posamezna rrevil*ra 30 vinarjev. Slev. 247. v mM v sodoio, m 28. okionra lois. LeiS XL¥L ■ Velja po polil t mm ca mi* leto aapral.. K 80-— M ea mecoe „ .. „ 4.88 ta Nemčijo oeloletaa. „ 85*— ca eetalo tnoiemctro. „ 80- ? Ljubljani na dom la tale lato oaprej,. t 48-— uenaeoeo „ E 4-— Vtfrtri)rt|isn amen,, 8-M ■ Sobotna Izdaja: m Xa oelo leto.....K 18-— n Nemčijo oeloletaa. „ 12*— aa octalo laecsmctre. „ II — Inseratli mmmmm Baoatolpaa petttmta (M cul široka la 8 eua visoka ali aja prostor) ss askrst . . . . pt M« sa dva- la večkrat . . 41 „ pri večjih naročilih primeren popnet ps dogovora. M sobotah dvelal tcrlL asBa Poslano: amm Baoatolpaa petitvrsta K 1* lakaja t tak dca tcvcomli a* delje la prasalke, ob S. ari pop, Redsa letu priloga večal red MT Predalitvo je v Kopitarjevi sllot Itev. B/HL Hokoplcl ce no vračajo; aeiraaklrcaa pisma ca aa »prejemajo, t- Uredniškega telefona štev. 50. na Upravništvo Je t Kopitarjevi allol it. 1 — Sečna poštne hranilnice avstrijske št 24.797, ognite 28.811, bon.-bero, ŠL 7563. — Uprcvnilkegc telefonu it 50. Pretekli teden. Predsednik Združenih držav Wjlson je 18. Ibktobra odgovoril na avstrijsko-ogrsko mirovno ponudbo. Odgovor ugotavlja, da so Zdru-Serie države in njeni zavezniki priznali Čeho-Slovakom in Jugoslovanom popolno samostojnost in se torej z avstrijsko-ogrsko vlado sploh »•more več pogajati. — Narodno veče v Zagrebu je 19. okt. izdalo proglas na jugoslovanski narod, v katerem naznanja, da ie sprejelo fr svoje roke vodstvo narodne politike, izreklo zahtevo zq zedinjenje celokupnega naroda SHS. in za lastno zastopstvo na mirovni konferenci, zagotovilo popolno svobodo narodnim manjšinam na jugoslovanskem ozemlju in prijateljstvo sosedom ter pozvalo celokupni narod. naj združi vse svoje moči v resnem delu za ustvaritev srečne bodočnosti velike Jugoslavije. — Isti dan jc zboroval v Pragi Čeho-slovaški narodni svet in sklenil izjavo, v kateri odklanja vsako pogajanje z Dunajem in ponovno naglasa, da se brezpogojno združijo vsa pokrajine, v katerih prebivajo Čeho-Slovaki, v svobodno in samostojno državo. Čcho-slovaški narodni odbor je od sobote v perma-nanci. V Parizu se je sestavila vlada čehoslo-vaške države ter je bil za predsednika in finančnega ministra izvoljen profesor Masafik. Cehi so zaprli izvažanje živil iz dežele. — Povodom Wilsonovega odgovora Avstriji-Ogrski se je dvignila vsa Hrvatska, da da duška svojim dolgo zatajevanim čuvstvom. Po vseh mestih so se vršile silne demonstracije, a v Za- j grebu se je udeleževalo demonstracij 60.000 oseb. Demonstranti so napadli kolodvore in pometali raz nje mažarske napise. Jelačičev pešpolk št. 79 je pa zasedel Reko. Kasneje so prišli mažarski polki in potisnili Jelačičevce iz mesta. Tekla je tudi kri. — V Lvovu se je se-Sla ukrajinska konstituanta. — Nemci so konstituirali svoj narodni zbor, ki se je proglasil kot edini upravičeni zastopnik nemškega naroda v Avstriji. Nemški narodni zbor se je izrekel za samostojno nemško-avstrijsko državo In za lastno zastopstvo na mirovnem kongresu. Sklenil je tudi, da se bo glede prehrane in drugih vprašanj pogajal z drugimi narodnimi zastopstvi neposredno po lastnih zastopnikih. — Spričo vsen teh dogodkov je moč centralnih Tlad v monarhiji popolnoma odpovedala. Po-etavodajni zastopi še delujejo, a razprave so brezpredmetne. Cesar se je z družino odpeljal j v Godollo na Ogrskem. Ogrski državni zbor se I je izrekel za habsburško dinastijo. Cesar je j dal zakonskemu načrtu za personalno unijo predsankcijo. Vsled dogodkov na Reki jc odstopila ogrska vlada in zunanji minister grof Burian; za njegovega naslednika je imenoval vladar grofa Andrassvja. Odstopil je tudi skupni finančni minister Spitzmiiller. — Slovaki so v ogrskem zboru podali izjavo za narodno zedinjenje s češkimi brati in samostojnost. — Narodno veče v Zagrebu, katerega osrednji odbor neprestano zboruje, je pozvalo celokupni jugoslovanski narod, naj po vseh mestih in vaseh osnuje odbore Narodnega veča in organizira narodno stražo, da se zagotovi osebna varnost in zavaruje premoženje. Kmetovalce je pozval, naj ne prodajajo živil tujcem, marveč vse zaloge hranijo, da bo moglu v času cile z njimi razpolagati lastna dežela. — Jugoslovansko narodno veče in Češki narodni vy-bor sta imela že več važnih skupnih posvetovanj, na katerih so se popolnoma zedinili o vseh važnih vprašanjih. — Nemčija je 20. okt. odgovorila na Wilsonovo noto z dne 14. okt. Ponovno je izjavila, da sprejme vse Wilsonove mirovne predloge in tudi pogoje za izpraznitev ozemelj in o načinu bojevanja. Poudarila je, da je sedanja vlada prosta vsakega neodgovornega vpliva. Nato ie v nemškem državnem zboru govoril kancler in rekel, da mora biti nemški narod pripravljen ali na Nemčiji pravičen mir ali pa na vojno do skrajnosti. Nenemški poslanci: Poljaki, Alzačani in Danci so v nemškem državnem zboru v imenu svojih narodov podali izjave za ločitev od Nemčije in združitev s soplemenjaki. 23. oktobra je došel Wilsonov odgovor; Wilson izjavlja, da ie na podlagi dosedanjih nemških not pripravljen začeti z zaverniki podrobneje razpravljati o premirju, obenem pa naglaša, da s Hohen-zofiernci nc on ne zavezniki nočejo imeti ničesar opraviti niti pri sklepanju premirja in miru, niti kasneje. Ako Nemčija v tem oziru ne izključi vsakega dvoma, naj ne zahteva miru, ampak enostavno kapitulira. — Nova poljska vlada v Varšavi se je sestavila; predsednik je Swierzynski, zunanji minister pa dr. Globinski. — Ukrajinska vlada je odstopila; novo vlado sestavi zopet Lisogub. — Čehoslovaki in Srbi so na Uralu zadali boljševikom težak poraz; ujeli so 8000 boljševiških vojakov in ugrabili velik vojni plen. — Na italijanskem bojišču nič novega. Na Balkanu se naše in nemške čete umikajo za Donavo in Drino. — Na zapadnem bojišču je nemški odpor čimdalje slabejši, nemške armade se umikajo brez odmora. — Turška palestinska armada je docela uničena. Za red m mir. Narodno veče SHS v Zagrebu je pozvalo vse pristaše strank, da se strnejo po vseh mestih, trgih, vaseh in selih v odbore Narodnega veča, Z ozirom na ta poziv opozarja Narodni svet * Ljubljani g. župane na določbo § 56. občinskega reda, ki pravi, da je ena n a j p o gla v i t n e j š i h dolžnosti župana, da skrbi za krajno policijo, t, j. da skrbi za javni mir in red v občini. Deželne komisije so začetkom vojske pozvale g. župane, da izpolnijo to svojo dolžnost glede javnega varstva. Poživljamo g. župane: 1. Da ustanovijo odbore Narodnega veča, ki bodotvorili prostovoljno javno stražo. Orožne liste dobijo gg. župani na okrajnem glavarstvu zastonj. 2. V slučaju skupnega napada od strani klatežev ali v slučaju političnih izgredov je treba klicati pomoči pri sosednjih občinah, oziroma naj se to nemudoma javi Narodnemu svetu v Ljubljano, ki bo poskrbel za pravočasno pomoč. Prosimo gg. župane, da blagovolijo sporočiti Narodnemu svetu v Ljubljani, kaj so ukrenili za vzdrževanje javnega miru, posebno da sporočijo, koliko mož so izvolili v odbor Narodnega veča. Za Narodni srvet: Dr. Anton Korošec, predsednik. Trsi k Jyg&slaviii. »Corriere della Sera«, ki je zadnje čase zelo hud na Jugoslovane, poroča, da so se mudili zadnje dni italijanski iredentistič-ni poslane Pitacco, Renati, Ghiglianovich in Zanella v Londonu in Parizu. Vodil jih je bivši tržaški poslanec dr. Pitacco. Zahtevali niso za Italijo samo Trsta in zaledja, ampak celo vzhodno obal Adrije. In kakor poroča dr. Pitacco dopisniku »Giornale d' Italia« so se vrnili iz Londona pomirjeni. In tudi Clemenceau jim je povedal par vljudnih besed kot: »Vaša stvar je naša stvar, poznamo Vaše trpljenje, z Orlandom in Sonninom smo popolnoma edini itd.« Vendar konkretnega jim niso ničesar povedali. Ta korak laških iredentovcev je dovolj značilen za težnje laškega imperializma, katerega ni vojna še dosedaj ničesar naučila. Vzhodna obal Adrije in Trst s*a integralna dela naše Jugoslavije, tako v geografskem kakor v etnografskem oziru. Vsa nota naše slovenske domovine vodijo v Trst, toda ne samo slovenske: vsi jugoslovanski kraji so navezani na Trst, ki je okno naše Jugoslavije v evrorisko celino. Brez Trsta kot integralnega dela Jugoslavije je življenje komaj napol življenja. Italijan Cezar Combi je izrekel besede: » Kdor ima mor. pristanišče, ki je neprecenljivega pomena za nacijonalno ekonomijo, mora imeti v rokah tudi vse ceste", ki vodijo do njega.