Družbeni pravobranilec samoupravljanja, pomagaj nam! Na 11. seji občinske konference SZDL, ki je bila tudi volilna, saj so delegati izvolili Nika Lukeža za novega predsednika OK SZDL, sode-legati zavzeto spregovorili o poročilu družbenega pravobranilca sa-moupravljanja in o delu članov in organizacij ZK v SZDL. • Poročilo družbenega pravo-branilca samoupravljanja Poročilo družbcncgn pravo-branilca samoupravljanja o ne-katerih pojavih na področju var-stva samoupravnih pravic in družbene lastnine so delegati SZDL tokrat prvič obravnavali na seji občinske konference (druga leta so ga obravnavali na predsedstvu) in ga dobro sprejeli kot podlago za ocene razmer v lastnih okoljih, tako v delovnih organizacijah kot v krajevnih škupnostih. Poročilo je dobro-došlo tudi zato. ker se v tem ob-dobju pogosto ugotavlja potreba po krepitvi nadzorne funkcije SZDL. Ukinjanja lozdov se jc dota-knilo nekaj razpravljalcev, ugo-tovili so. da ukinjanje tozdov ni povsod že tudi zmanjševanje sa-moupravljanja, tozdi se bodo ukinjali, pa tudi nastajali novi. ker je to proces. Pomembno pa jc. da o tem odločajo delavci na podlagi skrbno pretehtunih stro-kovnih ocen. Saj so bili doslej primeri, ko so odločitve sprejeli skorajda v tajnosti z omembe nevredno formalnostjo. Postavljeno je bilo tudi zani- mivo vprašanje o primeru, ko smo leta 1976 ustanovljen sklad za razvoj družbenega stamdarda v občini leta 1984 ukinili,, ker je bilo ocenjeno, da je tako> zbira-nje sredstcv ^mnbenic« gospo-chirst1 ncfiii- ferih sn m regi- jah prav taki skiadi. Karko to? Delegat socialistične zweze iz KS Hrušica-Fužine je izlkoristil prisotnost družbenega pravo-branilca samoupravljanja Vik-torja Leskoška, mu na kratko ra-zložil ogorčenost krajanov, ki so brez moči pred pozidavo kmetij-skih zemljišč I. kategorije, vsled česar so se pritožili že na sedem »in^ il z;\ pomoč. Tudi > ^ - aZDL Kode-ljevo je menil, da je potrebno (nadaljevanje na 2. strani) (nadaljevanje s 1. strani) oceniti, kje je samoupravljanje v KS, koliko ga je in o čem se v KS sploh lahko še odloča? V razpravi pa je bilo tudi ugo-tovljeno, da bi bile samoupravne pravice veliko manj kršene in družbena lastnina bolj spoštova-na, če bi bila večja prisotnost subjektivnih sil in seveda tudi dovolj razvita njihova nadzorna funkcija. Pri lej točki dnevnega reda so se vkijučiti v razpravo: Viktor Lesko-šek, Miha Klešnik, Pia Kuharič-Mahkovec, Polde Maček, Franc Mi-klavc, Andrej Žabjek, Franc Božič, Ivan Kuhar. Del poročila pravobranilca samoupravljanja smo objavili v prejšnji številki Naše skupnosti. • Delovanje članov in organizadj ZK v SZDL K tej točki dnevnega reda je dal svoj vsebinski prispevek Ivan Kuhar. predsednik občinskega komiteja ZKS, ki je spregovoril o večmesečni aktivnosti ter zaključkih, ki so bili po njejsprejeti naseji občinskegakomi-teja. Takoj pa je pridal ugotovitev, da se delo komunistov s tem pravza-prav šele pričenja. Vsa njegova raz-prava je bila. upoštevajoč, da je bilo doslej že marsikaj urejenega v uresni-čevanju ustavne vioge socialistične zveze. usmerjena naprej. Objav-ljamo nekaj poudarkov iz njegove razprave. »Prva ugotovitev, ki izhaja iz javne razprave o delovanju članov v orga-nizacijah ZK. je ta. da smo se v zvezi komunistov samokritično lolili oce-njevanja našega dela v okviru sociali-stične zveze. Lotili smo se iskanja sprememb in vsebine in metod dela komunistov znotraj SZDL. To, kar je v bistvu bila tudi opredelitev 13. in 10. kongresa ZK v zvezi s prenovo dela ZK. Zato smo več govorili o or-ganizacijskih. kadrovskih. idejnopo-Iiiičnih vprašanjih. ki zadevajo delo-vanje članov ZK in hkrati seveda opredelili tudi lastne aktivnosti za vsakodnevno prakso, da kar se da dosledno uresničujemo vodilno vlogo ZK, pri čemer seveda moramo najti moč. da se postavimo na čelo razredno najnaprednejših usposob- Ijenih in moralno trdnih poteneialov naše družbe, ki jih moramo usmeriti ter mobilizirati za nadaljnje poglab-Ijanje in utrjevanje socialističnega