ali slovenskega rodu
ali slovensko govoreči. Med
Jezusova smrt
Jezusovo življenje se je končalo s smrtjo, ki je bila
nasilna. Evangelisti vsak na svoj način opisujejo
njegovo umiranje in smrt, čeprav so bistveni
poudarki skupni in se dopolnjujejo. Pri tem je
treba poudariti, da so imela ta poročila dolgo pot
ustnega izročila, preden so jih zapisali za litur-
gične potrebe.
Evangelist Marko poroča, da je bil Jezus križan
ob tretji uri, to je ob devetih. Voditelji in mimoi-
doči so se delali norca in mu govorili, da, če je
rešil druge, naj reši tudi samega sebe, če je res
Mesija. Tri ure so bile polne bolečine in za-
puščenosti, ki je globoko segla v njegovo dušo.
Opoldne je nastala tema in je trajala do njegove
smrti. Jezus je kot človek in vernik doživel temno
noč in oddaljenost od Očeta. On, ki je bil vedno
najbolj blizu Očetu, ga je začutil kot oddaljenega.
Prav tako so se razbežali njegovi učenci. V
močnem klicu je uporabil besede Psalma 22:
“Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil”? Toda
njegov krik in bolečina sta se spremenila v po-
polno zaupanje Očetu. Ljudje, ki so stali okoli
križa, niso razumeli njegovih besed in so mislili,
da kliče Elija, ki je veljal za zaščitnika zapuščenih
in umirajočih. Evangelist poudarja, da se je ob
Jezusovi smrti pretrgalo zagrinjalo v templju, ki
je ločilo sveto od presvetega. Stotnik, ki je sprem-
ljal dogajanje pri križanju, je izjavil, da je bil ta
človek Božji Sin. ” (Mr 15,39) Tam so bile tudi
galilejske žene, ki so spremljale to dogajanje od
daleč in bile sočutne z umirajočim Jezusom.
Matejev zapis prinaša določene razlike glede na
Marka, predvsem pa gleda na to dogajanje kot iz-
polnitev prerokb Stare zaveze. Matej govori o te-
mi, ki je trajala od poldneva do tretje ure, kar je
bil čas tišine in negibnosti Jezusa, ki se je boril v
smrtnih mukah. Jezusov krik na križu predstavlja
kot zaupanje hebrejskega vernika v težki stiski,
dokler ni izročil Očetu svojega duha. Matej pou-
darja, da so Jezusovo smrt spremljali izredni do-
godki, da se je tresla zemlja, skale so se razlomile
in mrtvi so prišli iz grobov ter se prikazali ljudem.
Jezusovo smrt prikazuje kot poslednjo uro zgo-
dovine, v kateri so se že pokazala znamenja nje-
gove zmage nad smrtjo in osvoboditve pravičnih.
Tudi evangelist Luka ima posebnosti v svojem
opisu Jezusovega trpljenja. Znamenje ločitve
med svetim in presvetim se pojavi pred smrtjo.
Jezus ni umrl z besedami zapuščenosti, ampak v
zaupljivi molitvi: “Oče, v tvoje roke izročam svo-
jega duha. ” S temi besedami je razodel sinovski
odnos do Boga, ki ga je živel vse svoje življenje.
Pred smrtjo je prosil Očeta, da odpusti njegovim
morilcem.  (Lk 23,34) Njegova smrt je postala
zgled bodočim mučencem, ki so odpustili svojim
mučiteljem in poskrbeli za mnoga spreobrnjenja.
Lukov evangelij je poln nasprotij in ločitev, ko je
nedolžen obsojen, na svobodo pa spuščen hudo-
delec, Judje hočejo smrt Mesija, ki jim je bil po-
slan, Pilat prizna Jezusovo nedolžnost, nahujska-
na množica pa kriči, naj ga križa, apostol Juda ga
izda s poljubom, ženske jokajo nad njim, ne vi-
dijo pa sinov, ki ga križajo. Tudi množice se
vračajo iz kraja križanja in se tolčejo po prsih. Ob
pravičnem, ki je bil križan, se ljudje spreobračajo
in spreminjajo svoje življenje, tako kot se je spreo-
brnil Peter po zatajitvi in kot je desni razbojnik
prosil, da se ga spomni v njegovem kraljestvu.
Janezov evangelij dodaja tem opisom še svoje
poudarke in zlasti globlji mistični pomen doga-
janja. Jezusova smrt je dopolnitev Svetega pisma,
na križu se je dopolnilo vse, kar je bilo napove-
dano za Kristusa in njegovo poslanstvo. Jezus je
vedel, kaj ga čaka, odločil se je slediti Očetovi
volji do kraja. Zato njegova smrt ni bila poraz,
ampak začetek zmagoslavja ljubezni. Ko je vse
življenje podaril človeštvu, je podaril še svoje telo
in duha. Križ je sodba nad svetom in izhod k
Očetu.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (30) PRIMOŽ KREČIČ
njimi sta dva v italijanskih žup-
nijah, trije v slovenskih, pet pa
jih je že prekoračilo starostno
mejo petinsedemdeset. Če bi
strogo upoštevali pravila, bi
imeli danes Slovenci v naši
škofiji le tri župnike za petnajst
slovenskih ali narodno
mešanih župnij.
Matična domovina je vsaj
nekoliko materinska z de-
narnimi podporami našim
organizacijam. Ali ne bi bila
lahko materinska tudi
Cerkev v Sloveniji do
goriške Cerkve?
Imate prav. A le delo-
ma. Smo del enega in
istega slovenskega na-
roda, prav je, da “ma-
ti” poskrbi za vse svo-
je otroke, a obstaja kar
nekaj “toda”. Prvi “to-
da”: v koprski škofiji
so nas prehiteli in so
že lansko leto spreme-
nili število župnij, za-
radi nižanja števila
vernikov in duhovni-
kov. Naj nam oni, ki
imajo podoben upad,
pomagajo tako, da
bodo imeli še večje-
ga? Vsa slovenska Cer-
kev trpi zaradi po-
manjkanja duhovni-
kov in išče rešitve.
Kdo bi danes “žrtvo-
val” duhovnika za
nas? Ko sem pred leti
prosil škofa Štumpfa,
naj me reši skrbi za
krščansko skupnost v
Milanu (delo doma se je zelo
povečalo), mi je odgovoril, naj
“zaprem skupnost”, ker nima
nikogar, da bi me nadomestil.
Zato pa še vztrajam kar sam.
Drugi “toda” pa je bolj drama-
tičen, po mojem menju zelo
dramatičen. Zakaj pri nas ni
duhovnih poklicev? Zakaj naši
mladi, ki stopajo na pot duhov-
ništva (so, so, kar nekaj jih je),
usmerjajo svoje korake v druge
škofije ali druge skupnosti? To
je problem! Naše župnije so
postale jalove. Papež je na zad-
nji škofovski konferenci javno
povedal škofom, da je njihovo
duhovno očetovstvo jalovo, in
jih je vprašal, ali jih to kaj
skrbi. In nas? In mene? Ali
skrbi, da nisem bil sposoben s
svojim duhovniškim življen-
jem nikomur povedati in po-
kazati, da je duhovništvo lepo,
vredno žrtvovanja in nadvse iz-
popolnjujoče? Prihodnost ni
rožnata. Bom kar stvaren: do-
kler bomo sami sebi kopali ja-
mo in našo mladino trgali od
župnij za vse mogoče in razno-
like dejavnosti, ne bomo imeli
duhovnih poklicev. S tega vi-
dika se lahko pripravimo, da
bodo kmalu v naših župnijah
italijanski ali celo misijonarski
(to pomeni povsem tuji) du-
hovniki.
Ne bi rad končal tako tra-
gično najinega pogovora...
Saj ga tudi ne bova: če bomo
dovolili mladim, da se zbirajo
v občestva tudi izven svojih
ozemeljskih meja, če jim bo-
mo dali priložnost, da si krepi-
jo poleg telesa in razuma tudi
duha, če si boste laiki prevzeli
naloge, ki so povsem vaše (v
preteklosti so vas duhovniki
povsem napačno nado-
meščali), če bomo vsi skupaj
več molili in bolj slavili Boga v
naših skupnostih, ne bomo
izumrli - ne duhovno ne na-
rodno ne bivanjsko. Če smo
zadnja desetletja opazovali
mraz in zimo, ki nista dala
možnosti čebelam, da bi oplo-
dile pomladnega cvetenja, po-
tem je zdaj čas, da v že obsto-
ječih in novih pastoralnih
skupnostih okrepimo moč
sonca in duhovne topline,
osvežimo našo vero, podkrepi-
mo naše krščanstvo in dovoli-
mo Svetemu Duhu, da oplodi
mlade cvetove naših fantov in
deklet.
Nadškof Karel je v goriškem
mestu že povezal štiri “zgo-
dovinske” župnije v enoto. S
tem je vzbudil kar nekaj ne-
lagodja in dvomov. Bomo
priča podobnim povezavam
tudi med slovenskimi župni-
jami?
Trenutno se ne bomo ukvarjali
s slovenskimi župnijami, ker
imamo pri nas že pastoralne
enote. Slovenci smo s tega vi-
dika pionirji v naši nadškofiji
in nadškof nas večkrat posta-
vlja za zgled. Torej, da ne bomo
samo teorizirali:
- briška pastoralna enota ostaja
taka, kot je: Števerjan z Jazbi-
nami, Pevma s Štmavrom in sv.
Ivan v Gorici;
- pastoralno področje Soča-Vi-
pava ostaja nespremenjeno:
Gabrje - Vrh Sv. Mihaela, Rupa
- Peč, Sovodnje in Štandrež;
- goriško kraško področje osta-
ja tudi v današnji obliki: Do-
berdob in Jamlje z Dolom;
- tržaško kraško območje: tu pa
bo verjetno prišlo do kake spre-
membe, ker je na tistem po-
dročju samo en duhovnik star
pod petinsedemdeset let, toda
gospod nadškof o tem še raz-
mišlja, ker ne smemo pozabiti,
da je to izrazito dvokulturno
področje.
Ostaja še Podgora, ki je danes
še edina samostojna župnija
pri nas (poleg Mavhinj, a ma-
vhinjski župnik sodeluje tudi z
Nabrežino in Sesljanom).
Obstaja pa dejansko stanje, da
imajo danes kar štirje župniki
med nami nad petinsedemde-
set let... Taki pa, ki lahko vodi-
mo župnije, smo samo trije
(oz. pet). Zdaj pa poskusite vi
sami porazdeliti, povezati, do-
ločiti...
Za sklep?
Za sklep samo prošnjo: če bo
gospod nadškof prišel v vaše
župnije in vam predočil novo
preureditev vaših skupnosti,
mu pomagajte najti najboljšo
obliko, a skušajte imeti široko
vizijo. Jaz vem, da vsak rad gle-
da nase in misli zase, a bodimo
odprti in širokopotezni. Spre-
membe niso “kaprice” škofij-
skega ordinariata, a so nujna
posledica našega verskega,
družbenega, kulturnega, špor-
tnega in javnega življenja v
preteklosti. Sejali smo, zdaj
žanjemo.
ZUT
Foto dd
Dragi rojaki, lepo vabljeni na jubilejno 30. romanje
treh Slovenij na Svete Višarje, ki bo letos 5. avgusta.
Pridružite se nam prvo nedeljo v avgustu na Svetih
Višarjah, kjer se bodo že 30. leto zapored srečale
tri Slovenije: matična, zamejska in izseljenska. Na
vrh Svetih Višarij se
lahko odpravite peš
po romarski poti ali
pa z gondolo.
Program:
10.30 – predavanje
pravnika in politologa
prof. dr. Dejana Va -
lentinčiča z na slovom
“Vsi smo Slovenci,
več nas združuje, kot
ločuje”.
12.00 – slovesna
sveta maša, ki jo bo
skupaj z izseljenskimi
in drugimi duhovniki daroval murskosoboški škof
dr. Peter Štumpf.
13.00 – po maši bo na ploščadi za cerkvijo kratek
kulturni program, ki ga bosta z glasbo obogatila
Vokalna skupina Cantate Domino in Kvartet
klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov.
Dogodek organizirata Rafaelova družba in Zveza
slovenskih izse -
ljenskih duhov -
nikov v Evropi.
Romanje sofi -
nan cira Urad
Vlade RS za
Slovence v za -
mejstvu in po
svetu.
Če se želite ude -
ležiti  romanja
treh Slovenij na
Svete Višarje s
programom eno -
dnevnega roma -
nja, se lahko obrnete na Agencijo Trud. Več
informacij na: trud@druzina. si ali 01 360 28 20.
30. Romanje treh Slovenij na Sv. Višarje
Kristjani in družba 5. julija 2018 5
S 1. strani
Duhovništvo za duše ...
  oseben pečat je prazniku
dal tudi nastop goriškega
nadškofa msgr. Carla Re-
daellija, ki je zlatomašniku
čestital za visok mašniški jubilej
ter poudaril, da je ta zvestoba
duhovniški službi za zgled in
spodbudo vsem, še posebno
mladim, ki v sebi čutijo Božji
klic.
Zlatomašnik msgr. Renato Pod-
bersič je skupaj z drugimi so-
brati, med katerimi je bil škofov
vikar za slovenske vernike g.
Karlo Bolčina, maševal oblečen
v nov, zlat mašni plašč, ki so mu
ga v petek zvečer pri sv. maši na
god sv. Petra in Pavla darovali
verniki štirih župnij, Gabrje-
Vrh Sv. Mihaela, Rupa-Peč, So-
vodnje ob Soči in Štandrež.
Maša je imela tudi lep mlado-
sten pečat, ker so se je aktivno
udeležili skavtinje in skavti Slo-
venske zamejske skavtske orga-
nizacije ter mladi iz veroučnih
skupin, ki so se z glasbo in pet-
jem pridružili združenemu se-
stavu cerkvenih zborov pasto-
ralne enote Soča-Vipava. Cer-
kveno petje, ki je bilo primerno
izbrano in slovesno, je potekalo
pod vodstvom zborovodkinje
Damijane Čevdek, kateri sta po-
magala organista Tiziana Zava-
dlav in g. Mirko Butkovič.
Za priložnostnega pridigarja si
je msgr. Podbersič izbral msgr.
Oskarja Simčiča. V svojem na-
govoru se je msgr. Oskar Simčič
navezal na prvo berilo iz prvega
poglavja preroka Jeremija, v ka-
terem je govor o Božjem klicu,
P ki je v človekovem življenju pri-soten od spočetja naprej. Slišatiin pritrdilno odgovoriti na ta
klic je izvir številnih
darov za celotno člo-
veško skupnost, kot se
je lahko pokazalo v du-
hovniškem življenju
msgr. Renata Podber-
siča. Tako je bilo tudi
pred petimi leti, ko ni
preslišal klica za po-
moč pri delitvi zakra-
mentov med Slovenci
na tej strani meje. V
drugem delu pa je
msgr. Simčič omenil
Bevkov odlomek iz ro-
mana Kaplan Martin
Čedermac, v katerem
je orisan lik slovenske-
ga duhovnika, ki je kljuboval
nacionalističnim pritiskom, ko
so hoteli slovenski jezik izbrisa-
ti tudi iz cerkvenega
življenja. To narodno
poslanstvo je v da-
našnjih časih pri
opravljanju duhov-
niške službe še ved-
no zelo pomembno.
Na koncu slovesne
zlate maše se je msgr.
Renato Podbersič
zahvalil vsem za lepo
doživeto evharistijo
ter za ves trud, ki so
ga v ta namen vložili
prostovoljci vseh šti-
rih župnijskih skupnosti. Praz-
novanje se je preselilo iz sovo-
denjske župnijske cerkve v zu-
nanje prostore župnišča. Prihod
zlatomašnika je pričakala de-
kliška vokalna skupina Bodeča
Neža, ki mu je zapela dve slo-
venski pesmi. Sledil je zlato-
mašnikov blagoslov jedi ter pre-
rez traku za vhod na travnik za
župniščem. Tam so bile pod
šotorom, ki ga je za to pri-
ložnost postavila Zveza sloven-
ske katoliške prosvete, bogato
obložene mize z jedmi in do-
mačo kapljico. Med družabnim
srečanjem je msgr. Podbersiču
v imenu Goriške Mohorjeve
družbe čestital časnikar Marko
Tavčar, kateremu so sledile
čestitke in spominska pričevan-
ja še drugih znancev z obeh
strani meje. Praznično druženje
je doseglo višek z rezom torte,
med katerim je
spontano zadone-
la tradicionalna
zdravica Kol'kor
kapljic, tol'ko let.
Ob sklepu lahko
zapišemo, da je
bilo praznovanje
50. obletnice
mašniškega po-
svečenja msgr. Re-
nata Podbersiča
zares lep in du-
hovno globok do-
godek, ki bo vsem
prisotnim in so-
delujočim ostal še
dolga leta v dra-
gocenem spomi-
nu.
Julijan Čavdek
Priporočljivo branje za počitniške dni
Etološka etika
(Človek skrbi za živali)
  lovenski moralni
teolog dr. Karel
Bedernjak, ki ga je
slovenski teološki prostor
izrinil, je napisal enkratno
delo o etiki in živalih. Na
prvi pogled se zdi, da je to
neka znanstvena razprava,
v resnici pa je strokovno
poljuben zapis,
čeprav so v knjigi
tudi znanstvene
obravnave, kot so
etologija,
zoopsihologija,
primerjalna
psihologija itd.
Knjigo je razdelil na
16 poglavij s
podpoglavji. Bralca
še posebej pritegnejo
razmišljanja, kot so
primerjava med
človekom in živaljo,
teološki pogled na
živali, ali ima žival
dušo …
Pritegnilo me je 11.
poglavje z naslovom
Živali v slovenskih
pregovorih. Prav tako
tudi razmišljanje o
sv. Frančišku, ki ga je
papež Janez Pavel II.
razglasil za zavetnika
ekologije in živali.
V knjigi je na izredno lep
način opisano opozorilo,
da mora človek v odnosu
do živalskega sveta
pokazati, ali celo
upoštevati, svojo etično in
moralno odgovornost. Tudi
živali so Božji dar, ki pa se
ravnajo po naravnem
zakonu, to je: se branijo, ko
so ogrožene, se pa človeku
približajo (dobrikajo), ko
spoznajo, da jih človek ima
rad …
S Živimo v času, ko imamodo živali najrazličnejšepoglede, od tistih lepih
preprostih (kmečkih), pa
do pretiranih, ko opazimo,
da jih lastniki malikujejo
kot štirinožne dojenčke ali
otročičke, nekateri pa se
celo do živali obnašajo
tako, kot bi bile
izvenzemeljska bitja. Veliko
tega vsakdo od nas lahko
dnevno vidi in doživi.
Zelo priporočamo zlasti
staršem, da bi znali
pravilno usmerjati otroke v
odnosu do živali kot tudi v
odnosu do okolja. Knjiga je
lepo, poučno branje za
poletni čas. Izdalo jo je
Ognjišče in jo dobite za 14
evrov.
Ambrož Kodelja
Cerkveni in družbeni antislovar (47a)
T kot THIBON 1
  ustave Thibon (1903-
2001) je slovenskemu
bralcu precej malo
poznan. Slovi kot “filozof-
kmet”, če vzamemo tisto
oznako, ki mu jo vedno
nadevajo, saj sta prav ti dve
službi tisti, ki sta ga najbolj
zaznamovali. Že to, da se je
rodil in umrl v isti vasi,
pove, da ni šlo za
revolucionarja, vsaj ne v
tistem smislu, kot
revolucionarje splošno
poznamo. Kot mlad je
Thibon precej potoval,
zlasti v Veliko Britanijo in
Italijo, pa tudi v tedaj
francosko severno Afriko,
kjer je tudi odslužil
vojaščino, pri
triindvajsetih letih pa se je
vrnil na svojo kmetijo, kjer
je bil do smrti. Gre
pravzaprav za samouka in
neštudiranega moža, vsaj v
klasičnem smislu tega, saj je
G pustil šolo pri trinajstih letih,vendar je ogromno bral, velikotudi poezije. Zaradi prve
svetovne vojne je zasovražil
patriotizem in demokracijo,
pod vplivom piscev, kot sta,
recimo, Leon Bloy in Jacques
Maritain, ki smo ga omenjali v
enem od zadnjih zapisov, se je
naš filozof-kmet spreobrnil v
katoliško vero, potem pa
sodeloval z Maritainom, da je
pričel svoje pisanje v revijah,
najprej v Revue Thomiste.
Vsekakor lahko zatrdimo, da je
ta Provansalec šel proti
revolucionarnemu toku, v
smislu, da je šel proti
prevladujoči miselnosti. Svojo
upornost je sicer peljal naprej
predvsem v svoji rodni
Franciji, pa vendar je postal
kasneje znan tudi širše. Če je
Heidegger govoril o
“prekinjenih poteh”, pa je
Thibon predvsem pisal o
“Odprti poti za povratek”,
kakor je podnaslovil svojo
zbirko člankov “Svoboda
reda”. Pisal je predvsem o
resničnosti, saj je vselej črpal iz
tega, kar je videl, to pa je
potem uporabil kot neke vrste
nove prilike, čisto v
evangeljskem smislu, da bi
tako poudaril večne resnice,
pravila in zakone, ki še vedno
veljajo, četudi se je vsem okrog
njega zdelo obratno. Njegovi
argumenti tako imajo, kot je
dejal, “liste” na tleh, torej
dokaze, kakor rastline pustijo
svoje sledi na tleh, potem pa
tudi “korenine” na nebu, to pa
so vzroki, smotri in cilji. V
neredu, ki vlada že toliko časa,
je Thibon spet ponudil tisto,
kar so želeli zavreči. Zato je
pisal o krizi ubogljivosti, o
avtoriteti, o utopiji, o svobodi,
o redu in o podobnih
resničnostih. Napadel je
ideologijo države kot
vrhovnega cilja - “statalizmu”,
kakor tudi o državni pomoči,
kar je s tujko “asistencializem”.
V tem oziru govori o naravnih
skupnostih, subsidiarnosti,
človeški solidarnosti, zakonu
džungle … Spregovori o spolni
osvoboditvi, o erotizmu v
nasprotju s spolnostjo. Kot
zadnje pa govori o vsakdanjih
stvareh, kot recimo o živalih in
ljudeh, o splošnem čutu, o
uravnovešenosti, o prijaznosti,
kakor tudi o svetosti v
vsakdanjem življenju. Pobliže
pa bomo kaj iz vsebine
pogledali prihodnjič.
Andrej Vončina
Naš sodelavec
g. MARKO RIJAVEC
je na podiplomskem študiju v Rimu 
uspešno opravil magisterij.
Iskreno mu čestitamo vsi pri Novem glasu!
Minuli teden se je delegacija Državne zveze katoliških tednikov
FISC, katere edini slovenski član je tudi naš tednik Novi glas,
sestala v rimskem senatu z državnim podtajnikom za medije.
FISC združuje okrog 190 italijanskih tednikov krajevnega in
verskega značaja. Podpredsednica FISC Chiara Genisio, tajnik
FISC Mauro Ungaro in Sergio Criveller, predsednik tehničnega
oddelka zveze FISC, so državnemu podtajniku Vitu Crimiju
orisali nelahek položaj naših tednikov, predvsem zato, ker Gi-
banje petih zvezd od nekdaj trdi, da časopisi ne potrebujejo
državne pomoči, ki jo predvideva državni zakon za medije.
Državni podtajnik Crimi je na sestanku podrobno prisluhnil
in izrazil zadovoljstvo ob podatku, da so vsi tedniki odraz lo-
kalnih stvarnosti.
Foto Manuel Demori
Foto Manuel Demori
Foto Manuel Demori
Gustave Thibon
Goriška5. julija 20186
EZTS naj tudi uradno sporoči, ali namerava
ohraniti sedež v Trgovskem domu
Goriško pokrajinsko vodstvo SSO se je sestalo v prejšnjih dneh
in obravnavalo tematiko, kako uporabiti prostore v Trgovskem
domu v Gorici. Na podlagi raznih sestankov, ki so se zvrstili v
prejšnjih dneh, in na podlagi sklepov komisije za Trgovski dom,
ki sta jo ustanovila SSO in SKGZ in se je sestala pred kratkim,
ni jasno, katero je stališče evropskega združenja za teritorialno
sodelovanje GECT GO / EZTS GO glede uradnega sedeža v
Trgovskem domu.