« In teh Italija nc bo imela nikoli. In Italijan Angelo Vlvante pravi v svoji knjigi »Irredentismo Adriatico«: »Politika osvojitve ozemlja, v katero tira Italijo laški neo-nacijonalizcm, pomeni glede obali Adrije velik absurd vsake ekonomije.« V Trstu so našteli 1. 1910. uradno krog 60.000 Slovnccv. V Trstu prebiva naše pleme, naša kri v veliki večini, A da je bila ta večina primorana se poitalijančiti, je kriv ves naš vladni aparat, ki nas je smotreno ponemčeval in poitalijančcva.1, 1 o pleme se mora zopet povrniti k svoji rodni materi, od katere prs so je nasilno odtrgali. A kdor pozna razpoloženje pravega tržaškega ljudstva, ta ve, da večina tega ljudstva, ki je sedaj po imenu italijansko, je tesno na nas navezana in nam ni sovražna. V Trstu je živelo od prvega početka po pretežni večini slovensko domače prebivalstvo. Vivante poudarja, da prebivajo Slovenci v Trstu že stoletja in stoletja. Leta 1735. so našteli v Trstu 3865 Italijanov in poitalijančencev, Slovencev pa 3385. Leta 1842. so pa našteli 53.000 Italijanov, Slovencev pa 21.000 (med temi 7000 Slovencev v središču mesta). Veliko število, če pomislimo, da je bila takrat slovenska narodna zavednost še majhna. Primož Trubar ni pridigal slovensko samo v Gorici, ampak najbrž tudi v Trstu. Nek patent iz časov Marije Terezije omenja "kranjske« cerkvene propovedi v Trstu. Italijanski mestni svet tržaški jc izdal le- ta 1847. v proslavo škofa Legata publikacijo, v kateri so bile tudi slovenske lirične pesmi. Historik Kandler poroča leta 1848 v svoji knjigi o dvojezični kmetijski šoli in poudarja, da bi morali znati slovenski jezik vsi tržaški Italijani. Obžaluje, da nimajo Slovenci od časov Marije Terezije svoje narodne šole, kot drugi narodi, na primer Srbi. Leta 1848. se je zahtevalo od zdravnika, ki je bil nameščen v mestni tržaški bolnišnici, znanje »kakega slovanskega jezika«. Leta 1848. se je vršilo v Trstu veliko slovesno zborovanje, kateremu je predsedoval slovenski pesnik Vesel, Na tem zborovanju so govorili zastopniki drugih avstrijskih slovanskih narodov. Uradni tržaški list je prinesel o zborovanju entuziastično poročilo, v katerem govori zelo laskavo o Slovencih v Trstu in Primorju. Prva zahteva Slovencev po slovenskih šolah v Trstu datira iz leta 1848. Zanimivo je, da so vpostavili Italijani leta 1848. v programu nameravane laške juri-dične fakultete tudi stolico v slovenskem jeziku (Vivante). Leta 1861. sc ustanovi v Trstu »Čitalnica«. Istega leta poudarja v tržaškem deželnem zboru italijanski liberalni zastopnik tržaške okolice nujno potrebo, da se uvede v šole tržaške okolice kot poučevalni jezik samo slovenščina. Še leta 1868. igra v Trstu važno vlago slovenska meščanska straža. Prvi časopis v slovenskem jeziku izide v Trstu leta 1869. To lc v kratkih potezah o važni vlogi, katero je igral v Trstu slovenski živeli. Zanimivo je. da so našteli v Trstu leta 1900. le 24.000 Slovencev, leta 1910. so pa dosegli slovenski narodni kandidati impo-zantno število 11.000 glasov. In sedaj trdimo lahko z mirnim srccm, da je v Trstu (vsaj pred vojsko) najmanj 70,000 .zavednih Slovcncev. Tudi kot samostojno svobodno internacionalno mesto ni Trst mogoč brez širšega slovenskega zaled;a, Istotako :c vsa tržaška okolica popolnoma slovenska. In zato bi pomenil Trst, ki nc bi oripndal k slovenski domovini, velik udarec Slovencem v narodnem in gospodarskem oziru. Razume se samoobsebi, da bo Trst ostal tudi kot integralen del Jugoslavije internacionalno mesto z lastno avtonomijo, v kateri bo vsem narodom zajamčena enakopravnost in kjer bodo imeli narodi prost dohod do morja. Trst mora priti k Jugoslaviji! To !e življenjska zahteva Slovencev, življenjska zahteva jugoslovanske države. Vsaka druga rešitev pomeni za nas več ali manj težki udarec. Vekoslav Vrtovec. Dr. Planinski. Pri snovanju novih državnih tvorb je razen osiguranja finančne podlage najvažnejše, da se takoj od kraja postavijo temelji, na katerih naj slone ustavne in upravne razmere. Popolnoma naravno je sedaj, da se je začela tudi glede ustave in uprave v nastajajoči jugoslovanski državi javna diskusija. S serijo člankov v listih je pričel bivši deželni glavar Fr. pl. Šuklje in odgovori'o mu je že več mož, kakor: dr. Tavčar,* dr. Triller. Ivan Hribar, dr. Vrš?« (Viktor Šušnik?). Pl. Šuklje je podal več dobrih nasvetov, vendar pa njegov osnovni načrt povečini najbrže ne bo podlaga jugoslovanski ustavi in upravi. Kot upravni uradnik naj razvijem tudi jaz nekaj misli, in sicer po temle redu: ^ I. Zakonodaja in upravni okoliši; II. načela državne uprave; III. občinska uprava; IV. industrija, trgovina in finančna uprava. 1. O zakonodaji in upravnih okoliših. Vsa postavodaja in uprava jugoslovanske države mora temeljiti na dveh načelih: 1. da 1 smo narod Slovencev, Srbov in Hrvatov po , svojih gospodarskih in splošno-kulturnih raz-I merah en narod, ki ga spaja enaka zgodovina trpljenja in počasnega vstajenja; 2. kar še oh-j stoji med nami jezikovnih in kulturnih razlik, naj jih s pametnim, sniotrenim delom, toda i brez nasilja — izvzemši versko razliko — v doglednem času eliminiramo. S tega stališča ustvarimo enotne in enake iavne institucije za celo jujioslovansko ozemlje. Moč postavodaj imej le skupni državni zbor, dočim bi se osrednji vladi poverila naloga, da uvažuje v izvršilnih naredbali in po * T« članek mi pl oa razpolago. zaslišanju županijske oblasti posebne, v posa> meznih delih skupnega ozemlja vladajoče gospodarske in kulturne razmere. Županijska vlada naj v glavnem le skrbi za izvrševanje postav in naredb, lastno naredbeno pravico pa imej samo v toliko, v kolikor niso tangirane skupne, vsem delom enake državne naprave, V celem državnem ozemlju naj se ustanove iste upravne oblasti z enakim delokrogom in enakim slovanskim nazivaniem, ki naj ne spornima na nekdanja nemška imena. Upravne posle za celo jugoslovansko državo vodi ministrstvo. Sicer se pa deli državno ozemlje le še na županije (ne okrožja, po nemškem Kreise), v okraje in občine. Posebne deželne vlade z deželnimi zbori za dotično narodno ozemlje (slovensko, hrvatsko in srbsko) lahko odpadejo. Županija združui po zemljepisni legi in gospodarskih odnošajih sorodno si ozemlje 200—300 tisoč ljudi. Pri tem naj se ne gleda niti na jezikovne razlike (posamezne slovenske, hrvatske ali srbske otoke), še manj pa seveda na dosedanje kronovinske meje. 1 ako n. pr. naj se napravi za Koroško posebna županija, njej pa bi bili prideliti razni kraji v skrajnem severozapadnem kotičku Kranjske (ob gorenjski železnici). Za Primorsko bi bili morda ustanoviti goriška in istrska županija, k prvi pa prikloniti Vipavsko dolino in K drugi dolino ob Reki (Ilirsko Bistrico). H Kranjski, ki izgubi goriomenjene dele, bi zopet dali del sedanjega žumberaškega ozemlja v Gorjancih. To je oni del, ki govori obmejnim Belo-kranjcem enak jezik in jc gospodarsko navezan na Metiiko. Drugi del Zumberčanov pripade zagrebški župariji. S tem se bo rešil igraje pravni spor, ki se je vodil med avstrijsko in ogrsko vlado desetletja s toliko vnemo, da so nastale cele skladovnice aktov — brez rešitve. Žumberčanu poslej ne bo treba hoditi deloma k okrajnemu uradu v Črnomelj (po krošnjarske knjižice), deloma v Jasko. Tudi bo .volil državne poslance, kar se mu je dozdaj, češ da ni ne j^vstrijski ne ogrski državljan, odrekalo. — b kranjsko županijo se bo združil tudi, iri to brez državne krize, glasoviti hrvatski otočič Marindol pri Adlešičih, politični okraj Črnomelj, ki se je do sedaj, dasi na levem bregu Kulpe, obdan okrog in okrog od kranjskega ozemlja ter s Hrvatsko le po ozkem pasu in preko Kulpe zvezan, upravljal od tam. Na čelu županijske oblasti bo veliki župan. Županije bodo razdeljene na okraje (okrajne urade aii oblasti) in bo njih vodstvo poverjeno okrajnemu načelniku. Pri tem je rešiti vprašanje, ali naj so okraji veliki ali majhni. Da so nekateri današnji politični okraji, obsegajoči po tri, štiri sodne okraje s 40.000 in več prebivalcev, preveliki, se je pokazalo že ope-tovano. Okrajna oblast sc more seznaniti z gospodarskimi in krajevnimi potrebami le po daljšem času; delo pa se v takem okraju tako množi, da se pri tendenci, opraviti vsaj