PRIMORSKI DNEVNIK
EMa£jr’“ Cena 150 lir	Leto XXX. Št. 253 (8959)	TRST, torek, 29. oktobra 1971
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskaj v tiskam! «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PREDSEDNIK LEONE ZAČEL POSVETOVANJA S POLITIČNIMI STRANKAMI
Krščanska demokracija je sklenila predlagati Mora za novega mandatarja
Vest o določitvi Mora še ni bila uradno sporočena - Komunisti zahtevajo sestavo učinkovite vlade, ki bo znala rešiti pereča gospodarska in politična vprašanja
RIM, 28. — Krščanska demokracija je danes predlagala pred-»edniku republike Leoneju sedanjega zunanjega ministra in večkratnega predsednika vlade Mora za mandatarja za sestavo nove vlade. Vest sicer še ni bila uradno sporočena. Za Mora pa so se demokristjani odločili na današnji skupni seji vodstev parlamentarnih skupin, ki sta se sestali pred začetkom posvetovanja predsednika republike leoneja s predstavniki političnih strank in parlamentarnih skupin za določitev novega pooblaščenega predsednika.
Predsednik republike je začel po-
svetovanja ob 17. uri s sprejemom komunistične delegacije, ki so jo sestavljali predsednik partije, Longo, tajnik Berlinguer, predsednik komu-
'	Aldo Moro
nistične poslanske skupine Natta in predsednik komunistične senatne skupine Rema. Za komunisti je predsednik republike sprejel demokristjane, ki so mu predlagali, kot smo omenili, poslanca Mora za kandidata za novega predsednika vlade. Zadnji so bili nocoj pri Leoneju liberalci. Jutri pa se bo predsednik republike posvetoval še z misovci, socialdemokrati, socialisti in republikanci. Pričakujejo, da bo Leone že jutri zvečer pooblastil Mora, naj sestavi novo vlado.
Po pogovoru s predsednikom republike je tajnik KPI Berlinguer podal sledečo izjavo: «V preteklih dneh se je govorilo, da smo komunisti postavili nekoliko ob stran perspektivo, za katero menimo, da je edina, ki lahko potegne Italijo iz sedanje večletne gospodarske, politične in moralne krize. To ni res. Mi smo še vedno mnenja, da je predlog o demokratičnem preokretu, ki sloni na sodelovanju vseh ljudskih sil, ne samo pravilen, temveč da ima podporo vedno večjega števila državljanov.
Politične sile, ki so drugačnega mnenja kot mi — je nadaljeval Berlinguer — imajo dolžnost, da si prevzamejo odgovornost, da sestavijo večino in vlado, ki bosta vsaj v stanju. da se odločno spopadeta z najnujnejšimi gospodarskimi in političnimi vprašanji in da zagotovita redno delovanje demokratičnih ustanov. To zahteva, da se popolnoma izključi katerakoli možnost predčasne razpustitve parlamenta in da se spoštujejo zakonska določila o sklicanju prihodnjih deželnih in upravnih volitev. Zato ni mogoče razumeti, zakaj se je bilo treba toliko časa pogajati s političnimi skupinami, ki so povzročile krizo z odkritim namenom, da se onemogoči sestava nove trdne vlade in da se predčasno razpusti parlament.
Z močjo, ki nam prihaja iz tesne povezave z velikimi ljudskimi in delavskimi množicami in z izredno odgovornim stališčem, ki smo ga pokazali v teh tednih, danes lahko rečemo, da je krščanska demokracija povzročila že preveč izgube časa in da je sedaj prišel čas, da se sprejmejo dokončne odločitve. V nasprotnem primeru bo opravičen dvom, da si tudi krščanska demokracija želi poslabšanje položaja.»
Ko je delegacija krščanske demokracije, ki so jo sestavljali tajnik stranke Fanfani ter predsednika poslanske in senatne skupine Piccoli in Bartolomei končala pogovor s predsednikom republike, je Fanfani izjavil časnikarjem:	«Potem, ko
smo se dogovorili glede možnosti rešitve vladne krize z napotki in političnimi omejitvami, ki jih je treba dati našemu pooblaščencu, je osrednje vodstvo v preteklih dneh nakazalo, v katerih možnih mejah se lahko reši kriza, upoštevajoč program, ki ga je KD odobrila 7. oktobra. Danes, potem ko smo slišali mnenje parlamentarnih skupin stranke, smo v stanju, da predlagamo in obrazložimo predsedniku
republike, kaj meni krščanska demokracija o sedanjem položaju in predlagati moža, ki bo po našem mnenju lahko dal odločujoči prispevek za pozitivno rešitev krize».
Kot smo že omenili so se demokristjani po daljši razpravi odločili za zunanjega ministra Mora. Moro je bil tajnik krščanske demokracije, ko je na neapeljskem kongresu sklenila, da se da pobuda za sestavo prve vlade s pomočjo socialistov. V bistvu je tedanji de-mokristjanski kongres sklenil opustiti dotedanjo desnosredinsko poli-
tiko in začeti novo politično obdobje levosredinskih vlad. Moro je bi! tudi prvi predsednik organske levosredinske vlade, v katero so vstopili tudi socialisti. Poleg tega je bil Moro dlje časa zunanji minister. V vsem tem času in sedaj je bil in je Moro odločen zagovornik levosredinske koalicije. Sedanjo vlado pa, če mu bodo uspela posvetovanja, potem ko mu bo predsednik republike formalno poveril nalogo za sestavo nove vlade, bo Moro sestavil v okviru leve sredine s sodelovanjem socialistov ali pa z njihovo zunanjo podporo.
V sedanjem položaju, zlasti pa še potem, ko so socialdemokrati v zadnjih tednih sprožili najprej vladno krizo, nato pa kampanjo za predčasne volitve, ni izključeno, da bodo po mnogih letih ostali izven vlade zaradi svoje vedno bolj reakcio-
narne in desničarske politike.
Danes se je sestalo tudi tajništvo socialdemokratske stranke, razpravljalo o stališču, ki zavzeli na posvetovanju s nikom republike v zvezi z sedanje vladne krize.
ki je ga bodo predsed-rešitvijo
Tajnik OPEČ Rhene prispel v Rim
RIM, 28. — Generalni tajnik OPEČ Khene je prispel danes v Rim. kjer bo jutri zvečer imel konferenco o temi «OPEČ (organizacija držav izvoznic petroleja) in energetska kriza». Khene se bo v italijanskem glavnem mestu sestal z vrsto vladnih predstavnikov, ob svojem prihodu na letališče Fiumicino pa je izjavil, da mu bodo ti pogovori o-
mogočili plodno izmenjavo mnenj z voditelji italijanske politike v zvezi s položajem na energetskem področju v Italiji. Khene se bo v sredo vrnil na Dunaj.
Predsednik Tito danes v Danski
BEOGRAD. 28. — Jutri bo odpotoval na uradni obisk v Dansko jugoslovanski predsednik Tito. ki ga je povabila danska kraljica Mar-grethe. Obisk bo trajal tri dni, točnega sporeda pa niso še objavili.
Tito se bo tako vrnil po 36 letih v Kopenhagen, kjer je bil leta 1938 kot agent kominterne z lažnim kanadskim potnim listom naslovljenim na inž. Carlssona.
■fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiioxniutiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAOSTRITEV SINDIKALNEGA BOJA ZA VIŠJO DRAGINJSKO DOKLADO
8. novembra štiriurna vsedržavna splošna stavka delavcev v industriji in trgovini
Razbita pogajanja tudi z Intersindom - Predstavniki podjetij z državno udeležbo so ponovili nesprejemljiva stališča zasebne industrije
RIM, 28. — Sindikalna federa cija CGIL, CISL in UIL je danes prekinila pogajanja za poenotenje točke draginjske doklade in za zagotovitev plače v primeru odpustitve z dela tudi z Intersindom in ASAP, ki združujeta velika, srednja in mala industrijska podjetja z državno udeležbo.. Po razbitja pogajanj z - zastopniki industrije z državno udeležbo je priilo zaradi stališča, ki so ga na današnjem srečanju zavzeli voditelji Interslnda in ASAP, ki je podobno stališču Confindustrie. V bistvu tudi industrijska podjetja z državno udeležbo zavračajo osnovne sindikalne zahteve, da se prizna delavcem vsaj tolikšno izboljšanje prejemkov, kolikor so delavske plače zgubile na svoji vrednosti zaradi naraščajoče draginje in inflacije.
Sindikalna federacija je zaradi
tega pozvala tudi delavce in uradnike industrijskih podjetij z državno udeležbo, naj se polnoštevilno udeležijo pobud federacije in naj zaostrijo boj za dosego svojih pravic.
Ta poziv se nanaša na današnji sklep tajništva sindikalne federacije, ki je napovedalo za 8. novembra štiriurno vsedržavno splošno stavko industrijskih delavcev in u-službencev v trgovini. Stavka je bila napovedana samo za zasebna podjetja, sedaj pa je bila razširje-
na tudi na delavce in uradnike zaposlene v podjetjih z državno udeležbo. Poleg tega je tajništvo federacije proglasilo še štiriurno razčlenjeno stavo po posameznih deželah ali pokrajinah, ki jo bodo delavci in uradniki opravili do 17. novembra. Ob tej priložnosti je tajništvo federacije objavilo sporočilo, ki pravi, da so bile sindikalne organizacije prisiljene odločno nastopiti zaradi trmoglavega stališča delodajalcev, ki so zavrnili sindikalne predloge o poenotenju točke dra-
iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiii
Ponoven volilni poraz nemških socialdemokratov
Vodja hessenskih socialdemokratov (spredaj) Osswald po objavi izidov volitev. Za njim sta (levo) demokristjanski voditelj Dregger in liberalni voditelj Karry (desno)
BONN, 28. —- Včeraj so bile na Bavarskem in v Hessnu deželne volitve, na katerih so socialdemokrati zabeležili ponovno nazadovanje. V Hessnu so dosegli 43,1 odst. (na prejšnjih volitvah so imeli 45,9 odst.), medtem ko so demokristjani prejeli 47,3 odst. (39,7 odst.), liberalci pa 7,5 odst. (10,1 odst.). Demokristjani so pridobili sedem sedežev in jih imajo sedaj 53, socialdemokrati so zgubili štiri sedeže in jih imajo sedaj 49, medtem ko so
liberalci dosegli osem sedežev, prej pa so jih imeli 11.
Na Bavarskem, kjer je krščanska demokracija, ki jo vodi Franz Josef Strauss, ki ga podpirajo najbolj nazadnjaški nemški krogi, že imela absolutno večino, so demokristjani prejeli 62,1 odst. in 132 sedežev (56,4 in 124 sedežev na prejšnjih volitvah), socialisti so dobili 30,2 odst. in 64 sedežev (33,3 odst. in 70), liberalci pa 5,2 odst. in 8 sedežev (5,5 odst. in 10 sedežev).
nizacije za morebitne odločitve. Kljub temu pa, nadaljuje Bertoldi, bi bilo v sedanjem položaju toliko bolj u-mestno, da bi delodajalske organizacije ugodno odgovorile, zlasti pa še sedaj, ko politične sile niso sposobne v najkrajšem času rešiti vlad ne krize. Zato je želeti, pravi minister za delo, da se bodo pogajanja obnovila z namenom, da se doseže sporazum, ki naj upošteva izredno resen položaj zaradi naraščanja živ. Ijenjskih stroškov, da se zavaruje kupna moč plač, ki so bile hudo prizadete zaradi naraščajoče inflacije. Minister Bertoldi je tako zaključil svojo izjavo: «V tem položaju je izredno važna odkrita razprava med sindikati in delodajalskimi organizacijami glede zajamčene plače v primeru preureditve ali pa spremembe proizvodnje v podjetju, v tesni povezanosti z nujnostjo posega dopolnilne blagajne samo v primerih, v katerih je treba zagotoviti vlogo sindikata pri določitvi smotrov in potreb delovnih sprememb v podjetju.
ZflHODNONEMŠKI KANCLER Nfl URADNEM OBISKU V SZ
Okrepitev sodelovanja v ospredju Sthmidtovih pogovorov v Moskvi
k	-* 1,(
DEŽELNA KONFERENCA KP KOROŠKE
Avstrijska partija podpira zahteve koroških Slovencev
Na komunistični listi bo na deželnih volitvah kandidiral Slovenec Mirko Messner
ginjske doklade, se pravi, o izboljšanju delavskih prejemkov v trenutku, ko cene stalno naraščajo in so življenjski stroški iz dneva v dan višji. Sindikalna federacija ttgd-tavlja, da je Confindustria dala takšne predloge, ki ne bi niti v najmanjši meri nadomestili tega, kar so delavci izgubili v zadnjem letu zaradi velike draginje. Zlasti pa so delodajalci	predlagali spremembo
načina izplačevanja družinske doklade, doklade, ki je bolj v pristojnosti vladnih kot zasebnih ustanov, da bi popolnoma spremenili vsebino in značaj sindikalnih predlogov.
Poleg tega sindikalna federacija meni, da stališče Confindustrie samo potrjuje dosedanje težnje in politiko delodajalcev do sedanje gospodarske krize.
Na današnjem sestanku z Intersindom in ASAP so sindikalni voditelji takoj po uvodnem govoru predstavnikov delodajalcev ugotovili, da tudi z njimi ne morejo nadaljevati pogajanj. Potem ko so bila pogajanja prekinjena so CGIL, CISL in UIL objavile sporočilo, v katerem pravijo, da so predstavniki industrije z državno udeležbo enostavno ponovili stališča, ki so jih predstavniki Confindustrie preteklo soboto obrazložili sindikalistom. Kar pa je najhujše, ugotavljajo sindikati, je izjava, da si Intersind in ASAP ne moreta prevzeti nobene odgovornosti, da bi sprejeli sindikalne zahteve. Sindikalna federacija tolmači to stališče združenja javnih industrijskih podjetij kot dokaz, da so tudi formalno pod vplivom zasebnih industrijcev, katerim priznavajo pravico do odločitev v zvezi s politiko do delavskih sindikatov.
Minister za delo Bertoldi je danes v svoji izjavi zelo ostro obsodil stališče Confindustrie do sindikalnih zahtev, ki je povzročilo razbitje pogajanj za sporazum o poenotenju točke draginjske doklade. Minister Bertoldi označuje ta dogodek za zelo resen, ki vzbuja «veliko zaskrbljenost». V tej zvezi minister poudarja, da je sicer res, da vladna kriza, se pravi pomanjkanje sogovornika na splošnem političnem področju, povzroča večje težave pri pogajanjih in
zvrača vso odgovornost na Confin- Ribičič, članica sveta dustrio in druge delodajalske erga-1 Lidija Šentjurc, član predsedstva
...................................................................................................
Brežnjev pozdravlja Schmidta ob prihodu pa moskovsko letališče.
MOSKVA 28 ____________V Sovjetsko zve- «iiiiinni'iHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiirtiiiiiriiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiii
zo je prispel na uradni obisk za-hodnonemški zvezni kancler Helmut Schmidt, ki so ga na letališču dočakali generalni tajnik KP SZ Brežnjev, predsednik vlade Kosigin, zunanji minister Gromiko ter ministrski podpredsednik Mazurov. Gre za prvi Schmidtov obisk v Sovjetski zvezi, odkar je postal nemški zvezni kancler. Takoj po svojem prihodu se je Schmidt sestal z Brež-njevom. Sovjeti pripisujejo njegovemu obisku dokajšnjo pozornost, saj gre za obnovitev odprte politike Zahodne Nemčije do vzhodnih držav, politike, ki jo je sprožil bivši kancler Willy Brandt, ki pa jo je sedanji kancler nekoliko zanemaril, saj je posvetil svoja prizadevanja v glavnem odnosom z ZDA in z drugimi državami atlantske zveze ter ureditvi notranjih gospodarskih vprašanj.
Dejstvo 'je, da sta obe državi sklenili nadaljevati s politiko popuščanja napetosti in medsebojnega sodelovanja. Schmidt vodi 15-član-sko delegacijo, v kateri je zunanji minister Genscher ter vrsta pomembnih osebnosti iz nemškega gospodarskega življenja, med katerimi naj omenimo Ernsta Mommse-na, predsednika velikanskega koncerna Krupp. Sovjetski tisk je zadnje čase posvetil dokajšnjo pozornost gospodarskemu sodelovanju med obema državama, Schmidt pa je v prejšnjih dneh nakazal osrednje teme pogovorov, ki bodo zadevali zahodni Berlin, evropsko konferenco o varnosti in sodelovanju, gospodarsko sodelovanje.
Pogovori med Brežnjevom in H.
Schmidtom se bodo nadaljevali še jutri, v sredo in v četrtek.
CELOVEC, 28. — Koroška deželna organizacija KP Avstrije je na izredni deželni konferenci objavila kandidatno listo za deželne volitve na Koroškem, ki bodo marca 1975. S tem so praktično vse stranke začele predvolilno kampanjo, pričakujejo j>a tudi, da bo v prihodnjih dneh objavila svojo listo in predvolilni program tudi volilna skupnost, ki jo je za prihodnje deželne volitve na Koroškem formiral del koroških Slovencev.
V platformi za volitve zavzema KP Koroške stališče do vseh trenutno najbolj aktualnih družbenopolitičnih in gospodarskih problemov na Koroškem in v Avstriji ter do politike ostalih strank, veliko pozornost pa posveča tudi vprašanju slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Komunistična partija Koroške podpira boj koroških Slovencev za enakopravnost in za narodnostne pravice, je rečeno v dokumentu, ki so ga sprejeli na konferenci in dali v razpravo članstvu, kot del splošnega boja in skupnih interesov vseh delovnih ljudi na Koroškem, partija tu-
IllliliMllllllIlliiillliiilIllllllilMlilllllltlMlllllltliilliiitiiilHlllltiiiiimilinniiitiilllillliiliilliiiiuilliiiiiMiliiliiititlliiiiliiillliMiliiilllliiilllililllllllilllliiiiiitiillllilH
MITJA RIBIČIČ ODPRL RAZSTAVO «KULTURA V NOB»
Proslava 30-letnice I. kongresa slovenskih kulturnih delavcev
Dr. Majer o osnovah kulturne politike KP Slovenije v narodnoosvobodilni borbi
SEMIČ, 28. — V Semiču se je končal osrednji del proslave 30-letnice prvega kongresa slovenskih kulturnih delavcev. Slovesnost sta pripravili kulturna skupnost Slovenije in RK SZDL, začela pa se je s sejo predsedstva KSS. Na proslavi so bili navzoči najvidnejši predstavniki slovenskega političnega življenja: član predsedstva SF RJ Edvard Kardelj, predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher, predsednik CK ZKS France Popit, predsednik skupščine SRS dr. Brecelj, predsednik RK SZDL Mitja federacije
SRS Janez Vipotnik in drugi. Slovesnosti so se udeležili tudi nekdanji udeleženci kongresa, ki jim je KSS v simbolično priznanje po slovesni seji skupščine izročila slike akademskega slikarja Božidarja Jakca.
Predsednik RK SZDL Mitja Ribičič je odprl razstavo «Kultura v NOB» ter v krajšem govoru poleg drugega dejal, da je za partizansko Belo krajino letošnje leto jubilejno, saj se je zvrstila že vrsta obletnic, vendar pa vse te proslave skupaj ne bi dale celovite in zaokrožene podobe tistega enkratnega, neponovljivega velikega boja, ki je bil v
Potem ko se je krščanska demokracija odločila, da bo dala pobudo za sestavo nove vlade v okviru leve sredine, kar so doslej vsi tolmačili kot željo, da sestavi vlado s socialisti ali z njihovo zunanjo podporo, brez socialdemokratov, so demokristjani včeraj predlagali predsedniku republike sedanjega zunanjega ministra in večkratnega predsednika vlade Mora za novega mandatarja. Predsednik republike je sinoči obnovil posvetovanja s političnimi strankami in njihovimi parlamentarnimi skupinami s sprejemom komunistov, demokristjanov in liberalcev. Jutri bo Leone zaključil posvetovanja z ostalimi strankami in bo baje že zvečer pooblastil Mora, naj sestavi novo vlado.
Pogajanja med sindikati in zastopniki industrije z državno u-deležbo za poenotenje točke dra-
ginjske doklade In za zajamčeno plačo, v primeru odpustitve zaradi preureditve podjetja in podobnih vzrokov, so se danes razbila. To je zelo resno vprašanje, saj so se preteklo soboto razbila tudi pogajanja s Confindustrio. Povod za razbitje pogajanj so dali predstavniki državnih industrijskih podjetij s svojimi proti-predlogi, ki so podobni protipred-logom Confindustrie. Zaradi tega je sindikalna federacija, pozvala delavce in uradnike industrije z državno udeležbo, naj se udeležijo sindikalnih pobud in boja za zagotovitev višjih prejemkov delavcev, ki so bili zaradi draginje in inflacije najbolj prizadeti.
Včeraj dopoldne, nekaj ur pred razbitjem pogajanj s predstavniki industrije z državno udeležbo, je tajništvo sindikata federacije napovedalo za 8. november vse državno splošno štiriurno stavko industrijskih delavcev in uslužbencev v trgovini.
Pogajanja med strankami leve sredine za obnovitev deželnega odbora so odložili, ker so socialdemokrati zahtevali od socialistov, da razbijejo koalicije v levih krajevnih upravah, kot je to vsedržavno vodstvo PSDI zahtevalo na splošno po vsej Italiji. To nesprejemljivo zahtevo je deželno vodstvo PSI seveda zavrnilo. Včeraj se je izrekla delegacija KD, ki vodi pogajanja, za čimprejšnje razgovore, na katerih naj se obnovijo levosredinske uprave, kar v bistvu pomeni brez posebnih pogojev in na osnovi programskega osnutka deželnega vodstva PSI.
celoti tudi kulturni boj, če jih ne bi zaključili z današnjim prikazom kulturnega, umetniškega in sploh intelektualnega delovanja, ko se je partizanskim enotam in ilegalnemu delu pridružilo vse, kar zasluži i-me slovenski kulturni delavec, kot je pred 30 leti prav v tem prostoru dejal Boris Kidrič.
Razstava «Kultura v NOB» ni mogla v celoti objeti vse razvejanosti kulturnega delovanja, kljub temu pa dovolj zgovorno izpričuje, kot je dejal Mitja Ribičič, kulturno vsebino in veličino osvobodilnega boja, v katerem se je razživela in razcvetela tako množična kultur na dejavnost in stvaritve na visoki umetniški ravni, brez katerega ne bi imeli Kajuhove poezije, Rozinove Bele krajine, najsodobnejšega opusa partizanske grafike, uporne in borbene partizanske pesmi niti ne kulturnega ustvarjanja v slovenskih brigadah, ki so nosile imena Prešerna, Gregorčiča, Kosovela in Cankarja. Razstava je pomembna danes, ko «osvobajamo kulturo etatističnih spon in jo preobražamo v samoupravne interesne skupnosti, da bi z njimi dobila organizirana družba močno samoupravno oporo v svojih kulturno ustvarjanih prizadevanjih».
Govornik na slovesni seji skupščine KSS je bil udeleženec prvega kongresa dr. Boris Majer, ki je govoril o osnovah kulturne politike komunistične partije Slovenije, ki je, kot je dejal Boris Kidrič, zakoniti dedič slovenskih kulturnih velikanov. Majer je nato govoril o vlogi kulture danes ter jo označil kot sooblikovalko samoupravnega življenja.
di odločno odklanja kakršnokoli preštevanje manjšine in ugotavlja, da tako imenovano ljudsko štetje neke vrste, o katerem so se sporazumele tri avstrijske stranke, ni naperjeno samo proti slovenski narodnostni skupnosti, ampak je njegov namen tudi odvrniti pozornost od življenjsko važnih problemov, kot so podražitve, inflacija, nesocialna davčna politika in ogrožanje delovnih mest, prav tako pa je namen ugotavljanja manjšine tudi poglabljati razdor med nemško in slovensko govorečim delom prebivalstva na Koroškem.
KP Koroške v svoji platformi tudi opozarja na resne posledice, ki jih ima neizpolnjevanje bistvenih določil člena 7 avstrijske državne pogodbe na odnose med Koroško in Slovenijo ter poudarjajo, da so za to odgovorni avstrijska zvezna in koroška vlada. Na konferenci so poudarili, da ima KP Koroške realne možnosti, da dobi na prihodnjih deželnih volitvah, vsaj eno mesto v deželnem zboru, pri tem pa računajo tudi na glasove koroških Slovencev. Nosilec kandidatne liste, s katero nastopa koroška KP na prihodnjih deželnih volitvah, je deželni sekretar KP Koroške Amolf Raimund. na drugo mesto pa so postavili Slovenca Mirka Messnerja, urednika mesečnika «Kladivo».
KISSINGER V INDIJI
NOVI DELHI, 28. — Ameriški državni tajnik, ki je sinoči prispel v indijsko glavno mesto, je imel danes zjutraj daljši pogovor z indijsko ministrsko predsednico Indirò Gandi. Pred tem se je Kissinger sestal z zunanjim ministrom Čava-nom. Pogovor med Kissingerjem in Gandijevo je bil na zunanjem ministrstvu, ob koncu pa je šef ameriške diplomacije izjavil, da je šlo za izmenjavo mnenj v zelo prijateljskem vzdušju, katerega cilj je bil izboljšanje odnosov med Združenimi državami in Indijo. Pred začetkom pogovorov je predsednica Gandijeva izjavila časnikarjem, da sé odnosi med obema državama postopoma izboljšujejo.
Med srečanjem obeh zunanjih ministrov je bil podpisan sporazum o ustanovitvi posebne skupne komisije, katere naloga bo proučiti možnost sodelovanja med obema državama na trgovinskem in na drugih področjih. Komisiji bosta predsedovala Kissinger in Čavan, sestavljali pa jo bodo predstavniki obeh vlad. Sestala se bo vsaj enkrat na leto in se bo delila v tri pododbore, ki bodo pristojni za gospodarstvo in trgovino, za znanost in tehnologijo ter za šolstvo in kulturo.
Po pogovoru s Kissingerjem je Gandijeva dejala, da so bili slednji zelo dobri, člani ameriške delegacije pa so dodali, da je srečanje pripomoglo k odpravi nerazumevanja iz preteklosti ter da je odprlo pot k izboljšanju odnosov med obema državama. Indijski vladni predstavniki so s svoje strani izjavili, da upajo, da bo ameriški predsednik Ford v kratkem obiskal Indijo. Po njihovem mnenju bi sklepno sporočilo o ameriško • indijskih pogovorih, ki ga bodo po vsej verjetnosti objavili ju tri, moralo vsebovati sporočilo v tem smislu. Po mnenju političnih opazovalcev v Novem Delhiju ni izključeno, da bo Ford odpotoval v Indijo po srečanju na vrhu ZDA — SZ, ki bo 23. in 24. novembra v Vladivostoku.
TRŽAŠKI DNEVNIK
ZARADI ZAHTEVE PSD! PO RAZBITJU LEVIH KRAJEVNIH ODBOROV
Med strankami leve sredine ponovno prekinjeni razgovori o deželni krizi
Socialisti so odločno uh te vali, da se najprej preveri resnična volja po obnovitvi koalicije • KD o nujnosti takojšnje rešitve krize
Nenadoma so odpovedali sestanek deželnih delegacij strank leve sredine, ki bi morale včeraj pričeti pogajanja o rešitvi krize deželnega odbora. Prišlo je namreč do posredovanja osrednjega vodstva PSD! in nato do verižne reakcije’ PSDI je — po rimskem vzorcu — zahtevala, da se socialisti na pogajanjih obvežejo, da je levosredinska formula splošno veljavna in da bodo torej razbili leve krajevne uprave. Izvršni odbor PSI je seveda take zahteve in poskus takega pritiska zavrnil in zahteval od KD, da pred štiristranskimi razgovori ugotovi, če obstaja resnična politična volja za obnovitev levosredinske uprave na deželni ravni. Končno je včeraj zjutraj deželni tajnik KD Tonutti brzojavno sporočil ostalim deželnim tajnikom. da odpoveduje sestanek, ki bi moral biti včeraj ob 18.30 na deželnem sedežu KD v palači Diana v Trstu.
Ob 18.30 pa so se sestali člani demokristjanske delegacije, ki jo je imenoval deželni odbor KD, da vodi pogajanja o deželni krizi. Po sestanku je deželni tajnik Tonutti izrazil zaskrbljenost stranke zaradi odložitve sestanka štirih strank, zaradi česar se je politični položaj še poslabšal. Tonutti je poleg tega izjavil, da KD potrjuje svojo trdno odločenost, da se obnovi levosredinska uprava in da je zaradi tega nujno potreben takojšnji sestanek med KD. PSI, PSDI in PRI in pričetek pogajanj. Tonutti je nadaljeval, da je večina v deželnem svetu odgovorno in premišljene navedla 8. november kot datum sklicanja deželnega sveta, ki naj izvoli predsednika in odbor. Ta datum je treba spoštovati ne toliko zaradi formalne obveznosti, kot predvsem zaradi politične nujnosti, ker je treba odgovoriti na vprašanja, ki se zastavljajo z resno gospodarsko in finančno krizo, ki je zajela produktivne sektorje in ki ima resne posledice za zaposlitev.
Ne tako nepričakovana zaostritev se je pričela v soboto, ko se je v Spilimbergu sestalo deželno vodstvo socialdemokratske stranke, ki bi moralo razpravljati o programskih zahtevah za pogajanja o obnovitvi deželnega odbora. V uradnem sporočilu o rezultatih in o govoru, ki ga je imel na tem zasedanju vsedržavni tajnik stranke Orlandi, pa je bil sicer govor o nujnosti obnovitve levosredinske uprave, istočasno pa tudi o veljavnosti načela, da mora priti do levosredinskih u-prav povsod in torej do ostro cen-trističnega političnega stališča in obnavljanja protikomunistične diskriminacije, ki je v naši deželi že zdavnaj preživela in ki je za socialiste seveda povsem nesprejemljiva.
Na tej osnovi se je v nedeljo sestal izvršni odbor PSI, ki je bil soglasen, da je treba zavrniti zahteve in izsiljevanje socialdemokratov, ki pa se je ločil glede taktike. Tn
struje (levica, demartinovd in avtonomisti) so bile mnenja, da je treba pogajanja prekiniti, ker nimajo nobenega smisla, saj je treba najprej preveriti, če sploh obstajajo politični pogoji in če je še sploh veljaven tako imenovani «politični okvir*, na katerem sloni levosredinska koalicija. Pripadniki Mancinijeve struje, ki jo na deželni ravni vodi podpredsednik deželnega odbora in odbornik za proračun De Carli, pa so menili, da je treba te pripombe povedati na sestanku, katerega naj bi se socialistična delegacija kljub vsemu udeležila. Prevladalo je prvo stališče in so zato socialisti sporočili demokristjanom, da se pogajanj ne bodo udeležili in da je potrebno predhodno načelno razčiščenje političnih odnosov.
Republikanci pa so v soboto imenovali svojo delegacijo, ki bo sodelovala na pogajanjih za rešitev deželne krize in ki jo vodi deželni tajnik Di Re sestavljajo pa jo Fai, Pacor, Pascutti, Ramalo, Luciani in Mauro.
Zbiranje podpisov za odobritev zakona o družinskem pravu
Pokrajinski odbor Zveze italijanskih žena je v teh dneh sprožil akcijo zbiranja podpisov za odobritev zakona o družinskem pravu, ki ga sedaj proučuje senatna komisija za pravosodje. To proučevanje se vleče že od 12. maja, ker hočejo nekatere politične skupine korenito spremeniti besedilo zakona, ki ga je že sprejela poslanska zbornica. Pokrajinski odbor zveze zato vabi prebivalstvo naj podpiše peticijo, ki jo bodo 13. novembra, med vsedržavno manifestacijo žena, poslali senatu. Podpise bodo zbirali od 10. do 13. ure ter od 16. do 19. ure.
