KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
82.
kos.
V LJUBLJANI, dne 11. oktobra 1933.
Letnik
IV.
VSEBINA:
530. Uredba o pavšaliranju potnih stroškov šumarskih uslužbencev.
531. Pravilnik o enotni uniformi članov starešinstva Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije.
532. Razglas o slajenju vinskih mostov.
533. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
Uredbe osrednje vlade.
530.
Na osnovi pooblastitve po § 63., točki 4., finančnega zakona za leto 1933./1934. in po dobljeni soglasnosti g. ministra za finance pod št. 28.535 z dne 30. junija 1933. predpisujem
uredbo
o pavšaliranju potnih stroškov šumarskih uslužbencev.*
Člen 1.
Glede na posebni značaj terenske službe šumarskih uslužbencev pri upravi državnih gozdov in pri občnih upravnih oblastvih se izplačuje kot povračilo za potne stroške in delo na terenu potna povprečnina po predpisih te uredbe.
Člčn 2.
Potno povprečnino dobivajo šefi državnih gozdnih uprav, sreski šumarski referenti in ostalo strokovno šumarsko osebje, navedeno v členu 4. te uredbe, kolikor se uporablja za delo na terenu.
Člen 3.
Po težavnosti terena, prometnih razmerah in intenzivnosti gospodarjenja gozdne uprave se delijo šumarski srezi (območja sreskih šumarskih referentov) na • štiri kategorije, in to:
I. kategorija: težak teren, prometne razmere slabe, povprečna oddaljenost gozda od sedeža znaša okrog 40 km, ali pa ob zelo intenzivnem gospodarjenju z umetnimi kulturnimi deli ali naprednim sistemom izseke;
II. kategorija: teren srednje težak, prometne razmere ugodnejše, srednja oddaljenost od sedeža okrog 25 km, ali pa ob naprednejšem in intenzivnejšem gospodarjenju;
* ; Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
29.	julija 1933., št. 170/XLVIII/510.
III. kategorija: lahek in pristopen teren, srednja oddaljenost od sedeža okrog 10 km, ali pa ob intenzivnem gospodarjenju;
IV. kategorija: sedež gozdne uprave, odnosno sreske-ga šumarskega referenta v neposredni bližini gozdov (3 do 5 km).
Kategorizacijo izvrši ministrstvo za šume in rude na predlog pristojne direkcije šum, odnosno kr. banske uprave.
Člen 4.
Potna povprečnina znaša:
I. kat. II. kat. III. kat. IV. kat.
1. za šefe gozdnih uprav in sreske šumarske referente, odnosno vršilce njihove dolžnosti .
2. za strokovno šumarsko osebje, dodeljeno šefom gozdnih uprav in sreskim šumarskim referentom ..................
3. za nadlogarje (zvani-čnike)' ‘ pri politični gozdni upravi . . . 350-—
Te potne povprečnine se izplačujejo mesečno vnaprej obenem z ostalimi prejemki.
Administrativnim in računskim uradnikom, zvani-čnikom, služiteljem in dnevničarjem pri gozdnih upravah irs* sreskih Šumarskih referentih ne pristoji potna povprečnina ix> odredbah te uredbe.
Člen 5.
Za potno povprečnino so uslužbenci, navedeni v predhodnem členu, dolžni, izvrševati vsa službena potovanja, ki spadajo po izdanih navodilih o uporabi zakona o gozdih za gozdne uprave, odnosno pravilnika za ureditev gozdarske službe pri občnih upravnih oblastvih (§ 38.) v njihovo področje, kakor tudi potovanja, ki jim jih odrede nadrejena oblastva v mejah svojega območja, razen tistih službenih potovanj, ki se v členu 6. te uredbe posebej omenjajo.
700— 600— 500— 400—
600— 500— 400— 300—
300— 250— 200-
Z območjem gozdne uprave se razume območje vseh davčnih, odnosno upravnih občin, kjer leži posest gozdne uprave.
Člen 6.
Za delo na terenu po členu 1. se ne smatrajo:
1. prisostvovanje pri sodnih razpravah;
2. uradovanje po zal.onu o zaščiti domače lesne industrije (člen 4. pravilnika o uporabljanju tega zakona);
3. potovanja v poslih sezonskih pogozdovanj (točka 12. člena 3. pravilnika o zbiranju in upravljanju prispevkov za pogozdovanje);
4. izvrševanje večjih hudourniških del po zakonu o urejanju hudournikov z dne 26. februarja 1930. in pravilniku o izvrševanju tega zakona;
5. ogledi in komisije, ki se opravljajo po posebnih naredbah direkcije šum v breme in v prid privatne stranke ali v breme drugih proračunov;
6. ogledi in komisije ] o tretjem in četrtem odstavku člena 10. pravilnika o ureditvi gozdarske službe pri občnih upravnih oblastvih;
7. vsa potovanja zunaj upravnega območja;
8. vsa potovanja preko obveznosti iz člena 7. te uredbe, za katero se izposluje v poedinih konkretnih primerih odobritev direkcije šum, odnosno kr. banske uprave.
Za ta potovanja pristoje povračila po veljavni uredbi o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev.
Člen 7.
Uživalci potne povprečnine so dolžni, prebiti na terenu zaradi opravljanja službenih poslov povprečno najmanj 5, a največ 8 dni v mesecu.
Če uradnik, ki uživa povprečnino, zbog slabega vremena ali drugih zaprek ni mogel potovati, kolikor je za dotični mesec določenega minimalnega, odnosno maksimalnega časa, je dolžan to nadomestiti v naslednjih (šestih) mesecih tako, da znaša v .enem letu skupno število dni, prebitih na terenu, najmanj 60, odnosno 96.