Na podlagi dogovorov med nekdanjima županoma Gorice in
Nove Gorice, Ettoreja Romolija in Mirka Brulca, je bilo
dogovorjeno, da bo EZTS imel sedež v Trgovskem domu. To so
podprle tudi
slovenske
organizacije v
Gorici, paritetni
odbor je dal
povoljno mnenje
in tako je bilo
zapisano v
samem statutu te
ustanove, ki pa je
pred kakšnim
mesecem
preseli la svoje
urade v prostore v ul. Diaz v Gorici.
Goriško vodstvo SSO je ocenilo, da bi bilo potrebno prejeti
uradno sporočilo ustnove GECT GO / EZTS GO, če se misli
odreči prostorom v Trgovskem domu, ali nasprotno, če misli
vsekakor ohraniti svoj sedež v Fabianijevi palači na korzu Verdi.
Goriško vodstvo SSO ocenjuje, da je to sporočilo GECT GO /
EZTS GO nujno potrebno v luči prihodnje dodelitve prostorov
drugim organizacijam, v prvi vrsti slovenskima glasbenima
šolama, Glasbeni matici in SCGV Emil Komel. Zaradi tega bi bil
tudi več kot dobrodošel sestanek med vodstvi GECT GO / EZTS
GO in obeh krovnih organizacij.
Kratke
  Mauro Leban, ravnatelj Mladinskega doma
“Naša glavna dejavnost 
je pošolski pouk”
POGOVOR 
  Gorici že vrsto let deluje
Mladinski dom, ki nudi
pošolski pouk otrokom
tako z osnovne šole kakor nižje
srednje šole. Ravnatelj Mauro Le-
ban je na Goriškem znan po svo-
jem delu z mladino, tako pod
okriljem Mladinskega doma
kakor v sklopu slovenskega pa-
storalnega središča ter skavtske
organizacije SZSO.
Kako poteka letno delo Mla-
dinskega doma?
Med šolskim letom Mladinski
dom nudi pošolski pouk.
Učence gremo iskat na šole,
predvsem na nižjo srednjo
šolo, zadnja tri leta pa tudi na
osnovne. Imamo dve učni
enoti po dve uri: pouk se
začne ob 14.45, ob 16.45 je od-
mor in odhod, nato pa imajo
še pouk, nato pa drugi odhod.
Starši se lahko med odmorom
pogovorijo z vzgojiteljicami,
če gre za kaj resnejšega, pa lah-
ko to storijo po pouku.
Naša glavna dejavnost je
pošolski pouk, zato je drugih
dejavnosti manj: na prvem
mestu je to, da se otroci učijo, na-
redijo naloge, vadijo … skratka
to, kar bi sicer delali doma.
Kakšne dejavnosti oz. delavni-
ce organizirate med letom?
Med letom imamo, recimo, dve
ekskurziji, nedeljska izleta, prvi
jeseni, drugi spomladi. Med dru-
gim vsako leto organiziramo fil-
mski forum, ki poteka enkrat me-
sečno za gojence od 5. razreda
dalje. Ta je v drugi učni enoti, za-
to pa se pouk pogosto zavleče vse
do 19.30. Čez leto imamo tudi
delavnice v določenih obdobjih
ob posebnih priložnostih, predv-
sem za Božič in Veliko noč. V tem
času imajo gojenci seveda manj
V nalog in vaj ali jih sploh nimajo;te so seveda naša prioriteta. Polegtega organiziramo tudi tridnev-
no zimovanje - počitnice na sne-
gu.
Imamo razne tečaje, npr. za an-
gleščino, nemščino. Ob koncu
tedna so včasih tečaji za anima-
torje in vzgojitelje. Poleg vsega
tega imamo posebne tečaje z dru-
gimi organizacijami, npr. tečaj
slovenščine za odrasle, tečaj lepe
govorice; ti so namenjeni širši
publiki, ne le gojencem.
V sodelovanju s Skupnostjo
družin Sončnica imamo tudi pre-
davanja.
Čez leto nudimo individualne
instrukcije za dijake, ki jih potre-
bujejo. Sicer imamo tudi višješol-
sko skupino: dijaki se zbirajo,
pišejo skupaj naloge. Če imajo
kakšne posebne potrebe, so
vključeni v pošolski pouk z osta-
limi.
Kakšne dejavnosti potekajo
zdaj ob koncu šolskega leta in
poleti?
Ob koncu sezone imamo pripra-
vo na malo maturo, nato pa je
čas za “Poletnosti”. To so poletne
dejavnosti, ki potekajo od prvega
tedna v juliju dalje. Nu-
dijo dve letovanji po
pet dni v Žabnicah: en
teden je namenjen
osnovni, drugi pa sred-
nji šoli. Pri nas je od
sredine junija do sredi-
ne julija tudi poletno
središče; takrat imamo
videodelavnice, ko go-
jenci ustvarjajo animi-
rane ali igrane filme in
se z njimi tudi prijavlja-
jo na natečaje. Pri teh
delavnicah sodeluje-
mo z društvom KUD
Marnie film iz Ljublja-
ne, ki nam nudi “ser-
vis”, tehnično pomoč.
Poletno središče ima-
mo tudi konec avgusta
in prvi teden septem-
bra, ko organiziramo
Šolo za šalo, pripravo
na ponoven začetek pouka (po-
navljanje, igra), 123, srednjo!,
pripravo na vstop na nižjo sred-
njo šolo.
Kakšne vrste sodelovanj ima-
te?
Vsako leto se začne s sejo za
starše, na kateri opišemo dejav-
nosti, skratka celoten program.
Mladinski dom sodeluje tudi z
marsikatero župnijo, s skavtsko
organizacijo SZSO itd., da podpi-
ra letovanja za družine, ki si jih
sicer ne bi mogle privoščiti. To-
vrstna letovanja so v koči sv.
Jožefa v Žabnicah.
Tudi glede pošolskega pouka
smo pozorni na finančne težave
in skušamo ohraniti dosegljive
cene. Zato pa segamo po pomoči
skladov, predvsem Vincencijeve
konference, ki omogoča pouk
otrokom, ki si ga sicer ne bi mo-
gli privoščiti.
Cene skušajo biti na dosegu vseh,
kdor pa je gojenec, ima marsikaj
brezplačnega ali po polovični ce-
ni.
Delovanje Mladinskega doma
podpirajo med drugimi dežela
FJK, Urad Vlade RS za Slovence v
zamejstvu in po svetu, Fundacija
Goriške hranilnice (CARIGO),
Zadružna kraška banka in Casa
rurale FVG, prispeva pa tudi SSO.
Koliko ljudi obiskuje, deluje in
nudi pomoč pri delovanju
Mladinskega doma?
Letos imamo tri vzgojiteljice, po-
služujemo pa se tudi prostovol-
jne pomoči odbornikov in zu-
nanjih prostovoljcev. Gojencev je
31, razdeljeni so na tri skupine:
osnovnošolce, srednješolce ter
male maturante, katerim je na-
menjena posebna pozornost za-
radi male mature. V skupinah je
tako več letnikov oz. razredov
skupaj.
Za naslednje leto smo tako zapol-
nili vse prostore in se moramo
odločiti, ali naj končamo vpise.
Glede tega bomo v kratkem imeli
sestanek z odborom in se odločili
kako in kaj.
Ali imate morda kakšne po-
sebne želje - načrte za bližnjo
prihodnost?
Poletje bomo namenili predv-
sem obnovi nekaterih prostorov
in nekaterim vzdrževalnim de-
lom; k tem delom prispeva tudi
dežela.
Ob koncu bi se srčno rad zahvalil
osebju, ki je tako zanesljivo, mar-
ljivo, dela na zgleden profesiona-
len način ter si vse vzame k srcu;
poleg tega mi krepko olajšujejo
delo. Moja pohvala gre seveda tu-
di vsem odbornikom in prosto-
voljcem, ki so vedno pripravljeni
priskočiti na pomoč.
Prepričan sem, da bi bilo treba
prav vse zastaviti na popolnoma
drugačen način, če ne bi bilo
vseh takih dobrosrčnih oseb.
Andrej Rustja
  a Solkanskem polju, na ulici
Scogli, ki se med vinogradi in
polji, pa tudi oljčnimi nasadi
vije do nekdanjega solkanskega
“kmečkega” mejnega prehoda, na nek-
danji domačiji pri Podveršičevih, zdaj
sodobno zgrajenem in opremljenem
agriturizmu za ostarele, poimenova-
nem Salicanum, je zavelo v sredo, 27.
junija 2018, praznično vzdušje. Zakon-
ca Marica in Anton, po domače Tonče,
sta slavila 65-letnico poroke. To pa je v
današnjih časih, ko je porok, predvsem
cerkvenih, zmeraj manj in ko se po ne-
kaj letih ljubezenska idila razblini in se
pari ločujejo, zelo redek in poudarka
vreden dogodek. Tudi zato, ker sta go-
spa Marica in gospod Tonče od nekdaj
vpeta v našo občestveno skupnost. Od-
kar živita v Gorici, petinšestdeset let,
redno obiskujeta slovenske svete maše,
navadno pri sv. Ivanu v Gorici, kjer ima
sedež Slovensko pastoralno središče in
kjer sta slovesno obeležila dosedanje
obletnice poroke. Tudi tu dobro poz-
najo spretne Maričine kuharske
veščine vsi, ki so se kdaj udeležili
kakšnega praznovanja. Naj poudarimo,
da prav gospa Marica nad štirideset let
vsako leto, s svojimi zlata vrednimi ro-
kami, peče kruh za zahvalno nedeljo
pri sv. Ivanu – gospod Tonče je izdelal
čudovito leseno posodo s pisanimi in-
tarzijami prav v ta namen - in za tradi-
cionalno vstajenje, ki ga imamo slo-
venski verniki na velikonočno jutro v
goriški stolnici. Ta kruh vsakič roma na
škofijo v nadškofove roke.
Med svojimi prijatelji za-
konca Podveršič s ponosom
lahko naštejeta kar nekaj
duhovnikov. Zdajšnji go-
riški nadškof Carlo Roberto
Maria Redaelli jih je že ne-
kajkrat obiskal na agrituriz-
mu in bil tudi deležen Ma-
ričinih kuharskih dobrot.
Pred leti sta spoznala tudi
slovenskega kardinala Fran-
ceta Rodeta. Imata pač cel
kup prijateljev tudi po Slo-
veniji, ker sta zgovorna, pri-
jazna, odprtega in vedrega
značaja, kljub temu da na
skupni življenjski poti jima
ni bilo ravno z rožicami po-
stlano.
Ona je doma z Jazbin, let-
nik 1934, najstarejša hčerka
od petih otrok Anice Skočaj in Ladeta
Colje, on pa iz Števerjana, letnik 1928,
njegova mati je bila Helena Rožič, oče
pa Hermenegild Podveršič, poznejši
števerjanski župan. Tonče, ki ga je krstil
sam goriški nadškof Frančišek B. Sedej
(1854-1931), je imel še dva brata.
Otroštvo sta Marica in Tonče preživljala
v tistih hudih časih, ko so fašisti ustra-
hovali ljudi po naših vaseh in so morali
otroci obiskovati italijanske šole in tudi
prisiljeno vstopati med vrste t. i. “ba-
lill”, malih fašistov. Gospod Tonče se
še dobro spominja, kako so morali na-
tančno navesti vsak del puške; še zdaj
zna to na pamet! V šolo so seveda ho-
dili občasno, ko so prej že opravili vse
delo, kar je bilo otrokom dodeljeno na
kmetiji. Ko je deževalo, so bile šolske
klopi najbolj zasedene. Ona je obisko-
vala šolo najprej v Gornjem Cerovem,
nato na Jazbinah, on pa v Števerjanu.
Ko je končno minilo črno zlo, sta se kot
zelo mlado dekle in fant zaljubila. Ona
je bila zala, temperamentna štirinaj-
stletna briška deklica, on pa slok, kre-
pak, postaven fant, ki je imel prvi trak-
tor v domači vas in je seveda hodil orat
tudi k Coljevim na Jazbine. In tako se
je vnela iskrica ljubezni. Ona je delala
kot natakarica pri stricu v gostilni na
Placuti, pa tudi v predilnici v Krminu
med ne ravno prijaznimi Furlankami
in imela do Slovencev nenaklonjenega
direktorja. Do Krmina se je s kolegica-
ma vozila s kolesom. Delale so ob
osmih do petih popoldan s krajšim pre-
morom opoldne. Ni bilo lahko! Tonče
je kmetoval z
očetom, ki si je s
pridnostjo in priza-
devnostjo spet lah-
ko kupil nekaj več
zemlje in nekdanje
posestvo; nekaj časa
pa je delal tudi kot
mehanik. Ko je nje-
gov oče kupil gostil-
no v Stražicah in jo
zapisal sinovoma, je
želel, da bi se Tonče
poročil z Marico in
da bi skupaj delala
v gostilni, ker je bila
ona že vajena tega
dela. Tako se je tudi
zgodilo. Dne 27. ju-
nija 1953, ko sta
imela 19 oz. 25 let,
sta stopila pred ol-
tar v nenavadnih prostorih. Ker so Jaz-
bine, Dolgi breg, Trebež, Kobrišče in
prevalska ravnina, ki so spadale pod
župnijo Gornje in Dolnje Cerovo, po
razmejitvi (15. septembra 1947) bile
dodeljene Italiji, so ostale brez župnije
in cerkve. A delavni in iznajdljivi Jaz-
binci so si takoj pomagali. Italijanska
družina Carollo jim je odstopila del
kletnih prostorov, tako da so si tu lahko
uredili lično “Božjo hišo”, posvečeno
Mariji Pomagaj. Tu so bile maše devet
let do dograditve cerkvice na Jazbinah
l. 1955, za gradnjo katere ima velike za-
sluge duhovnik g. Albin Martinčič, ve-
lik poznavalec zvonov. Prav on je po-
ročil mladi par Marico in Tončeta v teh
začasnih posvečenih prostorih z lepim
oltarjem. Njuna poroka je bila prva v
“Carollovi kleti”. Pel jima je jazbinski
cerkveni pevski zbor, katerega članica
je bila tudi Marica. Ustanovil ga je Lan-
de Pušnar, Kruščev, ki je bil kot samouk
tudi organist. Novoporočenci tedaj ni-
so odhajali na bajna poročna potovanja
kot zdaj. Onadva sta imela le poročno
večerjo pri njegovih starših v gostilni v
Stražicah, v Gorici, v ulici Pavia, drugi
dan pa praznično kosilo pri njeni
družini na Jazbinah. Potem se je začela
dolga pot skupnega življenja, na kateri
sta se jima rodila dva otroka: Darja l.
1954 in Jadran l. 1963. V gostilni je bila
največ Marica, Tonče je pomagal očetu
na kmetiji in nekaj let delal tudi v ope-
karni. V življenju jima ni šlo vse tako,
kot sta načrtovala. Dobro utečene go-
stilniške posle sta npr. prepustila
Tončevemu bratu Francu, po trinajstih
letih skrbnega, zavzetega dela. Spet sta
si morala pošteno zavihati rokave in
začeti vse znova. S skromnimi sredstvi
sta kupila majhno hišo na Solkanskem
polju, si počasi zgradila ob njej večjo in
tu 30 let požrtvovalno vodila dobro
poznano osmico.
/ str. 14
Iva Koršič
N
Zelo redka, častitljiva obletnica poroke
65-letnica zakonske poti
Marice in Antona Podveršiča
Tudi letos se je poletno središče Srečanja v organizaciji AŠZ
Olympia in Skupnosti družin Sončnica udeležilo srečanja vseh
poletnih središč, in sicer 28. junija na goriškemTravniku.
Goriška 5. julija 2018 7
  Filip Hlede
Zahtevne priprave na
festival v uspešni sezoni
POGOVOR 
  red nami je 48. festival
narodno-zabavne glasbe
Števerjan 2018, ki ga z ve-
likim zagonom pripravljajo
člani društva Frančišek B. Se-
dej. Pogovorili smo se o tem s
predsednikom Filipom Hlede-
tom.
Koliko let si že odbornik
društva in kako se je v teh le-
tih festival spreminjal?
Odbornik društva sem že 15
let, odbornik festivala 13 in
predsednik 8 let. Glavna razlika
v teh letih pa je gotovo birokra-
cija, ki te kar požira in jemlje
voljo in energijo. Vsi novi var-
nostni predpisi te postavijo v
tako stisko, da bi se skoraj odre-
kli festivalu. Zelo zahtevna je
priprava dokumentacije, ki jo
zahtevajo oblasti. Pri tem nam
pomaga tudi izveden tehnik, ki
pozna vse zakone in nas obve-
sti, če kaj pozabimo.
Povedal si, da obstaja odbor,
ki se ukvarja samo s festiva-
lom. Kdaj pravzaprav začne
delati in koliko ljudi pomaga
pri uresničitvi festivala?
Tako je! Poleg odbora društva
je tudi odbor, ki se ukvarja sa-
mo s festivalom, kajti ta terja
veliko organizacijskega dela. V
odboru za festival je 15 članov
(nekateri so tudi odborniki
društva), ki začnejo delovati že
meseca oktobra, potem pa zad-
nja dva tedna priskoči na po-
moč še približno sto aktivnih
članov našega društva.
Letos je le 14 prijavljenih an-
P samblov? Kateri so razlogi zato “krizo”?Ja, res jih je malo, sicer je bilo
prijavljenih 16, a sta se dva an-
sambla zaradi službenih obvez-
nosti članov pred tednom od-
povedala nastopu. Opažamo
pa, da kriza ni samo na našem
festivalu, ampak tudi pri vseh
drugih na vseslovenski ravni,
kar nas delno tolaži. En razlog
je ta, da so se v zadnjih desetih
letih festivali razmnožili in se
nekateri ansambli odločijo za
enega in ne za drugega, še
predvsem tisti, ki prihajajo iz
bolj oddaljenih krajev, izberejo
tistega, ki je bliže. Nekateri an-
sambli pa raje nastopajo na ve-
selicah, kjer je zaslužek bolj go-
tov kot na festivalu. Nastop na
veselicah pa ti ne prinese enake
vidljivosti kot nastop ali zmaga
na festivalu. Mislim, da je to
ključ, ki ga moramo upoštevati
organizatorji.
Napovedovalca in žirija
so potrjeni?
Napovedovalca ostajata
Tjaša Hrobat in Jure
Sešek, saj smo ugotovili,
da se je par odlično ujel.
Glede žirije pa je prišlo
do menjave, saj so nam
zaradi službenih obvez-
nosti trije člani odpove-
dali. Žirijo letos sestavlja
šest članov in ne sedem,
novost sta priznana gla-
sbenika Andrej Ple-
sničar in Hanzi Kezar, ki
sta navdušeno sprejela
naše vabilo.
Kaj pa novosti?
Tudi letos bo občinstvo
volilo za najbolj prilju-
bljen ansambel v petek
in soboto, ta dva bosta
tako neposredno
uvrščena v finale.
Novost je letos crowdfounding,
to je zbiranje denarja po plat-
formi za množično financiran-
je. V bistvu ljudje, ki jim je pri
srcu festival, ali Slovenci po
svetu, ki ne morejo biti prisotni
na festivalu, lahko prispevajo
vsoto denarja in tako dobijo v
zameno prenos festivala ali fe-
stivalsko majčko. Odziv je bil
pozitiven, treba pa je vse še raz-
viti in izboljšati.
Ste z medijskim kritjem za-
dovoljni?
Ja, kot vedno smo tudi letos za-
dovoljni. Na RAI-u imamo spo-
sobne ljudi in prijatelje, s kate-
rimi se res hitro dogovorimo in
zmenimo, kaj potrebujemo mi
in oni. Rai ima potem stike tudi
z RTV-jem, tako da je festival
dobro promoviran tudi v Slo-
veniji.
Kljub vsem energijam, ki jih
porabite za organizacijo fe-
stivala, ste pri društvu letos
organizirali še marsikaj...
Sezona je bila pestra in
uspešna. Mešani pevski zbor je
uspešno nastopal kar petnaj-
stkrat, velika zahvala gre tudi
dirigentu Patricku Quaggiatu,
s katerim se zelo dobro ujema-
mo. V veliko zadoščenje je tudi
otroški pevski zbor, v katerem
nastopa več kot 30 otrok, kar je
zelo spodbudno za našo pri-
hodnost. Dramska družina in
mladinska dramska skupina sta
tudi imeli uspešno sezono,
mladi so bili drugi na Festivalu
Vizije. Imamo potem še mla-
dinski krožek in mlado teh-
nično skupino, ki sodeluje še
predvsem z mladinsko dram-
sko skupino. Na koncu naj ne
pozabim na Vestnik, ki bo sto-
pil v 50. leto izhajanja, in to vse
s prostovoljnim delom članov,
ki so v vseh teh letih dokumen-
tirali naš števerjanski prostor in
delovanje.
Bliža se občni zbor društva.
Boš še predsednik?
V oktobru bomo imeli občni
zbor in mislim, da je po osmih
letih predsedniškega delovanja
prav, da pride do zamenjave v
vodstvu. V društvu imamo kar
nekaj ljudi, ki so pripravljeni
na predsedniško vlogo; to je ve-
lika odgovornost in terja veliko
časa, a ti po drugi strani da
ogromnega zadoščenja.
Matevž Čotar
Kresovanje v Ronkah
Prijetno ob čarobnem
kresu
  udi letos sta društvi Jadro
in Tržič priredili tradicio-
nalno svetoivansko kreso-
vanje. Čarobna kresna noč je bila
v soboto, 23. junija 2018.
Družabni večer v parku med ce-
sto in cerkvijo sv. Lovrenca v
Ronkah je z glasbo in petjem po-
pestril Alessandro Miceu. Svetoi-
vanski kres so Slovenci v Laškem
tokrat prvič priredili na tem pro-
storu, ker žal niso več dosegljivi
tisti kraji, na katerih je v prejšnjih
letih potekalo to priljubljeno
praznovanje. Po lepi stari navadi
so bili ob tej priložnosti na ogled
svetoivanski venčki. Bilo jih je
šest. Iz cvetic in trav bližnje oko-
lice so jih spletle Silvana Orel,
Slava Foccaro in Paola Lavrenčič
T iz Štarancana, Sonja Božič izTržiča ter Štefanija Pahor in
Praznik zavetnikov Ogleja in naše dežele
Letos pride kardinal
Pietro Parolin
  ot vsako leto bo tudi le-
tos ob prazniku zavetni-
kov naše dežele in Ogle-
ja, sv. Mohorja in Fortunata,
slovesno v oglejski baziliki. To-
krat pride na povabilo goriškega
nadškofa Carla Redaellija v
Oglej vatikanski državni tajnik
kardinal Pietro Parolin, ki bo ob
18.30 v dvorani Sala Romana
imel lectio magistralis ob 100-
K letnici konca 1. svetovne vojne,nato bo v oglejski baziliki ob 20.uri slovesno somaševanje. Po
navadi se večjezične maše v
oglejski baziliki udeležuje veli-
ko število škofov iz celotnega
Triveneta, iz Avstrije in Sloveni-
je, predvsem iz tistih škofij, ki
so nekdaj spadale pod oglejski
patriarhat.
Kardinal Pietro Parolin je držav-
Obvestila
V ponedeljek, 9. julija 2018, ob 21. uri
bo na osrednjem trgu v Ronkah (Trg
Franca Jožefa) koncert priznanega
slovenskega kantavtorja Vlada
Kreslina. Na koncertu se mu bo
pridružil tudi tržaški glasbenik Iztok
Cergol. Vstop je prost. Koncert
prireja občina Ronke v sodelovanju
s kulturno zadrugo Maja iz Gorice
(v okviru glasbenega festivala
Across the border – Preko 4),
Kulturnim domom v Gorici in
društvom Jadro iz Ronk.
Knjižnica D. Feigel bo od 2. julija do 7.
septembra 2018 odprta od
ponedeljka do petka, od 8. do 16.
ure. Zaprta bo od 13. do 17. avgusta
2018.
Družine z majhnimi otroki (do približno
10. leta) so vabljene na letovanje v
koči sv. Jožefa v Žabnicah (3. -7. 8.)
in duhovni vikend v Logu pod
Mangartom (31. 8. – 2. 9.) v
organizaciji Skupnosti družin
Sončnica in s sodelovanjem
Mladinskega doma. Info in prijave
na tel. +39 329 749 8194 ali +386
31 523 963 do 15. junija.
Svet slovenskih organizacij sporoča, da
bo v mesecu juliju in avgustu goriški
urad odprt za javnost od torka do
četrtka po običajnem urniku.
