KLAJTOInISIK. CERKVEN IaISX■
, Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velji po pobti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 80 kr., za «. 4 leta90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan poprej.
Tečaj XLVI.	V Ljubljani, 3. listopada 1893."	Ust 44.
Opatija trapiška Marija-Zvezda V Bosni,	teles v mučnem kraju čistilišča — v vicah. Mi-
(Dalje\	slite si 130—IGO in več sirotnih vernih, čistili
dečkov, kateri združeno milo-lepo, glasno, po-
VI-	božno-iskreno, koral no-v brano opravljajo v cerkvi
Dečki v izgojiščnem in učilnem vstavu Ma-	in v zavodu pred lepimi domačimi oltarji molitve
rija-Zvezde se umno in previdno opazujejo in	in priprošnje, osobito za dobrotnike svoie, kateri
preskušajo, za kaki stan družbe človeške bode	podpirajo in pomagajo z milodari vstanove, po-
kteri sposoben in poklican. Potem ravna se učenje	sebno sirotnih dečkov Opatije trapiške, Marije-
in vaje tudi ročno-telesnega dela. Vsi pa se	Zvezde v Jugoslaveniji. In. ako že ubogi grešni,
učijo, vadijo in vsposobljajo temeljito pravega,	pa pravoverni človek rad slisi in ga veselijo te
živo vernega kerščansko-rimo-katoliškega življenja,	molitve sirotnih dečkov, ter ga v dušo in serce
po vseh pravilih in naukih sv. rimo-katoliške	milo ganejo: koliko več in bolje so mile in
Cerkve. Izbirajo se, kteri imajo nagnjenje, ve-	drage Njemu, ki sedi na tronu in Jagnjetu —
selje, zmožnosti in nadarjenosti za višje šolske	Bogu trojedinemu. Mile, ljube in ganljive so te
nauke in vede, da postanejo svečeniki, še osobiti	sirotnih dečkov pobožnosti, češčenja, prošnje in
služabniki Božji in sv. Cerkve, pa tudi za vrad-	priporočila k deviški Božji materi, kraljici ne-
niške službe deržavno-civilne in vojaške, marši-	beški, in svetnikom Božjim. Toraj se zagotovo
koji pa za učitelje mladine v šolah; drugi za	molitve, prošnje, priporočila, pobožnosti teh si-
razne poštene rokodelstva, obertnije, umetništva;	rotnih, vernih in čistih dečkov in mladenčkov v
drugi zopet za umno poljedelstvo, sadjarstvo in	nebesih z veseljem in dopadajenjem sprejemajo
živinorejo. Vsakemu pomagajo pobožni Marijini-*	in uslišujejo. Smelo, zaupljivo in terdnoveruo
Bernardovi menihi do poštenega in častnega sta-	rečem, da blagor onim, za ktere se tu se osobito
lišča, da si more pošteno kruh služiti, bližnjemu	opravljajo molitve, priprošnje, pobožnosti in pri-
mnogo pomagati, sv. Cerkvi in deržavi, družbi	poročila k Bogu, k Sercu Jezusovemu, k Božji
človeški obilno koristiti, Bogu verno služiti, duši	Materi in svetnikom Božjim,
svoji in dušam bližnjih svojih pripomoči h Kri-	Vsega priporočanja je vredno, da bi se več
stu8u in po Njem zveličati se in iz te nevarne,	dobrotnikov in dobrotnic zbudilo in naklonilo,
grešne, zapeljive in zmotljive solzne doline priti	ter večkrat, več ali manj podarilo za sirotnih
v večno kraljestvo Božje.	dečkov naprave opatije trapiške Marija-Zvezde;
Omeniti moram še nastopno: V sirotinskih	posebno, ker bi radi ti verli, pridni, pobožni in
dečkov zavodu, v Marija-Zvezdi. so v hodiščih	ostrega reda menihi napravili še večji zavod in
velike plošče, na koje se zapisavajo v. čast.	več naprav za sirotne dečke, ako bi imeli po-
opata naznanila za razne svete pobožnosti: kaj,	močkov, da bi zamogli še večje število sirotnih,
koliko in doklej imajo opravljati vsi dečki mo-	zapuščenih in zanemarjenih dečkov sprejemati,
litve za to in ono potrebo, za to ali ono dobrotno	gojiti, dogojiti, učiti in izučiti za prave verne,
osebo, za te in one dobrotnike žive v telesu na	čednostne, pridne, delavne, odločne in korenjaške
tem svetu, ali za dobrotnikov duše, ločene iz	kristijane rimo-katoliške in dobre, verle deržav-
Ijane. Toraj pomozite v to sveto, velekoristno, jako potrebno in dobrodelno sverho, kedor le premore!	(Dalje nasl.)
Spominjajte se prav pogostokrat vernih duš v vicah!
V neki večji vasi, v zelo lepem, rodovitnem kraju, živela je revna družina, oče, mati in hči. Ohranila se je s težavnim delom, ter vsled tega večkrat terpela pomanjkanje v potrebnih rečeh. Ker so bili vsi pridni, zanesljivi, pa tudi pobožni, prikupili so se ljudčm ter dobili zdaj pri tem, zdaj pri onem vaščanu kaj zaslužka. Tako se jim je godilo več lšt; pa kar neprevidoma so se razmere predrugačile; družina je namreč podedovala večjo svoto, ktero je s srečnimi špekulacijami tako pomnožila, da je čez nekaj let postala najbogatejša v vasi. Vsako podjetje se ji je skoro čudoma posrečilo. „Kjer so golobi, tje golobi letajo." smelo se je po vsej pravici reči o njenem denarju; že je imela družina večje posestvo kot vsi drugi vaški prebivalci; kupila je zdaj to, zdaj ono hišo ter si zidala tudi lepo, veliko poslopje za stanovanje zraven druzih prostornih gospodarskih poslopij. Vse pa — to moramo posebno povdariti — pridobila si je popolnoma pošteno in pravično; noben človek ji ni mogel tudi najmanjše reči očitati, da pri tej ali oni kupčiji ni ravnala pošteno in vestno. Nasprotno ni nikoli pretiravala cene, ali si izkoriščala tujo revščino, ako so bili ljudje skoro primorani prodati in ponuditi ji hiše in posestva; vedno jim je primaknila še kak znesek, pustila jih prebivati še več tednov in mescev v svoji lastnini ter jim naklonila konečno še marsiktero olajšavo. Kratko rečeno: delala je vedno in povsod kot pravi, dobri kristjan. Ostala je tudi pri vsem bogastvu tako ponižna m pridna, kakor je bila poprej kot delavska družina: svoje cerkvene dolžnosti opravljala je vedno pridno in na prav vzgleden način; bogato obdarovala je reveže ter dajala vsakokrat največje zneske za dobrodelne namene. Največji ponos stavili so pa stariši v to, da vzgojč svojo je-dinko, svojo hčer, kolikor mogoče dobro, nravno in versko.