Odsotstvo zaradi odmora, privatnega posla ali bolo-vanja, krajše od meseca dni, ni nikakšna ovira za uživanje potne povprečnine.
Kolikor uslužbencu ni mogoče, da bi prednji obveznosti glede časa potovanja povsem ustregel, se mu mora prejeta povprečnina znižati sorazmerno s številom dni, prebitih na terenu, in odtegniti od prvih mesečnih prejemkov.
Člen 8.
Sumarskim uslužbencem, imenovanim v členu 4. te uredbe, ki že prejemajo potno povprečnino po pravilniku o režijskem poslovanju ali po pravilniku o realizaciji dolgoročnih pogodb, ali uslužbencem, ki imajo poleg svoje redne dolžnosti tudi še drugo, ki tudi ima za posledico pravico do povprečnine po predpisih te uredbe, odloči ministrstvo za šume in rudnike v vsakem poedi-nem konkretnem primeru, kateri del druge povprečnine naj prejmejo.
Člen 9.
Zaradi kontrole so prejemniki povprečnine dolžni, voditi poslovni dnevnik o delu (člen 3., točka 19., navodil o uporabi zakona o gozdih za gozdne uprave in člen 40. pravilnika o ureditvi gozdarske službe pri občnih upravnih oblastvih); vanj se vpisujejo: dan, objekt, namen Izvršenega terenskega dela in porabljeni čas.
Izpisek iz poslovnega dnevnika se mora predložiti vsakega četrt leta direkciji šum, odnosno kr. banski upravi na vpogled.
Nepravilno in neresnično vpisovanje v poslovni dnevnik se smatra za disciplinski prestopek, kolikor ni kršitev, označena v kazenskem zakonu.
Morebitna materialna škoda za prejeto povprečnino, do katere uslužbenec po tej uredbi ne bi imel pravice, se obračuni, ko se ugotovi, in se odtegne od njegovih prvih mesečnih prejemkov.
Člen 10.
Prehodna odredba.
Če krediti za službena potovanja v letu 1933./1934. ne zadoščajo, se mora v členu 4. te uredbe določena potna povprečnina po preostalih razpoložnih kreditih sorazmerno znižati; prav tako pa tudi število dni, ki jih je treba prebiti na terenu.
Člen 11.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih uovinahc
V Beogradu, dne 8. julija 1933.; št. 14.850.
Minister za šume in rudnike P. Matica s. r.
531.
Na osnovi § 90. v zvezi s točko 4. § 59. zakona o organizaciji gasilstva se predpisuje ta-le
pravilnik
o enotni uniformi članov starešinstva Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije.*
Člen 1.
Čepice.
Čepice so iz črnega sukna; kroj čepice angleških pomorskih častnikov z žametno porto višnjeve barve; podbradek je iz treh, po 1 mm širokih trikrat spletenih zlatih vrvic; na vsakem koncu je po en gumb iz rumene kovine z gasilskim znakom;'kokarda navadna v barvah državne trobojnice s pozlačenim državnim grbom; nad kokardo gasilski znak, obdan z lovorovim vencem, zlato vezen na suknu višnjeve barve, odnosno temnomodre barve; senčnik črno lakiran; na robu dna ozek obrobek v višnjevi, odnosno temnomodri barvi. Mere poedinih delov čepice zavise od velikosti po tej-le razpredelnici:
Velikost
čepice
št.
Širina
porte
Višina
prednjega
dela
53
54
55
56
57
58
59
60
4.5
4.5 5 5
5
5
5
5
4.5
4.5 5
5
5
5
5
5
Premer
dna
24
24
25
25
26 26 27 27
Širina senčnika na sredi
4
4
5 5
5
6 6 6
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije* z dne 5. oktobra 1933., št. 227/LXVIII/667.
Člen 2.
Bluze.
Bluze so iz črnega sukna; so vojaškega kroja z dvojnim zavihanim ovratnikom, cigar obe prednji strani sta 8 cm dolgi; po vsej širini ovratnika široki žametni našivi višnjeve, odnosno temnomodre barve; na prednjem delu našiva so zlato vezeni gasilski znaki; zadnji del našiva pa je obšit z zlato vrvico, široko 3 mm, ki prikazuje v sredi obliko človeškega očesa z notranjim premerom 1 cm.
Naramnice so iz treh plosko spletenih zlatih vrvic, širokih po 3 mm.
Na rokavih so na zunanji strani (od šiva do šiva), 8 do 10 cm od dolenjega roba, prišite oznake činov (funkcij) zveznega starešinstva, in to:
1. Starešina ima eno 17 mm široko in tri po 7 mm široke zlate porte, katerih zgornja (na sredi) je sešita v obliki človeškega očesa; notranji premer očesa znaša 15 mm.	*
2. Podstarešina ima eno 17 mm široko in dve po 7 mm široki zlati porti, katerih zgornja je sešita, kakor pri starešini, v obliki človeškega očesa.
3. Vrhovni inšpektor ima eno 17 mm in eno 7 mm široko zlato porto, katerih zgornja (7 mm široka) je v sredi sešita, kakor pri starešini, v obliki človeškega očesa.
4. Zlate porte, ki označajo čine (funkcije) starešinstva, so prišite na sukno iste barve, kakršne so našivi; oddaljene so pa 3 mm druga od druge.
5. Generalni tajnik nosi vse oznake, kakor vrhovni inšpektor, samb na temnomodrem suknu, namesto na suknu višnjeve barve.
Clen 3.
Hlače, dolge, ali pa kratke, široke.
