Gospodarske stvari. Domači konji. Velika nesreča je za naše kraje, da ao iaieli ves čas seni tujci pri naa prvo besedo ter ao aam tudi obgrajali to, kar smo imeli, mi pa smo bili dovolje aeapametai, da smo ae jim udali. Marsikaj dobrega ao aam s tem odpravili, more biti ne iz budobije, ampak za to, ker tega, kar ao pri nas aašli, niso bili doma imeli, zato pa tudi aiso poznali, je-li kaj vredao ali ne. Kakor pa je tujec sploh, tako je tudi pri aaa kar na mab zavrgel vse, kar je našel, ne da bi bil počakal ter iz laatae izkuanje potlej sodil. Tako je bilo tudi pri konjih. Nekaj časa aem, odkar ao ae ljudje vrgli bolj aa koajerejo,  niso zaali tuji gospodje, v čijih rokah je bila tudi pri konjereji aajvišja oblast, kako bi aaše koaje, tiste, ki ao jih ljudje že imeli, zadoata razograjali. Spravili so tudi v resaici v aekaterih krajili tiste v straa ali ti, ki so jili mesto oaih nam vrinili, aiso se iz velike večiae aič prav obaesli. Sreča, da se to sedaj že bolj izprevideva ter miali in tudi dela se aa to, da ae atari, t. j. koaji prejšajih plemen vzredijo ia — vzboljšajo. To je ediao pravo atališče. Naši prejšaji ljudje tudi aiso bili po aorem. Toliko sicer niao upili, češ, koliko imajo ,,iateligeace" ali omike, toda inieli so je v resaici več, kakor je je more biti v našib dneh po svetu, ne v besedi, pač pa v djaaji. Reči aicer s tem aocemo, da se naj drži čiovek vselej starega kopita; to ne, kajti raz- mere so v aaaih daeh čisto druge, kakor svojedni ia torej mora imeti človek ozirna-nje, sicer se zaduši v svoji trmi. Ali preveč, kar tako na besedo kacega kričača, ki upije. da ae velja staro B.čeaar, da je le ajegovo dobro, ae smemo se poprijeti aovotarije. iškoda bi le aaša bila. Kdor redi pri aas koaje, ae da jib pro daja, Bog zna, v kake tivje kraje, ampak za to, da so njemu za rabo, pa še tudi v sosedajib okrajib, če jili kdo od oadot kupi, tak stori najbolje, če si izbere lepo, svoje kobilce za pleme ter jo spravi k cea. žrebcu, ki se za bjo podaje. Naj ne bo ne prelehek, ne pretežek. Pri koajereji aamreč more v Bašib krajili le to dvoje veljati; da si vzredi človek konja blizu za vsako delo iB da ga še spravi lehko v denar, če ga ravao ni treba doma. Višje Baj ae sega pri Bas konjerejec, kajti aima za to aiti časa, aiti v svojem čaau kupca. Za delo bode pa kouj, ako je povoljae raati ia teže — tak, da ga je videti v homotu. Ob enem mora pa še imeti srčaosti ia živosti. Za sejem bode pa koaj, ako ima lepo zuaaBJo obliko, pravilao vzrast, trdaost v hoji — tak, da ga človek lehko vzame za delo, za v voz ali tudi za v kočijo, če je treba. Ako se ae zljubi komu, bode še tudi za jahaaje. Tak bode pa šo tndi za voja.ško rabo. Da ti bode pa koaj tak za delo ia za sejem, pomeni si za celo življeaje, kar ti povemo. Dobro je, da ai obdrži človek dobro, kar ima pa vzboljšuje tisto, redao ia pravilflo. To izda Bajbolj pri konjereji. Scjinovi. Due 6. juaija v Raoah, Lučab, Ptuju, Brežicali. Dae 7. juaija v Kapelab, Loki. l)Be 8. juaija pri sv. Marjeti aa dravsk. polju, av. Martiau blizu Slov. Gradca Dae 9. jimija v Pilštaaju, Poličauab ia Trbovljab. Dae 11. juaija v Jurkloštru. Dae 13. jua. pri sv. Aadražu v SIov. gor., Kozjem, pri sv. Duhu v Ločah. sv. Jaažu blizu Slov. Gradca, v Brežieah, Rogacu, Žalcu.