NADALJEVANJE ZASEDBE STANOVANJ, PREKLIC NAPREDOVANJ IN ZNIZANJE PLAC DRZ. USLUŽBENCEV IN PODRAŽITEV CIGARET, OBENEM Z ODLAŠANJEM IZVAJANJA STATUTA, NISO NAJBOLJŠI ZNAKI ZA DELO NOVE UPRAVE, KI BI MORALA SPOZNATI, DA JE TREBA UBRATI DRUGAČNO POT. i^LjaaoBRrrvi novih davčnih bremeZDA predložile OZN ZHKON 0 POOBLASTILIH VLHDI zadevo o obsojenih letalcih SPET PRED POSLHHSKO ZBORNICO Eisenhov/er izključuje blokado Kitajske - Včeraj podpisana vojaška dvorani, v kateri je leta 1944 general De Gaulle podpisal francosko-sovjetsko pogodbo. Vsa slovesnost je trajala 10 minut, prisostvovali pa so ji vsi člani sovjetske vlade, med njimi Malenkov in Hruščev, maršali Vorošilov, Vasiljevski in Zukov ter diplomatski predstavniki držav podpisnic. Prvi je podpisal izjavo sovjetski zunanji minister Molotov, nato pa po vrsti načelniki delegacij Poljske. CSR, Vzhodne Nemčije, Madžarske, Romunije, Bolgarije in Albanije. V nekaterih zahodnih krogih sodijo, da utegne navzočnost maršala Zukova pri slovesnosti podpisa potrjevati govorice, da bo Zukov prevzel poveljstvo skupnega glavnega stana vzhodnoevropskih držav. Za to funkcijo pa so navajali tudi druge kandidate, med njimi maršala Rokosovskega. Kot poroča agencija TASS, je ob zaključku današnje zadnje seje njen predsednik Široki izjavil, da «miroljubne države, ki so sodelovale na tej konferenci, z največjo odločnostjo proglašajo svoj neomaj^ ni sklep, da bodo v primeru ratifikacije pariških sporazumov takoj izvedle skupne u,-krepe na področju organizacije svojin oboroženih sil in njihovega poveljstva, pa tudi vse ostale ukrepe, ki bodo potrebni za okrepitev njihove o-brambne sposobnosti, za za-jamčenje mirnega dela njihovih narodov, za zagotovitev nedotakljivosti njihovih meja in za okrepitev obrambe proti morebitnemu napadu«. Kitajski opazovalec veleposlanik Canventien pa je dejal, da kitajska vlada sodi, da skupna izjava pravilno analizira in ocenjuje položaj v Evropi in nakazuje dobro pot za rešitev nemškega vprašanja in za ustanovitev sistema kolektivne varnosti v Evropi. Dejal je, da sta rešitev nemškega vprašanja in jamstvo za mir v Evropi odvisni od dobre volje vseh zainteresiranih držav in nato izjavil, da bodo v primeru ratifikacije pariških sporazumov «miroljubni narodi prisiljeni podvzeti nove varnostne ukrepe, ki jih predvideva izjava«. Predstavnik ameriškega državnega tajništva je na prošnjo novinarjev, naj komentira skupno izjavo, ki je bila podpisana danes v Moskvi, odgovoril: «Nimam nobenega komentarja k temu«. SKLEP ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Dejstvo je torej, da so se Malenkov, Molotov, Hruščev, Saburov, Zu.kop in drugi sovjetski voditelji udeležili svečanega sprejema in proslave jugoslovanskega državnega praznika na jugoslovanskem veleposlaništvu v Moskvi. Dejstvo je nadalje, da se nekaj podobnega ni pripetilo že od leta 1947 in da so pred Stalinovo smrtjo, namesto da bi se udeležili proslave jugoslovanskega državnega praznika, skozi šest let vodili proti Jugoslaviji hladno vojno in da so na mejah s kominformovskimi državami padale glave jugoslovanskih graničarjev. Dejstvo je, da so voditelji SZ prenehali s tako vojno in letos 29. novembra nazdravljali Titovi socialistični Jugoslaviji ter da so sovjetski časopisi pisali, da nimajo nič proti temu, da je Jugoslavija v prijateljskih odnosih z zapad-nimi državami in celo z ZDA, le da naj bo Jugoslavija v prijateljskih odnosih prav tako tudi z ZSSR. Predsednik Tito je nedavno v Kopru v bistuu izrazil iste misli. Seveda o vsem tem čita-telji kominformovskega tisk a pri nas in v Italiji niso bili obveščeni■ Pač je na pr. «Unita» v nedeljo zapisala, da je poleg Italije tudi Jugoslavija s sporazumom o Trstu «prevarila OZN skupaj s Sovjetsko zvezos ter navaja za dokaz Titove izjave v Kopru in pravi, da je bil sporazum podpisan ev funkciji balkanske vojne, v atlantski funkciji» in da je sporazum «baratto»! Sovjetski voditelji so za Ti- tove izjave v Kopru vedeli, pa so kljub temu rekli m pisali kot smo poročali. Po logiki «Unitu» vekakor ne bi smeli kaj podobnega storiti. Ravno narobe: niti priti ne bi smeli na proslavo v jugoslovausko poslaništvo, dati bi morali nalog Maliku naj izroči Varnostnemu svetu pismo, s katerim preklicuje znano pismo Višinskega, s katerim je sporazum o Trstu odobril in o Malikovem pismu bi moralo biti zapisano po Vidalijevem receptu obaratto v funkciji balkanske vojne in v atlantski funkciji» in: prevarili ste nas... itd. Mogoče pa v uredništvu tržaške strani «Unitd» čakajo na podobno vest? Mogoče so vse od Titovega govora v Kopru čakali nanjo? No, namesto nje so dočakali vest o sprejemu, o Hruščevi zdravici in o člankih v ruskem časopisju — same slabe vesti, ki niso za objavo zlasti na tržaški strani slinita« ne. «Unita« je tudi zapisala, da je Tito dal «a pošto« Malen-kova in nekaj podobnega podtika našemu dnevniku. K temu ponovno pripominjamo le to, da je bilo ravnanje voditeljev SZ do Jugoslavije pred šestimi leti precej drugačno kot je danes in če je pri vsem tem kdo postavljen «a pošto«, je prav gotovo Vt-dali, ki se s tem dejstvom se nikakor noče pomiriti, po. čeprav mu «11 Piccolo« dela reklamo, kako ga v Moskvi eobrajtajos bolj kot samega Togliattija. Sicer pa imajo čitatelji kominformovskih listov dovolj odprte oči, da vidijo, kako je z vso zadevo in kdo je koga Podpis sporazuma med Iranom in SZ TEHERAN. 2. - Predstav- niki Irana in Sovjetske zveze so danes v Teheranu podpisali sporazum, ki urejuje obmejna in finančna vprašanja med obema državama. Ljudska proGVBta Darovi in prispevki Osvobodilna fronta Danes, PETEK 3. decembra Frančišek Ks., Sveljub Sonce vzide ob 7.26 in zatone oo 16.23. Dolžina dneva 8.57. Luna vzide ob 12.14 in zatone ob 24. Jutri, SOBOTA 4. decembra Barbara, Veljko Na današnji dan je bila leta 1944 osvobojena vsa Baranja. ODDANA JAVNA DELA V MESECU OKTOBRU Za popravila v Medji vasi so nakazali 6.795.000 lir V Ženevi zaseda svet organizacije CIME, ki se ukvarja s pošiljanjem izseljencev v razne čezmorske države. Svet je tudi določil kontingent izseljencev za leto 1955. Tako so določili za Italijo 58.300 izseljencev, za Trst pa kar 2.510. Od teh bi sprejela 600 Tržačanov Avstralija, 400 Brazilija, 350 ZDA, 300 Čile, 440 Venezuela, 50 Urugvay, 50 Kanada, 50 Argentina in 60 druge države. Kot vse kaže, mislijo reševati tržaško krizo z množičnim izseljevanjem, kar se je letos prvič zgodilo. Danes 3. decembra 1954 ob 20. uri in v nedeljo 5. dec. 1954 ob 15. uri Tiemayerjeva drama Razna druga dela za račun civilnega tehničnega urada, ANAS, Zavoda za ljudske hiše in tržaške občine Med iniciatorji za ustanovitev mi «Montecetini», tFIAT* in drugi - Izvaja SNG. V Milanu je bila 29. oktobra z notarskim aktom uradno ustanovljena »Italijanska trgovinska zbornica za Jugoslavijo*, s čemer se je uresničila pobuda, ki izvira že iz 1951 leta, katere pa do sedaj ni bilo mogoče uresničiti zaradi političnih nasprotstev med obema državama. Nov razvoj dogodkov po podpisu londonskega sporazuma pa je ustvaril zmerno ozračje, pogoje za po-mirjenje in z njimi tudi pogoje za ustanovitev te važne gospodarske ustanove. Milamska zbornica je sestavljena izključno iz predstavnikov italijanskih velikih podjetij in ustanov, medtem ko v njej ne sodelujejo jugoslovanska izvozna podjetja. To je torej čisto italijanska ustanova, sicer brez vsakega u-radnega pečata, vendar pa je pomen te ustanova izredno velik, saj so med iniciatorji te zamisli najvažnejša italijanska podjetja, kot n. pr. Pi-relli, Montecatini, FIAT in druga. Ze ta imena podjetij, ki imajo odločujoč vpliv v italijanskem gospodarstvu, nam go.vore, da gre za resno ustanovo, ki bo lahko v marsičem vplivala na razvoj gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. «Italijanska trgovinska zbornica za Jugoslavijo* ima namen razvijati trgovske, tehnične in kulturne odnose med Italijo in Jugoslavijo in to s pomočjo proučevanja vseh vprašanj. Poleg tega bo zbornica po svojih članih, tisku, posebnih publikacijah, zbirala in razširjala vse podatke, informacije in vesti, ki lahko olajšajo razvoj medsebojnih odnosov. Zbornica bo tudi opozarjala oblasti na želje in potrebe svojih članov in predlagala potrebne zakonske ali administrativne ukrepe za razvoj medsebojnih odnosov. Spisek članov te zbornice ni dokončen, ker je bil do sedaj izvoljen jele začasni izvršni svet, ki bo čimprej sklical skupščino članov, na kateri bodo sprejeli osnovna načela in ostale ukrepe, potrebne za dokončno ureditev zbornice. Po vsej verjetnosti bodo v tej ustanovi sodelovala poleg že omenjenih podjetij tudi druga italijanska AKADEMSKI KLUB iJAORANi Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 12. decembra t. !.. in ne 5. decembra, izlet v Postojno in Rakovo dolino. Vpisovanje samo še danes na sedežu od 19. do 20. ure. Izlet v Sežano organiziran od odbora za novoletno jelko I. okraja za nedeljo 12. t. m. odpade zaradi tehničnih vzrokov. ki bo 4. decembra 1954 ob 21. uri v mali Rossettijevi dvorani v Ul. F. Crispi. SPORED FILMOV V soboto 4. dec. ob 19; in v nedeljo 5. dec. oo »FANTOM IZ CANTERVILLA* Ch. Laughton, R. Voung Darila se sprejemajo eno uro pred pričetkom v dvorani. Prosvetno društvo v Barkov- IJah priredi v soboto 4. t. m. od 15. do 21. ure in v nedeljo od 9. do 18. ure knjižno razstavo v društvenih prostorih. Vabimo vse Barkovljane, da si razstavo ogledajo in nakupijo mladinske knjige za Miklavža. REDNA LETNA SKUPSC1NA Zveza prosvetnih delavcev sklicuje za nedeljo 5. t. m. ob 8.45 redno letno skupščino vsega svojega članstva. Skupščina bo na sedežu v Ul. Roma 15 z običajnim dnevnim redom. Skupščina bo važua, ker se bo na njej sklepalo o reorganizaciji Zveze in o enotni strokovni organizaciji nameščencev slovenskih šol. Zato se skupščine v polnem številu udeležite! VODILNI ODBOR Rezerviranje miz v soboto 4. t. m. popoldne od 16. do 18. ure v klubskih prostorih, Ul. Machiavelli 13, telefon 36-491. V sredo 8. decembra »VSI SMO MORILCI* Šanson, M. MouloiKV ŠE S SEJE DEVINSKO-NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Protest nabrežinskih svetovalcev zaradi prepovedi uporabe slovenščine Obsodba Bartolijevega zadržanja - Tov. Colja predlagal ustanovitev komisije, kinaj prouči gospodarski položaj devinsko-nabrežinske občine V soboto in nedeljo, 11.