tekoče stvari, začnejo zapostavljati večji gospodarski problemi. Mali okraji z 10—15 tisoč duš, ki bi se zlagali po večini z enim sodnim okrajem, kakor jih ima v mislih Sukljejev načrt, bi pa vsled svoja neznatnosti ne imeli nc razvojne moči, ne dovolj^ vzgojnega vpliva in vodilne, avtoritete nad občinami. Za okraje bi bilo tedaj primerno ozemlje z 20—30 tisoč ljudmi,. Popolnoma preurediti bi bil dalje obseg občin. Občine z 200—500 ljudmi, kakor jih imamo po Slovenskem še denes, so za novodobno upravo nonsens ker se ne morejo razviti v nobeno življenje. Občine so tedaj tako zložiti, da bode štele po 1000—3000 in več duš. Take srenje bodo silno važen činitelj v novem upravnem ustroju, pa o tem več v razpredelku lit. Organizacija upravnih oblasti. Da izgine razloček med^ državno in avtonomno upravo, to je jasno. Težje bo žc rešiti vprašanje popolne demokratizacije uprave, oziroma glede pritegnitve laiškega elementa v upravo. Posebno skrbno bo sestaviti tudi ustroj osrednje vlade, da ne bo noben del tro-imenskega naroda SHS. zapostavljen in da se bo moglo ozirati, v kolikor bo to dopuščala skupna državnost, na njihove posebne kulturne in gospodarske interese. Državni zakonik in naredbenik ministrstev bo izhajal, dokler ne postane naše zedinjenje popojno, v slovenskem •^tf^bsko-hrvatskem jeziku. Oblasti na slovenskem ozemlju naj uradujejo v j>rehodm dobi slovensko, drugod hrvatsko-srbsko. To velja tudi napram osrednji vladi. Enako ni ovirati od kraja posebne književnosti in znanosti posameznih narodnih vej vsem skupne majko 1 Jugoslavije. Vzajemne institucije, vzajemno I delo, neovirano medsebojno občevanje in spo-| znavanje pa bo stvorilo v desetletjih med nami i brati, uživaiočimi sadove zlate svobode, opro-i ščenimi stoletnih okovov tujstva, takorekoč 1 neopaženo nerazrušno vez naravne enotnosti, i ki bo klubovala zlahka vsem viharjem. Pre-i pričani pa moramo biti, da .Jugoslavija ne bo i mogla kar spočetka pričeti docela novega življenja, v katerem se bi mogel vršiti tu opisani zedinjevalni proces. Od kraja bomo morali prevzeti, da kaosa nc povečamo, do mala vse I stare naprave, odstranivši le najgrše hibe. O 1 konečnem ustavnem in upravnem ustroju pa I sc bo posvetovati v enketah in napraviti odločitev brez nasilja in sporazumno z zastop niki vsega troimenskega naroda SHS. II. Načela državne uprave. Uprava jugo-I slovanske države kakor moderna uprava sploh, mora sloneti na tch-le principih: 1. Ne vtikaj sc v stvari, ki jih zrel narod v prostih i organizacijah, družbah, v časopisju in znanstvi: i sam upravlja, in »icpr velikokrat bojiSe, knt pa I moreio to opraviti javni uradniki; 2, državna, oprava mora biti prežeta dolžnosti, da varuje "n pospešuje le ljudske koristi. Od te pOfh.jo ne smejo odvrniti nobeni namišlieni višp oziri, ki so ljudstvu tuji. Takih viš|ih ozirov v demo-kratski Jugoslaviji menda sploh n« bo, Ker bodo vsi poklicani organi iz naroda m delali za narod; 3. posamezne instančne oblasti nai se v svojem delovanju medseboino podpiralo in spopolnjujejo, ne pa, da si nagaiaio; 4. m-staričria not se omeji; 5. delo se tako razdeli, da ne delajo kar tri oblasti po vrsti isto. Zgled! Ministrstvo je poslalo obširen nemško pisan ukaz na deželno vlado. Tam so ga dostikrat čisto enostavno prepisali, sed ut aliquid te-cisse videatur, dodali Se svoie pripombe, se: veda v nemščini z ukazom, da stori in ukreni okrajno glavarstvo vse potrebno. Kar bi bilo že ministrstvo khko naredilo, to so sedii cim-prali referentje pri okrajnih glavarstvih, seveda vsak po svoje, pri čemer |e bito odločilno znanje deželnega jezika. Ali predstavljale si veselic uradnika pri spodnji instanci, ko na; m-timira cele strani dolge, nemško pisane razsodbe višjih instanc, n. pr. v domovinskih, vo-dopravnih in drugih zadevah v strankinem jeziku. To kar je napravil uradnik pri okr. glavarstvu, ni mogla biti več avtentična razsodba višje oblasti. Take srednjeveške anomalije na; takoj prenehajo v jugoslovanski državi, v kateri so si slovensko, hrvatsko in srbsko narečje tako podobna, da ne bo količkaj jezikovno naobraženemu uradniku nobena težkoča, napraviti odlok ali razsodbo poljudno v tem ali opera narečju, dokler bo to potrebno. V tem oziru pride še v poštev občevanje s podaniki laške in nemške narodnosti, za katero naj veljajo ista načela. Vsaka višja oblast formuliraj ukaze in razglase tako, da se lahko porabijo i za nižje instance kakor tudi za javno objavo. V tem Slučaju se odpošlje primerno množino izvodov tudi naravnost občinam. Višja oblast izdajaj svoj naredbenik, v katerem se objavijo vsi javnosti namenjeni ukrepi, ukazi in razglasi. Ta naredbenik se pošiljaj vsem poklicanim organom. Ti morajo takoj vedeti, ne da bi jih bilo potreba posebej opozarjati, kaj jim je storiti. Razsodbe višjih oblasti morajo biti po vsebini in jeziku take, da jih nižja oblast strankam lc dostavi. Na ta način se bo prihranilo neskončno veliko nepotrebnega pisarjenja. 6, Posameznim upravnim oblastem je dati potrebno samostojnost. Nič ni za uradnika hujšega in za razvoj pametne prakse kvarljivejšetfa, kakor če višja oblast vedno dreza vanj. Do sedaj je izšla ponavadi najprej postava, potem splošna haredba, dalje še posebna izvršilna naredba in vrhutega ponavljajoči se ukazi, vse v isti zadevi. Absurdno! Za razumnega praktičnega uradnika je dovolj, da ima pred seboj postavo in, če treba, izvršilno naredbo, potem pa nič več. 7. Upravo prevevaj demokratični duh in bodi vsem sloiem enako pravična. Za vse in za vsakega iste pravice in dolžnosti, brez privilegijev in nepotrebnih izjem. Ista načela veljajo približno za sodno upravo, ki io bomo po mojem mnenju prevzeli do mala nespremenjeno, dočim bo treba šolstvo in šolsko upravo popolnoma reorganizirati. . lil. Občinska uprava. Nimam namena koga žaliti, ali to, kar smo imeli do zdaj za občinsko upravo, je bilo velikokrat posmeh kulturi dvajsetega stoletja. Skrb za občinsko gospodarstvo se je prekladala ev. vsaka tri leta iz roke v roko. Pri novih- občinskih volitvah se je naenkrat posadil na županski stolec mož, ki ie bil mogoče le za silo zmožen v pisavi, mož, ki je imel morda veliko dobre volje, pa premalo splošnega znanja. Preteklo je veliko časa, preden sc ie tak župan, brez tajnika, toliko uživel v novo vlogo, da so rila občinska kola naprej. Ne rečem, da so bili vsi župani taki, v celem pa jih je spadalo veliko preveč v to kategorijo. Posledica tega je bila, da so romali spisi, po dolgem času odpravljeni na pot, sem pa tam, preden je dobilo okrajno glavarstvo ali drug urad rešitev, ki jo je mogel uporabiti. O kakem načelnem, inicijativnem gospodarstvu v takih občinah pa ni bilo ne duha ne sluha. In kdo je bit v celem najbolj oškodovan? Občani sami. Take neznosne in dvajsetega stoletja nevredne razmere £0 odpraviti. Občinska uprava bi, hila sedaj urediti po teh principih: • 1. Ustanove se-, kakor že. prej omenjeno, velike občine i 2-. za reševanje tekočih poslov, za pripravo gra.cb.va,---ki pri.de .v občinske seje, za upravo občinske blagajne se nastavi v vseh občinah stajni izvežbani tajnik, ki i.e prestal z zadovoljivim uspehom za občinskega tajnika predpisano skušnjo; 3. zgradi se v središču občine občinska Piša —ni treba ravno enofiadstropna stavba •— kjer je občinska pisarna, občinski arhiv, stanovanje tajnikovo, občinski zaporni lokal in ev. tudi shrambe za druge namene: za razdeljevanje občinarjem namenjenih, od občine naročenih predmetov ntd. S tem bi se za vedno odpravil nedostatek, da ic občinska pisarna obenem zasebna soba, spalnica irt mogoče tudi delavnica županova. Ljudem ne bi bilo več treba jsiiati župana- izven njegovega doma, ka-kot- še zdaj pogosto godi, in ga motiti pri njegovem delu fna polju ali drugod). Stranka bi opravila takrat, kadar bi prišla v občinsko pisarno, kjer bi imel tajnik dnevno stalne ure. S tako napravo bi se koristilo ljudem, oblastem pa, ki so dosedaj večkrat le s težavo izvedela potrebno od županstva, silno ustreglo. Nepotrebno pisarjenje bi prenehalo. Razen tega bi lahko odpadlo do zdaj neizogibno in toli per-horescirar.o poizvedovanje po orožniških ali podobnih organih. Seveda bo razmerie med tajnikom in županom odnosno občinskim odborom postavno urediti. Tajnika nastavi in plača državna oblast, ki imej tudi disciplinarno pravico in pravico odstavitve (odstavitev, upokojitev). Tako sc občinskemu tajniku ne bi bilo tresti pred vsakim novim županom, ali ga bo obdržal ali ne. Tajnik jc vezan na občinske sklepe, na mnenje županovo pa morda le. kadar gre zn. osebne in krajevne podatke. Ako se pokaže potreba dobi tajnik še eno delavno moč. Ob tipske spise podpisuje župan ali njegov na mestnik in lc. v neznatnih stvareh občinski tajnik. Občinski upravi, ki ustreza opisanemu načrtu, s« lahko poveri večji delokrog. S tem bi r-e dosegla tudi enakost z že obstoječo občinsko upravo na Hrvaškem/Posebno se bo treba 0 h rim m pobrigati za preskrbo ubogih. Doseči-'! so je skrbelo za reveže r.a način, ki je na-r.' votovdl v v m humanim čuvstvom. Reveži, f I'idi r.o'>o'nn;m nebogljeni, so' morali hoditi ? brc o od hiše do hiše. Ma'okje so jih pri- 1 -no Srr- pač pa so morali požreti m- ; • Vre tr-';n in krivično besedo. Če pa ie "e občina dajala podpr.ro ubogim v denarju,. 