Vendar vzbudil je — kakor se to večkrat pripeti — nagli prevrat iz prejšnih revnih razmšr, vedno naraščajoče bogastvo v marsikaterem sercu nevošlji-vost in lakomnost; slabi, sprijeni ljudje skušali so družini zdaj tu zdaj tam škodovati, na ta način njeno blagostanje podkopati ter ji težave napravljati. Tako pogorela ji je kmalu ena ali druga hiša; našla je zdaj na tej, zdaj na oni njivi uničen del žetve; poškodovali so ji ponoči plotove in meje, narezali najlepše in naj plodovitejše sadne drevesa, ali pokon čali kako drago živino. Te nezgode bolele so konečno pridno družino že tako zelo, da je sklenila prodati vse hiše in posestva, zapustiti vas, v kteri kljubu svoji neizmerni dobrotliivosti vživa tako nesramno nehvaležnost, ter se hočejo podati v bližnje mesto. Zelo plemeniti značaj te družine pa kaže prav posebno to, da noben dan ni opustila spominjati se pri skupni jutranji in večerni molitvi svojih živih in umerlih sovražnikov. Prav velikokrat, ukazali so stariši, posebno mati. svoji pridni, vbogljivi hčerki, da ne sme nikdar pozabiti, kolikorkrat biva
pri sveti maši, opraviti pobožno tudi molitev za v večnost poklicane sovražnike svoje družine. To željo ljubih starišev je dobra hčerka spolnovala vsak dan in prav z radostjo. Večkrat obiskala je, ko je stanovala v mestu, ob nedeljah in praznikih še po službi božji bližnjo farno cerkev, molila v nji pobožno ali rožni venec ali pa sv. križev pot ter darovala te molitve za duše umerlih sovražnikov. Taka plemenitost, tako lepo delo seveda ni moglo ostati brez plačila.
Stariši bili so že precej stari, ko je jela hči počasi hirati na taki način, da ni mogla več pomagati nobena zdravniška pomoč. Sedemindvajset let stara se je ulegla v postelj, iz ktere naj bi ji ne bilo več vstati. Brez vsake nezadovoljnosti, vdana v voljo božjo, prenašala je svojo terpko in žalostno osodo kot od Boga ji v blagor naloženo pokoro. Stariši pa so imeli sedaj svoje jedino in največje veselje nad tem, da so prav izdatno podpirali reveže, bolnike in zapuščene ljudi, pomagali sirotam, bogato obdarovali cerkve, samostane in dobrodelne naprave ter vse storili, da kolikor moč dobro in primerno porabijo svoje premoženje Bogu v čast in ljudem, svojim sobratom v korist. Njih hčerka pa je od dne do dne napredovala v popolnosti, po dnevu in po noči prav pridno molila, dala si prebirati pobožne knjige, ter se tako najlepše in najginljivejše pripravljala na prav srečno smert. Spominjajoča se na željo svoje preljube matere, seveda, tudi med boleznijo ni opustila, vsak dan, in sicer večkrat, moliti za umerle sovražnike ter prositi Boga za odpuščanje njih grehov. Slednjič pa je prišel čas, ko naj bi — devetmdvaj-setletna — zemljo zamenjala z nebom; vidoma se ji je že bližala smert. Malo pred smertjo pa je imela čudne, zelo zanimive sanje. Zdelo se ji je, da je umerla. V tem trenutku — tako je pravila drugi dan okoli stoječim, — stala je naenkrat v strašni, gosti temi. Strašna groza in bojazen jo je obšla; vendar je nato zapazila v daljavi neki blesk; bližala se ji je dolga versta spokornikov, nji popolnoma neznanih ljudi, z gorečimi svečami v rokah in s pepelom potresenimi glavami; bil je tih in čuden sprevod; slednjič ustavil se je sprevod pri nji, ter jo s prijaznim glasom prav priserčno pozdravil, rekoč: Hvaljen bodi Jezus Kristus! na kar je ona ponižno odgovorila: na veke, amen! Nato vzeli so jo ti spo-"komiki med-se ter jo peljali, žalostni del sv. rožnega venca moleč, na zelo široko ravnino čez jarke in prepade. Počasi odmikala se je sedaj tema svetlobi, postajalo je vedno bolj in bolj svetlo, tako, da ji je konečno od vseh strani pritiskajoča svetloba skoro vid jemala Ko so tako korakali, oserčila se je toliko, da je vprašala jednega izmed svojih spremljevalcev, kdo da so in zakaj so ji prišli naproti. Mi smo tisti. — bil je odgovor — ki smo še na zemlji živeči tebe in tvoje stariše sovražili in zavidali, vam škodo in žalost delali in vedno na hudobije mislili; mi smo vaši bivši sovražniki; zatorej nakopali smo si hude kazni, terpimo že več lčt v kraju očiščevanja, vendar je božje usmiljenje vsled tvoje priprošnje naše kazni okrajšalo, naše bolečine olajšalo in kmalu bomo rešeni iz kraja začasnega prognanstva ter se združili z ljubim Bogom, največjo dobroto, na kte-rega merijo vse naše želje in nade; ob jednem pa smo postali vredni te milosti, da te sedaj spremimo v večni raj. Za nas je ta, žali, da še vedno zapert,
kajti nič nečistega ne more v nebesa. "Povernimo se tedaj zopet na kraj pregnanstva, hočemo pa očeta usmiljenja priserčno prositi, da naj ti bo milostljiv in usmiljen sodnik. — Nato — dejala je — zginil je kar naenkrat ves njen strah; sprevidela je namreč, da mora biti vspešna prošnja toliko in tako dobrih prijateljev in varhov. Korakali so med tem vedno dalje in dalje. Hipoma je naraščala zopet svetloba ter postajala skoro neznosna; od daleč zagledala je sedaj velikanski zid, sozidan iz najrazličniših dragocenih kamenov; bil je zid, ki obdaja sveto Gospodovo mesto, nebeški Jeruzalem. Odperte bile so zlate, od biserov leskeče vrata; počasi in slovesno so se jim bližali; tje do njih dospevši zapelo je spremstvo zahvalno pesem v čast svetemu križu ter s« poslovilo od njega s kerščanskim pozdravom. Gredoča skozi vrata večnega življenja, ozerla se je še enkrat s sočutjem po svojih varhih ter jih videla že daleč v temi zginiti. Dospevša v svet veselja, radosti in svetlobe znajde se zopet v sredi čakajoče jo družbe in — kakošne družbe! V bliščeče-belih, svetlih oblačilih stojč vsi pred njo, z bliščečimi obrazi, palme v rokah noseči, vsak izmed njih gospodari v kraljestvu luči. Tudi ti bili so nekdaj v življenju njeni nasprotniki in sovražniki, ki so pripravili nji in njenim starišem marsiktero grenko uro; vendar je pridna hčerka s svojimi mnogimi molitvami in dobrimi deli jih spravila z božjo pravičnostjo ter jim izprosila milost in odpuščanje, da so mogli priti med izvoljence, v veselje večnega življenja. In ti varhi, ti prijatelji božji in dedniki nebeškega kraljestva sprejeli so jo med-se ter se pripravili, med petjem slavnostnih pesmi v čast presv. Trojice, spremiti jo pred nebe škega Sodnika ter tam zanjo prositi. Kar pa je zdaj vidila — dejala je — se ne da popisati; noben človek ne more umeti, še slutiti ne, kaj je božja očetovska dobrotljivost od vekomaj onim pripravila, ki ga ljubijo in spolnujejo njegove zapovedi. Mogla je zatorej le slabo s človeškim glasom označiti, čeravno je bilo njeno serce od tega, kar je videla in slišala, skoro popolnoma osupneno in iznenadeno.