KCLB v sodelovanju z Galerijo Ars in
Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala
ob Soči pripravlja za jesen 2018
spominsko razstavo o tržaški
slikarki Eldi Piščanec. Zato se
obrača na zasebnike, ki imajo v lasti
dela Elde Piščanec, s prošnjo, da bi
jih dali na razpolago za obdobje
razstave. Informacije na tel.  (+39)
0481 531445, pon. - pet. od 8.30
do 12.30 ali po e-pošti
info@centerbratuz. org.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www.noviglas.eu.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 6. 7. 2018 do 12. 7. 2018)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s frekvencami
za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za
Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za
Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za
spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za
Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www.radiospazio103.it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan od 20.00 do 21.00.
Spored:
Petek, 6. julija (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba
iz studia 2.
Sobota, 7. julija (vodi Ezio Gosgnach):
Okno v Benečijo: oddaja v
benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 8. julija: ponovitev oddaje
Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 9. julija (v studiu Sanja
Vogrič)
Torek, 10. julija (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 11. julija (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Morje
je veliko, še večje, največje -1. del. -
Izbor melodij.
Četrtek, 12. julija (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo -
Zanimivosti, obvestila in humor.
Anuška Nardini iz Ronk. Ko je
mrak prekril zemljo in je kres za-
sijal v vsej svoji lepoti in čarob-
nosti, je veliko domačinov in do-
mačink ob njem zarajalo in za-
plesalo. Marljive in pridne do-
mače gospodinje so poskrbele za
žejna grla in lačne želodce. Sladi-
ce in pijača so pripomogle k te-
mu, da so se kresovanju pri-
družili marsikateri radovedni ita-
lijansko govoreči gostje. Prijetna
prireditev se ponavlja že več kot
trideset let, medtem ko se je v
Tržiču izgubila v petdesetih letih
prejšnjega stoletja, ko so kreso-
vanje prirejali poleg železniške
postaje. Letošnjega sugestivnega
praznika se je udeležilo nad 50
oseb. V glavnem so bili Slovenci,
za katere je kresovanje tudi pri-
ložnost, da se srečajo in prijatel-
jsko pokramljajo, saj živijo pre-
težno razpršeni po Laškem. Kre-
sovanja sta se udeležila tudi
ronška odbornica Elena Cettul,
občinski svetnik Fabio del Bello
in prijazni župnik Renco Bosca-
rol, ki je blagovoljno dal na raz-
polago župnijski prostor. Poletni
solsticij in navado kresovanja je
predstavil predsednik društva Ja-
dro Karlo Mučič, ki je hkrati po-
vabil prisotne, naj se udeležijo
tradicionalnega srečanja Selanov.
Letos je potekalo v občini Mo-
ravče v soboto, 30. junija.
KM
Foto dd
O slovenstvu v Kanadi
Srečanje “pod lipami” bo prihodnji teden – izjemno v sredo –
posvečeno Slovencem v Kanadi, vendar bo njegovo izhodišče knjiga
Jožeta Mihevca Skozi taborišča do sreče, ki je spomladi izšla v zbirki
Zapisi iz zdomstva pri tržaški založbi Mladika.
Danes 95-letni Jože Mihevc iz Toronta je pred leti svoje spomine
napisal v angleščini. Na pobudo dr. Rozine Švent jih je za to knjigo
obogatil, pridobila pa je še pričevanji njegove sestre Milke in pok.
brata Toneta ter knjigo opremila z uvodom in opombami.
Pred nami se razgrinja zgodba preproste kmečke družine iz Hruševja
pri Postojni: težko življenje pod Italijo po prvi svetovni vojni, izselitev
v Cerknico in podeželska revščina v predvojni Jugoslaviji, usodna
zareza vojne in revolucije, močna želja po preživetju in razvoju.
Maja 1945 so se vsi štirje Mihevčevi otroci podali proti Avstriji. Jože
je šel skozi avstrijska, Milka in Ivanka (ki ni zapustila zapisov) skozi
italijanska begunska taborišča, Tone pa je bil vrnjen iz Vetrinja v
Jugoslavijo in je preživel povojno teharsko uničevalno taborišče. Jože
in Milka sta se izselila v Kanado, Ivanka v ZDA, Tone je ostal doma.
Na večeru v poletnem nizu Srečanj pod lipami, ki ga prirejata Kulturni
center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič, tokrat v sodelovanju
z založbo Mladika, bodo sodelovali avtorjev sin, politik, teolog in
občinski svetnik v Torontu prof. Joe Mihevc, župnik živahne slovenske
skupnosti v Hamiltonu v Kanadi, salezijanec Drago Gačnik,
poznavalka v knjigi opisanih krajev in ljudi mag. Andreja Mele iz
Cerknice in urednik zbirke Zapisi in zdomstva Ivo Jevnikar.
Srečanje bo v sredo, 11. julija, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze
Bratuž na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici.
Srečanje pod lipami
ni vatikanski tajnik že od
31. avgusta 2013, rojen je
17. januarja 1955 v pre-
prosti družini v kraju
Schiavon pri Vicenzi. Že
zgodaj je izgubil očeta v
prometni nesreči in pri 14
letih vstopil v semenišče v
Vicenzi. Duhovnik je po-
stal leta 1980, doštudiral
je cerkveno pravo in vsto-
pil v diplomatsko službo
Sv. sedeža. Kot nuncij je
deloval v Nigeriji in Mehi-
ki, kasneje v Vatikanu. Pa-
pež Benedikt XVI. ga je le-
ta 2009 povišal v škofa,
papež Frančišek leta 2014
pa v kardinala.
Foto JMP
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (23)
Rodbina Rijavec (3)
Kot rečeno, je izredni komisar štandreške
občine postal Karel Jug, ki je prav kmalu odsto-
pil, njegovo mesto je pa prevzel Jožef Lutman
mlajši. Ivan Rijavec je še nekaj časa deloval kot
navaden občinski odbornik. Samostojna
občina se je znašla pod vedno večjim pritiskom,
dokler ni bila dokončno ukinjena leta 1927, po
61 letih obstoja (samostojnost občine Štandrež
je 19. maja 1866 potrdil cesar Franc Jožef, med
splošnim navdušenjem prebivalstva in praz-
ničnim streljanjem z možnarji).
O odstavitvi Ivana Rijavca je poročalo krajevno
in vseslovensko časopisje. Goriška straža je 20.
maja 1921, pod naslovom “Tako se odstavljajo
naši župani”, poročala:
“Bili so pri g. županu iz Štandreža in zahtevali,
naj podpiše izjavo, da se naši kmetje vzdrže vo-
litev. Tega g. župan ni hotel storiti. Drugi dan
so mu poslali dekret, da ni več župan”.
Dva dni kasneje je ljubljanski Slovenec poročal:
“Nihče si ne more predstavljati potrtosti Italija-
nov v Gorici po teh volitvah. Ostali so -
odrešeni v Italiji - brez svojega zastopnika v par-
lamentu. Tuntarja (komunista) ne priznajo za
svojega zastopnika, dasi ga je volila večina fur-
lanskega kmečkega in delavskega ljudstva, o šti-
rih Slovencih pa seveda niti govora ni. Kako so
se vršile volitve, smo deloma že poročali. Na
mnogih krajih so ljudi naravnost gonili z vo-
lišča (primer Tolmin), drugod so začeli z volit-
vami tako pozno, da niso mogli priti vsi volivci
na vrsto (slučaj Tolmin, Hudajužna, Postojna
itd.), tudi so žugali županom, naj odvračajo vo-
livce od volišča, če tega niso storili, so jih od-
stavili (slučaj Štandrež pri Gorici) ”.
Tri dni kasneje - vedno v Slovencu:
“Kako odstavljajo na Goriškem župane, nam
kaže zanimiv slučaj v Štandrežu. K njemu je
prišlo več ljudi, ki so zahtevali od njega, naj
podpiše izjavo, da se njegovi volivci ne bodo
udeležili volitev. Tega župan ni hotel storiti.
Po volitvah je dobil dekret, da je odstavljen
od svojega županskega posla. To se je zgodilo
na nepostaven način, toda je ostalo veljav-
no”.
Najzanimivejše je bilo poročanje tržaške Edi-
nosti z dne 5. junija 1921, ki se je osredotočilo
tudi na trenja znotraj same vasi:
“Tri dni pred volitvami je bil od-
stavljen v Štandrežu župan Rija-
vec, vseskozi zaveden mož, ki spa-
da med najsposobnejše ljudi
občine. Zakaj je bil odstavljen? Za-
to ker ni hotel pregovoriti ljudstva,
naj bi se odtegnilo volitev. Prisiliti
so ga hoteli k izdaji naroda. Ker pa
ni hotel biti izdajalec naroda, so
ga enostavno odstavili. Čuditi se
je samo nekaterim občinarjem za-
vedne občine Štandrež, da se k te-
mu smejejo. Zakaj? Čemu? Ali za-
služi mogoče za-
smeh zato, ker ni
hotel biti izdajalec
naroda? Vi, ki se k
temu smejete, po-
vejte nam, koliko
smeti je moral g. Ri-
javec pomesti iz
občinske pisarne?
Odgovorite, zakaj je
bil l. 1919 odstavljen
ranjki župan L.? -
Mislim, da bi se bali
z besedo na dan. Ali
ste gledali mari na
blagostanje občine?
Ne! Šli ste po slabi
poti. Danes, ko je g.
Rijavec docela ščitil
občinsko pisarno starih
grehov, ko je ravno
začelo cvesti blagostanje
občine, se vi smejete nje-
govi nesreči. Kmalu bodo
tu občinske volitve in ta-
krat se bo pokazalo pravo
mišljenje ljudstva”.  
V tistih letih je Ivan Rija-
vec zaradi svoje narodne
zavednosti in trdnega an-
tifašističnega mišljenja izgubil
tudi službo na goriškem so-
dišču. Je bilo obdobje, v kate-
rem se je stopnjevalo italijan-
sko nasilje proti slovenskemu
in hrvaškemu narodu na za-
sedenem ozemlju. Nadškof
Sedej, ki je 34 let prej krstil
Ivana Rijavca, je z naslednjimi
besedami opisal splošno stan-
je na Primorskem: “Fašistična
dejanja so presegla dejanja, ki
so jih v teh krajih izvrševali
Vandali, Huni in Turki, slo-
vensko kot italijansko prebi-
valstvo je zato ogorčeno in ni-
ma nikakršnega zaupanja v
oblasti, ki vse to dopuščajo in
ne znajo zagotoviti varnosti
svojim državljanom”.  
Iz branja člankov in knjig, izdanih po drugi sve-
tovni vojni, izvemo, da se je narodnoobrambno
delovanje nekdanjega štandreškega župana Iva-
na Rijavca nadaljevalo po skrivnih poteh tudi
pred drugo svetovno vojno in med njo.
OBJAVLJENO TUDI NA PORTALU KAMRA,
PORTALU DIGITALIZIRANE KULTURNE DE-
DIŠČINE SLOVENSKIH POKRAJIN 
(www.kamra.si), KI GA UPRAVLJA
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE
Žig takrat še samostojne občine Štandrež pri Gorici v času
županovanja Ivana Rijavca. Že istega leta so italijanske oblasti
vsilile italijansko-slovenski žig, čeprav je Štandrež veljal za
izključno slovensko vas, kmalu zatem so uvedli le italijansko
različico, leta 1927 pa ukinili samostojno občino in vsako obliko
dvojezičnosti. Leta 2012 so italijanske oblasti ukinile tudi t. i.
“rajonski svet Štandrež”, zadnji ostanek nekdanje avtonomije,
ki je imel le posvetovalne funkcije v okviru občine Gorica.
Dimitri Tabaj
Edinost 5. 6. 1921
Goriška straža 20. 5. 1921
Slovenec 25. 5. 1921
Kultura5. julija 20188
70-letnica izključitve Titove Jugoslavije iz Ko-
minforma (komunistični informacijski biro)
je, vsaj kar zadeva krajevne tiskane medije, šla
neopazno mimo. In vendar je
spor med Titom in Stalinom glo-
boko zarezal v našo skupnost.
Levica se je čez noč razpolovila,
večji del je ostal zvest Sovjetski
zvezi in pod vodstvom Vittoria
Vidalija ostro nastopil proti
vsem, ki so zagovarjali Titovo
pot v socializem. Napeto je bilo
v tržaških predmestjih Sv. Jako-
ba in Sv. Ivana, še bolj pa v oko-
liških vaseh, predvsem v Križu,
Trebčah in Ricmanjih, kjer je
ideološki spor razkrojil celo mar-
sikatero družino. V noči se je
enotnost v boju proti nacifašiz-
mu spremenila v sovraštvo med
brati. Vidalijevci so premazali
kljuke titofašističnega ured-
ništva Primorskega dnevnika z
iztrebki. Prvi tabor Slovenske de-
mokratske zveze 4. julija 1948 na
Terčonovem travniku v Mavhin-
jah pod geslom Zorali smo prvo
brazdo svobode so obmetali s
kamenjem, ko je govornik od-
vetnik Fran Vesel dejal “tovariš
strah je umrl”. Kominformisti so
izstopili iz vseh skupnih odbo-
rov, češ da s titofašisti ne bodo
sedeli za isto mizo. Vidali je
spretno izkoristil čut pripadnosti
delovskemu razredu naših ljudi,
jih prepričal, da sta internacio-
nalizem in fratelanca prva do-
brina in da je zavest pripadnosti
narodu nekaj buržujskega, na-
zadnjaškega. Slovenske šole, ki
so jih ustanovili zavezniki, je oz-
načil za imperialistične. Število
otrok na slovenskih šolah se je
razpolovilo. KPI za Svobodno tržaško ozemlje
se je pod njegovim vodstvom vedno bolj pri-
bližala italijanski partiji in se podobno kot
tržaški župan Bartoli in škof Santin zavzemala
za priključitev Trsta Italiji.
Zdi se mi, da bi po 70 letih že lah-
ko pričeli znanstveno preučevati
pojav, ki je zaznamoval tolikšen
razkol v naši skupnosti, da bi ga
lahko primerjali dogajanju v do-
movini med drugo svetovno vojno. Pri nas ne
gre za spravo, kajti komunistična ideologija je
preživela, pa tudi ostrin ni čutiti, razen v skraj-
no levičarskih oziroma desničarskih posamez-
nikih.
Prevladala je zdrava pamet, kot je zapisala Ju-
stina Čuk, poročena Klun, rojena leta 1902 v
Trebčah, stanovala pa je na Kolonji nad Roja-
nom.
“V Trst so prišli Italijani in obljubljali: bolje
vam bo kot prej. Samo besede, po nastanku
fašizma smo takoj videli, odvzeli so nam vse,
od imena do priimka, a vseeno smo ostali, kaj-
ti, če se vsadi bob, zraste bob in ne fižol. Kristus
je rekel učencem, pojdite in učite vse narode.
Fašisti so se zagnali predvsem na slovenske du-
hovnike, sežgali so jim vse, pretepali
in preganjali so jih čez mejo ali v in-
ternacijo. Učitelje in železničarje so
pošiljali v južno Italijo ali v pokoj in
zapor. Rojan je bil nekoč predmestna
vas, zdaj se vse do tja širi mesto. Cer-
kev je bila sezidana s prispevki do-
mačinov in v tej cerkvi sem se po-
ročila. Na neko nedeljo sredi maše je
vdrlo približno osem mož. Na glas so
vpili: ščavi, pojdite v Ljubljano. Go-
spoda Gabrščka, ki je maševal, so po-
slali v internacijo. Vrnil se je bolan
šele po osmih letih. Leta 1930, teden
dni pred rojstvom svojega sina, sem
šla k materi domov. V noči od petega
na šesti september sem ob štirih zju-
traj slišala kamion, zbudili so me, čuj,
zdaj jih peljejo skozi vas. Na bazovsko
gmajno so peljali štiri junake in jih
ustrelili. Mama je trepetala za svoje
otroke, tisto noč ni niti legla. Koliko
je zmožna ena mati z zrahljanim
srcem prestati nezgod. Po drugi sve-
tovni vojni so pričeli razlaščevati zem-
ljo za zgradnjo ceste. Odločno mora-
mo braniti našo zemljo. Od Banov do
Padrič nad vasjo v hrib je trebenska
zemlja. Pusta, slaba, vendar naša. Od
Padrič do Bazovice je vsa lepa in ob-
delana, ne ene ne druge ne damo.
Vaščani naj se uprejo, če ne gre dru-
gače z vilami in sekirami, da bo en-
krat konec. Italijani pa naj spoznajo
našo zgodovino in dejstvo, da smo
Slovenci na svoji zemlji pod italijan-
sko vlado in nič drugače. Ni prav, da
Slovenec v Sloveniji predava v srbo-
hrvaščini. Tako kot menijo meščani,
saj ni potrebno dati Slovencem pra-
vice, ker vsi govorijo italijansko. Slo-
venija mora ostati Slovenija”, je zapisala gospa
Justina na začetku osemdesetih let. Koliko re-
snice in zdrave pameti je v njenih stavkih!
Saša Rudolf
Poletni predvpis abonmajev
Slovensko stalno gledališče predstavlja prihodnjo sezono
pod naslovom Kulturni dvom in s tem namiguje na prenovo
Kulturnega doma v Trstu, pa tudi na to, kaj sploh pomeni
kultura za današnjega človeka. Umetniški vodja SSG Igor
Pison, ki bo v prihodnji sezoni štafetno palico dal Danijelu
Malalanu, je v programski knjižici napisal, da je v današnji
potrošniški družbi “kultura po mnenju mnogih predvsem
stvar preteklosti”. Pison je mnenja, da “V času velikih kriz
se moramo nujno ukvarjati z izpraševanjem bistva
umetnosti”. Kot vselej je vodstvo SSG pripravilo tudi program
za Gorico, ki letos (končno!) spet predvideva eno premierno
uprizoritev v Gorici. V Kulturnem domu bo namreč 19.
novembra 2018 premiera, pravzaprav slovenska praizvedba
zbadljive komedije Thomasa Bernharda Videz vara v režiji
Dušana Mlakarja in produkciji SSG. V njej nastopata dva
izjemna igralca, Vladimir Jurc in Ivo Ban. Sezona v Gorici, ki
obsega osem dogodkov, se bo sicer začela že v četrtek, 25.
oktobra 2018, s koncertom zelo znane vokalne skupine
Perpetuum jazzile. Večer bo v goriškem gledališču Verdi (s
prispevkom Dežele FJK - zakon 38/2001). S politično dramo
Kralj na Betajnovi se SSG spominja Ivana Cankarja ob 100-
letnici njegove smrti. Predstava v režiji Tomaža Gorkiča bo
21. januarja 2019 v Kulturnem centru Lojze Bratuž. V isti
dvorani bo 18. februarja 2019 zaživel tudi muzikal Zadnjih
pet let Jasona Roberta Browna v režiji mlade Jasmin Kovic.
To bo koprodukcija SSG Trst in SNG Nova Gorica. V njem
bosta nastopala igralca, po rodu s Tržaškega, Daniel Dan
Malalan in Patrizia Jurinčič Finžgar. Dne 25. marca 2019
bo v goriškem Kulturnem domu monodrama Juda, ki jo je
napisala nizozemska avtorica Lot Vekemans, režijsko pa
obdelal Igor Pison. Protagonista Judo, ki je izdal Kristusa za
trideset srebrnikov, igra Primož Forte. V goste bo prišla
predstava Hitchcock v izvedbi Slovenskega mladinskega
gledališča iz Ljubljane. Avtorica je poljska dramatičarka
Agnieszka Jakimiak. Režijo je podpisala Weronika
Szczawinska. Predstava bo v Kulturnem domu Gorica.
Poleg navedenih predstav, ki bodo opremljene z nadnapisi
v italijanskem jeziku, bosta Kulturni dom in Kulturni center
Lojze Bratuž septembra nadgradila abonmajski program z
dvema glasbenima dogodkoma.
Abonma za Gorico lahko zainteresirani vpišejo pri blagajni
goriškega Kulturnega doma vsak delavnik od 9. do 13. ure.
V abonmajsko ponudbo je vključen, kot zmeraj, tudi
brezplačen avtobusni prevoz za vse predstave.
Predvpis abonmajev v Gorici se bo končal 31. julija 2018.
Pohitite!
Podrobnejše informacije dobite v Kulturnem domu Gorica,
ul. I .  Brass 20, tel +39 0481 33288, e-mail:
info@kulturnidom.it
SSG Trst / Abonmajska sezona
2018 /2019 v Gorici
Prezrta obletnica
Kominform
Plakat, ki ga je za volitve leta 1958 narisal prof. Ivan Rudolf – Učenikov, hrani Muzej
novejše zgodovine
Kultura 5. julija 2018 9
Črnina je prekrila oder
Za vedno se je poslovila Štefka Drolc, največja
izmed slovenskih igralskih legend
  a neizmerno nebeško prizo-
rišče, na katerem luči nikdar ne
ugasnejo in se zastor nikdar ne
zastre, je odšla Štefka Drolc (1923 –
2018), ena izmed največjih slovenskih
igralk, ki je že davno prešla med legen-
de. Poslovila se je prav na dan državno-
sti, 25. junija 2018, v 95. letu starosti. Do
zadnjega je bila igralka, saj je sama deja-
la, da se igralec nikdar ne upokoji. Na
svoji dolgi življenjski in poklicni poti je
s svojimi vrhunsko izdelanimi liki, kate-
rim je vdihnila dušo in srce, vsakič prev-
zela, navdušila in očarala kar nekaj ge-
neracij gledalcev. Tudi mi zamejci smo
imeli srečo, da smo jo imeli med sabo.
Po prvih odrskih korakih v Mariboru še
kot ljubiteljska igralka v letih 1945-47 je
dospela v Trst, kjer jo je v gledališko
umetnost vpeljeval režiser Jože Babič, ki
je bil za nekaj časa tudi njen soprog. S
svojo čudovito igro je v prvih letih po
vojni vihri (1948-59) pripomogla k rasti
našega zamejskega gledališča. Teh
tržaških let se je zmeraj rada spominjala.
Po Trstu je odšla v Ljubljano, kjer je bila
vsa leta prva dama ljubljanske Drame,
osrednje slovenske gledališke hiše (1960-
1990). V tem obdobju se je “izkristalizi-
rala kot igralka usodnih ženskih likov,
ki rušijo in gradijo, vplivajo nase in na
okolje in dogodke, dozorevajo in umi-
rajo v sebi in katarzično, uničujoče ali
groteskno humorno vplivajo na potek
dogodkov na odru in prenašajo isto
emocijo tudi na gledalca”. Ustvarjala je
tudi v Drami SNG Maribor. Po letu 1982
se je posvetila še pedagoškemu delu na
AGRFT, kjer je od l. 1984 kot redna pro-
fesorica svoje igralske veščine posredo-
vala študentom raznih generacij.
Gledališču je ostala zmeraj zvesta, čeprav
je množice gledalcev navduševala tudi
v filmskih (spomnimo se na Tildico v
legendarnem Štigličevem filmu Na svoji
zemlji, Francko v Cankarjevem in Dule-
tičevem filmu Na klancu; igrala je tudi
v filmih Povest o dobrih ljudeh, Cvetje
v jeseni, kjer je bila Barbara, Draga moja
Iza, v katerem je igrala Marijo Novak),
televizijskih in radijskih vlogah s svojim
enkratnim, razpoznavnim glasom s ti-
sočerimi izraznimi odtenki. Kdo naj bi
pozabil njene interpretacije Prešernove
Vrbe. V ušesih nam bo zvenela ob vsa-
kem prazniku slovenske kulture. Tudi če
si Drolčevo naključno srečal v dvorani
med občinstvom, je izžarevala neki po-
seben žar. Prijazno je odgovorila, če si jo
ogovoril. Njene oči so bile odsev njene
iskrene, globoko čuteče duše, s katero je
požlahtnila vse odigrane like. Teh je bilo
ničkoliko. Med njene naj-
prepoznavnejše gledališke
vloge kritiki uvrščajo
predvsem njene mojstrsko
oblikovane like v predsta-
vah Voranc (1980), Dogo-
dek v mestu Gogi (1991 in
1995), Kralj Lear (1992),
Tri visoke ženske (1997),
Idiot (1999), Tri sestre
(2002) ter Arzenik in stare
čipke (2003). Dušan Mo-
ravec in Vasja Predan v
knjigi Sto slovenskih
dramskih umetnikov
omenjata med njenimi
najizrazitejšimi umetni-
nami srhljivo Winnie v
Beckettovi igri O, srečni
dnevi, pa tudi njeno inter-
pretacijo Lidije Vasiljevne
v Staromodni komediji z
nepozabnim Rudijem Kosmačem (1923
-1981). O njenih “zelo osebno obarva-
nih interpretacijah” sta zapisala, da nje-
ne poteze in lastnosti “lahko strnemo v
celovito oznako njene očarljive igralske
umetnosti: krhkost in poetičnost, vroča
nevarnost in goreča strast, rahločutnost
in milina, eleganca in suverenost, no-
tranja intenzivnost in izrazna kultivira-
nost, smisel za ironijo in grotesko, čut
za humor”.