-12. decembra, »PUSTI MI SANJE* Frank Sinatra, S. v Ul. Roma št. 15/11. je odprta vsak dan od 10. do 13. In od 16. do 20. ure ter se bo zaključila v nedeljo 15. t. m. ob 13. uri. ^KRITIKE IN POROČILA j Včeraj v Avditoriju Celjski komorni zbor Snoči ob 20.30 je Komorni zbor iz Celja nastopil s koncertom v Avditoriju, ki se ga je udeležilo veliko število ljubiteljev zborovskega petja. posebno pa mladine. Publika je bila navdušena že nad prvim delom koncerta, ki je imel na sporedu umetne pesmi. Posebno pa ji je ugajal drugi del sporeda, ki so ga sestavljale narodne pesmi, med njimi tudi take, ki smo jih prvikrat slišali v Trstu, in sicer v Pregljevi priredbi. Se posebno so razgibale in ogrele občinstvo narodne pesmi v Maroltovi priredbi. Nekatere novosti so bile za tržaške poslušalce tudi v prvem delu sporeda med umetnimi pesmimi. Komorni zbor iz Celja je kot amaterski zbor zelo dobro tehnično uvežban in muzikalno pripravljen. To je predvsem zasluga odličnega dirigenta in požrtvovalnosti pevcev. Zbor je bil tudi lepo zlit, kar je še posebno upoštevanja vredno, saj je homogenost često šibka točka amaterskih zborov. Kako je nastop zbora navdušil tržaško občinstvo, nam kaže tudi dejstvo, da so morali pevci dodati že tako pestremu sporedu dve Simonitijevi pesmi, in sicer: eMrzel veter tebe žene« in uPlovi, p lovi« ter Mirkovo«Kolo»in Pregljevo «Tam, kjer rožnata so polja»- Zato smo Celjanom zelo hvaležni za njihov nastop in upamo, da nas bodo še razveselili s svojim lepim petjem. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Oproščen zakonski mož zaradi pomanjkanja dokazov Junija lani je 39-letna Maria Milano prijavila policijskim oblastem svojega moža Vincenza Margherita stanujočega z njo v Ul. Pozzo di Cro-sada 7 in ga obtožila, da je slabo ravnal z njo, jo žalil in se v družini nemoralno obna-. šal. Zanjo je življenje z možem, vsaj tako je prijavila po-. lici ji, postalo neznosno, še posebno, ker jo je njen zakonski drug stalno zmerjal s prostitutko. To pa zato ker je imela pred poroko z njim nezakonskega otroka, katerega pa je njen mož posvojil. Vrhutega se je ženska pritožila, da ji mož daje samo 800 lir dnevno. Margherito je med zasliševanjem na policijskem poveljstvu priznal, da so spori z ženo na dnevnem redu in to izključno zaradi njene ljubosumnosti. Odločno pa je zanikal, da bi ženo žalil, čeprav je priznal, da sta se večkrat medsebojno stepla. Delo sodišča, kateremu so moža prijavili je bilo precej težavno, kajti tako Margherito, kakor njegova žena, sta vztrajala na prvotnih izjavah medtem ko ni nobena priča prisostvovala njunim sporom in pretepom. Priče so sicer slišale, da sta se večkrat kregala, vendar to ni zadostovalo za obsodbo moža, zaradi česar ga je sodišče oprostilo ■ zaradi pomanjkanja dokazov. Razstavljene so najnovejše slovenske knjige, zlasti pa mladinske in slikanice za najmlajše. OBVESTILO Sindikat slovenskih šolnikov priredi dne 7. decembra ob 19.30 MIKLAVZEVANJE v prostorih restavracije »Sutoan*. Nastopila bosta odličen orkester ter Miklavž s peklenščki. Vabljeni so vsi šolniki in njih prijatelji. Vabila so na razpolago na sedežu sindikata od 29. novembra do 4. decembra od 17. do 19. ure. Hkrati sprejemamo tudi darila. Prireditveni odbor Občinski svet je ugotovil, da je londonski sporazum z dne 5. oktobra priznal in uzakonil rabo slovenščine bodisi t' zasebnih, kot tudi v uradnih odnošajih. Zupanovo stališče je proti-zakonitno, nedemokratično, še manj pa krščansko, in grobo žali tukajšnje slovensko prebivalstvo. Proti takemu ruv-nanju občinski svet odločno protestira in poziva tržaški občinski odbor, da spremeni stališče o rabi slovenščine, kajti taka dejanja resno ovirajo mirno sožitje in sodelovanje med tukaj živečima narodoma. Po diskusiji so se svetovalci zedinili, da bodo pismo poslali delegaciji vseh slovenskih občinskih svetovalcev, katera naj pismo posreduje naslovljencu kot tudi vladnemu komisarju. O novem položaju je govoril tudi svetovalec tov. Srečko Colja, ki je po kratkem političnem uvodu najprej poudaril nujnost, da se začno izvajati tiste točke posebnega statuta, ki so nedvoumne in jasne; tako bi morala občina kot prvo postaviti dvojezične napise v tiste vasi, kjer so že bili, a so jih po Palutanovem in Wintertonovem ukazu odstranili. Odstraniti pa bi bilo treba tiste histerične in nepoboljšljive italijanske iredentiste, ki vedrijo in oblačijo v raznih tržaških ustanovah in v nasprotju s težnjami predstavnikov italijanske vlade še naprej zastrupljajo ozračje in delujejo proti mirnemu sožitju med tukaj živečima narodoma. Dokler bodo vladali tukaj taki ljudje, je poudaril tov. Colja, bo izvajanje statuta težavno, kar seveda ne bo koristilo duhu pomirjenja Tov. Colja je nadalje govoril o gospodarskem položaju našega področja in devinsko-nabrežinsko občine sploh. Poudaril je važnost proste cone in pri tem zahteval, da se ta cona ne omeji samo na mesto Trst temveč da se raztegne na vse področje. To vprašanje naj posebna komisija prouči, potem pa naj o njem razpravlja občinski svet. Gospodarska kriza rase iz dneva v dan, kar sami obču- Na torkovi seji devinsko-na-brežinskega občinskega sveta je svetovalec dr. Jože Skrk predložil v diskusijo pismo naslovljeno tržaškemu občinskemu upravnemu odboru glede na zadržanje župana Bartolija, ki nj dovolil slovenskim svetovalcem uporabe njihovega materinega jezika. Pismo pravi: Občinski svet občine Devin-Nabrežina je na redni seji z dne 30.11. razpravljal med drugim tudi o dogodkih, ki so se odigrali na seji tržaškega občinskega sveta dne 26. novembra. Prav posebno je občinski svet pretresel izjave župana Bartolija, ko je dejal, da ne bo dovolil svetovalcem slovenske narodnosti govoriti v materinščini, in sicer dokler bo on sedel na županskem stolu. , tirno bodisi zaradi povišanja raznih davkov bodisi zaradi podražitve nekaterih potrebščin itd To seveda vpliva na življenjski standard prebivalstva, ki se niža. Pri tem pa moramo upoštevati tudi vedno večji dotok tuje delovne sile, tako da beležimo primere, ko zunanji delavci nepretrgoma delajo, domačini pa morajo čakati na izmene ali pa so sploh brezposelni. Tudi glede tega vprašanja bo treba nekaj ukreniti, je poudaril tov. Colja in pri tem omenil, da bi bila najboljša rešitev v tem, da bi, kot je to tudi v Italiji, zaščitili naše interese s prepovedjo dela vsem onim, ki niso z našega področja. Znano je namreč, da lahko v Italiji delajo v določeni pokrajini samo oni, ki imajo v njej svoje stalno bivališče. »CICIBAN* in »PIONIR* štev. 3 »NASA ZENA* štev. 11 s krojno prilogo dobite pri razprodajalcih po običajnih cenah. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 60 Gasilci 2 - 22 Policija 2-23 NAJLEPSE DARILO 3fi lllililtnii.il Je lepa slovenska knjiga ! DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV priredi miklavževanje s pestrim sporedom v nedeljo 5. decembra 1954 z začetkom ob 19. urr-v Ul. R. Manna štev. 29. PO DOLGOTRAJNIH POGAJANJIH V RIMU PO DVEH MESECIH ZE PRITOŽBE STANOVALCEV Igral bo jazz orkester. Uprava »PRIMORSKEGA DNEVNIKA* bo darovala onemu, ki postane nov naročnik pred 1. januarjem 1955, starim naročnikom, ki poravnajo celoletno naročnino za leto 1955, v znesku 3200 lir vnaprej, najkasneje do 31. januarja 1955, eno izmed naslednjih knjig: Magajna: »Žalostne zgodbe*; Stankovič: »Nečista kri*; Kolar: »Mi smo za pravico*; Kranjec: »Štiri novele*; Kreft: »Spomini ljudskega agitatorja*; Ingolič: »Stavka*; France: »Bogovi so žejni*; Andric: »Novele*; Trunk: »Spomini*; Mann: »Smrt v Benetkah*; Latkovič: «Peter Petrovič*; Cas-son: »Pariški pokol*; Bi-halj: »Oktobra nasvidenje!*; Leviš: »Elmer centri*; Trollope: »Pod zvoniki Barch.