Ko je s svojim spremstvom imela velike vrata večnega paradiža za seboj, videla je daleč na okoli zelo lepo, v različnih barvah se lesketajočo livado, in na nji neštete množice zveličanih duhov, ki so hvalili in slavili Boga in njegovo brezmadežno Mater; šla je mimo zveličane množice nedolžnih otrok, ki so dali svoje še mlado življenje za svojega Gospoda in Stvarnika ter sedaj z nebeškim veseljem hvalijo in slavijo preljubo božje Dete; šla je mimo očakov, prerokov in pravičnih stare zaveze, kterim je odperl Odrešenik sveta, ko je dokončal svojo prevzvišeno daritev na Golgoti, do tje še zaperte vrata večnega raja; vidila je veliko število spoznovalcev in puščav-nikov, ki so se Bogu v čast odpovedali vsemu posvetnemu veselju, ki so le Njemu služili in se Njemu posvetili; zapazila je nešteto množico onih, ki so na zemlji terpeli revščino in pomanjkanje, vendar pa svojo osodo, kot božjo naredbo, s poterpežljivostjo in vdanostjo prenašali, sedaj pa je obilica vseh mogočih darov njih neizmerno veliko plačilo; minila je za nje žalost, revščina in skerb; veselje in nebeška radost je njih delež na veke. In zopet šla je mimo neizmerne množice: bile so svete gospe in device, ki so s svojo gorečnostjo v molitvi, s pobožno odpovedjo, z zvestim spolnovanjem svojih sta-
novskih zadev, z ločitvijo od sveta, z deli ljubezni do Boga in bližnjega posvetile sebe in druge ter si tako prislužile posestvo neminljivega, nebeškega veselja.	(Konec nasl.)
Cerkveno leto,
ali letni sveti časi in dnevi.
Spisal Ivan Komljanec.
(Dalje.)
Peto poglavje.
Še nekateri znameniti cerkveni časi in
godovi.
§. 40. Postni dnevi.
Razun že omenjenih postov v štiridesetdan-skem postu, v adventu in ob vigilijah pred nekaterimi odličnimi zapovedanimi prazniki, imeli so kri-stjanje od nekdaj še druge postne dni. Taki dnevi so bili v zatočni cerkvi petki in sobote, v iztočni srede in petki vsacega tedna. Po spričevanji Klemena Aleksandrij škega (2. stol.), Epifa-nija (5. stol.), Avguština (5 stol.) in druzih sve-dokov, bil je kristjanom petek dan pokore in zderž-nosti, v spomin terpljenja in smerti Gospodove. Na ta dogodek spominja kristjane že od najstarejših časov petkovo zvonenje. Ob sobotah so se postili v spomin, da je Kristus ležal v grobu. Sreda pa je bila postni dan, ker so Judje v sredo sklenili Jezusa umoriti. Posti ob petkih, sredah in sobotah so se imenovali stacijski posti, ker so se verniki te dni navadno zbirali na grobovih mučencev.
Nadalje praznujemo kvaterne poste, ki obsegajo sredo, petek in soboto v tednu vsacega četertletja. Dotični tedni niso bili dolgo za gotovo odločeni. Za to imenuje papež Leon I. (5. stol.) kvaterne poste spomladni. poletni, jesenski in zimski post. Dandanes so kvaterni tedni določeni po tem-le pravilu :
Post Luciam, Cineres, post sanctum Pneuma, Crucemque.
Tempora dat quatuor feria quarta sequens. Kvaterni tedni se tedaj obhajajo v sredo po sv. Luciji, po Pepelnici, po Binkoštih, in po prazniku povišanja sv. Križa (14. septembra).
V Rimu so imeli ta tridnevni post že ob času sv. Avguština. Papež Leon V. ga izvaja od apostolskega izročila. Po druzih zatočnih krajih so ga vvedli sčasoma. Sv. Bonifacij, Karol V. in cerkveni zbor Mogunški z leta 813 so ga vvedli v frankovskem kraljestvu.
Namen kvaternim postom je mnogoter. Opominjajo nas, da se Bogu zah valj ujmo za dobrote, vsako četertletje prejete ; da se z resnično pokoro spravimo z Bogom; da priporočajmo Bogu duhovne, ki so jih njega dni posvečevali navadno v kvaternih tednih.
Mašni obrazci kvaternih dni obsegajo več beril in molitev od navadnih. — Omenjeni cerkveni zbor Mogunški je zapovedoval, da imajo verniki ob kvaternih dneh v sprevodih dohajati k véliki maši. Enako zapoved je izdal cerkveni zbor Milanski 1. 1576.
(Dalje nasl.)

Socijalizem.
Socijalizem, meddružbinstvo, nauk o meddružbinskih zadevah, kako bi se odpravile med-družbinske hujave in zla, zlasti dandanašnje, in to v družbinskem, političnem, ter deržavnem gospodarstvu. Kako bi se hudo odpravilo, pravica, mir in zadovoljvost dosegla, tega ni nobeden tako dobro pojasnoval in učil, kakor sveti oče papež Leon XIII v svoji okrožnici (encikliki) o meddružbinstvu, o socijalizmu. Dandanašnji socijalizem, posebno kakor se med delavci po svetu razširja, je pa pogosto gra-beštvo, rop, silovito prilastovanje tujega premoženja, če tudi z najbolj ostudno silo, z ropom in tolovaj-stvom, ali z drugo besedo — z rudečkarstvom, kar je zoper vsako božjo in človeško pravico. Tako počenjanje ima tuje ime „komunizem,44 „soci-jalna demokracija," česar ne more ne pamet in ne vera poterditi Toliko bodi za vvod k naslednjim pogovorom, v kterih so te zadeve z dokazi pojasnjene.