Hlače, dolge, ali pa kratke, široke, so iz enakega sukna in iste barve, kakor čepica in bluza. Na zunanjih straneh so všiti 2 mm široki obrobki; poleg teh pa, v razdalji 3 mm, 4,5 cm široki*, lampasi na obeh straneh obrohka. Lampasi so sukneni iste barve, kakor našivi.
Člen 4.
Čevlji.
Čevlji so visoki, črni, enostavni ali pa na zaplete. So lahko iz boksa, ševroja ali laka.
Člen 5.
škornji.
Škornji so vojaškega kroja in so lahko iz boksa, sevroja ali laka, kakor čevlji.
Člen 6.
Dokolenice.
Dokolenice so iz trdega svinjskega usnja črne barve in vojaškega kroja, kakor čevlji.
Člen 7.
Ogrinjač.
Ogrinjač ali pelerina je vojaškega kroja z lazečim ovratnikom in našivi iz žameta ustrezne višnjeve, odnosno temnomodre barve. Na našivih je v gorenjem trikotu po en majhen rumen gumb iz kovine z gasilskim znakom. Ostali gumbi so črne barve in smejo biti iz kovine ali kosti. Za zapenjanje rabi verižica iz rumene
kovine, kakor pri častnikih. Na levi strani prsi so prišite oznake, in to: za starešino gasilski znak v lovorovem vencu na višnjevem, odnosno temnomodrem polju s tremi vezenimi zlatimi šesterokrakimi zvezdicami; za pod-starešino z dvema zvezdicama, za vrhovnega inšpektorja in generalnega tajnika s po eno zvezdico.
Ogrinjač mora biti iz sukna črne barve.
Člen 8.
Zimski plašč.
Zimski plašč je narejen iz sukna črne barve, popolnoma vojaškega častniškega kroja, le s to razliko, da so gumbi iz rumene kovine z gasilskim znakom. Vsi zunanji deli so obšiti z obrobkom višnjeve, odnosno temnomodre barve. Na zavihanem ovratniku plašča sta na prednjih koncih prišita dva našiva iz žameta višnjeve, odnosno temnomodre barve z rumenima gasilskima gumboma. Zasleca sta 15 cm široka in iz sukna višnjeve, odnosno temnomodre barve. Naramnice kakor tudi oznake čina na rokavih so iste, kakor na bluzi.
Člen 9.
Vrhnja suknja (dolama).
Vrhnja suknja (dolama) je, kakor zimski plašč, Črne barve. Kroj častniški. Na rokavih oznake čina (funkcije), kakor na bluzi, na ovratniku pa ustrezni našivi. Naramnice so iste, kakor na bluzi.
Člen 10.
Dežni plašč.
Navadnega častniškega kroja in barve z oznakami, kakor pri ogrinjaču.
Člen 11.
Plašč.
Raglan (ali trenchcoat) navadne svetlorjavkaste barve (drap) z odprtimi zasleci in z navadnim opasačem, z oznakami pa na levi strani prsi, kakor pri ogrinjaču.
Člen 12.
Rokavice.
Rokavice so lahko usnjene ali pletene v beli ali sivi barvi.
Člen 13.
Prepaska.
Prepaska je 4 cm široka, v barvah državne trobojnice s pozlačeno zaponko, na kateri je na zunanji strani srebrn državni grb, obdan s pozlačenim 'lovorovim vencem. Na krajeh je trobojka, prešita po dolgem z zlato žico.
Člen 14.
Meč.
Meč je kratek, v obliki bodala.
II.
Člen 15.
Poletna obleka.
Poletna obleka sestoji iz bluze in čepice v beli barvi; dolge hlače pa so črne barve. Na rokavih bluze so pripete na ustreznem našivu oznake činov (funkcij) in naramnice, kakor na črni bluzi. Poletna bluza nima našivov in drugih znakov v barvah. Čepica je vsa bela. Podbradnik in senčnik sta iz belega laka.
III.
Člen 16.
Delitev (vrsta) obleke.
Obleka se deli na:
1. delovno;
2. službeno, in
3. svečano.
Delovna obleka sestoji iz čepice, bluze, dolgih Mač, odnosno kratkili, širokih hlač, čevljev, odnosno škornjev, ali čevljev z dokolenicanii in rokavic sive barve.
Službena obleka je. ista, kakor delovna, samo se nosi še meč.
Svečana obleka je ista, kakor službena (razen rokavic); samo se nosijo še prepaska in bele rokavice.
Clen 17.
Nošenje obleke.
Delovna obleka se nosi samo med delom, zunaj službe kakor tudi na potovanju.
Službena obleka se nosi pri opravljanju vsake službene dolžnosti, razen službe v zvezni pisarni.
Svečana obleka se nosi pri predstavljanju Nj. Vel. kralju, ministrom in drugim visokim državnim poslo-valcem; pri vsaki paradi; ob državnih praznikih med cerkvenimi obredi; pri cerkvenih obhodih; pri gasilskih pogrebih in pogrebih visokih državnih poslovalcev.
Znak žalosti se nosi na levem rokavu nad komolcem po običaju. Pri svečani obleki se znak žalosti snema (razen ob udeležbi pri pogrebih).
Zunaj službe je dovoljeno nositi civilno obleko.
Clen 18.
Ta pravilnik stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«; obvezen je pa za člane starešinstva od dne 1. januarja 1934.
V Beogradu, dne 26. septembra 1933.; 0. br. 3420.
Minister za telesno vzgojo naroda dr. Hanžek s. r.
Banove uredbe.
532.
Razglas o slajenju vinskih mostov.