*; Buberov: »Bela breza*; Fovster: »Popotovanje v Indijo*; Thackers: »Roža in prstan*; Tvain: »Kraljevič in berač*. Vstop samo z vabilom. Darila se sprejemajo v Ul. Roma 15. v soboto 4. t. m. od 17. do 20. ure, kjer bodo na razpolago tudi vabila. Sporazum so sklerrie vse tri največ je italijanske smdikaine organizacije pregibne lestvice, ki je doslej veljala samo za draginjsko doklado, to je za del poenotene mezde ali plače. V Trstu pridejo v poštev delavci in nameščenci ACEGAT, ki so letos tudi že stavkali z zahtevo po poenotenju mezd in plač. Upamo, da bodo imeli ti delavci od poenotenja mezd in plač več kot industrijski delavci, ki so imeli od takratnega sporazuma le malo koristi. PRISPEVKI V »TEDNU ZA NAŠEGA DIJAKA* Ida Pertot 500, Marta Malalan 350, Marija Pertot 250, Pavla Frankovič 300, Tinčka Trampuš 100, Nada Pertot 45 150, Nila Giusti 200, Ana Dilema 100, Draga Krasnik 100, Ivana Sčinko-vec 300, Edvard Gruden 1000, Mariuča 500, Angela 700, Anton Pertot 200, Angel Caharija 100, Drago Kukanja 500, Celestin Pertot 500, Anica 500, Ida Pipan 100, Stanko Caharija 500, Bernard Jazbec 1000, Mirko Radovič 150, Antonija Rojc 100, Valter Knez 500 Gizela Doria 200, Mario Frankovič 150, Gizela Gruden 100, Anica Frančeškin 200, Marija Furlan 100, Justina Kre-tič 100, Vanda Regent 50, Pina Regent 50, Alida Regent 50, Irene Starc 50, Anton Stoka 150, Marinka Danev 50, Marija Guštin 50, Karmen Trobec 50, Van-ka Stoka 50, Cvetama Danev 109. V spomin prve obletnice smrti Viktorja Čermelja daruje pevski zbor »Ivan Vojko* s Proseka-Kontovel a 2.000 lir za Dijaško Matico. Nedopustno ravnanje policijskih agentov V petek zvečer je pet policistov vstopilo v neko gostilne v Sv. Križu, kjer je bilo tedaj več gostov. Policisti so se približali skupini mladeničev in štiri — Julija Košuto, Srečka Sedmaka, Julija Žerjala in Srečka Vidonija — aretirali. Odpeljali so jih na komisariat v Devin, kjer so dva zaprli v devinske policijske zapore, dva pa so odpeljali v Mavhinje in ju zaprli v celico tamkajšnje policijske postaje. Se istega večera so vse štiri zaslišali, kar so storili tudi naslednjega dne, dokler jih niso po skoraj 24 urah zapora zqpet izpustili na svobodo. Med zaslišanjem je prišlo na dan, da so jih zaprli zato, ker naj bi prejžnji večer metali kamenje na ezulske barake v Sv. Križu. Kljub temu, da so mladeniči zanikali dejanje, za katerega so jih obtoževali in izjavili, da jim o tej stvari ni nič znanega, so jih pred izpustitvijo na svobodo opozorili, «da če se bo še kdaj kaj podobnega zgodilo v Sv. Križu, bodo nje imeli za krive in jih bodo zaprli*. O stvari smo zvedeli naslednje podrobnosti. V. soboto zjutra; so vaščani, ki se z vlakom vozijo na delo v Trst, spraševali ezule, ki so prav tako odhajali na delo, če je res kdo metal kamenje na njihove barake. Ezuli so odgovorili, da ne vedo ničesar. Pravijo pa, da je med ezuli nekaj oseb, posebno pa še neka ženska, ki si izmišljuje razne «napade» in «krivice», ki naj bi jih povzročali »slovenski elementi* ezulom in zaradi tega ne izključujejo možnosti, da je tudi to «metanje kamenja* plod fantazije. Na vsak način bi bilo prav, da policija to zadevo preišče, kajti grožnja, da bo nekdo že vnaprej kriv nekega dejanja, je protipostavna in nedopustna. Ce je kdo nekega dejanja kriv, tedaj nai se proti njemu uvede zakonski postopek, v nasprotnem primeru pa naj se ljudi pusti pri miru! Gornji pogoji veljajo samo za naročnike na TRŽAŠKEM in v ITALIJI. PO PROIESINIH ZBOROVANJIH 1RG0VCEV Uprava »PRIMORSKEGA DNEVNIKA* ADEX 1 OF v Križu vabi na vaški sestanek, ki bo v ponedeljek 6. t. m. ob 20. uri v Domu «B«rto Sirk» v Križu. Na d/nevnem redu bo razprava o politični situaciji in naših nalogah. Po vladnem načrtu gre samo za sprostitev u-pravnega aparata, ki je dušil svobodno trgovino sedaj v veljavi in ki zahtevajo od zasebnikov, ki se hočejo ukvarjati s kakršnokoli dejavnostjo, da morajo zaprositi u-pravno oblast za dovoljenje. V ta namen so vladni uradi začeli z anketo, ki naj ugotovi vse primere zasebnih obratov, ki so podvrženi predhodnemu dovoljenju upravnih organov in ki so povezani z normalno dejavnostjo posameznika. Predvidevajo, da bo anketa ugotovila žalostno stanje, ki ga je povzročila vladajača birokracija. Ugotovljeno je, da sedanji upravni aparat v mnogih primerih zavira zasebno iniciativo. In prav v tem duhu, je dejal podtajnik Lucifero, je vlada predložila načrt upravnega pooblastila, da sprosti upravno delovanje. Glede izdajanja trgovinskih licenc pa si nihče ni niti mislil, da bi s? vsakomur, brez predhodne ocenitve, dovolila kakršnakoli trgovinska dejavnost. Hkrati pa ni nihče mislil odpraviti nadzorstvo nad izdajanjem trgovinskih licenc, ki ni samo v zaščito trgovcev, _ ampak je tudi v zaščito države. Tudi predhodno nadzorstvo izdajanja trgovinskih licenc bo ostalo v veljavi. Po vladnem načrtu gre samo za sprostitev upravnega aparata, Pred dnevi smo poročali o protestnem zborovanju trgovcev v Trstu in v Italiji proti zakonskemu načrtu rimske vlade, ki naj bi ukinil izdajanje trgovinskih licenc in ponovno vzpostavil zakon izpred 1926. leta, na čigar osnovi lahko vsaka oseba postavi trgovinski obrat ali urad, le da to prijavi varnostnim organom. Tako so tolmačili trgovci vladni zakonski načrt o nadzorstvu trgovinskih obratov. Jasno je, da je takšno tolmačenje izzvalo val ogorčenje med trgovci, ki so videli v tem zakonu odprto pot vsem goljufom in raznim neresnim elementom, da se lahko vrinejo v trgovsko stroko brez odgovarjajočega strokovnega znanja in sposobnosti, kar bi povzročilo v trgovini zmedo in nove stečaje. Po mnenju državnega podtajnika Lucifera, vlada ni imela nikoli namena preurediti postopek izdajanja trgovinski licenc. Načrt, ki ga je vlada preteklega julija predložila parlamentu, se nanaša na zakonodajno pooblastilo, ki ga vlada zahteva, da more z administrativnimi ukrepi regulirati izdajanje trgovinskih licenc in ji s tem omogočiti, da z zakonitimi pravili pregleda v teku leta vse uredbe, ki so V noči med sredo in četrtkom so morali sprejeti na dermatološkem oddelku 47-letno Antonijo Milič vni? Tri dni nato je bu brzojavko, katere raz-•Ce'160’ ton izdaja avtorja: Hat Je res- da je Bidovčeva tj^j1 znorela in da je Valen-'sic) oče napravil sa-j,v,.or- Te vesti so bile ob-l|nj^ene v Zagrebu. Musso- Jpotolažijo ga takoj. Valen-^ ni imel ne 0^eta ne mate-Haji/^ždovčeva mati pa PO spr b vesteh ni znorela«. Naje n °’ iste§a dne zjutraj se kve fsreona ženska javila na hn s uri, da bi zvedela, kaj VonZ . nže,ailn trgovskim do-Hierarhi fašistične raJ inske zveze trgovcev so CRNA GORA DOBI SIMFONIČNI ORKESTER 8r»^?.d kratkim je bil v Tito-' spreipxna sei' izvršnega sveta svoto ■ Predlog Sveta za pro-Pbbliiri11 kulturo Ljudske re- ftPbovfli g?He’ da bi u' Ob ; A1 simfonični orkester, plenil Priložnosti je bilo ktju ? da se podeli pod-ttjj.AUevčen-film« dotacija °nčar.1'IOnov dinarjev za do-•Sč6numetniškega filma pan Mali«. namreč predlagali zadnjo gospodarsko represalijo proti družinam obsojencev: {(takojšen odvzem trgovskega dovoljenja in takojšnjo zaporo trgovine«. Oblasti pa so bile toliko pametne, da tega niso storile. To so postranske podrobnosti, ki Pa kljub temu osvetljujejo tedanje razmere. Kaj pa naj rečemo o tistem nezmotljivem duče.iu, o voditelju ((revolucije«, vedno pripravljenem «poslati svinec v hrbet sovražnikom«, ki je, kljub toliki zaposlenosti s pol ducata ministrstvi, sledi osebno In s tako zaskrbljeno pazljivostjo vestem in komentarjem zunanjega tiska o vsej zadevi? Ali ni to priznanje, da je bilo vse to njegovo delo? Toda ali ga je k temu, da je telegrafsko vprašal za gornjo vest navedla človečanska vnema, ali ni šlo raje za novinarsko - propagandistično zaskrbljenost? Poleg štirih smrtnih obsodb še mati, ki je znorela, in oče, ki je napravil samomor iz žalosti in obupa: kakšna nev-šečna posledica z obratnim propagandnim učinkom doma in v tujini? Italijansko ljudstvo, ki je v bistvu sentimentalno, bi to utegnilo vznemiriti. In tudi glede tujine je nasprotna propaganda žela uspeh. In kolikšna prednost, če bi mogli očitati jugoslovanskemu časopisju, da razširjajo očitno neresnične vesti... • Povsem jalova prednost: u-radna verzija vseh teh dogodkov, ki jo je skupno z načelnikom svojega tiskovnega urada, režiral Duce, je , sicer mogla nuditi snov za mastne naslove in tekst člankom v domačem tisku, ki je bil pod strogo kontrolo, toda na inozemski tisk ni mogla vplivati. Ze sama vest o ustrelitvi štirih Slovencev v Trstu, tudi brez vsakega propagandističnega razpihovanja, je vprav tedaj začela navajati svetovno javno mnenje na neko misel; v ostalih pokrajinah Italije so bili zatiralci in zatirani, Italijani prvi ,i drugi; v Julijski krajini pa so se zdeli zatiralci le Italijani, zatirani pa Slovani. Ostali Italijani — in teh je bilo zelo mnogo — ki se jim je gabi- la vsaka zatiralska politika, ki so se zgrozili tako pred bombnimi napadi, kakor pred smrtnimi obsodbami; tisti, ki so čutili usmiljenje do nedolžnih žrtev prvih, kakor do žrtev