Med letoma 1987 in 1997 je bila Štefka
Drolc tudi stalna sodelavka v uprizorit-
vah Koreodrame, v režijah in koreogra-
fijah Damirja Zlatarja Freyja. V teh upri-
zoritvah brez besed je bila tudi enkratna,
saj je uporabila vsa druga izrazna sred-
stva za polnokrven prikaz lika. Pomisli-
mo le na vlogo matere v koreodrami
Krvava svatba Garcie Lorce v izvedbi SSG
Trst (l. 2000). “In čeprav kaže vedno
znova poudariti izjemno igralkino spo-
sobnost jasnega, logičnega, prefinjenega
podajanja dramskega teksta, se je v teh
uprizoritvah predstavila kot demonska
ženska, ki ne potrebuje besed, ker pre-
more dovolj drugih igralskih izraznih
sredstev, da do popolnosti razdela in se-
stavi določen igralski lik”, so o njenem
“koreodramskem” delu med drugim za-
pisali kritiki.
Štefki Drolc in Ivanki Mežan, dvema iz-
jemnima slovenskima igralkama, se je
poklonil režiser Vlado Škafar, ki je v letu
2012 posnel celovečerni film Deklica in
drevo, v katerem sta igralki povedali svo-
jo življenjsko zgodbo.
V mladostnem obdobju je Drolčeva pre-
jela svojo prvo nagrado na gledališkem
področju. Podelilo ji jo je Združenje
dramskih umetnikov Slovenije za vlogo
Katerine Ivanovne v Zločinu in kazni F.
M. Dostojevskega. Potem so si nagrade
kar sledile. Za svoje več kot 70-letno bo-
gato ustvarjanje je bila nagrajena z več
priznanji, med katerimi sta najpomem-
bnejši Borštnikov prstan leta 1983 in
Prešernova nagrada za življenjsko delo
leta 2009. Prejela pa je še Prešernovo
(1964), Severjevo (1977) in tri Borštni-
kove (1980, 1982, 1997) nagrade, pa še
srebrni častni znak svobode Republike
Slovenije (1996). V letu 2014 je dobila
tudi nagrado bert za življenjsko delo na
področju filma. Postala pa je tudi častna
meščanka Ljubljane. V utemeljitvi velike
Prešernove nagrade piše tudi:
“V njeni igralski umetnosti
se vselej znova prepletajo le-
pota in poetičnost, krhkost in
strogost, značajskost in so-
dobnost, tišina in krik in
smeh, čustvo in razum. Nje-
na ponotranjena igra je moj-
strsko upodobljena v števil-
nih kreacijah gledaliških in
radijskih uprizoritev tragedij,
dram, komedij, poetičnih
iger, v groteskah, v psiho-
loških in karakternih igrah
/… / prepričljivo nam govori
s filmskega platna in televi-
zijskih zaslonov”.
Igralka se je kot Ana Štefanija
Drolc rodila 22. decembra
1923 na Ponikvi pri Grobel-
nem. Družina se je še v času
njenega otroštva preselila v
Šentjur pri Poljčanah. Že kot otrok se je
rada vživljala v življenja drugih. Igralsko
pot je začela kot amaterska igralka v Ma-
riboru. Pred drugo svetovno vojno je so-
delovala v gledališki skupini, ki jo je vo-
dil Fran Žižek. V času vojne je bilo mari-
borsko gledališče nemško, zato za slo-
venske igralce ni bilo prostora v njem. V
svoji prvi poklicni vlogi je brez besed čez
oder odnesla le skledo žgancev.
V začetku so ji bile dodeljene predvsem
vloge vedrih in pozitivnih mladenk, že
v tržaškem in nato ljubljanskem obdob-
ju pa je odigrala izrazite karakterne vlo-
ge iz klasičnega in sodobnega dramske-
ga repertoarja, iz komedij in grotesk. O
teh igralskih začetkih je sama pravila, da
so bili “prvi vtisi zelo močni, in to je
ostalo v meni: to hrepenenje, ta želja po
neke vrste posebnem izpovedovanju”.
Štefka Drolc je bila dejavna do visoke
starosti. Njena zadnja premiera je bila 8.
oktobra leta 2008, ko je v predstavi Ella
nastopila v Cankarjevem domu. Za zme-
raj bo ostala v zgodovini gledališke in
filmske umetnosti kot sijoča zvezda, ki
nikdar ne ugasne. Štefko Drolc je bilo
mogoče tudi v visoki starosti videti v
kakšni gledališki predstavi, sodelovala
pa je tudi na pogovorih ljubiteljskih gle-
daliških skupin, literarnih večerih in
večerih poezije.
Kritično je tudi spremljala dogajanje v
slovenski družbi in o slovenskem na-
gnjenju k prerekanju je v intervjuju ob
svojem 90. jubileju povedala: “Smo na-
rod, bogat z igralci, pesniki in pisatelji,
in ne vem, kaj nam je treba tega, da se
kar naprej nekaj sporekamo, drug dru-
gemu očitamo. Res, res bi morali živeti
razumneje”. Tudi v tem razmišljanju je
bila zelo modra.
O Štefki Drolčevi so ob različnih pri-
ložnostih njeni gledališki sopotniki po-
vedali marsikaj lepega. Teatrolog Vasja
Predan je dejal, da je “igralka Štefka
Drolc prva dama slovenskega gledališča,
ker v svojo igro vedno vlaga veliko razu-
ma, zato pa nič manj srca”. Igralec Polde
Bibič je menil: “Čeprav je bila Štefka
Drolc vseskozi moderna igralka, je bilo
v njeni igri vedno tudi nekaj goethejan-
skega”. Igralka Iva Zupančič pa je rekla:
“Štefka Drolc na odrskih deskah poose-
blja mir, lepoto in zbranost”.
Tisti gledalci, ki smo imeli srečo jo
občudovati v raznih vlogah, s katerimi
je oplemenitila naše srečanje z gleda-
liško umetnostjo, bomo neizbrisno in
ljubosumno ohranili v srcu vse občutke,
ki nam jih je vzbudila s svojimi vrhun-
skimi interpretacijami vlog. Želimo ji,
da bi na nebeških poljanah uživala tisti
mir, ki ga vse življenje iščemo vsi, še po-
sebno pa nemirne gledališke duše.
Iva Koršič
N
V dunajskem nadregionalnem dnevniku Die Presse
Članek Iva Jevnikarja in Petra Pirkerja 
o izginotju dveh avstrijskih protifašistov
  dunajskem
nadregionalnem
dnevniku Die Presse je
letos aprila izšel obširen članek
o izginotju oziroma likvidaciji
dveh avstrijskih protifašistov, ki
sta se novembra 1944 zatekla k
primorskim partizanom in jih
zaprosila za zaščito in pomoč.
Celostranski članek sta
podpisala avstrijski zgodovinar
Peter Pirker in slovenski
časnikar, publicist in nekdanji
urednik slovenskih
informativnih programov radia
Trst A Ivo Jevnikar, ki pod
naslovom Tako tajno, kot je
mogoče razčlenjujeta ozadja
skrivnostnega izginotja
avstrijskih protifašistov Huberta
Mayra in Rudolfa Moserja.
Njuno poročilo v velikem
avstrijskem časniku se bere kot
napet roman s tragičnim
koncem. Že tri dni se prebijata
enaintridesetletni tirolski
socialist, nekdanji španski
borec in častnik britanske
vojske Hubert Mayr in njegov
deset let mlajši vodič Rudolf
Moser iz vasi Dule v Ziljski
dolini skozi sneg in mraz po
zahodnem robu Karavank.
Mayr je na begu pred gestapom
V in išče zvezo s slovenskimipartizani, ki naj bi muomogočili stik z zahodnimi
zavezniki.
Zahodni deli Slovenije in del
severne Italije se po kapitulaciji
Italije nahajajo v “operativni
coni Jadransko Primorje”, ki je
pod kontrolo nemške
nacionalnosocialistične oblasti.
Za dogajanje na lokalnem
terenu med Alpami in
Jadranom sta bistveno
odgovorna koroški gaulajter
Friedrich Rainer in vodja
tamkajšnjega esesa -SS,
policijski generalni poročnik
Odilo Globocnik (Globočnik),
rojen v Trstu leta 1904 in po
očetovi strani iz prvotno
slovenske družine iz Tržiča na
Gorenjskem. Nemcem se zaradi
slovenskega partizanskega
delovanja pa tudi dveh
italijanskih partizanskih enot,
komunistične Garibaldi in
krščansko – liberalne enote
Osoppo, ki ju podpirajo
zahodni zavezniki, kljub
najostrejšim represivnim
ukrepom, ne posreči popolni
nadzor zasedenega ozemlja.
Ko po nevarni zimski odisejadi
Mayr in Moser končno dosežeta
partizanske enote, ju partizani
prepeljejo v Posočje, kjer se
nahaja partizansko vodstvo. 11.
novembra 1944 Rudolf Moser
komandantu jugoslovanske
tajne policije Ozna pri IX.
partizanskem odredu, ki deluje
na področju jadranske obale in
Gorenjske, izjavi, da z Mayrjem
iščeta zaščito in stik z
zahodnimi zavezniki. Oba
Avstrijca se komandantu Ozne
Miru Percu – Maksu predstavita
kot britanska zavezniška
oficirja. Očitno sta
partizanskemu narodnemu
heroju Percu iz železničarske
rodbine v Ljubljani, kjer se je
rodil leta 1912, padlemu v boju
z Nemci 1. aprila 1945 v
Vogalcih na Primorskem,
močno sumljiva in nevarna.
Takoj ju izpostavijo
petdnevnemu zasliševanju. V
ohranjenih protokolih se
nahajajo natančne, vendar tudi
delno ponarejene izjave obeh
osumljencev o odporniškem
delovanju v Furlaniji, na
Vzhodnem Tirolskem in na
Koroškem. To so zadnje
zapisane sledi o Hubertu Mayru
in Rudolfu Moserju.
Peter Pirker in Ivo Jevnikar v
članku v dnevniku Die
Presse med drugim
pišeta tudi o knjigi Ozna
in prevzem oblasti 1944
– 46 izpod peresa
zgodovinarke Ljube
Dornik – Šubelj, ki je
bila dolga leta pristojna
za arhiv Ozne v
slovenskem državnem
arhivu. V knjigi se
nahaja namig, da sta bila
oba osumljenca, za
katerima so izginile vse
sledi, verjetno
likvidirana v primorski
centrali Ozne v Gorenji
Trebuši.
Očitno je, da si je
komunistično
partizansko vodstvo na
vse načine prizadevalo
preprečiti britanski in zahodni
zavezniški vpliv na slovenskem
ozemlju. Komunisti so se bali,
da bi Angleži in Američani
morda poskušali v Sloveniji po
zlomu fašizma in nacionalnega
socializma vzpostaviti
demokratične strukture po
vzorcu zahodnih
parlamentarnih demokracij.
Zato ne preseneti neki podoben
ukaz vodsta Ozne, da je
potrebno “oba angleška špijona
zaslišati in nato likvidirati. Toda
naredite to tako tajno, kot je
mogoče”.
V tem sklopu pada temna senca
tudi na usodo na slovenskem
ozemlju izginulih “britanskih
padalcev” in na tragično usodo
italijanske demokratične
partizanske enote Osoppo. V
delno do danes nepojasnjenih
okoliščinah je komunistična
italijanska partizanska enota
Garibaldi Natisone očitno po
nalogu jugoslovanske
komunistične partije 7.
februarja 1945 pobila 18
partizanov enote Osoppo.
Članku Petra Pirkerja in Iva
Jevnikarja v sobotni prilogi
Spectrum velikega dunajskega
dnevnika Die Presse sta dodani
tudi dve črno-beli fotografiji.
Na eni je Rudolf Moser v krogu
domačink in domačinov na
koroški gorski planšariji v
neposredni bližini avstrijske
meje z Italijo, kjer je kot pastir
hkrati pomagal protifašistom in
dezerterjem iz nemške vojske,
ki so se skrivali po gozdovih.
Posnetek je nastal poleti 1944,
preden se je podal s Hubertom
Mayrom v ilegalo in v smrt pri
partizanih. Druga fotografija
prikazuje tirolskega socialista,
španskega borca in britanskega
oficirja, Huberta Mayra. V
Wikipediji lahko izvemo, da je
deloval kot oficir v britanski
Special Operations Executive.
Ob koncu druge svetovne vojne
pa izginejo za njim vse sledi.
Članek Petra Pirkerja in Iva
Jevnikarja razpira na zanimiv
način pogled na nekatere prej
neznane ali slabo znane
okoliščine iz zadnjega obdobja
njegovega življenja.
Lev Detela
Hubert Mayr Rudolf Moser
Tržaška5. julija 201810
  olgo sezono Društva slo-
venskih izobražencev so
končali s predstavitvijo
knjige Neme priče vojnih grozot
1915-1917, ki je pravkar izšla pri
Mladiki. Goriški raziskovalec in pu-
blicist Vili Prinčič je v sliki in besedi
opisal številne spomenike, pokopa-
lišča in druga obeležja iz prve sve-
tovne vojne. V Peterlinovi dvorani
je novo knjigo predstavil tržaški zgo-
dovinar Štefan Čok, ki si je postavil
več vprašanj glede spominjanja in
proslavljanja vojn. Spregovoril je o
retoriki, ki jo lahko zgradimo ob
mrtvih, glede na to, da je Mussolini
leta 1938 obiskal kostnico iz poli-
tičnih razlogov.
Za večje spomenike skrbi država, za
manjše pa krajevne skupnosti. Zato
se zgodi, da naletimo na popolnoma zane-
marjena pokopališča. Dostojanstvo jim je go-
tovo povrnila pričujoča knjiga, ki nudi mar-
sikatero uporabno informacijo o vseh spo-
menikih, obeležjih in pokopališčih ter na-
potke, kako do njih. Doslej so jo predstavili
v Pomniku braniteljem slovenske zemlje na
Cerju in v Kulturnem domu v Gorici.
Vili Prinčič se ukvarja s prvo svetovno vojno
že celo življenje. Ta tema ga je od nekdaj za-
nimala. Prvo knjigo o bojih Vladimirja Grad-
nika iz leta 1975, Krvavo Posočje, je prebral
na dušek. Konkretneje se s to temo ukvarja
zadnjih deset let. Pred tremi leti so v go-
riškem uredništvu Primorskega dnevnika
razmišljali, kako bi lahko napolnili nedeljske
poletne strani. Javil se je, da bi popisoval spo-
menike iz prve svetovne vojne. Veliko je ho-
dil po terenu, včasih si je utiral pot med ro-
bido z mačeto, kot bi iskal majevske pirami-
de. Tako je kril štirideset nedelj.
Lani je prišel v stik z Nadio Ron-
celli in ji povedal o spomenikih.
Članke je predelal, dodal fotogra-
fije in dve poeziji iz knjige Janeza
Povšeta Oblaki so rudeči, v kateri
je zbranih sto poezij iz vojnega
časa. Ena govori o Vrhu, druga pa
o Doberdobu, obe sta v mad žar -
ščini in prevedeni v slovenščino.
Velika večina opisanih spomeni-
kov in obeležij v knjigi je avstrij-
skih, saj so med obema vojnama
vse ostale uničili. Italijani si na-
vadno ogledajo tri kostnice: na
Oslavju, v Kobaridu in v Sredi-
polju. Avtor je dejal, da “pokopa-
lišče v zakotni kraški vrtači ne
zbudi enakih občutkov kot me-
galomanske kostnice”. Veliko
spomenikov je tudi osamljenih,
v odročnih krajih, izven pokopa-
lišč.
V 256 strani dolgi knjigi je opi-
sanih 54 obeležij in spomenikov
z območja od Avč pri Kanalu do
Proseka na tržaškem Krasu.
Prinčič ni obdelal celotnega Posočja, začel
je pri Kanalu, šel do Solkana, doberdobskega
in komenskega ter tržaškega Krasa. Za knjigo
je vzel v poštev obeležja, ki so nastala med
vojno ali takoj po njej. Nekaterih spomeni-
kov ni več, dva pa sta novogradnji. Na pred-
stavitvi knjige je avtor postregel s fotografi-
jami večine obeležij in spomenikov, tako iz
časa postavitve kot iz današnjih dni.
Metka Šinigoj
D
Na obisku mladi rojaki iz zdomstva
Slovenski maturanti 
iz Argentine
  o enodnevnem ogledu Ri-
ma je 28. junija dospela na
letališče pri Ronkah le-
tošnja skupina slovenskih matu-
rantov iz Argentine RAST XLVII
(“47. Roj abiturientov srednješol-
skega tečaja”), da bi s srečanji, z
nastopi, obiski in intenzivnimi
tečaji slovenščine v Ljubljani
spoznali tako matično kot za-
mejsko Slovenijo. Za njihovo po-
tovanje skrbi Izseljensko društvo
Slovenija v svetu, Knjižnica
Dušana Černeta iz Trsta pa zanje
že več let prireja dva “zamejska
dneva”.
Na več postankih in v avtobusu
P so lahko rojaki iz Ar-gentine prisluhnilikar nekaj posegom in
razlagam predstavni-
kom KDČ Iva Jevni-
karja, Lučke Kremžar,
Aleša Breclja in Erike
Jazbar o značilnostih,
sedanjosti in prete-
klosti naše narodne
skupnosti.
Prvi dan je bil na-
menjem Goriški, ta-
ko da si je 12 deklet
in 15 fantov pod vod-
stvom profesorjev na
omenjeni prostovol-
jni sobotni šoli v Buenos Airesu
Miriam Mehle Javoršek, Andrej-
ke Selan Vombergar in Nika Pun-
tarja ogledalo ostanke bojišča iz
prve svetovne vojne na Saboti-
nu, o čemer jim je spregovoril
Renato Podbersič ml. V slovenski
koči je bilo tudi ko-
silo. Zvečer so ma-
turanti sproščeno,
kakovostno in gan-
ljivo nastopili na
proslavi Dneva
državnosti v Kul-
turnem centru Loj-
ze Bratuž v Gorici.
V naslednjem dne-
vu so si mladi go-
stje ogledali Repen-
tabor, kjer jih je na-
govoril župan Mar-
ko Pisani, središče
Trsta (a le z avtobu-
sa) in Miramarski
park. Sledilo je kosilo z udeležbo
nekaj predstavnikov naše narod-
ne skupnosti in pa mladih iz sku-
pine MOSP na kmečkem turiz-
mu Pipan-Klarič (“argentinski
Slovenci”!) v Mavhinjah, kjer
jim je zaigral ansambel iz Brij pri
Komnu in kjer so jih med dru-
gim nagovorili še predsednik
Slovenske prosvete Marij Maver,
msgr. Renato Podbersič in pred-
stavnica MOSP Neža Kravos. Za
konec je bilo na sporedu še ko-
panje v Sesljanskem zalivu.
Naslednjega dne je bila RAST
XLVII na ogledih v Postojnski ja-
mi in Predjamskem gradu, v ne-
deljo je nastopila na 25. Taboru
Slovencev po svetu, ki ga je pri-
redilo Izseljensko društvo Slove-
nija v svetu v Zavodu sv. Stani-
slava v Šentvidu, v ponedeljek pa
se je že začel intenziven tečaj slo-
venščine v Ljubljani.
MeCPZ Sv. Jernej in MoVS Stane Malič z Opčin 
Na odkrivanju lepot
doline Rezije
  veže nedeljsko jutro je po-
spremilo naše cerkvene
pevce in skupino prijatel-
jev na pot proti Reziji, kjer naj
bi po sodelovanju pri sveti
maši odkrili še kako krajevno
znamenitost ter ob ogledu ne-
katerih muzejev spoznali širšo
krajevno stvarnost.
Srečno pot nam je pred odho-
dom zaželel gospod župnik
S Franc Pohajač, na avtobusu paglavna organizatorka in neu-trudna animatorka cerkvenih
pevcev Berta Vremec. S po-
močjo brošure, ki jo je pripra-
vila izrecno za to priložnost in
nam jo razdelila pred odho-
dom, smo se seznanili s po-
drobnim programom izleta-
gostovanja ter izčrpnimi podat-
ki o geografski legi doline Re-
zije, njeni zgodovini od časa
Oglejskega patriarhata preko
Beneške republike, Napoleono-
vega prihoda in prehoda pod
avstro-ogrsko cesarstvo do pri-
ključitve kraljevini Italiji leta
1866, pa seveda o jeziku,
življenju in delu njenih prebi-
valcev ter njenih kulturnih
društvih in ustanovah. Za nas
izletnike je bilo še posebej za-
nimivo pričevanje udeleženca
izleta, gospoda Draga Štoke, ki
nam je spregovoril o osebni iz-
kušnji, ko je kot deželni svetnik
neposredno po uničujočem
potresu leta 1976 sam obiskal
Rezijo, se pobliže seznanil s po-
potresno situacijo in nadalje
vseskozi spremljal obnovo hu-
do prizadetih rezijanskih vasi.
Ob branju in poslušanju je po-
tovalni čas kar hitro minil in že
smo se po ovinkasti cesti, ki se
z Bile/Resiutta vije po 21 km
dolgi dolini Rezije, bližali
našemu prvemu cilju – Ravan-
ci/Prato di Resia. Vas je skoraj v
celoti obnovljena, čeprav je ve-
liko hiš, kot sicer tudi v števil-
nih sosednjih vaseh, žal za-
prtih. Njihovi prebivalci so
namreč zaradi odročnosti kraja
še vedno primorani iskati zapo-
slitev drugje, na svoje domove
pa se vračajo ob koncih tedna
ali celo samo v času dopustov.
/ str. 16
V cerkvi na Repentabru (foto Aleš Brecelj)
Nastop v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (foto Aleš Brecelj)
Kraška hiša v Repnu
Razstava Cvetke Hojnik
  o 22. julija je v galeriji
Kraške hiše v Repnu na
ogled likovna razstava
Cvetke Hojnik z naslovom En
Soph IV. Razstava je odprta ob
nedeljah in praznikih od 11.00
do 12.30 ter od 15.00 do 17.00.
Umetnico iz Prekmurja je na od-
prtju predstavila mag. Jasna Mer-
ku'. Občinstvo je uvodoma poz-
dravil podpredsednik zadruge
Naš Kras in župan občine Repen-
tabor Marko Pisani.
Umetnica Cvetka Hojnik se je ro-
dila v Murski Soboti. Po končani
gimnaziji v Murski Soboti je di-
plomirala na oddelku za tekstil-
stvo naravoslovno-tehniške fa-
kultete Univerze v Ljubljani. Štu-
dirala je tudi na Akademiji za li-
kovno umetnost v Ljubljani in z
nalogo En Soph, v kateri se je uk-
varjala z “asemblažo in teksturi-
ranjem skozi fraktale kabale”,
pridobila naziv magistrice likov-
nih umetnosti.
V zadnjih slikarskih delih Cvetke
Hojnik lahko opažamo dodatno
redukcijo likovnih prvin.
Istočasno pride v njenem ustvar-
janju do spajanja dosedanjih iz-
kušenj, ki vodijo umetnico do
vse bolj prefinjenih oblikovnih
rešitev.
Umetnica je za naslov razstave iz-
brala En Soph IV, kjer številka IV
predstavlja zadnji sklop njenih
del z vsebino judovske kabale.
Dela so tesno povezana s krajem,
D kjer so bila do zdaj razstavljenain delujejo v resonanci z njim.Prvi sklop je bil na ogled v sina-
gogi v Mariboru, drugi v sinagogi
v Lendavi, kjer umetnica živi in
ustvarja, in tretji v kraju Zalaeger-
szeg na Madžarskem. Postavitev
postane del razstavnega načrta in
povezuje posamezne eksponate
v enovito celoto, ki se opira na
specifična matematična razmerja
in simboliko numerologije.
Vsebinsko izhodišče razstave En
Soph IV predstavljajo fraktali ju-
dovske kabale. To so simbolične
podobe, ki razodevajo bistvo
naše zemeljske izkušnje in izpo-
stavljajo pomen povezanosti
med ljudmi. Razstavo lahko poj-
mujemo kot enovito celoto zara-
di postavitve. Tudi oblika kamna
v galeriji Kraške hiše pridobi v
razstavi velik pomen. Namen raz-
stave se kaže tudi v povezavi, da
med deli čutimo recept poveza-
nosti človeka s sočlovekom. Vsi
simboli so večplastno dognani in
obenem izražajo tudi duhovnost
in ne samo materialnost. Razsta-
va prikazuje judovsko kabalo kot
del naše kulture. Dominanta be-
le barve ponazarja popolnost in
neskončnost svetlobe, saj je En
soph prispodoba neskončne sve-
tlobe. Žarenje te svetlobe in
osnovni geometrični elementi
ustvarjajo povezavo med gledal-
cem in umetnino.