Pogovori o socijalizmu.
Janez: „Veš li, Tone, da se za delavce nihče takó močno ne peča in ne zanima, kakor ravno sv. Cerkev?"
Tone: „Čemu mi pripoveduješ le-to, Janez?"
Janez: Nisi li bral okrožnice svetega očeta o delavskem vprašanju?
Tone: Seveda sem jo, in kaj potem?
Janez: Kako moreš potem še reči, da se sv. Oče kar nič ne zanimajo za nas in našo srečo?
Tone: Ali, saj vendar vidiš, da nam okrožnica ni koristila čisto nič?
Janez: Če Vam ni nič koristilo to sredstvo, tedaj pač ni cerkev temu vzrok, temveč Vi sami, ker ga niste hoteli rabiti.
Tone: In ako vprašanje delavsko še ni rešeno, tedaj je to menda tudi naša krivda?
Janez: Povsem sicer ne, v nekoliko pa tudi. Rešitev delavskega vprašanja je zastavljeno namreč tudi na delavce in delodajalce, na bogatine in reveže, na vlade in na podložne.
Tone: Kar se mene tiče, je gotovo moja naj-iskrenejša želja, da se naše vprašanje čim prej reši. Toda...
Janez: Toda ?
Tone: Toda papež...
Janez: „so storili, kar ni še nihče pred njimi. Pokazali so, kaj je gnjiloba v dandanašnjih socijalnih (meddružbinskih) razmerah in povedali so tudi lék, zdravilo, s katerim je temu zlu mogoče priti v okom. Ako bi bil ti bolan, bi li mogel več zahtevati od svojega zdravnika, nego da spozna, kaj ti manjka, in da ti zapiše zdravilo, katero ti more največ pomoči v tvoji bolezni?"
Tone: Gotovo sem s tem popolnoma zadovoljen.
Janez: No, vidiš, papež so v svoji okrožnici ravno to storili. Povedali so. kaj nam manjka ter podali nam zdravilo: naloga nas bolnikov pa je, da zdravilo tudi v resnici rabimo.
Tone: Nikar ne reci, naša naloga je...
Janez: Pač! Dejal sem to že prej in tudi sedaj še ponavljam to. Ne le delodajavci temveč tudi delavci, ne le samó bogatini, temveč tudi reveži, ne samó vladavci. temveč tudi vladani spolniti morajo
naročila papeževa, ako hočemo, da se delavsko vprašanje vgodno reši. Poslušati moramo tedaj naročila papsževa. Se več! Odpraviti moramo tudi od sebe zdravnike, ki so nas prej zdravili ter nam dajali povsem napačna zdravila. Razumeš-li, kaj hočem reči?
Tone: Nekoliko.
Janez: Dobro; razložil ti bodem celo stvar jasneje. Jeden onih zdravnikov, ki so doslej lečili bolni delavski stan, je bil socijalizem in njegov nauk, naj bi nam služil v zdravilo, v nauk, ki je po besedah papeževih zapopaden v tem, da zatira vsako zasebno imetje in spreminja ga občno ter naroča oblastvom in deržavni upravi, da ga hrani in razde-luje med posameznike."
Tone: Kaj tedaj mislijo papež o socijalistih?
Janez: Kaj mislijo? to, da socijalizem ni zdravilo proti dandanašnji socijalni bolezni, temveč ravno glavni vzrok te bolezni. Kajti, kolikor bolj razširjajo se socijalistični nauki, toliko bolj se zapleta in zavira rešitev delavskega vprašanja.
Tone: To je ravno ona točka, ki mi je še vedno najbolj nejasna.
Janez: Razložil ti jo bodem prav umevno in jasno. Seveda, to ne gre kar tako ob kratkem. Povej mi, zakaj da prav za prav delaš?
Tone: Zakaj? Zato, da imam kaj jesti.
Janez: In zakaj še?
Tone: Zato, da si morem še kaj privoščiti s pridobljenim denarjem.
Janez: Dobro, samo v zle, v napačne namene ga ni rabiti.
Tone: Sem li mar tako hudoben Človek?
Janez: Tega ravno nisem rekel; hotel sem, da mi samo priznaš, da na pošten način pridobljeni denar se ne sme rabiti v slabe namene. Napačno tedaj dela, kedor svoj zaslužek trati v pijančevanje in slične reči ....
Tone: To ti priznavam kaj rad.
Janez: Tedaj svoj zalužek porabiš ti v to, da . se do sitega naješ, in potem ? . ..
Tone: In kaj potem ? Nič! Mi moramo zahvaliti Boga, če nam ne manjka niti najpotrebnejšega.
Janez: Priznavam to, pa recimo vendar-le, da bi si mogel vsak dan prihraniti vsaj pol krone. Ta denar dajal bi, kaj ne? v hranilnico in čez tri, šest ali več let mogel bi si kupiti hišo, kaj ne?
Tone: Neumnost!....
Janez: Nikar se tako čudno ne merdaj! Tvoja tovariša Jože in France, ki sta si z varčnostjo hiše pridobila, tudi nista drugač delala. Recimo tedaj, da bi ti na tak način prišel do svoje lastne hiše, ali bi ne bil tvoj prihranjeni denar tako rekoč naložen v hišnem zidovji, kaj?
Tone: Gotovo!
Janez: In kdo bi se mogel prederzniti in Ti odvzeti hišo s silo ali z zvijačo?
Tone: Nobena živa duša ne!
Janez: In če bi Ti kedo vendar le to storil, kako bi ga Ti imenoval?
Tone: Kako drugače, če ne roparja, tolovaja.
Janez: Vidiš, tukaj tiči zajec. Današnji socijalizem uči in zagovarja ravno tako tatvino. Zato pa po papeževih besedah socijalizem ne samo nič ne pripomore k rešitvi delavskega vprašanja, temveč to rešenje še ovira, zato ker brani in zagovarja krivico.
Tone: To priznavam, da socijalizem dela krivico onim, kateri kaj imajo, toda socijalizem koristi onim, ki nimajo ničesar, in teh je velika večina....
Janez: Je-li mat tatvina takrat dovoljena, ako koristi večini....