drugih, pred zakonom sicer krivih, se niso mogli oglasiti, da bi spremenili notranje krajevne razmere, niti da bi se javno mnenje v tujini spremenilo. In tako se je krivda fašizma mogla zdeti krivda Italije. Bila je tako Italija in ne fašizem tista, ki se je izkazala, da v novih pokrajinah ne more vladati drugače, kakor z izrednimi sodišči, streljanjem in terorjem. In vprav v tem leži strahotna odgovornost tistih, ki svojo politično frakcijo istovetijo z domovino; v tem je eden največjih zločinov proti ita-lijanstvu, ki so jih zagrešili ((režimski« ljudje. ACTOR SPECTATOR si; M mi ,Člani pariškega kluba 100-kiIskih oseh so izvolili svojo ttmisu ,,Za leto 1954 je bila izvoljena Marija Lirgent, s 130 kg V PRECEPU MED SOVJETSKO ZVEZO, KITAJSKO IN ZDA MA Til IZ IZOLACIJE Ni dolgo, ko sta Rusija in Kitajska podali skupno izjavo glede Japonske. To je bila prva takšna skupna izjava omenjenih dveh držav, kar pomeni, da sta ti dve državi ne le pripravljeni spremeniti svoje dosedanje odnose do Japonske, ampak da nameravata v tejn smislu tudi podvzeti ustrezne korake. Znano je, da je japonska zunanja politika doslej težila v prvi vrsti za tem, da vskladi svoje akcije s cilji in interesi ameriške zunanje politike, ker je pač tako narekovala njena situacija prvič v zgodovini po ameriških četah okupirane dežele, čemur se seveda ni čuditi. Toda vsa njena povojna po- litika jo je končno privedla do izolacije v mednarodnih odnosih, še prav posebno, kar zadeva sodelovanja in odločanja pri velikih azijskih vprašanjih, na katerih je zainteresirana tako gospodarsko kot politično. Tako je n. pr. do sklepov na konferencah o Koreji. Indokitajski, kakor tudi ng manilski konferenci, prišlo brez sodelovanja Japonske, ki je še do druge svetovne vojne bila eden glavnih, odnosno prvi politični činitelj na Daljnem vzhodu, prva vojaška in materialna sila, s katero so morale računati tako velike sile kot azijski narodi, ki so se pretežno nahajali v sestavu raznih kolonialnih imperijev. Kitajska, s svojo notranjo problematiko in držav- CLAIRE CHENNAULT IN NJEGOVA «LETECI TIGRI« 250 fantov od 22 do 28 let starosti, med njimi v glavnempustolov- — 1 ce, je Chennault izbral, jim dal 600 dolarjev na mesec in 500 dolarjev za vsako sestreljeno japonsko letalo: tako so postali «junaki», polni denarja in Čangkajškovih odlikovanj V času, ko so se v Indokitajski vodile borbe za Dien Bien Eu, se je v časopisju pojavilo ime nekega gospoda Claira L. Chennaulta, katerega poklic je bil zelo nenavaden. Ce je kcmu do tega, da bi si nabavil zračno flotiljo, transportna letala, bombnike ali lovce, ni treba nič drugega kot da se obrne nanj. Njegov naslov je enostaven: «Ci-vil Air transport«, Formoza. Tako so napravili tudi Francozi, ko so potrebovali transportna letala za oskrbovanje obleganega Dien Bien Fuja. Ker ta čas g. Chennault slučajno ni imel nobenih obveznosti do Cankajška, je Frap cozorri rad priskočil na pomoč. Zaslužil je sijajno, in ko so se po opravljeni nalogi njegove eskadrilje ponovno znašle na Formozi, je dal ameriškemu tedniku «News\veek» intervju, v katerem je med drugim izjavil, da ge francosko letalstvo v Indokitajski še zdaleč ne more meriti z njegovimi ((letečimi« tigri. Kdo so ((leteči tigri?« — Tako so se imenovali «fantje», ki jih je Chennault zbral pred trinajstimi leti in se z njimi proslavil. Med 1941. ;n 1942. letom se je mnogo govorilo o njih. Od tedaj jih je mnogo popadalo, precej jih je tudi ostalo, vendar so danes že o-stareli in nimajo več potrebne elastičnosti. Nekoč pa so dopisniki vseh večjih ameriških časopisov drveli v Cang kajškovo Kitajsko, da bi jih videli in o njih pisali. «Leteči tigri« so bili v pravem pomenu «soldati», t. j. vo_ jaki za denar. Njihova službena oznaka je bila AVG, ali ((American Volunter Group«, kmalu pa se jih je oprijelo ime «leteči tigri«. Prejemali so mesečno plačo 600 dolarjev in posebno nagrado 500 dolarjev za vsako od sestreljenih sovražnih letal. Vse to, kar smo do tu ome- Maršal Tito se na beograjskem kolodvoru poslavlja od indijskega poslanika g. Radža- švara Dajala nili ima svojsko zgodovino. V ameriški zvezni državi Lou-siani je mestece Waterproof. Tu je leta 1937 živel s svojo ženo in osmimi otroci bivši letalski kapetan Claire Chennault, ki je zaradi naglušno-sti moral zapustiti vojaško službo. Ker pa se je moral preživljati, je nastopal na raznih letalskih prireditvah kot letalec-akrobat, dokler ga ni konec leta 1937 poklical Cang-kajšek, da bi mu organiziral letalstvo, ki ga ta čas sploh ni imel. Kako je do tega prišlo, je neznano. Začetek je bil težak, zakaj v tem času Kitajska ni imela letalskega kadra. Nastopile so ogromne težave, zlasti zaradi številnih pustolovcev, ki so prihajali od vseh strani, da bi v Kitajski na lahek način služili kupe denarja. Chennault je začel obupavati. Odločno je rekel Cangkajšku, naj mu da povsem proste roke in dovolj denarja, sicer odide. Njegove zahteve so bile sprejete. Dobil je kar je zahteval, predvsem denar, ki so ga Cangkajšku dajali Američani. Do leta 1941 se je Japonska borila s Cangkajškom, ni pa bila v vojni z Ameriko. In šele ko so napadli Pearl Har-bour, je začel Roosevelt odkrito podpirati Cangkajška. Tako se je tudi Chennault odpravil v ZDA, kjer je prevzel 100 lovskih letal tipa «Curtius P. 40». Zdaj je bilo treba poiskati še letalce. Ljudi se je prijavilo še preveč, bili pa so bolj pustolovci kot piloti. Končno je Chan-nault izbral 250 fantov od 22 do 28 let starosti, od katerih jih je bilo sto, ki so imeli za seboj več kot 2 leti letenja, ostali so bili mehaniki, radarski specialisti, zdravniki itd. Vsem je zelo ugajal «the old man« (starec), kot so imenovali Chennaulta. Med Chennaultovimi piloti je bil tudi neki Eriksen E. Shiling, ki je nekega dne predložil: ((Fantje,» je rekel, «Japonci so ribiški narod. Oni se boje morskega psa, zato bomo na kljune naših letal naslikali zobata usta morske- ^ZflCIOMALMl USPEHI DR. SflLKfl V BORBI PROTI ENEMU NAJVECJIH SOVRAŽNIKOV ČLOVEŠTVA smrtni udarec ot p l Jils ?g raka, je otroška para- !trašne,0šihmielitis) ed6n n?J" štvr* sovražnikov čilo- ''ScL Potuhnjeno in izne- «1, . Pr'Plazi in napade 0vestna^b°li dragoceni del Kai Cga rcdu, t. j. mladino. ako P°vzroča to bolezen? ®*lj -Se braniti pred njo? Ze }rUdiCaSa se človeški razum 1 »v... r°8 tega vprašanja S O3 *a nanj odgovoriti. Vse ,f'Vai 36 to vprašanje premic *** 8°sta koprena in na-ki so se na eabi raziskovanja te bo-»ega d«segli, Povzn neznanega nje-. očitelja ni bilo mo* } konr diti- Nadnje čase se * polatfoma trže, za- So 7mu Človeštvu pa je ZtiKV°,- Upanje* Zanje te Va^ti nekemu majh-m nemu človeku, , - bel delovni t 'src ce triuje dr. Jonas v4turij als. Bivališče: labo-aHja 8 znanstvena razisko-ih, dav, ‘ tsbourške univerze. »trt Sv°lega° -Preblje Preteznl časa, in ne samo Vi v' Saivmpak tudi Ponoči-°. kot lznaae* serum »L bdelrZ kaže’ Pomenil praski n.n,Co v borbi proti sralizl^ pQ statistič- nih podatkih, je v ZDA doslej bilo tako, da je na milijon dečkov in deklic prišlo okrog 70Q primerov te bolezni. Od tega jih je prej ali kasneje 483 popolnoma ozdravelo. 175 jih je ostalo pri življenju, toda s trajnimi posledicami paralize, 42 pa jih je umrlo. Da bi se serum dr. Salka preizkušal, je bilo v času «sezone 1954», kot imenujejo v ZDA poletno dobo, ko ta bolezen najbolj razsaja, s tem serumom cepljenih veliko število otrok. Račun je bil enostaven: če »e število obolenj zmanjša pod povprečje, ali celo povsem odpravi, potem je človeštvo rešeno tega strašnega sovražnika. Bilo je cepljenih 659 tisoč otrok. Pred kratkim so bili javljeni rezultati, ki so naravnost senzacionalni; med celotnim številom 659.000 cepljenih otrok, je bil ugotovljen samo en primer otroške paralize. Seveda gre samo za prvi poskus, in treba bo še precej napornega dela, preden se oo dokončno ugotovila učinkovitost dr. Salkoyega seruma. V. kolikor bodo ta nadaljnja raz- iskovanja potrdila upanje, ki ga je zbudilo odkritje mladega učenjaka, bo to predstavljalo nedvomno največji u-speh na medicinskem področju v zadnjem času. Splošno mnenje je, da bi iznajditelj utegnil biti nagrajen z Nobelovo nagrado. Bili sta pravzaprav dve odkritji. ki sta dr. Salku omogočili, da je prišel,- do svojega seruma. Prvo je bilo odkritje povzročitelja bolezni virusa. To se je doseglo s 'pomočjo elektronskega mikroskopa. Drugo je bilo odkritje, da je moč ta virus gojiti v laboratoriju in ga v velikih količinah proizvajati. To veliko vest je že leta 1949 javil John Enders, znan-svenik iz Harvvarda. Da bi se mogel razumeti veliki pomen te vesti, je dovolj povedati, da se virus otroške paralize razmnožuje samo v celicah človeškega živčnega sistema. Nobeno drugo tkivo, ne tkivo zajca, ne tkivo morskega prašička, ali katerekoli druge živali, ni primerno, d« bi se mogel v njem gojiti virus, ki je potreben za pripravo seruma. Dr. Enders ga je odkril substanco, ki ni sub- stanca človeškega telesa, ampak ledvic neke vrste indijske opice, in v kateri se vi-ius otroške