Na temelju § 2. zakona o vinu od 9. decembra 1929. (»Uradni list« št. 126/29) in čl. 2., 3. in 4. pravilnika k temu zakonu od 24. julija 1930. (»Službeni list« št. 120/20 iz 1. 1931.) ter na predlog kmetijskega oddelka, vinarskega nadzornika in kmetijske poskusne in kontrolne' postaje v Mariboru izdajam občno dovoljenje za slajenje vinskih moštov od letošnjega radi neugodnih vremenskih
razmer nepopolnoma ali slabo dozorelega grozdja, in sicer z naslednjimi omejitvami in ob niže navedenih pogojih:
1. V nobenem primeru ni dovoljeno dodati na 1001 mošta več ko 4 kg rafiniranega sladkorja.
2. Za vinorodni okoliš ormoško-ljutomerski in za podokoliš Pekre se dovoljuje pojačiti sladkobo mošta največ na 19 stopinj po klosterneuburški moštni tehtnici.
3. Za vinorodne okoliše Kozjak in Gornje Slovenske gorice, Gornjeradgonske gorice, Haloze (Spodnje, Srednje in Gornje), za vinarski podokoliš Razvanje—Fram— Slovenska Bistrica ter za vinograde v občinah Dolnja Lendava in Orešje v srezu Dolnja Lendava se dovoljuje pojačiti sladkobo mošta največ na 18 stopinj po kloster-neuburški moštni tehtnici.
4. Za vse ostale vinorodne okoliše in podokoliše (vinorodne okoliše: Srednje Slovenske gorice, Prekmurske gorice [brez občin Dolnja Lendava in Orešje], šmarsko-rogaško-kozjanski in celjski okoliš, drameljsko-savinjski okoliš, Bizeljsko in Posavje, krško-kostanje-viški, novomeško-mokronoško-litijski in črnomeljsko-metliški okoliš ter za podokoliše Vinarije—Konjice v srezu Konjice in haloško obrobno pogorje v srezih Maribor desni breg in Šmarje pri Jelšah) se dovoljuje pojačiti sladkobo mošta največ na 17 stopinj po klosterneuburški moštni tehtnici.
5. Vsak vinogradnik ali kupec grozdja, ki se tega občnega dovoljenja posluži in sladi svoj mošt, mora potem svoje občine in sreskega načelstva predložiti pismeno prijavo v duplikatu (dvojniku) po obrazcu A, kakor je predpisan v zgoraj navedenem pravilniku. Te prijave je predložiti za teritorij bivše ljubljanske oblasti vinarskemu nadzorniku pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za področje bivše mariborske oblasti pa pomočniku vinarskega nadzornika v Mariboru.
6. Sladiti mošt od samorodnic, čistih ali v mešanici z domačimi sortami vinske trte, je najstrože prepovedano.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 5. oktobra 1933.; III. No. 7075/13.
Ban: Dr. Marušič s. r.
533.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
II.	No. 19.297/3.
Občina Dokležovje, v srezu dolnjelendavskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 2. oktobra 1933.
i. - -.............. ................ ■ m m i i	—————	,i	      i	i
izdaja kraljevska oanska uprava Dravske banovine; njeb predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga; Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani j njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 82. kosu IV. letnika z dne 11. oktobra 1933.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI No. 2364/48.	2463
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 15. sept. do 21. sept. 1933.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H- br. 4948 z dne 21. maroa 1930.
Srez
>
g
•a
o
Skupina tifuznih bolezni.
Brežice ..........
Črnomelj..........
Dolnja Lendava . Gornjigrad ....
Kamnik............
Rranl ............
Konjice...........
Krško.............
Litija .••••». Logatec . v ■ . . Ljubljana (srez) Ljubljana (mesto)
Ljutomer............
Maribor aesni breg Maribor levi bres Maribor (mesto) . Murska Sobota . . .
Ptui ...............
Ptuj (mesto) .... Slovenjgradec . . • Šmarje pri Jelšah •_
Vsega
60	4
14
49
Vnetje priušesne slinavke. — epidemica.
Šmarje pri Jelšah . . . ■ 1 1 | — 1
Parotitis
1!-! -
Vsega
1 - 1
Davica. — Diphteria et Cronp.
Brežice   • >
Celje .........
Dolnja Lendava . . •
Kranj ........
Kočevje .......
Konjice ........
Krško .........
Laško  .........
Litija.............
Logatec ........
Ljubljana (srez) . *
Ljubljana (mesto) .
Ljutomer...........
Maribor desni breg Maribor levi breg .
Maribor (mesto) . •
Murska Sobota....
Novo mesto .....
Prevalje .......
Ptuj............  .
Radovljica ......
Slovenjgradec ....
Šmarje pri Jelšah • .
Vsega . • •
3	—	1	—	2
6	—	2	—	4
1	1	—	_	2
2	4	1	—	5
2	—	1	—	1
4	4	2	1	5
2	—	1	—	1
4	2	—	—	6
3	2	—	—	5
1	1	—	—	2
16	1	5	—	12
14	5	1	—	18
2 1	3	—	1	4
10	1					1 11
3 1	—	1	—	2 i
1 1	1	__	_	1 2
3	2	2	—	3
1	1	1	—	1
2	i	2	—	1
3	1 3	1	—	1 5
85	32	21	2	94
Srez
Škrlatinka. — Scarlatina.