Tone: To sicer ne ... .
Janez: No, sedaj si priznal sam, da je nauk socijalistov in pa tatvina jedno ter isto.
Tone: Toda deržava razdelila bi potem dobra jednakomerno med posameznike ....
Janez: In ti bi bil zadovoljen, da bi ti vzela deržava hišo in jo razdelila ....
Tone: Gotovo, saj bi pri razdelitvi dobil boljšo____
Janez: Toda v tem slučaji morala bi deržava le to boljšo hišo vzeti komu drugemu in tebi dati. Deržava grabila, kradla bi tedaj zato, da bi mogla imetja dehti mej svoje deržavljane, in to po nauku socijalnih demokratov.
Tone: (se za ušesi praska).... No pa deržava--------(Dalje nasl.)
Beseda o bratovščinah in pobožnih družbah sploh, posebej o rožnovenških.
(Dalje.)
,.Vsi ti pa so bili enega serca in so stanovitno molili z Marijo Jezusovo Materjo. (Ap. dej. 1, 14.)
Po slovesnem priznanji poglavarja vesoljne Cerkve Leona XIII je sv. rožni venec od sv. Dominika po nebeškem razsvitljenji tako vredjen, da sta v njem dve bistvene reči. Pervič premišljevanje pet najstarejih, najimenitnejših evangeljskih skrivnostnih dogodb, in drugič izmolitev petnajsterih „očenašev" pa sto in petdeseterih „češčenamarij," v ona premišljevanja v podobi venca tako zverstenih ter vpletenih, da pride na vsako premišljevanje posamnih skrivnosti po 1 očenaš in 10 češčenamarij. Za sklep vsake desetke ter za presledek do naslednje dostavljamo navadno „Čast bodi Očetu... ali Gospod, daj jim večni pokoju..., kadar molimo za umerle. Po vsebini je izmed onih skrivnosti pet veselih, pet žalostnih in pet častitljivih dogodb iz Jezusovega in Marijinega življenja, terpljenja in poveličanja, in tako imamo v celi tej pobožnosti — v Marijinem psalterju — tri enake dele po pet in pet verstic, ki jih tudi „rožni venec" imenujemo in sicer po značaju dotičnih desetk zovemo pervega „veselega," druzega „žalostnega" in tretjega „častitljivega." Kadar se ne moli celi psalter, temuč le po en del s peterimi desetkami na dan, tedaj se moli veseli rožni venec o ponedeljkih in četertkih, žalostni o torkih in petkih, častitljivi pa o sredah, sabotah in nedeljah. Po dobah cerkvenega leta pristuje adventni in božični dobi veseli, predvelikonočni žalostni, velikonočni in binkoštni dobi pa častitljiv rožni venec. K sv. maši se podajo vsi trije, vendar tako, da se prilega pervi zlasti začetku, žalostni sredi, in častitljivi koncu sv. maše; za spoved zlasti žalostni, za sv. obhajilo veseli del, ali pa tudi vsi trije po versti. itd.
Dejanski navod.
Kako molimo sv. rožni venec?
Molimo ga vselej z dobro pripravo, s premisli-kom, pobožno in pravilno. Sv. Alfonz in drugi ž
njim učijo, da pred sv. rožnim vencem obudimo ke-sanje in ljubezen. Sv. Frančišk Šaleški, Francozi, pa tudi Poljaki, Nemci in mi Slovenci molimo pred vsem apostoljsko vero, pa „očenaš" in tri „češčenatnarije" s prošnjo, da naj bi nam Jezus a> oživil vero, upanje in ljubezen, b) poterdil spomin, razsvetlil um. in omečil voljo, in c) da naj nam vodi misli, besede in dejanja.
Sv. Frančišk Šaleški, ta veliki učenik duhovnega življenja, piše o tem takole: „Sv. rožni venec je najlepši molitveni način, če bi ga le znali prav moliti; da pa to dosežeš, omisli si malo knjižico, ki ti na drobno razkazuje, kako je treba rožni venec moliti. Zeleč to njegovemu sercu tolikanj priljubljeno pobožnost bolj in bolj razširiti ter vdomačiti, zapustil nam je sledeči navod, ki se je njemu dozdeval posebno koristen: „Vzemi pred vsem v roke molek s križcem," tako uči on, „poljubi križ, potem pa moli: Verujem v Boga Očeta"... prav ž»vo se spo-minjevaje pričujočnosti Božje. Pri pervi debeleji jagodi moli „Očenaš"... ter prosi Boga za pomoč, da bi mogel rožni venec prav moliti; pri treh drobnejih jagodah pa se oberni s taisto prošnjo k preblaženi Devici Mariji, ktero počastiš s pervo -Češčeno Marijo" kot hčer Boga Očeta, z drugo kot Mater Boga Sina, in s tretjo kot Nevesto Boga Svetega Duha. Potem premišljuj ali vesele, ali žalostne, ali pa častitljive skrivnostne dogodbe" (vsaktere v peterih desetkah). To se zna zgoditi na dvojin način Nekateri, in teh je večina, pomislijo najpervo nekoliko na sledečo skrivnost ter po kratkem zdihljeju k Mariji ali k Jezusu molijo očenaš prav serčno in s premislikom izgovarjaje sedmere prošnje glede na sad, ki ga za-želimo po dotični skrivnosti, in tako tudi pri „češče-namarijah."
Drugi postajajo po nekoliko pred in po desetki premišljevaje dotično skrivnost, ter se z Bogom serčno pogovarjajo, budč sveta čutila, delajo dobre sklepe. — Sploh pa je treba vedno misli obračati na to, kar izgovarja z Bogom ali z Marijo, prebla-ženo Devico. Morebiti naj ložje pa je ono premišljevanje, pri katerem si prav živo predstavljamo v skrivnosti prizadete osebe, ki nam s prelepimi izgledi kažejo, v veselih skrivnostih, kako nam je živeti, v žalostnih, kako se za greh pokoriti, in pri častitih, gledamo sad in plačilo svetega, ponižnega pa spokornega življenja. Pri desetih „češčenamarijah" si znamo pred oči staviti desetere Božje zapovedi, in sicer pri veselih skrivnostih, kako zvesto jih spolnuje presveta družina, Jezus z Marijo in sv. Jožefom; pri žalostnih, kako Bog nad Jezusom in Marijo pokori naše pregreške zoper njegove zapovedi in pri častitih, kako obilno plačilo je Bog tudi nam pripravil za njih zvesto spolno vanje itd.
(Dalje nasl.j
CARMEN
Ad B. M. V. pro juveiie stndiis operam daturo.*)
Virgo Dei Genitrix, Carmeli gloria montis, Sacra tuum repetunt vota patrocinium!