paralize zelo u-godno razvija. Med Utar Pradeshom v severni Indiji in ZDA, je bil vzpostavljen zračni most, s pomočjo katerega dostavljajo v Amer'ko opice, v zoološkem narečju imenovane «rhesus macaca«, ki jih znanstveniki potrebujejo za vzgajanje virusa otroške paralize. Število dragocenih živali, ki jih z letali pripeljejo v Okatie, v Južni Karolini, nato dostavljajo petim velikim farmacevtskim laboratorijem, je v.selej nižje od povpraševanja. V znanstvenih kabinetih, se opicam najprej da eter, zaradi anestezije. Zatem jim kirurg v nekaj minutah izreže ledvice. Ko je to opravljeno, se žival ubije tako, da se dozo etra še poveča. Izrezane ledvice se potem razrežejo na drobne koščke, spravijo v steklenice, kjer se zmešajo z nekakšno tekcčir.o rožnate barve. To je preparat za kulturo virusa, ki se bo v njej zelo razmnožil. Iz virusov se po- tem izdela serum, ki ustvarja, ko je vbrizgan v človeško telo, «protitelesca», sposobna, da obranijo telo pred napadi virusa otroške paralize. Otroška paraliza je nalezljiva bolezen, stara kot človek sam. Prvič so jo zabeležili šele leta 1784. Tri leta kasneje je izbruhnila na Švedskem prva doslej znana epidemija te bolezni. Polagoma je znanost prišla do ugotovitve, da se ta bolezen širi — kašen paradoks! — hkrati z izboljšanjem življenjskih Pogojev, v katerih človeštvo živi. Civilizacija ie namreč, zraven velikih prednosti in koristnih novosti, prinesla tudi to, da je človek v boljših življenjskih pogojin manj izpostavljen virusom o-troške paralize, s čimer pa se je preprečilo, da bi se organizem sam branil pred to boleznijo. Dejstvo je torej, kar tudi sledi iz gornje ugotovitve, da je otroška paraliza bolezen našega časa. Toda serum dr. Salka, v kolikor se bo njegova učinkovitost potrdila, bo končno le rešil človeštvo tega strašnega in zavratnega sovražnika. ga psa«. Rečeno, storjeno! V kratkem so se njihova letala spremenila v prave pošasti, ko jim je spretna roka bivšega Walt Disneyevega nameščenca na kljunu naslikala strašno zobato žrelo morskega psa. Zraven tega je bil na trupu letala upodobljen še tiger v skoku, zaradi česar se jih je tudi oprijelo' ime «leteči tigri«. Ko so naposled ZDA, po napadu na Pearl Harbour, sto. pile z Japonsko v vojno, so tudi «letiči tigri« postali bolj aktivni. Ena najpomembnejših bitk, ki so se v njej »leteči tigri« posebno izkazali, je bila tista, ko so 20. decembra napadli skupino japonskih bombnikov, letečih nad Rangoonom v Burmi, »n jih šest sestrelili. Odtlej so se spopad) vršili vse pogosteje. Japonci so silili proti Burmi, od koder je vodila preskrbovalna pot za Kitajsko, pa so vselej naleteli na ((leteče tigre« in se morali z njimi spopadati. Ameriško časopisje jih je dvigalo v nebo, posebno tiste, ki so se posebno odlikovali. Povečini so bili to izrazito surovi tipi, ki so se na tleh opijali do nezavesti, ugonabljali velikanske količine wiskyja. u-ganjali vsakovrstne nasilnosti, v zraku pa so tvegali življenje, da bi čimpreje obogateli. Kar je najbolj presenetljivo je to, da jih je razmeroma malo padlo. V zračnih spopadih je padlo samo osem pilotov, dva sta bila ubita na zemlji, devet v zračnih incidentih, štirje so bili proglašeni za pogrešane. Vse to se je zgodilo v roku sedmih mesecev, nakar so bili ((leteči tigri« zamenjani z rednim letalstvom, ki so ga bile ZDA poslale Cangkajšku. V teh sedmih mesecih so Chen-naultovi «tigri» sestrelili 286 japonskih letal, za vsako so prejeli 50o dolarjev. Končna svota je torej morala biti kar čedna! Baje je bilo po njihovi zaslugi ob življenje več kot 1500 japonskih letalcev. Na koncu je ameriška vlada postavila zahtevo, da se «tigri» vključijo v redno letalstvo, Chennault pa je izjavil, da je bil to rezultat zavisti ameriške letalske komande in pilotov, ki da so se zbali konkurence ((tigrov«, še posebno pa zavisti, ker so le-ti prejemali za vsako sestreljeno letalo nagrado 500 dolarjev. Kakih dvajset «tigrov» se je zatem zaposlilo na kitajskih transportnih linijah, c-stali so sprejeli mesta v ameriških letalskih družbah ali pa so vstopili v redno ameriško vojno letalstvo, kjer so nadaljevali z borbo, seveda ob precej slabših pogojih, zakaj vabljivih 500-dolarskih nagrad tu ni bilo. Sam Chennault se je reaktiviral in je od kapetana postal brigad-ni general. Robert Neale, eden najslavnejših «tigrov» je postal podpolkovnik, mnogi drugi pa so prejeli čin ma- jorja ali kapetana. Poleg tega so od Cangkajška prejeli še številna odlikovanja. Po končani vojni so se imeli vrniti v domovino, toda vtem je začela na Kitajskem državljanska vojna. Chennault, ki je ostal na Kitaj- skem in ge tam poročil z neko Kitajko, je ponovno začel krog sebe zbirati nekdanje «tigre». Ustanovil je svojo privatno letalsko družbo za zračni transport, in tako se je bivša ((American Vo- lunter Group« spremenila v «Civil Air Transport«. Dokler je Cangkajšek zdržal na kitajskem kopnu, se je tudi Chennault zadrževal tu, za- tem se je skupno z njim u-maknil na Formozo. Postavlja se vprašanje: od kje ogromni kapital, s katerim se je lahko lotil tega nenavadnega posla. Brez dvoma stoji za njim še neki drugi, on sam pa je vsej stvari posodil samo sveje ime. Danes še vedno razpolaga z najmanj sto letali, lovci, bombniki, velikimi štirimo-tornimi transportnimi letali itd. Chennault je bil posebno aktiven v času korejske vojne, kjer je bila njegova «kompanija» angažirana pri transportu vojaških enot, materiala in ranjencev. Pri tem je zaslužil ogromne vsote. Njegova baza je v Tajpehu na Formozi, kjer si je na neki ladji uredil uradne prostore in nekaj elegantnih salonov za «very important persons« (zelo važne osebnosti), med katere spadtf tudi stari Cangkajšek, ki smatra Chennaulta za svojega intimnega prijatelja. Starega Chennaulta pa v poslih vse bolj zamenjuje njegov sin Joe Chennault, tudi on letalec, ki se je tudi boril v vrstah ((tigrova. Kitajska je torej za starega Chennaulta izreden »posel«, kakor je tudi bila še za marsikoga, s to razliko, da je to «stari gusar« vedno odkrito priznal in imenoval s pravim imenom, vtem ko so to drugi prikrivali in to delali za hrbtom koga tretjega. ljansko vojno, je bila tačas prešilbka, da bi kakorkoli mogla vplivati na razvoj dogodkov v Aziji. Danes se Japonska znova bori za svoje mesto tako v Aziji kot v svetu nasploh, dasi je vprašanje njenega ponovnega dviga v vrsto velikih sil v prvi vrsti vprašanje ne samo njenega notra njega razvoja, ampak razvoja političnih odnosov v Aziji nasploh. Ukvarjati se danes s spomini na staro imperialno slavo, gojiti skrita upanja, da bi se to utegnilo še povrniti itd-, bi pomenilo ne upoštevati stvarnosti takšne kot je, bi pomenilo zanikati obstoj novih azijskih sil LR Kitajske, Indije in dr. Sicer pa sta njihov vpliv na svetovno dogajanje in medsebojno zbližanje, izraženo v delhijski in rangunski deklaraciji o načelih mirnega soobstoja, imela na Japonskem močan odjek. Vprašanje, kako poiskati pot tesnejšega sodelovanja S SZ in Kitajsko, zatem z Indijo, ne da bi se v sedanjih okoliščinah poslabšali odnosi z ZDA, predstavlja danes za Japonsko osnovno zunanje-politično nalogo, ki jo je treba rešiti. Pomoč, ki jo prejema od ZDA, ji je nujno potrebna, kitajske in sovjetske ponudbe pa predstavljajo očitne možnosti za razvoj njenega izvoza za bodočnost, pomenijo hkrati krepitev njenega mednarodnega položaja in vzpostavitev ravnotežja v odnosu do ZDA. Zadnje čase se druga za drugo vrste izjave SZ in Kitajske, ki so v korist Japonski. Ponujajo sklenitev nenapadalne pogodbe, normalne diplomatske odnose itd., vrste se delegacija za delegacijo, ki prinašajo te ponudbe, med temi so tudi parlamentarne. Vse to ima svoj močan vpliv na politične stranke, na stališče vlade in še posebno na gospodarske kroge. Hkrati se pojavljajo razne nasprotujoče si izjave o tem, ali naj bi se poiskala ali ne neka srednja pot, ki bi sredi vseh teh dogodkov določila Japonski njeno mesto. Vtem je prišlo celo do nečesa, kar' je Japonski močno povečalo r.e-no upanje, da postane članica OZN. Bil je to sicer neznaten, vendar zančilen do-godoke. Renzo Sawada, japonski opazovalec pri OZN, se namreč verjetno ni mogel dovolj načuditi, ko je od Višinskega prejel vabilo na sprejem, ki ga je bil le-ta priredil ob priliki praznika oktoberske revolucije. To je vsekakor smatrati za zelo u-goden znak, da SZ ne bo več onemogočala Japonski njenega sprejema med članice OZN. Dalje izjavljata SZ in Ki- tajska svojo pripravljenost, da razvijeta z Japonsko tesnejše gospodarske in kulturne stike še pred vzpostavitvijo diplomatskih odnosov, t. j. še pred podpisom mirovne pogodbe, pred rešitvijo spornih teritorialnih vprašanj in spremembo japonskega stališča glede Formoze. Sovjetska zveza je tudi že odposlala na Japonsko svojo prvo uradno gospodarsko delegacijo, ki naj bi sklenila obsežne trgovinske sporazume, rešila vprašanje ribolova itd. Na Japonsko je prispela delegacija kitajskega Rdečega križa, da bi proučila vprašanje repatriacije še preostalih vojnih ujetnikov. Med člani