Gasparini dokončno izključen iz PRI
V teh dneh so dokončno uradno izključili občinskega odbornika Gas-perinija iz republikanske stranke. Spor je trajal dolgo časa in se je tudi formalni postopek o izključitvi zavlekel, ker postopek ni bil povsem v redu. Do spora med Gaspe-rinijem in njegovo stranko je prišlo kmalu po zadnjih občinskih volitvah in kasnejšim preverjanjem, med katerim so se stranke dogovorile, da zamenjajo nekatere odbornike in med njimi tudi Gasperinija, ki je odgovarjal za šport. Kasneje pa se je izkazalo, da je to brez pristanka prizadetega nemogoče, ker ga je neposredno izvolil občinski svet in župan pa mu je samo predal pooblastilo o odbomištvu. Zadeva se je zaključila tako, da je župan
Gasperiniju pooblastilo odvzel in tako ne odgovarja več za noben resor, redno pa je prisoten na vseh sejah občinskega odbora in seveda na sejah občinskega sveta, na katerih ob vsakem glasovanju pojasni, da se bo glasovanja vzdržal.
Tržaško razsodišče PRI je že pred meseci Gasperinija izldjučiio iz PRI, na kar pa se je Gašperini pritožil, češ da niso hoteli poslušati njegovega zagovornika — nekega odvetnika. Osrednje razsodišče PRI je pritožbi ugodilo, in prvi sklep razveljavilo, ker je potrdilo tezo, da je zagovornika treba zaslišati, pa čeprav ni član republikanske stranke. Po teh proceduralnih zapletljajih pa je sprejelo končno stališče razsodišče PRI v Benetkah, ki je zadevo preučilo in Gasperinija izključilo iz PRI, tako da v občinskem svetu in v občinskem odboru niti formalno ne zastopa več PRI.
Urnik trgovin za praznike
Združenje trgovcev tržaške pokrajine opozarja na urnike, ki bodo veljali za vse trgovine v obdobju praznikov
Danes, 29. oktobra: trgovine bodo odprte po običajnem umiku.
Jutri, 30. oktobra: trgovine jestvin ter drogerije bodo odprte tudi popoldan.
Četrtek, 31. oktobra: trgovine bodo odprte po običajnem umiku, mesnice Pa bodo odprte od 7.30 do 13. in od 16.30 do 19.
Petek, 1. novembra: vse trgovine zaprte dopoldan in popoldan, odprte bodo le cvetličarne (od 8.30 do 13.) in pekarne izključno za kruh (od
7.30	do 13.).
Sobota, 2. novembra: običajen urnik za vse trgovine, odprte bodo tudi trgovine tistih strok, ki so v sobotah zaprte:	mesnice	bodo odprte
od 7.30 do 13. in od 16.30 do 19.
Nedelja, 3. novembra: vse trgovine zaprte, odprte bodo le cvetličarne (od
8.30	do 13.), mlekarne (od 7. do 12.) in pekarne z dvojno peko kruha (od
7.30	do 13.).
Ponedeljek, 4. novembra: vse trgovine zaprte; odprte bodo le cvetličarne (od 8.30 do 13.).
Torek, 5. novembra: trgovine bodo odprte po običajnem umiku.
Sreda, 6. novembra: trgovine jestvin in drogerije bodo odprte tudi popoldan.	v
SINOČI V NAPOLNJENEM GLEDALIŠČU ROSSETTI
«I MUSICI» DIVORILI SEZONO TRŽAŠKEGA KONCERTNEGA DRUŠTVA
Vrhunska izvedba Vivaldijevih «Štirih letnih časov» s solistko violinistko Pino Carmirelli
Tržaško koncertno društvo je za- kontrabas in godala», v drugem de
čelo sinoči svojo sezono s 707. zaporednim koncertom od svoje ustanovitve. Za to priložost je imelo v gosteh ansambel «I musici» iz Rima, izredni umetniški kolektiv samih virtuozov, ki pa sestavljajo violinisti Pina Carmirelli, Anna Maria Cotogni, Arnaldo Apostoli, Walter Gallozzi, Luciano Vicari, Italo Co-landrea, violista Paolo Centurioni in Carmen Franco, čelista Francesco Strano in Mario Centurione, kontrabasist Lucio Buccarella in čembalistih Maria Teresa Garat ti. čeprav igra ansambel, ki nastopa od leta 1952, brez dirigenta in je vsak njegov član obenem tudi solist, je vendarle ta vloga pretežno zaupana prvi violinistki Pini Carmirelli, ki je tudi sicer znana kot solistka-koncertantka.
Ansambel je v prvem delu izvajal slovito Mozartovo serenado v G - duru K. 525, poznano pod imenom «Mala nočna glasba» (Fine klei-ne Nachtmusik) in Bottesinijev «Gran Duo Concertante za violino,
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiifuiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
ZA EN DAN PRELOŽENA SEJA ZARADI ŽUPANOVE ODSOTNOSTI
Jutri bo tržaški občinski svet razpravljal o imenovanjih in položaju obeh gledališč
Na dnevnem redu tudi resolucija o volilni pravici 18-letnikom
Sejo tržaškega občinskega sveta, ki bi morala biti danes, so prestavili na jutri, ker bo župan Spaccini danes uradno obiskal Gradec, kamor je povabljen, da bi predaval o tržaškem gospodarstvu in stikih z avstrijsko Štajersko, S tem pa se ne bo spremenil predvideni in dogovorjeni program dela občinskega sveta, ki se bo kot že rečeno, sestal jutri ob 18.30. Na dnevnem redu seje bodo uvodoma samo nekatera vprašanja, da se prepreči, da bi se seja zavlekla kot zadnjič pozno v noč.
Nato bodo sledila imenovanja predstavnikov tržaške občinske uprave v razne ustanove, kot je na primer E CA, Teatro stabile in druge, za kar so se že dogovorili na sestankih načelnikov skupin za načelno razdelitev med strankami opozicije in levosredinske večine ter na sestankih načelnikov leve sredine o razdelitvi mest med večinskimi strankami. Kljub tej načelni razdelitvi pa konkretna imenovanja in predlogi še niso znani, ker gre za pristojnosti strank in njihovih svetovalskih skupin v občinskem svetu.
Na isti seji tržaškega občinskega sveta bodo zelo verjetno soglasno, odobrili resolucijo, s katero se bodo zavzeli za zakon o volilni pravici za mladince in mladinke z dopolnjenim 18. letom starosti.
Do daljše razprave pa bo predvidoma prišlo okrog dveh ukrepov v
...........................................na
PRED DNEVI SPOMINOV NA RAJNKE IN PADLE
Nedopustno zavlačevanje ureditve in svečane otvoritve Rižarne
Prosvetna društva in ob polaganju vencev
šole naj priredijo skupne svečanosti in cvetja na spomenike padlim
Bližajo se dnevi, ko se spominja-5 svojih dragih rajnkih, s cvetjem asimo grobove in prižigamo sveč-, njim v spomin in sebi v uteho, občutki globoke hvaležnosti pa se ominjamo tudi svojcev, prijateljev, ancev in neznancev, ki so dali svo-življenja v osvobodilnem boju, to da mi lahko živimo, za svobo-, ki je niso dočakali, za mir, za še narodnostne pravice, za kate-se moramo boriti, za dokončno tago nad fašizmom, ki se v dru-čnih oblikah nevarno poraja in o-aža pridobitve antifašističnega in vobodilnega boja.
Demokratične ustanove, javne u-ave in borčevske organizacije bo-polagale vence na spominska o-ležja in spomenike padlim, šope etja bodo prinesle vdove, sirote in ijatelji padlih, šolski otroci bodo rasili spomenike in grobove s cvet-m in zelenjem. Lepo pa bi bilo, i bi vse šole, od osnovnih do viš-i srednjih šol prav te dni obiska-najbolj pomembne spomenike in aje mučeniške smrti borcev za obodo. Vsi spomeniki padlim naj do okrašeni in razsvetljeni, otro-a pesem, recitacija, kratek nago-ir ob polaganju cvetja pa bodo za-s vsebinsko globok in pomemben raz hvaležnosti ter zvestobe idea-m osvobodUnega boja. Nobeno pro-retno društvo ne bi smelo stati ob rani in bi moralo celo dati pobu->, da se bodo ob spomenikih pad-n zbrali mladina in odrasli va-:ani.
Skoraj vsaka naša vas ima zdaj lomenik padlim v NOB, največji i najbolj pomemben spomenik bo-i in trpljenju, grozljiv kraj muče-iške smrti slovenskih, hrvaških in alijanskih antifašistov in borcev za lobodo ter žrtev rasističnega besa a je Rižarna, edino uničevalno ta-orišče v Italiji.
Skoraj deset let Je že preteklo d dneva, ko je bila Rižarna pro-lašena za nacionalni spomenik od irništva in izročena v varstvo Iraški občini.Potem ao Rižarno ure-
dili, da ne bi razpadala in da bi v njej napravili muzej. Vsa gradbena dela so bila dokončana že spomladi in so se širile vesti, da jo bodo svečano odprli že ob koncu aprila, potem v juniju, potem pa «prav gotovo» v prvi polovici oktobraob navzočnosti predsednika republike. Toda Rižarna je uradno še vedno zaprta. Odprejo jo za nekaj ur ob obisku večjih skupin, ki prihajajo ne samo iz naše dežele, ampak tudi iz najbolj oddaljenih mest Italije. Odprli jo bodo tudi te dni in določili umik za o-biske. Kdaj pa bo Rižarna dokončno odprta, se še ne ve. Prihodnje leto? Skupina komunističnih občinskih svetovalcev je pred dnevi glede tega naslovila na župana zadevno vprašanje, odgovora pa, kolikor nam je znano, še ni.
Nerazumljivo in nedopustno bi bilo vsako nadaljnje zavlačevanje, ki postaja že žaljivo. Na tako pomembno svečanost, kot bo ob odprtju Rižarne, se je treba dobro in pravočasno pripraviti. Pri tem pa ni zainteresirana samo občina. Pripraviti se hočejo, in se morajo, tudi organizacije bivših političnih internirancev, političnih preganjancev, partizanskega združenja, demokratične in antifašistične organizacije, in to ne samo v krajevnem, ampak tudi v vsedržavnem merilu, iz Slovenije in Hrvaške.
Že pred meseci so na občinski u-pravi v Trstu zagotavljali, da bodo ustanovili pripravljalni odbor, do sedaj pa ni o tem odboru ne duha ne sluha in se ne ve, kdo ga bo sestavljal. Prav tako se ne ve še ničesar, kakšno gradivo bodo zbrali in kakšno vsebino bodo dali muzeju v Rižarni.
Vse graje je tudi vredna malomarnost, nobena skrb za ohranitev napisov, sporočil, ki so jih jetniki napisali po vratih in z nohti grebli po stenah celic. Nihče ni do sedaj ničesar ukrenil in napravil, da bi se ta st,-1 ji va sporočila ohranila. Zato so skoraj že izginila. Na vse to naj i pomislijo predstavniki oblasti in orga-
nizacij, preden bodo šli polagat vence v Rižarno!
Tudi postopek za proces proti e-sesovskim zločincem Rižarne se precej na dolgo zavlačuje, vendar kaže, da se je pripravljalna faza zaključila in da bo proces pred tržaškim porotnim sodiščem prihodnjo pomlad.
• Na tržaški univerzi bodo danes in jutri volili poverjene profesorje in asistente v svet pedagoške fakultete. Volilni sedež je v fakultetnih prostorih v Ul. Tigor 22 (I. nadstropje). Volitve bodo od 9. do 13. in 17. do 19. ure.
korist tržaških gledališč in to o sklepu, s katerim bo občina odobrila konvencijo med Teatro Stabile in gledališčem Rossetti za najem dvorane, za kar se predvideva povečan letni prispevek občinske uprave in o po-novni jamščini. ki jo bo občina, tokrat z jamstvom lastnih dohodkov, o-dobrila Slovenskemu stalnemu gledališču Seveda bo ob tej priložnosti prišlo tudi do širše razprave o obeh gledališčih m težavah, v katerih sta ter načinih reševanja.
V občinskem svetu obstaja zelo široKa večina ki se zavzema za podporo slovenskemu in italijanskemu gledališču. obstajajo pa tudi ločena mnenja glede gradnje novega stalnega gledališča na parceli med RAI in palačo deželnega sveta. Okrog te gradnje je bilo že mnogo polemik, zla. ti zaradi občutnega povečanja predvidenih izdatkov, tako da se se daj že govor-, naj bi novo gledališče stalo okrog 20 milijard lir. Občinski svei zelo ve- jelno ne bo na jutrišnji seji ničesar dokončnega odločil, ker so v večini sami mnenja deljena, podprl pa bo redni prispevek Teatru stabile.
Glede slovenske gledališke hiše pa gre za ponovno jamščino, s k at ero bo gledališče skušalo prebroditi letošnjo sezono, dokler se ministrstvo za turizem in predstave v Rimu ne bo zganilo in dokler ne bo prišlo do doKončne ureditve pravnega ter finančnega statusa Stalnega slovenskega gledališča. V sredo bo na dnevnem redu jamščina v višini 50 milijonov lir, ki je del kreditov, ki so jih zagotovile stranke leve sredine, za premostitev trenutnih težav in ki bodo v celoti dosegli okrog 150 milijonov lir.
Predstavniki uprave Slovenskega stalnega gledališča so se v zvezi z ostro finančno krizo, ki ’e grozila, da bo preprečila normalno sezono, raz-govarjali s predstavniki vseh strank ustavnega loka zastopanih v tržaškem občinskem svetu, ki so zagotovili soglasno podporo, tako da ne bo moglo tudi med razpravo in glasovanjem v občinskem svetu priti do težav.
Zahteva po sodelovanju med sekcijami krvodajalcev
Pokrajinski zdravnik dr. Fabiani je pred dnevi sprejel na sedežu združenja krvodajalcev v Ul. Zu-decche primarija transfuzijskega centra v Tržiču dr. Luigija Guari-nija, predsednika deželne federacije krvodajalcev Alessandra Buora ter predsednika tržaškega združe-
NiiiiiiiiHttnnimtiiiimiiiiiiuiiiiiiMuiiimiiiiiiuiiiiiiuinuiimiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiin
ZAKLJUČKI L DEŽELNEGA KONGRESA UIL
Zahteve po odločnih posegih za gospodarski dvig dežele
Kongres izvolil novo deželno vodstvo in potrdil Fabriccija za glavnega tajnika
nja krvodajalcev Raffaela Forteja. Po obsežni razpravi o splošnih problemih, ki zadevajo dejavnost organizacij krvodajalcev, so na srečanju načeli vprašanje sodelovanja na deželni in krajevnih ravneh v okviru in vidiku navodil zakona o krvodajalstvu.
Tržaško združenje je obenem izreklo javno zahvalo tržaški posojilnici za pomoč, ki jo je tudi letos nudila združenju.
Tržaška univerza v finančni stiski
V Trstu sta se včeraj sestala deželni odbornik za šolstvo Dal Mas in rektor tržaške univerze prof De Ferra. Obravnavala sta finančni položaj vseučilišča, ki je kakor znano zelo kočljiv zaradi zamude, s katero država priznava univerzi predvidene finančne prispevke. Prof. De Ferra je v tej zveži naglasil, da so blagajne na univerzi prazne, tako da ne bodo mogli izplačati rednih prejemkov docentom ter je zato zaprosil predstavnika deželne uprave za ustrezen predujem. Odbornik Dal Mas je rektorju zagotovil, da bo sprožil to vprašanje že na današnji seji deželnega odbora.
lu pa Vivaldijeve «štiri letne čase» (Le Quattro Stagioni), skladbo, ki jo sestavljajo štirje koncerti, posvečeni štirim letnim časom.
«Mala nočna glasba» je vsa prepojena s spevno milino, polna je bogate melodične inventivnosti in svežine, ki prehaja v zaključnem Rondoju v živahno ognjevitost. Ansambel jo je podal s suverenim muziciranjem, z brezhibnim tonskim moduliranjem in s filigransko dodelanostjo v vseh stavkih.
Bottesinijev koncert za violino in kontrabas ter godala je predstavljal v programu bolj koncertno rariteto kot pa zaključeno umetniško kompozicijsko tvorbo, saj odraža melodramski okus svojega časa. Nudi pa zlasti solistoma mnogo priložnosti za tehnične in interpreta-cijske virtuozizme, ki sta jih tako violinist Luciano Vicari, kot kontrabasist Lucio Buccarella, v polni meri uveljavila.
Umetniški višek večera pa je prav gotovo bila izredna izvedba Vivaldijevih «Štirih letnih časov». Vsi štirje koncerti so v vsebinsko poglobljenem muziciranju izžarevali vse bogastvo čudovitih razpoloženjskih impresij in se zlili v visoko poetičnost. Ansambel je muziciral s suvereno lahkotnostjo, programsko zasnovana glasbena misel se je ore-livala v čudovito izpeljani ritmični živahnosti in stilni enovitosti, čudovito je bilo dialogiranje med posameznimi glasbili, zlasti med prvo violino in violončelom, medtem ko je prva violinistka Pina Carmirelli izvedla svoje solistične vložke z vrhunsko virtuozistično briljantnostjo in z bogastvom tonskih odtenkov.
Skratka, imenitno glasbeno doživetje z ansamblom, ki muzicira v brezhibni harmoniji in v katerem so solisti vsi in nihče. Do kraja zasedeno gledališče je izvajalce nagradilo z navdušenim ploskanjem.
j.	k.
Danes in jutri stavkovne akcije
V okviru vsedržavnega enotnega sindikalnega boja so sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL oklicale za danes dveumo stavko uslužbencev javnega in zasebnega sektorja, medtem ko bodo delavci jutri stavkali štiri ure. Ob tem bodo jutri priredili na Trgu Goldoni tudi javno zborovanje.
VAŽNO OBVESTILO ZA PROFESORJE
Tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča profesorje, ki želijo obiskovati izredne habilitacijske tečaje v šolskem letu 1974-1975, da zapade rok za vlaganje prošenj 15. novem bra. Prošnje v slovenščini na kol-kovanem papirju za 700 lir je treba nasloviti na višjega šolskega skrbnika in jih izročiti ravnateljstvu, kjer posamezni prosilci učijo.
HiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiimiiitHMHiiiiiiiiitmmimuHmmmmmiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifnm
ŠTIRI RAZISKAVE IN RAZNE VARIANTE ARHITEKTOV SEMERANI
Izdelana prva laza podrobnega načrta zgodovinskega središča
Osnutek bodo sedaj preučile prizadete rajonske konzulte
Namestitev novih industrijskih o-bjektov v smereh Trst - Tržič in Viden - Pordenon, odklonitev nameščanja naftne industrije, ustanovitev avtonomne pristaniške ustanove za Furlanijo - Julijsko krajino z dodelitvijo specifičnih funkcij posameznim pristaniščem, dograditev avtoceste Viden - Trbiž, nova politika za kmetijstvo in živinorejo z vzporedno namestitvijo predelovalne industrije ter nove obveze do šole in njenih problemov — te zahteve, sintetizirane v zaključnem dokumentu, so izšle na prvem deželnem kongresu UIL, ki se je zaključil v soboto v Trstu. Z uresničitvijo teh zahtev bo mogoče premostiti hudo gospodarsko krizo v deželi, ki je obenem odraz splošne gospodarske in politične krize v državi. Glede tega UIL postavlja tudi zahtevo po postopnem izvajanju reform, o-
benem pa zagovarja potrebo po o-hranitvi sedanjega političnega okvira, brez vključevanja komunistov v vladne vrste. Posebej je zaključni dokument obsodil vsakršen izraz prevratništva, ni pa posebej podčrtal, s katere strani prevratniški poskusi prihajajo.
Glede sindikalnega gibanja je kongres UIL poudaril potrebo po avtonomiji v sindikalni enotnosti ter izrazil pripravljenost po ustanavljanju enotnih federacij za vse kategorije in na vseh ravneh.
Na sobotnem zasedanju so pozno v noč izvolili tudi novo deželno vodstvo, ki si je tako porazdelilo funkcije: glavni tajnik Fabricci, tajniki Trebbi, Russo, Ponselè, Filippini in Bregant, člani izvršnega od bora: Di Turro, Pison, Lovero, Corsi, Gasivoda, prof. Marpillero, Vian in Francescut.
Odbornik za urbanistiko in promet De Luca je na seji občinskega odbora 23. oktobra poročal o študiji o podrobnem urbanističnem načrtu zgodovinskega središča, ki sta jo izdelala arhitekta Luciano Semerani in Gigetta Tamaro por. Semerani na osnovi sklepa občinskega sveta od 10. avgusta 1973. Arhitekta sta izdelala prvo preučitev, pri kateri je sodelovala številnejša skupina arhitektov in kvalificiranih tehnikov ob sodelovanju z občinskimi uradi in še posebej odbomištvom za urbanistiko, statistično službo in centrom za preučevanje podatkov. Prva preučitev se nanaša na štiri raziskave in na oceno najboljših variant intervencij.
Ugotovili so tipologijo poslopij, njihovo arhitektonsko, zgodovinsko-umetniško ter ambientalno vrednost in povezavo z drugimi stavbami ter okoljem. Ugotovili so socialno-go-spodarsko vlogo in lastnino, zgodovinsko dinamiko, izkoriščanje lastnine, indeks naseljenosti, higienske in ambientalne pogoje, gospodarske pogoje in neravnovesja na osrednjih področjih ter povezavo z drugimi predeli mesta. Na osnovi tega predhodnega dela bo mogoče izdelati načrte o posegih in o najboljšem izkoriščanju zgodovinskega središča. Raziskave so namreč u-gotovile, kje so optimalne možnosti za izkoriščanje področja v raznih smereh in kakšno gradbeno politiko je treba voditi, da se prepreči prehudo staranje poslopij na področju, kjer je prisotno relativno visoko število neaktivnega prebivalstva. Treba je najbolje izkoristiti razpoložljive stavbe tudi s pomočjo javnih posegov na osnovi zakona št. 865.
Ugotovili so, da se osrednji del lahko izkoristi za terciarne dejavnosti in da je mogoče restavrirati poslopja in jih izkoristiti za produktivne namene. Učinkovitost starega središča kot produktivnega centra je pogoj za ohranitev delovnih mest na področju terciarne dejavnosti in javnih služb.
Na tem področju bodo ohranili razne kulturne dejavnosti, ki so mestnega pomena in med njimi humanističen del univerze z ustrez-
Gledališča
POLITEAMA ROSSETTI
Danes ob 20.30: «Avstrija je bila urejena dežela». Rezervacije pri o-srednji blagajni v Pasaži Pretti 2, telefon 36-372 — 38-547.
VERD!
Prva predstava letošnje operne sezone gledališča Verdi bo 7. novembra, ko bo na sporedu «Il Tabarro», «Suor Angelica» in «Gianni Schicchi». Dirigent Giacomo Zani, režija Giancar-la Menottija, scene Pierluigija Sa-maritanija.
Razstave
V	galeriji «La Lanterna» v Ul. Sv. Nikolaja štev. 6 razstava del DeEs Schwertbergerja. Razstava bo trajala do 8. novembra.
V	galeriji Forum, Koronejska ulica 1. razstava del kiparja Dušana Džamonje.
V	galeriji Tergeste, Ul. Battisti 23, Michele Škodnik razstavlja svoja dela. Razstava bo odprta do 31. t.m.
V	občinski galeriji je Renzo Moreu odprl razstavo svojih del, ki bo trajala do 2. novembra.
V	galeriji Cartesius razstava del Avgusta Černigoja, ki bo odprta do
13.	novembra.
Danes ob 18. uri bodo odprli v galeriji Sofianopulos, Largo Papa Giovanni, razstavo 80 deželnih slikarjev in kiparjev «Jesen 74».
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 29. oktobra
NARCIS
Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 16.57 — Dolžina dneva 10.17 — Luna vzide ob 15.51 in zatone ob 4.54
Jutri, SREDA, 30. oktobra SONJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 13,5 stopinje, najnižja 9,2 stopinje, ob 19. uri 9,2 stopinje, zračni pritisk 996,5 mb stanoviten, veter 25 km s sunki do 52 km na uro vzhodni - severovzhodni, vlaga 48-odstotna, nebo 5 desetink pooblačeno, morje razburkano, temperatura morja 15,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 27. in 28. oktobra 1974 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 20 oseb.
UMRLI SO: 82-letna Rosa Burich vd. Woditzka, 86-letna Efelia Luzza to por. De Comuni. 75-letni Ernesto Marchi, 66-letna Margherita Cosani vd. Bembo, 76-letna Maria Pettirosso vd. Furlan, 75-letna Maria Cova-cich por. Parovel, 80-letna Giovanna Cus vd. Gombač, 86-letna Maria Ton-cetich, 82-letna Maria Poropat vd. Fonda, 50-letni Gerolamo Rosman Temi, 74-letna Giuseppina Težak vd. Mattarelli, 85-letna Antonio Sferza vd. Cisilin. 85-letna Maria Marinac vd. Švab, 66-letna Albina Planinšek vd. Tedesco, 51-letna Mafalda Parovel por. Coslovi, 80-letni Giuseppe Siciari, 75detna Lya Schwigel vd. Laurenti, 66-letni Oronzo Incalza, 74-letna Marija Zalka Novel, 71-letni Gio^nni/; Pjtpjs. ■	, ^ ^	;
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Pizzul - Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Serravano, Trg Cavana 1.
Slovenski klub
začenja
danes,
29. oktobra ob 20.30
svoje delovanje v sezoni 1974-75 s predavanjem Draga Pahorja OBNOVA SLOVENSKE ŠOLE NA PRIMORSKEM (1943 - 1945)
Ob tej priložnosti bo predavatelj predstavil tudi svojo knjigo: «Prispevek k zgodovini obnovitve slovenskega šolstva na Primorskem».	Vabljenj!
Kino
Ariston I.N.C. 16.30—22.00 «Sussurri e grida», barvni film režiserja Bergmana. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Nazionale 15.00 «L’esorcista». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14-letom. Igrajo Linda Blair. Elen Bur-styn, Jason Miller, Max von Sydow.
Excelsior 15.30 «L’ultima corvè», film v barvah. Igra Jack Nicholson. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.30 «Anche gli angeli tirano di destro». V glavni vlogi Giuliano Gemma. Barvni film.
Fenice 15.00 «L’esorcista». Film v barvah. Prepovedano mladini pod
14.	letom. Igrajo Elen Burstyn, Linda Blair, Jason Miller, Max von Sydow.
Eden 16.30 «L’urlo di Chen terrorizza tutti i continenti». Barvni film.
Ritz 16.00 «Il grande Gatsby». V glavnih vlogah Robert Redford in Mia Farrow. Barvni film.
Aurora 16.30 «5 matti alla corrida», barvni film z Les Charlots.
Capitol 16.30 «Il bestione», barvni film, v katerem igra glavno vlogo Giancarlo Giannini.
Cristallo 16.30 «L’arrivista», barvni film. Igra A. Delon.
Impero 16.00 «Zodos», barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30—22.00 «Prigione di donne», barvni film. Igra Marilù Tolo. Prepovedano mladim pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Svezia inferno e paradiso», barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Il fiore dai petali d acciaio». Igrata Carol Baker in Giani Garko. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Zanna bianca», barvni film- Igra Franco Nero.
Abbazia 16.00 «Improvvisamente un uomo nella notte».
Astra 15 00 «Amarcord», barvni film, režiser Fellini.
Mignon 16.00 Serija znanstvenofantastičnih filmov: «La notte dei morti viventi». Igra R. Burr. Barvm film.	. T
Radio 16.00 «Zardoz», barvni film, i-grata S. Connery in C. Rampling.
Volta - Milje Zaprto.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All'Esculapio. Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4: Alla Maddalena, Istrska ul. 35.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunea	(tel. 228-124),	Bazovica	(tel.
226-165).	Opčine	(tel.	211-001),	Pro-
sek (tel. 225-141). Božje polje -Zgonik (tel. 225-596). Nabrežina (tel. 200-121).	Sesljan	(tel.	209-197),	žav-
Ije (tel.	213-137),	Milje (tel. 271-124).
nimi strukturami ter še vedno primernimi stanovanjskimi prostori. Preiskave so poleg tega ugotovile področja, na katerih so stare in neustrezne hiše, ki jih je treba podreti. Na tej osnovi so ugotovili področja, kjer bodo možne razne intervencije izvedene v razne smeri, tako da se bolje uskladijo vse dejavnosti.
Predloge in indikacije, ki izhajajo iz preučitev, bodo sedaj posredovali zainteresiranim rajonskim konzultam in to ne samo tistim, ki so neposredno odgovorne za o-bravnavano področje, temveč tudi tistim, ki so zainteresirane za razvoj zgodovinskega središča. Občinski odbor pa je potrdil stališče, da je nujen poseg javne uprave, ki mora usmeriti tudi zasebno pobudo in ki mora biti uskldjen z načrtom. Ugotovili so tudi, da posegi ne smejo predvidevati premestitve prebivalcev v neko novo periferno naselje, temveč da je treba s pomočjo zakona št. 865 zgraditi ljudska stanovanja, v katera se bodo lahko preselili manj premožni.
mm
BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
ULICA F. FILZI IO
URADNI TEČAJ BANKOVCEV 25. oktobra 1974
Ameriški dolar	670,—
Funt šterling	1561,—
Švicarski frank	234,—
Francoski frank	141,60
Nemška marka	258,60
Avstrijski šiling	36,35
Dinar: debeli	37.50
drobni	37,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
Mali oglasi
KUPIM hišo (vilo), cone Rumena hiša, Barkovlje. Opčine, Telefon št. 72-44-50.
MAJHNA hiša s terenom na prodaj v Briščikih. Tel. 21-19-36 v večernih urah.
POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD «AURORA»
TRST . ULICA CICERONE «
Vas vabi, da preživite letošnji Silvestrov večer In
Novo leto v Parizu!
Odhod v nedeljo, 29. decembra 1974, zjutraj, povratek v sredo, 1. januarja 1975, pozno zvečer. Potovanje z letalom DC—9, najboljši hotel, ogledi «zgodovinskega» Pariza, «razsvetljenega» Pariza, muzeja Louvre, versajskega gradu in nepozabno silvestrovanje!
CENA NA OSEBO 139.000 LIR!
(Kdor ne želi silvestrovati, plača 30.000 lir manj!)
Informacije in vpisovanje pr) «AURORI», tudi na telefonsko številko 29-243. Ker Imamo na razpolago le omejeno število prosto rov prosimo interesente za čimprejšnjo prijavo!
Izleti
SPDT priredi 3. in 4. novembra izlet na otok Rab. Vpisovanje za izlet bo do izčrpanja razpoložljivih mest v Ul. Ceppa 9/n nad. Prijavljence prosimo, da poravnajo vpisnino se danes.
športni krožek «KRAS» organizira 10. novembra t.l. ob priliki martinovanja v Bardu enodnevni avtobusni izlet v Beneško Slovenijo. Poleg eksi-hibijskega nastopa namiznoteniskin igralk Krasa, sta predvidena še nastop mladinskega pevskega zbora «Rdeča zvezda» iz Saleža in ansambla Lojzeta Furlana iz Zgonika. Vpisovanje pri vaških poverjenikih ® na sedežu ZSŠDI. Ul. Ceppa 9, tei. 31-119. Cena izleta skupno s kosi-lom 5.000 lir.
Razna obvestila
Predsedstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora vabi vse člane odbora na važno sejo, ki bo jutri, v sredo. 30. t.m. ob 20. uri v Bazoviškem domu.