Brežice ..........	8	2	4	—	6
	1	—	—	—	1
Krško 			4	—	—	—	4
Laško	5	3	—	—	8
Ljubljana (srez) ....	10	3	5	—	8
Ljubljana (mesto) . . .	6	1	—	—	7
Ljutomer		1	—	—	—	1
Maribor levi breg . . .	—	1	—	—	1
Maribor (mesto) ....	—	2	—	—	2
Murska Sobota .....	3	1	—	—	4
Novo mesto .......	1	—	—	-t*	1
Prevalje 		—	1	—	—	1
Ptui			2	1	—	—	3
Smarie Dri Jelšah . . .	1	-	—	—	1
Vsega . . .	42	15	9	—	48
Krčevita odrevenelost -		- Tetanus.			
Radovljica		1	—	-	-	1
Vsega • . .	1	—	-	-	1
Šen. — Erysipelas.					
Konjice ..........	1	—	i	—	—
Krško 			3			i	—	2
Ljubljana (mesto) . . .	3	—	i	—	2
Maribor desni breg . .	1	1	—	—	2
Maribor levi breg . . .	—	1	—	—	1
Maribor (mesto) ....	3	—	2	—	1
Metlika			2			—	—	2
Murska Sobota			1			1	—	—
	—	1	—	—	1
Ptui			—	1	1	—	—
Radovljica		1	1	1	—	1
Vsega . . .	15	5	8	-	12
Otrpnjenje tilnika. — Polyomyelitis aeuta.
Litija .		• 1 1			— 1 —! i
	Vsega ■ •	1 1	—	-l-l i
Otročična vročica. — Sepsis puerperalis.
Kršk 	1	1	— 1 — 1 1
Novo mesto	1 1	—	— | — I 1
Vsega | 1	1	-l-l 2
Griža. — Dyscnteria.
Črnomelj			1	—	—	—	1
	—	1	—	—	1
Kočevje	1	—	1	—	—
	—	2	—	—	2
	1	4	—	1	4
Radovljica	'	2	—	—	—	2
Vsega . . .	5	7	1	1	10
Vranični prisad. — Anthrax.
Ptuj
— I — ! 1
- - 1
Vsega . . . ] _ j i Ljubljana, dne 25. septembra 1933. Kralj, banska nprava Dravske banovine v Ljubljani,
*
VIII. No 5613/1.
2490
Razglas.
Na osnovi § 15. akcijskega regulativa ter § 42., točka 18., zakona o banski upravi sem odobril Združenim jugoslo-venskim tvornieani acetilepa in oksi-gena Aga-Ruše, d. d. v Rušah, i spremembe §§ 14., 17., 18. in 30. družbenih pravil po sklepu izrednega občnega zbora z dne 12. septembra 1933.
Izprememba pravil se nanaša na sklepčnost upravnega sveta in občnega zbora.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 3. oktobra 1933.
Za bana, pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
II.	No. 22193/1.	2390—3—3
Razglas.
Bacz Irena, posestnica valjčnega mlina na parceli štev. 66/67, k. o. Mlajtinci, stez Murska Sobota, prosi za dovoljenje izkoriščanja vodne moči potoka Lendave z novo turbinsko napravo
Izraba bi znašala pri 9 mesečni vodi Qu-450 1/sec; brutto 18'1 k. s., maksimalno pa 24 k. s. pri padcu 3-02 m.
O tem se razpisuje na podstavi čl. 37. zakona o izkoriščanju vodnih sil z dne
30.	junija 1930., Sl. list štev. 333/52, ter čl. 73. zakona o občnemu upravnem postopku
na sredo, dne 25. oktobra 1933.
komisijska razprava s sestankom komisije ob poldevetih na mestu samem.
Predmetni načrti so od dne prve objave tega razglasa v »Službenem listu kr. banske uprave D ra rake banovine« pa do dne razprave razgrnjeni v javni vpogled med uradnimi urami pri sre-skem načelstvu v Murski Soboti.
K tej razpravi se pozivajo vsi interesenti s pristavkom, da morejo glede poslovanja, ki se izvaja na razpravi, predložiti svoje pripombe pismeno upravnemu oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani do dne 21. oktobra t. L, najkesneje pa pismeno ali ustnd na razpravi sami, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo s poslovanjem.
Poznejši ugovori pa bi se mogli upoštevati samo ob pogojih iz čl. 75. zakona o občnem upravnem postopku.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
Ljubljana, dne 28. septembra 1933.
VI. No. 20409/1.	2489
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Cirman Ciril, zobozdravnik-spe-cialist v Ljubljani, je bil vpisan v ime-
nik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 2. oktobra 1933.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
P 99/33—3.	2474
Oklic.
Tožeča stranka Blazina Nežika, gostilničarka v Šmarju pri Jelšah, je vložila proti toženi stranki Šrablu Francetu, posestniku v Dragomilem, radi 780 Din s prip. k opr. št. P 99/33—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 7. novembra 1933. ob devetih dopoldne pred tem sodiščem v izbi št. 19, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Škrabi Marija, pre-vžitkarica v Dragomilem št. 20, za skrbnico, ki jo bo zastopala na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Srcsko sodišče v Šmarju, odd. II., dne 27. septembra 1933.
*
A 63/32—23.	2458—3—2
Poklic dediča neznanega bivališča.
Gramc Katarina iz Gor. Piro-šice 33 je dne 24. marca 1932 umr;a. Poslednja volja se ni našla.
Njene hčere Baznik Marija oziroma potomstvo te hčere in Vogrin Ana, katerih bivališče sodišču ni znano, se p> zivljejo, da se tekom enega leta od danes naprej zglasijo pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Mojstrovičem Ivanom iz Dobe 1, ki se je postavil za skrbnika za odsotne. Kdor hoče zahtevati zapuščino zase, mora to v enem letu od danes naprej ia viti sodišču in izkazati dedinsko pravico.