delegacije je tudi en član CK KP Kitajske. Po drugi strani je obiskal Peking Suzuki, vodja levih socialistov; v delegaciji, ki jo je vodil so bili tudi predstavniki desnih socialistov, Poedinci smatrajo, da predstavlja tudi odhod sovjetov iz Port Arthurja dejanje, ki teži za normalizacijo odnosov SZ z Japonsko. Gre namreč za to, da se ublaže določila sporazuma, ki sta ga februarja 1950 sklenili SZ in Kitajska, in v katerem so bile predvidene klavzule o medsebojni pomoči v primeru japonskega napada. Ta določila so svojčas izzvala veliko nezadovoljstvo na Japonskem, kjer so jih smatrali za sovražno dejanje. Japonska je vselej stala na stališču, da bi se ta določila morala spremeniti, tembolj, ker nima ona nobenih napadalnih namenov. Po vsem sodeč je sedaj nastopila situacija, ko bodo morale biti ZDA mnogo bolj previdne v svoji politiki do Japonske in Daljnega vzhoda. Japonska, kaže, občuti čedalje bolj močno potrebo, da sama določa svoje odnose do drugih držav, tudi do SZ in Kitajske. Ni dolgo tega, ko je Japonska rešila neko vprašanje z Burmo, ki je bilo že vse preveč dolgotrajno in mučno. Bilo je namreč predvideno, da bo Japonska plačala na račun reparacij Burmi okrog 250 milijonov dolarjev v roku desetih let, kar bi bil tudi eden pogojev za sklenitev mirovne pogodbe. Zdaj pričakuje Japonska, da se bo to moglo doseči tudi z Indonezijo in Filipini, pa tudi z drugimi, da se-bo končno našel neki način sodelovanja, kar bi zanjo ne pomenilo samo ureditve zunanjih vprašanj, ampak tudi normalizacijo tako njenih gospodarskih, kot političnih pozicij. Vse to je treba upoštevati če naj se končno iz aponske napravi napredno, miroljubno azijsko deželo, ki se bo z ostalimi borila za mir in napredek v svetu. OPERNA SEZONA V GLEDALIŠČU „VERDI“ Čajkovski: Pikova dama Kakor je Čajkovski dobro znan vsem ljubiteljem glasbe, bodisi kot avtor malih, prisrčnih klavirskih skladb bodisi kot simfonik, tako je — vsaj v Italiji — malo znan kot operni skladatelj. Ker je repertoarna politika italijanskih opernih gledališč na splošno precej ekskluzivistična in zajema iz tuje literature razmeroma malo, je razumljivo, da so bili Rusi zastopani predvsem s svojim najmočnejšim operistom Modestom Musorgskim kot značilnim predstavnikom tiste struje, ki je povzročila tudi v za• padnoevropski glasbeni u-stvarjalnosti močan p re- okret. Čajkovskega sloves ezapadnjaštvas in kozmopo-litizma ni favoriziral uprizoritve njegovih del. Pa čeprav ne odrekamo Mu-sorgskemu prvenstvo v zastopanju ruske opere, skoraj ne moremo najti opravičila, da je prvo Čajkovskega operno delo šele po 64 letih svojega nastanka doživelo svojo krstno uprizoritev na deskah tržaškega gledališča. A ce se držimo italijanske rečenice (iroeplio tardi che mai», pozdravljamo to zakasnelo u-prizoritev ePikove dame« in sodeč po aplavzih jo je toplo pozdravilo tudi tržaško občinstvo. Pikova dama, Evgenij Onjegin in še nekatera manj pomembna operna dela kakor n■ pr. Mazepa m Jolanda pa morda v največji meri očitu jejo tiste značilnosti Čajkovskega u-stvar jalnosti, ki jih tako radi omalovažujejo nekateri ortodoksni glasbeni pisci. To je predvsem silno močna čustvena nota, ki niha med najnežnejšo liriko in najtemnejšim pesimizmom z vsemi vmesnimi odtenki razneženega, mestoma tudi bolnega čustvovanja. Pa vendar je ta lirika drugačna kakor Massenetova, prepričljivejša je — morda zato, ker je odraz mehke slovanske duše. In ravno slednje je poleg Borisa in Ho-vanščine prineslo na Zapad nekaj novega. Izvirna, prepričljiva melodika, bogata — včasih celo prenasičena — orkestralna partitura, ki se smiselno povezuje in bistveno doprinaša k celotnemu dramskemu poteku ter zanimiv libreto, ki omogoča ustvariti vrsto zanimivih efektnih scen — upravičujejo visoko cenitev tako Pikove dame kakor Evgenija Onjegina. Izvedba torkove Pikove dame je bila na dostojni višini. Dirigent Francesco Mo-linari Pradelli je vložil v skrbno pripravo mnogo truda ter lepo povezal med seboj orkester, soliste in zbor. Temeljitejši poznavalec ruske operne literature — morda Jonel Perlea, ki je pred leti predstavil izvrstno «Hovanščino» — bi morda že bolj poudaril značilnosti Čajkovskega ustvarjalnosti, vendar moramo reči, da ]e bila v danih pogojih predstava dobra- Ne smemo namreč prezreti dejstva, da delo v celoti in v detajlih že močno izgubi z izvedbo v tujem jeziku ter da so italijanskim opernim pevcem — če izvzarAemo redke izjeme — partiture slovanskih oper precej tuje ter zato marsikateri detajli in finese ne pridejo do pravega izraza. Vodstvo tržaškega gledališča bi si moglo v takem primeru pomagati na ta način, da bi povabilo vsaj za glavne vloge soliste iz slovanskih držav — konkretno morda i* Jugoslavije, kar bi na eni strani dvignilo kvaliteto izvedbe, a na drugi strani pripomoglo k poglobitvi kulturnih stikov med dvema narodoma. Glavne pevske vloge so bile dovolj dobro zasedene. Glasovno je najmočneje izstopila sopranistka Renata Scotto v vlogi Lize. Topel, v vseh legah lepo izenačen glas zna pevka smiselno oblikovati ter prilagoditi ii-rizmu. Čajkovskega. Njena evelika» arija iz predzadnje slike je bila podana tudi resnično doživeto in prepričljivo. Igralsko močnejša se je predstavila Augusta Oltrabella v vlogi kontese, kar je prišlo do izraza zlasti v 2. sliki II, dejanja. Izmed pevk omenimo še Mar faldo Mašini, ki se je v vlogi Pavline dobro odrezala z znano arijo v drugi sliki. Hermana je podal Antonio Annaloro spočetka nekoliko suhotno in odmaknjeno, a proti koncu zares doživeto ter tudi pevsko prepričljivo. Vsekakor predstavlja ta vloga, v kateri mora solist neprestano nihati med strastjo in obupom dovolj trd oreh. Med ostalimi solisti sta izstopila še Silvio Maionica kot grof Tomski in Lino Pu-glisi v vlogi kneza Jeleo-kega ter v pastirski igri Au-rora Dean. Režija Carla Piccinata je pokazala v splošnem dovolj inoeneije in poglobitve, a mestoma tudi nekattre manjše nedostatke. Solidno sta bila uveibana zbor in baletni Intermezzo. V KOI K Vremenska napoved za danes: Oblačno in megleno vreme z manjšimi padavinami, ki bodo postopno prenehale, — Včerajšnja najvisja temperatura v Trstu je bila 13.7 stopinj; najnižja pa 11.9 stopinj. TRST, petek 3. decembra 1951 PRIMORSKI DNEVNIK ( Športna vesti ) Seixas premagal Hoada Rosewail pa Hartwiga MELBOURNE, 2. — V teniškem prvenstvu države Victo-na je danes ameriški prvak Vic Seixas premagal Avstralca Levvisa Hoada s 6:4, 6:2, 7:5 in s tem prišel v finale. Drugi finalist je Avstralec Ken Rose-v/all, ki je proti pričakovanju eliminiral rojaka Rexa Hart-vviga s 6:3, 6:2, 6:3. Seixas je potrdil, da je v odlični formi po krizi, ki jo je preživljal pred nekaj meseci, medtem ko sta Hoad in Hartwig, ki veljata trenutno za najboljša avstralska igralca, razočarala. Ameriški upi, da bodo prihodnje leto vendarle spet osvojili Davisov pokal, so se s tem povečali. Na drugi strani pa so se povečale tudi rkrbi sestavljalcev avstralskega moštva. GOKISKI SMORT Pro Gorizio Belluno 1:1 (0:1) Čudno se nam je zdelo v nedeljo po tekmi, da je Pro Go-rizii uspelo izenačiti s prvakom prvenstva. Po tekmi pretekle nedelje, v kateri je dobila celo vrsto golov, se je vsakomur zdelo to nemogoče. In poleg vsega drugega moramo še povedati, da so gostje zabili svoj gol iz enajstmetrovko, ki jim je bila prisojena po krivici. Nočemo s tem podcenjevati igralcev Belluna, ampak to nedeljo niso igrali tako, kot bi bili morali. Goričani pa so se nekoliko izboljšali in videli smo vendarle napad drveti enotno in povezano proti nasprotnikovim vratom. Tekma sama je bila precej zanimiva. V prvih minutah igre so vodili Goričani, a’jim ni uspelo premagati dobrega vratarja gostov. V 20. minuti pa se je sodniku zdelo, da se je goriški branilec dotaknil žoge z roko in je zato prisodil enajstmetrovko, katero so gostje tudi uresničili. Goričani so skušali nato izenačiti, a brez uspeha. V drugem polčasu se ie borba odvijala neodločno na eni in na drugi strani. V 15. minuti pa je Meret — ki je bil najboljši na igrišču — zabil gol izenačenja z močnim strelom iz razdalje dvajset metrov. V zadnjih minutah so se gostje vendarle zbudili in skušali nadoknaditi zamujeno, a brez uspeha. Zaradi tega izenačenja morajo sedaj deliti prvo mesto z Mestrino. Pro Gorizia ima 5 točk in je še vedno na predzadnjem mestu. Prihodnjo nedeljo bo igrala v Portogruaru. Pro Romans-Isontina 0:0 Isontina je v nedeljo gostovala v Romansu, a zaradi trdnega odpora domačinov se je morala zadovoljiti z neodločenim izidom. Obe ekipi sestavljajo namreč precej dobri igralci in jasno je, da so se oboji trudili, čeprav brez uspeha. Sicer so napadalci obeh ekip storili precej napak, posebno oni od Isontine. Isontina je sedaj na tretjem mestu v lestvici. Prihodnjo nedeljo bo igrala doma proti moštvu iz Čedada, ki je sedaj na pr-vem mestu. ,ie Manzano-Juveotino 2:1 Juventina iz Standreža morala prvič v tem prvenstvu kloniti pred nasprotnikom. Do sedaj je namreč v eni tekmi zmagala, tri izenačila in le zadnjo izgubila. Sicer je