Ameriška Domovi m a ^ ™ibbibi™ibbi AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY NO. 47 National and International Circulation CLEVELAND OHIO WEDNESDAY MORNING, MARCH 7, 1962 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ■ ŠTEV. LX — VOL. LX Obramba Evrope za ZDA pretežko breme! V obiambnem tajništvu ZDA premišljujejo, kako bi zmanjšali izdatke za kritje stroškov ameriškega vojaštva v Zahodni Evropi. ^ WASHINGTON, D. C. — Zdru-2 en e države stane vzdrževanje 400,000 amerišlkih vojakov v Zahodni Evropi letno okoli tri bilijone dolarjev. Ta vsota je poslala v zadnjih letih prehudo breme za gospodarstvo Združenih držav, boljše za njihovo zunanjo plačilno bilanco. Presežek našega izvoz? nad uvozom je postal ob izdatkih za varnost Evrope in za podpore gospodarsko zaostalim deželam premajhen. Vodniki Združenih držav se trudijo na eni strani, da bi povečali izvoz in s tem naš zaslužek v inozemstvu, na drugi strani pa skušajo najti način za ^manjšanje naših izdatkov v tujini. Tako so se v zadnjem času l°tili znova vprašanja, kako bi bilo mogoče znižati izdatke za v°]aštvo v Evropi od treh na dva bikjona. Predvidevajo dve možnosti: Ali poklicati domov družine ameriških vojakov v Evro-Pl ah pa pripraviti zaveznike, zlasti Zah. Nemčijo) da sprejme-]o nase del stroškov za vzdrževanje amenišlkega vojaštva v Ev-r°pi. To lahko store posredno z večjim nakupom vojaških potrebščin za lastne oborožene si-v Združenih državah, kot je to Nemčija storila v preteklem letu. Novi grobovi Frank Zagorc Včeraj zjutraj je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici, kjer je bil komaj dva dni, 70 let stari Frank Zagorc z 18608 Kewa-nee Ave., doma v Gornjem Gradišču pri Sent Jerneju na Dol., kjer je zapustil brata Jožeta in sestro Frančiško Piletič ter od koder je prišel sem 1. 1910. Do svoje vpokojitve pred 5 leti je bil zaposlen pri N.Y.C. R.R. Bolehal je dolgo let. Zapustil je ženo Jennie, roj. Slabe, in brata Martina (v Detroitu, Mich.). Brat John je umrl pred njim. Pokojni je bil član Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Podr. št. 3 SMZ, Društva Mir št. 142 SNPJ, The Maccabees No. 1288 Car-niola Tent in Društva Sv. Imena pri fari Marije Vnebovzete. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb. zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob osmih zj. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Angela Eber V Huron Rd. bolnišnici je umrla 58 let stara Angela Eber, roj. Pečjak, z 935 E. 150 St., žena pok. Avgusta, mati Ronalda, Mrs. Robert Morrow, Helen Louise Wohlgemuth, sestra Mrs. Andrew Kovach in Louisa Pečjak ter štirim stara mati. Pogreb bo iz C. J. Smith pogreb, zavoda na 15319 St. Clair Ave. cerkev sv. Jožefa na E. 144 St. in St. Clair Ave. ob 9:30, nato na pokopališče. fttov zunanji minister Koča Popovič v Egipt« Washington, d.c. — Na razorožitveni konferenci bo si-cer zastopanih kar osem nev-Iralnih držav, toda v Beogradu ■bto najbrže ne verjamejo, da bi bosti odločno zastopale interese Nevtralnega sveta. Zato je Tito P°slal svojega zunanjega mini-stra Kočo Popoviča v Kairo na Posvet z Naserjem. Egipt je Namreč član razorožitvene ko-Nbsije ZN in tako bo Naser lah- 0 Poslal svojo delegacijo na zasedanje, ki se bo začelo 18. mar-Ca v Ženevi. V Beogradu se bojijo, da bi stegnili priti tekom debate o ^zorožitvi na dan tudi taki Predlogi, ki bi močno prizadeli Nevtralne države. Zato mislijo, a bi bilo dobro, ako bi Naser e enkrat bil opozorjen na jugo-a°vanske skrbi glede razorožitve. Lahko je pa tudi mog n, da so zvedeli nekaj, česar aser gotovo ne ve in na kar 1 ga radi pravočasno opozorili, a bo njegova delegacija ve-eia> pri čem da je, ko bo prišla v Ženevo na zasedanje komisije ZN. NžvettovaSni kofifcl Joseph Globokar, Cleveland 986 E. 74 3, Ohio, tel. HE bi zvedel rad za naslov °Jaka Johna Glavana, po do-JNače Jeretovega Janeza iz Krke pri Stični. ; j « Geo. Meany zahteva krajši delovni leden! Vodja organiziranega delavstva trdi, da je to edina pot za odpravo brezposelnosti. WASHINGTON, D. C. --Predsednik AFL-CIO George Meany je dejal, da je nujno potrebno skrajšati delovni teden za rešitev brezposelnosti, ki je postala najvažnejše vprašanje dežele. Meany ni povedal, za koliko naj bi se delovni teden skrajšal, dejal je le, da za toliko. da bo lahko vsak zdrav, odrasel človek v deželi, ki želi delati, delo tudi dobil. Predsednik Kennedy se je nedavno odločno izjavil proti skrajšanju sedanjega delovnega tedna češ, da to ni združljivo s sedanjim stanjem narodnega gospodarstva in ne z mednarodnim položajem. Meany je govoril pred kakimi 3,500 delegati letne zakonodajne konference AFL-CIO. Za njim je govoril delavski tajnik Goldberg, nekdanji pravni svetovalec Unije jeklarskega delavstva, in poudarjal, da med njim in organiziranim delavstvom ni nobenega spora, čeprav gledata včasih na kaka vprašanja z drugačnimi očmi. Čile m zadovoljen z delom ‘Zveze za napredek’ WASHINGTON, D. C. — Iz čilenrke prestolice so prišla poročila, da je tamošnja vlada precej nezadovoljtna z našo akcijo “Zveze za napredek.” Ne ugovarja načelom, izraženim v ‘Zvezi za napredek,” trdi pa, da Amerika ne zna celega posla dobro organizirati. Cilenška vlada je na primer opravila že dosti poslov, predvidenih v “Zvezi za napredek,” ki jih je odobrila Mednarodna banka in cela vrsta ameriških agencij, sedaj pa naj začne: ponovno z istim delom. V Cilenški prestoHci se dalje jezijo na Ameriko tudi radi tega, ker sta Argentina in Brazilija dobili podpore brez vseh obvez glasom “Zveze za napredek.” Zakaj naj bi veljali za Čile hujši pogoji kot za druge države Latinske Amerike ? Naša administracija si ni znala pomagati drugače kot, da je na hitro roko poslala v Santiago glavnega direktorja Zveze Mr. Moscesa, da bo skušal na licu mesta zagiaditi nastale nesporazume. Norveška želi priti v Evropsko gospodarsko skupnost OSLO, Nor. — Norveški ministrski predsednik Gerhardsen je izjavil, da bo njegova vlada uradno zaprosila za vstop v Evropsko gosp odarsko skupnost Mislijo, da njena prošnja ne bo naletela na nobene ovire. Druga stvar je z željo Avstrije, Švice in Švedske, da pridejo v sklop Evropske gospodarske skupnosti. Vse tri države želijo samo gospodarsko povezavo skupnostjo, ne pa politične. Hočejo namreč ostati nevtralne. S tem ni zadovoljna Francija, ki vztraja na stališču, da mora dobiti skupnost tudi politično “nadgradnjo”. Vse to je spravilo v zadrego angleško politiko. Anglija sama želi priti v skupnost in že vodi pogajanja. Povrhu se je še obvezala, da bo gornjim trem nevtralnim državam pomagala pri pogajanjih s skupnostjo. Sedaj je v velikih škripcih. Njena lastna pogajanja s skupnostjo so obtičala, pogajanja med tremi nevtralnimi državami in skupnostjo pa tudi ne bodo lahka. Začela so se sredi decembra in se sploh niso premaknila z mrtve točke. Pred 174 leti Ljubljana prvič postala nadškofija Danes je poteklo 174 let, od kar je papež Pij VI. 7. 