KER
Foto KER
Zadnje ponedeljkovo srečanje DSI
Neme priče vojnih grozot
Foto damj@n
Predsednika krovnih organizacij Rudi Pavšič (SKGZ) in Walter Bandelj
(SSO) sta v zvezi z vrnitvijo Narodnega doma v ul. Filzi v Trstu pisala
zunanjima ministroma Italije Enzu Moaveru Milanesiju in Slovenije Karlu
Erjavcu. V dopisu Pavšič in Bandelj ugotavljata, da “udejanjenje 19. člena
zaščitnega zakona 38/2001 (vračanje nepremičnin) ostaja za slovensko
manjšino v Italiji še vedno nerešen problem, predvsem kar se tiče stavbe
Narodnega doma v ul. Filzi v Trstu. V stavbi, ki predstavlja za slovensko
narodno skupnost v Italiji pravi simbol kulturno gospodarske prisotnosti,
še vedno domuje Tržaška univerza, kateri je to nepremičnino dodelila
pred skoraj tridesetimi leti Dežela Furlanija Julijska krajina.
Rezultat večletnih prizadevanj slovenske narodne skupnosti v Italiji je
pridobitev le majhnega pritličnega dela, ki je bil dan v uporabo slovenski
Narodni in študijski knjižnici.
Sedanji rektor Tržaške univerze Maurizio Fermeglia je pred meseci na
avdiciji paritetnega odbora izrazil pripravljenost, da se ugodi načelom 19.
člena zaščitnega zakona in uresniči namembnost Narodnega doma v
smislu omenjene norme. Istočasno pa je izpostavil potrebo, da se poišče
alternativen sedež oddelkom, ki danes domujejo v ul. Filzi. To je po
njegovem mnenju povsem uresničljivo predvsem ob podpori javnih uprav,
saj tudi sam razume velik simbolni naboj, ki ga predstavlja Narodni dom
za Slovence.
Sami ste tudi podpisnik dogovora z italijanskim zunanjim ministrom
Angelinom Alfanom lanskega novembra, po katerem naj bi italijanska
vlada poskrbela za vrnitev stavbe v smislu duha in črke zaščitnega zakona.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij,
krovni organizaciji Slovencev v Italiji, upravičeno pričakujeta, da bo prišlo
do konkretnih premikov v tej smeri in do udejanjenja omenjenega
meddržavnega dogovora. Kar nekaj je namreč manjšinskih organizacij in
ustanov, in primis Glasbena matica in Narodna in študijska knjižnica, ki
nestrpno čakajo, da bodo lahko dobile prepotrebne prostore kot dokončni
sedež, kjer bo lahko nemoteno potekala njihova redna dejavnost. Ob
pridobitvi Narodnega doma namerava slovenska manjšina, v sodelovanju
z ostalimi tržaškimi manjšinskimi skupnostmi, uresničiti tudi projekt
multimedialnega središča tržaških kultur, kar bi predstavljalo za Trst veliko
pridobitev v potrjevanju večjezičnega pečata tega mesta kot simbola
pravega sožitja. Podpisana predsednika dveh krovnih organizacij
potrjujeva velik interes in potrebo slovenske narodne skupnosti v Italiji,
da se dokončno udejanji 19. člen zaščitnega zakona, kar se tiče vračanja
Narodnega doma v ul. Filzi, in tudi v duhu podpisa meddržavnega
dogovora. Dokončna vrnitev prostorov Narodnega doma slovenski narodni
skupnosti bi pomembno obeležila 100-letnico njegovega požiga, ki se je
bomo spomnili leta 2020”.
SSO - SKGZ
Tržaška 5. julija 2018 11
Obvestila
Mesečna maša v slovenskem jeziku v
domu ITIS, ul. Pascoli 31, bo v
torek 10. julija (kot vsak drugi
torek v mesecu), ob 16.30 v
cerkvi v I. Nad.  (z dvigalom na
oddelek Margherita, nato levo);
vabita Področni svet Pastoralnega
središča in Vincencijeva
konferenca.
V državni knjižnici Stelio Crise na
oširku Papeža Janeza XXIII. 6 bo
v četrtek, 12. julija, ob 17.00
dvojezično srečanje, posvečeno
pesnici Ljubki Šorli in njeni poeziji.
Srečanje bo v slovenščini in v
italijanščini v obliki razmišljanja in
pogovora. Vstop prost. Prisrčno
vabljeni!
Svet slovenskih organizacij sporoča,
da bo v mesecu juliju in avgustu
tržaški urad odprt za javnost od
torka do četrtka po običajnem
urniku.
KCLB v sodelovanju z Galerijo Ars
in Galerijo Rika Debenjaka iz
Kanala ob Soči pripravlja za jesen
2018 spominsko razstavo o
tržaški slikarki Eldi Piščanec. Zato
se obrača na zasebnike, ki imajo
v lasti dela Elde Piščanec, s
prošnjo, da bi jih dali na razpolago
za obdobje razstave. Informacije
na tel.  (+39) 0481 531445, pon.
- pet. od 8.30 do 12.30 ali po e-
pošti info@centerbratuz. org.
Darovi
V spomin na pokojno Bojano Škerk
Simčič daruje Cerkveni zbor v
Križu 155 evrov za Slovensko
Vincencijevo konferenco v Trstu.
  Andreina Contessa, direktorica Miramarskega gradu in parka
Odprtje razstave 
in rastlinjaka
POGOVOR 
  eprimerno stanje Mira-
marskega parka se po
prihodu nove in zelo ak-
tivne direktorice Andreine Con-
tesse postopno izboljšuje. Po de-
setmesečnem obdobju njene
uprave so že vidni prvi konkret-
ni rezultati, ki so bili prej le uto-
pične misli. Direktorica
Miramarskega gradu in
parka Andreina Contessa
ima za omenjeni zgodo-
vinski spomenik veliko za-
nimivih, dobrih in napred-
nih idej, ki jih je že preiz-
kusila med vodenjem dru-
gih državnih muzejev. Iz-
kušeno, novo prvo damo
Miramarskega gradu smo
zaprosili za intervju po sko-
raj enoletnem delovanju v
Trstu.
Pred svojim prihodom v
Trst ste vodili muzej Ita-
lijanske judovske umet-
nosti v Jeruzalemu. Ka-
ko ste doživeli to spre-
membo?
Jeruzalem in Miramar sta
dve med seboj različni re-
alnosti. Po kar nekaj letih
odsotnosti sem se ponovno
vrnila v Italijo, kar je tudi pome-
nilo, da sem se morala znova
privajati živeti v Italiji in se pri-
lagajati v novem mestu. Ob pri-
hodu nisem poznala še nikogar
in začeti sem morala kar iz nič.
Ko ste prvič zagledali svoje
novo delovno mesto, Mira-
marski grad, kakšne misli so
vas obšle?
Ta funkcija mi je predstavljala
velik iziv. Že od samega začetka
mi je bilo jasno, da ima ta kraj
ogromne potenciale, ki bi jih
lahko bolje izkoristili. Miramar-
ski grad bi lahko primerjala z ze-
lo težko in problematično de-
diščino, ki sem jo prevzela. Graj-
ski objekt in park sta dve veliki
strukturi, ki za njuno dobro de-
lovanje potrebujeta tudi do-
ločeno število uslužbencev.
Kakšen se vam je zdel ob pri-
hodu grajski park?
To je ogromen park, ki se razpro-
stira na 22 hektarjih ozemlja in
je bil kar veliko let zelo zanemar-
jen.
Zdaj ste že skoraj leto dni v
Trstu. Nekatera vaša dela so že
obrodila prve sadove, ki
pričajo o vašem profesional-
nem pristopu k vodenju Mi-
ramarskega gradu in parka. Bi
lahko že opravili obračun sko-
raj enoletnega dela?
N V Trst sem prišla na začetku lan-skega julija. Nekatere spremem-be so že vidne, a ne še tako, kot
sem si jih sama želela. Sem sem
prišla polna energije in dobrih
zamisli za ta kraj. Žal sem se tu
morala soočati tudi s težavami
in stiskami v zvezi z osebjem; te
so preprečile oziroma nekoliko
omejile moje načrte. Znašla sem
se dejansko sama z varnostniki.
Oseb, ki bi bile zadolžene v
upravi, sploh ni bilo: nisem ime-
la tajništva, arhitektov, teh-
ničnega osebja. Vložila sem ve-
liko dela in truda, žal tudi za za-
deve, ki mi dejansko ne pripada-
jo.
Namesto da bi se ukvarjala s pro-
jekti, vezanimi na prihodnost
gradu, sem se ukvarjala še s sta-
rimi problemi.
Kateri so bili prvi tehtni pro-
blemi, ki so se pojavili?
Pomanjkanje osebja, za katerega
sem se takoj obrnila na mini-
strstvo in na deželo FJK, tako da
bo v kratkem ta verzel, vezana
na osebje, rešena.
Ko govorimo o Miramaru, je
bistveno pojasniti, da gre za
dve kompleksni strukturi: to
sta Miramarski grad in grajski
park.
Prejšnje uprave so ločile upravo
gradu od parka, kar je bilo po
mojem mnenju zgrešeno. Nova
ministrska reforma je ponovno
združila Miramarski grad in park
v eno upravno enoto. S funkcio-
nalnega in upravnega vidika je
tako veliko enostavneje, saj, ko
govorimo o gradu ali parku, so
v ta pojem, zajete tudi grajske
konjušnice, Castelletto, pomol,
tople grede in vse ostale arhitek-
tonske konstrukcije, ki se naha-
jajo na tem območju.
Projekt za obnovo grajskega
parka se je že začel?
V resnici se masterplan za park
ni še začel, ampak smo tik pred
koncem načrtovanja. Gre za zelo
kompleksen projekt, ki ne za-
jema le elemente, vezane na
botaniko, ampak obsega tudi
vse zgradbe, potoke, mlake,
jezerca, pešpoti, pohištvo in
živali, ki so v parku. Vsekakor
smo začasno že uredili osred-
nje grajske gredice, ki krasijo
park. Zaupala vam bom še
ironičen pripetljaj: spomladi
smo nabavili pet tisoč vijolic
za park. Najbrž so te rastline
srnam zelo všeč, ker nam jih
je družinica srn vse pojedla.
Ni nam preostalo drugega,
kot da smo vijolice nadome-
stili z drugim cvetjem, ki ga
srne ne marajo.
Kako vam je prišla na pomoč
takratna deželna uprava?
Dežela nam ni dodelila nobe-
nih prispevkov. Ponudila
nam je materialno, praktično
in pragmatično pomoč, tako
da nam je dala na razpolago
deželne gozdne straže, ki so nam
pomagale pri sečnji dreves v par-
ku.
V maju ste v grajskih kon-
jušnicah odprli novo razstavo,
posvečeno cesarju Maksimili-
janu mehiškemu in slikarju
Manetu, ki nosi naslov Od
Miramara do Mehike v Pariz.
Gre za popolnoma nov projekt,
ki z novim multimedialnim pri-
stopom povezuje našega Maksi-
milijana in velikega slikarja iz
obdobja realizma in impresio-
nizma Edouarda Maneta. Že
pred mojim prihodom je bila
načrtovana razstava, ki bi
počastila spomin na 150. oblet-
nico ustrelitve mehiškega cesar-
ja Maksimilijana. Jaz pa sem se
odločila, da to razstavo spreme-
nimo v nekaj drugačnega, nove-
ga. Poslužila sem se znanja in iz-
kušenj na področju novih mul-
timedialnih tehnologij, ki sem
jih pridobila med službovan-
jem. Tako je razstava postala
multimedialna pripovedna
inštalacija, pri kateri se obisko-
valci vživijo in “potopijo” v zgo-
dovinsko dogajanje tistega časa.
Razstava ima določeno struktu-
ro in vsi njeni razstavni prostori
so dejansko prikazani z multi-
medijskimi tehnikami. Obisko-
valce, ki si nataknejo slušalke,
spremljata glasba in glas pripo-
vedovalca. Na začetku prav Mak-
similijan povabi obiskovalce na
popotovanje, ki se začne v Mira-
maru in se nato z njim nadaljuje
do Mehike, kjer se je pripetil tra-
gični umor.
Kaj veže cesarja Maksimilija-
na in slikarja Maneta?
Kot je znano, je Eduard Manet
znan portretist iz 19. stoletja.
Maneta je novica o ustrelitvi ce-
sarja Maksimilijana globoko pri-
zadela. Umetniška moč ga je vo-
dila, da je začel slikati prizor
ustrelitve. Začel je slikati monu-
mentalno sliko, posvečeno po-
kojnemu Maksimilijanu z na-
menom, da jo bo razstavil v zna-
menitem razstavnem središču v
Parizu. Žal mu razstavljanje v
tem kraju ni nikoli uspelo, ker je
bil Manet republikanec, zelo od-
daljen od imperialističnih teženj
Napoleona III. S tem delom (na-
risal je tri kopije), posvečenim
cesarju Maksimilijanu, je želel
dati ostro kritiko Napoleonu III.,
češ da je namenoma zapustil ce-
sarja Maksimilijana v Mehiki in
da je sokriv njegove smrti. Ma-
net je seveda doživel močno
cenzuro in njegova dela so bila
objavljena le po njegovi smrti.
Na razstavi so tudi nekateri
predmeti?
V prvem nadstropju so original-
ni dokumenti, litografije, knjige,
oljne slike in nekateri cesarjevi
predmeti, ki so vezani na tra-
gični dogodek izpred 150 let v
Mehiki. Razstavljene so tudi
Maksimilijanove knjige, s po-
močjo katerih se je sam pripra-
vljal na potovanje v novo cesar-
stvo. Zelo so ga zanimali rudni-
ki.
Dne 22. junija ste v grajskem
parku odprli nov rastlinjak in
cvetličnjak.
Res je. Vse rastline, ki smo jih
vanj posadili, prihajajo iz dežel-
nih rastlinjakov. Pomembno je,
da v tako obsežnem parku tudi
sami gojimo rastline, ki jih bo-
mo nato po potrebi nameščali v
cvetne gredice. Kot je znano, so
bile rože in rastline prava strast
Maksimilijana. Zato menim, da
je prav, da nadaljujemo to po-
slanstvo, ki ga je on začel in zelo
skrbno načrtoval.
Katere dogodke načrtujete v
gradu?
Med poletjem bomo v gradu
imeli razne koncerte, jeseni bo-
do tudi nekatere konference, ve-
zane na razstavo v konjušnicah.
Razstava o Maksimilijanu in Ma-
netu bo odprta do 30. decembra
2018.
Zahvaljujemo se vam za go-
stoljubje in prijazen pogovor.
Želimo vam še naprej srečo
pri delu.
Marko Manin
  red nekaj dnevi so se dijaki
četrtega razreda italijanske
osnovne šole Umberto Pacifi-
co iz Boljunca mudili na spozna-
valnem obisku v Dolini pri Trstu.
Bili so v gosteh Srednjeevropskega
inštituta za zgodovino in kulturo
Josip Pangerc. Prva etapa se je
začela z ogledom dolinske pražup-
nijske cerkve sv. Urha škofa, kjer so
se dijaki seznanili z umetniškimi
stili notranjih, bogato izklesanih in
izrezljanih oltarjev in drugih pred-
metov. Cerkev je sicer znamenita
zaradi kiparsko bogato okrašenih
baročnih oltarjev. Dijaki so z veli-
kim zanimanjem spremljali voden
ogled in se tako seznanili z bogato
in premalo poznano kulturno de-
diščino v glavnem kraju dolinske
občine. Na zunanjem cerkvenem
dvorišču (do prihoda Napoleona je
bilo tu pokopališče) so si dijaki
ogledali starinske grobnice, ki so
bile nekoč postavljene v cerkvi, in
strukturo srednjeveškega obram-
bnega obzidja, ki je cerkev in sre-
dišče Doline varovalo pred napadi.
Zatem se je vodeni obisk nadaljeval
v prostorih Srednjeevropskega
inštituta v Pangerčevi hiši na
dolinskem glavnem trgu, kjer
so dijaki spoznali zgodovino
pomembne rodbine Pangerc.
V začasnem hišnem muzeju so
si dijaki z veliko zavzetostjo
ogledovali sobane, v katerih
so shranjeni starinski predme-
ti in rodbinski arhiv, ki priča o
prisotnosti in delovanju te
rodbine. Lik Josipa Pangerca je
nekatere dijake zelo navdušil,
tako da ni manjkalo številnih
vprašanj radovednih dijakov.
Po obisku so šolarji dobili še
nove poštne razglednice, ki so
izšle ob 145. obletnici dolin-
ske pošte. Obisk se je uresničil
na pobudo nekaterih staršev
dijakov in učnega osebja
osnovne šole Umberto Pacifi-
co.
man
P
SLAVJE SVETEGA CIRILA IN METODA NA VEJNI 
bo v nedeljo, 8. julija, ob 17. uri. 
Slovesnost bo vodil letošnji novomašnik g. Tomaž Kunaver, 
z njim bodo somaševali zlatomašnik g. Franc Pohajač 
in msgr. Renato Podbersič ter drugi duhovniki jubilanti. 
Pel bo združeni cerkveni pevski zbor pod vodstvom Edija Raceta. 
Prisrčno vabljeni častilci svetih bratov in člani apostolstva 
sv. Cirila in Metoda.
Ne poznam te več, moj svet,
kako si se spremenil.
Povsod samo gorje kraljuje.
Sem morda star preveč
za svet prevare in laži,
ki vse hromi – teži!
Izkoriščanje povsod,
hlastanje za prevlado oblasti,
egoističnih ljudi,
ki reveže v puščavo in v globine morja poganja.
Sesuva svet se blagostanja,
brezskrbnega ravnanja,
račun izstavlja svoj, narava.
Še vedno, vse lepo in prav,
po poti svoji stopa to nespametno človeštvo,
ki bliža se mu čas streznitve
in to, kar vračala mu bo narava.
Prišel bo čas
za novi svet in red človeštva!
In smrt bo legla na zemljo to grešno.
Se prošnja dvigala bo k Tebi,
reši nas Gospod, moj Bog!
Pavel Vidau
Brezup
Dolina pri Trstu
Spoznavalni obisk osnovne
šole Umberto Pacifico
Foto JMP
Videmska / Aktualno5. julija 201812
TAKI SMO (44)Katja Ferletič
Od šolskih klopi na počitnice in nazaj
Konec šolskega leta pomeni za šolarje (in starše)
tudi konec stresnega obdobja. Vsi potrebujemo
brezskrbne trenutke, prostost in zabavo brez
časovnih omejitev. Otroci poletje nestrpno
pričakujejo, želijo si morja, igranja na pesku, po-
hajanja s kolesom in druženja s prijateljčki. Šte-
vilnih izvenšolskih dejavnosti, ki jih bremenijo
med šolskim letom, je do septembra konec in
malčki se končno lahko sprostijo, pozabijo na ur-
nike in upočasnijo ritem svojega življenja. Če je
res, da je prišel čas za sprostitev, pa otroci (in
starši) gotovo ne morejo popolnoma pozabiti na
šolske obveznosti: čakajo nas domače naloge!
Največkrat smo odrasli tisti, ki brundamo in vzdi-
hujemo ob sami misli, da se bomo morali s svo-
jimi šolarčki kregati in pogajati, da bodo poprijeli
za delo. Za otroke je “jutri” vedno primernejši
od “danes”, saj so danes preveč utrujeni, boli jih
želodček, glava ali
pa nimajo časa,
ker jih kliče delo
na vrtu, ki je goto-
vo nujnejše od
domačih nalog.
Pediatri svetujejo,
da otroci vsaj 20
dni po koncu
pouka povsem
pozabijo na ob-
veznosti, saj tako
popolnoma spre-
menijo svoje na-
vade, in to spod-
buja vsa čutila v
organizmu, hor-
monsko reaktiv-
nost in imunski
sistem. Potem pa, ko je polovica počitnic že za
nami, je potrebno, da otroci zvezke in knjige spet
vzamejo v roke, da ne bodo vsi člani družine pred
začetkom novega šolskega leta popolnoma v pa-
niki. Prav gotovo so domače naloge med počit-
nicami potrebne, da otroci ponovijo, utrdijo in
ne pozabijo pojmov in snovi, ki so se jih naučili
med šolskim letom, in da septembra ne stopijo v
razred, kot da bi se ravnokar vrnili s potovanja
na luno, najbolj pomembno pa je, da otroci ni-
kakor ne pozabijo na branje oz. da postane branje
knjig, revij, stripov vezna nit med šolskim in do-
mačim delom, veselje in sprostitev tako v šolski
klopi kot na plaži ali kavču. Vsi že dobro pozna-
mo, kakšno pomembno vlogo ima branje pri
umskem in duševnem razvoju človeka, še poseb-
no otroci pa pri tem bogatijo svoj besedni zaklad
in se naučijo sami pripovedovati zgodbe in sin-
tetizirati bistvene informacije v novo celoto.
Branje olajša učenje jezika in njegovih pravil,
obenem spodbuja razvoj domišljije, širi pozna-
vanje sveta, ki omogoča, da otroci sami najdejo
rešitev različnih problemov in empatično pridejo
v stik z drugimi. Če pa povsem neradi odpirajo
knjig, moramo starši dati dober zgled: knjige lah-
ko odložimo kamorkoli po stanovanju, naj jih
malčki stalno imajo pred očmi, naj nas vidijo
brati, in berimo z njimi (skupno branje je še bolj
dragoceno!), pojdimo v knjižnico in knjigarno,
gotovo bomo našli kaj primernega in zanimive-
ga!
Kar se pa tiče ostalih nalog, je zadeva še bolj kom-
plicirana. Kot pri vsaki stvari obstajajo nasprotu-
joča si mnenja: nekateri učitelji so prepričani, da
domače naloge med počitnicami sploh niso po-
trebne, ker mora otrok “povsem izklopiti”, da se
lahko nato vrne v šolo poln energije, drugi pa
mislijo, da, če otrok ne “trenira svojih
možgančkov” med poletjem, je nevarno, da v
treh mesecih pozabi večino konceptov, ki se jih
je v šoli naučil. Naloge so vroča tema tudi v po-
govorih med starši, ki v “starševskih” whatsapp
skupinah debatirajo o njih. Nekateri so kot žan-
darji, ki z grožnjami strogo silijo svoje otroke k
delu, drugi pa krivijo učitelje, da so otrokom na-
ložili preveč dela, in celo spodbujajo svoje otroke,
da med počitnicami bojkotirajo domače delo, in
jim ob vrnitvi v šolo podpisujejo opravičila. Kot
se pogosto zgodi, je resnica verjetno nekje na sre-
dini. Če smo srečni in naš otrok z zanimanjem
in veseljem opravlja domače naloge, si ne smemo
postavljati drugih vprašanj, če pa je naš šolarček
uporniška duša
in sploh noče
slišati za pisanje
in učenje, pre-
den izgubimo
spanec in živce,
lahko poskusi-
mo nekaj trikov.
Pomembno je,
da otrok ne
doživi ponov-
nega odprtja
knjig kot nekaj,
ki omejuje ali
ovira trenutke,
ki so dragoceni
in prijetni za
vso družino. Da
se temu izogne-
mo, je dobro, da že vnaprej, po možnosti že ob
koncu pouka, v sodelovanju z otrokom organizi-
ramo in določimo čas in metode, s katerimi bo
naloge izvajal. Pedagogi svetujejo, naj jih otroku
ne preveč vsiljujemo, lahko npr. poskusimo sku-
paj določiti čas, ki je najbolj primeren za pisanje,
to še posebno v zadnjih tednih pred začetkom
pouka. Izberimo urnik tudi glede na otrokove
želje in sposobnost koncentracije, namenjajmo
nalogam največ eno uro na dan, izberimo miren
prostor v hiši in izognimo se motečim oz. “pre-
več zanimivim” dražljajem. Slediti mu moramo
od daleč: če otroku pri delu preveč pomagamo,
se bo lahko čutil negotov in ne bo zaupal v svoje
sposobnosti. Skušajmo ustvariti čim bolj mirno,
prijetno in ustvarjalno okolje in se tako izogniti
tveganju, da bi malček naloge asociral z dol-
gočasno obveznostjo in si pri tem zagotovimo,
da bo vrnitev v šolo potekala na miren in posto-
pen način, saj bi bila brez minimalne priprave
še bolj travmatična in bi bil lahko otrok psihično
popolnoma nepripravljen.