Združenje staršev otrok slovenske osnovne šole v Boljuncu bo imelo svoj prvi redni občni zbor danes, 29. oktobra 1974, ob 20.30 v prostorih osnovne šole v Boljuncu. Vabljeni!
Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora sporoča vsem Pevcem in inštrumentainemu ansamblu, da bo prva skupna vaja novega programa danes, 29. oktobra, ob 20.30 v Bazovskem domu
Baletna šola Dom Skedenj. Pričetek lekcij 29. oktobra. Razporedi: ob torkih in petkih 2. razred od 16 “0 17. ure; 3., 4. in 5. od 17. do laure. Deklice iz Skednja: ko je P°uK zjutraj, od 18. do 19.. ko je POP° " dne od 9.30 do 10.30,
Prispevki
Namesto cvetja na grob Alojza Škrka darujejo sestrična Ivanka Lu pinc 10.000 lir ter Berto in Bogomila Doljak 5.000 Ur za godbeno društvo iz Nabrežine.	„
Namesto cvetja na grob Zalke 1 vel darujejo SimpUcija Stopar L lir. Slava Žerjal 1.000 Ur in A”®6 Žerjal 1.000 Ur za PD Ivan Grbec iz Skednja.
V	počastitev spomina pok. Ivana Miliča darujejo Draščkovi 10.000
za Tončičev sklad.	.
Namesto cvetja na prerani gro Marije Guštin darujejo Draščkovi tisoč lir za SD Polet in 5.000 lir PD Tabor.	_
V	počastitev spomina Ivanke B tok darujeta Zdenka in Ivan 5.000 lir za Dijaško matico. V isu namen daruje Silvana Malalan tisoč Ur.
SOŽALJA
PD Ivan Grbee Izraža globoko »»• žalje Mili Novel vd. Flcgo tn Mariji Novel por. Godina ob izgubi drag sestre Zalke.
Odbor Dijaške matice izreka predsednici Duši Kosmlnovi ob Izgum drage mame svoje iskreno sožalje.
GORIŠKI DNEVNIK
PRED DEŽELNIM UPRAVNIM SODIŠČEM
Vrsta rekurzov proti popravkom k regulacijskemu načrtu tržaške občine
Špediterji proti poviškom luških tarif - Ustrezne razsodbe še v novembru
Deželno upravno sodišče ima v zadnjem času polne roke dela. Na zadnji obravnavi, ki je bila 24. oktobra in ki je trajala od 9.30 vse do 22. ure, je sodišče vzelo v pretres osem rekurzov proti raznim sklepom oblasti, krajevnih ustanov in javnih institucij. Med temi naj navedemo zlasti tri rekurze, ki po svojem pomenu presegajo interesni okvir posameznih rekurentov in zadevajo interese širše javnosti.
Prvi rekurz se nanaša na upravno dovoljenje za odprtje večje samopostrežne trgovine v kraju Tava-gnacco. Neki zasebnik (D. Verardo) je namreč pred časom zaprosil pristojne oblasti (v tem primeru občino), za dovoljenje za odprtje večje samopostrežne trgovine, župan je dovoljenje izdal in zasebnik je začel z delom (med drugim so se v tisku pojavili številni oglasi, ki so vabili zlasti izletnike na obisk nove trgovine), nato pa je deželna uprava razveljavila županovo dovoljenje. Proti temu sklepu deželne uprave je lastnik samopostrežne trgovine vložil rekurz, ki ga je deželno u-pravno sodišče na omenjeni obravnavi 24. oktobra začasno sprejele. Samopostrežna trgovina bo torej lahko redno poslovala še naprej, vendar pod Damoklejevim mečem
rope in olajšuje konkurenčno sposobnost drugih luk bodisi na Jadranu, bodisi na severu evropske celine. Tudi o teh rekurzih se bo sodišče izreklo na eni izmed prihodnjih sej. Seje si bodo sledile 14., 15.. 28., 29. in 30. novembra.
V zadnjem času je deželno upravno sodišče izreklo tudi nekaj dokončnih razsodb. Tako sta bila sprejeta rekurza dveh zasebnikov iz Devina, ki jima je trgovinska zbornica iz Trsta prepovedala gradnjo stanovanjskih hiš, češ da bi gradnja predstavljala nevarnost s hid-ogeo-loškega vidika. Zbornica bo morala plačati v obeh primerih po 550.000 lir stroškov.
Na pobudo rajonskega sveta
Javne skupščine pri Zindisu, Čamporah in pri Korošcih
Rajonski svet za področje Zin-
stal novi obrat, popoldne pa se bodo sestali s predstavniki pristaniških delavcev, sindikalnih organizacij in tržiške občine ter z u-pravitelji Zavoda za industrijsko cono.
V četrtek se bo sestala tretja komisija deželnega sveta. Na seji, ki ji bo prisostvoval tudi odbornik Dal Mas, bodo vzeli v razpravo «delegirane odloke» s šolskega področja.
PRIJETNO KULTURNO DOŽIVETJE
Goričani in Sovodenjci so toplo sprejeli priljubljene pevce iz bratske Štajerske
Dvorani v palači Attems in Kulturnem domu nabito polni navdušenih poslušalcev

začasnosti, to je do dokončne ob- šanjih naselja Zindis, o dejavnosti
ravno oolnfno »zaHoTTo in Ho	raionskpcra svpf.a tor n nhrinfckpm
NA POBUDO SGZ
Danes v Dolini seslanck obrtnikov
V okviru pripravljalnih del za volitve v pokrajmsko obrtniško komisijo, sklicuje obrtniška sekcija Slovenskega gospodarskega združenja sestanek za obrtnike dolinske občine. Sestanek bo drevi, v torek, 28. 10. 1974, ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva Valentin Vodnik v Dolini.
.	. T ... Na sestanku bodo dolinski obrt-
dtsa, čampor m Lazareta pnreja nikj lahko obravnav.a!i vpraSanja
cje. Prva skupščina bo dren ob r|;datni listi s^z ir1 f) d lh 20. uri v prostorih osnovne sole pri šanjjh k; zadevajQ obrtniško Zmdisu. Razpravljali bodo o vpra- | ?0rijo
rajonskega sveta ter o občinskem proračunu za finančno leto 1975. Skupščini bodo prisostvovali tudi miljski župan Gastone Millo, odbornik za decentralizacijo Galliano Donadel ter funkcionar IACP dr. Ricchetti.
Razprava o dejavnosti rajonskega i sveta ter o proračunu za prihodnje leto bo na dnevnem redu tudi na ostalih dveh javnih skupščinah in sicer jutri, 30. oktobra, ob 20.30 v prostorih ljudskega doma pri Korošcih ter v četrtek, 31. oktobra, ob 20. uri, v Ljudskem domu pri Čamporah. Na teh dveh skupščinah bodo obravnavali tudi probleme dobave vode razsvetljave, javne čistoče in druge. Tudi na teh dveh javnih skupščinah bosta prisotna župan Millo in odbornik Donadel.
• Drevi ob 19. uri se bo sestala na sedežu. Stara istrska cesta 43, rajonska konzulta za Valmauro — Naselje sv. Sergija, ki bo razpravljala o novih šolskih zakonih in bodočem delovanju konzulte.
Delovanje deželnih komisij
Na pobudo deželnih svetovalcev KPI Zorzenona, Pascolata in Dona-dela bo četrta stalna komisija deželnega sveta v tem tednu temeljiteje obravnavala vprašanje napovedane gradnje večjega obrata za vplinje-vanje metana v Tržiču. Kakor znano, se družba ENI-SNAM že dalj časa ukvarja z načrtom, da bi v Tržiču zgradila obrat za prevzemanje utekočinjenega plina alžirskega izvora, ki bi ga dovažali s posebnimi ladjami, in za njegovo ponovno vplinjevanje in potiskanje po posebnem vodu v zaledje. V sredo dopoldne si bodo člani komisije o-gledali kraj v Tržiču, kjer naj bi
• šolsko skrbništvo sporoča, da je ministrstvo za šolstvo z okrožnico z dne 18. septembra izdalo nove o-dredbe glede odpiranja in delovanja ne državnih šolskih in vzgojnih u-stanov.
ravne celotne zadeve in do objave ustrezne razsodbe. Sodišče naj bi razsodbo izreklo še v letošnjem novembru.
Sodišče je nadalje obravnavalo skupino podobnih rekurzov proti odloku, s katerim je predsednik deželnega odbora svoj čas odobril regulacijski načrt tržaške občine. Re-kurzi so pravzaprav nastali zaradi popravkov, ki jih je deželna uprava zahtevala k izvirnemu regulacijskemu načrtu, ki ga je tržaški občinski svet sprejel v letu 1965. Za razliko od izvirnega načrta so namreč nekatera področja na Škorklji. pri Sv.
Vidu, pri SMM Zgornji in Spodnji, pri Čarboli, pri Sv. Križu, v Grljanu in na Opčinah, po popravkih deželne uprave prešla iz kategorij zazidljivih zemljišč v kategorije parkov in zelenih površin. S tem so se lastniki nepremičnin seveda znašli pred dejstvom, da je vrednost njihovega imetja tako rekoč splahnela.
Reku renti naglašajo, da ni občina vložila predvidenih protipredlogov in da je pasivno sprejela popravke deželne uprave ter s tem oškodovala številne občane, in da je deželna uprava pregloboko posegi» v to materijo. Po veljavni zakonodaji naj bi namreč deželna uprava ne mogla vnašati v občinske regulacijske načrte «bistvenih» popravkov, kakršni naj bi nasprotno bili popravki, zaradi katerih so številna zemljišča v mestu in okolici praktično izgubila Večji del svoje vrednosti. Sodišče se bo v novembru ponovno ukvarjalo tudi s temi re-kurzi, vprašanje pa je, ali bo v tako kratkem času lahko tudi izreklo končno razsodbo. Tema je vsekakor zanimiva, kajti v primeru, da bi bili omenieni rekurzi sprejeti, postane vprašljiv celoten odlok predsednika deželnega odbora o regulacijskem načrtu tržaške občine in torej veljavnost celotnega dokumenta. Z drugimi besedami, bi v takem primeru ponovno lahko stopil v veljavo (pa čeprav le začasno) regulacijski načrt iz leta 1935, z vsemi posledicami, ki iz tega izhajajo.
Končno naj navedemo, da je deželno upravno sodišče obravnavalo skupino rekurzov proti poviškom tarif, ki jih je vpeljala pristaniška u-stanova 11. aprila 1972. Rekurenti so špedicijska podjetja Pacorini,
Saima, Parisi, Gondrand in Terge-stea. Rekurenti naglašajo, da se je pristaniška ustanova v tem primeru obnašala kot monopolist, ki ne upošteva splošno koristne vloge tržaškega pristanišča v tem delu Ev-
Kulturni dom v Boljuncu
Tajnik SPZ Waltritsch je pozdravil celjske pevce pred nedeljskim koncertom v palači Attems
Celjski pevci, ki so bili v nedeljo, po štirih letih spet na obisku na Goriškem, so tako v Gorici kot v So-vodnjah dosegli lep uspeh. Dvorani v palači Attems in v Kulturnem domu v Sovodnjah sta bili nabito polni in številni poslušalci so imeli priliko poslušati lepo slovensko narodno pesem v izvajanju znanega in tudi prenovljenega celjskega Komornega zbora.
Komorni moški zbor iz Celja, ki je letos aprila obhajal svojo 25-let-
iiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiii
O DELEGIRANIH DEKRETIH V ŠOLSTVU
Uvesti protifašistično usmeritev in zajamčiti kulturni pluralizem
KPI poziva demokratične sile, naj s spreminja, njem šole spremenijo tudi odnose v družbi
V zadnjem času se tudi na Goriškem vse bolj preučujejo delegirani dekreti ter se v demokratičnem vzdušju yfšjjq} priprave za novo vodenje Šor. Prejšnji dan smo poročali o predavanju demokristjan-skega poslanca iz Vidna Santuzza, danes pa poročamo o pobudi federacije KPI in mladinske komunistične federacije, ki sta na prvem sestanku preučili zakon 477-73, na drugem pa razpravljali o vključitvi vseh živih sil v novo vodenje šol. Goriška federacija KPI si prizadeva, da bi za ta cilj pridobila vse
Kot kaže gomja slika, se zgradba Kulturnega doma v Boljuncu polagoma dviga od tal; delo, ki ga je prevzelo podjetje CESIA, pa precej ovira slabo in deževno vreme. Po pogodbi bi morala biti
gradbena dela dokončana do prve polovice marca, toda že zdaj so nekoliko zaostala. Vsekakor bo svečana otvoritev doma, ki bo služil za vso dolinsko občino, v prihodnjem letu. Za gradbena dela bo
šlo 150 milijonov lir, za opremo 18 milijonov, za ureditev okolice in parkirnega prostora pa 10 milijonov lir. Finančna sredstva za opremo so že zagotovljena. V glavni dvorani bo 280 sedežev.
svoje pristaše, starše, dijake, kra-jethie ustanove in delavske organizacije. Stranka hoče zlasti doseči široko demokratično podporo pri ustanavljanji! enotnih odborov, ki naj bodo pobudniki protifašistične usmeritve, garant kulturnega pluralizma v javnih šolah, nosilec zahteve po pravici vsakega državljana do šolanja in do brezplačnega šolanja v obvezni nižji srednji šoli. Ti enotni odbori se bodo morali nadalje zavzemati za nov način poučevanja, za šolsko reformo, za pravičen odnos med šolo in delom in za pričetek stikov med italijansko in slovensko šolo.
KPI obsoja odsotnost na tem področju kakor tudi integralistične poskuse ter poziva k delu vse demokratične sile, da pomagajo preusmerjati šolo v demokratičnem smislu, da jo privedejo iz sedanje krize in da s spreminjanjem šole v demokratično smer spreminjajo tudi družbo.
Konzorcij za prevoze v Tržiču razpravljal o avtobusnih zvezah
V Palazzetto Veneto v Tržiču se je prejšnji teden sestalo vodstvo konzorcija za upravo medobčinskih avtobusnih prevozov. Sestanek je s svojim poročilom odprl predsednik Semola, ki je povedal, kaj je ustanova doslej napravila, da bi zagotovila u-činkovito poslovanje javnih prevozov. Sestanka so se udeležili predstavniki včlanjenih občinskih uprav, sindikalnih organizacij, nastajajočega goriške-ga konzorcija za medobčinske javne prevoze ter deželni odbornik za prevoze Gino Cocianni.
Doberdobsko občinsko upravo, ki je prav tako član konzorcija, je zastopal župan Andrej Jarc. Povedal nam je, da konzorcij vedno prisluhne potrebam kraškega področja in da bodo nekatere pomanjkljivosti, o katerih je tekla beseda na zadnji občinski seji, odpravili, ko bo konzorcij prejel finančna sredstva za nakup desetih avtobusov. Doberdobska občina prispeva konzorciju 4 milijone lir na leto, Italcantieri 18, prav tako pa tudi ostala industrijska podjetja. Težav pa ne bodo odstranili, če tudi dežela ne primakne svojega denarja. Doslej je dobro poskrbljeno za prevoz ladje-delniških delavcev, prizadevajo pa si ustvariti dobre zveze še za ostale kraške delavce, da bi jih avtobus pripeljal v tržiško središče. Občinska skrb je posvečena tudi ureditvi boljših zvez z Jamljami in Dolom.
V pokrajinski palači Belgrado v Vidnu so v nedeljo zjutraj podelili priznanja srednješolcem, sinovom zaposlenih v državnem elektriškem podjetju ENEL, ki so v prejšnjem šolskem letu pisali nalogo o odporniškem gibanju. Natečaj je razpisala družba ENEL. Nagrade je dobilo petnajst dijakov iz vse dežele. Na svečanosti so govorili med drugimi tudi podpredsednik ANPI iz Vidna prof. Raimondi in pokrajinski odbornik Toffoletti. Popoldne so dijaki s sorodniki in znanci odpotovali v sosedno Jugoslavijo, v Cerk no, kjer so si ogledali partizansko bolnišnico Franjo.
nico, je bil že večkrat na Goriškem. S sedanjim obiskom je hotel dati goriškim Slovencem nekaj domačega, zato so za program nastopa celjski pevci izbrali, z izjemo ene, le slovenske pesmi. To je poudarila napovedovalka Bogdana Grobelnikova. Zbor je imel za to priliko, prvič v Gorici, novega dirigenta v o-sebi prof. Cirila Vrtačnika, ki je zamenjal Egona Kuneja. Ne da bi se spuščali v oceno koncerta, smo imeli vtis, da je Vrtačnik dal zboru novega zagona.
Goste iz prelepe Štajerske je v dvorani Attems pozdravil v imenu Slovenske prosvetne zveze njen tajnik Marko Waltritsch. Poudaril je tesne vezi, ki vežejo goriške Slovence s pevci iz Celja. Dejal je, da je hotela SPZ za uvod v svojo letošnjo sezono imeti v svoji sredi kvalitetni zbor in je zato izbrala zbor, ki je letos dosegel najvišjo oceno na tekmovanju slovenskih pevskih zborov v Mariboru. Istočasno je imel ta goriški koncert še en posebni pomen: je bilo to prvo gostovanje zbora iz Slovenije v Gorici v tej sezoni in to je še bolj važno, če pomislimo, da ni bilo letos, in to prvič, na tekmovanju «Seghizzi» nobenega slovenskega zbora.
V	koncertnem sporedu, o katerem bomo objavili oceno kasneje, so celjski pevci dovršeno zapeli devetnajst pesmi iz bogate slovenske zakladnice, publika pa jih je od pesmi do pesmi z vedno večjim navdušenjem nagrajevala s ploskanjem.
Predsednik zbora prof. Gustav Grobelnik se je zahvalil prirediteljem za povabilo ter dejal, da imata Gorica in Celje že veliko prijateljev in da so celjski pevci doživeli pri nas vedno prisrčen sprejem.
V	lepo opremljeni in razsvetljeni palači Attems je lepa slovenska pesem prišla do najboljšega izraza. Ljudje so iz dvorane odhajali zadovoljni, na voljo so bile tudi gramofonske plošče s pesmimi tega zbora, ki pa so, zaradi omejenega števila, žal prehitro pošle.
Tudi koncert v Sovodnjah je imel uspeh. Tu so domačini do zadnjega kotička napolnili dvorano, nekateri zamudniki pa so morali na žalost o-stati brez užitka, da bi poslušali prelepo in lepo izvajano slovensko pesem. Goste je pozdravil predsednik prosvetnega društva «Sovodnje» Janko Cotič, ki je podčrtal podobnost nacionalne borbe na štajerskem z ono na Primorskem v prvih letih našega stoletja.
Za njim je spregovoril še podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Sa-verij Rožič, ki je izrekel Celjanom zahvalo za njihov obisk in zaželel
še več takega sodelovanja. Prof. Grobelnik, pa se je ob zaključku koncerta zahvalil domačinom, ki so tako lepo sprejeli njihov zbor.
Pred koncertom so si celjski pevci ogledali Kulturni dom in se zanimali, tudi v pogovoru z županom Jožefom češčutom, za življenje v zamejski slovenski občini. Z zastopniki slovenskega prosvetnega življenja na Goriškem pa je nato pogovor potekal med večerjo v goriški slovenski gostilni.
OB 1. NOVEMBRU
LETOŠNJE POLAGANJE VENCEV PRED PARTIZANSKE SPOMENIKE
Delegacija generalnega konzulata SFRJ bo že jutri polagala vence
Ob dnevu padlih in mrtvih bodo občine, organizacije bivših borcev in druge manjšinske organizacije polagale tudi letos vence pred spomenike padlim partizanom. V Sovodnjah bo občinska uprava položilo venec pred spomenik padlim 31. oktobra zvečer. Pri tej žalni svečanosti bo sodelovala tudi sekcija ANPI Peč - Rupa - Gabrje. V Doberdobu bodo zastopniki občine položili \enec pred spomenik padlim partizanom sredi vasi v četrtek, 31. oktobra, popoldne. Žalna svečanost v števerjanu bo v petek, 1. novembra, nekaj pred enajsto uro. Vence pred spomenik padlim bodo položili zastopniki občinske uprave, prosvetnih društev «Briški grič» in «Sedej» ter bivši borci.
1.	novembra bodo podobne svečanosti tudi v drugih krajih. V Pevmi bodo venec polagali bivši partizani in svojci padlih ob 9.30, v Podgori ob 9.40. V štandrežu se bodo bivši borci zbrali, kot vsako leto na trgu, ob 9.45, polaganje vencev na glav-
Šolske vesti
Ravnateljstvo učiteljišča «S. Gregorčič» v Gorici sporoča, da bo v sredo, 30. oktobra 1974, roditeljski sestanek. Ta bo v risalnici učiteljišča v Ul. Croce 3 ob 17. uri. Starši dijakov in njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo.
Prosveta
Prosvetno društvo «Danica» na Vrhu bo imelo jutri, v sredo, 30. oktobra, ob 20. uri v gostilni pri Gotovih občni zbor. Dnevni red bo naslednji: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, diskusija ter izvo-litev novega odbora. Na občni zbor so vabljeni člani ter vsi domačini. Vabljeni tudi predstavniki drugih prosvetnih društev.
nem goriškem pokopališču bo točno ob 10. uri. Tu bodo žalostinko zapeli pevci zbora «Oton Župančič».
Svečanosti na goriškem pokopališču se bo udeležil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu, ki bo isti dan, ob 8.30, položil venec pred spomenik v Gonarsu. Zastopniki jugoslovanskega konzulata pa bodo polagali vence v raznih krajih na Goriškem jutri, v sredo, 30. oktobra, po temle sporedu: Tržič ob 8.30, Doberdob ob 9.00, Vrh ob 9.20, Sovodnje ob 9.40, Pevma ob 10.10, Števerjan ob 10.40. Nato bodo šli še v Beneško Slovenijo kjer bodo ob 13.00 polagali vence pred spomenik v Šentlenartu, ob 14.30 pa pred spomenik na Matajurju.
Gorka je spet popisana s provokacijskirai gesli
Ko so po dolgem času hišni lastniki in občinska uprava zbrisali provokacijska gesla napisana na pročeljih hiš v središčnih ulicah, že so se pred nekaj dnevi pojavila nova. Za razliko od prejšnjih, ki so bila izrazito fašistična, bi sedanja, če naj sodimo po vsebini, pripadala ekstraparlamentarnim levičarjem, čeprav bi po nekaterih parolah mogli soditi, da gre celo za poskus vpletenja KPI v to akcijo.
Ker je namen piscev teh parol, poprejšnjih in sedanjih, ustvarjanje napetosti v družbi ter zibanje iluzij v konservativnih krogih, da z demokratičnimi metodami ni mogoče več vladati, je že skrajni čas, da pristojna oblast izsledi provokatorje ter jih izroči pravici. Goriško prebivalstvo si želi mir in noče nikakršnih avantur, ki jih je v naši družbi že preveč in se od besed zlahka prenesejo na dejanja, naperjena proti demokratičnemu prebivalstvu, proti slovenski narodnostni skupnosti in proti dobrososedskim odnosom.
V ZVEZI S HUDO GOSPODARSKO KRIZO
Zastopniki delavstva tovarn LACEGO so bili včeraj v Trstu pri Comelliju
Demonstrirali so po tržaških ulicah
Delegacija sindikalnih voditeljev CGIL, CISL in UIL in zastopnikov tovarniških svetov tovarn LACEGO v Sovodnjah in-Gorici je bila včeraj zjutraj na sestanku s predsednikom deželne vlade odv. Comelli-jem. Sestanku so prisostvovali tudi nekateri drugi člani deželnega odbora. Sindikalni zastopniki so predsedniku deželne vlade obrazložili položaj v podjetju in ga zaprosili naj od lastnika tovarn izve kakšne so perspektive za nadaljnje delo in zaposlitev v tem podjetju. Od dr. Co-mellija so tudi zahtevali, naj da deželna vlada finančno pomoč delavcem, ki so v dopolnilni blagajni in naj zahteva od podjetnika, da se v tovarnah ohrani sedanje število zaposlenih.
Predsednik dr. Comelli je obljubil, da se bo zanimal in dejal, da bo skušal čimprej sklicati sestanek med delodajalcem in sindikalisti.
V	četrtek bo spet sindikalna skup ščina vseh zaposlenih v tej tovarni. Znano je, da je od včerajšnjega dne vse delavstvo v obeh tovarnah tega podjetja v popolni dopolnilni blagajni.
Delavke in delavci tovarn LACEGO so včeraj zjutraj demonstrirali po tržaških ulicah. Prebivalstvu deželnega glavnega mesta so tako prikazali hud položaj v katerem se nahajajo.
V	zvezi s položajem v tej tovarni in v tovarni Nest-Pack so pokra-
jinski svetovalci KPI poslali pokrajinskemu predsedniku interpelacijo v kateri zahtevajo sklicanje konference za preučitev položaja v vseh tovarnah, kjer je prišlo do podobnih pojavov.
Danes v Števerjanu pogreb Marjana Drufovke iz Ščednega

TOKRAT ZE DESETIC
Goriški planinci na srečanju planincev treh dežel v Beljaku
Bili so prisotni planinski zastopniki Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine
V	Beljaku je bilo prejšnji teden deseto jubilejno srečanje planincev treh dežel Koroške, Slovenije in Furlanije - Julijske krajine. Prireditelj je bilo društvo Oesterreichi-sches Alpenverein Zweig - Villach, srečanja sta se udeležila tudi dva zastopnika Slovenskega planinskega društva iz Gorice. Na sestanku so bili tudi zastopniki Planinske zveze Slovenije, slovenskih planinskih društev iz Trsta in Celovca ter CAI iz Vidna, Gorice in Pordenona ter večjega števila avstrijskih planinskih društev.
V	okviru srečanja so v beljaški kinodvorani «Elite» vrteli nekaj planinskih filmov. Vrteli so film o vzponu na še neosvojeni centralni steber Mont Blanca leta 1961. ki je tragično končal s štirimi žrtvami zaradi nenadnega slabega vre mena. V tej navezi so sodelovali Italijani z Walterjem Bonattijem in Francozi s Pierrom Mazeaudom na čelu.
Zvečer je bil v beljaškem Park hotelu slavnostni sprejem. Predsednik domačega Alpenvereina dr. Wiegele je prisotne lepo pozdravil. Govoril je tudi beljaški župan dr.
Josef Resch, za njim pa predsednik koroških reševalnih društev dr. Del-lisch. Spregovorili so tudi zastopniki CAI in predsednik PZS dr. Miha Potočnik.
V kulturnem programu je nastopil pevski zbor iz Podkloštra, ki je zapel več avstrijskih pesmi ter slovensko «Triglav, moj dom», ter furlansko «Stellutis alpinis» in italijansko «La montanara».
Naslednjega dne, v nedeljo, so šli udeleženci srečanja na ogled mesta Spittal, kjer so si ogledali muzej v gradu Porcia in druge zgodovinske znamenitosti.	J. S.
Razna obvestila
Slovensko planinsko dništvo Gorica javlja, da bo tradicionalno martinovanje v nedeljo, 10. novembra, popoldne v hotelu «Soča» na Mostu na Soči. Letos je število sedežev omejeno, zato priporočamo, da se čimprej vpišete. Vpisovanje v pisarni SPDG, Ulica Malta 2, tel. 24-95, vsak dan od 9.30 do 12.30 ter od
16.30	do 18.30. Vpisovanje se zaključi jutri, 30. oktobra Prevoz z avtobusom in z lastnimi sredstvi.
V nedeljo, 27. t.m. ob 8. uri je umrl v bolnišnici v Vidnu Mario Dru-fovka iz ščednega 30 pri števerjanu. Danes, v torek, ga bodo pripeljali iz Vidna in ob 15. uri ga bomo spremili k zadnjemu počitku na pokopališče v števerjan.
Pokojni Marij se je rodil dne 13. januarja 1920 v številni kmečki družini, kjer je bil 10. ali zadnji otrok. Komaj 20-leten je moral leta 1940 k vojakom, po kapitulaciji Italije se je vključil v garibaldinski bataljon «Firenze» nato pa se je priključil 4. prekomorski brigadi v Dalmaciji ter služil v jugoslovanski vojski do leta 1947.
Nato se je vrnil domov, se oženil in z ženo sta imela sina in dve hčeri, ki sta jih vse vzgojila v zavedne člane našega naroda, ki še sedaj delujejo pri orosvetnem društvu «Briški grič» in drugod V prvih povojnih letih je bil naš Marij član krajevnega ljudskega odbora in vsa poznejša leta tudi aktiven član «Briškega griča». Bil je tudi reden naročnik in čitatelj «Soče» in «Primorskega dnevnika».
Pred 8 leti mu je mrtvoud. ohromel desno stran telesa. Prejšnji teden se mu je zdravstveno stanje poslabšalo in odpeljali so ga v bolnišnico v Viden, kjer je podlegel. Znanci, prijatelji in drugi občani ga bodo sprejeli danes popoldne ob
15.	uri pred cerkvijo v števerjanu, da ga pospremimo k zadnjemu počitku na domačem pokopališču
Krajevna sekcija ANPI in P.D. «Briški grič» izrekajo ob tej bridk' izgubi komaj 54-letnega moža in očeta globoko prizadeti' družini iskreno sožalje, ki se mu pridružuje tudi naše uredništvo.
L M.
40 dni 35-letni delavec Giuseppe Cal-ligaris iz Ulice del Prato 15. Ko je ta v Ulici Lungo Isonzo Argentina prečkal cesto ga je avtomobilist podrl.
V	Ulici Aquileia, nekaj desetin metrov pred železniškim podvozom, je včeraj zjutraj nerodno padel 77-letni upokojenec iz Štandreža, Ulica del Carso 3, Alberto Bombače. Mimoidoči so mu takoj priskočili na pomoč ter poklicali rešilec, ki je priletnega moža odpeljal v bolnišnico. Tu se bo Bombače moral zdraviti 10 dni zaradi udarca na desnem ramenu.
V	Podturnu se je z vespo ponesrečil 51-letni delavec Valerio Gru-sovin, Ulica Faiti 60, katerega so v bolnišnici zaradi poškodbe na desni roki pridržali za 7 dni na zdravljenju.
Predavanja
V razstavišču Espomego v Ul. Cadorna bo jutri ob 20.30, v okviru fotografske razstave o «starčkih v naši družbi» predavanje o oskrbi ostarelih ljudi v naši zdravstveni zakonodaji. Predavala bosta sociolog dr. Augusto Debernardi in Edoardo Fa-celli iz Trsta.
Kino
Iz goriške bolnišnice
Zaradi zloma desne noge se bo moral v goriški bolnišnici zdraviti
Gorica
VERDI 17.00—-22.00 «Simona». Laura Antonelli Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO l6.45—22.00 «Il colonnello Buttigliene diventa generale». A. Mac-cione in J. Dufilno. Barimi film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Da qui all'eternità», B. Lancaster in F. Sinatra. Barvni film.
VITTORIA 16.30-22.00 «Colinot l’al-zasottane». N. Delon in O. Piccolo. Barvni film. Prepovedano mladini poa 18. letom.
CENTRALE 17.15-21.30 «Il laureato». A. Banckoff in D. Hoffman. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 17.30— 22,00 «Il domestico». Barvni film
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Le farò da padre». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Il clan dei francesi». Barvni film.
A ora Corica
SOČA «Nepremagljivi», ameriški film t barvah ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Zbogom gospod Chips», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Policijsko izsiljevanje», a-meriški barvni film ob 19.30.
RENČE «šaftov veliki podvig», ameriški barvni film ob 20 00.
PRVAČINA Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raštel, tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, UL Cosulich, tel. 72-480.