1788. j. povzdignil Ljubljano na prizadevanje cesarja Jožefa II. v nadškofijo. Za njenega prvega nadškofa je bil imenovan Tržačan Mihael Brigido. To je bil prvi in zadnji nadškof tedanje ljubljanske nadškofije. Po Napoleonovih voj nah so namreč cerkveno upravo preuredili in Ljubljana je bila zopet samo škofija. V nadškofijo jo je lani v decembru dvignil zopet papež Janez XXIII., preteklo nedeljo pa je bil ustoličen drugi ljubljanski nadškof — Anton Vovk. Republikanci naj bi debili svoj “glavni posvetovalni odbor”? Afriški farmarji naj bi se preselili v Brazilijo! RIO DE JANEIRO, Braz. — Teko brazilska kot belgijska vlada pozdravljata idejo, da bi “beli farmarji” preselili iz Afrike v Brazilijo. Belgijska vlada WASHINGTON, D. C. — Dejanski predsednik republikanske stranke Miller si je dal izglasovati od izvršilnega odbora pooblastilo, da šrrie • študirati “vprašanje”, kaj bi bilo, ako bi stranka dobila poseben posvetovalni odbor, ki naj bi ji pomagal dati “pravi obraz” v deželi. Odbor naj bi sestojal iz samih odličnih republikancev z Eisen-howerjem in Hooverjem na čelu. Med republikanskimi senatorji in kongresniki je takoj završalo. Prvi se je oglasil voditelj republikanskih senatorjev Dirk-sen in rekel, da nima ničesar proti novemu odboru, samo v aktivno politiko naj se ne meša. Ta spada v pristojnost tistih republikancev, ki so v Kongresu. Ti bodo sicer radi poslušali nasvete odbora, toda ravnali se bodo po svoji glavi. Da je mislil zares, se vidi po tem, da je oklical, da bodo republikan-sejski senatorji in kongresniki osnovali svoj poseben političen odbor, ki naj izravnava razlike VZHODNI DEL DEŽELE V HUDIH SNEŽNIH ZAMETIH Eden najhujših snežnih viharjev v letošnji zimi je zajel včeraj vzhodni del dežele vse od Virginije na jugu pa do kanadske meje. Snežni zameti so zavrli promet in ustavili šolski pouk. CLEVELAND, O. — Med tem ko je v našem mestu sneg po malem naletaval ves dan, ne da bi ga kaj več ostalo na tleh, je ta do dobra zametel večji del države Ohio južno, zahodno in vzhodno od mesta. V komaj nekaj nad 30 milj oddaljenem Akronu je preko 7 palcev snega skoro ustavilo promet. Na podeželju so snežni zameti do dva čevlja visoki. Najhujše je bila prizadeta vzhodna obala, saj je veter dosegel ponekod brzino do 75 milj na uro, morski valovi pa do 20 čevljev višine. Snežni vihar je zahteval v Marylandu, Delawaru, New Jerseyu in Nw Yorku najmanj 10 človeških življenj. Središče Philadelphie je polno ljudi, ki se niso mogli vrniti na svoje dbmove v predmestjih, ko je promet zastal. Na področju New Yorka so bile prekinjene zveze med New Yorkom in New Jerscyem, med Manhattanom in Staten Islandom. Tin eg je zapadel na jug vse v Alabamo. Snežni viharji so prihajali v atlantsko obalno področje z zahoda in juga. V West Vh'giniji je ponekod padlo snega do 30 palcev. Sneg je pretrgal električno napeljavo v preko 75,000 domovih na vzhodni obali. Delawarski zaliv je izgle-dal po poročilu očividca kot reka Mississippi. Vihar je gnal valove vse do hišnih vrat obalnih naselij. Atlantic City in Ocean City, znani letoviški mesti v New Jersejm, sta bili popolnoma odrezani od celine. Vihar je napravil veliko škodo tudi na obalnem področju dalje proti severu. Iz Clevelanda in okolice Pepelnica— Danes je Pepelnica, za katoličane dan strogega posta in začetek priprav na Veliko noč, ki bo letos 22. aprila — na prvo nedeljo spomladi po prvi pomladanski polni luni, kot je določil ni-cejski vesoljni cerkveni zbor leta 325. Po tej določbi je Velika noč lahko najbolj zgodaj 22. marca, najkasneje pa 25. aprila. je že poslala posebno komisijo,v politiki med senatorji in kon- Arabci siti Naserja BEIRUT, Lib. — Vodniki a-rabskih držav postajajo v zadnjem času vedno bolj nerazpoloženi proti Naserju in njegovemu vodstvu arabskega sveta, oziroma arabskega nacionalizma. Irak, Jordanija, Saudska Arabija in Sirija so začeli zahtevati, da dobi Arabska liga, v kateri so povezane vse arabske države, novega tajnika, ki naj ne bo E-gipčan kot je sedaj ves čas, od kar je bila Liga 1. 1945 ustanovljena. Prav tako zahtevajo iste države, naj bo sedež Arabske lige prenešen iz Kaira v Egiptu v Bejrut v Libanonu. v Brazilijo, ki jo vodi bivši bel- grešniki. gijski kralj Leopold. J Millerjev načrt bo najbrže do- Zaupnik brazilske vlade se je živel isto usodo, kot jo je pred pravil zelo dober na drugi strani pojavil v Alži- par leti načrt demokratskega 'bramhnega tajnika Adm. Felt novi načelnik skupnih glavnih stanov? WASHINGTON, D. C. — V Pentagonu krožijo vesti, da je adm. Felt, poveljnik vojnega brodovja na Tihem oceanu, na-vitis na o-McNamaro Še vedno samo na pol! Ameriški vojaški strokovjaki še vedno samo “podpirajo” boj proti rdečim v Južnem Vietnamu. CLEVELAND, O. — Znani tednik “The Newweek” prinaša poročilo iz Saigona, glavnega mesta Južnega Vietnama, v katerem trdi, da se ameriški letalci in drugi vojaški strokovnjaki, d pomagajo domačim oboroženim silam v boju proti rdečim gverilcem, čudijo, čemu ni dovoljeno ameriškim ali južnoviet-namskim letalom napasti rdeča letala, ki dovažajo rdečim gverilcem opremo in vojaške po-treščine. Rdeči streljajo na ameriška letala in helikopterje, ki pomagajo domačim oboroženim silam, med tem pa ruska letala nemoteno oskrbujejo rdeče gverilce z vsemi potrebščinami. Prav tako ne sme južnovietnamsko letalstvo napasti glavnih skladišč rdečih Viet-Cong gverilcev. Da to ne mOre na vojake dobro vplivati, je lahko vsakemu razumljivo. Ce je boj tako resen in nevarnost tolikšna, kot nas prepričujejO) potem je treba uiDoraboti visa sredstva, da se to nevarnost čim prej odstrani. In kaj bi bil za rdeče hujši udarec kot uničenje njihovega rednega oskrbovanja in uničenje njihovih skladišč? riji, kjer 'sprašuje, ali se ne bi hoteli francoski farmarji preseliti v Brazilijo. Belgijska komisija bo Ha tudi v Čile in Argentino. Kakih 3,000 farmarjev bi se lahko preselilo že letos. predsednika Butler j a z demo-j in da ga je ta predvidel za no-kratsk.m posvetovalnim odfoo- vega načelnika skupnih glav- rom. Pokojni Sam Rayburn in takratni senator, sedanji j>od-predsedrnk S. Johnson sta mu napovedala boj in ga kar na hitro pokopala, akoravno so v od- nih stanov, kadar Lemmtzer v pokoj. pojde gen. Na drugo mesto v zvezni službi WASHINGTON D. C. — > Richard Bissell, do nedavnega tretji po vrsti v Osrednji obveščevalni službi ZDA, ki je zamislil in vodil invazijo na Kubo lansko spomlad, bo proučeval gospodarsko stran Zveze Za napredek, ki so jo sklenile države Latinske Amerike z Združenimi državami. Bissel je poklicni gospodarski strokovnjak, ki je odločilno sodeloval pri izdelavi Marshallovega načrta za gospodarsko obnove Evrope po drugi svetovni vojni. V obveščevalni službi ni tel posebnih uspehov, zato je razumljivo, da so ga prestavili tja, kjer ima z ozirom na svoj poklic izglede na boljše uspehe. boru sedele vse takratne demokratske zvezde prvega razreda. Kongres se tudi ta teden ne bo pretrgal z delom CILOUDY V remenski prerok pravi: Večinoma oblačno, manj ve-rovno, naletavanje snega. Naj-IVišja temperatura 