*) To prelepo poezijo je prinesel teržaški Škofijski list za mesec oktober, torej slovenskim mladenčem o Šolskem zadetku. Vredna je, da bi si je slehern gimnazijec prepisal, v spomin in serce vtisnil.
Vr.
Huic juveni. teneris tecto lanugine mâlis. Ne ruât in lubricum, porrige Diva manum.
Da bene succédant primae tentamina vitae, Spemat et impurae turpia dona deae,
Lilia laeta tegant juvenilia tempora sertis, Cingat odoratas alba corona comas.
Gaudeat innocuis, tutus decurrere campis, Et fugiat celeri noxia prata pede.
Lumina. quae alliciunt specie, pia corda repellant. Heu, quantum luctus. si vaga forma trahit!
Aures ne feriat lascivis vocibus aether, Nec légat obscoenis condita verba sonis:
Sintque oculi mundi, mundae aures, oraque munda Mensque animi teneat, cordaque munditiem.
Ut pueri quondam crepitantibus undique flamis Laeti spreverunt ore canente focos:
Non secus ipse tuas duro in certamine laudes Cantet: io, Virgo, victor in igne moror,
Virgineosque choros inter post fata beatus Virgineum servet tempus in omne decus.
Joan. P. Delphinus
Epps. Bergomont.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Z Verhpolja pri Mor&vfcah, dn6 29. oktobra 1 »03. «t Blaž Artelj, župnik v Kranjski gori.) Umeri je moj pervi župnik. Hvaležnost mi veleva spomniti se ga v „Zg. Danici.'*)
Nekaj posebnega naju je gnalo, da sva letos na sv. Matevža dan šla s preč. gosp. dekanom Tom. Kajdižem v Kranjsko goro. Gospod župnik naju je prišel čakat na kolodvor v velicih suknenih čižmah; zdel se nama je jako upadlega lica. Dolgo je hodil do župnišča, če tudi je tako blizu. Menili smo se o pokoju, o katerem je premišljeval in govoril že več let. Preč. g. dekan mu ponudi 2. nadstropje v mo-ravškem župnišču. Obljubil je, da pride z gosp. Mih. Razingerjem če mogoče pogledat, kako bi bilo.
Tri tedne potem, dne 12. okt., je bila lepa slovesnost pri č. gospeh uršulinkah v Ljubljani. Domačinka iz Kranjske gore, gospodična Frančiška Kos-ova (sedaj sestra Školastika) je bila med drugimi preoblečena v redovno obleko. Povabljen je bil tudi domači gosp. župnik. Dobim ga na ljubljanskem kolodvoru, odkoder greva v frančiškansko cerkev, on opravit „horas," jaz pa maševat Med potom ga vprašam, če pride spomladi v pokoj v Moravče? „Nič ne obetam," pravi, „morda me bo še to zimo stisnilo, noga je že boljši, a notri mi je huje."
Bil sem v zakristiji pri oni slovesnosti. Kar se nekaj prerine in prestoka med gnječo sem iz prezbi-
*) Bog plati za lepi spomin, ki ste ga ta postavili mojemu verstniku. s ktenm sva bila posvečena.	Vr.
terija. Bil je gospod župnik Artelj, ki ga je začela spet noga silno boleti. V sede se na stol in pestoval je nogo na drugem kolenu in zdihoval zraven tako, da se je vsem hudo smilil Ženske so ga kar pomi-lovale med seboj. Kosil je pri ondotni preč. duhovščini (še dobre volje, akoravno tudi med kosilom napaden od bolezni v nogah — Vr.) Popoldne smo ogledovali vert, on je bolj posedal. Malica se je pričela v samostanu okoli štirih. Župniku se je že mudilo na kolodvor. Zato je. pustivši kavo. izpil poldrug kozarec vina in odšel nam spred očij — za zmiraj.
Poderla je koščena žena možaka korenjaka, pristnega Gorenjca po postavi in značaju. Pokojni gospod Blaž je bil blazega serca in mehkega tako, da si o vernih dušah ali veliki petek ni nikedar upal pridigovati Vnet je bil za pevce. Bil je mož poštenjak, v družbi veseljak, jako gostoljuben župnik in zvest delavec v vinogradu Gospodovem. Čislala ga je duhovščina, spoštoval kmet in gospod. Naročnik je bil „Slovencu", „Danici", „Dom in Svetu", „Vater-land-u", „Kathol. Missionen".
Služil je v Borovnici, Sorici, na Jesenicah, žup-nikoval je na Selih pri Kamniku, kjer je sozidal novo cerkev sv. Neže. Kedar je začel govoriti o tem zidanju, ni prišel z lepa do konca. Pravil je, kako je prošnje pošiljal na Dunaj za podporo, kako so zvonik hitro poderli, kako je včasih sam lomil kamenje, kako je sam točil cčno vino in slednjič, da iz Ljubljane še do današnjih dni ni prišlo dovoljenje, da se sm6 cerkev zidati! Zadnja leta bi jo bil rad šel pogledat, a ni si upal zaradi bolezni.
V Kranjski gori je prezidal župnišče. Tudi lastno kapelansko stanovanje bi bil priskerbel kaj rad, a našel je pri ljudeh premalo podpore.
Po hudi bolezni 1. 1887 je napravil sv. misijon. Kmalu potem je stopil v tretji red sv. Frančiška, privzel si je, če se prav spominjam, ime svojega ljubega rajnega brata, mašnika Antona, ki leži pokopan v Radomljah. Za letošnji mesec oktober je naročil za veliki oltar sliko rožnivenške Kraljice. Rožni venec je molil pogostoma in zadnja leta je prebiral Keller-jevo knjigo: „Achtzig lehrreiche und erbauliche Sterbebilder von Priestern." Tako se mora reči, da se je skerbno pripravljal na smert, ki ga je pobrala 27. oktobra tako hitro, če tudi je devet let stokal za nogo, sedaj odperto, sedaj zaceljeno, ter po cele mesece moral ostati v sobi ali celo na postelji. —
Premoženja si ni nabral, a poslal je polno dobrih del pred seboj, če tudi je rekel pred nekaj leti nekemu župniku, vprašavšemu ga. če bo kompetiral še kam: „Samo v nebesa." „Bln kaj priložiš?"" „Sama ubožna spričevala!"
Naj v miru počiva na pokopališču, ki se je za njegovega službovanja zaradi tesnobe prestavilo od cerkve zunaj vasi!___Valentin Bernik.
Tridnevnica na čast blaženemu Leopolda
iz Gajka.