'bilo je tc neredno in tako malo, da jim ni bilo ne živeti ne umreti. In s kako nejevoljo so sc oddajali siromakom tisti krajcarji. Tc žalostne in nečloveške razmere morajo jenja-ti. Predvsem bo občinam enega ali več okrajev sezidati občinsko i.f.ico in hiralnico, kjer naj v miru preživi svoja zadnja leta vsak, ki ga bo usoda zanesla tjekaj. IV. Industrija, trgovina in finančna uprava. Na tem polju čaka ogromno delo, tako, da ga bomo od kraja le težko zmagovali. Ustvariti nam bo nanovo vse pogoje za domačo industrijo in prekomorsko trgovino, V tem oziru imamo dosedaj povečini zaklade še v zemlji (surovo rudo, les) in neizrabljene vodne moči, ter ob Adriji naše sinje morje, tovarne in l&dje bo pa treba šele zgraditi. Treba bo zbrati vse tehnične produktivne moči, dati jim pravec in pokazati našemu dosedaj raztresenemu kapitalu skupno pot. Pa spričo naše vztrajnosti in marljivosti se ne strašimo tudi tega orjaškega dela. O finančni upravi nisem poklican pisati, vendar pa imam tudi v tej stroki naravno mnenje. Kakor v celi upravi, vladaj tudi tukaj enotnost. Osnovni državni davki naj jamčijo za dohodke v meri, kakor so proračunjeni državni izdatki. Poleg državnih davkov pa obstojaj še edino županijska doklada. Občine in okraji, ki prevzamejo posle dosedanjih cestnih odborov, zdravstvenih zastopov itd., ter trgovske in obrtne zbornice upošljeio pravočasno letne proračune župnnijski oblasti, oziroma županijskemu finančnemu ravnateljstvu. Ta odredi za ves okoliš enako doklado na državne davke. Davčni uradi, ki doklado pobirajo, jo odpošljejo naprej glavni' blagajni, ki šele izplačuje nakazane vsote. Ta blagajna bo seveda tako dotirana, da ne bo treba posameznim korporacijam šele čakati, da se bo naklada za nje uplačala, ampak da se tem odobrene vsote dopošliejo, kadar jih rabijo in zahtevajo. Po tem bi to bile seveda javne naprave kakor: vodovodi, šole, ceste, občinske hiše, ubožnice in hiralnice itd., skupna zadeva županije oziroma države, in investicije bi se morale vršiti po rednem načrtu, da nc bi posamezni okraii samo pličc-ali, rlru^i oa uživali. Ta načrt bi imel to dobro, da bi se mo-gle javne naprave, za katere posnmezna občina ali okraj nima dovolj denarja, vedno realizirati, ako to zahtevajo interesi ljudstva v dotičnem okraju. Dunaj, 25. oktobra. Cesar je sprejel demisijo Hussarekovega kab'ncta. Za njegovega naslednika jc bil določen dvorni svetnik Lammasch, ki bo z malimi spremembami prevzel sedanji kabinet. Dunaj, 25. oktobra. Pri predsedniku Poljskega kola so se danes oglasili profesor Lammasch, R e d 1 i c h in S t o 1 z-z e 1. Profesor Lammasch je sporočil, da ima nalogo sestaviti nov kabinet. Poljski klub je izjavil, da nima ničesar proti temu. "Dvorni svetnik Lammasch bo ministrski predsednik, poslanec Stoltze! justični minister in dr. Redlich Pnančni minister. Oba poljska ministra naj ostaneta v kabinetu. Namesto M a t a j e naj vstopi v kabinet neki S e i d 1. m m IDršavsii zbor. Seja dne 25. oktobra. V zbornici je navzočih komaj deset poslancev. Posl. dr. G r a n d i interpelira glede vrnitve interniranih in konfiniranih Italijanov. Odgovarja mu notranji minister dr. vit. pl. Gayer in brani odredbe oblasti. Sedaj je vrhovno armadno poveljstvo dovolilo, da se pri rešitvi še ostalih prošpnj za vrnitev postopa kolikor mogoče liberalno. Izjava italijanske Narodne zveze. Posl, dr. Conci je podal v imenu novoustanovljenega narodnega zastopstva »Fa-sčio Nazionale« izjavo, da smatrajo njeni člani temeljem Wiisonovih zahtev, ki so jih osrednje države sprejele, vsa dosedaj avstrijski-ogrski monarhiji pripadajoča italijanska ozemlja kot že iz teritorialne skupnosti izločena. Zato italijanski poslanci nikakor nimajo več naloge, da bi se z vlado ali z zastopniki avstrijskih narodnosti pogajali o preosnovi države. Končno vlagajo ugovor proti izjemnemu stališču, ki naj bi se ustvarilo za Trst. Zapozneli Kočevci. Posl. grof Barbo zahteva za kranjsko Kočevje pravico, da se pridruži nemški narodni državi. Kočevski Nemci so avtohtoni in žive v zaključenem ozemlju. Narodnostna ideja je zmagala nad avstrijsko državno idejo. Sedaj v pripadnikih drugih narodnosti ni treba več videti sovražnikov. Poziva zbornico, naj narodom omogoči, da ' i;rlcjo v redu narazen. Nadaljne italijanske izjave. Posl, dr, pl. Gentili pravi, da je . eba za morebiten plebiscit staviti dva pegoia: 1. vojaške in politične oblasti do-| sedanje države morajo deželo zapustiti, 2, vpoklicanci, begunci in izgnanci se morajo I vrniti. Posl. G a s s e r izjavi, da tržaški liberalni poslanci usode italijanskih ozemelj ne smatrajo za notranje vprašanje tc države. Vpraša vlado, če je res, da nameravajo prestaviti v T 'o čet in vojaških po- veljstev in čc Ev .c zgodi morda z namenom, da se jav .. mnenje postavi v var- stvo bajonetov. Italijani zahtevajo, da se njihovi internirani soplcmenjaki takoj vrnejo domov. Končno zahteva govornik nujno odpomoč v prehrani in odredb proti razširjanju hripe, malarije in legarja. Posl. P i t toni (tržaški socialist) želi, naj bi se nove narodne tvorbe čim hitreje oživotvorile in naj bi narodi kakor hitro mogoče stopili v medsebojne stike. Soglaša z vojnim ministrom glede nevarnosti, ki bi pretile prebivalstvu posebno za fronto, ako bi fronta razpadla. Tudi jc res, da ne sme nastati vakuum. Zato pozdravlja hitro odločitev nemškega narodnega zbora, da začne pogajanja z drugimi svobodnimi narodnimi zastopstvi. Za Trst in celo pretežno italijansko ozemlje Istre in Furlanije za'' I c v.--, --avico samoodločbe. Ljudstvo naj o " . i. ali se hoče pridružiti Italiji ali pa t!-f - 'ti samostojno republiko. Trst naj cat-nc neodvisen pod varstvom zveze narodov n se združi s pretežno italijanskimi ozemlji Istre in Furlanije. Posl. B u g a 11 o zahteva za furlanski narod pravico samoodločbe; o bodočem državnem stališču njegovega naselbinskega ozemlja naj odloči svobodno ljudsko glasovanje. Za pripojitev nemških ozemelj na Ogrskem. Posl. PI e i 1 i n g e r izjavi, da mora nemški narod v interesu svoje prehrane zahtevati, da se sosedna nemška ozemlja na Ogrskem pripoje nemški narodni državi. Drugih govornikov ni bil" ' zaključili. Prihodnja seja v torek. * * * Posvetovanja in avdience, Budimpešta, 26. oktobra. Cesar je sprejel včeraj v Godolle Karolyja v dolgi avdijenci. Iz nemške Avstrije. Dunaj. 25. oktobra. Izvršilni odsek nemškega Narodnega zbora namerava proglasiti, da je predcenzura odpiavljena. Včeraj je določil izvršilni odbor nemškega Narodnega sveta besedilo odgovora na Wilsonovo noto glede premirja in miru. Istočasno so se vršila predposvetovanja o ustanovitvi samostojne nemško-avstrnske banke, ki naj bi izdajala bankovce. Tudi v nemški Avstriji naj se ustanove narodne garde. Poljsko kolo prenehalo, Dunaj, 25. oktobra. Z današnjim dnevom je prenehalo Poljsko kolo obstojati. Osnovala se bo zveza poljskih državnih poslancev, v katero bodo vstopili vsi člani bivšega kola, vsepoPaki in poljski socialni demokrati. Ta zveza se bo konstituirala v ponedeljek v Krakovu. Prehranjevalno vprašanje. Dunaj, 25. oktobra. Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je imel danes zopet konferenco s prehranjevalnim ministrom Landwehrom. Dunaj, 25. oktobra. Danes so se zgla-sili odposlanci »Wohlfahrtsausschussa« v Jugoslovanskem klubu, da konferirajo s poslanci Štajerske, O pogovorih se bo obvestil Narodni svet, da bo sklepal o nadaljnjem postopanju. Potovanje ob naši jadranski obali, Dunaj, 25, oktobra. Poslanec Dulibič je stavil do ministrskega predsednika in domobranskega ministra interpelacijo, v kateri pravi, da se vozi z našimi malimi pasažirskimi parniki toliko vojakov, da je videti, kakor da so to vojaški transporti. Vsled tega so ti parniki izpostavljeni nevarnosti torpediranja. Wilson je v svoji predzadnji noti Nemčiji zahteval, da se pasažirski parniki ne smejo potapljati, ker je tako vojskovanje nečloveško in barbarično. Vsled note smemo domnevati, da sovražni podmorski čolni ne bi potapljali pasažirskih parnikov, če bi ti ne izgledali kakor vojaški transporti. Tako se pa vozi civilno prebivalstvo v neprestanem strahu, kar je popolnoma nepotrebna tortura, če bi pasažirski parniki ne smeli prevažati vojaštva. Izjave gro5a Aadrassyja. Budimpeštanski dopisnik »N. Fr. Pr.« je imel pogovor z novoimenovanim zunanjim ministrom. Grof Andrassy mu je na stavljena vprašanja podal naslednje izjave: »O mojem programu morem za sedaj reči le toliko, da bom delo mojega predhodnika za dosego častnega miru neomajno nadaljeval. — Imenovan sem za zunanjega ministra, a službene prisege še nisem položil. — Na Wilsonovo noto bom odgovoril jaz. — V zmislu obstoječih zakonov bom seveda skupni avstrijski-ogrski zunanji minister. Avstrijski-ogrski odgovor Wi!sonu. Budimpešta, 25. Neki tukajšnji večernik sporoča: Grof Julij Andrassy bo določil že jutri končnoveljavno besedilo odgovora Wilsonu. Odgovor se bo poslal najbrže že v nedeljo v Ameriko. Zunanji minister Andrassy in jugoslovansko vprašanje, Zagreb, 27. oktobra, Vsled imenovanja grofa Andrassyja za zunanjega ministra so prišli Frankovci do korajže. Frankovci sodijo, da je grof Andrassy, ki je i bil nekaj časa v Švici, zvedel za mišljenje ! entente in da sc bo po tem ravnal. Grof Andrassy hoče rešiti jugoslovansko vprašanje, seveda popolnoma v na-žarskem duhu, Da bo dala Srbija mir, ho-; če dati nji nekaj. Celo stvar misli si tako- le: Kraljevini Srbiji hočejo odstopiti Mažari na naš račun cclo zahodno Bosno do reke Vrbas s Hercegovino vred. Od ostalih jugoslovanskih dežela bi pa napravili avtonomno državo, ki bi morala biti v zvezi pod neizogibno krono sv. Štefana, torej pod mažarsko nadvlado. Zato, ker bi pa Srbija dobila del našega ozemlja, bi bila pod gotovimi pogoji zvezana z bodočo samostojno Ogrsko. — Moti se grof Andrassy, če misli, da bo z nami kupče-vall Drugi cesarjev manifest. Zagreb, 26, oktobra, V najkrajšem času izide za ogrske dežele cesarjev manifest, ki se bo kril z manifestom, izdanim za avstrijsko državno polovico, V tem manifestu bo proglašeno ujedinjenje jugoslovanskih dežel krone sv. Štefana, ki naj ostanejo še nadalje pod nadvlado Mažarov. — Tudi ta bo prišel veliko prepozno. Jugo- Posvetovanja med Narodnim vybora umno z narodno stražo. ovala sporaz- Akademska socijalis*ična cm'-'l!rr Zagreb, 26, oktobra, Hrvaška ; demska socijalistična omladina jc imela sestanek, na katerem je sklenila organizirali sc in pričeti z delovanjem. Na tem sestanku sc je izjavila z a->Narodno veče« in da odobrava vstop socijalistov v »Narodno /eče«. Dr, Korošec — častni meščan, Požega, 25. oktobra. Občinski zastop mesta Požcge je imenovalo predsednika »Narodnega veča* dr. Korošca za častnega meščana v priznanje njegovih izrednih easlug za ujedinjenje troimenega naroda. Frankovci v permanenci. Dunaj, 26. oktobra. Voditelji frankov-cev dr. Pazman, dr. Horvat in dr. Frank so ustanovili na Dunaju permanentni svet, ki se pogaja z Mažari in Nemci. Frankovci upajo, da bodo v kratkem že v drugič sprejeti od cesarja v avdijenci. Upajo pa tudi, da pridejo na Hrvatskem na vlado, čeprav bo ta zelo kratkotrajna. Hrvatska pred prometno katastrofo. Zagreb, 26. oktobra. Mažari pridno spravljajo železniške vozove in lokomotive. Na ta način hočejo izzvati prometno in prehranjevalno katastrofo, Včeraj je prišel v Zagreb ravnatelj ogrskih železnic dr, Bačinski, da nadzira izpraznjevanje. Zagrebško obratno vodstvo se preseli v Kaposvar. Arhive in drugo so že vse za-paketirali ter je vse pripravljeno za odhod. Poslanec Klofač pri cesarju. »Češke slovo« poroča: Pred cesarjevim odhodom na Ogrsko je čakal na dunajskem Franc Jožefovem kolodvoru poslanca Klo-fača avtomobil, s katerim se jc odpeljal v Meidling, kamor je bil ravnokar dospel cesarjev vlak. Klofač je šel v dvorni vlak, kjer ga je sprejel cesar. Med vožnjo na Dunaj je cesar govoril s poslanccm Klofačem o sedanjem položaju in rekel, da je z razvojem stvari na Češkem zadovoljen, lc toliko prosi poslance, naj delujejo na to, da se razvoj izvrši popolnoma mirno in brez trenja. Čehi v Švici. Praga, 25. Češki zastopniki, ki so odpotovali v Švico, bodo morali poleg politične naloge izvršiti tudi dalekosežno gospodarsko nalogo, med drugim zagotovitev uvoza živil, zdravil, sukna, usnja, t>"rila in drugih stvari. Češka republika. Berlin, 25. oktobra. »Vonvarts« poroča iz Ženeve, cla je češki zastopnik v Rimu, Borsky, izjavil, da more biti Češka le republika. Domače dinastije ni, tuja pa ni potrebna. Ustanovitev samostojne češke države je tudi sicer samo zasluga demokracije. < Staročeška stranka preneha. Praga, 25. Pomnoženi izvršilni odbor staročeške stranke je sklican k seji, na ka-J teri bodo vsem pristašem stranke priporočili, naj vstopijo v državno pravno demokratično stranko. S tem preneha staročeška stranka. Wilson in Čehoslovaki. Haag, 25. »Petit Journal« je objavil inter-viev s češkoslovaškim zastopnikom pri francoski vladi, ki je povedal, da je spisal Wilson že pred dvajsetimi leti knjigo o češkoslovaškem narodu in je že takrat priznal njegovo moč in čuvstvo do samostojnosti. Italija vzdržuje svoje zahteve do Dalmacije. »Corriere della Sera« odločno zanikava trditev lista »Action Francaise«, ki je trdil, da se je Italija Jugoslovanom v korist odpovedala dalmatinski obali. Italija se ni odpovedala vojnim smotrom, ki jih izraža v Londonu sklenjeni pakt, marveč pripoznala je le načelno potrebo prijateljskih, dogovorov z Jugoslovani, če se odtrgajo od Avstrije-Ogrske in če ustanove svojo državo. Nemiri v Budimpešti. Demonstracije pred dvorom. Budimpešta, 26, oktobra. Včeraj opoldne so šli študenti pred cesarski grad, kjer so razobesili ogrsko zastavo. Vmes je poseglo vojaštvo in policija, ki je zastavo zopet snelo. Prišlo je do spopadov med policijo in dijaki. Policija je z golimi sabljami potisnila demonstrante ;'zpred dvora, Budimpešta, 26. oktobra. Včeraj je prišlo do demonstracij v vseh delih mesta pred uredništvi časopisov in pred stanovanjih raznih politikov. Z balkona parlamenta so govorili grofi Karolyi, Andrassy in Apponyi. Precl parlamentom se je vršilo veliko ljudsko zborovanje, na katerem je bilo sklenjeno ustanoviti vojaški delavski in ljudski svet za Ogrsko, ki naj bi vzel zadevo dežele v roke. Podrobnejša poročila, kakor tudi smer teh demonstracij je dunajska cenzura zatrla. Krvav spopad na budimpeštanskem dvoru. Budimpešta, 25. oktobra. Na dvorišču budimpeštanskega dvora je danes ob priliki neke manifestacije tekla kri. Več sto oseb, po večini vseučiliščniki, je prišlo na dvorno dvorišče. Neki vseučiliščnik je imel tam govor, v katerem jc dejal, da je avstrijski cesar zbežal z Dunaja, ker se tam ne čuti več varnega. Samo Ogrska more še ščititi cesarja. Po teh besedah je policijski uradnik prekinil govornika in ga pozval, naj gre domov. Nastal je velik škandal. Občinstvo se je zavzelo za govornika. Poklicali so vojaštvo. Med vojaštvom in med dijaki je prišlo do krvavega spopada. Vojaki so pričeli streljati. Veliko oseb jc ranjenih, med njimi tudi neki nadporočnik. Brez godbe in cesarske pesmi. Budimpešta, 26. oktobra, Navada je bila, da sc je pri spremembi straže na cesarskem dvoru pela cesarska pesem. Z ozirom na kritičen položaj pa sc bo sedaj dvorna straža spreminjala brez cesarske pesmi in godbe. Cesar se vrne zopet na Dunaj, Dunaj, 26. oktobra. Cesar se vrne v prihodnjih dveh dneh iz Ogrske zopet na Dunaj in bo stanoval na cesarskem dvoru. Prvotno se je mislilo, da ostane cesar v Budimpešti tri do pet tednov. NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR. Ostri napadi na nemškega cesarja v nemškem državnem zboru. — Zahteva, naj