Sresko sodišče v Kostanjevici, odd. L,
dne 22. septembra 1933.
I 121/33.	2466
Dražbeni oklic.
Dne 6. novembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sedišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: pare. št. 341/1, njiva, in pare. št. 363/1. travnik, zemljiška knjiga Dobračeva. vi. št. 248
Cenilna vrednost: Din 21.176-—.
Najmanjši ponudek: Din 14.200-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sxxlišča.
Srcsko sodišče v Logatcu, dne 14. septembra 1933.
I 148/33—6.	2481
Dražbeni oklic.
Dne 9. novembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin: Stp. št. 171, hiša, in parcela št. 743/3. travnik, zemljiška knjiga Ho-tederšica, vi. št. 271.
Cenilna vrednost: Din 12.264-50.
Najmanjši ponudek: Din 8.177-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Logatcu,
dne 6. oktobra 1933.
*
J 31/33—7.	2482
Dražbeni oklic.
Dne 11. novembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zamostec, vlož. štev. 173.
Cenilna vrednost: Din 28.695-—.
Vrednost pritiklin: Din 100-—.
Najmanjši ponudek: Din 19.130-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ribnici,
dne 2. oktobra 1933.
*
I 165/33—7.	.	2465
Dražbeni oklic.
Dne 17. novembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dule, do polovice vi. št. 112 in k. o'. Telče, do 'A vi. št. 251.
Cenilna vrednost: Din 9.055-—.
Najmanjši ponudek: Din 6.791-25-
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se. ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mokronogu dne 23. septembra. 1933.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni firmi:
963.
Sedež: Ruše.
Dan vpisa: 5. oktobra 1933.
Besedilo: Aga — Ruše, združene jugoslovanske tvoruice acetilena in oksi-gena d. d.
Obratni predmet: pridobivanje, predelava in vnovčevanje acetilena in oksi-gena.
Zvišanje delniške glavnice:
Upravni svet družbe je sklenil na seji dne 12. 9. 1933. brez predhodnega oblastvenega odobrenja na podlagi v smislu § 7. družbenih pravil dovoljenega pooblastila povišanje delniške glavnice od dosedanjih Din 2,000.000-— na Din 4,000.000-— potom izdaje nadaljnjih 2.000 komadov novih delnic z nomina-lom po 1.000-— Din, ki se v gotovini polno vplačajo, glasečih se na imetnika. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 5. oktobra 1933.
Rg B II 27/5.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastopne zadruge: 864.
Sedež: Marija Reka.
Dan vpisa: 26. septembra 1933.
Besedilo: Gospodarska zadruga v Mariji Reki, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen:
a) razpečavati in predelavati kmetijske pridelke in obrtne izdelke svojih udov;
b) oskrbovati svojim udom gospodarske in obrtne potrebščine vsake vrste;
c) ustanavljati in vzdržavati zadružna skladišča;
d) nabavljati kmetijske stroje in jih posojevati udom;
e) pospeševati sploh kmetijsko gospodarstvo svojih udov, zlasti s tem, da:
1. snuje naprave in naredbe v pov-zdigo kmetijstva in domače obrti svojih udov;
2. daje v gospodarskih zadevah svojim članom svete;
3. prireja poučne gospodarske shode in razstave, ter izdaja primerne knjige in tiskovine;
f) vzdrževati točilnico za svoje člane, v kateri toči alkoholne in brezalkoholne pijače.
Zadružna pogodba z dne 11. 9. 1933.
Opravilni delež znaša 2 ali 20 Din in se mora plačati takoj ob pristopu ali pa v od načelstva določenih obrokih.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo v glasilu' s Narodni gospodar« v Ljubljani, poleg tega pa še lahko na drug način.
Načelstvo sestoji iz 5 zadružnikov. Člani načelstva so:
Leber Janko, župni uprav., Marija Reka. načelnik;
Zakonjšek Jernej, župan, Marija Reka, načelnika namestnik;
Zakonjšek Jakob, posestnik, Marija Reka 46;
Pišek Ivan, posestnik Marija Reka 63;
Zmrzlak Ivan, posestnika sin, Marija Reka 72.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelstva.
Glede revizije pristopi zadruga k Zadružni zvezi v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 26. septembra 1933.
Zadr. IV 72—2.
*
965.
Sedež: Nova Štifta, p. Sodražica.
Dan vpisa: 3. oktobra 1933.
Besedilo:	Gozdna zadruga »Velika
Gora«, r. z. z o. z.
Obratni predmet: Namen zadruge je:
1. Pospeševati umno gozdarstvo v kmečkih gozdovih Velike Gore sploh.
2. Skrbeti za gradnjo novih gozdnih cest in potov v Veliki Gori in za izboljšanje že obstoječih, zlasti pa za gradnjo ceste od Lipovšice, oziroma Ravnega Dola mimo Nove Štifte preko Strikov na Travno Goro, Jelenov Žleb in Pod-presko.
3. Posredovati za zadružnike nabavo sadik in semen ter prodajo lesa iz gozdov Velike Gore.
4. Prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in ukoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva in umnega gozdarstva v gozdovih Velike Gore. .
Opravilni delež znaša 10 Din in se mora plačati ob vstopu. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo pri Novi Štifti, Po potrebi pa tudi s pismenimi obvestili posameznih članov.