Prav prijazne, ginljive in zelo koristne slovesnosti se bodo obhajale od 16. do 19. tega mesca (novembra) v cerkvi čč. oo. Frančiškanov v Ljubljani, namreč tridnevnica na čast blaženega P. Leopolda iz Gajka, iz
frančiškanskega reda. Sklenjene bodo s tem obhajanjem posebne milosti za katol. vernike. Vzrok je naslednji. Dvanajstega marca tega leta je bil v Rimu slovesno blaženim prištet P. Leopold iz Gajka, mašnik in sloveči misijonar iz 1. reda sv. Frančiška. Bil je rojen 30. oktobra 1732 v Gajku v Umbriji na Laškem. L. 1751 je stopil v frančiškanski red, v katerem je postal kmalu vzgled pristnega ter pravega frančiškana. Leta 1757 je postal mašnik in lektor, profesor bogo-slovuih ved, čez sedem let pa misijonar. L. 1778 je bil izvoljen za provincijala, ktero službo je opravljal tri leta, potem je v Monte Luke blizu Spoleta, vstanovil samostan za duhovne vaje (recessus). Napoleon L je bil leta 1809 pograbli papežu Piju VIL njegove dežele in zapiral samostane. Tedaj je moral tudi bi. Leopold zapustiti samostan Monte Luka in celo odložiti redovno obleko. V visoki starosti je moral marsikaj preterpeti. L. 1814, ko je bil Napoleon odstavljen, povernil se je papež zopet v Rim, redovniki pa v samostane, med pervimi seveda bi. Leopold. Živel je potem še par let in umeri 2. aprila 1815 v duhu svetosti.
Preč. P. general frančiškanskega reda se je obernil do sv. Očeta s prošnjo, da bi imeH po samostanih obhajati na čast bi. Leopoldu tri-dnevnice. Papež Leon XIII so to radi privolili, vendar samo do 12. marca 1894. Podelili pa so popolnoma odpustek vsem, ki bodo v tridnevnici prejeli zakramente sv. Ii. Telesa in v cerkvi, kjer se obhaja ta slavnost, molili nekolika časa v namen sv. Očeta. Kteri sicer ne prejmo svetih zakramentov, vendar tiste dni v omenjeni cerkvi po papeževem namenu molijo, zamorejo prejeti vsak dan enkrat 100 let odpustka. Vsi ti odpustki se zamorejo darovati tudi dušam v vicah.
V tem smislu se bode obhajala tridnevnica v ljubljanski frančiškanski cerkvi s privoljenjem prevzvišenega kneza in škofa 17., 18. in 19. novembra. Na predvečer, v četertek, bo vvodna pridiga ob polu 6ih in litanije, potem vsaki dan zjutraj ob polu (Jih pridiga in slovesna maša, popoldne ob polu 6ih pridiga in litanije. V nedeljo ob 5ih zjutraj pridiga in maša, ob 9ih pridiga in pontifikalna maša, popoldne ob 3eh pridiga, litanije, Te Deum.
Zakaj so sovražniki vzeli papeža posvetno
oblast?
Zato:
Da bi zaterli častitljivost apostoljskega stola; Da bi škodovali naši sv. veri; Da bi mogli ovirati papeža v svobodnem izver-ševanju duhovske oblasti;
Da bi napravili Cerkev odvisno od posvetne oblasti;
Da bi — ako bi bilo mogoče — razrušili Cerkev Kristusovo.
Tako sta se izrekla najvišja cerkvena pogla vaija Pij IX. Leon XIII.,
Tako so to pojasnili Škofje;
To priznajo knezi in celo protestantovske vlade;
To vedo in priznavajo celo zarotniki, krivoverci laži-politiki;
To javno izpovedajo tudi njihovi voditelji in kar je najbolj prederznih mej njimi.
Kako se oznanja Slovencem v Ameriki beseda Božja?
Zedinjene deržave so silo velike, slovenskih duhovnov tamkaj ni posebno veliko in verniki so tako raztreseni in razkropljeni, da časih marši kteri po cela leta ne slišijo besede Božje v domačem jeziku, kterega edinega nekteri umevajo. Veleč. g. Jožef Buh, ki urejuje slovenski časopis v Ameriki, namreč „Amer. Slovenca" izhajajočega vsaki petek v Tower-u, pričel je tedaj objavljati v vsaki številki evangelij za prihodnjo nedeljo in prekrasno pridigo. Tako se marsikteri, ki po cele ^neve hoda nimajo slov. duhovnika, vdeležiti morejo saj besede Božje, pa kako žalostno je, da niso pri sv. maši, in kako je s spovedjo, obhajilom, s podukom otrok itd.! Vseh Slovencev v Zed. deržavah utegne biti kacih 131HH).
Razgled po svetu.
Dunaj. Deržavni zbor je na nedoločen čas odložen. Vzrok so bile obravnave o predlogu splošnjih volitev. Cesar se je vernil 29. okt. iz Ogerskega na Dunaj; bil so poklicani k Nj. Veličanstvu ministerski predsednik Taaffe, Hohenwart knez Alfr.*l \Vindis«-h-grätz in drugi velikaši. Del* se za to. če sedanje ministerstvo ostane, ali se zamenja z drugim Bog nam daj kaj dobrega za sv. Cerkev! V ta namen je treba moliti
I. Bralmki sadm
molitvenega apost«ljstva.
Nameni za mesec listopad (november), a) Glavni namen: Katoliški miiijoni na vzhodu. b) Posebni nameni.
I». S. Leon&ri. — Zvesto obiskovanje božje služIte ob nedeljah in praznikih. Poselske zadeve. Zoper nevarnosti p«, tujrili
na planinskih krajih.
7.	S. Tillbrwi. Cerkvene zadeve po velikih mestih. Odprava pohujšljivega govorjenja in silo nevarnih družb in plesov.
8.	S. Vllehad. Stanovitna molitev in spoznanje njene koristi. Zapuščene vdove in sirote. Družba sv. Avguština. Cerkvene stavbe.
9.	S. Teodor, lzgoja pravih katoliških mož. Itešenje važnih
prošenj. Matere in otroci.
10.	S. Andrej Avelln. Mašnik i m obhajano. Oskerbljenje več duhovskih m učiteljskih služb. Zanemarjeni otroci.
11.	S. Martin. Francosko. Pospe«evatelji molitvenega apo-sloljstva. Neka družinah v hud h bridkostih. Preganjani in obrekovanj
12.	Praznik varstva Naše 'J obe Gospk Sv. Oče in rimske zadeve. Obnovljenje izvirnega duha v marijanskili kongregacijah.
13.	S. Stanislav Ko s tka. Dru":b& Jezusova. Redovni novi-cijat». Mladina, ki je v nevarnosti o veri in nravnosti. Bolni na duhu.