ENO SO NAČELA, DRUGO KORISTI
Britanski stiki z Južno Afriko
Wilsonova nova vlada še dobro ni bila ustvarjena, se že mora spoprijemati z izredno delikatnim vprašanjem ■ 80 poslancev laburistične levice zahteva ponovno obravnavo aranžmaja glede «operativnih stikov» z Južno Afriko
Vlada Harolda Wilsona je doživela prvi neprijetni incident še preden je sploh začela opravljati svoj novi mandat, t. j. preden je začel novi parlament uradno delovati. Ta primer je ponoven dokaz za to, kako težko je delati eno, zahtevati pa drugo.
Gre za obisk angleškega brodov-ja enajstih ladij, ki so odplule v afriške vode da bi tam z brodov-jem Južne Afrike vzpostavile «operativne zveze». Ta operacija, ki jo v Južni Afriki izvajajo v daljših časovnih presledkih ter na osnovi medsebojnega sporazuma, v laburistični stranki povzroči vsakokrat dokajšnjo vznemirjenost in motnje. To pot pa se zdi, da je vihar še precej večji, zakaj poleg ogorčenja, ki ga je bila povzročila med poslanci laburistične levice, je ta operacija zanetila spor tudi v sami vladi. Na vrhu se to prikazuje predvsem kot spopad med ministrstvom za obrambo in onim za zunanje zadeve. Navidezno je do tega prišlo, ker je zunanji minister, James Callaghan, od obrambnega ministra zahteval, da mu odgovori — kdo vodi mornarico.
Vsebina tega je, da vladna kontrola preko resornega ministra ni na ustrezni višini in da so v tem pogledu admirali na licu mesta odločevali, obenem pa je «rutinska o-peracija» dobila povsem drugačen in docela nezaželjen značaj.
Kaj se je v stvari zgodilo? Preprosto to, da je Južna Afrika — ki je spričo svoje rasistične politike čedalje bolj osamljena — prihod britanskih ladij prikazala kot britansko misijo dobre volje. K temu je še prispevalo «delovno kosilo», ki ga je priredil župan južnoafriške prestolnice v čast povelju-joveča admirala ter višjih oficirjev, in pa koktajl, ki ga je admiral priredil na eni svojih križark.
Sledila je ogorčena zahteva 80 poslancev laburistične levice, da se o vsem tem načne posebna debata in da se prej omenjeni dogovor med Veliko Britanijo in Južno Afriko ponovno pretrese in preuči.
Zunanji minister je, po vsem sodeč, silovito razsrjen spričo spremenjenega videza te «rutinske operacije». Nasprotno je obrambni minister prepričan, da ni bilo s tem
NA FILMSKIH PLATNIH
Peter Yates:
«The Friends of Eddie Coyle»
Peter Yates bi se morda zaslužil večje kritično upoštevanje, kot ga ima. Njegovih filmov «Bullitt» in «Murphy’s War» ne znamo o-ceniti, toda že «The Hot Rock» (La pietra che scotta, ena najin-teligentnejših uporab Roberta Red-forda) in pričujoči «The Friends of Eddie Coyle» (Gli amici di Eddie Coyle, 1973) dokazujeta, da je režiser nad poirprečjem.
Povratek k sloryi starega ameriškega akcijskega filma, bi se zdel njegov namen, torej nekakšen novi «klasicizem», pri katerem vse temelji na umirjenosti: temu pa je dodana marsikje bolj «subjektivna» komponenta, npr. na koncu filma, ko vidimo protagonista samega med golobi na trgu — slika sama nam posreduje pogled na realnost. Yates se zna tudi zelo lepo posluževati igralcev: v tem filmu sta protagonista Robert Mit-ehum in Peter Boyle.
Aldo Francia:
«Ya no basta con rezar»
Zelo radi vidimo, da pridejo v ilijansko distribucijo filmi manj anih kinematografij, kot je čil-a, kateri pripada film Alda Fran-e «Ya no basta con rezar» (Non \sta più pregare, 1971). Vsaka orebitna kritika, ki jo izrečemo i račun teh filmov, ne prezre rej predpostavke, da so to filmi, se jih vsekakor splača videti. Dolžni smo tudi oceniti film kot fc. V tem primeru gre za delo iprednega katoličana, ki nam pri-veduje zgodbo mladega čilskega ihovnika, ki se polagoma zaveda, i «ne zadostuje molitev», da se ira jo tudi katoličani udeležiti cialnih bojev, če je nujno tudi nasiljem (oziroma z odgovorom i nasilje). V redu. torej! Radi i bi videli, da bi nam film otip-veje prikazal družbeno objektiv-ist in predvsem, da nam bi pri-izal obstoj in dejavnost drugih mičnih sil, spričo katerih bi se hko prosto odločil, seveda za ipredno katoliško. Takšen, kakr-m je. pa film ne gre preko čistega \ktivizma»: prikazuje nam izbire :eb, ne pa realnost, v kateri se te bire vršijo. Površnost prihaja do raza v slogu samen: režiser se račka s premiki kamere, ki nam ičejo zbuditi vtis dinamike u pri->rih manifestacij, ali pa samo-iljno prehajajo z ene osebe na rugo v prizoru večerje, pri kateri ì duhovnika in buržuji pogova-ajo o polit-čnih problemih Pred-sem za film, ki bi nam hotel osredovati «moralno» izbiro, mi-imo, da je taka uporaba filmske-a sredstva skrajno «nemoralna», er vsiljuje gledalcu en sam po-led (režiserjev) in se poleg vsega z z njim po nepotrebnem igračka kamero,
Sergij Grmek
v nobenem primeru z ničemer ogreto hladno vzdušje, ki naj bi obstajalo med britansko in južnoafriško vlado. Predsednik Wilson je zdaj zaskrbljen, kako naj uredi vso zadevo in pomiri svoje parlamentarce.
Naj bo s tem v zvezi karkoli in naj se zadeva reši tako ali drugače, to ni bistveno. Gledano na vprašanje nepristransko, le to v veliki meri spominja na neprepričljivo igro, v kateri pada v oči dokajšnja doza licemernosti. Ali je nekdo popil konjak ali dva na križarki ali na kosilu pri županu, ni važno in odločilno, zakaj ko se neko vojno brodovje poda na takle o-bisk oziroma manever, je razumljivo, da bodo ljudje na njem vzpostavili določene stike. Bistveno je predvsem, da so te ladje, da je to brodovje bilo odposlano v vode Indijskega oceana z vednostjo in napotili britanske vlade. Za Britanijo to predstavlja strateško operacijo za «ohranitev nadzorstva» na Indijskem oceanu ter za preprečitev nasprotnih pritiskov v teh vodah. Ta aranžma je bil vedno predstavljen v tem smislu, ne glede na to ali so bili na vladi konservativci ali laburisti.
Upoštevajoč vse to, se tudi ob taki predstavitvi postavlja vprašanje, ali ima vse skupaj zares «videz dobre volje», če pa je bistvo že bilo povsem določeno.
Neprijetnost za Wilsonovo vlado je zdaj v tem, da mnogi njeni parlamentarci hočejo osvetliti prav to vsebino in da tudi nekateri mlajši ministri kažejo podobno namero. Nekateri celo zatrjujejo, da sta prav dva mlajša ministra v vladi bila proti temu, da bi se britansko brodovje udeležilo teh manevrov, vendar je bilo stališče obrambnega ministra prevladujoče.
Poleg premiera Wilsona, se je v neprijetnem položaju znašel tudi zunanji minister Callaghan. V začetku prihodnjega leta bi se, namreč, imel odpraviti na potovanje po Afriki, zdaj pa se bržkone boji, da ni bila vsa stvar s tem že vnaprej ogrožena oziroma pokvarjena. Zakaj, dasiravno se diplomacija ne ravna po načelih, marveč po koristih, vendarle ni mogoče povsem pozabiti na načela. Še teže pa je imeti podobne aranžmaje z enim od najnepopularnejših režimov na svetu, a hkrati prikazovati, kot da je tako stališče docela korektno.
IH
.* #*1 '
EEla
Igra svetlobe in sen c v jesenskem gozdu okoliškega Kras a zadnje dni oktobra
.............milil.....i....m..........................i.......n.................................................................................i........................................................................................................
PROBLEMI, KI JIH PORAJA SODOBNOST
Neobičajen kongres
V Sčečimi je bil govor o čistoči mest - Za kaj vse je moč uporabiti industrijske, poljedelske in druge odpadke - Vladni odlok o tem, da je treba odpadke smatrati za surovine
Samo za papir nedeljske izdaje časnika «New York Times», je treba posekati od 15 do 20 hektarov gozda, medtem ko je potrebno za redno vsakodnevno izdajo «samo» 6 hektarov gozda spremeniti v papir. Na ta primer so pred nedavnim opozorili na Poljskem, smatrajoč, da so se že približali nevarni meji, ko poplave odpadkov in smeti že začenjajo o-grožati prebivalce velikih mest. Zakaj na Poljskem vsakodnevno «že proizvedejo» kar cel milijon ton industrijskih, poljedelskih, gospodinjskih in drugih odpadkov.
Prav to je bil povod, da so v Ščečinu pred nedavnim organizirali nenavaden kongres, prvi take vrste na Poljskèm, a morda, celo v Evropi, kjer so razpravljali o tem, kako kar najbolj izkoristiti o-menjeno poplavo industrijskih odpadkov, starega papirja, krp, stekla in ostalih «proizvodov» sodobne civilizacije. V to baltiško luko je prispelo tudi okrog 70 tujih gostov, zakaj odpadki se spreminjajo v svetovni problem, in to ne samo jedrski ali oni, ki krožijo v vesolju kot neuničljivi deli raket.
Odpadki se bodo za kako deset-
letje tako pomnožili, da se bodo — kot se je bil izrazil neki poljski časopis — milijonska mesta «znašla v dolini, obkroženi od strmin, ki jih bodo sestavljali industrijski odpadki in smeti.»
Vse hitrejši industrijski razvoj in vse večje število prebivalcev v mestih — že več kot dve tretjini Poljakov živita v mestih — sta opozorila na te nezaželjene «spremne proizvode», ki se kopičijo hitreje kot bi človek mislil. Z najsodobnejšimi elektronskimi napravami so izračunali, da bo Poljska čez epo ali dve desetletji imela letno milijardo ton raznih odpadkov.
Iz Varšave že danes odvažajo odpadke 20-30 kilometrov daleč, čez kako leto bodo morali še za 10-15 kilometrov dlje, s čimer se bo prestolnica nevarno približala drugim naseljem, ne oziraje se na pregovor, da ko se «pometajo smeti pred lastnimi vrati, jih ni treba metati pred vrata soseda». Dalje so izračunali, da je za vsakih 600 hektarov naselja potrebnih najmanj 10 hektarov prostora za odlaganje smeti. To niso parki in jih je zato treba izolirati, za kar je spet potreben nov prostor. In
»? W
wmm.
Severna luka Gdanska, dograjena po štiriletnih naporih. Zdaj lahko v njej pristanejo z nosilnostjo 100.000 ton. Kot pri vsakem novem objektu, so tudi morali rešiti vprašanje odpadkov, ki se jih je tu nabralo
cele hribe
tako ostaja mestno življenje čedalje dražje in bolj zapleteno.
Letos so na Poljskem začeli proizvajati posebne «kontejnerje» za velika podjetja, hotele in trgovine, ker je z njihovo pomočjo odpadke lažje odbirati ter predelati. Razen tega delajo zdaj poizkuse s plastičnimi vrečami za smeti, ki bi jih prebivalci uporabljali v strogem centru, da bi tako odpravili ropot in prah, ki ju povzročajo tradicionalne posode za odlaganje smeti.
V Varšavi je začela obratovati tudi prva tvornica za predelovanje odpadkov, katere kapaciteta je okrog 50 ton dnevno, to pa predstavlja komaj dva odstotka dnevnih odpadkov. Takšne tvornice so koristne, toda precej drage, če mestnih toplarn ne kurijo z odpadki.
Na Poljskem nameravajo tudi druge industrijske odpadke obvladati, kot so v tem pogledu uspeli z železom. Dežela nima železne rude, ima pa dobro organizirano mrežo, s pomočjo katere bodo letos nabrali nad pet milijonov ton starega železa ter drugih kovinskih odpadkov. Lani je na ta način prišlo v železarne nad štiri milijone in pol ton, od tega so samo državljani nabrali skoraj milijon ton.
Poljska proizvede letno okrog 14 milijonov ton jekla, a lani so bili dosegli, skupaj s tistim, kar so dale železarne, da so pri toni jekla uporabili 566 kilogramov odpadkov. Poljaki pravijo, da to ni dovolj, ker da so n. pr. v Italiji že pred leti pri toni jekla uporabili okrok 600 kilogramov starega železa. V proizvodnji novega papirja že danes uporabijo okrog 27 odstotkov starega.
Vendar predstavljajo največji problem energetski in mineralni odpadki, tako da je poljska vlada letos sprejela predpis, po katerem so vsi odpadki razvrščeni v kategorijo industrijsko - poljedelskih surovin. Tako se po tem predpisu pepel iz termoelektrarn, premogov prah ipd. ima uporabiti kot gradbeni material, a tudi kot material pri gradnji cest itd. Odpadki kemijske in sorodnih industrij pa za proizvodnjo gnojil, pri čiščenju mestne kanalizacije ipd.
Razmišljajo tudi o tem, da bi se del odpadkov, zlasti v mestih, izkoristil za gorivo v toplarnah, saj se tretjina prebivalcev v mnogih mestih ogreva na ta način. Poglavitno je, da na te odpadke gledajo kot na dragoceno surovino. Vrhu tega Poljaki opozarjajo, da so v nekem ameriškem inštitutu proizvedli iz tone predelanih odpadkov okrog 150 litrov nafte.
							
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite optimisti, kajti zvezde dobro kažejo. Prijetno razpoloženje, ki vam bo vsestransko pomagalo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Če se boste lotili težavne naloge, se boste morali nujno prej dobro pripraviti. Izogibajte se nagle jeze.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Opravka boste imeli z mnogo močnejšim tekmecem. Skušajte biti objektivni do osebe, ki jo imate radi.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Popravljati boste morali svojo ali tujo napako. Zelo verjetno boste morali na pot.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Včasih se v nakupih ali stroških nekoliko zaletite. Popraviti boste morali to napako. Ne bodite ljubo -sumni.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Začnite reševati najbolj nujne zadeve, nato se lotite ostalega dela. Pazite nekoliko na zdravje.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
Horoskop
Danes boste opravili vrsto majhnih in neprijetnih opravkov. Nervoza, ki se bo prenesla tudi na okolico.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne lotevajte se finančnih transakcij, ker ne boste uspeli. Sreča je na vaši strani, toda ne izzivajte je.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zelo primeren dan za trgovce in poslovne ljudi sploh. Ne razglašajte svojih uspehov vsem.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vsako večje dejanje terja primemo pripravo. To velja še posebej za vas. Ne načenjajte diskusij s sosedi.
VODNAR (od 21.1. do 192.) Tudi če kaj ne bo šlo, ne vrzite puške v koruzo. Poslušajte nasvete iskrenih prijateljev.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaši načrti bodo popolnoma uspeli. Izkoristite svoj položaj. Novo pri jateljstvo.
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. jazz, 4. ŠTAN-DREŽ, 11. ura, 12. moja, 13 Reni, 14. V.A., 15. pila, 16. dober, 17. Nica, 18. Kabul, 19. neoni, 21. notes, 23. Tito, 24. Solun, 25. Co, 26. IRA, 27. Karim, 28. tog, 29. ne, 30. potek, 31. Bali, 32. Rimač, 33. Berti, 34. basan, 35. Tebe, 36. zidar, 37. sila, 38. L.T., 39. Alan,
40.	Rupa, 41. Nat, 42. GORIČANI , 43. CONI.
NAVPIČNO:	1. JUVENTINA,
2. ara, 3. za, 4. šola, 5. tja, 6. A.A., 7. droben, 8. rebus, 9. ENEL, 10. žir, 12. Mici, 15. Pino, 16. datum, 17. nota, 18. kako velik, 20. EIRE. 21. norec, 22. Togliatti, 24. Satan, 25. Colt, 27. Komar, 28. tare, 30. pisani, 31. Beba. 32. radar, 33. bela, 34. bilo, 35. tipi, 36. zag, 37. sun, 38. lan, 40. Ra,
41.	no.
«
DO KONCA PRIHODNJEGA LETA
Dograjen daljnovod D j erdap » - L j ubij ana
V polnem teku je izgradnja 380- voltnega daljnovoda dolgega okrog 3000 km ■ Konec prihodnjega leta bo že pod napetostjo povezava med Beogradom, Zagrebom, Mariborom, in Ljubljano - Daljnovod bo tekel prek ozemlja 600 občin
Brž ko je bila izgrajena hidroelektrarna «Djerdap», je bila prvič v Jugoslaviji stavljena pod napetost tudi močna 380-kilovoltna prenosna mreža, in to od dveh e-lektrarn ter v dveh smereh: proti Beogradu in proti Boru.
Tedaj je tudi bila obdelana ideja, da se okrog vse države v dolžini 2994 kilometrov izgradi daljnovod omenjene predpisane moči in se na tak, v svetu doslej najoptimalnejši način, reši vprašanje prenosa energije od enega konca države na drugi. Namreč ta daljnovod povezuje vsa najvažnejša proizvodna središča, pri realizaciji tega izredno obsežnega programa, ki bo stal okrog pet milijard novih dinarjev, pa bo sodelovalo 15 organizacij za elektroprenose, kot tudi domače banke ter Mednarodna banka za obnovo in razvoj.
Inženir Vukota Mastilovič je pomočnik direktorja tehniško - energetskega sektorja Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva. Le-ta pravi, da bo, prvič, izhodišče tega sistema v hidroelektrarni «Djerdap», proti jugu pa se bodo daljnovodi vrstili preko Bora in Niša, zatem bodo povezovali kosovske elektrarne, od koder bodo šli do Titograda, Mostarja, Splita, Reke, Divače, Ljubljane, Maribora, Krškega, Zagreba, Osijeka, do Beograda, ki je že povezan z «Djerdapom».
Da bi ta sistem kar najbolje deloval — pravi inženir Mastilovič — bodo izgrajene še nekatere poprečne zveze, in to od Niša prek Kragujevca do termoelektrarne «O-brenovac», a od tu do Novega Sada, zatem od Mostarja prek Sarajeva in Tuzle do Osijeka in od Sarajeva do bodoče hidroelektrarne «Vuk Bijela» na Drini.
Razen daljnovoda je v izgradnji še velikih trafo-postaj. Omenili smo, da je del daljnovoda že izgrajen — dolžina 372 kilometrov, vsa ostala oprema je naročena, dogovi sklenjeni in na 80 odstotkih trase se dela že odvijajo v pospešenem tempu. Trenutno se zlasti forsira izgradnja daljnovoda od Beograda preko Osijeka, Zagreba, Krškega in Maribora do Ljubljane. Vse kaže, da bo ta del stavljen pod napetost oktobra prihodnje leto. To pomeni, da se bo djerdapska hidrocentrala neposredno povezala z Ljubljano.
Prav tako, z nič manjšim tempom, potekajo dela na trasi Koso-so - Niš - Kragujevac: zatem Mostar - Split; Sarajevo - «Vuk - Bijela» ter na delu daljnovoda od Reke proti Splitu. Zveza med Beogradom in Novim Sadom je praktično zaključena in, kot pričakujejo, bo v najkrajšem času stavljena pod napetost, prav tako tudi zveza med Kosovim, Nišem in Kra-gujevcem.
Z izgradnjo oziroma dovršitvijo tega daljnovoda bo rešeno eno od življenjsko važnih vprašanj jugoslovanskega elektrogospodarstva in gospodarstva nasploh. To bo takisto pripomoglo k temu, da bodo enkrat za vselej prenehale govorice, kot n.pr. «tu je, tam pa ni toka», s čimer bodo preseženi vsi krajevni in regionalni računi v e-nergetiki.
Spričo tega, blago rečeno, je domala nerazumljivo, s kakšnimi težkočami se morajo spoprijemati graditelji tega energetskega kroga. Na ozemlju, koder teče daljnovod, se nahaja okrog 600 občin. Od vseh teh je treba imeti kakih 15 do 20 raznih dovoljenj za gradnjo. Ni treba biti velik računar, da bi človek razumel, kolikšna kopica dovoljenj je za to potrebna. Pri tem se dogaja, da ne
katere občine vprašanje razumejo in gredo brez nadaljnjega graditeljem na roko, v drugih pravijo, da je treba na občinski urad spet priti naslednji teden ali čez mesec, dva pa tudi tri, spet drugje pa kažejo pripravljenost, da bi za to sestavili posebno komisijo, ki bi obravnavala in rešila to vprašanje itd.
Na tisoče drobnaitfj in nepotrebnih zavlačevanj, pravi inženir Mastilovič. Mi, pravi, se ne želimo dvigovati nad predpise in tudi ne zahtevamo, da se nam omogoči delo brez ustreznih dovoljenj. Toda, ali bi ne bilo mogoče vso stvar pospešiti, če gre za splošno korist.
Navzlic zaprekam, do katerih prihaja, se izgradnja te 380-volt-ne prevozne mreže dobro odvija, a ko bo delo enkrat končano, bo to nekakšna elektroenergetska «avto-strada», s katere obstojem in delovanjem bodo žago tovljene polna harmonija v siste mu, kakor tudi maksimalne možnosti proizvajalcev toka.
Razumevanje za gluhoneme
v
na Švedskem
Napovedovalci švedske televizije ne bodo smeli več nositi brkov in brade. Tako je namreč sklenila direkcija v Stockholmu, češ, da ni primemo na tak način prikazovati svojo moško lepoto Prejela je namreč proteste več kot 700.000 delno ali popolnoma gluhih gledalcev, ki spremljajo televizijski program tako, da opazujejo premikanje napovedovalčevih ali igralčevih ustnic in iz tega razberejo, kakšno besedo je bil izrekel.
Med petnajstimi napovedovalci švedske televizije, jih je kar dvanajst zajela moda brkov in brad, eden pa je bil samo za brado, brez brkov.
«To je moda kot vse druge,» pravi Hans Johansson, predsednik nacionalnega združenja slušno prizadetih oseb, «vsekakor spoštujemo pravico vsakogar, da nosi brado in brke. Toda to nam. na žalost, onemogoča, da bi spremljali televizijski spored.
Johansson, ki je star 54 let in je gluh od rojstva, si že leta prizadeva, da bi mogli gledati televizijski program tudi gluhonemi, ki so poleg drugega tudi ena kovredni davkoplačevalci. Ta boj se je še zaostril, ko so napovedovalci in tudi sindikati televizijskih delavcev zavrnili zahtevo, da se vsi napovedovalci morajo obriti. Direkcija švedskega filma pa je bila odločna in je vztrajala pri svoji zahtevi.
To je že druga Johanssonova zmaga. Doslej mu je namreč u spelo doseči, da televizija oddaja svoje sporede s podnapisi pod slikami oziroma prizori. Tako lahko gluhonemi laže razumejo vsa dogajanja na zaslonu. Toda Hans Johansson ne miruje, zdaj je že sredi tretje bitke. Zahteva namreč spremembo zakona o plačevanju televizijske naročnine, češ da bi delno ali popolnoma gluhi morali plačati le polovico televizijske naročnine. «Zadeva je popolnoma jasna,» pravi Johansson, «ljudje s poškodovanim sluhom lahko v najboljšem primeru razumejo le polovico sporeda».
TOREK, 29. OKTOBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: Tisoč milj Peto nadaljevanje
12.55	Dnevi Evrope
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK — Danes v parlamentu
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše
17.45	Program za mladino Napori ribiča Dokumentarna oddaja
18.10 «Incontro con il padre»
18.45	Poljudna znanost: Dokumenti sodobne zgodovine Tretje nadaljevanje
19.15	Nabožna oddaja
20.00	DNEVNIK
20.40	Alcide De Gasperi Drugo nadaljevanje
Med Avstrijo in Italijo izbruhne vojna. De Gasperi je primoran ukiniti časnik. Odloči se, da bo pomagal svojim rojakom, ki jih je vlada Franca Jožefa zaprla v koncentracijska taborišča. To so bila trda in nevarna leta, zakaj sleherni izraz nacionalne zavesti je bil kaznovan. Novembra 1. 1918 je De Gasperi takoj spet začel izdajati svoj časnik, nakar je odšel v Rim, kjer je prvič prišel v stik s politiko in takrat porajajočo se Ljudsko stranko (Partito popolare), ki jo je vodil Don Sturzo. V začetku je naletel na težkoče, ker je bilo vzdušje v Rimu dokaj različneje od onega na Dunaju. Kmalu je prišel v parlament. Ob nastopu fašizma je De Gasperi bil eden njegovih najbolj odločnih nasprotnikov. Ko je fašizem prišel na oblast, mu je bil odvzet poslanski mandat, nakar še je umaknil v Trento.
21.55	Večer s Christianom De Sico
22.45	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.25	Novi alfabeti
18.45	Športni dnevnik
19.00	Tarzan in amazonke
Film je režiral K. Neumann, v glavni vlogi igra T Weismiiller
20.00	Portret avtorja
Oddajo pripravil Franco Simongini, vodi jo Giorgio Albertazzi
20.30	DNEVNIK
21.00	IVETTE
Drugi in zadnji del novele, ki jo je napisal Guy de Mou-passant, v glavnih vlogah igrajo: France Dozgnac, Marzine Sarcej, Marc Michel in Henri Serre, režiral je Jean-Pierre Marchand
22.00	Caravaggio Drugo nadaljevanje
Kot smo videli v prvem nadaljevanju, je čudovita trilogija sv. Alojzija predstavljala vrhunec vsega obdobja Caravaggia v Rimu. Odtlej razvija umetnik iz Bergama čedalje bolj svoj vznemirljivi izraz v črno-belem. Toda čim bolj narašča njegov sloves, tem bolj narašča tudi njegova vzburkanost. Na začetku 1. 1600 se za Caravaggia začenja obdobje petih let, ko postaja njegovo življenje vse bolj nemirno, njegova umetnost bolj dramatična in poglobljena, njegov sloves širši, v nenehnem zaporedju slave in neuspehov. Oddaja prikazuje vso umetniško ter človeško pot tega velikega ustvarjalca, vse do velih del tako imenovanega sicilskega obdobja, med katerim Caravaggio doseže najvišjo raven svojega tragičnega izraza.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 9.35, 10.08, 14.10, 15.35, 16.35 TV ŠOLA
17.40	M. Golar: Okrogle o Veržencih, 4. oddaja
18.10	Življenje v gibanju: poljudnoznanstveni film
19.10	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.05 Tribuna delavcev
Pred kongresom Zveze sindikatpv Slovenije imajo v vseh organizacijah združenega dela predkongresne sestanke, na katerih razpravljajo o predlogu sklepov, zlasti v tistih vprašanjih, ki neposredno zadevajo delovanje posameznih organizacij
21.00	Thomas Hardy: MRAČNI JUDE, barvna nadaljevanka, prva zgodba
Angleškega književnika Thomasa Hardyja (1840-1928), imenovanega tudi «poslednji veliki viktorijanec», zaradi specifičnega realizma in izredne plastičnosti njegovih likov še dandanes smatrajo za najboljšega angleškega avtorja tistega časa. Hardy izhaja iz angleškega podeželja, zato je v proznih delih ustvaril celo vrsto zanimivih in originalnih kmečkih likov.
Hardy je imel velik vpliv na razvoj angleške proze in poezije. Zaradi svojega znrčilnega, svobodoumnega odnosa do ljubez ni, zakona in družbe je bil pogosto v sporu s sočasno kritiko in s konvencijami tedanje družbe.
Scenarij: Harry Green, režija Hugh David, v glavnih vlogah igrajo: Robert Powell, John Franklyn-Robbìns in drugi
21.55	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.55	Otroški kotiček:
Risanke
20.15	DNEVNIK
20.30	«NJIHOV VELIKI DAN»
Film. v katerem igrajo R. Salvatori. T Millian, C. Gravina N. Castelnuovo in A. M. Ferrerò, režija Nanny Loy
22.00	Kolumbija Dokumentarni film
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Medigra za glasbila s klaviaturo: 13.30 Glasba po željah; 17 00 Za mlade po slušalce, 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Ko morni koncert; 18.55 Formulai: pevec in orkester; 19.10 Ksaver Meško v spominih Jakoba Sokli ča; 19.25 Za najmlajše; 20.00 Šport; 20.25 Strawinsky: Razuz-dančevo življenje, tretje nadaljevanje; 21.30 Nežno in tiho.
TRSI
12.10 Plošče; 12.15 Deželne kronike: 14.40 Tretja stran; 15.10 Program za mladino: 16.20 Kulturna oddaja; 19.30 Deželne kronike dela in ekonomije.
KOPER
6.30, 7.30, 10.30, 12.30, 14.30, 16.30, 20.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Zbori; 9.30 «20 000 lir za vaš program»; 10.15 Ansambli; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 14.10 Plošče; 15.00 Kulturni program; 15.10 Polke in valčki; 16.10 Plesna glasba 16.40 Zabavna glasba; 17.00 Za mlade poslušalce; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Iz priljubljenih oper; 19.30 Prenos RL; 21.00 Srečanja;
22.00	Jugoslovanska glasba; 22.35 Sodobni ritmi.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Glasba za dobro jutro; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Nemogoči intervjuji; 12.10 Četrti program; 14.05 Pesmi; 14.40 Nadaljevanka; 15.10 Glasbeni program za mladino; 17.05 Simfonična in komorna glasba;
18.00	Nove plošče: 19.30 Petdeset let glasbe na radiu; 20.20 Andata e ritorno; 21.15 «Incontro nell’isola», radijska drama; 22.10 O-pravljivci.
II	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30,	15.30. 19.30
Poročila; 7.40 Pevci lahke glas be; 8.40 Kako in zakaj?; 9 05 Pred nakupi; 9.35 Radijska nada Ijevanka: 9.55 Pesmi za vsakogar; 10.35 Na vaši strani 12.40 «Alto gradimento»; 13.35 Program s P Carusom: 13 50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče: 15.00 Kulturna oddaja; 15.40 Glasbeno-govor-ni program; 17.30 Posebna reportaža:	17.50 Telefonski pcso-
vori; 19.55 Najnovejše plošče; 22.50 Človek v noči.
III	PROGRAM
9.30 Koncert za začetek' 10.30 Strawinsky; 11.40 Bela Bartok;
12.20	Sodobni ital. glasbeniki;
13.00	Glasba skozi čas; 14.30 Simf. glasba: 17.10 Deset sonat Giuseppa Sammartinija; 17.45 Jazz danes: 18.30 Ženska v današnjem svetu: 19.15 Vsakovečer-ni koncert; 20.15 Melodrama; 21.30 Verdi: Requiem; 23.00 Literarna oddaja.