32. WASHINGTON, D. C. — Kongresno zasedanje gre že v tretji mesec, toda Kongres se ne more ravno p ob ahati, da je prva dva meseca opravil veliko dela. Nekaj malih zakonov je res že prišlo na predsednikovo mizo na podpis, toda velikih pa še ni na potu v Belo hišo. Edini zakon s političnim pomenom; to je o novem federalnem, tajništvu za mesta, je bil pokopan. Oba doma Kongresa sta odobrila zakon o prevzgoji delavstva in prosvetni zakon, Oba zakona sta še na Kapitolu, skupna konferenca mora namreč izravnati razlike v besedilih. Ta teden bo senat najbrže za- čel obravnavati zakon o posoji-1 zagrabil za delo. V navadnih lu Združenim narodom; senatorjem se pa s tem delom ne mudi. Za ostale Kennedyeve zakonske predloge Kongres ne kaže robenega zanimanja. Spijo spanje pravičnega zakonski osnutki o bolniškem zavarovanju, pomoči tujini, podpiranju šolstva, civilnih pravicah, zunanji trgovini in o korakih proti morebitni gospodarski krizi. Je sploh čudnoj kako se suče naša politika. Čim bolj je pred-sednik priljubljen v naši javnosti, — vsaj pozvedovalci javnega mnenja trdijo tako —, tem manj Kongres vipošteva njegove želje. Nima nobene volje, da bi letih ne bi bilo to nič hudega, lahso bi vse to popravil s podaljšanjem zasedanja v pozno jesen, kot je to storil lani. Letos so volitve in bodo vsaj vsi kongresniki hoteli iti domov naj-rajše kar s šolarji vred. Takrat pa ne bodo imeli opravljene niti polovice predvidenega dela. Začeti bodo morala hiteti, postali bodo nervozni in sitni, glasovali bodo bolj po razpoloženju kot po pameti, pred vsem pa bodo hoteli odložiti na prihodnje: leto bolj po razpoloženju kot po pameti, pred vsem pa bodo hoteli odložiti na prihodnje leto vse, kar res ni nujno. Tako bo pred- sednik ob marsikateri zakon ki i je računal nanj. Ta teden bo verjetno prišel na dnevni red zakon o povišanju števila kongresnikov od 435 na 438. Za ta zakon je na Kapitolu več zanimanja kot za važne zakone. Bo najbrž postal sporen. Precej kongresnikov namreč želi, da hi se predstavniški dom kar povečal za toliko novih kongresnikov, kolikor jih novo ljudsko štetje dovoljuje in ne samo Za tn. Precej kongresnikov in večina senatorjev se temu upira. Lahko se zgodi, da bodo zakulisni prepiri v Kongresu zakon sploh pokopali. Čas je spremenil potrebe CLEVELAND, O. — Debata o velikanskih zalogah za vojno potrebnih surovin, ki jo je nekako pred enim mesecem sprožil predsednik John F. Kennedy, je v glavnem potihnila. Pokazalo se je, da bi utegnila škodovati prav tako demokratom kot republikancem. Direktor za zvezni proračun David Bell je o tem vprašanju dejal: “Preiskava bo verjetno pokazala, da je bila velika večina tega materiala nabavljena v dobri veni in iz sprejemljivih razlogov, toda s časom so se potrebe spremenile in tako imamo sedaj določenih surovin daleko preko potrebe!” Več in boljše propagande za ameriško stališče v svetu WASHINGTON, D. C. — Predsednikov brat Robert Kennedy je po svojem povratku s poti v Azijo in Evropo svetoval predsedniku več podobnih potovanj vodilnih ljudi dežele v tujino in živahnejše nastopanje ameriški poslanikov v posameznih državah v javnosti. — Povprečna ročna ura tiktat- ne pekrat v sekundi. Zadnje vesti EVI AN, Fr. — Tu so se danes sestali z a s t o pniki francoske vlade z zastopniki začasne alžirske vlade, da urede zadnja tehnična vprašanja o sklenitvi premirja v Alžiriji. Upajo, da bo tega mogoče uveljaviti do 15. marca. WASHINGTON. D.C. — Osrednja obveščevalna služba je izjavila, da je letalec F. Powers, ki je bil v letalu U-2 1. maja zajet v Sovjetski zvezi v bližini Sverdlovska, izpolni! do-Icebe dogovora, kolikor jih je mogel. Powers je bil včeraj zaslišan pred vojaškim odborom Senata, kjer so mu tudi priznali, da je izvršil svojo dolžnost. NEW YORK, N Y. — Zvezni javni tožilec je izjavil, da je dobil pokojni George Bender iz Clevelanda, znani republikanski politik, §100,000 podkupnine, da je pomagal ustaviti preiskavo proti Cbemoil Industries, Inc. Obramba je ob-dolžitev mrtvega politika o-značila za “napačno in hujskajoče omen janje mrtvega človeka”. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy je odgovoril Hruščevu na njegovo sedem strani dolgo pismo s 14 vrsticami s predlogom, naj se o-sebno zavzame, da bodo razgovori v Ženevi dosegli uspeh. — Danes ob treh popoldne bo imel predsednik Kennedy tiskovno konferenco. BO TUC, J. Viet. — Poveljnik ameriških oboroženih sil na Pacifiku adm. Felt je izjavil včeraj v Saigonu, da so juž-novietnamske čete prešle v o-fenzivo proti rdečim gverilcem. Dejansko so rdeči napadli oporišče vladnih čet tod, ki je komaj nekaj milj od meje Kambodže. Branilcem je u-spelo napad odbiti s pomočjo vladnih letal, ki so obstreljevala in bombardirala napadalce. Ti naj bi imeli nad sto mrtvih. Ameriška Domovina \ V ■ I C- r% V— K O /Vt l: 6117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto Ni pa s tem zamorjen vir nezadovoljnosti med mlajši- borbi vztrajali in si v novem čena na mali kmetiji. Ona ga je mi oficirji. Od zadnje revolucije SO se nekaj naučili, more- svetu priborili človeka vredno zelo rada imela in ga vedno ma-biti celo to, da si morajo poiskati zaveznike med višjim ofi- življenje.” |lo pocertala. Japček je izgubil cirskim zborom, ki ima vrhovno oblast v svojih rokah. Ako “Pokojna urednika Lojze Pirc mater, ko je bil štiri ali pet let SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 8 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 47 Wed., March 7, 1962 Turčija: grmi pred viharjem! Naše časopisje je poročalo o zadnjem revolucijonar-nem poskusu v Turčiji kot o mladostnem podvigu mlajšega oficirskega zbora, ki očitno ni imel niti pojma, kako je treba delati revolucije. Stvarno je to res, toda ta revoluci-jonarna epizoda pomeni nekaj več kot ponesrečeno revolucijo, ako jo gledamo v luči turške politične zgodovine po smrti največjega sodobnega turškega politika Kemala Ata-turka. Kemal Ataturk je zapustil navidezno lepo konsolidirano in demokratično državo z dvema glavnima strankama, republikansko in demokratsko, ki naj bi se vrstili na vladi, kakor bi pač odločal narod pri volitvah. Ta igra se je lepo posrečila 1. 