14.	S. Josafat. Slovanski narodi Spreobernjenje razkol-nikov in mohamedanov. Važne volitve. Prodajavne razmere. Dru»»e rokodelskih učencev.
15.	S. Leopold. Zmaga sv. K-iža. Avstrijanski cesa-. Po-vzdiga katol. življenja na Dunaju. Odvernjenje kolere.
K. Br&tovske zadeve N. 1). Gospč presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milosHjive priprošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev ▼arhov in vsih naših patronov, Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo, prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Bolna na nog?h. — Bolna oseba za pomoč.
Listek za raznoterosti.
I^ubljana. Vsih Svetnikov dan so v stoljni cerkvi prevzvišeni gospod knez in škof imeli ponti-fikalno sv. mašo ; druga opravila ta in vernih duš dan so zverševal» mil. gosp. stoljni prošt. Vdeležilo se je veliko ljudstva, kakor pri rožnem vencu celi mesec. Naslednje v stoljnici zopet rožni venec za duše v vicah celi mesec november.
V	Novem mestu, kakor piše dr. Jož. Marinko v „Slovencu, napravljajo dijaško kuhinjo. Bog daj srečo!
V	Kranjski gori je bil 30. vinotoka pokopan ondotni župnik čast. gospod Blaž Artelj. Maševal je prečast. gosp. dekan Razboršek, govoril č. g. Jan. A ž man, pokop vodil preč. g. kanonik bar. Cirheim. Pričujočih je bilo blizo dvajset gg. duhovnov in velika množica vernikov; opravilo je ter-pelo od V» H>b dopoldne do V» l popoldne. Bog mu daj večni mir!
Pri sv. Bupertu v Slov. Goricah je preteklo nedeljo umeri č. g. župnik Jan. Strah. R. L P.
Pomočki dušam v vioam pomagati: Za nje pri sv. maši biti, ali sv. mašo zanje darovati, opraviti; v njih tolažbo miloščino dajati (n. pr. ubožnim dijakom); za nje se postiti ali druge pokorila opravljati; odpustke zanje darovati; en dan v tednu in vse, kar tisti dan dobrega storiš, njim darovati; kadar koli mimo cerkve greš ali pokopališča, molitvico za nje opraviti; njim v pomoč sovražnikom odpustiti; včasi njim v prid se v kaki reči zatajiti; križe, težave zanje voljno prenašati; pri molitvi angeljevega češčenja očenaš, češčenamarijo še za duše pridjati itd.
Z Dunaja piše naš znani gospod dopisnik Janez R. med drugim: V soboto, 7. okt., sem prejel iz Mount Vernon-a, Indiana, od svojega prijatelja F. B. Lubermann-a pismo, v kterem med drugim pravi:
„Kar tiče mol i tveno družbo za umerle duhovne, ne najdem besed, da bi zadostno popisal veliko navdušenje, s kterim ljudstvo tukaj sprejema to misel. Gotovo bi bil č;is, da bi cerkvena aprobacija to podjetje poterdila in blagoslovila-1. Č. g. F B. Lubbermann namreč daje na svitlo močno razširjen list z naslovom „A r m <• n - Se e le n - F r e un d\ To kaže. kako zelo je všeč tudi vernikom v Ameriki misel, da naj bi se vstanovila bratovščina za umerle mašnike.
Iz Bosne, 29. okt. Zadnji dan rožn. venca bodemo imeli slovesen sklep milostne rožnovenske pobožnosti v cerkvi sv. Jožefa, pri kterem bomo osobito spominjali se blazih dobrotnikov naše cerkve.
Milostni gosp. opat so se verni'i iz Francoske, Rima in Dalmacije, koder so potovali v službenih opravilih, domu v Marija-Zvezdo. Nadjam se zopet oddati kake sirotinske dečke v sirotišče.
Vam, ki iz svetih reči izjed delate! Naslednjo božjo sodbo naznanja pariški časnik „Vérité-:
V	Volbecu je stranka, ki je pri volitvah zmagala, v poslavljenje zmaga napravila bogoskrunsko pogrebno slavnost. Vravnali so namreč bogoskiuneži mertvaški obhod kteri je imel pred oči staviti premaganega kandidata, in spustili so pripravljeno rakev v mestni kanal, gnojni odvod, češ, v grob. Glavni začetnik in vodnik tega zasramovanja imel je pri tem nalogo posnemati duhovna pokopovalca. Šiba božja za to sramotenje kerščanskih obredov pa je zdajci nastopila. Kolovodja te grozne prederznosti umeri je naglo po tej dogodbi; glumež, ki je spuščal rakev v grob, je ohromel na vsem životu, ter ni mogel ne stati, ne sedeti ne ležati temuč moral je sključen biti v takem položaju, kakor je pogrezoval mertveca v kanal ; izvoljenec pa je zbolel za legarjem ter je o času, ko se je mešal, bledé videl, da celi kraj Volbec gori v svitlem plamenu, izdan na milost in nemilost prekucuhom, njegovim prijateljem, kterih pregrešnega početja ni hotel odverniti. Poslednjič je umeri tudi on, ter je „zmagalec" zares spuščen v grob, kar je bila njegova stranka storila samo v podobi njegovemu nasprotniku.
Godci „larmeži" in drugi „šemeži", ki radi s svetimi rečmi norčujete, zapomnite si to dogodbo!
Sekovski novi škof, izvoljen po solnograškem nadškofu, je prečast. g. dr. Leopold Šuster, direktor v bogoslovji in mestne fare prošt in župnik pri S. Kervi v Gradcu. Rojen je bil 24. okt. 1842 pri sv. Ani v Aigenu; mašnik posvečen 5. jul. 1865.
V	Solkanu je rožnovenško nedeljo obhajal novo mašo č. g. Ivan Košir, bogoslovec v Gorici. Ljudstvo je bilo silo razveseseljeno, ker že 17 let ni bilo ondi nove maše.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: »Fr. Goro\lc v Dra^.gošah prijazno donaša premico za Vašo družino« — 3 gl. BI. g. J. D. učitelj 5 gl. — L. Babnik 1 krono. — Iz Mengša zbirka po A. V. o gl.
Za «c. Detinstco: 'z Podbrezja 52 gl. 70 kr. — Čast. g. Jože Gruden, kapelan na Bledu, 10 gl. — Čast. g. Gašper Volman, župnik v Kolovratu 8 gl. 24 kr.
Za ,Jcatoli*ki sklid": A. V. 1 gl.