SLOVENIJA
7.00, 8.00. 11.00, 12.00, 15.00, 17.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.30 Pojeta Planinski oktet in Fantje na vasi; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Po domače: 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Skladbe za mladino; 14.40 Na poti s kitaro;
15.00	Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Narava in človek;
17.20	Zveneča imena; 18.06 V torek na svidenje!; 18.35 Lahke note; 18.50 Deset minut za EP;
19.40	Minute z ansamblom Boruta Lesjaka; 19.50 Lahko noč, otroci!;
20.00	Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Od premiere do premiere; 21.30 Zvočne kaskade;
22.20	Simfonična glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo.
primorski dnevnik
5
29. okfobra 1974
SPORT SPORT SPORT
NOGOMET
4. KOLO ITALIJANSKEGA PRVENSTVA A LIGE
Juventus štirikrat zatresel mrežo Milan na tujem premagal Romo
Lazio še naprej v vodstvu - Altafini ponovno osrednja osebnost kola
Josè Altafini, kljub starosti, je še eden najboljših napadalcev Juventusa
Po nedeljskem četrtem kolu I. ita-hjanske nogometne lige se vrh lestvice ni bistveno spremenil, pa če-Prav nobeni izmed vodečih ekip ni uspelo osvojiti celotnega izkupička. Lazio, Fiorentina in Napoli so sicer igrali na tujem, vendar pa so z izredno težavo prišli do točke. Predvsem bi to rekli za lanskega državnega prvaka Lazia, ki je igral v Temiju proti ekipi, ki v prvih treh kolih ni dosegla niti ene točke. Lazio je prikazal zelo medlo in neurejeno igro, kljub temu pa se mu je tik pred koncem nasmehnila sreča, saj je imel Chinaglia v 84. minuti na razpolago enajstmetrovko, kije seveda ni zgrešil. S tem je rešil svojo ekipo, ki si ni zaslužila remija ter dosegel že četrti zaporedni gol v tem prvenstvu (po enega na nedeljo). Fiorentina in Napoli pa sta po ogorčenem boju remizirala s Ceseno oziroma s Sampdorio. Prva tekma je bila kar Precej zanimiva, za končni izid pa sta bili odločilnega pomena dve e-najstmetrovki. V drugem srečanju fa sta ekipi dosegli zadetka iz igre, vendar sta bila oba gola dokaj nepravilna. Sampdoria je povedla z Maraschijem, ki si je polagal z roko, Napoli pa je izenačil po očitnem prekršku Ferradini-ja nad Boni jem. Ta dogodek je izredno razburil občinstvo in tudi igralce, ki so po tem zaigrali gro-no, tako da je moral sodnik pokazati več rumenih kartonov — domačega igralca Bonija je celo izključil.
Najvišji rezultat (4:0) je dosegel •luventus, ki je po odlični igri do-JUa popolnoma pregazil novinca v ligi, Ascoli. Pri Juventusu je ime-uitno zaigral «stari», a neumorni Josè Altafini, ki je dvakrat na svoj način zatresel nasprotnikovo mrežo. Turinčani so s to zmago dokazali, da so začasno najboljša italijanska ekipa, kar so potrdili ludi v pokalu UEFA in da so tudi uajresnejši kandidati za naslov prvaka.,
Edino zmago v nedeljskem kolu je dosegel Milan, ki je igral v Rimu in ki si je tako nekoliko opomogel iz težavnega položaja. S tem Pa je spravil Romo v hudo krizo:
Rimljani so namreč do sedaj zbrali eno samo točko, v štirih tekmah pa še niso dosegli zadetka. V nedeljo so pravzaprav dosegli svoj prvi gol, vendar je sodnik Prati-jev zadetek razveljavil, ker naj bi ta napravil prekršek nad Zecchini-jem.
Inter je tokrat igral pred domačim občinstvom proti Bologni in ponovno razočaral. Igral je zelo slabo in moral najprej nadoknaditi prednost gostov, za katere je dosegel zadetek Massimelli, nato pa je imel veliko sreče, ko je Savoldi zapravil enajstmetrovko. V prihodnjem kolu bo Liter igral z Milanom: tekma bo velike važnosti za obe ekipi, saj sta obe do sedaj pokazali manj, kot sta obetali.
KOLESARSTVO
«TROFEJA BARACCHI»
Moser - Schuiten zmagovalca
BRESCIA, 27. — V kolesarski dirki za trofejo «Baracchi» je prvo mesto osvojila dvojica Francesco
Moser in Roy Schuiten, ki je za las premagala Petterssona in Ro-drigueza. Moser in Schuiten sta bila boljša od Šveda in Kolumbijca le za 5”, kar pa je za tako utrudljivo in dolgo progo (109 km) izredno malo. Pettersson in Rodri-guez sta bila prva skoraj do konca, prav na zadnjem vzponu pred ciljem pa sta nekoliko popustila in tako izgubila prednost. Razočarala je dvojica Merckx - De Vlae-minck, ki se je morala zadovoljiti s tretjim mestom. Vendar pa svetovni prvak Eddy Merckx sploh ni bil slab, saj se je vseskoz boril kot lev; na žalost pa je njegov partner De Vlaeminck v drugem delu popustil na vsej črti.
Vrstni red:
1.	Moser - Schuiten v času 2.15'33” (povprečna hitrost 48,247 km na uro)
2.	Pettersson - Rodriguez z zaostankom 5”
3.	Merchkx - De Vlaeminck z zaostankom 1’55”
4.	Thevenet - Danguillaume z zaostankom 319”
5.	Baronchelli - Zanoni z zaostankom 8’52”
ZAKLJUČILO SE JE SP V TELOVADBI
Sovjetinje in Japonci F še enkrat v premoči
Navdušile so ženske v parterju
V Varni se je s finali na posameznih orodjih zaključilo svetovno prvenstvo v telovadbi. Po pričakovanju so med dekleti veliko zmago slavile sovjetske telovadke v moški konkurenci pa so Japonci kljub kolektivni zmagi prepustili nekaj prvih mest tudi ostalim predstavnikom. Sovjetska zveza je osvojila eno samo prvo mesto in še to deljeno.
Značilnost moških finalnih vaj je bila nekoliko slabša kakovost. V napakah so se «izkazali» predvsem Japonci, katerim je bilo poznati, da so bili nekoliko utrujeni. Naj-
...........................................
V 12, KOLU JUGOSLOVANSKEGA PRVENSTVA 1, ZVEZNE LIGE
Crveni zvezdi derbi s Partizanom Olimpija poražena tudi v Ljubljani
Hajduk in Cmna zvezda skupno na vrhu - Rranilec Katalinski trikrat strelec
Na jugoslovanskih nogometnih i-griščih so v nedeljo odigrali že 12. kolo 1. zvezne lige. Glavna favorita za prvo mesto, splitski Hajduk in beograjska Crvena zvezda, sta tudi tokrat, po blestečih zmagah v evropskih pokalnih tekmovanjih, slavila zmago ter tako ostala na vrhu lestvice. Pomembnejši korak pa je nedvomno napravil Hajduk, ki je že v soboto v anti-cipirani tekmi nadigral Slobodo in sicer na tujem. Hajduk je tako dosegel pomemben uspeh, saj je v zadnjih štirih tekmah na tujem o-svòjil kar 7 točk!
Crvena zvezda je zasluženo osvojila derbi s Partizanom, ki pa nikakor ni razočaral. Igra je bila zelo fair in tudi na visoki kvalitetni ravni. Obe ekipi sta pokazali borben nogomet, Crvena zvezda pa se je bolje znašla in to predvsem po zaslugi nekaterih izrednih posameznikov. Odlično je zaigral Dža-jic, poleg njega pa so bili razpoloženi tudi Keri in napadalec Filipovič. ki je dosegel drugi gol.
Ljubljanska Olimpija je v nedeljo prvič poražena zapustila igriš-
če za Bežigradom. Njena igra je bila slaba, nepovezana, nogometaši pa so igrali brez prepričanja ter popolnoma zaslužili žvižge domače publike. Seveda proti taki Olimpiji Radnički ni imel prevelikih težav, da je osvojil celoten izkupiček: že v prvi minuti, torej ko so gledalci še prihajali na stadion, je S. Petkovič premagal Olimpijinega vratarja Sarapa. V nadaljevanju je Radnički prednost povišal z enajstmetrovko in s tem je bila usoda domačinov zapečatena. Pri Olimpiji je bolje igral le Popivoda, ki je tudi omogočil Vugrincu, da je znižal rezultat, ostali pa so pppolncr ma popustili. Ljubljančani so po tem porazu zdrsnili še niže na lestvici: sedaj so na predzadnjem mestu, za njimi je le ena ekipa in sicer Proleter.
Izredno razburljiva in dopadljiva tekma je bila v Novem sadu, kjer sta se srečala sarajevski željezni-čar in domača Vojvodina. Glavno besedo sta v tej tekmi imela dva branilca: domačin Trifunovič, ki je z dvema zadetkoma v zadnjih treh minutah pokopal goste in pa držav-
Italijanka Sara Simeoni je osvojila prvo mesto na mednarodnem atletskem mitingu v Rio de Janeiru. Italijanka je v skoku v višino dosegla znamko 1,85 m
ni raprezentant Katalinski, ki je sam trikrat zatresel mrežo in prikazal res izjemno igro. Prvi so povedli igralci želježničarja, ki so zatem vodili tudi s 3:2. Vendar pa je Vojvodini uspel res neverjeten preobrat tik pred koncem tekme, tako da je bil končni izid 4:3 za Novosadčane.
V 2. zvezni ligi je Maribor doživel svoj drugi letošnji poraz in tako precej zmanjšal svoje možnosti za napredovanje. Mariborčani so v nedeljo igrali proti Borcu na tujem ter prejeli dva zadetka prav na koncu tekme. Trboveljski Rudar je tokrat igral solidno, sej je izgubil v Osijeku % minimalnim rezultatom 1:0. Vendar pa je to že 12. zaporedni poraz Rudarja . ..
Rale Rašič odpuščen
Avstralska nogometna zveza je pred dnevi odpustila trenerja državne reprezentance, Jugoslovana Ra-leta Rašiča. Na njegovo mesto je stopil nekdanji aktivni nogometaš pri Tottenham Hotspuru in Queens Park Rangersu Eric Worthington. Rašič je bil trener, ki je avstralsko reprezentanco prvič pripeljal v finale svetovnega nogometnega prvenstva letos v Zahodni Nemčiji. Proti Čilu so Rašičevi varovanci izboljevali celo točko. Zveza je odpustila jugoslovanskega nogometnega strokovnjaka zaradi nezadovoljivih dosežkov.
Stekle 8,24 m
Na atletskem mitingu ob priliki otvoritve prve steze iz tartana v Braziliji je v Rio de Janeiru Jugoslovan Nenad Ste-kič dosegel v skoku v daljino letošnji najboljši rezultat na svetu z znamko 8,24 m. Kot je znano, se je Steki č na letošnjem evropskem prvenstvu v Rimu uvrstil na odlično drugo mesto z 8,05 medtem ko je pred tem tekmovanjem njegov državni rekord znašal 8,15 m.
Zaradi praktično končane sezone je izredni dosežek prišel zelo nepričakovano.
več napak je bilo pri preskoku čez konja in na bradlji.
Ženske so navdušile predvsem v parterju. Sovjetska peterica je skoraj v celoti prikazala elemente, ki so doslej spadali le v moški repertoar. Najbolj akrobatska je bila tretjeuvrščena Saadi.
REZULTATI:
MOŠKI
drog: 1. Gienger (ZRN) 19,500 ; 2. Thiine (NDR) 19,450; 3. Szajna (Pol.) in Kenmotsu (Japonska) 19 275.
konj’: 1. Magvar (Madž.) 19,575 ; 2. Andrianov (SZ) 19,375; 3. Kenmotsu (Jap.) 19,225. bradlja: 1. Kenmotsu (Jap.) 19,375;
2.	Andrianov (SZ) 19,325 ; 3. Mar-čenko (SZ) 18,850. parter: 1. Kasamatsu (Jap.) 19,375;
2.	Kajivma (Jap.) 19,325 ; 3. Ke-ranov (Bolg.) 19,225.
preskok konja: 1. Kasamatsu (Jap.) 19,325 ; 2. Andrianov (SZ) 19,250;
3.	Szajna (Pol.) 19,175.
krogi: 1. Andrianov (SZ) in Grecu (Rom.) 19,525; 3. Szajna (Pol.) 19,225.
ŽENSKE
preskok: 1. Korbut (SZ) 19,550; 2. Turiščeva (SZ) 19,200; 3. Perdi-kulova (SZ) 19,075. bradlja: 1. Zinke (NDR) 19,650; 2. Korbut (SZ) 19,575; 3. Turiščeva (SZ) 19,500.
parter: 1. Turiščeva (SZ) 19,775; 2. Korbut (SZ) 19,600; 3. Saadi (SZ) in Sikaurilidze (SZ) 19,550. gred: 1. Turiščeva (SZ) 19,725 ; 2. Korbut (SZ) 19,525 ; 3. Kirn (SZ) 19,200.
ODBOJKA
Izidi 1. kola it. ženske A lige
Valdagna Scan. - Casagrande 3:0 Coma - Alzano	3:1
Cus Parma - Cogne	3:1
Nelsen - Vignoni	3:0
Preso! ana - Trili	3:2
Torre Tabita - Metauro	3:2
KOŠARKA
V 5. KOLI! PRVE ITALIJANSKE LIGE
orst premočno premagal Innocenti Dvojica Malagoli-McDaniels navdušila
V bolonjskem derbiju je Sinudyne z visoko razliko premagal Alco
Innocenti ni več na vrhu lestvice. Milančani so namreč z veliko razhko izgubih v Cantuju proti Forstu, ki je tako dokazal, da bo imel letos vodilno vlogo v tem prvenstvu. Sicer pa poraz Milančanov še ne pomeni veliko. Kot je znano, je ta prvi del prvenstva le... uvodni del za drugo odločilno prvenstvo.
V ekipi Forsta je tokrat zablestel Re-calcati, ki je skupno z Marzoratijem odlično vodil svoje moštvo. Skupno pa sta oba play-makerja dosegla kar 47 točk!
Po 5. kolu so tako v vodstvu tri ekipe: Ignis, Forst in Sinudyne. Prav ta ekipa, ki se je letos ojačila z izrednim McMillenom, predstavlja največje presenečenje, saj si ni nobeden pričakoval, da bo s tako lahkoto nabirala točke. V nedeljo je Si-nuclyne v bolonjskem derbiju popolnoma nadigrala Alco, tudi v tej tek-
Caglian — Varese	X
Cesena — Fiorentina	X
Inter — Bologna	X
Juventus — Ascoli	1
L.R. Vicenza — Torino	1
Roma — Milan	2
Sampdoria — Napoli	X
Ternana — Lazio	X
Catanzaro — Brescia	2
Palermo — Verona	2
Sambenedettese — Foggia	X
Modena — Giulianova	1
Reggina — Messina	2
KVOTE
13 — 352.827.300 lir 12 —	877.200 lir
Mobilquattro je osvojil dnigo zmago, k temu je v glavni meri pripomogel Američan Jura (na sliki)
mi pa je glavno besedo imel Tom McMiUen.
Ignis je igral v gosteh ter po hudem boju odpravil Brili Cagliari, ki je celo vodil ob koncu prvega polčasa. V vrstah državnega prvaka se je izkazal Meneghin, dobro pa je i-gra) tudi Zanatta. Pri domačinih pa je zablestel Sutter, ki je bil nepogrešljiv pri strelih na koš ter sam dosegel kar 38 točk.
Videnški Snaidero je tokrat lepo presenetil svoje navijače, saj je na tu-
jem premagal Duco iz Mester, katero vodi odlični Villalta. Pri Videnčanih je izstopal Malagoli. ki je nepres-tano polnil koš Duca ter dosegel več točk kot klubski tovariš Jim McDa-niels. Malagoli je namreč zbral 35 točk, Amerikanec pa 32.
Izmed ekip, ki so največ obetale, predstavlja Mobilquattro pravo razočaranje. Vendar pa moramo povedati, da so Milančani imeli v prvih kolih zelo težka srečanja. Vsekakor pa so v nedeljo igralci Mobilquattra le osvojili drugi par točk, saj so pre-
	
—III m hm» Liwiiil	11 ! M
		1. —	1. Fatum	2
IZIDI 5. KOLA			2. Villavanna	1	X 2
Forst — Innocenti	99:81	2. —	1. Goccia	X
Brili — Ignis	82:99		2. Zigolo	2
Sinudyne — Alco	91:68	3. —	1. Berbamotto	2
Duco — Snaidero	86:94		2. Demetra	2
Brina — Sapori	65:62	4. -	1. AmantiHado	2
Mobilquattro — Canon	94:82		2. Deliobond	X
FAG — IBP	53:59	5. -	1. Lampione	X
LESTVICA		G. —	2. Giuseppe 1. Laura Lamberti	1 2
Ignis, Forst in Sinudyne	10: In-		2. Prato	2
nocenti 8: Snaidero 6; Brina, Mobilquattro, Canon, Duco in Sapori 4; Brili, IBP in Alco 2; F AG 0.
PRIHODNJE KOLO (sreda, 30. okt.) Sinudyne — Brili, Ignis — Alco, Du-
co — Forst, Mobilquattro — FAG, Sapori — Innocenti, IBP — Brina, Snaidero — Canon.
NAJBOLJŠI STRELCI
165 McDaniels, 162 McMiUen in Morse, 145 Sutter, 143 ViUalta, 131 Jura, itd.
KVOTE
12 — 3.344.898 lir 11 —	130.300 lir
10 —	9.700 lir
iimiiiinitufiiiiiimmiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiufuiiiiHiiiiiiiiiiiitiauiiiiiimiiitiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiin
/. ZVEZNA JUGOSLOVANSKA KOŠARKARSKA LIGA
Za Olimpijo prvi točki Beograjski derbi Crveni zvezdi
■v
Damir Solman najboljši strelec kola s 45 točkami
Olimpija je torej le prišla do prvih točk. Jelovac in tovariši so brez težav v Tivoliju premagali skromno peterko Istravino z Reke, ki je novinec v tej ligi. Ljubljančani so zaigrali kot prerojeni in so nasuli gostom kar 113 košev, še posebno sta se odlikovala Mar-ter in Volaj, sicer pa je celotno moštvo pripomoglo k izdatni zmagi.
Sicer pa v tem kolu ni manjkalo presenečenj. Eden glavnih favoritov celo za končno zmago Partizan iz Beograda je izgubil v Skopju proti skromnemu Rabotničkemu.
Kičanovič je dosegel le 18 točk.
Rabotničkemu je torej uspelo zaustaviti najnevarnejšega strelca Partizana, to pa mu je zadostovalo, da si je prav v končnih sekundah priboril zmago za točko razlike.
Preseneča tudi tesna zmaga Zadra, ki je na domačih tleh z dvema točkama razlike premagal Lokomotivo. Plečaš je sicer dosegel 23 točk. To pa ni zadostovalo za največje presenečenje dneva. Lokomotiva je še vedno na zadnjem mestu brez točke.
Beograjski derbi se je zaključil s tesno zmago Ovene zvezde, ki je po podaljšku premagala Radničke-ga s točko prednosti.
Borac pa Je nič manj kot v gosteh premagal Bosno, prav tako po enem podaljšku. Mišovič je bU za domačine neustavljiv in Borac je tako dosegel izredno dragoceno zmago.
Damir šolman je bil najuspešnejši strelec kola. Dal je 45 pik in je v glavni meri pripomogel k obilni zmagi Jugoplastike nad Beogradom, ki je na domačih tleh še posebno ranljiv.
IZIDI 3. KOLA	
Zadar - Lokomotiva	77: 75
Rabotnički Partizan	81: 80
Beograd - Jugoplastika	83:110
Olimpija - Istravino	113: 75
Vojvodina - Metalac	105:108
C. zvezda - Radnički	109:108
Bosna - Borac	83: 86
LESTVICA	
Zadar, in Crvena zvezda 6, Parti-	
Damir šolman je proti Beogradu dosegel 45 točk: rekord tega kola
nički - Beograd, Partizan - Crvena zvezda, Istravino - Rabotnički, Vojvodina - Olimpija.
VATERPOLO
____________________ _ _
Rubini, general manager Innocentija, je zaskrbljen: Milančani so
«'vaniKili nrnfi ITnratll a 17 ♦rw'lrumi mvlilro
zan, Jugoplastika, Radnički, Meta-lac in Borac 4, Olimpija, Bosna, Rabotnički, Beograd in Istravino 2, Vojvodina in Lokomotiva 0.
PRIHODNJE KOLO (2. 11.)
Metalac - Borac, Lokomotiva -Bosna, Jugoplastika - Zadar, Rad-
Vaterpolski ekipi Partizana in Pro Recca, državnih prvakov Jugoslavije oziroma Italije, sta se kvauiici-rali za finalni turnir tekmovanja evropskih državnih prvakov. Partizan je igral v Amersfoortu, kjer so nastopile še ekipe De Robben (Nizozemska), Helsingfors (Finska) in Istanbul (Turčija) ter se z lahkoto uvrstil med najboljših osem v Evropi. Težje delo pa je imel Pro Recco, ki je sodeloval na turnirju v Stockholmu. Po zmogi nad švea-sko ekipo Stockholm je namreč italijanski prvak položil orožje pred Dinamom iz Bukarešte. V zadnjem srečanju pa so Italijani le premagali dansko moštvo Odense in tako zasedli drugo mesto, kar jim daje pi avico do nadaljnjih nastopov.
V	večernih nedeljskih urah so medtem že ižrebali ekipe, ki bodo igrale na finalnih turnirjih v Budimpešti oziroma v Hilversumu. V Budimpešti • bodo od 15. do 17. no-tudi proti Canottieriju (3:2). Neapeljska), Pro Recco, Partizan in Wiirz-burg (Vzhodna Nemčija); v Hilversumu pa bodo igrale Dinamo (Romunija), De Robben (Nizozemska), MGU (SZ), in Košiče (češkoslovaška).
V	tekmovanju sa pokal pokalnih prvakov pa je napredovalo le jugoslovansko moštvo Mladost iz Zagreba, neapeljski Canottieri pa je bil izločen.
..................................................................................................................................unii...........................................iiinimi.................................................................................................................................................
Italijanska nogometna prvenstva
A LIGA	
IZIDI 4. KOLA	
Cagliari — Varese	1:1
Cesena — Fiorentina	1:1
Inter — Bologna	1:1
Juventus — Ascoli	4:0
L.R. Vicenza —Torino	1:0
Roma — Milan	0:1
Sampdoria — Napoli	1:1
Ternana — Lazio	1:1
LESTVICA
Lazio 7; Napoli in Fiorentina 6; Juventus, Torino in Bologna 5: Inter, Varese, Milan, Cagliari in Sampdoria 4: Cesena in L.R. Vicenza 3, Ascoli 2; Roma in Ternana 1.
PRIHODNJE KOLO (3.11.)
Ascoli — Cesena, Bologna — Cagliari, Fiorentina — NapoU, Lazio — Inter, Milan — L.R. Vicenza, Sampdoria — Juventus, Torino — Ternana, Varese — Roma.
NAJBOLJŠI STRELCI A LICE
4 zadetke — Boninsegna (Inter) in Chinaglia (Lazio)
3 zadetke — Anastasi (Juventus) in Broglia (Napoli)
B LIGA
IZIDI 5. KOLA
Arezzo — Alessandria	1:1
Atalanta — Brindisi	2:0
Avellino — Spai	1:2
Catanzaro — Brescia	0:1
Como — Perugia	0:1
Novara — Reggiana	2:0
Palermo — Verona	1:2
Sambenedettese — Foggia 0:0 Taranto — Genoa	3:0
LESTVICA
Verona 9. Genoa 8, Perugia in Brescia 7, Atalanta, Parma in Novara 6; Pescara, Alessandria, Catanzaro, Spai in Foggia 5; Sambenedettese 4; Taranto, Arezzo, Avellino, Reggina, Palermo in Brindisi 3; Como 2. (Brescia in Taranto sta igrala tekmo manj.)
PRIHODNJE KOLO (3.11.)
Alessandria — Parma, Avellino — Atalanta, Brescia — Palermo, Brindisi — Sambenedettese, Foggia — Taranto, Perugia — Catanzaro, Pescara — Genoa, Reggiana — Como, Spal — Novara, Verona — Arezzo.
C LIGA
A SKUPINA
IZIDI 7. KOLA
elodiasottomarina — Lecco	1:1
Cremonese — Pro Vercelli	3:2
Juniorcasale — Seregno	0:0
Mantova — Piacenza	0:0
Mestrina — Belluno	1:2
Monza — Legnano	2:1
S. Angelo L. — Udinese	1:1
Solbiatese — Bolzano	0:0
Trento — Venezia	4:2
Vigevano — Padova	2:0
LESTVICA
S. Angelo Lodi 10; Udinese in Cremonese 9; Venezia, Piacenza, Solbiatese, Novara in Seregno 8; Pro Vercelli, Monza. Trento in Lecco 7; Vigevano, elodiasottomarina, Junior-casale, Belluno in Padova 6; Bolzano in Mestrina 5; Legnano 4.
PRIHODNJE KOLO (3.11.)
Bolzano — S. Angelo L.; Lecco — Mestrina, Legnano — Cremonese; Padova — Belluno; Piacenza — Solbiatese; Pro Vercelli — Monza; Seregno — Trento; Udinese — Mantova; Venezia — Juniorcasale; Vigevano — elodiasottomarina.
D LIGA
C SKUPINA IZIDI 6. KOLA
Audace — Pordenone	2:1
Caorle — Sampietrese	1:0
Coneglianese — Ponziana	1:1
Dolo — Portogruaro	3:1
Legnago — Adriese	0:0
Ugnano — Thiene	1:0
Montebelluna — Pro Gorizia 0:0 Rovigo — Bassano	1:2
Triestina — Treviso	2:0
LESTVICA
Legnago 10; Treviso in Tignano 8; Bassano, Coneghanese, Dolo, Adriese, Ponziana in Portogruaro 7: Audace, Triestina in Pro Gorizia 6; Caorle in Pordenone 5; Thiene 4; Sampietrese in Montebelluna 3; Rovigo 2.
PRIHODNJE KOLO (3.11.)
Adriese — Ugnano, Bassano — Audace, Caorle — Triestina, Ponziana — Portogruaro, Pordenone — Legnago, Pro Gorizia — Rovigo, Sampietrese — Coneglianese, Thiene — Montebelluna. Treviso — Dolo.
Jugoslovanska nogometna prvenstva
t. ZVEZNA LICA
IZIDI 12. KOLA
Sloboda -	- Hajduk	0:2
Olimpija ■	— Radnički N)	1:2
Bor — Proleter		3:1
Sarajevo	- Čelik	2:2
Vardar —	Beograd	2:1
C. zvezda	— Partizan	3:1
Rijeka —	Velež	1:1
Vojvodina	— Željezničar	4:3
Radnički	(K) — Dinamo	0:1
LESTVICA
Crvena zvezda in Hajduk 18; Vojvodina 16; Radnički (N) 15, Beograd, Vardar in Sloboda 13. Dinamo 12; 2e-Ijezničar, Čelik in Sarajevo 11; Ve-lež, Rijeka in Radnički (K) 10, Partizan, Olimpija in Bor 9; Proleter 8.
PRIHODNJE KOLO (3.11.)
Željezničar — Radnički (K), Partizan — Olimpija, Dinamo — Bor, Velež — Vojvodina, Radnički (N) — Rijeka. Beograd — Crvena zvezda. Čelik — Vardar, Hajduk — Sarajevo, Proleter — Sloboda.
2. ZVEZNA LIGA
IZIDI 12. KOLA
Famos —	Kozara	preloženo
Zagreb -	- Novi Sad	2:1
Jedinstvo	— Varteks	1:1
Iskra —	Crvenka	0:0
Igman —	Karlovac	1:0
Vrbas —	Bačka	0:0
Osijek —	Rudar	1:0
Šibenik -	- Leotar	3:2
Borac —	Maribor	2:0
LESTVICA
Zagreb 19; Borac 18; Crvenka 15; Maribor in Iskra 14; Šibenik, Osijek in Bačka 13; Karlovac, Igman in Var-teks 12; Novi Sad in Vrbas 11; Famos in Lectar 10; Jedinstvo 9; Kozara 8; Rudar 0.
PRIHODNJE KOLO (3.11.)
Maribor — Famos, Leotar — Borac, Rudar — Šibenik, Bačka — Osijek, Karlovac — Vrbas, Crvenka — Igman, Varteks — Iskra, Novi Sad — Jedinstvo, Kozara — Zagreb.
SLOVENSKA LIGA
IZIDI 10. KOLA
Drava — Mercator	0:1
Pohorje — Nafta	3:1
Ilirija — Mura	1:3
Koper — Izola	0:0
Slovan — Slavija	4:1
železničar — Ljubljana	1:0
Vozila — Kladivar	0:0
LESTVICA
Mercator 19; Mura 16; Ilirija 14; Kladivar 12; Slovan 11; Vozila in Pohorje 10; Slavija 9; Koper in Drava 8; Izola, železničar in Ljubljana 6; Nafta 5.
PRIHODNJE KOLO (3.11.)
Kladivar — Drava, Ljubljana — Vozila, Slavija — Železničar, Izola — Slovan, Mura — Koper, Nafta — Ilirija, Mercator — Pohorje.
ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA
IZIDI 9. KOLA
Tabor — Triglav	2:1
Sava — Adria	1:0
Primorje — Kamnik	1:0
Usnjar — Jadran	1:1
Renče — Utija	1:0
Tržič — LTH	1:0
LESTVICA
Utija 15: Primorje 13; Usnjar in Adria 10; Kamnik 9; LTH, Tabor, Renče in Tržič 8; Triglav, Jadran in Sava 5.
PRIHODNJE KOLO (3.11.)
Triglav — Litija, LTH — Renče, Jadran — Tržič, Kamnik — Usnjar, Adria — Primorje, Tabor — Sava.
NAJBOLJŠI STRELCI 1. ZVEZNE LIGE
8 zadetkov — Savič (CZ)
7 zadetkov — Halilgodžič (Velež) in Susič (Sarajevo)
6 zadetkov — Jerkovič (Hajduk) in Zec (Beograd)
5 zadetkov — Jankovič (željezničar), Geča (Sloboda), Stefanovič (Beograd), Učinar (Vojvodina)
SPORT SPORT SPORT
NOGOMET
6. KOLO NOGOMETNEGA PRVENSTVA D LIGE
Uspešna nedelja za deželne enajsterice: Triestina osvojila zmago, Ponziana in Pro Gorizia remizirali
Dobra igra novih igralcev Triestine Goffija in Pierbattiste - Ponziana še neporažena - Okrnjena Pro Gorizia bi kmalu zmagala na tujem
Triestina — Treviso 2:0
TRIESTINA; Fontana, Berti, Luc-chetta, Zanini (77. min. Fontana), De Luca, Pierbattista, Garofalo, Foresti, Goffi, Tosetto, Dri, 12.
TREVISO:	Coletti, Tomassini,
Scugur, Pasinato (46. min. De Bia-si), Cusinato, Frandoli, De Bernardi, Zambianchi, Masiello, Colosso, Osellame, 12. Rigato.
STRELCI: 26. min. Tosetto, 45. min. Goffi.
KOTI: 5:6.
SODNIK: Tavazzi iz Lodi ja.
GLEDALCEV: 8.500.
Z obnovljeno postavo je Triestina že v prvih 45 minutah igre spravila na kolena solidno ekipo Trevisa.
Privlačnost tega srečanja, ki je privabilo na stadion Grezar rekordno število gledalcev, so bili novi nakupi Triestine. Do nedelje je namreč Triestina dobesedno razočarala in tudi najbolj -"esti navijači so začeli zapuščati sfadion. Dovolj je bilo, da je vodstvo Triestine prejšnji teden najavilo nakup novih nogometašev in že se je na stadionu zbralo toliko ljudi, da marsikatero društvo «B» lige bi lahko zavidalo, kar pomeni, da Trst si želi oziroma je vreden višje kategorije.
Srečanje se je začelo z očitno premočjo Triestine, ki je s hitrim tempom igre spravila v zagato varovance bivšega člana Triestine in Udineseja Giacominija. Že v uvodnih potezah je bilo jasno razvidno, da Tržačani startajo za zmago. Taktika moštva Tagliavinija je bila 4-3-3, ki se je po potrebi spremenila tudi v 3-3-4. V teh izmenah je imel največjo zaslugo odlični Tosetto, ki je bil pravi steber ekipe in, če bi v tej tekmi lahko ocenili posameznika z najvišjo o-ceno deset, lahko rečemo, da bi dali Tosettu deset s pohvalo.