cesar Viljem odstopi. — Galerija živahno pritrjevala. Berlin, 25. (K. u.) Državni zbor j* sklenil danes po živahni razpravi o poslovniku proti glasovom konservativcev in neodvisnih socialnih demokratov pri tretjem branju ustavnih predlog, da se odpove razpravi o zadnji Wil-sonovi noti, Nato so pričeli v tretjem branju razpravljati o predlogi, po kateri se imenujejo lahko državni poslanci za državne tajnike. Zahteve Poljakov. Poslanec Korfanty (Poljak) ie izjavil: K Poljski spadajo poljski okraji v sleziji, no Poznanjskcm, na zahodnem ia vzhodnem Pruskem. Poslanec S c h u i z (državna stranka) i* izjavil: Vsi Nemci v vzhodni marki plamteče protestirajo, da bi se tudi kos dežele odstopil. Dinastija nej odide! — Napad na Hindenburga. Poslanec K o h n (neodvisni socialist) je očital vojaškim mogotcem, da se nameravajo izmuzniti odgovornosti za izgubljeno vojsko. Prebral je Hindcnburgovo brzojavko na podrejena poveljstva, da naj se armada in mornarica upreta proti pogojem premirja. Silno je napadel nositelja krone in izjavil: ne le sedanji nosi tel j krone, marveč vsa dinastija mor« izprazniti pozor i-š č e, (Živahno pritrjevanje na galeriji in nemir na dcsnici.) Zdaj ne gre več za dinastijo in za militarizem, marveč za vse nemško ljudstvo, za človeštvo, za kulturo. Galerija je pritrjevala govoru poslanca Kohna, desnica jc na viharno ugovarjata. Predsednik je grozil, da izprazni galerijo. Ko se je izjavil socialno - revolucionarni poslanec Bruehle, da odklanja vsak mir, ki bi se sklenil med meščanskimi državami po imperialističnih načelih, so sprejeli predloge v tretjem branju in nato tudi zakonski načrt, s katerim se izpreminja ustava Alzacije-Lore-ne v tem smislu, da se lahko imenujejo državni tajniki za Alzacijo Loreno, ne da izgube svoj mandat. Sejo so nato odgoclili na jntri. Nemški cesar odstopi. Berlin, 26. Tu sc splošno sodi, da bo prej-alislej odstopil cesar Viljem v korist svojemu vnuku, najmlajšemu cesarjevičevemu sinu. Le-debour je prebral v državnem zboru pismo, ki ga je pisal cesar Viljem carju Aleksandru, v katerem je izvajal, da bi bilo najboljše, če obesijo pristaše centra in socialiste. Na to je odgovoril pl. Payer: Pismo je tako staro, da je brez pomena, ker se je postavil cesar na parlamentarno stališče. Tudi nemški miljarderji proti cesarja Viljemu. Berlin. 25, »Frankfurter Zeitung« piše o WiIsonovi noti: Če gre res za to, da mora Nemčija kapitulirati ali sc pa more svobodno pogajati o miru, bo o tem odločil predvsem cesar. Od njegove odločitve je odvisna bodočnost Nemčije in predvsem napredovanje vprašanja miru. Njegov sklep lahko povzroči, da marsikaj pozabimo, kar se je reklo in zgodilo v zadnjih desetletjih. Upamo, da_ se bo storil sklep kmalu in da bo moder. — Tako piše zdaj proti cesarju Viljemu tista »Frankfurter Zeitung ', ki zastopa interese velikega judovskega kapitala v Nemčiji, kateri se je ravno po Viljemovi pro-tekciji dvignil do velikanskega bogastva, in moči; zdaj ga pa glasilo velikega kapitala sili, naj odstopi: zelo tragično, dasi le posledica imperialistične mančestersko-liberalne Viljemovc politike. Za socialistično veliko nemško republiko. Monakovo, 25. V Monakovu so priredili neodvisni socialisti shod, na katerem je govoril iz zapora izpuščeni pisatelj Kurt Eisner. Govornik, ki so ga kot mučenika zelo slavili, je ostro napadal sedanjo vlado in jc zahteva!, naj se ustanovi nemška socialistična republi-j ka skupno z nemško Avstrijo. Taka republika 1 s predsednikom Liebknechtom na čelu dob: od , entente v 24. urah mir. Kronski svet v Berlinu, — Vojaško obla«-."« sc podrede državnemu zboru. Berlin. 25. V kanelerievi palači jc zboroval danes Kabinetni svet, katerega se jc udeležil tudi cesar Viljem. Seja, ki se jc pričela ob 12. uri dopoldne, se jc zavlekla v pozne popoldanske ure, Slo je za izpolnitev parlamentarnega sistema v smeri, da se uvrsti vrhovna poveljniška oblast v okvir ustavne odgovornosti. Parlamentarna vlada bo morala s svojo odgovornostjo kriti vsa dejanja poveljniške oblasti. Izvesti nameravajo to z ustanovitvijo državnega vojnega urada, ki ga bo vodil državni tajnik z odgovornostjo kanelerievega namestnika proti državnemu zboru. Vse ostale vojaške oblasti, predvsem vojaški kabinet, bodo podrejene vojnemu uradu, da bo vojni državni tajnik lahko prevzel parlamentarno odgovornost za njihova dejauja. Hindenburg in Ludendorff pri nemškem cesarju. Berlin, 25. Hindenburg in Ludendorff sta se pripeljala v Berlin. Popoldne H1 je sprejel cesar Viljem v avdijenci. Zadnji udarec Nemčije. Berlin, 26, oktobra, V narodnih berlinskih krogih prevladuje mnenje, da bo sklicala vlada, če ne prick- do :,a-.irazunia z Wilsonom, pod orožje vse moške cnl lt>. i do 55. leta, S temi bo izvedla zadnji odločilni udarec. Kdo je kriv vojske? Berlin, 26. oktobra. Neodvisni f.oclja-list Haas« jc zahteval v seji nemškega državnega zbora, da se odpro državni arhivi zunanjega urada, da sc more dognali, kdo je kriv vojske. ^Berliner Tageblatt-j porn-ča, da sc bodo v kratkem pričela pripravljalna dela in da sc bodo spisi v nemškem zunanjem uradu uredili, da bodo arhivi javno dostopni. Nemško časopisje o WiIsonovi noti. Berlin, 25. (K. u.) Nemško časopisja se peča z Wilsonovo noto. ^Lokalanzeiger^ pravi: Vojni minister je izjavil včeraj v državnem zboru, da nemška armada še ni premagana, da se nemška domovina še ni zrušila. Ne moremo dvomiti, kaj da zahteva zdaj čast nemškega ljudstva. — i-Germania, pravi; V' celoti sodimo, da se nam načelno Wilson približuje, — iNotddeutsche Allg. Zeitung i piše: Nemčija zdaj čaka, kakšne poboje ji bodo predlagali nasprotniki, in če so pripravljeni, da se pogajajo o premirju temeljem Wilsonovega programa. Vsi narodi morajo skrbeti za to, da se predvsem konča moril na vojska, vse drugo naj se pa reši v dtihu pravičnosti, kakor to zahteva predsednik Wifson. — 1 .-Vorw&rts« piše: Ker smo sprejeli Wilsonov program, bi bilo nesmiselno, da se mu upiramo z orožjem v roki. Naši nasprotniki, ki zahtevajo razorožbo nemškega ljudstva, si morajo biti v tem na jasnem, da veliki narod trajno ne more biti ne-oborožen. — »Kreuzzeitung piše: Wilson je nameril z zadnjim udarčem pesti. Na to je mogoč le en odgovor. Konservativna frakcija državnega zbora jc izročila včeraj W;lsonu sklep, ki izvaja: Nova \Vilsonova nota zahteva brezpogojno _ kapitulacijo, odstavitev cesarja, odpust vojskovodij in popolno podvrženjs pod mir sile. Skozi rodove bi, če se sprejmejo pogoji- vsi Nemci političDo izgubili pravice in bi «e izročili gospodarski sužnostl. Nemška čast veleva, da vlada to odkloni; varnost države zahteva., da se pozove ncmflko ljudstvo k zadnjemu boju. Angleži zahtevajo povračilo za potopljene i ladje. j Amsterdam, 24. oktobra. (Kor. ur.) Parlamentarni poročevalec ^Times« < poroča: Vodstvo angleške ladjinc zbornic® jc naprosilo vlado, aaj pri sestavi mirovnih pogojev zahteva, da se mora uničeni prostor zavezniških ladij nadomestiti s sovražnikovimi ladjami do skupnega atanja sedanjega sovražnega laclji-nega prostora. Vodstvo ladjine zbornice je dalje sklenilo, da skliče zastopnike zvez graditeljev ladij na shod, kjer se nodo zbrali delodajalci in delavci, da sc posvetujejo o tej j točki. Francozi zahtevajo razkosanje Nemčije, i Geni, 26. oktobra, Herve zahteva v -Vic- | toire za pogoj premirju, na morajo nemške ! čete zapustiti Francijo, Alzucijo-Loreno, Lu-ksemburg in tndi levi breg Rena. ^Nočemo, j da ostane en sam nemški rojak na levem < bregu Rene, ne po sklenjenem premirju in tudi ne, ko so »klene mir. Prebivalstva na j levem bregu Rena nočemo anektirati, ker je 1 nemško, toda ustvariti se mora nevtralna zvezna država, da ščiti Francijo proti bodočim vpadom Nemcev. Francoski socialisti o premirju in miru, Bern, 24. (K. u.