samoupravljanja in v novo kvaliteto dela in življenja. Tako smo se opre-delili tudi na kongresu ZK in tovoljo želimo zavestno in trdno uresničiti v vsakodnevnem delu. Seveda pa to zahteva hitrejši razvoj socialistične samoupravne demokracije in še zla-sti bolj organiziran vpliv delovnih Ijudi in občanov na pomembne druž-benc odločitve, zlasti prek delegat-skega in skupščinskega sistema, ka-terega ključni nosilec razvoja in gi-balna sila mora prav gotovo postati socialistična zveza v krajevni skup-nosti in zveza sindikatov v OZD na čelu z zvezo komunistov. Komunisti znotraj socialistične zveze moramo odpreti prostor za demokratično razpravo. ki bo izra-žala samoupravna idejna izhodišča in opozarjata na hitrejše praktične reši-tve in izpeljavo posameznih zadev, ki smo jih opredelili v naših programih. Mi smo sposobni sprejemati lepe zaključke, lepe usmeritve, vendar se nam v praktičnem vsakodnevnem uresničevanju čestokrat ustavi. Ali izgubimo voljo ali izgubirrro pogum. ali pa nas ovirajo nekatere objektiv-ne, čestokrat pa tudi subjektivne te-žave in slabosti. Zato menim, da se moramo hitreje otresti vseh tistih slabosti in deformacij v praktičnem delovanju zveze komunistov, ki vpli-vajo na idejno zmedo, na oportuni-zem, na pasivnost med delovnimi Ijudmi in občani in čestokrat tudi na nemoč članov ZK v osnovnih organi-zacijah. To je smisel naše prenove političnega delovanja. Več bomo morali narediti na po-dročju proučitve naše organizirano-sti. Ugotoviti bomo morali, ali so res potrebne številne identične komisije na različnih nivojih organiziranja. Samo za primer bom izpostavil: re-cimo komisije za družbenoekonom-ske odnose pri skupščini, izvršnemu svetu, sindikaiih, pri mladini, pri ZK, borcih. itd. Skratka vse le komisije obravna-vajo največkrat eno in islo zadevo. In največkrat se v teh komisijah tudi pojavljamo eni in isti Ijudje. Gre preprosto za to, da bo treba narediti več na področju programiranja dela in na področju razdeljevanja pro-gramskih nalog in doslednejšega ure- sničevanja družbene funkcije, ki jo ima posamezna družbenopolitična organizacija, družbena organizacija in tudi skupščina, IS in upravni organ. Gre preprosto za to, da dupli-ranje ali celo tripliranje zadev od-pravimo iz naše vsakodnevne prakse in da opravimo večjo delitev dela, ker bomo s tem bolj učinkoviti in manj truda in manj sil bomo upora-bili za to, da bomo prišli do dostikrat identičnih ugotovitev, kol sedaj pri-hajamo na tako širokih ali podobnih oblikah organiziranja. Upoštevati moramo napredne interese in živ-Ijenjska vprašanja posameznih ljudi, uličnih odborov, vaških odborov, hišne samouprave in drugih oblik or-ganiziranja v okviru posameznih KS. • Kadrovske spremembe v vodstvu OK SZDL Na podlagi kandidacijskih postop-kov za izvolitev predsednika OK SZDL — ta se je pričel Iani, ko je OK SZDL ugodila želji predsednika Ja-neza Laha o predčasni razrešitvi -— je predsedstvo naseji 23. februarja do-ločilo za možne kandidate za pred-sednika OK SZDL Ljubljana Moste-Polje: Franca Hrovata, pred-laganega v predsedstvu KK SZDL Dolsko; Nika Lukeža, predlaganega v predsedstvu KK SZDL Moste in kadrovski komisiji OK SZDL; Jo-žeta Medena, predlaganega v prcd-sedstvu OO ZZB NOV. Ker sta možna kandidata Jože Meden in Franc Hrovat do seje ob-činske konference sporočila umik kandidature, so se delegati odločili za javno glasovanje in takoskrajšali po-stopek. Polno podporo in zaupanje so dali edinemu kandidatu Niku Lu-kežu. Zeljo po predčasni razrešitvi funk-cije je na zadnji seji predsedstva OK SZDL sporočila tudi Marina Juvan-čič, podpredsednica OK SZDL. Predsedstvo je željo sprejelo, saj gre za prekomerno delovno obremenitev in odprlo postopek evidentiranja. Do seje konference je bil evidentiran le Miha Klešnik, individualni poslo-vodni organ v DO Teol. Konterenca je sprejela sklep o predčasni razreši-tvi funkcije Marine Juvančič in pod-prla kandidaturo Mihe Klešnika ter predlagala. da se opravi volitve na prihodnji seji. S. G.