bila ekipa iz Manzana premočna. Ju- , ■ ■ ■ ■ '' " Neugoden vozni red jČEMU SO ZOPET PRIVLEKLI NA DAN MANEVER Z BENEŠKO ČETO? avtobusa za pokopališče Po navadi obiskujejo svojci in prijatelji grobove svojih dragih ob nedeljah tako poleti kot pozimi. V slabem vremenu se poslužujejo mestnih avtobusov, ki vozijo na mirensko pokopališče. Toda posebno popoldanski urnik je zelo slabo urejen in povzroča neprilike obiskovalcem grobov. Autobus odpelje s Travnika ob 14. uri, vozi okoli 20 minut, vrača pa se že ob 14.40. Vsekakor je 20 minut premalo za ureditev grobov če se upošteva, da je večina grobov daleč od pokopališč-nega vhoda. Zato bi bilo u-mestno, da avtopodjetje Ribi spremeni vozni red vsaj v toliko, da določi odhod avtobusa izpred pokopališča ob 15. uri- S tem bi podjetje omogočilo obiskovalcem pokopališča, da se dostojno poklonijo svojim dragim. Nesramne spletke reakcionarnih krogov da bi sramotili in žalili partizansko borbo Tako ravnanje ni le naperjeno proti pomiritvi, marveč je tudi v nasprotju z obveznostjo vlade, da ne bo preganjala oseb, ki so se borile na državnem ozemlju proti fašizmu na strani zaveznikov Kakor poroča včerajšnji aGiornal’ di Trieste« iz Vidma, so zopet privlekli na dan predvideno razpravo proti pripadnikom Beneške čete. Naši čitatelji se verjetno še prav gotovo spominjajo, da so videmske oblasti svoj čas zaslišale veliko število prebivalcev Beneške Slovenije ter da so na podlagi teh zaslišanj skušali naprtiti pripadnikom tega partizanskega odreda stvari, kot na primer izdajstvo, umore, ropanje itd. S takimi podlimi in izmišljenimi dejstvi so pred leti kakor tudi sedaj skušale '-»*Vt 'fbvaVi oblatiti partizansko gibanje in ga prikazati kot tolpo ljudi s kriminalnimi nameni. Vse to pripravljajo z namenom. da bi na beneške Slovence, ki še niso politično opredeljeni, vplivali z moralnim pritiskom in jih tako odvrnili od misli, da so Slovenci in da jim po vseh zakonih pripadajo narodne kakor tudi druge pravice. Poleg tega predstavlja priprava procesa proti Beneški četi tudi sramotilno dejanje, RAZPRAVA PRED VIDEMSKIM PRIZIVNIM SODIŠČEM Peti krinke ljubezni ju zn ju k okradel Na poti na jug sta se ustavila v Vidmu, kjer je izvoljenko dokončno razočaral žalo na 8 mesecev zapora 10.000 lir. Seja občinskega upravnega odbora V sredo zvečer'je bila seja občinskega upravnega odbora, ki ji je v odsotnosti župana predsedoval podžupan dr. Po-terzio. V glavnem so na seji razpravljali o zadevah upravnega značaja, ki so se nana- Goriški sodnik je pred časom v odsotnosti obsodil 32-letnega Francesca Ferraro iz Barija, ker je ogoljufal in o-kradel 20-letno Goričanko El-do Peršolja, na eno leto zapora in 25.000 lir kazni. Peršoljeva se je spoznala z južnjakom v Gorici, Mlada človeka sta postala prijatelja, kmalu pa se je med njima razvila ljubezenska idila ,ki ju je končno privedla do sklepa da zapustita mesto in odpotujeta na jug. Ferrara je I šale na osebje in oskrbo. Po Goričanki obljubil, da bo skr- j izčrpnem dnevnem redu so za- čeli proučevati vprašanje mestnih avtobusov nastalem po sklepu občinskega sveta. U- pgavni odbor je nato zavzel stališče glede nadaljnjega ravnanja v omenjeni zadevi in se zedinil glede bodočih ukrepov. Med drugimi vprašanji je upravni odbor razpravljal tudi o športnem središču, ki bo zraslo na Rojcah in o delih, ki se bodo začela v bližnji prihodnosti! Prav tako so razpravljali o skorajšnji gradnji Katoliške banke na Korzu Verdi nasproti goriške pošte. Upravni odbor je sklenil predložiti v odobritev občin- bel zanjo in ravna! z njo kot s kraljico. Zaljubljena Elda je pospravila svoje stvari v kovčke, zbrala nekaj denarja in skupaj s svojim France-scom odšla na pot, Zaljubljenca sta srečno dopotovala do Vidma, tu pa je vročekrvni južnjak pregovoril mlado dekle, naj ga počaka v kavarni, on pa da bo med tem časom poiskal prijatelje, ki imajo prevozna sredstva in ju bodo peljali brezplačno v Bari. Peršoljeva je čakala uro in več, toda zaročenca ni bilo od nikoder. Končno se je odločila, da vzame na postaji spravljeno prtljago in do ve- skemu svetu predlog goriške- bili tako zmedeni, da so nekateri že govorili o možnosti zbližanja med KP1 in SFS, drugi Pa so bili zopet mnenja, da smo praktično zopet seno in isto«. Spremembe so bile torej nadvse zanimive in poučne, kar po drugi strani dokazuje, da niso samo sovjetski voditelji požrli vse laži in izmišljotine, ki so jih skoraj šest let metali na Jugoslavijo, ampak da so jih morali požreti tudi tukajšnji kominformistični voditelji. Zaradi tega pa, če voditelji Socialistične fronte Slovencev v Italiji n>so več «izdajalci delavskega razreda, vojni hujskači in agenti zahodnih imperialistov», zaradi tega naj razni Poletto in drugi nikar ne mislijo, da smo sedaj -letni upokojenec Giuseppe Zanutel, 34-letna gospodinja Adelina Lazzaro por. D’Agostini, 73-letni učitelj prof. Giovanrii Battista For-nasari, 90-letna gospodinja Maria Ragusa vd. Bressan, 4 mesece star Luigj Mervič, 65-letni občinski uradnik dr. Giorgio Steccherini, 61-letna vezilja Ana Vivodani, 51-letni zidar Luigi Salateo, 63-letni upokojenec Riccardo Dreossi, 34-letni zastopnik Emilio Cra-vos, 52-letna gospodinja Er-menegilda Svečerič por. Perko, 65-letna gospodinja Carla Vecchietti, 77-letni kovač Anton Giovanelli. Oklici: električar Guido Grossar ,n gospodinja Maria Tortul, Ermanno Sbrizzai in Angela Petrossi. policijski stražnik Angelo Tolli in delavka Maria De Bortoli, uradnik Alfredn Rosa in šivilja Li-ltana Li Gioi. trgovec Sergio Puja in učiteljica Enea Ru-bino. Poroke: mehanik Guido Vecchiet in tkalka Albina Markočič, šofer Ivan Čebokli in gospodinja Nerina Jerset, hidravlik Felice Suessi in delavka Giorgina Francescato. Predavanje o AVNOJ v Ljudski čitalnici v Gorici V sredo zvečer je bilo v Ljudski čitalnici ob izredno veliki udeležbi ljudi iz mesta ter vasi predavanje v okviru debatnega krožka pri izvršnem odboru SFS. Otvoritvene besede je imel tov. Mila-din Černe, ki je prikazal potrebo po takih predavanjih, ker se bo z njimi naše članstvo seznanjalo s številnimi mednarodnimi kakor tudi domačimi vprašanji. Kot prvo tako predavanje, ki je sledilo otvoritvenim besedam, je bilo o pomenu proslave AVNOJ, prve jugoslovanske vlade pred U leti. Govornik je prikazal odvisnost predaprilske Jugoslavije od inozemskega kapitala in v zvezi s tem tudi njeno po-> litično odvisnost, ki pa se je prenehala po prevzemu oblasti po ljudskih množicah, ki so enkrat za vselej preprečile, da bi zunanji imperialisti in kapitalisti odvažali jugoslovansko bogastvo in izkoriščali prebivalstvo. Prikazal je tudi nov notranji ustroj in s tem v zvezi socialistično demokracijo, ki je skupaj z delavskimi sveti in zbori proizvajalcev važen prispevek Jugoslavije k mednarodnemu socializmu in njegovemu napredku ter izpopolnjevanju. Po predavanju je bila o-tvorjena razstava slovenske knjige, katero so si prisotni lahko ogledali. Razstavljenih je lepo število najrazličnejših slovenskih knjig iz najrazličnejših panog Razstava je vzbudila med prisotnimi veliko zanimanje. Priporočamo tudi ostali slovenski javnosti, da si jo ogleda med uradnimi urami. V nedeljo trgovine odprle Na podlagi prefektovega dekreta štev. 15840 z dne 8. oktobra 1951 bodo v nedeljo 5. t. m. dan pred Miklavžem lahko vse trgovine goriške pokrajine odprte v dopoldanskih urah do 13. ure. Ker je v nedeljo pričetek Andrejevega sejma je odrejeno. da bodo vse trgovine iz-vzemši trgovine z jestvinami in mesnic, lahko odprte ves dan s sledečim urnikom: od-10. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Delovanje pevskeqa zbora Poljane • Dol Drevi bo pevska vaja moškega zbora Dol-Poljane na Poljanah. To bo le začasno, ker so nekateri pevci iz Dola odšli k, vojakom, dosti pevcev pa je iz Poljan in Doberdoba, kjer sicer ni pevskega zbora, vendar se pevci udeležujejo vaj v Dolu, Pevski zbor pod vodstvom tov. Pavline Komel dobro napreduje in ima redne vaje, zato vabi, da se mu pridružijo še nove moči posebno iz Doberdoba, kjer je več pevcev, ki bi radi peli v zboru, pa jim je bila doslej pot v Dol predolga. 'Z vajami na Poljanah se jim nudi možnost, da se priključijo zboru, ki je * svojimj dosedanjimi predvaja DANES 3. t.m. z začetkom ob 18 uri film: m tam ifeissipijai) RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Trst II.: 21.00: Tržaški kulturni razgledi. 21.15: Koncert tenorista Renata Kodermaca. — Trst I.: 11.45: Komorna glasba. — Slovenija. 