1950, ko je po republikanski stranki prišla na vlado demokratska. Prehod uprave potom rednih volitev so vsi smatrali kot dokaz, da je Turčija končno zajadrala v vode svobodne demokracije. Ni pa preteklo niti 10 let in se je pokazalo, da to ni res. Demokratska stranka je res začela vladati kot demokratska uprava, toda kmalu se je prevzela. Njeni voditelji so bili dobri politiki, ki so vedeli, kako je treba držati volivce na svoji strani, pri čemur niso bili zbirčni v sredstvih; bili so pa obenem izredno slabi upravitelji dežele. Niso ji pomagali na noge, zato so pa dovolili, da se je razpasla korupcija na vseh koncih in krajih. Proti demokratski vladi se je začela pojavljati opozicija v mestih, dočim je dežela stala na vladni strani. Z opozicijo so potegnili višji vojaški krogi, ki so končno s silo pregnali demokrate z vlade in vpeljali vojaški režim. Revolucija se je posrečila v vojaškem pogledu, ponesrečila pa v političnem. Kar je bilo civilnih revolucijonar-jev, največ med njimi republikanskih pristašev, niso med vojaškimi uporniki pomenili skoraj ničesar. Bili so kvečjemu svetovalci za kulisami, toda vojaki so njihove nasvete poslušali le takrat, kadar so nasveti bili napačni: tako je na primer prišlo do preostrega preganjanja bivših demokratskih voditeljev in politikov. Med vojaškimi uporniki pa tudi ni bilo prave edinosti; niso imeli nobenega pravega političnega programa, kaj naj dela novi revolucijonarni režim. Zato je zarotniška skupina hitro razpadla v dve skupini; starejši oficirji so se nagnili na konservativno stran, niso mislili, da bi bile reforme katerekoli vrste v notranji in zunanji politiki res tako potrebne, da bi jih bilo treba uveljaviti kar čez noč; mlajši oficirji so bili vneti za spremembe v politiki in reforme na gospodarskem in socijalnem polju. Hoteli so dežele čim preje dvigniti iz političnega in gospodarskega mrtvila, kamor jo je spravila diktatura demokratske stranke. Spor med obema skupinama ni bil tako velik, da ne bi omogočil edinega res važnega sklepa: da je treba vlado dati zopet civilistom v roke in da so za ta namen potrebne svobodne volitve in nov parlament z vlado vred. Kakor je bil ta sklep lep, je bil izvršen brez pravega spoznanja, kaj misli dežela o revoluciji, revolucijonarnemu režimu in o njegovi politiki. Vojaški režim se ni na primer zavedel, da je napravil ogromno napako s krvavim preganjanjem bivših demokratskih voditeljev, ki njihove simpatije med volivci niso izginile z kaznimi, ki so jih doživeli. Prepovedal je demokratsko stranko in tako prisilil njene nekdanje volivce, da so se morali odločiti za nove stranke, toda katere? Za republikansko gotovo ne, ker so bili njeni nasprotniki. Preostale so jim na razpolago tri druge stranke in mednje so porazdelili svoje glasove. Ni bilo nič čudnega, da ni nobena stranka dobila pri volitvah toliko mandatov v parlamentu, da bi bila lahko sama sestavila vlado. Sporazumeti se pa tudi niso mogla med seboj za koalicijsko vlado. Zopet so stopili v akcijo vojaški krogi z dobrim namenom. da “rešijo demokracijo.” Nagnali so stranke, da so se sporazumele na koalicijsko vlado proti svoji volji in proti svojemu prepričanju. Le par mesecev je zadostovalo, pa se je že pokazalo, da so vojaki imeli zopet nesrečno roku. Nova koalicijska vlada ni pokazala nobene inicijative za reforme, vse je ostalo pri starem. Še slabše se je obnesel parlament; tekom treh mesecev ni sklenil niti enega pomembnejšega zakona. Turška politična javnost je bila najprvo začudena, potem razočarana, končno obupana. Kam naj vse to vodi? To vprašanje je začelo skrbeti tudi mlajše oficirske kroge. Njihova moč tiči bolj v njihovem številu kot v položajih, ki jih zavzemajo v narodni obrambi. Odlikujejo se od starejših oficirjev samo v tem, da so nezadovoljni s sedanjim stanjem in da zahtevajo za vsako ceno novo odločnejšo po'ifiko. Odnosi med obema skupinama niso bili nikoli crijateljski in odkritosrčni, o tem pričajo stalne spremembe poveljnikov na vodilnih mestih. Starejši oficirski rod ima v rokah oblast nad vsemi vejami narodne obrambe in ne pusti mlajših na odgovorna mesta. Mlajši rod postaja nestrpen in tu tiči povod za zadnjo ponesrečeno revolucijo, ki so jo starejši vojaški poveljniki hitro zadušili. spoznajo ta cilj in pridobijo na svojo stran nekaj starejših oficirjev, ne bo ponoven poskus vojaške revolucije dočakal tako nesrečnega konca kot sedanji. Kdaj se bo to zgodilo, kdo ve? Da bo pa do tega prišlo, o tem ne dvomijo politični opazovalci v Ankari. Prevelika je razcepljenost v vojaških krogih, preveč je sedanja vlada nesposobna, premalo je sedanji parlament delaven, da bi sedanjemu režimu moglo slediti kaj drugega kot nova revolucija z novo diktaturo. Da pa more ta biti samo vojaška, o tem pa v Ankari že ni nobenega dvoma več. ----------o----------- Pesnik Ivan Zorman in urednik Jaka Debevec Dne 6. marca 1962., t. j. danes pred desetimi leti, je v Clevelandu umrl slovenski ameriški časnikar Jaka Debevec, dolgoletni urednik in lastnik clevelandskega slovenskega dnevnika Ameriška domovina. Par mesecev zatem, t. j., v nedeljo, 15. junija 1952., je takrat najboljša slovenska clevelandska igralska družina Slovenski oder v njegovo počastitev uprizorila v Slovenskem nar. domu na St. Clairju ljudsko igro “Rokovnjači.” Prireditev je bila pod pokroviteljstvom Ameriške domovine. Pred samo igro je najprej močan slovenski fantovski zbor pod vodstvom Metoda Mi-lača zapel dve, rajnkemu uredniku Jaku najljubši pesmi “Slovenec sem” in “Moj deklič”; za njim pa še mešani zbor dve nič manj mu dragi “Slovensko dekle” in “Po jezeru,” ter za zaključek fantovski zbor še eno: znano slovesno, mogočno Vasilija Mirka “Pradedom.” Bil je zares odličen pesemski izbor, zelo primeren za takšno priliko. Po pevskem delu sporeda je imel dr. Miha Krek, predsednik Slovenskega narodnega odbora, lep spominski govor. V njem se je v imenu vseh slovenskih ljudi, posebej pa že v imenu Lige katoliških slovenskih Amerikan-cev, katere zvesti steber je rajnki bil vse od njene ustanovitve, prisrčno zahvalil pokojniku za vse, kar je kot časnikar in urednik storil dobrega za slovensko narodno stvar. Slovenski oder je ves čisti dobiček od prireditve poklonil Ligi KSA in se tako tudi s tem s svoje strani na naj-dostojnejši način poklonil plemenitemu rajnkemu. Urednik Jaka Debevec in pesnik Ivan Zorman sta si bila ves čas svojega skupnega življenja v Clevelandu dobra, iskrena prijatelja. Samo z dr. Frankom Kernom so vezali rajnkega pesnika Ivana morda še tesnejši prijateljski stiki kot z Debevcem. Pesnik Ivan je posebno zadnja leta kaj rad zahajal k uredniku Jaku v uredniške prostore AD na St. Clairju. Kadar koli ga je pot pripeljala mimo, je stopil notri, da se pozdravita in spregovorita nekaj besed. Močno je cenil njegov lep, tako živahen in zabaven pripovedni-ški dar. Vem, da je ravno pesnik Ivan prvi prišel na misel, da bi kazalo izbrati in izdati Jakove “bisere” ter jih tako rešiti za slovenski narod. Drugo, nič manj veliko, kar je pesnik Ivan tudi tako zelo cenil na svojem prijatelju, pa je bilo tista pristna, naravna in neomajna Jakova zvestoba vsemu, kar je zdravo .slovensko. Posebej velja omeniti, da je nekega Jakovega opisa nedelje slovenskega kmeta gospodarja. Dne 12. junija 1952, torej že po Debevčevi smrti, je Ivan Zorman v že omenjeni 6. štev. clevelandskega “Slovenskega odra” prispeval “Ameriška Domovina” in ameriški Slovenci. Ko tu govori o rajnkemu Jaku, je zapisal o njem tudi naslednje: “Debevec je ljubil slovensko zemljo in njen rod z vso silo svojega plemenitega srca. Naj-bližja mu je bila rojstna Meniši-ja. Tu je pozorišče premnogih njegovih zgodb. Kljub vsemu njegovemu šaljivemu in hudomušnemu pripovedovanju pa se zdi, da leži nad marsikaterim njegovim spisom neka otožnost, ki jo zbuja spomin na minule čase, ko so živeli, ljubili in trpeli naši dedje, otožnost, ki jo budi spomin na lastno mladost in pogled v bodočnost. Včasih prekine s humorjem in postane mehko liričen: “V kmetovem vsakdanjem življenju, mislim, ni lepšega, kot če gre poletne nedelje po svojem polju in ogleduje ter pre-šacuje bodočo letino. Klasje raznih /it se mu prijazno klanja in ga prijazno pozdravlja: ‘Pozdravljen, rednik naš!’ Rdeči mak se mii smehlja že od daleč in ga vabi, naj ga pride potrepljat po mehki glavici. Zbori murčenkov v travi na vse pre-tege tekmujejo v narodnih himnah. Kobilice se zganjajo v elegantnih skokih izpred nog. Visoko v zraku pa kot vladar ozračja žgoli in drobi škrjanec Visoko pesem in kliče blagoslov Stvarnika na to lepo zemljo, ki neprestano rodi, leto za letom, brez prestanka, brez godrnjanja, kot ponižna slovenska mati, ki rodi in trpi, dela in moli, noč. in dan, od jutra do mraka, vsa v skrbeh za blagor svoje druži ne, popolnoma pozabljajoč pri tem nase.” ” Če preberete Ivanovo pesem “Slovenska zemlja,” boste takoj opazili, kako blizu sta si ta Jakov opis in njegov Ivanov pre-pev. Ob današnji spominski priliki morda še en izvleček iz omenje-njega Zormanovega članka, saj je AD taka, kakršno pozna sedanji ameriški slovenski rod, gotovo najboljši odraz Jakovega duha. O njej je pesnik Ivan Zorman takrat med drugim zapisal tudi tole: “Eno najvažnejših poglavij v še nenapisani zgodovini ameriške Slovenije bo gotovo njen tisk, njeno časopisje. Med sta rejše naše ameriške liste prištevamo “Ameriško Domovino,” ki izhaja kot naslednica list “Naša beseda" že nad 50 let. Ti letniki Ameriške Domovine nam poda- bil Ivan Zorman tudi reden so-.jaj0 Verno sliko življenja in de-delavec Ameriške domovine. | ]a) trpljenja in razočaranja, pa Marsikatero svojih pesmi je tudi uspeha in napredka naših in Jaka Debevec, ki sta dolgo star. Zato mu je sestra Francka let urejevala in vodila Ameri- nadomeščala materino ljubezen. ško Domovino, sta že od vsega začetka spoznala, da morajo biti naloge ameriškega slovenskega lista mnogo obsežnejše od listov v stari domovini. Zato sta se poleg običajnih dnevnih novic zanimala za vse naše javno življenje, za gospodarske, družabne, bratsko podporne, kulturne in verske ustanove in društva. Zavedala sta se, da je dolžnost lista, da jim pomaga graditi in krepiti zavest naše skupnosti in medsebojne povezanosti. Tako je list pomagal graditi naše Narodne domove, ustanavljati čitalnice, pevska, dramska, podporna, telovadna društva (Sokoli, Orli), cerkve in šole.” “Ameriška Domovina se ni nikdar ogrevala za kake med-narodne-izme. Bila je vedno pristno slovenska v okviru ameriških svobodnih in demokratičnih načel. Vsa ta leta njenega obstoja je spoštovala versko prepričanje svojih čitateljev in je vedno odklanjala in odbijala vsako protiversko nasilje, kjerkoli se je pojavilo.” Kar je pesnik Ivan Zorman tu zapisal o svojem prijatelju Jaku Debevcu, gotovo velja, velja pa brezdvomno tudi za tisto, kar je pred desetimi leti zapisal o AD. AD je ponosna na to svoje oznamenovanje iz pesnikovih ust, zlasti pa seveda hvaležna za takšno laskavo priznanje. Vsak pa mora tudi priznati, da je Ameriška domovina ostala vedno zvesta smernicam in načelom, ki jih je rajnki urednik Jaka Debevec uveljavil v svojem času v njej. Zvesta jim hoče ostati tudi v prihodnosti ter na ta način hraniti med slovenskimi ljudmi v častnemu spominu ime svojega dolgoletnega urednika in lastnika Jaka. Slava mu) Janez Sever objavil v tem listu. V glavnem pa so v njem izšli vsi drugi njegovi zlasti kulturno in narodnopolitični prispevki, ocene, poročila itd. Koristno delo bi opravil, kdor bi nam oskrbel tozadeven pregled. Ko sem pripravljal tele spominske vrstice k Jakovi 10-let-nici smrti, sem odkril, da je ljudi v tej novi domovini, posebno v Clevelandu.” “V teh letnikih je zgodba premnogih Slovencev, ki so se morali razbežati po vsej zemlji — za kruhom, ki jim ga domovina Vsi so ga radi imeli Chicago, 111. — Deset let je že minulo, odkar nas je 6. marca 1952 tako nepričakovano zapustil naš ljubljeni Jakob Debevec, urednik Ameriške Domovine. Čas beži in celi rane, toda spomin na drago osebo ostane. Tudi v mojem srcu je ostal spomin na Japčka Debevca živ in drag. Z veseljem se ga bom spominjala, dokler bom živela. Spomini nanj hite v Ljubljano, na mlada leta, kjer je pokojni Japček bival pri svoji sestri Micki, ki je bila poročena s profesorjem Remcem. Jaz in moj brat, pisatelj Ivan [Matičič, sva živela tedaj pri najini teti v Rožni ulici. Ivan in Japček sta skupaj v šolo hodila, zato je Japček vsako nedeljo popoldne prišel k nam. Enkrat je še v svoji koloni omenil, da sem jim narezala štrudelj. Tedaj sem mu pisala, da bi mu bila narezala kruha, a najina teta je bila zelo stroga in Bog obvaruj, da bi si bila kdaj sama kruh odrezala. Pri nas doma je bilo devet otrok, pa smo vedno imeli zadosti kruha. Toda mati je samo ena, teta je pa teta. Moj brat Ivan je hodil v gimnazijo in se je preselil, ko ga je Ivan Rakovec, ki je bil uradnik Katoliške tiskarne, spravil kot vajenca tja, jaz sem šla pa domov. G. prof. Remec je bil prestavljen v Kranj. Z njimi je šel tudi Japček. V Kranju je bil njegov brat Jože Debevec, ki je bil duhovnik. On je želel, da bi tudi Japček postavil duhovnik. V Ko je odrastel, je odšel za kratko dobo k vojakom. Prišel je domov in se zaljubil v Cen-covo Olgo. Ni mu kazalo, da bi se oženil, namenil se je, da gre v Ameriko. Odšel je najprej v Kanado, od tam pa je prišel v Cleveland, kjer sta s pokojnim g. Pircem začela tiskati Clevelandsko domovino, ki je nato spremenila ime v današnjo Ameriško Domovino. Pokojni Jakob Debevec je bil zelo dober urednik, neutrudljiv delavec, velik zagovornik katoliškega prepričanja in usmiljenega srca. Naj ostane v trajnem spominu vsem, ki so ga poznali, ali brali njegove kolone. Agnes Bencan -----o------ Kdaj je rajnki Jaka Debevec prišel v Ameriko? Gotovo je čaš, da je vsaj zdaj ob 10-letnici popravljena napaka, storjena v osmrtnici rajnkega našega urednika Jaka Debevca. Tam stoji . . . ‘ V Ameriko je prišel pred 43 leti.’ To pa ni točno. Biti bi moralo: . . . pred 39 leti. Na to napako me je opomnil pisatelj g. Ivan Matičič, ko sem se kmalu po Jakovi smrti obrnil po njegovi sestri ge. Agnes Benčan (Chicago, 111.) nanj za podrobnejše življenje-pisne podatke o ranjkem. V odgovoru mi je g. I. M. v zvezi z omenjeno napako napisal to-le: “V tamkajšnjem nekrologu ob njegovem pogrebu stoji, da je prišel v Ameriko 1909, kar nikakor ne drži. Od tukaj je odšel v poletnem času (ne vem natančno, kateri dan) skozi Trst, in sicer leta 1913. Izkrcal se je v Kanadi, kakor sem napisal v svojem poročilu. Kdaj je prišel v Cleveland? Tu sem našel njegov prvi pozdrav, ki mi ga je poslal iz Clevelanda; datiran je 9. sebtembra 1913. Piše: “Dragi! Le nesi, nesi pisemce—Le ne oženi se—Te srčno pozdravljam Rado.” Podpisana sta še: Ton-kov Alojzij in Angelina Škerl. Torej v Kanadi se ni zadrževal tolikov mesecev, kakor sem napisal, ampak le nekaj tednov nakar je odjadral v ZDA—naravnost v Cleveland.” Sicer prav nič ne dvomim o točnosti tega popravka; zato tudi nisem več iskal še kakih drugih potrdil za to; bi pa ob današnji priliki vseeno izrazil željo, naj bi o tem povedala svojo besedo še “Tonkov Alojzij in Angelina Škerl,” saj, upam, da še živita. Hvala jima že vnaprej! Janez Sever vse preveč pozabljen. Prepričan je bil, da je ravno zaradi tega treba tej boleči slovenski strani posvečati ‘kar se da veliko pozornosti. Zavedal se je, da je treba našim ljudem na Koroškem nuditi poleg gmotne opore zlasti tudi moralno, da bodo laže vstrajali. Prva in zadnja “uredniška ronferenca”, ki jo je rajniki urednik AD. sklical, je bila 16. februarja 1952 na njegovem stanovanju. Na njo je povabil vse takratne sodelavce pri AD. Eden izmed rezultatov tega sestanka je tudi posebno “glava” za kolono “Slovenska Koroška.” Po njegovem naročilu sem takoj naslednje dni govoril z mojstrom Francetom Goršetom, da je pb-^ravil za našo koroško kolono v listu “glavo,” ki predstavlja Krnski grad s knežjim kamnom, najiepšim simbolom naše narodne suverenosti. Kolona “Slovenska Koroška” je bila dolga leta v listu tedensko. Za list je bila to gotovo žrtev, ker se pretežni del brav-cev, žal, ni zavedal njenega splošno slovenskega narodno političnega pomena. Danes pa je v ameriški slovenski javnosti Slovenska Koroška enako kot Slovensko Primorje ali Goriška, žal, da še ne tudi Slovenska Benečija in Slovensko Porabjei dokaj jasen narodno političen pojem. Za to pa ima veliko zaslugo ranjki Jaka Debevec in njegov list Ameriška domovina. Ob 10-letnici njegove smrti mu še prav posebej tudi za to čast in hvala! J. S. “Slovenska Koroška” In Jaka Debevec IZ NAŠIH VRST Toronto, Ont. — Na Vaše prijazno obvestilo o poteku moje naročnine, ponovno obnavljam naročnino za celo leto 1962. List nam je vsem v družini izredno priljubljen in ker je zanimiv, vsako naslednjo številk0 težko pričakujemo. Upamo, da bo Mauserjev roman “Ljudje pod bičem” prav kmalu izšel v celoti v obliki knjige in bo tako na razpolago vsem Slovencem tu v Kanadi, ^ Ameriki in tudi drugod po širnem svetu, kjerkoli so razstre-seni. Z vsem spoštovanjem! Frank Levec. Johnston, Pa. — Vse drugo je O. K., samo povest Bogovec Jernej ni bila. Ta povest, če se sme tako imenovati, ne dela ča-sit ne pisatelju ne slovenskemu narodu. Tako pisanje ni vredno niti cene papirja, na katerega je tiskano. Pa brez zamere! John Langerholc- rajnki Jaka Debevec s pesniškim opisovanjem svoje rodne Menišije vsaj pri eni Zormano- zaradi prerazličnih nam nena-'Kranju je hodil v gimnazijo naklonjenih tujih vlad ni mogla, | kaj let. Sestra Micka Remec ga morda celo namerno ni hotela | je vedno bezala, da naj se uči. dati. Iz Ameriške Domovine Toda njega šola ni veselila, de- spoznamo ljudi, ki so se znašli jal je, da gre domov, da bo tam sredi širokih mračnih cest, v rajše krave pasel, kakor da bi prostorih težkih tujih stavb, na bil gospod. Doma mu je bilo do-vi pesmi bistveno udeležen. Gre j brezdomskih križiščih drvečega bro. Vsi so ga radi imeli, oče, tako rekoč za pesniški prepev prometa, pa so vendar v silni sestra Francka, ki je bila poro- Dober mesec po smrti ured nika Jaka Debevca, t. j. 15. aprila 1952, je prvič izšla kolona “Slovenska Koroška” v “Ameriški domovini” pod svojo “glavo.” Vse dotlej so poročila iz Koroške in o njej izhajala v AD pod čisto navadnim naslovom “Slovenska Koroška.” Da se je začela Ameriška Slovenija bolj zanimati za slovensko narodno stvar na Koroškem, gre gotovo zahvala v prvi vrsti AD, ki je začela že leta 1949 redno objavljati razmeroma izčrpna poročila o trdem boju naših bratov in sester na Koroškem. Bravce AD, če hočem biti pravičen, Koroška po veliki večini ni kaj paselbno zanimala. Nekaj jih je bilo celo nevoljnih, češ, kaj me brigajo ti nemčurji, ali pa, Koroška je za Slovence itak že izgubljena. Ne tako, rajnki drednik AD Jaka Debevec. Ta je vedel, da je slovenska Koroška bistven del slovenskega narodnega telesa, čeprav že močno narocMo politično zadet in od jedra svojega narodnega dela Toronto, Ont. — Priloženo Vam pošiljam naročnino za A-meriško Domovino za tekoče 1°' to. Ob tej priliki bi se Vam rad v imenu odbora Hranilnico in posojilnice Janeza E. Kreka v Torontu zahvalil za prijazno naklonjenost, da ste večkrat objavili v Vašem časopisu kako obvestilo ali poročilo gledc Hranilnice in psojlinice. želim mnogo uspeha pri Va* šem delu in iskreno pozdravljam! Viktor Trček, predsednik Joliet, IM. — Spoštovani u' rednik! Prejela sem obvestil0’ da rni je naročnina potekla. Takoj Vam pošiljam denarno W kaznico za 14 dolar, ev, da b° naročnina plačana za eno lo'"0 vpranprej. List mi je zelo všeč in ga ^ velikim veseljem berem. ' njem je mnogo novic in tudi 1°' pe povesti. Povest “Ljudje p°" bičem” je bila nadvse zanimiva in škoda, da jo je bilo tako hiti0 konec. Tudi te povesti, ki Ji sedaj priobčujete so lepe. MaU-serjeve povesti se tako lepo be' reje in se g. pisatelju Mauser-11 najlepše zahvaljujem za veS njegov trud. Želim Vam obilo sreče in u' speha pri Vašem delu in ^‘lS naj lepše pozdravi j am! Frances Kernz- Posebnosti na televiziji SREDA, 7. MARCA Howard K. Smith (ABC, 7:30 — 8 zv.) Novice in komentar. PETEK, 9. MARCA Eyewitness to History (CBS, 10:30 —11 zv.) Walter Cronkite poroča glavne tedenske novice. Chet Huntley (NBC, 10:30 —11 zv.) Podrobno poročilo o potovanju Mrs. Jacqueline Kennedy v Indijo in Pakistan. NEDELJA, 11. MARCA Directions ’02 (ABC, 3 — 3:30 pop.) Postna glasba in pesmi (Mozart, Poulenc, Faure in Kodaly). Leonard Bernstein in newyorski filharmonični orkester (CBS, 5 — 6:30 pop.) Predstavljanje in razčlenitev opere Carmen. Wide World of Sports (ABC, 5 — 6:30 zv.) Rodeo in Tucsona, Arizona. Expedition mesto Kano. PONEDELJEK, 12. MARCA (ABC, 7 — 7:30 zv.) Izlet v obzidano nigerijsko TOREK, 13. MARCA The Land (NBC, 10 — 11 zv.) Poljedelstvo v U.S.A. fcas: E.S.T. Kanali v Clevelandu: NBC —3 ABC —5 CBS —8 Josip Jurčič: DOKTOR ZOBER IZVIREN ROMAN Naravno, da se je njena iz Volčjaka in od Pražanka mlada fantazija tudi potem s proč kmalu iz misli pustil gos-pddobo tega mladega inženir- pico in niti ne s Preširnovim ja pečala, kadar ni bilo niti dohtarjem za slovo pel: govora o njem. Naj teko ti mirni dnevi Isto tako je pa tudi starka Bog te živi teto staro. nasproti Ivanu mnogo govorila o njej, ki ji je bila najljubša na svetu, o gospici Lini in hvalila njene dobre lastnosti, njeno srce itd. Tako je tudi Lisec hote ali nehote bil na gospico vedno pozoren. Po starem, že klasičnem izkustvu je baš ono, kar je prepovedano, — on ni smel v grad — najslajše in najbolj zaželeno. Zatorej je morda tudi pri Liscu ta slučaj, da nekoliko tudi zaradi nje ni smel v gradu bivati, — kakor je bilo iz gospinih zadnjih besedi soditi — mnogo pomagal, da tudi njegova fantazija ni kila čisto prosta slik, katerih središče je bila lepa gospica. Vsaj nobene nedelje ni zamudil ob desetih maše in postavil se je vselej pred ono krčmo, kjter je grajska kočija šakala, da je mogel