| »Progres ce Lyon* sporoča vf Pariza: Odposlanstvo socialističnih parlamentarnih skupin, v katerem so bili Ca-chin, Longuet, Mistral. Renaudet in Varenne, so se sestali včeraj dopoldne 9 Clcmcnceau-jem, da se pogajajo o vprašanju premirja in o miru. Cachin je vprašal Clcmenceauja o izzivalnem lepaku nelce domoljubne združbe, s kateri mse je označila nemška mriovna ponudba za past in ki pravi, da naj se premirje nc sprejme in zahteva brezpogojno Kapitulacijo Nemčije. L??pak je socialistične in delavske kroge zelo razburil. Clemenceau je izjavil, da ni v zvezi z objavo lepaka. Pogajanja a Cle-menceauiem bodo nadaljevali. Socialisti nameravajo objaviti oklic ljudstvu. | Kolonije m»j bodo kolektivna lastnina človeštva. Lugano, 25. »Avanti« je objavil besedilo ' predloga, ki ga stavi parlamentarna socialistična skupina, s katerim se zahteva: Mir ne sme delati nobeni državi sile. Kolonije morajo ostati kolektivna lastnina vsega človeštva, dokler ne dozore domačini do samostojne uprave, Nova zgradba mora pripoznati suvereni-teto deravcev in poskrbeti za varnost in popolno svobodo delavcev. Proti razpravljanju angleških mirovnih pogojev v parlamentu. London, 21. (K. u.) Na vprašanje, ki ga je stavil v spodnji zbornici Dilious, je odgovoril j Botiar Law: Sodim, cla bi storili veliko neum-I nor,t, če bi v sedanjem trenutku razpravljali v j spodnji zbornici o britskih mirovnih pobojih. Ententa se bo hitro posvetovala o vprašanjih premirja z Nemčijo. Genf, 26. Na konfercnci v Parizu sc bodo j na Wilsonovo zelio kolikor mogoče hitro posvetovali o točkah, ki tičejo premirja z Nemčijo; točke, ki tičejo Avstrijo-Ogrsko, bodo i enako liitro rešili, tla pošljejo besedilo Wil-sonu. Pruska gosposka zbornica. Včerajšnja seja pruske deželna zbor- < niče jc bila odpovedana. deljsko in rumunski del Ogrske so se zopet pojavili, ^ Rumuaija zaprla vsa prlstacičč*. Iz Odese sc poroča, da je rumunska vla» oa zaprla vsa pristanišča v Črnem morju in ob Donavi. Na Balkanu. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 25. Uradno: V severni Albaniji nadaljni boji zadnjih čet in boji s čctaSi. V Sandžak Novi Pazar so ententni oddel. ki, ojačeni s fetaSi, dospeli do Novega Varo-ša. Južno od Kraguievca, na obeh straneh Morave in na planini Zlatovt so avstrijsko-ogrske in nemške čete uspešno odbile sovražne bataljone, ki so pritiskali za njimi. Boji pri Krušcvcu. Berlin, 25. oktobra. Uradno: Nasprotni napadi na obeh straneh Morave. Zahodno od reke so nas v gorah južno od Kruševca potisnili nekoliko nazaj; vzhodno od rok^ * okolici Psračina smo jih odbili. Iz Belgrada. Danes jo uredništvo prejelo iz Belgrada dopisnico, ki je bila oddana 23. oktobra, Pri« jatelj piše na dopisnici, da je v Belgradii i-vse po starem. i. Srbi i« Francozi ob Donavi. V obliki pahljače je dosegla solunska armada črto Vidin ob Donavi do vzhodne Hercegovine. Boj se pričenja za zadnjo etsao. Iz Pariza se sporoča, da so dosegle francoskc čete Donavo pri Vidinu in pri Lom Palanki, kamor so se pripeljali po železnici, ker ie sklenila, Bolgarija z nilmi premirje, V središču napredujejo bolj počasi in se bijejo pri ASekmncu boji s Srbi. Očividno je, d«, tam zadr?uiajo Srb* toliko časa. dokler ne spr :nijo severne Srbi' je. Angleži sporočajo, c!t se približuje levo krilo srbske-francoske armade hercc£ovis meji. V I Ženeva, 27, oktobra. Petit P^risieju i poroča, da fc rumunski ataše pri francoski j armadi izjavil, cla bo Rumunska v krat- ! kem zopet stopila v vojsko na strani ea- 1 tente, da osvobodi sedmograške Rumune, j Velikorumunski načrti zopet vzbujeni. Frankobrod, 25. 'Frankfurter Zeitung sporoča: V zadnjih dneh sc jc pomnožilo na-sprostvo proti Marghilomannu. Njegovi pristaši sodijo, da se more le Jc najdalje štiri tedne držati. V Bukarešti sklenjenega miru v JaJu nihče več ne pripo/nava, Prevladuje na-.'.er, da se bodo z novo preesrnovo trveta poli' tična vprašanja ugodnejše rešiia. Velikorumunski načrti gled« na Besarabijo, Bukovipo, Er- Italijanska ofenzfim AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.', Dunaj, 25, oktobra. Uradno: Mirovua po-audba osrednjih velesii ni zavirala naših na« sprotnikov aa jugozahodu v tem, da so obložili naše in svoje armade s krvnimi žrtvami. Najsilnejši artiljerijski ogenj je uvedel predvčerajšnjim med sotesko Aesa in Adrijo napad, ki je izbruhnil včeraj zjutraj na bene-čanski gorski fronti in v prostoru južno od Montella. Z navajeno hrabrostjo, zvestim izpolnjevanjem dolžnosti in z disciplino so nai* vrle čete odbile napad. Na visoki planoti Sedmih občin je bfle ozemlje jugozapadno od AsUga, Monte Si-scmol in ozemlje Monte di Val bella pozo-rišče srditih bojev. Sovražniku s« ie posrečilo, da je mestoma vdrl v naSo jarke, pa je bil povsodi vržen nttaj in je mora! ponoči »prazniti tudi SibemoL, ki ga je naidlie obdr>-ial. Sekelci polkov 82 in 131 ter honvedska polka 9 ic jO imajo slavni tlelež na tek uspehih. Se hujše jc bilo borenje v gorovju ae. verovzhodno od Brente. Tudi tu je sovražnik mogel doseči začasno krajevne uSpehc. Uita-lil ee je za kratek ča« na Caprile, Asolon«, Monte Pertica in Solarolo v naSih prednjih jarkih, vendar se jc moral prav kmalu umakniti pred našimi izbornimi protinapadi. Petkrat so Italijani zastonj naskočili Spiouccijo. Pešpolk It. 9 (StryjL k je z vrlim proti-sunkom zopet osvojil Afolonc, polki št. 73 (Heb), št. 99 (Znojmk mladi juJnoogrski polk: 5t. 129, ki je branil Spinuecijo, strelska polk« ši. 14 (Brno) in ?A (Dunaj so ti pridobili polno slave. Našli vrla artiljerija se je izkazala zahodno in vzhodno od Brente kakor vedno kot zvesta pomočnica pehote v boju. Sunek nek? angleške divizije na pijaveki otok Papadopoli je mogel potisniti nazaj U severno krilo naših preostra!. Jute! del ot«-ka smo popolnoma obdržali. Zahodno boJISfe. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 25. oktobra. Uradno: Vojna skupina kraljeviča Ru, p r e t s. Na Flandrskem trajajo boji na nižini Lyse. Sovražnika, ki je vdrl v jugozahodni del D«ynze, smo vrgli s protisunkom. Jugozahodno od Deynze smo zopet vzeli dele po Francozih čez Lyso potisnjenega mostišča. Vzhodno od Vive in St. Elova smo odbili močnejM napad, med Lyso in Šeldo in ob §eldi pa tri nasprotnikove sunke. Sovražnik uničuje dalje kraie na nižini Seldo. Tudi notranji Tournaf je bil v angleškem oguju. Odpotovanje prebivalstva iz teh pokrajin proti vzhodu se množi, Vzhodno od Solesmesa in Le Cateaua je nadaljeval Anglaž svoje napade in jih razvil proti severu do Selde. Južno od Šelde so omagali pred našimi črts.tni na višinah vzhodno od potoka Ecaillon. Proti Le Uucsnoyu namenjeni napadi so predrli do železnice severozahoden od l.c Quesnoyc in zahodno od nje. Poskusi sovražnika, d« prebije mimo Le Quesnoy« v severni (.tneri, so omagali na nastopu naših iz Sepmeriesa in Villerti Pola nastavljenih čet. V široki fronti proti Mormal-skeoui gozdu naskakajoči nasprotnik se je ustalil v Bois du Nord in v Fontaine du Bois. Drugod so ^a ustavili s rilnim bojem zahodno od Angl« fontaine-Lundrccies. včerajšnji boji so pridobili nasprotniku v celoti ozemlja od 800 do 1000 metrov globine. Večjim uspehom se je moral tudi včeraj odpovedati, dasi jc zastavil izredno visoke sile, Vojna skupina nemškega cesar j c v i f a. Oh Oisi, med Oiso in Serro ter zahodno od Aisne nekoliko časa artiljerijski boj Oh Oisi so omagali nasprotnikovi delni .sunki, med Oiso in Serro *mo odbili močnejSe napade I rancozov. Kjer i« vdrl nasprotnik v naše črte, smo g* vrgli v protisunku zopet nazaj. V odsekih na obeh »traneh Vouriermi J* botevauje pouehavalo. Bavurska in wur-U-mbersfta po>«.jttii uiitua višino vzhoanu od Chestres* piuti obn^vniin *ilnii/. nusorot« nikovijn napadorttj > r i n V Uiiil.V/, U.lC -O. C.noOi iJ. i /io« ^it Vojna skupina generala pl. Gall-w 11 z a. Odbili smo na obeh bregovih Moze delne napade Američanov. Nemško večerno poročilo. Berlin, 25. zvečer. Uradno: Na 1-landr-skem smo odbili med Lyso in Seldo sovražne napade. Med Seldo in Oiso danes m bilo večjih bojev. Omagali so francoski napadi na približno 50 kilometrov široki fronti od Oise do Aisne z glavno fronto med Oiso in Scrro ter zahodno od Aisne. . . . , M Vzhodno ocl Aisne in na obeh straneh Mote so se bili delni boji. Kranjski dsžeSsiš odbor. Dodatno poročilo iz seje deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 22. oktobra 1918. Deželni glavar porazdeli referate kakor 1 ^Deželni glavar: Vse zadeve deželnega osobja; vse zadeve, ki niso posebe) od-kazane drugim referentom, . Deželni odbornik dr. T r 111 e r : Vojaške zadeve. Priprega. Deželne finance. Nadzorm: štvo deželnih naklad in sploh vse zadeve, ki so v zvezi z deželnimi financami. Dez. zbor. Deželni teritorij. Šolstvo, izvzemši šolskih vr-r. Janko PaaobjeU, bratranec. Vsi vnuki in vnukinja. E3 Tužnim srccm javljamo žalostno vest, da jo naš iskrono-Ijubljcni, dobri soprog, sin, brat, zet in svak, gospod iMt«! 