Kaj pa novi nakupi Triestine? Branilec Pierbattista je igral vlogo prostega in bil na visokih žogah z glavo nepremagljiv. Vsekakor zdel se nam je še nekoliko neuigran, saj je mnogo njegovih odbitih žog končalo izven igrišča. Režiser Foresti je pokazal dober pregled nad igro in dobro mašil praznine, zatajil je morda le v sprintu. Solidno je zaigral tudi srednji napadalec Goffi, ki ima vse lastnosti strelca in temu priča dejstvo, da je odlično serviral Toset-ta pri prvem golu, drugi zadetek Triestine pa nosi njegov podpis, čeprav mnogi trdijo, da je bila velika napaka obrambe Trevisa. Krilec Fontana je igral le 13 minut in zato njegovega nastopa ni mogoče o-ceniti.
Kaj pa ostali? Če primerjamo nedeljski nastop s prejšnjimi, lahko rečemo, da so vsi zaigrali kot prerojeni. Videli smo več agonizma predvsem pa dobre volje. Izjemo predstavlja morda le napadalec Dri, ki je s svojimi nepotrebnimi driblingi nekoliko dolgočasil navijače. Edina pomanjkljivost, ki bi jo lahko očitali Triestini, je, da je solidno zaigrala le v prvem delu, v nadaljevanju pa so Tržačani precej popustili, kar bi jih lahko tudi drago stalo. Gostje so namreč v 12. in 14. minuti drugega polčasa zadeli prej prečko in nato drog. Zato lahko rečemo, da enajsterica Trevisa, kljub porazu, si zaluži drugo mesto na lestvici in ostane še vedno eden od najresnejših kandidatov za končno zmago.
Nedeljska zmaga Triestine je zato še bolj prestižna in sedaj je upati, da ta uspeh ne bo le slučajnost, temveč da bo Triestina dala še mnogo zadoščenja svojim navijačem.	B. R.
Coneglianese -- Ponziana 1:1 (1:0)
CONEGLIANESE:	Fongaro, Della
Bianca, Cosmo, Leonarduzzi, Mattaini, Michelin, Fellina, Targa, Galas-
so, Scaini, Marchini, Zolin, 12. Sartori, 13. Piasentin.
PONZIANA: Magris, Tricarico, Gattonar, Gerin, Del Piccolo, Ravalico, Dalle Crode, Vidonis, Momesso, Le-nardon, Girello, 12. Coronica, 13. Bembo. 14. Saule.
STRELCI:	6. min. Marchini, 61.
min. Vidonis.
SODNIK: Pinza iz Forlija.
GLEDALCEV: 1200.
Srečanje med Coneglianese in Pon-ziano se je končalo z delitvijo točk, ki predstavlja pravilno plačilo za obe enajsterici.
V prvem polčasu so prevladovali domačini, ki so že po šestih minutah igre prišli v vodstvo z Marchinijem, ki je z glavo usmeril usnje v mrežo.
Po tem zadetku je mlada ekipa Co-neplianese nadzorovala nasprotnika, ki se ni znašel posebno v napadu, kjer je dobesedno zatajil srednji napadalec Momesso. Delno opravičilo ima morda Momesso v tem, da je bil preveč osamljen, saj je trener Russo zaradi odsotnosti Trentina in Januzzija poslal na igrišče s številko 11 branilca Girella. Kljub temu pa je imela Ponziana prav z Momessom v 16. minuti izredno priložnost, da i-zenači, ko se je srednji napadalec predstavil sam pred vratarjem Fon-
garom in neverjetno zgrešil. Tržačani kljub temu, da se niso znašli, imajo zaslugo, da niso popustili in, ko je prišla na dan izkušenost Del Piccola, Gerina, Dalle Crode in Vidonisa, je bilo razvidno, da v drugem delu se bo stanje nekoliko spremenilo.
Io je bilo takoj opaziti v začetku drugega polčasa, ko je premoč Pon-zime prišla na dan in s tem izenačenje. Vidonis je na levi strani igrišča predložil v sredino Momessu, ki je v kazenskem prostoru vrnil žogo Vi-donisu, in ta je brez okli vanja streljal in presenetil Fongara.
B. R.
Montebelluna — Pro Gorizia
0:0
MONTEBELLUNA: Prandini, Bor-dignon. Tesser (Innocente), Babbo, Calzamatta, Turinelli, Pozzobon, Visentin, D’Andreis, Lupo, Cimenti.
PRO GORIZIA: Siricano, Furlani, Ghermì, Zoratti, Torninovi, Bianco, Ridolfi, Domenghetti, Zuttion, Donda, Omizzolo, Plesničar.
SODNIK: Carrubba iz Pesara.
V nedeljo je Pro Gorizia remizirala proti predzadnji na lestvici. Za ta polovični neuspeh (Goričani so bili prepričani, da bodo od-
nesli obe točki) je predvsem kriva odsotnost dveh veznih igralcev, Barileja in Micheluttija. Brez njih je goriška sredina igrišča precej šepala in s tem neposredno tudi napad, ki ni imel prave povezave.
V prvem polčasu je oila igra precej dolgočasna, kajti obe^ ekip' sta uvedli obrambno igro. Gostom
iiiuuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KOŠARKARSKA B LIGA
Prvi spodrsljaj Patriarce proti Eurovoxu iz Bologne
Goričani so vodili do zadnje minute
Eurovox — Patriarca 73:71 (37:44)
EUROVOX: Maccaferri, Tradi 6, Bergonzoni 18, Tugnoli 13, Santarelli, Covoni 8, Grasso 1, Lino Bruni 14, Petroncini 13, Angelini.
PATRIARCA: Savio 12, Furlan 4, Marušič, Spezzamonte, Soro 1, Fabris, Ardessi 16, Fortunato 20, Flebus 12, Rino Bruni 6.
SODNIKA: Spetti in Carmina iz Milana.
Prvi spodrsljaj Patriarce v letošnjem prvenstvu B lige. Goričani so povsem nepričakovano klonili v Bologni, k jen-so do zadnje minute pred zaključkom tekme bili vedno v vodstvu. Poraz Goričanov je treba tokrat pripisati samim igralcem, ki, gotovi zmage, so v zadnjem delu tekme nekoliko popustili, kar jim je bilo u-sodno.
Patriarca je pričela precej dobro in po prvih dvajsetih minutah igre je vodila s sedmimi koši razlike.
V začetku drugega polčasa so Goričani še povečali svoje vodstvo tako. da so bih vsi gotovi zmage. To pa jih je drago stalo. Domačini so nadoknadili izgubljeno in nekaj sekund pred koncem tekme dosegli zmagoviti koš.
V PRVENSTVU «POMLAD»
Patriarca premočna za peterko Doma
Dom — Patriarca	35:120
(11:58)
DOM: Dornik M. 19, Dornik U., Semolič, Terčič 8, Čubej 4, Figelj, Tomažič, Brešan, Devetak.
PATRIARCA: Gruden 8, Golob 12, Grusovin 6, Franzon (k) 42, De Leonardis 12, Raida 2, Kodermac 4, Locardi 4, Turco 4, Ziani 6.
V soboto se je pričelo na Goriškem košarkarsko prvenstvo «Pomladi». Goriški Dom, ki se letos udeležuje tega prvenstva, se je
v prvem kolu srečal z ekipo Patriarce, prav tako iz Gorice. Kot že sam izid tekme kaže, se je srečanje odvijalo le v eno smer, čeprav so domovci z veliko vnemo skušali zaustaviti nasprotnike in preprečiti tako visok poraz. Kljub požrtvovalnosti pa «belo-rdečim» ni uspelo, da bi omejili veliko število prejetih košev. Vzrokov za ta neuspeh je več: predvsem je Domova ekipa, ki nastopa v tem prvenstvu, še zelo mlada, saj spadajo razen /Iveh vsi ostali igralci še med naraščajnike. Poleg tega pa je bilo videti, da imajo domovci še premalo treningov za seboj, tako da marsikateri igralec ni še dosegel najboljše kondicije Kar se tiče tekme same, smo že povedali, da slovenski košarkarji niso mogli biti kos razigranim nasprotnikom. Ti so takoj povedli in si do zaključka prvega polčasa nabrali veliko prednost košev: 58:11. Enako se je tekma odvijala tudi v drugi polovici, le da so domovci v tem delu zaigrali nekoliko boljše in dosegli več košev kot v prvem delu igre. Zasluga za to gre predvsem Mauru Dorniku, ki je bil edini med igralci svoje e-kipe, ki ni zaigral pod svojim standardom; vsi ostali igralci so namreč tokrat zaigrali slabše kot po navadi. Upati pa je, da bodo v kratkem vsi dosegli zadovoljivo kondicijo in da se bo Dom enakovredno boril proti ostalim ekipam.
Marko Marinčič
Šest zmag, trije remiji in šestnajst golov predstavljajo obračun nedeljskega šestega kola prvenstva «D» lige.
Leader lestvice Legnago (že štiri nedelje ne dobi gola) je v napeti tekmi z Adriese obdržal nepremagljivost in z remijem povišal prednost nad Trevisom, ki je doživel v Trstu proti Triestini prvi letošnji poraz. Kot teden prej Adriese se je tudi nepremagljivost Trevisa končala na stadionu Grezar, kar dokazuje, da je tržaško igrišče postalo nevarno tudi za močnejše e-kipe.
Nepremagljivost so tako poleg Legnaga obdržale le Tignano in Ponziana. Tignano je s pičlim izidom odpravil ekipo Thiene. Ta zmaga pa je drago stala Tignano, njegov srednji napadalec Ciclitira si je na akciji gola zlomil desno roko in sedaj ne bo smel igrati dva meseca. Ponziana pa je izbojevala v Coneglianu zaslužen remi, potem ko se je prvi polčas končal 1:0 v korist domačinov. Dragoceno točko je o-svojila tudi Pro Gorizia na igrišču, Montebellune, ki je po dveh porazih spet prišla do ene točke.
Slabo se je spet odrezala ekipa Pordenone, ki je proti Audace doživela tretji zaporedni poraz. Tep podvig pa je naredila enajsterica Dola, ki je po nedeljskem porazu s Pro Gorizio prišla do dveh točk na račun Portogruara, ki bo v nedeljo gost Ponziane.
Na dnu lestvice postaja položaj vedno bolj kritičen za novinca lige Sampietrese, ki je klonil Caorleju in Rovigu, ki je na domačih tleh klonil Bas-sanu. S tem porazom je moštvo Roviga popolnoma zatajilo predvidevanje, ki je ob koncu govorilo kot o ekipi, ki se bo potegovala za višji del lestvice.
B. R.
se je v 40. minuti ponudila edina priložnost za gol. Biancov strel pa je šel za nekaj centimetrov mimo vratnice.
V drugem delu igre so domačini postali bolj nevarni in goriška obramba je imela polne roke dela, da jt ustavila razigrane domačine. Do zadetka pa vendar ni prišlo ne sa mo po zaslugi gonške obrambe, marveč tudi zaradi napak napadalcev Montebellune.
Po nedeljskem remiju ima Pro Gorizia 6 točk (isto kot Triestina). Po vsej verjetnosti bodo Goričani
Steve Brooks, Američan Lloyda Adriatica
Poraz Lloyda v prijateljski tekmi z Rondine iz Brescie
BRESCIA, 28. — Tržaška košarkarska ekipa Lloyd Adriatico je v nedeljo odigrala prijateljsko srečanje proti Rondine, ki bo prav tako nastopala v prvenstvu A lige (druga skupina). Končni izid srečanja je bil 83:80 (41:39) v korist domačih igralcev, ki so celo igrali brez ameriškega asa Ratliffa.
Tekma je predstavljala dober trening za obe moštvi, pokazala pa je, da so igralci iz Brescie bolje pripravljeni kot Tržačani. Izmed domačinov se je najbolj izkazal Fla-borea, ki je zbral 33 točk. Pri Tržačanih so dobro zaigrali Pozzec-co in lacuzzo, najboljši pa je seveda bil Brooks, ki je povsem izstopal. Odlično je zaigral v obrambi, v napadu pa je dosegel 32 točk.
KOŠARKA
Borovci poraženi v Tržiču
Borovi košarkarji so v nedeljo gostovali v Tržiču, kjer so igrali prijateljsko trening tekmo z močno ekipo POM ,ki nastopa prav kot naši košarkarji v promocijskem prvenstvu, a v drugi skupini.
POM je premagal Bor z 99:79 (50:33). Naši košarkarji so lagodno i-grali in so si zato poraz tudi za služili.
Najboljši strelec v Borovih vrstah je bil Robi Klobas, ki je dosegel 22 točk. Dobro je zaigral Henrik Lisjak, predvsem v obrambi.
ROKOMET
MODENA, 28. — V 4. kolu italijanskega rokometnega prvenstva A lige je tržaška Duina dosegla že četrto zaporedno zmago. Duina je v nedeljo gostovala v Modeni, kjer je graia proti ekipi Agrilcoltura in jo premagala z rezultatom 18:17 (7:7).
že v nedeljo na nekoliko boljšem stanju, ko bodo imeli v gosteh zadnjo na lestvici, Rovigo. Takrat jim zmaga ne bo smela uiti.
Radio in Tosetto
Po končani tekmi Triestina - Treviso je podpredsednik Triestine Sandro Moncini v spremstvu odbornika Baroncinija in Maria Renosta (tehnični vodja) improviziral kratko tiskovno konferenco, na kateri je seznanil časnikarje o neljubem dogodku, ki je doletelo nogometaša Triestine Tosetta. Po izjavah slednjega, ga je v prejšnjih dneh približal bivši trener Triestine Enrico Radio in mu svetoval, naj ne bi igral proti Trevisu, ker se obeta možnost, da ga lahko odkupi Venezia, ekipa, pri kateri sedaj sodeluje Radio. Tosetto je seveda o tem dogodku takoj seznanil voditelje Triestine, ki se čudijo, kako je mogel Radio direktno posredovati pri nogometašu, ne da bi o tem obvestil vodstvo Triestine, ki ta dogodek obsoja, ker moti program in delo, ki so si ga zastavili voditelji tržaškega četrtoligaša.
B. R.
KOLESARSTVO
V NEDELJSKI DIRKI TRST-OPČINE
Lonjerska Adria dosegla velik uspeh Perspektivni Sosič prvi med mladinci
V tej dirki na kronometer je bil amater Tarlao prvi pred Petelinom
Kolesarska ekipa Adrie» ki se je odlično izkazala v nedeljskem nastopu
unmiinimmiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiHiiiiiiiiuumiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiii
ATLETIKA
V ORGANIZACIJI AZS
Kros v Ljubljani veliko udeležbo
Nastopilo je skoraj 1500 tekačev
LJUBLJANA, 28. — V Ljubljani je bil včeraj v organizaciji Atletske zve‘ ze Slovenije velik kros na katerem so se tekači že deveto jesen potegovali za «Pokal dela». V 13 kategorijah se je tekmovanja udeležilo rekordno število skoraj 1500 tekačev, ki so prišli iz 31 slovenskih občin.
Tekmovanje, ki se je odvijalo v Tivoliju, je skupno trajalo več kot tri ure in je vsestransko odlično uspelo, k čemer je precej doprineslo tudi lepo. sončno vreme.	, |T,,„
Posamezne pokale so osvojili: mlajše pionirke (800 m)
1.	Felicijan (Žalec)	3’30"2
ekipno — Murska Sobota mlajši pionirji (1000 m)
L Sluga (Ptuj)	3’57’’6
ekipno — Novo Mesto pionirke (1000 m)
Zaletelj (Novo Mesto)	4'08"7
ekipno — Cerknica starejši pionirji (1500 m )
1.	Nabernik (Ravne)	6T3"8
ekipno — Maribor mladinke (1000 m)
1.	Šverc	(Velenje)	3’57”2
ekipno — Ptuj mlajši mladinci (2000 m)
1.	štruc	(Ravne)	7’31”3
ekipno — Ljubljana - Bežigrad starejše mladinke (1500 m)
1.	Šober	(Ravne)	6'50”8
ekipno — Ravne starejši mladinci (3000 m)
1. Hojan (Velenje) ek.f-no — Velenje	U’31”2
mlajši člani (4000 m) 1. Vasti (Maribor)	15'54” 6
ekipno — Ljubljana - Bežigrad	
vojaki (3000 m) L Marinkovič ekipno — VP U01	12’25”4
članice (2000 m) 1. Urankar (Celje) ekipno — Ptuj	8’27" 6
člani (6000 m) 1. Svet (Celje)	22’14’6
ekipno — Celje veterani (2000 m)
1. Majcen (Ljubljana - Bežigrad)
8'29”6
ekipno — Lek - Ljubljana
KROS POLITIKE
Na tradicionalnem krosu Politike v Beogradu je teklo v nedeljo kar 4448 tekačev, ki so nastopili na skupno 27 progah. Tekači so zastopali vse jugoslovanske republike in pokrajine.
V obeh osrednjih tekih, pri članih in članicah, sta zmagala Vulovič (Kosovo polje), oz. Pergarjeva (Celje).
.................................................mili..........................
ATLETIKA
TRI TEKMOVANJA V TRSTU IN GORICI
Zor konec: dve zmagi Slovencev Loredana Kralj prva v metu krogle
V soboto so Ljubljančani v Trstu nastopili izven konkurence
Sam konec atletske sezone je prinesel slovenski atletiki dve zmagi, od katerih je najvažnejša tista, katero je dosegla Loredana Kralj v metu krogle. Borova mladinka je na tekmovanju v nedeljo zjutraj na občinskem stadionu «Grezar» za poldrugi meter popravila osebni rekord z rezultatom 10,56 m. Napredek ni niti tako važen, ker atletinja že dalj časa ni tekmovala, ker ni bilo tekmovanj medtem, ko je v tem času trenirala. Važnejše je dejstvo, da je s tem rezultatom borovka med najboljšimi mladinkami v državi. Na podlagi lanskih lestvic (letošnje še niso znane) bi bila med prvimi desetimi.
V Trstu je bil v soboto zaključni miting za moške. Izven konkurence so nastopili tudi nekateri predstavniki ljubljanske Olimpije.
Od domačih atletov je dosegel Fabio Ruzzier prvo mesto v metu kopja z znamko 48,60 m. Boljši je bil sicer Tiepolo, ki je tekmoval izven konkurence.
Ljubljančani so dosegli prva mesta v treh panogah.
Tehnično je bil najboljši večkratni državni reprezentant Janez Penca. 400 m čez ovire je pretekel v času 53'’8. Brez ovir pa je na !sti razdalji tekel Borut Lampič. Bil je prvi v dobrem času 50”. Ljubljančani so bili najboljši tudi v štaicti 4x100 m z rezultatom 43’ 3.
Daleč najboljši rezultat tekmovanja je dosegel naraščajnik iz Palmanove Caruso. 200 m je pretekel v res odličnem času 2x ’6 in kot že nekajkrat izenačil lastni državni rekord. Odlikoval se je tudi miljski skakalec v višino Spizzamiglio. Letvico je preskočil na višini 202 cm in za 2 cm popravil osebni rekord.
REZULTATI:
lOOm: 1. Belladonna (CUS) 11”3, Kučič (Olimpija Lj.) 11"4 (izven konkurence).
200 m: 1. Caruso (Palmanova) 21”6.
400 m ovire: Penca (Olimpija Lj.) 53”8, Korent (Olimpija Lj.) 57”5 (oba izven konkurence).
disk: 1. Mauro (Lib. Viden) 44,74.
400 m: Lampič (Olimpija Lj.) 50” (izven), 1. Tassini (Lib. Trst) 51”L
višina: 1. Spizzamiglio (Lib. Milje) 202 cm.
daljina: 1. Belladonna (CUS) 7,09.
kopje: Tiepolo (Carabinieri) 62,70 (izven), 1. Ruzzier (CUS) 48,60.
5000 m: 1. Chionchio (Goriziana) 15’42”3.
4x100 m: Olimpija Lj. 43”3 (izven), 1. CUS Trst 49”1.
4x100 m naraščajniki: 1. CUS Trst 44"3.
Ugodno vreme so atleti izkoristili tudi v nedeljo zjutraj v Gorici. Ruzzier je bil v kopju tretji, vendar z boljšim rezultatom. Najbolj zadovoljen je bil po tekmovanju ponovno Spizzamiglio, ki je še za 1 cm popravil osebni rekord in nato za las zgrešil 205 cm. Zelo dobra sta bila tudi Pecocari in Grandis na 110 m čez ovire. Tiepolo je v kopju sobotni rezultat podaljšal še za dva metra. Prihodnje leto bo torej Trst dobil odličnega metalca, ker bo atlet končal vojaški '-ok.
BOLJŠI REZULTATI:
daljina: Belladonna (CUS) 7,04 100 m: Caruso (Palmanova) 11”!
višina: Spizzamiglio (Lib. Milje) 203 krogla: Zecchi (CUS) 15,36 disk: Beraldo (Trbiž) 50,00 110 m ovire: Pecorari (Goriziana) 15”3, Grandis (Udinese) 15”5 kopje: Tiepolo (Carabinieri) 64,98, 3. Ruzzier (CUS) 50,26
k.	b.
Kolesarji lonjerske Adrie so v nedeljo dosegli prodoren uspeh. Na dirki na kronometer, ki jo je priredil tržaški kolesarski klub Veterani Cottur, in na kateri so nastopali tekmovalci vseh kategorij (o-krog petdeset kolesarjev) so lonjer-ski-tekmovalci zasedli na skupni lestvici drugo, četrto, šesto in sedmo mesto. «Junaki» belo-modrih barv so bili po vrsti Petelin, Sosič, Maver in Bonanno. Posebne pohvale pa mora biti deležen mladi Ivan Sosič, ki je bil v tisti četverici, ki je progo iz Ul. Fabio Severo do Obeliska na Opčinah prevozila s časom, nižjim od osemnajstih minut. Najboljši čas pa je dosegel amater Tarlao, ki je potolkel Cotturjev rekord na tej progi.
Vsi kolesarji so bili razdeljeni na štiri kategorije, tako da je žirija ob koncu tekmovanja sestavila poleg splošne lestvice tudi pet lestvic po raznih kategorijah. Lonjer-ski kolesarji so nastopali med mladinci, amaterji in veterani.
Med mladinci je prepričljivo zmagal Sosič, ki je tako še enkrat potrdil, da niso bile prognoze o njegovih uspehih le prazne marnje. Vseh osem kilometrov je prevozil z izredno trdimi menjavami in z ostrim tempom, tako da se je na koncu proti vsem pričakovanjem uvrstil v sam vrh najboljših kolesarjev, takoj za tremi amaterji. Dobro pa se je odrezal tudi mladi Bonanno, ki je dopolnil slavje pri mladincih z uvrstitvijo na tretje mesto.
Pri veteranih pa so tekmovali Vižintin, Maver in Bonanno. O zmagovalcu so odločale desetinke sekunde, saj je proti vsem pričakovanjem zasedel prvo mesto član SCAT Fulvio Marega, ki je prispel na vrh proge s samimi šestimi desetinkami naskoka pred Ma-verjem. Bonanno pa se je uvrstil na tretje mesto, od klubskega tovariša pa ga je ločila kar... ena desetinka sekunde! Prognoze o dobri uvrstitvi Adrie se torej niso v celoti uresničile, saj se je upalo, da bo zmagal Bonanno, do izraza pa je še enkrat prišel stari Maver. Vižintin pa je spoštoval svoje napovedi. Napovedoval je čas okrog dvajsetih minut, kar se je v celoti uresničilo. Upoštevati je namreč treba, da je to izrazito ravninski vozač.
Med amaterji pa se je odločalo o absolutnem zmagovalcu. Favorita sta bila dva: Petelin in Tarlao, ki sta se tudi uvrstila na prvi dve mesti, bodisi na delni kot tudi na splošni lestvici. Oba tekmovalca je ob koncu nastopa ločilo petdeset sekund, ki jih je lonjerski predstavnik zgubil v zaključnem delu tekmovanja, potem ko je odlično vozil do kamnoloma Facca-noni. V zadnjih metrih pa se je moral spoprijeti tudi z nediscipliniranimi avtomobilisti, ki so ovirali promet, tako da se je moral skoraj ustaviti.
Še nekaj mnenj o nastopu. Petelin: «čeprav sem se uvrstil na drugo mesto, je to zame poraz, saj bi moral tukaj absolutno zmagati. Čeprav sem bil dobro pripravljen, mi naklep ni uspel. Tarlao pa je res odlično vozil, saj se trenutno nahaja v zavidljivi kondiciji.»
Maver: «Razveseljuje me dejstvo, da se je mladi Sosič uvrstil na četrto mesto in tako še enkrat dokazal, da je perspektiven kolesar.»
KONČNA LESTVICA
1.	Tarlao Riccardo (Hausbrandt) 16’41”, amater
2.	Petelin Maks (Adria) 17’29”, a-mater
3.	Borghello (Hausbrandt) 17'34”, amater
4.	Sosič Ivan (Adria) 17’55”, mladinec
5.	Marega Fulvio (SCAT) 18’10”, veteran
6.	Maver Nino (Adria) 18’10”6, veteran
7.	Bonanno Girolamo (Adria) 18’10’* in 7, veteran
RADI
tiuiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiimimiiiiiiiiuiiiiiiii*
Germani:
v teku tudi na luno
..fvn
Vratar Rado Tence je v nedeljo odlično branil mrežo kriške Vesne
Ob koncu atletske sezone slučajno srečanje s tekačem, katerega ne bi mogli prištevati med tradicionalne atlete. s časi, točno odmerjenimi treningi, s tekmovanji na klasičnih razdaljah.
Armando Grmek (Germani) se je po lanskem rekordu v 24-umem teku močno spremenil. Nič več ga ne mika čas, vse je le v zvezi z razdaljo. «Jutri (srečanje jt bilo v soboto) bom morda našel kje v Furlaniji ne-tekmovalno prireditev 20-30 kilometrov.»
Si že začel s treningom? Ne še! Škoda! Lahko bi prišel tudi ti,» me je nato povabil. «Je zelo zabavno in da tudi zadoščenje.»
Omenim mu, da nameravam kje spom'adi teči maraton, seveda brez uradnega značaja, privatno.
«Fred kratkim sem tekel maraton v Filanu. Bilo nas jc preko 1500. Iz n r sta smo sil i.a podeželje. Tek je si nltlično prikazal beg iz mesta.»
Opazim, Ja je Armando nekoliko demoraliziran, ko omenim podvig tovariša Sterpina, ki je prel kratkim v Milanu pretekel v 24 utah 224 kilo-rnet.ov in popravi! državni rekord.
«Ne veš še? malu po Sterpino je nekdo v Trentu pretekel še dva kilometra več. škodi, da je tisti dan v Milanu deževalo. Sterpin bi dosegel gotovih 10 km več. Celo noč smo popravljali stezo s peskom in žaganjem.»
Tekač me vpraša, ce vem kaj o dolgih tekih v Jugoslaviji. Žal, nimam točnih informacij. Morda bi prišel v poštev tek ob žici okupirane Ljubljane, morda partizansKi marš v Kumrovcu. V črnem vrhu. ki je najbližji, tečejo žal, s smučmi.
Za bivšega rekorderja kilometrov ni nikoli dovolj. Odpravil bi se morda okoli sveta, če bi morje zamrznilo. Pa tudi na luno.
BRUNO KRIŽMAN
SPORT SPORT SPORT
NOGOMET
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
V NOGOMETNEM PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE
Zaslužena zmaga Vesne v Križu nad okrnjenim moštvom Primorja
Derbi Mladost-Sovodnje na Goriškem ni zadovoljil pričakovanj občinstva
Lepa zmaga Primorca in Gaje - Breg (doma) ohranil točko - Olimpija praznih rok
Zarja in Juventina osvojili na domačih igriščih remi
ŽIVČNI IGRALCI
Vesna — Primorje 3:1 (1:1)
VESNA: Rado in Sandor Tence, Visintin, Kelemenic, Verzier, Skrem, Caharija, Germani, Valente, Bor-tolotti. Samec, 12 Košuta, 13 Coltellino.
PRIMORJE: Kapun (Štoka), Ci-molino, Race, Sluga, Sugan, Tomiz-za, Barnaba, Pietri, Guštin, Drioli, Bolcich, 13 černjava, 14 Štrekeij. GLEDALCEV: 450.
V težko pričakovanem slovenskem
V petem kolu 2. amaterske lige so razočarali napadalci. Pet tekem se je končalo pri belem izidu, v ostalih treh tekmah pa je padlo 10 golov, kar predstavlja najmanj zadetkov v letošnjem prvenstvu.
Na lestvici ni prišlo do bistvenih sprememb. Edera, Isonzo in Stock so Ostali na prvem mestu lestvice, v razdalji dveh točk pa jim sledi kar 11 ekip. Osamljeni na dnu lestvice (z dvema točkama) sta ostali le enajsterici Giarizzol in Primorja.
Za naše enajsterice je bil nedeljski zavrtljaj razmeroma pozitiven. Vesna je po dveh zaporednih porazih izbojevala dve dragoceni točki na račun Primorja, ki (kljub obnovitvi moštva) ni v tem začetnem delu prvenstva izpolnilo pričakovanj.
Juventina je prisilila solidno ekipo Portuale k remiju, kar predstavlja pravilno plačilo za obe moštvi. Zarja bi lahko z nekoliko več športne sreče proti Duinu odnesla tudi več kot
eno točko.
IZIDI
Zarja - Duino	0:0
Giarizzole - Edera	0:0
Libertas - Isonzo	0:0
Stock - Campanelle	0:0
Juventina - Portuale	0:0
Sagrado - S. Anna	3:1
Flaminio - Costalunga 2:0 Vesna - Primorje	3:1
LESTVICA
Edera, Isonzo in Stock 6, Campanelle, Flaminio, Portuale, Sagrado, S. Anna in Zarja 5, Costalunga, Duino, Juventina, Libertas in Vesna 4, Giarizzole in Primorje 2.
PRIHODNJE KOLO (3. 10.)
S. Anna - Flaminio, Portuale - Stock, Primorje - Juventina, Costalunga - Sagrado, Campanelle - Zarja, Duino - Vesna, Edera - Libertas, Isonzo - Giarizzole.
B. R.
derbiju je Vesna zasluženo premagala Primorje. Tekma je bila (kot na vseh derbijih) izredno živčna in zato tudi na nizki tehnični ravni. V uvodnih minutah so gostje zabeležili rahlo terensko premoč in prišli tudi do zasluženega vodstva z Barnabo', ki je izkoristil lep Guštinov predložek. Po prejetem golu pa ae niso domačini vdali v usodo in so dve minuti pozneje izenačili (s Caharijo). V drugem delu igre pa ja prišla na dan predvsem boljša kondicija Križanov, ki so imeli v Kelemenicu svojega najboljšega i-gralca. Med Prosečani so se v teh ključnih trenutkih poznale odsotnosti Vatte, Rusije in Blažine. Naj-Prej je Samec izkoristili kratko od bito žogo vratarja Štoke in nato je še Germani iz enajstmetrovke dokončno zapečatil usodo (sicer požrtvovalnih) gostov. V nadaljevanju se je živčnost polastila skoraj vseh, tako da je bil sodnik prisiljen izključiti Driolija in opomniti še vrsto drugih.	Sandor
DRAGOCENA TOČKA Zarja — Duino	0:0
ZARJA: Pavento, Metlika, Marc Rudi, Sanese, Marc Darjo, Križ-mančič Vojko, Poropat, Bon, Grgič, žagar, Grahonja, 13. Turko 12 Riosa.
DUINO: Brajda, Mrani, Candus-
so, Panizza, Pedronzani, Blavema, Colja L., Craniolin, Colja F., Panut, Marinotto.
SODNIK: Bemardis iz Gorice.