gospico videti in pozdraviti, ko se je s staro teto vozila domov. In nekov šopek cvetlic, ki jih je dobil na svoj rojstveni dan po teti od gospice za god,-•mval je celo z žensko marljivostjo, kar je gospodična Sen-šar enkrat z zadovoljstvom opazila. Teta bi mu bila lehko povedala, da je gospica Lina zardela, kakor polzrela črešnja, k° je to čula, ali teta tega zar-denja ni opazila, kajti sicer drugih rečeh tako previdna stara je bila v tem slepa. Da je bila namreč v dve Jhladi srci vržena iskra, iz ka-tore se more razpaliti žar bur-no plameneče ljubezni, kdo je kil kriv nego prvič slučaj,-dru-Eič pak ta teta s svojim pone-vednim in nehotenim posredovanjem. Realist bi sodil: koliko Iju-kezni potrebnih src leže k več-ttomu pokoju, ki niso bila nikdar ljubljena! Koliko ljubezni Polnih src nima kam iztresti Svojega izobilja, nima kam okrniti bogastva tega morda odino plemenitega in blagega 31a materialistični zemlji! Ali, da se realist k prozi vrne, kolibo samcev in samic ostane “ta- ko’ samo ker je manjkalo pri- kke, slučaja ali naredbe, da bi ®e bili zavezali. Tako bi bil tudi naš Ivan Li-sec gotovo po svojem, odhodu Osmo poglavje. Nekega jutra je Lisec neobičajno dolgo spal. Bil je prejšnji dan po opravkih v bližnjem trgu in tam se je z nekim znancem dalje v noč pomudil, potem kasno domov prišel. Ko tako v najprijetnejšem jutranjem poluspanju na postelji leži, čuje zunaj pred vrati kričanje jeznega človeka, vrata se odpro in v njegovo izbo stopi majhen, suh, star gospod, drobnega lica, a iskrih oči, sivih las, na glavi rdeč fes, kakor je na vzhod med Srbi in Turki navaden, a sicer starinsko civilno oblečen. “Jaši ti vrag dušo! Sto hudi čev! Kdo ti je dovolil! Kdo si ti, kaj imaš tu?” Tako vpijoč v sredi izbe na Lisca, ki se je bil na pol v postelji vzdignil, in ga s srditimi očmi gleda in s prstom vrata kaže: “Ven!” Zadaj se prikaže gospodar, kmet Solar, zadrega in strah se mu vidita na obrazu. “Gospod doktor .. .” poskuša kmet govoriti. Sedaj je Lisec vedel, kar je precej slutil, da ima poslovati z gospodarjem izbe, v kateri je stanoval na županovo odgovornost. To je torej tisti Zo-ber! “Hudič!” kolne starec Solarja. “Kdo ti je rekel kvarti-rat v mojo posteljo vsakega pritepina, ki skozi vas teče, pasja vera, jaz ti pokažem.” In obrnivši se proti vratom odide ven ter kriči kmetu, da je Lisec še čul: “Naj bode kdor hoče, z nebes ali iz pekla, ti tega človeka in njegove cape in kar ima, ven vržeš, in sicer precej, če ne, postrelim tebe in njega. Jaz te bom učil gospodariti z mojo sobo.” Lisec je še slišal, kako se je Solar hotel izgovarjati, ali kaj mu je starec te sobe odgovarjal, ni več čul, le posamezni kriči so Se čuli še z vrta sem. Vstane in se oblači. Ker je bil iz spanja zdramljen in je cel prizor le nekaj sekund trajal, Lisec ni bil niti izpregovo-ril. Ali položaj mu je bil jasen. V tretje je bil že v tem prekletem gnezdu Volčjaku brez stanovanja, v tretjič odurno ven vržen. Mora posebno pro-kletje nad to vasjo biti ali — pa me neki čuden demon preganja, mislil si je Lisec. Grobo je vse tu in neuljudno, grob je bil slučaj, ki mu pri županu ni dal spati, grobo ga je bila odpodila gospa v gradu. “A ta gospod Zober ni najmanj grob, Boga mi! Vsa imena kažejo, da je tukaj staroslovanski kraj, tudi “Zober” ima staroslovanski žvenk, ali staroslovanske gostoljubnosti tu v tem kraju res ni.” Da Lisec ni mogel, baš ker je bil preveč iznenadejan, ničesar odgovoriti staremu “su-rovežu”, ki ga kar s “pritepi-nom” pita, to ga je tudi jezilo. Obhajala ga je volja, tu počakati, da starec nazaj pride, in lastnoročno vreči ga iz lastne izbe, predno jo zapusti. Ne, ali poiskati ga in dati mu lekcijo v uljudnem obnašanju, to sklene vsekako učiniti. Sedaj je umel, zakaj so mu prej ljudje tako raznoliko govorili o Zobrovem gospodu, zakaj mu je nekoč rekla gospodična teta, da je tisti doktor Zober strašen človek, o katerem niti govoriti neče, ker jo že mraz stresa, ako se ga le domisli. Doktor medicine je cil, baje v turški državni službi, tukaj rojen, prej je prihajal vsako leto na spomlad in na jesen za nekaj dni sem. Več ni bil Lisec niti od Senčarice zvedel o njem. Razen pravljice njegovega voznika in Solarja, ki nista mogla čista vira biti, ni se dosedaj ni brigal zanj. Kakor da bi z neba padel, pride in ga na prosto polje meče! Da bi ga bil bes vsaj še nekaj tednov zadržal, kjer je že dve leti do sedaj tičal. Kje sedaj Liscu drugod stanovanja iskati? “Enkrat sem bil v Volčjaku, a nikdar več me ne bode.” To je bilo sklenjeno naglo. Po nekolikem premisleku tudi še drugo. Kar je imel še izde-lavati, to je mogel tudi bolj iz oddaljenega kraja delati, čeprav ne tako lehko. Torej je mislil precej oditi iz Volčjaka. Svoje stvari hitro skupaj spravi, ker mnogo ni imel. Kmalu je vse njegovo stalo zunaj pod orehom. <. ‘f' “Ali je bil jezen, ježešte!” sopiha Solar, ki je bil od župana prišel, kamor je spremil doktorja. Lisec ni bil voljan poslušati ga, zato hlapcu ukaže, naj vse njegovo nese v krčmo, kamor se tudi sam napoti. Ko tam v hišo stopi, najde na sredi izbe stoječega in cigareto prižigajočega starca —doktorja s turškim fesom, župan-kromar je z veliko spoštoval-nostjo držal pred njim na plošči vino, dasi bi ga bil lehko na eno ali drugo mizo v prazni izbi postavil. (Dalje prihodnjič) -----o------ Kdo lahko prejema Social Security pookjnino izven ZDA Cleveland, O. — V zadnjem jmunističnega bloka (razen v Ju-času smo dobili vrsto vprašanj o tem, ali je mogoče prejemati pokojnino Social Security tudi izven Združenih držav, kdo je do tega upravičen in pod kakšnimi pogoji. Tule so v kratkem odgovori na ta vprašanja, kot jih je sestavil Social Security urad v Clevelandu na 10613 Euclid Ave., tel. SW 1-6050. Državljani Združenih držav morejo spreiemati pokojnine in druga plačila od Social Security v tujino, kakor dolgo žele, oziroma dokler šotam če le Zdru-žene države pošiljajo tja svoje čeke. Pod določenimi okoliščinami izgube rojeni kot naturalizirani državljani, ki žive izven Združenih držav, svoje ameriško državljanstvo, v tem slučaju je njihovo prejemanje čekov od Social Security omejeno na okvir določen za nedržavljane. Glede ohranitve) oziroma izgube državljanstva dobite vsa pojasnila na uradih za Naturalizacijo in imigracijo, oni, ki so v tujini, pa na konzulatih in poslaništvih. Upravičenci, ki niso ameriški državljani, prejemajo od Social Security pokojnine in preživnine redno le šest mesecev. Po tei dobi jih prejemajo le tisti: a. ki so bili upravičeni do takih prejemkov decembra 1956. b. uposlenci, zavarovani pri Social Security, ki so živeli v Združenih državah najmanj 10 let ali so plačevali za Social Security najmanj 40 četrtletij (deset polnih let), 2. delavci, ki so bili zaposleni pri železnici in kriti z Railroad Retirememt Act, kar se smatra enako Social Security, d. tuji državljani držav, katere imajo izplačilo pokojnin in podobnih prejemkov urejeno s Združenimi državami s posebnimi pogodoami, (Italija)) e. državljani držav, za