Načelstvo sestoji iz 11 zadružnikov. Člani načelstva so:
Rudež Marko, posestnik v Ribnici; Fajdiga Rudolf, posestnik pri Novi Štifti; Remic Ambrozij, predstojnik samostana pri Novi Štifti; Ambrožič Alojzij, posestnik v Zamostecu 10; Arko Alojzij, posestnik v Lipovšici 13; Šega Matija, posestnik v Ravnem dolu 12, Gregorič Andrej, posestnik v Vinici 1; Mihelič Janez, posestnik v Kotu 122; Ambrožič Janez, posestnik v Sušju 19; Šilc Fran, posestnik v Slatniku; Ivanc Evgen, posestnik v Sodražici.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odel. II., dne 3. oktobra 1933.
Fi 25/33 — Zadr. IV 60/1.
*
966.
Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 28. septembra 1933.
Besedilo: Kreditna zadruga državnih Uslužbencev, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Namen zadruge je:
1.	da med svojimi člani propagira in
širi smisel za štednjo;
2. da sprejema hranilne vloge od svojih članov, kakor tudi od nečlanov;
3. da daje svojim članom posojila z najugodnejšimi pogoji;
4. da organizira specialne fonde, iz katerih bo sama ali s sodelovanjem Sa-veza ali z drugimi zadrugami — članicami Saveza — osnovala, vzdrževala in podpirala razne socialno humane in zdravstvene ustanove v korist svojih članov in njihovih otrok;
5. da za svoje namene sklepa ugodna posojila, v kolikor ji ne zadostujejo lastna sredstva;
6. da vrši vplačila in izplačila za svoje člane;
7. da posreduje v vseh poslih zavarovanja svojih članov.
Zadružna pogodba (štatut) z dne
5.	septembra 1933.
Opravilni delež znaša 100 Din in se mora plačati takoj ob vstopu v celoti ali eno desetino, ostanek v 9 naslednjih mesecih v obrokih po eno desetino.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njegovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z izlaganjem v poslovnih prostorih.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov. Člani upravnega odbora so:
1.	dr. Lipič Lovro, sodnik v Ptuju (predsednik); 2. Fiihrer Simon, davčni inšpektor v Ptuju; 3. Primc Albert, višji davčni kontrolor v Ptuju; 4. Ce-puder Leo, šolski nadzornik v Ptuju;
5.	Rozman Konrad, upravni pripravnik v Ptuju.
Pravico zastopati zadrugo ima upravni odbor.
Podpis firme:	Zadrugo podpisuje
upravni odbor in to tako, da postavita pod napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo zadruge svoja lastnoročna podpisa predsednik, odnosno podpredsednik in en član, ali dva člana upravnega odbora ali eden od njih in oni uslužbenec zadruge, ki ga upravni odbor pooblasti za podpisovanje, in to samo za one posle, za katere ga posebej pooblasti in sodno registrira.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 28. septembra 1933.
Firm 253/33 — Zad V 53/2.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni zadrugi:
967.
Sedež: Gederovci.
Dan vpisa: 5. oktobra 1933.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Gederovcih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Zoltan Hari, vpiše pa se novoizvoljeni član načelstva Šoštarec Jožef, posestnik v Sodišincih št. 13.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 5. oktobra 1933. Zadr IV 91/8.
Konkurzni razglasi
968.
Por 3/33—43.	2487
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje Lapajneta Ivana, lastnika tvrdke Lapajne Ivan, izdelovanje kreme za čevlje in čistila v Ljubljani, Moste, registrovanega pod firmo Ivan Lapajne v Udmatu, je kuw-čano.
Sklep o poravnavi je pravomočen z dnem 1. septembra 1933.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. septembra 1933 *
969.
Por 10/32.	2486
Potrditev poravnave.
Potrjuje se prisilna poravnava izven konkurza, katero je sklenil dolžnik Stegu Milan, prokurist tvrdke Stegu iu drug, komanditna družba za strojno in električno industrijo Vič-Glince, cesta VIII. št. 3, s svojimi upniki pri naroku dne 15. julija 1933.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 29. septembra 1933.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 9260/1.	2477	2—1
Razglas.
Tuuradno je zaprosila tvrdka Titan d. d. v Kamniku za komisijski ogled in razpravo radi izdaje gradbenega dovoljenja za postavitev nove kupolne peči v svoji tovarni za železno, ključavničarsko in kovinsko robo v Kamniku na Perovem.
Sresko načelstvo v Kamniku razpisuje s tem ogled te naprave na kraju samem v smislu § 84. gradbenega zakona ter §§ 107., 110. in 121. obrtnega zakona
na sredo, dne 18. oktobra 1933. s sestankom komisije ob devetih dopoldne istotam.
K tej razpravi se vabijo vsi intere-sentje s pristavkom, da morejo morebitne ugovore podati najkesneje na dan obravnave na kraju samem ter bi se poznejši ugovori ne mogli upoštevati, temveč bi se odločilo o tej napravi brez ozira nanje, kolikor bi ne bilo javnih zadržkov.
Načrti nameravane naprave so med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Kamniku, soba št. 4, vsakomur na vpogled.
Sresko načelstvo v Kamniku, dne 3. oktobra 1933.
*
No. 3814/4.	2476	2—1
Razglas.
Tuuradno je zaprosil Milan Jenčič in drug, opekarna Mengeš, za komisijski ogled in razpravo radi izdaje gradbenega in uporabnega dovoljenja za ope-
karno v Mengšu na pare. št. 2217/1 in
2218.
Sresko načelstvo v Kamniku razpisuje s tem ogled te naprave na kraju samem v smislu § 84. in 89. gradbenega zakona in SS 107., 110., 113. in 121.
obrtnega zakona
na petek, dne 20. oktobra 1933. s sestankom komisije na kraju samem ob osmih dopoldne.