Z obrambno vrsto, ki deluje vedno bolje, si je Zarja v nedeljo pribo-rila na domačih tleh dragoceno točko. Čeprav so Bazovci remizirali brez golov, so prikazali dobro igro, toda manjkal jim je napad, ki bi bil sposoben spremeniti v gol marsikatero dobro akcijo. Bazovci so nastopili v okrnjeni postavi zaradi poškodb nekaterih igralcev ali izključenih. Tako je Riosa stopil na igrišče šele sredi prvega polčasa, ko je moral zaradi udarca v nogo zapustiti igrišče Poropat. Toda niti njegova vključitev ni spremenila položaja, saj je Duino dobro branil svoja vrata. Zarja bi prav lahko realizirala, saj ji za to ni manjkalo priložnosti, vendar pa jih napadalci niso znali izkoristiti; nasprotno, pa so gostje često bili zelo nevarni, naleteli pa so na odlično razpoloženega vratarja Paventa, ki je branil vse.
Ražem Aleksander
BREZPOSELNA VRATARJA
Juventina — Portuale 0:0
JUVENTINA: Žezlin, Tabaj, Nanut, Zin, Brescia, Culot, Uras, Marvin,
MLADINCI
Primorje — Primorec 1:0
PRIMORJE: Purič, Čok, Trobec, Verša, Kralj, Persi, Schilleo, Mae-strutti. Albi, Milič, Claudio.
PRIMOREC: Grgič, V. Milkovič, Cibic, D. Kralj, Malalan, Bak, D. Kralj, A. Milkovič, Stojkovič, O-razzi, M. Kralj.
STRELEC: v 15. min. d.p. Per.si.
Po obeh hudih, zaporednih porazih je mladinska enajsterica Primorja končno prišla do zmage z razmeroma šibko ekipo Primorca.
Igra je bila vseskozi na nizki tehnični ravni, čeprav je bilo opaziti borbenost in požtrvovalnost. Do gola je prišlo v drugem polčasu, po lepi osebni akciji Persija, ki je z močnim strelom (izven kazenskega prostora) neubranljivo povedel. Po prejetem golu so gostje skušali reagirati, a utrujenost in netočnost napadalcev je doprinesla, da se stanje na igrišču ni več spremenilo. V vrstah Primorja sta se najbolje izkazala Čok in Milič.
Vesna — Costalunga	1:2
VESNA: Eva, Merluzzi, Košuta, Peric, Ravalico, Lonza, E. Sedmak, Ferluga, Russignan, Zucca, Biagi.
COSTALUNGA: Depangher, Paro-vel, Pranch, Giogi, Furlan, Sain, Spadaro, Turella, Baiez, Petranich in Bursich.
STRELCI: v 15. min. d.p. Sain, v 27. min. Russignan, v 25. min. Baiez.
KOTI: 6:6. GLEDALCEV: 50.
Costalunga je v Križu premagala domačo ekipo, ki bi z večjo požrtvovalnostjo (predvsem v obrambi) dosegla tudi neodločen izid. I-gra, ki ni bila na visoki ravni, se je v prvem delu odvijala predvsem na sredini igrišča tako, da sta bila oba vratarja praktično nezaposlena. V nadaljevanju, ko je vse kazalo, da se bo tekma zaključila z remijem, so pa gostje izkoristili dve veliki napaki kriške obrambe
Sandor
Ferletič, Tavčar, Sirk.
PORTUALE: Nardin, Petronio, Cuc-cari, Rozza, Čermelj, Tezevic, Jaco-pino, Vižintin, Simeone, Bones, Novel.
SODNIK: Bianco iz Portogruara.
Tudi tokrat ni uspelo Juventini obdržati obeh točk. Ekipi sta si bili precej enakovredni, posebno v prvem polčasu, ko se je igralo pretežno na sredini igrišča. Oba vratarja sta tokrat imela zelo malo dela, ker ni bilo pravih napadalnih akcij.
V	prvem polčasu je bilo treba čakati do 25. minute, da so štandrežci izvedli prvi napad. Po podaji Tavčarja, dobi žogo Uras, ki jo pošlje v mrežo. Sodnik pa je gol zaradi grobe igre samega Urasa nad vratarjem razveljavil. Istemu igralcu se pet minut kasneje ponudi verjetno najlepša priložnost tekme. Na podajo svojega soigralca pošlje desni krilec žogo za las mimo vratnice. Zadnja priložnost prvega polčasa se Juventini ponudi v 40. minuti, ko Tavčar, izven kazenskega prostora, strelja naravnost proti vratom, a vratar žogo ubrani.
V	drugem polčasu je bilo videti,
da obema ekipama prija «bel» rezultat. Obe enajsterici sta torej igrali bolj obrambno, nista se preveč odprli in nista dovolili nasprotniku hitrih protinapadov.	P. R.
Breg — Rosandra 3:1 (1:1)
BREG: Mauri, Kuret M., Kreva-tin, Grizonič, Novello, Grizonič, Kalin, Kuret D., Ferluga, Klun, Lovrečič.	W»-'
Strelci: Kalin, Mihelčič (R); v d. p. Ferluga in Lovrečič (enajstmetrovka).
Gledalcev: 60.
Kot običajno je tudi ta spopad med Bregom in Rosandro privabil na robove igrišča precejšnje število gledalcev. Tekma sama je bila izredne važnosti predvsem za «plave», ki trenutno zasedajo 1. mesto na lestvici. Preteklo je le nekaj minut, ko so Brežani povedli z izvrstnim Kalinom. Reakcija Rosandre je bila precej učinkovita: remizirala je s prostim strelom Mihelčiča. Po odmoru so najprej «plavi» povedli s Fer-lugo, nato pa zastreljali enajstmetrovko. Šele deset minut pred koncem je Lovrečič realiziral drugo e-najstmetrovko in zapečatil izid.
Jolo
Union — De Macori 0:0
UNION:	Caldo, Turk, Brossi,
Stulle, G. Čepar, L. Benčič, M. Čepar, Čok, Lizzi, Sassi, Krevatin, 13 Zara.
Unionovi naraščajniki so dosegli pravičen remi. Obe ekipi sta igrali slabše kot običajno. Večinoma sta se gibali na sredini igrišča, napadi pa so bili redki. Tržačani so zastreljali celo enajstmetrovko.
Mauro
Primorje — Lib. Sv. Marko 1:1
PRIMORJE: Bresciani, Maizen, Rupel, Terčič, Bezin, Zampa, Lan-za, Lovrenčič, Adamič, Štoka in Puntar.
Naraščajniki Primorja so zasluženo remizirali proti solidnejši in bolj izkušeni enajsterici Libertas Sv. Marko.
V naših vrstah se je najbolje iz-
SKLICANI ČLANI
ITALIJANSKE
REPREZENTANCE
RIM, 28. — V italijansko državno nogometno reprezentanco, ki bo nastopila v nekaterih mednarodnih srečanjih, so poklicali te igralce: Giancarlo Antognoni, Roberto Bo-ninsegna, Giorgio Braglia, Franco Causio, Vincenzo Guerini, Luigi Martini, Giorgio Morini, Andrea Orlandini, Luciano Re Cecconi, Francesco Rocca, Luciano Spinosi, Giuseppe Wilson, Luciano Zecchini in Dino Zoff.
OBVESTH.uA
Športni krožek Kras organizira 10. novembra 1974 ob priliki martinovanja v Bardu enodnevni avtobusni izlet v Beneško Slovenijo. Poleg ekshibicijskega nastopa namiznoteniških igralk Krasa sta predvidena še nastopa mladinskega pevskega zbora «Rdeča zvezda» iz Saleža in ansambla Lojzeta Furlana iz Zgonika. Vpisovanje pri vaških poverjenikih in na sedežu ZSŠDI v Ul. Ceppa 9, tel. 31-119. Cena izleta (skupno s kosilom) 5.000 lir.
kazala obramba, pomanjkljiva pa je bila sredina igrišča in napadalna vrsta. Slednja predvsem zaradi neizkušenosti nekaterih nogometašev. Gola sta padla v začetku prvega polčasa. Najprej so prišli v vodstvo gostje, nato pa je za «rdeče - rumene» izenačil Zampa, nedvomno najboljši v vrstah Primorja.
H. V.
Falco — Mladost"	3:0
Tudi tokrat so slovenski igralci zaigrali slabo in doživeli šesti zaporedni poraz v tem prvenstvu. Če bodo Do-berdobci tako igrali naprej, bodo le s težkočo dosegli pozitiven rezultat.
Op. Supercaffè — Vesna 3:0
OP. SUPERCAFFE’:	Caraffa,
Mortera, Ziani, Parovel, Manimetti, Fabian, Cracovia, Assacco, Milani, Giovannini, Stricca, 13 Dagri.
VESNA: Bubnič, Zucca, Kovačič, Eva, Slatič, M. Sedmak, Žerjal,
Na 18. italijanskem državnem časnikarskem prvenstvu v konjskih dirkah je v Trstu zmagal Tržačan Augusto Re David, ki je vodil konja Parsifala; 2. je bil Corrao iz Palerma.
Re David si je zagotovil zmago v zaključnem delu tekmovanja.
SAH
MOSKVA, 28. - 17. partijo finala izzivalcev svetovnega šahovske-
MALO UŽITKA
Mladost — Sovodnje 0:0
MLADOST: S. Ferfolja, Gergolet, Jarc, Visintin, Gellini, Dužman, K. Ferfolja, Marizza, Devetak, Franca-ros, E. Ferfolja.
SOVODNJE: G. Marson, Pozzovivo, Marušič, Gruden, Ferfolja, Petejan, Kovic, Sambo, Zavadlav, B Marson, Florenin.
SODNIK: Zucco iz San Giovanni al Natisene.
GLEDALCEV: približno 300.
Slovenski derbi med Mladostjo in Sovodnjami se je tokrat zaključil z delitvijo točk. Številnemu občinstvu, ki se je zbralo ob robu igrišča, sta ekipi nudili le malo užitka. To pa je seveda nekoliko razburilo navijače, ki so razočarani zapustili igrišče.
Že od samega začetka sta enajsterici zaigrali obrambno. Na sredini igrišča so bili nekoliko boljši So-vodenjci, ki so s Petejanom, B. Marsonom in Sambom prikazali dobro, urejeno igro. Pri Doberdobcih se je tokrat izkazala obramba, ki je pod taktirko Dužmana odigrala res dobro tekmo. Napadalnih akcij je bilo na tej tekmi zelo malo, tako da jih lahko naštejemo na prste ene roke. V glavnem pa so jih sprožili Sovodenjci, ki so tokrat naleteli na res odlično obrambo, ki ji je odbijala vsak napad. Skratka, lahko rečemo, da je bil «beli» rezultat odraz igre in mislimo, da sta
Sosič, Guštin, Pipan, Degrassi.
STRELCI: Giovannini (2) in Dagri.
Na Opčinah je domača ekipa povsem zasluženo premagala mlajšo in še neizkušeno ekipo kriške Vesne, ki pa razpolaga z nekaj res obetajbčimi igralci. V prvem delu igre je bila premoč domačinov tako očitna, da je moral kriški vratar kar trikrat pobrati žogo iz lastne mreže. V drugem polčasu pa so Križani (z odličnim Sedmakom na čelu) povsem enakovredno kljubovali nasprotnikom, tako da je bila igra na visoki tehnični ravni, a do gola ni prišlo, čeprav bi gostje zaslužili častni gol.
Sandor
ZAČETNIKI
Breg — Fortitudo 1:4 (1:0)
BREG: Smotlak, Mahnič, Kocijančič, Klabjan, Ražem, Viola, Zonta,
ga prvaka med Korčnojem in Karpovom so preložili, ker je Karpov zbolel.
BOKS
KINŠASA, 28. — Srečanja med Foremanom in Clayem, ki bo veljalo za naslov svetovnega prvaka težke boksarske kategorije (in ki bo na sporedu jutri ponoči v Kin-šasi) ne bodo prenašali po italijanski TV niti po radiu. To je danes sporočilo vodstvo RAL
obe ekipi zadovoljni s tem, saj sta si zaslužili prvo točko v letošnjem prvenstvu.
PREMOČ V DRUGEM POLČASU
Roianese — Primorec 0:4
(0:1)
ROIANESE: Mora, Chermaz, Rebula, Beltrame, Paoluzzi, Braulin, Susich, Tiziani, Marchesich, Cantelli, Bozza, št. 13 Tomasin.
PRIMOREC: Mirko Kralj, Papa-tico, Husu (Kovačevič), Sosič, Čuk, Križmančič, Mauro Kralj, Valdi Možina, Pavel Kralj, Manzutto, Boris Kralj.
STRELCI: v 37. min. p. p. Mauro Kralj, v 5. min. d. p. Mirko Kralj (iz enajstmetrovke), v 11. min. (avtogol) Chermaz, v 25. min. Možina.
Primorec je proti Roianeseju slavil svojo 2. letošnjo zmago. Treben-ci bi si zaslužili tudi višji rezultat, a napadalci niso bili dovolj točni. Tržačani so se nekoliko upirali le v prvem polčasu, v drugem pa so bili Trebenci v pravi premoči. Zanimivo je, da je drugi gol za Primorca dosegel vratar Mirko Kralj iz enajstmetrovke. Ta gol je Tržačane nekoliko vznemiril in je sodnik v 9. minuti drugega polčasa izključil Santellija (zaradi ugovarjanja). Tržačani so tako igrali v desetih, kar je Trebencem pomagalo, da so dosegli še dva gola in si tako zagotovili obe točki.
Bruno Križmančič
Smotlak S., Pavletič, Grizonič, Kofol.
FORTITUDO:	Andreassi, Millo,
Marassi, Rossetti, Minca, Calligaris, Brazzati, Granieri, Saia, Repa, Sgual-dini.
Sodnik: Voza.
Strelci: Grizonič,,Marassi (2), Repa (enajstmetrovka), Brazzati.
Po skoraj enomesečnem prisilnem premoru so Br^ggvi začetniki ,ponov-j no stopili na igrišče. Gostili so Fortitudo, ki se je izkazal kot homogena ekipa, katere igra je osredotočena na izvrstnega Repo. V prvem polčasu so naši zastopniki zaigrali kot še nikdar doslej, saj so prvi prišli v vodstvo z lepo osebno akcijo Grizoniča. Po odmoru pa niso bili kos napadom krepkejših nasprotnikov in so tako ponovno okusili grenkobo poraza.
Jolo
Mladost — Staranzano 1:2
MLADOST: S. Gergolet, Jarc (Ge-rin), Lakovič, L. Frandolič, D. Gergolet, Passon, Lavrenčič, E. Gergolet, Z. Frandolič. Kobal, Kadež.
Začetniška ekipa Mladosti je v tekmi s Staranzanom nezasluženo doži-
tiiiiiniiiiiiimiiimiimiiiiiimiiimiiiiiiiitmiitiimii
Delovanje ZSŠDI
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji sporoča, da je nudilo vsem društvom na Tržaškem in Goriškem anketne pole. katere morajo društva vrniti do 10. novembra.
* * *
Združenje obvešča, da je najelo strokovne košarkarske filme. Zainteresirana društva lahko prosijo za projekcijo. Za vse informacije se društva lahko obrnejo na urad ZSŠDI v Trstu, Ulica Geppa 9, od 8. do 14. ure, tel. 31119.
SODNIK V OSPREDJU
Gaja — Sampvito 2:1 (1:0)
GAJA: Naturai, Stranščak, Grgič Egon, Gojča, Sosič, Savarin, Branko Grgič, Baldassin, Vrše (Čuk), Ri-smondo in Kalc.
SAMPVITO: Turchi, Predonzan, Grassi, Trampuž, Isersi, Lechini, Morgan, Agatini, Pedrazzoli, Longo in Caussi.
STRELCI: v 27. min. p. p. Rismon-do (Gaja), v 30. min. d. p. Branko Grgič (Gaja) in v 43. min. d. p. Pedrazzoli (SV) iz 11-metrovke.
KOTI: 2:2. Gledalcev okrog 100.
Gajevci so tudi v drugem kolu zasluženo osvojili obe točki in to v boju s tržaškim Sampvitom, ki se je uspešno upiral dobro dobru razpoloženim domačinom. Bili so večji del tekme v premoči, toda glavno besedo na igrišču je imel sodnik, ki je precej odškodoval domačine. S tem se je na igrišču stopnjevala živčnost, saj je moral sodnik kar petkrat potegniti iz žepa «rumeni karton» in to kar trikrat domačinom.
V prvem polčasu smo videli dobro igro obeh ekip, čeprav so z začetnimi udarci imeli rahlo pobudo gostje. So pa «zeleno-rumeni» spretneje izkoristili svoje priložnosti in zaključili polčas z golom, ki ga je «poskrbel» razigrani Rismondo (ta je bil pobudnik vseh akcij domačinov) s strelom od daleč.
Zadetek je po odmoru domačine
vela poraz. Domačini so bili skozi vseh devetdeset nrinut v premoči in le smoli je treba pripisati, da niso v tej tekmi zatresli večkrat mreže nasprotnika. Doberdobci so prvi prišli v vodstvo z golom Zvonka Frandoli-ča, Ko je izgledalo, da bodo domačini še povečali svoje vodstvo so gostje najprej remizirali in nato povedli.
>	POKAL NARODOV
Postava Jugoslavije za tekmo z Norveško
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Vršilec dolžnosti zveznega kapetana Ante Mladenič je določil naslednjih 18 igralcev, iz katerih bo sestavljeno jugoslovansko nogometno moštvo, ki se bo srečalo z Norveško v sredo, 30. oktobra na stadionu JLA v prvi tekmi za pokal evropskih narodov: Petrovič, Meškovic, Džoni, Hadžiab-dič, Mužinič. Katalinski, Buljan, Jerkovič, Vladič, Šurjak, Popivoda, Žungul, Džajic, Baralič, Jankovič, Kolovič, Vukotič in Ljubiša Rajkovič. Mladinič je namesto poškodovanega Oblaka in Vladimira Petroviča poklical Vukotiča in L Rajkoviča. Jugoslovanska nogometna reprezentanca ni igrala z Norveško od leta 1965, ko je bila izločena v izločilnih tekmah za svetovno prvenstvo. V prvi izločilni tekmi v Beogradu je bil rezultat takrat neodločen 1:1, v drugi pa so Norvežani doma zmagali s 3:0. Tekma z Norveško bo dejansko borba med profesionalci (Jugoslovani) in amaterji (Norvežani). V njihovem moštvu je namreč samo en profesionalni igralec in sicer vratar Karl-sen, ki igra na švedskem Tekma se bo pričela ob 17 30. Po tej tekmi se bosta srečali mladi reprezentanci (do 23 let) Jugoslavija — Norveška, za pokal UEFA.
B. B.
podžigal. Prevzeli so pobudo, saj so imeli vrsto zrelih priložnosti, eno je lepo izkoristil B. Grgič, ki je spravil rezultat na varno. V nadaljevanju so Tržačani imeli nekaj lepih priložnosti toda zanesljiva obramba vratarja je preprečila gol. Za zadetek pa je poskrbela obramba Gaje z darovano 11-metrovko.
D. G.
ZMAGA Z ENIM GOLOM
Esperia SA — Union 0:1
UNION: Tessanris, Del Zio, P. D’Angolo, Vidal, Benčič, Sartori (Nadlišek), Vicini, Daris, V. D’Angolo, Paludetto, Attini.
STRELEC: V. D’Angolo v 15. minuti.
Proti razmeroma šibki Esperii so šli Podlonjerci takoj v napad. Tržačani so se spretno branili, slabo pa so igrali na sredini igrišča in v napadu. Podlonjerci pa so imeli dobre krilce, ki so zalagali svoj napad z uporabnimi žogami. V 15. min. je Union izkoristil napako nasprotne obrambe in D’Angolo je močno streljal v mrežo. Union je tudi v drugem delu tekme igral požrtvovalno, a do zadetka ni več prišel.
Mauro
DVE POŠKODBI
Breg — CGS	0:0
BREG: Babuder, Rodela, Sancin, Sovič, Bandi, Markezič, Bržan, Kr-mec (v 12. min Petaros), Jež, Ga-sperutti, Strnad.
CGS: Brusadin, Andreutti, Cam-pedelli. Polli, Mezzavilla, Colonna, Furlan, Panaritti, Proietto, Brusini, Camocino.
Sodnik: Korošec. Gledalcev: 80.
Minilo je le dvanajst minut igre, ko sta se poškodovala Brežana Jež in Krmec. Slednjega je nadomestil Petaros, Jež pa je ostal na igrišču le formalno. «Plavi» so se v nadaljevanju resno potrudili, da bi obdržali neodločen izid v boju z zelo mlado, vendar izredno urejeno ekipo CGS. Prvi polčas je bil precej enakovreden tako glede prikazane igre, kot v priložnostih za gol. Sredi drugega polčasa je bila nastopila pri Brežanih utrujenost in njihova igra ni bila blesteča. Proti koncu tekme je imel Breg izredno možnost, da povede (prav s poškodovanim Ježem), vendar je šel njegov strel za las mimo vratnice.
Jolo
POŽRTVOVALNO, A NEUSPEŠNO
De Macori — Olimpija 1:0
DE MACORI: Carli, Verga, Zucca, Distasio, Toresin, Grezar, Lio-netti, Distasio, D’Ambrosio, Carmeli, Uciolli.
OLIMPIJA: Kante, Race, Štoka, PertoU Bukavec, Paoletti, Germani (Del Bene), Blažina, Milič, Verginella in žužič.
Strelec: v 45. min. p.p. D Am-brosio.
De Macori si je zagotovil obe točki z edinim strelom na vrata. Pred odličnim zadetkom je ekipa iz Ga brovca pokazala dober nogomet in je večkrat nevarno pritiskala na nasprotna vrata, kar priča tudi število kotov v njeno korist (6:1) že v prvih dvajsetih minutah igre. Milič, Blažina, Verginella: vsi trije bi lahko pretresli nasprotnikovo mrežo, a so zgrešili cilj. S tako ne-razpoldženimi strelci je bilo takoj jasno, da bo pot do zmage težka, vendar je obstajalo upanje, da se bodo s časom stvari le uredile. Tržačani so se skušali rešiti pritiska s protinapadi, a so naleteli na res dobro obrambo, ki ni dopuščala strelov na vrata. Igra se je nadaljevala v isti smeri vse do 45. minute, ko je D’Ambrosi z lepim, a tudi posrečenim strelorq premagal Kanteja. V drugem delu igre je Olimpija krenila požrtvovalno v napad. Igralcem pa je primanjkovalo idej. tako da so domačini z izkušeno igro v obrambi bili kos precej netočnim poskusom gostov. Prav pred koncem je Olimpiji le uspelo prevariti obrambo domačih, vendar tudi tokrat sta Milič in Verginella zgrešila in rezultat je ostal nespremenjen.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllimtlUlIllIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||Mi|||||||||||||||iI|l|||||||||||||,||||,1|I,|,,m|,|,||||UI,,1|m,„|||||||I||a ||II|||||||||||||||||II|||||||||||||||||IIIIIIIIIIIHIIIIII1IIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU1IIIII lllllllll Ulili III ululili II llllllltlllllllllllllllllllllllllllllllliuilllllllliiuillllllllllll Hlinili
NAŠE ENAJSTERICE V MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTVIH
V borbeni tekmi med Primorjem in Primorcem Persijev go! prinesel res izkupiček Prosečanom
Kar šest slovenskih enajsteric je v tem kolu ostalo brez točk
NARAŠČAJNIKI
liiluiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimuMiiimmuiiiiiiiniiminmniimiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimii
KONJSKI SPORT
NA M0NTEBELU
Tržačan Re David prvi
Postal je državni časnikarski prvak
---- Janko Parat
UMIRAJOČI
L ČAS
«To bo minilo. Ti in strah ne gresta skupaj! Zdaj si bolan In moraš okrevati. Potem se pa odločil če boš hotel domov, v svoje hribe, bo najbrž res nujno, da se priključiš vašim partizanom.»
«Zakaj pa ne bi šel že zdaj? Cemù še v Afriko?»
«Ne. Sam veš, da ne moreš, dokler se ne okrepiš in uravnovesiš ter se znebiš tiste nepotrebne usedline. Moral boš biti močan. Rekel sem tl že, da gre vojna v svojo poslednjo, čedalje bolj umazano faz». Toda zapomni si, da takega tovarištva, kot je bilo pri nas, komandosih, ne boš našel nikjer drugod, tudi pri partizanih ne, pa čeprav menda drug drugemu pravijo tovariš.»
«Kako to misliš?»
«čutim, da je tako. Zdaj vsi vedno bolj razmišljajo o tem, kaj bo po vojni in kako bi si ustvarili čim ugodnejši položaj. Nikar ne misli, da so pri partizanih sami nesebični in požrtvovalni idealisti, ki bd jim bila edina skrb svoboda in blaginja ljudstva. Boš že videl! Ne pozabi, da se načrti posameznikov stikajo in se med seboj prepletajo. Nenadoma ugotoviš, da ti Je tovariš v oviro. Zapomni si: grdo se šele začenja. Mi se nismo bali drug drugega, ker si nismo bili tekmeci. Kot internacionalci nismo bili niti Angležem nevarni. Po vojni bi Jim namreč prišli prav, da bi z našo pomočjo držali v po-
korščini prebivalstvo v kolonijah. V partizanih pa bo to drugače, zapomni sd!»
«Govoriš, kot bi mi odsvetoval. Kdo naj te razume?»
«Ni res. Ponavljam: če hočeš domov, se boš lahko dostojno vrnil samo skupaj s partizani. Po vojni ne bo čisto vseeno, kje si se boril proti Nemsem. To, da sd bil v komandosu, se tl bo kvečjemu opletalo.»
«Misliš?»
«Prepričan sem. Odlikovanja za to ne boš dobil. Boš že videl. Partizanstvo pa pomeni hkrati tudi opredelitev. Opredeliti se moraš. Recimo, da se te moje napovedi ne bodo uresničile, toda bolje bo, če boš pripravljen. V tebi je preveč sanjača. Bolj si podoben pesniku kot pa pripadniku najbolj divje, najbolj izurjene in pustolovske vojaške enote, kar jih premore svet.»
«Prečmo gledaš. Saj se vendar skoro ves svet bori za boljši jutrišnji dan, v katerem naj bi ne bilo fašistov in njih podobnih sovražnikov človeštva. Ljudje bodo po vojni plemenitejši. Praviš, da smo pustolovci. Toda nobeden izmed nas ni bil pripravljen umreti zaradi kolajn ali nagrad. Nekaj drugega je bilo.»
«Pustolovci bi nujno postali, če bi ne imeli več vere in upanja. Če bi naš boj ne imel popolnoma nobenega smisla Toda zdaj se vse obrača tako, da postaja vse skupaj grozen nesmisel. Nekaj pa je le treba rešiti iz teh ruševin idealov, ki so nam nekoč pomenili vse. Nekaj je reba rešiti! Plemenitost, praviš. Hm! Bojim se, da boš to besedo težko komu prilepil. Razen mrtvim . . .»
«Razen mrtvim, praviš. Pa veš za vsa imena? Za imena vseh najinih padlih tovarišev? In . . .»
«Molči! Ne bezaj v spomine! Misli na jutri! Tistim, ki so padli, tega ni treba več premišljevati. Je že tako, da človek pride na svet brez svoje volje, zapusti pa ga proti svoji volji.»
«Mislim ni tako preprosto ukazati, naj se obrnejo drugam. Lahko zaustavim besedo in je ne izgovorim. Ampak kako boš ustavil misli? In kaj boš s tem dosegel? Boš s tem spremenil stvari, kakršne so? Spremenil vojno v mir, če ne boš mislil nanjo? Vojna je resničnost, iz katere se ne dà pobegniti. Navaditi se moram misliti tudi na mrtve, če naj bom zmožen živeti. Razumeš?»
«Prav imaš. Oba sva v protislovju, kakor je protislovno življenje samo. Življenje in smrt in vojna in pobijanje in vse skupaj. Svet izven naju pa je samo še podaljšek zmede v nas samih.»
V pojemajočo svetlobo večera, ki se je tako tesno spojila z najinim razpoloženjem, je nenadoma vdrla svetloba. Med vrati se je prikazala sestra in prižgala luč. Neprijazno je pogledala proti nama in zadirčno vprašala:
«Kdo pa ste vi, gospod poročnik? Kdo vam je dovolil vstopiti? Ne veste, da obiski niso dovoljeni?»
Bila je prav tista zoprna, suha, stara devica, ena od tistih, ki jim je edini cilj greniti življenje drugim. Toda Stanislawski se je znašel. Priklonil se je in pojasnil:
«Nisem vedel. Prišel sem obiskat prijatelja, in v vratarnici so mi povedali, v kateri sobi je. Tudi ko sem šel po stopnicah, me ni nihče ustavil. Oprostite, lady, zelo mi je žal.» In še preden se je prav zavedala, kaj kani, ji je galantno poljubil roko.
«Oh, gospod . . .»
«Tako v moji domovini pozdravljamo dame, ki jih spoštujemo, moja draga lady!»
«No, no, gospod . . Zdaj pa je čas, da greste. Večerja bo.»
«Da, draga moja lady. Servus, Frenck! Pri slovesu je najpreprostejše kar oditi. Morda se še kdaj vidiva!»
«Servus!»
Nikdar več ga nisem videa.
V
SANJE
Sonce je neusmiljeno pripekalo, da je bil razbeljeni puščavski pesek kot žerjavica, ki me je žgala v bosa stopala Komaj sem se vlekel skozi puščavo, kajti moči so me zapuščale. Bil sem neznansko žejen in od žeje so mi otekle ustnice in jezik. Oči so me pekle, kot da so v mojih očesnih duplinah žareči oglji.
Koliko ur že tavam? Tista stopniščasta piramida na vzhodnem robu puščave je vedno enako daleč, nedosegljiva, kot da se nenehno odmika. In vendar je tam voda, življenje, rešitev. Moram jo doseči, če hočem ostati živ.
Za piramido teče Nil. šumenje valov je prav razločno prihajalo do mene. Z zadnjimi silami sem se pognal naprej. Pesek me ni več žgal v stopala in imel sem občutek, kot da brez teže hodim po mehki preprogi. Komaj sem se dotikal tal, tako blizu se mi je zdela rešitev.
Naenkrat se je izza velike peščene dune pojavil profesor Simonetti. Nekdaj me je poučeval v liceju. Oblečen je bdi v paradno uniformo študentske fašistične organizacije, kakršno je vselej nosil ob fašističnih praznikih in spominskih dnevih. Roke je imel v hlačnih žepih in v vetru mu je plapolala ovratna ruta, na eni polovici vinsko rdeča, na drugi pa sve-tlooramžna: barve Rima.
Zastrmel se je vame in se začel na ves. glas krohotati. Začudeno sem ga gledal. Le kako je prišel sèni, v Saharo? Kaj počne tukaj? Kaj, če bo zdajle spet zahteval od mene, naj bi delal počepe, kot je nekdaj zahteval v šoli: «Mimo! Sprožiti roke! Na prste! Počep! Počasi, počasi, počasi!» Ne, tega ne bd zmogel več.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08
79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica	GORICA, UL 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 150 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
29. oktobra 1974
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADII» - DZS - 61000 Ljubljana.
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v visim enega stolpca trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400 osmrtnice m so?aiia 200 lir <Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško m gonško pokraimo se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S-P.l*
Izdaja in tiska	ZTT - Trst
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
NAPETOST NA KONFERENCI V RABATU
MED ZAPRTIMI TERORISTI TEDI BIVŠI KANDIDAT MSI V PARLAMENT
SPOR MED PALESTINCI V Vareseju aretirana četverica
Upor v nizozemskem zaporu
IN HUSEINOM ZAVIRA DELO ARABSKEGA VRHA
Poseben odbor je ves dan zaman skušal sestaviti kompromisni predlog, ki bi zadovoljil Arafata in Huseina
RABAT, 28. — Arabski vrh, ki zaseda te dni v maroški prestolnici, je razdvojen zaradi palestinskega vprašanja. V sklopu konference so ustanovili poseben ožji odbor, ki naj bi s kompromisnim predlogom našel rešitev za oster spor med voditeljem Palestincev Arafatom in jordanskim kraljem Huseinom. Spor je izbruhnil z vso silo med včerajšnjim zasedanjem, ko je le poseg številnih arabskih državnikov preprečil, da bi prepir med Arafatom in Huseinom prestopil meje besednega spora in prešel v fizično o-bračunavanje.