Večina strokovnjakov meni, da mora otrok tudi
med počitnicami imeti omejitve kot vedno -
osnovna struktura mora biti še vedno vzposta-
vljena, podobno kot v šoli. Kot rečeno, pa so
počitnice čas za sprostitev: otroci se morajo uk-
varjati z dejavnostmi, za katere jim čez leto zman-
jkuje časa. Lahko počnejo veliko različnih stvari,
od risanja, glasbe, plesa, ročnih spretnosti do
druženja s prijatelji v naravi, športnih aktivno-
stih, in tudi pri tem osvajajo nova znanja in bo-
gatijo svojo dušo.
Slovenski istrski priimek je na prvi pogled
zelo preprost za razlago, saj se v korenu skri-
va beseda kozel. A v resnici je to tudi vse,
kar vemo o izvoru tega zagonetnega priim-
ka. Kaj pomeni, je namreč uganka.
Priimek Kozel je dobil človek zaradi podob-
nosti s kozlom – spretni plezalec, pretepač,
človek s kozjo bradico. Priimek Kozler, ki je
izpeljan iz besede kozel, pa je nastal zaradi
poklica, povezanega s kozami: dobil ga je
trgovec s kozami, kozji pastir ali rejec koz.
Za Kozloviča pa celo slavni jezikoslovec Pa-
vle Merku' ni mogel najti razlage. Mu je pa
Merku' določil pravilen naglas, ki je na dru-
gi, in sicer ozki črki o, Kozlóvič. Ljudje nam-
reč ta priimek večinoma izgovarjamo na
prvem o, kot Kôzlovič.
V bližini Marezig v Slovenski Istri pa najde-
mo vas Kozloviči. Mogoče pa so ta priimek
dobili prebivalci te vasi? Gručasta kamnita
vas sredi Šavrinskih gričev danes šteje 53 lju-
di, še pred manj kot stoletjem pa je bilo Ko-
zlovičev 125. Najpogostejši priimek Kozlo-
vičev pa je – Kocjančič. Čeprav gre za vas v
MESTNI občini Koper, pa je 16 kilometrov
vijugaste ceste, po kateri avtomobil prevozi
v pol ure, očitno naredilo svoje.
Največ Kozlovičev najdemo, kakopak, v
Istri. V zaledju, šavrinski Istri, najdemo več
gnezd. Zanimivo je tudi, da v Sloveniji sko-
rajda vsi Kozloviči živijo v krajih svojega iz-
vora. 297 jih živi v Sloveniji, od tega kar 273
v Slovenski Istri.
Kozloviči so te-
sno povezani s
Kozlovići. Teh
živi v Sloveniji
10. Prihajajo pa
iz hrvaškega dela
Istre, iz krajev,
kjer je bilo prebivalstvo mešano. Danes se
imajo sicer prebivalci Buj in Buzeta, od ko-
der prihajajo Kozlovići, pretežno za Hrvate.
Če bi se zgodovina drugače obrnila, pa bi
bili tisti kraji lahko danes tudi povsem ali
vsaj delno etnično slovenski. To je pač zgo-
dovinska resničnost Istre, ki še danes obre-
menjuje odnose med državama.
Kozlovići so večinoma Hrvati, nekaj pa je
tudi Italijanov. Priimek po-
ve, da so ti italijansko pri-
padnost bodisi pridobili bo-
disi prevzeli po ženski liniji.
Kozlovići živijo večinoma v
Bujah, pa tudi v Buzetu in
Umagu. V vasi Čepić pri Bu-
zetu je bila kar tretjina pre-
bivalcev Kozlovićev. Na
Hrvaškem danes živi 180 Ko-
zlovićev, število pa rahlo
upada.
Priimek najdemo tudi v Ita-
liji (45), Srbiji (34), Kanadi
(32), ZDA (26) in Avstraliji
(20).
Najstarejšo omembo Kozlo-
viča v matičnih knjigah naj-
demo že leta 1590, ko je bil Simon Kozlovič
v Kopru boter Barbari Vergerij. Isto ime naj-
demo kot botra tudi leta 1594, vendar pri
drugi družini.
Med znanimi Kozloviči najdemo filmsko in
gledališko igralko Lidijo Kozlovič (1938-
2009), ki je igrala mamo v dveh priljublje-
nih mladinskih filmih: Ko zorijo jagode in
Sreča na vrvici. Čeprav gre za znano sloven-
sko igralko, pa gre za v Momjanu pri Pulju
rojeno hčer Agostina Kozlovića in Marije Ri-
chter.
Med znanimi Kozloviči najdemo posredno
tudi znamenitega pravnika Josipa Agneletta
(1884-1960), ki ga je rodila Ana Kozlovič v
vasi Trsek pri Marezigah. V novejšem času
pa je v politiki dejavna Lilijana Kozlovič, po-
slanka levičarske SMC v Državnem zboru,
nato pa sekretarka vlade Mira Cerarja.
PRIMORSKI PRIIMKI (75) Tino
 M
a
m
ić
Družina Kozlovič, ki je konec 19. stoletja živela v Trebešah v župniji Sočerga. Družinsko knjigo hrani Škofijski arhiv Koper.
KOZLOVIČ
Prvi Kozlovič v maticah je bil boter Simon. Najdemo ga v Kopru decembra
1590. Krstno knjigo hrani Škofijski arhiv Koper.
Tradicionalna prireditev v Beneški Sloveniji
Vabljeni v Topolove
  e dni se v Topolovem,
ali narečno Tapoluove,
pričenja kulturno
eksperimentalno srečanje
umetnikov Postaja Topolove,
Stazione Topolo'. Prireditev,
ki bo trajala od 6. do 15.
julija, je letos že 25. po vrsti,
postala pa je ne samo
pomemben prikaz beneškega
kulturnega izražanja in
ustvarjanja, temveč
umetniško srečanje
mednarodnega značaja.
Predstave, umetniško
eksperimentiranje in nastopi
so tesno povezani s samo
vasico, njeno zgodovino in
naravo, ki jo obdaja.
Umetnost nastaja in se razvija
v Topolovem in okoli njega,
T pomembni pa niso samonastopajoči in publika,temveč tudi ljudje, ki tu
prebivajo. Prav zaradi te
prireditve se vračajo v dolino,
ki jo je v prejšnjem stoletju
izpraznil izseljeniški val.
Prireditev je edinstvena, saj
poteka na vaških ulicah in v
vaških hišah, zaživela pa je v
namišljeni postaji v
Topolovem, kjer se že leta
zbirajo umetniki, ki ustvarjajo
na najrazličnejših področjih,
od filma, ki igra letos glavno
vlogo, do glasbe in literature.
Predstave, razen
multimedialnih projekcij,
potekajo izljučno na odprtem,
v namišljenem kontekstu,
brez togih urnikov in stroge
razporeditve. Program, ki
privablja v Topolovo toliko
gostov in publike, da
postajajo ulice že pretesne,
poteka v nedorečenih
časovnih odtenkih...
zjutraj, ob sončnem
zatonu, ob temi, pozneje.
Letos bo velik del programa
namenjen
dokumentarnemu filmu na
traku Super8, prvič bo
postaja gostila tudi
delavnico snemanja. Svoje
stvaritve bosta občinstvu
predstavila filmska veterana,
Tržačan Aljoša Žerjal in
Andrej Zdravič, kot
predstavnik mladih pa bo
prisoten slovenski režiser, ki
je bil nagrajen na filmskem
festivalu v Portorožu, Matjaž
Ivanišin.
Kar se tiče glasbe, bo veliko
delavnic namenjenih zvokom
v naravnem okolju, nastopili
pa bodo številni zbori,
glasbeniki in ustvarjalci iz
zamejstva, Italije in Slovenije.
Med njimi Spontani zbor iz
Rezije, Giovanni Maier,
Filippo Orefice, the Original
Klezmer Alef band, slovenski
jazz tolkalist in bobnar Zlatko
Kavčič, priljubljena skupina
Les Tambours de Topolo' in
drugi. Med uglednimi gosti
naj omenimo Pifa
(Pierfrancesco
Diliberto), Miha
Mazzinija, senatorko
Tatjano Rojc, večer pa
bo posvečen tudi
Srečku Kosovelu
oziroma prevodu
njegovih pesmi v
italijanščino “Quel
Carso Felice”,
katerega avtor je
domačin Michele
Obit.
Prireditev, ki poteka v
organizaciji Združenja
Topoluove, pod
pokroviteljstvom
občine Grmek, dežele
FJK in Urada Vlade RS
za Slovence v zamejstvu in po
svetu, se bo končala v nedeljo,
15. julija, s koncertom za
klavir Alessandre Celletti.
Podroben program je na voljo
na spletni strani 
www.stazioneditopolo.it.
Suzi Pertot
Slovenija 5. julija 2018 13
Orgle kot projekt generacije
Mati vseh primorskih cerkva, koprska stolnica, ki slovi kot edina
cerkev z renesančnim pročeljem v Sloveniji, je dobila nove
orgle. Gre za velik projekt, ki ga je koprski stolni župnik dr.
Primož Krečič poimenoval kot “projekt generacije”.
Pred nekaj tedni so v
Koper prispele nove orgle.
Podarili so jih Švicarji,
prejemnika pa so izbrali z
mednarodnim razpisom,
na katerem je zmagala
prav koprska stolnica. A
zgodba se s prihodom
orgel še zdaleč ni
končala. Pravzaprav se je
zdaj šele začela.
Koprska stolnica, ki je po
volumnu največja cerkev
v Sloveniji, ima majhen
kor in majhne orgle. Stolni
zbor pa se poslužuje
malih električnih orgel.
Zdaj je katedrala dobila
nov instrument, ki mu ni
para daleč naokoli. Orgle imajo štiri manuale, dva igralnika,
68 registrov in kar 6054 piščali. Za koncertiranje in snemanja
orgelske glasbe so jih uporabili največji organisti današnjega
časa. Prihajajo kot donacija sklada Kongresshaus Stiftung iz
švicarske koncertne dvorane Tonhalle v Zürichu. Orgle sta leta
1988 izdelala orglarja Kleuker in Steinmeyer po načrtih
znanega francoskega skladatelja, organista in pianista Jeana
Guilloja, ki je Koper že obiskal in sodeluje pri selitvi tega
velikega instrumenta.
A tu nastopijo “podrobnosti”. Orgle so veliko prevelike za kor.
V Koper so jih pripeljali s kar petimi tovornjaki, “šleperji”.
Postavili so jih v skladišče, kjer čakajo na novo postavitev.
V stolnici pa že pripravljajo vse za postavitev novega kora.
Pripravljajo dokumentacijo, naslednje leto pa bodo kor tudi
zgradili. Zamislil si ga je arhitekt Boštjan Furlan. Še leto kasneje
pa bodo sestavili in postavili orgle. Večletni projekt bo stal okoli
pol milijona evrov. Koprska občina je že obljubila petino zneska.
Župnik Krečič pa je začel skupaj z odborom za orgle zbirati
prostovoljne prispevke. Ljudi vabi, naj z donacijo v višini sto
evrov postanejo botri ene piščali. / Tino Mamić
Nove orgle v koprski stolnici
  slovenski državi in poli-
tiki se dogaja toliko raz-
nolikih dogodkov, da
mnogim ni mogoče zaznati pra-
ve vsebine in ciljev. V obtoku so
imena znanih nosilcev politike,
zdaj dr. Milana Brgleza, sousta-
novitelja in pozneje podpredsed-
nika Stranke modernega centra,
ki so ga s političnim pučem
“vrgli” iz stranke, Janeza Janše, ki
naj bi po trditvah njegovih na-
sprotnikov in mnenju dela t. i.
navadne javnosti pomenil
grožnjo za slovensko demokraci-
jo in tudi razširjal strah in nego-
tovost med ljudmi, Mateja Toni-
na, ki je pripravil novo sestavo
državnega zbora, da je ta pričel
delovati, pa seveda Marjana Šar-
ca, ki poskuša čim prej sestaviti
koalicijo in vlado po svojih
načelih in zahtevah, morda tudi
na zahtevo navdihovalcev iz to-
likokrat omenjenega, vendar ni-
koli dokazanega političnega ali
drugačnega ozadja. Nova koalici-
ja in vlada, oblikovana iz petih
ali šestih strank, ki bi jo vodil
Marjan Šarec, predsednik Stranke
Marjana Šarca, naj bi torej v pri-
hodnjih štirih letih krojila usodo
in upravljala Slovenijo.
Stanje je slabo na vseh področjih,
v celotnem državnem sistemu,
pa naj se politiki še tako sprene-
vedajo. Na kritične razmere so
pred nekaj dnevi ponovno opo-
zorili izvedenci Organizacije za
gospodarsko sodelovanje in raz-
voj, OECD, ki pa jih slovenska
vlada in največja sindikalna cen-
trala tudi tokrat zavračata z nava-
janjem, “da so priporočila omen-
V jene organizacije usmerjenapredvsem k razbrenjevanju naj-bolj bogatih posameznikov in
slojev v Sloveniji”. Pogovori,
ukrepi in rešitve, bi bili zagotovo
potrebni in nujni, saj, denimo,
kljub gospodarski rasti, v Slove-
niji še vedno v revščini ali na nje-
ni meji živi vsak šesti ali sedmi
prebivalec oziroma državljan. Ti-
stih ljudi, ki živijo pod pragom
revščine, je po ugotovitvah in
izračunih državnega statističnega
urada kar 268 tisoč. Pod pragom
revščine živi vsak, ki ima me-
sečne dohodke, nižje od 636
evrov. Zaskrbljenost povzroča tu-
di sestava tistih, ki živijo na meji
tveganja revščine. Med vsemi
268 tisoč osebami, ki živijo z do-
hodki, nižjimi od praga tveganja
revščine, je kar 78 tisoč ali 15,9
odstotka vseh slovenskih upoko-
jencev. Med revnimi v kategoriji
upokojencev je največ, kar 54 ti-
soč, upokojenih žensk, katerih
mesečni dohodki znašajo manj
kot 636 evrov. Revne ljudi pa
ugotavljajo tudi med delovno ak-
tivnimi. Mesečni prihodki kar 56
tisoč delovno aktivnih ljudi so
namreč nižji od 636 evrov.
Takšnih je 32 tisoč redno zapo-
slenih in 24 tisoč samozaposle-
nih.
V revščini živi tudi 49 ti-
soč otrok, kar pomeni
12,8 odstotka vseh otrok v
Sloveniji. Za okoli 12 tisoč
otrok, katerih svojci ali
skrbniki nimajo denarja
za nakup učnih pripo-
močkov za naslednje šol-
sko leto, sredstva zbira slo-
venska Karitas. Župan
občine Kamnik, Marjan
Šarec, zdaj tudi predsed-
nik na parlamentarnih vo-
litvah drugouvrščene
Stranke Marjana Šarca,
med pogajanji s predstav-
niki drugih petih ali šestih
strank, ki naj bi sestavljale za-
mišljeno novo parlamentarno in
vladno koalicijo, torej večino,
revščine in njenih razsežnosti v
Sloveniji ne omenja. Za stranke,
ki si prizadevajo ustvariti novi
koaliciji v državnem zboru in v
vladi, je najbolj priljubljena in
osrednja tema raje Janez Janša, ki
ga po njihovem mnenju državni
poglavar Borut Pahor sploh ne bi
smel imenovati za mandatarja
nove vlade. Zdaj še nesojeni
mandatar Marjan Šarec se je raje
kot z Janezom Janšo, predsedni-
kom stranke, ki je zmagala na vo-
litvah, sestal s predstavniki stran-
ke Levica, ki resnično ogroža slo-
vensko demokracijo in državo. V
njej so nekateri politični skraj-
neži, stranka pa se zavzema za re-
ferendum o izstopu Slovenije iz
zveze Nato, nekakšno novo na-
cionalizacijo nepremičnin, za
odprte meje in možen vstop do
200 tisoč emigrantov v Slovenijo
in sploh za preoblikovanje Slove-
nije v nekakšno novo državo tako
imenovanega demokratičnega
socializma. Takšna država sicer še
nikoli in nikjer ni obstajala, v Le-
vici pa za vzor omenjajo Vene-
zuelo.
Janez Janša je v Sloveniji deležen
različnih ocen, tudi kritik, ven-
dar je ostal znan osamosvojitelj
in skoraj karizmatičen politik.
Politični analitik in publicist Ma-
tevž Sedej je v časniku Slovenski
čas, glasilu za družbo in kulturo,
ki izhaja kot priloga tednika
Družina, zapisal naslednje: “Ja-
nez Janša si bo moral položaj
zmernega voditelja ustvariti tudi
v tujini, predvsem v Evropi. Kljub
krivičnosti njegove zaporne kaz-
ni v zadevi Patria in raznih pod-
taknjenih zadev proti njemu je
bil njegov sloves tudi pri naklon-
jeni tuji javnosti nekoliko načet.
Čas je, da si Janez Janša ugled po-
vrne. Sebi in Sloveniji bo naredil
veliko uslugo, če bo s svojimi rav-
nanji, z izjavami in dobro pre-
mišljenim obiskom v Bruslju ja-
sno pokazal, da vidi Slovenijo v
jedru evropske povezave ter v
polnosti deli vrednote Evropske
ljudske stranke, ki ji pripada,
vključno s humanim, da ne
rečem krščanskim pogledom na
vprašanje migracij. Jasno je, da
  nedeljo, 24. junija,
smo v baziliki na Sveti
Gori doživeli čudovit
glasbeni dogodek. Simfonični
orkester in zbor, ki se ponaša z
imenom znanega ameriškega
pianista in vodje orkestrov
Thomassa Schippersa, je izve-
del koncert za mir v spomin
na žrtve prve svetovne vojne,
ki so pred sto leti prav v naših
krajih doživljali tragične uso-
de. Simfonični orkester pod
vodstvom profesorja Carlo
Grandija, Tržačana, ki živi v
Gorici, je zaigral dela Sibeliusa
(Valse Triste), Bartoka (Ruma-
nian Folk Dances Sz. 68), M.
V
de Falla (El Amor Brujo - Dan-
za Ritual del Fuego in Roman-
ce del Pescador), P. Wraniit-
skyeja (La Paix, Simfonija
op. 31), J. Brahmsa (Hun-
garian Dance no. 5), H.
Parryyja (Jerusalem) in
na koncu ponovno Sibe-
liusovo hvalnico zemlji
(Hymn to the Earth; Ma-
an Virsi op. 95). Orkester je
štel 50 glasbenikov, zbor, ki ga
je vodila Manuela Marussi, pa
30 pevcev.
Koncert je organiziral Fo-
rum za Goriško v sodelo-
vanju s sorodnima organi-
zacijama civilne družbe,
študijskim centrom “Sen. A.
Rizzatti” in Inštitutom za
srednjeevropska srečanja, obe
sta iz Gorice.
Boris Nemec
predstavnik Slovenije v EU ne
more biti Marjan Šarec, ki v kro-
gih povezave nima nobenega po-
litičnega zaledja in bi v Bruslju
začenjal povsem znova. V na-
sprotju z njim bi bil Janez Janša
izkušen evropsko usmerjen pre-
mier, vendar mora vlagati v pre-
pričljivo evropsko držo. “O oseb-
nosti Janeza Janše v nekem ko-
mentarju razmišlja tudi politik in
publicist Milan Gregorič. Navaja
od drugega misleca sposojeno
ugotovitev, “da je Janez Janša
mednarodno ugleden politik, da
je sposoben mirno in obvladano
prestreči vsakršne udarce, da je
mobilizator pomembnega dela
slovenske javnosti, je tudi zbran,
malo govori, toda veliko pove, a
v glavnem zadene v živo”.
O razmerah v Sloveniji razmišlja
tudi pravni filozof in pisec An-
draž Teršek z Univerze na Primor-
skem v Kopru. Predlaga sprejem
nove slovenske ustave in je zanjo
že pripravil besedilo. Potrebna
naj bi bila zato, “ker tisti, ki
odločajo v javni upravi in tudi na
sodiščih, sedanje ustave ne jem-
ljejo resno in spoštljivo. Tako tudi
v odnosu na odločitve ustavnega
sodišča in ločena mnenja sodnic
in sodnikov, še manj pa do dru-
gih virov pravne teorije in pravne
filozofije. Ljudje na odločeval-
skih mestih ne mislijo, delujejo
nemisleče, ne presojajo, ne ana-
lizirajo, ne tehtajo, ne delujejo
umno, zdravo razumsko, še manj
srčno, zato tudi ne odgovorno in
vestno. Pač pa golo tehnično, ro-
botsko, bojazljivo, marsikdaj celo
sila nesramno, porogljivo in po-
nižujoče ali pa posmehljivo in
surovo neobčutljivo. Ne vsi, a žal
premnogi”. Zgodovinar in preva-
jalec Luka Lisjak Gabrijelčič iz
Solkana pa se očitno tudi ob ugo-
tovitvah omenjenega pravnega
filozofa in pisca iz Kopra v reviji
Intervjuji nekako cinično
sprašuje, “kdo bo tako nor, da se
bo šel za tri pare izpostavljati
dnevnemu šikaniranju in metan-
ju polen pod noge”.
Marijan Drobež
V revščini ali na njenem robu še zmeraj živi vsak šesti ali sedmi državljan Slovenije
Še zmeraj poskusi ustvariti koalicijo in vlado
Doživet koncert na Sveti Gori
Thomas Schippers 
je napolnil baziliko
  b novi maši gospoda
Gašperja Naglosta v Vi-
pavi je Župnija Vipava
izdala tudi priložnostno
knjižico z naslovom Duhovniki
iz Vipave s podnaslovom
Življenje in delo duhovnikov,
posvečenih v letih l891-2018.
Zakaj in čemu je namenjena
vsebina te knjižne izdaje, nam
je v predgovoru zapisal vipavski
župnik gospod Alojz Furlan: “V
Vipavi je v zadnjih 150 letih Bog
izbral 12 mož, ki so sledili nje-
govemu klicu in postali duhov-
O niki.Bodimo po-nosni in hva-
ležni za to.
Prav je, da
gojimo spo-
min nanje. Iz
tega spomina
se bo hranila
naša poveza-
nost z Bo-
gom. Iz pove-
zanosti pa bo
rasla odprtost in pripravljenost
za služenje, ki je potrebno, da
klicani odgovori Bogu in hodi
za njim. Naj nas ta brošura spod-
budi, da bomo gradili edinost,
da bomo še naprej delali za du-
hovne poklice in bo
naše župnijsko
občestvo tisto okolje, iz
katerega bodo izhajali
duhovniki tudi v pri-
hodnjih stoletjih”.
V knjižici boste lahko
spoznali življenje in
delo vipavskih duhov-
nikov, ki so vsak zase
stopali po strmi poti k
Najvišjemu v času av-
stro-ogrske države, se
bojevali v prvi svetovni
vojni, bili po krivici
priključeni fašistični
Italiji in v tem času
ohranjali naš slovenski jezik, ki
je bil takrat zasramovan in pre-
povedan. Nekateri izmed njih so
okusili življenje v taborišču Da-
chau, povojne zapore in mučen-
je v času nove Jugoslavije. Kljub
temu so ostali zvesti svojemu
narodu, svojemu duhovnemu
poslanstvu in svojim vernikov v
hudih preizkušnjah dvajsetega
stoletja, ki je prineslo dve sve-
tovni vojni in končno našo
težko pričakovano osamosvoji-
tev leta l991. Svoje duhovno po-
slanstvo so opravljali po raznih
krajih in državah, med našimi
ljudmi v zamejstvu, najdemo
jih pa tudi kot misijonarje v Afri-
ki. Duhovnik gospod Anton
Puščavnik Bukovič nam je v svo-
jem življenjepisu zapustil v pisni
obliki pogled na življenje v stari
Jugoslaviji, tako v Bosni in Ma-
kedoniji, kjer je delal skupaj s ta-
kratnim škofom Janezom
Frančiškom Gnidovcem, ki je
služboval za kaplana tudi v Vi-
pavi v letih 1897 do 1899. Zani-
mivo branje o naši duhovni in
narodovi preteklosti duhovni-
kov Slovencev in Vipavcev v
zadnjih 150 letih.