katerei je zvezni 'tajnik za zdravstvo, vzgojo in socialno skrbstvo ugotovil, da imajo splošno pokojnin, siko zavarovanje, ki plačuje pokojnine tudi ameriškim državljanom za neomejen časj tudi potem, ko so zadevno državo zapustili. Med te države spadajo Avstrije, Vel. Britanija, Jugoslavija in druge. V vsakem zgoraj omenjenih ^Ier se homo divili velikemu in slučajev bo upravičenec preje- divjemu slapu na mal od Social Security pokojni — Lani je izgubilo okoli 27,-000 Amerikancev vid. goslavijo). Izven Združenih držav živi preko 110,000 oseb, ki prejemajo mesečno iz sklada Social Security skupno 7 milijonov dolarjev. Pretežna večina tega denarja gre v Italijo, Kanado in Grčijo. V Jugoslaviji prejema pokojnino ali preživnino iz Social Security sklada ZDA 3,700 oseb. Te dobe skupno vsak mesec 8225,000. AD ------o------ Predvajanje slik v SDD v Euslidu Euclid, O. — Ko je zadnjič Klub slovenskih upokojencev v Euclidu predvajal Kaučičeve slike iz Jugoslavije, je bila udeležba tolikšna, da niso mogli vsi ljudje v dvorano. To zanimanje naših ljudi za rojstno domovino in njene prirodne krasote, je dalo odboru povod, da se je domenil s potniško pisarno Auguste Kollandra za predvajanje njenih zanimivih slik, te so posneli ob lanskem izletu Ameri kancev v stari domovini. Te slike, ki stanejo $2,000, bo Mr. Kollander predvajal v nedeljo, 11. marca, ob 3:30 pqpol-dne v Slovenskem društvenem domu (AJC) na Recher Ave. v Euclidu. Vstopnina bo 50c. Po preastavi bo večerja in prosta zabava. Ves prebitek je namenjen Slovenskemu domu za ostarele na Neff Rd. Slike so mojstrsko posnete. Pepeliale nas bodo v belo Ljubljano, biser Gorenjske Bled, romantični Bohinj s slapom Savice, na Otočec sredi Krke, moderno premogarsko naselbino Velenje in Maribor. Seveda se bomo ustavili tudi na velikem pikniku v Polhovem Gradcu. Nato gremo na dalmatinsko obalo kjer “buči morje adrijansko.'’ Tu bomo občudovali krasno panoramo mest kot: Reka. Opatija, Crikvenica, štben Split, Korčula in biser Jadrana Dubrovnik. V te napol-tropske zgoaovinelke kraje zahaja na tisoče tujih in domačih turistov. Iz Dalmacije bomo šli v Bosno in Hercegovino, kjer se bomo ustavili v Sarajevu, koder se je pričela prva svetovna vojna. Dalje v Banja Luko in Mostar, DO IN IZ JUGOSLAVIJE s:;:::/::-:::-:-::-:;-:-::::-::-: PREKO HAVRE NA AMERIŠKI NAČIN Najhitrejša potniška ladja s.s. United States 4'/2 dneva do Havre Kabinski razred od $261.50 Turistični razred od $204.00 Plus pristanišena taksa Posebna znižana voznina za imigrante — $184.00, plus prista-nis:na taksa — 10% popusta za obratno vožnjo izven sezone. Drugorazredna železniška vožnja: Havre do Ljubljane $27.10 Havre do Zagreba $28.15 Havre do Beograda $30.30 Prtljaga se lahko odda v New Yorku do katere koli točke v Jugoslaviji. Obiščite Vašega potniškega zastopnika ali UNITED STATES LINES Union Commerce Bldg., Cleveland 14, O. Tei. Superior 1-9060 Slovenski šolski večer reki Vrbas. Za spremembo se bomo peljali no ali preživnino v tujino, kakor tuc^ 3Zven Jugoslavije v Avstri dolgo bo tam, v kolikor zaklad- I°' Švico, Italijo, Liechtenstein končno v Trst. Tudi to so no tajništvo ne izda za deželo, v kateri živi kakih posebnih zjniimivi kra^ in imaJ° svoi0 omejitev. privlačnost. Določbe zakladnega tajništva lz te,ga je razvidno, da bo prepovedujejo pošiljanje zvez- predstava zelo pestra in polna nih čekov v države, kjer ni pra- u'Ntka- vega jamstva, da bodo upravi- Če hočete torej par ur doma-čenci te čeke prejeli in imeli čega razvedrila, pridite v veli-možnost, da jih zamenjajo v ob- kem številu v nedeljo, 11. mar-segu polne vrednosti. Trenut- ca, v SDD na Recher Ave., Eu-no ne pošiljajo Social Security olid, G. 'čekov v nobeno izmed držav ko- Frank Rupert. Cleveland, O. — Prihodnjo nedeljo imamo pri Sv. Vidu svoj redni vsakoletni slovenski šolski večer. Namen tega večera je, povezati starše otrok slovenske šole in njihove prijatelje kar se da med seboj. Slovenska šola kot taka na ta večer zategadelj ne podaja kakega posebnega odrskega programa. Učni čas v slovenski šoli je izredno dragocen. Priliko za slovenski pouk imajo naši otroci samo ob sobotah. Zato moramo gledati, da ie ta tako kratko odmerjeni čas skrajno smotrno izrabljen, ee se hoče kaj doseči. Vsaka šolsKa ura mora biti točno uporabljena samo za to in to cisto določeno šolsko učno snov. Kar se zamudi se, ne da y popraviti. Brez skrbno pripravljenega učnega načrta za vsako uro, odnosno za vse leto ter seveda za vsak razred posebej učitelj na slovenski šoli nikamor ne pride. Uspeh na slo venski šoli pa ni nikjer tako hu do odvisen od dobrega sodelovanja doma s šolo, staršev z učiteljstvom. Oče in mati morata stalno vsako uro in za vsak predmet spremljati delo svojega otroka v slovenski šoli. To pa seveda v naših okoliščinah ni lahito. Prav zato so potrebni taksni šolski večeri. Lepo vaw valbimo, dragi očetje in matere naše šolske mladine, pridite v nedeljo, 11. t. m., popoldne ob pol petih v veliko šolsko dvorano. Tako rekoč, morajo oa priti na ta večer tudi vsi tisti mladi družinski očetje in in matere, ki bodo že v bližji prihodnosti ;meli otroke, dorasle šoli. Prepričani pa smo tudi, cia bodo ta večer med nami vsi diugi, ki se zavedajo, da je slovenska ameriška bodočnost odvisna od naše sedanje mladine Na svidenje! Odbor staršev. nad pričalkovanim koncem državljanske vojne v Alžiriji. Upa namreč, da bo po končani državljanski vojni lahko pritisnil na De Gaulla, da bo začel odplačevati dolg Ameriki, Francija nam je dolžna nad ailijon dolarjev in se spodobi, da začne z odplačevanjem dolga, da nam pomaga pri izravnavi naše plačilne bilance, ki se zopet močno nagiba v primanjkljaj. Nemci so plačali celo obroke, ki niso zapadli, zato naj Pariz plača vsaj to, kar je že zapadlo. Tako so v Washington u namignili francoskemu poslaniku. Odkritje japonskega kirurga Neki tokijski profesor uporablja za ugotavljanje čirov v možganih nadzvočne valove, ki delujejo na žarišča bolezni močneje kot na zdrave možganske celice. Po tej metodi natančno opredeli čir, tako da je kirurški poseg znatno lažji. 2enske dobijo delo Delo za žensko Išče se zanesljiva slovenska ženska, da bi čistila gostilno ob nedeljah na 2163 Noble Rd. LI 1-9861 ali AN 1-2468. (50) MALI OGLASI V najem Pet opremljenih sob, spodaj, se odda na 421 E. 148 St. Kličite od 9 zj. do opoldne LA 4-6097. (49) Denar ima veljavo na obeh straneh železne zavese CLEVELAND, O. — Politični 1 Cleveland, poglavar vzhodne, komunistične Nemčije Ulbnicht je šel pred par tedni v Moskvo s celo kopo prošenj in pritožb. Splošen vtis je, da političnih uspehov ni Čist dom V fari Marije Vnebovzete v Collin woodu, sprejemna soba, jedilna soba, velika kuhinja, 1 spalnica in kopalnica na prvem, 2 spalnice in kuhinjski lijak na drugem. Idealno za mater in hčer ali za veliko družino. FR ANCES HROVAT, Realtor EV 2-4535 Imamo več hiš v seznamu za Euclid, Highland Heights in (2,7 mar) U . .......... .v:1"' :-—. UJEL SE JE i—jGeorge Ramos je skušal priti iv podzemno