K tej razpravi se vabijo vsi intere-sentje s pristavkom, da morejo morebitne ugovore podati najkesneje na dan obravnave na kraju samem ter bi se poznejši ugovori ne mogli upoštevati, temveč bi se odločbo o napravi brez ozira nanje, kolikor bi ne bilo javnih zadržkov.
Načrti nameravane naprave so med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Kamniku, soba št. 4, vsakomur na vpogled.
Sresko načelstvo v Kamniku, dne 4. oktobra 1933.
*
Št. 1387.	2400—3—3
Razpis nabave.
Po rešenju g. ministra za socialno politiko in narodno zdravje 0. br. 18.605 in 18.985 se razpisujeta za nabavo potrebščin za bolnico za duševne bolezni v Ljubljani in za bolnico za duševne bolezni na Studencu za razdobje od dne i. oktobra 1933. do 31. marca 1934. v drugič ofcrtalni licitaciji, in sicer:
I. v torek, dne 17. oktobra 1933. ob
11.	uri bo pismena licitacija za nabavo vseh vrst mesa in slanine, mleka in mlečnih izdelkov;
II. v sredo, dne 18. oktobra 1933. ob
11.	uri bo pismena licitacija za nabavo:
a) kruha,
b) moke in mlevskih izdelkov,
c) špecerijskega blaga in hišnih potrebščin.
Natančnejši pogoji in navodila za udeležbo pri licitaciji se dobe pri upravi bolnice za duševne bolezni v Ljubljani, Poljanski nasip 52.
Uprafta bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec _v Ljubljani, dne 28. septembra 1933.
Štev. 1503/33.	2394—3—3
Razglas o licitaciji.
Murska terenska tehnična sekcija v Gornji Radgoni razpisuje za dobavo 36 vagonov cementa
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 18. oktobra 1933 ob 11. uri dop.
v prostorih Murske sekcije v Gornji Radgoni. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo med uradnimi urami pri Murski sekciji v Gor. Radgoni.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 235.800'—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Murska terenska tehnična sekcija Gornja Radgona,
dne 27. septembra 1933.
*
K štev. 1503/33.	2395—3—3
Razglas.
Murska terenska tehnična sekcija v Gornji Radgoni razpisuje na dan 19. oktobra 1933. pismeno ofertalno licitacijo za dobavo 30597 fašinskih butar za regulacijska dela na obmejni Muri. Podrobna pojasnila so na razpolago pri Murski sekciji.
Murska terenska tehnična sekcija Gornja Radgona, dne 27. septembra 1933.	«
Razne objave
2484
Vabilo na redni občni zbor.
Radi nesklepčnosti prvega, objavljenega občnega zbora se sklicuje drugi občni zbor Zadružne oblačilnice r. z. z
0. z. v Mariboru, ki se vrši v soboto, dne 14. oktobra 1933. ob 4. uri popoldan v prostorih kavarne »Union«, Meljska cesta 12, z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo predsedništva. 2. Izpremem-ba pravil. 3. Določitev pristopnine.
4.	Slučajnosti.
Zadružna oblačilnica r. z. z o. z., Maribor,
dne 6. oktobra 1933.
Franjo Resnik s. r., Anton Inkret s. r.,
predsednik.	podpredsednik.
*
2492
Vabilo na redni občni zbor delničarjev,
ki ga bo imela
Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljubljani
v petek, dne 27. oktobra 1933. ob 17. uri v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani,
z naslednjim
dnevnim redom:
L Poslovno poročilo upravnega sveta in predložitev bilance ter računa izgube in dobička za leto 1932.
2. Poročilo odbora za pregled računov.
3. Odobritev poslovnega poročila in bilance ter računa izgube in dobička za poslovno leto 1932.
4. Volitev upravnega sveta.
5. Volitev 3 članov odbora za pregled
račungv.
6. Izprememba službene pragmatike.
7. Slučajnosti.
V smislu § 22. družbinih pravil daje posest ene delnice pravico do enega glasu. Glasovati smejo le oni delničarji, ki polože vsaj 2 dni pred občnim zborom, t. j. do 25. oktobra t. 1. svoje delnice s kuponskimi polami pri Mestni blagajni v Ljubljani ali pri blagajni tvrdke Siemens-Schuckert-Werke, Wien.
Upravni svet.
3*
2161—2—2 Poziv upnikom.
Tvrdka »Kokalj & drug, avtupodjetje v Valti vasi«, je prešla v likvidacijo in poziva upnike, da priglase v zakonitem roku svoje terjatve.
Jarc Ivan s. r.,
Novo mesto, Trdinova c. 15,-likvidator.
*
2485
Objava.
Izgubil sem orožni list za posest lovske puške dvocevke in lovsko karto, izdana 29. septembra 1933., ter ju proglašam za neveljavna.
Flis Jakob s. r., Domžale.
*
2480
Objava.
Izgubil sem izpričevalo ljudske šole v Rovtah na ime: Kunc Jožef iz Rovt. Proglašam ga za neveljavno.
Kunc Josip s. r.
*
2491
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za mo-torno kolo znamke »Harley Davidson«, izdano dne 4. marca 1933. od uprave policije v Ljubljani na ime: Miloša vije-1 vir' Svetomir, poručnik v Ljubljani. '
Proglašam jo za neveljavno.
Milosavljevič Svetomir s. r. *
2467
Objava.
Izgubil sem akademsko legitimacijo tehnične fakultete univerze v Ljubljani na ime: Richter Jožef, rodom iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno.
Richter Jožef s. r.
*
2488
Objava.
Izgubil sem izpričevalo II. letnika obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani (na Ledini) iz leta 1914./1915. na ime: Robič Franc, rodom iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno.
Robič Franc s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.