V novi knjižni izdaji so predsta-
vljeni naslednji vipavski duhov-
niki, ki so slišali Božji klic:
Frančišek Ksaverij Pavlin 1861-
1938, Anton Puščavnik Poljšak
1867-1936, Alojzij Pavlin 1868-
1930, Franc Krhne 1882-1964,
Anton Puščavnik Družbe Jezu-
sove 1886-1964, Ferjančič Edko
1868-1957, Rafko Premrl 1906-
1983, Stanko Premrl 1915-1992,
Stanko Živic 1920-2007, Alek-
sander Skapin 1961, Jožef Koren
1971 in naš vipavski novo-
mašnik Gašper Naglost 1993,
prvi vipavski duhovnik, rojen v
samostojni Sloveniji; z njim se
veselimo in hvalimo Boga, da ga
je izbral in določil za svojega po-
močnika med nami. Želimo mu
veliko Božjega blagoslova.
Gradivo sem zbrala in uredila
jaz, Magda Rodman, jezikovni
pregled je opravila Ingrid Patri-
cia Boben, oblikovanje in pre-
lom Lucijan Bratuš in Benjamin
Boben, fotografije so iz družin-
skih albumov.
Vsem, ki so mi kakorkoli poma-
gali z nasveti, dodatnimi infor-
macijami in slikovnim gradi-
vom, se iskreno zahvaljujem ka-
kor tudi Župniji Vipava in
našemu župniku Alojzu Furla-
nu.
Knjižico lahko dobite v žup-
nišču v Vipavi in v zakristiji cer-
kve sv. Štefana v Vipavi.
Magda Rodman
Ob slavju nove maše v Vipavi
Knjižica o vipavskih
duhovnikih
Janez Janša
Aktualno5. julija 201814
NATUROPATSKI NASVETI (205)Erika Brajnik
Vroče - hladno
Dojenčkom bi sredi poletja vstop v
veleblagovnico odsvetovala. Dojenčka bi
lahko primerjali z akvarijsko ribico (ki
potrebuje nespremenjeno temperaturo
vode), v maminem trebuhu je doživljal
stabilno okolje, rastel je
v toplem in zdaj, ko je
na svetu prvo leto
življenja ali bolje prva tri
leta, potrebuje
konstantno
temperaturo, predvsem
brez nihanj!
Bolj ljube so mi in
hvalevredne navade
mamic z juga, ki
dojenčke po tradiciji
povijejo, kot pa tiste, ki
dojenčka oblačijo po
modi, npr. brez nogavic,
oblečene v sintetične
materiale, itd.
Skratka, glavno pravilo
čez poletje je: pazite na
mraz in oblecite se!
Osebno ob temperaturnih nihanjih
krepim imunski sistem s povišano dozo
probiotika za obdobje dveh tednov in
grejem svoje telo v kopeli iz njivske
preslice ali z grelnimi blazinicami, tistimi
zdravilnimi iz pelina, na primer. Položim
jih čez noč na predel jeter, drugo noč na
predel vranice, potem na trtico. Na mesto,
na katerem vrečka čez noč ustvari kopico
grudic, postavim vrečko še naslednjo noč.
Kako vemo, ali telo potrebuje, da ga
grejemo? Enostavno: potipajte svoje telo,
trebuh, predel pod popkom, nad popkom,
trtico. Če je predel hladen, prisluhnite
svojemu telesu, grejte ga!
Stari Rimljani so vedeli in cenili toploto,
toplota je vir življenja, vse raste na toplem,
še paradižnik!, zato so ljubili toplo
termalno vodo poleti in pozimi.
/ konec
www.saeka.si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 3. julija 2018, ob 13. uri
Po kitajsko-britanski študiji, objavljeni v reviji Heart
Jajce na dan naj bi odgnalo
zdravnika stran!
  trokovnjaki so desetletja
svarili, da uživanje jajc
dvigujejo raven nezdra-
vega holesterola. A kitajsko-
britanska študija, ki so jo ne-
davno objavili v strokovni re-
viji Heart, trdi, da bi lahko
jajce na dan dejansko
zmanjšalo tveganje za srčno-
žilne bolezni in kap.
Medtem ko so nekateri zu-
nanji strokovnjaki že posva-
rili, da se na študijo ne gre
preveč zanašati, so njeni av-
torji zatrdili, da
so imeli odrasli
Kitajci, ki so
vsak dan poje-
dli jajce,
manjše tvegan-
je za srčno-žil-
ne bolezni.
Jajca so bogata
s holesterolom,
kar se je dolgo
časa povezova-
lo z večjim tve-
ganjem za
srčno-žilne bo-
lezni. Vsebujejo
pa tudi ključne
beljakovine in
vitamine.
V raziskavi so skoraj devet let
preučevali pol milijona zdra-
vih odraslih oseb, starih od
30 do 79 let. Ugotovili so, da
je dnevno uživanje jajc pove-
zano z manjšim tveganjem za
srčno-žilne bolezni pri posa-
meznikih v primerjavi s tisti-
mi, ki jajc niso jedli.
Kot je še izpostavila kitajsko-
britanska znanstvena ekipa,
je bilo tveganje za hemora-
gično možgansko kap med
uživalci jajc manjše za 26 od-
stotkov. Dnevno uživanje jajc
je bilo povezano tudi z 18 od-
stotkov manjšim tveganjem
za smrt zaradi srčno-žilnih
bolezni in 28 odstotkov
manjšim tveganjem za smrt
zaradi hemoragične možgan-
ske kapi.
S Trinajst odstotkov sodelu-jočih v raziskavi je povedalo,da jajca jedo vsak dan, med-
tem ko jih devet odstotkov
jajc ni jedlo nikoli ali zgolj
redko. Znanstveniki so ob
koncu raziskave zabeležili
skoraj 84.000 primerov
srčno-žilnih bolezni in
10.000 smrti zaradi srčno-žil-
nih bolezni, na te podatke pa
so nato pogledali z vidika
uživanja jajc - glede na to, ko-
liko jajc so sodelujoči zaužili.
“Študija ugotavlja, da obstaja
povezava med zmernim
uživanjem jajc (jajce dnevno)
in nižjo stopnjo srčno-žilne-
ga dogodka”, so sklenili njeni
avtorji.
A strokovnjaki, ki niso sode-
lovali v študiji, so ocenili, da
njene ugotovitve ne dokazu-
jejo, da uživanje jajc aktivno
zmanjšuje tveganje za srčno-
žilne bolezni. “Pomembna
omejitev te študije je, da so
bili ljudje, ki so redno jedli
jajca, veliko premožnejši od
tistih, ki so se jim izogibali”,
je komentiral strokovnjak za
prehrano z londonskega uni-
verzitetnega kolidža Tom
Sanders.
“Ravni kapi na Japonskem, v
Avstraliji, Severni Ameriki in
Evropi že desetletja dejansko
upadajo, razlog za to pa osta-
ja nejasen, a bi lahko bil po-
vezan s povečevanjem obil-
ja”, je dodal.
Strokovnjak za kardiologijo
Gavin Sandercock z univerze
v Essexu pa je ocenil, da bi bi-
lo na podlagi takšne študije
nespametno trditi, da so jajca
dobra ali slaba, saj je način
prehranjevanja nekaj veliko
zapletenejšega kot zgolj izpo-
stavljanje enega vira hrane,
kot so jajca.
Revija Heart je
ob tem objavila
tudi študijo, iz
katere izhaja,
da imajo ljudje,
ki na delo ho-
dijo peš oz. se
vozijo s kole-
som, za 11 od-
stotkov manjše
tveganje za
srčno-žilne bo-
lezni in kap kot
tisti, ki se vozi-
jo z avtomobi-
lom. Tveganje
za smrt zaradi
srčno-žilnih
bolezni pa je bilo med prvimi
skoraj za tretjino manjše, še
izhaja iz študije, ki so jo se-
dem let izvajali med več kot
350.000 Britanci.
Srčno-žilne bolezni so vodil-
ni vzrok smrti in invalidnosti
v svetu. Po podatkih Svetov-
ne zdravstvene organizacije
vsako leto zaradi srčno-žilnih
bolezni umre okoli 17,7 mi-
lijona ljudi, kar je skoraj tret-
jina vseh smrti na svetu.
Osemdeset odstotkov smrti
zaradi srčno-žilnih bolezni
povzročijo srčni infarkti in
možganske kapi.
Tveganje povečujejo kajenje,
nezadostna telesna dejavnost
ter nezdrava prehrana z viso-
ko vsebnostjo soli ter malo
svežega sadja in zelenjave.
NA BOŽJO POT ŠE MALO NAOKROG (15) Mariza Perat
Baziliko je 12.
in 13. maja
2007 obiskal
tudi papež Be-
nedikt XVI.,
ki je prav tako
Božji Materi
poklonil zlato
vrtnico. Tu je
bil tudi papež
Frančišek ob
svetovnem
dnevu mladih
24. julija
2013.
V Braziliji je
Marijino
češčenje med
ljudstvom ze-
lo občuteno.
Ta navezanost na Božjo Mater izhaja še iz časov,
ko so v Brazilijo iz Evrope prišli misijonarji in
tu širili Marijino češčenje ter pobožnost rožne-
ga venca. Marijino svetišče v Aparecidi je zato
središče Marijinega češčenja in duhovno sre-
dišče Brazilije. Lahko bi rekli, da je izraz ver-
nosti brazilskega ljudstva. Sem pride vsako leto
7.000.000 romarjev. Kot taka je ta božja pot v
Latinski Ameriki najbolj obiskana, če seveda
izvzamemo Marijino svetišče v Guadalupe.
Naša Gospa v Aparecidi
je zavetnica Brazilije.
Njen praznik obhajajo
12. oktobra; obenem je
ta dan tudi državni
praznik.
Viri: Hierzenberger
Gottfried in Nedoman-
sky Otto: Tutte le appa-
rizioni della Madonna
in 2000 anni di storia.
Izdala PIEMME, Casale
Monferrato, 2. izdaja
1996; Zaletel Vinko: Po
Afriki in Južni Ameriki
– Izdala in založila
Družba sv. Mohorja v
Celovcu 1971
/ konec
Bazilika v Aparecidi
Papež Frančišek v Marijinem svetisč̌u leta 2013
S 6. strani
65-letnica ...
  očila sta domače vino –
imela sta vinograde v
Števerjanu, več kot
18.000 trt, ki sta jih sama ob-
delovala. Garala sta! Redila sta
do 10 glav živine, kokoši,
prašiče … Vselej sta imela zelo
pridne roke in trdno voljo in
trmasto vztrajnost, da sta pre-
brodila težave in marsikaj
bridkega. Bili pa so tudi lepi
trenutki, npr. rojstva treh vnu-
kov Marka, Davida in Arona,
katerim se je v zadnjih letih
pridružil še pravnuk. Zdaj bi
lahko v miru uživala sadove
trdega dela, a sta še zmeraj zelo
dejavna in polna življenjske si-
le. Gospa Marica se najraje
šeta, zelo uspešno, med lonci,
a tudi na polju (še češnje rada
obira!), na vrtu med svojimi
T rožami, gospod Tonče pa še se-de na traktor in vsak dan po-stori, kar je treba v kokošnja-
ku, na polju … Tudi v svoji de-
lavnici se še mudi in tam
ustvarja. Iz lesa je v teh letih
naredil prave umetnine, ki
med drugim krasijo stanovan-
ja na agriturizmu. Po svoji za-
misli je izdelal tudi kakšen
stroj, da si je olajšal delo na
kmetiji.
Za tako dolgo, plodno življen-
jsko pot v dvoje sta se šla zah-
valit Mariji Svetogorski, ki jo
še posebno vneto časti gospa
Marica. K njej se je zmeraj za-
tekala in jo prosila milosti.
Marija jo je branila pred na-
jhujšim. Ob neki trgatvi bi lah-
ko umrla pod traktorjem, ki se
je prevrnil, pa se je rešila, ker
je zdrknila v manjši jarek. Tudi
s češnje je padla in doživela
pretres možganov. Kar tri
srčka, ex voto, je nesla v sveto-
gorsko baziliko. Božji Materi se
je priporočila tudi pred zahtev-
no operacijo vnuka Arona. V
spomin na ta dan z z njim
zmeraj poroma k Svetogorski
Materi Božji. Sama sicer bridko
ugotavlja, da v današnjem
času “ni več ne naroda ne ve-
re”, ker se ji zdi, da so ljudje
premalo narodnozavedni in
Boga so spravili nekam v ozad-
je.
Zakoncema Marici in Antonu
Podveršiču, s katerima je ved-
no prijetno pokramljati, iskre-
no čestitamo ob tem izrednem
življenjskem mejniku tudi mi
vsi pri Novem glasu, saj sta
zvesta bralca našega tednika,
in jima želimo še veliko zdra-
vih dni v slogi in zadovoljstvu
in da bi Božja roka vedno bde-
la nad njima.
Aktualno 5. julija 2018 15
  adnje dni je kar vroče. Po-
letje je pač in tisti, ki me
poznajo, vedo, da sem tega
vesela in da vročino obožujem.
Kljub temu da morava z možem
veliko časa namenjati vrtu in za-
livanju. Letos, čeprav me nihče
ni prosil za to, zalivam tudi sose-
dovo na novo zasajeno živo me-
jo, ki se še ni dodobra ukoreni-
nila in je zato tem bolj občutljiva
za sušo. Sicer cev ne seže do so-
sedovega vrta in zato moram tja
nositi težke zalivače, polne vode.
A zakaj bi pustila, da mlade ra-
stline usahnejo. Taka sem. Ko za-
livam komaj trideset centime-
trov visoko grmičevje, pomislim,
kako bo sosed zadovoljen, da je
živa meja preživela. Onadva z
ženo živita namreč v Trevisu, k
nam prihajata samo za mesec
dni na počitnice, z že odraslimi
otroki in številnimi vnuki. Tedaj,
avgusta, naša soseska zadiši po
življenju, smeh in veselje obar-
vata poletje. In tudi nama je pri-
jetno, ker nekaj otroškega hrupa
vedno in povsod dobro dene.
Giuseppe je rojen v srednji Italiji,
med gorami, med gozdovi prav-
zaprav, in ljubi zelenje in dreve-
sa. Ne samo, da jih ljubi, spoštuje
jih, neobhodno potrebni so mu,
da lahko svobodno zadiha, kot
sam pravi. Letos so ostali lastniki
majhnega bloka, v katerem ima-
jo počitniška stanovanja, dali po-
sekati več dreves, predvsem
smrek, oreh in cipreso sem rešila
jaz z odločnostjo in trmo. Prija-
telji, ki me poznajo, že vedo, o
čem govorim. Giuseppe mi je bil
za odločen nastop, s katerim sem
dala obrezovalcu minuto časa, da
izgine z mojega zemljišča in pu-
sti drevesa, ki rastejo na meji z
mojim vrtom, pri miru, močno
hvaležen. Objela sva se, kot se
Z lahko objamejo samo ljudje, kiznajo biti vedno iskreni, pristniin velikodušni. Giuseppe ima ve-
liko srce. Odločen je in delaven,
čeprav jih ima že krepko čez se-
demdeset. In se ne da. Ko sva
skupaj gledala prazno dvorišče in
štore brez življenja, me je prijel
za ramo... Ne skrbi, Suzana, po-
sadil bom živo mejo, ne bova
ostala brez zelenja. Drevesa so
naša pljuča. On in jaz dobro ve-
va, kako pomembna so drevesa,
ko živiš ob cesti. Ljudje pa se jih
bojijo. Čeprav nikogar ne poz-
nam, razen kakega nesrečnega
gozdarja, ki bi umrl zaradi dreve-
sa. Veliko pa jih poznam, ki so
podlegli boleznim, raku na pri-
mer... A ljudje se bojijo dreves in
jih podirajo, kot bi bila naši naj-
večji sovražniki.
In tako se je zgodilo, da sva šla z
možem za tri dni v gore, ko sva
se vrnila, pa je bila ob sosedovi
hiši nova živa meja. Komaj posa-
jena. Ker se seveda grmovje še ni
ukoreninilo, so bili listi že čez ne-
kaj dni povešeni, nekateri so že
začeli rumeneti. Ali naj po-
kličeva po telefonu, je vprašal
mož. Ne bova, sem rekla, kaj bi
ga motila, saj sta z ženo itak da-
leč. In zdaj že dva meseca redno
nosim težke zalivače, polne vo-
de, k sosedu in zalivam mlada
drevesca, ki zaradi zalivanja po-
novno poganjajo in rasejo. Ko se
bosta soseda vrnila, vem, da bo-
sta vesela zelenja, ki se je že buj-
no razraslo in zakriva cesto. Giu-
seppe in jaz nimava rada cest, ni-
mava rada hrupa. Niti radoved-
nih pogledov. Rada imava zelen-
je. Rada imava drevesa v vsej nji-
hovi veličini. Ponosne ciprese,
radodarne orehe, smreke, ki zna-
jo toliko povedati o gorah, o div-
jini. In imava rada naravo. Ko bi
grmiči usahnili, bi bilo sosedo-
ma hudo. Nič jima ne bom pra-
vila, kako sem zalivala, pomi-
slim, nima smisla. To bi bilo ta-
ko, kot bi zahtevala plačilo, vsaj
butiljko vina. Že itak mi jo rada
prineseta. Pa ne zalivam za vino.
Zalivam, da bosta zadovoljna, da
jima bo lepo in bom uživala, ko
ju bom videla nasmejana pred
hišo. Zalivam, da bosta pozabila
na posekana drevesa. In prazni-
no. Pa četudi nikoli ne bosta iz-
vedela, da sem v toplih, prelepih
poletnih večerih nosila zalivače
k živi meji in medtem poslušala
slavčka in sove, ki so skovikale
nekje daleč na obronkih Stare
Gore. Tam, od koder se vidita Ko-
rada in polna luna, ki vzhaja izza
njenih grebenov.
Velikokrat se trudimo z darili, ki
so draga in večkrat celo nekori-
stna, pozabljamo pa, da je čisto
enostavno razveseliti človeka.
Vsakdanja sreča je v majhnih,
bežnih pozornostih, v trenutkih,
ko se srečajo oči, ko ukradeš na-
smeh, ko dobiš v dar bližino ali
objem. Ko se za koga potrudiš,
pravzaprav polepšaš dan sebi. Si-
cer sem vesela, ko dobim kaj dra-
gocenega v dar, najlepše pa mi
je, priznam, ko lahko komu po-
magam, ko mu lahko podarim
drobec svojega življenja. Morda
minuto, morda dve, morda samo
besedo.
Zadnjič sva bila z možem pri
morju. Na plaži v Gradežu. Seve-
da boste takoj pomislili na drage
ležalnike, na gnečo, hrup in vsil-
jeno glasbeno podlago, na
nevzdržno živahno množico, ki
se z mivke vali v objem valov in
se nato vrača potešena in zado-
voljna z osvežitvijo. Ne, midva
na robu Gradeža poznava pas
mivke, ki sega ob oseki daleč v
morje, ob plimi pa skoraj izgine,
valovi in neurja pa mu spremin-
jajo obliko. In mu praviva otok,
ker moraš, zato da prideš do nje-
ga, pa naj bo plima ali oseka,
prečkati neko zaraščeno plitvino.
Zoprno, a se kmalu navadiš, kajti
na otoku je lepo. Tudi
sredi julija in avgusta
ni tam skoraj nikogar,
kopanje je zastonj,
čisto na punti pa je
voda takoj visoka in še
tok je tam, ki se mu
lahko prepustiš, da te
v naročju razvaja in
hladi. Nekak Bol v
malem, ali, kot otoku
v šali pravimo mi Ita-
lijani, ko se spominja-
mo pesmi Edoarda
Bennata: “l'isola che
non c'e'”, otok, ki ne
obstaja...
Na našem malem oto-
ku, kot povsod v Gra-
dežu, skoraj vsako po-
poldne piha kot za sta-
vo. Največkrat burja, včasih tudi
mornik. Še junija je skoraj nemo-
goče ležati pod senčnikom, ne da
bi te kmalu zazeblo, avgusta pa
je v največji soparici na otoku
prijetno hladno. Zadnjič je bil
tak nesrečen dan, da je pihalo
kot še nikoli in zaradi močnih
valov je bilo plavanje skoraj one-
mogočeno. Kljub temu sva šla z
možem v vodo in v poletnem za-
nosu pozabila na obleke in napi-
hljivo blazino, ki so ostale na
ležalniku. Brez zaščite pred bur-
jo, seveda.
Plavala sva dolgo, uživala v vodi.
Poletje je čas, ki me dobesedno
obnori. Sonce, morje, sol, svetlo-
ba in dnevi, ki se zajedajo globo-
ko v noč. Zato pozabim, da ni-
sem več otrok, in kar ne morem
iz vode. Ko sva se vendar vračala,
je veter že popolnoma ponorel.
Pihalo je, da sva se komaj izvle-
kla iz vode na plažo, in ko sem
videla leteti otroško žogo, sem se
spomnila na svojo napihljivo
blazinico in na vse ostalo.
Ničesar ni več, me je stisnilo pri
srcu, ko sem zagledala prazen
ležalnik, jezna sama nase, da se
nisem prej spomnila na veter, ki
odnaša čisto vse. Ko sva prišla do
ležalnika, pa sem opazila, da so
pod kolesi najinega vozička, lepo
zložena vsa naša oblačila in seve-
da moja nepogrešljiva blazina.
Hvala, mi je prišlo naravnost iz
srca, a ko sem se ozrla naokoli,
sem videla, da je okoli naju samo
mivka in da so prvi kopalci prav-
zaprav zelo daleč. Zaman sem
upala, da se bom srečala s pogle-
dom dobrotnika in izmenjala
vsaj nasmeh v zahvalo. Nikogar
nikjer, tisti, ki so oddaljeni ležali,
zaviti v brisačo, pa so bili zagle-
dani v nebo ali obzorje. Ostala
mi je samo toplina, ki mi jo je
podarila čisto drobcena človeška
gesta. Toplina, ki bi morala pol-
niti vsak trenutek, vse naše dne-
ve. Toplina človeka. Bližina. In
čudovit občutek, da je dovolj
drobec dobre volje, da premaga-
mo odtujenost in samoto. Dro-
bec dobre volje, da je svet lepši.
Hvala... komurkoli že. Hvala za
majhno dejanje, ki je pravzaprav
velik dar. Hvala za dan, ki je po-
stal lepši. Hvala, da znamo še biti
ljudje. Soljudje, pravzaprav.
Suzi Pertot
Superkolesar!
S kolesom 1200
kilometrov v 67 urah
  okratni sestavek
namenjamo ultra
kolesarju Alešu Tulu, ki je
v maju dopolnil izčrpavajočo
Dirko okoli Slovenije. Letos je
tekmovanje za železne
kolesarje, ki se ga je
udeležilo le nekaj
deset neustrašnih,
doživelo 11. izvedbo.
Gre za dirko po vseh
slovenskih deželah,
dolgo več kot 1200
kilometrov. 36-letni
Mačkoljan, član
moštva Flamme
Rouge, ki trenira po
računalniškem
sistemu Ok3 pod
vodstvom mentorja
Saška Kalca, je dolžino
s 13500 metri višinske
razlike prekolesaril v
nekaj manj kot 67
urah, vmes je spal
morda skupno dve ali
tri ure, da ne bi
omagal.
DOS RAS Extreme prirejajo od
leta 2007 in je dogodek, tesno
vezan na figuro pokojnega
ekstremnega kolesarja Jureta
Robiča. On je bil tudi vzornik
vztrajnega Tula, ki se je s
kolesarstvom začel ukvarjati
dejansko kot odrasel ob
prelomu tisočletja. Kot marljiva
mravljica je iz leta v leto garal in
T napredoval, uveljavljal se je namaratonih, kakršen je dobroznana Franja, nazadnje pa se je
usmeril v to vzdržljivostno zvrst
na meji človekovih
zmogljivosti. Pred očetovo
smrtjo je obljubil, da bo uspel,
odtlej pa se je zaklel, da je to
njegov življenjski športni cilj, ki
ga je naposled tudi briljantno
izpolnil. Še več, Aleš Tul ni le
končal preizkušnje s startom in
ciljem v Postojni, ki se je
dotaknila dejansko vseh
kotičkov in meja Slovenije. V
cilj je, tudi s pomočjo usklajene
ekipe, ki mu je sledila s
kombijem, celo privozil kot
finisher (kot prvi zamejski
Slovenec in Italijan sploh), se
pravi v časovni normi, ki mu je
bila predpisana. S tem
podvigom je pridobil pravico,
da se v naslednjih treh letih
lahko udeleži zloglasne Dirke
po Ameriki RAAM, ki pa meri
norih 4900 kilometrov. Vmesna
postaja, je ocenil kolesar, ki je
sicer zaposlen kot
mesar, bi bila lahko
podobna preizkušnja
prihodnje leto v
Avstriji, ko bi ga
čakalo približno
2500 kilometrov.