Palestinski voditelj je odločno zahteval, naj vrh osvoji delovni dokument, ki so ga o Palestini pripravili prejšnji teden zunanji ministri in sicer, da prizna Organizaciji za osvoboditev Palestine pravico, da nastopi v imenu vseh Palestincev, torej tudi tistih, ki živijo v zasedeni Cisjordaniji. Istočasno je zahteval, naj vrh zavrne predlog jordanskega kralja, da prebivalci Cisjor-danije izberejo na referendumu med Organizacijo za osvoboditev Palestine in Jordanijo.
Arafatovo zahtevo je odločno podprla večina arabskih državnikov, še posebej pa se je za to zavzel alžirski predse:' lik Boumedienne. Odločno je tudi stališče Tunizije, ki zahteva, naj arabske države odpravijo svoj pokroviteljski odnos do Palestincev, ker jim tak odnos veliko bolj škodi kot koristi.
V odboru, ki naj pripravi kompromisni predlog, so poleg maroškega kralja Hasana, ki kot gostitelj predseduje konferenci, Sadat, Boumedienne, Feisal, Asad, Arafat in Husein. Kljub celodnevni seji pa v trenutku ko poročamo kaže, da odbor še ni našel nobene kompromisne formule.
Jordanski kralj, ki je bil zaradi svoje proameriške politike že večkrat sprt z ostalimi voditelji, je včeraj zagrizeno branil svoj predlog o razpisu referenduma v Cisjordaniji, a ostal je osamljen. Protivili so se mu tudi Cisjordanci, katerih voditelj je danes izjavil, da so v izredno veliki večini (90 odstotkov) naklonjeni Organizaciji za osvoboditev Palestine.
Spor med Arafatom in Huseinom, ki je kot predvideno zavrl delo konference arabskih državnikov, je še zaostril napetost, ki je bila danes v Rabatu kar otinljiva. Vzrok za to so bolj ali manj utemeljene govorice, ki se širijo v teh dneh. da so odkrili zaroto proti nekaterim državnikom. Maroška policija naj bi v začetku meseca aretirala 14 palestinskih gverilcev, ki naj bi nameravali ubiti Huseina, govori pa Se tudi o poskusih umorov drugih vidnih državnikov. V kakšni meri so te govorice resnične je težko reči. dejstvo pa je, da so v Rabatu sprejeli izredne varnostne ukrepe za konferenco in da so jih še zaostrili.
Pozno zvečer je maroški minister za informacije sporočil, da je poseb-
ni odbor dosegel sporazum. Vrh naj bi na jutrišnjem sklepnem zasedanju «skoraj soglasno» odobril dokument, ki so ga pripravili zunanji ministri med pripravljalno konferenco in sicer, da je Organizacija za osvoboditev Palestine edini zastopnik Palestincev, tudi tistih, kr živijo na zasedenih ozemljih.
PREVZGOJA PAPIG
Papige zoološkega vrta V Colchestru (Velika Britanija) bodo morale v poboljševalnico na prevzgojo: tako je sklenil ravnatelj zoološkega vrta. ki je opazil, da so se obiskovalke v zadnjih časih ogibale kletke papig. Vzrok nenavadnega vedenja obiskovalk je bil kaj kmalu dognan: klepetavi papigi «Percy* in *Polly» sta klatili take, da bi tudi najbolj prostaški pristaniški težak zardel od sramu.
Marljivi učitelji «zgovornih» ptic so bili verjetno šolarji, ki radi prebijejo marsikateri popoldan pri papigah in jih urijo v besedni umetnosti. Če stavki niso bili pač za vsaka ušesa... kaj, ko sta se učenki teh naučili najprej.
Od jutri bodo zaupali «Polly» in «Percy» manj prostaškemu učitelju z nalogo, da ju nauči nekoliko spodobnejše angleščine. Da bo prevzgoja čim hitrejša, so najeli kar trebušnega govornika, ki bo učil papigi s pomočjo nagačene race Ravnatelj zoološkega vrta meni, da se bosta ptici tako učili hitreje, da bi nadkrilili tekmico
ZBOR KITAJSKIH NON
Na Kitajskem so pred časom ustanovil zbor non, katerih poprečna starost je 60 let. Novoustanovljeni zbor nastopa predvsem v tovarnah, šolah in vojašnicah, večkrat pa je nastopil kar na ulici. Repertoar temelji skoraj izključno na opernih sestavkih po zgledu pekinške opere.
«Pri petju nas vodi želja da bi koristile revoluciji in da bi bile zgledne revolucionarke», je izjavila časnikarjem voditeljica zbora Čao ču-čen. ko so jo spraševali kako so se polpismene none povzpele na tako visoko umetniško raven. Le dve pevki sta v mladosti obiskovali osnovno šolo, najstarejša članka zbora, pa je bila pred revolucijo bedna beračiča.
Daniele Alemagna osvobojen sinoči
MILAN, 28. — Ugrabitelji so danes zvečer osvobodili 6-letnega Da-nieleja Alemagno, sina znanega iombardijskega industrijca, katerega so ugrabili prejšnjo sredo. Otroka, ki se kljub hudi preizkušnji počuti dobro, je policija že izročila staršem. Ni znano kolikšno odkupnino je industrijec plačal za sina.
Včeraj pa je bil osvobojen inženir Alfredo Parabiaghi, ki je bil ugrabljen pred dobrimi tremi tedni. Zanj naj bi družina plačala 750 milijonov lir odkupnine.
pripadnikov tajne «Ordine nero»
Kmalu novo zaslišanje generala Mieelija v Rimu v okviru preiskave o neuspelem državnem udaru princa Borghese ja
I demokracija» parlamentam
VARESE, 28. — Agenti krajevne kvesture so ob zori vdrli v neko predmestno stanovanje, kjer so a-retirati štiri neofašiste. To so Mario Di Giovanni (21), Fabrizio Zani (21) iz Milana ter Armando Tedesco (23) in Silverio Bottazzi (34). Sumijo, da so vsi člani tajne teroristične organizacije «Ordine nero», so pa vsi na tak ali oni način povezani z MSI. Mlajši člani teroristične celice so bili do pred kratkim aktivisti misovske «Fronte della gioventù», najzanimivejša figura pa je brez dvoma Bottazzi, funkcionar INPS, ki je deset let služil v vojaškem letalstvu in dosegel čin narednika, leta 1972 pa je bil celo kandidat v parlament na listi MSI, a ga niso izvolili.
Preiskovalci sumijo, da so člani «celice» pripravljali več atentatov in so za to skrili nedaleč od švicarske meje štiri kilograme močnega eksploziva vojaškega izvora «T 4». Med dokumenti teroristične skupine so odkrili tudi slike nekaterih milanskih sodnikov, ki so posebno osovraženi v fašističnih krogih. Ni izključeno, da so jih hoteli ugrabiti ali umoriti.
V Rimu se medtem nadaljuje preiskava dr. Tamburina, ki izbira dokumentacijo o civilno vojaški za-
UJMA NA HRVAŠKEM IN V SRBIJI UPADA
Požrtvovalnost prebivalstva preprečila večjo škodo
IS Hrvaške mobiliziral prebivalstvo za delo na poljih
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 28. — Danes se je v jugoslovanski prestolnici sestal na izredni seji zvezni odbor za civilno zaščito, ki je preučil položaj na poplavljenem podi;pčju:, in določil nove naloge krajevnim štabom in enotam civilne zaščite. Po doslej znanih podatkih, je na Hrvaškem poplavljenih 280 tisoč ha, od tega skoraj 43 tisoč ha njiv, 4.150 stanovanjskih hiš in 6.388 drugih poslopij. S poplavljenega področja so izselili nad tisoč ljudi in 7.000 glav živine.
Po prvih podatkih kaže, da škoda v Bosni in Hercegovini presega milijon in 300 tisoč novih dinarjev, v Črni gori pol milijona novih dinarjev, v Srbiji, kjer so prestopile bregove Sava, Lima in Drina, pa škoda še ni bila ocenjena.
Med razpravo, ki se je je udeležil tudi pomočnik zveznega tajnika za obrambo generalpolkovnik Ivan Do-linčar, so poudarili, da bo treba v dogovoru z republikami in pokrajinami najprej urediti korita vseh rek. Svet je nadalje pozval Rdeči križ, naj skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami začne akcijo za nabiranje obleke, obutve, zdravil in hrane za prebivalstvo poplavljenih področij. Svet bo nadalje prosil obrambno tajništvo, naj da na razpolago svoje tehnične enote in prevozna sredstva štabom za civilno zaščito.
Izvršni svet hrvaškega sabora pa je danes mobiliziral prebivalstvo v raznih občinah, da bi pospešili pobiranje in spravljanje kmetijskih pridelkov, saj so po zadnjih podatkih tri četrtine pridelka koruze in polovica pridelka pese pod vodo. Svet je tudi pooblastil občinske skupščine in štabe za civilno zaščito, da sprejmejo podobne ukrepe na področju, za katero so pristojni. Prebivalstvo je vsekakor povsod požrtvovalno sodelovalo z enotami JLA v boju proti vodni ujmi in njemu gre predvsem zasluga, da je škoda dokaj omejena. Izvršni svet računa, da bo splošna mobilizacija prebivalstva rešila pridelek in omogočila pripravo njiv za jesensko setev.
Po dvajsetih dneh ujme se je stanje na poplavljenih področjih nekoliko zboljšalo, a čeprav voda upada, nevarnost še ni mimo. Na glavnem savskem nasipu v občini Brčko so se zaradi obilnega deževja pojavile razpoke, v Sisku pa se položa; ponovno slabša, ker je po treh sončnih dneh začelo ponovno deževati, B. Božič
je, Švedske, Turčije, Grčije in Avstralije. Posebno mesto na sejmu imajo knjige in publikacije svetovne organizacije in specializiranih agencij. Tu so med drugim prikazane tudi študije o Afriki, Aziji. Evropi, Latinski Ameriki, publikacije in knjige svetovne zdravstvene organizacije in razne teoretične publikacije, kronike in sistemi. Za časa sejma knjig bo več književnih večerov, srečanj pisateljev z ljubitelji knjige.
Ponarejenih 8 milijonov dolarjev v Los Angelesu
LOS ANGELES, 28. — Ameriška tajna služba za boj proti ponarejanju denarja je žela tokrat svoj največji uspeh. Uspelo ji je namreč zapleniti, pred tiskamo, furgon z več kot 7 milijoni ponarejenih 1 dolarjev, količino, kakršne ne pom-‘ nijo v zgodovini ZDA.
roti «Vetrovnice». Šel je v urade I demokracija», ki na skorajšnjih državne varnosti SID in pregledal parlamentarnih volitvah velja za neke dokumente.
V jetnišnici v Rebibbii je medtem sodnik dr. Fiore, ki ga je spremljal javni tožilec dr. Claudio Vitalone zaslišal polkovnika Bertija, poveljnika enote gozdnih straž iz Cittaducale, ki bi morale v noči med 7. in 8. decembrom 1970 zasesti sedež RAI-TV v Ul. Teulada. Vprašali so ga predvsem čemu so jim bile potrebne lisice (nad 3000), ki jih je zanje naročilo ministrstvo za kineti.istvo.
Sodnika Fiore in Vitalone bosta vsekakor zaslišala tudi generala Mieelija, voditelja SID do letošnjega poletja. Očitno hočeta vedeti za njegovo verzijo dogodkov, v katerih je odigral pomembno vlogo. Obtožen je že, da se je pajdašil z «golpistom»
Borghesejem. Vprašali ga bodo predvsem, kako to, da se je zganil šele tedaj, ko je poskus «puča» zaradi protiukaza propadel. Kajti šele tedaj je Miceli obvestil predsednika vlade in druge državne organe o tem, kar se dogaja, nato pa dolga leta minimiziral vse, medtem ko je sedaj znano, da so ključni ljudje te zarote ostali na svojih mestih ali celo napredovali. General Miceli je zaradi tega svojega zadržanja pod disciplinskim postopkom in sploh v ospredju žolčnih polemik, ki zadevajo tudi politike, ki so ga podpirali — poslanca Piccolija (KD) in ministra Tanassija (PSDI).
Zagoneten umor urarja v Rimu
RIM, 28. — V luksusnem stanovanju v rezidenčni četrti Via Gregorio VII so našli mrtvega urarja Raimonda Gasparija, starega 83 let.
Izkazalo se je, da je urar bil ubit z nožem. Pred tem ga je morilec omamil z udarci v glavo. Preiskovalci so zaprepadeni, ker je očitno, da je stari urar odprl svojemu morilcu vrata in ga prijateljsko sprejel. Morilec pa ni odnose! iz stanovanja ničesar, čeprav je na nočni omarici imel mrtvi urar listnico s pol milijona lir, v železni blagajni na dragulje in zlata za najmanj deset milijonov.
Karamanlis orisal svoj politični program
SOLUN, 28. — Pred stotisočglavo množico je grški premier Konstantin Karamanlis odprl volilno kampanjo za svojo stranko «Nova
favorita.
Karamanlis je začrtal osnovo svoje politike v nekaj točkah, ki dokazujejo, da je trdno na centrističnih pozicijah, v zunanji politiki pa skuša uveljavljati splošne težnje grških krogov. Tako je Karamanlis zagotovil «zasebno pobudo» v gospodarstvu, na drugi strani pa razširitev državnega sektorja. Glede perspektiv grške demokracije je Karamanlis dejal, da misli na tako vlado, ki bo «izolirala zgodovinske sovražnike Grčije: fašiste in ko muniste». Glede zunanje politike je Karamanlis spravil v ospredje dve zadevi: Ciper in Evropo. Glede Cipra je poudaril, da ne bo obnovitve grško-turškega prijateljstva, dokler ne bo za Ciper prevladala «pravična rešitev». S tem v zvezi je poudaril, da se mora okrepiti in posodobiti vojska, ki je «ščit Grčije pred tujino, simbol grškega dostojanstva in neodvisnosti». Grčija, je poudaril, ostaja izven vojaške organizacije NATO, v kateri bo prisotna samo na politični ravni. Pač pa je Karamanlis zagotovil najširše sodelovanje v okviru evropskega združevanja.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiifiiiirmiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiM
PO ROPU V MILANSKI BOLNIŠNICI NIGUARDA
Srdit oborožen spopad med banditi in policijo v Palazzolu Milanese
Agenti aretirali roparja in zaplenili del ukradene vsote - Pogumna policista preprečila banditoma rop v skladišču lokomotiv v Bariju

iMPVNIt
ta
MILAN, 28. — Trije oboroženi in zakrinkani banditi so danes dopoldne oropali blagajno ..milanske bolnišnice Niguarda, na begu pa so naleteli na izvidnico agentov letečega oddelka. V spopadu so bili roparja in en agent ranjeni. Policisti so tudi zaplenili del plena.
Banditi, ki so vdrli z naperjenimi brzostrelkami v blagajno bolnišnice, so z orožjem v roki prisilili uradnike, da so jim odprli varnostno blagajno, kjer je bilo okrog devetdeset milijonov lir. Pograbili so denar, izstrelili rafal v zrak v opomin in nato hitro pobegnili z avtom znamke BMW, v katerem jih je čakal pajdaš s prižganim motorjem.
Nekaj minut pozneje je izvidnica agentov letečega oddelka ustavila pri naselju Palazzolo Milanese podoben avto, v katerem so bile štiri osebe. Med pregledom naj bi a-

V Beogradu odprt 19. mednarodni sejem knjig
BEOGRAD, 28. — Na beograjskem sejmišču so danes odprli 19. mednarodni sejem knjig in dve mednarodni razstavi: 5. razstavo opreme in sredstev za sodobni pouk ter
3.	razstavo za varnost na delu in za zaščito človekovega okolja, na katerih sodeluje 120 domačih in 50 inozemskih podjetij iz 16 držav. Na mednarodnem sejmu knjig razstavlja nad 130 jugoslovanskih založb, ki predstavlja 100.000 knjig, med njimi okrog 10.000 novih del. Med skoraj 2.400 inozemskimi založbami iz vseh krajev sveta prvič razstavljajo podjetja iz LR Koreje. Alžiri-
BENEŠKI DNEVNIK
DOKUMENT ACLI, ALEF IN ZVEZE SLOVENSKIH IZSELJENCEV IZ BENEČIJE
Furlanske in slovenske izseljenske organizacije o deželnem gospodarstvu
Pozitivna otena izida referenduma v Svici • Kljub temu pa ostajajo odprta vprašanja krize in zaposlenosti v tujini in doma - Prispevek v boju za reforme
VIDEN, 28. — Te dni se bo v Švici sestal koordinacijski odbor med izseljenskimi organizacijami iz Furlanije - Julijske krajine, ki pripravlja srečanje emigrantov, na katerem bo stekla beseda o novih nalogah enotne fronte izseljenih delavcev iz Furlanije in Beneške Slovenije.
Pred tem pa je koordinacijski odbor med izseljenskimi organizacijami AGLI, levičarske ALEF ter Zveze slovenskih Izseljencev iz Beneške Slovenije izdal daljši dokument, v katerem izraža enotna stališča do nekaterih novih družbenih in političnih pojavov v Švici, Evropi in pri nas.
Dokument je izdelalo predsedstvo ERAPLE - ACLI, pridružili pa sta se mu vodstvi ALEF in Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije. V njem najprej pozitivno ocenjujejo rezultat drugega referenduma o izgonu tujih delavcev iz Švice. Rezultat je toliko bolj pozitiven, ker je bil tujcem neugodni rasistični predlog zavrnjen z veliko večino, ki ni utemeljevala svojega odklonilnega stališča z utilitarističnimi stališči, pač pa tudi z novo odprtostjo do družbenih vprašanj tujih delavcev. To je še posebej prišlo do izraza v volilni kampanji in izjavah nekaterih skupin, verskih skupnosti in vidnih kulturnikov. Vsekakor pa je izid referenduma nekoliko pomiril izseljence iz Italije, nad katerimi je visel toliko časa Damoklejev meč izgona in vrnitev v domače kraje, kjer zanje še vedno ni dela in kjer se. nasprotno z obljubami in svečanimi obvezami, kriza še bolj zaostruje.
Pomislimo samo, kaj bi se zgodilo, če bi zmagali v Švici na referendumu zagovorniki izgona tujcev. V treh letih bi se iz Švice vrnilo v Furlanijo trideset tisoč in še več delavcev. Kam bi jih zaposlili? Izkazalo se je namreč, da je politika deželne vlade na tem področju, kjer je bistveno vprašanje obrambe in razvoja zaposlitvene ravni, bila prej ko slej pomanjkljiva in koristila samo gospodarjem in špekulantom.
Dokaz za to je v primeru tovarne AULAN — Marzotto, kjer je gospodar sklenil odpustiti iz službe nad 400 delavcev, potem ko je bogato izčrpal vse podpore in davčne olajšave, ki sta mu jih nudila državna in deželna uprava.
Sploh je treba popolnoma in korenito spremeniti ves sistem gospodarskega načrtovanja v deželi in še posebej politiko razdeljevanja stimulativnih podpor industrijcem, ki so se s temi podporami okoristili, ne da bi to karkoli pripomoglo k reševanju vprašanja brezposelnosti in izseljevanja iz manj razvitih krajev.
Nasprotno, zadnja gospodarska kriza je še bolj zaostrila stanje v tistih predelih Furlanije in Beneške Slovenije, od koder prihaja največje število izseljencev, ki tudi v Švici in drugih evropskih deželah občutijo naraščajočo krizo. Že sedaj je njihovo delovno mesto v nevarnosti marsikje, kjer odpuščajo delovno silo ali krčijo proizvodnjo.
Zato bi se morala država še posebej zavzeti za resnično učinkovito za-
ščito svojih delavcev v tujini, kjer so prečesto izpostavljeni diskriminacijam ali asimilacijskim pritiskom.
Izseljenci se, seveda, zanimajo tudi za domača vprašanja. Zato kritizirajo deželno vlado in tudi tiste stranke, ki večkrat izražajo delavcem solidarnost, v okviru deželnih oblasti pa popuščajo politiki gospodarjev.
Izseljenci so zainteresirani za korenito spremembo vsega gospodarskega «modela» Italije, ki naj odslej sloni, kot zahtevajo sindikati, na kvalificirani proizvodnji in harmonizaciji posameznih proizvodnih sektorjev gospodarstva in kmetijstva ter tako doseže prvenstveni cilj polne zaposlenosti. šele tedaj, ko bo v Italiji dosežena polna zaposlitev vse razpoložljive delovne sile, bodo odprte stvarne perspektive za vrnitev izseljencev iz tujine.
Izseljenci pa se zanimajo tudi za socialne storitve v naših krajih. Tako so pozdravili sporazum med sindikalno federacijo CGIL - CISL • U1L in deželno vlado, kar zadeva javne prevoze. To je prvi korak, menijo izseljenske organizacije, za reformo in publicizacijo javnih prevoznih storitev, ki naj v prvi vrsti omogoči delavcem zadostne in poceni prevoze.
Izseljensk» organizacije ACLI, AL EF in Zveza slovenskih izseljencev so izrazile deželnim sindikatom vso solidarnost in pripravljenost izseljencev. da v okviru svoje moči prispevajo k uveljavitvi politike reform.
A. K.
genti zaplenili znatno vsoto denarja.
Neznanci pa so izkoristili trenutno nepazljivost agentov, privlekli na dan orožje in začeli streljati. Agenti so odgovorili z orožjem, kljub temu pa jim ni uspelo preprečiti zlikovcem bega.
Banditi so se kaj kmalu ločili: dva sta nadaljevala beg z avtom, druga dva pa sta presedlala na motorno kolo.
Policija je medtem obkolila naselje in začela iskati bandite od hiše do hiše. Dva sta se kmalu ujela v mrežo. Eden, ki je ranjen v hrbet, se je brez dvoma udeležil roparskega podviga v milanski bolnišnici. Fant, 25-letni Mario Franco iz Vareseja, je bil sprejet v bolnišnico Garbagnate, kjer je pod strogim nadzorstvom policije.
Milanska kvestura je potrdila, da so agenti zaplenili del ukradene vsote, ni pa še znano, kolikšen je za plenjen znesek.
Nič več sreče kot milanski «kolegi» nista imela niti roparja, ki sta poskušala rop v blagajni skladišča lokomotiv v Bariju. Bandita sta naletela na odločna agenta železniške policije, ki sta ju pognala v beg in le za las ju nista aretirala.
Pogumna policista, 48-letni Giovanni Loconte in 43-letni Orlando Contaldo, sta dopoldne stražila v blagajni, kjer so izplačevali delavcem redno mesečno plačo. Nenadoma sta kot v ameriški kavbojki vdrla v urad zakrinkana roparja, ki sta nekajkrat ustrelila v opomin ter ukazala vsem prisotnim, naj dvignejo roke. Nepridiprava sta vzela za talko 18-letno hčer ravnatelja skladišča Vincenzo Capone. Menila sta, da imata tako zagotovljen beg.
Račun pa sta naredila brez krčmarja, oziroma brez Loconta in Contalda, ki sta bliskovito izvlekla samokresa in odgovorila na streljanje banditov. Tema je srce padlo v hlače, izpustila sta talko in bežala, kar so ju nesle noge. Policista pa za njima: po hodnikih in nato na dvorišču je orožje regljalo kot med bitko in še sreča, da nista ne bandita ne policista ranila številnih delavcev, ki so čakali v vrsti na plačo in ki se niso utegnili prai-vočasno umakniti.
Bandita sta se prebila do dvorišča, kjer ju je čakal pajdaš z avtom autobianchi A-lll. Ro srditem oboroženem spopadu se je roparjem posrečilo pobegniti, kaže pa. da sta policista enega ranila.
Vozilo, ki so ga ukradli zgodaj zjutraj dr. Cesaru Gagliardiniju, so našli popoldne blizu skladišča. Kaže, da so banditi nadaljevali beg z drugim avtom, baje fiatom 126. Po pričevanju očividcev, naj bi bilo v avtu svetlolaso dekle. Ni znano, če je bila ženska zmenjena z banditi, ali pa so jo ti prisilili, da se je ustavila in jim prepustila svoje vozilo. Prva domneva je bolj verjetna, ker ni doslej še nihče prijavil policiji, da je bil žrtev napada. Očividci niso vedeli namreč povedati, če je dekle nadaljevalo beg z banditi, ali pa se je oddaljilo peš.
Delavci, ki so čakali na plačo v skladišču lokomotiv, so enoglasno pohvalili agenta, ki sta z drznim posegom preprečila banditoma rop. Njuna bliskovita reakcija je tudi rešila življenje mladi talki. V bla-1
gajni skladišča so imeli danes sto milijonov lir, s katerimi bi morali izplačati (jelavce.
Več sreče so imeli roparji v Albi pri Cuneu in v Rimu, kjer so iz krajevne hranilnice oziroma iz podružnice «Banca di Santo spirito» odnesli deset oziroma petdeset milijonov lir.
KUWAIT, 28. — Načelnik petrolejskega urada šejkata Bahrein, šejk Kalifa Ben Salman, je poudaril, da ne izključuje znižanja cene surove nafte, če bo industrijski svet pristal na znižanje cen nekaterih neobhodnih surovin ali izdelkov, kot sta železo in cement. Šejk Ben Salman je prepričan, da bo industrijski svet zajela huda recesija, sedaj ko je dosegel višek inflacije. «Tedaj,» je poudaril, «bo sporazum mogoč».
HAAG, 28. — Štirje zaporniki so že dva dni zabarikadirani skupaj s skupino talcev v kapeli nizozemskega zapora Scheveningen pri Haagu in zahtevajo, naj nizozemska vlada dovoli nekemu jetniku, da se jim pridruži, nato pa naj jim omogoči, da zapustijo državo.
Jetniki, dva Nizozemca, Palestinec in Alžirec s francoskim državljanstvom so zajeli talce med nedeljsko mašo. Ne da bi prisotna paznika lahko reagirala, so se u-porniki zabarikadirali v kapeli in sporočili vladi svoje zahteve. Pogajanja se vlečejo že dva dni, ne da bi uporniki in vlada našli sporazum. Nizozemski premier je poudaril, da dokler zaporniki ne bodo osvobodili vseh žena in qtrok. ne bo mogoč noben sporazum. Uporniki so v. dveh dneh osvobodili že pet jetnikov in trenutno imajo v rokah lij talcev, med katerimi so 11-letni deček in dve ženski. Ostali so člani nekega pevskega zbora, ki je v nedeljo nastopil med mašo.
Na sliki: vrvež funkcionarjev pred nizozemskim zaporom.
BEIRUT, 28. — Vojaško sodišče palestinskega osvobodilnega gibanja Al Fatah je obsodilo na smrt svojega bagdadskega predstavnika Safarija Al Banno. Obsodba je bila izrečena zaradi oboroženega upora, umora nekega člana Al Fataha ter kršitve revolucionarnih zakonov. Skupaj s Safarijem so bili obsojeni na daljše zaporne kazni še 4 dru-I gi člani gibanja.
iiuiiiMiMiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiifiriiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiin
POTVARJANJE NAJŽLAHTNEJŠE KAPLJICE
Bordojski «Winegate»
Na zatožni klopi podjetje «Cruse»
BORDEAUX, 28. - «Videli boste, Richard Nixon francoskega 'wine-gata’ bom tokrat jaz!», je samozavestno izjavljal sredi lanskega leta eden izmed najznamenitejših veletrgovcev z žlahtno bordojsko kapljico, Lionel Cruse, ravnatelj podjetja, ki od 1815, iz Napoleonovih časov, trguje po vsem svetu z e-nim izmed najboljših vin na svetu. Najboljša pa pomeni, danes, tudi najdražja.
Pri tem pa se je tudi začelo. Bordojska vina so «ad appellation con-trolèe», kar pomeni, da so vsakoletno podvržena posebnemu nadzorstvu. Pregled dokumentacije o nakupu ustekleničenih vin, ki jih najmanj sto milijonov litrov prodajajo v Veliko Britanijo, Nemčijo, ZDA in drugod, je dokazal, da je bila potvorjena ali celo uničena.
Nadzorniki so vtaknili v to zadevo svoj nos, malo pobrskali in ugotovili, da ' je bilo majmanj 28 tisoč hektolitrov znanega bordojskega vina izdelanih iz manjvrednih, celo kislih vin ali pa iz mešanice afriških vin in vode. O tem se torej prične sodna obravnava, ki je v Bordeaux pritegnila dopisnike iz vseh tujih držav, kjer so v bogatejših restavracijah servirali (in zaračunali) znana bordojska vina. Na stolu za obtožence bo osemnajst predstavnikov «vinske aristokracije» in družine Cruse.
Lionel Cruse je bil, kot rečeno, lani tako prepričan, da mu bo u-spelo, v imenu «domovinske časti francoskega vina», ki odločilno vpliva na plačilno bilanco s tujino, zadušiti škandal, da se je prenaglil in primerjal bordojsko afero s poneverjanjem vin z bolj znano, tedaj še v razvoju, afero «Watergate». Cruse se je dvakrat motil. Tedaj se je primerjal z Nixonom, ker je bil prepričan, da ga afera Watergate ne bo potegnila v vrtinec. Sedaj pa se mu prav ta neprevidna izjava maščuje. V ZDA je Nixon
moral zapustiti svoje predsedniško mesto, v Bordeauku pa Cruse tvega zaporno kazen, da o moralni škodi za ime podjetja sploh ne govorimo.
Kaj je Cruseja in druge pajdaše pripeljalo do tega, da so segli v vino, ki je znano po vsem svetu? Lanska vinska letina je bila za eno tretjino revnejša, naročila pa so bila odposlana iz tujine na osnovi optimističnih predvidevanj. Cruseju in drugim so se obetali nižji dobički, pa so se znašli. Potvorili so vina. jih prodali in realizirali bajne dobičke, prepričani — v skrajnem primeru — da bo kritika zaradi slabše kakovosti padla na vinogradnike in njihovo neuspešno kletarjenje.
Pa ni bilo tako in bordojski veletrgovci z žlahtnim vinom, za katere vinski b-atci iz vsega sveta zahtevajo najstrožjo, če že ne zaporno, vsaj moralno in denarno kazen, vedo, kako resničen je pregovor: «In vino veritas».
Sodna obravnava se je pričela t zasliševanjem komisionarja Pierra Berta, ki je s svojim nastopom takoj pokazal, kam meri obramba obtoženih veletrgovcev: «Vsi krivi, nihče kriv.» Bert je namreč dejal, da so bordojsko vino vedno potvarjali, vsaj za 800 tisoč hektolitrov in da torej sodniki ne odkrivajo nič posebno novega. Pri tem je namignil, da v zadevo ni vpleten samo Cruse, temveč — več ali manj — vsi francoski proizvajalci vin.
ADIS ABEBA, 28. — Napetost med sindikatom ČELU in vojaškim odborom, ki vodi Etiopijo po odstavitvi Haileja Selasjeja, je izbruhnila med incidenti pred sedežem sindikalne centrale. Množica kakih tisoč petsto stavkajočih delavcev se jo namreč zbrala pred sindikalnim sedežem, ko je policija ukazala ma-nifestantom, naj se razidejo. Na protest prisotnih je policija napadla stavkajoče.