16.10: Utrinki iz literature - France Prešeren: Nemške pesmi (prevod Janka Modra). VSE KAJ DRUGEGA KOI „SEJM BIL JE M/ Tudi letos Andrejev sejem v znamenju «Lnna parka* Niti sence sejmov, kakršnih so bili vajeni videti Goričani, ko je bila Gorica povezana z zaledjem Včeraj bi moral biti prvi dan Andrejevega semnja, ki je vsako leto dosegel svoj višek prav na četrtek, nedeljo in ponedeljek za dnevom svojega patrona. Toda deževno vreme, slabi časi in osamljenost Gorice so povzročili, da bi ta dan šel mimo nas neopazno, če bi ne bilo po mestu številnih kramarjev, ki so kljub deževju pripravljali stojnice, na katerih bodo za nekaj dni razkazovali svoje blago in vabili obiskovalce semnja k nakupu. Tudi vrtiljakov in podobnih zabavišč je v mestu že nič koliko; letos je bilo sicer vprašanje prostora sporno, vendar je občina zanje določila Trg sv. Antona, zatem prazen prostor na Travniku in v Ulici Roma, pa še Telovadni trg. Veliko število zabavišč je sicer razveselilo otroke, starejši pa gredo mimo njih, spominjajoč se tistih Andrejevih semnjev, ko je bilo mesto tako natlačeno ljudi, da skozi Raštel skoraj ni bilo mogoče priti. Trgovine so bile odprte ves dan, gostilne pa so pripravile jedi za «hribovce», Kraševce, Brice in Vipavce že prejšnji dan in so ponedeljek samo delile vse dobrote številnim gostom ki so napolnili gostilniške prostore. Zadnja leta smo se pač privadili vsem spremembam. Andrejev semenj je postal le navaden «Luna park». Občina se je sicer potrudila da bi mu vrnila vsaj delno prejšnjo živahnost in pomen ter je zadnja leta ob tej priliki organizirala razstavo kmetijskih strojev in razstavo vin, letos pa pripravlja tudi razstavo goveje živine, na katero je povabila okoliške živinorejce. Razstava živine bo na trgu, kjer se prodaja na debelo, sicer v ponedeljek 6- decembra dopoldne. Požar v tovarni likerjev bi bil lahko usodnejši V sredo zvečer po 20. urt bi lahko v Ul. Cipriani v Gorici, kjer ima svoje prostore podjetje za izdelavo likerjev «Rigonat», prišlo do velikega požara, če ne bi goriški ga silci takoj prišli na pomoč in preprečili njegovo razširitev. Do požara je prišlo v trenu ku, ko je skupina delavcev vlivala v električno peč veliko količino alkohola, ki se Je vžgal zaradi nekaj isker električnega toka ob peči. Delavci so s pripravami, ki so ji imeli na razpolago, takoj začeli gasiti in zatem skupaj z gasilci preprečili, da bi Pla' men dosegel steklenice, ki so stale v bližini peči in v £a" terih je bilo 8.000 litrov alkohola. Skoda ni velika. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan ponoči lekarna Urbani-A nese, Ul. Rossini 1 - tel. KINO CORSO. 16.30; «Krasni P1®"9’ panoramsko M. Monroe i« ' film, sv0b°' barvni platno, Mitchum. VERDI. 17: «Končno den», N. Gray. . CENTRALE. 17: ((Tereza*- * rangeli in J. Erikson. VITTORIA. 17: ((Samomorii*^ poslanstvo*, barvni fih®’ Curtis. •• «», MODERNO. 17: ((Jekleni «v A. Sheridan in J. Lund- :i> Sestavljena u najboljšega materiala Izdelana po najnovejiih tehniških odkrt*) Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo za S let Zahl#vajie je pri »vojem urarjul uiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimmniiiiiiniiiHiiiinHimmmiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiumiimiiimiuuHiiHimmi ;!kemmedy1 eo Medtem ko je govoril, so se ostali približali. Nikogar d*u. «ega ni bilo v bližini. Položil sem roko na svoj avtomatični revolver, ko da iščem cigarete v žepu srajce. Popirej sem pogosto razmišljal, kaj bi bilo stonti, ko bi me bratje z revolverjem prisilili, da stopim v avto. ze davno sem se Prepričal, da so možnosti za rešitev mnogo večje na odprtem kraju, na ulici, kot v hiši ali v avtomobilu. Tudi zdaj, ko sem se znašel v položaju, da to načelo uresničim v praksi, se mi je še vedno zdelo dobro. Nobenega dvoma namreč ni bdo več, da sem se znašel iz oči v oči s Klanovlm odborom za dobrodošlico. , . «Dobro, kako ste se končno odločili?* je nestrpno vprašal mož, ki je govoril z mano. REŠILNI AVTO Oba moža, ki sta se mi približevala, sta držala roke v Ženu plašča Nedvomno sta imela pripravljene revolverje. Ko pa sta videla, da sem tudi jaz segel z roko pod plašč, nista nadaljevala z akcijo. Pojavilo se je vprašanje, kdo bo napravil prvo potezo. Kolikor bi bilo mogoče, sem se hotel izogniti streljanju, oni pa so bili odločeni, da me odpeljejo. ce bi pnšlo do streljanja, sem si že lahko predstavljal, kako kluksarji na sodišču soglasno pričajo, da sem jih poskusal oropati in pri tem grozil s pištolo. Prav ta čas se je na letališče z veliko naglico privalil oblak prahu. Mislil sem da je to druga skupina kavalirjev. Zdaj je torej po meni! Iz prahu se je izoblikoval avtomobil, iz njega pa so izstopili trije možje in me obkrožili «Tri sto gromov, kaj si res ti, stari revolverski sin?* sem zaslišal znan glas. To je bil Starnes, ki me je trepljal po ramenih in srepo gledal v kavalirje. «Tvoja žena mi Je telefonirala pred sedmimi minutami, in rekla, da prihajaš. Prišli smo tako hitro, kot smo le mogli. Stopi!* Kavalirji so prav tako vstopili v svoj avto im nam sledili v kratki razdalji. «Zdi se mi, da nam ti žolti psi sledijo,* je dejal Starnes. «Dva poznam — umazane svinje, ki so nam strašno napoti v tekstilni tovarni. Toda ne mislim, da so dovolj hrabri, da bi se z nami spopadli.* «Vozi počasneje,* je dejal sindikalist, ki je sedel na zadnjem sedežu. -»Ničesar ne bi videl rajši, ko da se z njimi premlatim.* Starnes Je začel voziti počasneje, prav tako pa so storili tudi kavalirji. Očitno niso bili navdušeni nad položajem, v katerem so bile sile bolj ali manj enake. «Morda bi hoteli samo ugotoviti, ali bom ostal, pa me kasneje počakati v zasedi,* sem pripomnil. «V tem primeru jim ne bo dobra predla,» je dejaj Starnes. ■sPoglejmej Jaz sem znani prvak Georgije za obračunavanje z vsemi sovražniki sindikatov!* NEVAREN POLOŽAJ NA CESTI Zavozili smo na ilovnato cesto. Kavalirji so nam še naprej zvesto sledili. Nas avto je dvigal tak prah, da. nas je dušil in zaslepljeval. Vsi drugi avtomobili so ostali daleč za nami, toda kavalirji, ki so bili vajeni cesta, so nam bili vedno za petami. Vozili smo približno po 140 km na uro. «Ne čudite se.» sem se šalil. «Morda pa bi se vendarle čutil bolj varnega s kavalirji.* «Oni so zelo trmasti,* je priznal Starnes. «Toda jaz vem, kako je treba ravnati z njimi!* Naglo smo zavozili s te umazane ceste na drugo, ki ni bila ravno odlična, vendarle široka, ravna in posuta s peskom. Starnes je za trenutek nehal gledati na merilec za brzino m je izmeril razdaljo med nami in kavalirji. Vozili smo z brzino 70 km. ko je naglo obrnil volan in pognal avto v popolnoma nasprotno smer. Ko smo bili na robu ceste, je Starnes popravil smer in zagnal avto z veliko brzino v nasprotno smer, to je v smer, od koder smo prišli. Naglo je pritisnil na plin ter drvel z vso brzino, kolikor je je zmogel motor, naravnost proti avtomobilu, v katerem so sedeli kavalirji. Ko se je zdelo, da je trčenje neizbežno, je kavalir, ki je vozil avto. zgubil živce m zavozil v gozd. Njihov avto se je zaril v grmovje, medtem ko smo mi dirjali po cesti. «To je precej oster manever,* sem komaj spregovoril in sl brisal znoj. «Vedel sem, da se bo žolta drhal spremenila v prestrašena ko več^* pisčeta,* je rekel Starnes, «oni so močni samo tedaj, da se jim ne more nič zgoditi * nisan gotov’ «Grem poiskat prostor v neki hotel. da me ne bodo ti možje našli.* sem rekel «Ne skrbi, mi te bomo namestili pri dinga,* je predlagal Starnes. «To se lepo sliši,* sem rekel. «Toda moja žena res telefonirala? Jaz sploh v Maconu.* toda nisem Pavla Uaf' bratu ,i vam recite mi. 411 ria nisem vedet j« PRIPRAVE ZA KLANOVSKO ZBOROVANJE «Zdi se, da je list, za katerega pišete, vn;telefoniral bralce na vaše članke. Nekdo Je iz New Yoika te -pod > klanovskl sedež v Atlanti. Tako so zyedeii za va s vam zato pripravili tudi sprejem,* Je rekel Sta ^ Je mož, ki ga imenujete Bob, telefoniral vaši /eni ^ nj0 ona pa je poklicala mene.* Je,n?f?'^evaA, ho vol j 'časa.* kot nisem dolg-o razgovarjal, ker m bilo za to do J ledal, k •»Nikoli nisem bil tako srečen ko sem kog takrat, ko sem na letališču zagledal vas,* a*® skl sestane «Da. tudi Bob je rekel, da pojde na klanovsiu da vam bo pomagal, če bo treba.* -»Sijajno, toda kako se Klan pnpravlja?* vidrfi -»Mesto je natrpano s klanovci V njem > m0bm iz' mobile iz vseh južnih držav, v mestu so ceio a teh držav.* op pr0*!.’ «Ce ml člani sindikatov res želijo pomaga no°° da bi zapisali številke vseh avtomobilov, m zbrali pred Klanovlm avditorijem* avtomo rNadaljcvan^e s‘ se b°d° biU?» J« •»Kako bomo vprašal Harding. vedeli, da so ledi) uiedu.k (STANISLAV MENKU - UHEUN1STVO: ULICA MONTECCHI *l * Ul nad. - Telefon »levllka »3-808 In £638 ~ SV. FRANČIŠKA It. 80 — Telefonska Jtevilka 37-338 — UGLASI: od 8. do 13 30 In od 15 • 18 — Tel. vUine o Urini l »tolpca trgovski 60 finanSno up-avm 100, osmrtnice »O lir — Za FLRJ za vsak mu. iirine 1 4tn _ Tiska Tiskarski zavod ZTT — Pod r uiti Gorica Ul, 8. Pelliro »-II Tei 33-82 — Rokoolsi se n- v raftajo Odgovoru predal 5U3 - UPRAVA: ULICA 37-338 — Cen« oglasov: z* vsak nun stolpca za vse vrste oglasov po '35. NARUCN1NA: Cona A: meseftna 350, ftetrtletna »00 polletna 1700, celoletna 3200 Ur, Fed. ljud. repuP. Jugoslavija: Izvod . . t3]uio» s rfSt Pojtnl tekoči račun za STU ZVU Založništvo tržajkega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozetn. u -/pZ Stritarjeva 3-1.. tel. 21-828 tek račun pri Narodni nanki v Ljubljani 604 . T »75 — Izdaja Založništvo tržaškega _________________ Ljubljana