111 : 3'. SI družabnik tvrdke Franc Crobath, družba z. o. z., hrt'-poročnik v rezervi - odlikovan s Kignma laudts, z meč , zlatim zaslužnim križem s krono, Karlovim križcem itd. dne. lfi. oktobra 1918, po kratki, mukopolni bolesti, v 21». letu starosti v Siklosu na Ogrskem, nenadoma preminul. Zemeljski ostanki dragega pokojnika so ;-e prepeljali dno 22. oktobra v Kranj in na tukajšnjem mirodvoru shraniti 'c večnemu počitku. K11 AN J, dno oktobra 1918. Žalujoči obitelji Franc &r©fos Potrtega srca javljamo, da se je naš iskrene ljubljen: brat, prečastiti gospod Ivan Lovšin župnik na Lcscah na Gorenjskem, po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti preselil v boljie življenje b Gospodu, katerega služabnik je bil. Pogireb se vrši v nedeljo, dne 27. oktobv s sv. mašo zadušnico v Lcscah ob 10. uri dopoldne. Predragega ranikega priporočamo v blat?, r.pomln in pobožno molitev. Lesce, dne 25. oktobra 1918. 4121 MARIJA LOVŠIN, sestra. FRANC LOVŠIN, nadučitelj, brat. Naznanjava žalostno vest, da je najin ljubljeni tovariš, velečastiti gospod kapclan Ferdinand Prebil danes, dne 25. oktobra ob 1. uri zjutraj po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 30. letu starosti, vdan v vojo božjo izdihnil svojo blago dušo. Truplo se odpelje iz Kranja jntri popoldne ob štirih v Moravče, kjer bo pogreb v nedeljo. V Kranju bo slovesna sv. mala zadušnica v ponedeljek, dne 28. oktobra ob 8. uri. Priporočava ga v pobožno molitev in blag spomin. V Kranja, dne 25. oktobra 1918. 4122 ANTON KOBLAR, dekan. DR. TOMAŽ KLINAR, kapelan. Brez posebnega obvestila. BiaM TP Vsled bridke izgube potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem. ki ste ljubili in poznali našega dragega Jožkot^ Viraet-a da je isti dne 21. oktobra v 29. letu starosti po španski bolezni v graški bolnišnici izdihnil svojo blago dušo. Truplo jc začasno pokopano v Gradcu, odkoder se po vojni prepelje na Boh. Belo. Predragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Bohinjska Bela — Kranj, 23. oktobra 1918. ŽALUJOČI: Minka Virant roj. Pogačar, soproga. Mirko, sin. Ivan in Marija, starši. France, brat. Ivanka, Jožica, sestri. Slavko Gričar, nečak. Mici Kuhar roj. Gričar, nečakinja. Vsi ostali sorodniki. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijatel jem in znancem, da je naša predobra, iskreno-ljubljena hčerka, sestrica in vnukinja, gospodična po kratki, mučni bolezni, v cvetoči dobi 18 let, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, dne 25. oktobra 1.1. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se vrši v nedeljo, dne 27. oktobra 1.1„ ob pol 5. uri popoldne v Stepanji vasi št. 7 na pokopališče k Božjemu grobu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi sv. Petra in' pri Božjem grobu v Štepanjt vasi. štepanja vas pri Ljubljani, dno 25. oktobra 1918. Žalujoča rodbina Babšekova. Kranfska deželna podružnica n.-a. dež. življenske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12, II. n., sprejema zavarovanje na doživetje ln smrt, združeno tudi z vojnim rizikom, otroških dot, rentna ln ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. — Javen zavod. — Absolutna varnost. — Nizke premije. — Prospekti zastonj ln poštnine prosto. — Sposobni zastopniki se spre jemajo pod najugodnejšimi pogoji. SPREJME SE: 4056 v špecerijsko in kolonljalno trgovino KARLA PLANINŠEK, V LJUBLJANI, Dunajska cesta. V nedeljo, 27. oktobra ob 2. popoldne bo na dražbi prodano v gozdu barona Laza« rinija pri Grosupljem 10 parcel SMREKOVIH VEJ ln približno dva do tri vagone TRSAK. Vagoni sc nakladajo lahko v gozdu. 4096 KAJFE2 - MIKLITSCH. ! GORICA I F Ra+!t>l LJUBLJANA Stolna ul.2-4 1 1 D"1!*' Stari trg št 28 trgovina in mehanična delavnica. Moška ln ženska DVOKOLESA še s staro pneumatiko, ŠIVALNI in PISALNI STROJI, GRAMOFONI, ELEKTRIČNE ŽEPNE SVETILKE. Najboljše BATERIJE, i Posebno nizka cena za preprodajalce. : OS^/o modra galica . 1500 K za 100 kg 99o/o žvepleni prah . 3200 „ „ „ „ Žveplo v kosih . . . 2700 „ „ „ „ Prah bakren, žvepla 2400 „ „ „ „ Žveplo za žveplanje na juti ....... 3400 „ „ „ „ 50°/o žvepleno ilo, fino zmleto .... 1500 „ „ „ „ „Waschriegel", nadomestek mila v kosih po «/» kg . . 260 „ „ „ „ točno pošilja v vsaki množini proti predplačilu zneska po železnici ali po pošti 4036 SigrnundKaiser^nTki^s. Budapest IX., Bakats-uL 5. Kupite namesto drazih federmadracev dobro izdelano z losenim okvirjem (dratmadraci) vseh velikosti po zmerni cent. Zaloga pohištva, Marije Terezije cesta 13, Ljubljana (Rollzej). 4058 rejena v popravilo In tudi nove na nov« pr varna slamnikov v STOBU, pošta Dom- spri obli ikc prenaredi FRANC CERAR, to- žale pri Ljubljani, točna postrežba. Cene primerno nizke, 3715 " na Bledu oddaljen dve minuti od kolodvora — popolnoma opremljen — sc proda prostovoljno. Kupci naj se oglasijo aH stavijo vprašanja na lastnika RUDOLFA KOKALJ, Ljubljana, Prešernova ulica St, 54/ I. — Posredovalci izključeni. 4133 PRODA SE OKOLI lipbljana, vseh vrst za urade, društva, trgovce itd. flnton Cerne, graver In IrdelovatelJ kavSnk-štamblllJev Doorni trg I. Zastonj dobi vsak na željo moj cenik o zlatnini, srebrninl in godalih. Violine po K TO, 45,55 in višje. Dobre harmonike K 45, 60, 80, dvovrstne dunajske harmonike K 120,140, trivrstne K 300, 400 in višje. Zamena dovoljena oli denar nazaj. Pošilja po povzetju ali predplačilu raz-pošlljalnica Jan Konrad, Brflx 1995, :: c. in kr. dvorni založnik, Češko. :: Izboren nadomestek za kavo zelo sladak, uporabljiv brez cikorije, v zavojih po 5 in 10 kg pošilja po povzetju 1 kg za 10 K; pri 100 kg po 9 K za 1 kg; nad 100 kg po 8 K za 1 kg. Zavojnina se računa najccneje. GUSTAV SUŠICKT, ČEŠKI BROD, češko. 100 oralov zemljišč. V nedeljo, dne 3. novembra 1918 z začetkom ob 11. uri predpoldan se bo vršila na graščini Steinbrunn (prej Steinhoi) na Plitvlčkem vrhu pri Radgoni na Štajerskem icits v poljubno velikih kosih. — Zemljišča obstojajo večinoma iz travnikov tet so ugodna tudi za stavbe in naseljevanje. ZfflF" Kdor hoče svoj denar še pravočasno varno naložili, naj kupi zemljišča! 4030 GRAŠČINA STEINBRUNN. pp Proda se takoj ^m velika hiša v Ljubljani na Jako prometni cesti, v kateri se nahaja GOSTILNA, TRA- FIKA, velik hlev, šupe, kleti, več stanovanj ter veliko dvorišče; posebno pripravno za trgovca, kateri kupčufe t deželnimi pridelki. PRODAJNA CENA 180.000 KRON. — Prekupci so od kupčije Izključeni. Le resni kupci naj pošljejo svoje naslove na upravo »Slovenca« pod šiiro: »LEPA BODOČNOST« 4057. Opozorilo. Tvrdka JOSIP REICH, parna barvarna in kemična čistilnica, prosi vljudno svoje častite odjemalce, da naj čimprej pošljejo po predmete, ki so jih izročili za barvanje ali čiščenje do konca avgusta 1918. Kakor je razvidno iz prevzemnih listov, jamči tvrdka samo 3 mesece za te predmete. :: Cenjene odjemalce prosimo torej, da ne pride pozneje do neljubih slučajev, ki bi mogli nastati vsled nadaljnega puščanja teh predmetov pri tvrdki, — da čimprej vzamejo stvari domov. Za blago, ki je bilo prinešeno v barvanje ali čiščenje in do imenovanega dne ni bilo prevzeto, ne dam nobene odškodnine, ako bi se blago pogrešalo ali ko bi bilo vsled požara uničeno. :: Obenem si usoja podpisana tvrdka opozoriti cenjeno občinstvo na to, da se ji je posrečilo z velikimi težavami dobiti barvila za barvanje oblek iz svile, volne, bombaževine in platna in sicer za razparane in nerazparane obleke tako, da more tekom 2—3 tednov po kar najnižjih cenah barvati po želji črno, modro, rujavo, zeleno itd. Podpisana tvrdka se priporoča cenjenemu občinstvu kar najbolje ip upa, da se bo občinstvo čimbolj posluževalo njene parne barvarne. J®sip Rdeli, iiubliana. Farma Isnarsia Im teialgna Cisflltiics. Seleeibnrgcsfsa BilSea ifeu. 3. z lesenimi podplati v vseh velikostih dobavlja takoj tudi v večjih množinah tovarnam, graščinskim oskrbništvom, občinam, šolam, kon-sumnim društvom itd. itd. naslednja prodajalna tovarne čevljev in usnjenega blaga T. & A. BATA DUNAJ II, TaborstraBe 17 a. ■■ »m— ■ i mi ii n—»—i—m-it—i-m i» iirrmm-—»—m—. V tej prodajalni se dobe tudi nadomestki za usnjate pod-miiii^miiiiii plate, jermena in jermenčki za čevlje. iHimmiimiimim J