Niso pa dovolj
nepopustljivost,
trening do
onemoglosti in skrb
za podrobnosti,
odločilna
spremenljivka so,
hočeš nočeš, tudi
finančna sredstva. Za
zdaj se veseli
medijskega odmeva,
ki ga je imela
njegova
pustolovščina. Aleš
trenira v vsakem
trenutku prostega
časa, večkrat se poda na cesto s
čelno svetilko tudi ponoči, da bi
simuliral razmere, ki jih nato
sreča na ultra tekmovanjih.
Skratka, lepa zgodba o človeku,
ki se je – kot amater – v celoti
predal športu in dokazal, da je
moč uspeti, če se le hoče in v to
verjame.
HC
Drobec dobre volje, da je svet lepši
Podarjena toplina
Aleš Tul
S 1. strani
Kam to vodi?
  olikokrat smo že pove-
dali, da sami nič ne skri-
vamo, da je javno obja-
vljeno, koliko dobi naša Zadru-
ga Goriška Mohorjeva za izda-
janje knjig GMD, za Pastirčka
in za naš Novi glas! Nešteto-
krat!
In vendar se najdejo taki, ki so
do včeraj sedeli med nami in
dajejo zdaj nasvete, češ da gre
za javna sredstva, da SSO ne ve,
kaj bi, da obe krovni nimata
pojma o reševanju težav v
zdajšnji družbi, da ne vesta
kam, in tako naprej. In se na
družbenih omrežjih zbira ved-
no več ljudi, bere pa to še večje
število!, ki razdirajo, ponižuje-
jo, kritizirajo vse, kar imamo.
Za zdaj samo nam, zaposlenim
in dejavnim v slovenskih usta-
novah, podtikajo, da smo “ka-
sta in privilegirani”, samo
vprašanje časa je, kdaj se bo to
začelo s šolniki, ki, mimogrede
povedano, prejemajo plače tu-
di iz javnega denarja, ne? In se
bo začelo vsepovprek udrihati
po kolegih deželnega sedeža
K RAI, ne?Kdor od teh, ki so v javnihslužbah, zmotno misli, da se to
žaljenje, da se te laži o krovnih
organizacijah, SSO-ju, naših
ustanovah, njega ne tičejo, naj
počaka še malo, ko bo sam
prišel na vrsto...
Kot da bi izgubili razsodnost,
kot da ne bi vedeli več, kako
pomembne so ustanove za vse
nas! Tudi Svet slovenskih orga-
nizacij je na udaru, tudi mi, ki
delujemo znotraj njega, če se
omejim samo na nas.
Očitajo nam marsikaj, vedno
zviška in vedno poslušamo
analize stanja, ki da je katastro-
falno; ena največjih zmot, ki se
danes, ko se družba drobi na
vseh koncih in krajih, je, da sta
krovni organizaciji nepotrebni,
da sta odveč.
Gotovo sta naši krovni potreb-
ni reforme, kot je prav vsaka
naša ustanova potrebna preno-
ve, saj je to del življenja, a se-
suvati, podirati, razdirati,
uničevati za vsako ceno nekaj,
ne da bi sam ponudil boljše
rešitve, je grozljivo, škodljivo,
še posebej, če je to narejeno s
škodoželjnostjo, s frustracijo ti-
stega, ki sam ni sposoben na-
rediti boljšega.
Tisti, ki dela, si umaže roke, to
je gotovo, tudi pogreši, a to za-
to, ker dela.
Podpisani sem bil prvi javni
človek v našem slovenskem za-
mejskem prostoru, ki se je ob
samem rojstvu družbenih om-
režij vpisal nanje, se jih začel
posluževati in nenehno govo-
ril o tem, kako pomembna bo-
do postala. Bil sem deležen po-
smeha, nikdar mi nihče tudi ni
priznal, da nas je čas prehitel.
Mislim na tiskane in druge me-
dije, danes morata tudi radio in
televizija biti stalno prisotna na
socialnih omrežjih na spletu.
In bom še enkrat opozoril, da
je splet tisti, ki danes informira
in formira ljudi, predvsem ti-
ste, ki se vse bolj oddaljujejo od
naše slovenske skupnosti v Ita-
liji in drugod po svetu.
In mi zato ni vseeno, kaj, kdo
in zakaj blati vse nas in seveda
še najbolj samega sebe na sple-
tu.
To je škodljivo za vse, za vso
slovensko narodno skupnost v
Italiji.
Med 5. in 15. julijem bo v Čedadu potekal
mednarodni festival Mittelfest, ki se bo s
programom glasbenih, gledaliških in plesnih
projektov poklonil milenijcem. Kot je pred dnevi
v ljubljanskih Križankah povedal umetniški vodja
Haris Pašović, bo Mittelfest prepletel visoko in
popularno kulturo, ob koncu bo nastopil Challe
Salle. Letošnji Mittelfest bo obsegal 31
umetniških projektov: 18 glasbenih, sedem
gledaliških in tri plesne, dva dogodka ter en
plesni projekt za otroke. Od tega bodo štiri
svetovne premiere, 18 italijanskih premier in 30
regionalnih premier. Čedad bo obiskalo več kot
500 umetnikov in članov ekip iz več kot 20
držav.
Med temi bo tudi veliko izjemnih slovenskih
umetnikov, kot je dirigentka Živa Ploj Peršuh. Ta
je povedala, da je ljubljanski Evropski karierni
center za mlade umetnike - Triple Bridge pred
veliko nalogo, saj bo Mednarodni orkester
Ljubljana s Sarajevsko filharmonijo v Čedadu
odigral koncert Ragazzi del '99 (Generacija '99).
Gre za koprodukcijo omenjenega centra,
Mittelfesta, Festivala Ljubljana in projekta Music
Up Close Network. Koncert, ki bo 11. julija v
Čedadu, je posvečen generaciji mladih vojakov
v prvi svetovni vojni in stoletnici konca te vojne
ter bo združil mlade umetnike iz Sarajeva, Italije,
Slovenije, Avstrije, BiH, Srbije, Črne gore, Kosova
in drugih držav. Med glasbenimi projekti je tudi
nastop znanega klarinetista, člana Orkestra
Berlinske filharmonije Andreasa Ottensamerja,
ki ga bo spremljal Kelemen Quartet. Francesca
Aspromonte bo pripravila koncert z ruskim
violinistom Borisom Begelmanom in zasedbo
Arsenale Sonoro, poljska režiserka Marta
Gornicka pa na festival prihaja z gledališko
predstavo Hymn to Love (Himna ljubezni).
Klasična glasba se bo prepletla s popularno, kar
je novost Mittelfesta. Med plesnimi projekti bo
plesna predstava za otroke Huda mravljica v
produkciji zavoda En-Knap.
Mittelfest 2018 se bo poklonil generaciji novega tisočletja
Aktualno5. julija 201816
Z 10. strani
Na odkrivanju ...
  er je bilo do pričetka svete
maše še nekaj časa, smo
le-tega izkoristili za spre-
hod skozi vas in ogled kapelic
križevega pota, ki se za vasjo
vzpenja na grič, kjer je tudi po-
kopališče. Nad le-tem pa je kot
živ pomnik postavljen spomenik
žrtvam prve svetovne vojne. Se-
veda so se oči obiskovalcev od
časa do časa zazrle v prelepo po-
krajino, predvsem v bližnjo veri-
go Mužcev in seveda na mogočni
visoki Kanin.
Nekaj pred enajsto uro smo se
zbrali v cerkvi Marijinega oznan-
jenja, ki se je v kratkem napolnila
z verniki. Sveto mašo je daroval
mlad italijanski duhovnik, saj,
kot je znano, tudi v teh krajih pri-
manjkuje slovenskih. Na naše
presenečenje je obred potekal na
skoraj predkoncilski način, saj je
bilo slišati veliko latinščine. Slo-
venščino oziroma domače na-
rečje smo vsekakor lahko slišali
pri branju evangelija. Da je prišla
na svoj račun, pa so v prvi vrsti
poskrbeli naši pevci z zborovod-
jo, prof. Jankom Banom, in or-
gelsko spremljavo Vinka Škerla-
vaja. Izkazal se je tudi Marjan
Štrajn, ki je zapel solistični del
skladbe Panis angelicus. Mi
spremljevalci smo bili nadvse po-
nosni na ubrano petje naših pevk
in pevcev, ki so navdušeno in z
zanosom prepevali Bogu in Ma-
K riji v čast in vsem nam v veselje.Res so se izkazali in poželi odo-bravanje številnih udeležencev
svete maše. Župnik se jim je ob
koncu zahvalil za obisk in sode-
lovanje.
Po sveti maši nam je kar pod cer-
kvenim obokom izrekel prisrčno
dobrodošlico gospod Sandro
Quaglia, neutrudni kulturni de-
lavec in predsednik KD Rozojan-
ski dum. Ta daje s svojo dejavno-
stjo poseben poudarek jeziku ozi-
roma domačemu narečju in v ta
namen sodeluje s priznanimi je-
zikoslovci in univerzami. Gospod
Sandro je poudaril, da je rezijan-
sko narečje slovensko narečje, kar
so doslej potrdili in dokazali šte-
vilni jezikoslovci, ki ga še nadalje
preučujejo. Prvi zapis v rezi-
janščini je molitev Oče naš iz 18.
stoletja, ki je na ogled prav v cer-
kvi na Ravanci. Žal pa se domače
narečje uporablja skoraj iz-
ključno po domovih, saj je bilo v
preteklosti in je žal še danes od
sosedov nepriznano, nespoštova-
no in celo prezirano. Našemu go-
stitelju, s katerim je v letih svoje-
ga predsedovanja Svetu sloven-
skih organizacij uspešno sodelo-
val, se je za prijazen sprejem zah-
valil Drago Štoka. Nato nas je go-
spod Sandro pospremil na ogled
muzeja Parka Julijskih Predalp,
kjer nam je ob maketi predstavil
domačo dolino z geološkega vi-
dika in nam povedal še marsika-
tero zanimivost. Sledil je prost
ogled muzeja, v katerem so pri-
kazane predvsem značilnosti ra-
stlinskega in živalskega sveta.
Po obvezni skupinski sliki, ki jo
je posnel naš zvesti spremljevalec
Zvonko Vidau, ter dolžnih zah-
valah prijaznemu gospodu San-
dru, katerim so sledili topli stiski
rok, smo se napotili v hotel Alle
Alpi, kjer nas je prijazno osebje
bogato pogostilo. Po kosilu se je
znova oglasila pesem, tokrat pri-
merna kraju in času. Prav čas nas
je tudi preganjal, da smo se mo-
rali kar hitro “vkrcati” na avto-
bus, ki nas je odpeljal proti
našemu drugemu cilju – Solbi-
ci/Stolvizza.
Sredi vasi nas je pričakala prijaz-
na, nasmejana gospa Luigia Ne-
gro Šimiljonawa, poleg Sandra
Quaglie drugi steber, ki podpira
kulturno udejstvovanje v dolini
Rezije in se neumorno trudi za
njeno prepoznavnost in za-
služeno dostojanstvo. Najprej nas
je pospremila na ogled Muzeja
brusačev, to je tipičnega poklica
tukajšnje večine moških prebi-
valcev, ki so si na tak način še do
pred nekaj desetletji služili vsak-
danji kruh. Pravzaprav je v Solbi-
ci še danes dejavnih nekaj bru-
sačev, ki so v tem opravilu pravi
mojstri. Iz ponosa na ta nenavad-
ni poklic so ustanovili združenje,
ki javnosti predstavlja vrsto po-
bud – od vodenja po muzeju do
organizacije Praznika brusačev,
ki poteka vsako leto drugo nedel-
jo v avgustu. Postavili so tudi spo-
menik v poklon brusačem ali po
domače brüsarjem; ta ponosno
stoji na trgu takoj ob vstopu v
Solbico. Ponosen na svojega ded-
ka brusača je bil tudi naš mladi
vodnik po muzeju, ki se je sicer
rodil v Ferrari, a se še vedno čuti
povezanega s krajem svojih pred-
nikov. Na zanimiv in nazoren
način nam je predstavil dejav-
nost brusačev in njihove pripo-
močke, od enostavnega lesenega
zaboja – krame, ki so jo nosili na
ramenih, preko krosme do vo-
zička na dveh kolesih pa do za to
dejavnost prirejenega kolesa. Vi-
deli smo tudi veliko arhivske do-
kumentacije in zgodovinskih fo-
tografij, ki obiskovalcu prikažejo
to značilno rezijansko obrt. Sledil
je ogled 14. oktobra lani odprtih
novih muzejskih prostorov v Plo-
cavi hiši, kjer so marljivi kulturni
delavci zbrali veliko značilnih
starih predmetov, od pohištva do
posodja, kmečkega orodja in raz-
nih drugih pripomočkov tu-
kajšnjih prebivalcev. Na oglasni
deski pri vhodnih vratih je napis
v rezijanščini in itali-
janščini vabil krajane in
druge obiskovalce, naj se
pridružijo gostujočim pev-
cem z Opčin. Res jih je bi-
lo sicer skromno število,
nekaj pa je bilo priložno-
stnih obiskovalcev. Na
dvorišču pred hišo-muze-
jem so nas domača dekleta
sprejela s kavo in sladica-
mi, naši pevci pa so po-
skrbeli za lepo in ubrano
petje, ki je poželo odobra-
vanje ostalih prisotnih. Po
ogledu hišnih prostorov,
med katerimi tudi sobe
pravljic, smo se podali še v
domačo cerkev, ki je po-
svečena svetemu Karlu Bo-
romejskemu. Na tej zadnji
postaji našega nadvse za-
nimivega obiska Rezije so
pevci za slovo od prijaznih
gostiteljev zapeli še nekaj
pesmi.
In že je nastopila ura, ko smo mo-
rali sesti v avtobus. Zadovoljne in
polne lepih vtisov ter navdušene
nad toplim sprejemom gostitel-
jev nas je pred mrakom srečno
pripeljal na domače Opčine.
Majda Danev
  SKD Hrast: “Ne jokej ljubica” 
Pretresljiv preplet pesmi in besede 
s poetičnim nadihom
DOBERDOB 
  dor se je v sredo, 27. junija
2018, udeležil svojevrstne-
ga večera na “brjaču pr Jel-
j’nevih”, na tipičnem, obzida-
nem kraškem vrtu v Doberdobu,
je lahko globoko podoživel, kar
so doživeli in pretrpeli doberdob-
ski domačini in ubogi domači
fantje, ki so morali obleči vojaško
suknjo in se boriti za “cesarja Av-
strije” v prvi zelo kruti svetovni
vojni. Ta je zahtevala na milijone
žrtev. “Oj Doberdob,
slovenskih fantov
grob”, ječe vzklika
ganljiva pesem, ki so
jo pevci MePZ Hrast
iz Doberdoba po Z.
Prelovcu in v prired-
bi Hilarija Lavrenčiča
zelo občuteno zapeli
kot zadnjo v drugem
sklopu pesmi glasbe-
no scenskega prika-
za, ki so ga prireditel-
ji naslovili “Ne jokej
ljubica”, po stihih
znane ljudske pesmi.
Fantič se poslavlja od
dekleta, ko mora k
vojakom “za dolgih
sedem let”. Bog ve,
koliko mladih fantov
se je s solzami v očeh
poslavljalo od zalju-
bljenih deklet in
staršev na Doberdob-
skem, ko so odhajali k vojakom,
pravzaprav šli so naravnost v
smrt, saj je bila prva svetovna voj-
na res “mesarsko klanje”. Koliko
mož se ni nikoli več vrnilo k svo-
jim domačim v rojstni kraj! Koli-
ko trpljenja so morali prestajati
begunci, ko so zapuščali domove,
da bi si rešili vsaj življenje! Tisti,
ki so srečno prestali vojno vihro
in se vrnili domov, so našli samo
ruševine. Prav zaradi tega so se
K npr. Doberdobci zatekli v Laško,kjer so do obnove svojih domačijprebivali spet v tesnih barakah
kot v begunstvu. Mi, ki nam je bi-
lo to prihranjeno, si težko pred-
stavljamo, kakšna žalost se je na-
selila v njihovih srcih.
Da bi na izviren, svojski način
obeležili 50-letnico nastanka do-
mačega društva in se hkrati
spomnili na 100-letnico konca
prve svetovne vojne (1915-1918),
so se pri SKD Hrast odločili za do-
miselno izpeljan kulturni dogo-
dek, Večer poezije in glasbe. Da
bi se zamisel uresničila v primer-
nem režijskem konceptu, so po-
vabili k sodelovanju režiserja
Franka Žerjala, ki je posrečeno iz-
bral umetniška besedila in z nji-
mi ustvaril dovršeno vsebinsko
celoto; ta je smiselno zaobjela ob-
dobje neposredno pred prvo sve-
tovno vojno, krvavo vojno in
prva povojna leta, ko so ljudje
skušali spet zaživeti “normalno”
življenje. Obenem je prisotna mi-
sel na absurdnost vojne. Pevovod-
sko paličico je, kot vselej, imel za-
nesljivo v rokah Hilarij Lavrenčič,
imeniten pevovodja in glasbenik,
ki je priredil marsikatero pesem,
zapeto v sredinem programu. S
pevci zna vedno doseči najboljše.
Tako je nastal pomenljiv kulturni
večer, ki so ga izoblikovali sode-
lujoči s pesmijo in interpretacijo
skrbno izbranih besedil pozna-
nih in nepoznanih avtorjev, ka-
terih dela se nanašajo na dogod-
ke iz prve svetovne vojne. Ti so
bili časovno jasno opredeljeni ob
začetku treh različnih sklopov, ki
so povedno uokvirjali zgodovin-
ska dejstva vojnih let (1915-1918).
Znane ljudske pesmi, katerim so
ljudje zaupali ljubezenska in do-
moljubna čustva, v ubrani izved-
bi domačega zbora, so se harmo-
nično pretakala med odlomki v
vezani in nevezani besedi, ki sta
jih s čustvenimi poudarki izrazito
interpretirala ljubiteljska igralca
Nikolaj Pintar in Sanja Vogrič, ki
je prebrala tudi presunljivo
pričevanje domačinke s Poljan,
Marije Ferletič - Velentinčkeve, o
življenju v begunstvu.
Kot so si zamislili organizatorji,
je bila povezovalna nit odrskega
doganja pod lipo (simbolom slo-
venstva!) nasprotje med svetlim,
v prihodnost uprtim ljubezen-
skim čustvom, in pripovedjo
strašnih vojnih dogodkov. Slo-
venske ljudske pesmi so uglašene
na oba tona, čeprav marsikatero
vedrejšo zatemnjuje otožen pri-
dih. Odrsko dogajanje so
ob veselih zvokih har-
monike (Miha La-
vrenčič) uvedli mladi
člani OPZ Veseljaki, ki so
pod vodstvom ener-
gične pevovodkinje Lu-
cije Lavrenčič učinkovi-
to, mestoma zelo nežno
in rahločutno, zapeli tri
ljudske, v katerih se lju-
bezenska čustva preple-
tajo z zanosom, s kate-
rim so mladi odhajali na
nabor, ne vedoč, kaj jih
pravzaprav čaka. Veselja-
ki so srčno, tudi s koreo-
grafskimi gibi odpeli Re-
giment po cesti gre, Fan-
tič sem star šele 18 let (tu
je izstopal mil, lepo zve-
neč solistični trenutek
Giulie Zampar) in Oj, ta
vojaški boben (ob zvo-
kih bobna se je oglašala
kot prava koračnica!). Med pet-
jem te pesmi so Veseljaki odhajali
z odra, medtem pa je glas bobna
postajal zmeraj bolj preteč. Igral-
ca sta, oblečena v kostume,
odražajoče tedanji čas, posamič
ali skupaj, prihajala na prizorišče
in vsakič z zgodovinskim podat-
kom časovno umestila dogajanje,
ki je v drugem sklopu zadobivalo
zelo dramatične obrise. Vojna je
postala kruta in grozljiva re-
sničnost, vojaki so na bojiščih pa-
dali v smrt kot požeto klasje; kri
je tekla. Povsod sama smrt, groza
in obup. V tem kontekstu so pre-
vladali občutki nemoči in pevci
so z izvajalsko tenkočutnostjo
ustvarjali ozračje, polno bridko-
sti. Žalostno so se tako oglasile
beneška Petelinček je zapieu,
prekmurska Teče mi vodica, Po-
potnica vojaška (A. M. Slomšek,
v priredbi Hilarija Lavrenčiča),
primorska K vojakom (prir. I.
Ota), ki jo je zapel le moški del
zbora in se v domiselni scenski
učinkovitosti v vojaškem koraku
oddaljil s prizorišča. Zbor – pevci
so bili oblečeni v doberdobsko
narodno nošo - je še zapel Oblaki
so rudeči in že omenjeno Oj, Do-
berdob, ki je izzvenela (tudi kot
žalosten odmev, ki ga je ustvarja-
la skupinica pevk) še posebno
občuteno z vročo mislijo na vse
padle vojake na domačih gmaj-
nah. Pri zadnjem sklopu pesmi z
začetno italijansko Signore delle
cime (ganljiv je bil solo Tatjane
Devetak) je v ospredje stopilo
vračanje preživelih iz begunstva
ob koncu vojne l. 1918. Ob po-
rušenih domovih, razritih poljih,
jamah, ki so jih povzročile bom-
be in granate, so se misli ljudi
spet otožno vračale nazaj v pred-
vojni čas, ko je bilo vse drugače
in je vladal mir, v katerem je lah-
ko brstela ljubezen. A ljudje niso
klonili, volja do obnovitve do-
mov, neomajna navezanost na
domačo zemljo in še marsikatero
drugo močno čustvo so pripomo-
gli, da je primorski človek spet
zaživel. Pesem Mati (P. Tomažič,
A. Vodopivec) so pevci prepojili s
hvaležnostjo sina do “matere be-
gunke”. Vedno očarljiva Pa se sliš,
ki so jo pevci z liričnim nadihom
zapeli razdeljeni v dve skupini, da
je bilo slišati kot komaj zaznaven
odmev oddaljenih zvonov, Kje so
tiste stezice, vsebina katere iz me-
lanholičnih tonov preide v trden
sklep obnoviti stara pota, da bo
spet vse oživelo, pa še živahna
Planinska (I. Resman, A. Foerster)
in ritmično poudarjena rezijan-
ska v priredbi A. Čopija Da lipa
ma! Ke bej na je? so ozračje spet
prepojile z optimizmom in vero,
da bosta požrtvovalnost prežive-
lih in ljubezen premagali vse ovi-
re in se bo življenje spet razcvete-
lo.
Pred zadnjim sklopom pesmi je
kvartet violončelov (Federico Ma-
gris, Marcello Cassese, Jurij La-
vrenčič, Ilaria Soranzio) zaigral G.
Goltermanna Religioso; skladba
je izzvenela kot s solzami prepo-
jena žalostinka.
Osvetlitev (Zvonko Humar) s
smiselno menjajočimi se barva-
mi – kot bodalo je v srca zarezala
rdeča! – so še dodatno poudarjale
vzdušje, ki so ga ustvarjale zelo
vživeto zapete pesmi in prebrani
odlomki. Izmed teh naj omeni-
mo vsaj Cankarjevo črtico Stot-
nik, ob kateri poslušalca kar obi-
de zona, in Molitev Simona Gre-
gorčiča, ki je preroško predvidel,
kakšno zlo bo zadelo naše kraje.
Dolgotrajno ploskanje več kot
250 poslušalcev je bilo zgovoren
dokaz, da je večer presunil vsako-
gar izmed njih in jim bo ostal v
spominu kot izjemno podoživet
spomin na uboge vojake (tem v
spomin so brlele svečke, ki so jih
sugestivno na prizorišče prinesli
mladi pevci) in begunce – tudi
zdaj je teh ogromno! – in opo-
min, da se tako zlo ne sme več po-
noviti.
Publiko je v začetku in ob koncu
koncerta ob pozdravu doberdob-
skemu županu Fabiu Vizintinu
nagovoril predsednik SKD Hrast
Cristian Lavrenčič in uvedel
obravnavane vsebine. Opozoril je
na 50-letnico društva, ki jo bodo
proslavili v jeseni, in se zahvalil
vsem, ki so tako zavzeto in nav-
dušeno pripravili ta enkratni
večer, ki je tudi ovrednotil žlaht-
ne vsebine ljudske pesmi. Poseb-
na zahvala je šla pevovodjema Lu-
ciji Lavrenčič Terpin in Hilariju
Lavrenčiču, družini Bruzzechesse
za gostoljubje, pa še Svetu sloven-
skih organizacij in Zvezi sloven-
ske katoliške prosvete.
IK